¥efja za celo leto 4 kxciiv;. IzhaJ» riale petek z datumoas prihodnjega dneva. Pepisi uj se frukujejo te pe-Hlfajo uredništva lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se same po eni strani usta napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se at vračajo. Dopisom je treba za odgovor prt-l*m poštne znamk©. Glasilo koroških SlooenceD Denar naj se pošilja točno pod napisom: Uprav jiištrti lista „Kir v Celovoa, Vetrinjsko obmestje št 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vte od ganaesd-vrste vsakekrat Leto XXXIII. Celovec, 4. aprila 1914. St. 13. Na dan, naša slovenska vojska! Ali vam ni utripalo srce, ko ste v času balkanske vojske citali, kako so naši bratje na jugu žrtvovali prav vse za križ častni, za slobodo zlato, za osvobojenje bratov, ki še trpeli pod zatiralci. Ne samo vse imetje, tudi kri svojo, življenje svoje in svo-Jib naj dražjih so radi žrtvovali domovini, ta požrtvovalnost je rodila uspehe, katerim se je čudil svet. .Slovenci! Letos praznujemo imeniten Jubilej, jubilej nekdanje veljave slovenskega ljudstva, v prvi vrsti slovenskega kmeta, -1 Pi’ed 500 leti zadnjikrat v domačem je-1 .u ^meščal na Gosposvetskem polju svoje vo« SPomin na ta čas mora proslaviti qrp ki bo stala kakor zid na sloven-SKi zemlji in branila vsako ped slovenske meje. V tem bodimo si vsi bratje in sestre, ki hočemo braniti rodni krov. Naša armada se imenuje »Slovenska Straža«. Ta je prevzela nalogo, da z modrim, a odločnim nastopom odbija narodnega sovražnika povsod, kjer sili v našo domovino. Vsaka vojska pa potrebuje sredstev. In sredstva zberimo Slovenci in Slovenke ob SOOletnici umeščanja slovenskih vojvod, da staro našo pravdo oživimo s požrtvovalnostjo. Kuko naj izvršimo to? Vsak bralec, vsa-ka bralka »Mira« naj prostovoljno prevza« me požrtvovalno delo za našo narodno voj- sko. Zberimo tej vojski, ki rešuje slovenske duše veri in domovini, jubilejni dar naročnikov »Mira«. Zato pa mora vsak naš naročnik in vsaka naša naročnica res nekaj storiti! Pokažimo, da »Mir« ni zaman budil narodne zavesti. Kako so naši južni bratje in naše južne sestre celo v hudi zimi hiteli od sela do sela budit vse k delu za očetnjavo. Mi vas ne kličemo v krvav boj, a prosimo vas, da storite nekaj, kar stori vsak lahko, ako se enkrat na leto odreče pijači ali drugim izdatkom za lepotičje in take stvari, ki jih lahko pogreša. Nedelje in praznike meseca aprila porabimo v to, da vsak izmed nas, pa prav vsak, nabere svoto okoli svojih znancev, katero naj pošlje naravnost na naslov: »Slovenska Straža« v Ljubljani. Vse na Koroškem nabrane darove, naš vojni zaklad, priobčimo v »Miru«. Vsak in vsaka izmed nas ima vsaj toliko znancev in znank, da vsak in vsaka lahko nabere vsaj 1 krono. Kdor nabere več, se bo še bolj izkazal in zaslužil še večje priznanje. Koroški Slovenci in Slovenke,i mladeniči in dekleta, možje in žene, vaša narodna čast naj bo, da se v mesecu aprila prav vsi posvetite temu delu. Važno delo imamo izvršiti na koroški slovenski meji. Kar bodete nabrali, nabrali bodete zato, da ustavimo prodiranje Nemcev v našo lepo slovensko koroško zemljo, zibel j ko slovenstva. Zato na dan naša slovenska vojska — za mili dom in očetnjavo! Kako je slovenski kmet umeščeval vojvode. Iz rok koroškega slovenskega kmeta so koroški vojvodje prejemali vladarsko oblast. Iz tega običaja je nastal poseben obred, ki je zelo zanimiv in govori o svobodi, moči in ponosu tedanjih sloven- Podlistek. Iz Rormeistrovih zapiskov Sestavil Štefan Singer. (Dalje.) g) Stari in novi Celovec. ravnina J'e last solnogr T nmSSk0f0V-ikaterim jo je Podelil krs Ljudovik »nemški« leta 860. Cela okolica vsemi cerkvami torej ni spadala h krši ampak k solnograški nadškofiji, do časa I žefa II. (1786.). En del solnograških posest, so si pred letom 1142. pridobili grofje špo ueimski, ker je grof Bernard šponheims omenjenega leta že na svojem posesG ustanovil samostan Cistercijancev v Veti uju. Isti Bernard, ki je živel od leta 12C do 1256., je bil tudi ustanovitelj mesta C tovec. Treba pa je razločevati še stari C lovec, o katerem zdaj ni več sledu. Stal ua severnem bregu reke Gline na sedar Goričici. Brat Bernardov vojvoda Ulrik 1 8a je ustanovil leta 1199. V svoji listini p deli Ulrik šentpavelskemu samostanu pr stost mitnine »in foro Chlagenuurt«. Bil toreji trg, ki se zadnjikrat imenuje še le 12^,4. Zanaprej pa nastopi v listinah nam sto tega trga že novo tržišče na ozemlju s danjega Celovca. Tudi ta nova naselbina v letu 1268. imenuje še trg, leta 1279. pa : mesto, to je z zidovjem in jarkom obdan : utrjen kraj. Ta novi Celovec je bil takrat še zelo majhen. Obsegal je le sedanji »Stari trg« s kakimi 60 do 70 hišami, katere so trg obdajale. Imel je obliko podolgastega četverokotnika. Tedanji jarek je vodil od sedanje kapucinske cerkve proti zapadu čez seneni trg (Heuplatz) do »Rothove gostilne«, odtod proti jugu v smeri sedanje deželne hiše do vrta »Sternallee«, tam se je zavil proti vzhodu na sedanji »Sadni trg« in mesarski trg do nove mestne hranilnice in odtod proti severu h kapucinom. Sledovi tega rova in obzidja se vidijo le še med mestnim župniščem in staro bolnišnico. Jarek je bil napolnjen z vodo, katera je pritekala od Gline. Sicer so Celovčani že takrat poizkusili mesto zvezati z Vrbskim jezerom, a ko so začeli kopati jarek ali kanal, jim je vetrinjski opat, kojega posest so moiili, prepovedal nadaljno delo. Po smrti vojvode Henrika je prišel Celovec in Koroška pod habsburško žezlo leta 1335. Velik dobrotnik za Celovec je bil cesar Maksimilijan. Ta je namreč Celovec, kateri je dne 30. junija le-ta, 1514. popolnoma pogorel, ker so bile hiše večinoma s slamo pokrite, podelil dne 24. aprila leta 1518. deželnim stanovom s svojim gradom vred, kateri je stal na kraju sedanje mestne hiše. S tem je postal Celovec glavno mesto v deželi, namesto Št. Vida. — (Nehvaležni Celovčani nazivljajo trge in ulice po vseh mogočih »naceljnih« — a niti na Sponheimca Bernarda, ustanovitelja, niti cesarja Maksimilijana, daritelja, nas ne skih koroških kmetov več, kakor bi povedale debele knjige. Knez je pri umeščevanju moral nastopiti v slovenski kmečki noši. Barva sukna in kroj sta natanko določena. Obleče naj plašč iz sivega sukna; jopič mora biti enake barve, spredaj odprt in tudi zadaj z razporki preklan, brez ovratnika in naj sega nekoliko čez kolena. Ogrne naj tudi siv plašč in nadene kegljast klobuk, na katerem so naslikani štirje krožci. Opanke, ki so privezane z rdečim jermenom, torba čez ramo in palica v roki naj izpopolnijo njegovo opravo. V taki noši ima priti knez sredi mnogobrojnega spremstva h knez. kamnu vodeč seboj lisastega bika in enakobar-vano kobilo, ki se je preje rabila že za poljsko delo. Oprava vojvode kaže, da nastopa kot slovenski kmet. Vsa poročila imenujejo njegovo obleko »kmečko, pastirsko ali ovčarsko«. Za nemške vojvode to ni bilo majhno ponižanje, ker so bili navajeni pri slovesnih prilikah nastopati z vsem sijajem visokih gospodov. Kmet, ki je imel vojvoda umestiti, ga je pričakoval sedeč na »knežjem kamnu«. — Ta kamen je odlomek nekdanjega rimskega stebra, približno 65 cm visok, ki se končuje z debelim svitkom. Sedaj se hrani v celovškem dež. muzeju. Na svojem mestu pred Krnskim gradom je bil z ožjim koncem zasajen v zemljo, med tem, ko je širši svitek služil za sedež. Tu je pričakoval kmet bližajočega se vojvodo, s prekrižanima nogama, mirno in dostojanstveno, navidez ne da bi se zmenil zato, kdo prihaja. Z nobeno kretnjo ne pokaže kmet, da je knezu podložen, nasprotno, visoko je nad njim, ker mu ima v imenu ljudstva izročiti vladarsko oblast. Zato precej prezirljivo vprašanje: »Kdo je tisti, ki prihaja?« Okoli stoječi mu odgovore: »Knez dežele je.« Toda kmet ga še spominja kako ime.) Stanovi, to so bili prelati, grofje in zastopniki drugih koroških mest, so cesarju obljubili, da bodo mesto uti’dili, da bi v njem ob času vojske ali vstaje imelo plemstvo in prelati varno zavetje. Zato pa je bilo potrebno mesto razširiti. Rormeister piše v svoji kroniki, da so začeli najprej s kopanjem rova ali kanala od Vrbskega jezera do mesta v letu 1527. Ta prekop so leta 1558. poglobili. Leta 1534. so kopali globoki graben okrog mesta, kateri se deloma še zdaj vidi. Leta 1543. so zidali mestne utrdbe proti Vetrinju, leta 1548. proti Osojnici, leta 1558. ob beljaških vratih in leta 1564. pa ob velikovških vratih. V letu 1544. pa so v mestu vse ulice potlakali. Mestno zidovje je tako obsegalo čveterokot s 130.145 m2 sežnji, v katerega južnem delu so bili večinoma travniki in njive. h) C e r k v e. Izprva je bila v mestu le ena cerkev, namreč 1. sv. lija, ako prezremo ono Marijino cerkev, katera se v listinah leta 1283. 28. junija imenuje, a o kateri ni več sledu in se tudi ne ve, kje da je stala. Cerkev sv. lija pa je sedanja mestna cerkev. Pri njej je bil leta 1255. nameščen vikar Friderik. On ni bil samostojen duhovnik, ampak odvisen od gosposveškega kapitelna, kamor je spadala ta cerkev do leta 1603. kot podružnica. Leta 1353. je bil oskrbnik te cerkve Konrad, leta 1381. pa sta razen vikarja že bila nameščena dva kaplana. Istega leta noče priznati za vladarja, ampak hoče imeti poroštvo, da je vreden te oblasti. Zato zastavi drugo vprašanje: »Ali je pravičen sodnik, skrben za blagor dežele, svobodnega rodu? Ali je spoznavalec in branitelj prave vere?« Vsi odgovore: »Je in bode vsikdar.« Vprašanja in odgovori, vse se ima vršiti v slovenskem jeziku. V imenu vojvodovem odgovarjajo njegovi spremljevalci, koroški palatinski grof (Pfalzgraf) in dva plemiča, pa tudi vse navzoče kmečko ljudstvo. Nekateri viri poročajo, da so vojvodovi spremljevalci celo s prisego potrdili resničnost svojih izjav. V starejših časih so morda mesto ljudstva odgovarjali le zaupni in zapriseženi možje (starejšine), katerih predstojnik je bil kmet na knežjem kamnu. Opat Ivan iz Vetrinja omenja namreč izrecno »prisednike« (con-sedentes). Tudi stavljena vprašanja gotovo niso imela vedno isto obliko. Pogoj, da je bil knez »spoznavalec in branitelj prave vere«, je še le takrat mogel priti v obred, ko je krščanstvo zmagalo v Karantaniji. »Knežji kamen« je simbol ali znamenje knežje oblasti. Šele tedaj ko mu pride v posest, postane vojvoda v deželi postavno priznani vladar. Zato se izkuša polastiti kame-nitega sedeža. Toda kmet ga hoče odstopiti le proti odškodnini. Zato zastavi tretje vprašanje: »S kakšno pravico me hoče odstraniti s tega sedeža?« Vsi mu odgovore: »Odkupiti ti ga hoče s šestdesetimi fenigi, s temi lisastimi živalmi in pa z obleko, ki jo ima knez; tudi bode oprostil tvojo hišo vseh davkov.« Kmet nato kneza lahno udari po obrazu, ga opomni, naj bo pravičen sodnik, vzame živali in se umakne s stola. Knez pa izpije iz kmečkega klobuka požirek vode, stopi na kamen in zamahne z mečem proti vsem štirim stranem sveta. S tem je obred umeščenja v bistvu dovršen. Izplačanje odškodnine kmetu, ki zastavlja dostop h kamnu, je prav domača, narodna poteza. Tisto kar kmet dobi: mala vsota denarja, obleka in lisaste živali se ne more imenovati cena za izročeno knežjo oblast, ker ni z njo v nikakem razmerju. Toda popolnoma brezplačno se kmet tudi noče umakniti, ampak porabi priliko, da si zagotovi neke male osebne koristi. Enako si mora v nekaterih krajih na Slovenskem nevesta odkupiti dostop v ženinovo hišo, ki je zaprta, in svatje prosto pot, ako jo fantje zagrade. — Popolnoma drugačen značaj ima ravnanje vojvodovo. Morda je v začetku le zato stopil na kamen, da so ga vsi navzoči videli in prvič pozdravili kot svojega vladarja. Gotovo pa mahljaji z golim mečem niso spadali k obredu, ker so oči-vidno povzeti po ceremoniji, ki je veljala za kronanje rimskih cesarjev, španskih in ogrskih kraljev. Odtod so zašli v koroški ob-rednik, ker so primerno znamenje vladar- se je priselil še tretji kaplan, kateri je oskrboval drugo cerkev v Celovcu, namreč pri Sv. Duhu. 2. Cerkev Sv. Duha je bila na licu sedanje, a bila je, dokler je bil še prvotni jarek, izven mestnega obzidja. Poleg nje je stala bolnišnica. Prvikrat se imenuje ta cerkev 1. 1355., s špitalom vred pa leta 1463. Bila je podružnica k sv. liju. Ko se je razširilo lu-teranstvo v Celovcu in so se stanovi poprijeli večinoma nove vere, so to cerkev od leta 1564. do 1591. porabili za protestantsko božjo službo. To cerkev so razrušili ter na tem mestu na novo sezidali sedanjo. Temeljni kamen je bil položen dne 24. junija leta 1630., ne kakor Rormeister piše, leta 1581. Dokončana je bila leta 1693. Lavantinski škof Leonhard jo je kot zastopnik solno-graškega nadškofa konsekriral. Stanovi so fundirali pri tej cerkvi beneficij za svojega kaplana z letnim dohodkom 400 gold. To službo je prevzel pod-krnoški prošt Ben. Mitterholzer, kateri je bil itak kot prelat sam ud deželnih stanov. Zato pa je moral vsak dan, ko so imeli deželni stanovi ali njih odbor svoje seje, maševati pri Sv. Duhu, kakor tudi ob vseh petkih celega leta. Leta 1670. dne 4. aprila so prevzele cerkev nune Uršulinke, katere so se z Dunaja sem preselile, da poučujejo žensko mladino. Kupile so od grofa Nik. Rosenberga hišo za 13.400 gold. Dne 9. aprila leta 1674. pa so začele zidati sedanji samostan. Dne 7. ok- ske oblasti, ki se ima raztegati čez vso deželo. Značilna pa je lahka pljuska v obraz, s katero se kmet malo nevljudno poslovi od vojvoda, ko stopi s knežjega kamna. Jeli to dejanje posneto po obredu sv. birme in naj je opomin k srčnosti, vztrajnosti, ali pa je zadnji vidni dokaz kmetove oblasti, ki sedaj izgubi svoje dostojanstvo in se pridruži podložnemu ljudstvu? Slično je oproda dobil »viteški udarec« z besedami: »Sprejmi tega in nobenega več«. Ta krasni obred umeščevanja je žal prenehal. Nemškim vojvodom je presedal, ker jih je opominjal, da je slovenski kmet tisti, ki mu izroča v imenu svojega naroda vladarsko oblast. Ko se je nemštvo po nemških privandrancih v deželo precej razpaslo, so vojvode obred umeščevanja popolnoma opustili. Spomin na ta obred pa naj vzbudi v slovenskih kmetih na Koroškem več ponosa, več samozavesti, več poguma, kakor so ga kazali dosedaj. Zgodovina koroškega slovenskega kmeta v opisani dobi je tako krasna, da onečasti lepo, staro zgodovino slovenskega kmeta, kdor hlapčevsko služi tujcu, se mu prodaja in izdaja narod, katerega pradedje so ljubili zlato svobodo in visoko čislali svoj kmečki stan. Politične vesti. Volitve v Gorici. Napredek Slovencev. V nedeljo, 29. sušca 1914 je bil zgodovinski dan za mesto Gorica. Prvič so nastopili Slovenci pri občinskih volitvah. Izid volitev v 3. razredu je bil za Slovence časten. Prvič so naskočili, da si zopet priborijo nekdaj slovensko Gorico in porazijo privandra-ne Lahe ib poitalijančene slovenske renegate, in njihovi kandidati Komel V., Košnik Iv., dr. Medvešček, dr. Dinko Puc, Testen Lovro, dr. Ivo Novak so dobili po 339 glasov, Jos. Mozetič pa 340 in Svit. Premrov 338 glasov. Laški kandidati so dobili 508 do 512 glasov. Občudovanja vredna je disciplina slovenskih volilcev! Koroški Slovenci, učimo se je od goriških bratov! Lahi so zmagali s pomočjo privandranih Nemcev, katerih je šlo na volišče 114. Odkod v Gorici toliko Nemcev? Povečini so to uradniki, ki jih je nastavila v Gorici vlada. Nemci so Slovencem povsod sovražni. Laške liberalne kandidate so volili tudi socialni demokrati in italijanski krščanski socialci. Iz tega je razvidno, da je slovenska stranka v Gorici najmočnejša in so ji zaenkrat kos le vse združene druge stranke. Zato je moralna zmaga na slovenski strani. Slovenci se udeležijo volitve tudi v 2. razredu, da bodo šteli svoje glasove. Razburjenje na Hrvatskem. Ogrski državni zbor je sklenil postavo, po kateri se lahko razlasti hrvatsko mor- tobra leta 1678. je Rormeister blagoslovil novozidano in še ne popolnoma dokončano poslopje ter upeljal 21 nun. Leta 1685. je bilo že 42 nun. Njih spovednik je bil Jak. Rormeister. 3. Stolna cerkev sv. Petra in Pavla. Protestantski stanovi in meščani so začeli leta 1578. zidati za luterance novo cerkev in bolnišnico. Pastor Steiner je to cerkev dne 28. aprila leta 1591. »posvetil« v čast sv. Trojici. Imenoval jo je »metropolitanam et summam Claudifori ecclesiam« -— »škofovo cerkev«, kar je pozneje po preselitvi škofovega sedeža iz Strasburga v Celovec leta 1787. res postala. Okrog cerkve je bilo pokopališče. Za časa protireformacije, ko so morali luteranci ali povrniti se h katoliški veri ali pa se iz dežele izseliti, je ta cerkev bila izročena katoličanom. Krški pomožni škof Karl pl. Griming jo je dne 30. novembra leta 1604. konsekriral v čast sv. ap. Petru in Pavlu. Pozneje, 6. septembra letal679., je blagoslovil lavantinski škof grof Fr. Ka-špar Stadion v tej cerkvi 7 oltarjev in birmal 5000 birmancev. Leta 1604. so poklicali v Celovec jezuite ter njim izročili to cerkev, prizidana bolnišnica pa je postala jezuitski samostan, zdaj pa je vojašnica. Dijaško semenišče pa je bilo v Jezernikovi hiši nasproti vojašnici. Po odhodu jezuitov iz Celovca 4. okt. 1. 1773. je postala cerkev podružnica mestne cerkve, 1.1787. pa škofova ali stolna cerkev. sko obrežje v pomorske, seveda madjarske interese. Ogrska pomorska oblast bi lahko po tej postavi prisilila posestnike, da morajo prodati svojo zemljo ob morju pomorski vladi na Reki. Na ta način se hočejo Madjari polastiti brvatskega obrežja, kakor so se polastili Reke (Fiume). To je na Hrvatskem ljudstvo zopet razburilo. Po mestih na Hrvatskem in v Dalmaciji prirejajo Hrvatje velike protestne shode. Največji shod so priredili na Grobniškem polju pri Reki, na katerem je bilo do 4000 ljudi. Vsi govorniki so pozivali narod, da se upre z vsemi silami, da ostane morje v hrvatskih rokah. Eden izmed govornikov je dejal, kakor poroča »Slovenec«: Madjari so nam s silo vzeli Reko in sedaj hočejo še ostalo hrvatsko Primorje. Vemo, kako so Madjari prišli do sile; s puntanjem in revolucijo. Zato se bomo tudi mi spuntali, če nam bo Madjar hotel še morje pobrati. Spomnite se, da smo že enkrat razbili azijatske glave, ko so hoteli ukrasti naše hrvatsko morje, a da bodo Madjari tudi sedaj razbitih glav odšli z Grobniškega polja, to bodi naše geslo ! Viljemovi obiski. Nemški cesar Viljem silno pogostokrat obiskuje naš cesarski Dunaj. Letos ni bil samo na Dunaju, ampak se je od tam peljal v Benetke in potem v »Miramar«, kjer se je pogovarjal s prestolonaslednikom nadvojvodo Franc Ferdinandom. Viljem je in-spiciral našo mornarico in si je menda posebno natanko ogledal veliko bojno ladjo »Viribus unitis«. Viljem posreduje med Lahi in našo državo, ter se pri tem meša v naše notranje državne razmere. Razni listi poročajo, da je letos našemu zunanjemu ministru Berchtoldu polagal na srce, da naj država izpolni željo Italije in ustanovi v Trstu italijansko visoko šolo. Pričakujemo, da bo naša delegacija zoper tako umešava-nje navideznega našega prijatelja v notranje avstrijske zadeve energično protestirala. Avstrija naj sama vodi svojo državno ladjo, pruski gospodoželjnosti pa ne bomo izročali usode naše mile domovine. Kaj se godi v Romuniji? V Bukarešti se je 29. sušca vršil velik ljudski shod, ki se ga je udeležilo kakih 2000 ljudi. Vsi govorniki so govorili zelo ostro proti naši državi, zlasti proti Madja-rom. Govornik Bogdan je zahteval Bukovino za Romune. Vseučiliščni profesor Anto-nescu je hudo napadal Ogrsko in rekel, da bo Ogrska, ki tlači Romune na Ogrskem, trozvezo pognala v brezdno. Govoril je tudi general Stoiku. Profesor Sivtu je dejal, da bodo Romuni v bližnji bodočnosti obračunali z Madjari. Karpati niso tako visoki — je rekel— da bi ne mogli črez. Polkovnik Boerescu je rekel: »Mi čakamo, da se 4. Benediktinska cerkev je četrta po starosti. Zidal jo je Adam Kolnig od leta 1613. 17. sept. ter s samostanom leta 1624. dokončal. Kapelo sv. Antona je leta 1651. dal prizidati grof Jan. Ursuni Rosenberg. V tej cerkvi so opravljali božjo službo frančiškani, kateri so po zatrt ju jezuitov prevzeli po njih tudi pouk mladine. Ko je pa Jožef II. tudi ta samostan zatrl, so 1. 1807. prevzeli samostan in cerkev šentpavelski benediktinci. 5. Špitalsko cerkev sv. Boštjana in Spital so zidali leta 1616. jezuitje, da so bolnike in užitkarje iz njih samostana premestili sem. Mestni župnik Cruciger je ustanovil leta 1629. tu službo za duhovnike in oskrbel hrano in obleko za 12 mož. Zato je naložil 6000 gold. kapitala pid deželni upravi. Po Rormeistrovem sporočilu je to cerkev na poziv deželnih stanov lavantinski škof Jan. Sigm. grof Kienburg na Kristusov vnebohod dne 13. maja leta 1706. blagoslovil. 6. Kapucinski samostan in cerkev so zidali stanovi deloma s prispevki raznih dobrotnikov od leta 1646. do 1649. Omeniti je treba še ene cerkve, katera pa ne stoji več, to je cerkev, posvečena angelom varhom. Stala je zunaj mesta pred šentvidskimi vrati, torej na sedanjem Svinjskem trgu. Zdaj stoji na dotičnem kraju Reihlnova hiša. Zidali so jo stanovi z namenom, da bi prebivalci v predmestju v slu- bo v odločilnem trenutku zbrala mladina okoli naših zastav in bo marširala med ognjem in grmenjem proti Transilvaniji.« Profesor Arion je zaključil shod z besedami: »Mi bomo tudi Avstriji znali diktirati svojo narodno voljo.« Nato je množica šla pred ruski konzulat in zapela romunsko himno. Policija je zabranila, da ni udrla pred avstrijski konzulat. — To za avstrijsko uho niso posebno prijetni glasovi. Odgovorni za to so pa naši državni politiki, ki so v tostranski polovici dali vso moč Nemcem in na Ogrskem Madjarom, da tlačijo druge narodnosti. Kake krivice da delajo Nemci Slovanom v Avstriji, čutimo zlasti koroški Slovenci, Madjari pa imajo pregovor: Tòt nem ember, to je: »Slovan ni človek!« Tisti, ki so za krivično nemško-madjarsko premoč v naši državi, so hudi škodljivci naše države in'naj bi se proti njim postopalo kakor proti izdajalcem, ker za obstoj naše ljube države niso nič manj nevarni kakor izdajalci, četudi si nadevajo krinko patriotov, kakor znani prusovec poslanec Dobernig. Rusija se pripravlja. Rusija pomnožuje vojaštvo in jo ob-orožuje z najnovejšim orožjem. Rusi trdijo, da je njihova artiljerija boljša kakor je nemška ali avstrijska. Rusija bo zgradila tudi več novih železnic. Še pi’ed Veliko nočjo predloži vlada državni dumi (državnemu zboru) novo vojaško predlogo. Po tej predlogi bodo še v tekočem letu zgradili 30 novih zveznih železnic. Šolstvo. Zapravljivost deželnega šolskega sveta. ni s^iak° faPravlja po nepotrebnem deželni n s iSiVet koroški denar potom premešča--.aio 0.sobia’ kaže sledeči seznam iz to - š fetroske službene premestitve mola placati namreč vsa dežela. lai- 1o?leSW° ?.e službenim potom: uči-nx-J+eV^9’,UClteljic Podučiteljev 21, pod-uciteijic 4, nadučiteljev 8, skupno 79. Deželni solski svet premešča učitelje in učiteljice, kakor bi igral šah, ne meneč se za velike stroške, ki jih s tem povzroča; ljudstvo naj pa plačuje 90% dežel, doklad! Gotovo je. da je več kot polovica premestitev odveč in nepotrebna! Gosp. Steinwender, ganite se vendar! Naj večji škandal pa je premestitev definitivno (stalno) nameščenih nadučiteljev. Premestitev je seveda upravičena, ako se vrši na podlagi disciplinarne preiskave, vsaka druga je nepostavna. Zgodilo pa se je lani, da so brez vsake disciplinarne preiskave premestili nadučitelja Horvata v čaju potrebe tudi ponoči imeli duhovno po-moč, ker so bila mestna vrata ponoči zaprta in se je večkrat zgodilo, da so jih morali ponoči odpreti, ker je bil duhovnik pokli-can k bolniku. Po dovoljenju solnograške-ga nadškofa so položili za to cerkev dne 7. junija leta 1673. temeljni kamen. Stavba je icr7na ^ac^ gold. Dne 3. septembra leta Ib79. jo je lavantinski škof Franc Kašpar btadion kot solnograški vicarius gener. s 3 o arji vred blagoslovil. -Cerkev je imela po- ™ wleP° proeelje in je bila zidana v slo-gu laške renesance, kakor cerkev pri Sv. Križu v iBeljaku. Ustanovljeni beneficij pri Angelcih so stanovi podelili mestnemu župniku Rormeistru, zato pa se je obvezal župnik, da bo imel dva kaplana in bo eden stanoval v šentvidskem predmestju. Letne plače za beneficij je bilo 100 gld. za duhovnika, 50 gld. za cerkev. Kaplan je stanoval začetkoma v gostilni pri Kašparju Pihlerju. Na Rormeistrov pritisk so kupili na nasipu od mesarja Mih. Moteilerja leseno hišico za 140 gld., katero so pripravili kaplanu za stanovanje 10. aprila 1685. Ko so zidali sedanjo mestno cerkev in so morali zato božjo službo preložiti v cerkev k Sv. Duhu, so v tej cerkvi 1692 do 1697 opravljali božjo službo za Slovence. To lepo stavbo so Francozi 18. septembra 1809 podrli. Kameniti tlak te cerkve in zvon iz 1. 1711. pa je zdaj v župni cerkvi v Škofičah. Škofičani so ga kupili 15. junija 1810 od zvonarja Martina Pu-cherja v Celovcu za 1856 gld. Tehta 875 funtov à 2 gld. (Dalje prih.) Globasnico in nadučitelja Hribernika iz Lipe v Blače (zadnji se še ni preselil), zgolj le kersta slovenskega mišljenja. Kakor je bilo že v »Miru« omenjeno, hoče dež. šolski svet premestiti tudi na isti način nadučitelja Močnika iz Št. Petra pri Velikovcu; zgodi se to na željo nekega zloglasnega nemškutarskega gostilničarja A. Steržeta in zagrizenca poslanca Nageleta. Toda to so vse le pravljice, kajti poslanec Grafenauer bo takoj imenovan »Marchen-erzahler«, ako bo slikal te turške razmere v državnem zboru. Čemu neki je le definitivno imenovanje? Zakaj neki ni »Karntner Lehrerbund« stavil predlogo, naj se odpravi; poslali bi vsaj lahko vse definitivno slov. učiteljstvo v Albanijo ter se je tako na Koroškem iznebili. Deželni zbor bi iz predloga takoj naredil postavo. Tako postopanje dež. šol. sveta j e popolnoma novo ; kaj takega se prej ni nikoli zgodilo. Učitelji so se premeščali le kazensko ali pa na lastno prošnjo. Posebno drago pride za deželo premestitev oženjenih učiteljev oziroma nadučiteljev, a kljub temu dela to dež. šolski svet. Tudi za šolo, na kateri učitelj deluje, ni dobro, ako se učiteljsko osobje venomer menja! Mesto, da bi šolske oblasti gledale na to, da dobi šola med ljudstvom ugled, skrbe le — da se šola vedno boljinbolj odtuji ljudem. Ako se je učitelj med ljudstvom priljubil, takoj mora proč, in nadomesti se s takim, ki dela nemir. Zadovoljno ljudstvo ne sme biti nikoli. Na vse pretege je potem treba premišljevati — kje dobiti denarja — kje varčevati. A tepeni so vedno le davkoplačevalci. Podpor je izplačal učiteljstvu dež. šol. svet skupno 8610 K in sicer med 55 oseb. Visokost nekaterih dovoljenih zneskov ni navedena; istotako ne število nekaterih obdarovanih oseb. Nekatere podpore so morale biti jako mastne — da se zamolči visokost! Seveda, dobe le Nemci ali nemškutarji, Slovenci ne dobe ničesar, če so še tako potrebni! Rako znajo. V sredo, dne 4. marca 1914, se je vršilo v Velikovcu v telovadnici meščanske šole zborovanje »Zweiglehrervereina Oberjaun-tal«. Nas sicer to zborovanje ne zanima, toda na tem se je razpravljalo nekaj jako zanimivega. Nadučitelj A. Krainz iz Galicije je namreč v svojem govoru o birokratizmu oblasti stavil predlog, naj se izbriše iz inšpekcijskega zapisnika kvalifikacija iz-venslužbenega obnašanja učitelja ali učiteljice. Dosedaj se je namreč zapisovalo tudi izvenslužbeno obnašanje vsake učne moči. To je seveda za naše nemškutar-sko učiteljstvo jako težko brcni e ! Posebno nadučitelj Krainz, katerega izvenslužbeno obnašanje je dvomljive vrednosti, zahteva odpravo te klavzule. Ta njegov predlog je bil sprejet ter se bo izročil »Lehrerbundu« v nadaljno uporabo in izvršitev. Odprava seveda ni neumna, kajti nemškutarsko učiteljstvo, ki ima vse polno madežev, bi potemtakem delalo, kar bi hotelo, in nobena moč bi jih ne mogla prijeti. Kako bi se godilo pa slovenskemu — o tem raje molčimo! Kdaj le tudi nam zasije pravičnost? Kako znajo? — Kakor znajo! Predlog g. nadučitelja A. Krainza po odpravi rubrike »izvenslužbeno obnašanje« v kvalifikaciji učiteljskega osobja je izrod časa, raz-rastek hvalisanih, posebnih koroških — a bolje — turških razmer. Gosp. nadučitelj A. Krainz s sodrugi in z vso mobilizirano nemčursko priprego si pripravljajo topla tla za nemoteno rovanje in hujskanje itak že zbeganega slovenskega ljudstva. Slovensko ljudstvo! stopi kakor ena močna falanga temu nasilstvu, tem rovarjem in hujskačem v bran! Glejte jim in poki j uka j tc jim na prste, potipajte jih na skelečo rano in zdravili jih bomo — in bomo ozdravili. Še ena o zapravljivosti dež. šol. sveta ozir. dež. odbora. Številke naj govorijo in prazen žep naj vpije! Leta 1870. je štela Koroška 358 razredov, po 25 letnem obstoju, torej 1. 1894. je število že narastlo na 600 in danes se je število — vštevši meščanske in privatne šole — zopet podvojilo, od katerih se 100 nepo-stavno vzdržuje, saj je treba pridržati v enem razredu nad 80 otrok in paralelka je tu. Nemci smejo s tem na sebi razveseljivim razvojem šolstva veseli biti, a mi Slovenci z našo zloglasno utrakvistično šolo! Tudi tu naj svoj čas dejstva govore! Pozor na mučitelje naših otrok! Pred nedavnim so slovenski listi zabeležili sledeči slučaj : Tri učenke Tolstovr-ške šole so se hudo pregrešile s tem, da so pozdravile učiteljico, iz trga (Guštajna) v slovenskem jeziku. Slovenski pozdrav pa je dotično učiteljico tako razburil, da se je pritožila raditega na okoliško šolo in posledica te ovadbe je bila, da sta učiteljica Diih (Ljubljančanka!) in učitelj Lienhard naznanjene učenke zaprla, jih ozmerjala ter jim ostro zabičala, da imajo pozdravljati edino le nemško »ker slovensko itak noben človek ne razume«. Sicer smo takih slučajev v koroškem vilajetu že vajeni — saj se celo dogaja, da se šolarje kaznuje, če govore o pouka prostem času med seboj slovensko (Podljubelj!) — vendar se moramo čuditi, da se upa uprizoriti nasprotno učiteljstvo kaj. takega v popolnoma slov. občini z na-rodno-zavednim občinskim odborom in krajnim šolskim svetom. Najbrž si je v svesti, da se s takim protislovenskim rovanjem nikakor ne zameri šol. oblastem, temveč si nasprotno pridobi le njih naklonjenost, kar se posebno opaža pri kompetencah za učiteljska mesta. Vsekakor pa priporočamo slov. krajnim šol. svetom in slov. strankam sploh, da vse take slučaje, nanašujoče se na zapostavljanje in žaljenje slovenskega jezika od strani nasprotnega učiteljstva, poročajo listu »Mir« ali tudi »Pol. društvu« v Celovcu, ki bo zoper tako očitno kršenje § 19. državnega osnovnega zakona vedelo storiti primerne korake na merodajnih mestih. VfiBlLiO na občni zbor ki se vrši na velikonočni pondeljek dne 13. aprila 1914 v Pliberku ob pol 3. uri popoldne v dvorani tamošnjega ,.Narodnega doma“ s sledečim dnevnim redom: L Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev odbornika. 5. Naše šolsko vprašanje, poročata gg. dr. Brejc in drž. poslanec Fr. Grafenauer. 6. Slučajnosti. Ker se bo na tem občnem zboru razpravljalo o zelo perečih šolskih vprašanjih, pričakuje podpisani odbor, da se občnega zbora udeleže vsi prijatelji naše mladine od blizu in daleč in da na tem važnem zborovanju ne bo manjkalo nobenega zavednega Slovenca bližnje in daljnje pliberške okolice. Odbor ,.Slovenskega šolskega društva v Ge!ovcu“. Dnevne novice in dopisi. Poziv vsem naročnikom in naročnicam »Mira« prinašamo na uvodnem mestu. Naša narodna čast veleva, da se prav vsi odzovemo temu pozivu in da gremo takoj, ko ga prečitamo, na delo. Vsak zbiraj kakor pridna čebelica za svojo domovino! Nihče naj poziva ne prezre, ne da bi res nekaj storil. Če se to zgodi, bomo ob 5001etnici slovenske pravde pokazali, da smo ostali vredni potomci naših dedov. Vsaki današnji številki »Mira« smo priložili položnico »Slovenske Straže«. Odpošljite vsako položnico z nakazano svoto »Slovenski Straži«! Zahteve Slovencev pri sodiščih. Dne 26. sušca sta vodila poslanca dr. Verstovšek in Grafenauer deputaci]'o »Slovenske odvetniške zveze«, in sicer nje predsednika dr. Trillerja, dr. Brejca in dr. Krašovca k ju-stičnemu ministru dr. Hochenburgei’ju. Izročili so mu spomenico Slovencev o zahtevah Slovencev glede na uradovanje pri sodiščih na Spodnjem Štajerskem in Koroškem. Deputacija je zahtevala, da se naj v vseh slovenskih deželnih delih zapisuje vse v tistem jeziku, ki ga govorijo stranke in obtoženci brez ozira na to, ali znajo tudi drugi jezik ali ne. Državni pravdniki naj proti tistim Slovencem, ki se zagovarjajo slovensko, sestavljajo slovenske obtožnice in naj pri razpravi govorijo slovensko. Pravosodni minister je zastopal stališče, d a morajo sodni uradniki jezik prebivalstva popolnoma obvladati, kar je deputacija z zadovoljstvom vzela na znanje. Rekel je tudi, da bo spomenico natančno proučil. Tako spomenico je deputacija predložila tudi predsedniku višjega deželnega sodišča v Gradcu. Zahteve, ki jih je predložila slovenska deputacija ministru, so v kulturnih državah, kjer vlada pravica, samoobsebi umevne. Pri nas pa se je Slovencem treba za vse to šele boriti, kar nam. že daje in določuje zakon. In vendar je šel nemško-nacionalni poslanec M a r k h 1 v imenu nemško-nacionalnih poslancev k justičnemu ministru protestirat, da bi se Slovencem dalfe zahtevane pravice. Značilno za sodne razmere v Avstriji je, da je vložil tak za nas krivičen in še divjega Albanca nevreden protest mož, ki je po poklicu c. kr. sodnik. In kdo nastavlja med Slovenci take vrste sodnike? Ekscelenca Pittreich, predsednik višjega deželnega sodišča v Gradcu. Riba smrdi pri glavi, pravi naroden pregovor. In če gospod pravosodni minister ni govoril praznih besed, potem naj pošlje najprej gospoda Pitt-reicha v penzijon! Važna razsodba za občinske volitve. Znano je, da je svoj čas deželna vlada koroška ustregla zahtevi nemškega »Volks-rata« in poslala v Slovenji Plajberk brez vsake potrebe in proti volji domačega ljudstva vladnega komisarja, ki je na račun občine upravljal občinske posle. Komisar Wolsegger je pa vodil posle tako, da je pripravljal zmago nemškutarjev pri občinskih volitvah. Proti navadi in protipostavno je razpisal občinske volitve samo v nemškem jeziku. Kakor smo že poročali, so se proti celotnemu volilnemu postopanju in zlasti tudi še proti samonemškemu razglasu pritožili po dr. Brejcu na deželno vlado zavedni slovenski volilci Jurij Maurer, Valentin Lauseger in Valentin Pošinger. To pritožbo pa je koroška deželna vlada, ki nosi ime c. kr., zavrnila, državno sodišče pa je slovenski pritožbi ugodilo in izreklo, da je c. kr. deželna vlada prelomila člen 19. državnega temeljnega zakona. Nato so se Slovenci pritožili zoper razsodbo deželne vlade še na upravno sodišče. Dne 26. sušca se je vršila razprava, pri kateri je deželna vlada pogorela in dobila zaslužen nos. Upravno sodišče je slovenski pritožbi ugodilo in razveljavilo nepostavno razsodbo deželne via de. Deželna vlada je dobila, kar je iskala. Čudimo se kratkovidnosti gospodov pri deželni vladi in res ne vemo, ali so pri deželni vladi res tako slabi juristi, ali pa jih pid takih razsodbah vodi edinole želja, ugoditi »Volksratu« in potlačiti patriotične Slovence. C. kr. tobačna tovarna v Celovcu 1. 1913. Pri tovarni je zaposlenih 800 delavk in 130 delavcev. Dejanskih delavnih dni imajo 276. V normalnem tednu imajo 51 ur delavnega časa. Na zaslužku brez denarja za pomoč v bolezni se je izplačalo 830.000 K. Tovarna je izdelala 28,800.000 kosov smod k, 340,500.000 cigaret, 3460 q finega tobaka in 11.100 q sla-bejšega. Za izdelovanje se je skupno porabilo 20.000 q surovega tobaka. Iz sodne službe. Povodom upokojitve na lastno prošnjo je dobil deželnosodni nad-svetnik Ludovik Prettner v Celovcu od cesarja naslov dvorni svetnik. Kinematograf celovške občine. Mesto Celovec ima z mestnim gledališčem velike izgube in bi jih rado pokrilo z dohodki od novega kinematografa, za katerega je dobila občina od deželne vlade koncesijo. Že v tem poletju hočejo začeti s predstavami. Vodja kinematografa bo gledališki ravnatelj Roché. SOletnico svojega rojstva je obhajal dne 31. sušca v cerkvi na Križni gori pri Celovcu zdrav in čil upokojeni župnik Jožef Vol-kert, rojen Celovčan. Mestni župnik in dekan č. g. Angerer v Celovcu je imel pri tej priložnosti na slavljenca ginljiv nagovor. Umrl je v Celovcu klobučar Karel Nagi, star 69 let. V Meranu je umrl Friderik grof pl. T h u r n in V a 1 s a s s i n a, c. in kr. komornik, major v pokoju, star 76 let. Truplo rajnega so prepeljali v Pliberk. Smrt v dvoboju. V soboto, dne 28. sušca, se je vršil v bližini mesta Ljubna na Zg. Štajerskem dvoboj na pištole med učencema rudarske šole pl. Karpinskim in Kazimirjem Wicherkievičem. Slednji je zadel Karpinskega, katerega so umirajočega prepeljali v bolnišnico, kjer je dve uri nato umrl. Morilec je zbežal. Kaj poreče ekscelenca Pittreich? V Borovljah igrajo diletant j e v gostilni pri Ju-stu že nekaj časa sem razne šaljive igre. To bi ne bilo nič napačnega. A razumeti ne moremo, da se na tako vročih narodnih tleh, kakor so Borovlje, eksponira gospod c. kr. sodnik dr. Lorber tako, da sodeluje pri teh igrah n a odru, ki je ves zavit v frankfurtarice in naravnost kriče v nemško-nacionalnih barvah! Da učiteljstvo in davčni uradnik Simone r ne manjkajo, ni v naših razmerah nič kaj posebnega. Ekscelenco Pittreicha pa tudi vprašamo, ali je dal za koroška sodišča samo posebne jezikovne Slovence žaleče odredbe ali vrhutega še kak odlok, da morajo pri vseh koroških sodiščih na uradnih mizah ležati »Schulvereinove« in »Stidmarki-ne« vžigalice? Morda pa se bo ekscelenci zdelo vredno, na to vprašanje odgovoriti. Eksplozija plina. V Celovcu popravljajo vodovodne cevi delavci tvrdke Hummer in Haas. V sredo 1. aprila je pri izkopavanju na Starem trgu pred Supanovo hišo počila ena plinova cev. En delavec si je zažigal tobak in se je vsledtega plin vnel. Plin je razpočil z močnim pokom. Zgorelo je 500 do 1000 m2 plina. Ravnateljstvo plinarne je takoj za tvorilo vse plihove napeljave, da je zabranilo nadaljne nesreče. Čuditi se je, da se noben delavec ni ponesrečil. Obsojen avtomobilist. Lansko leto je bil ob Vrbskem jezeru koncert vojaške godbe. Na povratku ponoči je zavozil v godbo avtomobilist Jožef Wilhelm, ki ni imel luči. Povozil je vojaka Beerà, ki je neprevidnega avtomobilista tožil. Pri obravnavi je bil dne 20. sušca Wilhelm obsojen na odškodnino 1000 K in 70 K 50 vin. za zamujen zaslužek in na plačevanje mesečne rente Beeru, ko vstopi v civil. Mrtvega so našli v kamenolomu v Gom-meru kakih 70 let starega moža. Mož je menda šel po poti, ki vodi tik ob peči in je zgrešil pot ter padel preko 50 metrov visoko steno. Obležal je z zdrobljeno glavo. V štirih dneh pet samoumorov. Čimbolj hujskajo nemški liberalci proti cerkvi in veri, tembolj se množijo po deželi samo-umori. Ljudstvu se jemlje versko prepričanje in s tem zadovoljnost in udanost v božjo voljo. Zadnja leta se samoumori po Koroškem čudovito množijo. Časopisje našteva razne vzroke za samoumore, kakor nesrečno zakonsko življenje, nesreče v gospodarstvu, nesrečna ljubezen in Bog ve kaj vse še. pravega vzroka, ki sta verska mlačnost in brezverstvo ne navajajo, ker je njun oče politična hujskarija zoper vero, cerke\ in duhovnike. Tudi to je en del tiste nemške kulture, o kateri tako rad besediči poslanec Dobernig. V Velikovcu se je dne 27. sušca obesil na pokopališču uslužbenec Schumyjevega »Lagerhausa« Franc Rozman. »Tagespost« .poroča, da je bil pijanec. V Celovcu se je 29. m. m. ob posteljno nogo na svojem stanovanju v Vetrinjskem obmestju št. 2 obesil Janez Fugger, bivši agent, star 30 let in oče dveh otrok. V Brezi pri Krivi vrbi so 28. m. m. našli ustreljenega bivšega posestnika Jur j a T o m a n č-gerja: v Stallhofen se je v gozdu obesil 29. m. m. mesarski pomočnik Matija H e i -ser, in v Pričici ob Vrbskem jezeru se je 30. m. m. obesil v drvarnici 27 let stari Jožef K o š e r, ki je že šest mesecev živel v divjem zakonu z neko Nežo Čemernjak. Prej je menda izpil dva litra žganja. V Spod. Go- ričici pa se je zastrupila delavka tobačne tovarne Ivana Lipnik. Prepeljali so jo v bolnišnico. Ali je vzela strup s-samoumorilnim namenom, ni znano. Homarjem mimo Postojne. Uprava postojnske jame je pripravljena znižati vstopnino za obisk svetovnoznane jame pri korporativni udeležbi romarjev od 5 K na 1 K za osebo, in sicer ob navadnih posetnih urah (od 1. marca do 31. oktobra ob tri četrt na 11 in ob pol 4., v ostalem letnem času samo ob tri četrt na 11) brez izjeme, ob izrednih urah pa, ako se udeleži najmanj 50 oseb. Na ta način se nudi prilika najširšim slojem, ogledati si ter občudovati nepopisne čudeže božjega stvarstva. Ker je obisk postojnske jame v vsakem oziru izobraževalno koristen ter so stroški v ta namen neznatni, se ogled teh svetovnoznanih čudežev zlasti romarskim skupinam najtopleje priporoča. Krasne velikonočne razglednice je tudi letos založila Slovenska Straža v Ljubljani. Razglednice predstavljajo star slovenski običaj: blagoslovljen j e velikonočnih jedil. Vsak Slovenec in vsaka Slovenka naj bi o velikonočnih praznikih razpošiljala samo razglednice Slovenske Straže. V zalogi ima Slovenska Straža še več drugih velikonočnih razglednic. Naročite jih takoj ! Trgovci dobe znaten popust. Razpošilja jih pisarna Slovenske Straže v Ljubljani. Lep spomin na katoliški shod. Kdo ude-ležnikov katoliškega shoda se z radostjo ne spominja prelepih njegovih dni. Slovensko ljudstvo se je takrat na veličasten način posvetilo Brezmadežni. Zato bi pa moral biti spomin na ta zgodovinski trenotek v vsaki katoliški slovenski hiši, v vsaki šoli, v vsakem našem društvu, v vsakem župnišču, in lepo bi bilo, da bi visel ta spomin v vseh naših cerkvah in podružnicah. Za katoliški shod so se v ta namen založile lepe, velike troharvne podobe Brezmadežno, katerih je še mnogo v zalogi. Zato prosimo, naj bi se našel v vsaki župniji kdo, ki bi ljudstvo na to opozoril — posebno na čč. gg. župnijske predstojnike gre ta prošnja — in bi potem več teh slik skupno naročil. Cena eni sliki je samo 1 K. Če društva ali Marijine družbe skupno naroče, dobe pri naročilu za vsakih 10 podob 20 odstotkov popusta. Naročila sprejema: Pisarna »Slovenske Straže« v Ljubljani. Svet gospodinjam! — Kje dobite najboljše drože? Vsem našim gospodinjam za peko ob Velikinoči najtopleje priporoča »Slovenska Straža« drože iz tovarne priznano izbornih drož Jožefa Košmerlj, Ljubljana, Frančiškanska ulica. Zahtevajte te drože — takoj v vsaki prodajalni! Važnost časopisja v vojski. Dunajska »Reichspost« poroča o zapiskih turškega poveljnika Mahmud Muktar paše, ki so ravnokar izšli v Berolinu v nemškem prevodu. Muktar paša pravi, da Turki v bol-garsko-turški vojski niso prav nič vedeli, kje da imajo Bolgari zbrane svoje glavne moči. Mahmud Muktar paša je bil poveljnik desnega krila vzhodne turške armade v Traciji. Turki so bili od Bolgarov pri Lozen gradu poraženi in so se deloma v divjem begu pomikali nazaj proti Bunarhisarju in Vizarju. Turki še sedaj niso vedeli, kako da prodirajo Bolgari. Tedaj pa je turški poveljnik dobil iz Carigrada od turškega vojnega ministra in vrhovnega poveljnika telegram, kje da prodirajo Bolgari in kako močni da so. Brzojavka je pravila, da je to povzel turški poslanik na Dunaju iz poročil znanega vojnega poročevalca Hermenegilda Wagnerja v »Reichsposti«. Če ne hi bili izvedeli položaja iz »Reichsposte«, pravi Mahmud Muktar, bi bili Turki potisnjeni proti Marmorskem morju in bi se bila morala vsa turška armada podati. Lepega prijatelja so imeli Bulgari, ki so pustili blizu takega poročevalca. So bili pa Srbi že bolj pametni in niso pustili blizu nemških vojnih poročevalcev, čeravno so se ti zavoljo tega po nemških časopisih čez Srbe strašansko repenčili. Povodnji. Na Ogrskem in v Srbiji so bile v zadnjem času vsled deževja velike povodnji. Požar na avstrijski vojni ladji. Na avstrijski vojni ladji »Nadvojvoda Franc Ferdinand«, ki je zasidrana pred gradom Mi-ramar, je nastal požar. Vnel se je v nekem motorju bencin in kmalu je začel goreti mo- tor. V pol uri so udušili požar. Prestolonaslednik sam se je podal na vojno ladjo. Nek pomorščak je zadobil pri požaru hude opekline. Zopet vjet vohun. Oblasti so aretirale nekega 551etnega gospoda, ki je na sumu, da je izvohunil načrte avstrijskih utrdb v okolici mesta Mori na Južnem Tirolskem in si tudi nabavil fotografije teh utrdb. Zatrjuje se, da je aretiranec neki ruski polkovnik. Aretiranca so izročili okrožnemu sodišču v Roverettu. Beda galiških kmetov. Ker je vladala lani v Galiciji velika beda, se je izselilo 500 tisoč kmetov, da najdejo drugje delo. Sedaj se jih nahaja v največji bedi 10.000 na nem-ško-gališki meji. Na Nemškem ne dobijo dela, domov pa tudi ne morejo, ker nimajo zadostnih sredstev. Namerava se uvesti akcijo v njihovo podporo. Na Laškem bodo napravili železničarji splošen štrajk. Bruca. (Tečaj za kuhanje) je priredil pri nas deželni kulturni svet. Gospodična učiteljica pridno uči naša dekleta v vseh strokah ženskega dela. Preteklo nedeljo osem dni je počastil ta tečaj šentlenart-ski »Gesangsverein«, katerega so pričakovali že tukajšnji nemškutarji, na čelu jim se-yeda učitelji. Zbobnali so vso brnško nem-škutarijo skupaj in hajlali in tulili, da so nas že vse ušesa bolela. Obžalovanja vred-no je, da se pustijo naši mladenči tako za-P^ljavati. Videli smo celo par posestnikov, n1 so bili svoje dni vrli narodnjaki, a sedaj Pa jim je že ljubša družba, kjer se veliko Popiva in materin jezik zaničuje. Tako se naša mladina pridno »vzgojuje«! Beljak. (Status quo?) Naše »nepristransko« okrajno glavarstvo ima sedaj no-Ve or°žne liste (Waffenpasse), pri katerih sc je slovensko besedilo opustilo in je na si polovici prazna praznota. Znani »status quo« ! n ŠtyLenart Pri sedmih studencih. (R a z- , kmrt je začela zadnji čas strašno se-tV a ?° na®H1 vrstah. Štejemo v času kakih o j. tednov 10 novih grobov, in sicer samo i laslih. Pobrala je na enem kraju pridno gospodinjo po porodu, na drugem skrbnega gospodarja itd. Pretekli teden smo imeli pobožnost Božje Glave, pri kateri so več dni pomagali č. g. župnik v pokoju Fr. Katnik. Škocijan. Meseca marca smo imeli pri nas prav dobro obiskovano pobožnost — tridnevnico — kot obnovitev sv. misijona, ki se^ je vršil pred dvema letoma. Ob tej priložnosti je vč. g. o. Kerubim Tušek, gvar-dijan frančiškanskega samostana Marija Nazaret na Spodnjem Štajerskem, ki je vodil tridnevnico, blagoslovil novi križev pot. Brez vsakega napuha lahko trdimo, da daleč naokoli nimajo nikjer tako lepega križevega pota, ki je res kras škocijanske cerkve. Slike po Fuhrichu smo naročili v Mo-nakovem, okvirje, podstavke in nadstavke je v zadovoljnost vseh izvršil podobar in pozlatar g. Davorin Lubej naslednik iz Go-eza v Pliberku, ki je prevzel njegovo obrt. Omenjenega gospoda se lahko vsakemu oplo priporoča kot spretnega in vestnega mojstra. Križev pot stane nad 1600 K, katero vsoto so deloma že darovali oziroma še bodo prispeli pobožni verniki. Posebej se je izkazala neka dobrotnica, ki pa noče biti ]e sama položila tisoč kron. Križam Zveličar bodi njej, kakor tuo gim obilen plačnik! Škocijan. Že dolgo časa vre med konjereja v podjunski dolini. Vlada se namreč brani na vse kriplje, da bi ustregla dolgoletni želji kmetov, ki zahtevajo na vsak način za svoje težke kobile žrebce težke pasme. Višja gospoda želi, da bi kmetje v Podjuni redili konje za vojaščino; kadar pa pridejo razne komisije kupovat konje za remonto, jih vzamejo le malo. Rado se zgodi, da prej v loteriji zadeneš, kot pa prodaš konja erarju. Škocijanska kmetijska podružnica, ki živahno deluje, je vložila prošnjo na pristojno mesto v Osojah, opremljeno s podpisi in pečati škocijanske, dobrolske in rikarske občine, v kateri je navedla vse vzroke in obrazložila želje in težnje naših podjunskih konjerejcev. Z ozirom na to se je vršil dne 8. marca pri Rušu v Škocijanu mnogoštevilni gospodarski shod, pri katerem so bili navzoči trije živinozdravniki. Vlado sta zastopala gg. Zanoškar in Rotter, želje kmetov je utemeljeval domači gosp. župnik Poljanec. Začasni uspeh bode ta, da dobi Škocijan kot središče konjereje v Podjuni svojo žrebčarsko postajo, za velikov-ško okrajno glavarstvo se vrši posebej pre-movanje konj v Škocijanu, kamor ne smejo prignati konjev k premovanju gospodje iz celovškega okrajnega glavarstva. Prihodnje leto se gotovo pliberški in deloma tudi do-brolski okraj izloči od lahke pasme, veli-kovški okraj je radi težkih žrebcev v Grebi-nju in v Trušnjah za lahko pasmo itak izgubljen. Ši. Janž. (Zdihljaji slovenskih staršev.) Kaj bo z našo šolo? tako povprašujemo. Ali je to podoba šole? Kako je pri nas zanemarjena! G. učitelj noče govoriti s slovenskimi otroci slovenski, slovenske učne ure je opustil, nima veselja do poučevanja, pa tudi nima izkušnje iz slovenščine. Otroci ne bodo znali ne brati, ne pisati, ne nemški, ne slovenski, če bo šlo tako naprej. Poleg tega pa toliko počitnic, k temu je prišel še učiteljev dopust. Šolo, ki ima otrok komaj za en razred, smo morali prezidati v dvorazredno, kar nam napravlja mnogo stroškov. Uspeha pa ne vidimo nobenega. Zatorej prosimo in zahtevamo od novega krajnega šolskega sveta in občinskega odbora, ki mora vzdrževati šolo, naj se potegne še enkrat in uporabi vsa sredstva, da se upelje v šoli slovenski učni jezik m da protestira energično proti nastavljanju učitelja brez izkušnje iz slovenščine; naj bi šle pritožbe tudi do najvišje inštance. Če merodajni krogi v Celovcu nočejo, da bi se otroci v šoli kaj naučili, skrbite za nas vsaj vi, do katerih imamo mi zaupanje, in iz srca bomo vam hvaležni. Če moramo šole zidati in vzdrževati, hočemo, da se bodo otroci tudi kaj naučili. Medgorje. (Pogreb.) Dne 27. sušca t. 1. že bolj proti polnoči je v Kozasmojah umrl Miha Dominikus, podomače Hanzl — kmet, na jetiki, star 64 let, oče peterih ne-oskrbljenih otrok. Rajnik je bil ob času volitev ali iz nevednosti ali zapeljan vselej naš nasprotnik! Krivavrba. (Samo u m o r.) V našem kraju se žalostne reči godijo. Ne samo da nazadujemo Slovenci, nazaduje tudi blagostanje ljudi in vera. Zadnje poletje je bilo pri nas samo pet konkurzov; dva sta mu komaj ušla; en gostilničar pa je tudi obupal in se ustrelil. — Zdaj pa je razburila majhno breško faro druga novica — Jurij Tomančker se je ustrelil. Ta je bil prej bogat posestnik, podomače Stružnik v Žalah, pa je celo posestvo takorekoč zaigral s kvartanjem. Nekoč je v eni noči zaigral dva tisoč kron. Zdaj se mu je pa bolj slabo godilo. Že lani se je po pogrebu zgoraj omenjenega samomorilca izrazil: »Tudi jaz bom tako naredil, da ne bom občini na stare dni na težavo.« Žalostni sadovi našega brezvernega časa! Glasnik Slov. kršč. socialne zveze. Prireditve. Dobrlavas. Tukajšnje izobraževalno društvo je imelo na praznik Mar. Oznanjenja (25. t. m.) svoje mesečno zborovanje. Domači g. kaplan je govoril z ozirom na petstoletnico, ki jo letos praznujemo, najprej o prihodu Slovencev na Koroško; nato nam je razvil zanimivo sliko o življenju naših poganskih pradedov, o njihovih šegah in njihovi veri; končno nam je pa opisal ustoličenje ali umeščenje koroških vojvod na Gosposvetskem polju pri Celovcu, ki se je vršilo v slovenskem jeziku, v tistem slovenskem jeziku, ki je sedaj na Koroškem tako osovražen in zaničevan, ki pa je bil nekdaj skozi več sto let uradni jezik na dvoru koroških vojvod. Podljubelj. Naše izobraževalno društvo je napravilo zadnjo nedeljo ženski shod, ki je bil primerno dobro obiskan. Iz boroveljske okolice je prihitelo častno število zavednih slovenskih žen in deklet v naš Dom, celo vrla dekleta iz Plajberka in Ljubelja so nas presenetile s svojim prihodom, toda iz Borovelj bi pač pričakovali boljšega obiska. Bilo je do 80 žen in deklet zbranih na shodu. Govoril je velč. g. dr. L. Ehrlich o Lurdu. Govor je jako ugajal in je bil primeren za naše ženske in dekleta, ki so z velikim zanimanjem sledile besedam govornika. Društvena naznanila. Prevalje. Slov. kat. delavsko društvo ima na velikonočni ponedeljek zborovanje, in sicer po prvi maši, na katerem se bo ustanovil krožek Jugoslovanske Strokovne Zveze. Govornik pride iz Ljubljane. Vsi delavci iz Leš, Prevalj in Guštanja, ki se zanimate za strokovno organizacijo, pridite in pristopite k Jugoslovanski Strokovni Zvezi. Prevalje. Podružnica Slovenske Straže ima svoj občni zbor na velikonočni ponedeljek po blagoslovu v prostorih pri Štek-Iju. Priredila se bo igra »Dve materi«. — Govornik pride iz Ljubljane. Št. Lenart pri sedmih studencih. Izobraževalno društvo priredi na velikonočni ponedeljek popoldne ob 3. uri zborovanje pri »Majarču«, na katerem bo govoril č. g. dr. Gregor Rožman. Št. Jakob v Rožu. Izobraževalno društvo priredi na velikonočni ponedeljek popoldne ob treh v svoji dvorani v Narodnem domu zborovanje z deklamacijo, govorom, petjem in igro »Tri sestre« ali »Mož je glava«. Vstopnina: sedeži po 50 in 40 vin., stojišča 20 vin. — Zadaj v dvorani je nanovo napravljena galerija, raz katero bodo to lepo in poučno šaloigro lahko vsi videli. Komur je mar za pouk in pošteno zabavo, naj pride! Celovška podružnica »Slovenskega šolskega društva v Celovcu« ima svoj redni občni zbor v soboto, dne 4. aprila, ob 8. uri zvečer v hotelu Trabesinger z navadnim dnevnim redom. Udje in gostje, po udih upeljani, se vabijo. Društvo »Vrtnarska šola« ima svoj letošnji občni zbor v Škofji Loki dne 7. malega travna v kavarni »Plantarič« ob 7. uri zvečer. Stecftenpfierd- liSišDomlečiiatD milo slej ko prej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote. Vsakdanja priznalna pisma. Po 80 h se dobiva povsod. Književnost. »Slovenski Sadjar«. V rokah imamo prve 3. štev. drugega letnika »Slov. Sadjarja«. Ko je pričel list pred dobrim letom izhajati, ni manjkalo rojenic, ki so mu prerokovale smrt po preteku prvega leta. Saj je znano, da umrje največ otrok v prvem letu; otrok pa, ki nastopi čvrst drugo leto svojega življenja, pokaže, da ga je resna volja, živeti še dolgo vrsto let. Podobno je tudi s »Slov. Sadjarjem.« Kdor pregleduje prve tri številke, ta vidi jasno, da ima list preobilo življenske moči in da se krepko razvija. Ima pa tudi za uspeh vse predpogoje. Stebra, na katerih sloni prospeh vsa- kega lista, sta prvič potreba po listu med bralci in drugič spretno uredništvo. Da je v deželi, ki ima tako ugodno lego za sadjarstvo in kjer raste toliko stotisoč sadnih dreves, potreben strokoven list za sadjarstvo, to so dokazali najboljše naročniki, ki jih šteje list že lepo število. Uredništvo pa tudi stori vse, da napravi list zanimiv. Vsako drugo številko krasi barvana slika (letos hruške); te slike po lepoti še prekašajo priloge lanskega letnika in so listu naravnost dragocen okras. Vsaka številka obsega navodilo za sadjarjevo delo v posameznih mesecih. Članki v listu obdelavajo vprašanja, v katerih mora biti poučen vsak sadjar. Letos so med drugimi izšli članki o drevju na njivah, gojenju orehov, vzgoji drevesc v drevesnici, o kvarnosti slabega sadnega naraščaja, o precepljanju odraslih debel in še več drugih. Spisi se odlikujejo po priljudni obliki in aktualnosti v dotič-nem letnem času. Listu želimo kar največ prijateljev in naročnikov, zlasti ker nizko naročnino — 3 K na leto — stotero odtehta tudi denarni dobiček, ki ga bodo imeli bralci od svojega napredka v sadjarstvu. List se naroča pri upravništvu »Slov. Sadjarja« v Ljubljani, Linhartova ulica 12. Gospodarske stvari. Jadranska banka. V nedeljo, dne 22. t. m. se je vršil v Trstu, v lastni palači, VIII. redni občni zbor delničarjev Jadranske banke. Kljub težkim političnim in denarnim razmeram, katere so vladale v letu 1913, je bil uspeh Jadranske banke kar naj-bolji. Kakor se razvidi iz bilance tega našega zavoda, kateremu je zagotovljena dobra bodočnost, znaša skupni promet za leto 1913 2.137,482.050 K 40 vin. proti 1.457,379.822 kron 58 vin. v letu 1912, t. j. za 680,102.227 kron 82 vin. več. Čisti dobiček je narastel na 690.463 K 43 h, od katerega je sklenil občni zbor plačati delničarjem 6 in četrt odstot. dividendo, to je 25 K po delnici. Rezervni zakladi so se dotirali z 80.000 K, tako da znašajo sedaj 780.000 K. V dobrodelne namene je bilo določenih 6235 K 80 h, a na novi račun se je preneslo 72.779 K 29 h. Lastna in tuja sredstva znašajo skupno 40,216.507 K 46 h. Občni zbor je pooblastil upravni svet, da provede povišanje delniške glavnice v zmislu vladnega dovoljenja. Sklenila se je tudi otvoritev ene podružnice na Dunaju, katera bo že v najkrajšem času začela poslovati. Raznoterosti. Jubilej šivalnega stroja. Prvi poizkusi za mehanično šivanje segajo v zadnje desetletje 18. stoletja. Leta 1790. je Th. Saint dobil angleški patent za stroj za šivanje podplatov. Prvi, ki je uvedel dve niti in se po-služil tkalskega načina, je bil Dunajčan Jožef Madersperger; on je že tudi uporabil šivanko z ušesom na konici. Njegov stroj je bil določen za šivanje vatiranih odej, toda bil je še tako nepopoln, da ni imel uspeha. Šele B. Thimonnierju se je leta 1830. posrečilo postaviti poraben stroj, ki je delal verižni vbod. Napravil je 80 strojev za izdelovanje vojaške obleke. Pravilno je pa rešil vprašanje strojnega šivanja šele Howe; ven-dar je 'pa tudi njegov stroj bil še pomanjkljiv, ker mu je manjkalo naprave za pomikanje blaga. To pomanjkljivost je leta 1852. odpravil Wilson, ki je v svojem stroju uvedel tudi to pripravo. Nato se je šivalni stroj neprestano hitro izpopolnjeval in se širil med prebivalstvom; že leta 1859. je bilo v severoameriških Združenih državah v rabi 104.000 šivalnih strojev. V Nemčiji si je na tem polju pridobil veliko zaslug Singer leta 1859. Korak za korakom se je izpopolnjeval šivalni stroj in se neprestano širil ter izpodrival ročno šivanje; saj najspretnejša šivilja napravi na roko v eni minuti največ 50 vbodov, na stroju pa 500 do 600 in celo 1000. Ako šivalni stroj goni motorska moč, napravi v eni minuti 3000 do 4000 vbodov. Med svetnike, oziroma blažene se v bližnji dobi prištejejo: Devica Orleanska, katere svetniški proces bo najbrže še tekom letošnjega poletja dovršen; dalje se pripravlja postopanje za proglasitev blaženim: Marije Crucifix di Rosa iz Brescije, Marije Magdalene Fontaine in Marije Klotilde sv. Fran- | čiška Borgia, nadškofa Oliverja Plunkotta iz Armagha in Georgija Augusta, imenovanega »brat Jdrg«, po rodu iz Pfrontena na Bavarskem, ki je leta 1762. v duhu svetosti umrl v Frascati na Italijanskem. Darovi. Podpornemu društvu za slovenske viso-košolce na Dunaju so v času od 6. februarja do 23. marca 1914 darovali: 800 K: Deželni odbor kranjski; 100 K: Posojilnica v Mariboru; po 20 K: Josip Dobida, c. kr. dvorni svetnik v Ljubljani; okrajni odbor Ormož in Posojilnica v Gornji Radgoni; 15 K: Posojilnica v Framu; 14 K: Profesorski zbor gimnazije v Kranju; po 10 K: Dr. Aleksander vitez Gorup pl. Slavinjski na Reki, Dušan Vilhar, lesni trgovec na Reki, Jos. Pre-mrou, lesni trgovec na Reki, M. U. dr. Demšar v Ljubljani, Josip žužek, c. kr. nadin-ženir v Gorici, Josip Pauer v Braslovčah, lekarnar Piccoli, c. kr. dvorni zal., pap. dv. zal. v Ljubljani, Ivan Šepič, Konjice, dr. Leopold Poljanec, c. kr. profesor, Krčevina pri Mariboru, županstvo Št. Peter na Krasu, P. Zink, c. kr. okr. sodnik v Trstu, dr. Anton Božič, odvetnik v Celju; 6 K: Josip Velkaverh, c. in kr. major, Sušak; po 5 K: Franc Jagodnik, veleposestnik na Reki, Fr. Vajda, c. in kr. profesor na Reki, Franc Vidmar, c. kr. sodnik v Bovcu; Evald Howanski, Dunaj, Adolf Pauser, posestnik v Novem mestu, Pravdoslav Rebek, Pazin, dr. Otokar Rybar, drž. poslanec v Trstu, Robert Dichl, Celje, Janko Guzelj, sodni svetnik, Volosko, dr. Rihard Karba, lekarnar v Kamniku, dr. Fran Žižek v Gradcu, prof. dr. Ant. Medved v Mariboru, dr. J. Doljan, dež. sod. svetnik v Postojni, Janez Klemenčič, višji poštni kontr. v pok., Ljubljana; 3 K 50 h; Jos. Sancin, župnik v Predloki; po 3 K: Fr. Ks. Petek, Ljubno pri Celju, dr. Ljud. Pivko, prof. na učit. v Mariboru; po 2 K: Ivan Lenart, nadžupnik v Šmartnem pri Slov. Gradcu, Franc Ogrizek, župnik v Dramljah. Skupaj 1198 K 50 h. — Društveni odbor se vsem cenjenim darovalcem, v prvi vrsti vis. dež. odboru kranjskemu, za naklonjene podpo-i’e iskreno zahvaljuje. Naj bi se ob sklepu svojih računov tudi vsi denarni zavodi slovenski spomnili potrebnih naših dunajskih visokošolcev. Darovi naj se pošiljajo prvemu blagajniku pod naslovom: Dr. Stanko Lapajne, odvetnik, Dunaj, I. Bràunerstras-se 10. Mnogim neprilikam, prikrajšanju zaslužka in mnogoterim bolim se v življenju lahko izognemo, ce imamo za nepredvidene slučaje influence, kašlja, zaslizenja itd. vedno pripravljen priznani sliz luščujoči, kašelj pomirjujoči, protinahodni Fellerjev zeliščni esenc-fluid z znamko „Élza-fluid“. Vsled svojega vonja je tudi dobro sredstvo za izboljšanje zraka, za izpiranje ust in grgranje. Naši čitatelji naj bi ga imeli vedno doma, saj stane 12 steklenic le K 5’— franko pri lekarnarju E. V. Feller, Stu-bica, Elzatrg st. 67, Hrvatska. Naroči se lahko obenem tudi Fellerjeve odvajajoče kroglice z znamko „Elza-kro-glice“, da jih imamo proti slabemu teku, tiščenju v želodcu, gorečici, bruhanju, ogabi, zaprtju, napenjanju itd. 6 škatlic tega priznanega, lahko odvajajočega sredstva stane franko le K 4 • —. Tudi proti debelosti te čisto nenevarne kroglice radi jemljejo. Organist in cerkovnik, oženjen, brez otrok, išče službe, najljubše na Koroškem. Ima dobra spričevala. Službo lahko nastopi 20. aprila^ ali 1. maja. Za točnost se lahko vpraša pri tukajšnjem župnijskem uradu. Alojzij Vanovšek, organist, Sv. Jedert, pošta Laško, Štajersko. Čedno, majhno posestvo, meri blizu 4 orale zemlje, vodnjak pri hiši, blizu cerkve in šole, se po ceni proda. Več pove Kokošinek, Vogrče, pošta Pliberk (Koroško). Hlapca k žrebcu in deklo k živini sprejme takoj Jožel Arnejc, posestnik, Ledenice, Koroško. Lepo posestvo v bližini Št. Tomaža pri Celovcu se takoj proda. Več pove posestnik v Domačni vasi št. 8, pošta Škofjidvor. Dobro ohranjen štedilnik, srednje velikosti, je prav poceni naprodaj. J. Wiesauer, lončar, Celovec Živinski trg st. 9. Za Veliko noč priporoča različno lončeno posodo za pecivo prav poceni lončar J. Wiesauer, Celovec, Živinski trg št. 9. Veliko gostilniško obrtno podjetje na severni jezikovni meji se pod ugodnimi pogoji odda v najem s 1. julijem 1914. Več pove uprav-ništvo lista »Mir« v Celovcu. Loterifske številke. Trst, 24. marca: 86, 67, 25, 80, 70 Dunaj, 28. marca: 4, 29, 75, 52, 90 Tržne cene v Celovcu 26. marca 1914 po uradnem razglasu: Blago 100 kg 80 litrov od do (biren) K 1 V K V K v Pšenica.... 21 _ 23 14 Rž 19 — 20 13 11 68 Ječmen .... • , — — — — — — Ajda 23 — 25 20 12 — Oves 14 72 16 30 5 60 Proso .... — — — — Pšeno .... 35 14 22 Turščica . . . — — — — Leča — — Fižola, rdeča. . . — — — — — Repica (krompir) . . , 4 — 5 80 2 — Deteljno seme . . , - — — — — — Seno, sladko . . 8 50 10 — — — „ kislo . . 7 — 8 50 — Slama .... 7 — 8 20 — — Zelnate glave po 100 kos. — — — — — — Repa, ena vreča — Mleko, 1 liter • • # — 24 26 Smetana, 1 „ . — 60 1 20 Maslo (goveje) . . 1 kg 2 80 3 40 Sur. maslo (putar), 1 2 60 4 — Slanina(špeh),pov. 1 2 10 2 30 „ „ sur. 1 1 90 2 10 Svinjska mast . . 1 2 20 2 40 Jajca, 1 par • — 13 — 20 Piščeta, 1 par . . , 2 80 3 60 Race — — — — Kopuni, 1 par . . . — — — — 30 cm drva, trda, 1 m'1. 3 — 3 60 30 „ „ mehka, 1 > • 2 50 3 10 100 kilogr. Počrez živa zaklana 5 Živina E « od do od do od | do •c g v kronah a, Oh Konji Biki - — — — — — — — Voli, pitani . . 580 ___ — 2 2 „ za vožnjo . 386 460 — — — — 36 22 Junci 285 400 — — — 20 12 Krave .... 210 440 68 74 —- — 52 30 Telice .... 300 — — — 4 2 Svinje, pitane . — — — 146 148 14 14 Praseta, plemena 20 56 — . — — 120 360 Ovce .... ' — _ Koze — — — — Kmetija na prodaj. V Šmarjeti ob cesti, eno uro od Velikovca, poslopje v dobrem stanu, skedenj čisto nov, sadni vrt, posetve 11 birnov, obsega 10i/2 orala sveta, drv za dom zadosti in se v par letih nekaj lesa lahko proda, redi se 5 glav živine, dobi se pa tudi lahko več sveta v najem, da se more rediti več živine. Proda iz proste roke za 8000 K dosedanji posestnik Jan. Kotnik, pd. Tonic v Tinjah na Koroškem. vnemo na redni občni zbor registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se bo vršil na velikonočni pondeljek dne 13. aprila ob 3. uri popoldne v lastni hiši v Dobrllvasi. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo računskih pregledovalcev. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1913. 5. Razdelitev čistega dobička. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo sklepal ne glede na število navzočih članov. K obilni udeležbi vabi načelstvo. :: : Pasemsko oerutnina in njena jajca za valjenje. Bele in rumene Cochin-China, Brahma , Langs-han, Orpington, Plymouth Rocks, rdeče Rhode Island, Hondan, za družino (1 petelin in 2 kuri) K 50, eno nasajeno jajce 80vin. Pritlikava kuretina v raznih barvah za družino K18'—, eno nasajeno jajce 30 vin. Snežnobela kuretina za družino K 25'—, 1 nasajeno jajce 50 vin. Peking, ------------ flylesbury in Bisamenton za družino 45—60 K, eno nasajeno jajce 100—150 v. Virginski snežnobeli purani za družino K 60, eno nasajeno jajce 150 vin. Velike Emdenske gosi, ena družina K 75, eno nasajeno jajce K 2. Lovski fazani (angl. Ringfazani), ena družina K 35, eno nasajeno jajce K 1. Nadalje velike zaloge iglastega drevja: Smreke, 30 ~250cm visoke, eno drevo 30—180 vin., Weymoutsbori, 1—3 m vis., za 1 drevo 120—250 v., jelke, 30—300 cm vis. 50—200 vin., bori SO-^—120 cm vis. 70-150 vin., Banksbori, 30-200 cm vis. 30-120 v. Drevje za živo mejo: Akacije, glaedician (Kristusovo trnje) 1—4 1, semenščaki 1000 kosov 12—55 K. Akacije in poletni hrasti 250 - 400 cm visoki, 1000 kosov 65—100 K, sadno drevje, lepotno grmičje, lepotna in drevoredna drevesa, rože itd. Glavni cenik zastonj. Grof Sigmund Batthgàng-jevo grajščinsko oskrbništvo. Csendlak pri Radgoni. Mučne revmatične in nevralgične bolečine ter protin zmanjšajo se hitro, ako uporabite od zdravniških 1 avtoritet 1 priporočeni f CONTRHEUMAN Pomirjuje in lajša bolečine, izsesava otekline v členih, pospe-suje njihovo gibljivost, odstra-hjuje neprijetno boleče srbenje ozeblin in preseneča z učinkovanjem pri utiranju, masaži in obkladkih. 1 tuba 1 krono. Izdelovanje in glavna zaloga LEKARM B. FBAOSEB-ja, c. in kr. dvorni dobavitelj, Praga 111-203 Proti predplačilu: K 1-50, pošilja se 1 tuba ,, 5'—, „ „ 5 tub » 9‘—> » » 10 „ franko. Pozor na ima Izdelka In izdelovatalja. Zaloge v lekarnah. Ì12‘!l¥2Hfì TÌÌE1II vsehyrst: štajerska, goriška, tirolska in avstrijska, iz soda in v steklenicah, pripo-ročam po nizkih cenah. Oddajam tudi po ceni v sodu. Mašno vino. Dobi se tudi dobro domače meso in slanina (Špeh) BeninliiislialdiiiliBlBWjBiiBitiiliilrnlll. ^ Sirup s sidrom Sarsaparillae ffl Zdravilo za čiščenje krvi. Steklenica K 3'60 in 7'50. LINIMENT S SIDROM capsici compos. Nadomestilo za Pain-Expeller s sidrom* Bolečine odpravljajoče mazilo; pri prehlajenju, revmatizmu, protinu itd* itd — Steklenica K —-80, 1-40 in 2 —. ŽVEPLENO MAZILO S SIDROM lajša srbenje pri lišajih itd. — Lonček K !•— VABlLtO na redni občni zbor Hranilnice in nosojilnice v Veliknvcu registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se bo vršil v sredo 15. aprila 1914 ob 1. uri popoldne v Narodnem domu v Velikovcu Dnevni red: 1. Čitanje in odobren j e zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1913. 4. Sklepanje glede čistega dobička. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Opomba. Ako bi ta občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, vrši se isti dan eno uro pozneje drugi občni zbor, ki je pri vsakem številu zadružnikov sklepčen. Načelstvo. Na Brdu pri Baškem jezeru, pošta P odra vi j e, je na novo popravljen mutui mlin = s štirimi tečaji, pri stalni vodi, iz proste roke za 10.000 kron na prodaj. Hiša je enonadstropna, ima tri sobe, dve kamri, kuhinjo in klet. Pri mlinu je skedenj, dva hleva, osem oralov zemlje, pravica paše za štiri krave in konja. Vec pove Marija Wank, pd. Klement, vdova, na Brdu, p. Podravlje. s slovenskim ali nemškim besedilom svete podobice in molitvenike priporoča Drnšfuo su. Južefa u ceioucn. Dobiva se skoro v vseh lekarnah ali naravnost v Or. Richterjevi lekarni ,Prl zlatem levu* Prega I, Elizabetina cesta 5. Rumenit kot novi „asbestni škrilj“, najboljše strešno krilo, □ m tehta le 10 kg, varno pred ognjem in viharjem, s popolnim jamstvom, kritje, voznina do zadnje postaje ter vse potrebščine vračunjene, po zmerni ceni priporoča; razen tega izdeluje vsakovrstne domače mline, napravo vodne sile ter vse kmetijske stroje, tudi parline kotle, posnemalnike, gnojne sesalke, motorje, cirkularne žage, bodečo žico i. t. d. Josip Božič, strojni stavbnik v Grab stanju, Kor. Ceniki in obisk brezplačno. Ceniki in obisk brezplačno. V Celovcu se dobi v vseh lekarnah. Kako se pljučne bolezni, dušljivi kašelj m naduho popolnoma izloči, razodenem vsakomur zastonj. Pošljite frankiran ovitek z naslovom za odgovor na gospo B. Kolenska, Vršovice št. 383 pri Pragi (Češko). klobučar v Celovcu Wienérgasse št. j priporoča svojo veliko izbiro v vseh kakovostih in barvah po nizkih cenah. Dobra, reelna postrežba. VINO pristno, iz najboljših leg mariborske okolice (Vorderberg), lastni pridelek, proda stolni župnik v Mariboru na Štajerskem. 3000 do 4000 litrov letnika 1912 in 1913. Zdravniška priporočila hvalijo učinek pripravka THYMOMEL SCILLAE, sredstvo, ki omehčuje, lušči sliz, zdravi lahki in oslovski kašelj, varuje pred vsakim obolenjem dihalnih organov olajšuje pri naduhi in ugodno učinkuje pri otrocih in odraslih. Od zdravniških avtoritet mnogokrat izkušen in priporočen. Steklenica 2 K 20 vin. Po pošti proti predplačilu 2 K 90 v 1 steklenica, 7 K 3 steklenice, 20 K 10 steklenic, pošilja se franko. Ne dajte si usiliti potvorov! Izdelovanje in glavna zaloga v c. kr. dvorni dobavitelj, PRAGA IIL—203. Paramenti! ® c h/E sl si - «J 03 —3 ca n o N C — a» «>M ca -a ss o c M > Maina oblačila isnttz opremi, dobro blago in poceni. Plašči za Cerkvenika in ministrante, ovratni plaščki in štole zelo ceno. Caffi 70^0 v različnih oblikah od 1 K dUllbblci naprej. — Komplet z o vratnim trakom od K 2-— do K 2 80, kakršen je izdelek. Divnti v vsakršni obsežnosti po K 3-80, OlsKIl K 4-—, K 4'80. Rožaste svetilke za večno luč za paten-tovani stenj. Prosimo, da poizkusite, in prepričani smo, da bodete stalen odjemalec oddelka za paramento, knjioarne in trgovine Jožefovega društva v Celovcu. 3 » == =5 ?r tO ,T“ = 5 I! o 3 M Jr D* P Hnjisoveznicii Družbe sv. Mohorju u Celovcu £ m trpežno in okusno. Vetrinjsko obmestje (Viktrìncrerrìnq) 26 Cene zmerne. Vetrinjsko obmestje (Viktringerring) opremljena z najnovejšimi stroji z električnim nagonom se priporoča za vsa v stroko spadajoča dela od preproste do najfinejše izpeljave. Hranilno in posojilno društvo v Celovcu uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne. Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike. Duševno lažje se dela, če želodec pravilno prebavlja. — Priznano domače zdravilo iz učinkujočih zeliščnih snovi, skrbno pripravljeno, ki poživlja, pospešuje in urejuje prebavljanje in tek do jedi pospešuje ter učinkuje mirno in breztjolestno čiščenje in tako odstranjuje posledice nezmernosti, pogrešene diete, pre-hlajenja in neprijetne zapeke, n. pr. gorečico, kr/ apibovanje, povzročeno s preobilno kislino’ rene bolečine pomiruje in odstranjuje, je iz lekarne B. Fragnerja. Glavna zal. v lekarni B. FRAGNER, „Prl Črnem orlu“, Prag’a, Mala Strana št. 203, vogel Nerudov© ulice. Naročila se izvršujejo z obratno pošto. 1 velika steklenica 2 K, 1 mala steklenica 1 K; po pošti proti predplačilu K 1‘50 za malo steklenico, K 2*80 za veliko steklenico, za K 4 70 se pošljejo 2 veliki steklenici, za K 8 se pošljejo 4 velike steklenice, za K 22 pa 14 vel. steki, na vse postaje Avstro-Ogrske. Zaloge v lekarnah po vsej Avstriji. QVRRIL0 ! Vsi deli zavoja w so opremljeni z var- stveno znamko Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju. Zadruga ima v zalogi vsakovrstna bela in rdeča zajamčeno pristna južnoštajerska namizna vina najboljše kakovosti po zelo nizkih cenah. čisto posebno pa še opozarja na sortlmentna lina vina v buteljkah. Zahtevajte cenike! Prepričajte se s posknšnjo! Obiščite naše kleti! Gostilničarji! Ogibljite se brezvestnih tujih agentov, ogrskih in laških vinotržcev in naročajte vino pri domačem podjetju južnoštajerskih vinogradnikov. Za obolele živce se kot domače zdravilo z uspehom rabi Ganglional-čaj. Ta čaj miri živce, odpravlja bolečine, tvori kri, zabranjuje krče, prinaša spanje, pospešuje telesno moč in poživlja ter pospešuje prebavo. Proti vpošiljatvi 3 K se dobiva ta čaj franko pri c. in kr. dvornem dobavitelju lekarnarju v Reichenau, Nižje Avstrijsko, ali pa po lekarnah. Navodilo v štirinajstih jezikih. Mr. jolil Bllloer, Absolutno zajamčeno pristno vino. Kmetijsko društvo v Vipavi na Kranjskem oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinariata pristna bela mašna vina, letnik 1912 po 56 — 60 K, letnik 1913 po 40 — 45 K, postavljeno kolodvor Ajdovščina. Sortirano vino rizling po 60 K, beli burgundec po 70 K, ,.Zelen11 po 80 K. — V zalogi je tudi tropinsko žganje liter po K 2‘30. — Kleti nadzoruje vipavski dekan. — Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo. Kmetijsko društvo v Vipavi. POSTNI PASTIRSKI LIST prevzvišenega gospoda knezoškofa krškega s posilil redom za Krško škoSjo za L1914 se dobi v tiskarni Družbe sv. Mohorja. V Cena 10 vinarjev. Cena 10 vinarjev. 3EEDE in razno moderno blago za moške in ženske obleke razpošilja po najnižjih cenah _____ Jugoslovanska razpošiljalna B. STERMECKI v Celju 308, Štajersko. Pišite po glavni ilustr. cenik čez več tisoč stvari, kateri se vsakemu pošlje zastonj. Pri naročilih iz Srbije, Bolgarije, Nemčije in Amerike je treba denar naprej poslati. M • • • e e s i i i i i kak’ lepo diši! To je pa tudi popolna resnica. Krasen duh, krasen okus, krasna barva, vse to ima moja žitna kava. Ni in ne bode je boljše žitne kave! Jamčim, da bodete zadovoljni. Samo K 3'5O stane 5 kg v lepi vrečici vsake poštnine prosto in vrhutega dobite še v dar prav koristna lepa darilca. Ne čakajte, ampak naročite si takoj, a le pri jLT ITjš v* Schonfeld pri Be- 5 #\e I 9 čovu (Češko). j Edino slovensko narodno trgoosko-obrtno podjetje Hotel Trabesinger H CeSeifCU» IfelHtooSha cesta št. 5. Podpisana voditeljica hotela Trabesinger se vljudno priporoča vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom-potnikom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta, pozimi toplo zakurjeno. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa ob sredah zvečer, prijetno slovensko družbo. Slovenski potniki in rodoljubi, ustavljajte se samo v edini slovenski gostilni »Hotel Trabesinger« v Celovcu, kj er boste vedno dobro postreženi. Za mnogobrojen obisk se priporoča voditeljica hotela Mojzija Leon. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fondi okroglo K 1,000.000* Dm Yloje na linližice S9 olire- od dneva vloga do tinova vzdiga. Rentni da vet plača banka sama. Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši. Zamenjuje in eakomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovCnJe zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurznl izgubi. Vlnkuluje in devinkuluje vojaške ženitnlnske kavcije. Eskompt in incasso menic. Borzna naročila. Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spijeta, Trsta, Sarajeva, Gorlol, Celjn in ekspozitura v Gradežn. Denarne vloge v tekočem računu obrestujejo se: proti 30 M |jO|o proli EO H Ul 2 10 Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: J. Gostinčar, drž. posl, — Tiska Kat. tiskarna v Ljubljani.