tetfb' IV. ^riieg. DELAVSKA J ' Glasilo krščanskega delovnega ljudstva bliaja viak Četrtek pop.; » »lutalu prašnika San poprej - Uredništvo: Ljubljana, Mlkloil-(eva c. — Nefranklrana pUma ne ne nprejemajo Posamezna Številka Din l*So — Cena: na 1 Din 5-., sa Četrt leta Din 15-., na pol leta Din So*-; na Inozemstvo Din 7-- (meseCno) — Oglas s po dogovoru lasi, reklamacije ln naroCnlna na uprave lavska sbsmlca, MUUoilCeva cesta 23,1. nad. efon 3309. Otev. Čekovnega raCuna 14.000 Ob kniigi našega tovariša Pokret krščanskega socializma v Sloveniji je storil velik korak naprej. Prevod Leonove okrožnice o delavskem vprašanju, ki ga je z razlago vred izdal naš tovariš, frančiškanski pater dr. Angelik Tominec, je delo, ki nas vse navdaja s ponosom. Prvič nam je pater Angelik zarisal na podlagi Leonovih naukov osnovna načela krščanskega socializma, na katerih bomo gradili svoj pokret dalje — drugič pa je njegovo delo sad skupnih razmišljanj, truda in prizadevanja ter naše iskrene in trdne solidarnosti. Z Angelikovim delom je zrastel tudi ugled krščanskega socializma in njegov pogum na poti do zmage krščanske pravičnosti na zemlji. Osnovno načelo okrožnice največjega papeža modernega veka je, da je gospodarsko in socialno vprašanje vprašanje morale; da mora biti vrhovni zakon pridobivanja in proizvajanja gospodarskih dobrin ter njihove uporabe telesni in duševni blagor človeka, ki te dobrine s svojim delom ustvarja; da sadovi dela gredo tistim, ki delajo, ne pa tistim, ki delo bližnjega v svoj prid izrabljajo; da se mora delo plačati po telesnih in kulturnih potrebah človeka kot podobe božje, ne pa po Konjunkturi ali rentabiliteti podjetja. Podlaga Leonove enciklike, tako razvidimo iz knjige Angelika Tominca, je evangelij, so besede Izveličarja sveta, je Njegov nauk, da je Bog zemljo in njena bogastva ustvaril za vse ljudi, ki se na njej trudijo, ne pa samo za en razred, ki iz tujega znoja zase kuje dobiček. In kapitalizmu kliče najvišji učitelj Cerkve, da obstoja nravstveni red, postavljen od samega Stvarnika, ki prepoveduje človeku odtegovati in krasti to, kar je pošteno zaslužil, ga ogoljufati za to, kar mu po pravici gre, in iz tega kopičiti kapitale, ki zopet le služijo v zasužnjevanje milijonov, kakor nam to danes z vso jasnostjo kaže tako zvana racionalizacija. Že Leon XIII. je napovedal, ako bi kapitalizem neovirano nadaljeval svoje metode, da bodo posledice tega pomenile propad človeštva in kulture. Okrožnica »Rerum novarum« pa dosledno temu tudi uči, da se socialno pogubne posledice kapitalizma ne dajo popraviti in ozdraviti zopet po kapitalističnih metodah, na osnovi kapitalizma samega, ampak le po popolnem in brezkompromisnem povratku k moralnim in družabnim načelom Kristusovega evangelija. Okrožnica Leona XIII. je velik spomenik krščanskega duha in mišljenja, mimo katerega pa je človeštvo šlo — eni s spoštovanjem, drugi, ne da bi ga sploh opazili — kakor se sploh gre mimo spomenikov. Kapitalizem se je razvijal dalje in zapredel vase ves svet, tako zvana krščanska družba se za papeževe besede ni zmenila in velika večina tudi tistih, ki so jo z besedami priznavali, so v praksi delali čisto nasprotno: kapitalizmu je danes ves svet neprimerno bolj pokoren nego mu je bil za časa Leona XIII. Danes je vse pridobitno življenje od velepodjetja do kramerije čisto skapitalizirano; vsa politika je popolnoma odvisna od kapitala; kapitalizem je po svojih posledicah končno začel razdirati tudi družinsko moralo. Izpolnila se je-napoved velikega papeža, da bo ne-zadržani brezmejni pohlep, ki je postal voditelj in gonitelj gospodarskega življenja mesto desetih božjih zapovedi, omajal in porušil še zadnji steber družabnega življenja: družino. In tisti, ki tožijo o kakor povodenj naraščajoči nemoralnosti, o preprečevanju rojstev in popolni nebrzdanosti v spolnem pogledu, naj pomislijo, da je kapitalizem tisti, ki praktično onemogočuje takšno življenje med možem in ženo, ki odgo- 4- r Ivan Kregar V četrtek 7. t. m. je umrl Ivan Kregar. Ne spada sicer direktno v naš pokret, vendar pa je v zvezi z njim posredno. Umrli Ivan Kregar je bil eden najvažnejših, najplemenitejših in obenem najpožrtvovalnejših pokretaŠev v mladem katoliško-političnem gibanju. V javnosti se je pojavil takrat, ko je bilo treba orati ledino med Slovenci, in sicer pod okolnostmi, ki niso bile prav nič ugodne in prijetne. Takrat je meščanska miselnost s svojimi svobodomiselnimi načeli skoraj popolnoma prevladovala v javnosti. Mesta so bila popolnoma v njeni oblasti, pa tudi vas sama. Saj so vsi bogataši in tako zvani izobraženci tudi v vasi bili odkriti in brezobzirni privrženci meščanstva. In to je pomenilo veliko. To je pomenilo absolutno oblast tudi nad kmetskim prebivalstvom. Kljub temu so bile razmere neprimerno boljše v vasi, kakor pa v mestih. Kdor je bil v mestih med prvimi ali celo med voditelji, kakor je bil rajni Ivan Kregar, ta je moral biti v načelih trden, v srcu odločen in neupogljiv. Kajti pritiski nasprotnikov niso bili le silni, ampak naravnost besni, niso se ustrašili pred nobenim sredstvom, če je le služil njihovemu namenu, da bi namreč uničili svojega nasprotnika. De-nuncijacije, tožbe, poizkus škodovati na dobrem imenu ali celo gospodarsko uničiti — vse to je bilo na dnevnem redu in vse to je tudi okusil v najpolnejši meri tudi rajni Ivan Kregar. Bil je celo pred poroto radi političnih »deliktov«. Vse to je junaško prenesel, nikoli ni poznal umika, nikoli ni omagal, ostal je vedno na svojem mestu. Značaj v polnem pomenu besede. Med vojno je prišel spor med takratne voditelje bivše SLS. Ivan Kregar je stopil na stran dr. Šušteršiča. To ni nič čudnega. Kajti vsak ima svoje na-ziranje. Usodepolno je bilo pa to, da je vsa stara garda večji del šla. Umrl je Krek, umrl Lampe, Šušteršič v pregnanstvu. Tako je bilo katoliško gibanje v usodepolnih preobratih brez izrazitih in dalekovidnih voditeljev. Niti enega ni bilo 'med aktivnimi vodilnimi politiki, ki bi bil tako globok in toliko kristjana, da bi izprevidel, kako nujno je potrebno za gibanje kot tako in posebej še za naše ljudstvo, da se spor likvidira, da se zberejo vsi izkušeni in preizkušeni voditelji in da napravijo zopet enotno falango. Trdno sem prepričan, da bi šel Krek to pot, ko bi še živel. Napuh je šel preko teh interesov. Žrtve so bile težke in jih še danes čutimo. Zaradi tega je legel v grob Lampe, umrl je tragične smrti Štefe, v pregnanstvu se je klatil kljub vsemu takratni najboljši naš politik dr. Šušteršič, vsi drugi so bili potisnjeni na stran, med tetni tudi rajni Ivan Kregar, dasi je bil eden najmarkantnejših voditeljev. Izginili so najboljši. Ni čudno, da je bila naša politika, naše kulturno in gospodarsko življenje kakor brez kompasa. Enkrat radikalni, drugič zopet bolj na sredo, dokler ni bila pripeljana v tabor nazadnjaškega meščanstva. Ko bi šel naš razvoj logično in dosledno, bi se moralo nujno razvijati naše gospodarstvo, naša prosveta in naša politika tako, da bi v resnici ustvarili jasno in dosledno fronto vseh tistih, ki se hočejo pošteno in odkrito boriti za pravično ureditev javnega, gospodarskega, pa tudi privatnega življenja. Če bi bilo tako, bi naše vrste vse drugače iz-gledale, kakor danes. Če bi bilo pa tako, ne bi smeli biti nehvaležni tistim, ki so največ žrtvovali za pokret in ki so tudi največ trpeli. Kakor se vseh, ki so doprinašali v borbi za zmago krščanskih načel iz prepričanja svoje žrtve, spominjamo s hvaležnostjo, tako se moramo tudi pokojnega Ivana Kregarja. Četudi ni bil krščanski socialist, vendar je polagal temelje zanj. Bil je pa tudi značaj in človek se je lahko zanesel na njegovo besedo, na kar v politiki sedanje dobe tako redko naletimo. Poštenjak vedno zmaga. Zmagal je tudi Ivan Kregar, čeprav šele s smrtjo. Njegov veličastni pogreb naj tudi nekoliko potrjuje to. Prestiž Da so danes krize, ni nič čudnega. Kakor mora priti v krizo vsaka naprava, ki sloni na enostranosti, tako mora nujno priti in je že prišla v krizo sedanja družba, zlasti pa njeno gospodarstvo. Družba sestoji iz več delov, ki bi morali eden drugega izpopolnjevati, kakor izpopolnjujejo udje telo. če tega ni, je bolezen. V naši družbi pa stoje posamezni deli med seboj v ostrem boju. To je nezdravo. Če so pa težave, bi morali posnemati vsaj živali. Ako preti namreč nevarnost, gredo najkrvoločnej-še zveri preko običajnega sovraštva in skušajo rešiti svoje življenje v skupni borbi. Če obstoji v resnici gospodarska kriza, potem bi bilo po zdravem razumu pričakovati, da bo ta kriza zadela oba dela — to je podjetnika in njegove delavce. Po zdravem razumu bi tudi pričakovali, da bo skušal podjetnik reševati vsaj v sedanjih težkih razmerah vsa vprašanja, predvsem sporna vprašanja, sporazumno z delavstvom t. j. z obratnimi zaupniki in z zastopniki strokovnih organizacij. To bi bil v teh težkih razmerah najboljši način. Praksa in dnevne izkušnje dokazujejo nasprotno. Večina podjetnikov meni, da je prišel trenutek, da more svoj presiii nad delavstvom utrditi in povešati. To skušajo doseči na dvojen način: kjer obstojajo količkaj ugodne pogodbe, jih odpovedujejo. To pa radi tega, ker so prepričani, da bodo dosegli ali pa celo diktirali poslabšanje dosedanjih pogojev. Tam, kjer so organizacije in obratni zaupniki, skušajo povzročiti spore, čijih posledica naj bi bila, da bi zginili iz podjetja vsi obratni zaupniki in organizacijski funkcijonar-ji. So pa slučaji, ko izjavljajo podjetniki, da ne bodo toliko časa mirovalij dokler ne bodo na cesti vsi organizirani delavci. Vse to pa delajo pod krinko prestiža in pa, kar je glavno, da bi mogli varja nravstvenemu zakonu. Beda je, kar je vedel že Mojzes, mati vseh pregreh, bedo pa ustvarja kapitalizem sistematično in metodično. Nam papeževe besede niso prazen jek v pustinjo današnjega sveta, ki ga vlada brezsrčni kapitalizem. So nam besede življenja in vir moči, nas bodrijo in opominjajo k vztrajnemu nadaljevanju započetega dela. Dr. Tominčev prevod in pojasnjevanja, oprta obenem na mnenje cerkvenih očetov, krščanskih modroslovcev in sociologov, nam umevanje papeževih naukov še bolj olajšujejo, potrjujejo in poglobljujejo. Tem osnovnim načelom hoče slediti ves mladi krščanskosocialistični rod in jih z navdušenjem uveljavljati v človeški družbi, v javnem življenju našega naroda! Iz njih bo zopet oživelo resnično krščanstvo pravičnosti do bližnjega in bratovske ljubezni. nemoteno kršiti določila zakona o zaščiti delavcev, predvsem določila v pogledu plačevanja poviška za nadurno delo in pa v pogledu delovnega časa. Ce bi uvajalo delavstvo akcije, ki naj bi šle za tem, da se krši zakon, bi moralo nositi posledice, kar je čisto umljivo. Podjetniki pa ne pomislijo, da vplivajo taka dejanja demoralizujoče na delavstvo, na drugi strani pa večajo propad med seboj in delavstvom. S tem pa uničujejo vse sadove, ki jih ustvarjajo s svojim smotrenim delom delavske strokovne organizacije in delavske zbornice. Organizacije morajo računati s takimi dejstvi. Vedo, da nočejo podjetniki mirnega in poštenega sodelovanja. Ker pa ne morejo dopustiti, da bi se položaj delavstva še poslabšal, in sicer do oblike, ki meji na popolno suženjstvo, mora delavstvo vzeti vse to na znanje, iti v borbo z geslom: Vsak delavec, vsaka delavka v organizacijo! Vsem zvezam in skupinam Po sklepu načelstva Jugoslovanske strokovne zveze se bo vršil Občni zbor Jugoslovanske strokovne zveze v nedeljo 7. junija 1931 ob 9 dopoldne v čitalnici Delavske zbornice Miklošičeva cesta 22. v Ljubljani. Dnevni red: 1. Otvoritev. 2. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo načelstva: a) načelnika, b) blagajnika, c) gospodarja. 4. Poročilo strokovnih tajnikov. 5. Poročilo nadzorstva. 6. Poročilo delegatov avtonomnih zvez. 7. Naš gospodarski položaj. 8. Volitev načelstva in nadzorstva. 10. Raznoterosti. 9. Predlogi in sklepi. Skupine in zveze poživljamo, da pošljejo na občni zbor v smislu §§ 25. in 26. pravil Jugosl. strok. zv. svoje zastopnike polnoštevilno. Morebitni predlogi in prizivi se morajo poslati načelstvu JSZ najmanj deset dni pred občnim zborom. Ljubljana, dne 11. maja 1931. 2umer Srečko s. r„ načelnik. Lombardo Peter s. r., tajnik. Tovariši 1 Knjiga »Osnovna načela krščanskega socializma« izpod peresa tovariša dr. p. Angelika Tominca je izšla. To je naš katekizem. Vsak mora to knjigo imeti in jo dobro proučiti. Pa to bi bilo še premalo. Njene ideje morajo postati življenjska gonilna sila naših src in naših duš. Le na ta način more in mora zmagati krščanski socializem. Knjiga stane broširana 32 Din, vezana 45 Din. Za člane »Krekove knjižnice« broširana 16 Din, vezana 26 Din. Torej cena skrajno nizka. Knjigo naročajte pri »Delavski založbi« v Ljubljani, Miklošičeva cesta, Delavska zbornica, I. nadstropje. Bodi apostol našega pokreta Poročita z delavskih bojišč Jugoslovanska strokovna zveza Rudarji Ljubljana. Dne 9. maja je bila v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani redna glavna skupščina Bratovske »klad.nice. Prejšnji da(i pa je bila predkonferenca delavskih delegatov, na kateri se je točko za točko obravnavalo poslovno poročilo ter so se po daljši debati stilizirali predlogi m skupščino. Iz statističnih podatkov v poročilu je razvidno, da je bilo koncem leta 1930 zavarovanih: 12.863 polnopravnih članov (2734 manj kakor prejšnje leto), 7744 njihovih upravičenih zakonskih drugov in 15.453 otrok. Poleg tega je bilo zavarovanih 656 manjpravnih članov, 442 njihovih upravičenih zakonskih drugov in 637 otrok teh članov, ter slednjič 1004 upokojencev in 1404 njihovih svojcev. Vsega (skupaj je bilo zavarovanih 40.253 oseb. Upokojencev je bilo: a) po starih .pravilih 1007 članov, 1160 vdov in 315 sirot; b) po novih pravilih 1467 članov, 324 vdov in 428 sirot. Skupaj 2217 oseb. V preteklem letu je umrlo 98 članov in to zaradi nezgode 12 in 86 iz drugih vzrokov. — Med člani je bilo 16.509 slučajev obolenj in sicer zaradi nezgode v službi 1769, 14.678 normalnih obolenj. Ena obratna nezgoda odpade na 7.61, ter ena smrtna .nezgoda na 1122 aktivnih članov. Dohodkov v bolniške blagajne je bilo 12,075.987 Din, izdatkov 11,687.957 'Din. Premoženje bolniških blagajen znaša 18,713.922 Din. — Dohodkov v nezgodno blagajno je bilo 2,622.805 Din, izdatkov pa 2,624.111 Din. — V pokojninski blagajni je bilo dohodkov 10,«83.778 Din, izdatkov 10,512.391 Din. Čistega premoženja v pokojninski blagajni je bilo 31. decembra 1930 14,714.454 Din. Da niso prvotno določeni prispevki zadostovali za kritje pokojnin in da so se morali ponovno zvišati, nam bo jasnos ako pogledamo, kako se je dvigalo število upokojencev, ki so bili upokojeni po sedaj veljavnem pravilniku, na drugi strani pa se je znatno reduciralo one, ki so vplačevali prispevke. Leta 1925 je 'bilo 216 upokojencev, 1926 so narasli na 540, 1927 je bil plus 215, 1928 1(>9, 1.929 64 in 1930 323. Skupaj torej 1467. .Ker je mnogo delavcev, ki so v desetletjih pridno delali ter tako pustili svoje moči v .podjetju, bi pač bilo pričakovati, d« se bo tem trpinom, ki žele še delati, nudila lažja služba. Toda današnji podjetniki smatrajo človeka-delavca, ki je izgubil na delu produktivne zmožnosti, kakor obrabljen stroj. In tako se seveda izrabljen trpin posluži vsaj tega, do česar ima pravico, to je — pokojnine. iZavedajoč se, da je predvsem krivda podjetnikov, da je pokojninska blagajna zašla v denarne težkoče, je delavska delegacija ponovno stavila predlog, da naj se plačuje v pokojninsko blagajno do 8% paritetno, od 8 do 10% naj plačajo samo podjetja in od 10% naprej zopet paritetno. Delodajalci so bili proti predlogu. Tako je delavska delegacija zahtevala, da se pošlje v ministrstvo za šume in rude kot oddvojeni predlog. Delavska delegacija je tudi predlagala, da naj se členi 48, 49 in 50 sedaj veljavnega pravilnika črtajo in da izpadejo v novem pravilniku. Obenem naj se blagovolijo upoštevati v*i predlogi, ki so bili podani k novemu zakonu. Ta dva predloga sta naslovljena na g. ministra za šume in rudnike. Delavska delegacija je podala tudi predlog, da se po bratovskih skladnicah uvede zo-bozdravljenje in .sploh zobozdravnika dela po enotnem .pravilniku in da se v ta namen da glavnemu upravnemu odboru nalog, da izdela tozadevni pravilnik, kateri naj «e pošlje v pretres krajevnim bratovskim skladnicam, da se odobri na prihodnji skupščini. Kovinarji Cfuštanj. Strokovna skupina kovinarjev v puatanju je za nedeljo 10. maja sklicala sestanek v prostorih gostilne Cvitanič, kateri naj bi dal zastopnikom skupine nadaljnih navodil v mezdnem gibanju v guštanjiski jeklarni. Tov. predsednik Gradišnik Je poročal o poteku zadnjih pogajanj, ki sicer niso prišla do nobenega zaključka, marveč je podjetje samo izročilo delavskim zastopnikom- svoje predloge. Vse obsodbe vredno je, da je podjetje sedaj, ko stojimo tako rekoč pred definitivnimi razgovori, nabilo na uradno desko, da je upravni svet sklenil plačati vsa zasilna dela .po 4 Din na uro, razen profesionaiistom, ki posedujejo učna spričevala. Ker je v podjetju zelo veliko prolesionalistov, ki so se učili svoje obrti v tovarni in nimajo učnih spričeval, je to krivica, ki se mora popraviti. Sicer pa je iz tega opaziti, da je tovarna opazila razbitost delavskih vrst in je mtianj*, da bo imela lahko stališče. Dalje je tov. predsednik izjavil, da se nadaijnih pogajanj obratna zaupnika ne bosta udeležila, ako članstvo tega izrečno ne zahteva, ker nočeta biti predmet za razne nesramne napade in podtikanja od strani tajnika Vraničarja, ki sicer ne delajo časti delavskim zastopnikom. Po poročilu predsednika je dobil besedo tov. tajnik kovinarjev Rozman, ki je obrazložil naše stališče do tega vprašanja od vsega početka. V svojem govoru je posebno poudarjal, da nismo nobena ovira pri pogaja-njih za novo pogodbo, pač pa da želimo sodelovati, za kar imamo pravico in dolžnost. Omenjal je, da so jeseniški kovinarji v tem pogledu zelo taktno .postopali in šli složno v boj za nove zahteve. To je potem vse nekaj drugega, kakor pa tukaj, ko eden drugega napadamo v javnosti. Gotovo je, da to zelo kvarno vpliva na razvoj in potek mezdnega pogajanja. Nato je dobil besedo predsednik SMRJ, sodrug Juh, ki je skušal dokazati, da ni .potreba dveli organizacij v Guštanju, deloma je tudi pojasnil njih stališče v tem mezdnem gibanju. Poleg tega je prebral resolucijo, ki se je sprejela na zadnjem sestanku SIMiRJ. Po njegovem poročilu se je razvila živahna debata, v katero so posegali Močnik, Gradišnik in drugi tovariši. Mi smo sodrugu Juhu zelo hvaležni, da je .prišel na naš sestanek, kjer je imel priliko videti, kako znamo ceniti tudi nasprotnika, da mu mirno pustinm povedati, kar želi, ne pa tako, kakor so doživeli naši ob priliki zborovanja SMRJ, da so jih napadali in jitn niso dali besede. Iz tega se vidi, da je naše Članstvo disciplinirano im da zna upoštevati trenutke, v katerih se nahaja. Končno se je vprašalo članstvo, ali se na-danjih pogajanj še udeležita zaupnika. Ker je bilo soglasno mnenje, da morata sodelovati, sta to sprejeia na znanje, toda .pod pogojeni, da ne bodo padale žalitve, kakor se je to zgodilo zadnjič. Sodrug Juh je obljubil, da se to v bodoče ne bo več dogajalo. Soglasno se sklene in sprejmeta naslednja dva predloga: .1. Delavstvo, včlanjeno v strokovni skupini kovinarjev v Guštanju, izjavlja, da se popolnoma solidarizira z vsemi ukrepi, ki jih bo v .soglasju sprejel obratno zaupniški zbor, kateremu bo naša oiganizacija po svojih zaupnikih izročila naše predloge. 2. Ako bi pa našim zastopnikom stavljali ovire in jih pri izvrševanju njihovih dolžnosti šikanirali, imata pravico, da se odstranita. Za vse, kar se bo v nadalje ukrepalo, ne prevzamemo .pa nobene odgovornosti. Sestanek je bil jasen dokaz, da je naše delo pošteno, da ne uganjamo nobene demagogije, marveč da delamo stvarno. Ako bi se na ta način našli takoj v začetku, bi lahko odpadla vsa polemika, ki jo je načel ■»Delavec«, I kar bi bilo prav gotovo bolj v korist guštanj-skemu delavstvu, kot pa prepiri, ki so brez vsake prave podlage. Kovinar. ■w r • »v • • Viničarji ■Sv. Rupert v Slov. goricah. V nedeljo 10. maja je bil za nas zgodovinski' dan. Številni viničarji smo se zbrali po rani sv. maši v osnovni šoli, kjer smo prvič poslušali bla-govest »Strokovne zveze viničarjev . Tajnik zveze tov. Peter Rozman nam je v stvarnem govoru vzbudil prepričanje, da smo enodušno vsi izjavili: »Hočemo strokovno organizacijo!,, Takoj smo izvolili tričlanski odbor, ki bo deloval do ustanovitve skupine. — Pri nas so še pri nekaterih taki .službeni pogoji, da bomo le z združenimi močmi mogli uspešno se postaviti v bran. Na primer: viničar ima 850 Din štantnega dela za štiri orale vinograda. Vsa dela razen škropljenja in žveplanja mora storiti za ta denar. Kako plača gor, je razvidno iz tega, da viničar za kopače prve kopi izda iz svojega do 500 'I)in. Za hišo morajo nekateri dajati gospodarju letno po 12 in še več težakov. Travo v goricah odslužiti in še vinogradnik viničarja izganja, kadar hoče. Vse to je proti viničarskemu redu. To pa zato, ker nimamo strokovne organizacije. Tovariši! Odločili smo se v pravični in zakoniti borbi pridružiti se vsem organiziranim, zato vztrajajmo in delajmo za razmah strokovne organizacije povsod! Sv. Barbara v Slovenskih goricah. Lep sestanek viničarjev se je vršil zadnjo nedeljo. Položili so se temelji za strokovno organizacijo, katere še dosedaj nismo imeli. Zato pa so pri nas take razmere, da viničar pri delu cel dan niti za kilo soli ne zasluži. Na sestanku je govoril tov. iPeter Rozman. Izvolili smo si v odbor plačilnice tri najagilnejše može, ko pa nas bo zadostno število organiziranih družin, tedaj pa ustanovimo skupino. Hvala Bogu, da je enkrat prišlo do tega. Kolikokrat do sedaj je bilo pri nas raznih zborovanj in govornikov, nikdar se ni nobeden spomnil viničarja in se ni zavzet zanj. Zato vidimo vsi, da je edino in pravo mesto za nas v krščanski socialistični organizaciji Strokovni zvezi viničarjev. Zatorej svoji k svojim! Tovariš k tovarišem! Sv. Bolfenk pri Središču. Nameravanega srečolova na binkoštni ponedeljek ne bo, ker smo zadeli na nepremostljive ovire, zato se ibo pač to izvršilo pozneje enkrat. Kakor smo poročali o tisti viničarski komisiji z dne 12. aprila, pri kateri je nadviničar ormoške graščine g. Pavel Strniša z »boljševiki« in drugimi težkimi zalivkami žalil viničarjevega zastopnika in sploh voditelje »Strokovne zveze viničarjev«, tako poročamo danes iz zanesljivega vira, da se je 8. maja vriila tozadevna razprava pri sodišču v Ormožu. Tožitelj tov. Peter Rozman je imenovanemu radi njegove družine in ker je enako iz viničarskega stanu, v&e zalivke odpustil, saj ga ni tožil iz nikakega osebnega sovraštva ali maščevanja, ampak zato, da zakonitim potom brani svoje poštenje in ugled strokovne organizacije. Zato so potem izostale vse težje posledice za obtoženca, kateri ima za sedaj poravnati 000 Din sodnih .stroškov in storiti .preklic svojih žalitev pred občinskim odborom na Kogu. G. Pavel Strniša je obžaloval svoje dejanje in se je zavezal preklicati in plačati. Tako je celo sodišče moralo pritrditi in potrditi, da mi organizirani viničarji nismo nikaki »boljševiki«. Mi imamo od višjih državnih oblasti potrjena pravila, v mejah katerih lahko delujemo. Zato je gibanje in delovanje Strokovne zveze viničarjev zakonito in dovoljeno. Posimrtninski sklad. Nekateri še niso poslali centrali podpisanih pristopnic, ali pa še niso plačali prvega trikratnega prispevka po položnici, katero smo jim poslali. Opozarjamo ponovno, da se računa pristop z dnevom prvega plačila. Kdor pa ne pristopi v posmrt-ninski sklad, ta po 1. novembru 1031 ne dobi iz podpornega sklada nobene posmrtnine izplačane. Ali je 2000 Din tako majhna podpora, da se ine bi izplačalo dati teh par dinarčkov od slučaja do slučaja .parkirat na leto?' Tudi mali posestniki, obrtniki in drugi lahko pristopijo v naš posmrtninski sklad. Imajo iste dolžnosti in pravice. — Načelstvo. \z necrgen zirsnih raionov Ljubljana. Žalostne razmere čevljarskega delavstva v tovarni Pollak. Danes se mnogo toži o težkih delavskih razmerah. Tudi pri nas (e tako, najbrž pa še, slabše kakor drugod. Predvsem je pomanjkanje dela, ker ni naročit. Zaradi tega delavstvo zelo slabo zasluži. .Med temi so družinski očetje, ki zaslužijo na dan komaj od 20 do 30 Din, včasih pa tudi samo 10 Din. To j.e sigurno žalostno. Nadvse žalostno pa je, da postopa vodstvo z delavstvom tako, da ga .mora globoko užaliti. Pred koncem leta 1928 je izdalo razglas, da bo uvedlo v čevljarskem oddelku prisilno štednjo, kljub zelo nizkim plačam. Pričelo je odtrgovati 10 odstotkov od zaslužka. Delavstvo se je pričelo .proti takemu samovoljnemu postopanju upirati. Končno so dosegli, da se je »varčevanje« ukinilo koncem leta 1930. Delavstvo je upalo, da bo prišlo do svojega denarja. Toda vodstvo ga večini ne da. Izgovarja se na razne načine, najraje pa ponuja čevlje. Najlepše pa je to, da .se je delavstvo pritožilo na vse instance, pa je še vedno pri starem. iNe vemo, zakaj so prav za prav nadzorne oblasti. Vse te razmere pa dokazujejo le eno: Delavstvo bo toliko časa igrača raznih faktorjev, dokler bo to pustilo. To je, dokler bo neorganizirano. Najboljša zaščita proti raznim krivicam je močna organizacija. To si zapomnimo! Ljubljana. Občni zbor Strokovne skupine Jugoslovanske strokovne zveze se bo vršil v torek 19. ma.ja ob pol 8 zvečer v prostorih Jugoslovanske strokovne zveze, palača Delavske zbornice. Vabimo vse člane, da se tega občnega zbora polnoštevilno udeleže! Odbor. Krekova mladina Krekova mladina je igrala v nedeljo v Radečah. Obisk je bil povoljen. Sedaj v poletnem času borno šli na izlete v naravo in bomo tu in tam vprizorili kako igrico. Even-tuelni dobiček bomo dali naši Krekovi knjižnici. Trbovlje. Zadnji torek se je od nas poslovil č. katehet Boš te le Anton; prestavljen je k Sv. Benediktu v Slovenske gorice. Z odhodom g. kateheta smo krščanski socialisti zopet izgubili enega od boriteljev delavskega stanu za pravico in zmago idej krščanstva. Zdi se nam jako neprimerno prestavljati duhovnike iz delavskih centrov in to take, ki imajo voljo in zmisel delovati med delavstvom. S takimi prestavljanji duhovščine delavstvo vedno le izgublja pravo zanimanje za poglobitev duhovnosti. Med vsem ljudstvom, posebno pa med delavstvom, je velikokrat odvisen duh prave miselnosti po nadnaravnih zapovedih in religioze od osebe in njenega značaja. Človek, ki se ni nikdar poglobil v delavčevo življenje, gotovo tega ne pozna; kdor pa je bil sam sin revnega rudarja, mu to ni bilo težko. • *(i Krščanski socializem in Karl Mare Znanstveni in kulturnohistorični pomen Marksovega nauka. (Zbrani spisi župnika Hohoffa.) (Dalje.) Marks je bil sicer osebno ateist in materialist, ni bil pa dosleden materialist. Njegovo znanstveno delovanje ne temelji na materialistični podlagi, nasprotno, bilo je, če vzamemo besedo »materialističen« v navadnem pomenu, naravnost protimaterialistično. Materializem je tako malo pripeljal Marksa k njegovi teoriji o vrednosti in h kritiki kapitala, kakor k njegovemu materialističnemu zgodovinskemu pojmovanju. K temu pojmovanju ni prišel Marks na podlagi filozofije, ampak na podlagi svojega gospodarsko-historičnega študija. Marks je ustvaril na podlagi analize o vrednosti ključ, s pomočjo katerega je bilo mogoče razložiti ekonomske pojave; s tem je pa ustvaril možnost spoznati in dokazati, kar je opravičenega na historičnem materializmu. To se pa more izvršiti le na podlagi resnično znanstvene zgodovine, kar Masaryk opravičeno zahteva. In na tem polju je pa skoraj še vse nedotaknjeno. Zelo veliko in zelo važnih momentov moremo pa navesti v pnilog Marksove teorije. Tako so n. pr. poznali v začetku, v primitivnih gospodarskih razmerah le produkcijo za lastno potrebo, ne pa za zamenjavo. Zaradi tega ne poznajo menjalne vrednosti. Rimljani niso imeli tja do Justinijana posebnega izraza za »vrednost«. Šele ko je nastala delitev dela in produkcija za izmenjavo in trgovino, je nastal pojem o vrednosti. Vrednost torej ne spada v večno, naravno nujno, ampak v zgodovinsko kategorijo. Dokler je bil producent prost in samostojen, dokler je bil lastnik svojih produkcijskih sredstev, nii nikdo dvomil, da ustvarja s svojim delom vrednost. Toda prišla je vojna in suženjstvo. Zmagovit narod je oropal producenta njegove prostosti, samostojnosti in njegove posesti in se je proglasil za lastnika ne le nad dosedanjo posestjo, ampak tudi nad osebo. Dosedaj svobodni in samostojni producent je postal brezpremo-ženjski in brezpraven suženj, kateri ni delal zase, ampak za svojega gospodarja. Takrat je prvič nastopil »brezdelni« dohodek. Sedaj ni več ustvarjalo lastnine delo, ampak pravo do posesti. Posest je po takratnem mnenju torej ustvarjala lastnino. Suženj ni bil ved oseba, ampak le delovno orodje, del živega inventarja, produkcijsko sredstvo, ni bil več samostojen producent. Ljudje so odslej razpadli v različne razrede in stanove. Ko se je razširila trgovina, je delal trgovec trgovske dobičke, in sicer tem večje, s čim večjimi vsotami je razpolagal. Zaradi tega si je rad izposodil denar in je plačeval del dobička posestniku denarja kot obresti ali kot »udeležencu«. To je bil drugi vir brezdelnega dohodka. Ljudje so pričeli smatrati denar za živo bitje, katero donaša »sadove« in rodi obresti. S tem je bila rojena ideja o denarju, ki koti- Temu denarju so dali ime »kapital«. Ta nepojmljivi pojem je dobil svoje nadaljnjo izoblikovanje in navidezno potrditev s tem, ko je delal najeti delavec v moderni industriji prav tako malo zase, ampak za gospodarja, kakor antični suženj. Še več. Ta delavec je dobil od donosa svojega dela čestokrat manj ko oni (suženj), čigar življenjska preskrba je bila navadno boljša in si-gurnejša, kakor pa pri tako zvanem svobodnem delavcu. Nad - cfeTo (namreč delo, oigar donos je večji od tega, kar dobi delavec) ustvarja nadvrednost in s tem dobiček kapitala. V možganih kapitalista podjetnika pa je nastala predstava, da ne ustvarja dobička delo, ampak kapital. Obresti od posojila in zemljiška renta sta del profita od kapitala. Tudi ta dva sta se zdela kapitalistično Citaite »Ogeni mislečemu človeku plod kapitala, ne pa plod dela. Vse te predstave pa nimajo niti atoma resnice, prav tako malo, kakor predstave, da se premika sonce in da zemlja miruje. Predstave kapitalistično mislečih ljudi o nastanku vrednosti so prav tako iluzije, varanja, so prav tako malo v zvezi z resnico in istinitostjo, kakor predstave nevednih o gibanju nebesnih teles. Potem ko je odkril Marks pred pol stoletjem resnični ekonomski položaj, in sicer z veliko večjo gospodarsko točnostjo in jasnostjo, kakor nekdaj Kopernik pravi astronomski položaj, so danes — neverjetno, pa resnično — š® vseučiliški profesorji, ljudje od stroke, kateri menijo in trdijo, da ni denar neploden, ampak produktiven, da ustvarja vrednost, da more denar kotiti denar. (Podčrtal ur.) Zdrav razum pa pravi vsakemu, kateri ga prav uporablja, da je denar samo na sebi in sploh nerodoviten, da je sterilen, da ne more roditi in gloditi, da ne more ničesar doprinesti, ničesar ustvarjati, ničesar producirati, da le edino človeško delo ustvarja vrednost, da ne more niti narava z vsemi svojimi silami, da ne moreta zemlja in svet z vso svojo rodovitnostjo nikoli ustvariti vrednosti (menjalne vrednosti), torej da ne morejo nikoli producirati brezdelnih rent — brezdelnih dohodkov. Doma in po svetu Posojilo je dobila naša država v Franciji v znesku 2 milijard 300 milijonov Din. Emsiijski kurz je 87 (to se pravi, da bomo namesto vsakih 100 Din dobili le 87 Din), obrestna mera je 7 odstotkov, rok za vrnitev znala pa 40 let. — Ravnatelji bank kot strokovnjaki izjavljajo, da je posojilo zelo ugodno in da si bo gospodarstvo z njim zelo opomoglo. — Poudarja se, da naša država s tem posojilom ni prevzela nikakih političnih obveznosti poleg čisto finančnih. — Posojilo se bo po izjavi vlade porabilo za stabilizacijo dinarja in za druga javna dela. Med drugim se obeta, da se bo iz tega denarja gradila proga Kočevje—Sušak. Zakon o stabilizaciji dinarja je podpisal kralj 11. maja. Narodna banka izdaja v imenu države novčanice in jamči vsakemu do zneska 250.000 Din za izplačilo v zlatu. Za vsak dinar se bo dobilo 25 miligramov zlata. Konferenca Male antante se je vršila v Bukareštu v Rumuniji. Posvetovanja ministrov so se vršila za zaprtimi vrat mi. Ugotovila se je soglasnost vseh treh članic zveze glede vseh aktualnih vpraSanj. Kakšno stališče se je zavzelo napram ueinško-avstrijski carinski zvezi, pa ni znano. V Romuniji se je že pričela ostra volilna borba. Režim bo šel za tem, da bo s pritegnitvijo malih strank skušal uničiti kmetsko stranko. V Bolgariji je sestavil vlado zopet prejšnji predsednik Cankov in je vse ostalo pri starem. 14duevna kriza je pokazala veliko razrvanost v bolgarskem političnem življenju. V Nemčiji je kabinet Bruninga brez moči proti »gospodarski krizi'', vsled katere je brezposelnih v sami Nemčiji še vedno čez 4 milijone 300.000 delavstva. Komisija, ki se je sestavila pod vodstvom bivšega ministra za delo, centrumaša dr. Braunsa, in ki je imela nalogo izdelati načrt za odpravo brezposelnosti, ni prišla do nikakih zaključkov. Zmanjšanje staleža brezposelnih gre le na račun sezonske konjunkture. — Gospodarstvo države gre stalno navzdol. Državna blagajna izkazuje že več sto milijonov deficita, ki vsak mesec naraste. Vlada Briininga tudi v tem pogledu ne more ničesar doseči, kljub vsem zakonitim meram, katere je podvzela v to svrho. — Razmotrivajoč socialne iD gospodarske razmere nemških delavcev in kmetov, piše znani prvak krščanske socialistične stranke Nemčije, V. Heller, da vodi politika in sistem, ki vlada pod Briiningom, v popoln propad. Krščanskemu centrumu kot celoti nadeva neizmerno krivdo, ki je v tem, da dejanski podpira in vzdržuje z izrabljanjem vere in Cerkve v politične svrhe današnji kapitalistični sistem proti veliki večini nemSkega ljudstva. Centrumu nadeva odgovornost za ofenzivno protimi-rovno zunanjo politiko države, prav tako pa tudi za ves moralni propad ljudstva, ki doseza do sedaj neslutene meje (n. pr. 44 samomorov na 100.000 prebivalcev), za odpadnje iz cerkve itd. Kajti v resnici vlada v Nemčiji že vsa povojna leta centruni, ki mu stoji zvesto ob strani izrazito meščanska nemška ljudska stranka — s prikrito pomočjo pomeščanjene socialne demokracije. Katoličani na take stranke, pa naj imajo še tako ljudska in demokratična gesla in na take »katoliške može« ne moremo in ne smemo biti ponosni. Ce smo, je to znak, da smo zares globoko padli. Z ozirom na to izvaja Heller, da morajo vsi krščansko misleči, zlasti pa še katoličani, ustvariti jako protikapitalistično gibanje. Kitajsko ljudstvo ječi pod bičem diktatorskih generalov, Te dni se je sešel v Nankingu, glavnem mestu nove Kitajske, nekak narodni parlament, ki pa je le orodje diktature generala Čiang-Kai-šeka. »Parlamente ima 510 »poslancev«, ki zastopajo razne pokrajine in mesta pa stanovske organizacije, 26 pa so jih imenovali Kitajci, ki so razkropljeni širom sveta. V glavnem jih je seveda imenovala režimska »nacionalna« stranka kuomintang, v kateri pa zopet neomejeno gospodari par oblastnežev čisto po vzoru evropskih fašistovskih tolp. Vsi levičarji — tisti, ki so res iskreno mislili na osvoboditev kitajskega ljudstva, so bili izključeni iz stranke, ki se sklicuje na visoke Sunjatsenove ideale, v resnici pa je najhujša nesreča za kitajsko ljudstvo. Pod krinko konstituciona-lizma gre naprej borba med generali za oblast. V srednji in južni Kitajski se dvigajo kmetje pod vodstvom boljŠeVi-kov in odrekajo pokorščino vladi. K temu jih zlasti podžiga velika socialna beda. Kajti na Kitajskem še vedno na sto-tisoče ljudi strada in od gladu umira. Mir med severom in jugom je silno rahel in vsak čas grozi vzplamteti nov požar. Generale severa podpira kot do sedaj še vedno Japonska, jug, Nanking, Čiang-kaišeka pa Združene države. / Podjetni delovodja vevške papirnice 'Delovodja C. v vevški papirnici ni samo vesten delovodja, temveč tudi podjeten in praktičen kmetovalec. Od tovarne ima v najemu hifiioo z vrtom. To mu pa ni zadostovalo, zaželel si je imeti majhno kmetijo, da bi pridelal vse doma. Tudi kravico si je omislil. ■Ker je pa gospodarstvo neprijetno in tudi drago, je tako naredil, da mu te stvari opravljajo tovarniški delavci in sicer kar v delovnem času. iPo zapisniku so bili delavci na šihtu, dejansko pa so kmetovali delovodju. Da me bi nastale kake nepotrebne sitnosti pri vodstvu tovarne, je g. delovodja pustil medtem stroje teči prazne, tako kot 'bi se delalo. Sicer pa, kdo pride kontrolirat, če je on sam postavljen za kontrolo nad delavci! Delavci sicer niso bili navdušeni za taka opravila. Vendar, kdo bi se upiral pri takih razmerah?! Kljub temu se nw je pa vendar uprl delavec K. in ni hotel opravljati taka dela. Zato je pa občutil od g. delovodje primerne posledice svoje »trmoglavosti« Ko pa je lansko .pomlad tovarna zaradi pomanjkanja naročil delo nekoliko utesnila, je odpustila večje število delavcev, med njimi tudi delavca K., po priznanem narodnogospodarskem načelu, da delavec lažje nosi riaiko gospodarske krize kot tovarnar. Čez tri tedne se je konjunktura zboljšala in so bili vsi odpuščeni delavci zopet sprejeti, razen delavca K., ki je od ravnateljstva na vprašanje dobil odgovor, da ni sprejet, ker je slab delavec. Ker pa o kvalifikaciji delavcev vodstvo tovarne zve samo preko delovodij in je v predmetnem slučaju prišel v poštev samo delovodja C., se je delavec K. spomnil, zakaj je postal slab delavec. Smatral je, da ne gre samo za njegove, temveč tudi za interese tovarne in je