M/umi http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si tednik ČETRTEK 8.SEPTEMBER 2016 / ŠTEVILKA 1168, LETO XXII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA/ CENA: 1,50 Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit. 040 410 743 s'mobil Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC Veni TOPLE MALICE IN KOBILA tel. 05 6416 333 / mob. 041 684 333 www.fastfoodveni.com ^2i^ANDRAč NAROČNINA IN REKLAMACIJE 040/211-434 Tunel brez vinjet ali vlada brez ministra? Samo politični naivneži ne vidijo povezave med nenadnim spreminjanjem mnenja ministra glede vinjet za tunel Markovec in njegovo skorajšnjo interpelacijo. (Met) Verjetno si zamrznjena poslanca vladajoče stranke, izvoljena v slovenski Istri, nista predstavljala, kakšen paštroč bosta zakuhala, ko si, v primeru Luke Koper, nista upala povsem zameriti svoji volilni bazi in sta napovedala nekakšen status neposlušneža. Dejstvo je, da jima zdaj predsednik vlade in njune stranke žuga v primeru, da ne podpreta ministra, zaradi katerega bi skoraj izstopila iz poslanske skupine, po drugi strani jima interpelirani minister za glasova podpore ponuja brezvinjetski tunel Markovec, ki si ga tako želi tudi njuna volilna baza. Na prvi pogled bi rekli, da sta se poslanca znašla med tnalom in nakovalom oziroma v poziciji, ko bosta v vsakem primeru ravnala narobe. Seveda je treba »narobe« razumeti v povsem pragmatičnem smislu, po eni strani iz pozicije njunega poslanskega položaja, po drugi pa iz našega lastnega ugodja. Pravzaprav se moramo najprej izprašati sami sebe. Najprej se vprašajmo: Ali ste za to, da poslanca glasujeta v podporo ministru in na ta način posredno odpreta tunel za vsa vozila, ter na ta način podpreta ministra, ki je bil doslej zelo nenaklonjen Luki Koper? Potem si zastavite drugačno vprašanje: Ali ste za to, da poslanca ne podpreta interpeliranega ministra in morda omogočita prihod novega, ki bo bolj naklonjen koprski luki, hkrati pa pod vprašaj postavita brezvinjetni sistem v tunelu Markovec? Skoraj prepričan sem, da bi večina Istranov žrtvovala Luko za brezplačno vožnjo skozi tunel, saj je pragmatičnost zgodovinsko znana vrlina Istranov pa tudi marsikoga drugega. Recimo Slovencev, ki so v torek zjutraj na nacionalni TV predstavnikom ministrstva in arhitekturne zbornice pojasnjevali, da jim država in arhitekti pač ne bodo govorili, kakšne barve ne sme biti fasada njihove hiše. »Sam se odločam kako sem oblečen in sam bom odločal, če bom v kričeče rdečo ali kovinsko modro obarval fasado naše hiše, saj gre v obeh primerih za mojo lastnino« se je hudoval nek gledalec. Res, uboga dežela, kjer razliko med dobrim in slabim občutimo le na lastni koži. Šared v akciji Občina Izola je velik del svojega proračuna oblikovala s pomočjo denarja, ki naj bi ga zaslužila s prodajo zemljišč na Šaredu. Julija so že pripravili prvo javno dražbo na kateri pa so prodali vsega dve parceli, z utemeljitvijo, da so priče velikemu povpraševanju pa so objavili novo javno dražbo, ki je sklicana za petek, 23. septembra, ob 17. uri v Art Kinu Odeon. »Povpraševanje po zemljiščih je še vedno veliko,« je povedal predstavnik pristojnega urada Bojan Medica. Gre za sedem zemljišč, dve sta bili prodani s prvo javno dražbo: >m pet je lociranih ob cerkvici Svete-1 ga Jakoba, dve pa stojita v bližini y otroškega igrišča na Šaredu. Za ti -S dve zemljišči je občina že pridobila kulturno-varstvene pogoje za predhodne arheološke raziskave, saj se zemljišči nahajata na območju varstva kulturne dediščine. Rezultati bodo znani predvidoma septembra. Na prvi podopustniški seji, ki je sklicana za 22. septembra, bodo občinski svetniki, najverjetneje, seznanjeni z novim paketom zemljišč, ki bodo šla na javno dražbo še pred koncem leta. Še zadnje trimesečje V naslednjih dneh bodo naši naročniki prejeli položnico za plačilo naročnine za zadnje trimesečje tega leta. Tako kot že vrsto let ostaja naročnina Mandrača nespremenjena, saj se zavedamo, da ima marsikateri od naših bralcev, preštet in jasno namenjen prav vsak Euro. Zato smo v uredništvu še dodatno zmanjšali vse stroške, varčujemo pri papirju in tudi pri barvnem tisku, ki ga nekateri še vedno pogrešajo. Tudi zato bomo v naslednjem letu časopis ponudili tudi v elektronski, barvni, verziji. Več informacij sledi. nnn BANKA KOPER ( OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700 J Pisma iz metropole Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma" v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja. Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva. ŽIVETI Z MESTOM ALI V MESTU To da se prometnice v mestu obnavljajo in prenavljajo čez poletne mesece, da bi bil promet v mestu bolj urejen in prijazen, je običajna praksa po celem svetu. To, da o prenovi cest v mestu Ljubljana (ne v mestu Gogi), pišejo na prvih straneh z velikimi petkolonskimi naslovi vsi tiskani mediji, in da te gradnje vsi elektronski mediji uporabijo kot prvo, udarno vest, se lahko zgodi samo v Ljubljani. Kaj nas briga cel svet. Župan Zoran Jankovič in podžupan Koželj ter cel molovski prometni sektor, oddelek za promet, ali kako se temu že reče, so glavno mesto države, s svojo samovoljo, s svojo samopašnostjo, pripeljali v KAOS. Če ste gledali vse TV dnevnike, ali brali naslovnice levih, desnih in zatonj-karskih časopisov, razen mojih prijateljev iz Kraljev ulice, so ljubljanski župan, podžupan in ostali naredili prometni kaos. Zaskrbljeni, obupani snemalec in še bolj obupana, zaskrbljena novinarka, sprašuje enega od (obupanih) voznikov, žrtev tega kaosa. Tako kot večina ostalih je tudi on sam v svojem terencu oziroma avtomobilu podobnega cenovnega razreda s katerim bi se lahko pripeljal na Čomolungm, ne pa od Bežigrada do železniške postaje ali na Trnovo. Zaskrbljena novinarka sprašuje voznika koliko časa že čaka v koloni in od kod ter do kam se pelje? Jebemti, odgovarja on, že dve uri se vozim od Stožic. To je katastrofa, to je kaos, to je sramota. Kaj pa si misli Jankovič, pa Koželj in ta molovska banda? Žal v nobenem TV, radijskem ali novinarskem prispevku ni bilo slišati vprašanja, ki bi ga bio normalno postaviti; »Ker je MOL na veliko obveščal, da se bo začela prometna prenova križišča Slovenske in Vilharjeve ceste, zakaj se niste odločili za mestni potniški promet, ki bo hitrejši, ali pa, namesto dveurnega stanja v koloni, to pot opravili peš v 45 minutah, s kolesom pa v petnajstih? In v tem je jedro problema Ljubljane in njenih prebivalcev. In vsakega mesta na svetu in njegovih prebivalcev. Ne v obnovi prometnic, ali Molovski samovolji. V Ljubljani so prevladali prebivalci, ne meščani. Prebivalci se samo vozijo skozi mesto in po mestu. Delajo v njem, tudi prespijo. Vendar pa ne živijo v njem in z njim. Za kaj drugega, kaj se v mestu dogaja, ne vejo, pa tudi ne zanima jih. Dovolj opravka imajo sami s seboj in s svojim drago plačanim avtomobilom v katerem se vozijo vsak zase, kar se je najbolje videlo v kolonah na križišču Vilharjeve in Slovenske ceste. V skoraj vsakem avtomobilu sedi samo voznik, vsi drugi pa smo krivi za zastoj. Mestni avtobusi, ki vozijo na pol prazni, kolesarske steze, ki so polne kolesarjev, in celo pešci, ki jih prehitevajo po pločnikih. Zato jih imenujejo malomeščani, ker ne znajo živetu v mestu in z mestom. Malo v mestu z avtom, z možgani pa na vasi. Meščani živijo z mestom. Tudi, ko niso v njem. Sploh ni pomembno, ali je to mesto Ljubljana, ali Ptuj, ali Ljutomer, ali Izola. Malomeščani v mestu samo vegetirajo in skozi mesto se peljejo do najbližjega nakupovalnega središča. Meščanov je vse manj, malomeščanov je vse več. Iz mesta bi radi naredili svoj lastni salon avtomobilov in iz mestnih ulic dirkalne steze. Medtem ko se mesto urbanizira se malomeščan motorizira in s konjskimi močmi dokazuje svojo premoč. Meščan gre v Moderno galerijo, malomeščan v kino Kolosej. Grickat ko-kice. Ko konča turnejo po BTC. Tam lahko zastonj parkira. In potem verjetno načrtuje, kako bi nekaznovano povozil župana Zorana Jankoviča in podžupana Koželja, ko jih naslednjič sreča kako biciklirata po Ljubljani in se v mestni hiši stuširata in preoblečeta preznojene gate in majice. MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211 434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Mimo šole vozimo prehitro Problematika prevelikih hitrosti v okolici osnovnih šol je v občini Izola še vedno pereča, zato so bila v njihovi bližini s pričetkom novega šolskega leta postavljena tri ohišja za merilnik hitrosti. Od prvega do četrtega septembra je bil merilnik hitrosti postavljen na Prešernovi cesti ob OŠ Vojke Šmuc in zabeležil kar 8364 voznikov, ki niso vozili skladno z omejitvami 40 kilometrov na uro, od tega 604 takih, ki so vozili več kot 53 kilometrov na uro. Perečo problematiko prevelikih hitrosti v okolici šol potrjuje dejstvo, da je bila maksimalna izmerjena hitrost posameznih voznikov na Prešernovi cesti ob šoli, skoraj 90 kilometrov na uro. Z ukrepom želi občina umiriti promet v okolici šol, zato voznike ponovno pozivamo, da upoštevajo omejitve, saj tako prispevajo k varnosti vseh udeležencev v prometu, predvsem pa otrok. Izolska Komunala je (skoraj) odličnjak Priznati moramo, da nas je sporočilo izolske Komunale o rezultatih letošnje ankete s katero so preverjali zadovoljstvo občanov z njihovimi storitvami, kar nekoliko presenetilo. Rezultati njihove ankete namreč kažejo, da so uporabniki zelo zadovoljni z njihovimi storitvami. Kot so sporočili, jim je več kot 1.176 anketirancev podalo povprečno oceno 4,5, ki je višja od lanske (3,8). Večina anketirancev (633) je sicer bilo osnovnošolcev, drugih občanov pa je bilo 543. Kdaj in kje so anketo opravili, sicer iz poročila ni moč izvedeti, očitno pa v Komunali tem rezultatom zaupajo. V sporočilu za javnost so zapisali, da »Uporabniki ocenjujejo, da so dobro obveščeni o ločenem zbiranju odpadkov, akcijah zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev ter o individualnem naročanju storitev.« Zapisali so tudi, da je kar 93 odstotkov uporabnikov zadovoljnih z njihovimi aktivnostmi na področju ravnanja z odpadki, s čimer naj bi bilo povezano tudi zadovoljstvo z obračunom komunalnih storitev ter odvozom in vzdrževanjem zabojnikov. To je seveda lepo, vprašanje pa je, ali so lahko osnovnošolci ustrezni anketiranci za takšna vprašanja, ki so sicer namenjena starejšim občanom oziroma tistim, ki te storitve plačujejo. Ti pa so, vsaj glede na naše izkušnje in sporočila bralcev, vse prej kot zadovoljni z nekaterimi storitvami Komunale. Opozarjajo na to, da bi morala Komunala pogosteje prazniti nekatere smetnjake, kritični pa so tudi do sokrajanov, ki velikokrat sploh ne ločujejo odpadkov. Resnica je očitno nekje vmes. ur Drage razprodaje Dolgoletne trgovke zapuščajo poklic V trgovini, ki jo redno obiskujemo naenkrat ni bilo več znanih obrazov. Pomislili smo na dopuste in morebitne upokojitve, potem smo izvedeli, da so nekatere dolgoletne trgovke enostavno dale odpoved in poiskale delo drugje. Vsaka se je znašla po svoje a vse pravijo, da jim je zdaj bolje. Trgovski poklic zagotovo ni več tisto, kar je bil nekoč. To je bil svoje dni spoštovan poklic, ki je pomenil varno zaposlitev in možnost napredovanja, solidno plačo, proste nedelje in včasih tudi sobote ter praznike, potem pa je šlo samo še navzdol. Zadnjič smo se resno, kot država, pogovarjali o položaju delavcev v trgovini ob referendumu o nedeljskem zaprtju trgovin. Če se prav spomnimo smo se na referendumu večinsko odločili za to, da bodo trgovski centri in druge trgovine ob nedeljah zaprti in bodo delavke in delavci imeli vsaj en dan v tednu prosto, toda referendumska odločitev ni vzdržala prav dolgo in danes so trgovski centri odprti vse dni v tednu pa tudi ob večini praznikov. Nevzdržni pogoji Trgovke, ki so v večini, pravijo, da je delo v trgovinah postalo nevzdržno. Nenehno spreminjajo podobo trgovin, spreminjajo cene, obešajo različne kartončke z opozorili, ponujajo kartice ugodnosti, pospravljajo police, prinašajo novo blago, delajo inventure in to še po koncu delovnega časa. Vse to za plačo, ki je komaj nad minimalno. Zaposleni za skrajšan delovni čas si morajo namreč, pred upokojitvijo, sami doplačati razliko do polnega delovnega časa, kljub temu pa bodo njihove pokojninenižje od tistih, ki v pokojninsko blagajno vplačujejo enak znesek, vendar za poln delovni čas. Trgovec naj bo Zagotovo trgovski poklic, kljub temu, da živimo v času potrošništva, ni najboljša izbira za mladega človeka, je pa vsaj izbira in zato trgovci z iskanjem delavcev nimajo težav. Zaradi naštetih obremenitev pa se vendarle soočajo s fluktuacijo kadrov, rezultat tega nenehnega manjavanja zaposlenih pa je gotovo tudi padec kvalitete dela. Konec koncev: Navajeni smo reči: “grem v našo trgovino k naši trgovki.” ur Med posameznimi trgovci pri tem ni velikih razlik. Plače trgovk se v neto znesku (brez malic in prevoznih stroškov), gibljejo okrog 600 Eur, po nekaterih podatkih pa kar 40.000 prodajalcev v Sloveniji prejema plače od 380 - 545 Eurov “gole plače.” Ob tem si trgovci domišljajo nove in nove oblike zaposlovanja, s katerimi zmanjšujejo stroške zaposlovanja. Tako, naprimer, dva tuja trgovca, zaposlujeta za skrajšan delovni čas na ta način sicer zmanjšata obremenjenost delavcev, vendar pa prinaša takšna zaposlitev tudi možne neprijetne posledice. So vijaki dovolj zatisnjeni? Prihaja teden sredozemske obale V petek 23. septembra se bo začel Teden sredozemske obale in mak-roregionalnih strategij na slovenski obali. Nekatere delavnice in posveti bodo potekali tudi v Izoli in vsekakor bo to odlična priložnost, da se pozanimamo, kako bi lahko rešili problematiko privezov na območju Belih skal. Problematika je že znana, na Upravi za pomorstvo pa so letos uvedli območja, kjer je prepovedana vožnja in sidranje s plovili. To je dvignili veliko prahu predvsem med domačini, a dejstvo je, da je to območje zadnja leta prenasičeno s plovili, katerih večina nosi Italijansko zastavo. Ob tem se lahko vprašamo, kako to, da nihče še ni pomislil, da bi lahko tako priljubljen del obale lahko tržili, kot to sicer počnejo drugod po svetu, nenazadnje na Hrvaškem in tudi v Italiji. Morda pa bo sestankovanje v sklopu Tedna sredozemske obale prineslo tudi kakšno praktično rešitev na tem področju. ur Bralec nas je opozoril na vijake enega od igral Birbe, ki so komajda zatisnjeni. Opozorili smo odgovorne delavce na Komunali, ki pa so se pozanimali pri proizvajalcu in ta jim je zagotovil, da je to povsem normalno in pričakovano. Delavci so ob tem poudarili, da proizvajalci enkrat na leto tudi sicer servisirajo vsa igrala, da ne bi prišlo do nepredvidenih nesreč. Verjamemo jim, čeprav se tako nam, kot bralcu, vse skupaj zdi nekoliko nenavadno. ur V Izoli nimamo Verdijeve palače! Na vabilu na posvet o sredozemski obali smo prebrali, da bo eden od izolskih dogodkov potekal v Verdijevi palači. Po kratki raziskavi smo ugotovili, da so staro občinsko palačo tako poimenovali organizatorji prireditev (Orange Wine, Fillo Rosso), nekateri pa so to vzeli kot zdravo za gotovo. Kaj sploh želi Civilna iniciativa? Civilna iniciativa za ohranitev kmetijstva v Izoli, ki jo vodi Marjan Miklošič, je posebej za tiste, ki doslej še niso sodelovali z njimi, pripravila seznam točk za razpravo in pogovor z ministrom za kmetijstvo Dejanom Židanom in drugimi nosilci odgovornih funkcij na področju kmetijstva. Civilna iniciativa, ki je nastala ob problemu legalizacije kmetijskih objektov, se danes zavzema tudi za nekatere druge cilje, ki so osnova za ohranitev in razvoj kmetijstva v izolski občini. Zahtevajo naslednje: - Zahtevamo vračilo izolskih zemljišč, ki so bila z zakonom prenesena na državo - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Ta prenos velja samo za čas, ko je država imela težave z zahtevki za denacionalizacijo. Zdaj vse tri istrske občine, katerim smo se pridružili tudi člani Civilne iniciative, zahtevamo vračilo zemljišč, ker nikakor ne dovolimo, da bi poleg industrije in ribištva, regija izgubila tudi možnost upravljanja s svojimi zemljišči. - Sodelovanje zakupnikov, kmetov in občanov v načrtovanju in izvajanju politike razvoja prostora in obdelovalnih zemljišč je ena izmed „neodtuljivih“ pravic. Razvoj kmetijstva naj ne bo odvisen samo od načrtovanja ministrstva, temveč naj pri njem sodelujejo tudi ostali zainteresirani. Civilna iniciativa pripravlja predloge za lokalni razvojni program kmetijstva in želi sodelovati s predstavniki sadjarjev, vinogradnikov, oljkarjev in ostalih kmetijskih podpanog. - Ureditev posledic 25 - letnega moratorija za legalizacijo objektov - Ne vidimo opravičljivih razlogov za moratorij Ministrstva in Sklada, ki ne dovoljujeta gradnje kmetijskih objektov, hkrati pa smo morali leta in leta poslušati o tem, da bo treba rušiti vse nelegalne objekte. Zakupniki in lastniki smo se znašli v nemogoči situaciji, saj smo bili prisiljeni v nezakonitosti. Zakupniki so imeli na razpolago samo dve rešitvi: graditi, tudi nelegalno, ali prekiniti zakupno pogodbo! - Prodaja zemljišč in 20. člen zakona o ustanovitvi Sklada. Člen ne dovoljuje prodaje zemljišč, ki so bila prenešena po letu 1992!. Radi bi pojasnilo, kako to, da je sodišče na prvi stopnji prodajo dovolilo. - Licitacija ob razpisih za zakupne pogodbe. Prepričani smo, da gre za kršitev ustavnega načela o enakopravnosti. Jasno je, da zmaga kapital, rezultat pa je viden v obliki vikendov, ki so zrasli na istrski kmetijski zemlji. Se bo ponovil propad industrije in ribištva tudi v primeru zakupnikov zemljišč in kmetov? Razmišljamo o tem, da bi problematiko pripeljali na ustavno sodišče. - Pomožni kmetijski objekti -Vkop oziroma pregloboki temelji. Kako naj bi kmetje hraniljo delovne stroje, orodje in pridelke. Zakupniki, ki nimajo »vikend objekta« naziva »črnograditelji« pač ne morejo sprejeti. Predlagamo, da se sprejme zakonodaja izpred leta 1992. Dejstvo je, da so bili nekateri najemniki dobesedno prisiljeni temeljiti objekte, saj bi sicer ne vzdržali v teh vremenskih pogojih in na tej zemljini. - Tloris kmetijskega objekta. - Ne vemo kdo je odločal o območjih 8 in 9 izolskega amfiteatra. V Man-draču smo pred časom objavili popis strojev, orodja in pripomočkov za 12 zakupnikov na zgornjem Pi-volu in Polju zato smo podprli določilo, ki je zapisano v občinskem Odloku. Ne vemo, kako to, da se je maksimalni tloris kmalu po sprejetju Odloka, tudi v navodilih Občine Izola, zmanjšal na 40m2. Določilo o 15 m2 pa je povsem neživljensko. - Stroški zaradi potrebnih sprememb na objektih oziroma število le-teh. Treba bo narediti pregled vseh objektov s kletmi, torej z globokimi temelji, ki presegajo predvideno tlorisno površino vsaj za 15 m2. Ugotovili smo, da si mnogi zakupniki kmetijskih zemljišč ne bi mogli privoščiti stroška sanacije niti, če bi ga razdelili na petletno obdobje. - Prenočevanje v objektu. Gre za povsem nedomišljeno določilo v zvezi s pomožnimi kmetijskimi objekti. Pripravljamo predlog spremembe Odloka, ki naj dopusti možnost nmestitve ležišča v objektu, saj je treba omogočiti članom družine ob »trgatvi« in drugih nujnih delih, tudi počitek. Delo se velikokrat potegne preko celega dneva in pozno v noč - zato imajo tudi skoraj vsi zakupniki generatorje! - Dostrop do vodnih virov - Zakupniki potrebujejo dostop do vodnih virov. Omogočiti jim je treba izbiro med več možnostmi. Predlogi bodo sestavni del gradiva Civilne iniciative, ki bo namenjeno lokalnim razvojnim gradivom. - Zeleni rez. Nujen je dogovor s Komunalnim podjetjem za mletje zelenega reza in lesnih odpadkov, kar bi bilo bolj ekološko od sedanjega sežiganja« - Problem rastlinjakov (steklenjakov, plastinjakov) Ti so nujno potrebni za gojenje sadik in občutljivih ter novih vrst zelenega programa, kot so začimbnice, dišavnice, zdravilna zelišča itd. - Povezovanje v zadrugo - Pripravljamo se na ustanovitev kmetijske zadruge. Pripraviti moramo pregled socialne strukture zakupnikov, ki bi lahko bili na udaru obstoječih zakonov, pravilnikov in njihovih pomanjkljivosti. Predlagamo določitev več ustreznih manjših zemljišč za vrtnine v mestnem okolju. Takšen je okvirni seznam zahtev in ciljev, ki jih zastopa Civilna iniciativa. Če želite sodelovati pri tem pokličite na tel. 041 885 297. Za Cl: Marjan Miklošič Program aktivnega oddiha za člane Društva upokojencev Izola in bralce tednika Mandrač Terme Dolenjske Toplice, 16.10.-21.10. 2016 HOTEL KRISTAL **** 5x pol penzion 5x polni penzion dvoposteljna soba 212 EUR 252 EUR enoposteljna soba 252 EUR 292 EUR Cene veljajo na osebo, turistična taksa ni vključena v ceno. Brezplačni avtobusni prevoz v zdravilišče ter nazaj (velja za vsaj 15 udeležencev). Rok za prijavo: 15.9.2016. Prijave sprejemajo v pisarni društva upokojencev Izola ali na T: 041 729 528. Za vse ostale bralce tednika Mandrač zbiramo prijave na T: 08 20 50 BOO ali E: booking@terme-krka.si s kodo MANDRAČ. TERME I C* KRKk Sola Prvošolčki so zakorakali v šolo V četrtek je 169 prvošolčkov prvič prestopilo šolski prag. To je sicer 17 manj kot leto prej, kar pa ne vzbuja posebne skrbi. Zanimivo je, da imata največji šoli OŠ Voj ek Šmuc in OŠ Livade manj vpisanih kot lani. V Livadah bodo letos imeli dva oddelka s skupno 52 učenci, osem manj kot leto prej, v OŠ Vojke Šmuc pa je vpisanih 75 prvošolčkov, medtem, ko jih je bilo lani kar 87. Po drugi strani pa se je v podružnici ^ * Korte število vpisanih dvignilo iz 7 na 9, medtem ko imajo v OŠ z italijanskim učnim jezikom Dante Alighieri ponovno kar dva razreda s skupno 33 vpisanimi učenci. Kot veleva tradicija je tudi letos župan Igor Kolenc sprejel vseh 169 prvošolčkov na Lonki, kjer je tudi potekal kulturni program v izvedbi Centra za kulturo šport in prireditve. Manjkalo ni niti tradicionalno rezanje velike torte in šolsko leto se je lahko tudi uradno začelo. Vabilo na delavnice Motohov kot in Muzej Parenzana (Društvo Histrion) vabita na grafične delavnice za otroke od 6. do 11. let, ki bodo v soboto, 10.9. od 10. do 12. ure. Motohov kot in Muzej Parenzana Izola bomo združili moči ter ustvarili umetnine na temo bark, ki so nekoč vozile po izolskem morju. Dobimo se ob 10.00 pred Muzejem Parenzana. Delavnice so brezplačne, obvezna prijava na tel. 030 344 683. Vabljeni! Barbara in Suzana Prva tekma z Dolenjci V soboto začenjajo rokometaši v LA ligi novo tekmovalno sezono. Naši fantje odhajajo v Trebnje. Karkoli bi zapisali o predvidevanjih, bi bilo nesmiselno, saj sta obe ekipi spremenjeni v primerjavi z lansko zasedbo. Bo pa ta dvoboj nekakšen pokazatelj pripravljenosti obeh moštev, pri čemer bodo Dolenjci že zaradi domačega terena v rahli prednosti. V izolskem taboru (še) ni konkretnih informacij o novih imenih. Udeležba na treningih, kjer ni več Andraža Velkavrha in Elvina Čosiča, je bila dobra. Veliko pozornosti so posvetili uigravanju zunanje linije, glavni adut plinarjev pa so izkušnje. Fantje bodo zagotovo dali vse od sebe, da se s Trebnjega ne vrnejo praznih rok. Zatem jih čaka še gostovanje pri novincu ptujski Dravi. Pričakovati je težko tekmo, saj bo Drava na premierni tekmi v prvi ligi pred domačim občinstvom želela točki ohraniti v Ptuju. A to je šele v drugem krogu. Zdaj je bistveno, da naši fantje, pri katerih letos k sreči ni poškodovanih, uspešno preskočijo prvo oviro. Srečno! ©OHUSuVŽ® Izdani branijo pozicije v poletni sezoni Čeprav se poletje že preveša v jesen, se sezona streljanja na prostem še ni zaključila. V organizaciji Strelskega društva IX. Korpusa Piran je 3. kolo Primorsko-Notranjsko-Kraške Regijske lige Zahodne regije z malokalibrskim orožjem 21.8.2016 postreglo z naslednjimi rezultati: Pištola 25 metrov (ekipno četrti): Enio Božič 7., Leon Tomažin 9. In Ivan Božič 11. mesto. Serijska MK puška 50 metrov (ekipno drugi): Aljoša Frank 3., Franc Primc 8., Ivan Božič 12., Dolores Šuštar 21. in Bojan Šuštar 23. mesto. (Edina) Pionirka: Lara Frank 1. mesto. Standard MK puška 50 metrov: Aljoša Frank 2. in Franc Primc 3. mesto. Zapisala: dš Vabilo k vpisu Univerza za tretje življenjsko obdobje Izola, vabimo k vpisu za študijsko leto 2016/017 in sicer: - v ponedeljek, 12.9.016 od 9,00 do 12,00 in od 17,00 do 19,00 ure - v torek, 13.9.016 od 9,00 do 12,00 ure. Vpis bo potekal na sedežu društva v Izoli, Verdijeva 1. Večina programov in vpisni list je objavljenih na naši spletni strani: Andragoško društvo Morje - Univerza za tretje življenjsko obdobje Izola. Veselimo se ponovnega srečanja in dobrodošli novi “študentje” UO društva JOGA joga.soba@gmail.com Industrijska cesta 6, IZOLA \ ) Za več informacij ^ www.jogasoba.si DNEVI ODPRTIH VRAT 15.9. - 23.9. ^ Vse ure so brezplačne Ponedeljek 7:00-9:00 Torek Sreda Četrtek 7:00-9:00 Petek Nedelja w mysore aštanga 9:30-11:00 vinjasa joga 8:00-9:30 joga starejši mysore aštanga_________ 9:30 -11:00 8:00- 9:30 vinjasa joga joga začetniki 17:20-18:50 joga začetniki 18:00-19:30 vinjasa joga r\ 20:00-21:30 ,20:00-21:30 joga začetniki ! aštanga joga 17:20-18:50 joga začetniki* *samo 22.9. 19:10-20:40 iyengar joga 19:00 - 20:30 regenerativna joga Tartini Tartini je prišel sam od sebe Res je škoda z razočaranjem nad ignoranco poklicnih turističnih in oblastnih delavcev začenjati zapis o čudovitem dogodku, ki je, s spominom na velikega violinista, spet nekoliko povezal dve sosednji mesti in ljudi, ki jim ni vseeno za zgodovino in tradicijo teh krajev. Zato se bo slaba volja tukaj končala, nadaljevali pa bomo z radovednostjo in pričakovanjem prebivalcev Tartinijeve ulice v Izoli, ki so v petek popoldne, na stopnišču pod cerkvenim dvoriščem pričakali uglednega slavljenca iz Pirana. Po dogovoru z izolskim župnikom je “Tartinijevo družino” pričakalo prosto parkirišče, kjer se je osemčlanska skupina, ki predstavlja in pooseblja Giuseppe Tartinija in člane njegove družine in deluje v okviru piranske italijanske skupnosti, pripravila na prihod v ulico, ki nosi Tartinijevo ime. Kot so pozneje povedali, tudi sami niso vedeli, kaj jih čaka na srečanju in s čim bodo počaščeni. Po prvem pozdravu so se člani skupine, ki je bila oblečena v razkošne, barvite in značilne obleke tistega obdobja, z naborki, lasuljami in ženskimi senčniki, odpravila navzdol po ulici do glavnega prizorišča. Na čelu je bil, seveda, Giuseppe Tartini, eleganten s svojo violino, za njim pa vsi ostali. Sledilo je kar dolgo fotografiranje prvega uradnega srečanja med Tartinijevo družino in stanovalci Tartinijeve ulice, ki so jih najprej pozdravili z domačo viljamovko in domačim pecivom, nato pa so se vsi skupaj sprehodili navzdol po ulici, medtem ko so jim nekateri starejši z oken mahali v pozdrav. Ob prihodu na plač se je oglasil Tartinijev trilček potem pa so si vsi skupaj ogledali razstavo, ki so jo pripravili stanovalci Tartinijeve in na njej odkrili spomine na številne dogodke iz prejšnjih let, ko so celo tekmovali in prejemali diplome v malem nogometu, streljanju, balinanju in briškoli, prepevali v uličnem pevskem zboru, delovali kot društvo fantov Tartinijeve in imeli celo ulične sestanke za urejevanje svoje ulice in je še sedaj med najlepšimi in najbolj cvetočimi v Izoli, kar potrjujejo tudi mnoga priznanja. Gostom iz Pirana so povedali, da so še vedno aktivni, da še vedno sodelujejo in se skupaj udeležujejo srečanj na šalšiadi, bazilikiadi, golažiadi v Ljublanski ulici in na svojih prazničnih uličnih dogodkih. Po pozdravu v slovenskem in italijanskem jeziku so “izolski Tarti-nijevci” tudi zapeli pesmi v obeh jezikih in nato prepustili besedo Pirančanom in njihovi glavni osebnosti - Giuseppeju Tartiniju. Presenečen nad vsem, kar je slišal in videl o aktivnostih stanovalcev Tartinijeve, je čestital gostiteljem, potem pa na kratko opisal svoje življenje in delo. Opisal je piransko hišo, kjer se je rodil, deloval in predstavil člane svoje družine. Seveda ni pozabil na violino, ki jo hranijo v muzeju, potem pa je predstavil celo skupino, ki je del piranske italijanske skupnosti in na mnogih predstavitvah, tako doma, kakor drugje, predstavlja pomembno dediščino Pirana in slavnega violinista. Ob tem je spomnil na letošnjo 120 obletnico odkritja spomenika Giuseppeja Tartinija v Piranu, ki so jo slavnostno obeležili z mnogimi glasbenimi dogodki, kot je, naprimer, Tartinijev festival. V ulici so razobesili tudi veliko Tartinijevo sliko in ob vsesplošni zabavo svečano odkrili miniaturen Tartinijev spomenik. Potem so člani družine, ob zvokih Tartinijeve glasbe, na ogled postavili svoje razkošne obleke in ob tem zaplesali nekaj plesnih figur in korakov plesa iz tistega obdobja. Nadaljeval se je program Izolanov, ki so iz ene od hiš potegnili skriti adut v obliki figovega topa, ki ga hranijo pri družini Pe-roša. Vanj so naložili fige, ki jih je top celo izstrelil in ob tem sprožil obilico smeha na obeh straneh. Toda, presenečenj še ni bilo konec, saj so Izolani privlekli na prizorišče še en figov top, ki ga je izdelal Dare Brezavšček in je še večji od prejšnjega in še bolj dodelan, saj ima kar tri luknje. Prva, so rekli, da meri proti Piranu, druga proti Kopru in tretja proti Ljubljani. In, za vsak slučaj, iz ene od njihovih hiš raste figa, ki bo prišla prav, če se kateri od figovih topov pokvari. Vse se je dogajalo v prijetni sproščenosti zato so se vsi skupaj, v znak prijateljstva in sprave, zbrali pod njihovo figo, ki so jo poimenovali “figa prijateljstva.” Tako je nastala fotografija, ki priča o tem, da je mir možen celo med Pirančani in Izolani. Priča pa tudi o tem, da Marjetka Popovska, ki je povezovala dogajanje ni dobro razumela pomena italijanskega prevoda fige prijateljstva, ki je sicer zabaval večino prisotnih. Pirančani so namreč predlagali, da bi se poimenovali kar „amici della figa. Med dogajanjem v Tartinijevi ulici sta Edvvard Belsky in žena Kateri-na, ukrajinska slikarja, ki z otroki živita v sosednji, Kopališki ulici, v živo naslikala portret Tartinija in njegove družine, za kar sta prejela veliko pohval, nato pa so stanovalci Tartinijeve ulice vse prisotne pogostili s pasto s šalšo, pedoči, domačim kruhom in različnimi domačimi pecivi. Člani “Tartinijeve družine” so se, ob odhodu zahvalili za povabilo v izolsko Tartinijevo ulico in povedali, da takega sprejema niso doživeli še nikjer. ..Povezuje nas Tartini pa še kaj drugega", so povedali ob odhodu. Stanovalci Tartinijeve ulice se ob tem iskreno zahvaljujejo vsem, ki so prišli na ogled dogodka, še posebno pa tistim, ki so jim tudi pomagali. Posebej tistim brez “fige v žepu”... ur učiteljica Kristina Cenčic, učiteljica OPB Eneja Čosič Čulina Birdaini Amar, Bračanov lobija, Cencič Jan, Danilovič Mija, Deni Elisabetb.Domenk Manuel.Fink Ažbe, Hoti El.za, Janev Ohver, janev Oskar, Klokočovnik Sanja, Kocjan Mila,Lovrič Jan, MijičTiana, Mikm Dmka, pišlar Matic, Potočnik Julija, Rami Azra, Sulejmani Ermal, Šavle Nicole, Šerif, enf Todorovič Kris, Tutmič Amna, Zekjiroska Ajla .S' 11 I 9)y ■V 1 učiteljica Ingrid T'? Hrovatin, druga ^ “«efe OPB C“«. ^ ^ral, '4ZZ: ZlPiJo* Sč mm ■) . I.C. razred Damjan,Dod .. 'iberdemaj Rinesa, Im r * ; fi “ jrj - č , ^ ■SL!® .* ? I 1* imj rfp - ''Mb-. , OŠ Livade -1. a razredničarka Maja Šajn Reščič / dreia,ŠUtC,telrCiJaSna Pohlen'Am pSferene0'/“fi,elJta0PB Martin Beškovnik, Leon Božič, Bea Mt Lovfč Tnd!k'Amar Dlzdarevič, Anže I nm ' Taj^ Jug°vac- Mia Kleva, Anže Lorencon, Samra Mahič Ga- Leart Metaj'Amir k-orQ' '.^C Ja Nanut- Timotej Orosi Rok pe-ni'tKc 3 Patarič'Jan Peršolja, Maršali ' STWt cRadujko' Lara Reščič, Marsa Rojc, Tia Stanič, Ula Trčeli Žmderšičb'Č'ŠPelaValenČiČ'Matias 3 hiM, OŠ Livade -1. b razredničarka Metka Burin /Drugi Učiteljici Jasna Pohlen, Andreja Štucin Cergol/učiteljica OPB Ana Santm Pia Andrejašič, Kristjan Bilič, Lara Cebrn ski, Tom Dobrilovič, Matej Dudine, Ern Džafič, Iris Gombač, Aylan Jaeurdz|Ja' Niko Janev, Pilar Kirn, Dane Kjjun, Sofia Kralj Kobal, Helena Lenarčič, Tnša Majerle Jurkovič, Filip Margon, Erik —"‘S Alen Tito Vadnov, Leonard Vidakovič SE DANTE I 1 Capodasse-C doillo,lč ‘ v . , B=,SČ M* vpr M3tti3 Capoclasse.Sararu Merslich Bonm Artur, Ademaj Hana, Bo1® ^^^thuma^ Daria.Ja^ Božič NataVa, Bubmc^^ DaV,d, Kambej, ^ din Alexander, H pečar Mat* ^ Matteo, ŠurlaTothLana Uspešen začetek namiznoteniške sezone Rokomet s .S 'M ~ < % A \m. : i 11 ____L V soboto “Dan odprtih vrat mini rokometa" Ob pričetku novega šolskega leta je napočil tudi čas za najmlajše rokometaše in rokometašice. Rokometno društvo Istrabenz plini Izola in Ženski rokometni klub Izola bosta v soboto, 10. septembra, med 9. in 12. uro v dvorani na Kraški pripravila »Dan oprtih vrat izolskega mini rokometa«. Sodelovali bosta obe članski vrsti izolskih rokometnih prvoligašev -moška, ki bo prav v soboto začela nastope v 1. A ligi, in ženska, ki se pripravlja za svojo prvo sezono v 1. Bligi. Organizatorji dneva odprtih vrat so za mlade rokometaše pripravili vrsto iger, poskrbeli pa bodo tudi za napihljiva in sladka presenečenja. Dodatne informacije lahko dobite pri trenerju Mateju Marincu (tel. št.: 070 339 165, e-naslov: matej. marinac@icloud.com). Starši in mladi rokometaši ste prisrčno vabljeni v dvorano na Kraški ulici v Izoli! Prihaja obračun z Dekani Po slabšem začetku prvenstva je naša ekipa ujela pravi ritem in ob določenih kadrovskih spremembah uspela vknjižiti dve zaporedni zmagi. Na trenerski klopi je začasno prevzel vodenje Ncdžad Okčič s pomočnikom Petrom Tosičem. V klubu smo se za sodelovanje zahvalili dosedanjemu trenerju Alfredu Jermanišu, ki mu želimo srečno na nadaljni trenerski poti. Fantje kažejo napredek iz tekme v tekmo. Najprej so bili doma boljši od Postojne s 3:0, potem pa še v gosteh na težki tekmi proti NI) Bilje, kjer je dvakratni strelec Žan Nikolič odločil srečanje z 0:2. Sledi lokalni obračun z NK Dekani, ki je na sporedu v soboto ob 17:00. Rokomet Zmaga in poraz Ekipa RD Istrabenz plini je nastopila na Šilčevem memorialu, ki je bil letos na sporedu na Kodeljevem. Naši fantje so bili s 23:14 (13:9) boljši od Urbanscape Loke, medtem ko so proti Slovanu izgubili s 25:18 (11:7). Jutri, v Četrtek ob 19. uri pa naše čaka nova domača prijateljska tekma in sicer v Izolo prihajajo sosedje iz Umaga. Namizni tenis Lea Paulin druga, Katrina Sterchi tretja Po dolgih in napornih pripravah so se pričeli tudi uradni turnirji v letošnji novi tekmovalni sezoni. V soboto je namreč na Ravnah na Koroškem potekal 1. odprti turnir RS za mladince in mladinke. Naši so nas ugodno presenetili na tem prvem turnirju, ki je večrat uganka po julijskih in avgustovskih pripravah. Prvovrstno presenečenje je pripravila Lea Paulin, ki je za med štiri premagala najboljšo slovensko mladinko Aleksandro Vovk in Mengša z rezultatom 3:2. Nato je za finale s 3:1 premagala Laro Opeko iz ljubljanskega Kajuha. V finalu pa je v povsem enakovredni tekmi 1:3 izgubila proti Ani Tofant iz Mengša. Odlično je turnir odigrala tudi Katrina Sterchi, ki je za med štiri premagala Gajo Mavri iz vrtojbenske Letrikc, V polfinalu pa je s podobnim rezultatom kot Lea, 3:1, tudi Katrina izgubila pri Ani Tofant. Dobro igro je prikazala tudi Kirn Fink, ki je za med osem izgubila proti prvi nosilki turnirja Aleksandri Vovk z rezultatom 3:1. Na glavni turnir in sicer med 24 najboljših se je uvrstila še Minea Ljuca, kar je njen doslej najboljši dosežek v mladinski kategoriji. Pri mladincih se je Matija Novel uvrstil med osem najboljših. V četrtfinalu je s 3:0 izgubil proti tretjemu mladincu Luki Norčiču iz Kerne Puconci. Janežič-Podlogar enajsta na SP V Lelystadu na Nizozemskem se je s finalnimi plovi zaključilo mladinsko svetovno prvenstvo olimpijskega razreda 49er. Peter Lin Janežič in Anže Podlogar sta se po končanih kvalifikacijah kot 15. uvrstila v današnji zaključek prvenstva. Prvih sedem posadk se je uvrstilo naravnost v finale, posadke od osmega do 15. mesta so se v polfinalu pomerile za zadnje mesto v finalu, prvih osem posadk pa se je nato pomerilo še v velikem finalu. Slovenca sta v treh piovih polfinala zabeležila še četrto in dve prvi mesti in mladinsko svetovno prvenstvo končujeta na 11. mestu. Zmage sta sc veselila Francoza Erwan Fischer in Thibault Ju- lien, drugo in tretje mesto pa gresta v Nemčijo, Tim Fischer in Fabian Graf sta osvojila drugo mesto, Jakob Meggendorfer in Andreas Spanger pa tretje. V petek 9.9.2016 bo odprt turnir v taroku za posameznike in ekipno v počastitev praznika krajevne skupnosti Jagodje Dobrava s pričetkom ob 15,00 uri v gostišču Jasna v Jagodju. Odigrali bodo 3 kola po 15 iger po pravilih Tarok zveze Slovenije. Predvidoma ob 20.00 uri bo razglasitev rezultatov, ki mu bo sledilo družabno srečanje. To bo že peti turnir v počastitev krajevnega praznika, ki je bil v preteklosti najbolj obiskan turnir na obali. Tudi letos pričakujemo ekipe iz Kopra in Pirana. V ponedeljek 5.9. je bilo odigrano redno kolo za prvenstvo občine Izola. Vseh 6 možnih točk je osvojil Ivica Grdič s fantastično razliko +2578, ki je bila posledica uspešnega valata. Drugo mesto je osvojil Anton Sevčnikar s 5 točkami in razliko +159, tretje mesto je zasedel Cveto Ličen s 4.5 točkami in razliko +269. Po 3.5 točke sta zbrala Vladimir Šetina in Zvonko Glušič, prvi z razliko +144, drugi pa s +1. Naslednji 29. redni turnir bo v ponedeljek 12.9. s pričetkom ob 16.00 uri v kavarni hotela Delfin Izola. db ŠPORTIH! ŠOLA IRAESTRAL >PRVI KORAKI V ŠPORT« ŠPORTNE DELAVNICE ZA OTROKE STARE OD 2 * 8 LET NOVOST: • VADBA ZA OTROKE 6 - 8 LET • VADBA ZA OTROKE DO 3. LET SKUPAJ S STARŠI INF0: ZAVOD ZA ŠPORT IN PRIREDITVE P0LANJA Premrlova 1, IZOLA, Gsm: 041/ 644 817 (Tone Barič) SP0RTNAS0LAMAESTRAL@GMA1L.C0M Odmisliti moraš, koliko je še do cilja Mitja Volčanšek iz Izole je pred dvemi tedni pretekel 160 kilometrov dolg ultramaraton v Leadvillu v ZDA z odličnim časom 22 ur in 11 minut, S tem je tudi prvi Slovenec, ki se je preizkusil na sloviti dirki. Mitja Vočanšek, 36. letni Izo-lan, novinar STA in v prostem času ultramaratonec je postavil novi mejnik. Letošnjega maja je kar 13 krat v enem dnevu pritekel na vrh Slavnika in s tem postavil sicer neuradni rekord. A postalo je jasno, da je bil majski dosežek pravzaprav le del priprave za največje tekmovanje, ki se ga je doslej lotil, Leadville trail 100, 160 kilometrov dolg ultramaraton, ki poteka po poteh Skalnega gorovja na severnem delu zvezne države Kolorado. Leadville 100 je drugi najstarejši ultramaraton v ZDA in velja za enega med najbolj prestižnimi. Ime je dobil po mestecu Leadville v Koloradu, najvišje ležeče mesto v ZDA, ki je tudi sedež občine, saj se nahaja na nadmorski višini več kot 3000 metrov. Leadville je ob koncu 19 stoletja zacvetel kot rudarsko mesto in v “zlatih” časih je štel okoli 15.000 prebivalcev. Danes so se rudniki izčrpali, ostalo pa je še okoli 2600 ljudi, ki preživetje vidijo predvsem v športnem turizmu. Pomemben del ponudbe pa je prav njihov 100 milj dolg ultramaraton, ki v Skalno gorovje vsako leto privablja na stotine športnikov, rekreativcev in turistov. Kot rečeno, je letos na ultramara-tonu nastopil tudi Mitja Volčanšek, ki je s skupno 25. mestom med več kot 700 nastopajočimi presegel vsa svoja najbolj rožnata pričakovanja. - Kako si sploh prišel do tega ul-tramaratona? - Želel sem se preizkusiti na 100 milj dolgem ultramaratonu. A največji v Evropi, Ultra-trail du Mont Blanc, zahteva, da nastopiš na več dogodkih po vsej Evropi samo za to, da te uvrstijo v loterijo. V Leadvillu pa je dovolj, da si uspešno zaključil 100 kilometrski maraton, da prideš do loterije. Zato sem se odločil, da tvegam teh 15 dolarjev prijavnine in se mi je na koncu obrestovalo. - Si se dlje časa pripravljal na podvig? - Zadnje pol leta sem treninge posvetil tekmi, a ne morem reči, da sem vse napore vložil v to. Dejstvo pa je, da sem tekel vedno daljše razdalje prav s temi 100 miljami v mislih. - Kolikokrat si v tem času pretekel 160 kilometrov, oziroma 100 milj? - V bistvu niti enkrat. Nikoli še nisem toliko pretekel naenkrat. Ko sem se pred časom preizkusil na podobnem ultramaratonu, sem moral po 120 kilometrih odstopiti zaradi poškodbe. No, vseeno sem vedel, da sem sposoben preteči to razdaljo, da le ne bi ponovno prišlo do kakšnih težav. - Kako naporna je takšna tekma? - Težko je to reči. Zavedati se moramo, da smo imeli štart ob štirih zjutraj, ko sta manjkali še slabi dve uri do sončnega vzhoda. Ampak tečeš z lučko na glavi, tako da ni težav. Višinske razlike je 5000 metrov, ampak proga se razteza med 2800 in 3800 metri nadmorske višine, kar seveda predstavlja poseben izziv. So pa steze res lepe in narava je naravnost imenitna. - Koliko narave sploh uspeš opaziti med tekom? Zn 160 kilometrov si porabil nekaj več kot 22 ur. - Ja, res je bilo naporno. Ampak lažje je teči v naravi, kot pa ob cesti, o tem ni dvoma. Seveda si naravo lažje ogleduješ v prvi polovici teka, kot pa v zadnji. - Kaj te sploh žene v tisti drugi polovici teka? - Težko je to razložiti. Pomembno je, da si kar se da dobro kondicijsko pripravljen, ampak zelo je pomemben tudi psihološki faktor. Med tekom nikakor nc smeš razmišljati o tem, koliko manjka do konca, ali koliko si pretekel. Gledati moraš samo prvi naslednji cilj, naj bo to naslednja okrepčevalna postaja, ali pa vrh gore in tako naprej. In ko ga dosežeš, določiš naslednjega. Nekateri ultramaratonci gredo tako daleč, da uporabijo tehnike zen budizma, kjer ne obstaja preteklost, niti prihodnost, ampak samo sedanjost. - Pa si celotno stezo pretekel brez premora? - Ne, večkrat sem se ustavil za nekaj minut, predvsem za to, da sem napolnil nahrbtnik s pijačo, nato pa sc odpraviš počasi naprej, da poješ dva sendivča in spel v tek. Je pa res, da sem tekel večinoma navzdol, navzgor sem večinoma hodil, na ravnini pa sem se sproti odločal, kaj je najbolje za telo. - Kako se po odmoru sploh odločiš, da boš ponovno tekel in nc zadremal? - Ravno zato, ker so odmori zares kratki. Vem, da če bi se ustavil za kakšnih petnajst minut, bi se tam tudi vse skupaj končalo. Tako pa te žene naprej cilj, ki si si ga zastavil. - Si bil eden redkih, ki so prišli na tekmo brez spremljevalne ekipe, kajne? - Ja, mislim, da nas je bilo res malo, posebej med tistimi, ki smo bili bolj pri vrhu. Večina Američanov je imela s sabo tudi “zajce", ki so jim narekovali tempo v drugi polovici tekme. Ampak ker gre predvsem za navdušence, se pogosto zgodi, da če njihov tekmovalec odstopi, svoje "usluge” ponudijo komu drugemu. Tako se je zgodilo tudi meni. Družba mi je nedvomno zelo prijala, ker med pogovo- rom nehaš misliti na to, koliko moraš se priteči. - Kako težki so bili zadnji kilometri? - V bistvu niso bili zelo težki, ker mi je GPS naprava ponagajala in ko mi je kazala, da imam še štiri kilometre do cilja, sem zagledal tablo, na kateri je pisalo, da je le še kilometer in pol. To mi je vlilo toliko energije, da sem do cilja tekel kljub temu, da je šlo navkreber. - Si zadovoljen z izidom? - Zelo. Ker te razdalje še nisem pretekel seveda nisem imel še prave reference, a pričakoval sem čas pod 25 urami, če bi šlo vse tako, kot mora, pa okoli 24 ur. Ko sem videl, da sem razdaljo pretekel v 22 urah in 11 minutah, sem bil presrečen, pa tudi presenečen. - Kako je tvoj rezultat odmeval v tekaških krogih? - Mislim, da je bilo kar veliko zanimanja za moj uspeh in zdi se mi, da se bo v prihodnje marsikdo odločil za ultramaraton v Leadvillu. Ampak ultramaratoncev v Sloveniji vendarle ni veliko, gre za zelo nišno panogo, tako da je uspeh omejen na naš krog. - Kako to, da si se sploh odločil za ultramaraton? - Opazil sem, da na krajših mara- tonih ne dosegam dobrih časov, ampak če je tek daljši, pa mi gre veliko bolje. Očitno imam za to nek talent ali pa fizične predispo-zicije. Zelo sem vzdržljiv poleg tega pa tudi nisem več prav zelo mlad in ultramaratone je lažje preteči, če imaš za seboj nekaj izkušenj. am Ali je to dokaz da se staramo? Nekoč je veljalo, da človek najprej posluša rock, nato blues, konča pa pri jazzu. Jazz je tako postal nekakšen dokaz glasbene in drugačne zrelosti posameznika. Če je to res, potem Izolani zadnje čase postajamo zreli, da ne rečemo stari. Je že res, da smo imeli jazz skupine že kmalu po vojni in da so Izolane na plesih zabavale skupine, ki so preigravale različne svving, bee bop in jazz standarde. Tudi v uredništvu imamo fotografijo številčne zasedbe, ki je polnila dvorano v Arrigoniju in druga plesišča v mestu in okolici. Na fotografiji menda manjkata, eden takrat najbolj popularnih pevcev v Izoli, Toni “buonasera” Baloh in pevka Nadja Bizjak, ki je kasneje pela s skupino Ottavia Brajka. O tem pišemo zgolj zato, ker so takrat skupine igrale glasbo, ki bi ji danes marsikdo pipel jazzovske korenine, čeprav ni šlo za jazz v sodobnem smislu. Zagotovo pa so bili na programu tudi standardi, ki jih danes igrajo številne jazz skupine. In zato morda ne preseneča, da imamo trenutno v Izoli kar nekaj zasedb, ki so se zapisale jazzu, najnovejšo med njimi, skupino Kare, pa smo lahko slišali na četrtkovem sproščanju pri špini. Skupino sestavljajo: Robert Re-brina (klaviature), Dejan Zor-nada (sax), Valentino Destradi (bobni) in Edi Dobrilovič (bas). Za razliko od Luke Zavišiča in njegovega tria ter skupine Jazzlessness, sestavljajo skupino Rare sami izkušeni glasbeniki, ki so se kalili v rock in pop skupinah, zdaj pa so skupno zadovoljstvo našli v tej novi zasedbi, ki je na svojem prvem nastopu prijetno presenetila. Če je bilo njihovo igranje standardov v prvem delu še nekoliko negotovo pa so v drugem delu, ko so predstavili lastne skladbe, zares prijetno presenetili in celo navdušili prisotne z razmeroma tehnično zahtevnimi skladbami, ki pa vendarle ne bežijo iz jazzovskih okvirov. Še jih bomo slišali. Pa še na nekaj je treba opozoriti. Namreč, nastop je zbral lepo število občinstva, ki je pozorno sledilo izvedbam, tako kot to počne tudi na nastopih drugih jazz izvajalcev. Nekaj je “kriva” tudi šola Renata Chicca in Emilie Martens-son in še koga . [) M Za vsa čutila V Plaču Izolanov so v soboto odprli zanimivo razstavo fotografa in slikarja Bagrata Arazjana in parfumerke Natalije Zinčenko z naslovom Aroma želja/Želje arome. Gre za razstavo na kateri je slikar na visoko estetski način upodobil najintimnejše dele ženskega telesa, ki jim še dodatno podobo dajo posebej izdelani parfumi, ki so sestavni del vsake razstavljene slike. Zanimivo je, da je razstava pritegnila predvsem ženske obiskovalke, saj s svojo estetiko daje ženskemu telesu še posebno vrednost. Razstava je gotovo posebna in lahko tudi provokativna, zagotovo pa vredna obiska. Člani zasedbe, ki je Izolane zabavala v začetku šestdesetih let. Na fotografiji so (morda s kakšno napako od leve in od zgoraj): Janez Marinšek, Feni Rupnik, Ivan Bizjak, Ivan Horvat, Benjamina Sainčič, Marjan Sainčič, Jelko Bohinec, Ivo Gabrijelčič, Tonček Stržišar, Slavko Lampe, Ivan Jurjevčič in Jože Lampe Ženski večer Pr špini Danes zvečer bodo pri špini v Ljubljanski ulici vladale ženske ustvarjalke in ženske nasploh. Poleg dveh izjemnih pevk, Emilie Martensson (naj britanska pevka lanskega leta) in izvrstne Mishke Adams, bodo večer zapolnile še številne druge izolske ustvarjalke, od Dorine Bržan do Patricije Sosič in od Sandre Kocjančič do Katarine Belsky, ter od Aljoše Križ do Marjetke Popovski. Seveda so vabljene tudi vse tiste, ki smo jih morda v tej hitrici oziroma miniterminu od ideje do realizacije pozabili. Vabljeni pa ste tudi obiskovalci. Ne-glede na spol. 8.9. četrtek 18.00 Mestna knjižnica Izola ETGAR KERET: Še zadnja zgodba in konec Po poletnem skoku v antično literarno morje, se tokrat podajamo v Izrael, od koder prihaja ETGAR KERET (1967). V srečanju se bomo pogovarjali o njegovi zbirki kratkih zgodb Še zadnja zgodba in konec, v kateri izraleski avtor, prek bizarnih motivov in absurdnih zapletov, z učinkovitimi zaskuki presoja vse od odraščanja v Izraelu do obsedenosti s popularno kulturo. 19.00 Plač Izolanov Četrtek ženske ustvarjalnosti Aljoša, Patricija, Katarina, Emilia, Marjetka, Mishka, Sandra, Dorina, Vesna ... Posebni gostji: Emilia Martensson in Mishka Adams 9.9. petek 17.30 Letni kino Arrigoni BunkerFest Izola 2016! - glasbeni festival Z nami bodo Su-shine iz bližnjega zaklonišča »Bunkerja«, in Wrong Generation. Iz tujine pričakujemo naše hrvaške sosede iz Umaga, senzacijo Manntra, novosadske Pero Deformero ter italijanske Moonchild, ki bodo večer popestrili s preigravanjem hitov legend Iron Maiden. Vrhunec dneva pa bodo predstavljali že vsem znani slovenski skakalci v višino Elvis Jackson. »Mladini mora biti dana možnost izbire različnega in neraziskanega.« V primeru slabega vremena je rezervni termin 10. 9. 2016. 19.00 Mestna knjižnica Izola SVETOVNI UČITELJ - NOVO UPANJE ZA SVET Maitreja je učitelj za vse človeštvo - za ljudi, ki so pripadniki različnih duhovnih tradicij in gibanj in tudi za tiste, ki ne sledijo nobenemu verovanju. Ne prihaja kot verski učitelj, pač pa kot učitelj v najširšem pomenu. Ni se vrnil sam, pač pa s skupino modrih ljudi, mojstrov modrosti, ki so dolgo delali v ozadju svetovnih dogodkov kot navdihovalci, učitelji in vodniki človeštva. Sedaj se vračajo v vsakdanji svet, da bi nam pomagali rešiti najbolj pereče globalne probleme. 21.30 Hangar Peripheral Vision (jazz) Vabljeni na večer avtorske glasbe v stilu modernega jazza, od sofisticiranih harmonij, neparnih ritmov, do svvinga, groova in funka. Marko Čepak Maki- kitara / Simone Serafini - kontrabas / Aljoša Jerič - bobni 10.9. sobota 20.00 Park Pietro Coppo JESENSKE SERENADE - VOK ARSANA Vox Arsana velja za vodilni vokalni kvartet v jugovzhodni Evropi. V njihovi odrski eksplozivnosti je zajet moderni svving, začinjen z bogatimi harmonijami, virtuoznimi ritmi jazza ter dinamično barvitostjo večglasnega petja. Na svojih koncertih vas popeljejo v svet vokalne ekstaze v stilu legendarnih zasedb Manhattan Transfer in New York Voices. V primeru slabega vremena bo koncert v prostorih Glasbene šole Izola. 14.9. sreda 19.00 Manziolijeva palača Odprtje razstave IIV0LT0 C0ME EM0ZI0NE - M0SAIC Y0UNG TALENT AVVARDS 2016 na ogled bodo dela študentov Šole mozaikov Furlanije. 16.9. petek 20.00 Manziolijev trg Koncert ANIKA HORVAT z gosti Anika se nam bo tokrat predstavila z največjimi uspešnicami v svoji karieri v čisto sveži, novi preobleki, za kar je poskrbela s fanti iz benda: skupaj so skrbno izbrali repertoar in ga preoblekli v nove aranžmaje. Dodali so še skladbe drugih slovenskih avtorjev, ki so zaznamovale Anikino življenje in glasbeno pot. Na odru se bodo Aniki in bendu pridružili še gostje, med njimi vokalistka Štefica Stipančevič - Steffy in Jani Šepetavec s saksofonom. 22.9. četrtek od 10.00 do 13.00 mala Lonka Teden mobilnosti predstavitev voznega parka občine in Komunale / predstavitev celostne prometne strategije + izvajanje anket / kolesarski poligon za prvošolce / vožnja po mestu s kolesi za otroke 6. razredov (v spremstvu policajev in fantov iz bike parka) / predstavitev novega režima parkiranja / predstavitev sveta za preventivo (kviz + nagrade) /vlakec vozi zastonj v tem času 23.9. petek 19.00 Manziolijeva palača Skupnost italijanov Paspuale Besenghi degli Ughi vabi na začetek jesenskih aktivnostih Na večeru bodo sodelovale skupine s pestrim kulturnim programom (Skupina petja, Pevski zbor Haliaetum, Gledališka skupina, Likovna skupina). Nadaljevali bomo z druženjem. Galerija Alga skupinska razstava Morje kot življenje: KDLU LIK Izola Razstavljajo: Jadranka Andrijašič, Milenka Arsenov, Majda Bandelj, Dada Čurin, Zorko Dežjot, Nevia Falkner, Eda Forca, Jadran Furlanič, Tu-lio Furlanič, Irena Jelenčič, Oskar Jogan, Kristina Klecin, Boženka Knez, Vida Kušče, Otilij Lasič, Monika Lepoša, Edo Lesjak, Božena Logar, Slavica Nastovski, Zdenka Ramuševič, Karmen Rojc, Silvij Tuljak, Zlatica Udovč. Mentor/ Ljubo Parovel Razstava bo na ogled ves mesec. Galerija Plač Ljubljanska32 razstave dišečih slik Aroma želja/Želje arome Bagrat Arazyan (slikar) Natalla Zinconko (parfumerka) Galerija Insula na ogled drugi del razstave Aleš Sedmak čupa Prvi del je razstavljen v Pretorski palači v Kopru Kava bar TISA razstava fotografij MAJA MAVRIČ SOLINE Skrbimo za zapolnitev vašega prostega časa Center za kulturo, šport in prireditve http://center-izola.si http://www.odeon.si Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola B Ta teden v Izoli ne spreglejte... Rezervacija in prodala vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: OS/64184 39, gsm: 051394 133, m: galerija@center-izola.si), ponedeljek, torek in petek: 9.00-13.00, sreda in četrtek: 16.00-19.00, sobota, nedelja in prazniki zaprto; Art kino Odeon Izola, Ulica prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/396 283, m: info@odeon.si), vsak dan: 18.00-20.30; v uri pred predstavo na blagajni prizorišča. TURA V četrtek je galerija Alga gostila otvoritev razstave Morje kot življenje članov kulturnega društva likovnih umetnikov Lik. Otvoritev razstave, ki kar kriči po našem domačem kraju, je v galerijo privabila številne ljubitelje kulture. V torek so v Pretorski palači Kopru odprli zanimivo razstavo istrskega slikarja Aleša Sedmaka, ki je v svojem zadnjem ciklusu likovno obdelal staro plovilo „čupa" s katerim so njega dni lovili Slovenci s tržaškega krasa. Jutri bo na ogled tudi v galeriji Insula v Izoli. Čupaje plovilo, ki Slovence izvorno povezuje z morjem, saj velja za prvo, zagotovo pa najstarejše slovensko plovilo. Čupa (tudi čopa, italijansko Zopolo, hrvaško La dva), je ozek in dolg preprost lesen čoln, iztesan iz debla, ki so ga slovenski ribiči uporabljali v Tržaškem zalivu, kjer se je ohranil vse do srede 20. stoletja. V slovenski likovni umetnosti imamo veliko avtorjev, ki v svojih podobah občasno motivično predstavljajo morje oziroma obalni prostor, vendar med njimi skorajda nimamo pravih marinistov (slikarjev, ki bi poglobljeno in usmerjeno, neposredno upodabljali in obravnavali morje oziroma plovila). Akademski slikar Aleš Sedmak iz Kopra je priznan slovenski likovni umetnik, ki je v svojem dolgoletnem ustvarjalnem opusu veliko obravnaval plovila, predvsem čolne. Njegova likovna izpeljava indicira poseben odnos s temi predmeti, ki v njegovem delu nosijo veliko pomenov. Njegovega čolna ne smemo razumeti samo v smislu neposredne aluzije na morje-vodo, ampak v veliko širšem pomenu. Čoln je »združena lepota«, saj je vizualnem smislu posebna estetska oblika, ki združuje lepoto naravnega, naravno funkcionalnega z zamislijo človeškega, umetno funkcionalnega. Voda, morje, čolni so osnovni izpovedni elementi Sedmakovih podob in to motivično, tematsko izhodišče morsko vodnega okolja ga vsekakor opredeljuje kot sredozemskega avtorja. V tehničnem smislu izvaja Sedmak svoje delo kot slikar oziroma grafik, ki klasično likovnost »izrablja« znotraj osebnega umetniško koncep-tualističnega okvira. Tako so tudi obravnavane slike izgotovljene v značilnem avtorskem načinu mešane tehnike zanimivo izrazne v optičnem smislu, v globljem smislu pa je vsebina posvečena »slovenskemu deblaku« še posebej pomembna. Dejan Mehmedovič Povodni mož v Ljubljanski ulici V petek je Largo pri špini v Ljubljanski ulici gostil predstavitev naj novejše knjige idrijskega, a vedno bolj tudi izolskega pisatelja Roberta Šabca, Povodni mož iz reke Ljubljanice ter solata, ribe in nekaj čipk. Kot je povedal avtor, je ideja za knjigo, ki je tudi nekakšno sodelovanje med rokodelci in literati, plod oblikovalke avtorske čipke Tine Koder Grajzar. Sam tisk knjige je prav tako poseben, saj gre za takoimenovani globoki tisk, kjer čipke lahko vidimo, a se jih tudi dotaknemo. Pogovor z avtorjem je kmalu iz pravljičnega sveta odvihral v resne filozofske tematike, sicer domače področje Roberta Šabca, ki je med drugim poudaril, da se bo poskušal preživljati samo s pisanjem. To pomeni, da ni daleč do naslednje predstavitve kakšnega njegovega literarnega dela. \teoiu® Vabimo vas na otvoritev razstave HOMMAGE A VITTORE CARPACCIO »KNJIGE UMETNIKOV« Fulvia Grbac, Simon Kastelic, Rok Kleva Ivančič, Janez Matelič, Mira Ličen Krmpotič, Majda Skrinar, Aleš Sedmak Otvoritve bo v soboto, 10. septembra ob 11.30 uri v galeriji La roggia v Pordenonu (viale Trieste 19) Mestna knjižnica Izola ZIMSKI URNIK od 1.9.2016 PONEDELJEK - PETEK 9.00 - 18.30 SOBOTA 8.00 - 13.00 Razstava slik ljubiteljskega slikarja Rina Bonina, razstava ročnih izdelkov Tanje Kaligarič, Lijane Perko in Janje Štravs in razstava leposlovnih in strokovnih del na temo demence SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE Središče za samostojno učenje je namenjeno vsem, ki se želite samostojno učiti ali izpopolniti svoje znanje s pomočjo multimedijskih programov (npr. za učenje tujih jezikov, računalništva), iskanju informacij prek spleta, pisanju dopisov, vlog za zaposlitev, seminarskih, raziskovalnih ali diplomskih nalog ter tiskanju. Učenje v središču je brezplačno, pogoj je članstvo v knjižnici ter vnaprejšnja rezervacija datuma in ure učenja. Dodatne informacije na tel.št.: (05)6631-282. BORZA ZNANJA IZOLA Borza znanja Izola deluje v okviru Mestne knjižnice Izola. Če se želite nečesa naučiti, vam borza znanja posreduje podatke o ljudeh, ki vas lahko želenega naučijo. Če želite s svojim znanjem pomagati drugim, vam borza znanja nudi podatke o ljudeh, ki potrebujejo vaše znanje in izkušnje. Znanja, ki se posredujejo preko Borze znanja Izola so zelo raznolika in segajo od znanj tujih jezikov, najrazličnejših ročnih del ali vrtnarskih in drugih tehničnih spretnosti, poznavanja različnih oblik sproščanja, nasvetov za bolj kakovosten življenjski slog, astrologije in alternativnih metod zdravljenja ter številna druga uporabna znanja.Obiščite nas v Mestni knjižnici Izola, pokličite na 05 6631 282, ali pošljite elektronsko pošto na knjižnica.izola(5)guest.arnes.si s pripisom ZA BORZO ZNANJA. Več o borzi znanja pa si lahko preberete na spletni strani www. borzaznanja.si. -------------------------------------------------------- Ljudje o uudeh Bazilika tudi letos ni pozebla Nekako je le uspelo organizatorjem že 8, Bazilikijade obdržati dogodek v obvladljivih mejah, preden se dokončno sprevrže v klasično turistično prireditev, kakršnih je v naši deželi že veliko. Bazilikijada še naprej ostaja predvsem prireditev domačinov. Treba je sicer priznati, da jo že zelo dobro poznajo številni obiskovalci iz drugih krajev, vendar informacijo o tem, kdaj se bo zgodila, bolj ali manj uspešno skrivajo pred drugimi, saj je intimnost naj večja vrednost prireditve na kateri številne izolske gospodinje in kuharji pa tudi gostinci pripravljajo vrhunske specialitete, katerih zaščitni znak je kraljica začimb - bazilika. Letošnja pomlad in poletje nista Hla posebej naklonjena bazilikam, predvsem količinsko, kljub temu pa je v Ljuuljar.ski "bci uspevalo skopraj 40 različnih vrst, od klasič ne Genovese do vse bolj popularne Tajske pa od edine trajnice Afričan blue do tistih z okusom ananasa, limete ali cimeta. Skratka, pogojev za pripravo dobrih jedi je bilo, kljub vsemu, tudi letos dovolj in v soboto dopoldne je bila Ljubljanska ulica spet polna ljubiteljev mediteranske kuhinje in številnih radovednih posezonskih turistov. Dogajalo se je kar precej zanimivega. Na Largu Pr spini so Šparžinke cvrle sveže miške z baziliko, dekleta iz KD Malija pa so prinesla zanimiva peciva in kruh z baziliko. Teus-ovi so tudi tokrat predstavili mila z dodatki domačih dišavnic, kmetija Olea je predstavila olivno olje z baziliko pa tudi izredno dobro štorto v slanici, novost letošnje Bazilikijade pa je bila kmetija Histria Botanica iz Dragonje, ki se ukvarja z destilacijo domačih dišavnic, tokrat pa so prvič preizkusili tudi destiliranje bazilike. Če je soditi po reakcijah prisotnih, ne bo ostalo le pri tem poizkusu. Seveda pa je bilo največ pozornosti namenjene več kot 70 različnim jedem in pijačam, ki so jih pripravili sodelujoči mojstri bazilične kuhinje. Videli in poizkusili smo vse, od hladnega gaspaccia in že tradicionalne fižolove juhe s hobotnico, do rižev, pašt, njokov, mlincev in vlivancev s pestom ali o dugo omako. Seveda ni šlo brez kruha z baziliko in oljkami, maslenega krompirja in polente z baziliko, da o nekaterih ekzo-tičnih jedeh, ki so jih pripravile naše Izolanke z vzhodnjaškimi koreninami, niti ne govorimo. Po glavnih jedeh so se prilegle sladice, od razpočnic s skuto in baziliko do številnih zavitkov in krostat pa roladic in palačink. Umanjkal je le tradicionalni sladoled z baziliko, zato pa ni umanjkala bog-danova ženska viagra, medtem ko so pri Bujolu tokrat ponudili tudi bazilikin čaj. Med novostmi smo letos opazili tudi figovo marmelado z baziliko, ki so jo pripravili Kumpovi. Nemogoče je na tem mestu našteti vse, ki so na Bazilikijade prinesli svojo specialiteto, še manj možnosti je, da bi zdajle zapisali katerega od receptov, lahko pa si velik del predstavitve jedi ogledate na facebook strani Bifeja pri Kralju, našli pa jih boste tudi na številnih drugih facebook naslovih obiskovalcev, ki so prišli od vsepovsod. Prav obiskovalcem gre posebna pohvala, saj ne prihajajo na prireditev zgolj zaradi lakote, ampak se za jedi najprej zanimajo in šele nato se jih tudi lotijo s priborom, ki je bil letos zelo razgradljiv. Na Bazilikijadi je bilo veliko znanih imen s kontinenta, arhitektov, politikov, novinarjev, evropski poslanec Ivo Vajgl in ljubljanski podžupan Janez Koželj pa sta se celo preizkusila kot kuharska mojstra. Žal pa smo bili za oceno njunih mojstrovin prepozni. Pri organizaciji dogodka so društvu Izolani in domačinom iz Ljubljanske in sosednjih ulic, pomagali Center za kulturo, šport in prireditve ter Občina Izola, še posebej Irena, Tomaž in Zvonka, seveda pa prireditve ne bi bilo brez gostincev iz soseščine (Sidro, Bujol) ter številnih sosedov in domačinov, ki pomagajo postaviti na noge prireditev, ki jo morda celo bolj kot Izolani poznajo na kontinentu in v tujini, saj je bila v teh letih deležna številnih reportaž in oddaj, za katere bi bilo včasih treba odšteti kar nekaj promocijskega denarja, d.m. Kristo jih je zbral 80 V soboto, 3. septembra je veselo praznoval svoj 80. rojstni dan HR1STO POPOVSKI, ki je v Izolo prišel pred 57. leti iz Makedonije. V krogu svoje družine in v svojem domu v bloku Oktobrske revolucije je v veselem razpoloženju preživel dan, ki se ga bo še dolgo spominjal. Za njegovo dušo, ki je celo življenje predana ritmu muzike in njegovemu temperamentu, pa so poskrbeli njegovi domači, ki so za presenečenje “ potiho” poklicali trubače skupine Dej še en litro, da so mu zaigrali od zdravice za rojstni dan, do slovenskih ljudskih in seveda stopnjevali z južnjaškim melosom makedonskih, starogradskih, romskih, pa tudi čo-ček in oro nista manjkala. Hristo ne bi bil Hristo, če ne bi zaplesal svoj grški sirtaki, privlekel svoje bobne in se jim pridružil v igranju, petju in zaigral z vsako celico svojega telesa. Tudi blues in twist je bilo slišati. Vsi, ki ga poznamo, mu želimo, da bi še dolgo plesal, pel in igral. Saj osemdeseta res še niso neka leta. Četrtek, 8.september2016, št. 1168 Predzadnja 15 V petek bo žagalo V petek bo v Arrigoniju spet grmelo. Na sporedu je namreč že tretji Bunkerfest, rock festival izolskih glasbenih aktivistov, ki so si svoj kreativni kotiček ustvarili v zaklonišču v Jagodju. Prvi Bunkerfest so aktivisti zaklonišča v Jagodju, znanega preprosto kot Bunker, organizirali “na vrat na nos” pred dvemi leti. Takrat so na Lonki nastopile zasedbe, ki ustvarjajo v Jagodju in je bil iz finančnega vidika težek, po besedah Matjaža Gergete, vsega »eno gajbo piva«. Naslednji Bunkerfest je bil že bolj ambiciozen. V Arrigoniju so namreč na velikem odru nastopili veliki Noctiferia in Zmelkootv, ob njih pa še Fetus, Stino, Stil-lout. From ashes in Cowboys from hell, ki so festival s svojimi zimzelenimi metal priredbami tudi zaključili. Izolsko noto je dogodku dodal vseprisotni bobnar Ajk Širca, ki je “na suho” odigral svoj improviziran program kar pred prizoriščem. Kot je povedal Matjaž Gergeta, sicer vodja projekta Bunkerfest, sploh niso vedeli, kaj pričakovati od festivala. »Vedeli smo, da je zanimanje za takšen dogodek v Izoli veliko, a nismo vedeli, kaj pričakovati, kot tudi ne, koliko ljudi lahko sprejme Arrigoni. Izkazalo se je, da je bil naš strah odveč, saj je prišlo več kot 500 ljudi, prizorišče pa še ni bilo povsem polno.« Gergeta je tudi povedal, da so se lani bendi prostovoljno odpovedali plačilu zato, ker verjamejo v to, kar skupina aktivistov poskuša narediti. S sredstvi, ki so jih privarčevali, so se zato lotili projekta Bunkerfest 2016 še bolj ambiciozno. Letos bodo nastopila velika imena, kot so ska punkerji Elvis Jackson in turbo folk metalci Pero Defformero iz Novega Sada, družbo na velikem Arrigo-nijevem odru pa jim bodo delali še hrvaški industrijalci Mann-tra, Iron Maiden tribute band Moonchild ter domači Sushine, VVrong Generation in Free the mouse. »Letošnji program je seveda ambiciozen, smo pa za prihodnost festivala še bolj ambiciozni. Želimo si festival, ki bi bil zares velik, istočasno pa tudi alternativen. Verjamemo, da si ga Izola zasluži.« Vprašanje je seveda lokacija. »Ja, zavedamo se, da morda Arrigoni ni najbolj primeren za večji festival. Letos imamo dovoljenje le do enih zjutraj, medtem ko smo lahko lani igrali do dveh. Ampak to je tudi razumljivo. Želimo si dobrega sodelovanja s soseščino, a idealno bi bilo festival organizirati nekje, kjer sosedov ne bi motili, a bi bili vseeno dovolj blizu mesta, da bi le to imelo kaj od dogodka.« Gergeta pravi, da imajo določene lokacije že v mislih, a pot do realizacije ni preprosta. »Gre za proces, ki traja več mesecev. Želimo vse narediti po pravilih in to terja svoj čas. Ampak prepričani smo, da nam bo v prihodnje uspelo.« Bunkerfest ima vse možnosti, da si naredi ime v regiji, saj je eden redkih festivalov v Sloveniji, ki so na sporedu ob koncu poletja, je pa res, da jih je ravno zdaj v naši regiji največ, naprimer Ankaranska Bandima naslednjo soboto, Taverna v Kopru pa je gostila Explosion of rock ravno prejšnji konec tedna. Rock’n’rolla na obali, v septembru, očitno res ne manjka. am Slab začetek šolskega leta Nekdo je na prvi šolski dan na škodo učenke iz garderobe osnovne šole v Izoli izvršil tatvino prenosnega telefona znamke Samsung Ga-laxy J7, v vrednosti 400 evrov. Zjurijem iz pekarne Neznanec je ponoči vlomil v pekarno in iz blagajne izvršil tatvino 1000 eurov gotovine. Policisti so opravili ogled kraja in zavarovali sledove. Z zbiranjem obvestil se nadaljuje. Grožnje v bolnišnici Iz bolnišnice Izola so zaprosili za intervencijo policije, ker jim je pacient zagrozil z orožjem. Policisti so ob prihodu na kraj ugotovili identiteto 73-letnega domačina, ki je zaradi nezadovoljstva s pregledom zdravstvenega osebja ustno zagrozil, da se bo naslednjič vrnil z vrečko in jih ustrelil. Policisti so opravili varnostni pregled kršitelja in razgovor, v katerem je zanikal kakršnokoli spor oz. grožnjo. Policisti so zoper kršitelja izrekli globo zaradi kršitve Zakona o varstvu javnega reda in miru, in sicer v višini 250 evrov. Tudi pljuval je Policisti so bili obveščeni o neprimernem vedenju 35-letnega moškega, znanega odvisnika od prepovedanih drog, ki je na ulici vpil, žalil in pljuval po ljudeh. Dejanje je storil tudi proti ženski z otrokom, ker mu ni hotela posoditi telefona. Partner prijaviteljice in znanci so kršitelja zadržali do prihoda policistov. Policisti so osebo vklenili in izvedli postopek zaradi kršitve zakona o varstvu javnega reda in miru. Zoper kršitelja je bila izrečena globa 250 evrov. Bazilika ali timjan? Policisti so zaustavili osebni avtomobil in 26-letnemu vozniku zasegli pvc zavitek s posušenimi rastlin- PRODAMO - ODDAM enosobno opremljeno stanovanje s parkiriščem od 1.9. 2016 - do 30.6.2017. Tel.: 040/732-666 - v Semedeli PRODAM garsonjero (22,53 m2) brez balkona, blok 1 nadstropje + klet 3m2, adaptirana leta 2010 z vso pitrebno dokumentacijo. Ogrevanje klima ali drva. Prodam za 55. 000 evr ali zamenjam za podobno v izolski ali piranski občini. Informacije na mail: ines-mayer67@gmail.com - V starem mestnem jedru ODDAM študentki v najem sobo s souporabo kopalnice in kuhinje. Informacije na tel.: 030/292-956 skimi delci. Po rezultatu analize sledi zoper kršitelja hitri postopek zaradi kršitve Zakona o proizvodnji in prometu z prepovedanimi drogami. Ko bo velik bo mehanik Policisti so zaustavili 16-letnega voznika Piaggio Zip 25, za katerega je bil odrejen izredni tehnični pregled, ki je pokazal hitrost 60 km/h. Kolo z motorjem je bilo zaseženo, podan obdolžilni predlog na sodišče za prekrške. Vozil je, pa ne bi smel Policisti so zaustavili 24-letnega voznika osebnega avtomobila iz Kopra. Pri kontroli listin je bilo ugotovljeno, da vozi v času, ko mu je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje. Zoper voznika je bil odrejen tudi alkotest, ki je pokazal 0.18 g/ kg alkohola v krvi. Vozilo so zasegli in ga predali izvršitelju, zoper voznika bodo podali obdolžilni predlog na sodišče za prekrške. Kozarec je bil preglobok Policisti so zaustavili 52-Ietnega voznika osebnega avtomobila, zoper katerega je bil odrejen alkotest, ki je pokazal 0.81 mg/l. Policisti so vozniku odvzeli vozniško dovoljenje in ga bodo poslali z obdolžilnim predlogom na sodišče za prekrške. Zbežal je Policisti so pod Belvederjem obravnavali prometno nesrečo z materialno škodo in pobegom povzročitelja. S pridobljenimi podatki na kraju ogleda prometne nesreč in z zbiranjem obvestil je bil isti večer izsleden 45-letni povzročitelj prometne nesreče iz Kopra, kateremu je bil odrejen alkotest, ki je pokazal 0,42 mg/l alkohola. Vozniku je bila prepovedana vožnja, začasno odvzeto vozniško dovoljenje ter izrečena globa. NAJAMEMO - Iščem enosobno stanovanje ali garsonjero v Izoli ali Kopru za eno osebo po ugodni ceni. 051/444-476 - Za daljše obdobje iščem manjše stanovanje v Izoli ali Kopru, kjer so dovoljeni hišni ljubljenčki. Največ 350 eur skupaj s stroški. 040/896-509 Etozas - Prodam grozdje refošk, certi-ficirane ekološke pridelave in vrhunske kakovosti, po ceni 0,65 eur/kg. Tel.: 040/247-827 EEMtamašo c®™™ +386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi bogate MALICE 4,00 € - 5,00 € okusna KOSILA 7.00 € prava nedeljska KOSILA 8.0 € Saj veste kje? Med parkom in Lonko. Običaj je že, da se vsi izolski prvošolci na prvi dan šole zberejo pred Riviero oziroma izolsko srednjo šolo, kjer jim pripravijo krajši zabavni program, za konec pa jih izolski župan počasti s torto velikanko. Tudi letos je bilo tako in tudi torta je bila menda super.. So slučaji in slučaji. Za tega se ne ve ali je bil slučajen, vendar se je zgodilo, da so se na odprtju razstave v Plaču Izolanov naenkrat znašle same v črno oblečene obiskovalke. Nekaj časa so se presenečeno ogledovale med seboj, potem pa stopile skupaj in nastala je ta-le fotografija. Med kuharje na letošnji Bazilikijadi sta se pomešala tudi ljubljanski podžupan Janez Koželj in evroposlanec Ivo Vajgl. Koželj je menda prišel zato, da se pomiri zaradi dogodkov o katerih na 2. strani piše kolumnist Zoran Odič. Ivo Vajgl pa zato, da dokončno uskladimo program obiska evropskega parlamenta, ki ga, za Izolane, pripravlja za konec septembra.