SLOVENSKI
Naročnina za Avstroogrsko: V« leta K 2*— Vi leta K 4*— celo leto K 8*— za Nemčijo:	„	»3—	„	* 6-—	„	»12 — ost. Inozemstvo:	„ fr. 3*50	„ fr. 7*—	„ fr. 14*—		Uredništvo in upravništvo: Frančiškanska ulica štev. 10. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 3 dolarje.		Oglasnina za 6 krat deljeno petltno vrsto enkrat 20 vin. — Pri večkratnih objavah primeren popust.	
Leto III.	Posamezna številka 20 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira, j Naročnina za dijake in vojake 6 kron.		Štev. 34.
Turki vračajo nemilo za nedrago.
Polaščaje se izgubljene Trakije, iztrebljajo Turki krščansko prebivalstvo — kakor prej
Bolgari mohamedance.
MILAN PUGELJ:
Martinek je pravil.
„Oho!“ je rekel. „Dober večer. Na! Ančka je prišla!“
Snel je z nosa očala, odložil čevelj, ki ga je ravnokar še obdelaval s kladivom, in prenehal žvižgati.
„Naša gospoda je šla na veselico, zato sem lahko prišla k vam na podstrešje, Martinek!“
„Saj se mi zdi nekaj tiho, ja! Pa ne, da bi si bila za ta predpust mene izbrala, hentana Ančka!“
„Nak! Preveč jih imate na grbi, haha ! Kakih dobrih šestdeset jih bo, ali ne?“
„Lej jo, dobro si mi jih namerila! Pa te čevlje si mi prinesla, da jim zamašim podplate. Si jih s soldati prebrusila, kaj ? No, le čakaj, le daj daj sem! In kaj sem že hotel reči?! Ne šestdeset, petdeset let imam na grbi. Će te kaj skrbi, kako sem si nakopal zgodnjo starost, ti povem, kakor sem onidan obljubil! Kar sedi, če se ti prehudo ne mudi k tvojemu kaprolu. Jaz bom te luknje zadelaval, ti boš pa poslušala.“
Ančka je sedla na skrinjo za vrati in zazdehala.
„Kaj pa že naprej zijaš? Misliš, da vedo samo soldatje^ kaj povedati, mi pa nič? Kaj pa še! Če ne bo moja zgodba nič prida, potem pa zdehaj! Mislim pa, da bo!“ In švrknil jo je s sivim pogledom izpod očal, pa zategnil usta globoko v staro in vegasto lice.
„Vstani malo, da napravim primero! “
„Saj jo tako tudi lahko!“
„Med teboj in med mojo nekdanjo! Veš, prsi je imela več kakor ti, hehe. Ali ona je bila že poročena, ti pa še nisi; pravijo pa da da sveti zakon ženski, ki je za kaj, vsega tistega, kar ji pomaga do prave mere. No, malo bolj prsata je bila, v obraz pa nič bolj mlada, kakor si ti, oči je imela pa že tako satanske, kakor pripovedujejo o tisti kači, ki žabo kar s pogledom umori. O strela, kar zmešan sem bil, ko sem gledal med govorom vanje!
„Dacar sem bil takrat. Tedaj še ni bilo vse v cesarskih rokah in tudi uradnik ni bil vsak človek, kakor je dandanes. Kdor je imel glavo na pravem koncu, pa je laglje kakor naše dni nagromadil kupček srebra in zlata, da ga je v miru božjem na stara leta glodal. Dac je imel takrat za tisto mesto, kjer sem prebival, in še za daleč naokrog v zakupu neki majhen in čokat meščan, ki se je pisal Mež-narček, ime mu je bilo pa Silvester. Mene je imel v službi pri sebi še dva druga taka fanta. Mi mlajši smo hodili bolj po okolici, stari je pa meril in pečatil sode po mestnih gostilnah. Kake štiri ure od mesta so se pričeli hribje, in cesta je peljala preko njih, ki se je vlekla kakor večnost. Zdaj na levo, zdaj na desno, samo naravnost nikoli, ker je bilo za živino prestrmo. Na vrhu rid je stala bela in bogata hiša in tista je bila zadnja hiša, kjer smo imeli pri sodih besedo še mi, mestni dacarji. Ker sem se zdel gospodarju najbolj čvrst in pogumen, pa je pošiljal mene tja. E, veš, tiste bele hiše na samoči niso nikoli nič prida in nikdar jim nisem prav zaupal. Pošten človek pojde k ljudem in pritisne svoj dom k njihovim stenam, takle pa ki je ves pasji in nima vesti, se ti pa raz-šopiri kje na samem, da plete tam brez prič svoje hudnbije. Kadarkoli sem šel na pot, nisem čel prazen. Dve pištoli sem vzel vselej s seboj; vsaka je imela dve cevi in obe sem natresel s smodnikom in in s šibrami in jih zabil s predivom. V
desnem hlačnem žepu sem imel eno in v levemeno. Palica je bila pa tudi dobra. Votla je bila, pa je tičala v njej železna mera, ki sem jo jemal iž nje, kadar sem meril vino v sodu. Težka je bila, in če je bilo treba, je padla po plečih ali koder je priletelo, da nas sam sveti Anton obvari! Kakor bi ožgal sveti Mihael z ognjenim korobačem!
„V tisti beli gostilni sem jo videl prvič. Oče je bil krepak petdesetleten rjavec, ki je gledal izpod košatih obrvi kakor sršen. Žena mu je bila zdavnaj umrla, in zapustila sina. Tisti sin, ki je bil tak, kakor oče, čokat, grdogled in redkobeseden, jo je iztaknil nekje onstran hribov in se ž njo poročil. Prijazna je bila, v obraz bela in rdeča, kakor bi ji vlil makovega rdečila pod kožo, in gledala je tako, kakor sem že opisal. Z vsakim, ki je prišel, je govorila,ko da bi ji bil rodni brat. In postregla je rada. Dala je belega mlečnega kruha in vina. Nekaj sem se oziral za
neko meščanko tiste dni, pa ko sem videl to mlado krčmarico, me je vse minilo. Če dobim tako, se še oženim, sem si dejal. Dokler pa take ni, ne bo vse skupaj nič. Saj pravijo tudi, da je vsak neumen, kdor rine v sveti zakon.
„Hentani čevelj, drži se, no, stoj! Kaj pa spet zijaš, Ančka? Pa menda nič ne slišiš? Samo dragonarja vidiš pred seboj pa njegovo sabljo!“
„Saj vas gledam. Tako slepa nisem, da bi imela Vas za dragonarja!“
„ Lej jo, kako se košati! E, nič se ne boj, tudi tvoje bučice se bo prijelo ivje! Le čakaj! Kam sem vtaknil pa klešče! No, rad sem hodil v hribe vino merit. Doma se mi je ponoči sanjalo o njej. Kožo je imela kakor papir. Bleščečo in belo in mehko! Take izkušnjave so me obdajale, kakor svetega Antona, o katerem govore negodni ljudje, da je v hudih napadih večkrat kar v mravljišče sedel. Včasih sem bil naravnost neumen. Nisem ne videl, ne slišal, samo po ušesih mi je zvonilo, kakor bi noril zvonce v lobanji. Enkrat sem se ji zdel bled in vprašala me je, če sem bolan. Seveda sem bil bolan, na srcu bolan, pa še kako, a molčal sem kakor grob. No, pa ti jo vidim nekega dne v kuhinji vso obvezano in črno pod očmi. Z moškimi sem govoril v hiši, nje pa ni bilo blizu. Izmuznil sem se se skozi kuhinjo in tam sem jo vprašal. Križ božji, kakšna je bila! Zatečena, marogasta, vsa obun-kana. Rekla je: „Padla sem.“ V kuhinji se spoteknila v temi ob škaf, ki ga je dekla nerodno postavila, pa je padla med drva ob ognjišču. Kaj pa še, sem si mislil! Dedec te je oklestil, ta zverina pek-
lenska! Bolehal je, pa ga je menda jezilo, da je ona zdrava, To sem mu privoščil bolezen! Ko sem videl, kako mu lezejo oči nazaj v glavo, bi se bil najrajši smejal. Gledal je grdo in stekleno, v prsih mu je pela žaga, pa se le ni hotel vleči. Nazadnje ga je le izvilo. Ona — žena — pa je bila vedno progasta in polna rogov. To pot je imela bunko sredi čela, drugič pod očesom, pozneje spet je nosila za ušesi s krvjo podpluto liso.
„Kaj se vam pa tu dela?“ sem vprašal.
„Toliko je pri nas te šare“ — je rekla ponižno, „pa človek v temi kam telebi!“
„Kaj pa mož, še kaj vstaja?“
„tie včasih!“
„Po pravici ti pravim, Ančka, glej, samo zato je vstajal, da jo je tepel. Samo-golt človek je bil, vsem ljudem nevoščljiv in ko je videl, da bo kmalu po njem, ni ni privoščil nikomur več zdravja, vsakega ni mogel tepsti, ženo je pa lahko. On bo umrl, kaj ne ona bo pa živela. Njega bodo zasuli z zemljo, da tam segnije, ona bo dobila pa drugega in se ž njim dobro imela. Najrajši bi jo bil spravil še sebi izpod nog, da bi bi! sam laglje umrl. Zato jo je tolkel. Pozneje sem izsrkal kakšno besedo o tej stvari iz njenih ust. Če je slutil, da sedi v veži, v kuhinji ali v sosednji sobi in je zamaknjena v to ali ono delo,, se je splazil iz postelje kakor tat, vzel palico iz kota in jo nenadom osmodil od zadaj, koder je priletelo. Ofrfelela je kakor ptica.
„Kaj pa je?“ je vprašala, ko je prišla malo k sebi.
„Kaj si se pa smejala, kaj? Moje smrti se veseliš, ti mrha nesramna!“ —
„Takrat-je bil že čisto ob sapo. Davilo ga je in sesedel se je, kakor bi ne imel več kosti, da bi ga držale po koncu. Roke, noge, trebuh in glava — kar vse skupaj je padlo na en kup, kakor iz desetih deščic izložena zidarska mera, ki je že preveč obrabljena in razmajana. Če jo je dosegel, jo je tudi sunil iz postelje v rebra ali v pas. „Kaj se pa maješ in ziblješ kakor bi se satanu dobrikala, hudir-jevka!“ je sopel in se davil s sapo.
„Ko je umrl, sem si oddahnil, kakor bi se bil skopal iz blata. Nekako legak sem bil in nepretrgoma sem žvižgal in pel. Vse mi je bilo všeč na svetu, vse prijetno in pravo. Kamor sem pogledal, sem videl veselje. Na polj, na cesti, v hiši in povsod. Počakal sem, da je pokopavanje dobro minilo, pa sem jo mahnil nekega popoldneva v hribe. Kar povedal ji bom, kaj mislim, sem sklepal spotoma. Na mesec prislužim toliko in toliko, vmes pa še kaj kane. Za tisto pa, kar ima ona, ne vprašam. Kakor hoče, tako pa naj s svojim dela in ukrepa .In še nekaj mi je prasknilo v glavi, da me je kar pot oblil. Kaj pa če je ona v drugem stanu? Pa sem se tudi sam s seboj pobotal! Le naj bo, če je. Je že moralo tako priti. Otrok je pa nedolžen, kakšen pa!
„In v takih pomenkih s svojo lastno modrostjo sem je brisal navkreber. Spomlad je bila in kobilar je žvižgal po smrekovih vrhovih. Divji zajci so mi letali preko pota in mislil sem, da ne bo nič prida.
(Dalje prihodnjič.)
F
Težka izguba sociaii.e demokracije: Slavni nemški delavski voditelj Avgust Bebel, umrl v Curihu dne 13. julija v 74. letu svoje starosti.
Balkanske številke po bukareškem miru.
Ker je vprašanje mej med Bolgarijo in njenimi nasprotnicami po bukareškem miru definitivno urejeno, je mogoče zdaj podati številke o obsegu in prebivalstvu ozemlja, ki ga pridobe posamezne balkanske države.
Žrtev glediške krize: G. Anton Verovšek, član slov. gledišča v Ljubljani, si je nakopal v izvrševanju svojega poklica bolezen, ki se mu je opasno oslabšala vsled sedanje bede naših igralcev.
Srbija dobi del'kosovskega, del bi-toljskega in del solunskega vilajeta —-skiipaj okroglo 32.000 kvadratnih kilometrov z 1,110.000 prebivalci.
Črna Gora dobi velik del sandžaka novopazarskega, okolico Plave in Gusinja, Djakovico, Peč in oni del skadrskega vilajeta, ki ji ga je pripoznala poslaniška konferenca v Londonu; skupaj kakih 7000 kvadratnih kilometrov z 230.000 prebivalci.
Grčija dobi Epir, južni del Makedonije, Solun z zaledjem, Seres, Dramo, pristanišče Kavalo in otok Kreto — okroglo
45.000	kvadratnih kilometrov z 1,520.000 prebivalci. Pripade ji poleg tega še večina egejskih otokov.
Bolgarija dobi del odrinskega, del solunskega in del kosovskega vilajeta — skupno 40.000 kvadratnih kilometrov z
1.060.000	prebivalci. Od te pridobitve pa je treba odšteti ozemlje Turtukan-Dobrič-Balčik, ki ga je morala odstopiti Romunski. Ker meri to ozemlje okroglo 7000 kvadratnih kilometrov in šteje 260.000 duš, se poveča Bolgarija v resnici samo za
33.000	kvadratnih kilometrov in 80.000 prebivalcev.
Albanija bo obsegala večino skadrskega , severni del janinskega ter dele kosovskega in bitoljskega vilajeta, t. j. do
32.000	kvadratnih 'kilometrov in 880.000 prebivalcev.
V celoti merijo in štejejo balkanske države po sklepu miru:
Srbija 80.000 kvadratnih kilometrov
—	3,600.000 prebivalcev;
Črna Gora 16.000 kvadratnih kilometrov — 480.000 prebivalcev;
Grči j a 110.000 kvadratnih kilometrov
—	4,100.000 prebivalcev;
Romunija 138.000 kvadratnih kilometrov — 6,260.000 prebivalcev, in
Bolgarija 129.000 kvadratnih kilometrov — 4,600.000 prebivalcev.
Turčiji ostane, ako obvelja londonski sklep glede turško-bolgarske meje, v Evropi samo še 20.000 kvadratnih kilometrov
ozemlja in 1,400.000 duš; to število je zato tako veliko, ker je vračunano vanj seveda prebivalstvo Carigrada.
Da se je povečala Grčija tako daleč preko mere svojih sil in zasluge svojega orožja, je edino krivda Bolgarije, ki je začela zločinsko vojno proti zaveznicama in vsilila s tem Srbiji zvezo z Grki. Sicer pa je v očividnem interesu jugoslovanske stvari same po sebi, da se je zmanjšala država, ki se ji je odrekla tako javno in krvavo. Bolgariji, kakršna je zdaj, bo v bodoče manjkalo sil, da bi pretila obstanku jugoslovanske prvovlasti Srbije — Grki pa, najsi bodo še tako močni, sploh niso fantje za takšno rabo.
Čudno se zdi na prvi pogled, da dobi Bolgarija več ozemlja kakor Srbija, pa manj prebivglstva; ako pa se spomnimo, da so gospodarili Bolgari med nevojujočim turškim prebivalstvom kakor volkovi v ovčji staji, in pomnožimo prebivalstvo njihovih teritorijalnih pridobitev za približno število žrtev bolgarskega „slovanstva“, izgine ta razlika takoj.
Po zanesljivih vesteh iz Belgrada se pomnoži srbska armada z novim prebivalstvom tako zelo, da bo štela v bodoči vojni okroglo pol milijona operacijskih čet, izključivši posadke, tren itd. K temu se pridruži še moč črnogorske armade, ki se dvigne gotovo tudi do
50.000	mož. Treba je nadalje vpoštevati, da je je pripravljeno med obema državama dalekosežno zbiižanje gospodarskega in vojaškega značaja; Srbija prevzame troške za črnogorsko armado, s tem pa tudi njeno preureditev v zmislu modernih zahtev, tako da pride v kaki poznejši krvavi preizkušnji junaštvo naših črnogorskih levov še čisto drugače do veljave kakor doslej. To vojaško ojačenje Srbije in Črne Gore bo rodilo kmalu svoje posledice v evropski politiki, zakaj glas, ki ga spremlja rožljanje polmilijonskega gozda bajonetov, seže tudi pri slepih in gluhih diplomatih v deveto vas.
Ker sta se Avstrija in Rusija odpovedali zahtevam po reviziji bukareškega miru, ga smemo smatrati za definitivnega; avstrijski rezervniki se vračajo v svoje zapuščene domačije, angel pokoja plava nad okrvavljenim Balkanom, in kljub maščevalnemu sopihanju tepenega in osmešenega Ferdinanda in sliši vedno razločneje glas o novi balkanski zvezi, h kateri pristopi tudi Romunija; ako bo hotela Bolgarija dihati, se bo morala vrniti na pot, ki jo je vo-
dila že enkrat k Lozengradu, Luleburgasu, Čorluju in — v Odrin ... Na tej nujnosti sloni naš up, da porečemo enkrat spet, in takrat za vekov veke:	silni most
j ugoslovanskega^ bratstva in edinosti sega od Adrije do Črnega morja, zakaj Bolgarska je zavrgla svojo tatarsko-Švabsko politiko in se vrnila pod nezmagljivi prapor Slovanstva!
G. Anton Verovšek v glavni ulogi Calderonovega „Sodnika Zalamejskega“, ki ga je igral preteklo 8	■ jesen.
Avgust Bebel — mrtev. Porušil se je mogočen steber socialne demokracije, ‘ugasnil je bojeviti duh enega najsilnejših braniteljev in prvoboriteljev zatiranega proletariata. Avgust Bebel, vodja nemške socialne demokracije, je umrl dne 13. avgusta v Curihu. Kaj pisano je bilo življenje tega moža. Rodil se je v Kölnu kot sin podčastnika, dvanajstleten osiroti, dado ga učit strugarstvo. Tudi svetla sablja mika dečka — toda življenje obrne drugače. Dvanajstleten se osamosvoji v Leipzigu in splava z nekimi začetniškimi razmahi v politično morje. Izprva — elemente svoje naobrazbe je pridobil baje v katoliških društvih — ni niti svobodoumen; je proti politiki v delavskih organizacijah in proti Lasallovim naukom. Izvoljen leta 1867 se oglasi v zevernonemškem držav-
Oboleli slovenski igralec g. Anton Verovšek na zdravljenju v Kraljevici; na levi g. J. Bettetto, basist dvorne opere na Dunaju, bivšijjčlan slovenske opere v Ljubljani.
Mirovna konferenca v Bukarešta: Palača zunanjega urada, kjer so se vršila pogajanja.
nem zboru kot poslanec saške ljudske stranke, v svojih nazorih še nekakšen meščanski svobodomislec. Leto dni nato se Savel prepavli — Bebel stopi med borca marksizma in mu sledi kot prostak, kot vodja med vodji, kot maršal njegov, zvest do smrti. To je posledica znanja z Lieb-knechtom, in morda njegova največja zasluga za nemško socialno demokracijo. V času Beblovega delovanja beleži zgodovina njegove stranke marsikak triumf organizacije in solidarnosti; tako združenje ei-senaških socialnih demokratov in lasal-lovcev 1. 1875 in ustanovljenje nemške socialnodemokratske stranke kot dela internacionale. Beblove zasluge za delavstvo in človeštvo lahko izmerimo po tem, da je sedel zaradi veleizdaje dve leti v ječi, vsega skupaj pa v svojem življenju 57 mesecev. Človek, ki ga srednjeevropska justica toliko preganja, je gotovo plemenit in genialen. Bebel je bil izmed najsijajnejših govornikov nemškega parlamenta ter globok in širokogleden pisatelj. Malo je naobražencev, ki bi jim bila neznana njegova knjiga o „Ženi in socializmu“. V političnem boju je bil nevaren, toda pošten protivnik. Ob grobu 74 letnega starca ne žaluje le osirotela stranka; vsa Evropa se klanja častitljivi senci enega svojih najvišjih mož.
Grobišča pred Odrinom. Srbski vojak je zadovoljen z majhnim, ne boji se nobenega pomanjkanja; ali kadar je dal za domovino življenje, hoče imeti sam svoj blagoslovljeni grob — on noče čakati budnice sodnjega dne v skupni jami. In zato se širijo na vseh krajih, kjer je trlo srbsko junaštvo sovražno moč, ogromna grobišča, gomila pri gomili, križ ob križu; posebno turobna je veličanstvenost teh mrtvaških njiv pred Odrinom, kjer je padlo na tisoče in tisoče srbskih borcev za Kajna-Bolgara. Tu spe junaški Srbi večno spanje poleg bolgarskih sobojevnikov; s svojo krvjo so kupili Bolgariji Odrin — v zahvalo pa je obljubila Bolgarija sovražnikom Srbije, da primaršira v Belgrad; nobena bolgarska usmiljenka ni pogledala srbskih ranjencev, nobeno bolgarsko oko se ne rosi ob misli na srbske grobove . .. Bolgarski oficirji in vojaki so zasmehovali srbske čete, vračajoče se iz Trakije, Bolgarija je ukradla Srbiji odrinski vojni plen, bolgarska armada je zavratno navalila na Srbe, bolgarski pesniki so navduševali svoj narod
za zverinstva, ki so se godila v Knjaževcu in Makedoniji, glasno, pred vsem svetom so povedali Bolgari, da nočejo biti Slovani — pri nas pa se najdejo naivni ljudje, ki zahtevajo, naj služimo slovanski stvari s tem, da molčimo o tem peklenskem ži-vinstvu! Ne in stokrat ne: narod, ki hoče ljubiti brata, mora sovražiti nebrata; in boj Srbov proti Bolgarom ni bil bratomoren boj — bil je sveta, pravična vojna zoper nečloveške hlapce naših lastnih sovražnikov . . . Slovansko bratstvo ni rodoljubna fraza, izkaže se z mečem v roki: šele tisti dan, ko bo^padal Bolgar za Srba, kakor je umiral Srb za Bolgara pred Odrinom, bomo imeli povod, videti v njem Slovana.
Veteran Radeckega. V Zalem Logu pri Železnikih živi mož Jernej Špik, rojen 1. 1832 v Novakah na Primorskem. Kot majhen deček je prišel v Zali Log, kjer je dočakal svojo sedanjo starost. L. 1852. je oblekel „suknjo belo“ cesarskega grenadirja, služil 8 let in se bojeval 4 leta pod znanim Radeckim. Bil je dvakrat v ognju in večkrat v smrtni nevarnosti. Dandanes živi v veliki bedi; moči so mu popolnoma odpovedale, njegova edina opora je beraška^ palica. Pomoči ne dobiva od nikoder. Želeti bi bilo, da se ga spomni vlada ali kako veteransko društvo ; pogled na stradajoče veterane je namreč zelo slabo sredstvo v povzdigo avstrijskega patriotizma.
Mirovna konferenca v Bukarešti se
je vršila v palači zunanjega urada, ki priča, da je Bukarešt moderno mesto, ki ga ne nazivljejo po krivici balkanski Pariz. Priobčujemo tudi sliko romunskega ministrskega predsednika Majoresca, ki je vodil pogajanja. Majorescu je mož velikih diplomatskih zmožnosti, fin politik, pa tudi brezobzirno energičen, kadar je treba; o tem so se morali prepričati Bolgari, ko jih je opomnil prav neusmiljeno, da jim ne pristoja zavlačevati pogajanja, ko so prišli prosit za mir. Kot politiku mu pač ni bilo para na konferenci — izvzemši seveda Pasica, ki ga še za par glav nadkriljuje.
Kavala. Kavala je znamenita bivša turška luka na Egejskem morju in glavno mesto Dramskega sandžaka v bivšem solunskem vilajetu. Kavala ima 20.000 prebivalcev in znamenito tvornico duhana, v kateri je zaposlenih do 5000 delavcev. Tu se je rodil Mehemed Ali egiptovski, zgra-ditelj znane mošeje in mohamedanskega semenišča v Kavah. Ker je Kavala glavna trgovska luka in vrata severovztočne Makedonije, znamenita po svojem izvozu sadja in duhana, ni čudo, da so se zanjo strastno pulili Grki in Bolgari na mirovni konferenci v Bukareštu. Sila dejstev je naposled primorala Bolgare, da so jo odstopili
F.
' "i
Carska rodbina: Nikolaj II. v krogu svoje obitelji.
Grkom, seveda z željo, da naj jim jo velesile „prirevidirajo“ nazaj. Rusija se je lotila te nehvaležne naloge; ko pa je videla, da utegne njen zgled roditi slabe posledice na Jugoslovanom toli sovražnem Dunaju, je rajša opustila svojo zahtevo. Tako je bila Avstrija osamljena s svojim hrepenenjem po skrčenju srbskih osvojitev in je utihnila — Bog sam ve, kako nerada .. .
Veteran Radeckega v Zalem Logu pri Železnikih: Jernej Špik, rojen 1.1832.
Cvetlični dan na Vranskem. — Zlet vranskega „Sokola“ na Ločici. C. M. podružnica na Vranskem je priredila v nedeljo, 3. t. m., cvetlični dan v prid C. M. D. Marljive gospodične in gospodje so pridno razpečavali cvetlice. Kogar smo srečali v trgu, vsak je bil okrašen s šopki ciklam. C. M. D. pa je vrgel cvetlični dan lepo vsoto 178 K. Isti dan popoldne je priredil „Sokol“ zlet na Ločici, kjer se je vršila tudi javna telovadba. Nastopile so članice in člani z ljubljanskimi prostimi vajami, vrsta članov pa na orodju. Največje zanimanje je vzbujal tek na daljavo 200 m. Pri telovadbi je bilo navzočih mnogo Vrančanov, še več pa kmečkega ljudstva, kateremu j e telovadba zelo ugajala.
Naš priljubljeni igralec g. Anton Ve-rovšek, član slovenskega gledišča v Ljubljani, je težko bolan in se zdravi v hrvaškem morskem . kopališču Kraljevici. Prehladil se je to zimo pri vprizoritvi „Veselih žen Windsorskih“ (v ulogi Falstaffa); neznosna skrb, negotovost in stiska, povzročena po naši sramotni glediški krizi, pa je prispevala ostalo k opasnemu omajanju njegovega zdravja. Žalosten znak je slovenske brezbrižnosti, da se ne najde v takih škandalnih razmerah vsaj par mece-natov, ki bi nlajšali nekdanjim ljubljencem našega glediškega občinstva njih sedanjo nezasluženo preizkušnjo . . . Poleg civilne priobčujemo sliko g. Verovška v glavni ulogi Calderonovega „Sodnika Zalamej-skega“, ki jo je ustvaril lanftako mojstrsko, in razglednico iz Kraljevice, ki ga kaže v čolnu poleg znanega slovenskega basista g. J. Bettetta. G. Bettetto je pustil nehvaležno domovino in postal član dunajske dvorne opere; izvolil si je boljši del, ki mu ne bo odvzet . . .
Kongres narodnih strokovnih organizacij.
Na tam pomembnem sestanku, ki se je vršil v Ljubljani dne 15. in 16. t. m., so
bile zastopane v velikem številu narodne strokovne organizacije s Kranjskega, Štajerskega in Primorskega; program kongresa je obsegal vrsto temeljitih narodnogospodarskih i. dr. poročil, resolucije kongresa se lahko smatrajo za izhodišče važne nove smeri v našem narodnem gibanju; to priznava enodušno vse narodno časopisje, ki je priobčilo o kongresu samem tudi obširnejša poročila. Povodom kongresa je poselilo Ljubljano v nedeljo nad 900 tržaških Slovencev, ki so jih pričakovali Ljubljančani v gosti množici na kolodvoru. Navdušenje so prinesli Tržačani pač sami s seboj — Ljubljana ga je pokazala bore malo. Gostje — razen Tržačanov je prišlo tudi mnogo Gorenjcev in Dolenjcev — so počastili Ljubljano z veličastnim izprevo-dom po njenih ulicah in priredili navdušene ovacije pred Prešernovim in Vodnikovim spomenikom. Sledil je impozanten manifestacij ski shod v Mestnem Domu, popoldne
—	ob prav naklonjenem vremenu — pred-stana Nušičevega „Kneza Semberijskega“ na prostem v Tivoliju, in zvečer živahna veselica v Narodnem domu. Kongres, ki je bil predvsem delavska manifestacija, je pokazal in potrdil veselo dejstvo, da se slovensko narodno delavstvo zaveda ne le svojih narodnih dolžnosti, marveč tudi svojih narodnih pravic in stopa s krepkim korakom v prvo vrsto činiteljev, poklicanih k borbi za naš narodni in socijalni napredek.
Slike h kongresu narodnih organizacij in vprizoritvi „Kneza Semberijskega“ so morale, žal, izostati', krivo je deloma slabo vreme, ki je zabranilo našemu uredniku fotografiranje, ko je bil navzoč, deloma fotograf, ki smo ga naročili drugi dan, pa nas je pustil na cedilu. Ker pa se „Knez Semberijski“ prihodnjo nedeljo ponovi, upamo, da lahko priobčimo ilustracije vsaj še o tej prireditvi.
Električni čudeži.
Čoln brez krmarja — Letalo brez letalca — Fotografija z brezžičnimi aparati — Leteči ogleduh — Spojenje fonografa s pisalnim strojem — Spretnost ameriških izumiteljev
—	Telefonsko nadzorovanje srca — Kardio-fon — Aparat za registriranje vročice.
Značilno je za našo dobo, da preisku-šajo vsak novi izum pred vsem glede njegove porabnosti za vojno in uničevanje človeških
življenj in da zagotavlja baš takšna sposobnost izumitelju največji dobiček. Ko je razkazoval julija meseca 1. 19-11. Niirnberžan K. Wirth prvikrat svoj električni čoln na Wannskem jezeru, so prerokovali tej umni uporabi prenosa električnih valov splošno ogromno bodočnost. Wirthov „samokrmilni“ čoln je motorni čoln z akumulatorsko baterijo; v aku-
Mirovna konferenca v Bukareštu: Romunski ministrski predsednik Majorescu, ki je vodil zasedanja mirovnih delegatov.
mulatorjih nabrano silo izprožujejo električni valovi, izhajajoči od oddaljenega pošiljalnega aparata, ki ga ima čoln na krovu. Pritisk na tipalnik pošiljalca — pa je motor pognan, čoln odplove, obrača se na desno in na levo, ustavlja se in plove nazaj, bliskajo se signalne svetilke, zvon zapoje na krovu — vse brez neposrednega sodelovanja kake osebe, samo vsled neznatnih prijemov na oddaljenem po-šiljalcu. Jasno je samo po sebi, da je mogoče voditi namesto čolna tudi torpedo s kake stalne, zavarovane točke v poljubni smeri proti sovražni ladiji. Za hrambo obrežja bodo takšni krmljivi torpedi naravnost idealno o-rožje.
SSV'iii'i-'*''"-'! •
,
x ,

: •' /f L	... -
- j- ^ w:::in ÜkJi

-jKfrv ' V-, ni fi iv	A,
t v
\

‘a £? a iilpSNiSčr*
sa..u ''m&š&'
L -	-•	B.'- ■ V - tF^V:

/	, m ^ •	• I
V v.,
-
3-:
Bolgarski dolg, poplačan z napadom pri Zletovski reki]: Grobovi srbskih junakov pred Odrinom.
Z bližnje Hrvatske: Pogled na mesto Karlovec.
Kar je dosegel Wirth s svojim čolnom precej dovršeno na vodi, poizkuša zdaj letalec J. Suwelack v zraku z letalom brez posadke. Konstruirati hoče avtomatično, stabilno letalo, ki se da voditi iz daljave s pomočjo brezžične telegrafije. To letalo naj omogoči razgledavanje sovražnih čet, trdnjav in ladij ter njih obsipanje s bombami, ne da bi tvegal pri teh nevarnih podjetjih kak letalec svoje življenje. Leteči ogleduh, ki ga je mogoče uspešno rabiti seveda le ob mirnem, jasnem vremenu, priplove n. pr. s pomočjo brezžičnega vodstva nad kako trdnjavo; ko je na pripravnem mestu, se brezžično izproži fotografski aparat, napravi se par fotografij, in letalo se umakne, pokorno daljnemu vodniku, ki stoji na trdnih tleh. Avtomatično letalo Suwelackovo ima tudi nalogo, metati na brezžično znamenje dinamitne bombe iz velike višine na sovražna mesta ali ladije. Izumitelj goji velike upe v uspešno izvršitev te naloge; saj pa je njegova naprava tudi šele potem res rabna in dragocena za moderno vojevanje.
Ameriški izumitelji se zde manj bojeviti od evropskih, ki se vprašujejo pri vsaki stvari najprej, ali je mogoče moriti z njo ljudi. Neki ameriški izumitelj hoče prekositi znani nam fonograf z novo pripravo, ki prenaša govorjeno besedo naravnost v strojepis. Vsak glas, ki ga izgovarjajo človeška usta, se o-znači s svojim glavnim zvokom in se fiksira mehanično s pomočjo elektrike. Razume se, da je ta izum šele v povojih, toda spričo spretnosti in ostroglednosti ameriških izumiteljev ni dvoma, da zagleda, kakor nekdaj pisalni stroj, tudi prva naprava za prenašanje govorice v pisavo, luč sveta v Ameriki.
Moderna tehnika pa ne stremi samo za tem, da posnemlje delovanje človeških organov mehanično, marveč tudi, da ga trajno nadzoruje in registrira. Iz složnega sodelovanja medicine s tehniko se je porodila cela vrsta aparatov, s katerimi se da kontrolirati delo srca ponoči in podnevi, v kopeli, med znojenjem ali v spanju: pojemanje in naraščanje srčnega utripa zabeleži aparat avtomatično s krivuljo na papirnatem traku. Dr. Lilienstein je tudi konstruiral pripravo z imenom „kar-diofon“, ki dela zvočne pojave srca — takozvane srčne glasove — slišne s pomočjo telefona na poljubno razdaljo, tako da zdravnik lahko preiskuje težke ali nervozne bolnike iz sosednje sobe; ta priprava pa služi tudi izborno pri nevarnih operacijah, kjer je potreba še enega zdravnika za trajno nadzorovanje srca: zdravnik si pritrdi oba telefonska slušalca na ušesi, tako da ima obe-dve roki prosti. Poleg te velekoristne priprave so izumili zadnji čas tudi aparat za registriranje vročičnih temperatur, ki nudi zdravniku dragoceno pomoč pri diagnozi in zasledovanju
učinka raznih zdravil ter je mnogo zanesljivejši in priročnejši od starega vročičnega toplomera. — Tako je torej vsekakor tolažilno, da izumitelji ne posvečajo svojih naporov zgolj izpopolnjenju motilnega orožja, marveč tudi napravam, ki pomagajo lajšati trpečemu človeštvu njegovo gorje.
„Junaki svobode“, teh osmero lepih črtic in povesti iz vojne na Balkanu, ki jih obsega knjiga, izšla v «pravništvu „Slov. Ilust. Tednika“, so našli odmev med našimi naročniki. Dan za dnem nam prihajajo obila naročila, tako da bo v kratkem, ako bo šlo tako naprej, vsa zaloga razprodana. Knjiga pa je tudi res po ceni. Za naročnike stane broš. 1'50 K, vezana 2‘80 K. Kdor je še nima, naj si jo brž naroči.
Bolgarska hvaležnost. Zagrebški „Srbo-bran“ priobčuje sledečo značilno zgodbico iz „bratomorne“ srbsko - bolgarske vojne: Prostak Sava M. je bil poslan na stražo baš v tisti zločinski noči, ko so Bolgari najprej povabili srbske oficirje v goste, nato pa jih poklali na povratku in izvršili v varstvu teme izdajalski napad ob Zletovski reki. Nič hudega ne slutečega obkoli mahoma močna bolgarska četa, zajame ga in ga odvede pred svojega poveljnika. „No, kako: ali nam popustite, vi Srbi?“ praša oficir Savo. „I, kje bi vam! Nobena sila na svetu nas ne pripravi do tega“, odgovori vrli srbski junak. A preden je izustil besede, mu odleti levo uho. Ob
peklenskem grohotanju se začno nato pripravljati naši bolgarski „bratje“, da mu iztaknejo oči. Zaman jih roti ubogi Sava, da ima doma nepreskrbljene otročičke: „Kako naj prehranim sirote, ako mi vzamete luč pogleda!...“ „Slovanska“ srca Bolgarov ne poznajo usmiljenja... Zdajci pa se spomni Sava in reče: „Gorje mi! En kruh smo jedli pred O dr inom, in zdaj mi hočete kopati oči!“ Šele to je genilo krvoloke. „No dobro; ker si se boril za nas pred Odrinom, ti odsekamo samo še desno uho ...“ Tako se je zgodilo. Brez ušes so spodili reveža iz bolgarskega tabora, a poveljnik je klical za njim porogljivo: „Zdaj se pojdi pokazat svojim ljudem in prašaj jih, kdo je večji junak, mi ali Srbi!“ Sava je priblodil ves izmučen do svojcev, ki so se bili med tem umeknili pred bolgarsko premočjo; poslali so ga v bolnico v Skoplje, kjer sta ga videla ruski in francoski zastopnik ter napravila zapisnik o njegovem slučaju in o vseh drugih, ko so Bolgari kopali oči, rezali ranjence na kose, streljali jim v usta in drli živim kožo z glav. Posamezniki so ranjeni tako grozno, da jih še zdravniki komaj prevezujejo, ker ne morejo prenašati strašnega kričanja mučenikov, izmrcvarjenih po „slovanskih“ ljubčkih naših bolgarofilov...
Zahtevajte povsod „Slovenski Ilustrovani Tednik“!
Cvetlični dan na Vranskem dne 3. t. m.: Dame, članice Vranskega	Zlet Vranskega „Sokola“ na Ločici: člani in članice \canskega
Sokola, ki so sodelovale pri cvetličnem dnevu.	„Sokola“.
Trgovci, peki!
Drože (kvas) iz odlikovane slovenske tovarne drož IV. SUBAN, Trst, ulica Georgio Vašari 10, so dosegle dosedaj vsepovsod najboljši sloves. Naročajte pri -------narodni tvrdki, ki vam postreže po konkurenčnihcenah.-----------
MARKO STOJAN:
Za svobodo in ljubezen.
Roman z Balkana.
Vse pravice pridržane.	27. nadaljevanje.
Mr. Brown je pokimal z glavo:
„O tem sem prepričan trdno; rekel vam nisem zgolj zato, ker je odveč pripovedovati človeku, kar razodenejo naposled dejstva sama. Toda prosim — kaj vas nagiblje k tej domnevi?“
„Gotovo je sicer, da se je Kemal vkrcal in da hoče po morski poti v Solun, ki mu je najugodnejše izhodišče za beg v Albanijo. Po suhem bi šlo morda hitreje, a nikdar tako neopazno: to je že nekaj, če se mu posreči, da ne pusti na vsej tej veliki razdalji nobene sledi za seboj . . . Mož pa gotovo ni naiven in ne pričakuje, da opustimo lov zaradi sinočnega neuspeha; stavim, da si je zagotovil obenem s ,Ha-numo‘ tudi drugo, boljšo ladijo; jadrnica mu je služila samo v to, da nas je prevaril v Carigradu ih se rešil iz njegove neposredne bližine, v prvem pristanišču — saj veste, da se ustavljajo parniki marsikje ob Bosporu — pa je prevzela njega in njegovi jetnici dobra, brza ladija, ki ga prepelje v Solun hitreje od ,Hanume‘ in tudi — varneje. To je moral vendar vedeti, da ga vjame vsak otrok, ako bi resno mislil izvršiti svojo nakano s takšno počasno lupino na jadra . . .“
Vsi so pritrdili temu dokazovanju; Ivan pa je zaključil:
„Morda nam priskoči slučaj, da zasledimo na tej ali oni strani ožine, s katero ladijo se vozi razbojnik; ako ne, pa smo v Solunu prav gotovo prej od njega — in toliko spretnosti si smemo menda že pripisati, da izberemo svojo divjačino izmed pasažirjev treh ali štirih ladij, na katerih se ustavi naša sumnja.“
Dušan, Wheeler in Kazakov so stali med tem dalje stran in delali v svojem razgovoru do pičice enake zaključke.
„Naša reč obeta postati še jako zanimiva,“ je menil Kazakov naposled zelo mirnodušno in pokimal s svojo obvezano glavo. „Odkar sem izgubil konec ušesa, verujem trdno v resnobo tega podjetja...“ „Mr. Brown menda tudi“, je dejal poročnik Wheeler. „Ali gospoda že vesta, da bi nasv spremil rad do konca aventure?“ „Čemu ne?“ je rekel Dušan. „Možje prav simpatičen; mislil sem, da najdem ošabnega, prenasičenega bogatina . . . zdaj pa vidim, da je povsem navaden človek; samo dozdeva se mi včasi, da je na tihem zelo nesrečen . . .“
„In to je res“, je pripomnil važno Wheeler, ki je poznal Brownovo nesrečo v vsej njeni krutosti, in vedel, kako zelo je bila podobna Dušanovi in — njegovi. „Mr. Brown ima v svojem življenju poglavje, ki ga ne privoščim nikomur izmed nas. Midva, gospod Jurišič, lahko še izbriševa, kar nama je napisala usoda v knjigo dni, on pa — nikoli. Več vam ne smem povedati; toda če ostanemo dolgo skupaj, vam razodene slučaj nemara mnogokaj, o čemer mi nalaga dana beseda molčanje.“ Kmalu nato so povabili naše znance v obednico, kjer jih je čakala kneževska večerja.
Dušan je nekaj ugovarjal, da so vajeni skromnosti v takih rečeh in da bi mu
bili že hvaležni do smrti, če jim ne bi storil drugega kakor to, da jim je dal na razpolago svojo brzo „Florido“. Toda Mr. Brown je odgovoril z bledim usmevom: „Spali tako ne boste nocoj — to si lahko mislim, gospodje . . . Privoščimo si
torej krepčilo v drugi obliki, in povrhu še kozarec dobre pijače. Saj mi morate dovoliti, da sem nekoliko sebičen pri vsej stvari: po navadi sem sam in samcat na svoji ladiji — storite mi torej uslugo in bodite par ur jetniki pri moji mizi. . .“
Tako strašen seveda spet ni bil pogled na umotvore Brownovega kuharja; „jetniki“ so sedli pogumno na svoja mesta in si privezali duše s takšno vnemo, da nazadnje — kljub resnobi ure — niti ni manjkalo žive veselosti . . .
Kmalu po večerji so se vrnili zopet na krov, da se ne bi zgodilo neopaženo kaj važnega.
„Florida“ je plula v polagnih lokih sem ter tja pred vhodom ožine, približevala se galipoljskemu svetilniku, ki se je bliskal nedaleč od njih, in se spet oddaljevala od njega. O kaki „Hanumi“ pa ni bilo sledu, in vsi so spoznali, da je imel Ivan prav: Jerica in lady Helena sta zdihovali v kajuti enega izmed parnikov, ki so jih bili srečali.
Katerega? Odgovor na to vprašanje jim je moral prinesti jutrišnji... pojutrišnj dan . . .
Proti jutru so poizkusili spati; toda očesa ni zatisnil nihče razen Marka. Tako zelo je bil vajen ta mož trpljenja in udarcev usode, da ga niti smrt tovariša Jova ni mogla zmotiti v tem, kar je smatral za pravo in zdravo: vleči se k počitku in
spati, kadar si postoril svojo dolžnost. Junak je smrčal v svoji kabini na žive in mrtve; le zdaj pa zdaj se je obrnil in zamrmral v srditem snu, ki mu je slikal borbo z arnavtskimi morilci in sladkost obljubljenega maščevanja.
Ko se je zasvitala zarja, je našla naše znance zopet na krovu; prvi so bili Dušan, Ivan in poročnik Wheeler, a tudi Brown je prišel kmalu za njimi.
Ladij e v galipoljskem pristanu so dvigale sidra in plule proti dardanelski ožini; tako naglo pa ni plula nobena, da bi bila prehitela „Florido“, ki je švignila naprej kakor postrv po bistrem tolmunu.
„Hanume“ ni bilo videti nikjer; in tudi na drugih parnikih ni bilo opaziti sumljivega znaka.
Nestrpnost naših znancev se je umikala spoznanju, da jim preostaja samo — čakati do boluna . . .
Spravljali so se s krova; samo Ivan in Dušan sta stala še na palubi ter zrla za črnim, po vsem videzu trgovskim parnikom, ki je plul tisti hip mimo „Floride“.
Rusija se je odpovedala „reviziji“ bukareškega miru glede Kavaie; bivša turška trdnjava v Kavali.
Lenivost
ni vedno slaba lastnost, marveč prav mnogokrat bolezenski pojav, ki ima skoro vedno svoj vzrok v slabem prebavljanju. Kdor hitro in lahko ne prebavlja, je večinoma slaboten in malokrven, za-
kaj kri se mu prepočasi prenavlja. Takim ljudem seveda nedostaja potem tudi sposobnost za delo in svežost, ki ju opažamo pri ljudeh ob normalnem prebavljanju. Staro izkušeno, zanesljivo učinkujoče, milo zdravilo, ki olajšuje prebavljanje, so Feller-jeve odvajalne rabarbara kroglice z znamko „Elsa-
kroglice“. Te zbujajo tek, pospešujejo prebavo, odpravljajo krče, pospešujejo redno blatenje in boljšajo kri. 6 škatlic za 4 krone pošilja franko lekarnar E. V. Feiler v Stubici, Elzatrg št. 280 (Hrvaško) kjer se dobiva tudi sloveči Fellerjev „Elsafluid“ en tucat za poskušnjo za 4 krone.	Si . . .
Niti na um jima ni prišlo, da bi utegnil kdo na tem parniku obrniti svojo pozornost na jahto Mr. Browna.
Ali — motila sta se!
Na mostičku turške ladije je stal poleg kapitana^visok, sivobrad mož v mornarski obleki. Že ves čas je tiščal ta mornar daljnogled na oči in motril ladijo za ladij o, kjer bi zapazil kaj sumljivega.
Nič — venomer nič — bili so še varni. . .
Krčeviti pritisk Jeričinih rok, ki so se oklenile Helenine desnice, je pričal o njeni radosti nad to novico.
Arnavt pa je objel deklico še enkrat s svojim temnim, strastnim pogledom, obrnil se in šel mrmraje v drugo kabino, ki jo je bil prihranil zase in za svojega brata.
„Za petami so nam, Isa.“
„Kdo ?“
„Volkovi, ki smo jim prevzeli plen pred Halilovo hišo. Slede nam na brzem
vrhovni policijski minister na Turškem — zlatnik?“
„Vse eno! Najbrže dospejo toliko prej, da zbobnajo vse mogoče konzule. Ali si pozabil, da je vrhovni čuvar turškega zlatnika — Evropejec ? Ako se vmešajo konzuli, ne uideva izlepa. Da nama odvzamejo ženski, je enkrat ena.“
„Živih ne,“ je siknil Ali Kemal zamolklo. „To se pravi — če bi bila samo Angličanka . . . Saj veš, kakšna je pravica med Skipetari: da brani sam vsak svoje ... In baš zato jim dam pisano, da je vsak trud zaman in vsak poizkus odveč, miroljuben ali nasilen: jaz branim svoje . . .“
„Kakšno svoje?“ je zategnil brat zbadljivo,
„To, kar sem si vzel! Moj sultan je moja pest — jaz branim svoje, in gorje, kdor mi stopi na pot!“ je ponovil Ali Kemal z groznim glasom; oči so se mu zasvetile kakor tigru, ko prisluhne v globoki džungli h korakom bližajočega se sovražnika.
Čez nekaj časa je dodal:
„Zgoditi se nama nima kaj . . . Saj veš, da hranim tu notri skrivnost človeka, ki je stregel padišahu po življenju . . . skrivnost Halila beja.“
Brat mu je pogledal pozorno v oči.
(Dalje prihodnjič.)
A glej! Ka je to ? , . . Počemu stoji ta bela jahta na egejski strani, blizo trdnjave Sid-el-Bahr, kakor da drži parado nad ostalimi ? . . . Mari ni splula prva v Dardanele? ...
Sivobradi turški mornar je položil prst na čelo. To ladijo je videl že sinoči .. . . „Florida“ . . . Nastavil je daljnogled, pogledal še enkrat in zaklel v divjem, neznanem jeziku . . .
Obrnil se je h kapitanu, rekoč mu po turško:
„Ali prehitiš to jahto......vidiš jo,
tam? . . .“
„Mašallah, kako neki? Kakor da bi kokoš preletela orla . . .“
„Hm-hm . . .“ je dejal sivobradec in odšel počasi v kajuto, kjer je sedelo dvoje mladih ženskih — dvoje naših dobrih znank.
Sivec je strgal brado z lica; porogljivo so se zabliščale njegove divje oči . ..
„Mylady“, je dejal, „vaši rešitelji vam slede na svoji jahti... Srečali smo se — ni še par minut od tega; toda oko Skipetara bdi — ne bodo vas oteli! . . .“
Angležinja ga niti ni pogledala; objela je preplašeno Jerico in ji šepnila na uho;
„Pogum, draga moja ! Ali Kemal pravi, da nas naši prijatelji zasledujejo . . .“
parniku z imenom ,Florida, .... ali se spominjaš ? Saj smo ga videli v pristanu...“
Isa Kemal je planil pokoncu; kljub njegovi temni polti in polumraku, ki je vladal v kabini, je videl brat, kako ga je oblila bledica.
„Kaj hočejo z brzim parnikom?“ je jecljal Isa. „Ali se nas mislijo lotiti na odprtem morju? To bi bila brezumna blaznost . . .“
„Kako bi se nas lotili!“ je vzkliknil Ali zaničljivo. „Vidi se, da so ti splesnili možgani, ko si hodil po Dunaju in drugod, da se nabašeš z omiko za avstrijski denar. Ne bodo se nas lotili na morju — o tem ni govora; saj ne živimo več v gusarskih časih. In če bi se — za takšno podjetje je treba vendar kanonov . . .“
„Kaj potem?“ je prašal Isa Kemal, premagujoč svojo osuplost.
„Oni vedo tako dobro kakor midva, da imava preko Soluna najpripravnejšo pot domov. Zasledovali nas bodo — kdo ve, ali naju niso izsledili? — in potem naju počakajo v Solunu . . .“
. „A v Solunu nama prevzamejo ženski in nama napravijo še razne druge neprilike“ ...
„Ah, beži! Mari si pozabil, da je
Iz republike srede: Iz Pekinga, glavnega mesta kitajske republike.
SteekenpfeFd-iilymemieeno milo
prej ko slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote. Priznanostna pisma.	Po 80 h povsod.
Pri upravništvu „Slovenskega Ilustrovanega Tednika“ so izšle sledeče zanimive knjige:
Dr. V. Deželič: „V burji in viharju“, ilu-strovan zgodovinski roman. Prevel Staro-gorski. Broširan izvod 3 30 K, vezan 4 80 K.
Dr. V. Deželič: „V službi1 kalifa“^zgodovinski roman. Prevel StarogorskC. Broš. izvod 2 K-
Marko Stojan: „Za svobodo in ljubezen“, roman z Balkana, /. knjiga. Broširan izvod 1 '70 K-
Starogorski: „Junaki svobode“, povesti in črtice iz balkanske vojne. Broširan izvod K 1'50, vezan K 2-80.
Šenoa Avgust: „Kletva“, roman slovitega hrvatskega pisatelja, prirejen v ljudski izdaji. Prevel Starogorski. Broširan izvod V40 K.
Opomba: Cene vseh teh knjig so označene le za naročnike „Slov. Ilustrovanega Tednika", za ne-naročnike so cene večje.
Krasna ženska srajca za le K 1*95
se dobi bogato vezena, čudovito lepa fazona z gumbi na rami, različno okroglo, poševno ali štirioglato izrezana. Garantirano rumburško trpežno platno! Zaradi opustitve velike tvorniške zaloge se prodajajo po i tej čudovito nizki ceni.
Kdor vzame najmanj 3 I kose jih dobi I/ 1.QC kos samo po * vv
Prodaja jih po povzetju, edino
M. SWOBODA, Dunaj, III./2,
Hiessgasse 13—280.
Pravica žene do — giljotine. V krogih francoskih sufražetk vlada pravkar ogorčenje posebne vrste; razlog mu je, da predsednik francoske republike redno pomilošča žene, ki so obsojene zaradi kakega umora na smrt pod giljotino. Pariške boriteljice za žensko stvar se postavljajo - za svoje pravo v vsakem slučaju, tudi če bi obstojalo v neprijetni poti do giljotine. Na neki svoji skupščini so ostro obsodile načelo pomiloščcnja za žene-zločinke, češ, da vidijo v njem omalovaževanje in preziranje ženskega spola, ter sestavile resolucijo, ki zahteva, da naj se ravna z ženskimi po istem pravu kakor z moškimi. Neki pariški list je stavil ob tej priliki vprašanje ug odnim damam pariške družbe in zname-tejšim boriteljicam ženske stvari. Vojvodinja Uzes je odgovorila kratko in značajno: „Zločin nima spola.“ Bojevita gospa dr. Pelletier pravi: „Oba spola morata biti enaka pred volilno žaro in pred giljotino.“ Njena hrabra tovarišica Auclertova veli: Galanterija, ki ne želi videti ženske na morišču, pomeni enako ponižanje ženstva kakor vsaka druga galanterija.“ Gospa Deflonova, predsednica komisije za proučevanje ženskih državljanskih pravic meni dokaj značilno:	„Ako zakrivi žena
umor, pa makar na lastnem soprogu, potem se mora zakon uporabiti tudi nanjo.“ In znana novelistka Daniel Lesnem' pravi: „V vsej tej reči mi je jasno samo eno: to da so žene, za katere gre — t. j. morilke — odločne nasprotnice smrtne kazni . . .“
‘ ^.Nevarnosti poletne vročine so nedvomno za dojenca največje, ker v največ slučajih ni dobiti pravilne, zanesljive hrane. Dajte pa svojemu malemu ljubljencu Nestle-jevo moko za otroke, ki se je že v veliko tisoč slučajih — od rodu do rodu — tako sijajno obnesla, potem si prihranite ne samo žalost, ampak bodete tudi videli, kako vaš otrok krasno vspeva. Poskušuje na zahtevo takoj popolnoma zastonj: Henri Nestle, Dunaj, L, Biberstrase 82.
Pri Sv. Jurju ob Ščavnici, v krasnem slovenskem kraju, je na prodaj gostilna in mesarija. Več pove današnji oglas.
Razoroženje ob avstrijski meji. Dne 3. avgusta je došlo iz Budimpešte poročilo, da odpusti vojno ministrstvo po cesarjevem sklepu vse rezerviste, razume se, da tudi one, ki so bili pod orožjem v Bosni in Hercegovini. V bosensko-hercegovskih posadkah ostanejo čete v tistem stanju, v katerem so bile pred izbruhom vojne na Balkanu. Odpuščanje je v polnem teku; vrši se na troške vojne uprave. S tem je zadeva rešena za vojno ministrstvo in za grofa Bertholda, ne pa za tisoče družin, ki so bile dolge mesece brez rediteljev, ne za ubogo Bosno in Hercegovino, ne za krvavo izžemane davkoplačevalce, ki bodo nosili težo milijonov, zapravljenih v času, ko živ krst ni hotel skriviti Avstriji lasu na glavi, in ne pred sodnjim stolom zgodovine, ki ji prepuščamo naštevanje posledic te nepotrebne in opasne igre z vojno plamenico.
Sv. Anton na Pohorju. Umrla je Marija Stibler, rojena Hauptman, „zadnja teta znanih Hauptmanov v Puščavi in pri Svi Križu nad Mariborom; doživela je 76 let in 11 ^mesecev. N. v m. p.!
Nestle
-JEVA
moka za otroke
Popolni hrani si dojenčke, otroke in bolnike ne telodcu.
Vsebuje pravo planinsko mleko.
Škatlja K 1.80 v vsaki lekarni in drogeriji, t
Poskušnje Nestlejeve moke za otroke se dobivajo popolnoma zastonj pri
Henri Nestle, Dunaj L, Biberstrasse 82.
Ni ga nadomestila
za dojenje pri materinih prsih. Zadostno in neutrudljivo dojenje omogoči vsaki materi „GALEGOL“. Vpliva ugodno na množino in kakovost mleka. Mleko se pomnoži za 35 — 50 °/'o. Dojenčki pridobivajo pravilno na teži in se izvrstno razvijajo. — Ima prijeten okus, se rad topi v vseh tekočinah in zadošča ena pušica za 20 dni.
Cena 3 K.
Glavna zaloga v lekarni B. Fragner ja v Pragi III, vogal Nerudo ve ulice .Zaloge v lekarnah. Kjer se ne dobiva, se pošilja po pošti proti vposlatvi K 3'70 ena pušica, K 0-72 dve pušici, K 9 72 tri pušice, K 12:— štiri pušice.
Pijte samo Toistovrško slatino
ki se naroča v Tolstemvrhu p. Guštajn (Koroško.)
Cenike, 4“',S.
natisne elegantno in okusno ter najceneje
Učiteljska tiskarna v Ljubljani.

Nova, stara vina in droženko
as t nega pridelka prodaja
Fr. Ferline v Šmarju pri Jelšah.
Nadležne dlake
na obrazu in po rokah odstrani v 5 minutah
Dr. A. Rixov odstranjevalec dlak, popolnoma neškodljiv, zanesljiv uspeh, ena pušica K 4*— zadošča. Razpošilja ' strogo diskretno Kos Dr. A. Rix, Laboratorium, Dunaj IX., Berggasse 17/0.	— Zalogo v Ljubljani:
Lekarna pri „Zlatem jelenu“, par-f im eri ja A. Kanc in drogerija
IPozor
gostilničarji in mesarji!
Radi družinskih razmer se proda prostovoljno krasno opremljena in dobro idoča gostilna ins mesarija zraven cerkve in blizu znanega slovečega^ kopališča na Spodnjem Štajerskem. Slovenci, ne zamudite lepe priložnosti! Naslov pri ured. tega lista.
18 vagonov lahkega, ve-lefinega svetlega (šiiti er) in belega
vina
50-60 K za 1001 prodaja
J. Kravagna, Ptuj, Štaj.
!! 500 kron!!
Vam plačam, če ne odpravi v treh dneh brez bolečin moje korenine uničujoče Riamazilo Vaša kurja očesa, brado vice in otiščaje. Cena lončku z jamstvom 1 K,
Kemeny,Košice(Kaschaii)
I. Postfach 12/44. Ogrsko.
□□□□ □□□□ a EmmaonnoB □
DP	□□
g Vino in | g : brinje: g
§ Ivan Gržinič, B
Ö Kum, pošta Roč, Ö
p priporoča svojo za- q q logo vina in brinja. q □ Cena zajamčeno Q Ö pristnega vina Q Ö 36 K za 100 litrov. □
na	□□
□	□□□□□□□□□ n
nnnn	nnnn
Najboljše
sredstvo zoper stenice in drugim mrčesom je
„Morana“
„Morana“ uničuje teme Ijito stenice in njihovo zalego. Naroča se pri M. Škrinjar, Trst, Via Ferriera 37/1. 200 graji vt stare 1 K Pri večjih naročilih po pust, trgovcem rabat.
Dobro idoča
trgovina
z mešanim blagom in deželnimi pridelki (er gostilna za okrajno cesto, z njivo, travnikom, želeli jadnim. sadonosnim in senčnim vrtom, edina sredi velike vasi, oddaljena dve minuti od kolodvora in 10 minut od velikega premogokopa se pod ugodnimi pogoji proda. Gotovine je treba 8 do 10.000 K. Natančneje pri lastniku Iv. Senica, Šoštanj, Štajersko.
Vešče in poljudno spisana knjiga „Konservi-ranje sadja in vsakojake povrtnine za domačo uporabo“ je ravnokar izšla v tretji, povečani izdaji. Cena 1 K, s poštnino 10 h več. Debi se pri Jos. Zupanc, dež. vinarski instruktor v Ptuju.
Sprejme se
služkinja
vajena domačega dela in otrok Biti mora poštena in zanesljiva. Plača po dogovoru. Minka Poženel, Jesenice-Fužine, Gorenj.
Išče se dobra, ne velika
gostilna
v najem, mogoče na deželi in s takojšnjim nastopom. Več v u pravn i-štvu „Slov. Ihistrovanega Tednika“ v Ljubljani.
Na prodaj je lepo
z mlinom na 5 kamnov in žago, pol ure od farne cerkve in kolodvora na Dolenjskem. Električna razsvetljava. Cena za vse po dogovoru. Več pove lastnik Franc Adamič, Ponikve 32, pošta Videm p. Dobrepolju, Dolenjsko.
Mlada perutnina!. 1913.
Jamčim, da pride živa, franko do vsake postaje.
20 vel. debelih piščancev 19 K 12 „	„ veli ko vrst-
nih rac 21 K 6 „	„	vclikovrst-
nih gosi 21 K dobavlja franko po povzetju S. ELLEN BERO, Tarnopol 34. Poštno predalo XI.

fiSÄil


Polovica Vašega denarja
je prihranjena, ako kupite Vašo harmoniko ali gramofon direktno iz izdeloval-nice istili inštrumentov, kajti prekupci, pri katerih ste mogoče Vi dosedaj kupili, hočejo zaslužiti ravno toliko kakor izdelovalec, vsled česar plačate Vi ravno polovico preveč. — Vaša popravila harmonik in gramofonov, kakor tudi gramofonske plošče plačate predrago, ako se n eobrnete na edino slovensko izdelovalnico harmonik in gramofonov
Vincenc Simončič, Sv. Urban-Ptuj, (Štaj.)
Ceniki se dobe brezplačno.	Zastopniki se iščejo.
Pravo senzacijo
zbuja najnovejši patentirani ameriški
polnilec pivnih steklenic.
Vleče pene sam v sod nazaj. Se ne razliva, ogljikova kislina ne uhaja. Pripraven za rabo. Naj večja varčnost. Posebno pripraven za gostilničarje, hotele, špecerijske trgovce, konsumna društva in rodbine.
Cena	kosu	iz	aluminija K	14-—	za	1	steki.
*»	m	>»	*»	>♦	20*—	,,	2	,,
v	,,	„	medi	„	17*50	„	1	„
**	»	„	„	„	25*—	.,	2	„
Razpošilja se franko proti povzetju. Ilustr. ceniki brezplačno in poštnine prosto.
J. Korngut, Dunaj XXI./4, odd. 9.
Kolesarji zahtevajte
vi slovenski bogato ilustvovani cenik 1913, koles in posameznih delov, ki je pravkar izšel brezplačno in poštnine prosto. Preglejte istega pazljivo ali pa se osebno prepričajte v naših trgovinah in uvideli boste, da vodimo prvovrstno blago po najnižjih, brezkonkurenčnih cenah.
KARL CAMERNIK & KO.
specialna trgovina s kolesi, motorji, avtomobili in posamezni deli. Mehanična delavnica in garaža.
Ljubljana, Dunajska cesta.
KMETSKA POSOJILNICA J 3/0/ LJUBLJANSKE OKOLICE
F. Z. Z n. Z,
'4/0
v Ljubljani,
obrestsije hraMilne vlage pa	/ ^ z brez vsakršnega odbitka.
Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov.	Popolnoma varno naložen denar.	Rezervni zaklad: nad pol milijona.

Poslano. Ne dolgo tega sem bil v Mariboru po opravku. Imel sem nekaj ur časa. Hotel sem nakupiti nekaj blaga za mojo družino. Ko sem hodil po mestu in si ogledal izložbe, sem se čudil, da nisem našel nobene slovenske trgovine. Klicali so me sicer v vsako trgovino v slovenščini, a napise nad vhodi sem videl samo — nemške. Odločil Sem se, da ne kupim nič; kar zagledam slovenski napis J. N. Šoštarič. Ogledam si to trgovino. Videl sem najlepše blago razstavljeno. V trgovini si nakupim raznega blaga za obleke, platno, srajce, predpasnike itd. Bil sem z blagom in postrežbo zelo zadovoljen. Priporočam občinstvu tvrdko J. N. Šoštarič, Maribor, Gosposka ulica št. 5. Vredna je, da se jo priporoča!
Gospodarstvo. Prvo stremljenje vsakega gospodarja mora biti blagostanje v družini in preskrba za starost. Dolžnost vsakega družinskega očeta, najsi bo odvisen od kakršnegakoli zaslužka, mora biti, da zagotovi s svojimi prihranki sebi in svoji rodbini prihodnost. Najpripravneji, najmoderneji in najidealnejši način varčevanja se doseže z živ-Ijenskim zavarovanjem, katero vsakemu najtopleje priporočamo. Kot posebno kulanto in kot prvo slovansko zavarovalnico na avstrijskem jugu priporočamo banko „Slavijo“, katera tudi dovoljuje stalno nameščenim uradnikom pod zelo ugodnimi pogoji posojila. Z vsakršnimi pojasnili radevolje in nemudoma postreže generalni zastop banke „Slavije“ v Ljubljani.
Malinov pristni sok!
koli 5 kg franko na vsako postajo v Avstriji za 7 K 50 vin. Lovro Rogelj, zaloga pristnega malinovega soka, Vrhnika pri Ljubljani.
kg|
Isig- 1. licrono
[‘h kg|
suzposHja mlekarna Uttendorf, Zgornje Avstrijsko.
Dober svet je mnogo vreden. Če vam jinemo kaj dobrega svetovati, bi Vam svetovali, da rabite za svojo kavo samo Kolinsko kavno primes. No, morda tega sveta niti ne rabite, ker že davno kupujete ta izvrstni domači kavni pridatek, ker ste se pač prepričali, da samo Kolinska kavna primes napravi res okusno kavo, ki mora vsakemu ugajati. Če pa Kolinske kavne primesi še ne rabite, pač ker je ne poznate, vam nujno svetujemo, da jo takoj v trgovini zahtevate; pazite samo, da bo imela varstveno znamko „Sokol“, ker le taka je pristna.
Gostilna in mesarija
z ledenico; enonadstropna hiša s 7 sobami, 2 kuhinjama, pivnico, z gospodarskim poslopjem, tl le Vi za svinje itd. se proda iz proste roke tiajdalje do 10 septembra 1913. Gostiltia je na prvem mestu tik cerkve in Sole V prijaznem trgu Sv. Jurij ob Ščavnici; Ceha je nizka, plačilni pogoji so lahki. K posestvu spada 12 oralov zemlje, to je dva vrta, šest njiv, velik travnik in gozd. Več pove Martin Lasbaher, gostilničar in mesar, pošta Sv. Jurij ob Ščavnici.
MBMMEHISBfflnBMIHSeEHSIBMHBeBMUSlii
ilHBBBaBHBManMHMMBniHnnBngg
NajMljli Mii stoj selajisti je |
10 letna garancija. 1
Pouk v vezenju brezplačen.
Trr*i X7^xV specialna trgovina šival-Igil. V Ulij — nih strojev in koles.
Ljubljana, Sodna ulica št. 7.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBHBBBB!
BBQCIEIOBOanQQOQOOllOOnnDBBEIQOnBaOQ
g Ne stane prav nič!
5 Zastonj razpošiljam povsod vzorce suknenega blaga, E H blaga za obleke, blaga za bluze, perilnega blaga, q H modnega barhanta, platnenega blaga, oksforda, B “ blaga za postelje, kakor vseh vrst blaga za domačo a S vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah Q S tudi doma svoj nakup lahko dosežete po zelo ugodnih q H prednostih. Karl WORSCHE, Maribor ob Dravi Ko. Q g	Herrengasse 10.	g
BÖBÖQaOBBBaaQQQDEIBEIOEIBBBBüDDQQnB
Hišo
z nekaj vrta kupim v Ljubljani ali bližnji okolici. — Kdo? pove upravništvo „Slov. Ilustr. Tednika“.
Ob vsakem letnem času
sveže sadie^ zelenjavo) meso
takoj uporabno utegnemo imeti v zalogi le> če rabimo
Weck-
Conservator.
Natančnejši tiskan popis z ilustracijami pošiljajo brezplačno zaloge v večini mest ali pa naravnost: I. Weck, zadr. z om. zav glavno zastopstvo Karol Müller, M. Schönberg št. 1.
IP™ Tehnik um Mittweida,
„I Ravnatelj: Prof. A. Holzt.	Kraljevina Saška. |JJL
Višji tehniški zavod za električno- in strojnoteh-niko. Posebni oddelki za inženerje, tehnike in delovodje. Električni in strojni laboratoriji.
Učna tovarna — delavnica. Najstarejši in najbolj obiskovani zavod. Program itd. brezplačno pošlje tajništvo.
Zavod sv. Nikolaja
:::	v Trstu, ulica Farneto 18.	:::
Zavetišče in oskrbovalnica za brezposelne služkinje.
Zavod se vzdržuje od milodarov samih, vsled tega se ga priporoča v vsestransko podporo.
Odlikovana. Ustanovljena 1870
Vsakovrstne eksistujoče Fpo kakovosti in strelu neprekosljive
lovske puške
kakor tudi samokrese, municijo in lovske potrebščine ob
brezkonkurenčno nizkih cenah dobavlja stara renomirana firma
Anton Sodia, tovarna za lovske puške, Borovlje na Koroškem.
Vsakovrstna popravila točno in najceneje. Na željo sc pošilja na ogled. Cenovnik zastonj in poštnine prosto. Obsežno jamstvo.
®	sss	.s: M
IL Popper čevlji
1 za gospode in gospe so nogam |1 najbolj priležni, lični in najboljše kakovosti. Naprodaj samo pri
I Juliji Štor, Ljubljana
Prešernova ulica št. 5.
rti
Goysserski čevlji za turiste, higijenični čevlji za otroke in Lawn-tennis-čevlji.
1	12-50 K cena 16-50 K.
Q
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
B
Izvrševanje vseh kamnoseških del iz umetnega kamna, kakor: stopnice, balkoni, stebri, ograje,
B B
ti
a a
B
n a
B
a
B
OBBBBBDDBBaBBnnBBBBB
nagrobni spomeniki, stav-- 9 beni okraski itd. od na- § vadne do najfin. izvršbe. 9
BBBB
BBBOBBaaBBBDBQBQBBBBOBBBQBBQBBBQBBBBBBBQOBBBBBBDnQBBBBBB B	0
n ........... Kranjska betonska tvornica ========== ^
1 Tribuč & Komp., Ljubljana
Tržaška cesta. =
Telefon št. 296
B Telefon št. 296.	=
D
□DBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBOBBBBBBBBBBBBBBBBB
BBBB
E3 B B
o	a
B	Ö
□	B
B	B
B	B
B	B
B
BBBBBBBBBBBBBBBDBBBB
Cementne cevi na stroj ati na roko izdelane v : vseh običajnih merah : Cementne plošče za tlak v lepih vzorcih. Cementni zidaki in strešniki. Zaloga cementa in drugega stav-:	benega materijala :
BQQGBBBDBBBBBBanBBan
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI.
Delniška glavnica 8,000.000 kron.
Stritarjeva ulica štev. 2 Podružnice v Spijetn, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Gradežu.
Rezervni fond nad 800.000 kron.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 'h °/o.