Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
4
List slovenskih delavcev v cAmeriki
Entered as Second Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the act of Congress of March 3, 1879.
Stev. e>.
NEW YORK, v petek, S. januvarija, 1904.
Leto XI.
Na vojsko!
Rusko vojno brodovje je odpljulo proti japonskim
vojnim ladijam.
Japonci so dobili odgovor.
Rusko vojaštvo koraka v Seoul; Rusija pošlje svoje črnomorsko brodovje
skozi Dardanele v iztočno Azijo.
Sočutje se Rusi in Japonci v Evropi.
Tokio, 7. jan. Neki višji japonski j uradnik se je sledeče izrazil z ozirotn ' na stanje iztočnega vprašanja:
"Vest, da je Rusija privolila v razne japonske zahteve, ni resnična. Bas nasprotno, ltusija je v oktobru pri-poznala nektere japonske zahteve, ; toda kmalo na to je svojo izjavo zopet preklicala, radi česar je postal položaj tak, da je le malo upati, da pride kedaj do sporazuma.
Japonska vlada je želela enkrat za vselej iztočnjeazi jsko vprašanje rešiti, ker mislila, da se Rusija ne zanima za Mandžurijo, ki je pa vendar pripoznala tamošnje ruske posebne koristi. Vprašanje je hotela rešiti radi tega. da ustanovi na iztoku stalni mir in r<-<J. V to svrho je predlagala Japonska:
1. Rusija in Japonska naj medsebojno pri pozna ti neodvisnost in teri-torijelno samostojnost Kitajske in Koreje.
Obojestranski naj pripoznati: Japonska posebne koristi Rusije v Mandžuriji; Rusija posebne koristi Japonske v Koreji.
0.	Japonska se zaveže, da ne bode nadlegovala ruskih trgovinskih pra- j vic v Koreji, dočim naj istodobno Rusija spoštuje trgovinske pravice 1 Japonske v Mandžuriji.
Ko je Japonska stavila svoj tretji j predlog je želela, ne le čuvati svoje J koristi na Kitajskem in ruske koristi v Koreji, temveč koristi vseh ljudstev.
Rusija je pa japonske predloge zavrnila in stavila protipredloge z posebno klavzulo, da se vstanovi v Koreji neutralno ozemlje od kitajsko-ko-rejske meje do Wongtana na iztoku in do Ping Yauga na zapadu. Ta pokrajina obseza skoraj tretjino vse Koreje. Ako bo prišlo do tega, potem bi Japonska v Koreji sploh ne zamo-gla čuvati svojih koristi, ktere so priznano večje, kakor vseh družili ljudstev, še manj pa one v Mandžuriji.
V sled taeega protioredloga postalo je japonsko ljudstvo nezadovoljno in Japonska ruskih predlogov ni zamo-gla sprejeti, radi naslenjih razlogov:
1.	Stalno zaseden je Mandžurije po Rusiji, pomenjalo bi stalno nevarost za neodvisnost Koreje, ktero mora Japonska za vsako ceno čuvati, kajti Koreja pomenja nekako predstražo Japonske.
2.	Japonska ima, kakor tudi druge države, vsled z Kitajsko sklenjen ill pogodb, posebne pravice v Mandžuriji, ktere pa neče prepustiti ruskej samovolji. Da Rusija mandžursko vprašanje neče prepustiti javnej preiskavi, nam dokazuje, da ona neče spoštovati pravico družili narodnosti. Nadalje nam to tudi dokazuje dejstvo, da so Rusi zasedli Ang Tung Tcheng in Mugden. Vsakdo ve, da so Zjed. države in Japonska sklenile z Kitajsko pogodbo, da bode v Mandžurija odprla dve luki svetovnej trgovini. V to svrho sta bili namenjeni luki Ang Teng Tcheng in Mugden. kteri obe je pa Rusija zasedla.
Tudi v Koreji je Rusija izposlovala zaprtje reke Yalu. dasiravno so razne države vstevŠi Japonsko, prosile Korejo. naj imenovano reko prepusti svetovno trgovino.
Med tem, ko skuša Japonska preprečiti nadaljno prodiranje Rusije na iztoku, deluje ne le za samo sebe, temveč tudi za vse ostale države. Japonska se ne boji vojske.
London, 7. jan. Posestniki zalog pšenice so na borzi podražili ceno pšenice za jeden šiling pri kvarterju, kajti oni pričakujejo velike prodaje jestvin radi rusko-japonske vojske.
London. 7. jan. Dopisnik tukajšnje "Daily Mail" poroča iz Shimo-noseki. Japonska, da preskrbujejo
Vemci v Kiautsehou, Ruse z premogom in — topničarji.
Dopisnik tudi nadalje poroča, da bodo Rusi dali Nemcem za vsluge vso pokrajino Shantung.
Washington. 7. jan. V tukajšnjih častniških krogih naše vojne mornarice še ne vedo, kako nalogo bode dobilo naše iztočno vojno brodovje v bo-dočej rusko-japonskej vojski. Naša vlada želi ostati skrajno neutralna, izimši v slučaju, da bodo naše pogod-nine pravice v nevarnosti.
N'aše iztočno vojno brodovje je do-^l>elo dne 3. januarja na Midway Island in je še istega dne odpljulo proti < juainu.
Read-admiral Evans še ni dobil po--.i-bnih naročil za slučaj vojske, vendar bode pa v kratkem dobil vsa podrobna navodila, ktera bodo taka, da l»odo svetu dokazovala neutralnost Američanov.
Tokio, 8. jan. Japonska vlada še v«*dno molči z ozirom na ruski odgovor Neki višji uradnik pa trdi, da odgovor za Japonce ni zadovoljen /.lasti z ozirom na Korejo. On trdi, da ruska vlada še vedno tipa, da bode prišlo do sporazuma med Japonsko in K lisi jo. Japonska se sedaj posvetuje
0	ruskem odgovoru in ko se prepriča, ■ la Rusija pošteno misli, se bodo obravnave zopet pričele.
Istodobno pa ministerstvo nasprotuje zavlačevanju važnega vprašanja. Japonska se bode vpirala vsakemu vmešavanju v iztočne zadeve od strain kake inozemske vlasti. Mogoče
1	k »do končno tudi Zjed. države posredovale med obema vladama. Taka intervencija bi pa po zatrdilu Japoncev ne bila prava, kajti to bi pome-nialo zavlačevanje rešitve iztočnega vprašanja, kar bi bilo le v prilog Rudije.
London, 8. jan. Japonski poslanik baron Hayashi, pravi, da mu je ne-u lilij i vo, čemu japonska železnica ni hotela prepeljati ruske vojake iz Chemulpo v Seoul, kakor se je včeraj poročalo. Rusi zamorejo priti tjekaj i udi peš.
London, 8. jan. "Consols" so na i ukajšnjej borzi padli za 16 točk. kar je v zvezi z bojaznijo ratfi vojske med Rusijo in Japonsko.
Port Arthur, 7. jan., via Chefoo, 8. jan. Točno o polunoči je odpljulo večje število ruskih vojnih ladij iz l\>rt Arthura v svrho pomnožitve križarskega brodovja, ktero pljuje proti japonskemu vojnemu brodovju, ktero se bliža korejskemu obrežju. Namen japonskega brodovja je vjeti šest japonskih pafobrodov, kteri vozijo premog za ruske vojne ladije, ktere so vsidrane v tukajšnjej luki.
London, 8. jan. Tukajšnjej ''Daily Mail*' se brzojavlja iz Yokohame, da jo ruski odgovor tak, da so vse nade na obdržanje miru splavale po vodi.
Japonsko ljudstvo je razburjeno do skrajnosti. Javno mnenje zahteva takojšnje končanje nadaljnih obravnav in takojšnji pričetek vojske.
Iz Tokio se poroča, da so se tudi mornarji vseh drugih vlasti izkrcali v Koreji in da bodo angležki morna-rieni vojaki, kteri so se izkrcali v Chemulpo, nemudoma odšli v Seoul.
Tokio, 8. jan. Ruski odgovor na japonske predloge je nepovoljen. Tukajšnji ruski poslanik baron Rosen se pripravlja na odpotovanje v Port Arthur. Tukaj se je vršila danes izredna kabinetna seja.
Pekinj, 8. jan. General Yuan Shi Kaj, vrhovni poveljnik kitajske vojske in mornarice, poslal je svojega svetovalca Charles Denbyja iz India-ne, sina bivšega poslanika na Kitajskem, v Peking, da tamkaj preišče
poročila o bližajočej se vojski. Denby mujeporočal, da je vojska neizogibna.
Washington. 8. jan. Ameriški poslanik Allen v Seoulu. Koreja, brzo-' javlja državnemu oddelku, da so prišle ruske čete v Seoul, kljub temu. da J jih japonska železnica ni hotelu prepeljati iz Chemulpo v glavno mesto.
Železnica med Chemulpo in Korejo, je le jednotirca. Mogoče Japonci niso hoteli voziti Rusov, ker jim primanjkuje vozov.
Ameriški vojaki, kteri so prišli prvi v Seoul, ne bodo čuvali le naše poslaništvo, temveč tudi ameriško "Chemulpo Electric Railway" in mestno elektrarno, ktera je tudi last Američanov. Tudi prvoimenovana železnica je bila preje naša, toda pott*m so jo kupili Japonci. Kljub temu pa imajo ameriški državljani v Koreji naloženega več kapitala, nego kterokoli drugo ljudstvo.
Radi smrti cesarice se je položaj v Koreji poslabšal.
Paris, 8. jan. Odposlanje ameriških mornaričnih vojakov v Seoul, se tolmači tukaj kot "ameriško naklonjenost Japoncem.
Petrograd, 8. jan. Vojno minister-stvo dobilo je iz Tokio brzojav, da je ruski poslanik izročil japonskej vladi ruski odgovor.
Včeraj, na Božič, ni bilo mogoče najti nijednega ruskega uradnika. Položaj je skrajno kritičen. Ljudstvo je mirno, le trgovci so vznemirjeni.
Tokio, S. jan. Vlada molči in o ru-skemodgovoru ni slišati ničesar. Neki višji uradnik je izjavil, da je odgovor nepovoljen, posebno še z ozirom na korejsko vprašanje.
Paris, 8. jan. Tukaj nihče več ne upa, da bi prišlo do mirnega poravnanja na iztoku. Stališče, ktero bodo zavzemale v vojski Zjed. države, bode zelo važno. Rusi so zasedli one man-džurske luke, ktere bi morale biti ameriškej trgovini odprte in so tako kršile pravo ameriško-kitajske pogodbe. Radi tega je pričakovati, da bodo Zjed. države na strani Japoncev.
Carigrad, 8. jan. Rusija se pogaja z turško vlado za dovoljenje prevoza ruskega črnomorskega brodovja (76 vojnih ladij) skozi Dardanele.
Brest, Francija, 8. jan. Ruska križa rka "Almaz" odpljula je danes v iztočno Azijo.
Dunaj, 8. jan. Iz Reke se brzojavlja, da je tjekaj prišel neki japonski častnik, da prevzame torpedne čolne, ktere grade tamkaj za japonsko vlado. Colombija se pripravlja al' pa ne!
Tojački zločini.
Cripple Creek, Colo., 7. jan. Oddelek miličarjev aretiral je včeraj C. II. Reimerja in James F. Burnsa, predsednika Portland Mining Co. Vojaški poveljniki trdijo sedaj, da bodo oba pridržali nekaj časa v ječi, aa kar ju bodo izgnali.
Reimer in Burns sta v rovu Portland delala z unijskimi delavci, radi česar ju ostali posestniki rovov sovražijo.
Slabe'torpedolovke.
Newport, R. I., 7. dec. Semkaj se poroča, da so torpedolovke, ktere so nedavno pljule v viharjti iz New Yorka v Key West, zelo slabe Na potu so se le slabo upirale viharju in valovom, kteri so jih nepopisno metali sem in tja. Razun tega se vsled slabih strojeh tudi zelo tresejo.
Nadalje je prišla v notranje prostore ladij tudi morska voda, tako, da so parni kotli šumeli, mesto da bi izdelovali potrebno paro.
Colombia se pripravlja.
Vojaške priprave v mestih. Sava-ailla in Cartagena.
Colombijski vojaški poveljniki na potu v Titumati.
Colon. S. jan. Potniki parnika "Atrato". kteri je dospel semkaj iz Savanilje, in Cartagene, poročajo, da se v imenovanih mestih vrše neprestano vojaške priprave. V Cartageni zbira colombijska vlada velike vojaške čete.
Iz notranjih držav prihaja vojaštvo v mesta skoraj neprestano.
Colombijska križarka'*General Pin-zon" in vlačni parnik "Nellie", razva-žata vsaki dan vojaštvo iz Cartagene v Titumati. 300 vojakov iz Antioquije odpeljalo se je s železnico iz Cala-mara v Cartageno. Ti vojaki so prostovoljci brez uniform, vendar so pa že vajeni vojski, kajti bojevali so se na strani vstašev. Križarko "Cartageno" sedaj temeljito popravljajo, tako, da bode v kratkem pričela zr.pet z razvažanjem vojaštva.
General Manuel Castro odpotoval je z generali L C. Ramirey, Luis Gomez in Francisco Maria, ter tajnikom Joaquino AI ban iz Savanilje v Titumati.
V Cartage.ii ju glavna govorica vojska proti Panami.
Panama, 8. jan. Manuel E. Amador, sin finančnega ministra, imenovan je panamskim generalnim konzulom v Hamburgu.
Filipinci še vedno upajo.
Honolulu, 8. jan. Sixto Lopez, znani vodja Filipincev in bivši Agui-naldov zastopnik v inozemstvu, odpotoval je od tukaj via Japonska v Manilo. Pred svojim odhodom je dejal, da za stalno upa, da bodo končno tudi Filipinci dobili pravico. Kake vrste bode ta pravica, tudi njemu ni znano. Lopez je tukaj obiskal več sladkorje-vih nasadov v svrho proučevanja eladkorjeve obrti.
Roparski napad.
Salt Lake City, Utah, 8. jan. V boju z nekim roparjem na vozu poulične železnice je bil motorman John Glea-son ustreljen, dočim je tudi sprevodnik smrtno ranjen. Ropar je vstavil voz - predmestju na First South St. Z revolverjem v roki je potem zahteval od obeh uslužbencev, da mu izročita denar in druge stvari. Ker sta se pa motorman in sprevodnik hotela upirati, pričel je ropar streljati, na kar je zbežal, ne da bi vzel seboj denar.
Bankerot nacionalne banke.
Pendleton, Ore., 8. jan. Charles B. Wade, kteri je bil sedem let blagajnik tukajšnje prve nacijonalne banke in zajedno najuglednejši trgovec tukajšnjega mesta, je napovedal bankerot. Njegov dolg znaša $250.000, dočim vrednost njegovega premoženja še ni znana. Sedaj bode baje radi njegovega konkurza tudi banka napovedala banberot.
Lima, O., 8. jan. Tukajšnja de-partement trgovina I. W. Heimger, je napovedala bankerot..
Ponesrečeni mornarji.
Gloucester, Mass., 7. jan. Angležka jadranka "Ays" se je v viharju pri Cape Cod potopila. Pet mornarjev je po daljšem naporu rešila ribiška jadranka "Ilodgon" iz Gloucestra. Mornarji so bili HO ur brez jedi in pijače primrznjeni na krov in so sedaj bolj mrtvi nego živi. "Ayr" je nosila 121 ton in je pljula iz St. Johna v New York.
| Požar v rovu. H
Iz Calumeta, Mich., se nam poroča, da je bil dne 4. t. m. v rovu North Ta-marak št. 3, požar. V kratkem času je zgorelo poslopje velicega stroja, kar se je sedaj že v drugič zgodilo. Ob tej priliki je pregorela tudi vrv vspenjače, radi česar je padla slednja "•000 čevljev globoko v rov. Vendar je pa upati, da se v par dnevih v imenovanem rovu zopet prične z delom.
Razni'pozari.
Augusta, Me., 8. jan. V trgovskem delu mesta nastal je velik požar, kateri je napravil nad $200,000 škode. Med drugimi hišami zgorelo je tudi poslopje Augusta Savings banke in več trgovskih poslopij.
Philadelphia, Pa., 8. jan. Šestnad-stropno tovarniško poslopje tvrdke James II. Dillington & Co. na 5. Ave. in Oxford St. je zgorelo. Škoda znaša $60,000.
Newyorska krooika.
Nezgoda na nadnličnej železnici.
Trije mrtvi.
Na naduličnej železnici King's eountyja, sta včeraj skupaj zadela dva vlaka. Tri osobe so bile na mestu usmrtene in več je bilo ranjenih. Razvaline so se vnele in zgorele.
Nezgoda se je pripetila na Pitkjn Ave., blizo Alabama Ave., kjer sta zadela skupaj neki prazen in neki potniški vlak, kteri jt- bil poln potnikov.
Policijska statistika.
Klerk tukajšnjega Jefferson Market policijskega sodišča, E. Dimarest. je včeraj objavil letne podatke poslovanja imenovanega sodišča, ktero je imelo rešiti 10,000 slučajev več, nego kterokoli policijsko sodišče v New Vorku.
V minolem letu so v imenovanem sodišču sodili 24.218 jetnikov, med kterimi je bilo 7270 žensk. Zaprtih je bilo S079 možkih in 4354 žensk, kteri -;o plačali tudi $13,S31 denarne gtobe.
Radi prestouka gostilniškega zakona je bilo 752 osob aretiranih in 333 obsojenih; radi prehitre vožnje z avtomobili zaprli so 28 osob, zaradi mestnih odredb 1804; 543 jetnikov je bilo po poklicu — trampje. Vsled sumljivosti je bilo zaprtih 10i>4, radi male tatvine 1448 in radi druzih zločinov 658 osob.
Radi pijanosti sodilo je imenovano sodišče 1052 možkih in 553 žensk, radi napadov (vetjih) 146. radi napadov (manjih) 795 osob; 77 moških ie bilo sojenih radi poskušenega samomora, 7 radi bigamije. 7 radi odvoda, 5 radi požiga, 8154 radi nem,"alnega vedenja, 190 radi tatvine, 15t> ruu. e.e-stopka po zdravstvenih zakonih, 113 radi prepovedanih iger, 86 radi po uličnega ropa, 52 radi podpore in tatvine, 80 radi trpinčenja živali. 2U radi ponarejanja, 62 radi ^unoro itd.
Zabava milijonarjev.
Vse. kar je staro, mine in časi se spreminjajo, tako, da tudi razlika med "kastami' našega ljudstva nepre-siano in stalno zginjeva.
Velike palače iz rujavega kamenja na 5. Ave. postajajo za milijonarje in še za milijonarice dolgočasne- One so radi tega sklenile, živeti kakor navadni ljudje. Najnovejša moda naših someščanov na 5. Ave. je ta, da se preselijo v navadni flat šes-. ih sob, kakoršna stanovanja imt pri nas pri-prosti dclavec, dasiravno imajo na razpolago palače s 60 sobami. Gospa Alfred G. Vanderbiltova se je nedavno nastanila v apartment hiši "The Warrington ". Njena prijateljica gospa Fredericke B. Elserjeva je sedaj tudi to storila in najela v istej hiši poseben apartement. V februarju nameravati obe gospej v svojih stanovanjih prirediti več slavnosti.
Padel pet nadstropij globoko.
Devetletni Harry Mathevovič se je skušal včeraj iz 5. v 4. nadstropje hiše 1006, 3. Ave. drsati po držaju navzdol. Pri tem je zgubil ravnotežje in padel bet nadstropij globoko. Zdravnik je dospel takoj na lice mesta, toda deček ni bil težko ranjen pač pa le malo opraskan.
Lenoba je bolezen.
Naslovna zatrjevanja učenih zdravnikov marsikoga iznenadijo, vendar je pa to resnično. Vsakdo izmed nas je že doživel trenotke, ure ali dneve, v kterih mu je bilo skoraj nemogoče delati; naša moč nakrat oslabi in mi postanemo povsem slabi in trudni. Drugim ljudem se to naravno dozdeva, da mi nimamo volej do dela, da smo indolentni in leni, dočim smo pa v resnici bolni. Sedež te bolezni je v krvi. Temu ki ne bilo odpomoči, ako bi ne bilo Trinerjevega zdravilnega grenkega vina, ktero za stalno očisti kri ter jo ojači, in sicer povsem naravnim potom; ono prisili želodec k naravnemu in pravilnemu delovanju, tako, da prebavlja vsa jedila popolno. Dobro prebavljeni« pa pomenja čisto kri. Trinerjevo ameriško grenko vino je pravi in popolni kriei-stilec in pomnoževalec krvi. Ono uredi Vaš želodec, jetra in vranico; eno Vam preskrbi novo kri ter izposluje jakost Vašim živcem in kitam. Živci postanejo elastični in zopet zmožni za delovanje. Inn učenost bode Vaz takoj os ta vila, kakor hitro se povrne zdravje. Vino je dobiti po lft^mnh in pri izdelovalca Jo«. Trinar, 799 So. Ashland At*m Qhicaco, BL
Vabilo na naročbo.
• GLAS NARODA" velja kot dnev-
i ik za Zjed. države in Canado
$3 za vse leto,
za pol leta $1.50 in 75 za Četrt leta;' j za mesto New York (Manhattan) $4, za Evropo $4.50. Naročnino je naprej plačevati.
\ se cenj. gospode naročnike prosimo, da blagovole naročnino kmalu doposlati. drugače bodemo morali do-pošiljanje dnevnika vstaviti in temu lahko vsakdo ogne s tem. da Tiom vsaj 75c pošlje za četrt leta. StroSke imamo zelo velike za izdajo dnevnika in zato prosimo za točno plačevanje, a objednem tudi za pridobivanje novih naročnikov.
"Koledarja" in "Pratik" imamo ie precej v zalogi, prvi velja s poŠto vred 2oc, Pratike pa po 10c.
Upravništvo ..Glas Naroda".
109 Greenwich St.. New York
Washingtonske novosti.
I* r i n c Cupid pred sodišče m.
ashington, 6. jan. Havaiaki delegat Jonah K. Kaianlaaole, kteri je tukaj znan pod imenom princ Cupid, noral si* je včeraj tukaj pred sodi--eem zagovarjati radi nedostojnega vedenj" Frinc Cupid se je po noči z nekim Charles Clarkom skregal in ko }e prišel na lice mesta policaj, dejai ie Hawaiičan, da njega ne more aretirati, ker je član kongresa. Kljub '"mu je pa policaj odvedel njega in < larka na policijsko postajo in ker nrine ni hotel položiti jamstva in pohiti po kacega svojih znancev, moral ie preko noči ostati v zaporu. Naslednje jutro so prepeljali princa z "črno Marijo" k policijskem sodišču,, kjer ie dobil običajni zajuterk: kavo in kruh. Sodnik ga je pozval, naj da varščino, česar pa zopet ni hotel storiti. radi česar mora ostati v zaporu <lo jutrajšnje obravnave.
V senatu.
Washington. 6. dec. Boj radi panamske pogodbe v senatu se energi-•no nadaljuje. Prav za prav bi se pa moral imenovati boj za pojasnila o zadržanju naše vlade v panamskem vprašanju. Pogodba za gradnjo prekopa bode gotovo potrjena, gre se -aino za besedo "kedaj", Predno bodo ■l^mokratje glasovali za ratifikacijo pogodbe, hočejo vedeti v koliko je predsednik odgovoren za panamsko revolucijo. Mnogo demokratičnih senatorjev bode glasovalo tudi potem proti potrdilu pogodbe, ko bodo dobili zahtevana pojasnila. Vendar za-moremo pa že sedaj trditi, da bode nad polovico demokratov glasovalo za potrditev pogodbe. Senator Lodge je včeraj ponovno zagovarjal predsednika, kteri je sploh od zagovarjanja odvisen. .
Senator Gorman je sklenil pred---dnika prisiliti v pripoznanje, da je v svojem panamskem poročilu nekaj važnega zamolčal. V to svrho je vložil resolucijo, s ktero strogo napada predsednika, kteri nikakor nima pra-\ ice samostojno postopati.
P 1 a 11 v belej hiši.
Washington, 7. jan. Senator Platt i/. New Yorka se je včeraj zopet dalj časa posvetoval z predsednikom v be-<-j hiši. Predsedniku je poročal o raz-oju republikanske stranke v newyor-kej državi. Vendar pa ni bilo mogoče zvedeti podrobnosti seje obeh republikancev.
V zbornici.
Washington, 7. dec. Zbornica se je pečala le z .lednim predlogom, kto-r ga je vložil hawaiijski delegat glede dovoljenja za uvoz električnih naprav na otočje Hawaii. Predlog je is-ročila zbornica odseku za teritorije.
Denar za Panamo.
Washington, 7. jan. Demokratični člani hišnega odseka za dovolitve, je prišel v zelo neprijeten položaj. Hišni odsek ima namreč $75.000 deficita, kteri primankljaj je nastal radi od-preme in odpošiljatve mornaričnik štirih sotnij v Panamo. Demakratjo nameravajo sedaj glasovati proti pokritju tega pzitaasktiaja.
4 Glas Naroda".
Jjurt slovenskih delavcev » At^M Urednik:	Editor:
ZMAGO SLA » VALJA VEC. Lastnik:	Publisher:
FRANK SAKSER. 10$ Greenwich Sr.. New York City.
Na leto velja list za Ameriko . .$8—, « pol leta............1.50.
Za Evropo za vse leto . . . $4.50 " " pol leta . . . 2.50 " čeTrt leta . . 1.75 V Evropo pešiljamo list skupno dve številki.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan it-vzemsi nedelj in praznikov.
..SJL.A.S NARODA"
(,.Voi«e of the People")
"Tssued every day, except Sunday and Holidays. Subscription yearly S3.
Advertisements on agreement.
10
vrstic se plač." podpisa in osobnesti po
Za os:lase d« 80 ofutov.
Dopisi brez *e ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nai lovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite naslov:
"GLAS KARQQA",
109 Greenwich St., New York. City — Telefon 3795 Cortlandt. —
Leta 1856 našli so tedanji naselniki prva zlata polja v današnjem dobrem rudniškem kraju Bingham, in pozneje manj neznatna tudi v drugih krajih, a za prave rudnike se ljudje skoraj 20 let niso nič zmenili in še le proti kou-cb 70. desetletja začelo se je nekaj de-t i lati pod zemljo. Isti čas se Utah še ni prištevala k rudniškim državam večjega pomena in preiskovalci (prospectors) obračali so se po svojih mislih v zlato Californijo. Colorado, Montano, Nevado. Še le, ko so začeli iskati prave rudnike, sprevideli so njih napako, kajti tu so odkrili rudnike, po vrednosti najbolje v Ameriki, in danes ni le mnenje pisatelja, temveč vsakogar, kedor pozna Utah, ali pa da se zanima za rudništvo, da je le prav kratko vprašanje časa, in Utah ne bode le prva in najbogatejša v Združenih državah, temveč v celej Ameriki, kajti odkrili so rudnike velikanske vrednosti zadnje dve leti.. Ako še omenjam, da se v Južnej Utah nahaja gorovje dolgo 00 milj čistega železa, kakoršnjesa ni na svetu m kateri se ceni na bilijone vrednosti, kakor hitro pride v praktično vporabo, menim, da sem dovolj no podprl mojo trditev. Sedaj se še ne izkorišča, ker ni tovarn, topilnic in železnice v do-tičnem kraju, in voziti ga na izhod, so ne izplača. Kadar bode pa vse to
bralcev pove kuočijo, ktera je gotova ? to je, da vsaka laliko zmrzne.
Da bi Slovenci le ono svoto \:ožili v rudnike, ktero nonolno po nepotrebnem potrošijo za shibo piv-., in še^lab-e /»Huje z nepotrebnim "tritanjem". nieli bi danes precej milijonov ve<" premoženja.
Nekteri ljudje tudi trdijo, ds se v
rudnikih več denarja zgubi, kakor pa j večkrat o tukajšnjih rudniških novi-dobi. Jaz pa baš nasprotno trdim. Urah, ker osoda
Zjed. države in Koreja.
K-ikor smo rued včerajšnjimi dnevnimi v. strni i»> ročali, dospeli so vojaki naše mornarice v Seoul, da čuvajo t a raka j naše poslaništvo. Ameriška vojna la<iija je ukrcana v Chemulpo, tako, da iiiwmo v Koreji še nadaljne čete na razpolago za slučaj potrebe.
To p; nikakor ni prvi slučaj, da so .se morali na>i vojaki izkrcati v "deželi jutranjega solnea" in občevanje med Zj<d. državami in Korejo, je že pr<_- i-j - .T". Leta 1SUG so Korejci muorili ni' -ivo ameriške jadrankc ''General
sala nasiedn poveljnik i "Shen.-:
kii .an, je dosegli 1871. ktei
rman"'. Zaman sta sku-!eto admiral Rowan in ■jiiT'-r od vojne ladijtj izposlovati aretacijo ■ morilcev. Večje vspeh arneri>ka ekspedicija v letu ' je vodil podadmiral Rodg
ers in k ra je bila odvisna od našega poslanika v Pekingu, Lowa. Dut 23 maja do-pelo je pet ameriških vojnih ladij na korejsko obrežje pred ustje reke lian. Nato so se vršile med Američani in Korejci do 10. juniji brezvspeŠne obravnave, na kar Američani odpijuli po reki navzgor in napadli pet s 5»>0 topovi oboroženih korejskih trdnjav, ktere so se kljub hrabrej hranitvi v par urah podale Kljub temu vspehu pa naša ekspedicija ni dosegla zaželjenega vspeha kajti korejska vlada z našo ni hoteli občevati. Na^e brodovje je dne -i. ju lijjj 1871 zopet odpljulo.
Se le leta 1881 stopila je Koreja z nami v diplomaiično občevanje. L Hung Chang, svetovnoznani kitajski državnik, je namreč opozoril korejsko vlado na Zjedinjene države. Malo prt j. ie japonska vlada sklenila sivo rejo poeodbo. radi česar so postali \ Pekingu nemirni. Zveza s Zjedinje-nimi državami bi po Li Hung Chan-covem nazoru napravila v Koreji nekako ravnotežje, ktero bi čuvalo tudi kitajske koristi v korejskem cesarstvu. Li je pridobil ameriška poslanika v Pekingu in Tokio za svoj načrt. kterega so zlasti californijski trgrovci odobravali in tako prisilili washingtonsko vlado za občevanje s korejsko vlado. Washingtonska via da je početkom utaja poslala v Chemulpo našo korveto "Swatara", ktero so spremljale tudi kitajske vojne la-dije.
Ii izo Seoula je potem dne 22. maja 18S1 korejska vlada sklenila z našo pogodbo, ktera je bila prva, kar so jih Korejci sklenili s kako ptujo državo. Pogodba je bila le malenkostna, vendar je pa služila v otvoritev Koreje inozemskej trgovini.
In sedaj v očigled bližajoče se vojske med Japonsko in Rusijo radi Koreje, nudi se našej vladi, da postane med njo in Korejo trgovsko razmerje
živalineje, nego je bilo dosedaj.
Rudništvo v državi Utah.
V kratkih potezah namenil sem se opisati glavni vir bogastva in blagostanja mlade države Utah. Vspehe in je li priporočljivo zanimati se za razvoj rudništva "solnčne in senčne strani*', se li denar, naložen v različna podjetja dobro obrestuje, in ako je to pravi slučaj, kedaj je vgoden čas, denar naložiti.
Vsakdo izmed cenjenih bralcev bo gotovo tudi- vedel, kedaj in kako je nastala država TJtah in mislim, da bi bilo odveč, ako bi se ukvarjal a tem.
L a bodo delnice v najkrajšem času prodane, ni treba omenjati, in priporočil bi vsakemu Slovencu, vložiti nekaj tolarjev v isto podjetje, posebno onim. kteri vedo, da je tudi ono denar, kar se ne zasluži z žuljavimi rokami. Razumljivo, brez nič pa ni nič. kajti iz nič se še svet ni napravil. Ako \ as zaiiim.1, poročal bodem
Kranjsko slovensko katoliško
duo oav
gotovo, bode napredek zajamčen Oni čas ni več daleč. Pretečeno leto izplačali so vsi tukajšnji rudniki dividen-de ali dobička $21,01G.8S5 in država, kakor pridelovateljica rude, zavzemala je četrto mesto. Letos, kakor kažejo mesečni podatki, bode čez $30,-oOO.OOO izplačanega in z isto svoto vstopila bode gotovo na tretje al", celo drugo mesto.
Posebno se odlikuje v novih najd !jah Beaver County, lečež na jugu. Dasiravno je bilo že pred Isti tam ne-aj rudnikov, kakor Horn Silver (izplačal Čez $6,000,000 dividende, Anie Laurie i dr.) vendar se ravno sedaj -ele začenja rudništvo v onem delu. V prav zadnjem času bilo je odkritih oelo vrsto rudnikov, katerih vsak ji vreden milijone, med njimi Majestic, Imperial. Royal. Cactus, kteri ima rude kar se jo vidi, v vrednosti $25.-UOO.OOO in še celo vrsto druzih. Glavni pridelek v onem kraju je baker, svinec, srebro in nekaj zlata. Baker na haja se od 40°/c do popolno čistega Da ima oni kraj veliko prihodnjost ie razumljivo. Tudi topilnice se ž« postavljajo, prva (Majestic), zakurila ie prvikrat 18. oktobra 1901».
Rudništvo prišteva se k riskantnin kupčij skim 'podjetjem, a kjer ie go tovo tudi dobičkonosno, kakor noben: druga kupčija na svetu, se ni čuditi da dobimo zastopane vse izobraženi narode v nji, in da se nahaja veliko ljudi, posebno Amerlkancev. kter bodo hladnokrvno vtaknili svoje zad nje dolarje v ista podjetja le mogoče z suhoparno opombo:"Well I take tla change", kajti tu vidi dnevno, kako veliko ljudi je postalo v kratkem času Iz nič milijonarji. Ne mislim našte vati vse milijonarje Amerike, kteri s» napravili iz zemlje bogastvo kajt prepričan sem, da jih ta list v jedne, izdaji ne more objavili, da molčim onih, kteri imajo danes od 10 do 500 tisoč, temveč le pribijem, da sta bil dva najbogatejša človeka vsega sveta Rockefeller in W. Clark, navadna de lavca.
Pač pa hočem boij natanko opisati nekaj današnjih milijonarjev v Utah kteri vsi so napravili iz zemlje bo gastvo. W. S. McCormik ni imel pred 20 leti niti $10, Th. Keams, sedanj senator in večkratni milijonar delal ie pred 14 leti z krampom in lopato isto D. Keith, Th. Weier, J Judgi A. W. McCune, R. C. Chambers, E F. Holms, Jesse Night in še več druzih. Sam Neuhouse, kteri se danes ceni vsaj ua $10,000,000, ni imel pred 12 leti $10 v svojem žepu. Posebno oiarkanten je Jesse Night, kterega sem videl pred kacimi tremi tedni Rekel mi je ob onej priložnosti slede če: "Well, my friend, I tell you. six years ago I had not money to buy a sack of flower" — in danes se ceni vsaj na 4 milijone vrednosti.
Da je priporočljivo pospeševati rudništvo, mislim, da je dovoljno, ako omenim, da brez rudarstva v Colorado, Montana, Utah, Nevada, Arizona, velik del Californije, kjer so cvetoča mesta dobra trgovina, bile bi te dr žave le prerije, kjer bi se še podili bizoni v neizmernih eedah po onih krajih, in na stotisoče ljudi, kteri pridejo iz Evrope vsako leto služit lepe denarje, direktno ali indirektno, bi še stradalo doma pri praznih loncih, katji v Ameriki pač ne bi imeli ničesar iskati. Da je danes Amerika tako premožna, zahvaliti se ima jedino le izkoriščvanju naravnega bogastva. — Pred kratkim časom imel sem prilož nost videti knjige dveh večjih rudni ških družb, našel sem imena vseh narodov, le Slovenca sem zastonj iskal med njimi, dasiravno jih je samo v Utah na tisoče. Prišel sem do zaklju čka, da Slovenci še niso doma na tem polju, kar mi je poznejša izkušnja po-oolnoma potrdila, kajti tako malo zanimanja, kakor med nami, ni dobiti nijednem narodu v Ameriki. Ako bi bili drugi tudi tako nepodvzetni. bi ne imela Amerika niti jednega rudnika. (Oprosti, cenjeni bralec, morda tvoriš izjemo, kaiti jaz pišem splošno.) Ako bi vprašal zakaj ne, m< ram le reči, popolna nevednost in pa nezaupanje je vzrok, da je temu tako.
Rudništvo je gotovo riskantno, to ne oporekam, a naj mi kedo cenjenih
In na kteri način je največ zgubljenega, to je od vse zgube 75%, hočem izraziti moje mnenje. Preiskovalec ali prospector, kteri po navadi ni premožen, dobi mogoče dober prostor ali tudi malo dobro žilo. Vse kaže, da se nahaja globokeje izvrstna ruda. V navdušenju, da postane hitro bogat, začne sam delati. Kmalo mu zmanjka potrebnega drobiža, a z rudnikom še ni nič. Potem povabi kacega dobrega prijatelja z nekaj sto dolarji, kcerega tudi mika postati čez noč milijonar. Toda zgodilo se je isto.naložena svota je bila zgubljena, ali laliko je mogoče, la se nahaja nižje notri za milijone rude. Ker pa sedaj nimata več denarja in nočeta vstanoviti večje kompa-nije, ostane isto podjetje za nekaj let pozabljeno. Da se na ta način največ lenarja zgubi v zemlji, mi ne bode ni-kdo oporekal, kedor pozna pravo rudništvo, kajti velikokrat je treba veliko tisoeev. predno plača naložena glavnica samo podjetje, stroške in pozneje dobiček. Nikakor pa s tem ne trdim, la se ne nahajajo rudniki, kteri so le z malimi stroški odkrili človeku neizmerno bogastvo.
Zato je vedno najbolje, kedor hoče riskirati nekaj dolarjev, iti v veliko družbo, v obliki delnic, kjer je siguren. da ako je kaj vrednosti, da bode tudi neslo.
Delnice (shares) kupiti je vedno prvotno, kakor hitro se vstanovi družba, kajti isto kar stane pozneje dolarje. kupi se ob ustanovitvi za cente in le tedaj je pravi čas za kupovanje ne pa pozneje.
Tu navajam samo nekaj tukajšnjih rudnikov, kedaj in kako so se prodajale njihove delnice in koliko stanejo danes.
Daly West pred 9 leti 8c danes $40; Silver King pred 13 leti 15e danes $75: Highland Boy pred G leti 40c danes $25; United States pred 7 leti 50c danes $10; Majestic pred 4 leti 20< Cactus pred 2 leti tic in Royal pred poldrugim letom 5c, kteri niso več na prodaj ter se neve prava cena. ker jib danes nikdo ne proda.
Naštel bi lahko še celo vrsto dru zih z jednakimi vspehi. Vsi tu našteti rudniki plačajo od današnje cenc del nic 18—25% delnih obresti, vendar pa. dasiravno so obresti jako zapelji ve, jaz nobenemu ne bi priporočal istih kupovati, kajti delnica, vredn danes 50 dolarjev, je lahko v jednem tednu brez veljave, kar se je že sto in stokrat zgodilo. V rudnik pa tudi no beden ne vidi in laliko zmanjka rud in denar je šel. Nasprotno se vloži nov rudnik nekaj dolarjev, veliko bi jaz nobenemu ne priporočal, namreč ima jeden $1000, mu ni treba vse na ložiti, pač pa kacih $50 ali $100, kter ako so tudi zp^ubljeni, se ne občutijo. Vsaka velika družba, in ako je še tako bogata, prodaja začetno delnice po centih z namenom, mi riskiramo po našej moči. vsakdo lahko po svojej, ker ustanovniki navadno večje svote nalože z prepričanjem, da je podjetje dobro. Razumljivo je, da tudi v&e velike družbe ne pogodijo vedno debro, kajti očal. z kterimi bi bilo videti v zemljo, tudi Še Amerikanci nimajo. Vko bi bil slučaj, gotovo ne bi nike-dar nihče ne bil tako nor in bi ponudil delnice za mal denar, ktere stanejo pozneje dolarje. Dragi bralec, vsaj smo v Ameriki, kjer je geslo: "dolar, in še dolar", prepričan sem pa, da se še celo v Evropi ne nahajajo taki norci. Glede nezaupanja, moram odločno oporekati, ravno tako tudi o goljufiji, kajti zastopniki po delnicah pripadajo največ k inteligentnim ljudem. in ti, ako bi tudi družba hotela goljufati, v to ne privolijo. Da se pa tudi izkoriščevalci na tem polju nahajajo, ne oporekam, vsaj sleparjev se nikjer ne manjka, posebno tu v Ameriki jih je več, nego v vseh druzih štirih delih sveta.
Posamezniki prištevajo rudništvo k igram, kar pa ni res, kajti pri igri je vedno ista svota ali celo manje med igralci. V rudniku je pa gotovo vsaj 5krat več denarja pozneje. Priporočal bi Slovencem, kteri hočejo naložiti nekaj denarja v rudništvo. da či-tajo današnji oglas (inserat) v '"Glasu Naroda." Razumljivo je. da tudi oni ljudje nimajo očal, vendar so pa popolnega zaupanja vredni. Vsakdo lahko riskira nekaj dolarjev, kajti sčasoma si na ta način napravi lep denar. Družba je popolno prepričana vspehu. Ker slučajno poznam cel okraj, je tudi moje prepričanje isto, kajti brez izjeme vsi rudniki na okolu kteri so dovolj globoko delani, so velikanske vrednosti in še niso nad leto dni stari. Družba se je ravnokar ustanovila in pričela z delom.
Tu navajam dobesedno rudniškega ista obvestilo: "The Federal Gold & Copper Mining Camp of which Go-ernor Wells is president and which was incorporated a short time ago, bas begun operations on its claims in Beaver County. The property is located. among the richest mints and is considered one of the best prospects in the district. The general opinion is that the mine will be a produces in ery near future/'
zanesla me je v isto Po ljetje, za kar mi pa srotovo ni žal. Pozdravom!	G. F.
Knrz.
Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.45 in k tema še 15 centov za poštnino, ker mora biti denarna pošiljate v registrirana.
V Evropo odpljujejo:
Brzoparnik White Star črte
CELTIC
dne 13. januarja cV 10. uri dopoludne iz Nem Yorka v Liverpool-Hamburg
Ekspresni parnik "francoske družbe''
LA SAT0IE
dne 14. januarja ob 10. uri dopoludne iz New Yorka v Havre.
Brzoparnik Cunard črte
UMBRIA
dne 16. januarja ob 2. uri popoludne iz Nem Yorka v Liverpool-Hamburg
Najnovejši ekspresni parnik KAISER WILHELM II.
dne 20. januarja ob 10. uri dopoludne iz New Yorka v Bremen.
pods. Mo
svete Barbare
v Forest City, Penna.
Inkorporirano dne 31. januarja 1902 r Peniisylrantyl.
ODBORNIKI:
Predsednik: Josip zaiar, P. O. Box 547. Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Židan, P. O. Box 478, Forest City, Pa L tajnik: I vaj* Tklban, P. O. Box 607, Forest City, Pa. n. tajnik: Ivan Žig an, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin MuhiS, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR:
Josrp Btjoikeli star., P. o. Box 591, Forest City, Pa. Anton Ovkn, P O. Box 537, Forest City, Pa. iyan Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. josip Goeenc, P. O. Box 569, Forest City, Pa.
POROTNI ODBOR:
Josip Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Kabol Zalak, P. O. Box 28, Forest City, Pa. Ivan Opbka, P. O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Forest City, Pa.
John Telbau, P. O. Box 607t
Društveno glasilo je "Glas Naroda".
Vožnje listke za te parnike prodaja F r. S a k s e r. 109 Graenwiob St., New York. Za eksoresne parnike si je preje potreba zagotoviti prostor, ker so po navadi prenapolnjeni in obilo potnikov zaostane. "Naznanite nam odhod rc-tom brzojava ali pa nas pokličite iK/ telefonu' 8795 Ccrtlandt. ako ste na kaki postaji v y Yorku. Dobro si to zapomnite.
PRATIK0
ZA LETO 1QO-4
je pri nas dobiti in sicer po 10 centov komad; razprodajalci jo dobe 100 komadov za $6, a morajo sami plačati ekspresne stroške. V zalogi imamo:
Blaznikovo pratiko, Družinsko pratiko, Kleinmayerjevo veliko p-atiko.
"GLAS NARODA" 109 Greenwich St., New York, 2SJ _ Y.
Pratiko je dobiti tudi v podružnici 1778 St. Clair St., Cleveland. O.
Telephone 24S6—79 St.
Dr. Josip Vilimek,
-2S1 E. 72d St.,
."New York.
O r d i n i r a: od S. do 9. ure dop.; od 1. do 2. ure pop.; od 7. do 8. ure zvečer.
Govori slovenski 1
KNJIGE,
ktere iinamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje:
Molitvene knjige:
Fino vezane z imitacijo aolnove kosti, ali v iinem uanju z zlato obrezo:
Spomin na Jezusa 35 ct. Filoteja, usnje, zlata obraza $1.20,
marmor obreza 90 ct. Pravi Marijin služabnik, usnje, marmor obreza 80 ct. Rafael, usnje, zlata obreza $1, marmor obreza 85 ct. Rafael, platno 75 ct. Duhovni studenc, 1.80-$1.50-66 ot. Marija zgodnja danica, $2.20. Marija zgednja danica, ele«. vezana
zlata obreza $2.20. Lilija nebeška, usnje, eleg- vez. zlata
obreza $3.00. Ključ nebeških vrat, eleg. vez. $1.80
in 50 ct. Nebeška iskrice 50 ct. Vrtec nebeški 5 Oct. Sveta noč 15 ct. Ave Marija 10 ct. Mati Božja 10 ct. Razne sv. podobice, po 5 ct. Jezus dobri pastir, zlata obreza. 50c. Jezus na križu, zlata obreza $1.00. Filoteja, zlata obreza, $1.20. Srce Jezusovo, zlata obreza, $1.20. Zvonček nebeški, zlata obreza, 80c. Sveta nebesa, zlata obreza. $1.00. Spomin na Jezusa, zlata obreza, 50c. Duhovni studenec, zlata obreza 60c. Nebeške iskrice, zlata obreza. 60c. Ključ nebeških vrat, zlata obr., 60c. Vrtec nebeški, zlata obreza, S0c. Zlata šola. zlata obreza. $1.20.
Druge knjigo:
Evangeliji, 50 ct.
Abecednik za slov. mladež, 20 ct.
Zgodbe sv. pisma mala izdaja 30 ct.
velika izdaja 50 ct. Druga nemška slovnica 80 ct.
Zbirka ljubimskih pisem 30 ct. Marjetica 50 ct.
Dimnik, avstrij. junaki vezaae 90 ct. brožirane 75 ct.
Narodne pripovedke I. in II. zvezek po 20 ct.
Domači zdravnik po Kneippovem
nauku, 60c. Velike sanjske bukve 30 ct. Sanje v podobah 15 ct. Slovenski šaljivec 30 ct. Šaljivi Slovenec 90 ct. Šaljivi Jaka 20 ct.
Naš cesar Fran Josip 1., 15 in 20 m*.
Andreas Hofer 20 ct.
Radecky 20 cU
Admiral Tegetthof 30 ct.
Princ Evgenij 20 ct.
Baron Trenk 20 cU
Knez Črni Jurij 20 ct.	t ,
Močni baron Raubar 20 ct. ^ ,
Vojaka na Turškem 40 ct.
Naseljenci 20 ct.
Naselnikova hči 20 ct.
Na Preriji 20 ct.	. £ ;
Poslednji Mokikanec 20 ct. i
Hiralda 20 c t.	_
Jama nad Dobrušo 20 c t.	,
Nezgoda na Palavanu 20 ot.
Doma in na tujem 20 ct.	~
Ciganova osveta 20 cU
Vrtomirov prstan 20 ct.	,
S prestola na morišče 20 ct. , J,
Mrtvi gostač 20 ct.	j.;
Cvetina borogr. 30 ct.
Srečolovec 20
Štiri povesti 20 et.	:
Najdencek 20 ct.
Tiun Cing 20 c t.	j
May Erie 20 ct. Stezosledec 20 ct.
Pri Vrbovčevem Grogi 20 ct.	i
Hildexarda 20 ct.	i
Sv Genovefa 20 ct.	j
Sv. Notburga 18 ct. Izanami mala Japonka 20 ct.
Dr. L. H. HERBERT,	___
dunajski zdravnik in ranocelnik, Hitri računar 40 et 120 East Ohio St.,	i Mali katekizem 10 ct.
Indianapolis, Ind. New Phone: 4449.
Tega zdravnika priporočamo našim rojakom; vsak Slovenec v Indianapolis , Ind., naj se zaupljivo nanj obrne. Dr. Herbert razume tudi slovenski in poljski. (21mc)
i Veliki katekizem 30 ct. j Četrto berilo za ljudske šole 50 ct. : Dimnik, slovensko-nemaki besednjak | 90 centov.
Praprotnik spisi v ljudski šoli 30 ct
Prešernove poezije, vezane 75 centov, j brožirane 50 ct. j Bleiwies slovenska kuharica $1.80. i Pravljice 20 ct.
Pregovori 30 ct.
Rojakom v Clevelandu, O., in oko- , Cvetko 20 ct. lici priporočam moj	f_
Mirko Poštenjakovič 20 ct. Kako je zginol gozd 20 ct. Repostev 20 cL V domaČem krogu 26 ct. Izidor pobožni kmet 25 ct. Beneška vedeževalka 20 o t. Lažnjivi kljukec 20 ct. Turgeniev Dim 30 cL Buraka vojska 30 c t. Mlinarjev Janez 40 ct.
i
Gečeveki kaketizem 15 ct. Stoletna pratika 60 ot Materina žrtev 40 ct Rodbinska sreča 40 ct Tisoč in ena noč, 51 zvezkov. $$.50. Zemljevid Zjed. držav 25 ct Zemljevid celega sveta 25 ct. Pratika za leto 1903, 10 ct Prva nemška slovnica 85 ct Spominski listi iz avstrijsko zgodovine 25 ct
Zemljevid Zjed. držav 25 ct
1776 St. Clair St, Cleveland
tik bančne podružnice g. Fr. Sakserja.
Vedno bodem točil sveže pivo, iz- j vrstna domača in importirana vina, * fini whiskey in likere; prodajam dobre smodke, ter na razpolago sveži prigrizek.
Slovenci v Clevelandu, O., se radi jajo v moji gostilni in vedno je najti zabavo. V obilen poset se priporoča
GAŠPER KORČE.
1776 St Clair St, Cleveland, O. (10-12-04-vd)
'oh.0. international Manufacturing Company
Box 848. New York City, N, T.
Parnik Cunard črte
CARPATHIA
odpljuje dne 12. jan. dop. iz New Torka v Trst in na Reko.
Osobni parnik
AURANIA
odpljuje dne 26. jan. ob 11. uri dop. iz New Yorka v Trst. Vožnja na teh parnikih velja iz New Yorka do Trsta $38. Listki so dobiti pri Fr. Sakser-ju, 108 Greenwich St., New York.
Priporofia slavnim slovenskim, hrvatskim in ostmlint slovanskim družtvam svojo bogato zalogo
cerkvenih in društvenih zastav, društvenih znakov (Badges in regalije), gumbe, Cepiče in uniforme za slovanska društva._
Raznih društvenih pečatov iz gumija, vlitega železa (Seal Press), žepnih pečatov (Pocket Seai Press), gumas'ih črk za samostojni tisk v Skrinjicah; igralnih Skrinjic, lajn, kitar, goselj, mandolin, harmonik, orgeljc, ur (zlate, srebrne in nikelna-ste), uhanov, prstanov, kravatnih igelj, ženskih zapestnic, verilie in verilnih na-kitov, noiev, britev, Škarij, itd., itd. Velika zaloga najnovejših
NEW GEM SAFETY RAZORS
j	'(varnostnih britev)
ktere najtopleje priporočamo vsem premogarjem, rudarjem, tovarniikim delavcem in nem ; onim, kten se ne znajo briti in ne ljubijo svoj denar dajati brivcem; v elegantnih iatuliah
od $2.00 dalje.
Grafofoni, fonografi. amateor-foiografični aparati, camere itd, — Bogata zaloga godbenik inštrumentov, ktere tudi na zahtev popravljamo. , Dopisuje se v vseh modernih jezikih. Za odgovore piiposlati je znamko za 2 centa.
HfTBRNATIOHAL MANUFACTURING COMPANY,
P. O. Box 948, NEW YORK CITY, N. Y.
Jugoslovanska
Katol. Mota.
Železnica Vrhnika-Gorica. — Trasačna dela za novo železnico Vrhnika proti Smrečju. Godiču, Idriji, se prično prihodnjo spomlad. Železnica bo ^la mimo Rovt in /irov.
Stanje hranilnih uloar:
17 milijonov kron.
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedei v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI.
Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik' JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal Pa
I.	tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn.
II.	tajnik: ANTON GERZIN, 2137 Log St., Calumet, Mich blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:	4
JOSIP PERK0, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherrv Alley, Braddack Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 5102 Buttler St., Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA. P. O. Box 1056, Ely, Minn.
Drago meso. Ker se je čulo. da bode v Puliu podraženo meso na 80 kr. klg., je obe. svet sklenil določiti maksimalni tarif za prodajo mesa.
C as t n i k i i 11 p o 1 k o v 11 i jezik. Z ozirom na odredbo vojnega ministerstva. da častniki morajo biti zmožni polkovnega jezika, so se ob navzočnosti generalnega majorja Pfeiferja vršile v Plznu skušnje z on-dotnimi častniki, v koliko razumejo polkovni jezik. Češki listi pišejo, da je bil vspeh jako žalosten. Samo par častnikov je bilo sposobnih češčine. V pol leta se bode skušnja ponovila. V j tem času morajo biti vsi častniki pri čeških polkih zmožni češčine.
Dupisi naj se blagovolijo pošiljati na L tajnika: Geo. L. Brozich. Ely. Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže. P. O.
Box 105. Ely, Minn., in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je: 'GLAS NARODA".
Evropejske in drage vesti.
Dunaj, 8. jan. Pianistinja Almn Steneeljeva iz New Yorka. je včeraj svirala tukaj pri koncertu, kterega je priredil č«--ki virtuoz na gosli Jan Kubelik. Umetnico je občinstvo navdušeno pozdravlqalo. Steneeljeva h* opremljala Kubelika na njegovem turneja po Rusiji.
Petrograd. S. jan. Car je imenoval dosedanjega peterburškega general -nega poročnika Kleizelsa. generalnim guvernerjem Kijeva. Podolja in Vo-linja.
Petrograd, 8. jan. Minister notranjih zadev. Plehwe, je sprejel od ear;i osobno odgovornost za to, da se se-daj o pravoslavnem Božiču v ruskem earstvn ne pripete nemiri, kten* jc bilo pričakovati zlasti v Kišenevu.
Bt-rolin, s. jan. Nemčija je v ta kih denarnih stiskah, da je vlada se-zvala konferenco bankarjev, da dože ne, kako bi bilo mogoče vrednost via-dinih obligacij povišati in potem najeti veliko državno posojilo. Vrednost vladinih obligacij hitro nazaduje. Vlada namerava samo letos najeti $55,000,<HX) posojila, toda Nemcem neče nihče posoditi, ker nikdo n<-ve na koga, a na Viljemove brke š<-norci ne dajo novčiča.
Paris, S. jan. Cliicaška katastrofa (požar gledišča Irotiuis) napotila je oba Coquelina in arhitekta Bineta. da bodo zirrmlili popolnoma neizgov ljivo gledišče. V to svrho so že zgradili mali model, kterega sta policijski prefekt Lepine in ravnatelj gasile<*\ Cordien, odobrila.
(»enota. 8. jan. Profesor Aleksander Graham in njegova soproga sta danes odpljula z truplom pokojnega James Smithsona v New York. James Smithson vstanovil je znani Smithsonian zavod v Washing tonu. Umrl js 1. 1829 v Genovi.
Sydney, Avstralija, S. jan. Povodom razstrelbe parnega kotla na av-stralskej križarki ''Wallaroo", ko je pljula v Hobart, so bili štirje mornarji usmrteni in trije ranjeni. Prvotno se je poročalo, da je bilo 4:1 mornarjev usmrtenih.
Drobnosti.
V Ameriko se je odpeljalo dne
22. dec. ponoči z južnega kolodvora \ Ljubljani 4 izseljenci.
Izpred sodišča. Kazenski razprave pri ljubljanskem deželnemu
»=odi>ču. Franc Reisner, krojač, Ja-inez Tavčar, delavec in IG let stara vlačuga Štefanija Rotar. vs> iz Ljub ljane, so dne 13. listopada 1. 1. i/ Amerike prišlemu posestniku Jožefu Kra-ovcu iz Mramorja vzeli v tatin ski družbi okolu 180 K gotovine. Reisner je Krošovea izvabil iz Blum auerjeve gostilne seboj, ter je v nje govi in Tavčeijevi družbi popival. Zt precej vinjenega so ga pripeljali z izvoščkom v Ravnikarjevo gostilno, i odkoder so jo krenili k Plankarju v Kurjo vas. Med potjo zvabila sta obtoženca tudi Štefanijo Rotar seboj, ktera se je do tja s kolevom peljala za njimi. Tu ^e ie jedlo in pilo, kakor že popreje, vs«* le na Krašovcev račun, kterega so do nezavesti upijanili in se med tem okoristili z njegovim denarjem, kterega je imel shranjenega v nekej kuverti. Štefanija Rotar fje izpovedala, da je prav dobro videla. kako sta Reisner in Tavčar večkrat segala Amerikancu v žep in mu jemala paDirnati denar; izpovedala je tudi, da ji je Reisner dal naj-prvo 50 v. in potem še 10 K z naročilom, da nai molči. Reisner je tudi Štefanijo Rotar spravil k popolnoma »ijanemu Krašovcu v voz. ktera je rotovo porabila to priliko, da si je prilastila kaj denarja; kajti, ona se ni mogla izkazati, kje da je razen od ■ianerja podarjenega denarja 10 K 50 v. dobila tudi 14 K. s kterimi je i kupila 2 boe, 1 čepico, 2. zapestnici,
rokavice in prstan. Sicer je Lrdila, da sta ji ta denar dala dva častnika na Starem trgu. kar je bilo pa izmišljeno. Vse tri krivce je sodišče vzlic temu, da so krivdo zvračevali drug na druzega. spoznalo krivim in obsodilo Reisner j a na 8 mesecev, Tavčar ju na T mesecev, oba v težko ječo, Steianijo Rotar pa na 4 mesece ječe. — Jožef Cufar, posestnik v Koroški Beli, je dne 22. vinotoka 1. 1. grozil mesarju Lovretu Noču. da ga bode s sekiro, da ga bode zadušil in posekal. Cufar je bil jezen na NoČa, ker mu ni hotel posojati denarja: obsojen je bil na 4 mesece težke ječe. — Florijan Posa-vee, dninar v Ljubljani in Anton Šolar sta iz zaklenjenega župnišča S. su--ca 1. 1. v Srednji Dobravi, med tem. ko se je vršilo cerkveno opravilo, vzela denarja okoli 12 K; dne 27. svečana je pa Posavec v župnišču v Mošnjah izmaknil 64 K. ktere je potem, ko se je izvedelo za krivca, njegova /.ena župniku vrnila. Na to je pa še 7. malega srpanu 1. 1. v farovžu v Ratečah poskusil svojo srečo, splazil se je v sobo. kjer je imel župnik sluanje-110 svojo obleko, a ga je pravočasno zasačila županova hči Marija Pint-ball. Ker sta bila obdolženca že večkrat zaradi tatvine kaznovana, obsodilo je sodišče Posavca na 15 mesecev Sola rja pa na 5 mesecev težke ječe. — Marija Košir, Žagar jeva žena v Rudnem, je bila obsojena na 3 dni -trogega zapora, ker je pustila svojo
1 vele 1110 hčerko Ljudmilo brez nadzorstva. da je dne 28. vinotoka L 1. na žagi padla v korito in utonila. — Janez Erklavc, posestnik in čevljar v l>olnji vasi pri Rudniku, je 30. vinotoka 1. 1. premalo pazil na svoja dva mala otroka, in tako se je zgodilo, da se je 4letna Urška igrala z užigulica-mi in se ji je pri tem vnela obleka. Ker je obdolženec zatrjeval, da je edi nole to mogoče, da je kaka stranka, ki k njemu, čevljarju, hodi, izgubila uži-galico, ktero je otrok našel in f otem zažgal in da ima on na takem kraju žveplenke spravljene, da jih otrok ne •nore doseči, ga je sodišče oprostilo obtožbe.
Ogenj. Dne 23. dec. dopoludne ie nastal ogenj v prodajalnici juvelir-ia Adolfa Wagenpfeila v Čevljarskih ulicah št. 2 v Ljubljani. Vnel seje bil papir ob goreči peči. Ogenj so domači takoj pogasili še predno je prišla na lice mesta požarna bramba.
Redek lovski plen. V gozdu na Berivšeku je ustrelil 16. dec. gozdni čuvaj kneza Sehoenberg-Wal-denburga Jakob Bavc velikega divjega prešiča, ki je tehtal 88 kil; zadel ga je v srce, da je bil takoj mrtev. Prešiča so poslali muzealnemu asistentu g. Ferd. Schulzu v Ljubljano, da ga preparira. Zadnji divji prešič na Kranjskem je bil ustreljen 1. 1888. v Strugi na Dolenjskem in se sedaj uahaja v deželnem muzeju. Sicer se pa le malokdaj zgube divje svinje na Kranjsko. Razen teh dveh že navedenih slučajev je samo še znano, da so 1. 1826 v litijskem okraju ustrelili velikega divjega prešiča. .
Nove zapreke v prodoru skozi Karavanke. Tozadevno vest, da se bo moral pri kopanju dosedanji načrt ■spremeniti, ker je nastala nevarnost, da se rovi zasujejo, vsled česaT bi predor bil izvrtan še le leta 1908, oporeka izjava železniškega ravnateljstva ter razglaša, da se predor otvori ne-preklicano 1. oktobra 1905.
Iz II r u š i c e na Gorenjskem je odpotovalo dne 22. dec. 100 delavcev ki £0 delali pri zgradbi železnice.
Ubila se jev Solkanu mati več nedoraslih otrok, okolu 40 let stara Bensa Lucija. Šla je namreč na potok. ki se zliva med strmim skalovjem blizu pokopališča v Sočo. da bi oprala nekaj cunj. Pri tej priliki se ji je spodtaknilo in je nesrečnica padla med skalovej in se tako hudo poškodovala, da je že po kratkem času izdihnila svojo dušo.
— Pomiloščen m i n is t e r -ki predsednik. Kakor znano, ; lani v ogrski zbornici posl. Rakovszky omenil, da je bil grof Štefan Tisza, sedanji ministerski predsednik načelnik ogrske industrijske in trgovske banke, ki je propadla. Grof Tisza je zabrusil Rakovszkemu v obraz: To je nesramno obrekovanje! — Posledica je bila dvoboj, v kterem je bil Rakovszky ranjen. Vsled dvoboja je bil grof Tisza obsojei^ na dva dni. Rakovszky na 16 dni zapora. Tr dni je cesar oba pomilostil. kakor tudi poslanca Gyiirffyja in Pichlerja. ki sta bila tudi zaradi dvoboja ousojena na štiri dni.
— Duhovit- razgovor. Profesor v nekem malem mestu je napravil na čast novodošlemu mlademu in učenemu profesorskemu kandidatu večerjo. 'Strahopetni kandidat je sedel zraven cvetoče jjrofesurjcve hčer-ke. Bil je v hudih zadregah, ker pri vsem svojem znanju ni vedel, kako bi pričel primeren razgovor z lepo sosedo. Končno se mu je ponudila pri-ika, ko je začela krožiti po mizi skleda s krompirjem. S svečanim glasom je pričel: "Milostna gospiea. 330 let je minolo, kar je Francis Drake prinesel v Evropo krompir." In profesorjeva hčerka mu je šepetaje odgovorila : "Moj Bog. kako mine čas."
— Iz življenja opic. Bero-linski zverinjak je dobil nedavno iz Brazilije par opic plemena "hapale". To so male opice, svilenih dlak. ki so vsled svoje gibčnosti in plašljivosti bolj podobne vevericam, le da imajo zelo izrazito obličje. Ta par je dobil v jetništvu dvojčke. Mično je gledati mladiča, ki sta šest tednov stara, a jedva tolika, kot miške ter se zarivata staršem med dolgo dlako. Toda mati ni ž njima nič kaj posebno ljubezniva in vedno mora kdo paziti, da ju preostro ne kaznuje. V pariškem zveri-niaku se je namreč pripetilo, da je mati-opica svojega mladiča kaznovala na ta način, da mu je — odgriznila glavo ter ga začela s slastjo uživati. Sicer pa se živi to opičje pleme od sadja in jajc, pa tudi za žuželkami hodijo hapali na lov.
— Ženski dvoboj. V Moskvi sta se bili na sablje Ana Pozadeva, soproga ravnatelja glavne carine in gdč. Katarina Vigrjen, slikarica. — Prva je 31, druga 29 let stara. Vzrok dvoboja je delikatne nravi. Gospiea Vigrjen je bila namreč zaročnica nekega mladega odvetnika, ki pa se je zadnji čas strastno zaljubil v gospo Pozadevi ter polagoma zanemaril svojo zaročenko. Gospiea Vigrjen je vsled tega gospe Pozadevi javno očitala, da ji je ukradla zaročnika. Pozadeva je bila huda ter vrgla svoji nasprotnici rokavico pod noge. Pri dvoboju je bila gospa hudo ranjena, dočim slikarica ni dobila rane. Protiv-nice se nista pomirili.
Razne male novice. —
Kako Nemci plačujejo politično delovanje. Posl. Funke je obhajal te dni svoj 70. rojstni dan. Rojstno mesto Litomerice mu je določilo dosiurtno pokojnino, po smrti pa njegovi e.dovi. Njegov kip se postavi v občinsko hišo ob jednem se pa nabirajo prispevki za dragoceno častno darilo. — Afera Bilse. Vsled ukaza nemškega voinega ministra se je začelo skupno sodno postopanje proti vsem častnikom, ki so zapleteni v Bilsejevem romanu, dočim bo baje Bilse sam pomiloščen. — Devico Orleansko proglasi papež dne 6. januarja za svetnico.— Zaradi raz-žaljenja avstrijskih ministrov ie bil v Inomostu obsojen socijalni demokrat Vinarsky v 8dnevno ječo. — Po tiral-nici iščejo grofa Edmunda Potockega ker je ponarejal menjice. — Strajk in vera. V Krimičavi štrajkajo tkalci; ker je vlada prepovedala praznovanje božiča in obdarovanje štrajkujočih, izstopilo je 400 delavcev iz protestan-tovske cerkve, ostali pa jim še slede. — Pri kopanju predora skozi Sim-plon udrla je voda v toliki množini, da bodo morali deljo dalje časa opustiti. — Poštna vreča s 75,000 K je bila vkradena poštnemu siugi na kolodvoru v Arsu med Budimpešto in Ostrogonom. — Poletno vreme imajo na švicarskih planinah. Metulji ietajo okolu in na zavarovanih krajih cveto planinske cvetke.
Slabi časi. — Prvi gigerl: "Grozno slabi časi so!" — Drugi gigerl: "Da, res je tako. bogate vdove so vedno bolj redke!"
Rezervni zaklad:
okroglo 520.000 kron.
MESTNA HRANILNICA
LJANSKA
na Mestnem trgu zraven rotovza
sprejema hramlne uloge vsak delavnik od 8. do 12. ure doooludne in jih obrestuje po 4cf6 ter pripisuje nevzdignene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od uložnih obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi ?a zaračunil* ulagateljem.
Za varnost ulo^ jamči pole? lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vs^iii svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost ulot? popolna, svedoči zlasti to, da ulagnjo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletuih otrok in varovancev.
Denarne uloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Iz Zjedinjenih držav posreduje pošiljatve ali uloge g. FRANK SAKSER, iog Greenwich Street, New York.
Dobro mnenje. — Stotnik fvoja- ' ku) : "Odškodnine nikake ne dobite za "^š zmrzneni nos, ali dati vam ho-čei. n?r svet: postanite kremar."
Zmotil se je. — Žena : "Kaj ? Ti ob jemaš našo hišinjo!?" — On: "Oh to je mala zmotnjava. glej temu je vzrok ; ker vedno daš njej tvoje ponošene ■ obleke!"
Mu ne puste veselja. — Gostilničar (sosedu, ko se je pričel pretep) : "t rban. tvoja stara poslala je po tebe precej moraš domu!'' — Urban. "To so nadloge! Se pri pretepu mi nt privoščijo miru!"
SLOVENCI P0Z0I1!
LE KRATEK JE CAS UPORABITI PRILIKO!
Naložite denarje in kupite
^^ delnice i—=
NAZNANILO.
Vzajemno slovensko podporuo društvo "New York" ima svojo
redno se-jo
v nedeljo dne 10. jannarja 1904
V gorenjih prostorih 'hotel Vienna", 39 2nd Ave., New Yor. Začetek ob 3. uri popoludne. Kdor Slovencev želi pristopiti, je dobrodošel.
Začasni odbor.
HARMONIKE
na prodaj; imajo trivrstne jeklena peresa z mol glasom; izdelane so bile v Škof ji Loki. Cena je $50. Dobiti so pri: Frank Dolinar, 1203 St. Clair St., Cleveland. O.	(7-8-1)
t FEDERAL GOLD & COPPER; COMPANY
novi rndnik v bogatem Beaver Conntyu, v Utah.
Na delnice ni več doplačila (non assessable)." Vsaka delnica velja --- 7 centov.	--
Denar je dobro naložen in> kratkem času bode donašal rooo odstotkov obresti. Za pojamila pišite slovensko. Brzojavke po delnice ako jih hočete še dobiti. Predsednik družbe je H. B. Wells, gover-ner države l tah. Rudniki v okolici tega so vredni milijone. Ruda 1 iz našega rudnika je^sedaj'vrcdno S30—$200 tona.
FRANK GRAM
564 South Central Ave. Chicago, 111. I^ Mogoče ne dobite več trke prilike. ^
Hočeš \ 'zvesefiti svojega moža?
Da! Dol>n>! Kupi ter postreži svojemu moša z lepim kos«.mi pečenke, kakoršno dobiš pri
Martin GeršiiSu,
301 Northern Avenue, Pueblo, Colo,
Telefon: 439 Union. C^ Govori se v vseli slovanskih jezikih. TrJ Priporoča se rojakom
in drugim bratom Slovanom
Alartin Geršič, lastn:;-.
Hallo, rojaki!
Kretanje parnikov. V New York »o dotpeli:
Carpathia, 7. jan. iz Trsta s 508 pot. Vaderland, 7. jan. iz Antwerpena.
Dospeti imajo:
Sloterdyck iz Rotterdama. Furnessia iz Glasgowa. Celtic iz Liverpoola. Patricia iz Hamburga. Rhein iz Bremena. La Savoie iz Havre. tJmbria 'z Liverpoola. New York iz Southamptona. Statendam iz Rotterdama. Cevic iz Liverpoola.
Odpljuli bodo:
Sloterd.vk 9. jan. v Rotterdam. St. Louis 9. jan. v Southampton. Vaderland 9. jan. v Antwerpen Pennsylvania 9. jan. v Hamburg. Ivernia 9. jan. v Liverpool. Rhein 12. jan. v Bremen. La Savoie 14. jan. v Havre. Patricia IG. jan. v Hamburg. Umbria 16. dec. v Liverpool. New York, 16. dec. v Southampton.
Slovencem naznanjam, da sem kupil v
od gospoda ,7. Stublerja
v Duluth^ Minx*., 217 W. Superior Si
Točil bodem vsakovrstne dol? e pijače, imam lepo prenočišče za potnike, kakor tudi prosti lunch.
Prodajam tudi železniške in parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino. Rojakom preskrbim delo, kteri delajo po šu-mak. Rojake Slovenec in Hrvate., kteri potujejo čez Dulutb, Minn., var bim, da me blagovolijo obiskati, ker bodo gotovo zelo dobro postrežem.
Se spoštovanjem	(3Xji)
Josip Scliarabon.
Slovensko-Amerikanski
...K O L E D A R...
za leto 1904
■. uk . ..
prodajajo sledeči rojaki:
J. Zobec, Box 65, Aldridge, Mont.
Math. Grahek, 1203 So. Sta Fee Ave., Pueblo, Colo.
Joe Pezdirc, 1214 So. 13th Street, Omaha, Neb.
Marko Sodia, Crested Butte, Colo.
Math. KTunp, 1001 Main Street, La Salie, m.
Fr. Keržišnik, Rock Springs. Wyo.
Math. Grahek, 430 7th St.. Can.met, Mich.
Fr. Gabrenja, 519 Power St., Johnstown, Pa.
John Govže. Ely, Minn.
Josip Gorišek, 5136 Rubby St.. Pitta-burg, Pa.
M. J. Kraker, Anaconda, Mont
Leopold Krushitz, Frontenac, Kans.
Mihael Klobučar, 115 7th St., Calumet, -Mich.
Štefan Kukar, 920 N. Chieago St., Joliet, HI.
John Russ, 432 So. Sta Fee Ave., Pueblo, Colo.
L Sustaršič, 1208 K. Center St.. Jo-Uet.UL

Velika zaloga dobrega
^JoMceiayina^
— ter—
doma kuhanega žganja.
Naročila se točno izvrše.
Kdor hoče toraj dobro kapljico vina ali pristnega žganja, naj se obrne na:	(31 jI)
John Kracker-ja,
1199 St. Clair St., Cleveland, 0.
Math. Grill,
1548 St Clair St, Cleveland, Ohio.
TriporoČa rojakom svoja
IZVRSTNA VINA.
Rudeče vino po 50 ct. gal., belo po 70 ct. galon. Najboljši domači f drožnik štiri galone za $11. Za1 Ohio, Pennsylvanijo in Illinois! plačam prevožne stroške in dani j posodo zastonj. Vino je najboljše j vrste in ga imam skupaj v sodili po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon.
Naročilom je priložiti denar.
. • •.. '.ii •..'•. «881111*1 as, v
l	u*kL-„,
i.	.u rojakom naznanjam,
ia so
HARMONIKE,
ktere jaz izdelujeta, v Washingto-uu patentirane za Ameriko. Delo je izvrstno in soliduo. Cene so zelo aizke in sem prepričan, da bodo odjemalci zadovoljni Naj tople je se priporoča
John Golob, 203 Bridge St,, Joliet. I1L
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam svoj lepo nrejeni
SALOON,
498 Corner 4th & Bryant Street,
San Francisco, Cal.
Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodka itd. PresKrbim stanovanje in hraoo z najboljšo postrežbo.
7 obilen obi:k se priporoča:
taido)	tete Pate,
Xjisi^ollsi.. Roka in srce.
(Novela.)
(Dalje.)
Leonora je stala za eden trenotek oan;>nena. Previdela je, da Melita ni e:i:jio telesno, ampak tudi duševno se r: r u odkar je ni videla. Način, k. je on.i vse to povedala, se jej ni 2Ut 1 podob- n trmnvosti lahkomiselnih o- mnajstih let. Zdelo se jej je, da je M li*a pr vorjla z razumom in s ču-t' in, kter«mn - ■ je poznalo, da prill: iz ranjenega ponosa. Vendar pak i i • tu :i ob.-la misel, ali ni mor-di m< 3r-"> nje !?ovurjenje le sad čita-nja p!'tir nii: romanov, v kterih se r-ovi.;> u z;:d<'voljnosti dveh src v ma.; 1 ei. Sla je toraj za eden kor:ik d: I je. hote natanko spoznati vse : . n ne in misli o tej stvari. V. to ie navnkrat svojemu govoru dala milejšo besedo.
II;O o!li krat v robnih tako d: na prst priliki resnici pa besede? M Melita, Roi
pr
iz ei -a pa sklepaš, da te ie Ihtbi? Ali misliš, da sa-i.i ponavljajo deset-: . ki virno blodijo o ča-i. o sladkih ustnicah in nanr j do rudečih nohtov • n< ^voje. ki pri vsaki Z jo večno zvestobo, v ne poznajo veljave dane /. ki v r -niei ljubi, draga ril ti bod«_- o tem manj ko m« cr. >'■< .A inia.š vendar mnogo prilik prepričati o pravem njegovem nagnenji lo : -be. Eden srčen pogled, edini nepričakovan trepet njegovega jik - !. ena 1; !ma memogredoča rude-ei«- \ na ni- Luvcm lici — so prikazni ljubezni pri izobraženih možeh. Oni si n:so sv« •• h sprememb nu sebi: zgodile -o se brez njihovega hotenja. A t. jih n:i svojem ženinu srečno zapaziš in njih spomin shraniš v naj-skrivjit-j-i kotiček ^voitga sr<-a.
K ; i vi-te Vi. tro-^podična Leonora, o !_-•:. /A\\. d- - tako gotovostjo o
njt j <; vonte! -- gla jej je Melita nekoliko zb: dljivo v b« se<Jo.
Le .ii' ra je po teh besedah pogledala n a. tli. Saj res. je mislila pri sebi, kaj veni jaz o ljubezni? Vendar pa je i prestrašilo Melitino poroganje. V.-d.-ia je. da je Melita mlada, in da je vedno b la n« koliko nagla. Ali je čudo. -.ko zdaj r; zdra/.ena. jMistaja bi.m ct-i" do razžalitve? Z druge sir; ii pr tudi vedela, da ima Molil.' t : jr.. -ree. Zato jej ni zamerila oni : bt_-. 1. Z enako prijaznostjo, kakor pr< j, je toraj nadaljevala: ilar-qui- Konr d. kr sor sklepam iz vsega, kar .-- m do zdaj o njem slišala, je £T; ieaja in malobeseden. / . : aja pa v eni besedi r Irugi z dolgimi do--V pa to prinjem velja n življenji, koliko več poštami, v kterem je on ':.. Ako pa mož njegovih i ljubi in iz ljubezni snubi, gotovo verjeti. Veliko ža-' v-nk" n< zaupanje, ktero .. zalo. U «di odkritosrčna.
>e ti dozdeva, da bi tvoj in j-i vtis na-te napravil.
moz m:ri Ljudje la povedo vi kazi vanj i v navadi tr-m v v J sedaj kot let pove, sme se n: Ijenje bi bi se mu Melita. ženin ug
ko
akal
koli tebi in se tebi lasi.. ' ? — Gotovo da ne. Kar je pri-zaiu-ljivo petindvajsetletnemu mla-dcri.'-u, to .'■ nepristojno možu njegovi! i,-t. Ali pa tudi kedaj pomislila, Melita, da mu ti sama s svojim mrzlim obnašanjem zapiraš pot k svobodnejšemu približevanju?
l*ri teh besedah je Melita pobesila oči, kajti ona se ni mogla pravega uzroka zavedeti, da je marquis ne bi ljubil.
Al i čemu toliko besed? rekla je na to Melita nevoljna; zastonj je Vaš trud. Sicer pa se naj nama ne vzne-mirjuje! Jaz sem jej dala besedo, da da m marquisu roko, in to besedo hočem tudi držati. Česa več od mene zahtevate?
Melita, tvojej materi ne zadostuje, da samo postaneš soproga marquiso-va; ona te hoče tudi videti zadovoljno in sre no. Melita, marquis ne bode silil s poroko, ako ti--
Ze vem, segla je Melita naglo v be-sdo; mama mi je sinoči naznanila, da se podaljša čas poroke. Tedaj ste Vi bili oni modri advokat, ki jej je dal ta nasvet? Prazno to odlašanje! Danes je moj drugi oklic; prihodnjo nedeljo bo zadnji in potem — in potem, ponovila jc s silo in srdito, podam marquisu. kakor sem obljubila, roko. Ako biti mora, čim preje tem bolje. Zdaj veste vse. Z Bogom! — In po-klonivši se odide.
Leonora je bila pobita. Takošen boj mislila je pri sebi, toliko besed, a ka-košen učinek ? — Da sem zvedela, kar sem že prej vedela, da se ženitvi ne zoperstavlja, da pa njeuo srce nič o njej vedeti noče. Vrh tega še imam njeno neprijateljstvo.
Zapustila je koiibieo, kjer si je prej duševnega zbranja obetala. Malo časa je manjkalo do pol osmih; zato se je obrnola proti gradu.
Med potom jo sreča Alfonz, ki jo je v ?krbeh povpraševal, zakaj tako resno gleda.
Ali vas je ror-nda Melita razžalila? Odpustite jej, gospodična Leonora, ako vam je kaj storila. Odkar ve, da postane visoka gospa, tudi mene prezira in je nevljudna postala.
Ne, Alfonz, Melita me ni razžalila: bila sem milo zamišljena. A lepo ni, da ti tako slabo meniš in govoriš o
svojej sestri. Ona ni več otrok, da bi se s teboj se dalje igrala. Ona ima sedaj veliko skrbij s pripravami za poroko. Zato jej moramo odpustiti, ako je včasih nevoljna.
Dalje se je Alfonz potožil: Bojim se celo, da iz obljubljenega konjička nič ne bo, o kterem že vsako noč sanjam.
Nekaj Leonorinih besed je kmalo Alfonza razvedrilo in ga rešilo te skrbi. Oh, si je mislila Leonora, ko bi enako mogla razvedriti in pa tolažiti Melito in njeno mater!
5.
Bila je sreda. V soboto popoludne se je imela vršiti Melitina poroka. Vsa hiša je bila zaradi tega po konci. Melitina mati se je s hišinami podvizala nakladati Melitino balo V kuhinji so se trudili s pripravljanjem raznih jedil. Pred glavnim vhodom v srad in no drevoredih se je pa potil vrtnar s pomagači ter napravljal slavoloke. Roke slednjega človeka v hiši so imele za ta dan nekaj opraviti. Vendar so bile vse te priprave brez pravega življenja. Melitin oče je okoli hodil zamišljen, kričeč nad slugami, kar doslej ni bila njegova navada. Mati si je pogosto otirala solze, malo govorila in skoro nič jedla; Lujiza je gledala žalostno in pogosto vzdihovala; Ela in Serafina ste obžalovali Melitino osodo: Alfonz pa je bij malobeseden, vedno v upu in strahu živeč zavoljo svojega obljubljenega konjička. Samo pri Meliti ni bilo nobene spremembe. Bila je kakor ves čas svojega nevestinega stanu, tiha. mrzla, zdražljiva. Po zadnjem pogo-.voru se je vidno izogibala Leonore. T.eonori ni bilo več mogoče, da bi se ^e enkrat sama z njo razgovarjala. Po Valeriji je bila Leonora zvedela, da Melita na nobeden način ne privoli •asa do poroke podaljšati; ostalo je i - daj vse pri starem. Neka neugodna lišinn vladala je ves ta čas v hiši, kakor v prirodi pred nevihto. Pogovori -o bili medli in prrtrgani: obnašanje prisiljeno. Kam je zbežal nekdanji blaženi mir in odkritosrčna medsebojno zaupnost te rodbine i
(Dalje prihodnjič.)
slovensko-amerikansk1
RAKI
telefon kadar d os peš na kako postajo v New York in ne veš kako priti k Fr. Sarseejtt. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko.
ZA LETO 1904
X. LETNIK
IZDALO IN ZALOŽILO UREDNIŠTVO
"G LAS IN /V R O D A"
CENA 25 CENTOV	CENA 25 CENTOV
Vsebina: Ob novem letu (Pesen). — Koledar s zgodovinskimi po-1
vttt" — Let° I9°4' — Na Poti v Ameriko, z desetimi slikami. — Leon • XIII. s sliko, novi papež s sliko. — Ljubavno pismo (slika). —Prekasno (povest iz Californije). — Popodenj v državi Kansas, z dvema slikama. — Razgovor z milijonarjem. — Mali kavalir. — Podulična železnica v i New \ orku, s tremi slikami. — Srečka Smrti. — Svetovna razstava v St. Louis, Mo., s tremi slikami. — Uradniki in delegatje Jugoslov. Katol. Jednote na glavnem zborovanju v Omaha. Nebr. — Tintnik (humoreska s podobo). — Revolucija v Srbiji, s tremi slikami, — Poskušnja. — Gospod Dlesk. — Dobri prijatelji (slika). — V Klondike. — „ All right !" — v elikomestni berači. — Mojsterska dela. — Svetovna kronika. — Smeš-
nice. — Oznanila.
Koledar je primerno darilo za novo leto v staro domovino prijateljem. Dobiti je :
v New Yorku:	Greewich St.
v Clevelandu: 1778 St. Clair St.
Compapie Generale Linsatlantiqw.
Francoska parobrodna družba
Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV
SVETOVNI, PRENOVLJENI
it
SIDRO
99
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
REUMATIZEM, POKOSTNICO, PODAGRO ltd.
in razne reuinatične neprilike.
SA/IO ; 25ct, ia 5Oct. v vseh lekarnah ali pri
F. AM Richter & Co.
215 Pearl Street, New York.
Naravna kalifornijska
vina na prodaj.
Dobro črno vino po 50 d<> 60 ct
ga Ion s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct
<ralon s posodo vred. izvrstna tropavica od $2.50 do $3 galon a | »osodo vred. Manj nego |0 galon naj nihče >•» naroča, ker manje količine ne i ore in ra/. pošiljati. Zajedno z na-•čilom naj naročniki dojKJŠljejo >inir, oziroma, Money Order.
SjwtAtovaiiji'in
Wlk. Radovich.
594 Vermont St., SAN FRANCISCO. CAL.
Lepo urejena
SLOVENSKA GOSTILNA
v Ely, Minn.,
v kteri vedno točim Izvrstno pivo, fino Tina in whiskey, prodajam • u li domaČe in importirane smod-kc. Dalje naznanjam rojakom, da fM-šiljam denarje ▼ staro domovino in Bern v zvezi z g. Fr. Sakser-jein v New Yorku; rojake tudi rad HMtrežem v druzih zadevah glede vo/.njib listkov, posebno ako kdo želi koga senl vzeti, ali potuje v ■itaro domovino. Z veleštovanjem
IVAN G0VŽE.
Math. Grahek,
201—1203 Oor. M^sa in Santa Fee At«., PUEBLO, COLORADO,
priporoča slovenskemu in hrvatskemu občinstvu svojo veliko zalogo molkih oblek in obuval vsake vrste, kakor tudi svojo bogato zalogo
pcerijskega blaga
n železninev zalogi ima tudi Tri. .erjevo grenko vino.
Pošiljam denaijc v start domovino najceneje in najhitreje :er tem v zvezi z gosp. Fr. Sakser* jsm v Kew Yorku.
Za obilen obisk se priporoča
MATH. GRAHEK, lutollc.
•g?
4
«30
Svira vse vrste glasbe. Učenje kacega inštrumenta je nepotrebno.
Columbia Records.
Stroj govori razločno.
Pišite po brezplačne cenike • kterih s<>\>znamenjeni glasbeni in pevski^komadi.
VALČKI (CILINDER).
Sedem palcev 50 ct. komad; »5 ducat. — Deset palcev *i komad;.$tO ducat.
BLACK SUPER-HAHDčNED COLUMBIA MOULDED RECORDS
25 centov komad; $3 ducat.
Povsem novi proces. Mnogo bolj trpežen, nego vsak drug cilinder.
COLUMBIA PHONOGRAPH CO.,
Chambers Street, New York City.
Matija Pogorele,
prodajalec
UR, VERIŽIC, UHANOV,
murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine.
BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG.
2S"ovi cenik knjig in zlatnine i>ošljeiii poštnine prosto. Pište ponj. Cene uram so naslednje:
$G.—
»9.—
Xikel ure 7 Jewels Jewels Waltham Srebrne ure z enim ix>kro-
VOID	$12.—
Srebrne ure z 2 pokrovoma $16.— in višje.
Boss case 20 let garancije: i (5 Size 7 Jewels	$15.—
?T •)	t)	$18,—
Hoss case 25 let garancije: 1(3 Size 7 Jewels $25.— i) it	$30.-
O p o m ha. Vse zlate ure so z dvojnim ] k »krovom. Kolesovje pri naštetih urah je El^in ali Waltliam. kakoršnega kdo želi. Blago poši-jam po Express. Vse moje blago je garantirano. Kazprodajalcem knjig daj em rabat (popust) po pismenem dogovoru. Manji zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah. Naslov v naročbo knji^ je napraviti:
M. P0G0RELC, liox 22«, Wakefield, Mich.
Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej pošiljajo pod nasi, vom:
Care of B. Schuette, . Pogorele, 52 State St., Ch.cago, 111.
Družinska pratika po 10 ct. Murčki iz reškega zlata so mi pošli in jih pričakujem.
Taco"b
89 E. Madison Street. - _Chicago, 111.
Slika predstavlja srebrno uro za go
spode. iS Si;e Screw B navijak.	tx-
£f »s '
L ena uram:
Nikel ura........$ 6.00
Srebrna ura......
Screw iiavijak.....$12.00
Srebrn: ".ra......
z dvema pokrovima $13.00 Ako želite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam:	/a.
Cena ,,Fahys Cases Gold-	% gag&jf;^,.
field" jamčene 20 let:	^ Tb^'^t*
16 Size 7 kamnov #15.00	^
16 " 15 44 #18.00 1H 7 " #14.00 18 "15 " #17.00 ' ® > 6 Size ura za da-«^ ^ kamnov........#14.00
Opomba: Vse ure s- najbr,ljše delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti.
Za obile naročbe se oriporočam.
Jacob Slonich,
89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL.
GAŠPEK KORČE
1776 St. Clair St., Cleveland, O.,
Tolmač pri sodiščih. Ako se kdo ponesreči v tovarni izposluje odškodnino. Moje načelo je z rojaki pošteno postopati in varovati brezveatnežev.
TTVTT za brzoParnik dobiš za ; I IV 11 I ktero družbo hočeš najceneje in bodeš najso-, lidneje postrežen pri Fr. Sakserju, 1 109 Greenwich Str., New York, zato naj se vsak Slovenec na njega obrne
"GLJIS NARODA"
prodaja po 1 številko:
Anton Bobe k, poslovodja podružnice Frank Sakser, 1778 St, Clair St., Cleveland, Ohio. Chas. Dercanc, 215 N. Congress St.. Kenosha, Wis. John Sustaršič. 1208 N. Centre St., Joliet, 111.
Frank Gabrenja, 519 Power St., Johnstown, Pa.
Ako želi kdo rojakov list prodajati, naj te oglasi pri npravniitva.
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA
POŠTNI PARNIKI SO i
,, La Lorraine S*voie", t-L« Tooraine,'I „ ,L'Aqaitaine", „
,,La Bretagne",......
„ La Champigne",.... ,,L» Gucogne
at dv» rlj^k*-------------..... is.ooo tem, 35.000 kooltkih mati.
» o k ----------------- i3.goc ,, 35.ooo ,,	n

IO.OOO IO.OOO 8.000 8.000 8.000
i3.000 (6.000 9.000 9.000 9.000
Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob to. ari dopoludne.
Parniki odpljujejo U pristanii&a ttv 42 North River, ob Morton Street:
*La Savoie
La Bretagne •La Touraine La Champagne *La Lorraine
14. jan. 1904. 21. jan. 1904. 28. jan. 1904, 4. feb. 1904. 11. feb. 1904
La Bretagne *La Touraine
La Champagne *L& Lorraine
La Bretagne
18. feb. 1904.
25. feb. 1904. 3. marca 1904. IO. marca 1904. 17. marca 1904.
E^ Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
tiltrii igeieija: BROADWAY, NEW YORK.
Holland-America Line
(HOLLAM>-AMER1ŠK V t RTA) vozi kraljevo nizozemsko in pGštu Zjcdinjenih držav
med NEW Y0RK0M in ROTTERDAMOM preko Boulogne-sur-Ker.
NOORDAM, parnik z dvojnim vija STATENDAM, parmk z dvojnim
BUliniM	kom 12,500 ton.	vijakom, 10,500 too.
RYNDAM parnik z dvojnim vija	'
kom, 12,500 ton.
POTSDAM, parnik z dvojnim vija ROTTERDAM, parmk z dvojnim kom, 12,500 ton. j	vijakom, 8300 ton.
Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrye.
Radi cene glej na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih.: DUNAJ, I. Kolowratring 10.i INOMOST, 3 Rudolfstraaae. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO. 21 Krona.
parniki odpljujejo: Iz ROTIERDAMA vsak četrtek in iz XEW YORKA vsako sredo "» ,	— ___ ob uri zjutraj.	■ _ -
HOLLAND-AMERICA LINE,
39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St, CHICAGO, ILL.
RED STAR LINE
(Prekomoi'ska parobrodna družba „Kiuleča zvezila")
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med
New Yorkom in Antwerpenom, + + + + ♦ * + + + + Philadelphijo in Antwerpenom,
Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki:
VADERLAND dv i vijaka 11899 ton. ZEELANB............ 11905 ton.
KROONLAND FINNLAND. .
. - . 12760 ton. ... 12760 ton.
Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba.
Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetneje h za l>otnike 12 ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in drn^e dele Avstrije.
Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10 uri dopoludne od pomola štev. ?4 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHILA-DELPHIJE vsako drugo &redo od pomola ob vznožja Washington St.
Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov se je obrniti na:
Office, 73 Broadway, New York City.
Cor- Inborn ^Washington Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pine Stsi, ST. LOUIS. — 30 Montgomery St., SA2s FRANCISCO ali na njene zastopnike.