Remtern in praznikov. jj^d daily except Saturdays, Sundays end Holidays PROSVETA «A ' I , GLASILO SLOVENSKE NARQDNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravnilki prostori: * MIT South Lawndale Ave. Office of Publication: IMTjBouth Uwndale Ave. Cona lista jo $6.00 ÎTcS^. "SS^tSdS*^ is^cü¿s S tuSVÏÏZ. CHICAGO. ILLw PONDELJEK. 10. OKTOBRA (OCT. II). 1140 Acceptance tor nailing at special rate of postage provided for in Subscription 00.00 Yearly ÄTEV.—NUMBER 806 1100, Act of Oct I, 1017, authorised on June 4, 1010. Srdite letalske bitke nod iolomonovimi otoki Pet japonskih bojnih ladij poškodovanih. Japonci izkrcali nove čete.—Rusi ubili sest tisoč nemških vojakov in razbili 45 tankov v bitki na otalingrajski fronti. Angleški letalci metali bombe na tovarne orogjp v Franciji in Kolin v Porenju Washington, D. G. 19. okt.— larični department poroča Lih letalskih bitkah nad So-lovimi otoki, kjer so Ja-Mizkrcali nove čete in začeli (dati posadko ameriških po-fcakov na Guadalcanalu, Eem otoku Solomonove upe. Ameriški leUlci so raz-itirinajst japonskih bombni-r sami pa so izgubili eno lepi. >et japonskih bojnih ladij je ■poškodovanih v bitki pri idalcaqalu in otoku Kiski pri *ki Mnenje prevladuje, da kile vse ladje potopljene. Moskva, 19. okt.—S»nske l>ojne ladje se zbi-^ iWPaiaiJ» V bližini j Shorthlanda na severo» P« «trani Solomonov. Ta J" Heg enot bojne morna-•vd Tanarfva, glavnega mosta otoka. Hess in druff. ki pridejo v za vozniške roke, pridejo pred ao-dišča, da izrečejo kazen za storjene zločine. Hess ae nahaja v Angliji te od 10 maja L ISO! kot Jetnik. Tje Je prišel, preden Je Hitler napadel Ru4Jo. Angleški uradni krogi niso nikdar pojasnili namena Heeeovega prt-hm> vojaške opre Ti "rožjem. ako bo ' lanje načrte Ze- 'Ikiur b F ' fk, oaiŠčnih straž, nego od novih potov in sredstev za prevoz. Nemci in Italijani poznajo sedanjo taktiko dovažanja a kljub temu je bilo do zdaj mogoče preveriti sovražne straže in privesti orožje v Jugoslavijo. General Mihajlovič je prejel sicer male, a vendar za skrajno potrebo zadostne količine angleškega in ruskega orožja. Zdaj upa dobivati tudi ameriško orožje, kajti prevoz bojne opreme vseh vrst iz Amerike na Srednji vzhod je dobro urejen. Štirimo-torna ameriška bombna letala že krožijo nad balkanskim ozemljem. Tukajšnji opazovalci misijo, da se bodo mogla ameriška tovorna letala iz Srednjega vzhoda pridružiti ruskim in angleškim letalom, ki prinašajo jugoslovanskim četnikom orožje in bojne opreme z vzhoda in zahoda. Poročila, ki so prišla v Washington, zatrjujejo, da je bila osemnajst-mesečna četniška -borba proti osišču v Jugoslaviji v zadnjih treh ali štirih mesecih najbolj uspešna. Kljub temu pa prevladuje mnenje, da bo v prihodnjih mesecih intenzivnost teh bojev nekoliko popustilo, ker je zima v jugoslovanskih gorah zelo huda.. General D r a ž a Mihajlovič z vedno večjim uspehom nadaljuje organizacijo svoje armade. Prihodnjo pomlad bo njegova vojaška sila najbrže sposobna za Še hujše ogrožanje sovražnih oporišč, prometnih zvez in vojaških skladišč. Berlin dobro pozna resnost in silo jugoslovanskega upora. Zato je tudi Hitler nedavno poklical Ante Paveliča v nemški glavni stan, da pregleda sedanji položaj na Balkanu. Hitler je baje ukazal Paveliču, da nemudoma vpokliče nove vojake v hrvaško fašistično organizacijo ustašev, ki naj bi pomagali vojaškim ailam osišča pri pobijanju tega naraščajočega upora. Iz Londona poročajo, da je Hitler dejal Paveliču, da četniška vojaška aila in sabotaža že resno ogrožata vojni napor osišča. Jugoslovanska vlada v Londonu zatrjuje na podlagi veati iz Jugoslavije, da je nastanjenih v Jugoslaviji najmanj 25 nemških, italuanskih, bolgarskih in ma-džankih divizij. To bi iznosilo približno 375,000 vojakov — najboljši dokaz za resnost in silo u-pora, posebno v Sloveniji in Srbiji. . Ne le da te vojaške sile primanjkujejo Nemcem na ruskem bojišču, upor in sabotaža v Jugoslaviji povečujeta tudi v veliki meri težkoče nemškega prometa skozi balkanska ozemlja, kjer ao prometne zveze sploh pomanjkljive. Pismo iz Londona 23. septembra 1942. (Izvirno poročilo Prosveti) "Zbirali smo se tukaj v hramu, kjer kronajo angleške kralje, pred parlamentom, ki je mati vseh parlamentov sveta, v hramu, ki s svojo tradicijo, s svojimi grobovi in spomeniki največjim angleškim sinovom, povezuje- sedanjost s preteklostjo, zbrali smo se tukaj, da molimo k Bogu ..." tako pridiguje škof Chichester v Westminstrski opatiji ob treh popoldne v nedeljo, 20. septembra 1942. Angleži so čudoviti ljudje. Vse pomešajo med sabo, kompromise najdejo za vse, če morejo s tem napraviti ljudi srečne, pomagati jim vsaj malo. V svoje anglikanske katedrale povabijo pravoslavne vernike, anglikanski Škofje molijo skupaj s pravoslavnimi svečeniki, anglikanski cerkveni zbor se izmenjuje s pravoslavnim cerkvenim pevskim zborom ruske cerkve. Tako prisostvujemo "molitvam za trpeča ljudstva v Jugoslaviji in v zahvalo za njihovo vztrajnost v teh težkih časih preizkušenj." Po ladji Westminstrske opatije prikorakajo trije jugoslovanski oficirji srednji je ogromni Mičevič, Črnogorec v naši mornarici. Vsakdo ga pozna med Jugoslovani v Londonu. On nosi jugoslovansko zastavo po vsej dolžini ladje tja do glavnega oltarja. Pri velikem oltarju ga sprejme "the Right Reverend the Dean of Westminster", položi jo na veliki oltar In začno se molitve. Če ne moremo drugače pomagati trpečemu ljudstvu Jugoslavije, molimo zanj. Nikdar nI nobeno ljudstvo bolj potrebovalo pomoči, kakor nesrečno ljudstvo Jugoslavije. Po- greznjeni so v meddržavno vojno, ker za nje ne bo miru, dokler je tujec na njihovi zemlji, pogreznjeni so v državljansko vojno, ki Črpa in slabi narodne moči. Bolj velike, bolj močne dežele niso mogle prenesti dveh takih Qrokletstev nad sabo. Morale, so končati z enim ali drugim, če niso hotele končati same sebe. Naša dežela ni velika, nI močna, kako bo preživela te težke čase preizkušenj? Bo preživela ali bo pokončana v splošnem divjanju nebrzdanega sovraštva? "For we are weighed down with sorrow. Out- heart fails us In grief and amazement at the anguish and the misery of thy children, the Serbs, the Croats, the Slovenes, under the yoke of the oppressor. Yugoslavia, the Beloved . . . Bitter woe and bitter went are her portion ... Her women's eyes are blind with weeping . . . Their breasts are dry... Her strong men who have escaped the sword faint with hunger . . . Her little ones are dying In every street ..." Samo dva dni preje sem čita-la poročila, ki ao prišla iz dežele. Med petjem, med molitvami jr Westminstrski opatiji mi vs ~ pred očmi slika. Ljudje so p zjutraj v vas. Kmečka hiša, včeraj njihov dom, je kup pe la, ki še tli. Pred hišo sta oče In mati, ubita, mrtva na tleh. Med njima sedi otrok, star mogoče štiri, pet let, z detetom v naročju, ki ima samo tri mesece ... Pripoveduje ljudem, da je njihov brstec, še ne dve leti star, zgorel v hiši.. . Starejši dve sestri, stsri osem in deset let, sta pobegnili v gozd . . . "Gospodi pomiluj . . " doni PROSVKTA po cerkvi v cerkveni slovenščini. "Smiluj se, Bože. po velikoj Tvojoj milosti, mblimo Te, čuj našu molitvu i smiluj se.—Gospodi pomiluj.—Molimo Ti se, podari snagu i pobedu sa vernic-ko j vojsci, koja se bori za prav-du, istinu i slobodu —Gospodi pomiluj.—J oš Ti se molimo za skoro spašenje nafte brače, koja su u nuždi, bolesti, tuzi, izgnanstvu 1 ropstvu i za mir u čelom svetu, za snagu gvetih crkava božjih i za njihovo jedinatvo.— Gospodi pomiluj . . ." Isti "Gospodi pomiluj" doni Iz cerkva obleganega Stalingra-da, iz cerkva Moskve, Leningrada. Samo, da bi naši tam daleč v nesrečni domovini slišali to do-nenje. Da bi apregledali, da je Ruaija danes sedinjena, da je močna, ko brani tvojo zemljo. To, kar se godi pri Stalingradu, je čudež. Rtiai ao iztrgali zmago iz zob sovražnikov. Močni ao, ker ao zedinjeni, ker im^jo samo eno nalogo pasd očmi: pregnati tujca « svoje zemlje. Naša dežela ne gleda na Rusijo kot vzgled svojim dejanjem. Prebijajo se skožl čase, kakor se je ona prebijala pred dvajsetimi leti, ko so podpisali ponitevalnl mir s Nemčijo. Mnogo ae je spremenilo od takrat. Da bi naši gledali na svet, kakor je danes, ne kakor je bil pred dvajsetimi leti. Zcdinill bi se, ne imeli bi drugih programov in nalog, kakor da vržejo tujce a svoje aemlje. Da bi verjeli, da more biti njihov edini sovraintk samo tujec rta njlfcovr zemlji. Kdorkoli ie naj bo ubijalec, vedno je tujec ali orodje v tujčevih rokah. Kako je mogoče, da ne vidijo, da vaa nesreča izhaja .edino in ved» no le od tujcev? Samo če udarijo po njem, udarijo po pravem zločincu. Val drugI ao ne» dolžne In nepotrebne žrtve. Menda je že tako, da je lažje videti položaj od deleč, kakor od blizu. Morda tudi, da ga ne vidimo prav od tukaj. Gotovo pa je Anglija srečna dežela, ker jo ne razjedajo In uničujejo strasti, ker je po svojem temperamentu umirjena In kaže ob vsaki priliki—tukaj a pravoslavnim petjem v Westminstrskl opatiji ne v ma» li meri—kako najti združitev in razumevanje in kako doseči sodelovanje v času nevarnosti. Ali —ali: katera angleških deklet ae more kosati z ono Slovenko, o kateri sem čltala pred dvema dnevoma? Bila je v gozdu vet mesecev z gerllcl. Končno so jo Italijani ujeli. Obsodili so jo na smrt za vse njeno junaštvo. Postavili so jo pred cevi pušk. Tam je stala ob zidu v smučaraki obleki. Predno ao streljali, je dejal italijanski oficir: "Prechd? E ooal bella ..," Puške se plso sprožile. Tovorni avto je prišel, v njega ao zaprli lepo Alovenko in jo odpeljali v zapor v Italijo. Taka je niša dežela. Taka so naša dekleta. Ne bodo umrla, več so lepa, preveč ao polna ivljenja! —is— Dolenjka. • aa o govore naciji Kje je njikova premoč? Naša naloga je, da si za vse čaae moč bila nad vsemi državami. (Hermann Goerlng, na dan Zračnih šil, 1. t 1034.) 1 i-i — — --— i zavarujemo letalsko pre-5, ki si jo je NeMNJ* prldo- fh <otoke, kjer jih prepuste naravnim silam. Ko iride deževje, naraste voda v potokih in dvigne les; odnese ga po strugi morda le malo naprej, x>tem les zopet obtiči. Pridejo sloni in uravnajo debla aa nadaljnjo pot, kadar voda zopet naraste. To traja lahko po več let, dokler ne priplavajo debla v reko, ki jih odnese v južne kraje. Med potjo v reki debla x>love in jih združijo v splave. Dogodi se, da mine do deset let, preden pridejo tikova debla iz pragozda v plovno reko. 8lool ee bližajo Taborili smo ob robu gozda. "Čang ma!" (Sloni se bližajo!) S tem klicem smo bili vsi pokonci in zgrabili vsak za svojo puiko. Kdor je imel te divje debelokožce že kdej v življenju ponoči v svoji bližini, ve, kaj to pomeni in kako vplivajo na človeka take bedese. Podnevi je divji slon &e precej dobrohoten, ponoči pa postane hudoben. Najvarnejše sredstvo zoper nepričakovan obisk divjih slonov je ogenj, ker se ga ogibljejo. Ako bi straža ne bila dremala THE "INSIDE STORY" MILAN PUOEU spodična Marica pa plafcio in naglo vpraša: "Ali ni nobene pomoči?" "Ja", stokne kratko zdravnik. "Če ne pojde bolezen naprej, bomo že Še kaj pomagali Izstavilo se bo potem in v takem slučaju že ostane nekaj upanja. Ce bo šlo pe naprej, ae nam pa prav slaba obeta. Potemtakem se nebo ,u-stavllo, pa utegne naenkrat nastopiti katastrofa!" • l|g[f Ženske stoje kakor okamenele, a zdravnik prosi za črnilo. "Borne nekaj zapisali in poslali v apoteko," govori spotoma, ko stopa k mizi in seda zanjo. Okoli enajste ura dopoldne pridejo Gustin-čičevl: gospodar ssm, oba sina in teta Agata. U-rednik je v obraz le bolj, rdeč, kakor je po navadi, govori sunkoma in sili pri vhodu nervozno naprej. Vladimir je miren in dostojen, Pra-gotin čudno v ognju, kakor bi bil prišel na vojsko, teta Agata objokana in oblečena v črno. Ko vidi jokati gospo Ano in gospodično Marico, se še sama prav bridko razjoka. V bolnikovo sobo m vstopili vsi skupaj tiho in po prstih. Prvi je stopil k postelji Gustin-čič sam, prijel bolnika za roko fn ¿a btfvoril: < "Poglej me, Julče, prišel sem te ¿biskat in prosit za zamero. Vprašam te, ali so tiste vejice vredne toliko, da bi se midva, dve stari prijateljski korenini, sporefcla in sprla! Turška mo-tika, še bova prijatelja, kakor sva bila do danes!" Urednik se smehlja in čaka odfeovora. Njegov obraz je tem resnejši, čim dalje časa bolnik nepremično leži in težko sope. Popolnoma resen postane, dvigne oči in leti z njimi po ostalih navzočhi, kakor bi iskal pri njih pomoči, ali vsaj pojasnila. Gospa Ana stopi sama k bolnikovi postelji, prime moževo brsdo, kakor je videla, da je na-pravil zdravnik, maje jo polahko sem in tja in jokavo kliče: "Julček, moj zlati Julček, ali me res ne slišiš, ali me res ne---" In zaihti in se zvije z gornjim životom, kakor bi jo pograbili močni krči. Vladimir jo prime naglo pod roko ln jo pelje na zofo. Teta Agata stoji ob vznožju, pod očmi ima podolgovate rdeče jMge, tudi njen čokati noa je rdeč ln solze jI vise od trepalnic, ki neprenehoma utripljejo. Ravnokar je eegla nenadoma v žep in zdaj drži rjavo, pomečkano in ponoše-no rokavico v zraku, miga z njo gor in dol in jo kaže bolniku. "Vidijo, častiti gospod profesor in učenjak," govori ln ga onlka, "ali vidijo tole rokavlčico, ali jo še poznajo, ali ae še spominjajo, da so jo zadnjič pri nas pozabili? Naj pogledajo, naj! Našla sem jo, pa shranila ln prinesla nazaj!" Dragotln se pritihotapi za Agatin hrbet, pograbi po rokavlei kakor po metulju, ki bi frfotal v zraku, in jo vrže zadaj nekam za omaro v kotu. Agata mu hoče nekaj reči, ali Marica naenkrat zajoče s tako ostrim glasom, da sune v ušesa kakor Šlvanka. Vsi se ozro vanjo, tudi bolnik zgane z ustmi, čudno zahrče in Gustinčlč ga naglo kliče. "Hal" — pravi. "Glej, Julče, jaz sem Anton, tvoj stari pobratim!"K ženskam se obrne ln zamahne z roko: "Ne jokati!" — veli karajoče ln ofovsrja dalje bolnika. 'Turška motika, povej, Julče, da mi ne zameriš tistih pik ln vejic!" (Konec prihodnjič) PISMOUK (Se nadaljuje.) f VIL Drugi dan leži profesor v postelji in se ne gsne. Oči ima zaprte, roke leže blede in upadle na odeji tik suhegs života, prsi se visoko dvigajo, usta so odprta in iz njih prihaja težko in glasno dihanje. Ženskam leti vse iz rok. Marica hoče postaviti kozarec vode na nočno omarico, pa se ji ob robu kozarec zadene, prekucne ln ubije. Gospa Ana leta po stanovanju, sprejemno sobo hoče urediti, stari prt potegne z mize in pozsbi in prezre dvoje krožnikov, ki sta ostala od včeraj na njem. Obe odletlte na tU in se rezdro-bita na drobne kosce. Tudi kanarčka sta ušla. Nekdo je pozabil zapreti vratica, skozi odprto okno sts «frčala in zdaj letata spodaj po vrtu z drevesa na drevo. Zunaj je bleto ln dež ln mrzla sapa, ki hoče odnesti dežnike in jih vije ln puli lz rok. Služkinja Lenka se bori z njo, vleče dežnik nase, privzdiguje zadaj krilo in išče po mestu domačega zdravnika. Na njegovem domu je izvedela, da je šel v kavarno, v kavarni ao ji sporočili, da je najbrž na izprehodu in šele zunaj se je domislila, da so se markerji iz nje norčevali. Kako bo na izprehodu, ko je vreme tako, kakor bi se bližsl sodni dani Leti zopet na dom in zdaj ga srečno najde. "Prosim, milostlvi gospod," hiti vsa zasopljena, "naš gospod so zboleli! Hitro, hitro!" Zdravnik je stsr in siv, od mize, kjer sedi in nekaj piše, se obrne proti vratom, odloži pero in natakne nanosnike. "A, glej jo!" pravi. "Kateri gospod to? Ali Bezljsjev sli Jecljsjev? Kaj misliž, da sem kar v mislih uganil tisto, ksr bi morala ti povedati?" "Sčetinar, gospod profesor Sčetiner!" sope služkinja. "A!" se začudi zdravnik in udari z belo pestjo rahlo ob mizo. "Poglej no! Prijatelj, sošolec Sčetiriar! Kaj pa mu je?" "Leže," pripoveduje dekla preplašeno. "Kar leže, pe težko dihajo!" "Leže", kima z glavo doktor. "No, vidiš, tako, tako. Le pojdi, pa red, da bom kmalu tam!" Ko pridirja Lenka domov, stojita obe ženski ob postelji in kličete in rotita bolnika, naj bi jima povedal, kako mu je. Čez dolgo časa se res nekoliko stresns ln oglaal, a tako, da ga ne bi razen domačih gotovo nihče razumel. "Slabo, slabo!" šepne. Čez dobro uro pride zdravnik. Ženske pozdravijo, on odzdrsvl rezervirano ln mirno, odloži klobuk ln palico, vzame sam od mize stol, gs nese k bolnikovi pbsteljl ln sede. Nsjprej gleda v obraz, potem prime desnico ln tiplje žilo. Žetem vzeme lz žepa nekakšno črno podolgovato stvar, nastavi širši konec na bolnikove prsi, pristavi k drugemu lastno u-ho ln posluša. Zopet spravi tisto stvar, vstane, stopi h glavi, prime za brado ln jo treae: "No," pravi, "prišel je tvoj sošolec Luka Komur, kaj me ne boš nič pogledal?" Počaka nekaj časa in doda glasneje: "Kakor vidim, si neksj bolan, Sčetinar! Kaj pa kaj čutiš narobe?" Zdravnik trese brado močneje, dolgo čaka, stopi nato nazaj k ženskam: "Mrtvoud gs je zadel, po vsi levi strani ga je!" Gospa Ana pogleda v strop in vzdahne, go- ZASTOPNIKI Lis PROSVETE so val društveni tajniki in ujnl ¿lani ki |lh društva Isrolijo svrho. Naši nastavljeni lokalni b valni sastopaUd sa določan» « Wis. In okolico. Anton Jankovich. sa de Okle In okolico. Andrej Ptrta Is Ely. Ufa dišavo Mbmesoia. Frank Kiun is Chiaholnu. sa ^Mfkir'-t In eMIt-o. Frank Cvetan Is TIra Hlll TISKARNA S.N.P.J. v tiskarsko obrt spada, jota dola Tiska vabila za veselice in shode, vizitnic časnike, knjige, koledarje, letake itd. w slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češki angleškem jeziku in drugih....... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNP DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskan .... Cena smerne, unljsko delo prve m Pišite po informacije na naslov: - SNPJ, PRINTERY 2657-50 S. Lawndalo Avenue - - Chicago. Illlao TEL. ROCKWELL 496« V džunglah belega slona Remove Wounded &ulors at Honolulu after tka hottla of Midway, art pfctaraj aa at Honalota. Hawaii. A rafuMka ta amtedaai m wars «sitIng te rw