46. številka.
Ljubljana, v torek 25. febrnvarja 1902,
XXXV. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter vejja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h Za LJubljano
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežela toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od štiristopne petit-vrete po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št 85.
Proračunska razprava.
V včerajšnji seji poslanske zbornice se je otvoril dnevni red z govorom posl. dr. F e rj a n č i č a. Bavil se je največ s slovenskim šolskim vprašanjem, v prvi vrsti seveda s celjsko gimnazijo, potem pa tudi z zanemarjenjem slovenskega ljudskega šolstva v Trstu. Temeljito je popisal krivice, ki se slovenskemu narodu dan na dan code, ne da bi vlada ščitila nas proti Nemcem in Italijanom. Pozival je vlado, da naj brani interese države in njenih najzvestejših narodov in energično proti očitim sovražnikom države nastopi. Italijani so skušali z medklici motiti govornika, kar se jim pa ni posrečilo. Mnogoštevilni slovanski poslanci so pritrjevali dr. Ferjančiču med govorom in zlasti koncem govora ter mu ploskali in čestitali na možatem nastopu.
Nato je povzel besedo ministrski predsednik dr. Korber, da pojasni največja tri politična vprašanja sedanje dobe: parlamentarne odnošaje,razmerje napram Ogrski in narodnostne prepire. V prvi vrsti je pač hotel pojasniti svoje dvoumno prorokovanje v zadnjem govoru, katero prorokovanje so razumeli nekateri kot svarilo, drugi kot grožnjo, tretji pa celo kot sistiranje ustave in klicanje po absolutizmu. Vsa tri mnenja pa je Korber z znano svojo jeguljasto spretnostjo ovrgel, češ, da je s tačasnim svojim namigavanjem le hotel vprašati, ali sme ohromelost v parlamentarnem delovanju trajati še na škodo države tako dolgo, da se razreši z nepričakovanim dogodkom, s kakim čudežem. Avstrija je bila tačas v obupnem položaju, kajti parlament ni delal, a država je morala iti naprej. Vsaka najmanjša država si prizadeva, povzdigniti si ugled ter si priboriti novih virov za dohodke. Le Avstrija naj bi bila zaostala, ki se je toliko stoletij slavno borila za kulturno misijo ter priskrbela tolikim narodom mirno (?) domovino. Korber je tedaj le hotel povedati v
onem kritičnem trenutku, da sme država zahtevati pomoči tudi pri parlamentu, ako ta ne varuje dovolj svojih narodov.
Glede nagodbe z Ogrsko pravi ministrski predsednik: »Brez ovinkov priznam, da današnja Ogrska ni več Ogrska iz leta 1867., kakor se je tudi v tostranski polovici od tedaj toliko izpremenilo. Temelji, na katerem stojijo odnošaji obeh državnih polovic, se ne smejo omajati. Zabraniti hočemo, da bi producenti ene države gledali v onih druge polovice svoje sovražnike, obojni naj se spoštujejo v poštenem tekmovanju. Avstrija in Ogrska se ne smeta odtujiti, obe državi moreta misliti na nevarnost«. Ko se dotakne prav previdno tudi sladkorne konference v Bru-selju, spregovori o narodnostnem vprašanju. Tukaj je le zopet povdarjal vladno nevtralnost, ki hoče zabraniti vsakateri konflikt. »Z jezo in sovraštvom se ne da nobeno narodnostno vprašanje reš^v&ti«. Vlada le želi, da se oba prepirajoča rodova sporazumeta svobodno med seboj. O vladarju pravi govornik ob koncu govora, da ga ni bolj za ustavo unetega, svoje narode bolj ljubečega in njim zaupajočega vladarja, kakor je naš cesar. (Živahno pritrjevanje in ploskanje).
Posl. Tam bo si povdarja solidarnost vseh Italijanov, govori o trentinskem vprašanju ter izjavi, da bodo južnotirolski poslanci glasovali proti proračunu, ker ne morejo zaupati vladi.
Posl. Kern izreče skupnemu ministrstvu zaupanje ter izjavi, da bo njegova stranka glasovala za proračun.
Posl. Hauck urgira reformo tiskovnega zakona ter se izjavi zoper ministre-rojake. Debata se nato pretrga ter se nadaljuje danes.
V IJublJaiii, 25 februvarja. Državni zbor.
Korberjev govor pri včerajšnji bud-getni razpravi ni napravil posebnega vtisa, pač pa ga je umel vnakdo kot obupno moledovanje za dovolitev proračuna. Ko
se to zgodi, potem bo že vlada zopet bolj samozavestno in osorno nastopala. — Po pretrgani debati so predložili Vsenemci nujni predlog, naj se razpisane volitve v Libercah za trgovinsko in obrtno zbornico prekličejo. K predlogu je govoril prvič tudi posl. Wolf. Kršč. socialisti so zapustili med njegovim govorom ostentativno zbornico, pa tudi njegovi bivši tovariši so se odtegnili v ozadje. — Pri tej točki se je razvnel hud prepir med nasprotujočimi si nemškimi strankami. Nujnost vsenem-škega predloga se odkloni. — Poslanec Hauck in tovariši so interpelirali zaradi izrabljenja delavskih kategorij pri južni železnici. — Poslanec Ferjančič in tovariši so interpelirali poljedelskega in železniškega ministra zaradi železnične zveze z Idrijo. — Posl. Pommer se zavzema za privatne uradnike.
Princ Henrik v Newyorku.
Ogenj in voda sta so zarotila proti posetu princa Henrika v Newyorku. Velikanski požar, ki je uničil Park-Avenne-Hotel z okoliškimi hišami, je pretresel ves Newyork, saj je zgorelo tudi 15 oseb ter se jih je ponesrečilo nad 50. To se je zgodilo 22. t. m , ko je bil ves Ne\vyork v zastavah, da sprejme nemškega princa. A princa ni bilo. Veliki viharji na morju so prihod zakasnili, razsvetljavo v New-yorku onemogočili ter vse pokvarili. Vendar pa se bo vršila cela vrsta svečanosti. Milijarderji priredb princu največja slavlja. Demokratični in republičanski Američani so vsi navdušeni in presrečni, ko dobe v svojo sredo živega in pravega princa! Seveda se tudi na kupčijo ne pozabi. Po-set princa naj bo predgovor diplomatskim pogajanjem glede vshodnjeazijskih vprašanj. Na angleško-japonsko in rusko-kitajsko zvezo naj bi sledila še nemško-američanska. Anglija je že začela spletkariti.
Revolucija v Španiji.
Minister notranjih del je v zbornici naznanil, da je del štrajkovcev v Barceloni začel zopet  delati  in  da se promet
na ulici veča. Toda privatna poročila — listi sploh ne izhajajo ali pa prinašajo le cenzurirane vesti — pa trdijo, da je položaj še slabši ter da se je položaj v Kataloniji še poostril ter da v severnih pokrajinah opasno vre. V Madridu se je baje začel generalni štrajk. Karlisti so se pridružili štrajku in anarhisti hujskajo k revoluciji. Povod štrajku ni le izrabljeva-nje delavskih slojev in splošna beda, nego tudi ogorčenje nad državnim slabim gospodarjenjem ter nad politično korupcijo. V Barceloni so se primerili veliki škandali radi prepovedanih igralnic. Oblastva so te igralnice trpela, ker so bili razni visoki uradniki podkupljeni, in sam civilni guverner je dobival velike svote, da je te igralnice trpel. Vlada je guvernerja šele vsled nemirov odstavila. Poziv k splošnemu štrajku v Barceloni pravi, naj se začne post za vse; kapitalistični krvosesi naj nimajo ne jedi, ne pijače, ne luči. Kapitalističnim vrstam treba pokazati, da je brez delavcev družabno življenje nemožno. Ker napadajo štrajkujoči tudi vlake in so se jim pridružili tudi železničarji, se ustavi promet železnic. Razna delavska društva v mirnih krajih Španije so se pridružila štrajku. Inozemski konzuli v Madridu so imeli skupno posvetovanje, kar označuje položaj kot posebno nevaren. Vojna v Južni Afriki. O Dewetu je došlo novo poročilo: Devvet je 10. t. m. z 800 možmi zahodno Lindleva prodrl vrsto block hiš in odšel proti severju. Nekaj njegovih ljudij je čisto mirno prerezalo žičasto ograjo in naredilo prostor celemu oddelku. Dewet je sedaj severno Reitza ob reki Lieben-bergoleif. Baje ima Steijn v Oranju večji ugled kot Dewet ter bi bil zato za Angleže večji uspeh, ako bi ujeli Steijna. Polkovnik Park je presenetil v gorovju Nooitgedacht burski oddelek ter ujel 104 Burov z vozovi in mulami. Med ujetniki so bili tudi 4 častniki Burov. Izkazalo se je, da so bili Angleži od trgovcev z mulami in konji zelo ogoljufani.
Žena in javnost.
Y splošnem slovenskem ženskem društvu predaval dr. Ivan Tavčar. (Dalje.)
S splošno človeškega stališča opravičeno je torej žensko gibanje, opravičeno pa je tudi s stališča našega malega slo venskega naroda. O tem nekoliko besed. Vse naše sile napete so v to, da bi se kot narod ohranili in da bi se ne potopili v laško in nemško morje. Za danes pa vemo, da kot narod ne bomo obstali, ako smo nevedni, ako smo neolikani. Olika je, ki prešinja z življen-jemtako največje, kakor najmanjše narode, nevednost pa je posebno tako malo številnim narodom, kot je naš slovenski, gotova smrt! Pri nas se dandanes največ piše in pisari, govori in govoriči o tako imenovanih narodno-gospodarskih zadevah: skleda in Jude-zeva mošnja se vlačita na dan, ideali in vzori pa so se obesili v dimnike. Večinoma, ako izvzamemo nekaj najrevnejših delavskih slojev, ima naš narod za silo toliko, kolikor za vsakdanje življenje potrebuje,   če pa tega
nima, pa bi vsaj lahko imel, da se odstranijo različne pijavke, ki sedaj narodu preveč snejo iz sklede. Prosim, gospoda, da me ne umete napačno! Nikakor nočem tajiti za naš narod velikega pomena socialnega vprašanja, in tudi ne velikega pomena narodno gospodarskega vprašanja, ali bojim se, da je posebno gospodarsko vprašanje postalo nekak plot, za katerim se skrivajo gotovi krogi, katerim je nevednost naroda vzor in ideal! Na narodno - gospodarskem polju je pri nas napredek mogoč, ali še veliko bolj mogoč, in še veliko bolj potreben nam je napredek na duševnem polju. Dokler narod v spi oš ni kulturi ne doseže vseobčnega ogromnega napredka, toliko časa tudi o narodno-gospodarskem napredku govorice biti ne more. To, kar nam v tem oziru dandanes vstvarja katoliška fantazija, so le narodnogospodarske pene, ki se danes bleste, jutri pa razpočijo, da ne bo sledu o njih!
Živimo v dobi, ko se vse spreminja, ko se spreminjajo tudi nazori, in ko se med staro železje meče, kar so naši predniki imeli za najsvetejše. Na svetu ne živi samo človek, na svetu žive tudi narodi. Kakor ima posamezen človek svojo mladost, tako jo imajo tudi posamezni
narodi. Meni se, da so romanski narodi že oslabeli, da stoje že na pragu starosti, meni se, da so germanski narodi v najboljši moški dobi, in svoje ogromne in preobile moči dostikrat ne vedo porabiti drugače, nego da ž njo zatirajo druge slabejše rodove, meni se pa tudi, da so slovanski narodi še le v mladeniški dobi, in da bodo zategadelj cveteli v časih, ko bode onemogli Roman takorekoč umiral, in ko bode dandanes tako ošabni Grman ponižno glodal na zadnjih ostankih svetovne nekdanje svoje slave. Ali bodi si temu, kakor si hoče, to pa je gotovo, da se naš mali slovenski narod nahaja še v otroških svojih letih; podoben je otroku, ki se je do sedaj nedolžno igral, ne da bi pri tem mnogo mislil in premišljeval. Imel je svojega varuha, katerega itak vsipoznate, če nepo drugem, pa po črnem njegovem oblačilu; ta varuh, ta jerob je v imenu svojega narodiča mislil, in ta ni smel koraka storiti, če si ni izprosil poprej dovoljenja svojega varuha. Kakor pa vse kaže, se bliža ta otroška doba h koncu, in hote ali nehote se bo moral mali slovenski narod poslati v ljudsko šolo, da se kaj nauči, da si nabere tistih zakladov olike, katere si mora pridobiti, če naj mu je pri čakovati dolzega življenja. In dolgo, najboljše življenje mu želimo vsi!
Ponujajo se mu že tudi učitelji za to šolo. Tu so pred vsem advokati, ki hočejo od nekdaj biti preustrojniki našega naroda, tu so duhovniki, ki hočejo biti od nekdaj kateheti našega naroda, tu so več ali manj vsi stanovi, ki se ponujajo za učiteljstvo. Z jedno besedo, vsak čuti v sebi poklic, biti odgojitelj slovenskemu narodu, naj že čuje na ime Šusteršiča, ali pa na kako drugo ime. Samo naše ženstvo je stalo do sedaj bolj pri strani, dasi je skrbelo za to, da narod ni zamrl. Ali v drugem je morala slovenska ženska plenice prati, hišo pometati, piskre k ognju pristavljati in k večjemu plese obiskavati. Če jo je slovenska javnost posebno počastiti hotela, izročilo se je našim velecenjenim damam pobiranje doneskov za ta ali oni narodni namen, in če je bil potem kak slavnosten banket, je končno, ko se je poprej napivalo že vsakemu rodoljubu, vstal starikast in plešast gospod ter je bolj s tresočim glasom s kupo v roki, katera se je prav gotovo tresla, napil našim častitim in ljubeznivim damam, češ, da so one, ki nam otroke rode ter nam življenje mlade! Tako je živela do sedaj slovenska žena; dobivala je precej kadila in mire, ali vpliva pravzaprav ni imela skoraj nobenega. Veljalo je za načelo, da se ženska ne sme vtikati v javne reči, in ako bi danes kdo
Najnovejše politične vesti.
Delegacije se snidejo v majniku v Budapešti. — Italijanska ministrska kriza bo trajala pri slabih parlamentarnih odnošajih najbrže še dolgo. Kralj ne sprejme demisije. — Med A r-gentinijo in Čile poskuša Angleška po svojih mirovnih sodnikih doseči sporazum ljenje. — Trgovinske pogodbe si prizadeva Italija s trozvezo vred podaljšati za eno leto ter se v ta namen pogaja z Nemčijo in Avstrijo. — Nemška mesta proti nemškemu carinskemu tarifu. Berlin je sprožil misel, naj se združijo vsa nemška mesta k skupnemu protestu zoper novi carinski tarif. — Boj med Albanci in turškimi vojaki. Ker niso turške čete hotele izročiti Albancem nekega morilca za krvno osveto, napadli so Albanci redne turške vojake na turško črnogorski meji. Dosedaj je mrtvih 64 mož. Boj še traja. — Nemški princ Henrik je prišel dne 23. t. m. v Baltimore, a od tam v Washington. Sprejem povsod sijajen. — Vmešavanje vsenemške zveze v prilog »Los vom Rom« v Avstriji in zoper pomadjarenje Nemcev na Ogrskem je vlada v Braunschweigu prepovedala. — Mednarodni mirovni dvor se skliče v Haag dne 15. marca t. 1.
Dopisi.
Iz Nove vasi pri Žireh. Prosim vas, g. urednik, da sprejmete tudi iz naše vasice kratek dopis. Minolo je leto, od kar smo Novovaščani in Dobračevci ustanovili prepotrebno bralno društvo na Dobračevi. To se je v kratkem času svojega obstanka, akoravno so se mu z nasprotne strani metale pod mlade noge vsakovrstne ovire, krepko vzdržalo ter se prav lepo razvilo. Jako veliko zanimanje za to prekoristno društvo se je pokazalo pri predpustni veselici, na katero je privrelo mnogo občinstva; še celo iz Idrije in iz Poljan je bilo mnogo obiskovalcev pri obeh veselicah. Naši vrli fantje in dekleta so z veliko vnemo priredili celo gledališko igro. Sedaj so se začeli gibati naši fantje in možje za novo pevsko društvo. Že sedaj je pristopilo okoli trideset udov k društvu. Želimo iz srca, da bi to društvo ravno tako procvitalo, kakor bralno društvo. To nam prinaša vsaki dan mnogo časopisov, posebno beremo z radostjo »Rodoljuba« in »Slovenski Narod« iz katerih dobivamo obilo pouka, da še bolje pokažemo ostre zobe kaplančku - petelinčku in njegovim podrepnikom. Čeravno nam je knezoškof poslal kaplana iz Sodražice prav k dežel-nozborskim volitvam, čeravno je kaplan silno agitiral in črevlje popolnoma raztrgal, je vendar po hribih samo slepe muhe za Habeta lovil, večinoma pa so mu pri volitvah še njegovi pristaši hrbet pokazali, pa svoje glasove oddali vrlemu g. Božiču, kateri je  v taki  majhni  občini dobil 88
proglasil, da je žensko treba vpeljati v javnost, recimo tudi v politiko, pa jih je obilo, ki so živo prepričani, da bi se vsled tega oče našega naroda, pokojni Janez Bleiweis dvakrat in trikrat v svojem grobu preobrnil.
Poznal sem visokega gospoda, ki je dostikrat s ponosom vskliknii: moja mati je bila vzorna žena, dasi ni druzega umela, nego sok kuhati v pogorski koči. Ponosno pa je še pristavil: In kaj druzega od slovenske žene skoraj ne zahtevam! Na tem nizkem stališču stali smo do sedaj, in stojimo po veliki večini še dandanes. Kaj je bila posledica temu? Pred vsem to, da se ženstvo v duševnem življenju našega naroda takorekoč skoraj nič pojavljalo ni. Že od Vodnika sem se to življenje giblje, in prikazujejo se njegovi znaki, dostikrat v otročjih oblikah, časih pa tudi tako, da smo ponosni na sedanje st. in da smo polni upov na bogato prihodnost svojega rodu. Kakor je maloštevilen in za zgodovino malo pomemben, pripoznati pa se mora vzlic temu, da je ta narod v zadnjem stoletju rodil obilo mož, ki mu služijo v slavo, in mej njimi nekoliko takih, ki bi služili v čast vsakemu narodu, v katerega sredi bi se bili rodili! Pripoznati se pa mora, da je na drugo stran skoraj ni žene, ki bi v slovenski javnosti bila kaj posebnega po-menjala.
(Konec prih.)
glasov večine. Sedaj čujemo, da se Se pripravlja kaplan in njegovi podrepniki za občinske volitve, katere se bodo to leto vršile. Vam, kaplanče-petelinče in vašim podrepnikom zdaj svetujemo, da je bolje, če zlezete pod peč in klobuk čez oči de-nete, da vas ne bo sram, ker bodete še bolj sijajno propadli. Mi napredni Žirovci bomo vsi eden za drugim svoje glasove oddali pri občinskih volitvah za vrle narodne napredne može. Naprej zastava slave in kmet s kmetom sta naši gesli. Delujmo z vso močjo, da se kar najbolj sijajno otresemo žlindre. Vsi poštenomi-sleči rodoljubi nas bodo zato spoštovali, občina pa si ohrani ugled, ki ga ima že sedaj.
Iz Slovenske Bistrice. Po dolgem trudu Slovencev tukajšnjega okraja, osnovala se je pred več leti v Slovenski Bistrici čitalnica. Pristopali so udje tudi z dežele v nepričakovano velikem številu, in osnoval se je z velikim trudom tudi tamburaški ter pevski zbor. Na razpolago je bilo več različnih časopisov. Veselice so vzbujale narodno čutje, vse se je zdravo in veselo razvijalo. Srca so bila vneta za napredek slovenskega naroda. Ali — tem-pora mutantur, in žalibog stvar je prišla v drug tir. Vodstva se je polastil neki poseben duh; prišlo je med udi do prepira zaradi časopisja, usiljevalo se je neko čudno politično mnenje. Klerikalstvo je iz lastne mogočnosti postavilo »Slovenski Narod« zaradi njegovega vzpodbujanja slovenskega naroda k napredku in neod visnosti na zatožno klop. Po končani pred preiskavi se je porotna obravnava vsled ostrega ugovarjanja naprednjakov ovrgla, vsled pritiska klerikalnega pravdništva zopet ponovila, in izreklo je pri drugi obravnavi porotno sodišče z enajstimi proti enemu glasu sklep, da se »Slovenski Narod« odpravi — v veliko nevoljo naprednih Slovencev. Križaj ga, križaj ga, je bil krik klerikalcev. Iztirani »Slovenski Narod« je zahajal še nekaj časa v čitalnico, prinašal ga je namreč gosp. notar Barle. Odkar je odšel g. Barle iz Slovenske Bistrice, izginil je tudi »Slovenski Narod« iz čitalnice, pa tudi napredni narodnjaki do zadnjega. Na selilo se je mesto jasnega veselja, črno meglevje. Prisiljenci zdihujejo po okuženih prostorih; sušica, katera se je lotila čitalnice, je stopila v stadij krize, in čitalnica bo kmalu na smrtni postelji. Išče se izkušen zdravnik. Merodajni Slovenci, kakor g. Mlakar, Novak, dr. Lemež in drugi — ali ste že res napolnjeni klerikalnega duha, ali vas strah obhaja, da se ne uprete. Po kažite vendar javno, jeli je vam bližje srca klerikalna reakcija ali pa napredek slovenskega naroda. Opazovali bodemo. kaj čas prinaša, in videli, kdo je narodnjak v srcu in ne samo na jeziku.
Več slov. naprednjakov.
Iz Hrastnika. Duhovni pravijo, da vera peša, da pa temu ni nihče drug kriv kot sami, tega pa ne povedo. Naj navedemo jeden slučaj: Bilo je v petek popoldan, ko je učil krščanski nauk v tukajšnji šoii kaplan iz Trbovlj Fortunat Končan. Malo pred zaključkom šole prišel je k njemu neki rudar ter ga prosil, da naj bi šel v pol ure oddaljeno vas Dol po sv. Rešnje telo ter da bi pripravil na smrt neko bolno ženo. Toda ta gospod se je zadri: »Jaz nimam časa, imam sedaj šolo, ste prenemarni, da bi zjutraj v Trbovlje prišli, ker bi lahko iz Trbovelj sv. Rešnje telo prinesel?« Ko mu je rudar ponižno odgovoril, da je najel voz ter da bo kmalu nazaj, je rekel: »Kdaj bom pa potem domov prišel. Pojte na Dol ter prosite dolskega kaplana, mogoče bo pa on šel.« (Kar je tudi ta potem radovoljno spolnih dasi mu ni treba iti v drugo faro obhajat.) Torej taki so Kristusovi namest niki! Obhajat noče iti tukaj na Hrastniku, kadar je pa čas za bero, pa nikdar ne pozabi, da spada tudi Hrastnik pod trboveljsko faro. Naj še bero prepusti dol skemu gospodu kaplanu, kateri je je gotovo bolj vreden kot pa Končan.
Iz Ptuja. »Slov. Narod« je priobčil v štev. 38. dopis s Ptujske gore. V tem dopisu se dela župniku g. Sattlerju kri vica. Ta župnik ne zasluži, da se ga meče v isti koš s klerikalci. Župnik g. Sattler je bil vse svoje življenje delaven in požrtvovalen narodnjak, brezobziren radi-kalec, ki se je tudi cerkvenim krogom postavil po robu, kadar je šlo za narodne interese ter moral vsled tega mnogo pre-
stati O g. Sattlerju je bilo pisano, da je skrajno nepriljubljen. Da, res, skrajno je nepriljubljen pri Nemcih, nemškutarjih in »Štajerčevih« pristaših, a ta nepriljublje-nost je zanj le častna. Ko bi le imeli mnogo takih mož, kakor je g. Sattler.
Izpred sodišča.
Stebri katoličanstva. K sobotni obravnavi proti stebru katoličanstva Andreju Modicu, rakovskemu županu, prinaša »Slovenec« daljše reklamno poročilo iz peresa dr. J. Brejca. V tem poročilu hoče stvar tako zasukati, kakor bi bili pravza prav mi na obtožni klopi sedeli. Župan Modic je bil od c. kr. državnega pravdništva tožen radi tatvine in krive prisege, a »Slovenec« pravi, da smo se mi »blamirali«. Ni to čudno? A da pomirimo gospoda poročevalca, hočemo našemu poročilu le dodati tisto, kar je »Slovenec« vedoma po jezuvitsko izpustil. V zadnjem trenutku pred obravnavoje namreč »nenavadno vestni, pridni in pošteni« gospod župan po nasvetu »ta fejst dohtarja« Brejca telegrafično poravnal škodo upra vitelju kneza W indischgratza. Kaj pa to pomeni? Če je človek nedolžen, ne poravna škode, ki so jo provzročili drugi. In če bi bil Modičev sin mogel dobro pričati za očeta, bi se ne bil pričevanju odpovedal. Ker je bila škoda poravnana, radi tega v prvi vrsti je bil oproščen in tudi radi tega, ker je stvar zastarela! Torej le tiho »Slovenec«! In toženi, županu do skraj nega konca udani Zore je bil obsojen na 10 dni ostrega zapora. Mi omenimo samo, da se nam zdi ravno za človeka, ki naglasa vedno svoje katoliško prepričanje, skrajno značilno, če je obsojen radi zapeljevanja h krivemu priče vanju, kajti to ni samo po kazenskem zakoniku prepovedano, temveč tudi po zapovedih krščanstva. Sicer se nam zdi tudi dvomljivo, ali je ta trabant župana res le iz lastnega nagiba ravnal. Dalje je bil obsojen tudi Poženel, in ta Poženel, gosp. poročevalec dr. Brejc, je pač »tip klen kalca«. Dobil Je 1 leto zapora in zdi se nam, da je on »Siindenbock« za vse ra-kovske katoličane, in ne samo »Goldfisch-chen«. To torej  še  k sobotni obravnavi!
.   Dnevne vesti
V Ljubljani' 25 februvarja
— Celjsko vprašanje in baron Morsey. Kakor znano, je poslanec za mariborsko V. kurijo baron Morsev v proračunskem odseku glasoval za odpravo celjskih paralelk. Radovedni smo bili, kaj store v očigled temu štajerski Slovenci, časopisje je molčalo — to se nam je zdelo jako čudno. No, sedaj se je »Slov. dru štvo« v Mariboru, ki ima izvolitev barona Morseva na vesti, vendar oglasilo. »Slov. društvo« je bilo tik pred volitvijo pre govorilo slovenskega kandidata Mlakarja, da je odstopil na korist Morsevu. Cela ta zadeva je bila precej škandaloznega značaja. Ko se je vršila volitev volilnih mož, se je imenoval ugledni slovenski kmetovalec Mlakar kot kandidat. Zanj je bilo lahko delati. Ko je bila volitev volilnih mož končana, se je Mlakar »prostovoljno« umaknil Morsevu. Ko bi se bilo pred volitvijo volilnih mož povedalo, daje Morsev pravi kandidat, bi bili v slovenskih okrajih marsikje izvoljeni drugi volilni možje in bi ne bil Morsev dobil mandata, Mlakarja so zlorabili, da pridobe nemškemu konservativcu mandat. V očigled temu pač ne prisojamo preveč pomena nezaupnici, ki jo je sedaj dalo «Slov. društvo« baronu Morsevu. »Slov. društvo« poživlja barona Morseva, naj odloži svoj mandat. Kakor se nam poroča z Dunaja, se nemški baron temu ne odzove. Zanimiva je trditev, da je baron Morsev dal častno besedo, da bo kot posl. branil gospodarske in kulturne interese slovenskega naroda. Običajno je sicer, da se pri tacih prilikah naredi pismena pogodba, a kakor se kaže, se to v tem slučaju ni zgodilo, ampak se je kratko malo zaupalo obljubi barona Morseva. Če je baron Morsev res dal častno besedo, potem se je pri glasovanju o Sturgkhovi resoluciji na svojo častno besedo vsedel, potem je pa to tudi stvar, o kateri se mora v poslanski zbornici izpregovoriti.
— Buren shod v kazini. Soci-alnodemokratično društvo »Bodočnost« je za včeraj zvečer sklicalo v kazinski stekleni salon shod, na katerem naj bi se razpravljalo o stavki v Trstu in o ondotnih nemirih. Shod je bil mnogoštevilno obiskan, tako da je bila dvorana do zadnjega kotička napolnjena.   Predsedoval je gosp.
Kordelič, poročal, je pa g. Linhart. Poročevalec je obširno razpravljal o vzrokih štrajka, o nemirih in o postopanju političnih in vojaških oblastev. Med poročevalčevimi izvajanji so se čuli neprestano časih prav ostri medklici, sicer pa se je glede vzdržavanja reda sumarično postopalo. Ko je nekdo zaklical poročevalcu, naj kratko govori, se je reklo »bomo na kratko naredili«, in že je bil klicatelj pred vratmi. Ko je poročevalec ponavljal dr Ellbogenove besede glede namestnika grofa Goessa, je bil shod seveda razpu-ščen, ker tega, kar sme govoriti kak po slanec v parlamentu, še ne sme niti kak poslanec, niti kdo drugi na kakem shodu govoriti. Vsled razpusta je med zborovalci že itak vladajoča razburjenost silno narasla. Nastalo je upitje in začelo se je demonstrirati, a ko je prišla policija, so se zborovalci še dosti mirno razšli.
— Odprto pismo na justič-nega ministra je obelodanil gospod Henrik Turna zaradi škandaloznega slučaja, ki se je primeril pri trgovskem sodišču v Trstu. Pri neki obravnavi je namreč predsednik Basevi pretrgal razpravo, češ, da ne razume slovenski, in zahteval je, naj se razpravlja nemški ali laški, a ker se dr. Turna ni udal, je Basevi zapustil dvorano. Basevi se je sicer vrnil in razprava se je nadaljevala, a ■ pomočjo tolmača. Dr. Turna je po zaslu-ženju ožigosal postopanje tega sodnika, ob jednem pa tudi opozoril, da tržaška trgovska zbornica namenoma ne določa slovenščine zmožnih prisednikov trgovskega sodišča.
— Nečuvena predrznost. Z osi-rom na dnevno vest »Uzorni učitelj« v 38. številki z dne 15. svečana 1902 smo prejeli naslednji popravek:
Ni res, da zanemarjam šolo zaradi pošte, res je pa, da pomagam pri poštnem poslovanju samo v prosA^m času. Ni res, da ne grem prej v šolo, če imam opraviti na pošti do pol devete ure. Ni res, da denem svojo uro za 30 minut nazaj, da po svoji uri pravočasno pričnem 8 poukom.
— Dobrova, 21. svečana 1902. — Matija Ran t, nad učitelj na Dobrovi.
Predrznost Matije Ranta je naravnost čudovita. Pozivljemo Ranta, naj obelodani grajo, katero mu je izrekel deželni šolski svet zaradi njegovega š k a n d a 1 o z n o - z a n i k e r n e ga izvrševanja učiteljskih dolžnosti
— potem bomo govorili dalje.
— Davkoplačevalci šentjakobskega in trnovskega okraja, se vljudno vabijo na prijateljski sestanek v sredo dne 26. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni pri Češnovarju na Karlovski cesti.
— Repertoir slovenskega gledališča. Danes gostuje gospa P o lako v a v Heldovi burki »Šivilja«, in sicer v vlogi Žefke Klepetec, v kateri jo lani občinstvo opetovano izborno zabavala. Gospa zapoje tudi več vložk. —■ Drama pripravlja že več dni veseloigro oUčenjak«, katero je spisal odlični slovenski pisatelj, ravnatelj novomeške gimnazije, gospod dr. Fran Detela. Naslovno vlogo igra g. režiser Dobrovolnv. Velika romantična opera »Viljem Teli« pride na oder 4. marca. O operi prinesemo pred premijero feljton o komponistu Rossiniju in o librettu.
— Dobitke za veliko veselico Ciril-Metodovih ženskih podružnic se prosi oddajati gospema odbornicima Franji dr. Tavčarjevi, Breg št. 8, in Supančičevi na Erjavčevi cesti. Delajo se že obširne predpriprave. Vse se zanima za to dobrodelno prireditev našega odličnega narodnega ženstva.
— Deželna klet v Ljubljani. Sinoči smo dobili iz Metlike naslednjo brzojavko: Pri včerajšnjim shodu vino-rejcev sklenilo se je, pri vinarskem shodu v Ljubljani se potegovati za deželno klet. To bi bila najhitrejša in najizdatnejša pomoč vinorejcem, ker sedaj vinorejci zapuščajo vinograde in odhajajo v Ameriko. — Metliški vinorejci.
— Pokušnja vin iz raznih vinorodnih krajev na Kranjskem. Po shodu zaupnikov društva za varstvo avstrijskega vinarstva na Dunaju, ki bo v četrtek, dne 27. t. m. ob 10. uri dopo-ludne v mestni dvorani (na Rotovžu), na katerega vljudno vabimo tudi vse tukajšnje gostilničarje in druge interesente, se bo vršila tudi pokušnja raznih najboljših
Tin iz znanih vinskih gorio na Kranjskem. S tem bo marsikomu dana prilika, posebno pa gostilničarjem, prepričati se, kakšne vrste vin se sedaj na Kranjskem pridelujejo in kam se jim je obrniti, če hočejo svojim gostom s posebno dobro kapljico postreči.
— V Spodnji Šiški so bile včeraj razdeljene slovenske pasje znamke, namesto nemških.
— Občinski odbor na Rakeku
je včeraj zopet izvolil Andreja Modica županom. To je gotovo jako značilno za mišljenje rakovskih klerikalcev. Sicer pa tudi drugi klerikalci niso nič drugačnega
mišljenja.
— Zavod sv. Nikolaja v Trstu
je, kakor poroča »Edinost«, kupil s po močjo »Tržaške posojilnice in hranilnice« v II. okraju hišo z vrtom za kupnino 50.000 K. Kakor znano, je ta zavod zavetišče za služkinje v dobi, ko nimajo službe in je v tem oziru storil že veliko koristnega.
— Po nemirih v Trstu. Torej vendar! Dva pristna »anarhista« so v Trstu vendar iztaknili in jih je sodišče tudi obsodilo. Ta dva nevarna anarhista sta stara po 16 let; jeden je trgovski vajenec, drugi dijak. Pri izgredih sicer nista sodelovala, a ker sta razdala nekaj baje anarhističnih spisov — sta dobila vsak po štiri tedne.
— Iz hrvatskega gledališča. V soboto se je v zagrebškem gledališču primeril škandal. Ko je prišla gospa Borštnikova v gledališče in se vsedla na svoj prostor, ji je začelo občinstvo burno ploskati. Ta demonstracija se je ponavljala a končno zadobila tak obseg, da igralci nekaj časa sploh niso mogli igrati.
— Sezona v Opatiji se je začela in od vseh strani prihajajo gostje v ta čarobno lepi kraj. V nedeljo je prišel veliki vojvoda luksemburški z vojvodo nas-savskim. Bila sta slovesno sprejeta. Ru-munski kralj pride 10. marca. Visoka aristokracija je že v lepem številu zbrana v Opatiji.
— Mejnarodna panorama. Tur-
kestan v srednji Aziji ostane samo do srede (inclus) razstavljen, in od četrtka bo 10 dni razstavljena velezanimiva serija slik iz bursko-angleške vojske. Kdor je radoveden, kako žive ljudje po Aziji, kdor želi videti njihove kraje, mošeje, sejme, turške šege pri molitvah itd., temu se nudi zato v panorami ugodna prilika. Pač pa se zdaj že veselimo na Bure in opozarjamo znovič na nje; po drugih velikih mestih so iste slike bile razstavljene 14 dni in je vse polno ljudij bilo vsak dan v panorami.
— Napad na gledališko igralko. Danes ponoči okoli 3. ure so dosedaj neznani zločinci lučali kamenje v stanovanje nemške gledališke igralke Vilme Sebnan na Cojzovi cesti št. 9. Trije debeli kamni so prileteli skozi okno v sobo. Ubitih je pet šip.
— V frančiškanski cerkvi je
bila izgubljena srebrna zapestnica.
— Izgubila se je listnica z
2 desetakoma in raznimi biležkami v nedeljo dopoldne na potu od Starega trga črez Črevljarski most, Zvezdo v Gradišče. Odda  se  naj   proti  nagradi  v »Narodni
Tiskarni«.
' Najnovejše novice. Umrl je znani zgodovinar dvorni svetnik dr. Bti-dinger. — Morilec lastnega očeta Gligor Kujundžić iz Foče, je bil te dni v Sarajevu obsojen na smrt. — Pogreb dr. Holuba je bil sijajen. Udeležil se ga je tudi naučni minister. — Razbila se je ruska ladja Marija Gorianowna blizu Sirakuza. — Na lovu obstrelilseje znani hazardni igralec grof Potočki. Zadet je nevarno. — Ustreljena zaljubljenca so našli v nekem hotelu blizu Olomuca. Samomorilca sta iz boljših stanov, a ju nihče ne pozna. — Vojaki bodo peli pri maši, kakor se je zapo-vedalo praški garniziji. Vsaka kompanija ^obi v ta namen kot pevovodjo izurjenega Cecilijanca. — Zgorela je tovarna *a porcelan »Victoria« pri Karlovih varih. Škode je nad 100.000 K.
* Zatajena brošura. Te dni je !zsla brošura »Ein Militarurtheil in Oester-'eich«, ki se bavi z znano afero Mattachi-chevo in z njegovim razmerjem do prin-"tesinje Lujize Koburgove. Te brošure ni Oznanil  noben dunajski  časnik (razen
soeial no-demokratični) in celo plačani in-serat so odklonili sledeči listi: »Neues Wiener Tagblatt«, »Deutsches Volksblatt«, »Reichswehr«, »Extrablatt«, »Ostdeutsohe Rundschau«, »Fremdenblatt« in »Oesterr. Volkszeitung«. Tudi budimpeštanski »Pester Lloyd« je odklonil inserat! Kakor to brošuro — katero je dobiti celo v ljubljanskih knjigotržnicah! — utajili so dunajski listi celo serijo člankov v »Arbeiter Ztg.« o tej aferi. Domobranski minister je tudi interpelacijo posl. Daszvnskega dooela ignoriral. To utajevanje pa dela afero samo še senzacionalnejšo!
* Praga-Pariz. Sprejem češkega odposlanstva k slavlju Viktorja Huga je bil v Parizu jako prisrčen. Ob tej priliki so sklenili mestni pariški očetje, da bodo poimenovali neke ulice v Parizu »Rue de Prague«, »praške ulice«. Sicer bi mogli to kdaj tudi Ljubljančani storiti. — Kakor znano, so zahtevali Madjari pred nekaj leti, ob tisočletnici svojega prebivanja na Ogrskem, da se imenuje neka pariška ulica »Rue de Budapest«, a takrat je mesto Pariz odklonilo prošnjo.
* Značilno za davčne oblasti. Poljski klub predloži finančnemu ministru naslednjo interpelacijo: Uboga vdova v Krakovem je podedovala 8 K ter se ji je vsled tega propisalo 25 K davka. Ker je vdova zamudila, vložiti pravočasno priziv, zarubili so ji vse imetje, da se je pokril davek s stroški vred.
* Pater Kopf v službi — civilizacije. Znani svinjar v kuti, p. Kopf, katerega je nedavno sodišče v Ljubnem na Štajerskem obsodilo v šestmesečno ječo zaradi nenravnih napadov na šolske deklice, je odšel širit civilizacijo v Južno Afriko. »Vaterland« namreč poroča: »Pater Kopf je vkljub svoji nedolžnosti — a la dr. Žlindra v Kamniku — zapustil častitljivi svoj red ter je že sprejet v red tra-pistov, da odide kot misijonar v Južno Afriko, kjer bo v velikem zatajevanju in pomanjkanju deloval v službi civili zacije« No, verjamemo, da je bila dosedaj enaka krščanska civilizacija zamorskim deklicam še neznana, pater Kopf jih bo že — naučil.
' Za sežiganje mrličev, oziroma za svobodno določitev vsakogar, da se njegovo truplo po smrti sežge, so se izrekli na poziv društva »Die Flamme« naslednji občinski zastopi: Ljubljana, Maribor, Judenburg, Celovec, Beljak, Stern-aerg, Morav. Ostrava, Svitava, Friedland^ nadalje razna društva zdravnikov v Avstriji.
* Angleški konjski hlevi v Zagrebu so vedno napolnjeni. Vsaki dan pride na angleške račune do 800 konj v Zagreb in ravno toliko jih odpravijo na Reko. V celem se bo prevzelo baje v Zagrebu 22 000 konj.
* Konjač ustrelil človeka. V
okraju Pregrada na Hrvatskem je navada, da konjač ne lovi psov, nego jih strelja. Dne 20. t. m. je prišel konjač v Druškovac in hotel tam ustreliti psa, mesto psa je pa zadel 20 letnega posestnikovega sina, ki je obležal mrtev. Ljudje so hoteli ko-njača obesiti, a konjač jim je ušel.
* Dve justični zmoti. Praško deželno sodišče je obsodilo potovalca Bo-huslava Kemenovica zaradi poneverjenja predujma za potovalne stroške v enoletno ječo. Kasacijski dvor pa je razsodil, da denar za potovalne stroške ni zaupani denar inje Kemenovica, ki je presedel že 4 mesece, povse oprostilo — Druga ju-stična pomota se je pripetila elberfeldški kaz. zbornici, kije obsodila trgovca Stocka v 6 mesečno ječo, ker so izvedenci izrekli, da je pisava grozilnih pisem na ministerstvo njegove roke. Ko je obsojenec sedel že šesti mesec, došla so na razne odlične osebe zopet grozilna pisma z isto pisavo. Stock je bil seveda pri obnovljeni obravnavi oproščen, toda svojih 6 mesecev je že bil presedel po nedolžnem.
* Ločitev zakona. V Italiji se je unel boj, naj se uvede popolna ločitev zakona. Te dni je bil vprašan minister Gio-litti, kako mnenje ima o tej stvari. Odgo voril je: Jaz sem za ločitev, opomniti pa moram, da se v Italiji bavita s tem vprašanjem le dve kategoriji ljudi: dijaki, ki še niso oženjeni, in duhovniki, ki se ne smejo ženiti.
' Morilka svojega moža. V vasi Pianezze pri Vicenci je že pred meseoi izginil posestnik Viktor Parisi. Sedaj so
razkrili, da je Parisija umorila njegova žena, ga razsekala na kose in jih pometala ▼ vodo, vse to, da bi mogla imeti znanje z drugimi moškimi.
* Beotialnost. V Konjevratih je bila poroka. Mladi poročni par je šel po svatbi domov v sobo. Takrat so skočili izpod zakonske postelje 4 možje, zvezali soproga in mu dali v usta zamah ter mlado soprogo vpričo moža onečastili. Zločinci so zaprti.
' Plodovitost. »Frankfurter Ztg.« poroča, da je rodila žena pogrebnega sluge Kaufrnanna te dni 2 4. otroka. Lani je rodila dvojčke. Mati in otrok sta zdrava.
* 5 konj je zgorelo nadvojvodi Frideriku v vlaku, ki je vozil z Du naja v Foherczeglak. V Monostoru so zapazili, da je vagon v plamenih. Konji so bili že mrtvi.
* Izgnan maršal. Mehemed Fuad paša, zmagovalec pri Eleni, je bil izgnan v Damask. Dasi je posebno pri vojakih priljubljen in zvest sultanu, so ga vendar sumili ter ga dali stražiti. V nevolji nad tem je ustrelil dva tajna policaja. Ruski in angleški poslanec pa sta že posredovala pri sultanu, da pomilosti maršala.
' Izvrstna „špehkamra". Ko je prišel pred malo dnevi zgodaj v Neu-dorflu pri Dunajskem Novem mestu ječar v »špehkamro«, ni bilo nikogar notri, dasi je bilo v njej še zvečer shranjeno več zrelih ptičkov. V tem je zapazil ječar v tleh luknjo, ki je peljala v vinsko klet sosednje hiše, in ondi je našel vse svoje varovance, ležeče pod velikim sodom, popolnoma pijane.
* Neverjetna surovost in nežna čaj nosi. Iz Kapštadta v Južni Afriki se brzojavi, da se je deputacija kapštadt-skih Nemcev, kojo je vodil prof. Hahn iz South-Africa-College, podala k prvemu ministru Gordonu Spriggu ter mu vročila izjavo nemških prebivalcev v Kapštadtu, v kateri se izpodbijajo očitanja evropskih časnikov o angleških surovostih, zlasti pa o obnašanju angleških vojakov do burskih žen in otrok kot neutemeljena. Minister je sprejel deputacijo črez vse milostno ter je o izjavi takoj poročal famoznemu Chamberlainu. Surovost in brezznačajnost sta si pač sestri. Nemci so se v celi zgodovini kazali kot tirani in rabelji drugo-rodih narodov.
* V trimesečno ječo radi poljuba. Brooklvnsko sodišče sodilo je dne 3. februvarja t. 1. tridesetletnega W. Den-tona, katerega je tožila njegova soproga na ločitev zakona. Sodišče je toženca spoznalo krivim, ker je poljubil kuharico Mary Miinch. Slednja je pri sodišču potrdila, da jo je Denton objel in poljubil. Vsled tega so ga poslali v trimesečno ječo.
Društva.
— Odbor slov. pisateljskega podpornega društva vabi vljudno vse svoje društvenike k občnemu zboru, ki se bode vršil dne 8. marca t. 1. zvečer ob osmih v gostilniških prostorih »Narodnega doma«. Spored: Poročilo tajni-kovo in blagajnikovo. Volitev novega odbora in preglednikov računa. Eventualia. Ako se ne bi zbralo ta dan zadostno število členov, se bode vršil občni zbor z istim sporedom dne 15. marca brez ozira na število udeležnikov.
— Gornjegrajska podružnica sv. Cirila in Metoda ima svoj občni zbor v soboto dne 1. marca t. 1. v prostorih »Narodne čitalnice« v Gornjem-gradu ob 7. uri zvečer po običajnem vzporedu.
— Jubilejni koncert „Slov. pevskega društva na Dunaju". Slov. pevsko društvo priredi s prijaznim sodelovanjem dvorne operne pevke gospe Foerster-Lauterer, slavljenoga virtuoza Jaroslava K o c i a n a, opernega pevca dra. K. Krukla (bariton), komponista Josipa Nešvere in »Dunajskih fil-harmonikov« v soboto, 8. marca 1902, v proslavo svojega 401etnega obstanka velik slovanski slavnosten koncert v veliki glasbeni dvorani. — Po koncertu se skupno praznuje v mali glasbeni dvorani slavnostni večer, katerega se udeleže samo udje društva, deputacije korporacij in društev, kakor tudi vabljeni gostje. Tem potom se najvljudneje vabijo vsi bivši členi društva, pevska društva, korporacije, kakor tudi prijatelji in podpiratelji društva, da počaste s svojo prisotnostjo to, za vse veliko Slovanstvo na Dunaju vele-važno slavlje ter tako dejansko pripomorejo k prospehu tega velikega slovanskega podjetja. Oglasila se prosijo na naslov društvene pisarne: I., Braunerstrasse 7 (Slovanska beseda).
Književnost
— Postojna, nje slavne jame in okolice. Sestavil Fran Nedelj ko. Tako se zove ravnokar izišli, 80 strani obsegajoči knjižici, ki se dobiva v Giontinijevi trgovini za 80 h. Knjižica obsega tudi več, precej dobrih barvanih slik. Kdor je kdaj že obiskal svetovne znane čudežne podzemeljske prostore v Postojni ali si jih misli ogledati, temu bo knjižica dobrodošla. Dobro bi bilo, da se bi izdali podobni opisi tudi v tujih jezikih kot kažipot tujcem obiskovalcem Postojne.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 25. februvarja. Poslanska zbornica nadaljuje danes proračunsko razpravo. Govorili so \Veis-kirchner, Peschka, Kozlovvski in Lackner. Izmed slovenskih poslancev bo govoril še P loj, ali danes ali pa jutri.
Dunaj 25. februvarja Poslanec dr. Ferjančič in tovariši so interpalirali železniškega ministra zaradi železniške zveze z Idrijo
Dunaj 25. februvarja. Danes popoldne ob treh so se sešli klubovi načelniki na sejo, da se zjedinijo glede modalitet specialne razprave o proračunu.
Praga 25. februvarja. Vsi večji češki listi se bavijo z včerajšnjim govorom dr. Ferjančiča. „Politik" pravi, da je Ferjančič govoril z velikim uspehom in neovržno pobil pretenzije laških poslancev, sosebno izvajanja dr. Bartolija. „Narodni Listy" pravijo, da je bil Ferjančičev govor naperjen na tri strani, proti Nemcem, proti Lahom in zlasti proti vladi. Kakor sta Gregr in Romančuk dokazala, da vlada ne stoji nad strankami, tako je to pribil tudi Ferjančič. Značilno za neznosnost vladajočih razmer — pravijo „Narodni Listy" — je to, da so celo Slovenci, ki so se vedno zavzemali za dunajski parlament, po najzmernejšem svojih poslancev izrekli, da jim nič ni za parlament, ki jim ne pomore do njihovih pravic, pač pa jim jih hoče še vzeti.
Petrograd 25. februarja. Tolstemu se je obrnilo na bolje. Kriza je pre-stana in zdravniki upajo, da bolnik okreva.
Rim 25. februvarja. Vlada je sklicala reserviste rojene leta 1878 pod zastave, in sicer na dan 28. t m. ter zajedno odredila mili-tariziranje železni carjev na dan 25. t. m. To priča, da je vlada pripravljena na generalni štrajk italijanskih železničarjev; da pa tudi računa z mogočimi revol-tami večjega obsega.
Milan 25. februvarja. Železničarji so izdali energičen protest zoper militarizacijo, vendar do včeraj jutra ni bil nikjer javni red in mir kaljen.
Pariz 25. februvarja. Brzojavna zveza s Španijo je pretrgana. Nekaterim francoskim žurnalistom se je posrečilo priti iz Barcelone čez mejo Cerbere, odkoder poročajo o zadnjih dogodkih. Dokler ni bilo razglašeno obsedno stanje, je mulerija, ki se v Barceloni imenuje „Trinxeraidesa, strahovito razsajala. Ti elementi so ropali in morili brez ozirov, zlasti v starem mestu, kjer jim vojaštvo ni moglo blizu. Sedaj je pa generalni kapitan don Enriquez Barges to druhal z najkrvavejšo brezobzirnostjo ukrotil. Vojaštvosme streljati kakor hoče in ustreli kogar hoče. V zadnjih štirih dnevih je bilo ustreljenih 280 oseb, ranjenih je 54 0, zaprtih pa nad 700. Revolucija je udušena, generalni štrajk pa traja dalje V celi Kataloniji štrajka nad 200.020 delavcev.
Madrid 25. februvarja. Uradoma se poroča iz Barcelone, da je v samostanu pri Sarriji eksplodirala dinamitna bomba. Škoda je znatna. Ker je hotela množica dve radi tega atentata prijeti osebi oprostiti, je vojaštvo streljalo in je bilo več na padalcev ustreljenih in ranjenih.
Kufeke-jeva
MAJBOLJSA HRANA ZA ZDRAVE IH
»v crevih bolne orroke *
19
moka za ohroke
L 1268
Umrli so v Ljubljani:
Dne 23. februvarja: Marija Sagorc, posest-nica, 66 let, Florjanske ulice št. 24, vnetje doZivnic.
Mateorologično poročilo.
'Višina nad morjem S06-3 m. Srednji mračni tlak 7SA*0 mm.
Pebr. ]	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v °C	Vetrovi	Nebo	- -3 11 « _
24	9. zvečer	734 4	— 10	si. sever	oblačno	d
2b.	7. zjutraj	730 6	- 16	l si. j zahod	sneg	a
a	2. popol.	7*9 2	14	»1. jzahod	de2 1	o
Srednja včerajšnja temperatura —11*, male: 0 7°.
Dunajska borza
dnč 25. februvarja 1902.
Skupni državni dolg v notah   .   .   .   . 101 50
Skupni državni dolg v srebru .... 10136
Avstrijska zlata renta....... 12076
Avstrijska kronska renta 4°/»  .... H890
Ogrska zlata renta 4°/0....... 120'06
Ogrska kronska renta 4e/0 ..... 97 20
Av8tro-ogr8ke bančne delnice   .... 1634 —
Kreditne delnice......... 69625
London vista.......... 240 05
Nemski državni bankovci za 100 mark 117 25
20 mark   .  .  ;......... 23 44
20 frankov........... 19 07
Italjjansrci bankovci........ 93'—
C. kr. cekini........... 1132
Iz proste roke se proda v Radečah p i Zid. mostu
hiša štev. 42
z 11 sobami, kuhinjo, kletjo, hlevom, šupo za vozove, podom za krmo i. t. d. in lepim vrtom. (484-1) Ponudbe sprejema in pojasnila daje g. A. Umek v Brežicah.
6jubcrjcv\Tclcc
Najbolje učinkujoča žele*o-ersen«»t« voda proti slabokrvnosti, ionskim boleznim, živčnim in kožnim boloznlm itd. — Dobiva se v vseh proda-jalnicah mineralnih vod, lekarnah in drogerijah,
HBIRIH MATTOMI, Dunaj,
c. In kr. avstr. dvorni In komorni založnik.
Izjava.
Dno 18. t. m. rekel sem v gostilni g. Wurzbach-a, da je njegovo črno vino »barvano«, oziroma »Pantschwerk«, kar tem potom preklicem.
Na Savi, dne 24. fouruvarja 1902.
(480) M. Berdajs.
Centralna posojilnica slovenska
v Krškem
imela bo
dne 3. aprila 1902 popoludne ob treh
občni zbor.
3Z)23.eTr:n.I red.:
1. Račun za 1. 1901.
2. Volitev načelstva in nadzorstva.
3. Nasveti (486)
Ravnokar
in
^palanda
J Ceylon-čaj
Je Jedrnat, aromatleen, eist,
St. I v zavojčkih a K —'20, K —'50, K l"25 Št. 2 „    „    „ „ -'24, „ -'60, „ l'50
St. 3
—'32, ,, —"80,,, 2.—
ee doniva v vseh. veejlh špecerijskih ir Kovinah. (2593—24)
vsak dan
dohajajo sveže poši-Ijatve damskih in gosposkih oblek najnovejše mode za spomla-dansko sezono za čuda nizke tovarniške cene. Velecenjeni odjemalci se prosijo, naj si ogledajo velikansko zalogo v
Angleškem skladišču oblek
Ljubljana, vogal sv. Petra in Resljeve ceste št. 3.
Z velespoštovanjem
(478-D Oroslav Bernatović.
Odda se stavba
novega šolskega poslopja na Vranskem
obsegajočega 6 učnih sob, 2 manjših sob in stanovanje za šolskega slugo.
Ustmena zniževalna licitacija se vrši dne IO. marca 1902 točno ob 11. uri dopoldne v občinski pisarni na Vranskem.
Stavba se odda vkupaj le enemu podjetniku.
Izklicna cena je 4-8.500 K.
Stavbeni operat, sestoječ iz stavbenih načrtov, stavbenega dovoljenja, preudarka troškov in stavbenih pogojev, je na ogled v občinski pisarni na Vranskem in pri okrajnem šolskem svetu (okrajno glavarstvo) v Celju.
Vsak licitant mora pred licitacijo položiti varščino 4850 K.
2^r£ijxn.I šolslsi svet "^7"ra-z^.s3s:o-
dne 23. svečana 1902. (485—1) Načelnik : Lud. baron Wittenbach.
Novost 1902!
šivalni stroj „C0LUMBUS".
i
Jako precizen stroj prve vrste, navadne konstrukcije, čuda trpežen, teče zelo hitro, more se šivati naprej in. nazaj, urejen za veliko cevko, zraven je pT aparat za vezenje, Ima avtomatično vzdigalo
nog, okroglasto zapiralo in zaklopno mizico.
Izboljšani Singerjevi šivalni stroji s spuščajočim se
orodjem za salon. (451-2)
I   Šivalne stroje za vso stroke šivanj* oddaja za tovarniške cone
L       Ivan Jax in sin
^^^toTT£xrn.Išls:sL zalogra, šlTreolniH strojem icol©©
đfw.        Ljubljana, Dunajska cesta št. 17.
Firm. 44. Eins. 1.196/1.
Geloscht wurde im Register fur Einzelfirmen:
Seeim in Krain, Mj« aSevfjausi)
Hola*, Wein und Branntweinhandel, infolge Todes. M. k. Landrafrrlehl.
Laibach, am 20. Fabruar 1902.
(Vsled smrti je bilo izbrisano v registra ■» posamezse tvrdke: Kamnik na Kranjakem, L. Ber-gant, trgovina s leaom, vinom in žganjem. C kr. deželno sodišče v Ljubljani, dnć SO febr. 1902.)
Ces. kr. avstrijski
državni žiiazmcs«
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1901. leta. Odhod li Ljubljane jaž. kol. Proga čei Trbia Ob lil. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beijak Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, Cez Selzthal v Aossee. Solnograd, tez Klcin-Reifiing v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. nri 51 m dopoldne osobni vlak v Tibiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste. Inomost, Monakovo, Ljubno, fiez Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz, 6ea Klein-Reifling v Ste/r, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz 1. in II. razreda), Lipsko, Duuaj via Amstetten. — Ob 16. nri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost. Monakovo. iTrst-Monakovo direktni vo/.o?; 1 in 11. razreda.) — Prog!; ▼ Novo mesto in v Sooevie, Udobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoluduc, ob (j. ari 55 m zvečer. Prihod v Ljubljane juž. kol. Proga ii Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni v!ak z Du-uaja Via Amstetten, Monakovega, Inomosta, Franzens-festa, Soluograda, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozovi I in II. razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m doj oludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih »arov Heba, Marijinih varov, Plzna, Prage, .direktni voiovi I. in II. razre.la), Budejevic, Bobngracbj Lines. Stoyra, Pariza, Geueve, Carina, Bregenca, Inomosta Zeila ob jezeru, Lend-Ga^teina, Ljubna, Celovca, $t. Mo horja, Pontabla. — Ob 4. uri 44 m popoiudne osobni viak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfeste, Pon-tabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vi ak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — ?r3ga is Novega mesti in Kočevja. Osobni vlaki: Ob y. uri in 44 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne m ob &. uri 35 m zvečer. — Ofihod lz Ljabljan6 drž. ko' v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 rt zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob d. uri 50 m zvečer, ob 10 uri 25 m le ob nedeljah in praznikih v oktobru, poslednji viak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. --- Prihod v Ljubljano drž. kol. ll gJamJlM Mešani vlaki: Ob 6. uri 4i* m zjutraj, ob 11. uri 6 na dopoiudne, ob 6« uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in prazuikih in samo v oktobru. (!)
Varuj svojo ženo!
"Z» rsako rodbino najvuinejio 1 knjigo t otroških zadevah ■ ce»l ii.o«   Mhvalnijoi   pUmi poSiljaj [ dimkretno   u »o Tin.  ▼ av.tr snamkah (odprto 78 rin.)
gosra a. Kanpa, ^Berlin S. W. 220 Iiin-
den.tr.Me 10   ^fi,     M (1912-49)
Učenec
(470—1)
se  sprejme v trgovino mešanega blaga IVI. Elsner, T^itija..
IV Proda se
po nizki ceni zaradi selitve
lep železen štedilnik.
(Sparrhord). Već se izve: Bohoričeve ulice št. 12,
I. nadstropje. (481)
Dobro ohranjena
salonska garnitura
se proda za nizko ceno.
Natančneje se poizve v Gradišči h. št. 7, II. nadstropje, na desno. (477;
Proda se 4 do 6 konjskih sil močan, dobro ohranjen
parni stroj
S kotlom vred. pripraven za vsako manjšo obrt. Kurjave rabi za 84 kr. na dan.
Ogleda se lahko vsak dan v teku pri Franu Burger-ju, mizarju v Spodnji Šiški. (469—2)
Zdi*av|e9 slast. vesel|e!
Vživajte
J. Klauer-ja pristni planinski
Triglav"
pridelek iz žlahtnih gorskih rastlin.
Odlikovan v Parizu 1898!
Glavna zaloga: (415—f»;
Edraund Kavčič v Ljubljani.
Dobre cenene ure
s 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom
HANNS KONRAD
tovarna za ure In eksportna hiša zlatnln IloHi (BrUx) Češko.
Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 375 Prava srebrna remontoarka. ...   „ 580
Prava srebrna verižica....... „ 1'20
Nikelnasti budilec..........., 195
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2758—11)
IKJf"   UustrOTKtni Hatalog »aston/ iw poitnit** prosto.
Št. 2340.
(482-1»
V Metliki je izpraznjena služba
provizoričnega deželnega živinozdravnika.
S to službo so združeni dohodki letnih 1.400 K, in sicer je v pokritje te svote zagotovljen iz deželnega zaklada znesek 800 K. dočim sta se mestna občina Metlika in sodni okraj Metlika zavezala po 300 K prispevati v to svrho.
Dotični živinozdravnik je dolžan brezplačno ogledovati meso v mestu Metlika ter živino, ki se prižene tjekaj ob letnih semnjih ter tedenskih tržnih dnevih.
Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje z dokazili starosti, znanja slovenskega in nemškega jezika in o živinozdravniški vsposobljenosti,
do 15. marca 1902
podpisanemu deželnemu odboru.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani,
dne 21. februvarja 1902.
)K  Uelika izber najfinejših slaščic in peciva! *_
Slavnemu p. n občinstvu si usojam uljudno naznanjati, da otve>i*itM ju m ■. marcem       1. 1
na Glavnem trgu št. 6
slaščičarsko in pekovsko podružnico
ter priporočam vedno svežo, dobro in eeneno blftffo.
V filijalki     6   Vsakovrstno pecivo
se sprejemajo naročila, tičoča T potice, štruce, ržen kruh itd., se pekovskega,  kakor tudi t kakor tudi vsakovrstni fini slaščičarskega obrta.        9 kruh na vago.
Vedno bogata izber vsakovrstnih najfinejših slaščic.
Rednim odjemalcem kruha dostavljanje na dom. m K mnogobrojnomu obisku vabi najvljudneje
(«•-«» Jakob Zataznik.
S
o
S
t
o
e*
BI
*
M Štirikrat na dan sveže in okusno pecivo! M
J
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ante Beg.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.