Remtern
in praznikov.
jj^d daily except Saturdays, Sundays end Holidays
PROSVETA
«A	' I	,
GLASILO	SLOVENSKE NARQDNE PODPORNE JEDNOTE
Uredniški in upravnilki prostori: * MIT South Lawndale Ave.
Office of Publication: IMTjBouth Uwndale Ave.
Cona lista jo $6.00
ÎTcS^. "SS^tSdS*^ is^cü¿s S tuSVÏÏZ. CHICAGO. ILLw PONDELJEK. 10. OKTOBRA (OCT. II). 1140 Acceptance tor nailing at special rate of postage provided for in
Subscription 00.00 Yearly
ÄTEV.—NUMBER 806
1100, Act of Oct I, 1017, authorised on June 4, 1010.
Srdite letalske bitke nod iolomonovimi otoki
Pet japonskih bojnih ladij poškodovanih. Japonci izkrcali nove čete.—Rusi ubili sest tisoč nemških vojakov in razbili 45 tankov v bitki na otalingrajski fronti. Angleški letalci metali bombe na tovarne orogjp v Franciji in Kolin v Porenju
Washington, D. G. 19. okt.— larični department poroča Lih letalskih bitkah nad So-lovimi otoki, kjer so Ja-Mizkrcali nove čete in začeli (dati posadko ameriških po-fcakov na Guadalcanalu, Eem otoku Solomonove upe. Ameriški leUlci so raz-itirinajst japonskih bombni-r sami pa so izgubili eno lepi.
>et japonskih bojnih ladij je ■poškodovanih v bitki pri idalcaqalu in otoku Kiski pri *ki Mnenje prevladuje, da kile vse ladje potopljene. Moskva, 19. okt.—<Uradni ko-ke, objavljen danes zjutraj, Ida je 6000 nemških voja-| dlo v bitkah z Rusi v dveh [tdijih Stalingrada. Rusi so lh uničili tudi 45 tankov, lomunike dostavlja, da so ru-krambovci obdržali vse svoje ■ije na stalingrajski fronti ub ljutim napadom sovraž-
ni
m, 18. okt.—Angleški leto prvič napadli z bombami orožne tovarne v Le Creu-Francija. Letalski minister
da je bil to največji napad
[vojni.
«jene tovarne izdelnjejo
| in drugo orožje za nem-irmado. Samo eno letalo se Bilo v svojo bazo po izvrše-
napadu.
ington. D. C« .17. okt. — iilna bitka za posest Gua-
ala, največjega otoka v lonovi otoški grupi, se je da, ko so Japonci izkrcali J čete in privlekli težke to-¥ k ki zdaj bombardirajo ame-pozicije. Mornarični taj-Knox je dejal v razgo-ju z reporterji, da upa, da bo iška sila odbila sovražne in držala otok, obenem ■ na podlagi zadnjih poročil poteku bojevanju priznal, da ituacija kritična. Henzivo na kopnem so pri-JaP"nci z bombardiranjem ikih pozicij," • Je dejal I "Očitno je, da je sovražna močnejša na kopnem* in lu.-	.
>S»nske l>ojne ladje se zbi-^ iWPaiaiJ» V bližini j Shorthlanda na severo» P« «trani Solomonov. Ta J" Heg enot bojne morna-•v<kih transportov, ki N" vojake na otok in bom-N" ameriška pozicija na f inalu. 260 milj stran od »hlanda.
¡fnanilo, da so Japonci pri-
šila več napadov
nemške oborožene sile. Samo v giavntm alanu bitki v enem sektorju eo
zdrobili dva sovražna bataljona, razbili petnajst tankov in zaplenili dvanajst topov tef veliko število strojnic.
Ljute bitke se nadaljujejo pri Mozdoku na kavkaški fronti. Rusi so ubili okrog tisoč nemških vojakov, razbili enajst tankov in tri skladišča orožja in streliva. Sovjetske čete so reokupirale strategični hrib na južnovzhod-ni strani Novorosiska, morna-rične baze ob Črnem morju, katero so Nemci zasedli pred neksj tedni.
London, 17. okt. — Britaki letalci so bombardirali Kolin, glavno mesto Porenjs, poročs letalski minister. To je bil dru-
! -'»pove J«- 'značilno, "riment
1 Pu*.
na Guadal-Mornarični
razumljivih raz-
,1J Rjavil deta j lev o pri-
P' kl naj bi ustavile ja ki * prl6e-
i""nn dnevi. Izjavil je H meri sk i torpedni čol-■ i" "U sovražniku', ^ne. Avtirslija, 17. okt. jj*' "i avstralski letalci na pomoč a meri 1 "klim na Guadal " «lavni stan ge-MacArthurjs l <ljnika za vezni *»»«. Ti mečejo japonske bojne P'"prečijo izkrca-vratnih čet t" le dva japonska potkodovale. D C. 17. okt -letala nadalju M^anjem japon-< toku Kiski in na odpor a h i« tal.


edini otok v Aleutski otoški grupi pri Alaski, ki je še pod japonsko kontrolo.
Srdner. Nova, Škot i J s, 17. okt
— Prevozni parnik Caribou, ki ie vzdrževal promet med Novo Skotijo in Novofundlandijo, je bil potopljen po sovražni pod mornici v zalivu Cabot zadnjo sredo. Poročilo pravi, da je 137 ljudi, Kanadčanov in Američanov, civilistov in vojakov, izgubilo življenje, 105 pa se jih je rešilo. To je bila največja nesreča v kanadskih obrežnih vodah.
Moskva, 17. okt. — Ruska vojaška posadka se je morala pod pritiskom sovražnika umakniti z tovarniškega distrikta v severnem delu Stalingrada, ki ga Nemci oblegajo že 55 dni. Posadka ni mogla vzdržati naskoka infanterijskih enot, katere so podpirali tanki in oklopne kolone. Nemcf so v naskoku izgubili 43 tankov in čez dva tisoč vojakov.
Ruska armada, ki je priskočila na pomoč branilcem Stalingrada, je izvojevala uspehe na severni strani mesta, kjer je izvr-na levo krilo
gi napad od 30. maja, ko je čez tisoč britskih bojnih letal sipslo bombe na mesto, ki so porušile več predelov.
Zadnjega napada se je udeležilo čez dvesto bojnih letal, ki so vrgla na tisoče rszstrelilnih in zažigalnih bomb. Angleži so zigublii samo dvanajst letal. LeUlci so povedali, da so bombe zanetile ogromne požare.
Turški časnikarji dospeli v Ameriko
New York, 17. oki.-Pet tur ških časnikarjev je dospelo z letalom v New York in pristalo na tukajšnjem letališču. V Ameriki se bodo mudili pet tednov. Njihovo turo Je aranžirala organizacija ameriških časnikarjev v Washington u s kooperscijo dr žavnega departmenta. V razgovoru z reporterji so izjavili, da turško ljudstvo nsklonjeno zaveznikom in pripravljeno na borbo za svojo neodvisnost proti vsakemu agresorju. Dslje so rekli, ds hoče Turčijs obdržsti tra-dicionslno prijateljstvo s sovjetsko Rusijo.
l!»»
Stavke in nemiri v Franciji
Naciji bodo morda odstavili Lavala
S francosko meje, 17. okt. —» Stavke in nemiri so izbruhnili v francoskih industrijskih središčih, ki so sprožili govorice, da bodo Nemci odstavili Pierra Lavala, načelnika vlade v Vichyju, in na njegovo mesto postavili osebo, ki bo storila vse, kar bodo zahtevali od nje.
Neka vest pravi, da je Fritz Sauckel, Hitlerjev delavski direktor v okupirani Franciji, poslal Lavalu ultimat, da mora v nekaj dneh poslati 150,000 francoskih delavcev v Nemčijo. Mnenje prevladuje, da bo Sauckel odredil konskripcijo delavcev v zasedeni in nezasedeni Franciji za dela v nemških tovarnah, kjer primanjkuje delavcev. Nemški delavci ao bili pozvani v armado in poslani na ruske fronte. Te morajo nadomestiti tuji delavci.
Govorice krožijo^ da bo Hitler dal brco Lavalu in na njegovo mesto postavil Jacquesa Dorio-ta, bivšega komunista, kl je zdaj za popolno kooperacijo s nacij-sko Nemčijo. Doriot si je nakopal sovražnika v Franciji. V
la bomba in ubila dve osebi ter ranila več drugih. Eksplozija se je pripetila tik pred shodom stranke, fin katerem je imel govoriti Doriot.	^
Ruski ukomandoti invadirati rumunske baze
Moskve, 17. okt. - Glasilo bojne mornarice pravi, ds so ruski "komandotr izvršili več navalov na rumunske baze ob Cr-	-nem morju, rwdej.il komunike- boj ujo^ se Fr^lje diske zveze in več skladišč orož- Lende* 17. okt- Izgleda, ds
Ja in «treliva Ru** topničar-, ^^^.vl^^boupo. _ i ^	vW- ledit v ru-'števala zahteve sovjetske vlade.
Kuka OZff&r*	'M)	*
Rusija zahteva kaznovanje zločincev
Hess mora priti pred sodišče kot terorist
Moskve, 17. okt. — Sovjetska vlsds je prišla na dan z zahtevo, da morajo vodilni naciji, katere so zsveznikl ujeli, priti takoj pred sodišča, da dobe zasluženo kazen. Med temi je omenjen Rudolf Hess, ki Je pobegnil z letalom iz Nemčije v Anglijo. On je eden izmed organizatorjev nacijskega terorja, ki naj plača storjene zločine s svojim življenjem.
Zahteva je bila izrečena v obliki komunikeja make časnikarske agenture Taas. Ts vsebuje med drugim odgovor zunanjega komisarja M o 1 o t o v a ubežnim vladam evropekih dežel, katere so okupirale nemške, čete. Odgovor se nanaša Izključno na zločine voditeljev nadjske Nemčije. Ti voditelji so Hitler, Ooe-ring, Hess, Himmler, Ribbentrop in Rosenberg. Slednji nima pozicije v nacijski vladi, a Je uklju-čen v vrsti zločincev, ker je načelnik civilne uprave v baltiških državicah, ki so prišle pod Hitlerjevo oblast.
Molotov pravi, da bo aovjet-ska vlada podprla kaznovanje necijskih zločincev, ki ao ujetniki v zavezniških državah. On pričakuje, da ae slednje ne bodo obotavljale. Molotov Je rekel, da se popolnoma strinja z deklaracijo predsednika RoosevelU. da morajo biti vsi nacijski zločinci kaznovani. Molotov je naslovil noto vladam Čehoslovs-ške, Poljske, Jufoelavije. Norve-ike, Grčije, Belgije. Holandske in Luksemburtke ter odboru
UBE2NEVLADE
V	LONDONU OBTOŽILE IZDAJALCE
'	v
Seznam zločincev bo pre dlo ion med• narodni komisiji
HLAPCE OS1SCA ZA-DENE KAZEN
London. 17. okt. — U bežne vlade šestih ovropgkih dežel, ka tere so okupirale cjslščne čete, ao obtožile več tiaoč kvizlingov, izdajalcev in visokfti osiščnih u-radnikov masnega ubijanja prebivalcev in drugih zločinov. Člani vlad Norveško, Jugoslavije, Poljske, Cehoalovaške, Holandske in Belgija ao sestavile sezname, "črne knjige", z imeni onih, ki ao izvršili aločine nad prebivalci. Vsi zločini so orisani v detajlih.
Uradniki so izjavili, da bo seznam predložen mednarodni ko-miaiji, katero bodo kmalu formirale Velika Brit|snija, Amerika, Rusija in dryge zavezniške države, da zbere vse podatke o vojnih zločinih Nemčije, Italije in njunih satelitov. Norveška vlada je odredila revizijo kriminalnih zakonov in določila smrtno kazen za izdajalce.
Na seznamu ao premier Vld-kun Quisling, ki je prodal Norveško osišču in ugladil pot nemških invaderjem; Albert Vlljiem Hagelin, pod načelnik Qulslingo-ve stranke, ki kotyerira z nad-jot; Jonas lie, notranji minister, ki je oigovorsri u mučenja Norvežanov v tabfritfffa in ekae-kucije talcev; general Paul Re-diess, načelnik gestapovcev, ki je odredil eksekucije talcev v Trondheimu.
V	seznamu jugoslovanske vlade so nemški general Fritz Zimmerman, ki je dal uatraliti 3600 moških v Kragujevacu v skupinah po 50 v oktobru preteklega leta; general Danklemann, ki je dal ustreliti ns tisoče Srbov, da uniči srbski narod; ogrski general Feran Bojor, ki Je odredil masaker vseh Srbov v Novem Sadu; Ante Pavelič, MpoglavnikM Hrvaške in Hitlerjeva lutka; Evgen Kvaternik, obtožen sodelovanja z morilci kralja Aleksandra; Giovani Mazzolinl, governor Dalmacije, pod čigar u-pravo ao Italijani uničili več mest in vssi; general Milan Ne-dič, srbski premier, ki kooperirs
osiščem. Predstavnik jugo-slovanake vlade je dejal, da bo Nedič obešen sarsdi izdajstva.
Indijski mdja obeodil nacionaliste
Katkulta, Indija, 17. okt. — Čakwarti Rajagopačari, bivši član eksekutivnega odbora Vse« indijskega kongresa, strsnke nacionalistov, Je obsodil Gsndhijs in druge vodilne nacionaliste, ki v tem kritičnem času pritiskajo na Veliko Britenijo, naj podeli neodvisnost Indiji. On Je priporočal, naj Indijci podpirajo vojne napore sdruženih narodov v borbi proti aaiščnim silam
Angleti zasedli nadaljnje mesto na Madagaskaru
London, 17. okt. — Angleške čete ao rasadla nadaljnje mesto t Madagaskaru, francoskem
otoku. To Je Amboeftra, kl leži 100 milj Južno <>d Tanarfva, glavnega mosta otoka.
Hess in druff. ki pridejo v za vozniške roke, pridejo pred ao-dišča, da izrečejo kazen za storjene zločine. Hess ae nahaja v Angliji te od 10 maja L ISO! kot Jetnik. Tje Je prišel, preden Je Hitler napadel Ru4Jo. Angleški uradni krogi niso nikdar pojasnili namena Heeeovega prt-h<xl«.
Domače vesti
Mllwsuáko novico
Milwaukee.—Pred dnevi je v W, Allisu umrl Frank Banko, star 58 let in rojen v Rečici v Savinjski dolini. V Ameriki Je bil 38 let in tukaj zapušča ženo, sina in hčer. — Is klinike Mayo v Minneeoti ae je pred kratkim vrnila Pavlina Vogrič; bila je tamkaj en teden. — Anton Ha-ložan se nahaja v okrajni bol nišnici. — Poroke: John Turk ml. in Frieda Povsie, Fr. Rosek in Olive Olson, John Perko in Margaret Hiller ter Chaa. G. Manson in Joaephine M. Grabnar.
Is Clevelands
Cleveland. — Dne 15. t. m. jo umrla Josephine Topariš, roj. Muhič, po domače Južakova. Rojena Je bila v Velikem Kalu prt Stični in v Ameriki je bila 20 let. Zapušča mota, sins, hčer' in sestro. — Dne 13. okt. je avto povozil in na maatu ubil rojaka Joe. Fortuno, ko ja šel na dalo. Star Ja bil 55 let ln doma it Mo-rinčka pri Krki na Dolenjskem. V Ameriki je živel 37 let in tukaj zapušča brata. — Dne 14. t. m. je umrl Maka Leonardl, stavbenik, star 47 lat in rojen.v Dobu pri Domžalah. V Ameriki je bil 28 let in tukaj zapušča ženo, dva sinova ln tri hčere.
Mlad učitelj umrl v Penni
Claridge, Pa. — Dne 10. okt. je umrl John Seršen, star 20 lat, rojen v Ameriki in učitelj po poklici*. Bil je 12 let član društva 7 SNPJ. .
Za Jušnega IUlnoisa
Benld, III. — Dne 26. septembra sta bila poročena John Clifford Thomas in Mary M. Vidmar. Neveata je ia znane Vld-marjeve druttne in članica društva 356 SNPJ, ženin je pg Američan iz Texasa, kamor ja novo-poročeni par odšel na medene tedne. Njun dom bo v St. Lou lau, Mo., kjer je ženin upo-sien. Svatba se je vršila na domu nevestinih staršev v krogu aorodnikov ln ožjih prijateljev. Obilo sreče!
Lincoln, 111. — Adolph Brouch, član društva 116 SNPJ in edini sin v družini, je 2. t. m. odšel v službo strica Ssma. Srečen po-vratekl
Kenosha, Wis. - Helena Vodnik je odšla v Waukegan, kjer se bo učila za bolničarko. Njena mati je Članica društva 38 SNPJ.
Veeel dogodek na farmak
Willard, Wis. - Farmar Mike Krultz in njegova boljša polovica sta postala dvakrat v enem mesecu stari oče in stara mama Dne 14. sept. je družina njunega sins Selviana dobila hčerko, dne 14. okt. pa Je družina Mika mlajšega dobila hčerko pfvoro-jenko. Obe mamici sta adravi ln prav tako hčerkici. Čeetitke! SNPJ je s Um dobila dve novi članici, tako da bo družina Krultz imela 14 članov v Jed noti.
Bitke mod Nemci in Madiari
Konvencija illinoi skih unij CIO
Govorniki napadli predsednika rudarske unije
Chicago. 17. okt. Na letni konvenciji illinolskih unij Kon gresa industrijskih organizacij, ki se je pričela v hotelu Hamil-tonu, ao govorniki udrihali po Vohnu L. Lewlsu, predsedniku rudarske unije UMWA, in mu očitali, da zlorablja svojo pozi eijo za oviranje ameriških vojnih naporov in ograta varnost Amerike. Rudarska unija je ns svoji konvenciji, ki oe Je vršila v Cincinnati!^ O., na Lewisovo zahtevo pretrgala zvezo s ClO.j
Resolucija s obsodbo Lewisa je bila soglasno sprejeta, Pred oednika rudarake unije ao v svojih govorih napadali Fullerton Fulton, direktor unij CIO v lili noisu, John Doherty, direktor jeklarske unije CIO, Mayer Adelman, organizator jeklarske unije, in drugi voditelji.
Fulton, ki je član rudarske u-nije, je dejal, da ie to zadela velika neareča 1. 101», ko ja bil »Lewis imenovan aa predsednike Med Lewiaom in Hitlerjem ni
nobene raslike; oba sta diktatorja
Na konvencijo je prišlo 421 delegatov, ki sestopajo okrog 300 000 članov unij CIO v Illinoisu. Med temi je šest delegatov rudarskih unij UMWA v okraju Vermilion. Te oo poslale dele-gae na konvencijo, čeprav je Lewis pretrgal sveso o CIO.
Resolucija o pozivom na federalni juot^čni department, naj odredi preiskavo proti Robertu * McCormlcku, Izdajatelju tn uredniku čikaške Tribune, Je bila soglasno sprejeta. Ta vsebuje med drugim obdoltitev, da je McCprmick v. svojem listu dl rektno pozval ameriško ljudstvo, naj revoltira proti Rooseveltu, vrhovnemu poveljniku ameriške oborožene sile.
Wickard stabilizira mezdo farmskih delavcev
Wsshlngton, D. C., 17. okt. ~ James F. Byrnes, direktor urada sa stsbillzacijo ekonomije, Ja imenoval poljedelskega tajnika Wickarda za načelnika divizije, v katere področje spada stabilizacija mesd farmarskih delavcev, Wickard bo izvajal program s kooperacijo Byrnaaovega urada.
Ameriški vojak
ubit na Irskem
Belfast, severna Irska, 17, okt. —Eden ameriški vojak je bil ubit, dva pa ranjena v bitki pred neko gostilno v Antrimu. vojaška policija Je bila pozvana v akcijo. Priče trdijo, da Je bilo oddanih več strelov, preden Je vojsška policija naredila mir. Bitka Je nastala po prepiru med vojaki v gostilni.
hrvaški rebeli delajo preglavice nacijem
BivU poêlante Pmrnar m pridruUi čitnikom
vodja srbskih f a-sistov aretiran
Bern. Švica. 17. okt. — Poročila is Hrvatake in Srbije razkrivajo dejstvo, da se borba ju-goslovanaklh rodoljubov proti kvlzllngom lahko primerja borbi norveških upornikov in očitno je, da hrvaški rebeli delajo velike preglavice nacijem.
Po odstopu maršala Kvater-nika, ki ni hotel biti vač orodje "poglavnika" Paveliča, Hitlerjeve lutke, se je Pemar, bivši hrvaški poslanec v belgradskem parlamentu, pridružil četnikom. On se sdaj bori proti Pavellče-vim ustašem v Zagorju kot poveljnik oborožene grupe 4000 mot.
V	septembru oo hrvaški rebeli iztirili 40 vlakov ln Hitler je moral poslati tri vojatka di-viaije hs Hrvatko no pomoč Italijanski oboroženi sili, ki se nahaja tamkaj, da satro odpor. Doelej Je Imel Pavelič proste roke v političnih sadevah, odaj pa so se pokazala znamenja, da bodo naciji intervenirali.
Naciji se niso vmešavali v Pa-veličevo politiko Is obzirnosti do Italijanov, ovojih savoutikov. Hitler ie za vsdrtevanjo odnoša-jev i Italijani v tej dobi vojna Čeprav vojvo^BJpoleto, nekronani krit) Hrvaške; te nI iasodel majajočoga se prestola, Italij*i smatrajo Hrvaško ša vedno ga cono svojega političnega vpliva na Balkanu ln bi protutirali proti direktni naeijski Intervenciji, ki bi bila udarec njihovemu prestižu. Temu oa hočejo naciji izogniti.
8talno naraščanje tivljenaklh stroškov in prometne potetkoče povzročajo nepokoj in nesado-voljnost celo med uradnimi krogi v Zagrebu, ki so bili doslej lojalni Paveličevemu retimu.
Is Srbije je pritla vest, da Je premier Milan Nedič umaknil reaignacijo po konferenci s okupatorji, Med poznavalo! balkanskih rszmer prevladuje mnenje, da je bila Nedičeva raalgnadja povezana z nemško rokvizicljo srbske pšenice.
V	znak protesta proti nadj-skim zshtevam Je bila prediote-na spomenica generalu Baderju, vrhovnemu poveljniku okupacijske sile, naj ustavi rokvlsldjo pšenice. Ljotič, avtor spomenice in vodja fašistom naklonjene srbske strsnke, Je bil takoj ors-Uran, Aretacije niagovlh pristašev so sledile. Poročila pravijo, da nlU eno polja ni bilo preorano za zimske poaevke v vsej Srbiji.
Zakladnik Morgontkau v Angliji
Carigrad, Turčija, 17. okt. -I London, 17, okt. - Ameriški Nekdo Je naredil pomoto s raz- ; skladni k Henry Morgenthau Je
pečevanjem gorklh oblek, zbranih na Ogrskem, med nemškimi vojaki na ruski fronti ob reki Don. Ogrski vojaški oddelek je spoznal nJemu namenjene obleke In napadel Nemee. Trije Nemci so bili ubiti, dvanajst ps ranjenih v bitki, v kateri Je padlo tudi pet Madžarov, osem pa
dospel sem ne veine posvetovanja z angleškimi voditelji. V prvem razgovoru z reporterji je dejal, da bo moralo ameriško ljudstvo posnemati Angleže v davčnih zadevah In doprinašati večje žrtve aa zmago v tej vojni. Angleško ljudstvo plačuje večje davke kot ameriško
Je bilo ranjenih. Incident, ki Je nedavno pripetil, ao o*ie»\i\TugWoll ostane
potniki, ki ao dospeli v Turčijo iz balkanaklh pokrajin.
Načrt za zniianje vojaško starosti sprejet
governor Portorika
Washington, D. C , 17. okt. Predsednik Roosevelt je tzjsvtl, ds bo Hex ford O. Tugwell ostal governor Potior! ks Tugwellovs Washington, D. C., IB. okt -* administracija Portorika Je bt Nitja kongresns zbornica Jo včo- la kritizirana na konvenciji A raj sprejela zakonski načrt, da «e merttke delavske federacije, kl vojaška sta root zniža na oaem- se Je vrtita v Toronto, Kanada najet let, s 346 proti 16 glaeovom ln na tej je bila sprejete tudi Načrt Je bil nato poslan senatu. I reoolucijs s pozivom nit Rooee-kjer bo tudi sprejet.	J velu, naj odstavi govemerja.
Gestapovci zatrli revolto v Belgradu
Coz tisoč rodoljubov aretiranih
Carigrad. Turčija. 17. okt. — Revolta proti nacijski okupacijski sili v Belgradu je bila zatrta, se glasi sem d<sipelo poročilo. Pričels se Je 8. oktobra. Gestapovci so jo s pomočjo elitnih čet takoj zatrli.
Čez tisoč Jugoslovanakih rodoljubov Je bilo aretiranih In ve6 sto ustreljenih. Poročilo pravi, da so ti kooperirsli s Dreto Ml-hajlovičem, poveljnikom četni-tke armade Načrt Jo bil, da ta armada s pomočjo svojih savez-nikov po vsej deželi istočasno napade nemško, Italijanske ln bolgarske vojatke posadke Ti so bili preklicani po sptrtju revql-le v Belgradu.
PR08VŽTA
BE 1005S WITH YOUR
prosveta
THE ENLIGHTENMENT
GLASILO I» LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE
JEDNOTE
Org an of and published by IWtmm Notions I Benefit Society
ffsrrfnlrt a* ZdruAene driave (isven Chicago) to Kanado1 $0*0 aa Wto. 1)40 aa pot l«u. (140 sa četrt leta/ so Chicago hi Cleora 17JO so celo leto. 0375 aa pol lota; so inoseasstvo NJO.
Subscription ratos: lor iho United States (socept Chioogo) and Canada 00JO par yea*. Chicago sad Cicero 97J0 por year. foreign
naselbin
člankov ao no vrečojo. Rokopisi literarno n dramo, pesmi itd.) m vrnejo petlljetelju le r
Datum v oklepaju na primer (October 3!, 1041),, poleg valega imena na naslovu pomeni, da vam jo s tam datumom potekla naročnina. Podarite Jo pravočasno, ds ss vam Ust ne «stari
resti z jugoslovanske
•onte
Poročila Jugoslovanskega informacijskega centra in drogfli virov
pruge vssti is Jugoslavije
h Zagreba poročajo, da so Pa-¿¿¿oblasti nenadoma sapr-vdiki državni muzej. Uradno ^lo trdi, da je prišlo do zalive »radi pomanjkanja o-
L Resnicapa je,da jenem-
¡komisijs prišla pregledati to
Lj in izjavila, da so mnogi ¿neti bili poslani tja iz Nem-Tno krivičnih potih in da je ,, prišel čas, da se jih zopet 1 v Nemčijo. Nemci plenijo ¿.umetniške in zgodovinske jdmete svojih lastnih "bratov i orožju." ,
V...— H« hrvaškem vlada auša
jem, Švica (NYT). — Vesti iz jtnih virov trde, da pričajo na Hrvaškem veliko po-.jjkanje v bodoči zimi. Leti-je bila slaba, poljedelskih de-^v jc primanjkovalo in zdaj [k nastopila velika suša, ki bo popolnoma pokvarila. V...— t»iva med Italijani in Nemci », londonski list borbenih zov, prinaša pod rubriko v Evropi, članek o Jugo-¡ji, v katerem navaja med
naslednje: ipetost odnošajev med Nemim Italijani v Jugoslaviji na-Najbolj opasen je položaj [Hrvaškem, ker hočejo Nem-prevzeti vso oblast in sa-izkoriščati bogastvo zemlje, ivili so maršala Lista in po-i na njegovo mesto genera-Itter von Loehra, ki je zdaj li poveljnik vseh nemških l na Balkanu. Njegov vstop v bo najbrže odprl nov na-| nemških brutalnosti v jugo-11 Evropi.
V...— iovlada v Macedoniji Nachrlchten poroča iz ida, da so vojaška sodišča njih dneh izrekla stroge ob-proti upornikom. V skop-bilo obsojenih 20 oseb za-[tajnega komunističnega de-uja. Obsodbe se glase na de-i petnajst let ječe. V,..— ranskl vojni ujetniki na begu
(Berna poročajo, da je v zad-
dneh prispelo v Švico 114 Dvanskih vojakov, ki so bi-Inemških taboriščih vojnih u-
tov.
V...— mesčanatvo Je oeišču sovražno
sko meščansko prebival-
je neprijazno in nezaupno jem. Velibor Je-
minister prosvete v mario-
*	vladi Milana Nediča, je kratkim ižrazTT nezadovolj-
sedanjih gospodarjev Srbi-
* , §
voumno zadržanje enega de-fga naroda v teku tega le-ij* mogoče tolmačiti le z že-da se zavarujejo proti
imu preobratu položaja. Ko ^unisti zadnji čas doživeli neuspehe, se je del naših »nov začel obračati proti A-1 Bili so torej najprej an-komunisti a zdaj I ' 'kupiti Amerikan-■ srbofili nočejo biti. Dr-1 J* Propadla, a sebičneži še .«znovani. Boj proti njim
*	»hak. ker je njihova sku-"zana / vezmi sorodstva,
kopnih grehov." V . . . — ^•oroij. ugoalovanaldm Glavnikom | [ okt. (Joseph J. ''rrfian Science Mo-«brc in vztrajne "i«- v Jugoslaviji "u razpolagale z >m> vojaške opre Ti "rožjem. ako bo ' lanje načrte Ze-
'Ikiur
b
F ' fk,
oaiŠčnih straž, nego od novih potov in sredstev za prevoz. Nemci in Italijani poznajo sedanjo taktiko dovažanja a kljub temu je bilo do zdaj mogoče preveriti sovražne straže in privesti orožje v Jugoslavijo.
General Mihajlovič je prejel sicer male, a vendar za skrajno potrebo zadostne količine angleškega in ruskega orožja. Zdaj upa dobivati tudi ameriško orožje, kajti prevoz bojne opreme vseh vrst iz Amerike na Srednji vzhod je dobro urejen. Štirimo-torna ameriška bombna letala že krožijo nad balkanskim ozemljem. Tukajšnji opazovalci misijo, da se bodo mogla ameriška tovorna letala iz Srednjega vzhoda pridružiti ruskim in angleškim letalom, ki prinašajo jugoslovanskim četnikom orožje in bojne opreme z vzhoda in zahoda.
Poročila, ki so prišla v Washington, zatrjujejo, da je bila osemnajst-mesečna četniška -borba proti osišču v Jugoslaviji v zadnjih treh ali štirih mesecih najbolj uspešna. Kljub temu pa prevladuje mnenje, da bo v prihodnjih mesecih intenzivnost teh bojev nekoliko popustilo, ker je
zima v jugoslovanskih gorah zelo huda..
General D r a ž a Mihajlovič z vedno večjim uspehom nadaljuje organizacijo svoje armade. Prihodnjo pomlad bo njegova vojaška sila najbrže sposobna za Še hujše ogrožanje sovražnih oporišč, prometnih zvez in vojaških skladišč.
Berlin dobro pozna resnost in silo jugoslovanskega upora. Zato je tudi Hitler nedavno poklical Ante Paveliča v nemški glavni stan, da pregleda sedanji položaj na Balkanu. Hitler je baje ukazal Paveliču, da nemudoma vpokliče nove vojake v hrvaško fašistično organizacijo ustašev, ki naj bi pomagali vojaškim ailam osišča pri pobijanju tega naraščajočega upora.
Iz Londona poročajo, da je Hitler dejal Paveliču, da četniška vojaška aila in sabotaža že resno ogrožata vojni napor osišča. Jugoslovanska vlada v Londonu zatrjuje na podlagi veati iz Jugoslavije, da je nastanjenih v Jugoslaviji najmanj 25 nemških, italuanskih, bolgarskih in ma-džankih divizij. To bi iznosilo približno 375,000 vojakov — najboljši dokaz za resnost in silo u-pora, posebno v Sloveniji in Srbiji. .
Ne le da te vojaške sile primanjkujejo Nemcem na ruskem bojišču, upor in sabotaža v Jugoslaviji povečujeta tudi v veliki meri težkoče nemškega prometa skozi balkanska ozemlja, kjer ao prometne zveze sploh pomanjkljive.
Pismo iz Londona
23. septembra 1942. (Izvirno poročilo Prosveti) "Zbirali smo se tukaj v hramu, kjer kronajo angleške kralje, pred parlamentom, ki je mati vseh parlamentov sveta, v hramu, ki s svojo tradicijo, s svojimi grobovi in spomeniki največjim angleškim sinovom, povezuje- sedanjost s preteklostjo, zbrali smo se tukaj, da molimo k Bogu ..." tako pridiguje škof Chichester v Westminstrski opatiji ob treh popoldne v nedeljo, 20. septembra 1942. Angleži so čudoviti ljudje. Vse pomešajo med sabo, kompromise najdejo za vse, če morejo s tem napraviti ljudi srečne, pomagati jim vsaj malo. V svoje anglikanske katedrale povabijo pravoslavne vernike, anglikanski Škofje molijo skupaj s pravoslavnimi svečeniki, anglikanski cerkveni zbor se izmenjuje s pravoslavnim cerkvenim pevskim zborom ruske cerkve. Tako prisostvujemo "molitvam za trpeča ljudstva v Jugoslaviji in v zahvalo za njihovo vztrajnost v teh težkih časih preizkušenj."
Po ladji Westminstrske opatije prikorakajo trije jugoslovanski oficirji srednji je ogromni Mičevič, Črnogorec v naši mornarici. Vsakdo ga pozna med Jugoslovani v Londonu. On nosi jugoslovansko zastavo po vsej dolžini ladje tja do glavnega oltarja. Pri velikem oltarju ga sprejme "the Right Reverend the Dean of Westminster", položi jo na veliki oltar In začno se molitve. Če ne moremo drugače pomagati trpečemu ljudstvu Jugoslavije, molimo zanj.
Nikdar nI nobeno ljudstvo bolj potrebovalo pomoči, kakor nesrečno ljudstvo Jugoslavije. Po-
greznjeni so v meddržavno vojno, ker za nje ne bo miru, dokler je tujec na njihovi zemlji, pogreznjeni so v državljansko vojno, ki Črpa in slabi narodne moči. Bolj velike, bolj močne dežele niso mogle prenesti dveh takih Qrokletstev nad sabo. Morale, so končati z enim ali drugim, če niso hotele končati same sebe. Naša dežela ni velika, nI močna, kako bo preživela te težke čase preizkušenj? Bo preživela ali bo pokončana v splošnem divjanju nebrzdanega sovraštva?
"For we are weighed down with sorrow. Out- heart fails us In grief and amazement at the anguish and the misery of thy children, the Serbs, the Croats, the Slovenes, under the yoke of the oppressor. Yugoslavia, the Beloved . . . Bitter woe and bitter went are her portion ... Her women's eyes are blind with weeping . . . Their breasts are dry... Her strong men who have escaped the sword faint with hunger . . . Her little ones are dying In every street ..."
Samo dva dni preje sem čita-la poročila, ki ao prišla iz dežele. Med petjem, med molitvami jr Westminstrski opatiji mi vs ~ pred očmi slika. Ljudje so p zjutraj v vas. Kmečka hiša, včeraj njihov dom, je kup pe la, ki še tli. Pred hišo sta oče In mati, ubita, mrtva na tleh. Med njima sedi otrok, star mogoče štiri, pet let, z detetom v naročju, ki ima samo tri mesece ... Pripoveduje ljudem, da je njihov brstec, še ne dve leti star, zgorel v hiši.. . Starejši dve sestri, stsri osem in deset let, sta pobegnili v gozd . . .
"Gospodi pomiluj . . " doni
PROSVKTA
po cerkvi v cerkveni slovenščini. "Smiluj se, Bože. po velikoj Tvojoj milosti, mblimo Te, čuj našu molitvu i smiluj se.—Gospodi pomiluj.—Molimo Ti se, podari snagu i pobedu sa vernic-ko j vojsci, koja se bori za prav-du, istinu i slobodu —Gospodi pomiluj.—J oš Ti se molimo za skoro spašenje nafte brače, koja su u nuždi, bolesti, tuzi, izgnanstvu 1 ropstvu i za mir u čelom svetu, za snagu gvetih crkava božjih i za njihovo jedinatvo.— Gospodi pomiluj . . ."
Isti "Gospodi pomiluj" doni Iz cerkva obleganega Stalingra-da, iz cerkva Moskve, Leningrada. Samo, da bi naši tam daleč v nesrečni domovini slišali to do-nenje. Da bi apregledali, da je Ruaija danes sedinjena, da je močna, ko brani tvojo zemljo. To, kar se godi pri Stalingradu, je čudež. Rtiai ao iztrgali zmago iz zob sovražnikov. Močni ao, ker ao zedinjeni, ker im^jo samo eno nalogo pasd očmi: pregnati tujca « svoje zemlje. Naša dežela ne gleda na Rusijo kot vzgled svojim dejanjem. Prebijajo se skožl čase, kakor se je ona prebijala pred dvajsetimi leti, ko so podpisali ponitevalnl mir s Nemčijo. Mnogo ae je spremenilo od takrat. Da bi naši gledali na svet, kakor je danes, ne kakor je bil pred dvajsetimi leti. Zcdinill bi se, ne imeli bi drugih programov in nalog, kakor da vržejo tujce a svoje aemlje. Da bi verjeli, da more biti njihov edini sovraintk samo tujec rta njlfcovr zemlji. Kdorkoli ie naj bo ubijalec, vedno je tujec ali orodje v tujčevih rokah. Kako je mogoče, da ne vidijo, da vaa nesreča izhaja .edino in ved» no le od tujcev? Samo če udarijo po njem, udarijo po pravem zločincu. Val drugI ao ne» dolžne In nepotrebne žrtve.
Menda je že tako, da je lažje videti položaj od deleč, kakor od blizu. Morda tudi, da ga ne vidimo prav od tukaj. Gotovo pa je Anglija srečna dežela, ker jo ne razjedajo In uničujejo strasti, ker je po svojem temperamentu umirjena In kaže ob vsaki priliki—tukaj a pravoslavnim petjem v Westminstrskl opatiji ne v ma» li meri—kako najti združitev in razumevanje in kako doseči sodelovanje v času nevarnosti. Ali —ali: katera angleških deklet ae more kosati z ono Slovenko, o kateri sem čltala pred dvema dnevoma? Bila je v gozdu vet mesecev z gerllcl. Končno so jo Italijani ujeli. Obsodili so jo na smrt za vse njeno junaštvo. Postavili so jo pred cevi pušk. Tam je stala ob zidu v smučaraki obleki. Predno ao streljali, je dejal italijanski oficir: "Prechd? E ooal bella ..," Puške se plso sprožile. Tovorni avto je prišel, v njega ao zaprli lepo Alovenko in jo odpeljali v zapor v Italijo.
Taka je niša dežela. Taka so naša dekleta. Ne bodo umrla,
več so lepa, preveč ao polna ivljenja!
—is— Dolenjka.
• aa
o govore naciji
Kje je njikova premoč?
Naša naloga je, da si za vse čaae
moč
bila nad vsemi državami.
(Hermann Goerlng, na dan Zračnih šil, 1. t 1034.)
1 i-i — — --— i zavarujemo letalsko pre-5, ki si jo je NeMNJ* prldo-
fh
<<t «cnerala Mi "rožjem in "laj vrli v bo morda preorano.
voriti o podrob-'"dirijenlh naro I ^emo po veda-lj odvisen od
Lepa manifestacija
jugoslovanske
* i * d ** ' '
edinosti
Hrvaiki pomorščaki s preziratijem zavračajo Paveličeva vabila
(Uatatka radiopoataja Rukovlca napraatano poaiva hrvaške mornarje, naj iadajo atvar Zcd i njenih narodov in odvedejo svoje ladje v nevtralne luka ter ae tako pri-družijo osišču. Hrvaiki pomor -
atvar Zedlnianil dejo svoje ladji ter ae tako pri Hrvaiki pomor Kaki pa ao aa vodni Jugoslovani in odbijajo te aramotne ¿«111 ve, katere so odločno odklonili ns bo-
vojakov f akciji prati
atonakl radiooddaji. Govorili• ao trije predstavniki nailh mornarjev: mornar, častnik in poaaatnik ladij.)
Govor mornarja:	, * U
Hrvaški mornarji na vaeh svetovnih oceanih ao a preziranjem poslušali izdajalaki poziv usta-ških isrodkov. Svobodni hrvaški mornarji ae ne le ne bodo odzvali temu brezdvomno nemškemu pozivu, ki šali naša slovanska načela, temveč bodo ravno zaradi tega Še bolj napeli vee svoje sile, da pomagajo k zmagi nad aovrainlkom.
Hrvaški mornarji dobro vedo, da pod Nemdem ali Italijanom sanje nI Življenja, niti zaaluška, temveč le suženjstvo — ono naj» atrašnejše suženjstvo, ki ga Nemci obetajo Slovanom.
Zavedni hrvaški mornarji vedo, da rešitev naše domovine ne more biti akrb naših največjih sovražnikov in da nas bodo Nemci, Madžari, Lahi in drugI le zatirali. Najhujši pa so Pa-velič in njegovi ustašl, ki so le tolpa roparjev, začasni vladarji, ki bodo sesali narod, dokler se bo dalo.
Svobodni hrvaški mornarji dobro vedo, da ao njihovi tovariši in njihove organizacije v državi brez moči, da začasno ne morejo ščititi njihovih interesov in da ao primorani, akoravno s težkim srcem, pošiljati isdajnlške apele.
Danes divjajo pred Stallngra-dom orjaški boji. Danes bratje Rusi krvave aa vse Slovane in sadržujejo ogromne maae Nemcev, da ne proderejo v srce Rusije In s tam tudi v srce Slovan-atva. Ali naši pritlikave!, pa veličevcl, v domovini zares mlatijo, da bodo hrvaški mornarji Izdali vse Slovane In z njiipi tudi Hrvate v teh uaodnlh Itttnot-klh? Varajo ae paveličevei, ako tako mlatijo. Naj vedo, da bodo Hrvati napeli vse svoje sile, da nosijo danes tone in tone blaga na vae svetovne fronte in pod pirsjo zaveznike, ki se priprav ljajo na vpad na Evropo.
Danes ao najtežje ure za nsi narod ln za vso Evropo, Toda kmalu bo napočila zora in sma-ga Slovanov. Takrat se bemo mi svobodni hrvaški mornarji, ki smo se v vojni borili in umirali za svobodo svoje domovine, ponosno vrnili domov, Vemo, da nas bodo tam čakali a cvetjem in solaami veselja, kajti tokrat ne bo več niti Paveirča, niti Hit lerja, niti Madžarov, niti Muh sollnija.
Mi hrvaiki mornarji, ki dan. jadramo po vaeh svetovnih mor* jih, ki se borimo z nemškimi podmornicami in letali, jasno vidimo pogubo nacionalsoeializ« ma začrtano v triletno vrsto nemških zmag. Kljub vsem svojim zmagam se Nemci bliža-jo svojemu koncu in porazu
Nali bratje v Ameriki, na tisoče ln tisoče ameriških državljanov hrvaške krvi, se danes bore skupno s nami in s svojim junaštvom razsvetljujejo avojo novo ln svojo staro domevlno v svojih hrabrih bojih pfbti Nem cem, Japoncem In Italijanom
Letale, ki ao nedavno krojil« nad Zagrebom, so blls deloma ptlotlrena od ameriških Hrvt«-tov. Bombe, katere ao spuščali so Mle namenjen* izdajalo m našega naroda.
Mi hrvaški mornarji bomo tudi ie nadalje pluli na nailh ladjah in bomo čuvali Jugoslovan-skotpomorsko silo. Borili se bomo, da zruiimo gnusni red, katerega so uvedli naši sovražniki VI, M ste v domovini, ste dene« lačni, slromaini In polni boja/ nI. Ne pozabita, da smo mi mornarji edini svobodni Hrvati na •vetu Ml amo danes veil predstavniki To smo in bomo oetaii tudi Še naprej Bodi to fronmm ne svoje sinove, na evdje ačrte In brate, ki ae bore na v»eh morjih sveto m vašo svobodo.
* živela Hrvaška! živela Jugoslavija!
Govor častnika:
Slišali smo sramoten poziv, ki je bil poslan hrvaškim mornar-1 jem preko Paveličeve radio-poetaje. Poziv prihaja navidezno s strani Zveze hrvaških ladijskih lastnikov, Strokovne zveze mornarjev, Zveze hrvaških delavcev in zveze privatnih u-radnlkov "Neodvisne hrvaške države."
To so samo prazne beaede, lepi naslovi, ki nas spominjajo, ne na resnični položaj, temveč na bajko. Ne bomo govorili o ta-kozvanl "Neodvisni", temveč le o organizacijah, ki naj bi zastopale hrvaške pomorščake. Ali morda zastopajo ta društva Itn-lijansko Dalmacijo ali hrvaška pristanišča Sušak, Split, Sibenik — ali se morda nahajajo v tako-zveni "Neodvisni" mesta, katera nazlvajo Borgo Eneo, Spalato ln Sebenlco?
Sporočamo vam, bratje Hrvati, da Imajo svobodni hrvaški pomorščaki svoje lastne svobodne organizacije, ki čuvajo njihove interese ln so pravi predstavniki hrvaških mornarjev. To organizacije nlao. prlmorane, da lažejo in razpošiljajo pozive, katerim same ne verujejo. Tem organizacijam ne morejo zapovedovati izdajalci in zločinci, plačani od Nemcev, večnih ao-vražnlkov naše lepe domovine in našega morja.
Te prav za prav nemške organizacije ao nam po nalogu Paveliča; torej po povelju Iz Rima, Berlina ln Budimpešte, poslale poziv, da povedemo jugoslovanske ladje v nevtralna pristanišča ln jih tam sadržimo za čas vojne. To bi stprill le, ako bi želeli hrvaškemu narodu smrt, a aebi samomor. Storili bi to, ako bi v avojlh žilah imeli nemško kri, ne pa nrvaško. Storili bi to, ako bi hoteli, da naši otroci zrastejo kot sužnji, a sestre da nam rode male Nemce ln Italijane.
NMmo Nemci, ne Lahi, ne Madžari, nMfoo fašiati, ne nacisti, niti ustašl. Svobodni Hrvati smo ln Jugoslovani in ramo ob rami se borimo s Rusijo, A-merlkn ln Veliko Brftsnljo ss svobodo Evrope ln zs svobodo svoje domovine.
Čšstnlkl jugoslovsnske trgovske mornarice poznamo ogromne dolžnoatl, katere moramo nositi danea. Naša je odgovornost zs prenos ln plovbo po morju. Ml smo oni, ki umlrsmo, ksdsr nss pogodi nemšks torpeda, ml prevsžsmo po vseh morjih in prinašamo v vsa zavezniška pristanišča ladje polne vojnega materiala, s katerim bodo skupno z našimi zavezniki pregnali iz naših krajev ustaške zverine ln Paveličeve morilce.
Edini svobodni Hrvati smo Izven domovine ln z velikim po-noeom opazujemo vašo borbo, Z veaeljem slišimo vsako novico o udarcih proti Paveliču in vidimo, da široke mase hrvaškefa naroda, hrvaških delavcev, kmetov in pomorščekov čakajo tre-notka osvobojenja, ki zdaj ni več daleč.
VI pa, ki naa poslušale, bodite prepričani, da vam bomo o-stali zvesti. V širokem in o« gromnem zavezniškem svetu smo mi, peščica hrvaških mornarjev, po volji usode po«tali predstavniki hrvaškega naroda pred vsem svetom. Ne bomo odnehali in nikdar ne bomo izdali slovenstva v boju proti nsšemu večnemu sovražniku Nemcu. Verujte nam, da bomo svojo nalogo zvesto Izvrševali, vse do končne zmage. Verujte nam, da bomo ohranili čast hrvaškemu Imenu ln da zaradi nas, naših žrtev In našegs vzgleda, vsi spoštujejo vojni nspor Hrvatov In Jugoslovanov.
Citajte svoje časopise in parite, dali vam bodo Pavelllevl listi poročali, da je katerakoli jugo-hlovanska ladja pobegnila In ae ratekla v nevtralno pristanišče. Hrvaški pomorščak bo prej poginil nego Izdal svoj narod In služil tujcu, sovražniku hrvaškega naroda, prokletemu na-Icietu,
Govor tadtiik*ya pouitnika:
Jugoslavija je danes xvest član ¿od in jenih narodov v borbi proti hitlerismu In fašismu. Zato je vpregls vae svoje tvaf-ne in duševne sile v slu*bo končne zmage.'
Jugoalovanaka ladje pomagajo
------- ----------,,____M
zaveznikom v njihovem boju. Jugoalovanske ladje plovejo po vseh svetovnih morjih, prihajajo v vse zavezniške luke, prenašajo letala, tanke, orožje, muei-cijo, hrano in vse vrste vojne opreme, da ae maščujejo nad nemškimi, italljanaklmi ln bolgarskimi barbari.
Posestniki Ud l j jugoslovsnske trgovske mornarice, ao ali-šali poziv, ki jim ga je poelala Zveza hrvaških poaestnlkov ladij v Zagrebu, naj pošljejo avo-je ladje v nevtralna pristanišča ln naj tam počakajo konca vojne.
Posestniki ladij zavračajo ta posiv z vso svojo energijo, ker dobro vedo, da je bodočnost Jugoslavije, kakor tudi bodočnoat Hrvatov, na strani zaveznikov, na strani velikih ali — Rusije, Amerike in Velike Britanije — in da je končna zmaga nad fašizmom in nacizmom neizbežna.
Jugoslovanski posestniki ladij dobro razumejo, da ta poziv ne Izvira lz Iniciative hrvaških posestnikov, Hi imajo v takozvanl "Neodvianl Hrvaški Državi" pristanišča ladje brez dvoma le na Savi ln na Dravi. Ladijski posestniki vedo, da je ta poziv prišel la vrst Paveltčeylh ustašev morilcev, ki v avojl naivnosti upajo, da bodo a takimi praznimi besedami uspeli škoditi ss-veeniški akciji,
Vsa jugoslovanaka trgovska mornarica danea dela za atvar zaveznikov. Naša lepa jugoslovanska trobojnlca plapola v o-gromnlh konvojih, ki v spremstvu številnih letal ln ailnih zavezniških bojnih ladij prtatojajo v lukah Rusije, Velike Britanije in Airlke. Naši pomorščaki ptt s svojim strokovnim ananjem skrbe za to, da dovozljo zadostne količine vojnega materiala pravoČaano v območje stolin-gradake bitke in pomagajo po-dlratl. nemška induatrijaka mesta a smrtonosnimi bombsmi. Omejeni ustsški možgani, au-žejnsko pokorni svojim nsmškim gospodarjem ne morejo razumeti, da so vsi hrvaški elementi neraadružljlvo zedinjeni v boju proti našemu krvnemu sovražniku, Paveličevi hlapci naj bodo uverjeni, da niti ena naša ladja ne bo pobegnila v nevtralno luko, ker ao val alojl hrvaških pomorščakov bratsko adru-r leni v skupnem cilju — ustaške-ge in nemškega poraza.
Jugoslovanakl pomorščaki ao predstavniki tudi hrvaških pomorščakov. Naše ladje bodo z našimi hrvaškimi mornarji po vojni priplule v neša jugoslovanska prlstsnliče ob lepem Jadranu in bodo prlneali svrha-ne tovore hrane ln drugega po-trbenega aa naš trpeči ln Izmučeni narod.
Dan zmaga ni več daleč. O-gromna Industrija ameriški} Zedlnjenlh držav Izdeluje damji neverjetne množine materiala, o katerih Nemec niti aanjal ni. Naše jugoslovanske ladje in naši hrvaški pomorščaki bodo pripomogli k temu, da ogromne količine izdelkov ameriških vojnih tovaren pravočasno In učinkovito dosežejo evropska tla, kjer bodo a avojo neizmerno težo ognja In železa enkrat za vselej uničile nemško vojaško silo, oslabljeno, ker je toliko krvavela pred Odeso, pred Bebastopo-lom in Ntalingradom
Takrat, v tistem srečnem trenutku, bodo vsi Hrvati ln s njimi tudi hrvaški pomorščaki vedeli, da je končno napočil čas svobode in da je konec težkega in nevarnega kretonja po morju, konec tistih dni, ko je bila vaa Hrvaške zastopana v širokem svetu edino le od hrvaških pomorščakov. V bodočih generacijah bodo v nailh iolah govo-iih in predavali o naši veliki zmagi, a Izdajalskih pozivov se nikdo več ne bo spominjal.
živeli jugoslovanakl pomorščaki? Živela Jugoslavija!
Poročilo o it 9 vil u upoilenih dmiavcšv objavljeno
New York, 17. okt -Narodnl induatrljeki konferenčni odbor je objevil poročile, ki kaže. ds je bilo v avgustu upoalenih v ameriških industrijah In na farmah 1)7,700,000 delavcev, najvišje število v xgodovtni dežele Odbor trdi, da bo v deeembrtj prihodnjega leta upoalenih v industrijah in na farmah 62,500,-000 delavcev.	.
rUlNUEUEK, 19. OKTOBi
Uel	^ ***
Bliže in bliže je po ^ prihajalo trobenje. Sliši, kako so sloni v svoji jezi i, vejevje. Gotovo so bili slabe lje, najbrže zato, ker sol človeka v svoji bližini. Do njega smo i|pali, da si bodo, da le izbrali drugo smer trobčarji so bili drugih'„ Bržkone so si hoteli nafe t rišče natančneje ogledati (Dalje prihodnjič.)
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA ladaja reoje publikacij« u» p no Ust Prosveta sa koristi. tw trebno agitacijo svojih dxJZ članatva ln aa propagande * idej. IHkakor pa na sa prop^ drugih pailpoinlli organlsadj. ka eeganlaadja ima običaja» Slaallo. Torej agitatorttni dopl natnaafla drugih podpornih n sasftj In njth druil.r naj aa m ljajo Uafat Ptosveta.
PR08VETA ■ ■. iii"i
astnika, jih sloni potegnejo v bližnje gorske f>otoke, kjer jih prepuste naravnim silam. Ko iride deževje, naraste voda v potokih in dvigne les; odnese ga po strugi morda le malo naprej, x>tem les zopet obtiči. Pridejo sloni in uravnajo debla aa nadaljnjo pot, kadar voda zopet naraste. To traja lahko po več let, dokler ne priplavajo debla v reko, ki jih odnese v južne kraje. Med potjo v reki debla x>love in jih združijo v splave. Dogodi se, da mine do deset let, preden pridejo tikova debla iz pragozda v plovno reko.
8lool ee bližajo
Taborili smo ob robu gozda.
"Čang ma!" (Sloni se bližajo!)
S tem klicem smo bili vsi pokonci in zgrabili vsak za svojo puiko. Kdor je imel te divje debelokožce že kdej v življenju ponoči v svoji bližini, ve, kaj to pomeni in kako vplivajo na človeka take bedese. Podnevi je divji slon &e precej dobrohoten, ponoči pa postane hudoben. Najvarnejše sredstvo zoper nepričakovan obisk divjih slonov je ogenj, ker se ga ogibljejo.
Ako bi straža ne bila dremala
THE "INSIDE STORY"
MILAN PUOEU
spodična Marica pa plafcio in naglo vpraša: "Ali ni nobene pomoči?"
"Ja", stokne kratko zdravnik. "Če ne pojde bolezen naprej, bomo že Še kaj pomagali Izstavilo se bo potem in v takem slučaju že ostane nekaj upanja. Ce bo šlo pe naprej, ae nam pa prav slaba obeta. Potemtakem se nebo ,u-stavllo, pa utegne naenkrat nastopiti katastrofa!"	• l|g[f
Ženske stoje kakor okamenele, a zdravnik prosi za črnilo. "Borne nekaj zapisali in poslali v apoteko," govori spotoma, ko stopa k mizi in seda zanjo.
Okoli enajste ura dopoldne pridejo Gustin-čičevl: gospodar ssm, oba sina in teta Agata. U-rednik je v obraz le bolj, rdeč, kakor je po navadi, govori sunkoma in sili pri vhodu nervozno naprej. Vladimir je miren in dostojen, Pra-gotin čudno v ognju, kakor bi bil prišel na vojsko, teta Agata objokana in oblečena v črno. Ko vidi jokati gospo Ano in gospodično Marico, se še sama prav bridko razjoka.
V bolnikovo sobo m vstopili vsi skupaj tiho in po prstih. Prvi je stopil k postelji Gustin-čič sam, prijel bolnika za roko fn ¿a btfvoril: < "Poglej me, Julče, prišel sem te ¿biskat in prosit za zamero. Vprašam te, ali so tiste vejice vredne toliko, da bi se midva, dve stari prijateljski korenini, sporefcla in sprla! Turška mo-tika, še bova prijatelja, kakor sva bila do danes!"
Urednik se smehlja in čaka odfeovora. Njegov obraz je tem resnejši, čim dalje časa bolnik nepremično leži in težko sope. Popolnoma resen postane, dvigne oči in leti z njimi po ostalih navzočhi, kakor bi iskal pri njih pomoči, ali vsaj pojasnila.
Gospa Ana stopi sama k bolnikovi postelji, prime moževo brsdo, kakor je videla, da je na-pravil zdravnik, maje jo polahko sem in tja in jokavo kliče: "Julček, moj zlati Julček, ali me
res ne slišiš, ali me res ne---" In zaihti in
se zvije z gornjim životom, kakor bi jo pograbili močni krči. Vladimir jo prime naglo pod roko ln jo pelje na zofo.
Teta Agata stoji ob vznožju, pod očmi ima podolgovate rdeče jMge, tudi njen čokati noa je rdeč ln solze jI vise od trepalnic, ki neprenehoma utripljejo. Ravnokar je eegla nenadoma v žep in zdaj drži rjavo, pomečkano in ponoše-no rokavico v zraku, miga z njo gor in dol in jo kaže bolniku. "Vidijo, častiti gospod profesor in učenjak," govori ln ga onlka, "ali vidijo tole rokavlčico, ali jo še poznajo, ali ae še spominjajo, da so jo zadnjič pri nas pozabili? Naj pogledajo, naj! Našla sem jo, pa shranila ln prinesla nazaj!"
Dragotln se pritihotapi za Agatin hrbet, pograbi po rokavlei kakor po metulju, ki bi frfotal v zraku, in jo vrže zadaj nekam za omaro v kotu. Agata mu hoče nekaj reči, ali Marica naenkrat zajoče s tako ostrim glasom, da sune v ušesa kakor Šlvanka. Vsi se ozro vanjo, tudi bolnik zgane z ustmi, čudno zahrče in Gustinčlč ga naglo kliče. "Hal" — pravi. "Glej, Julče, jaz sem Anton, tvoj stari pobratim!"K ženskam se obrne ln zamahne z roko: "Ne jokati!" — veli karajoče ln ofovsrja dalje bolnika. 'Turška motika, povej, Julče, da mi ne zameriš tistih pik ln vejic!"
(Konec prihodnjič)
PISMOUK
(Se nadaljuje.) f	VIL
Drugi dan leži profesor v postelji in se ne gsne. Oči ima zaprte, roke leže blede in upadle na odeji tik suhegs života, prsi se visoko dvigajo, usta so odprta in iz njih prihaja težko in glasno dihanje.
Ženskam leti vse iz rok. Marica hoče postaviti kozarec vode na nočno omarico, pa se ji ob robu kozarec zadene, prekucne ln ubije. Gospa Ana leta po stanovanju, sprejemno sobo hoče urediti, stari prt potegne z mize in pozsbi in prezre dvoje krožnikov, ki sta ostala od včeraj na njem. Obe odletlte na tU in se rezdro-bita na drobne kosce. Tudi kanarčka sta ušla. Nekdo je pozabil zapreti vratica, skozi odprto okno sts «frčala in zdaj letata spodaj po vrtu z drevesa na drevo.
Zunaj je bleto ln dež ln mrzla sapa, ki hoče odnesti dežnike in jih vije ln puli lz rok. Služkinja Lenka se bori z njo, vleče dežnik nase, privzdiguje zadaj krilo in išče po mestu domačega zdravnika. Na njegovem domu je izvedela, da je šel v kavarno, v kavarni ao ji sporočili, da je najbrž na izprehodu in šele zunaj se je domislila, da so se markerji iz nje norčevali. Kako bo na izprehodu, ko je vreme tako, kakor bi se bližsl sodni dani
Leti zopet na dom in zdaj ga srečno najde.
"Prosim, milostlvi gospod," hiti vsa zasopljena, "naš gospod so zboleli! Hitro, hitro!"
Zdravnik je stsr in siv, od mize, kjer sedi in nekaj piše, se obrne proti vratom, odloži pero in natakne nanosnike. "A, glej jo!" pravi. "Kateri gospod to? Ali Bezljsjev sli Jecljsjev? Kaj misliž, da sem kar v mislih uganil tisto, ksr bi morala ti povedati?"
"Sčetinar, gospod profesor Sčetiner!" sope služkinja.
"A!" se začudi zdravnik in udari z belo pestjo rahlo ob mizo. "Poglej no! Prijatelj, sošolec Sčetiriar! Kaj pa mu je?"
"Leže," pripoveduje dekla preplašeno. "Kar leže, pe težko dihajo!"
"Leže", kima z glavo doktor. "No, vidiš, tako, tako. Le pojdi, pa red, da bom kmalu tam!"
Ko pridirja Lenka domov, stojita obe ženski ob postelji in kličete in rotita bolnika, naj bi jima povedal, kako mu je. Čez dolgo časa se res nekoliko stresns ln oglaal, a tako, da ga ne bi razen domačih gotovo nihče razumel. "Slabo, slabo!" šepne.
Čez dobro uro pride zdravnik.
Ženske pozdravijo, on odzdrsvl rezervirano ln mirno, odloži klobuk ln palico, vzame sam od mize stol, gs nese k bolnikovi pbsteljl ln sede. Nsjprej gleda v obraz, potem prime desnico ln tiplje žilo. Žetem vzeme lz žepa nekakšno črno podolgovato stvar, nastavi širši konec na bolnikove prsi, pristavi k drugemu lastno u-ho ln posluša. Zopet spravi tisto stvar, vstane, stopi h glavi, prime za brado ln jo treae: "No," pravi, "prišel je tvoj sošolec Luka Komur, kaj me ne boš nič pogledal?" Počaka nekaj časa in doda glasneje: "Kakor vidim, si neksj bolan, Sčetinar! Kaj pa kaj čutiš narobe?"
Zdravnik trese brado močneje, dolgo čaka, stopi nato nazaj k ženskam: "Mrtvoud gs je zadel, po vsi levi strani ga je!"
Gospa Ana pogleda v strop in vzdahne, go-
ZASTOPNIKI Lis PROSVETE
so val društveni tajniki in ujnl ¿lani ki |lh društva Isrolijo svrho.
Naši nastavljeni lokalni b valni sastopaUd sa določan» «
Wis. In okolico.
Anton Jankovich. sa de Okle In okolico.
Andrej Ptrta Is Ely. Ufa dišavo Mbmesoia.
Frank Kiun is Chiaholnu. sa ^Mfkir'-t In eMIt-o. Frank Cvetan Is TIra Hlll
TISKARNA S.N.P.J.
v tiskarsko obrt spada, jota dola
Tiska vabila za veselice in shode, vizitnic časnike, knjige, koledarje, letake itd. w slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češki angleškem jeziku in drugih.......
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNP DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARI
.... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskan .... Cena smerne, unljsko delo prve m
Pišite po informacije na naslov: -
SNPJ, PRINTERY
2657-50 S. Lawndalo Avenue - - Chicago. Illlao TEL. ROCKWELL 496«
V džunglah belega slona
Remove Wounded &ulors at Honolulu
after tka hottla of Midway, art pfctaraj aa
at Honalota. Hawaii. A rafuMka ta amtedaai m wars «sitIng te rw