Poštnina pfotfan« v gotovini
Mariborski
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 51
a*
Maribor, poodeHek 3. marca 1930
____
»/VIKA«
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poStntm čak. lav. v Ljubljani It. 11.409 Valja masačno preiemsn v upravi ali po poit! 10 Din, doalavljen na dom pa 12 Oin
Telefon:
llredn. 2440 Uprava 2455
U redništvo !n uprava
Oglase sprejema tudi oglasni
Velike Masarykove
proslave
so pričele včeraj, dne 2. t. m. v*3šeško-slovaški republiki. 2e neka] mesecev sem so se vršile po celi državi, v vseh strankah, v vseh kulturnih, gospodarskih in socijalnih Institucijah in na vseh šolah velike priprave za proslavo osemdesetletnice očeta češkoslovaške ga naroda, osvoboditelja in ustanovi-telia češkoslovaške republike ter od njenega postanka njenega predstavnika velikega človeka, znanstvenika in poiitika dr. T. G. Masaryka. Ne samo v Pragi in drugih mestih širom države, v vseh najbolj oddaljenih vaseh so se oro-anizacije vseh vrst in vseh narodnosti že tedne in mesece pripravile na dostojno proslavo največjega sinu naroda in po ccli državi se smatra pro slava Masaryka kot velik državni in narodni praznik.
Češkoslovaški parlament je stopil na čelo vsemu slavnostnemu gibanju med narodom in je sklenil zakon, ki ima le malo besed, a tem pomembnejše: T. G. Masarvk je zaslužen za svojo domovino. Ta kratek stavek pove v svoji priprostosti več nego cele tirade in cele knjige. Češkoslovaška vlada je tudi že sklenila, da bo v proslavo velikega dne iz državnih sredstev votirala 20milijonski fond v kulturne. socijalne in humanitarne svr-he, ki ga bo poklonila Masarvku ob njegovi osemdesetletnici dne 7. t. m. Od včeraj naprej pa se bodo skozi celi teden do 9. t. m. vršile po vseh krajih republike večje in manjše proslave, Povsod združene s predavanji o Ma-sarykovem življenju in njegovem velikem delu, ki ga je izvršil v prvi vrsti za češkoslovaški narod, pa tudi za vse človeštvo, čehi in Slovaki ga bodo slavili kot voditelja in reprezentanta velikega narodnega pokreta med vojno. ki je pod njegovim vodstvom peljalo do osvobojenja naroda iz stoletnega suženjstva in mu zasiguralo čast no mesto med svobodnimi narodi. Pa tudi Nemci bodo te dni proslavljali predsednika republike, seveda oni. ki stoje na temeliu sodelovanja v Češkoslovaški narodni državi, in teh je danes že pretežna večina. Tudi narodna vojska bo slovesno obhajala osemdesetletnico svojega najvišjega poveljnika. Razni denarni zavodi bodo voti-rali te dni znatne zneske v razne kulturne, socijalne in podobne svrhe. Češkoslovaška narodna banka je Že sklenila. da da pet milijonov češkoslovaških kron v fond za humanitarne svrhe. Na vseh Češkoslovaških šoMi bo 7. niarca praznik in vršila se bodo za mladino predavanja o Masarvku. Politične” stranke pripravljajo za te dni Posebne, proslave in bo zlasti češkoslovaška republikanska (agrarna) stranka tekom teh dni po celi državi v vsaki vasi priredila Mnsarvkove ve-nere. Dne 7. marca bodo vsi listi izdali nosebne slavnostne Masarvkove *tevl!ke s članki najodličnejših češkoslovaških političnih, kulturnih in gospodarskih delavcev.
Viharji, prelomi oblakov,
potresi
V JUŽNI KALIFORNIJI NAJVEČJA P OTRESNA KATASTROFA IZZA L* 1906.
PARIZ, 3. marca. Minulo noč so divjali v lyonski luki strašni viharji. Ves promet so morali ustaviti, ladje zasidrati. Valovi so se dvigali do 100 m visoko, poplavljali kopno in napravili ogromno škodo- Mesto Beziers je bilo mahoma prepravljeno. Elektrarna in vodovod sta bila pod vodo. Med prebivalstvom je zavladala panika. Več hiš so morali izprazniti, ker je bila nevarnost, da se zrušijo.
Po celi južni Franciji so se to noč prelomili na več mestih oblaki. Vse reke
ni potoki so prestopili bregove in povodnji so napravile silne škode.
LOS ANGELES, 3. marca. Minulo noč je v južni Kaliforniji bil silen potres. Tekom ene same ure je bilo 42 sunkov. Prebivalstva se je polastila silna panika. Mnogo oseb je v begu na prosto bilo težko ranjenih- Domnevajo, da jih je mnogo ostalo mrtvih pod ruševinami. Škoda znaša več milijonov dolarjev. Je to največja potresna katastrofa izza 1. 1906.
Noua ulača Tarčieu u Franciji
PARIZ, 3. marca. Po dolgih težavah je Tardieu včeraj končno sestavil novo vlado. Zunanji minister je zopet Briand. Druga Tardieujeva vlada šteje 27 ministrov in 15 državnih podtajnikov. Vlada se bo v sredo predstavila parlamentu. Časopisje se drži skrajno rezervirano.
Zeileis ustanoui podruž ce u Tugoslauiji
BEOGRAD, 3. marca. Tukajšnji zdravnik dr- Rakovački je odpotoval v Galls-pach, kjer bo z Valentinom Zeileisom razgovarjal radi ustanovitve podružnice zdravilišča v Jugoslaviji. Ni še znano, kašno stališče bo zavzela napram temu vlada. (Op. ur.: Čujemo, da je tudi nakup dr. Čehovega sanatorija v Sv. Juriju ob Pesnici že perfektna stvar in da je neki stavbenik že dobil naročilo za preureditev poslopja.)
Boj za neoduisnost Indije
AHMEDABAD, 3. marca. Boj indijskih nacijonalistov za neodvisnost Indije proti angleški nadvladi prehaja vedno bolj v konkretne oblike. Indijski podkralj lord Irvin ie dobil v roke okrožnice, v katerih Ghandi napoveduje začetek kampa-
nje z nepokorščino. Najprej pride odklanjanje plačevanja davkov. Angleška vlada je baje odločena, ta revolucionarni pokret z vsemi silami zatreti, ker po njenem mnenju Indija še ni zrela za avtonomijo.
Otuoriteu fašističnega parlamenta
RIM, 3. marca. Danes dopoldne je bilo otvorjeno spomladno zasedanje zbornice z žalno sejo za nedavno umrlim ministrom Bianchijem. Govorili so mu v spomin Mussolini, Turati in predsednik zbornice. Prva poslovna seja bo jutri-
Obupno stanje Aleksandrove ceste v Studencih
je bilo že ponovno povod zelo ogorčene in popolnoma upravičene kritike- Blato je sicer v prehodnih mesecih neizogibno zlo, s katerim je treba računati, vendar ima vsaka stvar svoje meje. Skrajni čas bi že bil, da se merodajni krogi pobrigajo za restavriranje grozno zanemarjene ceste, katero pasira ne-le redni avtobus št. 2, ampak razni tovorni in številni o-sebni avtomobili. Ograja od občinske meje pri železniški sesalki pa do gostilne »Nad Dravo« je pod vso kritiko. Sinoči je malo manjkalo, da ni neki osebni
NRRODNI DOm
PU5TNI TOREK	4. III.
SOKOLSKA MAŠKERADA
BRR	66*	PROBRRm
2 SODBI
Tudi v Jugoslaviji bomo na slovesen način proslavljali delo velikega Ma-saryka. Ne le kot moža, ki je zaslužen za svoio domovino, ampak kot moža, ki je bil vsikdar velik prijatelj nas južnih Slovanov in ki je že v Avstriji igral v obrambi naših pravic in interesov veliko ulogo. Z neustrašeno možatostjo in doslednostjo je pono->'-- že takrat stavil evnio pero, ampak tudi svojo osebnost v obrambo naših interesov I v javnosti i v dunajskem Parlamentu. Z največjo hvaležnostjo pa se moramo spominjati njegovega nastopa v ^"'--"•»lem Friodjungovem '■ 1''!zdain'“1 ■/'m prmesu. ko je ? -m elanom svoje impulzivne in vendar c' *’-•	d.ii*e	in z vsem svo-
jim ogromnim znanjem zastavil vse sile, da sam na licu mesta razgali gnus-
nos’t ins<'f'>
■> n rrr< —
proti ?
'0-
venskim rodoljubom In dokaže falzifi-kat Friedjungovih dokumentov, izde-, lanih v dunajskem zunanjem ministr stvu v to svrho. da se moralno in de-
jansko ubije že takrat močno jugoslo-vensko gibanje v mejah takratne av-stro-ogrske monarhije, ki so mu hoteli vtisniti s ponarejenimi dokumenti oe-čat veleizdajstva. Masaryk je bil vedno tudi glavni inspirator čim tesnejših zvez med ravno nastalima državama po vojni: med Jugoslavijo in Češkoslo vaško. Zato sc bodo vršile te dni tudi v vseh glavnih mestih naše države, zlasti v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani velike proslave njemu v čast. Tudi naš Maribor noče zaostati in bodo 9. t. m. Jugoslovensko-češkoslovaška Liga, Sokolstvo in Češki klub v zvezi z drugimi narodnimi organizacijami priredili velfco Masarvkovo proslavo.
Pa tydi ves ostali kulturni svet se bo te dni na en, ali drugi način spominjal velikega sinu češkoslovaškega naroda, ki je s svojimi novimi poti na znanstvenem polju obogatil duševne zaklade ne samo svojega naroda, ampak vsega kulturnega človeštva.
Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po larifu oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica St. 4
avto, ki je privozil iz Limbuša proti mestu, sfrčal po pobočju v Dravo. K sreči se je posrečilo šoferju, da je v zadnjem hipu zaustavil svoje vozilo, katerega je dobesedno vrglo na breg na mestu, kjer ni ograje- Vozač sam, ki je zelo trezen človek, je izjavil, da je samo čudež rešil usodo avtomobila in 5 potnikov! Prosimo odpomoči!
Na prosti stojnici
pri mestni klavnici se bo jutri 4. trn. prodalo krog 300 kg govedine po 10 Din kilogram in sicer na posamezne konsu-mente največ po 2 kg.
»Feucrwehr« v Bistrici pri Rušah.
Težko verjetno, ampak vendar resnično. V Bistrici pri Rušah je razpošiljalo tamošnje »Prostovoljno gasilno društvo« sledeča vabila za svojo veselico, ki se je vršila 19. januarja 1930: »Ein-ladung zum Feuenvehr-Kranzchen mit Gluckshafeii, \velches am 19. I. 1930 bei H. L. Rottner stattfindet. — Anfang: 15 Uhr, Eintritt: — Dinar, načelnik je Anton Glazer, tajnik pa Josip Heričko. —* Das Komando! — Edino štampiljka na vabilu je slovenska in se glasi: »Prostovoljno gasilno društvo v Bistrici pri Rušah«.
Prvo džamijo v Zagrebu so otvorili včeraj, dne 2. t. m. V Za* grebu je okrog 1300 muslimanov, od teji 600 meščanov in 700 vojakov Ob priliki včerajšnje . svečane proslave praznika Ramazan -bažrama so včeraj v vojašnici ,35. pešpolka slovesno otvorili novo urejeno džamijo.
Nenavaden mir v noči pustne nedelle.
DoČim smo morali od Novega leta seitt pa do pustne nedelje prinašati notice o nožih, samokreih in polomljenih stolih, moramo resnici na ljubo in narodu v čast ugotoviti, da se niti včeraj, niti čez noč na danes ni nikjer dogodila kaka krvava nerodnost. Da, še več: Reševalna postaja ni bila nocoj prav nikamor pozvana, kar je z ozirom na razpoloženje, ko je Pustova slava na višku, tako očiten čudež, da je vredemzabeležbe. — Zopet aretacija ljubice-žeparice.
Včeraj so v Mariboru aretirali kro? 301etno Ano J- iz LušeČkevasi pri Poljčanah, ki je 22. febr. popivala z nekim kmetom v gostilni »Domovina« in mu iz-mtu.nila listnico s 600 Din. Listnico je — seveda prazno — potem odvrgla v Strossmajerjevi ulici. Včeraj se je spet pojavila na mariborskih ulicah, ugotovili so njeno identiteto z dotično ljubeznivo spremljevalko in jo aretirali.
Fantovska razboritost.
Kljub nenavadnemu miru, ki je vladal v noči pustne sobote na nedeljo, beleži nezgodna kronika sledeče nerodnosti, ki pa so se odigrale vse v — mestu. — Albin V., star komaj 19 let, se je vmešal v pretep radi deklet. Z nekim trdim predmetom je dobil po glavi. Moral je v bolnico. — Drugi, tudi Albin Št., elektroteh-ničar, pa je dobil težjo poškodbo v enakih »okolščinah« na desni roki. — Natakarju Josipu G. pa je protivnikov nož ranil kar 4 prste desne roke v trenutku, ko je hotel nekega pretepača razorožiti.
Nenavadna reklama.
Neki pogrebni zavod v Ameriki se je priporočil strankam sledeče: »čemu živeti, ko vas vendar lahko pokopljemo že za 10 dolarjev?« Uspeh Je bil popoln. Na tisoče in tisoče ljudi se % vsak dan priglasilo oziroma vpisalo v pogrebni zavod. Znesek 10 dolarjev je pač zmogel vsakdo- Amerikanci so v reklami pao najbolj iznajdljivi in neprekosliivl.
f
K vprašanju ohranitve Slovencev v Italiji
SLOVENSKA SAMOBITNOST V POLITIČNEM, GOSPODARSKEM, TURNEM IN JEZIKOVNEM OZIRU*
KUL.-
V prejšnjih člankih smo vsestransko osvetlili politični, narodni, kulturni in gospodarski položaj naših rojakov v ne . osvobojenem Primorju, njihovo brezobzirno zatiranje in njihovo težko uso-. do. Spričo vsega tega, kar smo povedali, se nehote in samo po sebi stavlja vprašanje: Ali jih bo mogoče ohraniti za naš narod? Na to smo slišali v zadnjih letili sicer že več odgovorov, toda zdi sc nam, da so bili vsi mnogo preveč optimistični, narekovani bolj po željah, kakor pa do faktičnem dejanskem stanju. Če pa hočemo na to vprašanje zares stvarno odgovoriti, ga moramo raz členiti na dejanske sestavine narodne samostojnosti in individualnosti.
Individualnost vsakega svobodnega in v Sebi zaokroženega naroda se očitajo v politični zavesti, gospodarski in kulturni samobitnosti in samostojnosti ter v jeziku. Če s tega stališča premo-frimo položaj naših bratov pod Italijo, moramo že takoj ugotoviti, da jc seda-' bja generacija do redkih izjem politično še naša, in to v izredno visoki meri.
I oda ta politična zavest je omejena ' izključno na čuvstvovanje vsakega posameznika : zunanje ni, ne more in ne sme biti organizirana in sc v nobeni obliki ne sme manifestirati. V tem pa je tudi vsa nevarnost za njen nadaljni • obstoj v novih generacijah, ki bodo od-rastle v sedanjem popolnem političnem suženjstvu. V generaciji, ki dorašča, bo ta zavest gotovo za vsaj 50% manjša, v tretji pa se bo ohranila kvečjemu še ,v poedincih, računano seveda, da se sedanje stanje ne spremeni. Tretja generacija bo tedaj politično brezbrižna, nezavedna ali pa že n— • a italijanska.
.	objiežje narodne samobitnosti
je, kot smo rekli, gosnodarska samostojnost. Ta pa je mogoča pravzaprav siamo tam, kjer jo podpira politična svoboda. Ker pa v Italiji te ni in ker so fašisti uničili že skoraj vse prejšnje slovenske gospodarske organizacije,
■ posebno banke, zadružne zveze, posojilnice, hranilnice itd., je že danes v popolnem razsulu in ne bo uiti v posameznostih preživela sedanjega rodu. Mnogo težje kakor politično in gospo-
darsko samobitnost je pa uničiti in razbiti kulturno. Med našim ljudstvom na Primorskem je bila ta kulturna samobitnost izredno visoko razvita in je bila od italijanske neprimerno bolj oddaljena kakor od nemške, zato jc ni mogoče tako naglo preobraziti. V normalnih razmerah bi lahko ne le dalje obstojala. ampak se celo še razvijala, spričo fašističnih metod pa je že sedaj zašla v opasen zastoj. Ker sc tedaj ne bo mogla niti jačati niti ohraniti na prej šoji višini, bo vedno bolj propadala, dokler ne bo ta padec dosegel mrtve točke, kjer ni več možna odpornos. proti tuji kulturni asimilaciji in naše primorsko slovensko ljudstvo bi prišlo popolnoma pod italijanski nacijonalni kulturni vpliv. Vendar pa se bo to zgodilo šele v tretji ali četrti generaciji tako izrazito, da bomo lahko rekli — slo venske kulture na Primorskem ni več.
Popolnoma poglavje zase pa je vpra šanjc jezika kot poslednjega znaka narodne samobitnosti in svojstven osti. Slovenci imamo sicer izreden dar za učenje tujih jezikov in to, kar so sto rili Italijani v desetih letih na Primorskem, ko so skoraj vse Slovence naučili italijanščine, bi se jim ne bilo posrečilo nikjer drugje, toda pri ohranitvi svoje lastne govorice smo kljub temu nenavadno žilavi in konservativni. Otroci v šoli sicer res govorijo itali janski, ko pa^ prestopijo šolski prag in se otresejo šolskega prahu, so zopet Slovenci. Zaradi tega je izven vsakega dvoma, da bo slovenska samobitnost na Primorskem v političnem, gospodarskem in kulturnem oziru že davno zabrisana, ko bo slovenski jezik še vedno glavni občevalni jezik ljudstva, posebno izven mest, kakor so Trst. Gorica itd. Sloveniti jezik se bo glasil tedaj po Primorskem gotovo še stoletja, in to uvidevajo tudi Italijani sami, zato razpravljajo toliko o razselitvi in kolonizaciji. Naj h- na ta razvoj že kakršenkoli: Primorje jc za nas slovenska zemlja in bo taka ostala tudi tedaj, čč rod na Primorskem izgubi svojo naci.ionalno samobitnost. O tem za nas ni in nikdar pc bo govora, pa naj fašizem stori karkoli hoče!
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Pondeljek, 3- marca. Zaprto.
Torek, 4. marca ob 17- uri »Semenj v Sevilju«. Prireditev ženskega društva. Sreda, 5. marca. Zaprto.
Četrtek, 6. marca ob 20. uri -Naš gospod župnik«. Premijera- Proslava 25letnice g. Jos. Daneša. Izven-Petek, 7. marca. Zaprto.
Sobota, 8. marca ob 20. uri »Krog s kredo«- Delavska predstava.
Proslava 251etnice g. Josipa Daneša.
V četrtek, 6. t. m. slavi priljubljeni komik maribor. gledališča g. Jos. Darnš 25-letnico svojega nad vse plodonosne ga in uspešnega umetniškega delovanja. Ob tej priliki se vrši premijera ene najsijajnejših francoskih sodobnih veseloiger, ki povsod napolnjujejo hišo za hišo »Naš gospod župnik«, pri kateri nastopi jubilant v naslovni vlogi- V izogib velikemu navalu na blagajno se priporoča čim prejšnje rezerviranje vstopnic. Druga kmečka predstava v Mariborskem gledališču.
Ker je prva predstava, namenjena izključno kmetovalcem okoličanom dosegla zelo velik moralen uspeh, sc je odločile gledališče, da po prvem komadu, ki je bil težke in pretresljive vsebine, vprizori še drug zelo vesel in zabaven komad, Doboviškovo burko s petjem in godbo »Radikalna kura«. Vrši se predstava 19. t. m. ob 15. uri (3.) popoldne pri minimalnih cenah od S do 4 Din. Vrši se pa predstava lc, če bo do 10. marca v predprodaji gledališče razprodano.
Mariborski gledališki abonenti so naprošeni, da malo potrpijo. Pustni teden, proslava g. Daneša in pa nemež-nost, da pride gdč. Lubejeva ta teden gostovat, so krivi, da se ta teden nemo- j
re vršiti nobena predstava v abonmanu. Zato pa začnejo prihodnji teden zopet redne abonentske predstave.
Mor ibarski in dnemi drobiš
KONCERT
Ljubljanske Glasbene Matice
v soboto, 8. marca s pariškim sporedom
Ljubljanska Glasbena Matica v Ljutomeru.
Pevski zbor Glasbene Matice iz Ljubljane koncertira po svojem koncertu v Mariboru, t- j, v nedeljo 9. marca ob 3. popoldne v ljutomerski sokolski dvorani. Izvajal bo v celoti program, ki ga je najbolj dovršeno izvršil na svoji turneji po Franciji. S svojimi koncerti v inozemstvu uživa Glasbena Matica tak sloves, da je vsaka beseda, jo poveličati — odveč. Pridite posebno člani raznih pevskih zborov, da slišite vse finese izvajanja naših dičnih skladateljev Adamiča, Hubada, B. Ipavca, Lajovica, Schwaba in dr. Torej v nedeljo vse v Lotnierk!
Glasbena Matica.
Moški zbor ima drevi ob pol 8. uri pevsko vajo.
Prostor za kadilce v mariborskem gie-dališču.
Na tozadevno našo notico pred par dnevi nas naproša gledališka uprava, da stavimo javnosti do znanja^la se je gledališče takoj obrnilo do n^minika bivšega kina »Apolo« s prošnjo, da* dovoli uporabo dotičnega sicer neizrabljenega prostora. Torej je ugodna rešitev tega vprašanja odvisna od njegove dobre vo-je in je vsekakor upati, da bo ustregel tej želji javnosti.
Proslava 80-letnice prezidenta T. (i. Masarvka,
ki sc bo vršila, dne 9. t. ni. ob pol cuaj stih v dvorani '.11111011«, bAnela ta-lc spored: 1. Jugoslov. in ceškoslov. himna — vojaška godba. 2. Pozdrav -- dr. M. Kovačič, starosta Župne uprave SKJ. 3. Uvertura iz »Libuše« — vojaška; godba. 4. »Blalioprani«, »Masaryk« —e deklaraciji češke šole. 5. Slavnostni govor — dr. Avg. Reis-man. 6. Sto ču junak..., Teče voda, teče... — Glasbena Matica. 7. Melodija iz opere »Navihani kmet« in 8. »Hej Slovani« — oboje svira vojaška godba. — VsT>p bo prost, sedeži se naj smatrajo za rezervirane za ono gospodo, ki bo sprejela vabila. — Za člane sokolskih edinic v Mariboru in Studencih,^ Jugoslov.-češkoslov. lige ter Kluba Čcchu se smatraj obisk proslave za obvezen. —
f Ivan Klemenčič.
V splošni bolnici je umrl včeraj 2. trn. ob pol 19. zvečer v starosti 58 let upokojeni nadučitelj g. Ivan Klemenčič. Bil jc rojak iz Malenedelje pri Ljutomeru in dolgo časa učitelj na Ptujski gori, kjer je imel tudi lepo posestvo- Po prevratu je bi! nameščen na ptujski osnovni šoli, pozneje je služboval nekaj časa v Krčevini, pred leti je pa stopil v pokoj in se nastanil v Mariboru. Zadnja leta je o pravljal tajniške posle pri Društvu hišnih posestnikov v Mariboru. Lani ga je prvič udarila kap, vendar je njegova trdna narava še nadvladala. Pred dnevi pa ga je drugič zadela kap in tokrat je podlegel. Pokojni Ivan Klemenčič je bil že iz svojih dijaških let in tudi skozi vse svoje poznejše življenje znan kot kremenit in neustrašen narodnjak, ki je moral že pod Avstrijo izbojevati marsikako težko borbo, vendar nikdar ni klonil. Njegov brat je ugleden kmet na domačiji. Pokojnik je zapustil ženo z več še nepreskrbljenimi otroci. Bodi mu lep soo nin, njegovim svojcem pa naše i ’ r-' :o soža-
Smrtna kosa.
V Sv- Lovrencu na Poh. je včeraj zvečer ob 21. umrl lastnik znane tovarne tos in srpov g. Friderik Kieffer v 49. etu starosti. Pokojnika prepeljejo danes popoldne v kapelo mestnega pokopališča v Mariboru, kjer bo pogreb v sredo ob 4. pop. Pokojnik je bil nemški državljan n evangeljske vere. Blag mu spomin!
Narodna Odbrana.
Sestanek za nocoj v Narodnem domu je preložen na prihodnji četrtek istotam. Zveza privatnih nameščencev, podružnica v Mariboru še zahvaljuje tem potom vsem darovalcem daril za srečolov, ki so s tem v obilni meri pripomogli, da je prireditev tudi v gmotnem oziru povoljno izpadla. Izborna godba in neprisiljeno animirana zabava sta izpopolnila večer. Opazilo se je tudi, da postajajo prireditve privatnih nameščencev čimdalje bolj popularne. Le škoda, da se mnogi stanovski tovariši premalo zavedajo svoje dolžnosti ter ne posečajo svojih prireditev v takem številu kot bi bilo to želeti. Potrebno bo, da se spomladi organizirajo skupni izleti, ki bodo mnogo pripomogli, da se nameščenci medsebojno upoznavajo, da bodo potem v borbi za socijalne potrebe nastopali v strnjeni fronti. Izleti na Pohorje, v Ptuj in Celje — ogledi znamenitosti v zvezi s predavanji so na programu. Želeti je vsestranske tozadevne inicijative.
Reduta SSK Maribora v Unionu
pod imenom »Vsak po svoje« v soboto zvečer je imela, kakor vse letošnje velike predpustne prireditve, rekordni obisk. Dvorana je bila okusno urejena v cks-presijonističnem stilu. Nekaj mask je vzbujalo posebno pozornost- Tudi tokrat so obiskali prireditev predstavniki oblasti, okrožni inšpektor dr. Schaubach, oba sreska načelnika,- župan dr. Juvan itd. Bilo je tudi izven plesa preskrbljeno za zabavo občinstva. Svirala je »Drava«. V raznih šotorih je bil ogromen naval. Tudi pohorska železnica je bila dobro obiskana.
Usodne posledice svoječasne avtomobil* ske nesreče.
Svojčas smo poročali, da je postal 53-letni posestnik Martin Škof od Sv-Trojice v Slovenskih goricah žrtev avtomobilske nezgode. Prišel je tako nesrečno pod kolesa nekega osebnega avtomobila, da si je nalomil — hrbtenico. Sedaj pa je po zdravljenju nastopila reakcija, in so ga morali zopet prepeljati v bolnico. Njegovo stanje je zelo resno. Predpustna zabava Pogrebnega dru-štva v Krčevini.
Agilno Pogrebno društvo v Krčevini je priredilo v soboto v gostilni »Pri treh ribnikih« predpustno zabavo v prid Itonda za zidanje društvenega doma. Qj>isk prireditve je bil tako velik, da so morali nešteti gosti iz Krčevine in iz mesta oditi, ker ni bilo prostora. Na sporedu so bile tudi razne licitacije itd. ter volitev miss Krčevina. Izvoljena je bila gdč. Finika Cerinškova, hčerka agilnega društvenega predsednika. —
Telegram!
Njegovo veličanstvo kralj Karneval poseti svoje podanike z velikim sprem stvom na pustni torek v Narodnem domu. Po svečanem sprejemu priredi nje govo spremstvo viteške igre, balet In razne prekopicavščine za smeh in kratek čas Kurentovega carstva. Pridite vsi in točno, da ne zamudite veličan-stvenega prihoda Karnevala Velikega!
VELIKA KAVARNA
V pondaljek:
kabaretni večer
pustni torek:
reduta mask
sreda: pojedina slanikov, sodeluje Carle BOhm in umetniški kvsrtet VVolfstahl. Palais de Uanse: revija lapih žena * mariborskim ljubljencem Carlom BOhm	685
Sejem v Sevilji.
Da ustrežemo splošni želji, ponovimo v Nar. gledališču mladinsko pred-stavo »Sejem v Sevilji« na pustni torek ob 5. uri pop. Uspeh, ki ga je dosegla mladina ob svojem prvem nastopu. je bil izreden, igra je zadovoljila vse, deco in odrasle. Starišem nudimo tokrat priliko, da naklonijo svoji deci za pustni torek veselo in lepo razve-
i- k rvlie smo zeI° Zlližali- Parter ostali sedeži sorazmerno, Ust. dobiček je naklonjen za kolonijo na Pohorju. - Marib. slov. žen. dru-
St V o. —-
NA PUSTNI TOREK V
KAVARNI JADRAN4 KONCERT
Težka nezgoda železničarja.
Na kolodvoru v Račjem sc jc pri premikanju tovornih vozov težko ponesrečil 39-Ietni kretničar Ivan Pšeničnik iz Spodnjih Hoč Ko jc spajal posamezne vagone, mu jc zmečkalo palec leve noge, a na odbijaču je dobil težko rano na glavi. — Morali so ga prepeljati v bolnišnico.
pomočiiiški odbor trg. gremija v Mariboru
opozarja svoje člane, da je ustanovil Urad za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI tudi v Mariboru razne tečaje, med temi tudi knjigovodski tečaj. V slučaju zadostnega števila prijav od trg. stanu za tak tečaj bi bil imenovani urad pripravljen istega posebej otvoriti. Pri,-jave sprejema in natančne informacije daje Gremij trgovcev v Mariboru. — Predsednik.	ggg
Srečke za III* kolo državne razredne loterije so prispele!
Cenj. igralci, ki so kupili srečke pri upravi »Jutra« in »Večernika«« v Mariboru, Aleksandrova c. 13, se opozarjajo, da jih pravočasno zamenjajo. Žrebanje se bo vršilo že 6. marca.	U
Gasilno društvo Pobrežje priredi v torek zvečer pri Papežu pustno zabavo. Za mnogobrojni obisk prosi — o d b o r.	679
Hotel »Orel«.
Na pustni torek od 20. do 2. ure vojaška godba, pojedina divjega prašiča.
Kako le nastalo ifvljenje na naii zemlji
POMEN GEOLOGIJE ZA ZNANOST. — NASTANEK PRVEGA ŽIVLJENJA
V	VODI- — RAZVOJ RASTLIN IN ŽIVALI NA KOPNEM.
Za proučevanje prošlosti naše zemlje je geologija najvažnejša znanost. Brez nje bi nam ne bilo mogoče prodreti dlje kakor do tistih časov, o katerih so se nam ohranili pisani ali kateri drugi kulturni spomeniki. Geologija pa je potom probčevanja zemeljskih plasti, kamenja, rudnin in okamenin odprla človeškemu očesu vpogled v najstarejše dobe naše zemlje. Do neskočne prošlosti pa seveda tudi ona ne more seči, kajti naposled trči le na plast, kateri je dala ime »pred-kambrijska plast«, ker je nastala v t. zv. »predkambrijski dobi -, t. i. pred milijardami let. Ta zemeljska plast pa je tako silno pretvorjena in preoblikovana, da v njej ni mogoče najti nikakršnih o-kamenelih ostankov organskega življenja.
Vendar pa je skoraj gotovo, da v pred-fcariibrijški dobi še ni bilo na zemlji niti živali niti rastlin, popolnoma gotovo pa je, da jih ni bilo na kopni zemlji, kajti prvo rastlinsko in živalsko življenje se je na 'zemlji razvilo v vodi, v morju. V tisti prapradavni : dbi so bile na zemlji satno tri celine, trije deli sveta: Goud-vaua, ki je segala od zapadne Brazilije v Južni Ameriki preko Afrike do vzhodne Avstralije, Atlantida, ki je obsegala sedanjo Severno Ameriko. Grenlandijo iti sedanje morje do Islandije in Špic-bergov ter Azija, tedaj najmanjši kontinent, ki je obsegal tudi del današnje Evrope do Pircnejev. 1 oda te celine so bile mrtve: pokrival jih je čez in čez pesek in prah ali pa so bile skalnate puščave-Na njih ni bilo nobene travne biljke, da, celo mahu ne. Prvo življenje na kopnem je nastalo tedaj šele v sledečem obdobju, v »algonkiju«, ki je tvoril nekak prehod k kambrijski dobi.
Popolnoma gotovo je, seveda, da življenje ni nastalo naenkrat v vsej sedanji mnogoličnosti. Najprej so bile samostoj- ' ne žive celice, ki so se le polagoma pričele združevati v višje organizme. Nekatere so prirastle k tlom in postale predhodnice rastlinstva, druge pa šo se svobodno kretale po vodi in iz njih se je razvilo živalstvo. Med rastlinstvom so najprej nastale kot višji organizmi razne alge, ki so v svojem razvoju vedno bolj
Vprašanje ni novo, ampak staro že stoletja. Le da so se v novejšem času nešteti znanstveniki začeli z vseh mogočih vidikov baviti z njim z vso intenzivnostjo, in v različnih časopisih celega sveta čitamo o tem neprestano najrazličnejše razprave.
Nedavno je zopet šla skozi časopisje vest, da se je profesorju dr. Unterber-gerju. ravnatelju ginekološkega oddelka bolnice usmiljenk v Konigsbergu posrečilo najti relativno zelo enostavno rešitev tega biološkega vprašanja, krog katerega se že dolgo bije ljut boj. Naravno da je ta vest zbudila veliko pozornost. V najnovejši številki časopisa »Deutsche Medizinische Wochenschrift« objavlja znanstvenik sam obširno študijo o tem vprašanju.
V nasprotju z nazorom, ki jc bil dolgo časa priznan, da vsaka jajčja stanica v jajčniku nosi v sebi že vnaprej določeni spol, je dognalo znanstvo o dedičnosti, da je predvsem oče Činitelj, ki je za spol odločilen, dasi človeško seme vsebuje do polovice moške, do polovice pa ženske semenske nitke. Tako bi teoretično bile šanse za fante in punčke enake. Ven dar je pa dokazano, da je fantov več, zlasti če se upoštevajo predčasno izločeni plodovi- Zdravstveni statistik prof. Prinzing določa številčno razmerje med dečki in dekleti 162:100. Vsekakor igrajo torej svojo ulogo tudi še druge sile, ker bi sicer ne bilo lahko utemeljiti, zakaj imajo možje, ki so se dvakrat zapored poročili, z eno ženo samo žensko, z drugo pa samo moško deco. Gotovo je torej, da tudi mati igra pri določitvi spola važno ulogo.
dobivale obliko pravih rastlin in so se začele lepiti tudi na morska obrežja, od koder so prešie na kopno, kjer so se polagoma prilagodile novemu načinu življenja in rasti in se popolnoma preobrazile. Podobne pa so bile prve kopne rast line mahov m, lišajem in naposled travam. Šele iz teh, ki so dobivale vedno večjo obliko, so se pozneje v milijardah let razvile vrste pravih trav, cvetlic in naposled dreves.
Prav tako se je pa razvilo tudi živalsko življenje, najprej so zapustile vodo najnižje vrste in se na kopnem udomačile in preobrazile, največjega pomena za bodoči razvoj kopnega živalstva pa so bile ribe, kajti one so kot vretenčarji postale podlaga za vse višje današnje živalske vrste. Vretenčarji so se tedaj razvili iz rib, ki so zapustile vodo in pričele živeti na kopnem. Marsikdo bo pri tem seveda zmajal z glavo, češ, ribe vendar ne morejo živeti brez vode, kako so tedaj mogle stopiti na kopno. Ta ugovor pa je mogoče takoj zavrniti, če omenimo, da poznamo tudi še dandanes v Avstraliji, Tasmaniji, na Novi Zelandiji in ponekod drugod posebne vrste rib, ki dihajo lahko s škrgami in s pljuči in živijo zato lahko prav tako v vodi kakor na kopnem. Pri hoji po kopnem se pa poslužujejo plavut, katere uporabljajo kot noge- Pri njih se je tedaj izvršil v ogromnih razdobjih isti proces, kot se še dandanes vrši pri močeradih ali pri žabah, ki žive najprej tudi v vodi in dihajo s škrgami, potem pa na kopnem in se poslužujejo pljuč.
Proučevanje nastanka življenja na kopnem se je pa pečalo tudi z vprašanjem, kje je nastalo prvo rastlinsko in živalsko življenje, Na to vprašanje doslej še ni bilo mogoče dokončno odgovoriti, vendar pa je skoraj popolnoma gotovo, da 'je bila zibelka prvega kopnega rastlinstva in živalstva nekdanja celina Goud-vana, od katere obsto:ajo danes še Južna Amerika, Afrika, Madagaskar, obe Indiji, Sundsko otočje in Avstralija. Prvotna pradomovina kopnega življenja je tedaj bila na jugu, ne v \ziji. kakor bi kdo utegnil misliti.
Pri neplodovitih ženah je mnogokrat kislinska količina sluznic nenavadno velika; ako sc posreči, s primernimi sredstvi to količino znižati, nastopi — ako sicer ni pri jnožu in pri ženi nobenih bolezenskih sprememb — mnogokrat nosečnost. Preiskave tekom 12 let so dokazale, da so v takih 'učajih bili porojeni izključno dečki. Dejstvo, da kemična vsebina ženskih organov igra veliko u-logo pri določitvi spola, se je doslej prezrlo. Prof. Unterberger je s svojimi raziskovanji dognal, da je alkalična reakcija ženskih organov za dosego moškega spola ugodna, in poskusi pri kuncih so to potrdili.
Teorija, ki jo je 1. 1898 objavil prof. dr. Schenk na Dunaju, da je izmenjava cu-krovine v zvezi z določitvijo spola, je stala na zelo slabih nogah in se je izkazala kot nepravilna. Drugače je s poskusi Neže Bluhm, ki jc z alkoholizira-njem moških pri belih miših dosegla znatno zvišanje števila moških potomcev in tako doprinesla dokaz verjetnosti, da alkohol ženske semenske elemente močneje oškoduje nego moške semen ske nitke- Pokazalo pa sc je pri poskusih na kuncih, da tudi moške semenske elemente alkohol težko oškoduje. Ako se je žival ženskega spola sparilo zapored najprej z alkoholizirano in takoj nato z drugo ne alkoholizirano moško živaljo, so bili mladiči vedno plod druge ne alkoholizirane moške živali. Seveda so taki poskusi na ljudeh prepovedmi sami ob sebi, ker poznamo nevarnosti, ki iz tega izvirajo.
V	isto kategorijo spadajo opazovania v. \Vie!ocha, da so po obsevanju jajčni-
kov z Rontgenom moški potomci pogostejši. Treba je odločno svariti pred obsevanjem jajčnikov z Rontgenom v plodni starosti in opozarjati na nestvore, ki po statističnih dokazi relativno mnogokrat nastanejo v plodovih žen, ki so se dale obsevati.
Mnogo žen goji željo, da bi po več dečkih porodile tudi dekleta; teoretično bi bilo mogoče tudi ta problem rešiti s tem, da se zviša količina kisline v žen-
Spofi
(Tlaribor-Rapič Z:Z (0:1)
Prva nogometna tekma med domačimi rivali »Maribor« : »Rapid« sc je odigrala včeraj na igrišču SK Železničar v korist podsavezne blagajne.
»Rapid« je nastopil s svojim kompletnim moštvom, dočim je bil »Maribor« primoran nastopiti z več rezervami. Sodniku gosp. dr. Planinšku sta sc stavili naslednji moštvi:
Maribor: Koren 2. Hreščak. Pliberšek. Prevolnik. Kirbiš, Iršič, Senica. Neža, Bertoncelj, Priveršek, Starc. Rapid: Pelko, Barlovič, Black, Seifert, Brockl, Klippstatter, Schmidt, Har-dinka, Tergletz, Pečnik, Fučkar. Tekma se je odigrala v najlepšem redu. Tempo igre ni bil preveč oster, le na momente sta se obe moštvi vzdramili. »Maribor«, ki je radi blesu-re Prevolnika v 20. minuti bil primoran igrati samo z desetimi igralci, tokrat ni predvedel one igre, ki smo jo pričakovali. Moštvo je posebno v prvi polovici nudilo skrajno slabo igro ter sc mora zahvaliti v tem delu igre !e neodločnosti Rapidovega napadalnega kvinteta, da ni prejelo več golov. Sele v drugem polčasu je »Maribor« pritisnil in je izsilil remis, tudi odgovarja poteku igre. Podajanje žoge je bilo slabo in nervozno. Videlo se je, da manjka si" resti, radi česar je trpela skupnost. Stranska krila »Maribora« sta precej grešila glede takojšnjega oddajanja in sta po nepotrebnem zadrževala, kar posebno velja za Iršiča. Napad belo-črnih je imel gonilno silo v Bertonclju, ki je po volji preigral nasprotnike. Krasen je bil njegov gol, ki je dosegel vodstvo. Tudi Starc je v drugi polovici lepo igral in je njegovo mesto edino le na krilu. Tonček in Neža sta bila pridna, grešila sta pa, ker nista hodila nazaj po žogo, kakor je to delal Rapidov napadalec Kirbiš, kot centerbalf je bil v drugem polčasu dober, dočim je v prvem plaval. Obramba se je slabo plasirala in želimo, da tudi v	 o	nepotre-
bne faule. Koren v golu je bil tokrat malce nesiguren, je pa držal par težkih bomb.
Igra je bila v prvi oolovici v znaku nadmnri »Rapida«, ki jc tudi dospel proti koncu prvega polčasa po Ter-prw~„ vodilni gol. Po odmoru je bila slika nekai Časa ista. Rapidovci so --padali, ali b’’"- uspeha. Kmalu pa se je obrnilo. »Maribor« je postal agresivnejši, predvsem Bertoncelj. Pri »Ra-pidu« se je opazila utrujenost, dočim jc rasla borbenost »Maribora«, ki je tudi že vodil z 2:1. Le nepotrebna roka branilca Hreščaka je prinesla »Ra-pidu« izenačenje.
Rapid je imel svoje najboljše moči v krilskih vrstah, ki je v tem prekašal »Maribor«. Kombinacija je bila hitra, brez nepotrebnega oklevanja in je tudi mnogo pridobila s tem, ker je opustila o^i-o igro. Duša moštva je sedanji napadalec Tergletz, je pa opešal proti koncu. Stranska krilca sta bila na mestu, posebno Seifert. Obramba se dobro plasira, da’si jc prcdvedla precej »kikserjev« " odločilnih trenutkih je pa bila na mestu. Vratar Pelko je postal sigumejŠi kot lani in je držal v lc-stilu nekaj nevarnih strelov. Sodil je gosp. dr. Planinšek jako strogo in objektiv- -Tudi gledalci so se tokrat jako dostojno vedli, mogoče so k temu pripomogli tudi »pendreki«, ki so vzorno vzdrževali red na igrišču. Medklubski odbor pa je res dobro storil, da jc ven dar enkrat napravil konec večnim prepirom na igriščih.
Ker tekma ni dala zmagovalca, je sodnik žrebal in mora »Maribor« prihodnjo nedeljo igrati z SK Žeiezničar-
HHHBHHMHHHHHHHmn»mm
škili organih, vendar manjkajo doslej še praktične izkušnje.
Z narodnogospodarskega vidika bi gotovo bilo dobro, ako bi se rodilo razmeroma še več dečkov ko doslej. Moje prepričanje iia podlagi dolgoletnih izkustev je — tako končuje prof. dr. Unterberger — da so kemični vplivi nedo-glednega pomena v naavnetn procesu pomnoževanja človeškega rodu, v kolikor se tiče spola.
jem. Tudi ta tekma se bo igrala v korist podsavezne blagajne.
G. A. K. (Gradec) : S. K. Železničar 7:3 (2:2).
SK Železničar je včeraj gostoval v Gradcu proti Grazer Atletik Klubu in bil poražen z visoko goldiferenco. Po zmagi proti graškemu Sportklubu v Mariboru smo vendar pričakovali, da bo Železničar v Gradcu enak nasprotnik. Najboljša sta bila Konrad 2 in Bač nik, dočim ostali niso bili na višini, kakor zadnjo nedeljo. Tekma se je vršila na igrišču S.K. Ifakoah in je bil teren jako slab. Tudi sodnik ni bil ravno na višku.
Domači šport.
Ljubljana: pokalna tekma: A.S.K. Primorje : S.K. Ilirija 1:0 (1:0); Svoboda : Hermes 5:2 (5:0).
Celje: pokalne tekme: Atletik : S.K. Olimp 1:1; S.K. Celje : S.K. Olimp 3:1 (1:1).
Zagreb: pokalne tekme: Hašk : Grad-jknski 5:2 (2:2): Slaven : Zagreb' Beograd: Busk : Obilič 2:2 (1:0); Ju-
1:0 (0:0).
goslavija : Edinstvo5:l (1:1).
Novi Sad: NAK. : Gradjanski (Sremska Mitroviča) 2:1 (1:0); prvenstvena tekma.
Sokohbo
Prezident Masarvk o Sokolstvu.
(Govor, ki ga je imel prezident Masarvk ob priliki zadnjega vsesokolske-ga zleta 1. 1926. v Pragi); Brat starosta! Zahvaljujem se bratom za dar in obenem prosim, da bi sprejeli v zameno moj poklon. (Pri tem je izroči! br. dr. Scheinerju umetno izvezen sokolski prapor.) Tyrš je z naravnost geni-jalnim in umetniškim činom združil antični ideal krasote in lepote s Čistim človečanstvom. Tyrš je izoblikoval sokolsko občino in ji vcepil silo in možatost, katera se izogiba surovosti in
r„~Mnosti, kakor tudi sentimen^^mu
bratenju slabičev; veliki vzori naše preteklosti, Žižka ter njegova nezlomljiva hrabrost v brambi pravice In naroda ter Chelčickega nekompromisni P^Tizem sta našla v sokolski ideji har moničen izraz.
Tyrš je v skladu s tedanjo mlajšo napredno generacijo bil navdušen demokrat in s sokolskim bratstvom je zavestno služil demokraciji in osvobo-jenju naroda. Pozdravljam zato, bratje, vaš zlet, kajti prišel je zares kakor na poziv, da bi vse misleče nazorno poučil, kaj pomeni demokratična celota: organizovanost, discipliniranost, pripravljenost. A ta organizovana, disciplinirana, pripravljena celota, ta naša krasna občina sokolska ima prav sedaj poseben pomen: zasenča sedanjo politično razrvanost in jo potiska v stanje prehodne faze našega političnega ražnja. Kadar pregleduiem te mase Sokolov iri Sokolic, mladih' in starih", s? vedno znova in znova postajam svest. da mora vsaka množica biti ovladana in ravnana po ideji, ki so jo re^meli in jo provajajo poedinci, vodeči množico in služeči ji. V tem smislu sta Sokolstvo in njegova ideja živ vzor in pouk narodu in državi.
DRAGOCEN ZAKONSKI MOŽ.
Norvežanka Jennie Thompson je dobila na newyorški sodniji odškodnino v znesku 4,000.000 dinarjev za izgubo svojega moža. Thompson, ki se je nedavno preseli! iz Norveške v Ameriko, se je smrtno ponesrečil pri gradnji nekega nebotičnika. Vdova ie nato tožila gadbeno tvrdko, ki ji je hotele priznat? le 18.000 dolarjev. Energična Norvežanka se namreč ni hotela zadovoljiti sto vsoto, temveč je raje apelirala na sodišča In končno res prodrla s svojo zahteva
Kal bo: fant ali pu?sžkal
ALI JE MOGOČE VPLIVATI NA SPOL PRI SPOČETJU?
Stran l
marlbmhl VECPRNTK Jutra
V Mar!Horii, 'dne 3. mr 1930.
OTVORITVENO NAZNANILO!
si cenjenemu občinstvu vljudno naznaniti, da sem otvoril na
Aleksandrovi cesti 40 v MS! g, Vlahoviča podružnico slaščičarne
D^goletna praksa in solidnost moje obrti je porok za prvovrstno blago	 .	  u»j
in točno postrežbo. — Priporočam se cenjenemu občinstvu za niklonjenostl|n|ipM!^PSHR|||M0*,Mli,!e*i,Rn"l>1*^^
EHAN ILICH, SLASCKAR, SLOVENSKA S
Mlchel Zdvaco
£ukcedfa ffiotgia
Zgodovinski roman	,8
Sklonil se je in opravljal par minut zagonetno delo, ki ga je slišno spremljalo rožljanje verig. Ko je Ragastens vstal, se je zasmejal s tihim smehom.
Njegov opravek je namreč obstojal v tem, da je enostavno vklenil nezavestnega nasprotnika na rokah In na nogah v svoje štiri spone, ki jih je bil pravkar odložil, Cezar Borgia je bil jetnik, in natanko v istem položaju kakor Ragastens četrt ure poprej!...
Ragastens je stopil iz celice. Hodnik na desno, slabo razsvetljevan od trske, ki je še vedno gorela v ječi, je vodil samo še nekoliko korakov dalje.
Ob znožju zidu, ki je zapiral hodnik na tisti strani, je zapazil Ragastens okroglo luknjo. Pristopil je in pogledal.
»Ah, ahl« je dejal in se zdrznil, »to je tista jama, ki so mi jo obetali! Tisoč hudičev!... gospod Borgia ne varčuje z izumi ... Kisati se tu notri!..,. Brrr!,.,, Da, bogme, slavno kanaljo sem si bil izbral za pokrovitelja!«
Zamahnil je od groze in studa ter krenil v drugo smer.
Na levi se je hodnik nadaljeval svojih petnajst korakov daleč, tik do znožja kamenitih stopnic. Ragastens je videl odtod njih medlo osvetljene prve pragove. Naglo je krenil tja in pričel stopati navzgor.
Naenkrat se je prikazala luč. Ragastens je bil baš na vrhu stopnic. Tam je stal Človek — nekak ječar — s pokrito svetilko v roki.
Zavit v Cezarjev plašč, prste stisnjene okrog bo-dalovega ročnika, je stopal Ragastens naravnost proti temu možu. Ječar se je bil naklonil do tal.
»Ali Svetlost želi, da posvetim?«
Ragastens ni črhnil besedice, nego se je povzpel na duge stopnice. In možak, prepričan, da hoče biti Svetlost sama, ker mu ni blagovolila odgovoriti, se ni ganil z mesta.
Na vrhu drugih stopnic ni bilo nikogar. Ragastens si je oddahnil. Samo ene stopnice so mu Še ostajale do vrha... In tam zgoraj je čakala prostost...
Ragastens je stopal kvišku... Toda preden je imel tri pragove za seboj, je obstal, in znoj tesnobe mu je zmočil čelo. Nekdo je prihajal po stopnicah navzdol.
Treba je povedati, da so bile zavite in zelo tesne stopnice.
Ragastens je počakal kakor nepremičen kip. Umor se je studil njegovi rahločutni naravi... toda tu je šlo o njegovem lastnem življenju... Ako ga človek, ki prihaja, spozna ... je mrtev....
Ragastens je kmalu zapazil luč svetilke, ki mu je prihajala naproti In odsevala po zidovju. Skoraj takoj nato se je prikazal tudi neznan gost.	Vitez	je potegnil
čepico na oči in se zavil v plašč tik	do nosu.
»Moj brat!« je zamolklo vzkliknil ženski glas.
Ragastens je dvignil oči.
Ta njegova kretnja mu je nekoliko odkrila obraz. Lukrecija ga je spoznala. Zatajila je osuplo gesto in dejala nato s porogljivim nasmehom:
»Če se ne motim, je to gospod vitez	de	Raga-
stens?«
»Zares, milostljiva...«
Ragastens je še ta hip potegnil bodalo iz nožnice ter se pripravil — če bi vojvodinja poklicala straž-
nike — da ubije kar največ nasprotnikov, preden pogine sam.
»In zdi se, da uhajate, dragi gospod?« je povzela Lukrecija, ko je njena prvotna osuplost nekoliko odnehala.
»Milostljiva, dolgčas mi je bilo v brlogu, ki mi ga je dal gospod vaš oče za stanovanje...«
»Pa ste začutili potrebo nasopsti se svežega zraka? ...«
»Kajpada, milostljiva!... Vrhutega mi je preosta-jal neki poset; vest me je že pekla, da ga odlagam toliko časa...«
»Poset? Komu?... Cesti, ki vodi v Francijo?«
»Ne, milostljiva! Vam!«
»Meni?«
»Zal, milostljiva, zelo domišljav človek sem... toda nadejal sem se vseeno, da niste mogli pozabiti sestanka, s katerim ste me izvolili počastiti, ko ste mi ga napovedali v Palači Smeha... Po vašem strogem čelu, milostljiva, vidim, da ste mi zamerili, ker nisem prišel še tisti večer. Odpustite mi... Gospod vaš oče mi je poiskal opravek, ki mi v resnici ni dal držati besedo...«
»In zdaj ste hoteli k meni?« je povzela Lukrecija, osupla od tolike hladnokrvnosti in nestesnjenosti.
»Saj sem rekel, milostljiva...«
Lukrecija je pomislila nekaj trenutkov.
»Dobro, idiva,* je dejala malomarno.
»Sledim vam, milostljiva.«
Lukrecija mu je pogledala v oči.
»Opozoriti vas moram, vitez, da se na vrhu teh stopnic nahaja stražni oddelek, častnik in dvajset mož, oboroženih s partizanami in atkebuzami... Za straž-nim oddelkom leži še častno dvorišče, kjer bi utegnili srečati kakega radovedneža. Nato morate Še mimo ene straže, in še ena vrata vam morajo odpreti. Sami ne morete napraviti niti koraka, ne da bi vas spoznal, li in vklenili... Naposled pa vam moram tudi povedati, da če bi bili že enkrat zunaj gradu, ter bi vas novo in bolj nujno opravilo napotilo, da odložite poset, ki...«
»Oh, milostljiva,« jo je resnobno prekinil vitez, »od tega hipa, ko mi izkazujete čast, da sprejemate moje spremstvo do svoje palače, ga ni več posla na svetu, ki bi me mogel pripraviti do tega, da vam pokvarim družbo; tako mogočna ni niti potreba, da uidem smrtnonosnemu prijateljstvu Borgijcev!«
Lukrecijo je stresnilo.
»To je mož!« si je dejala v mislih. Nato je ponovila:
»Pojdiva!«
Vojvodinja je govorila resnico. Na vrhu stopnic je bil nameščen stražni oddelek. Lukrecija je odprla vrata in vstopila, opiraje se na Ragastensovo roko. častnik, ki je načeloval straži, je kriknil povelje, in vseh dvajset vojakov se je postavilo v dve ravni vrsti, naslonjenih na svoje orožje in odrevenelih od silnega spoštovanja.
»Oh, dragi brat!« je dejala Lukrecija glasno, »vsa srečna sem, da sem te srečala... V teh podzemskih jamah me je resnično strah... Vsaj ponoči rajši ne hodim vanje- Ti veš, da sem boječa!«
Častnik je bil otvoril vrata, ki so vodila na častno dvorišče, in se priklonil do tal. Trenotek nato sta stala Lukrecija in Ragastens na dvorišču.
Dospela sta do velikih vrat gradu.
Tudi tu sta našla častnika s stražo, samo da je bil a straža dvakrat močnejša od prve. Ko so videli Lukrecijo in njega, ki so menili, da je Cezar, se je ponovila ista ceremonija, so vojaki istotako pozdravili z orož-
jem. Naposled sta prestopila prag. Stala na trgu.
»Smrt božja!« je vzkliknil Ragastens in široko, globoko zavzdihnil.
XXIII.
Zaljubljena tigra.
Pot iz Svetoangelskega gradu do Palače Smeha jc bila dokaj kratka. Lukrecija, še vedno viseča na vitezovem komolcu, je zavila v pravcat labirint tesnih uli* čic. Hodila je molče in spešila korak.
Več nego enkrat se je Ragastens na ti poti vpraševal, ali ne bi bilo bolje, da se brž odloči, skoči v stran od nje in izgine za kakim uličnim ovinkom.
Duh smelosti in izzivajočega poguma, veselje nad nevarnostjo in veliko zaupanje, ki ga je gojil do svoje čudovite telesne moči in brezprimerne spretnosti v rabi orožja, vrhutega pa neomejena vera v pomoč svoje lastne, vedno bedeče iznajdljivosti — vsi ti vzroki so ga napotili, da je drzno sklenil ostati z vojvodinjo Bi-saglijsko ter je vstopil z njo v Palačo Smeha.
Vse je spalo v tem velikem in razkošnem poslopju. Bralec se spominja, da je šla Lukrecija sama, peš, od doma, ne da bi koga budila.
Povedla je Ragastensa v tisto svojo sobo, kjer ga ie bila skrivaj sprejela prvi večer.
»Sedite, vitez,« je dejala. »Takoj sem zopet pri vas.«
Izginila je. ,
»česa neki hoče od mene?« se je vpraša! Ragastens. »čas bi bil, bogme, da grem pogledat, kaj je novega zunaj Rima. Moj dragi gospod Cezar se je moral že zbuditi iz svoje omedlevice. Gorje mi, kadar mu odleže!«
Preteklo je nekaj minut. Lukrecija je vstopila. Nosila je srebrn podstavek, na katerem je bila razpostavljena obilna južina. Ragastens je zapazil, da stoji na podstavku samo ena čaša.
»Prinašam vam nekaj, da pozabite kruh in vodo v Svetoangelskem gradu,« je dejala Lukrecija z usme-vom.
»Kaj delate, milostljiva?« je vzkliknil Ragastens.
»Kaj delam? Strežem vam!...«
»Oh, milostljiva, z velikim ponosom me hočete navdati... Da mi streže vojvodinja Bisaglijska, slavna signora Lukrecija.. To je preveč, milostljiva, preveč za ubogega vojaka-pustolovca...«
V	vitezovem glasu je drhtelo nekaj takega, da se je Lukrecija vprašala, ali govori od ganjenosti ali z ironijo.
»Te roke,« je dejala važno, »strežejo papežu samemu, kadar pridem v Vatikan. Razen njega pa se nobeden drugi imenitnik ne more pohvaliti, da bi bil videl Lukrecijo natakati njegovo čašo, kakor jo natakam vam, gospod vitez...«
Zares je vojvodinja nalivala edino čašo, ki je stala na pladnju. Ragastens je videl iskrenje vina in je ostro pogleda! čašo, kakor da hoče uganiti, kaj ima to vino tako lepo iskrečega v sebi.
Mar življenje? Nemara smrt?
»Milostljiva, ves obupan sem nad tem, kar mi pravite ...«
>Kako to, vitez?«
»Da; ta nepozabna minuta ostane zapisana v mo jem srcu, kakor dolgo ali kakor kratko mi je še živeti.,* Toda poglejte mojo nesrečo... niti gladu ne čutim, niti žeje... v tem hipu mi je nemogoče kaj zavžiti...«
»Torej vendar!« je vzkliknila Lukrecija s smehom ter plosknila z rokami. »Vendarle je na svetu nekdo, ki je pripravil neustrašnega Ragastensa v strah!.
In ta nekdo sem jaz! ....«
Izdaja Koatordl »Jutra« v T'<tl>llanl: uredstavnik 'zdalatelja in urednik: FRAN BKOZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA
v Mariboru.
Iščemo naravni led
za takojšnjo nabavo v vagonih. Pismene ponudbe poslati na upravo »Ve-čemlka« pod »Naravni led«. 639
Viničarja
za Pekre z 4—5 delovnimi močmi sprejme veletrgovina Schmidt, Gos-. 13.	636
Hišo z vrtom in poI)em
oddam. Pralja Petra c. 116, Studenci.
686
Opremljeno, lepo sobo na ulico oddam. Krekova 5/1. desno.	682
Iščem starejšo služkinjo, katera zna kuhati. Naslov v upravi lista. 680
Prlprosto, zdravo dekle,
34—40 let, lepega značaja, z letnimi spričevali, !ci dobro meščansko ku-» ha, čisto in točno opravlja vsa dela, v hiši in na vrtu, ljubi dom in otroke, se sprejme. Predstaviti: Domfoelj, Prešernova 34/1. od 8. do 9. dopoldne.
600
Iščem tako!
Izborna domača hrana
namesto ukinjene »Brezalkoholne restavracije« — na željo tudi dljetna in vegetarična kuhinja, Maribor, Koroška cesta 17 (Vhod tudi Vojašniški trg 5). Ugodno za abonente!	654
'ŠTAMPILJK'
lT. SOKLIČ,
boljšo gospodično
k otrokom
Znati mora tudi opravljati hišne posle' Ponudbe na Atelie Tonka, Zagreb, Trg Kralja Tomislava 18.	684
Sobo* In CrkosHkanje
Izvršuje po ceni, hitro ln okusno Pra-njo Ambrožič. Grajska ul. 2.	2291
Decimalna tehtnica
za 150 kg, skoro nova, se proda. Ivan Kravos, Aleksandrova cesta 13.	627