»DELO« IZHAJAL OD I. MAJA «5» PO ZDRUŽITVI »UUDSKE PRAVICE«, KI JO JE S?0ifc6*itA 1934 ustanovila komunistična PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLO-VENlSKEGA POROČEVALCA«, KI GAJE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRO N TA S LO VENSKEGA N ARO D A
LJUBLJANA,
GLASILO
S0C,»UST>C1.f
LJUDSTVA
SLOVENIJE
Pr ol£ ta rči v s e
Glavni urednik Janez Vipotnik Odgovorni urednik Ivan Šinkovec
petek, 24. lebruarja 1961 - Leto 111., štev. 53
Sklep
Izvršnega
Centralnega komiteja ZKJ
v začetku decembra je bila objavljena Izjava s posvetovanja komunističnih in delavskih partij, ki je bilo novembra
v dcvi.
,akor je znano, vsebuje ta listina spet zelo grob napad na .vezo komunistov Jugoslavije, na našo zunanjo in notranjo politiko, na socialistično Jugoslavijo v celoti.
Pod firmo »ideološke razprave«, na podlagi Izjave s posvetovanja, so začeli dejansko premišljeno akcijo z določeno politično vsebino. Taka akcija dejansko izpodkopava sodelovanje med našo državo in drugimi socialističnimi državami, izpodkopava in otežkoča večino naših, kakor tudi drugih predlogov in pobud za nadaljnje izboljšanje in napredek medsebojnih odnošajev.
Smoter tega napada je napačno prikazati odnose med Jugoslavijo in drugimi socialističnimi državami v preteklosti omalovaževati in prikr.ti uspehe socialistične graditve v naši državi in njen prispevek k razvoju socializma v svetu, nadalje širiti napačne informacije o naši državi in nadaljevati politiko, ki bi ovirala socialistični razvoj Jugoslavije, jemati ugled njem potrjeni politiki aktivne in miroljubne koeksistence. politiki odločnega boja proti kolonializmu in imperialističnemu vmešavanju v notranje zadeve drugih držav. Nenačelni m za socializem škodljivi napadi na Zvezo komunistov Jugoslavije hudo jemljejo ugled Izjavi.
Tak odnos do socialistične Jugoslavije je v očitnem nasprotju s tistimi gledišči izjave, ki razglaša nujnost podpore in pomoči vsem miroljubnim, demokratičnim, naprednim in socialističnim silam v svetu. Nenehni napadi na Jugoslavijo, ki je njena zunanja in notranja politika posvečena izključno boju za napredek socializma, za utrditev miru v svetu, proti imperializmu in proti vsem oblikam nacionalne neenakopravnosti. pomeni dejansko še en poskus, neki socialistični državi z zunanjim pritiskom vsiliti metode v odnosih med socialističnimi državami, ki ne ustrezajo niti prvobitnim načelom socializma niti koristim narodov Jugoslavije.
Izvršni komite Centralnega komiteja ZKJ je v želji, da bi omejil negativne posledice takega napada, kolikor mogoče malo reagiral.
Kaže pa, da to našo vzdržnost popolnoma napačno razlagajo.
To se zrcali v dejstvu, da se je od časa, ko je bila objavljena Izjava, goma proti socialistični Jugoslaviji nadaljevala in se razširila ne le v ljudski republiki Kitajski in Albaniji, temveč tudi v Sovjetski zvezi in v nekaterih drugih državah in partijah Na plenumu, ki so jih imeli ob Izjavi, v časopisih in časnikih, po radijskih oddajah in predavanjih, so nadalje napadali našo državo in našo zunanjo in notranjo politiko.
Višek teh napadov je bil dosežen na četrtem kongresu albanske partije dela. ki je minil v znamenju grobih provokacij proti naši državi ob navzočnosti m podpiranju teh napadov po delegacijan komunističnih partij drugih držav, zlast nekaterih držav iz tabora.
Albanski kongres zelo jasno kaže, kakšnim silam v delavskem gibanju služijo napadi v Izjavi z moskovskega posvetovanja proti socialistični Jugoslaviji in kako albanskemu vodstvu ni bilo težko narediti korak naprej od grobih napadov na našo državo v smeri histerije hladne vojne, pustolovstva in policijskih nakan. Tudi tokrat skušajo s provokatorskim vpletanjem Jugoslavije razvozlati neki svoj občutljivi notranji problem.
Četrti kongres albanske partije dela je potekal v znamenju protijugoslovanske gonje in to v času, ko je pozornost vseh naprednih ljudi in gibanj obrnjena k dogodkom v Afriki, ko so vsa prizadevanja miroljubnih sil usmerjena k temu, da bi preprečila širjenje hladne vojne in k ustvarjanju pogojev za uveljavitev politike miru in aktivne koeksistence. Pri vsem tem pa na omenjenem kongresu ni bilo niti ene delegacije, ki bi si v kakršnikoli obliki upala odkloniti tako smer, čeprav je jasno, da taka smer izvira samo iz globoko protisocialističnih teženj. Nasprotno, številne izmed njih so jo celo podprle. To samo potrjuje globoko pravilnost našega kritičnega odnosa do moskovske deklaracije decembra 1960. ki ima lahko samo škodljive posledice ne le za stvar socializma, temveč tudi za prizadevanja za utrditev miru v svetu.
Zato provokacije hladne vojne Enverja Hodže proti socialistični Jugoslaviji hudo kompromitirajo ne le albansko vodstvo, temveč tudi tiste sile, Id ga v tem podpirajo.
Spričo' takega razvoja gonje ie izvršni komite Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije sklenil, da bo objavil referat Veljka Vlahoviča, ki ga je imel na razširjeni seji izvršnega komiteja 10. februarja, da bi se z njim seznanile organizacije in članstvo Zveze komunistov Jugoslavije kakor tudi članstvo drugih družbeno političnih organizacij.
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA ZVEZNEGA ODBORA SZDL JUGOSLAVIJE
S SPREMEMBAMI V GOSPODARSKEM SISTEMU
V NOVO OBDOBJE RAZVOJA •DRUŽBENIH ODNOSOV
Novi gospodarski sistem jo v skldda s politiko, ki jo je nakaza! V. kongres SZĐLJ - Izpopolnjevanje oblik delitve dobodka po dela in poglabljanje delavskega samoupravljanja je ndfvažnejša Daloga gospodarskih organizacij - Družbeno ekonomski odnosi v družbenih dejavnostih bodo sproščali svobodnejšo in učinkovitejšo aktivnost - Le kolektivi, Ja bodo v teh pogojih dosegali večje rezultate v proizvodnji in storilnosti, bodo imeli trajne uspehe - Novi gospodarski ukrepi terjajo vsestransko aktivnost komune - Zagotoviti je treba učinkovito družbeno in politično kontrolo
BEOGRAD. 23. febr. (Tanjug). Pod predsedstvom Aleksandra Rajkoviča je bila danes v Beogradu razširjena seja Izvršnega odbora Socialistične zveze. Na njej so obravnaval! vprašanj#'nadaljnjega razvoja gospodarskega sistema in družbenih odnosov Ili v* tèi zvezi tudi politične naloge Socialistične zveze. O nadaljnjem razvoju gospodarskega sistema je poročal Mijalko Todorovič.
Izvršni odbor je razpravljal o pripravah na proslavo. 1. maja, sprejel je'proračun Zveznega odbora in sklep o višini članarine v Socialistični zvezi. Sprejel je tudi sklep o sklicanju plenarne seje Zveznega odbora, ki bo 20. marca, za novega predsednika komisije za mednarodne stike Socialistične zveze pa je izvolil člana Izvršnega odbora Dobri voj a Vidiča.
Izvršni odbor ZO SZDLJ je odobril referat tov. Mij alka Todoroviča in sprejel naslednje sklepa:
S predvidenimi mi se že nad bolj vskdajuje razdelitev do-# hodka med delovnimi kolek*-'' ti vi in družbeno stalnostjo sT procesi, ki se že razvijajo na področju razdelitve dohodka znotraj gospodarskih organizacij. Dohodek in njegova uporaba se osvobajata zdaj že nepotrebnih davčnih in drugih omejitev. Materialna baza podjetij in komun se bo dosledneje razvijala v odvisnosti od uspehov v gospodarjenju -s sredstvi in delom, od dejanskih sadov gospodarjenja. Delovni kolektivi dobivajo večjo samostojnost v poslovanju, v razdelitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov in večje pravice v uporabi skladov gospodarskih organizacij. Vse to ustvarja pogoje za uspešnejše poslovanje gospodarskih organizacij ne samo v proizvodnji marveč tudi v invekfcrjsk*'. dejavnosti.
sistemav ,so v skladu z
Spremembe v sistemu razdelitve dohodka gospodarskih organizacij, v sistemu in politiki cen, v kreditnem in bančnem sistemu, kakor tudi drugi ukrepi, nanašajoči se na spremembe in nadaljnji demokratični razvoj našega družbenega in gospodarskega
ihakioiOD ojin
darsko politiko, ki jo je začrtal V. kongres SZDLJ v referatu tovariša Josipa Broza Tita in ki je prišla do izraza v novem petletnem planu. Ustvarjajoč še širše možnosti za razvoj pobude delovnih ljudi in delovnih kolektivov, za še hitrejše naraščanje delovne sterilnosti, so te spremembe jamstvo, da bomo tempo gospodar, razvoja, predviden s petletnim planem, ne samo dosegli, marveč tudi presegli.
S temi spremembami se še dosledneje uveljavlja temeljno demokratično načelo o socialističnih družbenih odnosih: pravica delovnih ljudi do razdelitve dohodka po delu.
Na tej podlagi je mogoče še svobodnejše delovanje objektivnih ekonomskih zakonov ob nenehni krepitvi pravice delovnih ljudi in njihovih kolektivov pri odločanju v gospodarskih zadevah.
Svobodnejša razdelitev dohodka nujno terja nadaljnjo razširitev družbene in politične odgovornosti ter pravic delovnih ljudi in njihovih kolektivov ter njihovih družbenih in političnih organizacij.
Spremembe v gospodarskem ^ sistemu so podlaga za popolno odpravo državno-mezdnih odnosov, za odstranitev ostankov i kapitalističnih i birokratsko-etatističnih družbenih odnosov, za popolno uveljavljenje svobodnega dela.
S tem stopa jugoslovanska socialistična skupnost v novo etapo razvoja socialističnih družbenih odnosov.
ustvarjajo pogoje 'zet boljše poslovanje in hitrejši ‘razvoj socialističnih gospodarskih organizacij, ki poslujejo na torišču kmetijstva (podjetja, zadruge). kar . bo pomenilo nadaljnji hitrejši razvoj kmetijstva. nadaljnjo krepitev' socialističnih družbenih odnosov na tem področju.
Najvažnejša naloga gospodarskih organizacij v teh pogojih ter vseh družbenih in političnih sil v delovnih, kolektivih postaja izpopolnitev oblik razdelitve po delu znotraj podjetij, poglabljanja samoupravljanja, še šrirše vključevanje neposrednih proizvajalcev' v proces upravljanja. proizvodnje in razdelitve. Spremembe bodo nadalje omogočile, da bo pobuda vsakega delavca, njegove ožje delovne skupnosti in. vsega kolektiva, prišla še bolj do izraza. To bo prispevalo' k nadaljnjemu odkrivanju obstoječih rezerv in opozorilo na nove možnosti za hitrejši razvoj proizvodnje in delovne storilnosti. To je hkrati tudi najboljša pot, da izkoristimo vse v možnosti; ka»'jih' /prinaša novi sistem razdelitve. Takšen razvoj ’bo. terjal temeljite spremembe v organiziranju gospodarskih organizacij. To bo resno analitično ih študijsko delo.
Z včerajšnje seje Izvršnega odbora Zveznega odbora'SZDL Jugoslavije
nost; kulturna dejavnost) uvajamo temeljno načelo razdelitve dohodka po delu. Na tej podlagi dobe delovni ljudje v teh družbenih dejavnostih iste osnovne pravice..v. organiziranju svojih ustanov in organizacij - ter v razdelitvi skupnega in osebnega dohodka. kakor delovni ljudje v’ go-spođaršk'h -'organizacijah. S tem postaja; sistem razdelitve
dohodka —' in sicer po delu V temeljno' in "splošno načelo, na katerem' slone proizvodni ;sin družbeni odnosi'v vsej naši socialistični skupnosti.
Smisel teh sprememb' v ■’družbšaii -jdejg>Tipsti" je. v tem., -. da • ‘u^tvarlnib * d^^ene..an-"^b-*sj>odarske*‘ odribšb'' ‘za Šer' svobodnejšo in' -še-učinkovitejšo • aktivnost, za krepitev pobude.
- za . doslednejše ‘nagrajčvanje
SPREJEM PRI BORISU KRAIGHERJU
LJUBLJANA, 23. febr. — Danes je predsednik Izvršnega sveta LS LRS Boris Kraigher v prisotnosti Članov Izvršnega svela Toneta Boleta, dr. Marijana Dermastie m irig. Viktorja Kotnika sprejel čtene iniciativnega odbora Zbornice za, industrijo, rudarstvo, gradbeništvo in promet LRS.
Ing. Ivo Klemenčič je obvestil predsednika Izvršnega sveta Borisa Kraigherja o delu iniciativnega odbora, makar so se prisotni zadržali v krajšem razgovoru;* govorili so 'predvsem o najogahv nove zbornice v zvezi s sprenrtmbamf m '■ dopolnitvami našega gospodaj^e^ sistéma. ' p v
učinkovitosti in uspehov v delu ter ustvarjalnosti, prav tako pa tudi za čim svobodnejše in učinkovitejše uveljavljenje sposobnosti vsakega posameznika.
To sp zelo daljnosežne in zelo globoke spremembe v -življ_enju in delu organizacij . in ustanov v teh dejavnostih. Da bi jih učinkovito uveljavili. je nujno potrebno — podobno kot v dejavnosti gospodarskih organizacij — da .vodilni oegani. ustanov, vse družbene. in politične organizacije posvete hajvečjo pozornost pojasnjevanju nove smeri razvoja, zlasti pa praktičnemu .uveljavljanju, teh ukrepov.
Tudi v druge družbene dejavnosti (prosveta, zdravstvo, informativno-založniška dejav-
DELO 0DB0B0V Z VEZ NE LJUD S K E SKUPŠČINE
Začetni
se spremene v
BEOGRAD, 23. febr. (Tanjug). Štirje odbori Zvezne ljudske skupščine so razpravljali danes dopoldne o predlogih novih gospodarskih ukrepov ter o predlogih predpisov o pokojninskem zavarovanju, delovnih odnosih, podaljšanju mandata delavskih svetov* in odlikovanjih.
Skoraj o vseh teh predpisih so že razpravljali v skupščinskih odborih, toda v oblita zakonskih načrtov. Po včerajšnji seji Zveznega izvršnega sveta pa so ti predpisi dostavljeni skupščini kot dokončni zakonski predlogi, ki bodo verjetno na dnevnem redu prvih sej Zvezne ljudske skupščine, ki je sklicana za 28. februar.
Odbora za socialno politiko in ljudsko zdravstvo ter za vprašanja dela in socialnega zavarovanja sta poslušala dopoldne na skupni seji obrazložitev o spremembah v zakonih o delovnih razmerjih ter o pokojninskem zavarovanju, ki jih je podal sekretar Zveznega izvršnega sveta za delo
Ljupčo Arsov. V odborih so nato razpravljali o podrobnostih ter sprejeli predlog za spremembo zakona o pokojninskem zavarovanju.
Gospodarski odbor Zveznega zbora je proučeval predloge predpisov, ita se nanašajo na spremembe v sistemu delitve dohodka in sredstev gospodarskih organizacij.
V debati o zakonskem predlogu o sredstvih gospodarskih organizacij je odbor sprejel pomembno dopolnitev. Le-ta uvaja obveznost za gospodarske organizacije, da odplačajo skupnosti svoje začetne sklade obratnih sredstev. Dejansko se bodo spremenili začetni skladi obratnih sredstev ali po-
sebni krediti, dodeljeni namesto začetnega sklada, v dolgoročna posojila. Podjetja jih bodo morala odplačati v ,15 do 33 letih. Nezadostno, akumula-. tivne panoge, na primer trgovina, bi odplačevale posojilo 33 let, najbolj akumativne pa 15 let. Menijo, da bo 'takšna rešitev ustvarila enakopravne pogoje za. delo gospodarskih organizacij..'
Odbor za organizacijo oblasti in upravo je sprejel predlog zakona o podaljšanju 'man-' data delavskih: svetov ria- dve leti ter predložene spremembe v zakonu o odlikovanjih. Spremembe v zakonu o odlikovanjih predvidevajo možnost, da pooblasti predsednik republike v vojnih pogojih posamezne višje vojaške starešine, da podeljujejo nekatera vojna odlikovanja. Razen tega se uvajajo. namesto dosedanjih dodatni, nazivi. Tako bi na primer -red: Jugoslovanske zve-
zde I. reda nosil naziv. Red jugoslovanske zvezde z lento. Red zasluge za narod I. stopnje pa bi postal Red zaslug -za uarpd z; zlato zvezdo. Redi dela L, II.’ in III. stopnje naj: bi 'bili - v prihodnje redi dela z rdečo, zastavo, z zlatim vencem' in s srebrnim venčen in tako dalje.
Po rangu naj J»! bil na prvem mestu Red jugoslovanske velike zvezde, nato Red svobode, Red narodnega- heroja, Red junaka socialističnega dela, Red narodttfc cisv0b6$t^, Red- jugosiovaftSfce : zfcme z lento, Red vojne 'zastave' itd. ’
V dosedanjem medvojnem rangu. 35 redov bi prišlo do določenega premika. R0 republike z, zlatim venčen (doslej I. atoiftije) bi‘ se premaknil s 13. na lO.m&fa, Red .Nalike & srebrnim -vencem- m*
j stopnje) zna 1$. i«J.
• Odbori so popoldne nadaljevali delo.
- Uvedba novega sistema raz-• .delitve dohodka bo prinesla ; prehodne težave v posameznih ^podjetjih-, ustanovah in posameznih komunah. Stimulativni-instrumenti so hkrati .tudi „ostrejši za tiste, ki/ iz katerih-. koli; razlogov zaostaj a jo- v qčin-, kovitosti v : proizvodnji . ali „ustrezni dejavnostih Praviloma ..pa' imajo takšni, kolektivi .tudi . velike notranje- rezerve, ki jih lahko uporabijo: za naglo-; pre-.cmagovanje . trenutnih težav. .Zato - je • treba .nove: ukrepe uveljavljati- tako, da: jih presojamo v luči ‘njihovega /dolgoročnega pomena; ne pa ozirati se samo na trenutne težava ki utegnejo nastati v posa-meznih* organizacijah. Vera v lastne sile in možnosti v pogledu pridobitve večjega dohodka z učinkovitejšim in .boljšim delom bo najboljša orientacija za odstranjevanje sedanjih pomanjkljivosti in za to, da bomo dosegli nadaljnje uspehe.
j Spremembe v družbenem in .gospodarskem sistemu ne spre-.minjajo osnovnih odnosov v pogledu razvoja nezadostno .razvitih področij, določenih v _ petletnem planu. Takšna po-_moč je nujno potreben dolg .solidarnosti delovnih ljudi, je pa tudi. pogoj za -kar. najhi- • trejši .materialni napredek vse skupnosti. Družbena skupnost bo morala prilagoditi oblike pomoči novim razmeram, ki izyirajo iz. novih odnosov v gospodarskem sistemu, zlasti na 1 področju materialne biotehnične pomoči.
proizvodov in storitev narasle, drugih pa padle.
Skupek teh premikov zagotavlja zboljšanje družbenega standarda, in sicer ne samo v pogledu predvidenih uspehov v prihodnjih petih letih, marveč zagotavlja tudi zboljšanje, predvideno v planu za leto 1961. Predvideni premiki v cenah so zagotovljeni predvsem •z gospodarskimi ukrepi, kakor je povečanje proizvodnje, ohranitev potrošnje v določenih '-mejah, večji uvoz nekaterih proizvodov in pod. Napačna bi bila orientacija posameznih podjetij, da bi z neupravičenim zviševanjem cen zboljše-vala svoj materialni položaj na račun drugih kolektivov ali na račun stabilnosti gospodarstva. Cilj dosledne uporabe novih ukrepov7 v razdelitvi dohodka je stabilizacija odnosov j v* gospodarstvu in na trgu.
v Samo tisti kolektivi, ki bodo -v teh razmerah želi večje vuspehe v proizvodnji in storilnosti, bodo dosegali trajne . uspehe. Zdaj. na prehodu na -novi sistem, je eden glavnih .razlogov za uspešno uveljavljanje pozitivnih sprememb v našem gospodarstvu, da se gospodarske organizacije usmerijo na večjo proizvodnjo in storilnost. na uspehe, sloneč na -dejanskih sadovih dela.
Družbena skupnost po pravici pričakuje od vodilnih or--ganov gospodarskih organizacij, zlasti pa od delavskih svetov in političnih organizacij, da bodo vodili posle svojega podjetja v skladu s to politiko in tako pripomogli k učinkovitejšemu in hitrejšemu uveljav-. ljanju novih odnosov.
Istočasno mora dobro organizirana in učinkovita družbena kontrola nad cenami z metodologijo. ki bo slonela na zakonih socialistične blagovne proizvodnje, bistveno pripomoči. da se bodo cene prosto formirale v okviru splošne gospodarske nujnosti in da se kar najbolj preprečijo poizkusi posameznih proizvodnih organizacij, da bi z neupravičenim zviševanjem cen motile družbeno določene pogoje razdelitve.
S .sprè/>;.mà pri. predsedniku Izvršnega sveta Ljudske- skupščine LRSvBerisu Kraigherju
Predvideni ukrepi vsebujejo določene premike cen v cilju . izenačevanja pogojev gospo -. darjenja za posamezne dejavnosti uspešnejšega nastopa našega, gospodarstva na svetovnem trgu, dojemanja dejanske produktivnosti in Rentabilnosti nekaterih gospodarskih panog. Pri tem bodo cene nekaterih
Poudariti je treba zlasti novi položaj komune kot udeleženca v razdelitvi in njeno vlogo v samem uveljavljanju nove-
(Nadaljevanje na ^ strani)
VREME
Napoved za petek: V zahodnih krajih Slovenije pretežno jasno, v vzhodnih zmerno obtočno vreme. Zjutraj in dopoldne v kotlinah megla a!<i nzSca oblačnost. Temperature ponoči med —1 in 4, v Primorju 8. čez den do 8, v Primorju 15 stopinj C.
Nekaj podrobnosti o
Nove tarife v prometu
S tiskovne konference sekretarja za promet in zveze Zveznega izvršnega sveta Marina Cetiniča
v na seji ZIS
Beograd. 23. febr. Dosedanje tarife v nekaterih prometnih panogah zlasti v železniškem, zračnem in PTT prometu, je poudaril na današnjem sestanku z novinarji sekretar za promet in zveze ZTS Marin Cetinič, so takšne, da večkrat niso krile niti neposrednih prevoznih stroškov V takšnih razmerah je bila ne le skupnost prmorana dajati dotacije, da je bil omogočen razvoj posameznih prometnih panog, marveč tudi kolektivi niso bili zainteresirani na zboljšanju storitev, na bolj racionalni uporabi prevoznih sredstev in izkoriščanju rezerv.
Takšen položaj je terjal, da tudi železnice preidejo na ekonomsko poslovanje, da bj se zagotovilo razvijanje delavskega samoupravljanja in da bi zbrali potrebna sredstva za razvoj posameznih prometnih panog. Spričo razmer v gospodarstvu in potrebe, da zaščitimo standard državljanov, se bodo tarife zviševale postopoma. Na železnici bi bilo treba zvišati tarife za 25 %, da bi gospodarskim organizacijam v tej panogi omogočili poslovati in gospodariti z enakimi pogoji. kakor gospodarijo druge gospodarske organizacije. Toda tarife v potniškem prometu na železnicah bodo zvišane povprečno samo za 15 %. Pa tudi po novih tarifah čeprav bodo delno zboljšale materialni položaj gospodarskih organizacij v prometu, je poudaril Marin Cetinič, bo znatno število storitev še zmerom pod neposrednimi stroški in skupnost bo rala doplačevati k posameznim voznim olajšavam, ki ostanejo v veljavi.
NOVE TARIFE
V PROMETU
Delež tarif v osebnem dohodku, ja poudaril Marin Cetinič, bo tudi po zvišanju še zmerom znašal manj kakor en odstotek, vtem ko znaša v drugih deželah približno 1.5 %.
Tarife v železniškem prometu se bodo zvišale v prevozu potnikov povprečno za 15 %, v blagovnem prometu za 12,7 %, v zračnem prometu za 15 do 20 %. v cestnem prometu za potniški prevoz za kakih 15 %, za blagovni 8 do 15 %, v rečnem prometu pa za 15 %. V pomorskem prometu bo zvišanje tarif različno in odvisno od vrste plovbe.
Ker takšno zvišanje ne omogoča železnicam preiti na ekonomsko poslovanje in jih tudi ne izenačuje z drugimi gospodarskimi organizacijami, bo potrebno, da se prometu tudi v prihodnje omogoči ugodnejši položaj v pogledu plačevanja obresti in sprispevka iz dohodka federaciji. Gospodarske organizacije bodo na področju železniškega prometa plačevale 2 % obresti na poslovni sklad, plačevanja prispevka federaciji iz dohodka pa bodo oproščene.
VOZNE OLAJŠAVE
ZA LETNI DOPUST
OSTANEJO
NETZPREMENJENE
Družbena skupnost lahko iz socialnih razlogov in za zagotovitev standarda ter ugodnejših pogojev za potovanje na letne počitnice in razvedrilo, kakor tudi za zadovoljitev drugih družbenih potreb potovanja. predpiše vozne olajšave v potniškem prometu v vseh prometnih panogah. Za takšne vozne olajšave bo krita razlika v ceni. Takšna načela, je rekel Marin Cetinič. bodo omogočila. da bodo ostale vozne olajšave za letni dopust v letošnjem letu na lanski ravni, da bodo torej znašale 75 %.
Vozne olajšave bodo uživale dijaške ekskurzije, skupinska potovanja pionirjev, otroci in mladina, oocamezna potovanja rednih dijakov, narodni heroji. nosilci partizanske spomenice. Karadjordjeve zvezde z meči. slepci. invalidi itd. Zmanjša se vozna olajšava za mesečne vozovnice za dijake in odpravi se olajšava za sejme, razstave in druge prireditve, za nedeljska in praznična potovanja, za kolektivna potovanja družbenih organizacij. Za mesečne vozovnice delavcev jn uslužbencev železnice pa bodo lahko železnice dajale olajšave v skladu s svojimi gospodarskimi koristmi, z gospodarskimi organizacijami pa bodo lahko sklepale pogodbe o pogojih prevoza delavcev in uslužbencev, stanujočih izven delovnega mesta.
SPREMEMBE
V BLAGOVNIH TARIFAH
Spodnja meja železniške blagovne tarife se zviša od 3 na 6.5 din za netotonski kilometer. Nižja bo prevozna tarifa za lignit, in sicer 4.5 din za netotonski kilometer Skupnost bo železnici regresirala za ta prevoz največ 3.5 milijarde. Gornja meja ostane tudi v prihodnje 18 din za netotonski kilometer. Zvišajo se tarifne progresije za proge izpod 150 km, da bi se s podražitvijo železniškega blagovnega prometa na krajših progah gospodarske organizacije bolj usmerile na cenejši cestni promet. Hkrati je prekvalificirano tudi blago in namesto 12 bomo imeli odslej 10 tarifnih razredov. Ti razredi naj bi se še zožili in razpon voznine med najnižjimi in najvišjimi tarifnimi razredi zmanjšal. Tarifni razredi so se premaknili samo od XII. do vključno V. tarifnega razreda. V veljavi ostanejo začasne izjemne tarife za nekatere vrste blaga, kar bo omogočilo prevažati to blago po nižjih tarifah. To velja za premog, boksit, živinsko krmo, sadje in soč'vje ter nekatere druge proizvode. Pri drugih prometnih panogah, ki prosto formirajo in predpisujejo cene svojih tarif v prevozu blaga, bodo tarife morda zvišane manj kakor na železnici.
Povečanje pokojnin
Triletna uporaba zakona o pokojninskem zavarovanju je pokazala, da so potrebne v njem nekatere spremembe, da bi bilo mogoče zvišati vse pokojnine v skladu s splošnimi možnostmi in potrebami, da bi se zboljšal standard upokojencev.
ZVIŠANJE SPLOŠNE
RAVNI POKOJNIN
V minulih treh letih so se osebni prejemki ljudi v delovnem odnosu zvišali in njihov standard zboljšal, pokojnine pa niso bile ustrezno zvišane. Spremembe v ravni pokojninskih osnov so bile uveljavljene samo v zvezi s splošnim kompenzacijskim zvišanjem osebnih dohodkov in zaradi zvišanja najemnin. Razen tega so nastale v zadnjih treh letih znatne spremembe v realni vrednosti pokojnin. Spričo tega je v spremembah zakona o pokojninskem zavarovanju predvideno zvišanje povprečnih pokojninskih osnov za 15 odstotkov s tem, da se v skladu s sestavo razpona pokojninskih osnov, določenih z zakonom, zvišanje giblje od 24,3 odst. v XX,. najnižjem. do 7.48 odst v I. a, najvišjem zavarovalnem razredu.
Tako se v XX. zavarovalnem razredu pokojnine zvišajo na 8.950 ali za 1.750 din. Skupno zvišanje v XIX., XVIII.. XVII. in XVI. zavarovalnem razredu znaša 1.700 din, v XV. 1.750, v XIV. 1.8000, v VIII. 2.200. v
III.	2.600, v I. 2.700, v I. a za-
Ta leden v »Romanistu«
Slovenska izdaja tednika »Komunist« objavlja v tem tednu: Sklep izvršnega komiteja Centralnega komiteja ZKJ; Referat Veljka Vlahoviča na razširjeni seji izvršnega komiteja Centralnega komiteja ZKJ; Korak nazaj; Marko Kozman: Togo — dolga in težavna pot do neodvisnosti; Četrti plenum Centralnega komiteja ZK Srbije — Referat Milija Radovanoviča in Draže Markovi ča: Kaj je vzrok splošnega teoretiziranja v ideološki vzgoji: Nninost predizobrazbe; Ob 40 - letnici Cesaričevega knjižnega dela: Pesnikov jubilej;
varovalnem razredu pa 2.750 din. Da ne bi nastale razlike med sedanjimi in bodočimi pokojninami v škodo bodočih upokojencev, se je povečal tudi razpon zavarovalnih razredov.
VSKLADITT RAVNI
NOVIH IN STARIH
POKOJNIN
Med starimi in novimi upokojenci je razlika v pogledu višine pokojnin, ker so sn stari upokojenci pridobili pravico do pokojnine na podlagi znatno manjših osebnih prejemkov, kakor so bila prejemki po letu 1957. Zato je zdaj kvalificirane delavce z razvrstitvijo po osebnih dohodkih mogoče razvrstiti v VIII. ali VII. zavarovalni razred, visoko kvalificirane pa v V. ali IV. Stari upokojenci s 30 ali več let službe so dosegli kvečjemu XI. razred, če je šlo za kvalificirane, in VIII. razred, če je šlo za visoko kvalificirane delavce. Uslužbenci na delovnih mestih. za katera je potrebna srednja strokovna izobrazba, lahko pridejo zdaj v V. zavarovalni razred, uslužbenci z višjo strokovno izobrazbo pa v III. ali višji razred, vtem ko pridejo stan upokojenca v najboljšem primeru v IX. ali VIII zavarovalni razred. Te neskladnosti je moč odstraniti ali ublažiti samo s priznanjem pokojninskega staža in ustreznimi premiki v zavarovalnih razredih starih upokojencev, določenih za posamezne stopnje strokovne izobrazbe. Kot kriterij za premike razredov bodo veljali tisti zavarovalni razredi, v katere pridejo zdaj zavarovanci na delovnih mestih, za katera je potrebna ustrezna stopnja strokovne izobrazbe. Zato je vsem upokojencem, razvrščenim v pokojninske oziroma zavarovalne razrede po strokovni izobrazbi in delovnem stažu, omogočena razvrstitev v nove zavarovalne razrede na podlagi strokovne izobrazbe, potrebne, za delovno mesto, in določenega pokojninskega staža. V skladu s formiranjem osebnih dohodkov in plač uslužbencev po kategorijah strokovne izobrazbe v obdobju 1958 do 1960 in v zvezi s premikom razvrstitve sedanjih upokojencev je bil za vskladitev ravni starih in novih pokojnin potreben premik najvišjih mejnih razredov, do
katerih je moč razvrstiti zavarovance po kategorijah delovnih mest. S premikom zavarovalnih razredov bo zvišanih
180.000	pokojnin. Kakih’ 40:000 delavcev bo imelo za 27% do 34% večje osebne pokojnice kakor doslej, 35.000 uslužbencev pa za 29% do 48%. V skladu s temi ukrepi bo zvišanih 86.000 delavskih in
19.000	uslužbenskih invalidskih pokojnin.
SKLADNEJŠI ODNOS MED DRUŽINSKIMI IN OSEBNIMI POKOJNINAMI
Po veljavnih predpisih se družinska pokojnina določi po odstotku cd osebne pokojnine, ki bi pripadla umrlemu zavarovancu, in sicer tako. da pride na enega uživalca družnnske pokojnine 60%, na dva 75%, vtem ko pripada polni znesek družini s štirimi ali več člani. Ker se osebne pokojnine določajo v odvisnosti od s+aža v razponu 40% do 100% pokojninske osnove, so družinske pokojnine, zlasti po smrti mlajših zavarovancev zelo nizke. V večini primerov so manjše od najnižje pokojninske osnove in se dopolnjujejo z zaščitnim dodatkom.
Da bi se zboljšala raven družinskih pokojnin, bo odslej kot podlaga za določitev družinske pokojnine veljala invalidska pokojnina, ki bi pripadala umrlemu zavarovancu" ker je ta pokojnina pri mlajših zavarovancih za 5% do 10% večja od osebne pokojnine'. Hkrati se zviša odstotek za enega ali dva uživalca, tako da znaša za enega 70%. za dva uživalca pa 80%. Ce pripada družinska pokojnina samo otrokom in vnukom, zakonski drug pa do nje nima pravice, znašajo odstotki 50. 60, 80 in 100%. kar je odvisno od tega. ali jo uživa en družinski član. dva ali več.
POKOJNINE
MED ZAPOSLITVIJO
Po veljavnih predpis:h imajo pravico do 50% pokojnme samo tisti zaposleni uživalci, ki so si pravico do pckojnine pridobili z izpolnitvijo sploš-
nih fkigojev' za pdlno ali nepolno pokojnino > ter- udeleženci NOV, ki so si pridobili pravico, do .pokojnine na podlagi pripoznahd^a "polnega ' pokojninskega staža.
V "praksP se dogaja, da ss zavarovancem -na njihovo zahtevo podaljša zaposlitev tudi po izpolnjenih pogojih za polno pokojnino, čeprav to z gledišča kadrovske politike ni potrebno. Dostikrat se dogaja, da so uživalci zaposleni na delovnih mestih - nižjih kategorij, kakor so jih imeli v rednem delovnem odnosu. Tako si s podaljšanjem dela prt opravilih- nižjih kategorij večajo polne pokojnine, ki so j-im bile odmerjene po delovnih m'stih višjih kategorij, kar nasprotuje zakonu. Ker naraščanje pokojnin ni omejeno. je čedalje, več pokojnin, ki presegajo zneske plač, ki so jih imeli uživalci pred upokojitvijo. Zato je bilo sprejeto načelo, da se polne osebne pokojnme lahko uovečajo največ do 50% n znašale b' kaik'h 105% osebnega dohodka, po katerem je bila pokojnina odmerjena.
S spremembami v zakonu o pokojninskem zavarovanju se zboljša status uživalcev pokojnin, ki jih; prejemajo borci. Namesto dosedanjega X. kot najnižjega zavarovalnega razreda. ki so. lahko bili vanj razvrščeni udeleženci -NOV od leta 1943, še določi kot začetni VIII. zavarovalni razred. Tako se zajamčena pokojninska osnova, zviša od sedanjih 13.950 na 18.500 din. Pravica do pokojnine oziroma do polovice pokojnine med zaposlitvijo po upokojitvi je zagotovljena ne samo borcem. ki so si pridobili pravico do pokojnine s tem, da so izpolnili polni staž. marveč tudi borcem, ki so si pridobili to pravico s tem, da so izpolnili 55; ožir-oma 50. leto. Te pravice ne bodo mogli več už:vati tisti državljani, ki jim je pravico do pokojnine borcev izjemoma pripoznala posebna komisija pred izpolnjenim ooirdm stažem in leti predpisanimi za pridobitev pokojnine.
Kolektivi bodo samostojno izgrajevali notranjo organizacijo in mehanizem delitve
Vrsta predlogov ZIS za spremembe in dopolnitve sedanjih zakonskih predpisov a delovnem razmerju
Stimulativnejše oblih;«.- nar grajevanja, ki jih uspešno uvajajo naša podjetja, narekujejo prilagoditev sedanjih predpisov o delitvi osebnih dohodkov novim pogojem. Res je sicer, da dosedanji zakon o sredstvih gospodarskih organizacij kakor tudi zakon o delovnih odnosih ne preprečujeta uvajanja naprednejših oblik nagrajevanja, drži pa tudi, da vsebujeta nekatera določila, ki so značilna za staro delitev skupnega dohodka, kar pogosto pomeni oviro pri uvajanju stimulativnejših oblik nagrajevanja.
S predlaganimi spremembami zakona o spremembah in dopolnilih zakona o delovnih odnosih — o katerih je na svoji zadnji seji razpravljal ZIS — naj b: ustvarili ustrezne pravne okvire in pogoje, da bi delovni kolektivi mogli svobodnejše ;n samostojnejše izgrajevati svojo notranjo organizacijo in mehanizem delitve, tako da bi bil kar najbolj v skladu s konkretnimi pogoji in doseženimi delovnimi rezultati. Pri tem ne gre prezreti, da predlagani zakon določa le osnove za delitev tistega dela čistega dohodka, ki je odmerjen za osebne dohodke delavcev. Načela za formiranje teh sredstev, ki pomenijo prvo fazo delitve čistega dohodka pa določajo Zakon o sredstvih gospodarskih organizacij in drugi ustrezni predpisi, ki skupaj z omenjenim zakonom tvorijo celoto.
BISTVENA NAČELA
Eno izmed bistvenih načel v predlaganih spremembah tega zakona je, da mora biti višina osebnih dohodkov odvisna od delovnega učinka delavca na delovnem mestu, od delovnega učinka organizacijske enote, v kateri je zaposlen in delovnega učinka gospodarske organizacije kot celote. V skladu s temi načeli omenjeni zakonski predlog ne predpisuje osnov in meril za določanje niti osebnih niti kolektivnih rezultatov dela, temveč prepušča gospodarski organizaciji oziroma delovnemu kolektivu, da jih samostojno določi v skladu s svojimi pogoji in potrebami gospodarjenja. Tako določene osnove in merila naj bi bilo moč izraziti v denarnih enotah ali drugih ustreznih merilih.
V skladu s takimi spremembami je sprejeto tudi načelo enotnosti osebnega dohodka, ki naj bi bila v tem, da bi imele vse osnove in merila za delitev osebnih dohodkov pri obračunu isto vrednost. S tem bi bilo opuščeno dosedanje prioritetno izdvajanje osebnih dohodkov na osnovi tarifne postavke, ki je v praksi večjemu delu osebnega dohodka delavca dajala značaj vsaj relativno zagotovljenega zaslužka.
DELITEV NA OSNOVI
OBRAČUNA EE
Med predlaganimi spremembami zakona je tudi določilo, da naj bi delitev osnovnih dohodkov temeljila na osnovi po
podarskih aisfr^ zadostovala minimalnih osebnih dohodkov, ta sredstva avtomatično zago-tovljala 'v breme občinskega ljudskega odbora, oziroma mu j.e zagotavljala kredit, kolikor Občinski ljudski odbor ni razpolagal s sredstvi. Po sedanjem predlogu bi potemtakem avtomatizem ostal samo v odnosu na skupni rezervir sklad občine. Kadar pa v tem skladu,, ne bi bilo sredstev, bi ljudski odbor odločal bodisi o zagoto- ; vitvi potrebnih sredstev, ali pa o sanci ji,, ali prisilni upravi v določeni gospodarski organizaciji ali — v skrajnem primeril — o likvidaciji podjetja.
ŠIRŠA POOBLASTILA OBRATOM
Vzporedno z liberalnejšo 'ureditvijo notranje razdelitve y. poglavju o osebnih dohodkih. so v omenjenem zakonskem predi ogu predvidene tudi. ipekatere spremembe določil o ‘sprejemanju in ^povedevaniti SeloVnega razmerja, delovnem Č&su. nadurnem delu in disciplinski odgovornosti.
V zakonskem osnutku so predlagana širša pooblastila obratom oziroma ekonomskim enotam. Le-ti naj bi samostojno ali prek ustreznih komisij odločali o sprejemanju in odpovedovanju delovnega razmerja, o delovnem času, o uvajanju nadurnega dela, kakor tudi o vprašanjih disciplinske odgovornosti
Gospodarske organizacije naj bi imele po tem zakonskem predlogu pravico, da si v skla-
'potrebami in „	__razdele de-
lovni čaš, pri čemer je možna tudi uvedba krajšega delovnega tedna.	-	.
NADURNO DELO BREZ FORMALNOSTI. .
Novi zakon naj bi razen tega še posebej uredil vprašanje nadurnega dela. Tako naj bi gospodarske .^organizacije mogle brez;, sedanjih jfprmalnosti odločati o ’"nadurnem delu, če b; ga zahtevale efektivne-potrebe. Predvidena pa je tudi možnost Int^rvendjife občinskega ljudskega odbqra. kolikor bs priš^do zlorab tož. neupra -vičenega nadumegsfc dela.
.. k
PRIPRAVE ZA UREDITEV PREOSTALIH JTpRAŠANJ
Naštete predlagane spremembe, vštevši še pove osnove za izračunavanj^ povračila delavcem v Času, ko so odsotni z dela, so seveda l^najnujnej-še.spremembe in dopolnila, ki jih je moč trenutno predlagati. Preostaja pa še vrsta drugih odprtih vprašanj, ki jih je moč in ki jih bo treba urediti na ndv način, v skladu z odnosi, Id nastajajo ali se razvijajo v pogojih delavskega upravljanja. Razen tega bo po dosedanjih izkušnjah potrebno nekatera zakonska določila jasneje in določneje tolmačiti, da bi se izognili nepotrebnim sporom.
O vsem tem že teko razprave in priprave za ustrezne spremembe in dopolnila zakonskih predpisov o delovnem razmerju.	S. S.
Mandat delavskih svetov naj bi podaljšali na dve leti
organizacijskih (ekonomskih) enotah.' Predvideno jeftudi, naj bi ^ekonomske , enote* v soglas ju z-delavskimi sveti sprejemale svoje pravilnike o delitvi osebnih dohodkov. To po drugi strani seveda ne pomeni, da bi moralo .vsako podjetje uvesti metodo notranje delitve po ekonomskih enotah, saj to v manjših podjetjih ne bi bilo niti mogoče niti potrebno.
POPOLNA
SAMOSTOJNOST
Ob doseženem razvoju na področju delitve osebnih dohodkov ne bo več potrebno, da bi se organi oblasti in sindikati kot doslej neposredno vmešavali v politiko delitve osebnih dohodkov m da bi formalno sodelovali pri sprejemanju pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov. Ti organi naj bi po svoji družbeni vlogi in funkciji samo vplivali, kolikor bi to bilo potrebno, pri določanju politike delitve, ne bi pa bili nekakšni razsodniki. Zato je predvideno, da delavski svet lahko sprejme pravilnik o delitvi osebnih dohodkov ne da bi zato potreboval soglasje kateregakoli organa izven gospodarske organizacije.
POMEMBNA NOVOST
Po predlaganih spremembah predpisov o delitvi celokupnega dohodka, naj bi minimalne osebne dohodke ukinili' kot osnovo za obračun obveznosti do družbene skupnosti. Najnižji osebni dohodek- naj ne bi več zagotavljali v osnovi posamičnemu delavcu, temveč delovnemu kolektivu oziroma gospodarski organizaciji, ki bi skupna zagotovljena sredstva zar osebne dohodke razdelila delavcem. Te garantirane osebne dohodke naj bi. predpisoval Zvezni izvršni svet, različno po skupinah gospodarskih organizacij, pač glede na razlike tehnoloških, procesov, delovnih pogojev in kvalifikacijske strukture\ delovne, sile. Da bi pa omogočili določeno vskla-jevanje višine garantiranih sredstev za osebne dohodke med gospodarskimi organizacijami na področju iste komune, naj bi občinski ljudski odbor. imel pravico, da posameznim skupinam gospodarskih organizacij alj posameznim gospodarskim organizacijam poveča ali zmanjša zajamčene osebne dohodke v mejah, ki bi jih,.določil Zvezni izvršni svet. ZIS bi predpisal najmanjše, zneske, pod katerega ne bi ' smel pasti garantirani osebni dohodek.
ODKOD SREDSTVA
Sredstva; za, izplačilo garantiranih osebnih dohodkov naj bi bila zagotovljena iz skupnega rezervnega- sklada občine in to avtomatično, brez posebne .odobritve občinskega ljudskega odbora. Banka naj bi bila le,- dolžna obvestiti občinski ljudski- odbor o. izvršenem izplačilu. Ta predlagani način se torej precej razlikuje od, dosedanjega načina zagotavljanja -osebnih dohodkov, ko je banka, če sredstva skla-
Dosedanja praksa je pokazala, da delavski sveti v enem letu. kolikor traja njihov mandat, zaradi objektivnih vzrokov navadno ne morejo dobro obvladati problematike podjetij, ki jih upravliajo. To se seveda deloma odraža v upravljanju, ki ni zmerom tako uspešno, kot bi bilo lahko. če bi izvoljeni organi upravljanja delovali v daljšem obdobju. Osnutek zakona o podaljšanju mandata delavskih svetov, ki ga je sprejel na svoji seji Zvezni izvršni svet hkrati z dalekosežni mi spremembami gospodarskega sistema, prihaja zato v resnici ob pravem času. PODALJŠANI MANDAT NAJ ZAGOTOVI KONTINUITETO V UPRAVLJANJU
Po doslej veljavnih predpisih" bi namreč namesto sedanjih delavskih svetov, ki so bili izvoljeni lani, kolektivi volili po predložitvi zaključnih računov oziroma najkasneje do konca aprila letošnjega leta nove delavske svete. Kolikor bi do tega prišlo, bi bile nedvomno neizbežne različne slabosti novih organov, ki bi prevzemali podjetja v upravljanje brez prave kontinuitete, ki pa je zlasti še v tem času nepogrešljiva. Zaradi tega naj bi po predlogu Zveznega izvršnega sveta, s katerim se strinja tudi Centralni •odt'or Zve7-=» sindikatov Jugoslavije, podaljšali mandat delavskih svetov, ki so bili izvoljeni v minulem letu, do rednih volitev leta 1962. Predlagani zakon naj bi bil začasni ukrep, dokler ne bi z novim zakonom uredili vprašanja trajanja mandata delavskih svetov, kakor tudi druga vprašanja v zvezi z volitvami delavskih svetov gospodarskih organizacij.
Predlog omenjenega zakona pa predvideva tudi možnosti
za volitve delavskih svetov v posameznih podjetjih še v letošnjem letu. V izjemnih primerih ho svet, ki je v občinskem ljudskem odboru pristojen za posle splošne uprave, odobril na predlog delavskega sveta posameznega podjetja volitve novega delavskega sveta v letu 1961. Delavski svet je dolžan predlagati volitve novega delavskega sveta v letu 1961. če to zahteva najmanj ena tretjina članov delovnega kolektiva, ki imajo volivno prav*co. Občinski svet ljudskega odbora občine pa lahko odredi volitve delavskega sveta v letu 1961 tudi v primeru, če se te močno zmanjšalo število članov posameznih delavskih svetov, kakor tudi v drugih primerih, ko to narekujejo posebne potrebe. f
Vsa ta določila veljajo tudi za obratne delavske > svete in delavske svete poslovnih enot gospodarskih organizacij.
Isti zakonski predlog predvideva volitve uoravnih odborov gospodarskih or**?“"’Varij najkasneje do konca aprila letošrreea leta.
DO KONCA M4RCA VO* rrvr v PODJETJIH PTT TN fcTP
Določila predlaganega zakona pa naj ne bi veljala za železniška transportna podjetja in druge gospodarske organizacije, združene v Skuo-nosti jugoslovanskih železnic, niti za poštna, telegrafska in telefonska podjetja ter druge organizacije, združene v Skupnosti jugoslovanskih pošt, telegrafa in telefona. Delavskim svetom omenjenih gospodarskih podjetij je bil, kot znano, lani (»-Uradni list-« št. 27/60) izjemoma podaljšan mandat, medtem ko so volitve novih organov upravljanja v teh podjetjih predvidene do konca marca letošnjega leta.
Vsklaievanje invalidnin s plačami in pokojninami
Zvezni izvršni svet je sprejel spremembe v zakonu o vojaških vojnih invalidih, ki naj zboljšajo gmotni položaj vojnih invalidov ter vsfcladijo invalidnine z zvišanjem plač in pokojnin.
Po teh spremembah se invalidnine I. skupine zvišajo za 10 odst. Invalidom I. skupine, ki sta jim za redno življenje potrebna nega in pomoč drugega človeka, se zvišajo ne samo osebne invalidnine, marveč tudi dodatek za tujo pomoč in nego. Dodatek se zviša od 9.000 na 10.000 din.
S predloženimi sprememba-
mi se povečajo minimalni zneski invalidskega dodatka, tako da bodo vsi njegovi uživalci deležni zvišanja za 10 odst. Invalidski dodatek invalidov, ki se preživljajo sami. se zviša za 25 odst. Tudi invalidski dodatek otrok padlih borcev ©e zviša za 10 odst. V enakem odstotku se zviša tudi dodatek za ločeno življenje.
S predloženimi spremembami v uredbi opoklfćhi rehabilitaciji vojaških vojnih invalidov se povečajo njihovi prejemki za 10 odst; dodatek za ločeno življenje pa za 12,5 odst.
Nova zakonska ureditev z gozdovi
Predlog temeljnega zakona o gozdovih, ki ga je sprejel Zvezni izvršni svet in o katerem bo kmalu razpravljala Zvezna ljudska skupščina, bo zamenjal sedanji Splošni zakon o gozdovih iz 1947. leta. Zaradi velikih družbenih in gospodarskih sprememb v zadnjih letih, ki so na svoj način prišle do izraza tudi na področju gospodarjenja z gozdovi, ni kazalo spreminjati in dopolnjevati starega zakona o gozdovih, temveč je bilo nujno izdelati nov zakon.
Novi zakon bo uredil vsa vprašanja, ki so vezana za ravnanje z gozdovi, čeprav so bila do sedaj nekatera vprašanja — na pr. zaščita gozdov pred požari — urejen? z drugimi predpisi. Izjema od tega pravila bo edino zaščita gozdov pred rastlinskimi boleznimi in insekti, ki bo še naprej urejena z Zakonom o zaščiti rastlin.
večjih del za izboljševanje gozdov In podobno. Tudi pooblastila republiških upravnih organov so omejena predvsem na izdelavo raznih predpisov. Skratka — neposredni administrativna ukrepi, ki so nujni.-so prepuščeni skoro izključno pristojnosti občinskih ljudskih cdborov in samo izjemno pristojnosti okrajnih 'ljudskih odborov.
Načelo trajnosti se kot rdeča nit vleče skozi celotno besedilo novega zakonskega predloga. To pa je razumljivo, saj dobro gospodarjenje z gozdovi zahteva kontinuirano proizvodnjo. približno enako sečnjo lesa vsako leto na določenem območju, stalno izboljševanje strukture gozdov itd. Da bi to zagotovili, pa je «eveda potrebno stalno vzdrževan *e gozdov in njihov« stalno urejevanje in izboljševanje.
ADMINISTRATIVNO
UPRAVLJANJE GOZDOV
BO UKINJENO
Predlog novega zakona ukinja administrativno upravljanje gozdov /prek uprav za gozdarstvo) in daje pravico gospodarjema z gozdovi vsem organizacijam, organom in ustanovam, katerim so gozdovi potrebni za izvrševanje njihovih družbenih nalog. To hkrati tudi pomeni, da po novem z gozdovi ne bodo upravljala samo gozdna gospodarstva. temveč tudi kmetijske organizacije, lesno - industrij ska podjetja in kombinati itd.
Celotno gospodarjenje z gozdovi postavlja zakonski predlog na načelo gospodarskega računa, to se pravi na načelo delitve dohodkov v skladu z veljavnimi predpisi. Vse organizacije, ki upravljajo z gozd-no-gospodanskimi območji bodo poslovale po enakih načelih. ki veljajo za poslovanje vseh drugih gospodarskih organizacij. Do sedaj so gozdna gospodarstva poslovala kot gospodarske organizaci je samo v Sloveniji povsod drugod pa so poslovala kot ustanove s samostojnim finansiranjem.
Načelo, da je upravljamj-e z gozdovi gospodarska, ne pa upravna dejavnost, je še po sebno poudarjeno v predpisih, ki urejaja vprašanje ustanavljanja gozdno - gospodarskih območij. Predvideno je namreč, da morata biti velikosf teh območij in struktura gozdov takšna, da gozdnim gospodarstvom omogočita poslovanje po gospodarskem računu.
DELAVSKO
UPRAVLJANJE V VSEH
GOZDNIH
ORGANIZACIJAH
Prehod gozdnih organizacij na status gospodarskih organizacij bo omogočil uvedbo delavskega samoupravljanja tudi v tiste gozdne organizacije, v katerih so bili dosedaj delovni kolektivi prikrajšani za to našo temeljno družbeno
inštitucija. Lahko pričakujemo. da bo delavsko samoupravljanje postalo go mira sila, ki bo s sodobnimi metodami in ukrepi največ prispevala k izboljšanju gospodarjenja z gozdovi.
Na podlagi novih 'zakonskih predpisov bo mogoča tudi vključitev gozdnega gospodarstva v naš komunalni sistem. Do sedaj to ni bilo mogoče, ker je bilo gozdno gospodarstvo pod močnim administrativnim Vplivom repuhtiškiV organov. Predlog novega zakona o gozdovih daje namreč tako široke in vsestranske pristojnosti organom oblasti in uprave v komi mah da se na področju go dnega gospodarstva ne more zgoditi nič važnega, kar bi bilo izven vpliva in kontrole komun.
SKRB ZA PRIVATNE GOZDOVE
Predlog zakona o gozdovih
no^v^^a vrii^o rodomori- tiidi' privatnim coziov^m. oj’hove-mu izbo^ševsniu in vk’-u:re-vanjri njihov-* m*o;7vodnje v družbeno proizvodnja — rrek kooperacije s kmetijskimi- zadrugami in gospodarskimi organizacionu. To vk’jučevanie bo še posebno možno zato. ker bodo Ijud'ke republike pooblaščene. da s svojim! predpisi lahko do’očiio da se v posameznih primerih 'proti odškodnini seveđa.i gospodarenje s privatnimi gozdovi poveri gospodarskim organiza-ctiam.
Zvezni izvršni svet meni. da je takšno poob’astilo ljudskim republikam nujno- zato. ker so privatni gozdovi (vseh ie okoli 700.000 hektarov) kot sirovin-ska podlaga velikega pomena za naše celotno gosnodarstvo. Dejstvo je namreč, de bi se -v mnorih privatnih gozdovih proizvodnja les? lahko podvojila — če bi njihovi lastrrki znali in mogli z ni:mi pravilno gonoo-dariti. Upravljan e privatnih gozdov prek gospodarskih organizacij bi omogočilo načrtno usmerjani? gozdarstva. obenem pa bi le-to ločilo od privatne posesti n tudi s tem dosedanjo administrativno intervencijo omejilo na najnujneš: cb^eg.
Mnogi problemi, ki jih urejuje predlog zakona o gozdarstvu so podobni problemom. ki so ure eni z Za k'no m o izkoriščanju kmetijskih zemljišč. še posebno kar zadeva arondacijo, privatne gozdove itd. Zato so v novem predlogu zakona o gozdovih tudi uporabljena razna načela iz Z a ko. na o izkoriščanju kmetijskih zemljišč.
Skupno s privatnimi gozdovi bo izven gozdno-gospodarski h območij tudi po novi zakonski ureditvi gozdnega gospodarstva ostalo okoli 1.9 milijona hektarov površin v družbeni lastnini — degradiranih gozdov, goščav itd. Gospodarjenje na teh površinah bo urejeno s predpisi, ki iih bodo izdale ljudske republike.
Predlog zakona o prispevku na izredni dohodek gospodarskih organizacij
Zvezni izvršni svet je na svoji zadnji seji sprejel predlog posebnega zakona, s katerim se uvaja nov prispevek na izredni dohodek gospodarskih organizacij. Ta zakonski predlog določa, da plačajo gospodarske organizacije, ki bodo v letu 1961 ustvarile izreden dohodek, še poseben prispevek na ta dohodek. Po predlogu zakona se šteje, da je gospodarska organizacija ustvarila izreden dohodek, kadar poleg določenih osebnih dohodkov delavcev ustvari sredstva za sklade, ki presegajo 6% na skupna osnovna in obratna sredstva, s katerimi je razpolagala v letu, za katero se razdeli dohodek. Pri tem je pod določenimi osebnimi dohodki razumeti osebne dohodke delavcev obračunane na temelju povprečnih osebnih dohodkov, ki so bili ustvarjeni v pretek-
lem letu v dejavnosti, ki ji pripada gospodarska organizacija.
Kot prispevek na izredni dohodek plača gospodarska organizacija po tem predlogu 25 odst. od zneska tako ugotovljenega izrednega dohodka. Prispevek se obračuna pred obračunanjem prispevka za družbene investicijske sklade in predstavlja dohodek federacije.
Prispevka na izredni dohodek ne bi obračunale in plačale gospodarske organizacije, ustanovljene leta 1961. gospodarske organizacije, ki so zavezane plačati prispevek za eksploatacijo rudnega bogastva. nadalje komunalne gospodarske organizacije, gospodarske organizacije uslužnost-ne obrti in gospodarske organizacije. ki plačujejo prispevek iz dohodka v pavšalnem znesku.
Ena izmed glavnih značilnosti predloga zakona o gozdovih je, da razen pasivnih ukre-nov predvideva tudi aktivne u-krepe za izboljševanje gozdov, med katerimi so nekateri obvezni. V tem se novi zakonski predlog razlikuje od sedanjega Zakona o gozdovih, pa tudi od ustreznih zakonskih predpisov v državah, ki imajo razvitejše gozdarstvo od našega Administrativno intervencijo omejuje novi zakonski predlog na najnujnejši obseg. Za zvezne uprav, organe ne predvideva skoro nikakršne pristojnosti v administrativnih zadevah — razen pristojnosti v zvezi z gozdno inšpekcijo. Pristojnosti zveznih organov so omejene večinoma le na izdelavo raznih dopolnilnih enotnih predpisov, kot na pr. predpisov o evidenci in katastru gozdnega skleda, o strokovno-tehnični dokumentaciji, ki je potrebna za Izvajanje
Svobodno določanje višine štipendij
Zvezni izvrta’’ svet naj ne bi več predpisoval maksi-i višine štipendij
manj s prav dobrim uspehom. Istega leta so bile predvidene povečane štipendije tudi za strokovno in znanstveno izpopolnjevanje in sicer v višini 15.000 dinarjev, ter štipendije za šolanje v strokovnih šolah v višini do 6000 dinarjev in v gimnazijah ter umetniških šolah v višini do 5000 din.
Sedanja praksa kaže, da so bile te maksimalno določene štipendije v zadnjih dveh letih zaradi različnih vzrokov, zlasti še spričo kadrovskih potreb, neredko precej prekoračene. Izkazalo se je tudi, da so pomenili dosedanji predpisi o maksimalnih štipendijah neredko veliko oviro še posebno za tista podjetja, ki so razpolagala s potrebnimi sredstvi za štipendiranje, a kljub temu niso mogla najti dovolj štipendistov, id naj bi pokrili velike potrebe po kadrih. Zato so bili pogosti predlogi, da višine štipendij ne bi več predpisovali; štipendije naj bi se svobodno formirale v skladu s kadrovskimi potrebami, v skladu z življenjskimi stroški in stroški za šolanje ter materialnimi možnostmi dodeijevalca štipendij.
Osnutek osnovnega zakona o štipendijah predvideva med drugim, da Zvezni izvršni svet s posebnimi predpisi določa, do katere višine je mogoče dati štipendije. Glede na znane pojave v praksi, ko prihaja zaradi različnih vzrokov do odstopanj od teh predpisov, je Zvezni izvršni svet o tem ponovno razpravljal in sprejel osnutek zakona o spremembah Osnovnega zakona o štipendijah. Le-te naj bi bilo po sprejetju omenjenega zakona, mogoče svobodno določati.
Zvezni izvršni svet predpisuje po sedanjih določilih temeljnega zakona o štipendijah maksimalne višine štipendij. Tako je v minulih letih dvakrat spremenil višino štipendij, ki je bila določena leta 1955. Zadnjikrat je do <g*e-merob prišlo leta 1958, ko ao bile določene maksimalne štipendije za redne študije na fakultetah, umetniških akademijah in visokih šolah v višini 6000 dinarjev in izjemoma v višini 8000 dinarjev za študente zadnjih letnikov tistih strok, ki so bile kadrovsko najslabše zasedene, kakor tudi za študente zadnjih letnikov drugih strok, če so tepite polagali naj-
i
t
1
		N				 	 >■ - » - :>	• 	. ; - ■■ J- - • '	 . — -
	DELO * PETEK 24. FEBRUARJA 1961	
Z včerajšnje seje Izvršnega odbora Zveznega odbora SZDL Jn goslavije
Sklepi Izvršnega odbora Zveznega odbora SZDLJ
(Nadaljevanje s f strani) ga sistema razdelitve dohodka, kakor tudi v njegovem nadaljnjem funkcioniranju. S temi spremembami se povečuje materialna zainteresiranost komune za skupne sadove gospodarjenja delovnih kolektivov. Vzporedno naraščajo njene materialne možnosti in njene obveznosti. Komune morajo posvetiti večjo pozornost racionalnemu gospodarjenju, urejanju novih problemov v pogledu racionalne zaposlitve presežka delovne sile. rentabilnosti bodočih investicijskih naložb. pomoči šibkejšim kolektivom. skrbi za osebni in družbeni standard itd.
Novi gospodarski ukrepi terjajo vsestransko aktivnost komune in večji vpliv družbenih organov, da bi stimulativnost v razdelitvi dohodka prišla bolj do izraza.
Prav tako spremembe v delu in življenju družbenih služb nalagajo komuni, predvsem njenim organom, posebno odgovornost v prehodu na novo odnose, v pogledu vzpostavljanja pravilnega finančnega poslovanja v novih odnosih ter v pogledu nadaljnjega notranjega razvoja ter organizacij na načelih razdelitve dohodka, in sicer po delu.
Družbena skupnost tudi pričakuje od političnih in družbenih organizacij in organov samoupravljanja komune, da se bodo v svojem delu ravnali po temeljnih idejah, vsebovanih v novih ukrepih.
Organi upravljanja na torišču informativno-propagandne dejavnosti — tisk. radio, televizija. časniki itd. — bodo z večjo vnemo v pojasnjevanju družbenega bistva in daljno-sržnosti teh ukrepov ter novih ekonomsko-političnih in idejnih manifestacij, ki bodo nastajale v našem bodočem pospešenem razvoju, pripomogli, da bodo delo\*ni ljudje hitreje doumeli svoj položaj v novih odnosih.
egoistične ali partikularistične težnje ponovne razdelitve na račun drugih.
Izvršni odbor Zveznega odbora SZDJ poudarja potrebo po. čimširši pritegnitvi vseh družbenih in političnih organizacij in organov družbenega upravljanja v pojasnjevanju in uveljavljanju novih ukrepov.
Na razširjenem sestanku je Izvršni odbor Zveznega odbora SZDLJ obravnavali tudi priprave na letošnjo proslavo 1.
maja-
Na seji so med drugim poudarili. da je treba tudi letos organizirati proslavo v duhu žc izoblikovanih tradicij v proslavljanju 1. maia. Razen tega določajo letošnji značaj proslave aktualni družben: in politični dogodki in naloge, ki čakajo delovne ljudi naše dežele.
Sprejet je bil nov petletni c’an. ki zastavlja- velike 'naloge in odpira nove perspektive v gospodarskem in družbenem vzponu naše dežele. Prispevamo nove velike napore za nadaljnji razvoj gospodarskega sistema in za krepitev socialističnih odnosov. Z odpravo mezdnih odnosov se spreminja položaj človeka v družbi, krepi se socialistična zavest državljanov in utrjuje bratstvo in enotnost naših narodov.
Proslava 1. maja se časovno ujema z eno največjih manifestacij, s proslavo 20-letn:ce vstaje :n socialistične revolucije naših narodov. Proslava 20-letnice revolucije, ki se bo začela 4. julija, bo prišla do izraza tudi ob letošnji proslavi 1. maja.
V prvomajski proslavi bomo tudi letos močno poudarili mednarodni značaj praznika, solidarnost naših delovnih ljudi z delavskim razredom in
z delovnimi ljudmi drugih dežel, povečanje našega prispevka v boju za mir, socializem in aktivno koeks:stenco, v borbe narodov proti kolonializmu, proti politiki zaostritve mednarodnih odnosov.
V	Beogradu in glavnih mestih republik bomo imeli letos vojaške parade in sprevode državljanov, delovnih kolektivov. mladincev, fizkul-turnih in drugih organizacij. S transparenti, maketami in na druge načine bodo sprevodi državljanov simbolično predstavljali vse uspehe in .bližnje naloge v socialistični graditvi dežele, v boju za mir in socializem. *
V	Beogradu, glavnih mestih republik pa tudi v drugih večjih krajih bomo priredili ognjemete, trge in ulice pa bomo okrasili. Na ses-anku so opozorili na to. naj SocaJsič-na zveza-'posveti posebno pozornost proslavi na vasi. Poudarili so'tudi potrebo, da pride ob organiziranju proslave čimbolj do izraza pobuda kolektivov in organizacij Socialistične zveze.
Začetek proslave 1. maja bomo obeležili nekaj dni prej z akademijami, kulturno - umetniškimi, športnimi in drugimi prireditvami, z organiziranjem raznih akademij in predavanj v domovih kulture, v šolah in na fakultetah, na ljudskih in delavskih univerzah, nadalje z raznimi zborovanji v delovnih kolektivih in z organiziranjem množičnih izletov.
Na vseh teh zbor' h bo govora o pomenu praznika delavskega razreda, o njegovem položaju v naši in v drugih deželah sveta, o perečih problemih mednarodnega delavskega gibanja in o prispevku delovnih ljudi naše dežele k mednarodnem boju za mir in socializem.
Ker bodo sadovi sprememb v sistemu razdelitve prišli do polnega izraza šele po določenem času. smatra izvršni odbor za potrebno, da vsi odgovorni družbeni in politični organi stalno budno spremljajo pojave med uveljavljanjem, da bi mogli čim hitreje in popolneje odstranjervali pomanjkljivosti, zlasti pa tiste neenakomernosti. ki so posledica nedo-grajenosti sistema in ki: niso povsem v skladu z načeli razdelitve, formuliranimi z novim: ukrepi.
Zagotoviti je treba učinkovito družbeno in politično kontrolo v tem smislu, da se vsaka družbena enota giblje izključno v okviru načel in materialnih pravic, formuliranih z novimi ukrepi v sistemu razdelitve, da bi preprečili
Nagrada
turistične zveze
Beograd, 23. febr. (Tanjug) Turistična zveza Jugoslavije je sklenila nagraditi s 100.000 din najboljši propagandno-turistič-ni film na 8. festivalu jugoslovanskega dokumentarnega in kratkega filma, ki bo v Beogradu od 1. do 6. marca.
Smrtna nesreča na cesti
MARIBOR. 23. febr. - Na ce&i
I.	reda Efrravograd—Maribor pri vazi Zg. V.&inga se je včeraj ob 20 36 uri £«ripetrXa smrtne nesreča: Voznik osebnega avtomobila S-15434 Norbert Salobir iz Škofje vasi pri Colju je vozil pravilno PO de=-mi strana. Pri vasi Zg. V> ž.nga je nenadoma stopil pravokotno na cesto GO-vetni pastir Franc Hvastok' iz vasi Zg. Vižinga 35. Ker je bii gluh, ni slišal avtomobila. pogledal pa ni 'niti. če je cesta prosta. Tako ga je avto-mob.l zadel in HvastiC je obležal mrtev na cesti.
Seri ja uspehov v smučarskih skokih, ki jo je začel Pogačar s skokom 9 m leta 1921 v Bohinju. je tako z vsakim desetletjem dosegla nov višek. Leta . 1931. Šramel 40 m, leta 1941 Finžgar 95 m. leta 1951 Finžgar 117 m in najdaljši danes Šlibar 131 m. To je niz, ki pa še ni zaključen in morda ni neumestno upanje, da bo izpopolnjen še v preostalih treh dneh letošnjih' poletov v Oberšt-dorfu.
Pred okrog 8000 gledalci se je danes na lepo urejeni skakalnici zvrstilo 31 tekmovalcev iz Avstrije, Francije, Italije, Norveške, Finske, Švice, Zah. in Vzhodne Nemčije ter Jugoslavije. Od Jugoslovanov sta skakala Šlibar in Pečar, Langus pa je prispel med tekmovanjem in bo šel čez skakalnico šele jutri. Manjkajo tudi še Švedi in ni zanesljivo, če bodo sploh prišpeli, ter planiška znanca Američana Kotlarek in Samuelsten, ki v družbi s Kanadčanom Charlandom še zmeraj čakata v New Yorku, da bi dobila letalo za Evropo, saj je zaradi stavke paraliziran ves medcelinski letalski promet.
Po nekaterih predskakalcih,
Na seji so sprejeli proračun Zveznega odbora SZDLJ in Sklep o višini članarine. Skupni dohodki krajevnih organizacij in vodilnih organov Socialistične zveze so članarina. Iz teh dohodkov članarine je v proraonjnu predvideno kritje vseh izdatkov zveznega odbora SZDLJ.
Po sklepu o višini članarine bodo člani Socialistične zveze plačevali od 1. aprila 1961 članarino. v znesku 20 din mesečno.' Cl an; Soc ial iističrie , zveze pa se v začetku leta po svojih zmožnostih lahko_ odloči tudi za večji znesdk članarine; toda največ do 100 din mesečno-Člani ŠZDO. M so nkra^cla-ni Ljudske mladine Jugoslavije, ne plačujejo članarine v Socialistični 'zveži. -
Od sfkuipnih. dohodkov pripada Zveznemu odboru 5 odstotkov. Vtem ko republiški glav* hi odbori. SZDL določajo odstotek deleža krajevnih organizacij in drugih vodilnih' or-, ganov v razdelitvi skupnih dohodkov od članarine. Obveznosti, ki nastajajo med organi Socialistične zveze na podlagi takšne razdelitve dohodkov iz članarine, se bodo urejale mesečno prek banke za nazaj in tako bo zagotovljen redna dotok sredstev.
Na seji so sklenili, da bo 20. marca. 1961 plenarna seja Zveznega odbora SZDLJ. na kateri bi tovariš Mi-lentije Popovič prebral referat o politično-idejnih problemih v zvezi z nadaljnjim razvojem gospodarskega sistema družbenih odnosov.
Član izvršnega odbora ZO SZDLJ tov. Dobrivoje Vidič je bil izvoljen za predsednika komisije za mednarodne stike ZO SZDLJ in za člana sekretariata Izvršnega odbora ZO SZDLJ.
Med zakonskimi predlogi, ki jih je te. dni sprejel- Zvezni izvršni svet, žavzema vazno mesto predlog za spremembo in dopolnitev zakona o sredstvih gospodarskih organizacij. Namen predlaganih sprememb j« nadal je . sprostiti razpolaganje s sredstvi in način razdelitve ustvarjenega čistega dohodka.
Uspehi, ki smo jih dosegli v splošnem gospodarskem razvoju v zvezi s krepitvijo materialne osnove delavskega upravljanja, narekujejo, da se zlasti interna razdelitev čistega dohodka podjetja čim bolj osvobodi ostankov administrativne intervencije in prepusti camo5to;'mi odločitvi delovnih kolektivov, s čimer nai . sc hkrati olajša uporaba .st.imu-laitivnejših načinov razdelitve osebnih dohodkov v neposredni zvezi z ustvarjenimi uspeh: in približa od’očanje o razdelitvi čimbolj kolektivu.
Zato določa predlog zakona, da razporejaio gospodarske organizacije čisti dohodek na sredstva za osebne dohodke In za sklade podjetja po osnovah in merilih, ki jih kolektiv vnaprej postavi s posebnim pravilnikom o razdelitvi' čistega dohodka. S tem pravilnikom določa tudi načela ža razdelitev sredstev na osebne dohodke. Merila za razporejanje osebnih dohodkov na posamezne đe’avce. pa določi podjetje s pvssbrnm pravilnikom o razde1 itvi sredstev za osebne dohodke. kar je . urejeno z ^zakonom o delovnih razmerjih.
Pri sestavi pravilnika p delitvi čistega dohodka lahko podjetje prepusti posameznim ekonomskim in drugim enotam. da same razporejajo čisti dohodek v celoti ali del čistega dohodka za osebne dohodke dotične enote in del skladov, ali samo del namenjen za
Seja upravnega
iflHL
gozdarstvo
Ljubljana, 23. febr. Na današnji seji upravnega odbora Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo . liHS " 'so obravnavali . osnutek programa, inštituta za gozdno in lesno industfijo Slovenije za leto 1961 in finančni načrt goizdnega -sfrlada za 'leto 1961. Oba bodo še obravnavali oziroma dopolnili strokovni odbori Zbornice, nakar ju. bo sprejel upravni odbor. Sprejeli so tudi program vzreje ter selekcije plemenske živine v naši republiki in program zavod a za čebelarstvo.
»Deveti krog« v finalnem izboru za »Oscarja«
HolIywood, 24. febr. (Reuter). Ameriška akademija filmske umetnosti je sporočila, da je bilo izbranih pet finalistov za »Oscarja« v kategoriji tujih fil-mpv. Med temi je tudi jugoslovanski film »Deveti krog«. O-stali kandidati so italijanski film »Capo«, francoski film »Resnica«, mehiški film »Maca-rio« io švedski »Nedolžna spomlad«.	. •
PRVI DAN SMUČARSKIH POLETOV V OBERSTDORFU
Šlibar - nas
Poskusni skoki na največji skakalnici sveta v znamenju izjemnih dolžin - Med 31 tekmovalci s 136 m »najdaljši« Leodolter (Avstrija), Maatela (Finska) in Haple (Zahodna Nemčija)
OBERSTDORF, 23. febr. Današnji prekrasni dan v nemški dolini Birgsan, kjer stoji največja smučarska skakalnica sveta, bo v zgodovini jugoslovanskega skakanja zapisan — kot pravimo — z zlatimi črkami. Mlademn ljubljanskemu študentu Jožeta Šlibarju se je namreč posrečilo vpisati se med jugoslovanske rekorderje v tej lepi. S'težavni športni zvrsti s tem, da je-danes skočil najprej 129 m daleč in nato popravil to dolžino že za nadaljnja 2 metra. S tem je izboljšal Finžgarjev rekord iz leta 1951 kar za 14 metrov.
-131 m
med katerimi je bil tudi Šlibar, ki je pristal pri točki 100 metrov, so se začeli skoki v konkurenci. Današnji; skoki so bili poskusni, medtem ko bodo jutri na Sporedu prvi skoki za oceno. (Ti bodo prišli v poštev za končni plasman samo v primeru, če bi v soboto in nedeljo nagajalo vreme). V prvi seriji je 11 skakalcev preskočilo 120-metrsko znamko. Med temi je bil z odličnimi 129 m dolgo časa na čelu naš Šlibar in sta ga »preskočila« šele zlata in bronasta kolajna in Squo Walleya Vzhodni Nemec Recknagel s 132 m in' Avstrijec Leodolter s 131 m, ki sta skakala med zadnjimi. Pečarju prvi skok ni kdo ve kako uspel in je pristal pri 93 m. Zanimivo je, da so se skakalci poganjali z na j višjega možnega zaleta in so jim na odskočni ‘mizi namerili tudi do 102 km na uro povprečne hitrosti.
V drugi seriji so bili najdaljši Finec Maatela, Avstrijec Leodolter in Zahodni Nemec Hapt^vle s 136 m. Šlibar pa je bil četrti med vsemi z novim jugoslovanskim rekordorrt 131 meter. Šlibar je bil ,y tej seriji za dva metra daljši od Reck-nagla in za celih 45 m od Pe-
čarja, ki se je zopet prehitro nagnili daleč nad smuči in tako skrajšal svoj skok. Ker so v tej seriji preskočili kritično točko plus dodatni dovoljeni odstotek metrov in nekateri skakalci dosegli tudi povprečno hitrost 104,5 km na uro, je bilo tekmovalno vodstvo prisiljeno za tretjo in zadnjo današnjo serijo skrajšati za1 eri' Zaradi tega so bile dolžine skokov seveda krajše, največjirn «■lovcem na daljavo« pa je kljub temu uspelo skočiti skoraj 130 m daleč. »Najdaljši« jč bil Leodolter s 129 m, takoj za njim pa domačij HappLe * i.28 metri. Od JugdslovahoV'je: v tretji seriji' nastopil samo Pečar, ki pa s 84hn še zmeraj ni našel samega sebe.-Šlibar pa ni šel na skakalnico, saj skače poškodovan in se mora čimbolj štediti za tekme, ki ga še čakajo.
ŠLIBAR - ZADOVOLJEN
Takoj po obeh rekordnih skokih smo imeli . vsakokrat priložnost govoriti z našim junakom današnjih skokov v Obersidorfu, Jožetom Šlibarjem.
Po prvem skoku je bil od veselja še povsem nervozen, ko nam je pripovedoval, da je že v zraku čutil, da leti daleč in je zaradi tega sklenil, da bo priložnost izkoristil čimbolj e. To mu je tudi uspelo in ko si je pri nas pri-
sudaraj«
sploh,- Po -prvj seriji sef je bil odločil, da danes hkf bo več skakal velikih dolžin, tekmovalci -pa so ga nato »vendar vzpodbudili, da je še enkrat poskusil, pri čemer je zopet izboljšal svoj rekord. Po skoku
nam je dejal takole: »Dekle mi je v Ljubljani naročilo, naj bom previden. Zaradi tega in zaradi poškodovane noge sem dolgo okleval, ali hi skočil aii ne. Vendar pa taka priložnost se mi ne bo ponudila zopet kmalu in zato sem jo izkoristil. Upam. da bo tudi ona zadovoljna z rezultatom.«
Ce prav na kratko ocenimo današnje skoke, lahko rečemo, da so od najbolj znhnih skakalcev zlasti presenetili naš Šlibar, Francoz Rey, mladi Švicar Wenger ter 20-letni nemški mladinski prvak Wolfgang Happle, ki je po poklicu gradbeni tehnik in po mnenju tukajšnjih, strokovnjakov celo glavni favorit za letošnjo skupno zmago. Po slogu pa je bil daleč pred vsemi Avstrijec Leodolter. kj so- mu strokovnjaki za drugi skok — dolg 136 m — namenili . celo idealno oceno za	■ 20
točk. i -./ ** 7	?	•	"
DANAŠNJI KEZitJI.TATl Prva serija: ^Recknagér 132, Leodolter 131, Šlibar 129. Zan-danell 128, Bolkar 124. Habers-apper 124, Wenger 123.
Druga serija:	Maatela (ta
19-letni Finec je brat znanega kombinatorca) 136, Leodolter
Reck^gef	Ha-
bersapper: IR1. BlSpSr 124,
y m
a 113,
Zandanell 123. Tretja serija:
Jter.
Happle 128, Zandanell Reeknagel v 118, Thoma Mülier 109, Rey 1Ö0. Wenger 109. Maatela 109.
Med vsemi 31. skakalci jih samo osem, ni preskočilo .10.0 metrske znamke in- med temi je — upamo, da bp. jutri bolje — tudi naš Pečar.
Evgen Bergant.
o sredstvih gospo-
osebne dohodke. Osnovna merila za razdelitev celotnega dohodka na organizacijske enote in znotraj teh enot. so lahtko skupna za vse podjetje ali na različna za posamezne enote.
Zakon sam ne predpisuje osnov in meril za razdelitev čistega dohodka, ker to v celoti prepušča podjetju po konkretnih pogonh vsakega podjetja. Zakon le določa da se mora podjetne pri ugotavljanju teh osnov in meril držati skrbnosti dobrega gospodarja,, kar Domeni, da mora cenovna merila postaviti tako c’a. se tram o zago+ove sredstva zn razširjenje materialne osnove njene delavnosti in da so sredstva za osebne dohodke in za ostale potrebe v skladu z trsnehi gospodarjenja in z delovnim prizadevanjem ko-ekri-va. Pri tem mora podjetja r<n~stevati tudi razmerje lastnih uspehov gospodarjenja r.a-snrob' pogojem in rezultatom gosnodarjenia drugih podjetji in se posvetovati z drugimi podjetji ob nosredovanju sindikatov in zbornic.
Pravilnik o razdelitvi čistega dohodka sprejme delavski svet gospodarske orsainzac1 -e. Pred spreietiem mora biti na ima n j 15 dni na v-*>g]orl delavcem, delavski svet pa mora razpravljati o pripono bah in predlogih delavcev. Pravilnik o razdelitvi čiste«?, dohodka ni več vezan na so-sindikata a.li zbora proizvajalcev. Ostane pa .načelo, da opravlja zbor proizvajalcev splošno nadzorstvo nad poslovanjem podjetja in lahko daje delavskemu svetu ustrezna priporočila in pripombe. Zato določa predlog zakona, da mora podjetje na zahtevo upravnega. organa občinskega ljudskega odbora dostaviti er. izvod svojega pravilnika občinskemu ljudskemu odboru, delavski svet pa mora razpravljati o morebitnih pripombah in priporočilih zbora proizvajalcev občine ali višje politične' teritorialne' enote, če zbor proizvajalcev meni. da osnove in iperila niso v skladu z ekonomsko politiko po družbenih planih in po predpisih. O teh pripombah in-priporočilih morajo biti - obveščeni vsi delavci.
Tudi glede razporejanja s sredstvi prinaša predlog . vrsto sprememb. Sredstva se razporejajo v sklade ob sprejetju zaključnega računa, lahko pa
tudi nerazporejena, da bi se pozneje razporedila. Vendar se sredstva za sklade lahko uporabljajo šele. ko se razporede na posamezne sklade. Nerazporejena sredstva, pa se ne morejo piti začasno izkoristiti za obratna sredstva, kar je v tesni zvezi z združitvijo skladov osnovnih in obratnih sredstev v . enotni sklad poslovnih sredstev. Zato se morajo sredstva č&tega dohodka med letom .d /o* na posebnem računu pr? banki in se do sprejetja zaključnega 'računa'lahko izkeriš.'a?:) po pe-ri-ođ'čnih računih srmo za izplačilo osebnih' dohodkov s pripada jbč:mi pri spe vk:seveda v skladu s prav:lnikdm n razdelitvi č’Venn dogodka. Z združitvijo skladov osnovnih sredstev še odpravi sedanja občutna omejitev samoupravnih pravic gosncđarv'ri h organizacij. Te bodo odslej lahko svoja sredstva uporabljala 'rv> konkretnih potrebah, seveda pa bodo marala trmbo’j raziti, da n? bodo začasno rr '-t h sredstev vezala v dolgoročne namene.
Naposled prinaša predlog zakona spremembe glede . rezervnih s-redslev. Podjetje -je s:cer še naprej doižno izločari za rezervni sklad določene zneske v dosedanji višini, lahko pa — do si ustvari rezervo za osebne dohodke — vnese v rezervni sklad več. To presežek potem lahko po sklepu dravskega sveta uporabna brez ornrjitev ■ bod:si za osebne dohodke ah pa -za vnos v poslovni sklad oziroma v sklad skunne Potrošnje, seveda ob rračiJu ustreznih prispevkov. Hkrati je določeno, da je no-riej š4eti za izgubo gospodarske organizacije celotno razliko med dejansko realizacijo *’o t:rio rrobzaeijo. ki bi riala tok e:ri? rinbu ric. da bi bili pokriti vri drian«ko izolačani osebni dcVoki - V ostalem določa '.a-ko^ski Predlog, da orinaie o!a-č l-o nosebn-ea proračunskega prispevka eri zneskov, ki se vno-r-o v sklad skuone potrošnjo P«» v toke orir»ado s?ria»-nj ’--e'- " c	jo treba or? izkori-
š'-mMi Vrinih sredstev za «»-veriir> obvezno vlagati 25kć v sklad obratnih sredstev.
Pfe3	1: p*'
hotek rTrrrik- v F
Čez dva, tri tedne bodo sedli F " na zatožno klop okrožr-ga so- -hrr< dišča v Kopru Vinko' Bcrnot, za or bivši direktor bivšega go- ‘irskega podjetja -Turist« v Ankaranu; njegov pomočnik Stane ■ Zrimec, bivši direktor Investicijske banke v Kopru Bernard Potočnik, bivši direktor Zavoda za sta nova n':<r ko izgradnjo in nadzorno službo Xu v Kopru Franc Rozin.- gradbe-	,
ni tehnik Boris Vehe in-nri-vatni obrtnik - elektroinštalater Vinko Eržen.’ S tem bodo našla 'svoj epilog • dogajanja, katerih ; začetki segajo • precej daleč nazaj in ki so prizadejala družbi • znatno- gospodarsko škodo.
Vinku Bernofu in Stanetu Zrimcu očita, obtožnica skrajno neodgovorno ‘pipslcjva n j o.' Z ih c-zemskimi .. potovalnimi , uradi sta sklppala škodljive pogodbe, omogočala posameznikom prejemanje večjih denarnih zneskov za »honorarno-< d d *. nesmotrno trošila' cvdohr n c investicije jn s tein omoe^čala osebno okoriščanje' Za tako neodgovornega poslovanja je nastala v podjetju ?o<p •-darska. izguba v znesku. ,ycč deset milijonov dinarjev, tdko da je pristojni organ lan: jeseni moral podjbtje' oririlno likvidirati. (Namesto »Turista« je bilo ustanovi'aro novo podjetje; in to »Adria-?).
■ VC«	■ 1
rnard Potočnik je kot :o-rarac« in.član kom:-:;'? ►ddajo del »vesi no« skrbel, so dela dobili ljudje, ki bili -umazani« in sp. mu vre h uslugo plačali, več ■ s*r> rimarjev» Z enako »vc-t-o« sj je pridc-bil znatne nož-, zijske koristi tudi dru-
i Franc Rozin je preie-■ečje zneske za »honorar-
,Ca orrorjafnp Vinka Eržena k : !, zacini-'ja, potem-to:ni zato. ker »bi >bi}a- njegova krivda nrdman 'ša- Rad je - ustrorml prej omenjenim abdcažoooo-rn. raje nezakonito (mimo javtvh V«zvarov) dobil v izvedbo vpč:? °;e'TJ.roir V. a 'a.terska dola. pri ka-Vv'h mu ie bi’o omocr,č°ro. rip na nedevol irn način nr;-
j-r».	naval je material.'*'
ih. ki so-bile .veke od ; . •	*'a • • i: mptf
alis!?bše kakovosti in ga dfaže zprfRčvjnavs.I..
jz p M'vn.jo ra zrravo ie .m«-d •
rn-m;c.	F. M.
PO TBEH DNEVIH 1GEB HA ZAGREBŠKEM S£ž«?
&	3
'-d.
Po treh kolih vodi Pne
Zagreb, 23. febr. — V sinočnjem III. kolu so bile borbe živahnejše. Miroljubnih remijev je vse manj. Prva podelitev točk je bila zabeležena šele po 22. potezi, in- to v srečanjih Rabar : Karaklajlič in Stupica : Bertok. Sofrevski in Minic ter Mihajičišin in dr. Trifunovič so podpisali premirje šele po 30. potezi, tako da j.;.m ni bilo treba prosil li za pristanek gavnega sodnika dr. Timeta, ker določajo turnirska pravila, da ni mogoče skleniti remija brez sodnikovega dovoljenja pred 30. odigrano potezo.
Ko je zabeležil tretji zaporedni remi, smo vprašali enega izmed favoritov Bertoka, ali to pomeni, da je nerazpoložen za borbo. Njegova žena, gled. igralka Sejma Sokolovi, ki. je bila prisotna, je namesto njega odgovorila: »Naj sedaj ..kar remizira. Tiste, ki jih je treba, bo. že premagal.« Ce Je pri tem mislila na primer na Ma-tuloviča. s katferjm bo Bertok igral v,IV. kofu, 'ne vemo. Toda Bertok je ^vendar poskušal pojasniti svoje tri remije: »Na-sipirotniki nišo -bili niti najmanj slabi. Zlasti dobro igrajo mojstrski kandidati iz Slovenije. Kar se tiče boja ža prvo mesto, misli-m. da meni takšna sestava turnirja Tie tfetreza kakor — recimo — Ma-tuloviču.« '
Ko smo pred šampionatom govorili z Udovčičem, ki bo med turnirjem verjetno diplomiral. na pravni fakulteti, je menil: »Priprave za izpit mi ne ^dopuščajo mnogo misli, na šah. 'Igral bom vsako partijo na remi; če pa ine bo kdo poskušal premagati, tedaj se bom razjezil in zaigral še jaz na zmago.« . To smo omenili zato, "’ker*’tSf, UUffVLhttl UU "T/5
Mladi sat>^enec j»tM2vtbo«i-sem položaju.. pobral je tudi enega kmeta. Udovčič mu je ponudil remi, ki pa ga. je seveda partner odbil. Zdaj je Udovfič zaigral kakor lev. ustvaril je zaplet, v katerem se je lx>lje znašel in v 29. potezi primoral nasprotnika k predaji. Nekdo med šahisti je ; dejal: »Ne spi, da se ne
Z zmago" nadifiBtžfr-om se je Stojan Puč pp ,3, Jrolu, po-
vzpel v vodstvo. Ta partija je bila . dosedaj najzanamivejša. Makedonec Krstev je zaigral j kot beli zelo ostro. Izibrai je
Mio Udovčie
seči zmago, čeprav so mnogi računali,' da se bo ta partija končala neodločeno. Po zmagi je dr. Trifunovič dejal: »Ni bilo lahko ’zmagati? Tako precizne in’'zapletene-pozicije se ne dobi pogosto.«
Damjanovič je'zhah kot velik optimist. 'Zato ni nikogar presenetila, njegova izjava, da igra na tem prvenstvu za prvo mesto. Toda njegova neobjektivnost se mu zelo pogosto tudi maščuje. V dopoldanskih urah •je bala naravnost - žari j ‘katastrofalna. Izgubil je dbb prekinjeni' partiji:-najprej proti D jantarju in natefiše p^bti Čiriču, čeprav- W obeh partijah prej ni hoteTniti slišati o-remiju. Toda fudi^potiej Damjanovič ni nehal biti:, .optimist. »Spomnite se,, kako sem .startat v Ljubljani,; -Med ..petimi partijami sem .imel šamo en remi in na koncu sem prispel na peto mesto.-«
zmag. in sicer prvemu 3(H!0 dinarjev. :: ugemu 2000 in re-:jen::; '1000 d narjev. Z najve:-• 'n zanhr.aniem je bila sprejeta rag-ada tednika' »Arena« v žr-ria Sij.000 din za najboj ber^rnega'igralca ah za tistega. kr bo imel največ potez v : i:o. n •_ i n šampiona tu. "Na grad-' -o očitno usmerjene proti-n:-n: zev jem'. Toda nekaterih ;no:rirov to ne vznemirja. Tavo je Šcfrevski kar povedal, da bo tudi v prihodnje kar zadovoljen z remiji.
Noe j bo prost ! večer. IV. kolo 'pa bodo nadaljevali v pele k. M. j boj privlačno bo srečanje med Bertokom in Matu-iovicrim. Na zadnjem šampic-naiu v Ljubljani si je Bertc-k z zmago v medsebojnem, dvoboju z Matuiovičem zagotovil udeležbo na conskem turnirju. Matuiovič tega še zmeraj ni prebolel; Ostale partije so: Damjanovič : Sofrevski, Minic : Sokolov. Djanlar : dr. Trifunovič, Marovič — Mihaljči-š:n, Vcvvernik : Stupica, Suvali c : Udovčie, Puc Cuderman. Karaklajič : Krstev in Čirič. : Rabar.	Č.
V nadaljevanju prekinjenih partij iz prvih treh kol so bili doseženi naslednji rezultati: dr. Trifunovič : Matulovič 1:0, P.ijpjaaovič : Djpntar 0:1, Krstev : Pu? 0:1, Cuderman : Su-valiđ 1:0. Matul^iič : Marovič 1-0 (br^z nadaljevanja'). Partija Damjanovič : Čirič iz T. kola sc je končala z zmago Čiriča.
Vrstni red po vseh odigranih partijah je nasltedrji: Puc
2.5.	Minic, Udn\-čic, Cuderman, Matulovič, Trifunovič in Čirič po Z, Sofrevski, Marovič, Mi-Jialjčišin, Bertok, Rabar, Kar rakiji? jič, ž ošpernik in Sokolov po 1£ Ud,
REZULTATI UL KOtA®
S ifrcvsii : Minic remi, Sokolov : Čirič remi*
Rakar : Karaklajič remi Udevčič : Vospernik 1:0 Stupica '	remi
Mihaljčtširt : Trifunovič remi ĐamjanoAdć : Djarttar "prek. Cuderman : Suvafič prek. Krstev a Pac prek. * Matulovič : Marovič prek.
DELO * PETEK 24. FEBRUARJA 1961
IZVLEČEK IZ REFERATA VELJKA VLAHOVIČA NA SEJI 1K ZKJ
KORAK NAZAJ
Tovariš Veljko Vlahovič je na začetku svojega referata poudaril, da je izjava, objavljena v začetku lanskega decembra po končanem posvetovanju komunističnih in delavskih partij v Moskvi, dokument, ki mu avtorji prisojajo poseben pomen in katerega objavo razglašajo za »zgodovinski dogodek svetovne važnosti».
Treba je takoj poudariti, je pripomnil tovariš Vlahovič, da ZKJ temu dokumentu ne pripisuje takšnega pomena, kot ni pripisovala takšnega pomena tudi prejšnjim podobnim izjavam in deklaracijam. Pojasnil je, da se ni mudilo analizirati izjave iz več razlogov. Potrebno je bilo počakati nekaj časa, da bi lahko bolje videli, ali bo imela posledice in kakšne, predvsem na medsebojne odnose med našo državo in socialističnimi državami, in da bi videli, v kolikšni meri in na kakšen način bodo razpravljali o odnosu do socialistične Jugoslavije na plenumih centralnih komitejev posameznih komunističnih partij.
Očitne so posledice izjave v negativnem smislu, in sicer na raznih področjih, celo na tistih, kjer je docela jasna obojestranska korist mednarodnega sodelovanja. S tem so bila hkrati demantirana zagotovila posameznih voditeljev, da se bodo medsebojni odnosi razvijali.
Upravičeno je, da se samo po sebi vsiljuje vprašanje, kako je moglo priti do tega, da so avtorji izjave — nastopajoč formalno v imenu mednarodnega komunističnega gibanja — kljub izkušnjam z resolucijami informbiroja znova poskušali formulirati svoje stališče do socialistične Jugoslavije in da so pri tem delali napake, podobne tistim izpred 16 let Odgovor na to vprašanje lahko najdemo v globlji analizi stanja, v katerem so vodstva nekaterih komunističnih partij. Toda pozitivna gibanja, ki so prišla do izraza v zadnjih petih, šestih letih, se niso okrepila do tiste mere. da bi lahko zagotovila bolj solidno pristopanje k številnim problemom, v prvi vrsti k objektivni analizi stvarnosti v naši državi. Očitno je, da so birokratsko-dogmatske sile še vedno tako močne, da lahko vsilijo svoja stališča v mnogih vprašanjih ali vsaj, da lahko izsilijo kompromis in nenačelna popuščanja.
Udeleženci moskovskega posvetovanja so se znašli v zelo nezavidnem položaju s tem. ko so začeli nenačelno napadati Jugoslavija Zgodovina se je že poigrala z enako nenačelnostjo iz leta 1948. Tovariš Veljko Vlahovič je navedel nekatere izmed izjav, ki so jih dali »naši kritiki». Te izjave odkrivajo vso absurdnost noločaia svolib avtorjev.
Peng Cen. član Politbiroja Kitajske Komunistične partije in eden izmed udeležencev nedavnega moskovskega posvetovanja. je 17. januarja 1957 izjavil:
»Po osvoboditvi, v več ko 10 letih, ki so minila, so jugoslovanski narodi d-seeH ogromne uspehe v izgradnji socializma v svoji držav-:.-Enver Hodža je na tretjem kongresu Partije dela Albanije maja 1956 izjavil tole:
»Logika boja nas je privedla do tega, da smo obtoževali Jugoslavijo kot sovražno državo in orodje imperializma, da smo obtoževali Komunistično partijo Jugoslavije kot fašistično partijo in jugoslovanske voditelje kot antimarksiste itd. Te obtožbe so bile nepravične, v zvezi s ton vprašanjem smo zagrešili napako.» Na zadnjem, četrtem kongresu je spet pobijal samega sebe.
Todor Živkov je 2. novembra 1956 na šestem rednem zasedanju Narodnega sobranja Bolgarije izjavil tole:
»V Jugoslaviji je oblast v rokah delavskega razreda in delovnih kmetov. To določa značaj državne ureditve v Jugoslaviji.«
NScita Sergejevič Hruščev je v referatu na kongresu Komunistične partije Sovjetske zveze dejal:
»V Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, kjer popada oblast delovnim ljudem in kjer družba sloni na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev, rastejo v procesu socialistične graditve specifične konkretne oblike upravljanja in izgradnje državnega aparate.»
Vendar pa so velike razlike med položajem v letu 1948 in v letu 1961. Pred sedmimi leti, je dejal tovariš Vlahovič je bil tako imenovani jugoslovanski problem formalno edini problem v mednarodnem komunističnem svetu. Medtem ao odkrito prišli na površje dejandki problemi, ki ni več mogoče preko njih. To kaže tudi samo dejstvo, da so bila posvetovanja informacijskega biroja nekaterih komunisti 6 nlh in delavskih partij sklicana leta 1948 in 1949 izključno v zvezi z Jugoslavijo, medtem ko je bilo zadaje posvetovanje sklicano v zvezi s čisto drugimi vprašanji, ki s socialistično izgradnjo Jugoslavije niso neposredno povezana. Nobena skrivnost ni, da je bilo zadnje moskovsko posvetovanje ridioano spričo nasprotij do določenih gledišč kitajske Komunistične partije. Toda o tam v izjavi in poznejših člankih in referatih na posameznih pšemznih ni niti besedice. Očitno zato, ker gre za veliko
državo. Za Jugoslavijo pa ve ljajo druga pravila, ker je majhna.
Zgodovina mednarodnega delavskega gibanja je pokazala. da so nad prakso in nadaljnjim razvojem razočarani vsi tisti, ki mislijo, da lahko posvetovanja, kot je moskovsko, postanejo neke vrste vodilna in osrednja stvar v mednarodnem delavskem gibanju, kakor trdi izjava. Spričo tega je razumljivo, da je moskovsko posvetovanje ubralo pot iskanja kompromisov med različnimi stališči in tendencami, da je ubiralo pot šabloniziranja, mehaničnega izglajevanja. tako da so se v okviru enotne izjave znašla skupaj stališča in gledišča, ki izražajo objektivna sodobna družbena gibanja na svetu v birokratsko-dogmatičnih pojmovanjih, katerih najočitnejši primer je stališče do socialistične Jugoslavije. Miniti sta morala le dva meseca, odkar je bila objavljena izjava, da se je pokazalo. da posamezne partije poudarjajo tista stališča iz dokumentov, ki so najbližja njihovim lastnim stališčem. V bistvu vsaka Komunistična partija, dokazujoč pravilnost svoje dosedanje politike, še naprej dela. kot je delala tudi, preden ie bila objavljena izjava, pri čemer poudarja, da ni potrebe po kakih spremembah, in zatrjuje, da je posvetovale potrdilo pravilnost njihove u-smeri tve in prakse.
v tem pogledu je značilen primer Komunistične partije Kitajske, ki poudarja, da je že zdavnaj formulirala vrsto stališč. ki jih tolmačijo kot nova. Na podlagi teh ocen v kitajskem tisku se zdi, da ni odigral pozitivne vloge v začrtali ju nove politične smeri mednarodnega komunističnega gibanja XX. kongres KP SZ, ampak Mao Ce Tung, Ici je to politiko začrtal že pred desetimi leti. Kitajska Komuni-stična partija, ki to oznanja, hoče očitno poudariti svoj primat, svoj monopol na tolmačenje sodobnih pojavov in dogodkov in svoj primat v tolmačenju revizionizma, predvsem tako imenovanega jugoslovanskega revizionizma. Tako se končni nasledek takšnega stališča ne izraža več samo v ‘►ideološkem monopolu«, ampak dobiva povsem določene politične oblike, pri čemer prihaja do izraza kot tendenca da bi načela enakopravnosti narodov podredili načelu -vodilne vloge«.
Zelo pomenljiv je tudi strah pred koeksistenco v nekaterih krogih, ki je v bistvu strah za lastne osebne družbeno-poli-tične in ekonomske pozicije, kar velja predvsem za kapitalistični razred, ki bi rad težave nove vojne čimbolj preložil ne samo na ramena svojega, ampak tudi drugih narodov. V delavskem gibanju pa politika koeksistence ogroža konservativno pojmovanje in birokrat&ko-etatistične pozicije, ker prinaša koeksistenca nadaljnjo krepitev socialistične demokracije in zmanjšuje možnost za birokratski monopolizem oblasti.
V analiziranju moskovske izjave jo lahko jugoslovanski komunisti obravnavajo kot celoto. ne pa samo po posameznih poglavjih. Zato ne moremo obravnavati tistega dela, v katerem je govora o odnosu udeležencev posvetovanja do naše države in Zveze komunistov, kot nekaj izoliranega. ostalo besedilo pa analizirati, kot da ne napadajo naše države in našega razvoja. Tako je na pnmer socializem v izjavi prišel bolj do izraza kot statičen pojem, ne pa kot živ organizem v gibanju in razvoju. Izjava sploh ne govori o objektivnih zakonih razvoja socializma. Njeni avtorji se zadovoljujejo s šablonami, po katerih gredo nekatere države v -komunizem«, druge postavljajo temelje socializma, tretje pa so na sredi. Neznan-stvenost analize razvoja socializma se zrcali v uvedbi novega termina o -državi nacionalne demokracije«, s skopim pojasnilom, da 'takšne države -ubirajo nekapitalistično pot razvoja«. Udeleženci posvetovanja očitno niso dojeli bistva razpadanja kolonialnega sistema v dobi nenehne krepitve socializma kot družbenega sistema. Veliko število dovče-rajšnjih kolonij se je danes tako oddaljilo od svojih bivših kapitalističnih gospodarjev, da jih je ta oddaljitev zelo približala socializmu kot sistemu. Nujnost priznavanja takšnega pojmovanja pomeni priznavanje naprednosti narodnoosvobodilnih gibanj, s katerimi je treba vzpostaviti takšne odnose. v katerih bi bila spoštovana pravica enakopravnosti, načelo nevmešavanja v notranje zadeve, ne pa vzpostavljanja odnosov superiornosti, dobrohotnega pokroviteljstva ali celo sektaštva, kar vse pelje v izolacijo komunističnih partij v posameznih državah.
Zmeda v analiza razpadanja kolonialnega sistema je privedla do tega, da so nenačelno razglasili za napredna tista narodnoosvobodilna gibanja, ki se povezujejo s komunističnimi partijami. Sabloni-ziranje v določanju značaja posameznih gibanj in držav je privedlo do tega, da so napravili kalupe, v katere uvrščajo takšne države. Isto metodo so uporabili tudi za socialistične države, med katerimi Jugoslavija, kakor kaže, ni mogla biti
uvrščena v nobeno od treh skupin, ki so jih določili.
Poenostavljanje družbenega
razvoja in to, da so ga spravljali v kalupe, je privedlo do tega, da so sodobni boj formulirali kot boj na treh frontah: svetovni socialistični sistem, protikolonialni boj narodov m boj delavskega razreda v kapitalističnih državah. Ko so pojasnjevali te činitelje, je nastala zmeda glede tega. kateremu je treba dati prioriteto kot odločilnemu. Neenakomernost razvoja socializma negirajo. na drugi strani pa ne spoznavajo dialektične povezanosti vseh procesov v sodobni družbi. Namesto da bi uvideli, da je vse to sestavni del enotnega orocesa, na delijo na činitelje in določajo primate teh činiteljev. Daia ■: prioriteto kateremukoli izmer omenjenih činiteljev, pomen’ izgubljati izored oči celoto, kar spet po logiki orioelie do absurdnih teoretičnih in praktičnih zaključkov ne samo glede socialistične Jugoslavije, ki je ni moč vtakniti v nobeno izmed zarisanih shem, ampak tudi glede stališča do držav, ki so dosegle neodvisnost z osvobodilnim bojem.
Naš odnos do iz.isve komunističnih in delavskih na rti j v Moskvi — je poudaril Veljko Vlahovič — naj h; izviral iz realne analize stanja v sodobnem delavskem gibanju. V izjavi se zrcali stvarnost v socialističnih državah in komunističnih partijah. Izjava je izraz stanja in zrelosti ieološke misli v sodobnem boju ra socializem.
Le-ta odraža si*vamost boja za socializem v današnjih oo-goiih. z vsemi pozitivnimi dosežki in z vsemi negativnimi pojavi, ki spremljajo to prakso. V odnosu na pomen kongresa Komunistične partije ZSSR pomeni izjava korak nazaj. V nekaterih drugih stališčih odraža ta izjava potrebo, da je treba niz problemov bolj globoko proučiti V celoti se dobi vtis, da so se progresivne sile do neke mere umaknile, medtem ko potrebe nadaljnjega razvoja socializma zahtevajo, da hitreje in drzneje napredujejo.
Dejstvo je, da je v času moskovskega posvetovanja prišla do izraza provokatorska politika agresivnih imperialističnih krogov v različnih delih sveta. Toda dejstvo je tudi to, da je bila taka politika zakulisni zaveznik birokratskih sil v vodstvih posameznih partij. Za atmosfero, v kateri se je odvijalo posvetovanje, ki je moralo zavzeti jasno stališče do problemov vojne in miru v svetu, mednarodni položaj ni mogel biti bolj ugoden kot je bil. Toda vse to ne bi smelo biti opravičilo za kompromise v vrsta formulacij iz te izjave. To je lahko samo dedno pojasnilo za del vzrokov za kompromise v številnih formulacijah iz izjave. To je lahko samo delna razlaga za en del vzrokov za kompromise, ki so jih napravili.
Tovariš Vlahovič je dejal, da formulacija različnih stališč odkriva, da so polagali večjo pozornost iskanju kompromisov med različnimi gledišči kot pa dejanski analizi posameznih problemov. Niso upoštevali tega, kakšne bodo idejne in praktične posledice teh kompromisov. Jugoslovanski komunisti po pravici menijo, da enotnost in kompromis na račun obsojanja socialistične stvarnosti v Jugoslaviji ne odkrivajo moči. Prikrivanje dejanskega stanja s pomočjo kompromisov še nikomur ni prineslo niti moči niti dejanje rešitve za aktualne probleme. Kompromisi so lahko samo vir novih slabosti, ki bodo nujno prišle na površje.
Nadaljnji razvoj dogodkov bo še enkrat pokazal vso škodljivost take nenačelne politike in prakse do socialistične Jugoslavije.
Škodovalo bo ideološki obdelavi posameznih problemov; zaradi tega bo trpela predvsem praksa socialistične izgradnje; prizadet bo poskus povezovanja s tistimi deli delavskega razreda, ki so izven vpliva komunističnih partij, trpeli pa bodo tudi napori komunističnih partij, da se povežejo s proti-kolonialističnimi in osvobodilnimi gibanji.
Različne izjave, deklaracije in podobni dokumenti, je poudaril ob zaključku referhta tovariš Veljko Vlahovič, so najpogosteje odraz določenega, časovno omejenega položaja in vpliva okolnosti, življenje samo pa je veliko bolj bogato in bolj dinamično. V tem okviru ne bi bilo treba precenjevati negativnih posledic izjave. Življenje bo vseeno šlo naprej po svoji poti, ne pa po poti, ki so jo skonstruirali in tlakovali z verbalnimi kompromisi, formuliranimi v izjavi.
Izvajanje agrarne reforme v Mehiki
Leon (Mexico), 23. febr. (AP). Mehiški predsednik Adolfo Lopez Mateos je te dni razdelil kmetom brez zemlje zemljiške listine za okrog 40.000 alrrov zemlje. Zemljo so razdelili na podlagi vladnega zakona o agrarni reformi.
Menzies v Washingtonu
Washington, 23. febr. (AFP). Avstralski ministrski predsednik Robert Menzies je sinoči prispel v Washington.
PO PB0T1K0L0N1ALNI KONFERENCI V TUNISU
šmmassim
AMERIŠKE OSEBNOSTI
Izjava jugoslovanskega delegata Miroslava Titoroviča po vrnitvi v Beograd
BEOGRAD, 23. febr. (Tanjug). Generalni sekretar Jugoslovanske Uge za mir, neodvisnost in enakopravnost narodov Miroslav VIU-rovie. ki so jo s članom nacionalnega 'odbora ligo Sirom Hadiiva-siievhn udeležil četrto protikolonialno konference držav Sredozemlja In Srednjega vzhoda. Je izjavil sodelavcu Tanjuga: »Na četrti konferenci za boj proti kolonializmu na Sredozemlju in Srednjem vzhoda sta prevladovala dva problema — Kongo in Alžirija.« Prlpomn'1 jo. da Je Jugoslovanska delegacija aktivno zodelovala v delu konference in v okvira svojih možnosti prispevala k njenim . konstruktivnim rezultatom.
žirake republike, naj bi dosegli prenehanje sedemletne kolonialne vojne v Alžiriji z miroljubnimi pogajanji s Francijo, na podlagi spoštovanja pravic ljudstva do samoodločbe neodvisnosti.»
New York, 23. febr. (Tanjug). Med pismi in peticijami, ki so jih prejeli v OZN, je tudi poziv 720 ameriških znanstvenikov, književnikov, umetnikov in drugih uglednih osebnosti, ki zahtevajo, da OZN naposled doseže sklenitev sporazuma o prepovedi atomskih poskusov in proizvodnje atomskega orožja. Prav tako zahte-
To se med drugim kaže tudi v izvolitvi jugoslovanskih delegatov v dve komisiji konference in v izvolitvi jugoslovanskega predstavnika v prezidij stalnega odbora za boj oroti kolonializmu na Sredozemlju in Srednjem vzhodu.
Četrta prot:kolonialna konferenca držav Sredozemlja in Srednjega vzhoda je bila v Tun:su od 14 do 17. februarja in so se je udeležile delegacije 12 držav: Alžirije. Cipra. Francije. Grčije, Italije. Jugoslavije. Malte. Maroka. Omana. Tunizije. Velike Britanije in Združene arabske republike. Kot opazovalci so konferenci prisostvovali predstavniki pro-tikolonia!'stičnih aibanj Somalije in Zahodne Nemčije.
Miroslav Vitorovič je deial: »Sama konferenca se je začela v vzdušju vznemirjenja, pod močnim vtisom pravkar prejete vesti o zločinskem umoru Patricea Lumumbe. Konferenca je obsodila ta umor kot zlo-
Sestonek odbora
azijsko-afriške
solidarnosti
Conakry, 23. febr. (Reuter). V Comakryju se je sestal stalni odbor azijsko-afriške solidarnosti. Med drugim bo razpravljal o ustanovitvi sklada azijsko-afriške solidarnosti, namenjenega tudi za pomoč političnim beguncem.
čin proti neodvisnosti kongo-škega ljudstva m tudi kot zločin, naperjen proti vsemu človeštvu. ter je v svoji poslanici Varnostnemu svetu najodločneje obtožila, zaradi tega umora belgijske kolonialiste, njihove zaveznike in kliko Com-be-a in Mobutuja.-
M’roslav Vitorovič je nadalje izjavil: »Tunizijska konferenca je enodušno izrazila svojo solidarnost z bojem alžirskega ljudstva in podporo predlogom začasne vlade al-
ZfTSPdariie
Svabsk* line 21. marca v Kairo
Kairo, 23. febr. (Tanjug). V Kairu bo začel 21. marca zasedati Svet Arabske lige. Zasedanju veleposlanikov bo predsedoval jordanski veleposlanik v Kairu. Kakor se je zvedelo, bodo proučili priprave na novo konferenco zunanjih ministrov arabskih držav, ki bo predvidoma v aprilu.
Kot se je zvedelo v Kairu, se bodo zunanji ministri arabskih držav morda ponovno sestali v marcu, Vendar šele po končanem zasedanju Generalne skupščine OZN. Na konferenci v Bagdadu je jordanski zunanji minister Musa Naser predlagal, naj bi bil prihodnji sestanek ministrov v Jeruzalemu. Vendar pa še niso sprejeli dokončnega sklepa o tem.
Seja odbora za Kongo
Ha »eji je prišlo do ostrih razprav v zvezi z vlogo Hammarskjolda
NBW YORK, 23. febr. (Reuter). Posvetovalni odbor za Kongo je imel včeraj svojo drugo sejo, na kateri so razpravljali o izvajanju resolucije Varnostnega sveta o Kongu. Posvetovalni odbor je dosegel soglasje o besedilu nove note, ki naj bi jo poslali Belgiji. V noti bodo izrazili zahtevo, naj Belgija umakne iz Konga vojaško in pol vojaško osebje ter politične svetovalce.
AFP pa pravi v svojem poročilu o seji posvetovalnega odbora za Kongo, da se člani odbora niso sporazumeli glede metod, kako uveljaviti resolucijo Varnostnega sveta, da pa so dosegli soglasje, naj bi Hammansikjoldiu kot generalnemu tajniku OZN poverili nalogo, da uveljavi najnovejšo resolucijo Varnostnega sveta. Člani odbora držav casablan-ške konference so izrekli pripombo k temu sklepu. AFP pripominja, da je že na predvčerajšnji seji odbora prišlo do precej ostre razprave v zvez: s Hammarskj6Ldovo vlogo v izvajanju zadnje resolucije Varnostnega sveta in da se je Gvineja postavila na negativ-
no stališče do generalnega sekretarja.
Poročilo tuda pove, da je Hammarskjold, ki je predsedoval seji, zelo prizadete reagiral.
Po vesteh tujih agencij je Hammarskjold na včerajšnji seji odbora zahteval okrepite/ sil OZN v Kongu. Izjavil je, da bodo sile OZN v Kongu potrebovale devet novih bataljonov, da bi bile lahfoo kos svoji nalogi. Za te okrepitve bo zaprosil afriške in azijske države. Po njegovem mnenju mora imeti poveljstvo OZN v Kongu najmanj 25 bataljonov, da bi lahko ohranilo mir.
Posvetovalni odbor za Kongo nadaljuje delo.
Dr. Linus Pauling
vajo, da je treba povečati napore, da bi dosegli splošno in popolno razorožitev.
Med podpisniki te peticije je na prvem mestu ugledni ameriški znanstvenik in Nobelov nagrajenec Linus'Pauling.
Nordijski svet ustanovil odbor za pomoč nerazvitim
Kjobenhavn, 23. febr. (Reuter). Nordijski svet je na svojem plenarnem sestanku soglasno sprejel predlog o ustanovitvi odbora za pomoč nerazvitim državam.
POLOŽAJ V KONGU
Vojaški premiki ustavljeni?
SESTANEK DE GAULLE-BUEG1BA
V Rambouilletu 27. februarja
Sestanek ocenjujejo kot zelo pomemben za pripravo pogajanj med francosko vlado in zastopniki začasne alžirske vlade - Komentar glasila FIN »El Mudžahida«
PARIZ, 23. febr. (Reuter). Uradne sporočilo, ki m ca sinoči objavili v Parizu, pravi, da se bosta predsednik francoske republike general de Ganile in predsednik tuniške republike Rablb Burgtba sestala 27. februarja v Rambouilletu
Sestanek de Gaulla in Bur-gibe presojajo v Parizu kot korak prvovrstnega pomena v pripravljanju pogajanj z zastopniki začasne alžirske vlade.
Pričakujejo, da bo predsednik de Gaulle v prvi fazi teh pogajanj sprejel predsednika začasne alžirske vlade Ferhata Abasa, medtem ko so kasnejša pogajanja, ki bodo nedvomno dolgo trajala, vodil v imenu francoske vlade minister za Alžirijo Louis Joxe.
Poročilo o sestanku de Gaulla in Burgibe je bilo objavljeno dva tedna po obisku tunizijskega ministra za informa-
cije Mohameda Masmudija. V svoji misiji je Masmudi potoval v Pariz, Tunis in Zurich, kjer se je razgovarjal z visokimi francoskimi funkcionarji, s predsednikom BurgLbo in s člani začasne alžirske vlade.
Ko omenja morebitna Pogajanja med Francijo in Alžirijo, piše glasilo fronte nacionalne osvoboditve Alžirije »El Mudžahid- v svojem današnjem uvodniku, da je večina francoskega naroda za mir v Alžiriji in da zahteva od svoje vlade, naj čimprej začne pogajanja z začasno alžirsko vlado kot edinega zastopnika alžirskega ljudstva. Kakor ugotavlja list, se pogajanja med
Nehru napovedal možnost, da bo Indija poslala vojaške enote v Kongo
ELISABETHVZLLE, 23. febr. (AFP). Predstavnik misije OZN v Kataugt lan Berendsen je davi ponovno obiskal katanškega separatista Combeja skupaj s poveljnikom sil OZN v Severni Katangi britanskim generalom Paolom Wardom. General Ward je na sestanka sprožil vprašanje operacij, ki jih izvajajo Combejeve čete jugovzhodno od Manona in ki so v nasprotju z nedavno resolucijo Varnostnega sveta.
General Ward bo danes odpotoval v Manono, sedež vlade nedavno proglašene republike Lualaba, ki je privržena osrednji zakoniti kongoški vladi Pozval bo oblasti Luala-be, naj spoštujejo določbe resolucije Varnostnega sveta.
Kakor poroča Reuter, sta vlada odcepljene kongoške pokrajine Katange in misija OZN v Elisabethvillu sklenili, da ne bosta začenjali oziroma nadaljevali »nobenih neobičajnih vojaških premikov«, ki bi v sedanjih razmerah lahko privedli do trenj. Sporazumeli sta se, da bodo vojaške sile trenutno ostale tam, kjer so. To so bistveni pogoji »modusa vivendi«, ki so jih sprejeli včeraj predstavniki misije OZN v Elisabethvillu in katanške vlade ter jih je danes katan-ška vlada potrdila.
Sporazum se nanaša na področje južne Katange m na področje, kjer poveljuje silam OZN švedski polkovnik Anders Kjolgren.
Etiopski general Ijasu, načelnik štaba sil OZN v Kongu, se je vrnil iz Elisabethvilla v Leopoldville. V glavnem mestu Katange se je mudil U dni ter je brez uspeha skušal priti v stik s predsednikom separatistične vlade Combejem, da bi se z njim razgovarjal o trditvah katanške vlade, po
francoskimi in alžirskimi zastopniki še niso začela kljub izjavi alžirske vlade od 16. januarja, ki poziva Francijo na obnovitev pogajanj na podlagi spoštovanja življenjskih koristi in pravic alžirskega ljudstva.
»El Mudžahid« smatra kot pozitivna prizadevanja tunizijske vlade, da bi pregovorila francosko vlado k začetku pogajanj z začasno alžirsko vlado. V tem smislu poudarja prizadevanja predsednika Burgibe, ki naj bi sestal s predsednikom francoske republike.
»Najboljši prispevek k miru, ki je sedaj mogoč, je določitev jasnih, določenih in nedvoumnih stališč. Konec vojne v Alžiriji moče biti. samo posledica direktnih pogajanj brez pridržkov med francosko vlado in začasno alžirsko vlado. Morebitni ukrepi francoske vlade glede političnih zapornikov oziroma na smrt obsojenih ne pomenijo pogojev, temveč bi mogli biti samo dokaz dobre volje,« pravi ob koncu list »El Mudžahid«.
Novice s petih celin
CEJLON
PROCES PROTI ATENTATORJEM NA BANDARANAIKA
Colombo, 23. febr. (AFP). V Colombu se je danes začela sodna razprava proti obtožencem, ki so septembra leta 1959 umorili cejlonskega ministrskega predsednika Salomona Bandaranaika. Glavni ’ obtoženec je budistični duhovnik Bu-darakita, ki je organiziral umor. Obenem s svojim duhovniškim poklicem se je ba-vil še s politiko in trgovskimi posli. Na obtožniški klopi je tudi morilec, menih Talduva Somarama, Iti je streljal z revolverjem na ministrskega predsednika Bandaranaika, ko je bil na verandi svoje hiše, in ga pri tej pril-Eki ubil. Za sodelovanje pri tem zločinu so obtožene še tri osebe, med katerimi je tudi neki policijski inšpektor.
POLJSKA
USTANAVLJANJE DRUŽBENIH DELAVSKIH SODISC Varšavo, 23. febr. (Tanjug). Prezidij in izvršni odbor centralnega sveta Zveze sindikatov Poljske sta sklenila, da se
OmtsbyrGora v New Torku
New York, 23. febr. (AFP). Predstavnik Velike Britanije na trojni ženevski konferenci o opustitvi atomskih poskusov minister Ormsby-Gore je sinoči prispel v New York. Gore bo nadaljeval pot v Washington, kjer ire bo z ameriškimi državniki razgovarjal o ženevski konferenci, ki naj bi nadaljevala delo 21. marca.
lahko družbena delavska sodišča ustanavljajo v podjetjih po vsej Poljski. Prva takšna sodišča so ustanovili pred letom dni v 20 podjetjih vro-clavskega vojvodstva zaradi poskusnih namenov. To so kolegialna sodišča, ki jih volijo kolektivi iz svojih vrst. Sodijo o manjših gospodarskih prestopkih in škodah po podjetjih, kakor tudi o sporih manjšega pomena v zasebnih odnosih med člani kolektiva.
Prezidij in izvršni odbor centralnega sveta sta tudi sklenila, da se v podjetjih in prodajalnah, v gostinstvu in drugih uslužnostnih dejavnostih ustanove skupine družbenih nadzornikov.
ZR NEMCUA
MANJŠE NADZORSTVO NAD PROMETOM MED NEMCIJAMA
Berlin, 23. febr. (Reuter). — Zahodnonemški zastopnik za medmemško trgovino je danes objavil, da bodo zahodnonem-ški kamioni, ki prihajajo v Vzhodno Nemčijo, od polnoči dalje samo enkrat podvrženi kontroli- Prej so kamione pregledovali dvakrat, ob dohodu in izhodu čez demarkacijsko črto.
Novi ukrepi za pregledovanje kamionov na demarkacijski črti med obema Nemčija-ma veljajo tudi za vzhodnonemške kamione, ker so se tudi o tem sporazumeli v okviru pogodbe o mednarodni trgovini.
INDONEZIJA
NACIONALIZACIJA TUJIH PODJETIJ IZVEN MEST
Djnknrta, 23. febr. (Tanjug). Oblasti indonezijske pokrajine Zahodne Jave so sklenile,
da se v petih mesecih nacionalizirajo vsa industrijska podjetja tujih lastnikov, ki se nahajajo izven mest.
Industrijska podjetja v mestih bodo postopno nacionalizirali v petih letih. Tujim lastnikom bodo po tem sklepu Izplačali popolno odškodnino.
Manjša podjetja se morajo v petih mesecih izročiti indonezijskim državnim oblastem ali zasebnikom, medtem ko bodo v velikih podjetjih postali pred njihovo popolno nacionalizacijo indonezijski zastopniki soudeleženi s polovico kapitala ter bodo sodelovali v njihovem vodstvu.
ZDA
STAVKA
LETALSKIH MEHANIKOV
SE TRAJA
Washington, 23. febr. (Reuter). Preden bodo začeli svoje nadaljnje akcije, so ameriški letalski mehaniki, ki stavkajo od preteklega petka, zahtevali od vlade, naj objavi svoje namene za ureditev tega spora. Po ministru za delo Goldbergu Je predsednik Kennedy pozval, naj se konča stavka, ki je paralizirala šest največjih letalskih družb.
Mehaniki stavkajo zaradi predlagane združitve njihovega sindikata s sindikatom pilotov.
VELIKA BRITANIJA
KONEC MAJA
KONFERENCA
O ZAHODNI INDUI
Londona 23. febr. (Reuter). Britansko ministrstvo za kolonije je objavilo, da se bo v Londonu začela ob koncu maja konferenca, na kateri bo določen dan proglasitve neodvisnosti britanske Zahodne Indije in sklenjen sporazum o ustavi. Sporočilo pravi, da je
federalna vlada Zahodne Indije pristala na sklicanju konference, na katero bo poslala svoje zastopnike.
katerih je bivši premier Lumumba s svojima sodelavcema, preden so bili umorjeni, pobegnil iz ječe.
Kakor poroča Tanjug iz New Delhija, je indijski premier Nehru v Spodnjem domu napovedal možnost, da bi Indija poslala v Kongo svoje vojaške enote. Zdaj je v Kongu okrog 800 Indijcev v sanitetni službi in v drugih pomožnih službah.
Po vestih indijske časopisne agencije iz New Yorka poučeni krogi pričakujejo, da bo Indija poslala v Kongo 1000 do 3000 vojakov.
Premier Nehru je, ko je odgovarjal na vprašanje, izjavil, da je genera n i sekretar . OZN v pismu z dne 21. januarja prosil indijsko vlado, naj pošlje silam OZN v Kongu svoje vojaške enote. Indija je odgovorila, da bi jih poslala samo, če bi Varnostni svet sprejel učinkovite in odločne ukrepe. Nehru je dejal, da je zdaj, ko je bila v Varnostnem svetu szrejeia resolucija Z AR, Cejlona in Liberije, -odstranjena ovira«, ki doslej ni dopu-ščaia, da bi poslali indij^e čete v Kongo. Pripomnil pa je, da bi rada Indija še nekoliko počakala, da bi videla, kako se dogodki razvijajo, preden bo sprejela končni sklep.
Belgijska časopisna agencija -Belga« je objavila, da je 8 belgijskih vojakov, ki so bili ujeti med napadom iz Ruande-Urundija v kongosko pokrajino Kivu, čilih in zdravih. Potem ko so jih ujeli, so jih prepeljali v Stanleyville, sedež osrednje kongoške vlade.
Gana obtožuje Portugalsko
Akra, 23. febr. (Reuter). V Akri so objavili, da bo ganska vlada predložila Mednarodni organizaciji dela (ILO) pritožbo proti Portugalski, ker Afričani na področju Jama, ki ga imajo Portugalci, živijo v suženjstvu, morajo prisilno delati in so izpostavljeni drugim krutostim.«
EICHMANN - POGONSKO KOLO UNIČEVALNEGA STROJA
Nacistični režim Adolfa Hitlerja je imel med svojimi zločinskimi cilji tudi »dokončno rešitev židovskega vprašanja«. V preprostem jeziku pomeni to — iztrebitev Zidov. Hitler je dal ukaz. izdelani stroj je pa opravljal krvavo delo. Pokon-čevalno organizacijo, ki je izvajala nasilje nad zasedeno Evropo, je ustvaril šef nemške policije Reichsfiihrer SS Heinrich Himmler. Sanjal je o »rasno obnovljeni nemški državi, ki bi ji služili narodi vsega sveta, vsi manj vredni narodi.« To nalogo naj bi opravil aparat SS. Vodilno telo tega stroja se je imenovalo Vrhovno vodstvo SS, sestavljeno je bilo pa iz raznovrstnih ustanov. Ena izmed dvanajstih uprav tega aparata je bila tudi Glavna uprava državne varnosti — Reichssicherheits-hauptamt (RSrfA). V sestavu te uprave je bil tudi gestapo — uprava IV RSHA. Gestapo je odločal o življenju in smrti milijonov ljudi. Posloval je po
tako imenovanem »posebnem postopku (Sonderbehandlung). Pripadniki gestapa so bili pooblaščeni. da po »svobodni oceni« množično streljajo ali pa pošiljajo ljudi v koncentracijska taborišča ali na prisilno delo. da preseljujejo prebivalstvo in kakor koli pokončujejo Žide in druge.
Uprava IV (gestapo) je bila razdeljena na več oddelkov, ki so jih označevali z veliki črkami (n. p. A. B), ti so se pa delili še naprej, na odseke in referate (označevali so jih z arabskimi številkami). Oddelki so obsegali skupine »sorod-ih poslov«, odseki in referati so se ukvarjali s posameznimi problemi iz skupine »sorodnih poslov«. Tako je bil zloglasni referat IV B 4 pristojen za -židovska vprašanja in druge zadeve s področja evakuiranja«.
REFERAT
ADOLFA EICHMANN A
Vodja referata IV B 4 je bil Adolf Eichmann. Svoje podrejene je imel v vseh zasedenih deželah Evrope. Njegov referat je izdajal ukaze in napoti-
/
la podrejenim ustanovam v vseh državah, razpošiljal posebne »komande« in posameznike s spiski preganjancev, vsklajal »delo« v zasužnjenih deželah, vpregal v krvavo delo domače kvislinge, organiziral taborišča, plinske celice, plinske avtomobile, krematorije in drugo.
Na območju Jugoslavije je imel Eichmann »poverjenike«, ki so med vojno poslali v smrt
60.000	jugoslovanskih Židov in nasilno preselili več ko 90.000 Slovencev. Ohranjeni dokumenti pričajo, da so se pri vsakršnem iztrebljanju izkazali vodje kvislinškega policijskega aparata, vojni zločinci tipa Artukovič in drugi — v okviru vsemogočne pokonče-valne SS.
Obenem z načrti za zasedbo Jugoslavije so pripravljali Nemci tudi načrte za uničenje jugoslovanskih Židov in program za germanizacijo slovenskih območij. Za uresničitev teh načrtov je skrbel prizadevni in podjetni šef referata IV B 4 Adolf Eichmann.
ORGANIZACIJE
GESTAPA
V JUGOSLAVIJI
Hkrati z nemško vojaško s;lo So prišle v Jugoslavijo tudi ekipe RSHA in z njimi Eich-mannovi ljudje. Ekipa, ki so jo poslali iz Berlina v Jugoslavijo, se je imenovala »Einsatzgruppe für Jugoslawien-«. Vodil jo je esesovski polkovnik dr. Wilhelm Fuchs. Naloga Einsatzgruppe (kratica EG) je bila. delovati na ozemlju zasedene Jugoslavije na vseh pod-
ročjih, ki so sodila v pristojnost njene centrale. EG se je namestila v Beogradu. Svoje »Einsatzkommande« (akcijske komande, kratica EK) je pa imela v Zagrebu, Osijeku. Sarajevu, Novem Sadu, Skopju, Šabcu in Becker eku, pa tudi v Beogradu.	-
Vodja gestapa beograjske EG je bil esesovski maj«: Hans Helm. beograjsko EK je pa vodil gestapovski major SS Hintze. Leta 1942 so izvedli reorganizacijo. Namesto EG in EK so na območju okupirane Srbije organizirali »Poveljstvo varnostne policije in varnostne službe« (kratica BdS). Vodja BdS je bil esesovski polkovnik Emanuel Schaffer, šef gestapa v okviru BdS pa najdlje major SS Bruno Sattler. Obenem so v Zagrebu uredili ustanovo policijskega atašeja pri nemškem poslaništvu v ustaški NDH. Ustanovo je vodil major SS Hans Helm. poprej šef gestapa v beograjski EG.
Hkrati s Helmovo institucijo je pa ustanovil RSHA v Zagrebu še BdS za Hrvatsko. Glede na položaj »neodvisne« države NDH je dobila ustanova posebno ime (Einsatzgrup-pe E). Vodil jo je major SS Friedrich Herbst. Po ukazu iz Berlina so pa prenesli pooblastila eksekutivne narave (aretacije, preiskave in ubijanje) na Artukovičevo ustaško policijo, vendar se je ukvarjal v Zagrebu s temi stvarmi tudi gestapo in sodeloval z ustaši.
Organizacijo in delovanje gestapa v Sloveniji bomo razkrili v posebnih prispevkih.
POLJSKA
ŠOLSKA REFORMA
Na Poljskem so sprejeli načela. po katerih bodo nekako do leta 1968 izvedli reformo osnovnega in srednjega šolstva. Namesto sedanje sedem-letke bodo uvedli osemletno šoltf Okrepili bodo srednje šolstvo, pri čemer se bo številčno razmerje med gimnazijami in strokovnimi šolami še nadalje spreminjalo v korist slednjih. V učnih načrtih bedo razširili matematično-pr;rcdcslovre predmete in njihov pouk približali sodobni proizvodni tehniki. K poli-tehn:zaciji -zobrazbe bodo prispevale tudi praktične tehnične vaje. Da bi zvišali idejno nazorsko raven pouka, bodo tudi hum'mV’Čne predmete bolj prib!;žab današnjemu življenju, modernizirali bodo
učne metode, ki naj prebujajo
vsestransko aktivno zanimanje, iniciativnost m samostojno mišljenje. V strokovnem šolstvu bodo razširili tiste teoretične predmete, ki so potrebni za globlje razumevan-nje proizvodnega procesa v stroki, kateri je šola namenjena. Ko so se poljski kulturni delavci zanimali za usodo humanističnih predmetov, so dobili pojasnilo, da se bo razmerje med humanističnimi in materna tično-prirodo-slovnimi vedami vsekakor spremenilo v korist drugih, vendar ne na račun prvih, ker bodo potrebni čas za razširjeni tehnični pouk pridobili pač z uvedbo novega, osmega šolskega leta.
OBISK VARŠAVSKIH GLEDALIŠČ
Varšavska gledališča so objavila podatke o obisku v letu 1960. V celoti so našteli
1.590.000	gledalcev. Gledališke dvorane so bile povprečno zasedne 80-odstotno. Vsa gledališča so pripravila skupaj 47 premier. Največji obisk je dosegla drama Leona Kruczko\vskega -Prvi dan svobode« v Modernem gledališču, ki jo je na 163 predsfa-vah gledalo 69.000 ljudi. Na
drugem mestu je drama Ale-jandra Casone »Drevesa umi-ra:o stoje«, ki je imela na 118 predstavah 68.000 gledalcev. Pri tem je bila deležna posebne pozornosti priljubljena igralka Mieczyslawa Cwi-klinska. ki je praznovala svojo 80-letnico. Veliko uspeha so imele tudi nekatere operete in pa pisani komedijski programi, kakršni imajo na Poljskem veliko tradicijo.
BOLGARIJA
ZALOŽNIŠKI PROGRAM
Vprašanje naše likovne publieistike
V Sofiji so objavili celoten program vseh bolgarskih založb. Zanimivo je. da napovedujejo za tekoče leto 220 izvirnih del; več kot sto izmed njih zajema tematiko iz današnjega življenja. Izmed znanih pisateljev naj omenimo Stojana C. Daškalova z romanom »Vojakova žena« in P. Vežinova s knjigo »Fant z zahoda«. Pesniške zbirke so napovedali Hristo Radovski. Nikola Furnadžijev. Božidar Bož ilov. Georgi Džagalov i. dr. Izmed spisov, ki epično obravnavajo moralna vprašanja socialistične družbe in ljubezen do domovine, je omeniti zadnjo knjigo trilogije Georgija Karaslavova »Nenavadni ljudje« in pa dve zgodovinsko pripovedni knjigi Ludmila Stojanova in G. Beleva. Iz vrst klasikov bolgarske literature jodo izšli zbran* spisi G. G.
Stamatova, Georgijeva in dr. V prevodni literaturi vidimo vrsto ruskih imen. med njimi Benina. Paustovskega. Ufa in Petrova, nadalje romanizirano biografijo mladega Marxa izpod peresa Kajine Serebrja-kove itd. Med prevodi so tudi izbrana lirika Wladislava Bro-nieivskega, izbor S. Quasimor da. izbor spisov Victorja Hugoja. 15 zvezkov Jacka Londona. nekaj spisov Rabindra-nata Tagora. Jugoslovansko literaturo zastopa Branislav Nušič.
V celoti bo izšlo letos pri bolgarskih založbah, če prištejemo še spise iz literarne vede. jezikoslovja in umetnostne ter glasbene zgodovine, okrog 370 knjig umetniške literature v skupni nakladi
3,600.000	izvodov.	-o.
Józef Tom: Varšava
Pravkar so dotiskali novo umetnostno monografijo o slikarju Ivanu Groharju. K tej knjižni izdaji našega . velikega impresionističnega poeta z uvodom akademika Franceta Steleta se bomo povrnili še posebej; toda ta deseta knjižna izdaja v zbirki Slovenski likovni umetniki, ki jo že nekaj let skupno izdajata Državna založba Slovenije in Moderna galerija v Ljubljani, nam daje tudi priložnost, da načnemo vprašanje naše likovne publicistike nasploh.
Doslej je v tej zbirki izšlo že 9 knjig. V dostojnih izdajah smo dobili monografije Božidarja Jakca, Antona Gojmira Kosa, Frana Tratnika, Zdenka Kalina, Borisa Kalina, Mihe Maleša, Rika Debenjaka. Gabriela Stupice in Nikolaja Pirnata, se pravi lep prerez naše likovne u-stvarjalnosti. Ta krog bo mimo
Kranjčevičev spomenik
S pripravami za postavitev Kranjčevičevega spomenika se Je nekaj časa zatikalo. Največ zato, ker ga je bilo treba
postaviti v novem, še neizgrajenem delu mesita. Že 1958. leta, ob petdesetletnici njegove smrti, je bilo siklenjeno, da mora Zagreb postaviti primeren spomenik pesniku - uporniku. Potem so izbrali tudi lokacijo: bodoči drevored v podaljšku Runjaninove ulice, pred novim poslopjem filozofske fakultete v novem, južnem delu mesta, med Ulico proletarskih brigad in avtomobilsko cesto.
Te dni je bila javnost obveščena o rezultatu javnega natečaja za Kranjčevičev spomenik, ki so ga razpisali sredi lanskega leta. Na natečaj je bilo poslanih enaindvajset idejnih osnutkov. Žirija, v kateri je bilo več arhitektov, likovnih umetnikov, književnikov’ in drugih javnih delavcev, je prisodila prvo. nagrado v znesku 1.000.000 din mlademu zagrebškemu kiparju Tomisla-
vu Ostoji. V Muzeju revolucije bodo priredili razstavo poslanih načrtov.
Tomislav Ostoja spada v
mladi rod hrvatskih kiparjev. Rodil se je 1931. leta v Splitu, pred štirimi-Teti pa je-, diplomiral na zagrebški akademiji. Zdaj dela v mojstrski- šoli znanega zagrebškega kiparja Augustinčiča.
Oskar Harmoš spet v Zagrebu
vendar bi bilo želeti, da bi bila udeležba s sflovenske strani pogostejša. Zagreb ima namreč za te vrste srečanja med pisateljem in občinstvom že pripravljene poslušalce. Nastop Bena Zupančiča je zbudil veliko zanimanja in je pisatelj v živo zadel, ko je pripeljal s seboj dva igralca, ki sta brala njegovo prozo.
Znani baletni mojster Oskar Harmoš, ki je veliko let deloval v zagrebškem gledališču, zadnje čase pa gostoval v Ameriki in Nemčiji, bi bil moral oditi še za tri leta v Kanado. Tam naj bi prevzel vodstvo znane baletne šole našega rojaka Nenada Lhotke. Vendar Harmoš ni sprejel, kanadskih pogojev ih. se je odločil za domači Zagreb. Kot petletni deček je tu prvič nastopil na deskah in tudi kasneje je večji del svoje baletne de-, javnosti posvetil osrednjemu hrvatskemu gledališču. Izjavi? je, da hoče po svbjiii pomagati zagrebškemu baletu
v prihodnjih sezonah in, če bo le kako mogoče, v Zagrebu ustanoviti baletno šolo.
Beno Zupančič na književnem
Glasbeni
bienale
petku
Minuli teden je po več mesečih nastopil na zagrebškem književnem petku zopet slovenski pisatelj, in sicer Beno Zupančič. Pred njim jih je bi- , lo^že héfeajy mfed^sadngima dr. Bratko Kreft in Ivan Bratko,
UMRL JE PROFESOR B0RIV0JE DR0BNJAK0VIĆ
V Beogradu je umrl univerzitetni profesor dr. Borivoje Drobnjakovi č,	dopisni član
Srbske akademije znanosti in upravnik njenega Etnografskega inštituta. Bil jo tudi predsednik Etnološkega društva Jugoslavije od njegove ustanovitve in vodilni srbski etnolog. Lani je dosegel sedemdeseto leto ter stopil formalno v pokoj, a je še vedno predaval na univerzi in delal na akademiji. Se pred dobrim letom je teden dni predaval kot gost naše filozofske fakultete tudi v Ljubljani.
Pokojni profesor Drobnja-kovič je bil eden najvidnejših Cvi-
ščine njegovo znamenito »Balkansko poluostrvo«. Kot dolgoletni ravnatelj Etnografskega muzeja v Beogradu je uredil mnogo letnikov njegovega Glasnika. Razen več antropogeografskih monografij je objavil vrsto etnoloških spisov, posebno o prometu in ribolovu v Srbiji, pred meseci pa prvi del učbenika Etnologija narodov Jugoslavije, ki bo žal ostal nedokončan. Profesor Drobnjakovič se je odlikoval z izredno strokovno vestnostjo in organizacijsko sposobnostjo. Za njim žalujemo tudi slovenski prijatelji in sodelavci ter ga bomo ohranili kot vzornega znanstvenega delavca v trajnem spominu.
V. N.
Te dni je bi! dokončno določen program prvega Zagrebškega glasbenega bienala, ki bo od 17. do 24. maja. Gre za glasbeno manifestacijo, prvo v takem obsegu pri nas, ki bo v celoti posvečala sodobni glasbi. Zastopani bodo sodobni jugoslovanska, ruski, francoski, angleški, poljski, avstrijski, češki, nemški in čehoslovaški komponisti. Izmed najvidnejših naših ansamblov in gledališč 'bodo na fešti valu sodelovali zagrebška filharmonij a, orkester RTV iz Beograda, Zagrebški solisti, Opera in balet HNK, opera SNG iz Ljubljane, pa še operi z Reke in iz Sarajeva, od tujih ansamblov pa kvartet Parrenin iz Pariza, simfonični orkester italijanskega radia, ansambel za sodobno glasbo iz Kolna in še orkestri iz Francije in Poljske.	T.P.
omenjene publikacije o Groharju v kratkem izpopolnjen tudi še z vrsto novih monografij o naših slikarjih in kiparjih. Tako pripravlja Jelisava Copičeva monografijo o kiparju Karlu Putrihu,. Stane Mikuž monografijo o slikarju Francetu Pavlovcu, Zoran Kržišnik pa obširnejše knjižno delo o mojstru Rihardu Jakopiču, čemur bosta sledili še Luca Menašeja monografija o slikarju Francetu Miheliču in Zorana Kržišnika o Mariju Preglju.
Vse te izdaje so, zelo privlačno opremljene, dobro tiskane ter imaju po v-, zetke v tujih jezikih, kar jim daje tudi, mednarodni pomen. Morda prav zaradi dokaj velikega, reprezentativnega formata nimajo tiste praktične polj udno-propagandne vloge, kot jo igra z marijšimi žepnimi izdajami o likovnih umetnikih n. pr. zagrebška založba Naprijed. V tem oziru bo morda pri nas izpolnila vrzel nova zbirka založbe Mladinska knjiga, ki se je lotila naloge, da v dostopni, zanimivi obliki približa likovno umetnost čim širšemu krogu mladih in tudi ostalih bralcev.
Seveda pa pri izdajanju mo-nografičnih in sploh umetnostnih publikacij ne bi smeli ostajati zgolj v ozkem krogu in bi bilo zaželeno, da bi vsaj v jugoslovanskem okviru dobili skupno serijo likovnih avtorjev in pregledov. V nekem smislu opravlja danes to nalogo revija »Jugoslavija« s svojimi bogatimi reprezentančnimi zvezki. Prav zdaj bo izšla posebna izdaja te revije, ki bo predstavila jugoslovansko sodobno grafiko. Zajela bo okrog'140 reprodukcij, med njimi okrog 40 barvnih del. Ker bo namenjena zlasti tujini, bo izšla tudi v angleškem, francoskem in ruskem jeziku.
Pri današnji čedalje živahnejši likovni dejavnosti imajo velik pomen razstavni katalogi, ki niso večezgodaj samo nujen seznam in kažipot po razstavi, ampak že preraščajo v kakovostne likovne publikacije. Prav zaradi tega pa se tudi pojavlja potreba po neki njihovi sistematizaciji.
Zanimiv primer te dejavnosti je ljubljanska Mala galerija. Zaradi svojega .osrednjega položaja v mestu ima visoko število obiskovalcev <l$ni jih je bilo bež 150.000)’ pa tudi sicer, nenavadno aktivno posega w sodobno likovno problematiko. Lani je galerija ob vsaki razstavi izdala katalog, skupaj jih je bilo 12, vendar vse v istem formatu in po istih načelih, tako da komplet teh zvezkov predstavlja zaključen letnik, ki ga je mogoče tudi vezati in postaviti na polico. V Moderni galeriji je yprašanje nekoliko bolj zamotano; tu namreč ne gre za vrsto enakovrednih individualnih raz-
stav,. ki bi jim lahko tudi posvečali sodobne kataloge malega formata, ampak za prireditve različnega značaja in s tem tudi za potrebo po različni publicistiki. Kljub temu pa je vidna težnja po nekem sistemu in mednarodni kvaliteti. To je tem važne) e, ker izmenjuje knjižnica galerije te kataloge skoraj z vsem svetom in tako dohiva iz tujih galerij v -zamenjavo podobne sveže odseve sodobnega likovnega 'življenja na tujem. Prav posebno mesi« zavzema med katalogi Modeme galerije bienal-ski katalog, to je publikacija, ki jo izdajajo ob bienalnih mednarodnih grafičnih razstavah. Doslej so že vse tri bienalske publikacije kljub nakladi 3000 izvodov skoraj v celoti razprodane in razposlane po svetu, tako da bo v prihodnje treba naklado teh publikacij nedvomno zvišati, saj postaja katalog ljubljanske grafične razstave dejansko-že več kot to, in sicer svetovno priznani mednarodni zbornik sodoone grafične umetnosti.
Seveda pa se podobna vprašanja od izdaji katalogov pojavljajo tudi v drugih naših galerijskih in muzejskih ustanovah, zlasti Narodni galeriji v Ljuo-ljani, ki prav tako 4»kuša doseči najboljšo kakovost in u-strezno obliko. Morda se pri izdajah Narodne galerije, ki niso tako pogoste, a zajemajo zato toliko širša in trajnejša področja in obdobja likovne zgodovine, še bolj pereče postavlja zahteva, da bi se poleg malih, cenenih priročnikov s seznami izdajali tudi obširnejši knjižni katalogi trajnejše vrednosti. Take publikacije, n. pr. o našem. baroku, o tujih mojstrih na Slovenskem, o slovenskih srednjeveških freskah in podobno, bi morda lahko izdajala galerija skupaj s kakšno založbo in z gmotno podporo skupnosti, saj bi bilo to še vedno bolj ekonomično, kot pa pozneje še ponovno zbiranje celotnega gradiva.
Kako široke možnosti se odpirajo na področju likovne publicistike pri nas, še posebej ob današnjem razumevanju javnosti- za to dejavnost in ob dejanskem razcvetu naše umetnosti, kaže tudi podjetnost Moderne galerije v Ljubljani oziroma sekretariata za mednarodne grafične razstave, ki sta sklenila, d&^bošta začela ž založništvom in tiskanjem nagrajenih grafič-nih' iisfov domačih in tujih mojstrov po bienalskih prireditvah. Ttidi podobne manjše akcije, ki so”se pri nas že pojavile, n. pr. zlasti v zavodu »Borec«, ki se je pobrigal za izdajanje likovnih voščilnic in razglednic, potrjujejo, da imamo na tem področju še veliko možnosti, pa tu<ji- zahtev.
bp
Priprave na 1. iikovni trienale
Organizacijski odbor I. trienala likovne umetnosti, ki bo od 24. maja do 25. aprila v. dvorani beograjskega sejma, je izbral na sestankih v Zagrebu, Ljubljani in Beogradu dela, ki bodo predstavljala našo sodobno umetnost na tej veliki manifestaciji. Odziv umetnikov je bil zelo velik. Odbor je izmed poslanih del izbral 135 siik in 28 kipov 73 avtorjev. Razen tega so ob koncu lanskega leta organizatorji trienala povabili 79 slikarjev in 22 kiparjev iz vseh republik, naj po lastni presoji
EICHMANNOVI
»POVERJENIKI«
IN »SPECIALISTI«
Vse -organizacijske enote gestapa v Jugoslaviji so imele posebne referate za »obdelavo židovskega vprašanja«, v Sloveniji pa posebne štabe za preseljevanje prebivalstva. Te referate so vodili Eichmannovi ljudje. Berlinsko centralo so obveščali o svojih akcijah, Eichmannov referat IV B 4 pa jim je pošiljal iz Berlina instrukcije. Referat za židovske zadeve pri beograjskem gestapu je vodil do novembra
1942	poročnik SS Fritz Stracke, potem pa poročnik SS Hans Schult in esesovski podporočnik Willi Boden. Septembra
1943	so referat za židovska vprašanja spet združili z referatom IV D. ker so bili do takrat že vsi Židje s tega območja uničeni. Po tem času so »obdelovalci« Židov le še iskali posamezne židovske ubežnike ali pa ovadene osebe. Te aretirane ljudi je zdravnik beograjskega gestapa dr. Jung pregledoval, če so obrezani. To so imeli gestapovci za zadostno znamenje za razpoznavanje Židov.
Izven večjih mest so vodili iztrebljanje Židov navadno šefi gestapovskih ustanov v posameznih krajih.
Referat za židovske zadeve pri beograjskem gestapu je imel oblast nad vsemi taborišči. v katera so strpali Žide. Tako so ljudje tega referata odgovorni za vse zločine nad Židi v teh taboriščih.
V Zagreb je prišel iz Eich-mannove centrale v Berlinu
kot »specialist« za židovske za* deve kapetan SS Franz Abro-meit, ki je deloval tudi v Sarajevu. Z židovskimi problemi v ustaški Hrvatski se je pa ukvarjal še poseben referat v okviru BdS za Hrvatsko,, to se pravi, da je poko n Če val Žide tudi ta referat. Taborišča z Žir di so bila v rokah »neodvisne« ustaške policije, ki ji je načeloval Andrija Artukovič.
Eichmann je imel svoje »specialiste« tudi v Sloveniji. O njih bomo spregovorili ob drugi priložnosti. V Makedoniji je deloval Eichmannov »specialist« Theodor Danecker. Ker je nemški rajh »daroval«-del Makedonije bolgarskim fašistom, je ta zločinec sklepal z bolgarsko policijo pogodbe, po katerih so šli v smrt tisoči makedonskih Židov.
UNIČEVANJE ŽIDOV
V USTASKI
ND HRVATSKI
»Reševanje židovskega vprašanja« na območju Paveličeve Nezavisne države Hrvatske se je nekoliko »razlikovalo« od rsševanja tega vprašanja, to je od uničevanja Zidov na drugih območjih Jugoslavije. V NDH sta besneli nad Židi dve oblasti:	ustaška in nemška.
Hlapci so hoteli biti vredni svojih gospodarjev: pokončeva-li so neusmiljeno. Gospodarji, Nemci, pa so menili, da »židovsko vprašanje« presega okvir NDH, saj je sodilo k ustvarjanju »novega sveta«. Posledica tega je dobro znana: iztrebili so vse Žide do zadnjega.
pošljejo svoja dela. Temu povabilu se je odzvalo doslej 79 umetnikov.
Na podlagi prijav povabljenih umetnikov in izbranih del že lahko sklepamo, da bo I. trienale na lepi umetniški ravni in da bo podal prerez ustvarjanja sodobnih jugoslovanskih slikarjev. in kiparjev — je dejal ob tej priložnosti upravnik stalne razstave sodobne jugoslovanske umetnosti Aleksa Celebonovič. Med razstavljavci bo tudi veliko število mladih, doslej manj znanih umetnikov.
V odboru, ki je izbral dela, so bili Kosta Andjeli Radovani in Krsto Hegeduši ć iz Zagreba, Marij Pregelj, Lucijan Menaše
in Zdenko Kalin iz Ljubljane, Miodrag Protić,: Momčilo Stevanovič, Stojan Čelić, Nandor Glid in Aleksa Celebonovič iz Beograda, Sida Marjanovič iz Sarajeva, Antonije Nikoloski iz Skopja in Miloš Vuškovič iz Titograda.
V- okviru I. trienala bo tudi posebna retrospektivna razstava pod naslovom »Pričevanja iz časa med dvema vojnama«, na kateri bodo razstavljene pomembne likovne - stvaritve iz tega razdobja. Eksponate za to razstavo bodo izbrale Moderna galerija v Beogradu, Mestna galerija sodobne umetnosti v Zagrebu in Moderna galerija v Ljubljani.
JESENIŠKO GLEDALIŠČE JONE ČI FAR" POJDE V MONACO
Kulturno prosvetni svet Jugoslavije je sklenil, da bodo amaterske odre iz naše države na mednarodnem festivalu v Monacu zastopali amaterski igralci z Jesenic. Festival je vsaka štiri Idta, sodelujejo pa najboljša amaterska gledališča iz večine evropskih in nekaterih izvenevropskih držav; Jugoslavija bo letos prvič zastopana. Jeseničani bodo nastopili s komedijo dubrovniškega klasika Marina Drži ca TRIPCE DE UTOLCE, s katero bodo mednarodni publiki lahko dostojno predsta-
vili našo zgodnjo dramatiko in svojo gledališko zmogljivost. Za lažje razumevanje bodo organizatorji poskrbeli za fran-
tudi v posebnem gledališkem listu. Izbira pomeni lepo priznanje slovenski amaterski gledališki tvornosti, obenem pa ponuja jeseniškim predstavnikom možnost, da z uspehom rekprezentirajo jugoslovanska amaterska gledališča v mednarodnem okviru.
PRED DVEMA PREMIERAMA
Slovensko ljudsko gledališče v Celju bo v torek, 28. februarja, uprizorilo že ■ drugo slovensko noviteto v tej sezoni. V okviru Malega odra je gledališče naštudiralo dramo Janeza Žmavca »Kok in Lea«. Delo je režijsko pripravil Andrej Hieng, sečno je zasnoval Sveta Jovanovič, v glavnih vlogah pa bosta nastopila Tera Perova in Pavle Jeršin. Premiera bo v foajeju celjskega gledališča.	i*
V soboto, 25. februarja, pa bo v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru premiera komedije hrvatskega tea-
trologa in romanista dr. 1 mila Rabadana »Kad je ž nijema«. V tej ljudski ka diji se je vsebinsko nasl< na Franfoisa Rabelaisa, eno izmed njegovih epizo< tretjem delu PantagrueR zgodb. Mikavnosti mari boi uprizoritve z naslovom »1 hude nevole z mutavko«, arhaična štajerščina, v k ro jo je prevedel Branko dolf. Farso je kot gost zrel Marjan Belina z igralci Br Pugljevo, Pavlo Brunčki Dušanom Mevljo, An tor Petje tom In Janezom Ria cem.
OB PONOVNI ZDRUŽITVI POLJANSKE DOLINE OB KOLPI
Kljubovanje posameznikov
zdravemu razvoju
Petnajstega februarja je začel veljati sklep Ljudske skupščine LRS o nekaterih upravno teritorialnih spremembah v okraju Novo mesto. Med temi je tudi ponovna združitev Poljanske doline ob Kolpi in priključitev celotne doline občini Črnomelj. Kaže pa, da se posamezniki, ki jim je lokaPzem več kot razvoj doline, ne mislijo sprijazniti s sklepom političnih organizacij in večine prebivalstva.
Poljanska dolina je del Bele krajine. Ob ukinitvi okraja Kočevje je bila dolina, ki ima
VČERAJ D A
J U X » «
Koncert novejših slovenskih skladb
#	Danes v petek zvečer, bo v Slovenski filharmoniji zelo zanimiv koncert Collegiuma musicuma. Izvajali bodo namreč novejša dela slovenskih skladateljev. Zlasti zanimivi bosta «Suita za trobento in kla\~'r« Pavla Sivica in pa "Pihalni kvintet« mladega skladatelja Iva Petriča. Razen tega bodo drevi izvajali tudi dve novi skladbi za godala, in sicer »Duo za violino in violo« Marjana Lipovška in "Tr;o za dve violini in violo« Primoža Ramovša. N3 sporedu bodo tudi pesmi Srečka Koporca in Jakoba Ježa. Zlasti zanimive so zadnje, ki so napisane na sodobna besedila Kajetana Koviča in Janeza Menarta. Izvajalci na nocojšnjem koncertu bodo solisti Slovenske filhar-mon je. pevki Zlata Gašperši-čeva in Olga Ježeva, pianista Leon Engelman in Pavel Si-vic ter trobentist Grčar.
(A. N.)
Seminar
za vodilne kadre tehničnega pouka
#	Pred kratkim je skupina
strokovnjakov proučevala tehnični pouk po šolah v vseh okrajih naše republike. V zvezi s tem bo Glavni odbor Ljudske tehnike skupno z Zavodom za napredek šolstva organiziral 3. in 4. marca v pedagoškem centru v Ljubljani seminar za vodilne kadre pri organizaciji tehničnega pouka. Seminarja se bo predvidoma udeležilo 20 do 25 predavateljev iz \*seh okrajev. Seminar bedo vodili v glavnem strokovnjaki z Zavoda za napredek šolstva. Na osnovi podatkov s terena in izkušenj, ki so j,-h doslej nabrali predavatelji pri tehničnem pouku, naj bi na seminarju razjasnili nekatera načelna vprašanja v zvezi z organizacijo tehničnega pouka po šolah.	(A. N.)
četrto letalo
% V Letalskem inštitutu Slovenije "Branko Ivanuš« bodo v kratkem izdelali četrto letalo tipa KB-11 »Branko«. Tri tovrstna letala, ki so primerna predvsem za turistične in poslovne namene, že letijo. Do konca leta bodo izdelali še tri tovrstna letala: kaže pa, da proizvodnja tudi potem še ne bo ustavljena, saj se za nakup teh letal zanimajo že tudi večje gospodarske organizacije. Do uvedbe letal v poslovno življenje bo prej ali slej moralo priti.	(P. G.)
Nova prodajalna rezervnih delov
€t Z vedno hitrejšim razvojem motorizacije raste tudi povpraševanje po rezervnih delih za avtomobile in motoma kolesa. Da bi zadostili potrebam vseh kupcev, je podjetje »►Avtocommerce« sklenilo odpreti v pritličnih prostorih nove. zgradbe v Trdinovi ulici 4 veliko prodajalno z rezervnimi deli za avtomobile najrazličnejših tipov. Prodajalno so pričeli urejati v pričetku prejšnjega meseca, predvidoma pa bo odprta v začetku maja. Ureditev bo potekala hitreje, vendar so nastale težave pri nakupu posebne plastične mase, s katero bodo prekrili tla. Skupna površina prodajalnih prostorov bo približno 400 kv. metrov, ureditev pa bo finan-s:ralo podjetje »Avtocommerce« samo. V prodajalni bodo kupcem na voljo rezervni deli za avtomobile znamk Mercedes, DKW. za vse avtomobile jugoslovanske proizvodnje ter še nekatere druge, skupno za dvajset tipov.	(A. N.)
Na vrsti so predavanja
#	Pred dnevi je Okrajni odbor Počitniške zveze Ljubljana kupil večje število barvnih diapozitivov, na katerih so posneti vsi zanimivejši kraji in važnejši kulturni in zgo- I dovinski spomeniki po Jugo- ; slaviji. S temi diapozitivi bodo ; člani Okrajnega odbora obiskovali družine Počitniške zveze in usmerjali akcije članov. i Pri izbiri potovanj in krajev ; za izlete so člani organizacij j cesto nespretni. Največkrat iz- | berejo predloge poti in akcije so zaradi prenatrpanega pro- 1 grama neuspešne. S tem novim j prfmmom bodo verjetno večino tovrstnih napak od--hinili.
(P. G.)	|
manj kot 1400 prebivalcev, razdeljena med občini Kočevje in Črnomelj. Delitev je bila izvedena kljub sklepu občinskega ljudskega odbora Pred-grad. da se dolina v primeru ukinitve kočevskega okraja v celoti priključi občini Črnomelj.
Škodljive posledice delitve doline, ki je v vsakem pogledu zaokrožena celota, so se kmalu pokazale. Predvsem so nastale težave z organizacijo šolstva in drugih služb. V dolini je kar 6 šol, od katerih ima le šola v Starem trgu statut popolne 8-letke. Prav tako sta v dolini dva kraj. urada in dve kmetij, zadrugi. Težave je povečevalo še skrajno lokalistič-no razpoloženje posameznikov v nekaterih vaseh, zlasti v Predgrađu. Politične organizacije so uvidele, da je možno urejati zadeve doline samo kot celote, zato so predlagale združitev na osnovi odločitve volivcev za to ali ono občino. Tak
sklep je bil sprejet na posvetovanju političnih organizacij obeh delov doline na sestanku 14. avgusta 1960 v Predgrađu. Po sporazumu med obema občinama so bili nato 16. oktobra v navzočnosti predstavnikov obeh občin zbori volivcev, na katerih so navzoči volivci s tajnim glasovanjem odločali, kam hočejo. Znatna večina se jih je izrekla za priključitev k Črnomlju.
Kljub temu, da se je večina izrekla za Črnomelj in da je sklep Ljudske skupščine potrdil predlog obeh občin in političnih organizacij, da se dolin? združi v eni občini, so se našb posamezniki. ki skušajo še sedaj po sklepu Ljudske skupščine. sklepu večine, političnih organizacij škoditi razvoju doline. Deputacija iz Predgrađa se je namreč pred dnevi oglasila na Dristojnem republiškem organu in zatrjevala, da ne priznava take rešitve in si bo še naprej orizadeva’a. da bo dolina razdeljena. Najbolj značilno je. da so bili v deputaciji isti ljudje, ki so na sestanku oolit.ičih organizacij 14. 8. v Predgrađu zagovariali združitev. ko^ edino pametno rešitev.
Ne glede na kliubovanie posameznikov. bo treba s°dai v Poljanski dolini oosnešib vsestranski razvoj, k’ ie bU d^e-dai za-edi razdelitve na dve občini okrnjen.
P. Romanič
IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV
NOVI IZDELKI TRBOVELJSKE »MEHANIKE«
Trbovlje, 22. febr. — Te dni je začela trboveljska »♦Mehanika« proizvajati enopolne instalacijske avtomate s termičnim in elektromagnetnim varovanjem ter električne hišne zvonce, ki so manjši in praktične jši od dosedanjih na našem tržišču. Razvojni sektor tovarne pa je pripravil prototipe okovja za aluminijasta okna različnih poslovnih prostorov. »Mehanika« bo v kratkem podpisala pogodbo za izdelavo 3.000 kompletov tega okovja s tovarno »Impol« iz Skrvenske Bistrice.
Tovarna »Impol« je doslej okovje za svoja vrata in okna iz aluminija, ki jih čedalje bolj uporabljajo pri različnih poslovnih poslopjih, uvažala iz tujine.
V	»Mehaniki« pravkar osvajajo tudi izdelovanje ključavnic, tečajev in avtomatskih zapiral za aluminijasta vrata.
Okovje iz »Mehanike« je izdelano iz aluminija, uvoženo pa iz litega železa.
(jak)
PREDVIDENA
PROIZVODNJA
VISOKOFREKVENČNIH
KABLOV
V	podjetju za izdelovanje radijskih in televizijskih anten »Elrad« v Gornji Radgoni bodo letos zgradili novo proizvodno dvorano in kupili nekaj nove opreme. S tem bodo ustvarili vse možnosti za povečanje proizvodnje anten in za začetek poskusne proizvodnje visokofrekvenčnih kablov.
ZA BOLJŠE DELOVNE
POGOJE
V	podjetju »Panonija« v Murski Soboti bodo letos nadaljevali rekonstrukcijska dela pri gradnji nove proizvodne dvorane. Tako bedo lahko povečali proizvodnjo, izboljšali organizacijo dela in delovne pogoje zaposlenih.
NOVA PRALNICA
PFSKA
V	Proizvodnji kremenčevega peska v Puconcih bodo letos občutno povečali proizvodnjo
H V sc-boto bodo v Belokranjski ulici na Teznem odprli sodobno opremljen TOMOSOV servis za popra vitlo in vzdrževanje vseh Tomosovih proizvodov od »Spačka« do vseh vrst moUsrjev in vozil. Ustanovitev tgga servisa bodo toolo pozdravili vsi lastniki motornih vozil koprske tovarne, saj dosedanje servisne zmogljivo- u v mes.tu niso bile zadostne.
WL Podjetje »Ju čokom ere ii a« ima v razstavnih prostorih Mariborskega tedna stalno razstavo in prodajo odvišnih ali dotrajanih esneorvh sredstev. Marsikatero podjetje se tukaj iznebi odvišne-ga aJ» nepotrebnega stroja medtem ko v manjših podjetjih ta sredstva koristno služijo svojemu namenu. Z novo registracijo za zastopništvo tujih tvrdk in kensignacilska skladišča se bo Jugo>rimercra lahko uspešno vkliučr’a tudi v sejemske prire-d'*—o Mariborskega tedna.
S 175*3 je orva številka glasila občinskega ljudskega odbora in občinskega odbora SZDL Mar-ibo--C en ter »Komuna«. Občmcko politično vods*vo se je odkrilo za izdajanje »Komune«, da bi iz-o-poln*1o vrzel, ki so jo čuf-le gospodarske or^ianizacje. zavodi in D"i*rtrfcie organizacije pri obve-ščervos-M o delu organov občinskega rinrfskega odbora
H Občinski liudski odbor Ma ribo'--Cf-nter je imenoval za d4rek-to-ia hotela »Orel« gostinskega
d''p'-’"n Fr-nca Kogovška.
Q Nekatera mariborska trgovsko ordletja so znižala cene po-ssmeznim v**stam blaga Prodajalna »r>wt-:zan. je znižala ceno konfekci;sk:m oblekam in n’a-ščem za lrt odstotkov. V ve,c*bla-
gOVnrK torevcGteea pm-jiotf-
-r»om- r:~-r>ryck; u'iei so zni-
tni-	_
d- do 5°	s-'r«k:m
lom pa do 70 odstotkov.	K
predvsem zaradi ureditve nove pralnice. V ta namen bodo vložili 25 milijonov dinarjev, ki jih bodo uporabili tudi za raziskovanje nahajališč kremenčevega peska. Predvidena je tudi gradnja zbiralnika za shranjevanje peska.
GRADNJA TOVARNE
METANOLA
Pri podjetju »Nafta« v Lendavi si prizadevajo, da bi čim-prej zgradili tovarno metanola. Prav tako bodo nadaljevali geološke raziskave, vrtanja in gradnjo delavnic. Nafto bodo iskali predvsem na področju Petišovec in v smeri Goriškega. Pripravili bodo tudi nadaljnji program razvoja naftne industrije predvsem na podlagi predelave plina, ki bo osnovna surovina za bodoči razvoj kemične industrije..
Pred dnevi so pokopali v Horjulu znanega partizanskega borca Ludvika Vrhovca.
Rodil se je 5. avgusta 1921 v Horjulu v delavski družini. Ko se je izučil za ključavničarja, je dobil leta 1940 delo v jeseniški železarni. Po fašističnem napadu na našo zemljo se je odločil za borbo proti okupatorju. Z Nemci ni hotel skleniti pogodbe, po kateri bi ga kot izvrstnega varilca dobro p’ačali. Zapustil je tovarno in
pobegnil čez mejo v svoj rojstni kraj. Tu se je takoj povezal z OF. Delal je kot mladinec na terenu, zbiral orožje in hrano, raznašal propagandni material in organiziral mladince za odhod v partizane. 1. junija 1942 je. odšel z bratom Jankom in Mirkom Zdešarjem čez Ključ na Babno Goro nad Polhovim Gradcem in se priključil partizanski četi. Se istega leta je bil Vrhovec dodeljen Gorjanski četi, ki je napadala Nemce in domače izdajalce v območju Bleda in Bohinja. V teh akcijah se je odlikoval pri izvrševanju nalog. Ko je bila s prihodom številnih novih borcev iz Bohinja osnovana Bohinjka četa, - je postal Ludvik Vrhovec njen komisar. Ob fonnirar.ju Prešernove brigade ie Doštal komisar bataljona. S Prešernovo brigado se je udeleževal boj§y na pohodu čez Žirovski vrh in ^ntjost na Notranjsko in do Turjaka. Po kapitulaciji ItalK ie se ie Vrhovec boril spet na: Gorenjskem in pozneie na Pri--morskem v sestavu XXXI. divi zri e. Lefa 1944 se je javil za leta^ko šolo. Po marljivem^ študiiu se je vrnil,y domovino kot soo«oben oficir v svoji
do čina kar»e*fma I. klase; Za: hrabrost in nožrtovalijost * je nreiel več odlikovanj.
Toda kmalu je obolel in bil
preveden v rezervo. Po dolgotrajni bolezni je It. februarja umrl v svojem rojsinem kraju.
STRELSKO TEKMOVANJE V LIGAH LJUBLJANSKEGA OKRAJA
Diopter ob najvišji naslov?
Junak včerajšnjih poletov v Oberstdorfu — Jože Šlibar. Z dolžino 1^1 m je zaostal samo 1 m za olimpijskim zmagovalcem Recknaglom, ki si na zadnjem gostovanju v Planici bržčas ni mislil, da mu bo ta mladi Jugoslovan kdaj povzročal skrbi...
Tekmovanje strelcev ljubljanskega okraja v ligah z zračno puško je v zadnjem kolu prineslo nekatera manjša ali večja presenečenja. Največje od teh je vsekakor nepričakovan poraz najresnejšega kandidata za prvo mesto v L ligi Diopter j a proti žilavi in nevarni ekipi Vide Pregare s Kodeljevega. Drugo presenečenje je bila zmaga Tabora z Ježice proti domačemu Stolu v Kamniku, pa tudi poraz ekipe Podjetja Kamnik doma proti B. Grajzerju je prišel nepričakovano.
Vsi presenetljivi dogodki bodo vsekakor precej vplivali na končni vrstni red na vrhu lestvice I. lige, kjer je razvrstitev za zdaj - do nedelje, 5. marca, ko bodo v obeh ligah na sporedu zadnii nastopi — med prvimi petimi ekipami naslednja: Olympia 14 (+ 321), Diopter 14 (+ 233), Oskar Kovačič 12 + (346), Vida Pregare 12 <-r 184), Tabor 8 točk itd. Možnost za osvo-- jitev prvega mesta imajo zdaj v tej ligi kar tri ekipe.
Rezultati: I. liga: Gradis: R. Škapin 200:0 p. C.. Krašna C. : Litostroj 12110:1305. Diopter : V. Pregare 1333:1354 (!). Olympia: O. Kovačič 1344:1330, Stol : Tabor Ježica 1308:1347. - »L liga: Poštar : Ti:an i :«2:1294. Lokomor iva: Heroj Vi tez 1243:1307. Elektra : p. Si?ka 1274: 1324, M. Stojanovič: Jelenov žleb 1283:1236. 24 talcev: M. Komac 1247: 1235. - m. liga: Graničar: Br. Ivanuš 1178:1290, Olympia II : Usnjar Kamnik 1209:1219. Protiavionac : Diopter n 1191:1273. podj. Kamnik : B. Grajzer 1316:1339. - Zasavska liga: Okrogar Skvarča : Hrastnik 1247:1255, STT : Usnjar Šmartno 1214:1235. Mehanika : E. Draksler 1056:1066 L. Hob kraut : Predilec 1183:1048, Fr. Fakin : Apnar 1287: 1231.
Ljubljana — Pred dnevi je Gorinški strelski odbor Ljubljans-Centier pri-rediH letošnje prvenstvo z zračno puško za p ion-V je. Nastopilo je 2« posameznikov in
PO DOMAČIH KRAJIH
Slabi časi za NK Krim
Tri tedne pred začetkom prvenstvenega tekmovanja v SCL se je znašel kolektiv NK Krim v brezupnih razmerah. Na zadnjem občnem zboru izvoljena uprava je že od vsega začetka klonila pod bremenom nevšečne zapuščine ter prepustila klub usodi. V nenehni borbi z že skoraj nepremostljivimi finančnimi težavami so obupali še tisti, ki so klub držali na ramenih, tako da so zdaj življenjske tikolišfine malone nevzdržne. Spottni objekt na Rakovniku naprej razpada, pomanjkanje najpotrebnejše opreme pa onemogoča redni trening še tistih vrst, ki so do zdaj redno vadile.
Ker preostali odbornika ne kažejo nobene volje do obnovitve dela, se je članstvo odločilo 7.a ukrep v skrajni sili. Se pred začetkom spomladanskega dela prvenstva, ki je določen za 12. marec t. 1. bo o nadaljnji usod h-kluba odločal rzrednt občni zbor-z edino alternativo: ali razpustitev kluba ali pa priključitev h kakšni močttejši organizacija. — Mladina v klub želi z vso odločnostjo napravi,'« konec počasnemu in neizbežnemu zamiranju dejavnosti, hkrati pa z enako odločnostjo obsoja vse tiste. kT so se dali na decembrskem občnem zboru izvoliti v vodstvo kluba, pa vse doslej za njegovo ohranitev še niso storili prav ničesar.
(dn)
»Ljubljana« na drsalkah in kotalkah
zbrali kotalkarji »Ljubljane« na občnem
Ondan in drsalci zboru
V	tehničnem poročilu drsalcev se je vse sukalo okoli prepotrebnega umetnega drsališča, ki naj bi p*omagalo dvigniti kvaliteto te z^rstii na nekdanjo raven. V primerjavi z drsalci so kotalkarji v preteklem letu storili mnogo več. in sicer zaradi tega, ker so imelii v marsičem boljše pogoje. Največ uspehov sta si nabrala Derendova in Klemenc, ki sta v vrsti nastopov nadvse častno zastopala klubove barve. Na j večja prireditev sezone in kluba je bila mednarodna revija ob proslavi Dneva republike. ki je b-ila vredna pomena dogodka in obenem najlieipša afirmacija lastnega kolektiva.
Odnosi z republiško zvezo v zadnjem času niso t>:li ravno najboljši. Zakaj in kalko je tako. tudi to zborovanje mi moglo razčiri1'i. ker nanj zastopnika zveze sploh ni bilo. Glede združitve s sosedi iz 01ympije nnso bftli snrejeti nobeni konkretni zaključki, ker so brli» navzoči mnenja, da je ta koraik vreden tehtnega premisleka Zelo koristna pa bi bila tudi tesnejša povezava z Zvezo roja-telijev mladine, kajti le po tej poti bodo lahko pritegnili medse še več mladine.
Ob zaklriučku so poslali organizacijskemu odboru svetovnega prvenstva v umetnem drsanju v Prago soželno pčsmo zaradi tragične’ nezgode, ki je zadela vse najboljše drsalce ZDA v Belgiji.
GENERALKA NA GR
V	nedeljo zvečer bodo ljubitelji rokometa na Gospodarskem razstavišču spet -lahko videli zanimivo rokometno srečanje. V zadnji preizkušnji pred odhodom na svetovno prvenstvo v Zaihodno Nemčijo se bodo naši najboljši rokometaši pomenili z izbrano vrsto Ljubljane. Naši upi za svetovno prvenstvo so letos precej veliki. Ce so tudft uresničljivi, pa bomo lahko že več ugibali po tem večeru.
Ljubljanska reprezentanca se na ta dveboj in na povratno srečanje z ekipo Zagreba — v marcu — že dalj časa vestno pripravlja pod vodstvom trenerja Z e vnuka. Ne zadnjih tekmah za trening je bilo sicer opaziti še precejšnjo nevigranost. Id je bila
Občni zbor atletov Olimpije
previ ol» 18. • uri bo redni obč-
__zbor Akademskega atletskega
Ubba 01ymptje. Zbor bo v fizikalni predavalnici Univerze na Tram Revolucije (vhod z dvorišča). Dam kluba in ljubitelji atletike vajeni!
OBJAVI
jutri se bodo v prijateljskem srečanju pomerili boksarji^ zagrebške Lokomotive in domače Ljubljane. Med gosti bodo nastopili tudi številni znani borci, ki sodijo med ^najboljše na Hrvatskom. Ta zanimivi dvoboj bo v domu železničarjev ob 20.^ uri.
ipta^ki ’ eno*i hitro nanredovaJ*. - ZTAK Ljubljana priredi prvenstvo
predvsem posledica tega, da je vrsta sestavljena iz Igralcev 6 J.ubov. Ljubljansko ekipo bodo namreč okrepi še nekateri rokometaši iz 'i.bovelj in Kranja. V en de ir bo to hibo mogoče odpraviti že do nedelje.
Ekipo je tov. Zaplatil sestavil takole: Pirc. Soklič (Slovan). Se. ver. Bjegovič. Narobe. Cogurić (Odred). Škrinjar. Ačkun. Jekoš (Rudar Trb.), Potočnik (Svoboda). Domnik (Part. Krim) in Juvan (Mladost. Kranj).	—r
Sodelovanje gasilske in telesnovzgojne omanizacije
V* nedeljo je bilo pri smučarski koči pod Uršljo goro II. okrajno smučarsko prvenstvo pionirjev in mladincev okrajne gasilske zveze Maribor, kot sr^tje pa so sodelovali tudi pionirji in mladinci ob-činsk° gasilske zveze Domžale. Vseh tekmovalcev je bilo nič manj . kot 173.' Zaradi odlične organizacije in zelo ugodnega vremena je tekmovanje potekalo zelo hitro.
Tekmovalci so bili po letih starosti razdeljeni v tri skupine. Tekmoval! so v veleslalomu, kjer je zmagal v I. kategoriji (15—18 let) Cekon iz Kotelj, v II. kateg. (10 do 15 let) Knežar iz St. Janža, v III. kategoriji (do 10 let) pa Fink iz Raven.
Za tem so bili teki. kjer so zmagali v III. kategoriji (500 m) Kovič, v II. kategoriji (2000 m) Slovnik in v I. kategoriji (5000 m) Majcen, vsi trije iz Domžal.
Tekmovanje je bilo primer za zgled o sodelovanju gasilskih in telesnovzgojnih organizacij, saj je bil ves sodniški zbor iz vrst športnega društva Fužinar.iz Raven, ki je tudi sicer dajal vso strokovno in organizacijsko pomoč pri izvedbi tekmovanja.
Zmagovalci so prejeli ob zaključku lepa in praktična darila in pokale, po štirje prvoplasirani pa še diplome.
S to prireditvijo se je mariborska okrajna gasilska zveza obenem vključila tudi v pionirske igre vse države.	S. D.
Športne ’gre metalurgov za leto 1951
Sisak. 21. febr. — Druge športne igre metalurgov FLRJ bodo ielos od 28. junija do 2. julija v Sisku. Pričakujejo udeležbo 700 tekmovalcev z vseh večjih tovarn te stroke. Tekmovali bodo v of.etiki. odboj kri. nogometu, na. nniznem tenisu, kegljanju, šahu in stroUanju.
Poljčane — Pri TVD Partizan
NOVO PO TUJEM
Slovenije v. dviganju uteži za mladince in' člane. Tekmovanje bo v soboto in nedeljo po naslednjem vrstnem redu: jutri ob 17. uri za bantamsko ih peres nelahko kategorijo. ob 20. uri pa za lahko ir sređn'o k.at^gorPo. V n^dri o pa bedo nrs'op: ob 13. uri za vse ostale kategorije.
91 igralcev iz dvanajstih držav
BERLIN, 21. febr. _ Mednarodnega namiznoteniškega prvenstva Zahodne Nemčije se bo udele/.i-lo 91 igralcev iz 12 držav. Za večino bo to zadnji izpit pred letošnjim svetovnim prvenstvom, jci bo v začetku aprila v Pekingu.
Po splošnem mnenju bo boj za jprvo mesto predvsem med tremi Tgra'ci; nemškim prvakom Freu-endorferjem. lanskim zmagovalcem Švedom Larssonom in jugoslovanskim šampionom Vojislavom Markovičem, ki je letos že zmagal na mednarodnih prvenstvih Anglije v Londonu in Jugoslavije v Mariboru. Za zelo močne imajo strokovnjaki še Jugoslovane Terana. Vogrinca in Hr-huda. domačina Prandkeja ter zastopnika Gane Quaya.
Dobro delo -dobro plačilo
Leta 1956 za vselej diskvalificirani ameriški srednjeprogaš Wes Santee je zdaj, ko je že toliko besedičenja o piškavem amaterstvu na vseh koncih in krajih, tudi prišel do novinarja, ki mu je lahko natvezil nekaj prav zanimivih preudarkov. Seveda ni hotel zamolčati, da ga takratna obsodba do konca življenja ne muči prav hudo, čeprav je bil zaradi nje prvi čas precej žalosten. Zato si ves ta razplet ogleduje bolj ali manj neprizadet in sodi, da bi bilo nenavadno imenitno in skoraj zabavno, če bi se na to področje spustile naj višje	raziskovalne
instance Pri tem bi namreč prej ali slej prišlo na dan, da so prav tisti funkcionarji, ki so so svoj čas tako raztogotili nad posameznimi atleti in jih ožigosali kot grešne kozle po vseh osnovnih športnih zakonih, sami nreski-bpH in zre':'rali take angažmaje, da so fantje za do-
bro delo dobili dobro plačilo. Santee misli kratko in malo, da bi to poglavje lahko načel kar tisti odbor ameriškega senata, ki ima nalogo priti do živega dovolj razvpitemu gangsterstvu v ZDA vobče.
London — V zaostalih teikmah angleške nogometne läge so bili doseženi naslednji rezultati: Cardiff — New Castle 3:2. Fulham — Burnley 0:1. Tottenham — Wool-verhampfon 1:1, Sheffius .— Nottingham i;0.
Oslo — Na mednarodnem tekmovanju y hitrostnem drsanju je v teku na 3.000 m zmagal Nizozemec Librehts v času 5:10.1 min. svetovni prvak v tej disciplini njegov rojak Grift pa je bis komaj trinajsti? s časom 5:10,5 min.
Peking — Organizacijski komite svetovnega namiznoteniškega prvenstva je objavil naslednji spored tekmovanja: od 5. do 8. aprila p-edtekmovanja po ekipah za moške in žen 9 aprila pa finala. 11. aprila pa se bodo začela izločilna tekmovanja posameznikov. 12. in 10. o a dvojic. Finalna srečanja v teh razredih bodo 14. aprila zvečer.
Edinburgh — V povl>hnem srečanju četrtfinala v tekmovanju za nogometni pokal veflesejm-skih mest je Edinburgh premaoal Barcelono 3:2 (1:2) in izločil Spance :z nadaljnjega tekmovanja. Prva tekma v Barceloni se je končala neodločeno 4:4.
BUKAREŠTA - Na velikem rokometnem turnirju je zmagala domača ekipa Rapid. Železničar iz Novega Sada se je uvrstil na tretje mesto za Lokomotivo iz Leipziga.
Kairo - V mednarodni nogomet-' ni tekmi je reprezentanca Madžarske premagala ZAR 2:0 (0:0).
Damask — V prijateljski mednarodni nogometni tekmi je Rijeka odpravila domače moštvo Barada •5:i (lrt)).
Mexico City — Na mednarodnem teniškem turnirju so bili doseženi naslednji rezultati: Laver — Osuna 6:3, 6:4. 6:4, Llamas - Lemaitre 6:0. 6:3. 6:4. Knight - Stück 6:4, 6:1. 6-». Emerson — Darinon 6:1. 7:9, 6:3, 6:4.
štiri 5-čIanske ekipe. Zenfcnivo je. da so se npjboije izkazali pionirja SD O. Kovačič, kar dokazuje, da ta družana zelo skrbi za naraščaj. Najboljša mesta med posamezniki m tudi prvo mesto med ekipami je pripadu» mladim strelcem O. Kovačič.
Rezultati: ekipe: O. Kovačič Tit krogov. »24 talcev« 665, Br. Ivanuš 4L8, Br. Ivanuš II 289, posamezniki; Praas 167. Sorkič 163. Bernik (vsi O. K.) 160. Meta Stanovnik 152. Milena Medvedec (obe »24 taicev«) 148 itd.
NOVI USPEHI LETILSKEGI INSTITUTI »BUNKO IVINUS«
DVA NOVA JADRALNA TIPA:
L-22 IN KB-17 KONDOR
v Poljčanah so pred dnevi ustanovili namiznoteniško sekciijo. ki je v začetku delovanja zbra*a v khibu okoli 80 igralcev, v glavnem mladine. Z veliko voljo in ob pomanjkanju sredstev so v razmeroma kratkem času organiziral« vrč msnjšnh turnirjev, za 5. marec pa pripravljajo večjo pri-ed;tev okoliških društev iz Slovenske Bistrice. Makol. Loč, Črešnjevca in Frankolcvega.
Ljubljana — NTZS bo priredila v nedeljo 26. t. m. v Ljubljani in Kranju dva izbirna tur-n-i.rja najboljših mladincev in mladink. 12 igralcev in ig.aik s«=> bo na teh tekmovanjih potegovalo za pravico nastotpa na zveznem turnirju, kri bo prihodnjega meseca v Beogradu ali Zagrebu.
(dn)
Jesenice — Na društvenem brzo. turneju SD Jesenice sta v rovi skupini zmagala Zorko in Stnimbl s 7 točkami, v drugi skupini pa je bil najboljši Slivnik z 11 točkami.
Borovo — Nogometaši Borova so V prijateljski tekmi premagal: Proeterra iz O-ijeka 4:1 (2:1). To je bila zadnja tekma nogometašev Bcrova pred četrtf:nailno tekmo za pokal maršala Tita z Vartek-som.
Zagreb —. V tekmi za trening ste se pomerili enajstorici Dinama in Lokomotirve. Zmagal je Dinamo 3:0 01:0).
Novi Sad — Tudi novosadski nogometaši se vestno pripravljajo za novo sezono. Enajstoriea Vojvodine je odpravila domači Radnički 9:1 (3:1).
Mostar — V glavnem mestu Hercegovine sta se pomerii: ekipi domačega Veleža in Železničarja iz Sarajeva. Zasluženo so zmagali domačini 4:9 (1:6). Najuspešnejši igTalec na terenu je bil Mujdč, ki je dvakrat zadel v črno.
Markovci — Pretekle dni so se pomenili o enoletnem delu tudi člani TVD Partizan it Markovec. Vsekakor je v tem času- društvo doseglo lepe uspehe ne samo v domačem okoli u. temveč tudi v republiškem merilu. Številna njegovi članč so nastopili’ na pohodu »Ob žici okupi-rane Ljubljane«, v tekmovanju za pokal »Dela« pa se je kolektiv uvrstil na tretje mesto v mariborskem okraju. Mnogo težav so vse doslej imeli zaradi' pomanjkanja primernih prostorov za vadbo. Letos si bodo uredili letno telovadišče ob zadružnem domu. ki ga bodo uporabljali skupno z učenci šole. Prav tako so sklenili adaptirati dvorano v domu v telovadnico, saj je v tem kraju nad 500 šoloobveznih otrok..
Letalska zveza Jugoslavije je izdelala nov sistem za šolanje jadralnih pilotov. Po novem bodo jadralci 'začetniki takoj prešli na šolanje z dvosedežnimi trenažnimi letali, seveda pod inštruktorjevim nadzorstvom. Zatem pa bodo lahko z istimi letali sami izpopolnjevali in vadili tehniko jadranja. Za namene novega šolanja pa je bilo treba izdelati tudi nove tipe jadralnih letal.
Svetovna telovadna elita spet v Ljubljani
Vsi ljubitelji Športa m vaj na orodju se prav gotovo še spominjajo nastopa japonskih telovadcev, ki so takoj po olimpijskih igrah v pjmu prispeli v Ljubljano in dokazali, da so za-rlinženo osvojili zlato kolajno. Zdaj pa se Ljubljana že spet pripravlja na novo elitno telovadno prireditev, ki bo 18.. marca v prostorih GR. Nemara .bo ta prireditev še zanimivejša, kajti tokrat gre za pravo tekmo. V Ljubljani se bodo sredi prihodnjega meseca pomerili po trije najbolji orodni telovadca iz 7 držav. O tem. da bo na GR zbrana res elita, ni tTeba razlagati na široko, če zapišemo, da bodo na tej prireditvi nastopili telovadci Sovjetske zveze. Italije, Švice, Nemčije. Poljske. Francije in seveda — Jugoslavije. Skratka, v prostorih GR se bod^ kov>iJ šfcevi!wi lnc4n':>» oVmpij-skih kolajn — naj omenimo samo Rusa šaklina m Titova ter Italijana Carminuccija — ter finalisti iz Rima.
Vsekakor bo ta elitna prireditev edinstven dogodek za vse poznavalce te športne zvrsti, za našega Cerarja pa bo sedmeroboj sredi Ljubljane najlepša priložnost. da ponovno dokaže svojo .vrednost med najboljšimi telovadci na svetu.
Zimske igre 0SS Ljubljana-šiška
Občinski sindikalni svet občine Ljubljana-Šiška se je odločil, da tudi letos priredi na Soriški planini nad Selško dolino občinsko prvenstvo v smučarskih tekih in veleslalomu. V nedeljo, dne 26. t. m., se bo na izredno lepih smučiščih od obeh Litostrojskih domovih zbralo okrog 100 prijavljenih tekmovalcev — čIj-nov sindikatov, da se pomerijo v teh dveh veščinah na snegu. Ker bodo v posebni skupini tekmovali tudi verificirani smučarji, bo tekmovanje prav gotovo doseglo namen-prireditelj je hotel omogočiti udeležbo čimveč ljubiteljem smučanja iz vrst delovnih ljudi. Na proge pojdejo tudi starejši (nad 35 let). Z vsakoletnim prirejanjem zimskih kakor tudi letnih delavskih športnih iger, opravlja OSS občine Šiška pomembno vlogo rpi propagiranju športa med delovnimi kolektivi.
T. E.
*
Kočevje — Občinski strelski odbor je v zadnjem času poživil delo družin na področju občine. Na občinskem prvenstvu z zračno puško je osvojil prvo mesto Zupančič pred Kovačem, Planincem in drugimi. Ekipno je zmagala SD Kočevje.	(D. V.)
Beograd — Predsedstvo Nogometne zveze Jugoslavije je znižalo kazen igralcu Crvene zvezde Seku-larcu od enega leta na šest mesecev prepovedi imanja. Potemtakem bo Sekuiarac lahko spet zastopal barve svojega kluba že 25. marca t. 1.
*
London — Prvo mesto na teniškem prvenstvu Anglije v dvoranah Je nepričakovano osvojil Tonv Pickard. ki je v finalu premagal Spanca Santano 6:1. 6:3, 6:3.
Letalski inštitut Slovenije »Branko Ivanš« se je zelo hitro odzval klicu po novih potrebah. Izdelal je nov tip dvosedežnega trenažnega jadralnega letala L-22, ki ima trup kovinske konstrukcije in lesena krila (mešana konstrukcija). Novo letalo je zelo primemo za šolanje, lahko pa se uporablja tudi kot zelo sposobno jadralno letalo. Kvaliteto tega letala potrjuje že samo to, da je Letalska zveza Jugoslavije naročila 15 letal tega tipa. ki bodo izdelana že do konca tega leta.
Razen izdelave teh letal bodo v inštitutu do septembra 1.1. izde’ali še dva nova prototipa jadralnega letala mešane konstrukcije z označbo KB-17 Kondor. Tudi to letalo bo trenažno, razpet ina kril 17 m pa mu bo omogočala lepe dosežke pri izvenšolskem jadran;u. Že prihodnje leto bodo izdelali manjšo serijo teh letal.
Brž ko bodo pričeli širše uporabljati ti dve novi letali, se bo šolanje jadralnih pilotov občutno pocenilo in skrajšalo. Do sedai so morali namreč pri šolanju uporabljati kar štiri prehodna letala, ki jih bodo sedaj lahko preskočili. To pa bo nedvomno pripomoglo k večji razširitvi jadralnega letalstva.	P. G.
DVE PARTIJI
Z GLIGORICEVE TURNEJE
Najdorf - Ponor
SLOVANSKA OBRAMBA
1. C4 06 2. d4 d5 3. Sf3 Sf6 4. Sr3 e6 5. e3 Sbd7 6. Dc2 dc 7. Lc4: b5 8. Ld3 26 9. 34 Lb7 10. 0-0 Tc8 11. e4 04 12. e5 bc 13. ef Sf6: 14. bc c5 15. De2 Da5 16. Tbl Lf3: 17. Ld6 18. Db7 0-0 19. Da6: Dc7 30. Tb" Lh2:	21.Khl Dd6 22. Tb6 Dc7 23.
Tb7 Dd6 24. Dd6:	(Najdorf noče
remi) L<16: 25. g3 c4 26. Lc2 Tb3 27. Tbl: 28. Lbl Ta8 29. Lc2 Tb8 3rt. Lg5 Tb2 31. Lf6: Tc2: 32. Le5 Le5: 33. de Tc3: 34. a5 Ta3 35. Tel Ta5: 36. TC4: g5 37. Te4 Kg" 3S. K22 Kg6 33. f4 K£5 40 Tb4 Ta2- 41. Kf! Kg4. 42. fg- Kg3:	43. Tb2-ri
Kg4 44. Tb7 Ta4 in beli se vda.
Gligorič - Portis
NTMITOINDIJKA
1. d4 Sf6 2. c4 e6 3. Sc3 Lb4 4. e3 b6 5. Sge2 La6 6. Sg3 Lc3: - 7. bc dna. Lfl: 9 Kfl; D35 Jfi. Dd3 Sc6 11. e4 Dd7 12. Lg5 Sg3 13. Ke2 f6 14. Lel Sge7 15. Tdl h3 16. f3 h4 17. S'1 0-0-6 18. La3 Sg6 19. Da6 - Kb8 20. Sr3 Th5 21. dö Sf4- 22. Kf2 ed 23. ed Se5 24. Td4 gö 25. Tadl Dc8 28. Dc8 : - Kc8: 27. Le7 Te8 28. Lf6:Sd7 29. Lg5: Sg2: 30. Sg2: Tg5: 31. Th4: T?8 32. f4 Tgfo 33. Td4 T5f7 34. Tho Sf6 35. Tgo Te3 36. Kf3 Tfe7 37. Tg6 Sd7 38. d6 Tf7 39. Tg5 Sc5 40. T4d5 Se4 41. Tgfo Tf5: 42. d7^ in črni se vda.
... IN DVE S SAMPIONATA SOVJETSKE ZVEZE Geller — Smislov NIMCOINDIJKA
1. d4 Sf6 2. c4 e6 3. SC3 Lb4 4. eS 0—0 5. Ld3 dS 6. Sf3 C5 7. #-0 dc 8. Lc4: De7 9. a3 La5 1«. Dc2 Dd7 11. Ld2 Sc« 12. Tadl cd 13. ed Tac8 14. Dd3 Lq3: 15. Lc3: Sd5 1«. Dd2 Df6 17. Sg5 Dg€ 18. Dh3 h« 19. Dd5: hg 2«. La2 Sd4: 21. Dg4 Sf5 22. L?5: Lb5 23. Tfel Sh« 24. Df4 TC3 25. h4 Lc« 26. b4 Tf5 27. Dg3 Dh5 28. Tdl Tb5 29. Dfl e3 30. Te5: Te5: 31. De5; Te8 32. Df4 De2 33. Lc4 Del4- 34. Kh2 Te4 35. Td8 Kh7 * 36. Ld3 — črni se vda.
* ako 33--- Te« 36. Lh6: Td8:
37. Dg5 itd.
Polugajevski — Petrosjan NIMCOINDIJKA L d4 SfS 2. c4 e€ 3. Sc3 Lb4 4. e3 0—0 5. Ld3 d5 6. Sf3 C5 7. 0—0 dc 8. Lc4: Sbd7 9. De2 a6 1ö.,<jr3 cd il. ab de 12. bc De? 13. Lb2 e5 14. el Sb6 15. Ld3 Lg4 16. Ta5 Shó 17. g3 Tad8 18. De3 f6 19. Tc5 Dd7 20. Le2 LH3 21. Tfai Sf4 22. Teas Dg4 23. Lei Td6 24. TSa2 TfdS 25. Sei Se2: + 26. De2: De2: 27. Te2: Tdl 28. f3 SČ4 29. Kft T8d3 30. TC2 Td7 331. g4 gó 32. Tcs2 b5 33.
Le6 34. Te2 Th7 35. Sg2 Tb5: 36. h4 gh 37. Tei Tel: 38. Sei; Th7 39. Sc2 h3 40. Le3 Td7 41. Tgl + Kh7 42. Ke2 Sb2 43. f4 Sdì 44. fS I.C4+ 45. Kf3 Td3 46. Thl Lb3 47. Th3: -1- Kg8 — beli se vda.
Umrla ^je naša dobra mama, stara mama in prababica
MARIJA ŠOBAR
Pokopali jo bomo v Rožnem dolu v petek, dne 24. februarja 1961, ob 14. uri 30 minut.*
Žalujoče družine: dr. Šobar. Senica, Dolenc, Košir Ing. Mayer.
Gornje Laze, Ljubljana in Sela pri Dolenjskih Toplicah, dne 22. februarja 1961.
V starosti 91 let nas je za vedno zapustila naša draga sestra in teta
Frančiška Kavčič, roj. Zrimec
Pokopali jo bomo v soboto, dne 25. februarja 1961, ob 15.30 iz Petrove mrliške vežice na 2ale.
Žalujoči: brata Anton in Jakob, sestri Alojzija in Josipina ter družine Zrimec, Velikonja, Kresnik
Ljubljana, Grosuplje, dne 23. februarja 1961.
Po dolgi mučni bolezni je v 84. letu starosti umrla naša draga mama, stara mama, babi, teta
MARIJA AMBROŽIČ, roj. Kumerdej
Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 24. februarja, ob 16.30 na pokopališču na Jesenicah. — Do pogreba leži v hiši žalosti, Prešernova cesta štev. 20.
Žalujoči: sinova Franc, Vinko z družinami, hčerke Marija, por. Bregant, Cilka, por. Mirtič, Štefka, por. Drinovec z družinami ter ostalo sorodstvo. Jesenice, Javornik, dne 23. februarja 1961.
Mali oglasi: službo iSće. gospodinjske pomočnice, 1
zamenjavi., stanovanj.' tn Mjbjtt nakup In prodaje L ________
(do vrednosti so.ffoo din) do 10 besed 500 din, vsaka nadaljnja beseda o0 din Vs? ostali oglasi pa l mm v eni koloni 110 din ali beseda 110 din - Z* og.ase pod ponudbo 150 din doplaftUa, za nedeliske objave doplačilo 30% cene oglasa, za objavo na od' *neni dan doplačilo tsS za pismena pojasnila poSJlt« znamko za 50 iln' Oglase do 3.000 din poravnajte ob naročilu.
ČASOPISNO PODJETJE -DBL0-,
LJUBLJANA, TOMŠIČEVA ULICA ŠTEV. 1—3 6 P R E J M E
DVA KURIRJA za delo v uredništvu
Pogoji: splošna izobrazba, 4 razredi gimnazije. Možnost nastopa takoj! — S stanovanji podjetje ne razpolaga.
Pismene in ustne ponudbe pošljite do vključno dne 27. februarja 1961 na
SEKRETARIAT PODJETJA.
CEST TKE
NA GERMANISTlCNI fakulteti v Ljubljani je diplomirala Špindler Božena iz Brežic. — Čestitamo domači!
PREDAVANJE
ASTRONOMSKA SEKCIJA Prirodoslovnega društva sklicuje sestanek opazovalcev popolnega sončnega mrka. Posebej vabi dijake in druge nečlane, ki so opazovali mrk. s prošnjo, da bi prinesli s seboj morebitne fotografske posnetke Sonca. Najlep-ši posnetki bodo objavljeni. Sestanek bo v matematični predavalnici Univerze. Trg revolucije 11. v ponedeljek, 27. februarja ob 17. uri. (in ne v petek kakor je bilo domenjeno). P 2401
PETEK, 24. IL 1561 ob 20. uri V dvorani Doma sindikatov, Ljubljana, Miklošičeva 26. predavanje STARA IN SODOBNA AFRIKA (ciklus predavanj) L del: Stare kulture Afrike. Predaval bo dr. Jože Kastelic, direktor Narodnega muzeja. — Diapozitivi.
RA2N0
OBVEŠČAMO prebivalce Občine VIC-RUDNEK, da se ambulanta za bolne otroke ter posvetovalnica za zdrave otroke, ki sta doslej delovali v ambulanti Mirje; preselita dne 23. febr. 1961 v novi zdravstveni dom v Postojnsko ul. 24 in bodo redne ordinacije ambulante ter posvetovalnice z istim delovnim časom kot doslej v novem domu od 27. febr. 1961 dalje. Prav tako se preseli v novi dom tudi dispanzer za žene in bo ginekolog pričel ordinirati z 28. II. 1961 z istim delovnim časom ter zobna ambulanta in uprava doma. ki sta doslej bili v prostorih Tobačne tovarne.
Na dan otvoritve zdravstvenega doma Vič v Postojnski ulici v soboto, dne 25. 2. 1961 je zdravstvena pomoč nudena v ambulanti Mirje od 7. do 11. ure in od 14. do 18. ure.
Obveščamo, da ima novi Zdrav-
^asopisno podjetje »Delo«,
Ljubljana, Tomšičeva 1-3, sprejme takoj
visokokvalificiranem!
KNJIGOVEZA
Ponudbe pošljite na Sekretariat podjetja do dne 28. februarja 1961.
stveni dom naslednje telefonske številke: 21-766, 21-203 in 22-705. Prebivalstvo vabimo k ogledu novega Zdravstvenega doma v Postojnski ulici v nedeljo, dne 26 febr. 1961 od 7. do 12. ure dop.
Uprava Zdravstvenega doma LjuMjana-Vič
Ravnateljstvo 2. osnovne šole heroja Alojza Kebeta, Ljubljana -Šentvid, sporoča staršem, da bo vpisovanje novincev v 1. razred v dneh 25. febr. od 8. do 12. in od 15. do 17. ure; 26. febr. od 9. do 12. ure in 27. febr. od 8. do 12. in od 15. do 17. ure. S seboj naj prinesejo starši izpisek iz matične knj'ige oziroma rojstni list in potrdila o cepljenju O
UPRAVITELJSTVO OSNOVNE SOLE NARODNEGA HEROJA TONETA TOMŠIČA, Saranovičeva št. 7 obvešča starše, da bo vpisovanje otrok v I. razred v soboto, 25. februarja od 8. do llf in od 15. do 18. ure, v nedeljo, 26. febr. od 9—12 in v ponedeljek. 27. febr. od 8. do 11. in od 15. do 18. vedno v šolski pisarni v I. nadstropju. Starši naj prinesejo s seboj otrokov rojstni list in potrdilo o cepljenju davice im koz. Vpisani bodo otroci, rojeni leta 1954, pogojno pa otroci, rojeni do vključno junija 1955. Šolski okoliš ostane neizpremenjen.	01410
KLUB GOSPODARSTVENIKOV LJUBLJANA, Trdinova 4-n uvaja stalni petkov klubski večer vsak petek ob 19.30 v klubskih prostorih.
Program petkovih klubskih večerov obsega kratko uvodno informacijo o nekaterih mednarodnih in domačih ekonomskih problemih preteklega tedna, nato pa nevezan razgovor in izmenjavo mnenj med gospodarstveniki.
Prvi večer bo v petek dne 24. februarja ob 19.30 in nato vsak petek ob istem času v klubskih prostorih. Vabljeni!	O 1331
OBVESTILO
KOMISIJA strokovnjakov pri RTV
Ljubljana za vprašanja na oddajah -Poznaš svoj domači kraj ?« je reševala pritožbe Jeseničanov in Trboveljčanov v zvezi z odgovori na oddaji na Jesenicah,
2.	II. 1961 in določila naslednje:
1.	Odgovor tovariša Casermana, da je bil prvi komandir jeseniške čete Polde Stražišar, je bil pravilen in se zaradi tega priznajo Jesenicam 4 točke.
2.	Glede spora med tovarišema Vladom Sanco z Jesenic in Vinkom Grabnarjem iz Trbovelj v zvezi z dolžino karavanškega predora je komisija prosila za uradni podatek Direkcijo jugoslovanskih železnic, ki je sporočila, da znaša dolžina 7.975,23 metra. Tega podatka ni imel niti izpraševalec iz Trbovelj, niti zastopnik Jesenic. Zaradi tega ni moč priznati točk niti Jesenicam, niti Trbovljam.
3.	Zastopnik Jesenic za kulturno področje je pravilno odgovoril na
Podjetje »ELEKTR0S1GNAL« — LJUBLJANA
PARMOVA 33
razpisuje naslednja delovna mesta:
DIREKTORJA komercialnega sektorja DIREKTORJA ekonomsko-planskega sektorja PRAVNIKA ali PRAVNICO STROJNEGA TEHNIKA za konstrukcijska dela STROJNEGA TEHNIKA za konstrukcijo orodja ELEKTROIN2ENIRJA za konstrukcijska dela VEC KVALIFICIRANIH in POLKVALIFICIRANIH KLJUČAVNIČARJEV
VE C MONTERJEV za montažo jakega toka na terenu VEC MONTERJEV-VEZALCEV za delavnico DVEH ELEKTROTEHNIKOV ali VKV DELAVCEV z 10-Ietno prakso za pripravo dela ELEKTROTEHNIKA ali VKV DELAVCA za izhodno in vhodno kontrolo AN ALITIKA-PL ANERJ A INŽENIRJA za šibki tok za projekt TEHNIKA za šibki tok za projekt KALKULANTA za šibki tok REFERENTA za osnovna sredstva SKLADIŠČNIKA materiala za šibki tok VEC TEHNIČNIH RISARJEV — RISARK MIZARJA ZIDARJA in
POMOŽNEGA DELAVCA
Ustne in pismene ponudbe sprejema uprava podjetja v 15 dneh od dneva razpisa.
1349
vprašanje - o objavi. Čufarjeve drame -Mali Babilon? v tisku. Drugo vprašanje v zvezi s tem, v kateri številki -Sodobnosti« je bil tekst objavljen, v uradnem tekstu vprašanja, katerega kopija je bila izročena pravnemu zastopniku, ni bilo predvideno. Zaradi tega je komisija ugodila pritožbi jeseniškega zastopnika in mu priznala 4 točke. Glede odgovora na vprašanje o igralcih v prvem slovenskem filmu, komisija ni mogla mimo pritožbe izpraševalke iz Trbovelj Anice Kužnikove; odgovor Miha C op namesto Joža Cop se torej ne more priznati kot pravilen. Končno število točk je torej: Trbovlje 38, Jesenice 42.
RTV Ljubljana O 1372
DRUŽABNIH PLESNIH. VEČEROV
v Festivalni dvorani ob sobotah do konca marca ne bo, ker je dvorana oddana za prireditve. -Nedeljski plesi« bodo redni.
DRAMA
Petek, 24. febr. ob 15. in ob 19: Držič-Rupel: Boter AndTaž. Gostovanje ljubljanske Drame v
Zagorju.
OPERA
Petek, 24. febr:‘'ob 15. Smetana: PRODANA NEVESTA. Zaključena predstava za Osn. šolo France Prešeren iz Kranja.
MESTNO GLEDALIŠČE,
Ljubljana, Gledališka pasaža
Petek, 24. febr. ob 19.30: Stevens, Zakonski vrtiljak. Abonma Kolektivi B. Nekaj balkonskih sedežev je tudi v prodaji. Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Mestni dom
Sobota, 25. febr. ob ?20: Fermaud: -Z vrati treskajo«, Izven.
Nedelja, 26. febr. ob 16: Fermaud: -Z vrati treskajo«. Popoldanska predstava. Izven.
Ob 19.30: Fermaud: »Z vrati treskajo«, večerna predstava. Izven.
MLADINSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Dvorana Soča
Nedelja, 26. febr. ob 10.30:	Pro-
kofjev: PETER IN VOLK. Adamič:	POMLADNO • SREČANJE,
Strauss: TYL ULENSPIEGEL -Balet. — Predstava za 3. pionirski abonma.
EKSPERIMENTALNI ODER Križanke, Viteška dvorana
Sobota. 25. febr. ob 20: S. Beckett: , KONEC IGRE. Rezervacije tel. 22-011.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Petek, 24. febr. A. Gasona: DREVESA UMIRAJO STOJE. Predstava ob 20. uri. Abonma red Premierski.
SLOV. LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Petek. 24. febr. O Neill: Pesniška duša. Predstava ob 15.30. Abonma za red II. šolski abonma. Leslie Stevens: Zakonski vrtiljak. Predstava ob 20. uri. Gostovanje v Šentjurju.
«D ireo1!
Na na>em tržišču se prvikrat pojavlja moderni preparat redkih kakovosti, ki vsebuje poglavitne substance, potrebne za lase m katere je do seda-j odkrila znanost, potrdili pa so jih najbolj znani inštituti
B I 0 K R I N
V obliki biološke hrane za lase novi preparat tovarne »NEVA«, BIOKRIN LOT ION' ■preprečuje s svojim delovanjem odpadanje las in vpliva na njihovo rast, da so bolj zdrav., sveži in lepši Z uporabo BIOKRINA si zagotovite naravno in izdatno prehrano, to pa pcmeoi tudi cb-navljartje las. BIOKRIN Vas bo razveselil, ker ne boste imeli nepotrebnih in oevšečnih 6krbi
vih slovenskih sodobnih skladb v veliki dvbranl Slovenske filharmonije. Sodelujejo naši koncertni umetniki. Vstopnice pri blagajni SF, za študente popust.
V PONEDELJEK, 27. t. m. koncert za oranžni — popularni abonma. Dirigent BOGO LESKOVIC. Solisti: Tatjana Bučarjeva z Liszto-vim koncertom za klavir in orkester v Es-duru: Dušan Trbojevi č iz Beograda s Hačaturjano-vim klavirskim koncertom in Stjepan Radič iz Zagreba z Rah-mamnovim konc. za klavir in orkester. Vstopnice pri blagajni SF, od 150 navzdol.
DREVI, ob 20.15, priredita Collegium musieum in Društvo slovenskih skladateljev koncert no-
„KOMPAS«;
V	SOBOTO, 25. februarja avtobusni izlet na Jesenice na meddržavno tekmo v hokeju na ledu med reprezentancama Vzh. Nemč. in Jugoslavije. Prijave sprejema poslovalnica v Ljubljani.
V	NEDELJO enodnevni avtobusni izlet v KRANJSKO GORO in na POKLJUKO. Prijave sprejema poslovalnica v LJUBLJANI.
POSEBNO OBVESTILO obiskovalcem mednarodnega spomladanskega velesejma v LEIPZIGU: Udobno boste potovali iz Ljubljane v Leipzig oziroma obratno s posebnim avtobusom, ki bo vozil na relaciji L ju bi jana-D u n a j-Praga-Leipzig. Odhod iz Ljubljane 5. marca, povratek iz Leipziga 12. marca. Posebej opozarjamo. da je cena prevoza z avtobusom za 15 •/• nižja od cene vožnje z vlakom! Na razpolago je še nekaj prostih mest, prijave pa sprejemajo vse poslovalnice!
PRIJAVE ZA IZLETE v MILAN na
mednarodni spomladanski velesejem in v FRANKFURT na mednarodno p ek arsko-slaš čičarsko razstavo, ki jih prirejamo v sodelovanju z zbornicami za zastopnike gospodarskih organizacij, sprejemajo vse poslovalnice!
MARIBOR
DEŽURNA LEKARNA:
Petek, 24. 2. 1961. lekarna »Studenci«, Gorkega ul. 18.
KINO:
UNION:	amer. barv. cin. film:
DOBER DAN ŽALOST. PARTIZAN: italij. franc, barvni film: ANA IZ BROOKLYNA. UDARNIK: poljski film: ZAPISANI SMRTI.
SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE: Petek, 24. febr. ob 16. uri: Mascagni: CAVALLERIA RUSTICANA. Leoncavallo:	PAGLIACCI.
Red ŽIS.
PODJED JERNEJ, tovarniški delavec, Godič 8lb, p. Stahovica, preklicujem in obžalujem, kar sem govoril neresničnega o Torkarju Jožetu, tovarniškem mojstru iz Kamnika, Jurčičeva 22, . v zvezi z očesno boleznijo tov. : Gerbinca Antona, tovar, delavca, Kamnik, tovarna Titan. 1374-8 VSE AVTOMOBILE družbenega sektorja kupuje v neomejenem številu in dobro plača »Agencija Beograd« — Beograd, Dositejeva .	21-HI, telefon 22-202.	1100-3
ČASOPISNO PODJETJE »DELO« - LJUBLJANA -sprejme za podružnico KRANJ
ADMINISTRATIVNO MOČ
K A DOBO 3—4 MESECE (TUDI HONORARNO). H02EN TAKOJŠEN NASTOP SLUŽBE.,
Ponudbe pošljite na
PODRU2NICO ČASOPIS. PODJETJA »DELO«, KRANJ;
SVILARSKI KOMBINAT
»ttOKCA KAMIŠ0VA«, Titov Veles
sprejme
TRI
VISOKOKVALIFICIRANE TKALSKE MOJSTRE
z nad 10-letno prakso v industriji svile In po možnosti z znanjem nemščine
Samsko stanovanje je zagotovljeno. Plača po sporazumu.
Nastop službe lakoj.....	, . . .. ,
Komisija za sklepanje delovnih razmerij
NOVO
NOVC
NOVO
Kresniška industrija apna — Kresnice
SPREJME:
SEKRETARJA -
KANDIDAT MORA BITI PRAVNIK — PO MOŽNOSTI S SODNIŠKIM IZPITOM IN DVELETNO PRAKSO
STROJNEGA TEHNIKA
Z DESETLETNO PRAKSO
KUHARICO -
POLKVALIFICIRANO
PLACA PO DOGOVORU. — PISMENE PONUDBE POŠLJITE NA GORNJI NASLOV.	1357
SOBO in hrano clam ženski za varstvo otrok, dopoldne. — Ponudbe pod »Marec«.	23S3-6
ITALIJANSKI otroški voziček, globok. prodam. — Sitar, Trata 8,
. Lj ubij ana-Semtvid.	2345-4
UPOKOJENEC sprejme mesto hiš*-nika, vratarja ali čuvaja. Ponudbe pod »Stanovanje«.	2386-2
ZASTAVA 600, odlično ohranjen, ugodno naprodaj. Slabe, dvorišče hotela Soča.	194-3
200.000	DIN POSOJILA iščem za kratek čas proti večkratni garanciji. Ponudbe pod »Ugodno -nujno«.	2390-8
STANOV’AN JE in hrano nudim u-pokojenki ali dekletu, ki dela izmenično. Ponudbe pod »Nudim«.	2387-6
PRODAM avstrijski motor Puch, 150 ccm. Ogled dopoldne v garaži Koteksa. Poljanska 70, Ljubljana.	2380-3
SKROMNO SOBICO iščem, pomagam ali plačam. Ponudbe pod »Manjša družina«.	2375-6
STUDENT nujno išče stanovanje, inštruiram matematiko. Ponudba pod »Metalurg«.	23 >0-6
PODPISANI Ravnik Leon, Javornik, Titova 34, izjavljam, da nisem plačnik dolgov moje žene Vide.	196-8
mlad VOLČJAK Blisk se je izgubil. Najditelja naprošamo, da sporoči po telefonu 23-408. 2403-8 KUPIM komplet difencial za Fiat 1100 E. Bizjak. Trg mlad. delov, brigad 14. Ljubljana.	2407-3
ŽENSKI NOV naylon plašč olivne barve in moški naylon. plavi, kupim. Pbizvc šeširi blagajni v oglasnem oddelku.	2416-5
ŠIVALNI STROJ v omarici kupim. Ponudbe pod »Navedi ceno«.
HÜ

OPP »KAMIN«, Ježica, Mala vas 50, sprejme:
administratorja(-ko) z znanjem strojepisja,
transportnega delavca, kurjača za pečarske žgalne peči. Sprejem takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku z dodatki.	R 1373
UPRAVNI ODBOR Zdravstvenega doma Grosuplje razpisuje: mesto ZDRAVNIKA splošne prakse za delo v Splošni ambulanti Dobrepolje;
mesto MEDICINSKE SESTRE za
delo v otroškem dispanzerju in patronažni- službi: mesto BOLNIČARKE za nego bolnika na domu.
Pogoji: ustrezna strokovna izobrazba.
Prošnje naslovite na upravo ZD Grosuplje. Razpis velja do zasedbe razpisanih mest.	R 1375
CANKARJEVA ZALOŽBA, Ljubljana. Kopitarjeva 2-n, sprejme: ADMINISTRATORKO s prakso, RAZVAŽALCA za poslovalnico. Pismene ponudbe pošljite na u-pravo podjetja.	R 1376
KROJAŠKO POMOČNICO, dobro, sprejmem takoj. Hribar, Izola.
KOMISIJA ZA KADROVSKO SOCIALNA VPRAŠANJA pri tovarni avtoopreme, Ptuj razpisuje naslednja delovna mesta:
L Vodje proizvodno tehničnega sektorja ;
2.	Vodje razvojnega tehničnega sektorja;
3.	Vodje sektorja za vzdrževanje;
4.	Sefa proizvodnje;
5.	Več kooslrukierjev za konstrukcijski biro;
6.	Vodje oddelka za konstrukcijo orodij in priprav;
7.	Sefa biroja za tehnologijo;
t 8.- Sefa biroja za plan in analize;
9.	Referenta-za izobraževanje;
10.	Referenta za pravno službo;
11.	Referenta za pravilnike in poslovnike;
12.	Več strojnih tehnikov za delo v operativnih oddelkih;
13.	Več administratork;
Pogoj: pod tč. 1. in 2. strojni inženir s 5 let prakse ali strojni tehnik s 6 let prakse na vodilnih delovnih mestih; pod tč. 3. strojni tehnik s 5 let prakse ali visokokvalificiran delavec z 8 let prakse: pod tč. 4. strojni inž. s 3 leta prakse na vodilnih delovnih mestih ali strojni tehnik s 4-lstno prakso na vodilnih delovnih me-. stih;
’ pod tč. 5. strojni inženir ali strojni tehnik z 2 leti prakse; pod tč. 6. strojni inž. z 2 leti prakse ali strojni tehnik s 5 let prakse;
pod tč. 7. strojni inženir z 2 leti prakse ali strojni tehnik s 5 let prakse;
pod tč. 8. ekonomist ali absolvent ekonomske srednje šole; pod tč. 9. strojni inženir ali višji strojni tehnik; pod tč. 10. pravnik; pod tč. H. pravnik ali ekonomist; Nastop službe po dogovoru, ostale informacije dajemo na zahtevo. Prijave pošljite do 10. marca 1961.	R 1352
SPORED ZA PETEK KINO UNION:	amer. cinemasc.
film MLADI LEVI. Režija Edward Dmytrik. Igrajo Marlon Brando. Montgomery Clift. Predstave ob 15.; 18. in 21. uri. Ob 10. uri matineja .amer.- barv. filma- DOBER DAJ}. ŽALOST.
KINO KOMUNA: amer. barv., film DOBER. DAN" ŽALOST.. Šežifa ‘ Otto Prem ing er. Igrajo Jean Se-berg, david Niven. Tednik FN 7. Predstave ob 15., 17., 19. in 21.
KINO VIC: angl. vistaVision film POPLAVA STRAHA. \ Režija Charles Crichton. Igrajo How&rd ~ Keed, Anne Heywood. Tednik FN 7. Predsiave ob 15.. 17., 19 in 21.
KINO -SLOGA: doma Ji barvni' vi-s ta Vision film LJUBEZEN IN MODA. Re ija Ljubomir Radičevič, Igrajo Duško Bulajič, Desan-ka Beba Lončar. Predstave ob 15., 17.. 19. in 21. uri.	:
KINO SISKA: amer. barv. cinema-scope film ZBOGOM OROŽJE. Režija Charles Vidor. Igrajo Rock Hudson, Jennifer Jones. Predstave ob 15., 18. in 21. uri. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9. do 11. ure in od 14. ure dalje.
MLADINSKI ELINO: ob 10. uri dop. ter ob 15. in 17. uri pop. ameriška barvna risanka DAMA IN POTEPUH. Film priporočamo od
6.	let starosti dalje. Predprodaja vstopnic od 9. do 11. in od 14. ure dali e.
KINO TRIGLAV - LJUBLJANA:
■amer. barvni W film OBRAČUN PRI O. K. KORALU. Tednik. -Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. Predstave ob 16, 18 in 20. uri. Danes zadnjič.
KINO LITOSTROJ: jugosl. CS film SIGNAL NAD MESTOM, ob 20. uri.
KINO VEVČE: angl. barv.« VV film DOKTOR BREZ DELA, ob 20.
uri.
KINO DOMŽALE: amer. barv. CS film DIRKA ZA SONCEM, ob 20.
uri.
KINO »STORŽIČ«: amer. barv. CS film SEDMO SINBADOVO POTOVANJE, ob 15, 17, 19 in 21. uri. Matineja istega filma ob 10. uri.
ELINO »SORA« ŠKOFJA LOKA: amer. CS film ZAKON PRERIJE, ob 18 in 20. uri.
KLINO BLED: amer; barvni cinem. film OBRAČUN V TABLE ROCKU, ob 20. uri.
KINO RADOVLJICA: zah.-nemški film - drama - UGRABLJENA SREČA, ob 20. uri.
KINO PLAVŽ: češki film ZADNJA VRNITEV, o-b 18 in .-20. UTi.
KINO RADIO: indijski fMm VEČNA ŽEJA, ob 18 in -20. uri.
KINO SVOBODA TRBOVLJE n: angleški 'film POT V VISOKO DRUŽBO, ob 17 in 19. Uri.
KLINO HRASTNIK SVOBODA n: amer. barvni CS film ARRIVE-DERCI ROMA, ob 17 iri 19. uri.
»CANKARJEV DOM« VRHNIKA: amer. barvni film V POMLADI Življenja, ob n in 20. uri.
KINO ČRNOMELJ: amer. film PONOSNI UPORNIK, ob 19.30.
KINO »PARK« MUR. SOBOTA:
ital.-franc, barvni cinem. film SPLAVARJI Z VOLGE, ob 17.30 in 20. uri.
KINO »SOČA« NOVA GORICA:
ameriški VV film OSAMLJENI ČLOVEK, ob 17 in 20. uri.
KINO »SOČA« KOPER: ameriški barv. CS film AVTOBUSNA POSTAJA, ob 16. 18 in 20. uri.
KINO »SOCA« NOVA GORICA: madžarski film LJUBI ME, ALI PUSTI ME, ob 17 in 20. uri.
KINO »SOLKAN« NOVA GORICA: amer. film OSAMLJENI ČLOVEK, ob 20. uri.
KINO »GARIBALDI« - PIRAN:
j ugoSl.-ital. barvni CS. film NEVIHTA, ob 16. 18 in 20.15.
»LJUDSKI DOM« - PORTOROŽ: sovjetski barvni film DAMA S PSIČKO, ob 17.30 in 19.30.
bavni orkester Ć.TV Ljubljana — 13,45 Malii vokalni ansambli nam pojo — 14,05 Radijska šola za »d« jo stopnjo: Frane M&čtoaki: Drugo uvodno glasbo! — 14,36 Sopra-n sttoa Leonie Rysanek poje arije iz efta^li j enakih oper — 1SJB Obvestila, reklame in zatarna ftea-ba — 15.46 Radijska univerza — Or sen Jovanovč:	Detet | ki rtsz-
red in upravljanje gospodarstva pc svetu — 16.09 Petkovo glasbeno popoldne —	17.00	Dolšaku
dnevnik — 17.15 Razgovor z volivci — 17.25 Na plesiščih z veMkfmi plesnimi orkestri — 16.00 IZ naših kolektivov — 18,15 Lepe melodije _ 18.30 Tako pojo in igrajo tuji narodi — Ljudske pesmi skandinavskih narodov — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba - 19.30 Radijski dnevnik
—	Dirigent Iliija Genić s svojim orkestrom — ».15 Tedenski zu-manje-tpcJeilčna pregled — ».30 Obrazi iz naše glasbene preteklosti - H. oddaja - Amend Ivančič
—	20.48 Sergej Rahmaninov; «m-feničm plesi (Rochesterski »harmonični oricesteT dirigira Erich Lemsdorf) — M.16 Oddaja o morju ih pomorščakih — 22.15 Po strunah in tipkah — 22.35 Moderna glasba — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Nočni simfonični koncert — 24.00 Zadnja ponoči!* in zaključek oddaje.
DRUGI PROGRAM . 19.00 Ž5*pa*.fce narek! — tečaj
za angleški jezik — 8. narek — 19.15 Četrt ure z jugoslovanskimi pey<?i zabavne glasbe - 19.30 Ra-cvjški 'dnevnik — ».M Od starega Dunaja do Broadwaya — 22.55 Mednarodna radijska univerza — Nastanek poljske države — 21.*0 Josip Slavenska:	Simfonija Ori-
enta — 22.00-22. IS Narove d časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda drugega programa ze naslednji dan.
TELEVIZIJA
ITALIJA — 17.00 TV za otroke
—	a) Igre na mizi. b) Sokolovo pero — poglavar Sajenov.
BEOGRAD — 20.00 TV dnevnfc
ZAGREB - 20,15 Dario Fo: Ar-hangeli in avtomati — prenos iz gledališča Komedija v Zagrebu.
ZAHVALA
Ob izgubi naše nepozabne matere, stare mame, tete in tašče
MARIJE MOŽE
se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, izrazili pismena in ustna sožalja, darovali vence in cvetje ter jo v tako lepem številu pospremili v njeno zadnje počivališče. Posebno zahvalo izrekamo dr. Fr. Ambrožiču iz Postojne za skrbno zdravniško pomoč, in kolektivu Porodnišnice Postojna za pomoč pri negi, dalje govornikom tov. Tavčarju, Slugi in Sotlarju za lepe poslovilne besede. Krajevnim in občinskim organizacijam ZB in SZDL iz Dolenje vasi, Senožeč, Sežane in Postojne za sodelovanje pri pogrebnih svečanostih ter godbi JLA in pevskemu zboru Svobode iz Postojne za ganljive žalostinke. Vsem naša iskrena zahvala.
Žalujoče družine: Može, Suša,
Gorenc.
Dolenja vas, Senožeče, Postojna, Hraš če, Sk. Loka, Ljubljana.
SPORED ZA PETEK
5.90—8.00 Dobro jutro! — 8.05 Gioacchdno Rossini — Ottorino Respighi: Rossiniana — 8.30 Pol ure z zabavnim orkesitrom Raph-eele — 9.00 Naš podlistek — S. Maugham: Srečna zakonca — II. — 9.20 Komorni zbor RTV Ljubljana pod vodstvom Milka Skobe meta — 9,35 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — Metka in Tinček na baletnem večeru — 10.15 Vaolinčst Pavel Škabar pred mikrofonom — Pavel Savič: Variacije za viodo in klavir — Titov: Romanca — Odojevstaij: Valček — 10,35 Plesni zvoki — 11.00 Nekaj priljubldenih arij - 11,30 Človek :m zdravje (ponovitev) _ 11,40 Ob Kosteflantzovih priredbah — 12.00 Dalmatinci pojo' in igrajo — 12.15 Radijska kmečka univerza — inž. Ljudmila Haller: Poti do večje in boljše perutninarske proizvodnje — 12.25 Pet pevcev — pet popevk — 12,40 Domače melodije izpod zelenega Pohorja — Izvajajo: Ansambel Vitek, Sekstet Otrin, Trio Malovrh. Dravska fliosarji in Pohorski fantje — 13.16 Obvestila in zabavna glasba — 13,30 Za-
ZAHVALA
Ob smrti našega očeta
Antona Mavca
se toplo zahvaljujemo
ZB In SZDL za izkazano tovariško pozornost. Hvalo smo dolžni izreči vsem tovarišem iz Celja, delovnemu kolektivu Jugoslovanske investicijske banke LRS, sovaščanom, sorodnikom, vsem, ki so se spomnili našega očeta, mu darovali cvetje in ga »premini do groba. Tovarišu majorju Žvanu hvala, ker se je s toplimi besedami poslovil od našega očeta.
Se enkrat, hvaležni smo vsem in vsakomur!
Tomačevo, 22 febr. 1961.
Mavčevi
Prerano nas je zapustil naš nepozabni
FRANC GLAVAM
Umri 21. februarja »61.
Žalujoči: žena Pavla, brat Lojze z ženo in ostalo sorodstvo. Trbovlje. Kranj, VeLat. dne 23. febtuarja J961.
Za vedno nas je zapustil naš ljubljeni
FRANC BERJAK
bivši trgovec
Pogreb ljubega moža, brata, dobrega očeta, dedka in tasta bo v petek, dne 24. februarja, ob 16. uri izpred Križišča na kranjsko pokopališče.
Žalujoči: žena Ivanka, roj. Omersa, sestra Iva Vrhovec, sin Lucijan, hčerki Justina in Ana, vnuki Božidar, Cedo, Irena, Miljana, Mirjana, snaha Marija in zeta Stojanovič Čedo in Volavšek Joško.
Kranj, dne 23. februarja 1961.
NOVI
ixrv-d/ìjyD
^ št. 8 PRINAŠA
PREDSTAVA STOLETJA -
sredi dneva s<J zasijale zvezde
KONGO - KAM SEDAJ
NAJVEČJE ODKRITJE SLOVENSKEGA FILMA?
Intervju z Dušo Počkajevo
KRONIKA DVEH VASI
Kopriva in Skopo tekmujeta'/
In vse stalne - popularne »TOVARIŠEVE- rubrike s «PARTIZANSKIM TEDNIKOM« In »KAJ VEŠ - KAJ ZNAŠ-
Komisija za sklepanje tn odpovedovanje delovnih razmerij industrijskega podjetja
USNJENI IZDELKI,
Ljubljana, Celovška 14 razpisuje delovno mesto
računovodje
Pogoji:	višja	oziroma
srednjestrokovna izobrazba, ali nepopolna srednješolska Izobrazba z 10-letoo prakso.
Nastop službe čimprej. Pismene ponudbe pošljite na Upravo podjetja.
1350
Izdaj» in tiska Časopisno podjetje -DELO-. Ljubljana, Tomšičeva 1—3 - Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva 3, telefoni: 23-522 do 23-526 - Oglasni oddelek: Ljubljana, Titova 7. tel. 21-896 - Naročnin*« oddelek: Ljubljana. Titova 5. telefon: 26-463 - Poštni predal 2» -Brzojavni naslov -DELO-. Ljubljana - Žiro raCnn Pri Komunalni banki, Ljubljana 600-704 1-36? - MeseCna naroC-nina 550 din - Rokopisov ne vračamo.
-Zaprta je- Skomignila je z lankn:. -Morda bo sedaj tudi ostala zaprta. Saj je ne potrebuje.«
»Saj bo dobila zavarovalnino.«
»Tudi če ne. V hranilnici ima precej denarja.«
»Frenchy je bil dober fant, gospa Shapiro«
»Saj mi lahko rečete Babe.«
-Vsi smo ga imeli radi«
»To si mislim.«
»Pisal sem vam že, da je padel, ko je ščitil mene. Žal mi je, da. je to storil. Žal mi je. da je padel namesto mene«
»Iz V/ashingtor.a so mi poslali pismo, v katerem so mi povedali, kaj je storil. Tudi medaljo so poslali.«
»Bil je zelo pogumen.«
»Da.«
»Zvečer pred bitko je prišel k meni. Narisal sem ga, Hotel je imeti sliiko za darilo. Za hčerko.«
»Edith. Da.« Pogledala je v tla.
Austen je odvil zavoj in dvignil portret. Frenchy-jev obraz je bil tako živ, da je bil sam presenečen. Babe ga je dolgo gledala.
»Zelo si je podoben,« je končno rekla in brada ji je zatrepetala. Pokazala ga je tašči. »Poglej, mama, kako je poročnik narisal Seymourja.«
Ostre oči starke so si ogledale sliko. Nato je spre-
govorila v jidiš. Govorila je hitro in jezno. Babe je bila v zadregi.
Nasmehnil se je. »Ali je zelo slab portret?«
»Saj ne gre za to.« Ni ga pogledala.
»Prosim, povejte mi, kaj je rekla?«
»Rekla je. da slika nič ne koristi, ko njega ni več. Pravi, zakaj ste se vi vrnili živi in zdravi, ne pa njen Se.vmour?« Ustnice so ji zadrgetale. »Nikar se ne menite zanjo, poročnik. Stara je. Stari ljudje včasih ne razumejo stvari«
»Morda jih pa razumejo mnogo bolje kot mi.« Vstal je. »Prinesel sem nekaj Frenchjrjevega.« Izročil ji je veliko kuverto. »Tule je osem sto dvainpetdeset dolar- • jev. V njegovi omarici je bilo.« Iz žepa je vzel drugo kuverto. »Tule je dve sto štiKinosemdeset dolarjev. To so mi dali za vas mornarji.« Dal ji je še tretjo kuverto. »Tu pa je pet sto dolarjev. To je darilo oficirjev«
Obračala je kuverte. »Tega ne bi bilo treba storiti,« je rekla in začela jokati. »Oprostite, ne morem si pomagati.«
Frenchyjeva mati se je gugala sem in tja. Gledala je svojo snaho. Ustnice je imela trdno stisnjene. V njenem profilu je Austen spoznal Frenchyjeve poteze. Dotaknil se je Babe.
»Ali se lahko poslovim od nje?«
»Ali že greste? Saj ste komaj prišli.«
»Zares moram iti.«
Stopil je v kot in se dotaknil drobnega ramena, ter se sklonil, da bt ga slišala.
»Zbogom, mati. Vašega fanta sem imel rad.«
Stegnila je modrikasto, suho roko in ga ostro udarila po licu.
»Mama!« je zavpila Babe.
»Vsi ste enaki,« je rekla stara gospa mimo, v angleščini. »Vsi ste morilci.« Stisnila je šal okoli sebe in pogledala skozi okno.
»Oprostite,« je rekla Babe. »Zares, poročnik . . .«
»Prosim,« je tiho rekel. Pogledal je portret. Fren-chy se je režal. »Iti moTam.«
Sel je z njo po hodniku. Ko sta šla mimo zaprtih vrat, je izza njih slišal otroško pesem.
»Ali bi jo smel videti?«
»Kdaj drugič morda,« je živčno rekla Babe.
»Kako pa je z njo?«
»Kako je z njo? Kako pa naj bi bilo z njo?«
Odprla je vrata.v
-Zbogom,« je rekel.
»Zbogom, poročnik.« Smuknila je. »Počakala bi z vami, da pride dvigalo, pa se bojim, da se mi bo zažgala kurja mast«
»Je že v redu.«
»Zbogom. Pa hvala za vse.«
Zaprla je vrata za njim. Ni čakal na dvigalo. Sel je po stopnicah in hitro ven. Sonce je sijalo in toplo je bilo. S podzemsko železnico se je peljal do avenije D'Kalb. Vagon je bil skoraj prazen. Pogledal je okoli sebe. Obrazi, kolikor jih je bilo. so bili bledo sivi in
Obrazi za slikanje. Kakršnihkoli obrazov si je želel. Hrepenel je po občutku čopiča v rokah. Pomislil je na Edith in Babe in starko.
Zakaj neki bi žaloval za Frenchyjem? je pomislil.
Prišel je iz podzemske železnice v hrušč in trušč „venije Fathbutsh. S taksijem se je odpeljal v mornariške doke m šel skozi velika vrata.
Letalonosilka je bila privezana k obali. Dolgo časa je Stal m jo gledal. Nato je stopil na krov in si celo Uro ogledoval njene polube in notranjost, med tem pa so mu potrjevali dokumente za dopust. Bila je polna topov. Namesto dvojnih štiridesetmilimetrskih baterij,
ki jih je uporabljala »Atlantis«, so montirali Biričevi baterije ob obeh straneh glavne palube. Se nikoli svojem življenju ni videl toliko protiletalskih topo
Čudovito, je pomislil. Za morilce. Starka je imei prav.
Vzel je potrjene dokumente in odšel iz mornar škega pristanišča. Počutil se je kot bi ga bili izpusti iz zapora. Stopil je na tramvaj in sedel k oknu. Utn jeno je gledal mornarje, ki so hodili po cesti.
Nenadoma je otrdel. Zdelo se mu je. da je zagledi Blanehardov obraz. Vstal je, tramvaj pa se je v tei ustavil na križišču. Pot mu je bila zaprla rdeča lu Austen je napeto gledal pešce. Res: je bil Blanchar
Vrata so se odprla.
»Ali boste izstopili?« je vprašal šofer.
Austen ga je zmešano gledal. »Ne. Zdelo se mi j da vidim nekega znanca «
Vrata so se spet zaprla, Austen pa se je vrnil r svoj sedež. Blanchard se je približal. Bil je sklonje kot bi bil utrujen ali globoko zamišljen. Obraz je im rdeč. Pijan je, je pomislil Austen. Pa prav vseeno a je. kdo to ve. Lahko bi ga poklical, tako je bil bi zu. Sedel je in se rri premaknil.
Tramvaj je odpeljal. Austen je strmel za id» nikom, dokler ni izgubil njegove postave v »n-h mornarjev.
Pn kaj, je pomislil! Kaj če bi ga poklical? Denim da bi bil izstopil in stopil k njemu, da bi si stisnila r ke in se potrepljala po hrbtu. Pa kaj? O čem, vrag bi se pa pogovarjala? O mrličih?
Tramvaj je škripal in ropotal po mostu. Austen opazoval vedno nove nebotičnike na spodnjem Mn hattanu. Ne bi jih bilo slabo narisati, si je mislil in i pri tem nasmehnil. Ubogi Blanchard, je maski, ko t zna slikati.
iKtmm
DRAGO
STRMAC I
o kozmičnem sevanju, 6 plasti ozona1, v o jafesti', zemeljskega magnetnega polja itd. Instru-menti v njih so’ pokazali, da je ozračje v velikih via:nah mnogo' gostejše, kot so na splošnomenili po teoretičnih računih,\ in "da medplanetarni prostor ni' popolnoma prazen. Ugotovili so, da sestavljata atmosfero v višini tisoč kilometrov dii&k in kisik: • Seveda je atmosfera zelo redka, v višini- 200 km na primer milijar-dokratž redkejša kot na 2emeljT Ški površini.
Apatati v višinskih'letalnih napravah so odkrili sončno rentgensko sevanje, . pasove ‘kozmičnega sevanja okoli na-šega. planieta in učinek stanja brez težnosti na žive organiz-fne. ugptovili pa. so tudi, da' je tako imenovani meteorski dež le malo. nevaren kozmičnim ladjam oziroma raketam, tako da.človeku, ki bo poletel v ve-, soije, vsaj s te strani ni treba biti v; skrbeh.
TETER. 24. FEBRUARJA:
ZADNJA KONFERENCA SKOJ PRED VOJNO
Danes se sponrnjamo zadnje pokrajinske konference SKOJ pred vojno. B*'ia je februarja leta 1941 v hiši Mihe Novaka v Tacnu. Po političnem referatu o nalogah SKOJ v vihri nove imperialistične vojne — imel ga je eden izmed članov CK SKOJ — je poročal o organizacijskem razvoju SKOJ v Sloveniji in o nalogah pri širjenju te organizacije Viktor Stopar, sekretar Pokrajinskega komiteja SKOJ za Slovenijo. Konference se je udeležilo blizu 20 delegatov iz vseh delov Slovenije. Konferenci je kot član CK KPS prisostvoval tovariš Boris Kidrič. Ob petintrideseti obletnici ustanovitve SKOJ je Ljudska mladina Slovenije odkrila na omenjeni hiši ploščo v spomin na takratno konferenco.
NOVE NALOGE NA GOSPODARSKEM IN POLITIČNEM PODROČJU
Na predvolilnem zborovanju 24. februarja 1951 v Trbovljah je tovariš Miha Marinko med drugim govoril tudi o gospodarsko političnih nalogah, ki vsem našim ljudem narekujejo še večjo požrtvovalnost. Dejal je. da je treba še mnogo več kritike in sproščenosti pr: delu. poguma in novih predlogov za zboljšanje našega dela na vseh področjih.
LJUDJE SO sr MELI OČI
79. Zjutraj sta prišli prvi iz bloka Lukčeva sestra in Nejčetova mati. Skupaj sta hodili v tovarno. Nejčetova teta je šla zdaj po časopis zmeraj malo pozneje: Obe ženski sta mencali cči in nista mogli verjeti: Pred blokom je rasla vrsta dreves. Saj ni mcgoće. da bi biia to utvara v jutranji megli! Ni bila utvara! In vsako deblo je imelo napis* Na
lepenkah je pisalo z velikimi črkami: PETER... na drugi NEJCE... spet na drugi IVA... In tako naprej. Zapovrstjo so se čudili vsi odrasli prebivalci nove hiše, kakor so pri-.bajali iz bloka.
Sijalo je že sonce, ko so prišli s kanglami, še Sulci. Poskakovali so okoli vitkih topolov ih vzklikali: Toda tudi Lu-kec se je začudil: Tam sta rasli dve drevesci z enakima napi-
soma! Na lepenkah dveh drevesc je pisalo: LUKEC IN BENO. "•Iva je rekla, naj napišem tako, da bi vsa videli, da sva prijatelja,« je povedal Beno. Čudila se je tudi Benova mama. Ob napisu je sprva zardela, potem je odkimavala in naposled prikimavala Pri drevescu, ki je imelo napis VIKTOR, je pa veselo presenečen božal deblo tovariš Drejnik. To je bilo drevo njegovega sina. ki je ležal še v bolnišnici. Svoje drevo je imel thdi Markec iz stare hiše. Mirkov in Viktorjev topoi-ček so zalili vsi skupaj. — Sulci so uživali slavo.
Milka Šobar -lataša
Redila se je 29. decembra 1922 v kmečki družini na Gornjih Lazah pri Rožnem dolu. Ko je dokončala meščansko šolo, je odšla na tr-
govsko akademijo v Karlovac, kjer jo je zatekla fašistična okupacija. Vrnila se je: domov. se povezala s terenskim odborom OF in takoj začela delovati. Bila je sposobna kurirka in spretna obveščevalka. V nevarnem položaju se je izredno hitro znašla. Ko je nesla za partizane sanitetni material iz Novega mesta, .jo je v vlaku prijel? italijanska patrulja. Milka je iz vlaka pobegnila in brez odlašanja odšla v 2. belokranjsko par-
tizansko četo. Zaradi svoje požrtvovalnosti in hrabrosti je bila avgusta- 1942 sprejeta v Parišjo.
Ob ustanovitvi Cankarjeve brigade je postala v njej administratorka. Na lastno prošnjo pa je odšla v četo za borko. Leta 1943 je bila imenovana za četno komisarko. Kot borka je sodelovala v veh bojih Cankarjeve brigade in se izkazala s številnimi junaškimi dejanji v akciji na Suhor, • Rrašiče itd. Med prvimi je vdrla v belogardistično trdnjavo Pleterje in Žužemberk. V bojih je bila prisebna in se je znašla tudi v najnevarnejših položajih. Tako je nekoč pri Novem mestu njeno skupino 17 partizanov obkolilo 300 Italijanov. Milka je prevzela nato sama poveljstvo in se z jurišem brez izgub prebila iz sovražnikovega sklenjenega obroča. V Jelenovem žlebu je jurišala na italijanske fašiste.
Dne 17. avgusta 1943 je bila Cankarjeva brigada zapletena v hude boje pri Gabrovki nad Litijo. Milka je tud*i tu jurišala na čelu svojih borcev. Sredi bojnega meteža jo je zade-a mina. da je za vedno omahnila. Tedaj so nekateri berer zakričali: »Tovariši, naprej. maščujmo Milko!« Pognali so se v nov napad In pregnali sovražnika.
PSGSLhVfi V SPOMIN USTMCYITVE V. BUTELJOM SLOVENSKIH PARTIZANSKIH ČET
M H0GU
Zima 1941—1912 ni prizanašala. Kljub' temu pa ni mogla do živega tistim, ki so se v tistem času odločili, da store morda najpomembnejši korak v svojem življenju: iti v partizane. Tako je bila že prva zima okupatorjevega bivanja v naših krajih priča zbiranju mladih ljudi in zrelih mož v leseni koči v roških gozdovih nad Dolenjskimi Toplicami in pa na Ostrem vrhu. Prihajali šo iz vseh strani naše ožje domovine: delavci in kmetje so zapustili svoje domove, študentje in dijaki pa učilnice, da se znajdejo s puško v roki nekje v dotlej neznanih gozdovih. — Sicer ločeni skupini — v Rogu in na Ostrem vrhu — sta spadali v isto partizansko enoto: v V. bataljon Slovenskih partizanskih čet.
Skupina iz Roga, v kateri je bilo tudi nekaj bcrcev iz znanega in junaškega spopada z Nemci na Bučki v letu 1941 in posamezniki iz belokranjske skupine, ki so preživeli tragedijo v Lazih, se je kmalu po ustanovitvi v težkem nočnem premiku v visokem snegu preselila v zapuščeno kočevsko vas Toplo reber, od tam pa na Rdeči kamen. V teh dveh vaseh in še prej v gozdu nad Dolenjskimi Toplicami. in na Ostrem vrhu — je vodstvo tie-ga bataljona vadilo mlade partizane. po \*ečini- še neizkušene in jse brez ognjenega krsta, gverilske veščine, popoldanske in večerne ure pa so bile v • glavnem posvečene razširitvi polittčroga' obzoVja- in študiju družb'“:; ga razvoja. V tem gasu vse čo žužerhrberškega * napada m-.--en 1942 na italijansko karabin -r postajo, je bilo izvc'*m > vr;-; uspešnih akcij, med o. :'' m' udi zajetje italijanskih irši stičnih uradnikov tedanje -Trnene«.
Na '.H v 'v ' ' r»mbork’' je bil sicer deblu	ni pa
prinesel vojaških uspehov, kar pa ni zrtianjšalo demonstrativnega značaja napada, saj je odjeknil daleč naokrog in prebujal ljudi k splošnemu uporu.
Do omenjenega napada v Žužemberku sta obe skupini V. bataljona že šteli svojih 170 ljudi, ki so se že v prvih tednih življenja v partizanih kalili v zavedne in junaške borce in politične delavce. Mnogi izmed njih so postali voditelji partizanskih enot in formacij vse do brigad .in.divizij. Štiriletna vojna je terjala tudi dragocene žrtve. Od 170 partizanov. ki so se vkl jučili v V. bataljon Slovenskih partizanskih čet do marčevskega napada v Žužemberku, jih je padlo do konca vojne skoraj četrtina.
Okrajni odbor ZB Novo mesto je v okviru proslav 20-1 et-nice vstaje organiziral zbor V. bataljona Slovenskih partizanskih čet, ki bo 25. t. m. Spored proslave je sledeč: ob 9.30 zbor v sejni dvorani OLO — Novo mesto, ob 10.30 polaganje venca na spomeniškem prostoru v Novem mestu, ob 11. uri skupen odhod nekdanjih borcev V. bataljona v Dolenjske Toplice, ob 12. uri spominska svečanost.- -
Pripravljalni odbor proslave in zbora je-razposlal vabila sedemdesetim tovarišem. Ker pa je seznam nekdanjih partizanov^ V. bataljona, ki 'so se vkljnč^i v to enoto do napada v Žužemberku, nepopoln, brez naslovov posameznikov, naproša vse tiste tovariše, ki vabila.. niso sprejeli iz omenjenih razlogov, da smatrajo objavo 'tega dopisa v »Delu« za vajjilo. da se proslave in zbo-ra;i.y . Novem- mestu in v Dolenjskih Toplicah 25. februarja 1961 sigurno udelež in s svojo \ udeležbo pripomorejo, da bo zbor dosegel .svoj cilj!	i
On. k
predsednik Tito
Na svojem potovanju po afriških deželah bo predsednik Tito najprej obiskal Gano. Največje bogastvo Gane je kakao, saj pomeni 65 odstotkov njenega izvoza. Letos tuje družbe prvikrat ne bodo sodelovale pri prodaji ganskega kakaa. — Na gornji sliki: Domačin škropi kakaovec proti zajcdalcem. Za stroške Škropljenja skrbi država. — Gana je pa tudi med pomembnimi izvozniki krokodilje kože. Prizor, kakršnega kaže spodnja slika, v Gani ni redkost
In poglej zdaj — danes!« Z en<r.kretnjo,- ki mi je predočila sramotno sedanjost, je razširil roke.
»Mark je mož.«
V Waldove belušaste oči se je vrnila barva; na njegovem čelu so se napele modre žile; skozi vodenkasbo barvo njegove kože je udarjal porjavel * val. Poskusil se je smehljati. Vsak glas je prišel posamič in boleče iz njega. »Zmerom enaka zvrst, ni res? Vitko, gibčno telo je. poj-em moškosti. Lepo oblikovan profil poudarja nežno občuten značaj. Ce je neki mož samo mišičast in suh, že ga preoblečeš v Romea, nadčloveka, v Jtfpitra v bikovski podobi. Molčati moram« je dodal po kratkem premolku, »o Marquisu de Sade. "Tudi to je potreba tvojega bistva.«
»Ne moreš me več prizadeti.'Noben moški mi ne bo več mogel prizadeti bolečine.«
»Ne govorim o sebi,« je očitajoče rekel Waldo. »Govorila sva vendar o tvojem nepo-tešenem prijatelju.«
»Saj si znorel. Saj vendar ni nepotešen!«
Waldo se je smehljal, kot da mi'je potonil dragoceno skrivnost. »Nepopravljiv ženski optimizem te je očitno oslepil za popolnoma razvidno napako tega dečka. Padla ti bo v oči, pazi samo skrbno, ko ga prihodnjič spet vidiš. Ce ti bo njegov boleči, naporni korak padel v oči. potem se spomni svarila tvojega Walda!«
»Ne-razumem te.. Samo zmišljuješ si.« Moj glas se mi je zazdel, ko da je zunaj mene, neodvisen, vrescav in zoprn, kot glas trmaste šolarke. Tetine rdeče rože so metale sence na steno. V kroju katunastih zaves so se ovijale lilije in astre. Mislila sem na barve, blago in imena, da bi se otresla Walda in njegovih svaril.
»Mož. ki lastno telo gleda z nezaupljivostjo, moje zlato, išče'slabosti- in pomanjkljivosti pri vsakem živem bitju. Trpela boš zaradi tega, ker si ženska, ki se pi^sti privleči od moči moškega in držati od njegove slabosti.«
Ce je vedel ali ne — prav to je bila zgodba najinih odnosov, odnosov med Waldom in menoj. Od začetka je bila železna moč njegovega duha, ki.me je privlačila, toda s spoznavanjem njegovega otročjega, omahljivega srca je pridobilo moje nagnjenje na zrelosti. Waldo ni potreboval nikogar, ki bi ga ljubil, ampak ljubezen samo. Pri tem velikem, rejenem možu sem se potrpežljivo in oprezno učila, kakor se uči ženska ravnati z bolehnim, občutljivim otrokom.
»Mati,« je rekel Waldo zlogoma, »vedno je uničena mati vaših mladeničev.«
Naglo sem umaknila svojo roko. Vstala sem in odšla na drugi konec sobe. Stopila sem iz območja svetilke in stala šklepetajoč v senci.
Waldo je govorih počasi — mož. kj govori senci. »Gladek udarec,« je rekel Waldo;-»gladek udarac opravi svoje uničujoče delo naglo in/bre?.i»iecln_.«;N.j)^g^e 'roke — tako se mi.-zdi. če si jihhočem jasico'priklicati* v’ spomin — so. pokazale podobo^ uničenja.
Prišel je k meni in: 'umaknila sem se glob-.
lje v kot. To 'je bilo nenavadno. Imela sem zmerom samo spoštovanje in nežna čustva da tega slavnega, nesrečnega prijatelja. Silila sem se. da bi tudi zdaj izkazovala Waldu dolžno spoštovanje. Mislila sem na. leta, kar sva se spoznala, in na njegovo prijaznost. Bilo mi je zoprno, sramovala sem se svoje histerije in svojega slabotnega izmikanja. Silila sem se, da se ne bi izmikala, in obstala; sprejela sem objem, kot sprejemajo ljubkovanje ženske, ki se boje gledali možem v obraz. Nisem bila ustrežljiva, samo podrejala sem se. Nisem bila šibka, samo prepustila sem se.
»Moja si. moj zaklad in moja last«
Skozi njegov šepet'sem nejasno z :-ršr.!a korake.' Waldove ustnice so se pritisnile na moje lase, njegov glas mi ]e brnel v ušes h. Potem je trikrat udarilo na vrata, ključ je zahreščal v ključavnici, njegov objem je popustil.
Mark je počasi prihajal po stopnicah. Počasi je odprl vrata.
Okrenila sem se od Walda. Pogiadila sem si obleko, si poravnala rokave, sadia in potegnila obleko čez kolena.
»Z enim zamahom odpre,« je rekel Waldo.
»Zvonec je najavil morilca,« je rekel Mark. »Ne bi rad spominjal Lavre na lo.«
»Znano je, da je rabelj najbolj ljubezniv.« je rekel Waldo. »Zelo obzirno je biio od vas. da ste potrkali.«
Waldova svarila so zbudila v moji podzavesti pozornost. Kot sem zdaj videla Marka s svojimi očmi, sem opazila njegovo pokončno držo, naporno hojo in videla, kako previdno je premikal telo. Ni bil toliko način njegove hoje kot prav izraz v njegovem obrazu tisti, ki mi je izdal, da je Waldo govoril resnico, ko je rekel, da se Mark skrbno pazi. Ujel je moj radovedni pogled in gc zavrnil, kot bi hotel reči, da plačuje z enakimi kovanci in da iahko mojo mučno slabost prav tako neusmiljeno osramoti.
Ko se je spustil na stol in zagrabil s svojimi suhimi rokami naslanjalo, je bilo videti, kot da je njegova pozornost popustila. Utrujen je, sem pomislila, in opazila sem temnordeče madeže globoko vtisnjenih oči in napeto kožo na ostrih ličnicah. Potem sem spet sledila svojemu ' notranjemu svarilnemu klicu in zavrnila naglo naraščajočo nežnost. Pupice in ženščine, sem si rekla, zanj smo vse pupice in ženščine.
»Rad bi govoril z vami. Lavra,« pogledal je pri tem Walda, kot bi hotel reči, naj pošljem'vsiljivca proč.
Waldo je pognal na kavču korenine. Mark se je udobno namestil v naslanjaču, potegnil svojo pipico in dal vedeti, da ima potrpljenje.
Bessie je zaprla kuhinjska vrata in zaklicala »Lahko noč«. Neka »pupica« v Washington je »potegnila-? iz -njega lisičji plašč, sem si rekla in razmišljala, koliko ponosa ga je neki stalo vse to. Potem sem ga pogledala naravnost v obraz m vprašala: »Ali ste me prišli armirat?«
Človek in kozmične hitrosti
Ljudje antike5an srednjega veka so si težko. predstavljali hitrost iznad'30 km, vendar pa so sanjali o tem,- da bi se tudi človek dvignil v višave, kakor so v svoji domišljiji pojmovali premikanje; v. rhznih. božanstvih poosebi jenih ■ nadnaravnih sil. V, pompejsfcik' mozaikih /je. ohraMjejta'bajka o letu Ikara. in Dedaia,.ki jo, je Ovid. opeva! V. svojih ..»Metamorfozah-«. -In vendar je človek poletel razen redkih poskusov pravza- j prav šele v dvajsetem' stoletju.
Presenetljive hitrosti,/sodijo . med dosežke najndvejšega časa, zmogljivost' nadzvočnega, letala 800 m v sekundi pa še zdaleč ne zadošča ža. prodor v vesoljski prostor. Za polet okoli Zemlje v veliki oddaljenosti . je potrebna prva kozmična hi-, trogt (7.9 km v sekundi). Kdor hqce premagati zemeljsko težnost; ši mora zagotoviti- drugo kozmično hitrost <il!9 km v sekundi), za skok čez vesoljski prag pa je potrebna 1 tretja' — (16.7 km). • r-vfjj ?-•
Z prvo in z drugo kozmično hitrostjo se je začelo.osvajanje vesolja: zvrstili so §e sovjetski sputniki in ameriški' raziskovalci. Z umetnimi Sateliti se ie leta 1957 začela nova doba človeške zgodovine. Sateliti-in rakune ledu» so znanosti no-sredovali podatke o ionosferi,
1-	2-	3		5	6
7					
3		n	9		
10		11			r
h	12			k	
Ul			n		
16			17 .		-
13				- >	
- .Kako to. rta /c moj fant v'
zadnji i ral :?0
VODORAVNO: X. nivtok», nepotrebna obtežitev, 7. čisto premoženje. gotovina. ». prestolnica star* Kakteje, 9. največji morski sesalec, i». vrsta cerkvgne vokalne skiaa-be. 12. bitni bog pri starih Blmlja-nih, lt. tla, 15. dva soglasnika, 1C. pridušeno gorenje, 1«.' ladje za prevoz tekočih goriv, -h"
ZohVPtCNO:' 1. lani umrla nemška pisateljica (Vlcky), 2, zname-• nišo atensko svetišče, 3. različna soglasnika. 4. Sodobni ameriški pt-satelj in kritik (Conrad), 5. POVeja-nje dneva, jutranja zarja, 6. zmikavt. dolgoprstoež, 11. del idrnera, 13.. nekdanje ime za mskb mesto Kalinin. 14. kratica' naše poštne dolbe, 17.- kratica za cNpgometni Klub«.
REŠITEV PREJŠN JE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1.	4. B»sra,
S. Vart'k*, Ok*\ fl. slo, K», zametek, IS. revir, n. laž.
IZVLEČEK IZ REFERATA VELIKA VLAHOVIČA NA SEJI IK CK ZKJ
KORAK NAZAJ
Tovariš Veljko Vlahovič je na začetku svojega referata poudaril, da je izjava, objavljena v začetku lanskega decembra po končanem posvetovanju komunističnih bjj delavskih partij v Moskvi, dokument, ki mu avtorji prisojajo poseben pomen in katerega objavo razglašajo za -zgodovinski dogodek svetovne važnosti-.
Treba je takoj poudariti, je pripomnil tovariš Vlahovič, da ZKJ temu dokumentu ne pripisuje takšnega pomena, kot ni pripisovala takšnega pomena tudi prejšnjim podobnim izjavam in deklaracijam. Pojasnil je, da se ni mudilo analizirati izjave iz več razlogov. Potrebno je bilo počakati nekaj časa, da bi lahko bolje videli, ali bo imela posledice in kakšne, predvsem na medsebojne odnose med našo državo in socialističnimi državami, in da bi videli, v kolikšni meri in na kakšen način bodo razpravljali o odnosu do socialistične Jugoslavije na plenumih centralnih komitejev posameznih komunističnih partij.
Očitne so posledice izjave v negativnem smislu, in sicer na raznih področjih, celo na tistin, kjer je doceia jasna obojestranska korist mednarodnega sodelovanja. S tem so oila hkrati demantirana zagotovila posameznih voditeljev, da se bodo medsebojni odnosi razvijali.
Upravičeno je, da se samo po sebi vsiljuje vprašanje, kako je moglo priti do tega, da so avtorji izjave — nastopajoč formalno v imenu mednarodnega komunističnega gibanja — kljub izkusrram z resolucijami informbiroja znova poskušali formulirati svoje stališče do socialistične Jugoslavije in da so pri tem delali napake, podobne tistim izpred 16 let. Odgovor na to vprašanje lahko najdemo v globlji analizi stanja, v katerem so vodstva nekaterih komunističnih partij. Toda pozitivna gibanja. ki so prišla do izraza v zadnjih petih, šestih letih, se niso okrepila do tiste mere, da bi lahko zagotovila bolj solidno pristopanje k številnim problemom, v prvi vrsti k objektivni analizi stvarnosti v naši državi. Očitno je. da so birokratsko-dogmatske sile še vedno tako močne, da lahko vsilijo svoja stališča v mnogih vprašanjih ali vsaj, da lahko izsilijo kompromis in nenačelna popuščanja.
Udeleženci moskovskega posvetovanja so se znašli v zelo nezavidnem položaju s tem. ko so začeli nenačelno napadati Jugoslavijo. Zgodovina se ježe poigrala z enako nenačelnostjo iz leta 1948. Tovariš Veljko Vlahovič je navedel nekatere izmed izjav, ki so jih dali -naši kritiki«. Te izjave odkrivajo vt/. --»-»cTii-ijrsost no1o?a"a svoj?» avtorjev.
Peng Cen. član Politbiroja Kitajske Komunistične oarri-je in eden izmed udeležencev nedavnega moskovskega posvetovanja. je 17. januarja 1957 iziavil:
-Po osvobođ’tv?. v več ko ift letih, k? so minila, so jugoslovanski narodi d^egli ogromne uspehe v »zgodnji socializma v svoji državi.«
Enver Hodža ie na tretjem kongresu Partije de’a Albanije maja 1956 izjavil tole:
»Logika boja nas je privedla do tega. da smo obtoževali Jugoslavijo kot sovražno državo in orodje imperializma, da smo obtoževali Komunistično partijo Jugoslavije kot fašistično partijo in jugoslovanske voditelje kot antimarksiste itd. Te obtožbe so bile nepravične, v zvezi s tem vprašanjem smo zagrešili napako.- Na zadnjem, četrtem kongresu je spet pobijal samega sebe.
Todor Živkov je 2. novembra 1956 na šestem rednem zasedanju Narodnega sobranja Bolgarije izjavil tole:
»V Jugoslaviji je oblast v rokah delavskega razreda in delovnih kmetov. To določa značaj državne ureditve v Jugoslaviji.-«
Nikrta Sergejevič Hruščev je v referatu na kongresu Komunistične partije Sovjetske zveze dejal:
»V Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, kjer pripada oblast delovnim ljudem in kjer družba sloni na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev, rastejo v procesu socialistične graditve specifične konkretne oblike upravljanja in izgradnje državnega aparata«
Vendar pa so velike razlike med položajem v letu 1948 in v letu 1961. Pred sedmimi leti. je dejal tovariš Vlahovič je bil tako imenovani jugoslovanski problem formalno edini problem v mednarodnem komunističnem svetu. Medtem so odkrito prišli na površje dejanski problemi, ki ni več mogoče preko njih. To kaže tudi samo dejstvo, da so bila posvetovanja informacijskega biroja nekaterih komunistič nih in delavskih partij sklicana leta 1948 in 1949 izključno v zvezi z Jugoslavijo, medtem ko je bilo zadnje posvetovanje sklicano v zvezi s čisto drugimi vprašanji, ki s socialistično izgradnjo Jugoslavije niso neposredno povezana. Nobena skrivnost ni, da je bilo zadnje moskovsko posvetovanje sklicano spričo nasprotij do določenih gledišč kitajske Komunistične partije. Toda o tem v izjavi in poznejših člankih in referatih na posameznih plenumih ni niti besedice. Očitno zato, ker gre za veliko
državo. Za Jugoslavijo pa .ve ljajo druga pravila, ker je majhna.
Zgodovina mednarodnega delavskega gibanja je pokazala. da so nad prakso in nadaljnjim razvojem razočarani vsi tisti, ki mislijo, da lahko posvetovanja, kot je moskovsko, postanejo neke vrste vodilna in osrednja stvar v mednarodnem delavskem gibanju, kakor trdi izjava. Spričo tega ie razumljivo, da je moskovsko posvetovanje ubralo pot iskanja kompromisov med različnimi stališči in tendencami, da je ubralo pot šabloniziranja, mehaničnega izglajevanja. tako da so se v okviru enotne izjave znašla skupaj stališča in gledišča, ki izražajo objektivna sodobna družbena gibanja na svetu v birokratsko-dogmatičnih pojmovanjih, katerih najočitnejši primer je stališče do socialistične Jugoslavije. Miniti sta morala le dva meseca, odkar je bila objavljena izjava, da se je pokazalo, da posamezne partije poudarjajo tista stališča iz dokumentov, ki so naj bližja njihovim lastnim stališčem V bistvu vsaka Komunistična partija, dokazujoč pravilnost svoje dosedanje politike še naprej dela. kot je delala tudi. preden je bila objavljena izjava, pri čemer poudarja, d^ ni potrebe po kakih spremembah in zatrjuje, da je posvetovanje potrdilo pravilnost njihove u-smeritve in prakse.
V	tem pogledu je značilen primer Komunistične partije Kitajske, ki poudarja, da je že zdavnaj formulirala vrsto stališč. ki jih tolmačijo kot nova. Na podlagi teh ocen v kitajskem tisku se zdi, da ni odigral pozitivne vloge v začrta-nju nove politične smeri mednarodnega komunističnega gibanja XX. kongres KP SZ. ampak Mao Ce Tung, ki je to politiko začrtal že pred desetimi leti. Kitaiska Komunistična partija, ki to oznanja, hoče očitno poudariti svoj ori-mat, svoj monopol na tolmačenje sodobnih pojavov in dogodkov in svoj primat v tolmačenju revizionizma, predvsem tako imenovanega jugoslovanskega revizionizma. Tako se končni nasledek takšnega stališča ne izraža več samo v »ideološkem monopolu«, ampak dobiva povsem določene politične oblike, pri čemer prihaja do izraza kot tendenca. da bi načela enakopravnosti narodov podredili načelu »vodilne vloge«.
Zelo pomenljiv je tudi strah pred koeksistenco v nekaterih krogih, ki je v bistvu strah za lastne osebne družbeno-politične in ekonomske pozicije, kar velja predvsem za kapitalistični razred, ki bi rad težave nove vojne čimbolj preloži] ne samo na ramena svojega, ampak tudi drugih narodov. V delavskem gibanju pa politika koeksistence ogroža konservativno pojmovanje in birokratsko-etatistične pozicije, ker prinaša koeksistenca nadaljnjo krepitev socialistične demokracije in zmanjšuje možnost za birokratski monopolizem oblasti.
V	analiziranju moskovske izjave jo lahko jugoslovanski komunisti obravnavajo kot celoto. ne pa samo po posameznih poglavjih. Zato ne moremo obravnavati tistega dela. v katerem je govora o odnosu udeležencev posvetovanja do naše države in Zveze komunistov, kot nekaj izoliranega. ostalo besedilo pa analizirati, kot da ne napadajo naše države in našega razvoja. Tako je na primer socializem v izjavi prišel bolj do izraza kot statičen pojem, ne pa kot živ organizem v gibanju in razvoju. Izjava sploh ne govori o objektivnih zakonih razvoja socializma. Njeni avtorji se zadovoljujejo s šablonami, po katerih gredo nekatere države v »komunizem«, druge postavljajo temelje socializma, tretje pa so na sredi. Neznan-stvenost analize razvoja socializma se zrcali v uvedbi novega termina o »državi nacionalne demokracije«, s skopim pojasnilom, da takšne države »ubirajo nekapitalistično pot razvoja«. Udeleženci posvetovanja očitno niso dojeli bistva razpadanja kolonialnega sistema v dobi nenehne krepitve socializma kot družbenega sistema. Veliko število dovče-rajšnjih kolonij se je danes tako oddaljilo od svojih bivših kapitalističnih gospodarjev, da jih je ta oddaljitev zelo približala socializmu kot sistemu Nujnost priznavanja takšnega pojmovanja pomeni priznavanje naprednosti narodnoosvobodilnih gibanj, s katerimi je treba vzpostaviti takšne odnose, v katerih bi bila spoštovana pravica enakopravnosti, načelo nevmešavanja v notranje zadeve, ne pa vzpostavljanja odnosov superiornosti, dobrohotnega pokroviteljstva ali celo sektaštva. kar vse pelje v izolacijo komunističnih partij v posameznih državah.
Zmeda v analiza razpadanja kolonialnega sistema je privedla do tega, da so nenačelno razglasili za napredna tista narodnoosvobodilna gibanja, ki se povezujejo s komunističnimi partijami. Sabloni-ziranje v določanju značaja posameznih gibanj in držav je privedlo do tega, da so napravili kalupe, v katere uvrščajo takšne države. Isto metodo so uporabili tudi za socialistične države, med katerimi Jugoslavija, kakor kaže, ni mogla biti
uvrščena v nobeno od treh skupin, ki so jih določili.
Poenostavljanje družbenega razvoja in to, da so ga spravljali v kalupe, je privedlo do tega, da so sodobni boj formulirali kot boj na treh frontah: svetovni socialistični sistem, proti kolonialni boj narodov in boj delavskega razreda v kapitalističnih državah. Ko so pojasnjevali te činitelje, je nastala zmeda glede tega. kateremu je treba dati prioriteto kot odločilnemu. Neenakomernost razvoja socializma negirajo, na drugi strani pa ne spoznavajo dialektične povezanosti vseh procesov v sodobni družbi. Namesto da bi uvideli, da je vse to sestavm del enotn^a procesa, pa delijo na činitelje in določajo primate teh čini tel jev. Dajat: prioriteto kateremukoli izmed omenienih čini+eljev. pomerv izgubljati izpred oči celoto, kar spet po logiki pripelje do absurdnih teoretičnih in praktičnih zaključkov ne samo glede socialistične Jugoslavije, ki je ni moč vtakniti v nobeno izmed zarisanih shem. ampak tudi glede s+ališča do držav, ki so dosegle neodvisnost z osvobodilnim bojem.
Naš odnos do izjave komunističnih in delavskih partij v Moskvi — je poudaril Veljko Vlahovič — nai b? izviral iz realne analize stanja v sodobnem delavskem gibaniu. V izjavi se zrcali stvarnost v socialističnih državah in komunističnih partijah Izjava ie izraz stanja in zrelosti ieoioške misli v sodobnem boju za socializem.
Le-ta odraža stvarnost boja za socializem v današnjih oo-goiih. z vsemi pozitivnimi dosežki in z vsemi negativnimi pojavi, ki spremljajo to prakso. V odnosu na pomen kongresa Komunistične partije ZSSR pomeni izjava korak nazaj. V nekaterih drugih stališčih odraža ta izjava potrebo, da je treba niz problemov bolj globoko proučiti. V celoti se dobi vtis, da so se progresivne sile do neke mere umaknile, medtem ko potrebe nadaljnjega razvoja socializma zahtevajo, da hitreje in drzneje napredujejo.
Dejstvo je, da je v času moskovskega posvetovanja prišla do izraza provokatorska politika agresivnih imperialističnih krogov v različnih delih sveta. Toda dejstvo je tud: to, da je bila taka politika zakulisni zaveznik birokratskih sil v vodstvih posameznih partij. Za atmosfero, v kateri se je odvijalo posvetovanje, ki je moralo zavzeti jasno stališče do problemov vojne in miru v svetu, mednarodni položaj ni mogel biti bolj ugoden kot je bil. Toda vse to ne bi smelo biti opravičilo za kompromise v vrsti formulacij iz te izjave. To je lahko samo delno pojasnilo za del vzrokov za kompromise v številnih formulacijah iz izjave. To je lahko samo delna razlaga za en del vzrokov za kompromise, ki so jih napravili.
Tovariš Vlahovič je dejal, da formulacija različnih stališč odkriva, da so polagali večjo pozornost iskanju kompromisov med različnimi gledišči kot pa dejanski analizi posameznih problemov. Niso upoštevali tega, kakšne bodo idejne in praktične posledice teh komprom isov.	J ugoslovanski
komunisti po pravici menijo, da enotnost in kompromis na račun obsojanja socialistične stvarnosti v Jugoslaviji ne odkrivajo moči. Prikrivanje dejanskega stanja s pomočjo kompromisov še niikomur ni prineslo niti moči niti dejanje rešitve za aktualne probleme. Kompromisi so lahko samo vir novih slabosti, ki bodo nujno prišle na površje.
Nadaljnji razvoj dogodkov bo še enkrat pokazal vso škodljivost take nenačelne politike in prakse do socialistične Jugoslavije.
Škodovalo bo ideološki obdelavi posameznih problemov; zaradi tega bo trpela predvsem praksa socialistične izgradnje; prizadet bo poskus povezovanja s tistimi deli delavskega razreda, ki so izven vpliva komunističnih partij, trpeli pa bodo tudi napori komunističnih partij, da se povežejo s proti-kolanialističnimi in osvobodilnimi gibanji.
Različne izjave, deklaracije in podobni dokumenti, je poudarili ob zaključku referata tovariš Veljko Vlahovič, so najpogosteje odraz določenega, časovno omejenega položaja in vpliva okolnosti, življenje samo pa je veliko bolj bogato in bolj dinamično. V tem okviru ne bi bilo treba precenjevati negativnih posledic izjave. Življenje bo vseeno šlo naprej po svoji poti, ne pa po poti, ki so jo skonstruirali in tlakovali z verbalnimi kompromisi, formuliranimi v izjavi.
Izvajanje agrarne reforme v Mehiki
Lean (Mexico), 23. febr. <AP). Mehiški predsednik Adolfo Lopez Mateos je te dni razdelil kmetom brez zemlje zemljiške listine za okrog 40.000 akrov zemlje. Zemljo so razdelili na podlagi vladnega zakona o agrarni reformi.
Menzi es v Washington!!
Washington, 23. febr. (AFP). Avstralski ministrski predsednik Robert Menzies je sinoči prispel v Washington.
PO PR0T1K0L0NIALNI KONFERENCI V TUNISU
Prevladala sta Kongo Alžirija
Izjava jugoslovanskega delegata Miroslava Vitoroviča po vrnitvi v Beograd
BEOGRAD, 23. febr. (Tanjug). Generalni sekretar Jugoslovanske lige za mir, neodvisnost in enakopravnost narodov Miroslav Vito-rovič, ki se je s članom nacionalnega odbora lige Kirom Hadživa-silevim udeležil četrte protikolonialne konference držav Sredozemlja in Srednjega vzhoda, je izjavil sodelavcu Tanjuga: »Na četrti konferenci za boj proti kolonializmu. na Sredozemlju in Srednjem vzhodu sta prevladovala dva problema — Kongr in Alžirija.« Pripomnil je. da je jugoslovanska delegacija aktivno sodelovala v delu konference in v okviru svojih možnosti prispevala k njenim konstruktivnim rezultatom.
To se med drugim kaže tudi v izvolitvi jugoslovanskih delegatov v dve komisiji konference in v izvolitvi jugoslovanskega predstavnika v pre-ddij stalnega odbora za boj oroti kolonializmu na Sredozemlju in Srednjem vzhodu.
Četrta protikolonialna konferenca držav Sredozemlja in Srednjega vzhoda je bila v Tunisu od 14. do 17. februarja m so se je udeležile delegacije 12 držav: Alžirije. Cipra. Francije. Grčije, Italije. Jusnslavi-le. Malte. Maroka. Omana Tunizije. Vel:ke Britanije in Združene arabske republike. Kot opazovalci so konferenci prisostvovali predstavniki oro-tikoloniahstičnih gibanj Somalije in Zahodne Nemčije.
Miroslav Vitorovič je dejal: »Sama konferenca se je začela v vzdušju vznemirjenja, pod močnim vtisom pravkar prejete vesti o zločinskem umoru Patricea Lumumbe. Konferenca je obsodila ta umor kot zlo-
žirske republike, naj bi dosegli prenehanje sedemletne kolonialne vojne v Alžiriji z miroljubnimi pogajanji s Francijo. na podlagi doslednega spoštovanja pravic alžirskega ljudstva do samoodločbe in neodvisnosti.«
AMERIŠKE OSEBNOSTI PROTI JEDRSKI
New York, 23. febr. (Tanjug). Med pismi in peticijami, ki so jih prejeli v OZN, je tudi poziv 720 ameriških znanstvenikov, književnikov, umetnikov in drugih uglednih osebnosti, ki zahtevajo, da OZN naposled doseže sklenitev sporazuma o prepovedi atomskih poskusov in proizvodnje atomskega orožja. Prav tako zahte-
čin proti neodvisnosti kongo-škega ljudstva in tudi kot zločin. nap?rjen proti vsemu človeštvu. ter je v svoji poslanici Varnostnemu svetu najodločneje obtožila zaradi tega umora be’g’jske kolonialste, njihove zavpzmke »n kliko Com-be^a in Mobutiija.«
Miroslav Vtorovič je nadalje izjavil: »Tunizijska konferenca je enodušno izrazila svojo solidarnost z bojem alžirskega Uudstva in podporo oredlogom začasne vlade al-
Razgovori veleposlanika Lalovića
Tunis. 23. febr. (Tanjug). Veleposlanik FLRJ v Tuniziji Miloš Lalovič je obiskal zunanjega nvnistra Mokadema in ministra za planiranje in koordinacijo gospodarskega razvoja Bensa-laha. Ob tej priložnosti so obravnavali razvoj odnosov med Jugoslavijo in Tunizijo.
Seja odbora za Kongo
Na seji je prišlo do ostrih razprav v zvezi z vlogo Hammarskjdlda
NEW YORK, 23. febr. (Reuter). Posvetovalni odbor za Kongo je imel včeraj svojo drugo sejo, na kateri so razpravljali o izvajanju resolucije Varnostnega sveta o Kongu. Posvetovalni odbor je dosegel soglasje o besedilu nove note, ki naj bi jo poslali Belgiji. V noti bodo izrazili zahhevo, naj Belgija umakne iz Konga vojaško In polvojaško osebje ter politične svetovalce.
AFP pa pravi v svojem poročilu o seji posvetovalnega odbora za Kongo, da se člani odbora niso sporazumeli glede metod, kako uveljaviti resclu-. cijo Varnostnega sveta, da pa so dosegli soglasje, naj bi Hammarskjoldu kot generalnemu tajniku OZN pomerili nalogo da uveljavi najnovejšo resolucijo Varnostnega sveta. Člani odbora c. žav casablan-ške konference so izrekli pripombo k temu sklepu. AFP pripominja, da je že na predvčerajšnji seji odbora prišlo do precej ostre razprave v zvezi s Hammarskjoldovo vlogo v izvajanju zadnje resolucije Varnostnega sveta in da se je Gvineja postavila na neg a ti v-
no stališče do generalnega sekretarja.
Poročilo tudi pove, da je Hammarskjöld, ki je predsedoval seji, zelo prizadete reagiral.
Po vesteh tujih agencij je Hammarskjöld na včerajšnji seji odbora zahteval okrepitev sil OZN v Kongu. Izjavil ie, da bodo sile OZN v Kongu potrebovale devet novih bataljonov. da bi bile lahko kos svoji nalogi. Za te okrepitve bo zaprosil afriške in azijske države. Po njegovem mnenju mora imeti poveljstvo OZN v Kongu najmanj 25 bataljonov, da bi lahko ohranilo mir.
Pos -etovalni odbor za Kongo nadaljuje delo.
Dr. Linus Pauling
vajo, da je treba povečati napore, da bi dosegli splošno in popolno razorožitev.
Med podpisniki te peticije je na prvem mestu ugledni ameriški znanstvenik in Nobelov nagrajenec Linus Pauling.
Nordijski svet ustanovil odbor za pomoč nerazvitim
Kjobenhavn, 23. febr. (Reuter). Nordijski svet je na svojem plenarnem sestanku soglasno sprejel predlog o ustanovitvi odbora za pomoč nerazvitim državam.
POLOŽAJ V KONGU
Se nadalje vojaški
Nehru napovedal možnost, da bo Indija poslala vojaške enote v Kongo
ELISABETHVILLE, 23. febr. (AFP). Predstavnik misije OZN v Katangi lan Berendsen je davi ponovno obiskal katanškega separatista Čombeja skupaj š poveljnikom sil OZN v Severni Katangi britanskim generalom Paulom Wardom. General Ward je na sestanku sprožil vprašanje operacij, ki jih izvajajo Combejeve čete jugovzhodno od Manona in ki so v nasprotju z nedavno resolucijo
Obsojen albanski vohun
Titograd, 23. febr. (Tanjug). Okrožno sodišče v Titogradu je obsodilo na sedem let in pol strogega zapora pc ročnika albanske obveščevalne službe Ljuša Vataja, ker je v naši državi zbiral vojaške politične in gospodarske podatke z namenom, da bi zrušil sedanjo družbeno ureditev v FLRJ.
Tunizijski predsednik Bur-giba je v intervjuju s francosko radiodifuzijo med drugim izjavil, da upa, da se bodo po njegovem sestanku s francoskim predsednikom de Gaullom začela odkrita lojalna pogajanja med francosko in začasno alžirsko vlado in da bo prišlo do prenehanja vojne v Alžiriji. Po Burgibovih besedah bi bilo zdaj mogoče prebroditi težkoče, ki so doslej preprečevale pogajanja.
Sestanek de GauHa in Bur-gibe presojajo v Parizu kot korak velikega pomena v pripravljanju pogajanj z zastopniki začasne alžirske vlade.
Pričakujejo, da bo predsed-
CEJL0N
PROCES PROTI ATENTATORJEM NA BANDARANAIKA
Colombo, 23. febr. (AFP). V Colombu se je danes začela sodna razprava proti obtožencem, ki so septembra leta 1959 umorili cejlonskega ministrskega predsednika Salomona Bandaranaika. Glavni obtoženec je budistični duhovnik Bu-darakita, ki je organiziral umor. Obenem s svojim duhovniškim poklicem se je ba-
Konec stavke letalskih mehanikov v ZDI
Washington, 23. febr. (Reuter). Na nocojšnji tiskovni konferenci je predsednik Kennedy ' sporočil, da so letalski mehaniki šestih družb, ki stavkajo od prejšnjega petka, sklenili vrniti se na delo. Mehaniki družbe »Western, pa še vedno stavkajo.
Predsednik Kennedy je pojasnil, da sta i sindikat pilotov i sindikat mehanikov sprejela njegov predlog, ki ga je minister za delo Goldberg v soboto sporočil sindikatoma.
Sukamo povabljen v ZDA
Washington, 23. febr. (AP). — Indonezijski predsednik Sukarno bo na vabilo predsednika Kennedy j a uradno obiskal ZDA aprila letos.
Adenauer se je vrnil iz Londona
Bonn, 23. febr. (AP). Po dvodnevnem uradnem obisku v Veliki Britaniji se je zahodno-nemški kancler Adenauer nocoj vrnil v Bonn.
Aretirani Francozi v fllž riji
Alžir, 25. febr. (Reuter). Francoske oblasti so aretirale devet ultrašev, ki so v planinah zahodne Alžirije ustanovili ilegalno organizacijo »Francoska Alžirija«. Med aretiranjem sta kapetan Souetre, bivši padalski oficir, ki je dezertiral po premestitvi iz Alžirije v Francijo, ter neki bivši kapetan posebne administrativne službe francoske armade v Alžiriji.
nik de Gaulle v prvi. fazi teh pogajanj sprejel predsednika začasne alžirske vlade Ferha’a Abasa, medtem ko so kasnejša pogajanja, ki bodo nedvomno dolgo trajala, vodil v imenu francoske vlade minister za Alžirijo Louis Joxe.
Poročilo o sestanku de Gaul-la in Burgibe je bilo objavljeno dva tedna po obisku tunizijskega ministra za informacije Mohameda Masmudija. V svoji misiji je Masmudi potoval v Pariz, Tunis in Zürich, kjer se je razgovarjal z visokimi francoskimi funkcionarji, s predsednikom Burgibo in s člani začasne alžirske vlade.
Ko omenja morebitna pogajanja med Francijo in Alžiri-
vil še s politiko in trgovskimi posli. Na obtožniški klopi je tudi morilec, menih Talduva Somarama, ki je streljal z revolverjem na ministrskega predsednika Bandaranaika, ko je bil na verandi svoje hiše, in ga pri tej priliki ubil. Za sodelovanje pri tem zločinu so obtožene še tri osebe, med katerimi je tudi neki policijski inšpektor.
POLJSKA
UST AN A VL J AN JE DRUŽBENIH DELAVSKIH SODISC
Varšava, 23. febr. (Tanjug). Prezidij in izvršna odbor centralnega sveta Zveze sindikatov Poljske sta sklenila, da se lahko družbena delavska sodišča ustanavljajo v podjetjih po vsej Poljski. Prva takšna sodišča so ustanovili pred letom dni v 20 podjetjih vro-clavskega vojvodstva zaradi poskusnih namenov. To so kolegialna sodišča, ki jih volijo kolektivi iz svojih vrst. Sodijo o manjših gospodarskih prestopkih in škodah po podjetjih, kakor tudi o sporih manjšega pomena v zasebnih odnosih med člani kolektiva.
Prezidij in izvršni odbor centralnega sveta sta tudi sklenila, da se v podjetjih in prodajalnah, v gostinstvu in drugih uslužnostnih dejavnostih ustanove skupine družbenih nadzornikov.
ZR NEMCUA
MANJŠE NADZORSTVO NAD PROMETOM MED NEMCIJAMA
Berlin, 23. febr. (Reuter). — Zahodnomem&d zastopnik za medmemsko trgovino je danes objavil, da bodo zahodnonem-ški kamioni, ki prihajajo v Vzhodno Nemčijo, od polnoči
Varnostnega sveta.
februarja
jo, piše glasilo fronte nacionalne osvoboditve Alžirije »El Mudžahid« v svojem današnjem uvodniku, da je večina francoskega naroda za mir v Alžiriji in da zahteva od svoje vlade, naj čimprej začne pogajanja z začasno alžirsko vlado
»El Mudžahid« smatra kot pozitivna prizadevanja tunizijske vlade, da bi pregovorila frapcosko vlado k začetku pogajanj z začasno alžirsko vlado. V tem smislu poudarja prizadevanja predsednika Burgibe. da bi se sestal s predsednikom francoske republike.
»Najboljši prispevek k miru, ki je sedaj mogoč, je določitev jasnih, določenih in nedvoumnih stališč. Konec vojne v Alžiriji more biti samo posledica direktnih pogajanj brez pridržkov med francosko vlado in začasno alžirsko vlado. Morebitni ukrepi francoske vlade glede političnih zapornikov oziroma na smrt obsojenih ne pomenijo pogojev, temveč bi mogli biti samo dokaz dobre volje,« pravi ob koncu list »El Mudžahid«.
dalje samo enkrat podvrženi kontroli. Prej'so kamione pregledovali dvakrat, ob dohodu in izhodu čez demarkacijsko črto.
Novi ukrepi za pregledovanje kamionov na demarkacijski črti med obema Nemčija-ma veljajo tudi za vzhodnonemške kamione, ker so se tudi o tem sporazumeli v okviru pogodbe o mednarodni trgovini.
INDONEZIJA
NACIONALIZACIJA TUJIH PODJETIJ IZVEN MEST Djakarta, 23. febr. (Tanjug). Oblasti indonezijske pokrajine Zahodne Jave so siklenile, da se v petih mesecih nacionalizirajo vsa industrijska podjetja tujih lastnikov, ki se nahajajo izven mest.
Industrijska podjetja v mestih bodo postopno nacionalizirali v petih letih. Tujim lastnikom bodo po tem sklepu izplačali popolno odškodnino.
Manjša podjetja se morajo v petih mesecih izročiti indonezijskim državnim oblastem ali zasebnikom, medtem ko bodo v velikih podjetjih postali pred njihovo popolno nacionalizacijo indonezijski zastopniki soudeleženi s polovico kapitala ter bodo sodelovali v njihovem vodstvu.
VELIKA BRITANIJA
KONEC MAJA KONFERENCA O ZAHODNI INDIJI London* 23. febr. (Reuter). Britansko ministrstvo za kolonije je objavilo, da se bo v Londonu začela ob koncu maja konferenca, na kateri bo določen. dan proglasitve neodvisnosti britanske Zahodne Indije in sklenjen sporazum o ustavi. Sporočilo pravi, da je
General Ward bo danes odpotoval v Manono, sedež vlade nedavno proglašene republike Lualaba, ki je privržena osrednji zakoniti kongoski vladi. Pozval bo oblasti Luala-be. naj spoštujejo določbe resolucije Varnostnega sveta.
Kakor poroča Reuter, sta vlada odcepljene kongoške pokrajine Katange in misija OZN v Elisabeth vi llu sklenili, da ne bosta začenjali oziroma nadaljevali »nobenih neobičajnih vojaških premikov«, ki bi v sedanjih razmerah lahko privedli do trenj. Sporazumeli sta se. da bodo vojaške sile trenutno ostale tam, kjer so. To so bistveni pogoji »modusa vivendi«, ki so jih sprejeli včeraj predstavniki misije OZN v Elisabethvillu in katanške vlade ter jih je danes katan-ška vlada potrdila.
Sporazum se nanaša na področje južne Katange in na področje, kjer poveljuje silam OZN švedski polkovnik Anders Kjolgren.
Kakor poroča Associated Press, so sile secesionista Com-beja danes nadaljevale akcije proti plemenu Baluba v Srednji Katangi navzlic sporazumu, ki je bil pred 24 urami dosežen s poveljstvom sil OZN, da bodo ustavljeni vsi premiki čet. Ko je tolmačil sporazum z OZN, je predstavnik Čombe-
federalna vlada Zahodne Indije pristala na sklicanju konference, na katero bo poslala svoje zastopnike.
EICHMANN - POGONSKO KOLO UNIČEVALNEGA STROJA
Nacistični režim Adolfa Hitlerja je imel med svojimi zločinskimi cilji tudi »dokončno rešitev židovskega vprašanja«. V preprostem jeziku pomeni to — iztrebitev Zidov. Hitler je dal ukaz. izdelani stroj je pa opravljal krvavo delo. Pokon-čevalno organizacijo, ki je izvajala nasilje nad zasedeno Evropo, je ustvaril šef nemške policije Reichsfuhrer SS Hsinrich Himmler. Sanjal je o »rasno obnovljeni nemški državi. ki bi ji služili narodi vsega sveta, vsi manj vredni narodi« To nalogo naj bi opravil aparat SS. Vodilno telo tega stroja se je imenovalo Vrhovno vodstvo SS, sestavljeno je bilo pa iz raznovrstnih ustanov. Ena izmed dvanajstih uprav tega aparata je bila tudi Glavna uprava državne varnosti — Reichssicherheits-hauptamt (RSHA). V sestavu te uprave je bil tudi gestapo - uprava IV RSHA. Gestapo je odločal o življenju in smrti milijonov ljudi. Posloval je po
premiki
jeve vlade nocoj	da se
sporazum nanaša na premike, ki bi utegnili privesti do spopada med silami OZN in Com-bejevimi enotami, ne pa tudi na sedanje operacije proti plemenu Baluba.
Etiopski general Ijasu. načelnik štaba sil OZN v Kongu, se je vrnil iz Elisabethvilla v Leopoldville. V glavnem mestu Katange se je mudil 14 dni ter je brez uspeha skušal priti v stik s predsednikom separatistične vlade Combejem, da bi se z njim razgovarjal o trditvah katanške vlade, po katerih je bivši premier Lumumba s svojima sodelavcema, preden so bili umorjeni, pobegnil iz ječe.
Kakor poroča Tanjug iz New Delhija, je indijski premier Nehru v Spodnjem domu napovedal možnost, da bi Indija poslala v Kongo svoj« vojaške enote. Zdaj je v Kongu okrog 800 Indijcev v sanitetni službi in v drugih pomožnih službah.
Po vesteh indijske časopisne agencije iz New Yorka poučeni krogi pričakujejo, da bo Indija poslala v Kongo 1000 do 3000 vojakov.
Premier Nehru je, ko je odgovarjal na vprašanje, izjavil, da je generalni sekretar OZN v pismu z dne 21. januarja prosil indijsko vlado, naj pošlje silam OZN v Kongu svoje vojaške enote. Indija je odgovorila, da bi jih poslala samo, če bi Varnostni svet sprejel učinkovite in odločne ukrepe. Nehru je dejal, da je zdaj, ko je bila v Varnostnem svetu sprejeta resolucija ZAR, Cejlona in Liberije, »odstranjena ovira«, ki doslej ni dopuščala, da bi poslali indijske čete v Kongo. Pripomnil pa je, da bi rada Indija še nekoliko počakala, da bi videla, kako se dogodki razvijajo, preden bo sprejela končni sklep.
Belgijska časopisna agencija »Belga« je objavila, da je 8 belgijskih vojakov, ki so bili ujeti med napadom iz Ruande-Urundija v kongoško pokrajino Kivu, čilih in zdravih.
tako imenovanem »posebnem postopku (Sonderbehandlung). Pripadniki gestapa so bili pooblaščeni. da po »svobodni oceni« množično streljajo ali pa pošiljajo ljudi v koncentracijska taborišča ali na prisilno delo. da preseljujejo prebivalstvo in kakor koli pokončujejo Žide in druge.
Uprava IV (gestapo) je bila razdeljena na več oddelkov, ki so jih označevali z veliki črkami (n. p. A. B), ti so se pa delili še naprej, na odseke in referate (označevali so jih z arabskimi številkami). Oddelki so obsegali skupine »sorod-ih poslov«, odseki in referati so se ukvarjali s posameznimi problemi iz skupine »sorodnih poslov«. Tako je bil zloglasni referat IV B 4 pristojen za »židovska vprašanja in druge zadeve s področja evakuiranja«.
REFERAT
ADOLFA EICHMANNA
Vodja referata IV B 4 je bil Adolf Eichmann. Svoje podrejene je imel v vseh zasedenih deželah Evrope. Njegov referat je izdajal ukaze in napoti-
SESTANEK DE G AULL E-BURG IBA
V Rambouilletu 27.
Sestanek ocenjujejo kot zelo pomemben za pripravo pogajanj med francosko vlado in zastopniki začasne alžirske vlade - Komentar glasila FLN »El Mudžahida«
PARIZ, 23. febr. (Reuter). Uradno sporočilo, ki so ga sinoči objavili v Parizn, pravi, da se bosta predsednik francoske republike general de Ganile in predsednik tuniške republike Habib Bnrgiba sestala 27. februarja v Rambouilletu
Novice s petih celin