poStnin* plačana f gotovini Leto XVm.. št. 280. opruvuiatvo ^jubijuoa. tviuaijeva ulica o — reieton St. 8122, 3123, 3125. JUtt Lnseratni KideieK: LJubljana. Selen« burgova Ul S — Tel 3392. 3482. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St <2455 Podružnica Celje Kocenova Ul St. 2 Telefon št 190 Računi pri poši ček. zavodih: Ljubljana §t ti «42. Praga čisio 78.180, Wter St I Oft 241. LlubHana, sreda t decembra 1937 i« h.-- Centr 2 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znate mesečno Din 25.—, Za Inozemstvo Din tO.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica B. telefon 8122, 8123, 3124. 3125. 3126 Maribor, Grajski trg St 7. telefon St 2440, Celje, Strossmayer|eva ulica Štev. 1, telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. Zaradi današnjega narod' nega in državnega prazniha ,f Jutro" v četrtek ne izide• Praznik edinstva Ko so se pred dvajsetimi leti začele rušiti okoli nas stoletne politične tvorbe, ki so v svoj moreči objem vklepale tudi naše narodne sile ter nas obsojale v brezmočnost in podrejenost, je naš narod v tem usodnem in odločilnem času z izredno dalekovidnostjo spoznal svojo pot. Iz razbitih edinic si je ustva- FRANCIJA IN ANGLIJA SOLIDARNI Angleški in francoski državniki so v Londonu proučili vse pereče mednarodne probleme in ugotovili popolno soglasje v naziranju ril novo državno enoto, postavil s tem trdno osnovo države in si odkazal smernice za vso bodočnost. Cesto so nekateri v brezobzirni vsakdanji politični borbi skušali zmanjševati pravi pomen važnega akta, ki se ga spominjamo na današnji dan, s tem da so naglašali le njega državnopravno stran ter pri tem namenoma prezrli prvotni nagib, ki je dovede! do državnega edinstva. Ako pa do dna pregledamo nagibe, ki so nas privedli v državno skupnost z brati onstran Kolpe in Drine, vidimo, da je voljo po skupni državi rodila primarna in elementarna zavest, da smo en narod. Brez te osnovne zavesti bi ne bilo niti volje niti možnosti, da se združimo v eno državo. To je dejstvo, ki ga ne morejo niti omajati, kaj šele ovreči razne izumetničene narodno-politične teorije. Ob vsesplošnem polomu, ko se je ob-dunavska monarhija razsula v svoje sestavne dele, se oba vladajoča naroda, nemški in madžarski, vkljub nekdanji dolgotrajni zgodovinski in tradicionalni povezanosti nista odločila za skupno državno zajedmco ravno zaradi zavesti, da narodnostno ne spadata skupaj. Takisto v madžarsko ali avstrijsko-nem-ško zajednico ni hotel noben drug narod zopet zaradi globoke zavesti, da narodnostno ne spada v novo tvorbo, najsi bi bilo še toliko praktičnih razlogov govorilo za pripojitev k Dunaju ali k Budimpešti. Enako, le v pozitivni smeri, se je odločil jugoslovenski narod Brez svoje enotne državnosti, izpod petih različnih državnih in upravnih sistemov, brez tradicije skupnosti in brez odločilnejših razlogov praktične prirode je težil k enoti in skupnosti: zavest, da smo en narod, nas je silila skupaj in brez te zavesti bi bile vse druge komponente zedinjenja premalo močne, da bi nas združile v enoten državni organizem. Narodno edinstvo in njega zavest sta bila osnovna elementa in šele njuna posledica je bilo uresničenje državnega edinstva. Na krivem potu so oni, ki zanikajoč in odklanjajoč naše jugoslovensko narodno edinstvo zatrjujejo svojo vdanost državni skupnosti To je zabloda in oni, ki jo oznanjajo, so v danih prilikah naj-češče prisiljeni, da sami sebe deman-tiraio. Zdravi instinkt naroda občuti plitko modrost, ki si prizadeva, da bi narodno in državno edinstvo predočila kot dva nasprotujoča si pojma in izkopala med obema nekak miselni prepad. Stvarnost je tako močna, da morajo od časa do časa nasprotniki velike narodne misli kreniti s svoje krive poti in, čeprav le z nejevoljo in pod silo razmer, krotiti svoje nerazpoloženje do idejne osnove naše države. Naše pokolenje je še preblizu 1. decembru 1918. leta. da bi lahko po zaslugi ocenilo pomen velike narodne odločitve koje spomin praznujemo danes. Vendar se da smisel in obseg tega akta vsaj nekoliko označiti, ako vržemo kratek pogled na naše stanje pred zedinje-njem Povsod ie naš narod čutil težko roko tuje oblasti in tudi tisti deli. ki so živeli v lastni suvereni državnosti, so čutili močno zlobo tujega zalezovanja. Naše življenje je bilo po večjem delu le nada na bodočnost in samo po manjšem de'u stv9mnc:t Sanr vera v bnliSe čase nas je obranila pred narodno smrtjo in da ni bilo sonca, ki je razsvetljevalo našo temo — vere v narodno edin- London, 30. novembra, o. Londonski razgovori francoskih in angleških državnikov, so se danes zaključili očitno v zadovoljstvo vseh štirih vodilnih ministrov, ki so pri njih sodelovalL Na njih so dejansko obravnavali vsa najbolj aktualna mednarodna vprašanja, zlasti pa nemške zahteve po kolonijah, narodno socialistične načrte o ureditvi avstrijskega problema, o položaju nemške narodne manjšine v Češkoslovaški in še o nekaterih drugih sred-nje-evropških zadevah; nadalje kočljivo vprašanje, kako uspešno braniti interese zapadno-evropskih velesil na Daljnem vzhodu, kako urediti španski problem in sploh ustvariti atmosfero, ki bi v evropski javnosti obnovila občutek varnosti in miru. Kajti le v takem primeru se je mogoče nadejati trajnejšega gospodarskega in političnega sodelovanja med posameznimi evropskimi narodi, pa tudi obnove gospodarskega blagostanja. Nocoj je bil po poslednjem Edenovem formalnem sestanku z Delbosom objavljen tudi poseben uradni komunike o razgovorih, ki so predvsem pokazali francosko-angleško solidarnost v novi luči. Včerajšnji popoldanski razgovori med Chamberlainom, Chautempsom, Delbosom, Edenom in lordom Halifaxom so se zavlekli prav do večera. Razgovarjali so se o političnih zadevah celo pri kosilu in pri večerji. Kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, so bila vsa vprašanja že snoči takorekoč izčrpana in doseženo je bilo popolno soglasje o vsem, česar so se dotaknili. Nekaj časa so pri razgovorih sodelovali tudi francoski poslanik v Londonu Corbin, angleški državni podtajnik pri zunanjem ministrstvu Vansittart in francoska medna-rodno-politična strokovnjaka Leger ter Massigli. Chautempsova izjava Ko so bili razgovori okrog 18.30 v glavnem zaključeni, je francoski ministrski predsednik Chautemps po svojem povratku v francosko poslaništvo angleškim in francoskim novinarjem izjavil naslednje: Na konferenci smo predvsem proučili razna pereča vprašanja. Govorili smo o njih v duhu lojalnega prijateljstva. Izredno sem zadovoljen, ker smo glede vseh problemov in zadev ugotovili vzajemno in popolno soglasje. Vesel sem in srečen, da se je pri teh razgovorih pokazala tolika solidarnost. Po jutrišnjih zaključnih razgovorih bo objavljen komunike. V London nas je povabila angleška vlada, ki se je želela poučiti o našem stališču do sedanjega mednarodnega političnega položaja. Zaradi tega bo komunike tudi izdalo angleško zunanje ministrstvo. Naši razgovori pa so bili kakor v konklavu in smo jih zaključili šele, ko smo se popolnoma sporazumeli o vsakem načetem vprašanju. Vsekakor bomo odpotovali iz Londona z zavestjo, da za nas nobeno pomembnejše vprašanje ni ostalo nerešeno. Kosilo pri kralju Snoči je Eden v svojem zasebnem stanovanju priredil intimno večerjo v čast francoskim gostom. Razgovori so se danes dopoldne ob 11. spet nadaljevali v ministrskem predsedstvu opoldne pa je kralj Jurij VI. v buckinghamski palači sprejel angleške in francoske državnike, njih spremstvo in še nekatere uglednejše osebnosti, kakor Cramborna, Corbina in druge ter priredil francoskim gostom na čast kosilo. Kakor zatrjujejo današnji popoldanski listi, sta se Eden in Delbos kar v buckinghamski palači še enkrat in poslednjič sestala ter ob tej priliki sestavila komunike. Skupna osnova za ureditev vseh vprašanj Angleški in francoski, pa tudi ves ostali evropski tisk je sledil londonskim razgovorom z izredno pozornostjo. Listi v Parizu in Londonu soglasno naglašajo, da je bila ob tej priliki na Downing Streetu postavljena skupna angleška in francoska osnova za ureditev cele vrste perečih vprašanj. V vsakem primeru pa bosta pozvani tudi Nemčija in Italija, da izrazita svoje mnenje. Sedaj je od teh dveh velesil odvisno, ali je mogoče z resno in dobro pripravljeno diplomatsko akcijo odvrniti od Evrope vojno, ki ji grozi že od leta 1936., sedaj z enega, sedaj z drugega konca. Listi na osnovi svojih zaupnih informacij tudi že komentirajo obravnavana vprašanja. Pogoji Nemčiji »Daily Express« piše, da bo nemškim zahtevam mogoče ugoditi le v naslednjih mejah: 1. Zapadno evropski demokratski velesili nudita Nemčiji možnost, da si nabavi industrijske surovine in kmečke pridelke v njunih kolonijah Pripravljeni sta tudi stvo, — bi nas bila tudi odločilna ura našla nepripravljene. Postali bi bili drobiž, s katerim bi mogočnejši poravnavali svoje medsebojne račune. Slovenska nacionalna javnost se vsega tega dobro zaveda, zato ni nikoli odstopila od svoje politične linije, obeležene z osnovno mislijo narodnega in državnega edinstva. V tem znamenju je prestala že hude boje in ni klonila niti tedaj, kadar so nasprotniki v raznih kritičnih dobah vso krivdo za razne nevšečnosti natovorili ravno tej vzvišeni osnovni misli, da bi jo d^Vnnfno kompromitirali Zlonamerni ** »d je bil brezploden Okreplieni in -trnieni kakor v najlepših časih narodnega navdušenja stopajo nacionalisti v dvajseto leto naše narodne in državne svobode. v okviru Društva narodov pogajati se za novo razdelitev kolonij. 2. Nemčija bi se morala vrniti v vsekakor reformirano Društvo narodov in dati vsa jamstva, da bo sodelovala z evropskimi državami pri ohranitvi sedanjega miru, pa tudi na gospodarskem področju, ter predvsem omejila svoje oboroževanje 3. Nemčija se bo morala odreči vsem svojim pretiranim aspiracijam glede avstrijske neodvisnosti, kakor tudi glede položaja nemških manišin na Češkoslovaškem. V nobenem primeru se ji ne morejo priznati v teh dveh smereh svobodne roke Suverenost Avstrije in ČSR se ne sme okrniti Tudi »New York Herald« izraža v svoji kontinentalni izdaji slično mnenje. Vsa vprašanja, ki jih načenjata Rim in Berlin, bo mogoče urediti, toda le če se bo postavila ureditev vsakega posameznega od njih v odvisnost od likvidacije drugega. Nemčiji ne bo mogoče odstopiti nobenih kolonij če ne bo opustila svojega vmešavanja v zadeve srednjeevropskih držav, vsaj v toliki meri, da ne bo ogrožen od njih samostojni, politični in gospodarski razvoj Suverenost obeh sedaj najbolj prizadetih srednjeevropskih držav, Avstrije in Češkoslovaške se v nobenem primeru ne sme okrniti. Daljni vzhod Angleški listi močno opozarjajo tudi na pczitivne rezultate londonskih razgovorov glede obrambe skupnih francoskih in angleških interesov na Daljnem vzhodu. Položaj na Kitajskem predstavlja nedvomno nov faktor za naraščajoče vznemirjenje v Evropi. Obe zapadno-evropski velesili sta si na jasnem, da se morata naglo pripraviti na razvoj dogodkov na Daljnem vzhodu, ki bodo spričo povezanosti Japonske z nekaterimi evropskimi državami nedvomno ial kr vplivali tudi na položaj drugod po svetu. Vprašanje je, kako se bo razvijal notranjepolitični položaj na Japonskem. Od gospodarske moči Japonske je tudi odvisno, ali se bo nevarnost za ev- ropske interese na Kitajskem poostrila. Slej ko prej pa je jasno, da bosta morali Anglija in Francija že sedaj z vso odločnostjo braniti svoje najkonkretnejše interese v velikih kitajskih lukah. Španija O Španiji so po informacijah »Manche-ster Guardiana« načelno ugotovili, da pomeni dosedanja politika nevmešavanja v španske notranje zadeve slej ko prej najboljše sredstvo za ohranitev ravnovesja v jugozapadni Evropi in na Sredozemskem morju. Obe državi pa bosta predvsem vztrajali pri tem. da se dokončno in čimprej. izvedejo sklepi londonskega nevtrainostnega odbora v onem smislu, kakor so bili podrobno obrazloženi pri diplomatskih razgovorih v okviru poslednjega zasedanja tega odbora Francija in Anglija priznavata medsebojno odvisnost priznanja vojaških pravic generalu Francu in umika tujih prostovoljcev iz Španije, vztrajata pa slej ko prej pri tem, da španskim nacionalistom ni mogoče koncedirati zahtevanih pravic že po umiku prvih kontingentov tujih elementov z njihovega ozemlja. Kolonije O koolnijskem vprašanju poudarja omenjeni list, da si mora Nemčija kar od vsega početka izbiti iz glave svoje dosedanje prikrite zahteve po kakšni angleški afriški koloniji, kakor n. pr. po nekaterih predelih južne ali zapadne Afrike, po Tan-ganiki ali kakšni drugi pokrajini. Južna Afrika se je že načelno izrazila proti od cepitvi kateregakoli dela njenega ozemlja. Angleška vlada ne more preko tega odločnega sklepa afriškega dominjona. Odhod Chautempsa in Delbosa London, 30. nov. w. Francoski ministrski predsednik Chautemps in zunanji minister Delbos sta danes ob 17 uri srednjeevropskega časa odpotovala iz Londona Na kolodvoru so se poslovili od njih zunanji minister Eden, sir Vansittart in uradniki zunanjega ministrstva. Komunike O razgovorih, ki so bili danes popoldne zaključeni, je til nocoj objavljen naslednji službeni komunike: Francoski ministrski predsednik Chautemps in francoski zunanji minister Delbos sta imela več razgovorov z angleškim ministrskim predsednikom Chamberlainom, zunanjim ministrom Edenom ter drugimi člani angleške vlade. Lord Halifax je poročal francoskima ministroma o svojih razgovorih v Nemčiji. Francoska ministra sta z zadovoljstvom ugotovila, da je potovanje lorda Halifaxa, čeprav je bilo docela zasebnega in neuradnega značaja in zaradi tega ni moglo roditi neposrednih rezultatov, kljub temu doprineslo k temu, da so se odstranili vzroki mednarodnih nesporazumov, kar je zelo izboljšajo obstoječo atmosfero. V razgovorih so se bavili s celokupnimi evropskimi problemi in z bodočimi možnostmi, da se doseže popuščanje napetosti. Pri razmotrivanjih so angleški in francoski ministri ponovno mogli ugotoviti skupnost stališč in mnenj, ki so do sedaj karakterizirala odnošaje med Anglijo in Francijo. Angleški in francoski ministri so izmenjali tudi misli o kolonij-skem problemu ter so skupno ugotovili, da se o tem vprašanju ne more ločeno razpravljati in da ta problem poleg te«a tan-gira tudi več drugih držav. Sporazumeli so se, da je treba to vprašanje še natančno proučiti. Nato je francoski zunanji minister Delbos poročal o svojem skorajšnjem obisku na jugovzhodu Evrope. Z zadovoljstvom je bilo ugotovljeno, da imata Anglija in Francija skupne interese glede ohranitve miru v tem delu Evrope. Obširno so razpravljali o položaju, ki izhaja iz španskega konflikta in o sredozemskem vprašanju. Ugotovili so, da se je politika nevmešavanja kljub vsem težkočam izkazala kot pravilna in da je pripomogla do tega, da so se mednarodne posledice tega konflikta omilile. Sklenili so, da bosta obe vladi nadaljevali svoja prizadevanja v tej smeri. Nato so angleški in francoski ministri razmotrivali o položaju na Daljnem vzhodu ter so sporazumno ugotovili, da je položaj kritičen. Obe državi sta pripravljeni skupno z drugimi državami, ki so v istem položaju, sodelovati ter ščititi evropske pravice in interese. Na konca so francoski in angleški ministri razpravljali v duha medsebojnega zaupanja vsa mednarodna vprašanja, Id se tičejo obeh držav. Ne da bi popustili v načelu mednarodnega sodelovanja, so angleški in francoski ministri ponovno izrazili željo sodelovati z vsemi državami ter skupno s svobodnimi in miroljubnimi pogajanji doseči popuščanje v mednarodni napetosti.« Senzacija iz Londona Presenetljiv članek v „Times" — Nekateri desničarski krogi bi radi vplivali na Francijo in češkoslovaško London, 30. novembra, b Veliko pozornost in v nekaterih krogih tudi pravo presenečenje je zbudil uvodnik tukajšnjih »Times«, ki navadno veljajo za oiiciozni list angleške vlade v zunanjepolitičnih vprašanjih, ki pa to pot izražajo mnenje, o katerem poučeni krogi zatrjujejo, da se ne krije z mnenjem angleške vlade Uvodnik tolmači, kakor se zdi. naziranje dela /ngleških konservativcev o srednjeevropskem vprašanju. List piše povodom obiska predsednika Chautempsa in zunanjega ministra Delbosa. Francoska državnika lahko računata pri nas na toliko toplejši siprejem, ker je današnja francoska politika nasprotna oni, ki je pripomogla svoječasno k uničenju wei-marske Nemčije. V poslednjih 18 letih niso bili angleško-francoski odnošaji nikdar tesnejši, prisronejši in zaupnejši kakor takrat, kadar so predstavljali pozitivno sodelovanje za evropsko pomirjanje. Vselej pa so se ohladili tedaj, kadar je imela Anglija občutek, da jo Francija izrablja za sredstvo umetno skonstruiranega sistema za obkolitev Nemčije. Bistvena naloga medsebojnih pogajanj Je. da odstranijo vsa nezaupanja, ki groze kot eksplozivi. Ali bi ne bilo n. pr. pametno da bi se napravil poskus sporazumnega korigiranja versajske pogodbe? Ker so velesile nedvomno pripravljene, da proti slehernemu napadu nastopijo z vso težo svoje odgovornosti aH ni morda tudi Češkosiova ška odgovorna za gedani p< I i2ai al' nima morda tudi ona obveze, da *pu»ti v razgovore o pogojih pod katerimi bi se u rodil statut velike nemške manjšine v Sude-tih in s tem odnošaji do Nemčije? Dolž- nost državnika je, da pomaga slabemu proti prevladujočemu diktatu močnejšega, ne more pa biti naloga državnika ta, da ustvari med obema antagonizem, ga podžiga in podpihuje ter s tem daje močne :šemu samo novo orožje v roke za pritožbe To so vprašanja, ki kličejo po temeljitih razgovorih v Pragi.. Parizu in Berlinu. Z Avstrijo je položaj čisto drugačen. S tem, da je hil v mirovnih pogodbah prepovedan »anšlus« Avstrije k Nemčiji, je 6ila po mnenju mnogih kritikov storjena huda napaka V tem je nedvomno največja umetna tvorba pariškega sistema, ki se pojavlja danes kot največja provokacija nemškega naroda. Prepoved carinske unije med obema državama je uničila weimarsiko republiko, obenem pa že prvič ogražala avstrijsko samostojnost, tako da je bila ironija tem večja Danes usoda Avstrije ni več odvisna od pogodb. Trenutno je njena samostojnost prvenstveno odvisna od osi Rim—Berlin Italija je kot gospodarica Južne Tirolske na avstrijski samostojnosti se- veda bolj zainteresirana kakor sta Francija in Anglija. Politika obkroievanja Nemčije je torej doživela polom Ni mogoče prezreti pomena 70 milijonov ljudi... Pametnejša politika bi bila, da se nemška ekspanzija spelje v normalne tire i:i s»e po drugi poti poiščejo gospodarski stiki z Nemčijo, ne pa, da se skuša zaustaviti normalni zgodovinski proces. Politika sporazumevanja in pogajanj še daleč ni že politika kapitulacije. Ako naj pridemo do miru in ako naj ta mir tudi ostane, petem bo moral pač vsakdo nekaj dati — Nemci in Čehi prav tako kakor britansko cesarstvo... Odklonilni praški odmevi Praga, 30. novembra, b. Vsi češkoslovaški listi objavljajo članek londonskih »Times« in mu po večini tudi že dodajajo svoje komentarje, ki so strogo odklonilni. Vsi listi poudarjajo, da mnenje, ki ga izraža londonski list v svojem uvodniku, ni ofi-cioznega značaja, temveč odgovarja samo razpoloženju dela angleških konservativcev in sicer onih, ki zagovarjajo sporazum z Nemčijo in pri tem menijo, da bi stroške tega sporazuma morala plačati Češkoslovaška. Posebno ostro zavrača »Timesova« zasebna mnenja znani zunanjepolitični sotrudnik »Lidovih novin« Rip-ka, katerega zveze s češkoslovaškim zunanjim ministrstvom so znane. »Prager Presse« prinaša ves članek, vendar brez posebnega komentarja, z izjemo onega v samem naslovu: »Mnenje londonskih Times«. Prav tako kažejo tudi naslovi v »Prager Tagblattu«, da list zavrača »neodgovorne« angleške navedbe. Ripka pa govori povsem odkrito o »naivnem manevru ob obisku francoskih državnikov«, da bi se nanje izvajal pritisk v neki določeni smeri. Toda, piše Ripka. mi vemo, da nas Francija ne zapusti, ker pač ne more spraviti v nevarnost svoje lastne varnosti. Sicer pa niso »Times« storili dobrega dela niti za Anglijo. Deklaracija nove belgijske vlade Bruselj, 30. novembra AA. (Havas) Jan-sonova vlada se je predstavila parlamentu. Vladna deklaracija pravi, da je bila nova vlada sestavljena, da zavaruje ustavne svoboščine, izvede plemenito in daljnovidno socialno politiko ter zagotovi neoviran kulturni razvoj obeh jezikovnih skupin v okviru belgijske države ter spoštovanje pravic, ki jih obstoječi zakon daje vsakomur. Zunanja politika Belgije bo tudi nadalje politika neodvisnosti v skladu z njenim poslanstvom v Evropi. Zvesta načelom pakta DN, bo belgijska vlada zmerom pripravljena sodelovati pri vsakem konstruktivnem delu za ohranitev miru. Vojaški program se bo v celoti izvršil. Na področju kolonijske politike se ne bo vlada ustrašila nobenega truda, da omogoči Belgiji poslanstvo v Afriki, ki si ga je zadala. Rooseveltova petletka Washington, 30. nov. b. V posebni poslanici kongresu zahteva preži lem RooseveJt sprejem zakonov, ki dajejo vladi pooblastijo, da v bližnjih petih letih iz* edt ol«ežen program zidanja stanovanjskih hiš. za katerega je določen znesek 16 milijard dolarjev. Po Rooseveltovi zamčeli naj bi biilo v tem razdobju postavljenih trn do štiri milijone stanovanj po 4000 dolarjev. Svoj predlog utemeljuje prezident med drugim e tem. da je pojemanje goepoiaaeke konjunkture v poslednjih letih treba v veliki meri pripisati zmanjšani graditeljski podjetnosti Glavno breme novega programa morajo prevzeti na-6e zasebniki, ki boio morali v ta namen "mveeirati svoj kapital. Toda tudi zvezna vlada bo prispevala svoje, in sicer na tri načine: z zmanjšanjem stroškov gradenj, * zviišanjem števila stanovanjskih kategorij ter z mnogimi olajšavami pri investiciji kapitala. Sprememba turške ustave Ankara, 30. novembra. AA. Turška velika narodna skupščina je izglasovala spremembe določil ustave, po katerih ima sedaj predsednik republike pravico imenovati člane vlade in razpustiti parlament GPU na varšavskem poslaništvu Varšava, 30. nov. AA. Na tukajšnjem sovjetskem •poslaništvu je posebna šestčlanska komisija GPU izvršila včeraj, kakor poroča »Mali Dennik« hišno preskavo, tiajajooo pozno v noč. Posebno pozornost je posve ikt zasebnim pros orom dosedan e.ra eov e-tske-ga poslanika in delovni sobi tiskovnega ata-leja, ki so ga aretirali v Moskvi Razen mnogih ura' ndh listin so zasegli tudi mno?o drugih zasebnih pisem ;osedanje*ra poslanika. Komisija GPU se je danes vrnila ▼ Mosikvo. Proces proti sovjetskim novinarjem Varšava. 30. nov. AA Po vesteh iz Moskve se bo tamkaj kmalu začel proce? proti novinarjem, ki so jib zaprli zadnje mesece. Med zaprtimi je tudi II i ja Buharin, bivM ravnatelj oficioznih »Izveš i j«. Tudi Buha ino-vega naslednika Tala so te dni zaprli Dol-že ga. da je trockist. DREVI V VELIKI DVORANI NA TARORU NOVINARSKI KONCERT Po koncertu družabni večer s plesom; godba „Slcgeu Znižana voznina na tramvaju Vstopnice: od 9« - 12. dopoldne v avli kina Matice, od 5» popoldne naprej pred dvorano na Taboru Sokolska Ljubljana proslavlja zedinjenje Ljubljana. 30. novembra V veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru je bila nocoj svečana proslava državnega in sokolskega praznika, ki so jo priredila vsa ljubljanska sokolska društva. Sokol-stvo in Sokolstvu naklonjeno občinstvo je napolnilo to največjo ljubljansko dvorano. Poleg drugih zastopnikov so bili prisotni tudi divizionar Tonič z generaloma Dodičem in Popadičem, načelnik štaba polkovnik Mi-• hajlovič in mnogi drugi oficirji, senator dr. Kramer. oba ljubljanska poslanca Rajko Turk in dr. Fux, podžupan dr. Ravnihar, Remerand, zastopnik čsl. konzula tajnik Mar-tinek, predsednik ZKD ravnatelj Jeran, predsednik jugoslovensko-bolgarske lige Pusta-ilernšek, predsednik pododbora Udru-ženja vojnih dobrovoljcev prof. Jeras, zastopnika Udruženja rezervnih oficirjev Prinčič in Turel, zastopnik Narodne odbrane dr. Ce-puder, predsednik banovinskega odbora Jadranska straže dr. Pirkmajer s predsednikom ljubljanske podružnice JS glavnim tajnikom Pogačnikom, predsednik Hubadove žuipe dr. Švigelj. predsednik Zveze strelskih družin Sterlekar, zastopnik Čeeke Obce dr. K rofta. predsednik Združenja četnikov itd. Po sebi se razume, da so prišli polnoštevil-no voditelji vseh ljubljanskih sokolskih edi-nec z žuipnim starosto dr. Pipenbacherjem in župnim načelnikom Luteiem na čelu. Svečanost je otvoril orkester Sokola I. ■ sokolsko koračnico, ki je bila sprejeta z navdušenim aplavzom. Na oder, ves okrašen z zelenjem, z veliko trobojnico in državnim grbom, je potem stopil starosta domačega Sokola I. inž. Bevc. V kratkem nagovoru je orisal 1. december kot državni in narodni, pa posebej še kot sokolski praznik. Opozoril je na hude preizkušnje, ki jih je morala Jugoslavija že prestati in ki jih je vse trdno obvladala, kakor jih bo obvladala tudi v bodoče, kajti njene osnove so čvrste in nepremične. Rasla bo in se krepila, črpala vedno nove življenjske sile iz narodnega edinstva, ki je tudi med osnovami sokolskega programa. S pieteto se je govornik poklonil spominu kralja Zedinitelja, zaključil pa z vzklikom prvemu našemu Sokolu, mlademu kralju, vsemu kraljevskemu domu in Jugoslaviji Trikratni mogočni »Zdravo!« je zagrmel po dvorani. Nove manifestacije za kralja in Jugoslavijo je sprožila državna h;mna, ki jo is odigral sokolski orkester. Vrstili po se potem nastopi članstva in naraščaja, učinkovito zakliučena na ie bila svečanost s pesmijo sokoVkib legij in s »Hej Slovani«, ki ju je zapela cela dvorana. Sokolske čestitke N]. Vel. kralja Uprava Sokolske župe Ljubljana je odposlala k današnjemu državnemu, narodnemu in sokolskemu prazniku Njegovemu Veličanstvu kralju Petru D. v Beograd naslednjo brzojavko: Sokolska društva ln sokolske čete na področju sokolske župe Ljubljana, sedem-desetšest po številu, pošiljajo VaAemu Veličanstvu za današn ji državni tn sokolski praznik iskrene čestitke ln zagotovilo sokolske zvestobe In vdanostL Naj živita Vaše Veličanstvo ln kraljevski dom! Naj se Jonaško krepi ln mogočno razvija naša nerazdružna edinstvena kraljevina Jugoslavija! Za Sokolsko župo Ljubljana: Starosta: dr. Josip Pfpenbacher. • Tajnik: Stane Flegar. Pred rekonstrukcijo praške vlade Praga, 30. novembra, b. »Prager Tag-blatt« doznava, da pred koncem leta sicer ni pričakovati rekonstrukcije kabineta, da pa bosta takoj v začetku prihodnjega leta zapustila svoje resore dva starejša ministra in bosta na njuni mesti imenovana dva mlajša politika, verjetno iz vrst iste stranke. Ali kašljate saradi prehlada? Pulmann-ov čaj odpravi draženje na kašelj, razkraja sluz in pomiri kašelj. Dobiva se v vseh lekarnah. Originalni paket od 125 gr. Din 87.—. OgL reg. br. 1006/1086. Načelno važna sodba upravnega sodišča Japonci napredujejo Zavzeli so zopet več važnih postojank in vedno bol) ogrožajo Nanking šanghaj, 30. novembra, o. Po padcu Cangčuva in Kijangjina japonska ofenziva v smeri proti Nankingu naglo napreduje. Jedro japonske vojske se je vzdolž železniške proge pomaknilo dale? naprej proti čingjangu. Sredi med drugo obrambno črto in Cingjangom so danes dopoldne naleteli na novo. Čeprav le začasno kitajsko obrambno linijo, ob kateri se je ustavil njihov nagli pohod proti severozapa-du. Kitajci so se na svojih novih postojankah utrdili na hitro roko, da bi le še nekoliko zadržali Japonce in pridobljeni čas lahko izrabili za še boljšo utrditev tretje in poslednje obrambne črte, ki se razteza južno od čringjamga in Nankinga proti zapadu. Kitajci so sedaj v skrbeh, da ne bi Japoncem us-pe. prodor zapadno od jezera Tajhu proti severu. Zato so tja postavili tudi svoje najboljše rezervne čete. Po vesteh iz japonskih virov je uspelo japonskim motoriziranim oddelkom snoči zavzeti tri važne kitajske postojanke in se približati Nankingu do 140 km v zračni črti. Tudi po Jangceju se japonske vojne ladje počasi pomikajo po reki navzgor. Njihovo topništvo je razdejalo doslej že štiri kitajske utrdbe ob reki ki so imele namen zadržati japonske monitorje, da ne bi prodrli predaleč proti severozapadu. Japonske vojne ladje so se seda i ustavile pred poslednjim jezom, ki so ga Kitajci zgradili na reki v bližini Vucuija. Nanking je med tem malone že popolnoma izpraznjen. Maršal čangkaišek si na vse načine prizado/a, da bi zadržal japonsko vojsko na desni strani Jangceja vsaj toliko časa. da bi na drugi strani reke koncentriral novo, moderno opremljeno vojsko. V šanghaju je bila danes uvedena cenzura tudi za kablograme. Kablografski uradi so se morali poleg tega tudi obvezati da bodo odslej vse svoje dohodke odstopili Japoncem. Anglija ne bo dopustila blokade španske obale Angleške vojne ladje bodo nastopile v obrambo vsake tuje ladje, ki bi bila napadena Salamanca, 30. nov. br. Po odredbi generala Franca se je začela izvajati blokada vzhodne španske obale, v kolikor je v oblasti republikanske vlaie. General Franoo je izdal nalog, naj njegove vojn,e ladje streljajo na vsako ladjo, ki bi se skušala približati luki v Valenciji ali Barceloni. Prepričan je, la bo samo na ta način mogoče preprečiti vsak dovoz orožja in municije ter dragih vojnih potrebščin za republikance. Danes pa je angleška vlada preko poveljnika britanskega sredozemskega brodovja obvestila pomorske oblasti generala F anea, da ne priznava generalu Francu pravioe do blokade španskih pristanišč. Angleška no-moreka oblastva so dobila navoila. naj stopijo v stike s poveljstvom španske nacionalistične mornarice na Ma.jorci. in sicer z admiralom Morenom. in mu spor oče, da dnure države ne morejo priznati blokade k-te-e-koli španske stranke, neposrednih napadov na t-uje trgovske ladje pa ne balo mimo gledale niti tedaj, če bi priznal; Francu zna- čaj vojujoče ®e stranke, ne glede na to, ali se naijad izvrši v španskih teritorialnih vo dah ali ne. Madrid, 30. nov. AA. Uradno poročilo pra vi, da so uporniška letala včeraj bombardirala vas Guadalaja.ro Ln je ob tej priliki bilo ubitih 40 oseb. Župan je izjavil zastopniku Havasa, da je včeraj popoldne zopet letelo nai vasjo 40 uporniških letal, ki pa tokrat niso metala bornih. Včeraj opoldne so nacionalistična letala metala 50 do 100 kig težke bombe budi na malridski mestni okraj.Al-cala de Jenarez. Več hiš je bilo porušenih. Vladna letala so se takoj dvignila, razvila se je kratka letalska bitka, nakar so se nacionalistična letala takoj umaknila. V odsekih Juar in Villa Ma.;or je prišlo do srd' tega topniškega ivobo.a. Republikansko topništvo je uspešno obstreljevalo zaledje nacionalistične fronte. Mličnik >m ee je posrečilo prebiti se skozi nacionalistične vrste severno in južno od Ebra. Zima in viharji na jugu Beograd, 30. novembra, p Po vesteh iz Južne Srbije so tam nastali veliki snežni zameti. Okrog Ohrida je zapadel izredno visok smag, tako da je bil promet na mnogih krajih ustavljen. Tako 90 prekinjene zveze med Ohridom in Bitoljepa, dalje na cesti med Debrom in Gostivarom tn med Ohridom ter Skopljetm. Prekinjen je tudi železniški promet na progi od Skoplja proti Ohridu, železniška proga je zamete-na zlasti pri Preseki in na progah Prilep-Kruševac, ter Veles-Gacko. Viharji so povzročili zelo veliko škodo. V planinah je ostalo okrog 6.000 ovac brez krme in zavetja. Iiim, 30. novembra. AA. V južnem delu Jadrana vlada ob italijanski obali hud vihar. Mnogo ladij in motornih čolnov je v nevarnosti. Neka motorna ladja, ki je od-pluia iz Barija, se je potopila, 7 mož posadke je pa utonilo. Boje se, da se je smrtno ponesiečilo še več ljudi. Carigrad, 30. novembra. AA. Hudo deževje zadnjih dni je povzročilo velikanske povodnji v Srednji Anatoliiji. Reke so prestopile bregove. Valovi so odnesli cele črede ovac. 40 hiš se je podrlo. Ah so vode terjale tudi človeške žrtve, še ni znano. Brez strehe je ostalo 30 družin. Prav tako hudo sta prizadeti tudi pokrajina Elbistan im mesto Smirna. Na črnem morju vlada že nekaj dni hud vihar, tako da nobena ladja ne more odpluti iz pristanišč. Nesreča ameriškega parnika Newyork, 30. nov. AA. Pn niču MeJcico je nasedel parnik »Cauto« in je njegov položaj zelo kritičen. Zaradi vihar« na morju Se nikdo ne more približati parn ku. Meri oficirji, k; so utonili, je tudi Viliiam Warms. ki .je bil poprej poveljnik parnika »Moro Castie«, ki je leta 1934 zgorel ob Jerseyu in je tedaj našlo sm/rt 134 oseb Parnik »Cairto« je bil sedaj prvi, e katerim se je po treh letih Warni6 vrnil v mornariško službo. Gledališka sobota v Italiji Rim, 30. novembra. AA. Od sobote 4. decembra dalje bodo rimska gledališča prirejala posebne predstave za delavce, uradnike in poljske delavce pod imenom Iz sodne službe Beograd, 30. nov. p. Imenovani so bili za pristave v 8. položajni skupini in hkratu po lastni prošnji premeščeni naslednji sodni _______ ________ _ ^^ pripravniki: dr. Ivan Šketa od okrožnega go- »Gledališka sobota«. ~~Podotoe~"predstave r-„i™ 1. „1. x„ _ t...!. bodo v bodoče vsako soboto tudi v Mila- nu, Turinu, Bologni, Genovi in Napoliju. Vedno nova tajna skladišča orožja v Franciji Pariz, 30. nov. AA. Danes eo v bulogn- skiem gozdu našli 18 zabojev s 176 ročnimi granatami. Policijski strokovnjaki eo odkrili tajni ključ za šifre in lahko razbrali imenik in ostalo korespondenco članov revolucionarne organizacije. Listo eo našli v prostorih Hiipotekarnega zavoda za pomenski in rečni promet v ulici Provence. Newyorškx grobarji štrajkajo Newyork 30. novembra AA. V Rroo-klynu so danes stopili v stavko vsi grobarji in uslužbenci tamkajšnjega pokopališča. Zaradi stavke niso mogli pokopati 17 mrličev. dišča v Celju k okrožnemu sodišču v Ljubljano. Alojzij Piškur od okrožnega sodišča v Ljubljani k »reškemu sodišču v Cerknici, Ma(ej Dolničar od okrožnega sodišča v Mariboru k sres-ke.mu sodišču v T ebnjem. Fran Lazar od okrožnega sodišča v Ljubljani k ereskemu sodišču v Velikih Laščah, Bogomir Bogataj ol okrožneea sodišča v Novem mestu k »reškemu solišču v Žužemberku in Milan Zinauer od okrožnega sodišča v Mariboru k »reškemu sodišču v Dolnji Lendavi, po službeni potrebi pa Kazimir Modic. pristav 6reeke?a sodišča k okrnt/nemai sodišču v Celiai in Dušan Jaklič, pristav sre-ekega sodišča v Ribnici k okrožnemu sodišču v Ljubljani. Podalf*anfe oarifke razstave Pariz, 30 nov. AA. Trgovinski minister je zbornici predložil zakonski načrt, da naj se svetovna razstava podaljša na leto 1938. Beležke »Slovenec" in poštenje v javnem življenju Beograjska »Samouprava« prinaša iz sobotnega »Slovenca« sentimentalna razmišljanja gospodov iz Kopitarjeve ulice o vladi in opozici ji. Pri tem pa se beograjski liet skrbno ogiblje. da bi citiral srbski javnosti najbolj zanimive dele tega uvodnika. Zlasti se ne spušča v oni dal »Slovenčevih« izvajanj, ki cinično očitajo opoziciji, da je napram vladnim ukrepom samo negativna, da jih odbija, ne stavlja pa sama nikakih proti pred logov in niti ne poskuša dokazovati, da sama kaj boljšeea ve in zna. Skratka, »Slovenec« se norca dela, da parlamentarna opozicija ničesar ne ukrene in da ne vodi pozitivnih razprav o politiki vlade, o njinih načrtih im njenih ukrepih. Vse to ei upajo gospodje iz Kopitarjeve ulice napisati v polni vednosili dejstva, da se narodno predstavništvo od marca meseca sploh ni sestajalo k daljšemu zasedanju. Tudi to ve s 3 ved a »Sloven ec« dobro, da je bila e strani opozicije vložena v narodnem predstavništvu cela vrsta iniciativnih predlogov. a da se je preprečila vsa razprava o njih. Silno se dalje čudi glavno slovensko glasilo JRZ, da opozicija ne objavlja svojih državno-pravnih in upravnih načrtov, in se dela, kakor da bi na drugi strani ves svat vedel, kakšni so načrti politike, ki jo zastopa ^Slovenec«. Zanimivo je tudi, da »Slovenec« proglaša resolucijo KDK od 1. avgusta 1928., ki je slonela na načelu narodnega in državnega edinstva. za dokaz »nizke misilnofti«, dočim najbrž sodi, da je bil punktaški program, ki je 1. 1933. na glavo postavil vse tiste oeno-ve državnega in narodnega življenja, ki jih voditelji JRZ danes proglašajo za nedotakljive svetinje, plemenito in patriotično dajanje. In vendar slovenčevcev ne bo prav nič sram, če bodo o prvi prilik1' zoret napisali uvodnik o pošt ?nju v javnem življenju. Izostal manifest • Iz Beograda nam poročajo: Med podpisniki zagrebškega sporazuma so se zadnje čase vršili razgovori, da se izda za 1. december skupen manifest na narod. Toda do sporazuma o besedilu ni prišlo. Pri tem so se pokazala tudi nasprotstva med HSS in SDS v gledanju na pomen 1. decembra. Končno je bilo odločeno, da se manifest ne izda Pravoslavni škofi v Leskovcu V ponedeljek dopoldne so se pripeljali v Leskovac člani sv. sinoda pravoslavne cerkve, ki so se udeležili nedeljskih spominskih svečanosti v Nišu. Pred Leskov-cem jih je sprejelo več tisoč ljudi, ki so j!h nato v sprevodu spremljali v slavnostno okrašeno mesto. Po parastosu v svetovni vojni padlim žrtvam so blagoslovili novi dom pravoslavne cerkvene občine. Nato sta imela mitropolita Dositej ln dr. Nikolaj daljše govore, v katerih sta govorila o aktualnih cerkvenih vprašanjih. Suspendiran radičevski veljak Dr. Maček je suspendiral znanega šibe-niškega odvetnika dr Ante Nikoliča od vseh častnih mest v stranki. Bil je med drugim predsednik krajevne organizacije HSS v Dolcu pri Šibeniku in eden izmed najbolj uglednih članov stranke v šibeni-škem srezu. Suspend ranje je začasno, dokler ne bo končana preiskava, k* jo vodi vodstvo HSS proti dr. Nikoliču zaradi obtožb, da je nri volitvah 1. 1927 škodoval interesom HSS. Jubilef zagrebškega ,.Dsma«oja" V nedeljo so hrvatski klerikalni akademiki v Zagrebu zelo slovesno praznovali 30-letnico obstoja svojega akademskega društva »Domagoa«. Najprej je v katedrali blagoslovil nadškof koadjutor dr. Stepi-nac novo društveno zastavo. Posvetitvi zastave je prisostvoval tudi rektor zagrebške univerze dr Edo Lovrič, ki je bil skupaj z nadškofom dr. Bauerjem pokrovitelj cele svečanosti. Pridigal je prodekan teološke fakultete dr. Stjepan Bakšič. Očrtal je naloge katoliških akademskih društev, ki morajo čuvati na univerzah katoli.Sko vero in moralo pred strupom liberalizma, komu- Na kratko smo že poročali, da je upravno sodišče v Celju ugodilo tožbi načelnika ljubljanske sokolske župe g. Franca Lu-beja, s katero je izpodbijal kazenski odlok banske uprave v Ljubljani. G. Lubej je bil najprej od uprave policije v Ljubljani obsojen na 500 Din globe po čl. 74 in 78 zakona o notranji upravi, ker je v svojem govoru na pomladanskem zboru ljubljanskega Sokolstva dne 9. maja t. 1. v svojem govoru med drugim rekel, da »tujec odreia narodu red in disciplino«. S tem je po mnenju policijske uprave napadel katoliško cerkev in njeno delovanje ter tako na-rušil javni red in mir. Banska uprava je Lubejevo pritožbo zavrnila, obenem pa policijski odlok v toliko spremenila, da je kazen izrekla po §§ 1 in 2 banske uredbe z dne 16. julija 1932. V svojih razlogih je banska uprava rekla, da inkriminirane besede merijo na to. da se omaja naša državna ln nacionalna zavest, ker so poslušalci mogli sklepati Iz teh besed. da ne u«tvarjajo državnega reda v državi naš* država sama. njeni zakoni in oblastva, ampak neke sile izven naše dr-*s»ve. saj ;,e pritožitelj sam v svoiem zagovoru priznal, da je imel v mislih zlasti tuil kapital ln katoliško akcijo. Kot obte-žilno pri odmeri kazni le banska uprava upoštevala »št»viino poslušalstvo, javno čnsop'sno polem'ko in razburjenje ljudstva vsled govora « V svoji to^bi na upravno sodišče je g. Lubei tevaial. da njegovih besed ne gre presolatl posamič, temveč da je treba pre-een't' celotno vspb'no in rv^pn niepoveffa eo"nra Tz tega pa ni mogoče »-azvideti, da b' meril na to. da se v narodu omaja ju-gosVvenska državna in nacionalna zavest, ki ju omenlpna urpHV.a bapsk-p norave iz 1. 1932 Unravno sodišče je tožbi ugodilo te. rdlok banske uprave razveljavilo zaradi nezakonitosti. Svojo razsodbo ute -neljuje takole. Iz § 1. uredbe od lff. lullja 1932 izhaja, da 1» po kazniv V oni. H s pranjem itd., pa tudi s Sirlpnlem ustnih vesti meri. torei namenoma dela na to, da se v narodu omaja jugoslovenska dr *avna ln nacionalna zavest, da se mu i°m-lie vera v Posnr*ar=-Vo mn* in razvol države. da se izpodkonava niesovo raupan5e v vre.1»rst na«eea d»narla aH da se odvrača od olač^vania davkov, orirnma od izpolnjevanja drugih državljanskih dolž- Vseea te?a v tožite?levem primeru nI bilo. Vsebino tožiteljevesa govora je prinesel dnevnik »Jutro« dne 10. maja 1937 in je tožitelj pri svojem prvem zaslišanju dne 1. junija 1937 priznal, da je govor točno reproduciran. Po njem je reklamiral tožitelj za Sokolstvo telesno in moralno vzgojo vsega naroda z namenom, da mu obvaruje svobodo in zgradi samostojnost; v naši sredi, z našimi sredstvi in s sinovi slovenskih mater pa tujec odreja narodu red in disciplino; narod, ki daje svojo disciplino v zakup tujcu, se odreka samostojnosti in svobodi, se sam izroča hlap-čevanju; Sokol pa hoče z lastno disciplino, z lastnim nravstvenim redom biti čuvar in branitelj svobode ter graditelj naše samostojnosti. V tej zvezi besed »v naši sredi... tujec odreja narodu red in disciplino« nikakor ni mogoče tolmačiti tako, da bi tožitelj nameraval z njimi omajati državno in narodno zavest ali poslušalcem jpmati vero v gospodarsko moč države Nasprotno zveni iz njih namen, ravno utrditi pri poslušalcih državljansko in narodno zavest. Saj se odraža v njih le skrb za narod, čegar moč in sile se dajejo v zakup za cilje, ki so nevarni za narodovo samostojnost in svobodo, katerih čuvar, branitelj in graditelj naj bo Sokolstvo. Pri svojem drugem zaslišanju dne 8. junija 1937 je tožitelj resnično priznal, da je z besedo tujec v inkriminiranih besedah mislil na tuji kapital, tuje delavce, zaposlene v našem gospodarstvu, tuje sodnike na naših nogometnih tekmah, vobče vse, kar v katerikoli meri in obliki odvaja naše materialne sile in razdvaja enotnost naših narodnih sil, da je mišljena s tem tudi katoliška akcija, ker izvira tudi ona iz tujega področja, dela za tuje interese po pravilih, ki so jih naredili tujci, in ker ustvarja nerazpoloženje proti Sokolu. Vendar vsa ta njegova Izjava le potrjuje gornja tusodna izvajanja o nekaznjivosti to-žiteljevega govora po uredbi od 16. julija 1932. Z njo so namreč zaščiteni le navedeni državni in narodni interesi, ne pa interesi tujcev in katoliške akcije, ki se morejo, kolikor bi se smatrali s tožiteljevim govorom prizadete, sami poiskati zadoščenja Tožbi je bilo zato lz navedenih razlogov in pa končno iz razloga, ker tožitelj sploh ni širil nobenih vesti, temveč inkriminirane besede izrekel na članskem zboru Sokola, ugoditi. S to sodbo pa drugostopnemu upravnemu oblastvu seveda ni odvzeta motnost, da presoja, ali Je tožitelj z Inkriminiranimi besedami zaffrešil prekršek po čl 74 zakona o notranji upravi, kakor je to smatralo prvostopno upravno oblastvo. Poglavje o duševni otopelosti V zvezi z doslej 5« nepojasnjenim ja-vorškim umorom in a tožbo, ki jo je bil naperil proti našemu listu župnik Klinec, je včerajšnji »Slovenec« priobčil pod naslovom »Duševna otopelost« zelo dolg članek, v katerem je mestoma do temelja razgalil farizejščino, ki je osnovana nota vsega njegovega pisanja. Nam gre pred vsem za to, da ugotovimo debelo laž pisca, ki pravi, »da je »Jutro« s svojo javorško reportažo sprožilo plaz govoric in da je nato vsa naša javnost gledala na škofijo in na bansko palačo, ugibajoč, ah »ga« bodo zaprli ali ne.« Razprava je bila javna ln v tefku razprave je bilo dognano, da nd naš Ust iz-prožil nikakega plazu govoric, marveč da je ta plaz že šel po deželi, preden je »Jutro« sploh objavilo kako besedico o barbarskem poboju farovške kuharice na Javoru. To je nesporen dejanski stan, ki je dobro y.i ifl.n tudi »Slovencu«, kar pa ga se- veda ne ovira ,da ne bd zapisal očitne in deibele laži. Moralno višino »Slovenca« razodeva tudi jezuitsko zavijanje naše opazke, da >se je to pot moral zagovarjati le naš odgovorni urednik«. V besedi »let je razumel vsakdo konstatacijo, da bi moral na zatožno klop predvsem morilec, Slovenec« pa Bq izpreneveda, češ: kdo drugi pa, morda čitatelj ali razmašalec lista? Našo ugotovitev ,da se je vršila razprava »le« proti odgovornemu uredniku, so smatrali pri »Slovencu« za višek cinizma. Mi pa še vedno trdimo, da bi pred sodišče v prvi vrsti spadal doslej neznani zločinec. Ako bi se to zgodilo, bi imeli ljudje res občutek, da je »pravici zadoščeno«. Na koncu svojega članka je »Slovenec« celo tako drzen in ciničen, da svetuje — drugim, naj se »spustijo na področje poštene in lojalne politične borbe«! Res, silna mora biti njegova »duševna otopelost«, da se tako norčuje iz Boga tn ljudi. čiric odpotoval v Prago Beograd, 80. nov. p. Predsednik Narodne akim;>ščitte Stevan drič je snoči v spien etvu šefa svojega kabineta dr Mili6a odpotoval v Prago, da vrne obek češkoslovaškim parlamentarcem. ki so bili leitos poiletr v Jugo slaviji kot gostje našega narodnega predstavništva. Smrt zaslužnega nacionalista Beograd, 30. nov. AA. Danes je v BeO-gra I?isdni,h •DomaS°i« I Beograd, 30. novembra. AA. Predsednik je veliko veselje hrvatske duhovščine, saj vlade in zunanji minister dr Stojadinovič je ie privedel v hrvatsiko javno življenje mno- danes sprejel v svojem kabinetu v znna- go znacajnih tn požrtvovalnih delavcev. njem mimistretvu v poslovilni avfijenci Po cerkvenem opravilu je bila povorka inegr. Pellegrinettija, ki odhaja na svoje po mestu. Sodelovali so klerikalni akade- I novo mesrto v Vatikan. miki ter učenci »rednjih in ljudskih šol, ki so organizirani v mladinskih organizacijah Katoliške akcije. Popoldne je bila slavnostna akademija, s katere so poslali »Domagojevci« brzo>vni pozdrav papežu. Zagotavljajo ga svoje sinovske vdanost! in izjavljajo svojo odločnost nadaljevati z delom za širjenje kraljestva Kristusovega med Hrvati. Zanimivo je, da se. vsaj kolikor je razbrati iz poročil »Hrvatske Straže«, svečanosti ni udeležil noben zastopnik slovenskih klerikalnih akademskih druVev. To je tem boli čudno, ker ie zr.ano da so .obstojale svoje dni zelo intimne zveze med »Donragoiem* in slovenskimi klerikalnimi akademiki. Nov pomočnik bana drinske banovine Beograd, 30. novembra, p. Za pomočnika bana drinske banovine je bil imenovan Mihajlo Krečkovič, dosedanji načelnik upravnega oddelka iste banske uprave. I Premestitve v carinski službi Beograd, 30. nov. p. Premeščena sta bila carinika Milan Smokvima h Bidmje na Ra>-kek in Anton Štiglic iz Ljubljane na Jesenice. Nov učiteljski grob Ljubljana, 30. novembra. V splošni bolnici je danes ob 19. umri v starosti 60 let na posledicah daljšega« bolehanja, ki se mu je pridružila še kap, šolski upravitelj v Kostanjevici g. Janez Pirnat. Pokojnik je bil rojen v Velikih Poljanah pri Ribnici kot sin znanega posestnika. Služboval je deloma kot šolski upravitelj in kot šolski nadzornik v Novem mestu, nazadnje je bil pa šolski upravitelj v Kostanjevici. Bil je izvrsten pedagog, poleg tega pa tudi strokovnjak za sadjarstvo. Za njim žaluje žena gospa Ana iz znane Kolenčeve rodbine. Pogreb bo v četrtek ob 16. izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin, ugledni rodbini naše sožalje! Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Evropa: Val hladnega in suhega zraka pokriva Južno polovico Evrope in zahodno polovico Sredozemlja, kjer prevladuje jasno vreme. Cela vrsta depresij prehaja čez severno polovico Evrope in ustvarja dež in sneg. Jugoslavija: V vsej kraljevini prevladuje jasno, le v severnovzhodnih predelih in na skrajnem zahodu je nekoliko večja oblačnost. V zadnjih 24 urah j« snežilo ponekod v južni polovici. Mraz j€ pritisnil povsod razen v Primorju. Najnižja toplota Kalinovik —9, najvišja Mostar 10 stopinj. Zemunska vremenska napoved: Poobla-čitev v sev?ral polovici, kjer utegne bit tu pa tam dežja. Prevladovalo bo jasrr vreme v južni polovici. Mraz bo se zmerom pritiskal povsod * državi, posebno p-v jfužnovzhodmih predelih. Zagrebška; Deloma vedro, z nizkn temperaturami. Dunajska; Po večini oblačno ponek Padavine, v splošnem nekoliko topleje Modernizirana cesta izročena prometu Z njo se nam odpira prva pot v lepšo bodočnost našega cestnega prometa V torek so padle zapornice na prvem odseku modernizirane ceste Ljubljana— Kranj. Odprl se je — upajmo vsaj — prvi košček poti v lepšo bodočnost našega cestnega prometa. Poldrugo leto je bila ta važna komunikacija zaprta za vsak promet. Lani spomladi so se pričela prva pripravljalna dela na preložitvi hudega klanca v Mednem, potem pa so si postopoma sledile preložitve ovinkov in temelja tudi na drugih odsekih. Do letos spomladi so bila vsa terenska dela in polaganje teme- železniški uadvoz pri Mednem ljev toliko končana, da so lahko pričeli s tlakovanjem, ki je bilo te dni v vsej dolžini od Ljubljane do Jeprce opravljeno. Brez tlaka je ostal samo še kratek kos ceste skozi št. Vid, k} se bo tlakoval šele prihodnjo pomlad. Že kratka vožnja po novi cesti s kakršnimkoli vozilom: z avtomobilom, motorjem, kolesom ali navadnim vprežnim vozom te prepriča, da pomeni nova proga v zastareli mreži naših cest zares velikanski napredek. Skoraj brez ovire drči voz pc> gladki ploskvi betona ali granitnih kock. Nikjer ni tistih valovitih reber, ki vozniku pretresajo kosti in nikjer tistih obupnih kotanj, ki do temeljev razmajejo ogrodje vozača in vozila in ki so žal danes že povsem samo po sebi umevni dodatek naših cest. V lahnih zavojih se vije beli cestni trak po Ljubljanskem in Sorškem polju. Vzponi so rahli ln ovinkom je vzeta vsa nevarna ostrina in nepreglednost. Priznati je treba, da je modernizacija tega Povsod, kjer teče cesta po nasipih, je dobro zavarovana z ograjami dela ceste nad vse pričakovanje dobro uspela, škoda je samo, da smo se morali v naših tesnih razmerah omejiti na tisti najnujnejši del rekonstrukcije, ki bo pri današnjem naglem naraščanju motorizaci-je sicer zalege! za nekaj let, ki se bo pa že v bližnji bodočnosti nedvomno izkazala za preveč ozkogrudno. širina ceste, ki znaša v vsej dolžini samo 6 metrov, se bo nedvomno že v nekaj letih izkazala premajhno. Pri tej širini se sicer z lahka izogneta dve v isti smeri vozeči vozili, nevaren pa mora postati položaj, ako bi se pri količkaj večji brzini srečala tri vozila hkrati na isti črti kar pri še tako veliki disciplini vozačev nikakor ni mogoče zmerom preprečiti. Posebno potrebna bi bila večja širina ceste med Ljubljano in št. Vidom, zakaj ta odsek ne moremo več smatrati za nekakšno podeželsko cesto, ampak bolj za notranjo komunikacijo enotnega naselja, ki ima povsem drugačen promet. Cesto med Ljubljano in št. Vidom prevozi poleg številnih avtomobilov, avtobusov in vprežnih vozil dnevno še po več stotin kolesarjev, in zelo veliko število roč- Monotonijo betonskega tlaku povsod ubla-žuje prirodna lepota pokrajine nih vozičkov. V jutranjih in večernih urah, ko doseže ta promet svojo konico, se že zdaj vidi, da je cesta skoraj za polovico preozka. Ako smo že zdaj pri prvi modernizaciji zamudili ugodno priliko, da bi prišli do primemo široke ceste do št. Vida je treba vsaj pravočasno poskrbeti, da se na eni ali drugi strani sedanje ceste rezervira svet za bodočo razrešitev. Dočim so bile na trasi od Ljubljane proti St. Vidu potrebne le manjše korekture, je ubrala cesta od št. Vida naprej proti Medvodam in dalje proti Jeprci marsikje popolnoma novo smer. Največja preložitev je bila potrebna takoj za Mednem, kjer se Frcsluli ovinek pred Jeprco, ki je bil včasih strah vseh motornih vozačev je stara cesta v zelo strmem in vijugastem klancu spuščala proti Medvodam. Tega klanca, na katerem so se neprestano dogajale nesreče, se je nova cesta izognila v elegantnem loku. ki jo od stare smeri popelje po nadvozu čez gorenjsko železnico in po dolgem, popolnoma ravnem nasipu skoraj v središče Medvod. Od Medvod dalje teče nova cesta po železnem mostu čez Soro, v lahkem vzponu do odcepa banovin-ske ceste na Smlednik, odtod pa v lahkem zavoju v obliki črke. S do Jeprce. Vsi ostri, nepregledni ovinki stare ceste so izravnani in zlasti velja to za prosluli ovinek tik pred Jepereo, na katerem se je zgodilo že toliko težkih prometnih nezgod. Od Jeprce dalje po Sorškem polju do Labor nad Kranjem bo cesta betonirana šele drugo leto. Prav tako bo tudi šele drugo pomlad dokončana preložitev ceste na proslulem Gaštejskem klancu, o katerem se je zadnje čase toliko pisalo. Prelaganje ceste je namreč zadelo tu na nepričakovane ovire, zaradi katerih so se dela tako zavlekla, da se cesta ni mogla v celoti že letos do kraja izgraditi, kakor je bilo po načrtih predvideno. Za modernizacijo ceste Ljubljana—Kranj je bilo v milijardnem kreditu za javna dela predvidenih 20 milijonov Din, od katerih se je doslej potrošilo: za betoniranje in tlakovanje odseka od št. Vida do Jeprce, za preložitev klanca v Mednem, za zgradbo železniškega nadvoza in potrebna tlakovalna dela ca. 8.5 milijona Din. Preložitev Gaštejskega klanca s potrebnim železniškim nadvozom in opornimi zidovi je, odnosno bo veljala skoraj 4 in pol milijona Din in tlakovanje ceste od Ljubljane do št. Vida cca 5 milijonov Din. Kakor vidimo je kredit, ki je bil določen za modernizacijo tega dela ceste, ki spada nedvomno med enega najprometnejših v naši državi, že domala izčrpan in se bo po celotni izgradnji predvidena vsota 20 milijonov Din precej prekoračila. Denar pa je bil prav gotovo vseskozi smotrno uporabljen. Kdor je imel priliko na terenu zasledovati, s kakšno vestnostjo in preciznostjo so podjetja položila vsak kvadratni meter tlaka, postavila vsak oporni zid, vsak odtočni kanal, s kakšno vestnostjo so uredila odmakanje, je moral priznati, da smo gradili še razmeroma poceni v primeri z drugimi državami. Nova cesta pomeni prvi skromni začetek modernizacije naše zastarele in zanemarjene cestne mreže in upajmo, da bo po svoji kakovosti, ki se neizmerno razlikuje od vseh naših dosedanjih cestnih zgradb šele pokazala, kako daleč so še naše ceste za zahtevami modernega prometa in kako velika naloga nas še čaka v najbližnji bodočnosti. ★ Z otvoritvijo ceste bodo ob vse prometne zveze z Ljubljano kraji ob levem bregu Save do Kranja. Zaradi del na novi cesti so vozili doslej vsi avtobusi na Gorenjske in obratno skozi Vižm2rje—Tacen— Vikrče—Smlednik in odtod na Jeprco ali pa dalje skozi številne vasi na levem savskem bregu. V teh vaseh so avtobusi imeli vselej mnogo potnikov, neprimerno več, kakor jih je na veliki cesti od Kranja do Medvod, kjer ob dolgem Sorškem polju skoro ni hiše. Prav bi bilo, da bi se vsaj eno od obeh tržišikih avtobusnih podjetij odločilo za progo na levi strani Save. Ta pot do Kranja je le za malenkost daljša in so jo zadnji čas prav dobro popravili. Ko bi vozil le en podjetnik na tei cesti, bi izostalo tudi vsakršno, včasih nerodno izogibanje dveh velikih vozil. Napadalca na viniške Sokole gresta v zapor Brata Janez in Alojz Stariha obsojena, prvi na osem, drugi na štiri mesece strogega zapora Novo mesto, 30. novembra. Pred novomeškim sodiščem (sodnikom poedincem, g. Duriniiem) je bila kazenska razprava proti bratoma Janezu in Alojziju Starihi, ki sta doma iz semiške občine. Oba obtoženca sta bila obtožena zaradi zločina težke in nevarne telesne poškodbe, žalostni dogodek, ki je spravil oba pretepaška brata pred sodišče in povzročil po Beli Krajini in v vsej naši ožji domovini mnogo razburjenja, se je primeril po javnem sokolskem nastopu v Semiču v nedeljo, dne 8. avgusta zvečer okrog 21. ure Bila je solnčma nedelja. Celotna prireditev setniškega Sokola je prav dobro uspela. V ta mejni predel je prihitelo lepo število gostov iz Metlike in okolice, Črnomlja, Vinice, Novega mesta in Karlovca. Tudi iz oddaljenih vasi so ljudje prihiteli v Semič, da ze poveselijo nad lepim napredkom Sokola. Popoldanski javni nastop pri Sokolskem domu je nad vse pričakovanje lepo uspel in potekel v kar najlepšem redu. Ob tej priliki je nastopilo več govornikov, med njimi tudi prvi pod-starosta SKJ br. Engelbert Gangl. Ko se je prireditev zaključila, so se začeli gostje proti večerni razhajati. Najprej je odšla skupina Sokolov iz Črnomlja, ki se je odpeljala v Črnomelj z večernim vlakom, že ob tej priliki so bili gostje deležni ne preveč prijaznih pogledov nekaterih domačinov. Ko so črnomaljski fantje med potjo še veselo zapeli, so se čuli iz sosednjih zidanic vzkliki in psovke: »Da li ste prišli žret semiško vino, zdaj pa pojete ?« Sokoli se niso zmenili za neslanosti nekaternikov. Vendar jim niti na um ni prišlo, da se bo Čez čas odi- grala pred sokolskim domom v Semiču krvava tragedija. Okrog 21. ure se je skupina Sokolov iz Vinice pod vodstvom mladega starosta br. Oskarja Maliča odpravljala z vozom proti domu. Bili so že vsi zbrani, čakali so le starosto, ki je kmalu tudi prišel. Neznanci, ki so Imeli mržnjo do Sokolov iz Vinice, so si gotovo dobro ogledali tablico z Maličevim imenom. Pričakali so ugodno priliko za napad. V trenutku, ko se je Oskar Malič hotel pogna-tn na svoj voz, je iz teme planil proti njemu neznanec in ga udaril po hrbtu. Malič je napadalca vprašal, kaj hoče, nato pa stopil za njim. Pri košatem drevju ob cesti je bila skrita družba oboroženih napadalcev. Ko se jim je Malič približal, je bil takoj obkoljen in že je pričelo padati od vseh strani. Malič je dobil poseben hud udarec, ki ga je skoro podrl na tla. Ko so ostali bratje, ki so bili ta čas na vozu, to opazili, so skočili starosti na pomoč in sicer prvi njegov brat Jože, za njim pa še član viniškega Sokola Adolf Radmelič. Komaj se je Jože približal napadalcem, ga je eden izmed njih treščil s težkim boksarjem po glavi, nato pa ga še parkrat udaril po hrbtu s težkim kamnom. Radrmelič je dobil hudo rano z nožem preko vratu, prerezana je bila dovod-nica. Kri je lila curkoma na tla. Prerezane so bile tudi kite ic glava se mu je povesila na ramo Ko je bilo delo nočnih, strahopetnih ptic opravljeno, so se razbe-žali. Na vik in krik pa so prihiteli iz svojega doma semiški Sokoli. Ti so še nekatere bežeče napadalce spoznali. Vse tri ranjence — oba brata Maliča in Radme-iiča — so semiški Sokoli zanesli najprej v j svoj dom. kjer so šele mogli ugotoviti, ka- j Nizke cene T@®lk@iP®MII-evih blagov ne-moramo zagovarjati! To že narede naši odjemalci, zadovoljni z nizkim! cenami Tn odlično kakovostjo naših blagov. Cene naših blage* j e v m eter. -In Jo itri VTi«r. teke od t 20 da 200 dfaa» a refnaelli flanln O O " m pt, ©•K@BWD<§'* Prodajalne: M ub!} a** Zagreb Beograd * ' Gradišče 4 Jurlšičeva 4 Knez MiHajlora S Tovarna! Paračin Osijek Novi Sad Sarajevo fn v vseh večjih Kapucinska 14 Trg OsfoboOenja S Strossmayerova mesfih V drŽavi ko hude in nevarne poškodbe Je dobil Zlasti starosta viniškega Sokola br. Oskar Malič. Imel je globoko rano v hrbtu, ki mu jo je prizadejal napadalčev nož. Ranjena je imel tudi pljuča. V Sokolskem domu so takoj nudili žrtvam napada prvo pomoč, obenem so poklicali zdravnika. Vse ranjence so prepeljali v Ornomelj, najprej smrtnonevarno ranjenega Radmeliča, nato pa še ostala dva brata. Tu je nudil vsem trem ranjencem potrebno nego dr. šober. Zaradi prevelike izgube krvi ranjenci niso bili sposobni za transport v bolnišnico, temveč so ostali v domači negi. Oskar Malič in Radmelič sta dolge tedne ležala na bolni- Sfcl postelji, dočim si je Jože Malič opomogel in odšel domov. Za Radmeličevo in O. Maličevo življenje so bili dolgo časa ▼ resnih skrbeh, vendar je v obeh zmagala krepka volja in krepko sokolsko telo. Zaradi tega Zločinskega napada sta s« zagovarjala omenjena dva obtoženca, ki sta dejanje sicer priznala, vendar z izgovorom, da nista imela namena nikogar poškodovati- Sodišče, ki je spoznalo oba, brata za kriva, je obsodilo Janeza Stariho na 8 mesecev strogega zapora in 10 dni in Stariho Alojzija na 4 meSece strogega zapora in 10 dni. Proti odmeri kazni se je prvi obtoženec pritožil. dogim Je njegov brat kazen sprejel. V SENCI PRVEGA DECEMBRA O domovini hrupno govorimo, vihtimo gesla, vzvišene besede, gojimo kult, razvijamo obrede, praznujemo glasno njen god pred zimo, Z metaforo in zvočnikom hitimo podirat v prah preroke črnoglede, podimo garjevce iz lastne črede, tam s prečanstvom, tu s krpanstvom grmimo• A vendar ta tvoj praznik, Troedina, ne vemo prav, s čim naj te počastimo, ki bodi vsem pravična domovina. Dejal bo kdo: Najbolje pač storimo, da bomo vredni svetlega spomina — na praznik odpustimo in ljubimo, Griša Koritnik Prijateljem slovenske mladine »Zvonček*, naš znani ilustrirani mladinski list, ki že 38 let zabava in uči mlade čitatelje, bo z novim letom prešel v založništvo narodno-obrambnega konzorcija, ki mu načeljujeta Franja dr. Tavčarjeva in Engelbert Ladislav Gangl. S ten bo »Zvonček« dobil novo poslanstvo med slovensko mladino. Povsod, kjer žive slovenski otroci, a to ne le na domačih, zlasti obmejnih in sosednih slovehskih tleh, ampak tudi med številnimi izseljeniškimi delavskimi kolonijami v Evropi in Ameriki bo »Zvonček« budil v mladih srcih ljubezen do rodnega jezika in skupne domovine, tako da bodo otroci, ki so dc.ma in svobodni, stalno vedeli o onih in mislili na one, ki niso doma in niso svobouni, vsi oni, ki žive izven svobodne doir.ovine. pa bodo čutili, da imaio doma mlade rojake prijatelje, ki nrsilio nanje. Veliki prijatelj naše mladine, pisatelj dr. Ivan Lah. je minilo nedeljo, posvečeno izseljencem. napisal med drugim tele tehtne besede: »Vsako leto na ta dan »i moramo vsi izpraševati vest. ali smo storili vse, kar je v naših močeh, da naši izseljenci čutijo našo ljubezen in skrb zanje, še bolj pa, da storimo vse, kar je treba, da prejmejo iz domovine duševne hrane, listov in knjig, ki naj vežejo vsakega slovenskega človeka, posebno pa mladino, s staro domovino in prinašajo v vse kraje po svetu, kjerkoli živi naš človek, pozdrav v domači besedi. Tako delo moramo podpirati vsi, ki smo v svobodni domovini in nam vsaj te duševne hrane ne manjka. Ako gre za to, da ohranimo naš rod, raztresen po svetu, ne sme biti vprašanja, kje so sredstva za rešitev.« Te vzvišene naloge: zabavati in učiti domače otroke, obenem pa poiskati vse, ki so razkropljeni po svetu — odrezani in odtrgani, izseljeni in porazgubljeni — in jim vsak mesec prinašati iskrenih pozdravov iz daljne, skrbne domovine — te domoljubne naloge se bo v svojem 39. letniku nesebično in neutrudno lotil »Zvonček«. Njegov glas bo stalno budil misel na bratce in sestrice onstran meji in na mlado pokole-nje, ki raste izven našega ožjega doma po naši državi in v tujini na Koroškem, v Pri-morju, po Westfalskem, Nizozemskem, Franciji in Ameriki, in mu ohranjal m kropil vero v naš rod, upanje v našo bodočnost in ljubezen do naše skupne domovin®. Z geslom: M al pololi dar deci na oltarl stopamo nred slovensko in jugoslovansko javnost. Naše delo za slovensko mLadmo nujno potrebuje krepke opore od motraj. Vedite, da naša naročnina služi višjim namenom 1 Ce vas list ne zanima in Ce nimate svoje mladine, ki bi se ob njem kratkočasila in izobraževala, sporočite upravi »Zvončka«, kam naj pošilja izvode, ki jih boste kot zgleden domoljub poklonili slovenski mladini: tej ali oni obmejni šoli ali zamejni družini, temu ali onemu društvu, temu ali onemu otroku, čigar naslov nam boste poslali. Ce pa morda nimate takega naslova, bo konzorcij sam izbral vašega obdarovanca, kar itak ne bo težko, ker je potreba tako ogromna. Vi pa boste imeli zavest, da za mal prispevek omogočate veliko delo in da bo mladina doma in v tujini s hvaležnostjo sprejemala vaše darove. »Zvonček« bo uvedel dopisovanje slovenskih otrok od vseh krajev sveta, da bomo vedeli, kako naša mladina živi, kako napreduje in česa želi od domovine. List sam bo ostal predvsem mladinski leposlovni list, ki prinaša otroški duši to, česar si najbolj želi. Vzgojni in propagandni del bomo prinašali za dodatek. Za narodne, božične in druge praznika bo na£ mesečnik objavljal primerne slavnostne igre, nastope in deklaracije, ki jih potrebujejo prireditelji ob takih prilikah. Tako se bo okoli »Zvončka«, ki ga bo še nadalje vodil njegov preizkušeni dosedanji urednik dr. Pavel Karlin. razvilo novo življenje, zrasel bo nov krog narodnega dela, ki k njemu iskreno vabimo vse, da sodelujejo vsak po svoji moči. Že po prvih številkah, ko pridemo v zvezo z našimi bližnjimi in daljnimi znanci in neznanci, ko bodo začuli glas »Zvončka« tudi oni, ki so najbolj oddaljeni in odtujeni od nas, se bo pokazalo, kako važno je poslanstvo našega mladinskega lista. Prva številka »Zvončka« izide z izbrano vsebino in mnogimi ilustracijami še pred božičem. Letna naročnina lista ("10 številk) je določena na 30 din. »Zvonček« se naroča v upravi »Zvončka« v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 16, ali pa v Učiteljski tiskarni, Frančiškanska ulica 6 V Ljubljani, 1. decembra 1937 Franja dr. Tavčarjeva Engelbert L. Gangl Po dolgotrajnem trpljenju je snoči ugrabila smrt znanega dobrega ljubljanskega zdravnika in velikega človekoljuba dr. Ivana Hoglerja. Pokojni j« bil po rodu Nemec, doma is Stare Loke pri Kočevju. Rodil se je 15. oktobra 1868. Gimnazijo Je študiral ▼ Ljubljani, kjer je maturfral leta 1887. Medicinske študije je končal na. Dunaj« ie je Ml tam leta 1893. promovlran za doktorja vsega, zdravilstva. Nekaj časa Je prakticiral na dunajski kliniki, potem pa se Je vrnil v Ljubljano ln postal asistent slovitega primarija dr. Valente. Ko je otvora samostojno ordinacijo, sc Je s svojim temeljitim znanjem in s svojo dobrodušnostjo prikupil vsemu prebivalstvu. Neštetim bolnikom je pomagal brezplačno. Ob vsaki uri je bil pripravljen prihiteti na pomoč. NI bil samo tovrsten zdravnik, temveč tudi srčno-dober človek in njegove dobrotljive besede so olajšale bol marsikateremu trpinu. Ne samo v svojem poklicu, tudi drugače je bil velik dobrotnik siromakov. Dr. Ivan Hogler, ki bo jutri 1. decembra oto 14.30 položen k večnemu počitku na pokopališču pri Sv. Križu, bo ohranjen v blagem spominu. Ala/lepsi dar za Miklavža! fjtanctarci - radio Ljudski supe/. 5 elektronk, 7 krogov Generalno zastopstvo za Slovenijo. RADIO-DOBEKLET clzo.z., Ljubljana KONGRESNI 1RG 8 Podzastopstvo ta Maribor HEAR/H ARLAT1, Ulica 10 oktobra it. 4. Domače vesli • Ceni. naročnike, ki eo prejeli položnice, * Nagradni natečaj za osnutke lepaka prosimo, da poravnajo naročnino za zadnji I Ljubljanskega velesejma. Uprava velesej-i_ * ' ' 1 ma razpisuje natečaj za osnutke lepakov mesec in sicer zaradi poslovnega reda takoj prva dni decembra. Kdor je le dolžan za nazaj. naj blagovoli poravnati ves zaostanek tako. da bo imel naročnino za letos poginoma plačano. To je upravi lista potrebno za zaključite? knjig in sestavo letne bilance, je pa tudi v prid naročnikov samih, da si obranijo za svojce pravico do ».lutrovega« nezgodnostnega zavarovan ta v znesku dia 10.000 pri zavarovalni družbi »Jugoslaviji« Tudi prosimo naročnike »Ponadeljskega Jutra«. da poravnajo naročnino, ki otpade nanje že do konca leta. Uprava »Jutra«. za V NOVI ZIMSKI SEZONI popoldan In večer: e $w*e S**1® al o*«8*4 to* mSOUVAN MANUFAKTURA, MESTNI TRG 24 * Slovo polkovnika Metoda Rakuše od Su-Saka. V hotelu Kontinenta! 90 prredih oficirji euAaSke garnizije poslovilni večer dosedanjemu poveljniku planinskega pnlka. polkovniku Metodu Rakuši ki je premeščen v Zagreb Priljubljenemu polkovniku so priredili poslovilni večer tudi i T'govskem domu ob veliki udeležbi prebivalstva Poslovilnega večera sta ee udeležila t »di mestni in »reški načelnik in mnogi govorniki 60 iskreno želeli priljubljenemu oficirju veo srečo v novem službenem mestu. • Vodnikova družba je v glavnem dovršila ekspedicijo letošnjih knjig, ki njenim članom, kakor nam iz vseh strani pišejo, izredno ugajajo Naše postojanke so z malimi izjemami vse povečale število prijateljev Vodnikove družbe. Gg. poverjenike, ki se doslej še niso oglasili, vljudno obveščamo, da smo zanje knjige v lanski izmeri rezervirali, zato jih prosimo, naj nam nemudoma sporoče uspeh svojega dela. K sreči letošnja zaloga Vodnikovih knjig ni še do kraja izčrpana, odbor je pri določitvi naklade pač upošteval, da se bodo v decembru še trumoma javljali zamudniki. Kdor torej še želi Vodnikovih knjig naj se nemudoma javi pisarni Vodnikove družbe v Ljubljani, Knafljeva ul. 5. Mariborčani se lahko prijavijo v podružnici knjigarne Tiskovne zadruge, v Maribor, Aleksandrova c. 13., ali pa v knjigarni Učiteljske tiskarne, v Mariboru, Gor. Gosposka ulica. Celjani pa lahko še naroče Vodnikove knjige pri upravi »Jutra« v Celju. Kranjčani v knjigarni »Savi«. Pri tej priliki opozarjamo tudi gg. poverjenike in člane iz Ljubljane ln ljubljanske okolice na1 dvignejo naročene knHee Pri Ijndeh, nagnjenih k maščobi, st izkaže naravna »Franz-Josefova« grenči-ca kot zanesljivo in oriletno učinkujoče sredstvo za iztrebljanje ki se more tudi dolgo uporabljati bre? posebne dijete »Franz-Josefova« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah ln trgovinah z mineralnimi vodami 0*1 rog 8 Ur 15 «tt'Hf * Slovesna otvoritev iz^eljens-ega tedna v Zagrebu. Zveza rzseljenskih orgaiiizai-ij je organizirala po vsej državi i/seljei ski telen. med katerim naj se popularizira vse kai je v zvezi z našim izseljenstvom. V prostorih izseljenskega muzeja v Zagrebu je bila v ponedeljek slovesna otvoritev izseljenskega tedna it) sta predavala priznana »trokovnja-ka za izseljenske probleme gs» Bartulica in Benko-Orado. Zagrebška radijska postaja ima na sporedu tudi predavanja o izseljenskih problemih. Tako bo govoril g. Benko-Gralo o temi: Zakaj na*a javnrs' nima zanimanja za izseljenski problem? 0 delovanju Zveze izseljenskih organizacij v domovini pa bo predaval ravnatelj izseljenskega muzeja g. Bartulica. Izseljenski muzej v Zagrebu je zbral doslej že preko 120.(100 raznih knjig, časopisov, slik in map iz vseh krajev, kjer prebivajo naši ljudje. # Izjava in prošnja. Prejeli smo: O meni Sirijo razni ljudje neresnične govorice zaradi mojega odpusta iz službe pogodbenega poštarja. S tem hočejo zakriti, da sem odpuščen brez navedbe vzroka, in mi škodovati tudi na Časti Prosim prijatelje, da mi Javijo vsako tako osebo, ker bom proti njej takoj sodno nastopil. — Amon Ambrožič, bivši pogodbeni poštar v Radom- U«. • Članstvo tTfiteljske«« pevskega «bor« obveščamo da bo prihodnji pevski tečaj v mali filharmonični dvorani. Vhod ob Matični knjigarni na Kongresnam trgu. Začetek tečaja bo 6. decembra ob 10. dopoldne. Odbor. % junijskega velesejma v letu 1938 Osnutki morajo biti Izvedeni umetniško za titogra-fični tisk, največ v treh barvah Format osnutka mora obsegati 70X100 cm. Besedilo: XVIII. velesejem v Ljubljani od 4.—13. junija 1938. Črke besedila morajo biti dobro čitljive. Avtor prvonagrajenega osnutka je zavezan sestaviti v litografič-nem zavodu tudi besedila v petih drugih jezikih. Natečajnikl morajo poslati z geslom opremljene osnutke do 31. decembra t. 1. opoldne ravnateljstvu Ljubljanskega velesejma. Istočasno morajo poslati svoj točen naslov v zapečateni kuverti, na kateri je označeno geslo osnutka. Nenagra-jene in neodkupljene osnutke lahko dvignejo natečajnikl med 1. in 15. februarjem 1938. Predvidene so naslednie nagrade: ena za din 2.000, ena za din 500 in dve po din 250. Avtor prvonagrajenega osnutka dobi polovico nagrade takoj, drugo polovico pa čim predloži litografični zavod poizkusni odtis. * Sumski dan med snežnim metežem. Split skj planinci, včlanjeni v društvu »Mosor«, prirejajo že nekaj let z velikim uspehom Sumske dneve, med katerimi popularizirajo zaščito gozdnih nasadov ter dajejo navodila za pogozdovanje goličav Za nedeljo je bil napovedan tak šumski lan na Mosoru in ee je tja napotilo iz Splita preko 400 planincev. Na planini jih je zatekla huda nevihta s snegom. Mladino so takoj 7 avtomobili odpremili domov, vrnilo pa se je tudi »recej članov. Nad 100 planincev pa je le med snežnim metežem prispelo do doma. Na višini 800 m je bila prava orkanska nevihta, ia se je videlo le za nekaj korakov. Sneg e visok preko enega metra. Ten peratura > znašala minus 4. Prihodnjo nedeljo bolo požrtvovalni planinci priredili svoj dan s orimernimi predavanji na Vidovi gori na Vračil Avtomaterijal Ogrevale! stekel Verige za sneg A. Goreč Tružba z o. z. 9 Podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Litiji je prejela izplačano volilo pokojne gospe Terezine Svetčeve v znasku din 500 in ga nakazala glavni družbi. Blagopokojni-ci slava 1 * Za Miklavža izide v založbi Belo-mo-dre knjižnice mladinska knjiga Marija Je-zernikove »Beli bratec« z bogatimi ilustracijami izpod vešče roke mojstra Hinka Smrekarja. — Bel kos se je izvalil črni rodbinici. Radovedneži, zalezovalci in sovražniki mu grenijo mlado življenje, vendar si pribori v družbi drugih izobčencev toliko življenjske modrosti, da srečno premaga nevšečnosti, ki zastavljajo pot njemu m prijateljema belemu mačku in beli veverici. — Na Izviren in svojevrsten način vpleta pisateljica med razgibane zgodbe iz ptičjega sveta Kratke slikovite opise narave bi jim daje s toplo občutenimi liričnimi odstavki poseben čar. — To je pesem našega gozda, polna radosti in sreče, polna iskrenega razumevanja in tople ljubezni do najskromnejših bitij na naši zemlji. — Z neverjetno nežnostjo )e Smrekar prilagodil svoje močno pero svežosti pomladnega povodnji. Njegove perorisbe prekipevajo življenje. Vsaka živalca, vsaka drobna ptička ima svoj izraz radosti, premetenosti ali strahu — Starši ne hodite mimo bogastva, ki Vam ga nudi izvirna slovenska knjiga' Kupujte jo za svojo de-co, za svojo rodbino! Vaše otroke bo popeljala v nov svet in jih osrečila s poglobljenim razumevaniem za naravo • Album planinskih s;ik Izda v prihodnjih dnevih SPD v Ljubljani. Album bo reprezentativen ter bo dostojno reprodu-ciral lepoto naših gora. Album vsebuje 52 umetniških uglačfn:h fotografskih posnetkov naš h prirodnih lepot. Slike so tiskane na blestečem papirju ter tvorijo, zbrane v album. lepo enoto. Album bo najlepše darilo za Miklavža in za božič. Sub-skripcijska doba traja le še do četrtka, dne 2. decembra ter je v interesu vseh ljubiteljev planinske prirode, da 9i pravočasno omislijo album planinskih slik. SREBKNINA ZLATNINA v veliki izbiri pri H. SUTTNER - Ljubljana 5 Prešernova ulica 9 — (poleg glavne pošte) Zahtevajte brezplačni cenik! • Primerno darilo za t^akogar je like Va-štetove Roman o Prešernu. Naročajte ga direktno na naslov: Ika Vašte, Ljubljana-Lavričeva 6. Cana: celo usnie-bibliofilska izdaja 200 din. platno 100 d-in. karton 80 din Pri skupnih naročilih (najmanj pet) znaten popust, knjigo dobite tudi na obroke Svarilo: Ne zaupajte denarja akviziterjeml • Pozor! Darmol. sredstvo za odvajanja, fe pogosto ponarejen Pazile zaradi tega pri nakupu, rta |e na vsaki tableti ulisnieno :me Darmol in da ima tableta zarezo v obli ki črke T Zahtavajte zaradi tega Izrecno Darmol. Ogl. reg. S. Br. 7006/1936. • Tovarna JU8. KE1CH sprejema mehko in škropil eno perilo s najlepšo Izdelava 8 • Polovične vožnje Iz v*eb krajev države ste deležni do 7. t. m.. Če si ogledate rai-stavo bratov Šubicev v Narodni galeriji v Ljubljani; potrebno legitimacijo dobite pri postajni blagajni. • V Gorico — Trst s avtom (pe Vipavski dolini): 2. 3 in 4dnevni Miklavžev in božični izlet Prijavite se takoj za brezplačna navodila na naslov: »Družisvet«. Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. • Pri saprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice ZA MIKLAVŽA zelo prikladna darila nudi tvrdka A. & E. SKABERNČ LJUBLJANA iz Liublfane n— P. n. posetnlke današnjega novinarskega koncerta opozarjajo novinarji: 1 Pred-prodaja vstopnic bo od 9 do 1?. v »vli kina Matice, popoldne pa od 5. dalje pri blagajni na Taboru 2 Koncert se zaradi večerne povorke po mestu začne ob 20.30. takrat pa točno: da ne bo gneče prosimo za pravočasen prihod. 3. Garderobe so v pritličju na levo in v prvem nadstinoju. 4. Kdor 6e izkaže na tramvaju z vstopnico, plača ne gle'e na daljavo znižano voznino 1 din. CAFUTA FANČI Mestni trg 7 priporoča svojo novo modno trgovino z bogato izbiro kvalitetnega blaga po konkurenčnih cenah. Posebno ugodno za Miklavževa ln Božična darila! u— Sprejemanje čestitk in poklonitev 1. decembra pri gospodu banu. Kr. banska uprava objavlja: Na državni praznik uedinjenja bo sprejemal ban dr. Natlačen od pol 12. ure dalje v banski palači poklo-nitve in čestitke. Kakor v preteklem letu je gospod ban tudi letos z ozirom na sedanje težke socijalne razmere odredil, da se zakuska, ki se je običajno priredila za one, ki so prišli čestitat, opusti in Je mesto tega razdelil med razna karitativna društva znesek din 25.000__z naročilom, da se ta znesek uporabi za obdaritev naj-siromašnejših na praznik Narodnega Ze-dinjenja >rl Avto pnevmatika Continental Nafta Din 2.70 Bencalko A. Goreč družba z o. z. u— 25 letnica Balkanske vojne, v društvu »Soči« bo v soboto predaval g. dr. Vinko šarabon v salonu pri »Levu«. Predavatelj vas bo povedel 25 let nazaj do onih dni, ko se je osnovala Balkanska zveza in so naši slovanski bratje prijeli za orožje ter izvojevali v borbi proti Turkom svojim so bratom svobodo, ki jo Jim Je Evropa že toliko časa obljubovala Obljub je bilo vedno dosti, izpolnitve nikoli. Pred 25 leti so začutili južni Slovarri, da Je najbolje, če si bratsko pomagajo in se ne zanašajo na drage. Predavanje bo izpolnjevalo okoli 80 skioptičnih slik, na katerih bomo videli posamezna bojišia. armade, vojskovodje, grozote vojne itd. Vabljeni vsi. Vstop svoboden. Veliki družabni in plesni večer športnega kluba Ljubl jana dne 4 XII. 1937 v veliki kletni dvorani »METROPOL« iMiklič). Najbolj primerno Miklavževo darilo otroško pisalno mizico kupite prt mizarstvu I. R E P S E, Ljubljana — Igriška 3. M. DRENIK volna za ročno pletenje. smyrna. Kelim perzer m LJUBLJANA, Kongresni trg 7. JELKINA ESENCA, osvežuje in razkužuje zrak. steklenica Din 14.—, dobite v drogeriji Adrije, šetenburgova ul. 1. Dlasnikova f,Velika Pratika" za 1. 1938. )e izšla tn se razpošilja za ceno din 5 — za vsak Komad Naročila na tiskarno J Bias-nika na si Ljubljana Breg St 10-12 in se Jobi tudi v trgovinah To Je najbolj priljubljeni in najbolj razširjeni slovenski ijudskt koledar ie od nekdaj. ODPRODAJAMO od 1.—30. dec. zimske suknje od Din 380.— zimske površnike od Din - 220.—-VELIKA IZBIRA OBLEK in KAMGARNOV pri Af tri) LJUBLJANA Moderni VlrfUlT STARI TRG kroji ZA MIKLAVŽA DAMI: eleganten plaSS, obleko ali haljo GOSPODUl modno suknjo, obleko, črn paleto IZ VELIKE IZBIRE PO NAJNIŽJIH CENAH prt F. LUKIČ, Stritarjeva uL o— Rezervni oficirji se pozivajo, da se udeleže službe božja danes na praznik uedinjenja v smislu uradne objave. Na praznik od 4. do pol 5. popoldne bo razpoložena za člane pododbora v društveni 6obi aa Kongresnem trgu I/11. listina za čestitanje. Uprava pododbora. u— Udruženje JugoslovenskOi Inženjerjev In arhitektov — sekcija Ljubljana priredi v četrtek, dne 2. decembra t. L ob 20. uri v mali filharmonični dvorani predavanje »Uporaba elektrike v stanovanju« Predava g. ing Josef Ullrelch, ki bo s pomočjo številnih sktoptičnih slik in filma prikazal sodobnost in gospodarnost elektrike v vseh panogah vsakdanje predvsem pa stanovanjske uporabe Vabljeni so člani in vsi, ki se zanimajo. — Vstopnine ni. u— Udruženje četnikov. pododbor v Ljub-ni priredi javno predavanje 3. t. m. ob 30. v dvorani restavracije pri »Levu« na Ge-sjx>sverskl cceti št. 10. G. predavatelj jurist Osovnik Tone nam bo predaval o revolucionarnem pokretu v jugoslovenski zgo lovili. Na to nacionalno predavanje vabimo vse nacionalno čuteče Jugoslovene. moške in ženske, posebno pa one, ki eo bili pri narodni straži ali kot dobrovoljci pri razpadu Avstrije Vstop piost. n— Legija koroških borcev ee udeleM danes obhoda v proslavo zedinjenja skupno t nsfalimi bojevniškimi organizacijami. Zbor na Krekovem tagu pred finančno direkcijo b 17.45. n— Koncert Akademskega pevskeffs zbora. 13 t. m bo koncert Akademskega oev-skega zbora ki slavi letos svojo 10-Ietnico obstoja Na koncertu bo APZ pal najlepše skladbe, ki jih je v svojih programih v desetletni dobi tako dovršeno izvajal. Vstopnice za koncert so že v prodaji pri vratarju univerze (Kongresni trg) in sicer dnevno od 8 do 19 ure Cene sadežem 50 do 10 din. stojišča 7 in 5 din. u— Mladinski od"ek Strelske družine v Ljubljani priredi danes ob 17.30 v veliki dvorani Narodnega doma v proslavo ujedi-njenja akademijo, h kateri vljudno vaibi nacionalno javr.ost. Vstop prost. u— Zdravniška zbornica za dravsko banovino vljudno vabi gg. zdravnike, da se v čim večjem številu udeleže pogreba g. dr Hoglerja Ivana ki bo danes ob po] 15. izpred mrtvaške veže Stara pot 2, na pokopališče pri Sv. Križu. u— Zopet filmska premiera v elitnem kinu Matica. To pot predvaja film, ki živo kaže vso veliko domovinsko ljubezen Ti-roltev. ki pride do izraza v strašnih žrtvah, ki so jih doprinesli v obrambo svoje ožje domovine v svetovni vojni. Dejanje filma »Dolomiti v plamenih« samo in pa prekrasni posnetki planinskih vasi, čarobnih planin in planinskega življenja samega zahtevajo, da vidi film vsakdo. u— Po razstavi bratov Šubicev bo danee vodstvo ob 11.; vodi g dr. Marijan Marolt. u— Težko vzgojijivi otroci; o tej snovi predava v četrtek 2. t. m. ob 20. na šentjakobski šoli ga. Angela Vodč. Vsakdo dobrodošel. u— Šahovski klnh »Lovšin« opozarja svoje članstvo, da se bo vršil z ozirom na bliža loči se občni zbor širši sestanek v četrtek 2. t. m. ob 8. uri v klubovem lokalu. Polrio-številna udeležba je nujna, ker se bodo obravnavale važne klubova zadeve. Predsednik. Zimsko-sportno blago SmučI Sanke Drsalke A. Goreč družba z o. z. u— Pododbor društva »Knjtginja Žarka« priredi tudi letos Miklavževo čajanko za svoje člane in po njih vpeljane goste v veliki dvorani Kazine v nedeljo 5. t. m. Nastop Mikiavža točno ob 21. Isti dan, že ob 16. pa obišče sveti Miklavž naše pridne otročiče tudi v veliki kazinski dvorani Prišel bo v spremstvu mnogih lepih angelov a parklje bo pustil v peklu, saj je vsa naša deca dobra Prijave ln paketi se sprejemajo za deco in odrasle V soboto 4. t. m. od 15. do 19. ure ln v nedeljo 5. t. m. od 10. do 13 ure. V novi modni trgovini FANČI CAFUTA, Mestni trg 7. dobite v ogromni izbiri nogavice ta rokavice po neverjetno nizkih cenah kot Miklavževa in Božična darila! u— Naš najodlicncjši pianist Ivan N°č koncertira v petek zvečer v veliki Filharmonični dvorani. Rojen Ljubljančan je dovršil konservatorij Glasbene Matice, nato pa novi dunajski konservatorij prof. Kes-sisoglu, ki je bil učenec slavnega Busoni-ja. Od leta 1923. dalje prireja stalno javne svoje koncerte ne le doma, temveč tudi v tujini. Noč je sijajen taterpret Bacha ter je več njegovih stvari za orgle predelal za klavir. Ko pa je prišel v naše kraje znameniti poljski pianist tn eden najboljših sedanjih igralcev Chopina, mojster Koczalsky, je Noč intenzivno študiral pri njem ravno interpretacijo Chopinovih klavirskih skladb. Noe Je velik umetnik-pianist, ima pa tudi to prednost, da sijajno sestavlja svoje koncertne sporede, prinaša vedno kaj novega, vse pa v sijajni interpretaciji. Opozarjamo na Nočev koncert. ki bo v petek 3. t-m. ot) 20. v veliki Filharmonični dvorani. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. u— Razpis natefaja za nafrte norega defjega zavetišča » Trnovem. Mestno poglavarstvo ljubljansko si>oroča v^m gospo dom arhitektom, ki se zanimajo za razpis natečaja idejnih osnutkov dečjega zavetišča v Trnovem, da je izdalo poja~nila o zazida-vj parcele in silniranju stavbnih objektov Ta poasnila se dobe brezplačno v mastnem socialno političnem uradu v Mestnem io mu levo II nadstr vnak dan od 8 do 14. ure u— Za počastite^ dr. Hoglerja sta darovala g. Alba ln Ivan Mohotrlč za sleipce din 200. a— Drsališče S. K. Ilirije je od dan as naprej odprto in ostane tudi nadalje, če bo ueodno vreme zadnjih dni ostalo neizpre-m en j eno. 0k& Tsa Najvišja fronta svetovne vojne v do-kumentaričnem velefilmu DOLOMITI V PLAMENU Danes dopoldne ob 10.30 uri izredna predstava pri znižanih cenah. mamranaa Film prekrasnih piirodnih slik SAMOSTANSKI LOVEC po znamenitem romanu Ludvika Gangho-ferja — pisatelja znanega dela »Grad H u b e r t u s«. Danes izredna predstava ob 10.30 prt znižanih cenah. Predstave danes ob 15., 17., 19. in 21. uri u— Namesto cvetja na krsto svoje dolgoletne ljube prijateljice blage, plemenite gospe Ane Podkrajškove 100 din šentpe-terskima podružnicama CMD. Viktor Rohrman. ASTRONOMSKA TOČNOST! LONGINES Oglejte si razstavljena MIKLAVŽEVA DARILA Ob 5. uri zvečer bo delil otrokom nebeške dobrote Novost projekcije barvanih slik. Pri Foto Touristu * Lojze šmucu Aleksandrova c. 8 — Ljubljana SVETUJEMO vsakomur, ki hoče ZA MIKLAVŽA kupiti poceni in dobro darila, da si ogleda izložbe tv. Manufaktura, kom. dr. NA MESTNEM TRGU 17. n— Vemo, da premišljujete, kaj bi dali svojim otrokom za Miklavža. Pomagati vam hočemo in vam svetujemo, da obdarujete svoje otroke s primernimi knjigami. Knjiga je najlepše in najkoristnajše darilo. Pojdite v knjigarno Tiskovne zadruge v Šelen-burgovi 3. in si oglejte veliko izbiro slikanic in pripovednik knjig. Pri tako veliki izbiri boste lahko kupili za primerno ceno, Miklavževo darilo, kj bo razvesalilo vsakega obdarovanca. Vse za Vaš avto tn zimski šport Pri A. Goreč družba z o. z. n— Tvrdka Oroslav Dolenec, Ljubljana, VVolfova 10, prosi sv. Miklavža naj ne odlaša nakupa sladkih daril za zadnji dan. u— Obiščite razstavo Zveze gospodinj »Vse za bolnika«. Gradišča 14. Popolna razprodaja moških in otroških oblačil zaradi opustitve trgovine J.Maček, Ljubljana, Aleksandrova 12« Vremenska poročila Dozdevno vreme v decembru po stoletnem koledarju Dan Je dolg 8 ur 39 minut do 8 ur 24 minut ln se do 22. t. m. skrči za 19 minut, do konca meseca naraste za 4 minute. S. 1. Uedinjenje C. 2. Pavlina m. P. 3. Fran. Ksav. Mlaj ob 0.11 S. 4. Barbara N. 5. Stojana Saba op. P. 6. Nikolaj T. 7. Ambrož S. 8. Brezmadež. spočetje M.D. C. 9. Peter Four. P. 10. Lavretan. Mati B. S. 11. Damaz P. krajec ob 2.12 N. 12. Aleksandei P. 13 Lucija T. 14 DuSsn Spiridion S. 15. Kristina deževno s snegom sneženo sneg, delna zjasnitev manj oblačno dež ln sneg oblačno, topleje deževno lepo sončno, topleje vetrovno močni nalivi krajevni dež južno vreme oblačno ZA MIKLAVŽA r - > nudimo do 6. decembra veliko množino blaga in ostankov .i. j* po izredno nizkih cenah L C. M A YER, Ljubljana u- Vluin * ravnateljsko pisarno Državnega osredhiega zavoda. Ko je včeraj zjutraj prišla pot»tr»^n!ca Državnega osrediiega zavoda za žensko domačo obrt na Nov»*m trgu 4 pospravljati pisarno, je prestrašena opa tila. da ie po pisalni mizi vee razmetano Vsi predali so bdi odprti akti in pisma pa so ležala razmetana po tleh Takot je obvn »tila ravnatelja Boža Račiča in noliciio. <1a so bili ponori nevabljeni gostje na obisku. Ko ie prhilela j>oliciia. so orgaji kriminal n^ga oo Iz knjigovodstva ie la'ko nemoteno prišel v ravnatelievo pisar-no. kier te najprei odprl prelal pihalne mize in našel mjd drugim tudi ključe od male bla^atne. Denarja v blagajni ij bilo. pač pa ao se v posebnem predalu nahaiale hranil-oe knjižice. ki pa se iih tat ni dotaknil. Zaman si ie prizadeval odpreti tudi drugo veliko blaeaino. v kateri je bila v*Čj.a vsola denarja Mimogred* je pretaknil tudi vse spise na rnvnateljevi mizi in nekai akrov odnesel p seboj, da ie povzročil v pisarni velik ner*i. MKD UNIV. dr. ČELEŠNIK FRANC SEM OTVORIL ordinacijo za splošno zdravniško prakso V LJUBLJANI, Smartinska cesta St 8. Ordiniram od pol 3. do 5. ure popoldne u— V petih urah se naučite vseh dni-tabnih plesov edino v plesn?m zavodu »Jenko« — Kazinu. Posebne ure za posameznike tn družbe ter informacij? vsak dan od 11- do 13- »n od 15 do 19 ure. U— Cenjenim odjemalcem vljudno sporočamo, da se od 1. decembra ti. dalje zvišajo cene trboveljskega premoga zaradi podražitve s strani TPD za din 15, pri toni kosovca ln za din 20 prt toni koc-kovca Sekcija trgovcev s kurivom Združenja trgovcev. Iz Celja e— Proslav« praznika zedinjenja. Danes ob 8. Ikj svečana služba božia v opatijski. nato v pravoslavji in -»vang^ljski cerkvi, ob po! 9 na v starokafoliški kapeli Mestno poglavarstvo poziva vse rezervne oficirje, da se udeležilo svečane službe božje. Zbirališče ob 7 4.1 pred opalijsko cerkvijo. Oh 10 I o v dvorani Narodnega doma proslava kolsk-»na IruArva Celia-matice Ob 18.30 l>o krenila slavnostna povorka po mestnih ulicah pred mestno poglavarstvo, kjer bo nago vod župana Zbirališče članstva Sokola ob 18 na dvorišču pri mestni telovad.iici. Udeležba obve7na! Kroiaši v krojih ostali v civu lu z znakom Ob 20 se bo pričel v veliki dvorani Narodnega doma koncert Celjskega rv-»vskega društva, ki l>o izvajalo 7 mešanih in 3 mo^ke /l>ore Sodeloval bo tudi odlični čelist g Cenek ^adlbauer. ravnatelj (llaalte-ne Matice v Ptuju. ob spremlievantu pianistke ge prof Mirce Sanri.iov« CPD l>o pr redilo ot 9.15 istotam tudi matinejo ra šokko mladino. e- Rafinirana sle parka. V četrtek je prišla k sobarici Berti ToČajevi na Cankarjevi cesti 3>ka ženska in ji sporočila, da ie Kila pri njeni materi v ^marjeti. Rekla je Toča-ievi. da te njena mati nevarno zbolela- tako da so morali noktirati zdravnika, ki ie predpisal neka zdravila Ker pa mati nima denarja. orosi svoo hčerko, da bi dala 50 din za zdravila Točajeva je izročila neznan? žen-k' tpnar i i ii dejala da nojde obiskat | s— Gospodinje - predavanje! Uporaba Offnjestaluega j enakega stekla na plinskem Štedilniku, četrtek 2. decembra in petek 3. decembra, vsakokrat ob 1430 in 20.30 v suterenu m^tne osnovne šole Vstop prost. KLVO AltiTBOrOL prinaša ob 16.15, 18.15 in 20.30 Izreden film, velikega razmaha »KONFLIKT« (Gauner lm Frack) (Camtlla Horn — Paul Klinger) Ob 10 15 ln 14. matineja »KAKRŠEN OCE, TAKSEN — SIN«. Iz Maribora e— Na dan obletnice državnega ujedl- njenja bodo bogoslužja v stolni in mestni župnijski cerkvi ob 10„ v pravoslavni kapeli v kasarni vojvode Putnika ob 9.30, v evangeljski cerkvi ob 10 in starokatoliški cerkvi v Narodnem domu ob 9 Po bogoslužjih sprejemanje čestitk v sejni dvorani sreskega načelstva v sobi št. 38/1, kjer bo v ta namen vpisna knjiga ar— Zadnja pot vzornega Sokola. Pri Sv. Antonu v Slov. gor. so pokopali znanega nacionalnega borca ln starosto tamkajšnjega Sokola Josipa Tušaka. Blagega pokojnika so pospremili na zadnji poti Sokoli in Številni domačini. Na grobu so spregovorili poslovilne besede šolski upravitelj Josip Klemenčič v Imenu domačega prebivalstva, dr. Milan Gorišek v imenu mariborske sokolske župe. Omulec Kari v Imenu starih vojakov in invalidov ter Ratej Leo v imenu trgovskega gremija. Pokojniku, ki je bil steber sokolskega gibanja v Slov. goricah, časten spomin! a— Sa dan Ledinienja priredi Jadranska straža v sporazumu z narodnimi društvi v Maril>oru svečan ples v veliki uninn-ski dvorani. Vstop prost Obleka temna Narodno zavedni Maribor naj »a dan pokaži, da zna raniti svobodo v Jn«?o«1avji. a — Sokolska razstava podaljšana do četrtka! Jubilejna sokolska razstava, ki je zbudila med našimi nacionalnimi krogi nepričakovano zanimanje, je na splošno željo podaljšana do četrtka 2 decembra Razstavo je obiskalo doslej že lepo število obiskovalcev ki so se zelo pohvalno izrazili o učinkoviti priredbi zgodovinskih podatkov in dokumentov obmejnega sokol-skega Izživljanja a — Podlegel. V splošni bolnišnici je preminil včeraj zjutraj posestnik Dominik Jamernik iz Jarenine. ki se je pred dnevi po nesrečnem naključju obstrelil s svojo lovsko puško, o čemer smo že izčrpno poročali. ekt a — Avtobus Maribor - Slovenska Bistrica vozi od 1 decembra dalje ob 19 30 iz Slov Bistrice in ob 23.30 iz Maribora samo ob torkfh sobotah, nedeljah in praznikih ter dnevih pred prazniki Vse ostale vožnje se vršijo dnevno, kakor smo to že pred nekaj časom objavili. „Kadar koli Te vidim vedno si lepa Ono je eno izmed onih žen, ki se vedno dopadojo. Čistoto njene polti vsakdo občuduje. To je majhna skrivnost, katero hoče ona ohraniti zase. Ne bo pa menda preveč huda, če jo tu izdamo Elida krema IDEAL, suho dnevna krema, pomaga do boste lepi kot nobena druga. S pomočjo hamomelisa imo poseben učinek. Ona varuje polt, odpravi majhne poškodbe in nečistoto kože — je idealna podlaga za puder i ELI DA KREMA I DE AL s— Lepa Miklavževa darila dohite v knjigarni Tiskovne zadruge v Mariloru, Aleksandrova c. 13. Oglejte se veliko zalogo šolskih potreliiščin. nalivnih peres, slikanic ij zabavnih mladinskih knng. To so darila, ki jih ie vsak otrok ve-el Ln ki imajo trajno vrednost. Priporočamo vam za to nakup omen-enib stvari, da jih podarite vašim malčkom za Miklavževa darila. a— Hrušč in trušt. V ponedeljek zvečer se ie v trenulku nabralo v TaiorsSki uliei vee polno ljudi, ki so prisostvovali spopadu dveh moškihio mater Neznanka pa ji |e to odločno | odsvetovala, češ da ima mati nevarno oa-lezliivo bolezen ločaieva |e Iruei dan kljub temu obiska a svoio mater in našla mater ooiHilnoma zdravo lakoi ji ie postalo jasno da te nasedla sleparki. Še istega dae i?e je imiavila omenjena neznanka ori služkinji M a riji Cakševi v Vodnikovi ulici. Povedala ie služkinji da je trgovka in da je prispeia s tovornim avtomobilom iz Šmarja pri Jelšah v C«lie jk) blago ter da io je ob tej priliki poslal šmarski zdravnik dr Lorger v Cehe no zdravila za težko bolno mater Cak-ševe, pocestnico Uršo Pilkovo v Korpulab Specijallst za ženske bolezni In porodništvo DR. PAVEL PEHANI je preselil svojo ordinacijo v palačo Ljudske posojilnice v Celju. — Vhod s Kralja Petra ceste (poleg Kina). Ord. od l. — 3. are. pri Amariu. Neznanka ie pristavila, da mati nima d-narja m zato prosi svoio 'ičerko da bi ji posodila 50 din. Čakževa ie verjela in Je izročila neznanki 50 din. Ko ie Čakševa drugi dan obiskala svojo mater, je prav tako kakor ločajeva, ugotovila da je mati zdrava Včerai zjutraj je policijski agenl priiel na celjskem kololvoru '20-1 jtno Marijo 1 F. iz Slovenske Bistrice, ki je že lani izvrši- i la v Celju Klicne slejiarije in se potem v polici iskem zaiioru zastrupila, a so |i v bolnišnici rešili življenje Ar^tiranko so kon-frontirali z oškodovankama. ki sta v njej sr>o/.nali storilko Marija F te priznala obe dejanji, venetno pa je, da ima še več takih slepa rij ti a ve*ti. Zakaj prirejajo novinarji koncerte Prirejanje koncertov na praznik zedinjenja je skkaiila ljubljanska sekcija Ju-goslovenskega novinarskega združenja septembra leta 1921. in prvi novinaiski koncert je bil 1. decembra 1921. Samo enkrat doslej je novinarska organizacija o svojih konce, tmh prireditvah izdala proglas na javnost, v prvi vrsti pa na gospodarske ustanove in večja podjetja. To je bilo konte leta 1926., ko je bila sprejeta novinarska uredba. V proglasu je bilo naglašeno: Jugosiovenski novinarja si ukvarjamo svoj pokojninski fond, ki je bil s pravkar izdano uredbo postavljen na zakonito podlago S tem hočemo sebi in bodočim novinarskim generacijam zasigurati preskrbo za starost ln onemoglost, ker so naša časopisna podjetja mnogo prešibka, da bi lahko to storila. Imamo pa v svojih vrstah mnogo starih novinarjev, ki so onemogli v delu za narodne intfTese. Ti ne morejo čakati, di bi se jim štela penzlj-ska leta šele od sedaj naprej. Naša narodna in tovariška dolžnost nam veleva, da poskrbimo za nje že prej. Iz lastne moči tega ne moremo zato prireja/mo na narodni praznik koncerte v korist pokojninskega sklada. Opirajoč se na priznano dejstvo, da delamo novinarji v prvi vrsti v službi javnosti in da posebno vsestransko podpiramo stremljenja slovenskega gospodarstva, menimo, da nem ne bo nihče zameril, ako enkrat mislimo tudi nase —-- Kar je bilo pred enajstim! leti rečeno. Za Miklavža in Božič PRIPOROČA tvrdka BELIHAR & VELEPIČ, - Ljubljana Tyrševa cesta 35'b. (preko 2el. prelaza) po znižanih cenah svoje izdelke. Predpasnike, volnene obltke, domače halje — veliko izbiro otroških obleke in plaščkov. *— Svilene bluze po Din 60.—. e— Podpora za uhoinp nfenks. Sreski odbor Irnštva Rdečega križa v Celju je naklo n i I drž dečki narodni šoli v Celju znesek 750 din za ubožne učenke, da bodo dobivale v zim-kini času ob dopoldnevih mleko in kruh v šoli Šolsko upraviteljstvo se toplo zahvaliuie za velikodušji dar. e— Prihod Miklavža v Celje. V soboto 4 t. m ob 8. popoldne v dvorani Narodnega doma obdaritev dece, mladinska igra s so delovanjem Dramatičnega druAtva. Darov-te sprejemajo v soboto v mali dvorani Na-rod.iega doma. vstopnice so v prodaji pri K (loričar Ciril meto love podružnice vabite narodno občinstvo in mladino na ta svoj Miklavžev nastop. POSETITE DANES RAZSTAVO DARIL PRI TIČARJU ŠELENBURGOVA ULICA velja Ae danes. Od novinarske uredbe novinarji niso dobili, kar 90 pričakovali; pokojninsko zavarovanje ln druge novinarske zadeve še niso urejene. Kakor pred dolgimi leti, tako se morajo nov nar ji še danes zatekati k akciji samopomoči. Glavna lastnost pravega novinarja je velika skromnost in novinarski poklic temelji na altruizmu in na anonimnosti. Novinarji pomagajo vsem družabnim skupinam brez razlike, ko uveljavljajo njihove upravičene zahU»ve pod pritiskom javnega mišljenja, kadar pa gre za zadeve novinarjev samih, takrat pa novinarsko pero po navadi odreče, v novinarskih vrstah so mnogi, ki niso ničesar zahtevali, ničesar dobili, drugim pa vse dajali. Po zedmjenju je na« tisk moral rešiti veliko nalogo, da postane nacionalni tisk svobodne države z vsemi njenimi cilji v notranji ln zunanji politiki Kar je v našem novinstvu doseženo v tem pogledu le doseženo z lastnimi sredstvi in močmi samih novinarjev ln uovin Naš tisk je v primerjavi s predvojnim tiskom napravil ogromen korak naprej ln s pono?om se lahko trdi. da se naši novinarji lahko postavijo ob bok zapadno-evropsk h novinarjev. Novinarji vztrajajo v svojem na- pornem ln odgovornem delu In če ob redkih prilikan stopijo pred javnost, da bi jo nase opozorili, storijo to na tak način, da je tudi javnosti koristno. Tudi prvode-cembrski novinarski koncerti služijo ln koristijo javnosti Prireditelji — novinarji se potrudijo, da nudijo javnosti umetniške užitke in da ji vsakokrat predstavijo nekaj mladih, nadarjenih umetnikov. S tem koristijo javnosti, umetnosti in umetnikom. Da je tako, se bo lahko vsa javnost tudi drevi prepričala. Vsi dosedanji novinarski koncerti so imeli velike moralne uspehe in bili so tudi lepi izrazi narodnega praznikj v prijateljstvu in slogi. Se bolj kakor gmotnih se novinarji veselijo svojih moralnih uspehov. RADIO Sreda, t. decembra Ljubljana 9: Cas, vreme, poročila, epo red. — 9.15: šoUka proslava narodnega praznika (H dekliška in deška narodna šola. (vodi gdč. Marija Lapajnar). — 10: Pre-nofr cerkvene slovesnosti iz stolnice. — 1130 Koncert iugos'ovtwke glasba (Radijski orkester). - 13: Cas, vreme, poročila $!>ored. obveotila. — 13.16: Slavnostna glasba (plošče). — 17: Pevski koncert zliora III drž. real. gimnazije, vodi prof. Viklor Srhvveiger — 18: Mladinska ura »Krmilni-ca za ptiče«; — »December v naravi«. — 1840: Va<ške table in vaška imena (dr Joža Rus). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura - 20 Rezervirano za prenos. — 22. Cas- vreme, poročila, spored. - 22.15: Vrtinci rek in valčkov (Radijski orkester). OelrteK. 2. decembra Ljubljana 12: Zvoki naše dobe (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas. si*>-red. obvestila. — 13.15: Muzikalni jedilni lisi (Radi tok i orkester). — 14: Vreme, borza. — 18: Komorni trio. Izvajajo: gg. prof Jos. Bareš oboa in angleški rog, Raubar Miliutim (klarinet), Turšič Ivan (fagol in klavir) - 18.40- Slovenščina za Slovence (dr R Kolarič). — 19: Cas. vreme poročila. sr>ored. olveslila. — 19.30. Nac. ura. — 19.50: Zabavni kotiček. — 20: Koncert Radijskega orkestra (lahka glasba). — 20.50-Jehudi Menuhin igra (plašče). — 21: Pregled svetovne klavin-ik" literatur? (predava •n izvaia skladbe na klavirju prof. L. M škerianc). — 22: Cas. vreme. rwoS:la. spored. — 22.15: Rad;iski jazz. vmesne gpeve po!e g. Drago Žagar. Beograd 17.20: Naroini plesi In napevi. — 20: Klav:rpki koncert. — 20 30: Hum^r Petje. — 22.20: Lahka glasba. — Zagreb 20: Pester glasbeni progr?m. — 12.20: Lahka in plesna nrizika. — Praga 19.15: Koncert voia^ke godbe. — 20 25: Prenos operete >Mala Floramvc. — Varšava 19 30- Pevski koncert zbora in sol'»ra glasba (p'ošfe). — 17 "O: Skladbe rt čelo — 19?5: Rrc^oomp drobne ^'i^He — 20 25- Jazz. — 2015: An®Vdn'e _ 22.20-Lahka yodl a orkestra — 23- Nndali"van:e kon<-»rta — Perl;n 19.10- Komorna -,0- Prpnop 17 «tntt-lpdnn Mohikanpc* — 21 15: Stara komornn ma na Taltoru v nedeljo 5. t. m. ob jol 16 Rezervirajte 6i to popoline za Vašo deco. Vstopnina: sedeži din 5—. stonjšča dčo 2.— >troci v spremstvu staršev din 1.— Akademija Sokola Ljubljana—VIČ bo drevi ob 20. v dvorani Sokolskega doma. Nastopijo društveni telovadni oddelki a novimi vajami, solistka s. Vida Rudolfo-va in solist br. Milan Janovsky, za zaključek pa bodo člani gledališkega odseka vprizorili simbolično sliko »Vstajenje«. Ob 11. dopoldne bo svečana seja društvena uprave z zaooljubo novega članstva. Slavnostne' sej« naj se udeležijo člani, ki imajo slavnostni kroj v njem, ostali v občanski obleki z znakom. Vabimo sokolsko članstvo in prijatelje društva, da v velikem številu pose ti jo akademijo. Viška nacionalna društva bratsko vabljena. Uprava. Sokol St. Vid nad Ljubljano priredi da« nes ob 16. v dvorani pri Kratkem svečano akademijo. Društvena uprava poziva vse pripadnike, da se akademije udeleže. Ostali prijatelji vljudno vabljeni. Iz Kranja r— V proslavo 1 decembra poziva Sokolsko društvo Kranj vse člane na slavnostno ne jo. ki bo danes ob 11. uri dopoldnt v telovadnici Narodnega loma. Ob 17. pa bo telovadna akademija članov, naraščaja io dece. Vlju .no vabljeni! Iz Novega mesta Vsi kupujejo Philips radio, Id je res odličen. Nabavite si ga tudi VI, po zelo ugodnih pogojih pri M. Vahter, Novo mesto. Posetlte 1. dec. razstavo v prostoru tvrdke FRANC KOLAR, modna trgovina. Nov* mesto, trg Kralja Petra II, št. 18. licnalne tablete Osvežijo telo, krepijo živce ta srce! •Vas sotcolsici praznite Sokolska poslanica bratskim edinkam Savez Sokola kraljevine Jugoslavije Je za današnji praznik uedinjenja izdal naslednjo poslanico vsem bratskim edin cam, da bo prečitana na slavnostnem zboru sokolskega pripadništva: Bratje! Sesirei Sokolska mladina! Tudi letos — kakor vsa leta doslej od našega narodnega in državnega uedinjenja — se zbero naše sokolske množic«, da res-i.obno in svečano proslave naš največji državni praznik, ki ga je jugoslovensko Sokolstvo proglasilo z* svoj praznik že na prvem sokolskem zboru • leta 1919 v Novem Sadu. Bratsko pozdravljamo vse vas, ki ste tega dne združeni ob sokolskih praporih po širni naši domovini, da ponosno dvignete svojega duha na smelih krilih sokolske zavednosti k visokim idealom slovanskega sokolskega bratstva Eno smo! Sestre smo! Bratje smo! Saj danes zopet posebno iskreno in globoko outimc vsi — bratje in sestre, naraščaj in deca — da smo ena in enotna so-koiska rodovina. k; nam vse duše prepa-ja isto rodoljubno navdušenje in ki nam vsa srca utripljejo v eni in isti želji in tež nji, da v čvrsti medsebojni povezanosti, ne-zmagijivi v svojem idealnem hotenju, povečanimi napori in z neomahljivo požrtvovalnostjo zopet polagamo zaobljubo vda.,osti in zvestobe soko'ski misli v nesebični služb: za čast. slavo in blaginjo kralja, naroda in domovine. Ta zaobljuba, ki se ponavlja leto za letom, ki .-dno nove brate in sestre privaja v naš sokolski krog in jih za stalno uvršča v r.ašo delovno sokolsko zajednico, je tisti tradicionalna spe i vsakega poedinca s sokolsko ide'0, ki na zunaj izraža našo notranjo, duhovno dozorelost tn odloče-oos-, da hoče vsak sam po svoji svobodni volji in po lastnem preudarku v sokolske vrste, ki jim je delo poziv ui užitek, a ki plodove tega dela — dozorevajoče v sokolskih telovadnicah — odvaiajo v korenine nravstvene in telesne rastoče jakosti, odporne in obrambne moči narodne skupnosti ic državne celote Zato nimamo med seboj siabičev in om?hJjivcev, nimamo ob-upancev in nevernikov, ker so vsi naši napori namenjeni zmagi pravice in resnice. Sokolska dana beseda je odmev viteštva in junaštva, ki naj zaiameta in do največjih žrtev usposobita ves naš narod, da bo viteški in junaški ob vsaki priliki in za vse čase. Tudi danes se oglašamo s klicem: V telovadnice — zbor! Ta klic naj nikoli ne izzveni v praznino! Ta klic nam bodi dramilo in budmea, bodi glas mrtvih, ki so padli na bojiščih za našo svobodo, in bodi glas živih, ki hočejo s sokolskim vzgojnim delom bodoča pokolenja našega rodu in naše zemlje predahniti in napojiti s sokolskimi vrlinami in državljanskimi krepostmi! Hočemo, moramo naprej! Hočemo, moramo živeti v svobodi za svobodo! Ne^ živeti v brezdelju, v razkošju, v meh-kužnosti. v zavisti, v klevetah in v sovraštvu, živeti hočemo in moramo v trajni, neizčrpni, neprekinjeni, do skrajne možnosti povečani delavnosti, v resnicoljubnosti, pravičnosti in bratski ljubezni, da bomo vredni, čestiti in borbeni sinovi in hčere svoje Matere domovine, da bomo v slovanski sokolski skupnosti po svojem duševnem in telesnem zdravju enaki med enakimi, prvi med prvimi! To naglašamo posebno danes, ko stojimo 03 pragu dvajsetletnice obstoja naše slavne, krasne in velike kraljevine Jugoslavije. Zgodovina naših osvobodilnih borb, ki se je iz njih rodila Jugoslavija, nam daje moralno in materialno pravico, da praznu- Bosist Lupin bo pel na novinarskem koncertu Drevi se prvič predstavi publiki na no-vinarskem koncertu kot solist večjega formata mladi basist, absolvirani konservato-rist g. Friderik Lupša. Z Gorenjskega je doma ln za seboj ima trdo življenjsko in temeljito pevsko šolo. Bil je vztrajen in marljiv pevec pevskega društva »Ljubljanski Zvonm in se ie kmalu tako odlikoval, da je postal član njegovega okteta. Temeljitega pevskega pouka je bil deležen od tborovodje Prelovca, na njegov lep, obsežen in moduliran glas pa so opozarjali tudi mnogi drugi glasbeniki. Tako sta se zavzemala zanj kapelnika gg. Polič in dr. Svata in sam pokojni mojster Hubad ga Je poučeval. Pozneje je ravnatelj konservato-rija g. Betteto vodil vzgojo nadarjenega in vztrajnega konservatorista. Že na produkcijah Glasbene Matice ln državnega konservatorija je kazal Lupša velike napredke, uspešno pa je tudi večkrat nastopil v naši operi. Na novinarskem koncertu bo zapel najprej pesem »Noč je tožna«, katero je pokojni skladatelj Emil Adamič zložil še v vojnem ujetništvu v Rusiji. Prav je, da je ta pesem na sporedu, zakaj v nekaj dneh bo prva obletnica prerane smrti zaslužnega in odličnega skladatelja Adamiča. Potem bo zapel Pavčičevo skladbo »Pa moje ženke glas«, tretja njegova točka pa bo paradna basovska skladba — 3rija Sarastra iz Mozartove opere »Čarobna p'ščal«. Prepričani smo, da bo javnost sprejela mladega oevca z vsemi simDatiiami% jemo vsak prvi december tudi kot sokolski praznik. Brez števila je borcev, ki so izkrvaveli na bojiščih, da so s srčno krvjo poškropili zibelko naše skupne domovine. Ti mrtvi junaki so bili naši bratje, rojeni iz ljubečih mater, naših sester. Kri je podpisala naše ustanovno pismo, meč je udaril nanje svoj neizbrisni žig! To naglašamo posebno danes, ko smo v polnem delu za izvršitev velikih načrtov sokolske Petrove petletnice, ki našemu Mlademu kralju pripravlja slavnostno cesto na prestol Njegovega velikega očeta Uedinitelja in Njegovega velikega deda Osvoboditelja. To naglašamo posebno danes, ko ▼ vseh naših edinicah vre živahno in plodno delo. da se dostojno pripravimo za X. vsesokol-ski zlet 1. 1938 v Pragi, kjer hočemo pokazati v bratski češkoslovaški zemlji, kaj smo in kakšni smo. In to naglašamo posebno danes, ko se po vsem svetu razpletajo razmere in prilike, ki udarjajo ob temelje bumanitete in mir-negs sožitja naroda z narodom, ko se tudi v naši domovini pojavljajo največje pro-tivnosti, zla nagnjenja in kvarne posledice — naglašamo zato, da damo izraza svojim dolžnostim in pravicam, ki se stekajo v težino naše odgovornosti V prepričanju da nam tudi letošnji državni in sokolski praznik poteče v bratski slogi, v dostojanstvu in v duhu slovanskega sokolskega bratstva, bodreč nas k novim naporom in k radostnemu sokolskemu poletu, pošiljamo vsakemu in vsem bratski pozdrav. Naj živi naš Mladi kralj Peter n.! Naj živi kraljevski dom in rod! Naj živi Jugoslavija! Naj živi slovansko Sokolstvo 1 Z d ta v o I Prvi december (Iz zbirke »Sokolski spevi«) Na krilih bežeče ga časa, iz temnih globin robstva in muk. iz belih kosti, iz zevajočih ran. Iz naroda solz, iz zdihov sirot. iz mečev ostrin, iz topovskih žrel, iz mrzlih grobov, iz nad, iz nikdar ugasle volje — ti rodil si se, nad nami kot solnce obstal — Prvi decemberI Veš 11, kako so Človeka na krli pribill, kako so mu z žolčem žejo hladili, ker narod je ljubezni učil? A narod, naš narod so teptali, ker ljubil je zemljo, so ga prodati, a v lastnem trpljenju se je krepil, skoz trnje, skoz smrt se je privil do tebe — Prvi decemberl Če bila bolest bi v snov položena, kot gora vzkipela bi do neba, tako pa je med vse razdeljena, razpredla od srca se do srca, kot ptica ujedna tam kljuvala, po dušah strupena in blazna orala, dokler ni vsak bil kremen in jeklo, dokler ni sovraga pogoltnilo peklo in zarja sijajna ni zaigrala nad nami Prvi decembcrl Izpod tebe — razgled v daljave, Sirjave, kjer slava tke Slovanstvu zastave, pod tabo razmah vseh zdravih moči, vzlet duš do smele zaznave: on hoče vse, on zmore vse, komur kdajkoli iz grobov in krvi, iz robstva verig zmagovito privre — Prvi december! Mi Sokoli, čuj nas nebo in svet, mi Sokoli — kot v bron in kamen vzpet — vsak v pozoru stoji, a z dušo živo in s srcem zvestim domačo njivo strmi, da plevel in osat ne zaduši plodovitih trat, da vekomaj, vekomaj boš sijal nad nami, pred nami kot kristal — naj Prvi decemberI E. L. Gangl Delo sokolske župe Ijubljan-ske v prihodnjem letu V nedeljo 21. t m. je bil na Taboru ▼ Ljubljani delovni zbor društvenih načelnikov in načelnic, katerega so se udaležili župni strokovni odbor in načelniki ln načelnica iz 54 društev, skupaj 116 06eb. Od 8. do 12. so člani in članice fupnega strokovnega odbora v treh telovadnicah poučevali proste vaje za praški zlet, ob 13. so načelniki in načelnice težke vaje brata Kovača že brezhibno izvajali na godbo. Volja, duh in ljubezen do Sokolstva so omogočili peturno na prekinjeno gibanje. Kdor jih Je vide! pri delu, je mogel zaslutiti, da je vzgoja sokolske mladine v pravih rokah in da to prihodnje leto sokolsko delo še bolj razgibano. Od 15. do 18. Je bilo v maji dvorani na Taboru redno Jesensko zasedanje zbora društvenih načelnikov ia naČalnic, ki pa je imelo letos to posebnost, da so na zbor pri-ai novi društveni načelniki in načelnice, ki so bili v teku tekočega meseca izvoljeni za novo poslovno leto. S to dalekosežao spremembo se uvaja v Sokolstvo novo poslovno lato, bi traja od septembra do konca avgusta, kar bolje ustrera predelav« praških prostih vaj za naraščaj in delovni sestanek društvenih proeve-tairjev, 12. decembra tečaj ta telovadbo na orodju, 18. decembra zbor ljubljanskega va-diteljstva, 26. do 30. dec. župni smučarski te-<5aj za članstvo in naraščaj, 15.—16. januarja župne smučarska tekme članstva in naraščaja, 6. februarja predelava praških prostih vaj za načelništva, 13. februarja predelava praških prostih vaj za naraščaj, 27. februarja tečaj za telovadbo na orodju, 16. marca župni tečaj za sodnike in sodnice, 27. marca tečaj za telovadbo na orodju. 24. aprila poklonitev Sokolstva pred spomenikom Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja na Rakeku, 1. maja delovni zbor društvenih načelnišlev, 11.—12. junija župni zlet in župne tekme na orodju, 26.-29. junija zlet ia tekme naraščaja v Praga. 30. juniia in L julija mednarodne tekme v Pragi, L—2. julija tekme članstva v Pragi, 3.-6. julija glavni zletni dna večja dvorana v Budimpešti tn na fl&loat — premajhna, že sedaj poročajo, da je povpraševanje za vstopnicami ogromno. Da lana jo Madžari smisla sa orodno telovadbo, so pofcaoaH že takrat, ko sta tam nastopila fttukelj ln Primožič ln so do vrha napolnili gledališče, kjer se je vršil na-stop. Ker bodo te tefcme gotovo nftntmaie našo širšo In sokolsko javnost, bomo o njih še poročali. M Ana Podkrajšek- Harambaseva f Ljubljana 30. novembra. Davi ob pol dveh je zatisnila v večni sen svoj« trudne oči Ana Podkrajšek-Haram-baševa, ena najplemenitejših slovenskih ženš, kolikor smo jih Imeli v polpretekli dobL V trdih bojih za afirmacijo naše rodne grude, ogrožene od vseh strani po grabežljivih sosedih, jo vidimo kakor Devico Orleansko z vihrajočtm praporom rodo* ljubja, neustrašeno in brezkompromisno povsod tam, kjer je Slo za biti ali ne biti slovenskemu žlvlju. Spomnimo se samo na velike dogodke leta osmega v Ptuju, ki so sprožili nezadržen plaz naše narodne zavesti v zadnjem slovenskem človeku. Tudi tam najdemo Ano PodkraJSkovo v prvih vrstah naša narodno obra mbne Ciril Metodove družbe, ki jI je bila zvesta vse svoje življenje in katere zgodovina ostane nato tesno povezana z njenim Imencm. Blaga pokojnica se je narodila pred Tji leti v ugledni Tomanovi hiši na današnji Vidovdanskl cesti ▼ Ljubljani, tam, kja* so nedavno predrli Ilirsko ulico kot zvezo s Komenskega ulico. Zalo mladenko j« po* peljal pred oltar Franc« Podkrajfek-Ha-rambaSa, ki je dobil v njej verno družico v svojem plamenečem rodoljubju. Skoai okna svoje hiše na Resljevl cesti sta morala gledati v strahotnih letih svetovne vojne žalostne procesije preganjancev, ki so romali na Grad dan za dnem. Da ni bil med njimi tudi temperamentni Harambaša, se je imel zahvaliti samo svoji Ani. ki js umela krotiti njegovo sveto ogorčenje, ds je ostalo med štirimi stenami in ni prišlo na ušesa avstrijskim rabljem. Dasi je tudi njej krvavelo srce ob teh strašnih prizo rih, pa se Je zavedala, da je ta Golgota tisti kvas, ki je potreben za rojstvo naše narodne svobode, da so to zadnje in naj-plemenitejše žrtve za dokončno zmago nad tisočletnim nasiljem. Tako sta oba dočakala Vstajenja težko pričakovana Jugosla> vije. Po smrti Harambaševi se je Ana Pod« krajškova kmalu preselila k svojemu zetu veleindustrijcu g. V. Bizjaku v Zagreb. Težka bolezen, ki jo je mučila zadnja l«ta, ji nI dala, da bi se še nadalje udejstvovala s toliko vnemo na našem narodno obrambnem polju. Spremljala pa je z vedrim duhom še do zadnjega vse dogodke. V poletnih mesecih se je zadrževala v lepem Bia-jakovem tuskulu v Rogaški Slatini. Kdor je imel priliko, da jo Je tam obiskal v njenem »tabernaklju«, se je moral čuditi neverjetni bistrini in mladostni svežini duha, s katero je reševala najtežje križa!Jke ln druge uganke brez kakrfinihkoli pripomočkov. Davi je refiila poslednjo ln največjo uganko, ko je v naročje svoje ljubljene hčerke Olge ln skrbnega zeta Izdihnila svojo čisto dušo. Tekom dneva jo bodo prepeljali v Ljubljano, kjer jo bodo položili na mrtvaški oder v mrliški veži na Vidovdanskl cesti, da se bodo mogli tako posloviti od te velezaslužne rodoljubkinje mnogoštevilni prijatelji tn znanci, kakor tudi množice onih, ki so iz teh dobrih rok in plemenitega srca prejemale nešteto podporo in uteho. V četrtek popoldne bo zagrnila ljubljena domača gruda zemeljske ostanke Ane Podkrajšek-Harambaševe, njeno ime pa ostane nepozabno utisnjeno v zgodovini slavnih bojev za osvobojen je slovenskega naroda. Ave anima candldal Pevsko društvo »Sava« Pestri tn zanimivi spored novinarsksga koncerta bo s tremi efektnimi mehkimi zbori zaključilo pevsko društvo »Sava«, ki je ena Izmed najmlajgfh pevskih organizacij v Ljubljani, a predstavlja s požrtvovalnostjo članov in z odličnim vodstvom upoštevanja vredno pevsko enoto. To pevsko društvo se je rodilo tz čiste ljubezni do leptgs petja. Člani društva so po večini delavci ln nameščenci iz vzhod-njega dela mesta Pred kakimi 12 leti so se pod Golovcem na podu zidarja Jerneja Hlebša zbirali fantje k pevskim vajam, kmalu pa se je pevska družina organizirala ter si uredila svoj lokal na Poljanski cesti. Društvo se je v kratkem času lepo uveljavilo s svojima samostojnimi koncerti in v sodelovanju z drugimi, v Hubadovi pevsk. ftupi včlanjenimi pevskimi organizacijami. Za razvoj tn napredek društva si je pridobil velike zasluge izredno spretni pevovodja Vračko, njegov naslednik, znani glasbenik, zborovodja ln skladatelj Venturini pa je zbor temeljito reorganiziral in okrepil. Zbor šteje do 35 pevcev. Na novinarskem koncertu bo izvajate. »Sava« dve novi izvirni skladlbi svojega zborovodje g. Venturinija: »Uedinjcno domovino«. ki je nalašč zložena v proslavo narodnega praznika ter skladbo na besedilo pesnika Zupančiča »Zvezde pokojno žarijo«. To je ljubka, lirična pesem, v skladbi pa pride najbolj do veljave bari- Gospodarstva Pred olajšavami za vnovčenje izvozniskih deviz Znana le zahteva vseh našita gospodarskih ln Izvozniških krogov, da bi se ukinila določba, po kateri morajo izvozniki eno tretjino dobljrtnih deviz od6topiti Narodni banki oo nizkem oficielnem deviznem tečaju, tako da smejo la ostali dve tretjini deviz vnovči-ti po tečaju na svobodnem trgu. Predpis slede obvezne oddaje ene tretjine deviz po nizkem oficielnem tečaju, ki je za skoro 10V© nižji, neeo tečaj na svobodnem trgu pomeni za izvoznike nekak davek na izvoz. Ta davek na izvoz je dovolj občuten, 0gg« 270 — 280 >2« 250 - 260: ;5* 230 — 240; »6« 210 — 220: >7« 180 - 190 »8« 125 - 130. Otrobi: baški sremski in banatski v vrečah 92 — 95. Fižol: baški beli brez vrp* ">04 _ 206. BOMBA2 + New York. 29. novembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 7.95 (8.07). za maj 8.07 (8.20). v Ljubljani, 1. decembra 1937. 1. dec. 1937. Knjige, ki ste fib šakali Slovenci imamo že vrsto knjižnih založb. Dobili pa smo še novo. Gotovo ne odveč. Skrb za dobro in ceneno slovensko, knjigo ni nikoli dovolj velika. Te dni se je ustanovila V Ljubljani založba »Cesta«. Njen namen je: Izdajati čim cenejše — in vendar lepo opremljene Knjige, Ki Dodo prinašale čitajočemu občin- stvu dobra domača dela in prevode onih tujih del, ki so zares prevoda vredna. Nova založba »Cesta« je pravkar izdala svojo prvo knjigo: Zgodbe brez groze To je zbirka D. Ravljenovih novel, črtic in satir. Knjiga je polna vedrine in bo prijeten užitek inteligentu kakor preprostemu čitatelju. Poleg dobrega 3loga in vsebinske zanimivosti Jo odlikuje lepa, čista slovenščina. Z zbirko »Zgodbe brez groze« postavlja nova založba »Cesta« na naš knjižni trg najcenejšo knjigo. — Zbirka obsega 128 strani — osem polnih tiskanih pol. Tiskana je na enako dobrem papirju kakor letošnje knjige Vodnikove družbe. — vendar stane broširana močnem kartonu ln obrezana s poštnino vred samo 10 dinarjev. Knjigo lahko nudimo za to ntzko ceno, ker izide v znatni nakladi. Tudi In v lepo vezan izvod stane samo 15. dinarjev, nekaj izvodov pa je še na razpolago v najlepši opremi po 25 din. S prvo knjigo je založba »Cesta« pokazala svojo smer in svoj namen. Njene naslednje knjige so v tisku. Ze prva knjiga vam bo vzbudila željo po njih. Naročila za zbirko »Zgodbe brez groze« naslovite po dopisnici na naslov: Založba »Cesta« Ljubljana, Knafljeva ulica 5. RADIO - »parati dovršene blagozuod-noeti - pri minimalni porabi toka Radio Pegan LJUBLJANA — TTRŠEVA 12 ta Miklavž Izbira in kupuje Miklavž na Aleksandrovi Ljubezen gre skozi želodec — tO J« kakor težka, strašna resnica, a nič o« pomaga, vtikati glavo ▼ pesek pred •poznanjem . Miklavž in Božič sta praznika ljubezni in obdarovanja, in če hočete resnično razveseliti svoje drage, jim morate pokloniti nekaj, kar bo v enaki meri dobro za telo ta duha. Izmed vseh materialnih dobrin je prva tn najvišja vino, ki ao mu veliki pesniki vseh časov izkazovali svoje najsvetlejše spoštovanje in ki bo ostalo ▼ čislih, dokler bosta živela človek in pesem. Renomirana delikatesna trgovina V. A. Ja-neš na Aleksandrovi cesti se je nalašč ca Miklavža nanovo založila t vini naj odi ič-nejših svetovnih znamk in z najpleinenitej-šimi žganimi pijačami vseh vrst. Ko vas na dana?nji praznik in prihodnje dni zanese pot na Aleksandrovo cesto, si morate na vsak način ogledati odlično aranžirano izložbo, Janeševe tvrdke, ki vam bo dala živih pobud in idej — za darila, ki bodo vsakemu obdarovanou ▼ radost. Razstava tvrdke M. Tičar Tvrdka M Tičar Je za današnji narodni praznik pripravila občinstvu uvaževa-nja vredno presenečenje, ki vnovič nudi zgovorne dokaze o tem, na kako dostojni kulturni višini je naš poslovni »vet V vseh prostorih svoje trgovine ▼ Selen-burgovi ulici je pod veščim vodstvom aranžirala intimno razstavo, na kateri al lahko ogledate vse, kar premore papirna stroka najboljšega, resnično kvalitetnega blaga. Papir je že po svojem bistvu instrument kulture in tako ta razstava zasluti, da »i jo ogleda sleherni človek, ki ga je usoda na kakršenkoli način posadila za pi-salnik ali mu je za nekaj ur potisnila pero ▼ roke. Iz bogate zaloge, ki jo razkazujejo estetsko urejeni aranžmaji, boste lahko izbrali vse, kar ste dobrega in lepega namenili svojim dragim za Miklavža in božič: polnilna peresa vodečih svetovnih znamk, pisemski papir ▼ kasetah bi btakpoetih, da mfl dragi. Se firijo nekje daleč, ne bodo povsem pozab Bi na vas, črnilniki iz oniksa, stekleni okraski tn praktični predmeti, usnjeni izdelki, fine pisalne mape, denarnice, glavnici ▼ etuijin, večerne in dnevne osnjene daznske torbice, keramika, keramične svetilke s prekrasnimi senčniki, pepelniki io okrasno figure ▼ kromu umetni&k* vrednosti itd. Ce st« «| dobri s Mfldavieco, mn nikar ne pozabite le prišepniti svoje želje, naj ae, preden se loti nakupa, danes zagotovo oglasi na razstavi Tičarjeve tvrdke v še-lenburgori ulici. Miklavž posluša radio Med najprimernejše darove za Miklavža •padajo gotovo radijski aparati. Križ za tt~ rtega, ki hoče svoje prijatelje obdarovati s takšnim modernim glasbilom je prav za prav samo ▼ preveliki izbiri. Kako neznansko mnogo teh aparatov se danes prodaja in kako silno se razlikujejo drug od drugega. Laik se med njimi kar več ne znajde. 2daj se posebno piopagirajo tako zvani »ljudski sprejemniki« po nemškem vzorcu, češ da je samo ljudski sprejemnik idealen radijski aparat za majhnega človeka. No, to utegne biti tudi res. Vprašanje je samo, kakšen naj bo tak aparat Kar je dobro za Nemčijo, ni da bi moralo biti dobro tudi za naše prilike, ki so povsem drugačne od nemških. Z majhnim ljudskim sprejemnikom na dve ali tri elektronke se pri nas ne da kaj prida slišati, čisto nekaj drugega pa je n. pr. Philipsov »ljudski super« ka-kršnega smo imeli oni dan priliKo slišati ▼ trgovini pri Suttnerju. To je sprejemnik, ▼ katerem se družijo vse odlike najmodernejšega luksuznega radijskega aparata i nizko ceno običajnih malih sprejemnih aparatov za manj premožne ljudi. Ta ljudski super je novost na trgu radijskih aparatov, o kateri ss bo nedvomno še mnogo slišalo, sej prav te vTvte aparati obetajo prinesti vso lepoto in prijetnost na radia tudi ▼ skromna bivališča vseh tistih malih ljudi, sa kater* je bil radio do zdaj še lukma Grem po ljubljanskih ulicah... Pojdite pogledat! Pri Lesjaku. — Lej, lej! Aha, to > tisti srebrni trak, o katerem govorijo. Res Izvrstna domislica veščega aranžerja. Tehnika aranžiranja je dosegla ftudovlte višine. Postala je umetnost. Tičar jeva keramika, pisalne potrebščine, okraski, vsak najmanjši predmet postavljen po načrtu, črna mačka s privzdignjenim repom, Črnilnik, vaza... Majhen sprehod po mestu. Pločniki so mokri, a skozi raztrgane oblake gleda sonce. Gledali bomo izložbe. »Katero bi imela najraje?« Mamm la punčka ogledujeta Bonačeve spominske knjige. Sploh, kaj se v Bonačevih Izložbah vse vidi! Pri Bat'i vidiS »najnovejši, na rom šivan čevelj. Iz njega se ti smeji rdeča glava hudička. Otroško okno je že pripravljeno za majhne prijatelje. Komaj sem ušla skušnjavi, ko sem smuknila mimo ženskih zapeljivosti r oknih drogerije Adrije, že me vabi na oglu Venus. FinI parfemi ln nešteto drobnarije za toaletno mizico — človek bi kar grabil. Tudi skozi Aleksandrovo cesto se vleče rdeča sled. Kakor da ste priili na skrbno in izbrano prirejeno razstavo. Z umetniškim okusom so aranžirani za steklom »Peko« čevlji. To Je odlična roba ln priznati moramo, da se glede kakovosti in okusa naše domače tovarne nimajo bati nobene konkurence znanih evropskih znamk. Tam le preko pri Smucu so napravili kar celi peklenski raj. Ni čudo, da ss Js v nedeljo zbirala mladina pred okni, kakor da je Miklavž že osebno tu. Fotografskih aparatov, od najskromnejšega do najdražjega — moj Bog, znala bi si ga izbrati. Za trenutek k Petrlčku na sladek prigrizek. Vrata se odpirajo in zapirajo kar venomer. Iz neposredne soseSčlne čujem r plemeniti reprodukciji violinski koncert. Pri Phi-lipsu predvajajo enega svojih »udarnikov«, najboljšega, z enim samim gumbom in čudovitim muzikaličnim očesom. Tam preko ulice so postavili velik pokončen napis »Vse za smuk«. Aha, to sta Kmet in Grilc, ki se uspešno rineta v prvo vrsto naših modnih trgovin in sta zaslovela po svojih klobukih in najrazličnejših lepih rečeh za gospode. Da, naše modne trgovine! Kar pobahaš se z njimi, kakor da bi bile tvoje. Kako okusno je aranžiral vzorce iz svoje bogate zaloge n. pr. tudi Karničnlk na oglu Nebotičnika! Za gospode in dame. Grem še enkrat tja pogledat! Mimo Gor-ca, h kateremu se je pripeljal Rdeči na smučeh. Za njim stoji dobrodušen sveti Miklavž In v ozadju vidite snežne planine. Na skok v Frančiškansko ulico. Tale tri imena Raška—Stare—Lončar naj si naši moški zapomnijo, če hočejo biti dobro oblečeni! In naj potrkajo pri mojstru Pučniku, kar zraven, pa bo vse v redu. Ali ste 2e pili fino, res fino kavo, čaj? Vprašajte pri Mocci in kupite pri tem fie Škatlo finih Kostiinovih keksov. In Se stekleničko finega likerja dodajte! Toda če se bom tako obirala, bo noč, preden opravim to svoje izložbeno potovanje. Hitro nazaj v PreSernovo. Pogledam na svojo skromno urico. Za njo bi vedela nadomestila! Tu le pri Suttnerju Jih je, v kromu, srebru, zlatu, za žep, za roko, obesek, za mizo in steno — nič koliko in po cenah, da se Se meni zdi, da bi Jih zmogla. In Se en prstan zraven — uh, kakih imajo! Pa že stojam pred drugimi zapeljivimi okni. Pri AvSiču so se zbrale vse lepote ženskega blaga — kar za deset toalet bi jih kupil? ln bi si vzela tamle zraven pr iOregorčiču en majhen zabojček fine kosmetike. A brzo. brzo na ozko. nekdaj tako mračno Sentpetersko cesto. Dež rosL Ali tudi ta vas polno rdečih iuB tn prijaznih, ko-ketno nastrojenlh Izložb. Tičar, Pirnat, »Pri Zamorcu«. Po čepico k Preskerju — to Je naš ljubljanski specialist. Keramika, čevlji, manufaktura. Rdeč papir, rdeča svetloba, ki se tajinstveno odraža od mokrih pločnikov. Hitim čez most t pokrajino stare ljubljanske manufakture in modne trgovine. Pred Luklčevim damskim oddelkom cela gruča mojih vrstnic, ki zbirajo v duhu, kaj bi Jim najlepše pristojalo. Nasproti so pet cel raj ženskega ln moškega blaga — seveda Mayerjeva manufaktura! Iz Verbičeve Specerije me gleda galanten gospod. Ho, nabrala bi si tu dobrih reči, ne -bojte se! Mestni trg. Ekaberne. Kdo ne pozna tega imena? Tudi tu so aranžerjeve roke ustvarile lepote. Se en ogled na drugo stran doli Pred Škofijo k Miklavcu. P.es, kakor da ne hodite po dolgočasnih ulicah bele LJubljane, temveč nekje po okusno urejeni razstavi. In is en pogled r raj otrok — k KrS sperju med prekrasne igračke, da o drugih stvareh ne govorim ki so naložene v velikih prostorih tega Miklavževega kraljestva. Ura aa tromostovju kaže osem. Rdeče hi« po izložbah gorijo. Majhni, rdeči !n črni hudlčkl se hudomušno smehljajo. Stražnik v krogu na cesti lztega roko. Na pločniku dve sključeni moški postavi strmita v tlak. Nekje na hiSi, ki jo zakriva tema, gorijo svetle velike črke ... Eva, Odgovor zobnih tehnikov V bojazni, da bi se končno le ne reSflo zobotehniško vprašanje, objavlja Društvo zobnih zdravnikov sa dravsko banovino star odlok ministrstva socialne politike in narodnega tdravja, ki je bil izdan 1936. leta na Številne ovadbe zobozdravniških društev, katere so končno tudi rodile njegovo vsebino. Za objavljeni odlok je danes le mnogo prepozno, ker so si na mero-dajnih mestih v Beogradu o tem vprašanju popolnoma n« jasnem in to tako, da bo šib šmarjenje zobnih tehnikov likvidirano s spremembo zakona iz leta 1930. In z uvedbo strogega državnega dentisdčnega izpita po 13-letni dobi prakticiranja. Z izipremetrabami zakona bo pa ventfll-rano tudi vprašanje zobnih zdravnikov, kajti sam načelnik ministrstva narodnega zdravja dr. Ivanič je izjavil naši depuraci-ji v Beogradu, da je 18 mesečna sipeciali-zacija gg. zobnih zdravnikov mnogo prekratka za dobro In vestno izvrševanje zobo-zdravniškega posla, kajti potrebna so najmanj 4 leta. Mar je v interesu narodnega zdravja, če se vežbajo v zobozdravništvu splošni zdravniki samo po 2 meseca In še manj v ordinacijah ljubljanskih zobnih zdravnikov?! Mar Je tudi to v interesu narodnega zdravja, če splošnega zdravnika za časa njegove specializacije za zobozdravstvo v inozemstvu nadomešča žena, ki še zobotehnica ni?! Iz tega se vidi, da Je narodno zdravje samo 5e puhla fraza, ki naj obvaruje monopolni položaj sedanjih gg. zobnih zdravnikov Kogar pa zanima »vprašanje zobnih tehnikov« na splošno, bo našel stvaren odgovor v brošuri »Za pravice zobotehni-kov«. Zveza nesamostojnih zobotehnikov Jugoslavije, Ljubijt Postani in ostani član Vodnikove družbi? Najmočnejši so ostali doma • • • Te Japonske rrače ■o kljub njihovi krepki telesni kon-stituciji Izvrgli prt naboru, ker so se vojaškim zdravnikom zdeli preokor-nI za vojaško službo Vojno pristanišče pod polarnim krogom Selitev iz Kronštata na obalo arktičnega morja • • • »Daily Herald« poroča, da namerava ru-*ka vlada preložiti svoje glavno vojno pristanišče, ki je sedaj v Kronštatu. na obalo arktičnega morja, in sicer na polotok Ko-Jo. V ta namen so si izbrali pristanišče Po-IJarao pri Murmansku. Tam je ta čas 100.000 političnih jetnikom in 300.000 posebnih delavcev zaposlenih s postavljanjem potrebnih zgradb. Veriga 41 letališč in prvovrstna dvotirna železnica veže ta že danes Poljarno z Leningradom. Pomen novega brodovnega oporišča je v tem, da bo sovjetsko brodovje tu vse leto imelo možnost gibanja kajti Poljarno ni zavoljo bližine Zalivskega toka nikoli zaledenelo, v Kronštatu pa se rusko brcdovje zavoljo ledu šest mesecev v letu lii moglo gibati. Iz Poljarna bo ruskim vojnim ladjam brez nadaljnjega mogoče odpluti na morebitne akcije v Atlantski ocean ali pa še dalje. Zaradi računske napake v smrt 651etni upokojen; inšpektor državnih ie« ife»nic v Budimpešti Evgen Burich, ki je Itnel pri neki potovalni pisarni službo uT&dmika za statistiko, se je te dni vrgel fez četrtega nadstropja na ulico, kjer je obležal mrtev. Par dni pred smrtjo se je Burich u primerila majhna računska napaka. ki mu .to Je nekdo v pisarni opone-eei. Čeprav ni imela ta stvar za Buricha nobenih posledic, si jo je gnal upokojenec tako k srcu, da ga ie na/padla melanholija. V tej razdvojenosti je izvršil samomor. Angleški delavski list pripominja, da bodo morali načrte nemške vojne mornarice, i pa tudi načrte več drugih vojnih mornaric zavoljo novih sovjetskih ukrepov glede glavnega sovjetskega morskega oporišča i temeljito in hitro spremeniti. Milijoni v kovčegu V Detroatu je umrl prodajalec tobaka Charlee Gaajs, ki je vse življenje živel v skromnih razmerah. Smrt ga je pobrala v 80 letu njegoladetein \, Fernanda la Vvonna Verbaere, na isti dan s tremi mladimi kmetovalci. Oče nevest je bil v imenovanem kraju dolgo let župan špekulant proti lastni volji Napaka v brzojavki na pošti je požela ogromen dobiček Starejši dunajski trgovski nameščenec, neki Erich Schnek, si je v dolgih letih prihranil 5000 šilingov in se je z njimi obrnil na neko banko. Tam mu je uradnik pri okencu svetoval, naj denar vloži v ino-strane vrednostne papirje. Mož je to naročilo tudi Izdal in malo pozneje je zvedel v svoje veliko zapre pa-ščenje, da ga to naročilo, ki so ga poslali brzojavno v Anglijo, obremenjuje za 500 tisoč mark. Ugotovili so pisno napako. Schneck Je bil obupan, kajti povedali so Knez RadziwUl se fe izmazal Pristojno poJjsko sodišče je odklonilo proglasitev nad 70 let starega poljskega kneza Radzfcvilla za nepreračunljivega, ker Je stari knez sklenil stopiti v zakon z neko mlado Židinjo iz meščanskih krogov. Knezovi sorodniki so na vse kriplje pritiskali na oblast, da bd kneza postavila pod skrbstvo, toda Radziwill se je izmazal z zdravniškim spričevalom, ki pravi, da je aristokrat prt popolnoma zdravi pameti. mu, da poštna uprava ne Jamči za Škode, ki nastanejo zavoljo napačno odposlanih brzojavk. Z novo brzojavko na Angleško je zahteval, naj njegove akcije takoj pro-dado. Nekoliko dni pozneje Je zvedel, da so se delnice nepričakovano dvignile za 10 odstotkov ln banka ki bi bila morala gotovo nositi svoj del škode, je bila tako kulant-na, da je Schnecku izplačala ves dobiček v znesku 50.000 šilingov. Oče - dedič pv sinu V mestecu Janovu blizu Poljske živi nad sto let star berač, kj je nedavno prejel iz Londona obvestilo, da je poslal srečen dedič po svojem sinu, ki je umrl na Angleškem v st>rosti 70 let- Sin je zapust i očetu nad des t milijonov litovskih mark. Slo je umrl brez lastnih otrok, zato pripade vsa njegova os talina očetu ki se je preživljal z beračenjem Iz Londona se Je v Janov pripeljal poseben advokat, ki bo I uredil zapuščinsko zadeva 1 N A M E S T ANEKDOT O E V stanovanje nekega premožnega bolnika so pozvali zdravnika, ki je med preiskavo prosil, naj mu prineso žlico, s katero je potisnil jezik bolniku navzdol. Po tem postopku se je obrnil k bolnikovi ženi in rekel: >Milosti va, če se ne motim, je bil veS soprog letos v Karlovih Va:>.h?« »Bili smo tam,« je pritrdila gospa. »Odkod pa veste to?« >Po žlici, milostiva! Na njenem repu je vgravirano ime hotela, kjer ste stanovali... c VSAK DAN ENA -j? •Tak vsemi au vendar volani...« Mnltnrnl pregled Zbornik o južni Srbiji V proslavo pet ia dvajsetletnice osvobo-Jenja Južne Srbije je izžel v Skopju zajeten ztornik z naslovom: »>Spomeuica dvatieset-petogodišnjice o»lohodjeuja Južne Srbije 1912—1837. Urednik Aleksa Jovauovid, pret-sednik odbora za prosiavu«. Zbornik šteje 1070 strani velike 8°, 242 slik v tekstu ter 3 slike La 1 zemljevid v prilogi. Z njim smo dobili najizčrpnejši dosedanji prikaz te pokrajine, niene preteklosti in sedanjosti v vseb panogah narodnega življ^ja. Poleg ve-likih spomenikov kraljev Petra I in Aleksandra 1. ie ta zbornik pomembea dokument bvaležuosti in narodne zavesti Južne Srbije. Znana pesem Vojislava Iliča »Na Varda-ru« in urednikov uvod tvorita uvod v zbornik- Prva velika razprava (str. 1 — 160). ki jo ie 6pisal dr. Vojislav S. Radovanovič, je cela monografija o geografiji Južne Srbije. Pisec obravnava poglavitie geo olitične osnove, prjrodne pogoje in demografsko-kulturne razmere. Vegetacijo te pokrajine so obdelali V Cernjavski, I Rudski in T. Soška. dr. Stanko Karaman je znanstveno prikazal nje favno. V. K. Neugebauer Da nje pedologijo Zgodovinski prikaz Južne Srbije si je razdelilo ve? avtorjev. Dobo od 5 stoletja do Karadjordjeve vstaje obravnava dr Miodrag Purkovič, narodno prebujenje Miloš Rakič. Briško šolstvo pod Turki Al Jovanovič, isti pisec prikazuje tudi četniško gibanje. Vojno 1. 1912 za osvobojenje Južne Srbije je obdelal diviz. general Milan Ječmeni?.. Nadaljnji članki zgodovinskega dela obravnavajo: Antične spomenike (dr N. Vulič), bizantske spomenike (dr. France Mesesnel). stare srbske spomenike (isti). Etnične razmere v Južni Srbiji so predmet obsežne razprave, ki jo je prispeval dr. Milenko S. Filipovič, ki obravnava etnični razvoj vsega prebivalstva od zgodnje dobe do zadnjega časa; posebej prikazuje poglavitne etnične lastnosti Srbov in se nato zaustavlja tudi pri n slovanskih etničnih manjšinah. Izsledke dia-lektoloških raziskavami podaja v posebni razpravi Delimir Lazarevič. Nadaljnji del zbornika — nekako njegova d rima polovica — vsetuje izčrpne preglede gosjx>darske in socialne strukture Južne Srbije. Razvoj i,n stanje poljedelslva obravnava Janko Vukičevič, dr. Blagoje Rogano-vič se bavi z rastlinsko proizvodnio, Ve-ko-slav Buždaa s sadjarstvom, inž. A. Tasič z vinogradništvom. A Cijuk z živinorejo, dr. S. Stankovič z ribolovom. Dušan G. Marko-vič z veterinarstvom, Peter T. Miha lovič x zadružništvom, dr. Dušan S. Rosic obdeluje Zapiski 0 trgih in samostanih južne Srbije. Znani pariški tednik »Le« Nouvelles Littčraiiras« je pričel prinašati v številki z dne 27. novembra literarno reportažo z naslovom »Marches et Monast^ree de Serbie«. Poteka iz peresa pisatelja A. t'Sterstevenea, ki je preišnje jx>letje potoval po južni Srbiji in se navdušil za njene krajinske lepote in etnične zanimivosti. V svojem spisu odkriva se-dai francoski in preko nje tudi evropski literarni eliti — »Les Nouvelles Littčraires« Čila io po vsej Evropi — to neznano slikovito deželo. Nova revija >Anjonrd'luii« je pričela izhajati v Ženevi pod vodstvom pisatelfice gospe Elisabeth Henri—Hayem. V vabilu na naročb.o pravi izdajateljica: Izdajame revije »Danes« ie deian'"e zaupanja in vere N en namen ie, da vstaja zoner moralni in duhovni deietizem, ki zapušča poveod razvaline in podrtine. Kajti mi ne verujemo, da smo izčrpana raea, ki ji je sojen pogin. Jiiasprotoo mi mislimo, da iona naša cdiviliza- gospodarske Sol a, inž. Ljubomir Markovič pa gozdarstvo. Posebni članki so posvečeni zgodovini in sedanjemu stanju trgovine, obrti, industrije na tem ozemlju (A. Uroše-vič, Milo* Rakič, Milan Cemerkič), turizmu (O. Krstič), rudarstvu (M. Alkalaj), gradbeni tehniki (Lnž. M. Tomič) in prometu (inž. R. Llbavič). Cela vrsta člankov obravnava socialna vprašanja Južne Srbije (dr. S. Pa-lani arevič kurativno medicino, dr. D. Antič zdravstveno službo, inž. Simič asanacijska dela, dr. Aleksič kopališča in mineralne vode. arh. Mihailovič razvoj mest, dr. Uroše-vič agrarno reformo in kolonizacijo). Poseben oddelek je posvečen književnosti: dr. M. Pavlovič prikazuje staro, Slobodan Jo-vanovic pa novo literaturo, medtpm ko se Giorgje Kiselanovič bavi z ljulskimi umotvori. Tisk Južne Srbije je obdelal Petar Mi-tropan. Sveto K Markovič in Jakov Ivanovič obravnavata v obsežnem pregledu 25 let šolstva v osvobojeni deželi, Vasilij Ilič gledališče. Kosta Manojlovič glasbo. Obširno ie prikazan administrativni razvoi pokrajine (Ferid Bajram, Jevta Nikolič, Trajan 2iv-kovič), dalje stanje sodstva v turškem cesarstvu in po osvobojenju (T. Zivkovič, K. Lozanič). Sledi podroben pregled društvenega življenja in delovanja; med drugim je prikazano delo Skopljanskega Znanstvenega drušlva (V. Radovanovič), pevski in god-benih društev, nacionalnih, športnih, človekoljubnih in drugih organizacij. Naposled daje dr M. Pavlovič zaokroženo podobo vsega razvoja in aapredka: »Posle dvadesetpet godina« Bilanca je visoko aktivna. Južna Srbija je v času zadnjega četrt stoletja, odkar je v svobolni narodni državi, dosegla ogromen napredek. Razprave in članki so spisani resno; mnogi prispevki imajo trajno znanstveno vrednost. Izdajateljem in uredniku tega zbornika gre vse priznanje, da se niso zadovoljili c priložnostno publikacijo, ki bi prinesla obilo solzavih rodoljubnih fraz in nekritične oselne hvale, marveč so rajši zaorali na globoko. Tako so tudi v tej obliki potrdili napredek Južne Srbije, ki s svežimi silami in z mladostnim elanom organizira kulturno delo. ne meneč se za minljive strankarske in osebne interese. »Spomenica« je knjiga, ki bo se dolgo pričala, da je imela Južna Srbija ob 251etnici svojega osvobojenja v Skopi iu. — svojem kulturnem centru — ple-jado resnih k znanstveni objektivnosti stremečih kulturnih delavcev. »Misel in delo" V pravkar lzišlem enajstem zvezku pri-Eiaša kulturna in socialna revija »Misel in delo« zanimiva razglabljanja o enem izmed osnovnih problemov našega .javnega življenja: »Narodno in državno edinstvo«. Članek utegne zanimati slehernega izobraženca, saj je spisan mirno in trezno, z najinih vidikov. Končuje se s sklepom, da se dane«, vzlic vsemu »krepkeje nego kdaj prei razrašča volja po krepki, vsem svojim delom enako prilagojeni državi. Čimbolj kažejo trenutni znaki, da 6e razvoj obrača od smteze k prejšnjim oblikam, tem q>očne|e se dviga odjior proti vrnitvi v preteklost. Poti nazai ni«. Nadaljuje se razprava prof. dr. Lava C e r-nielia ».Julijska Krajina«. V tem delu svoje razprave obravnava pisec demografsko stanje Goriške pokrajine in kaže na primerjalni tabeli prebivalstvo v občinah te pokrajine v letih 1Sfi9—1935, današnje prebivalstvo po starosti. ,|.*>lu in civilnem staležu (grafikon). prirodni prirastek prebivalstva po starosti v goriškj in tržaški pokrajini, prebivalstvo oo poklicu (1936) in drugo. Tako nudi na podlagi najnovejših statističnih poda Ikov zaokroženo demografsko sliko obravnavane krajine in podaja ob koncu nič kaj rožnato prognozo njenega populacijskega razvoja. Znani pedagoški strokovnjak Gustav Š i-1 i h razpravlja v daljšem člankiu o poenotenju našega šolstva. Pisec si ne prikriva temnih strani, ki jih kaže stanje našega šolctva in ki so v marsičem samo posledica zastarelega šolskega sistema. Edina pot k temeljitejšemu zboljšanju je po piščevem mnenju poenotenje šolstva, ideja, ki jo na to razvija teoretično in konkretno ter utemeljuje z dobro premišljenimi razlogi. Doc. dr. Gorazd Kušej je prispeval članek »Nova ustava Zveze sovjetskih socialističnih republik«, ki informativno in tudli kritično obravnava važnejše določbe tako zvane Stalinove ustave in kaže sedanji ustroj te velike in zaradi svojih spornih eksperimentov tako zanimive državna tvorbe. V rubriki Obzornik se dr Branko Vrčon (članek »Sredstva in namen v igri velesil«) bavi z vsemi pomemb lejšinii pojavi v zu- , nanji politiki zadnjega meseca in pridružuje 6tvarnim. preglednim informacijam tudi bistre opazke in jx>glede. Notranje politični pregled iz peresa Verka tvori oregled.no razvrščena kronika vs^h važnejših dogodkov in |M>javov V poročilu »Sociologija inteligence« piše B. Borko o zanimivem znanstvenem sp'su češkega sorio'oga ing Arno^ta Blahp »:soc:ologie inteligence«, ki je iz-šel letos pri Orbisu v Pragi Aktualne dogodke in vprašanja obravnavata članka »Dčjteljslvo v zrcalu glavne skupščine« in »Novi zadružniški zakon« (dr. S. M.) Med poročili so referat o knjigi M Marjanoviča »Stiepan Radič« (B.) in dve Inkovj beležki o brošurah dr V. Mčrke, ki sta obe v zvezi z dr I. Lahom. Drobtinp ob koncu so — kakor vedno — užitne in značilne. eoutrta, prvi blagoriov MS« t opisom ceremonije ta vse prisotne gospode, panika ob potresu, indijansko ljudstvo i® brezprimer-oa pri rodna lepota — v»i H zgodovinski in izmiSljeni obrazi se vfste prod nami kakor v filmu... < Adamič tudi ▼ tej knjigi o Guatemali navaja Jugoslavijo. F. Lupis-Vu- Irifi omenja * tem v zvezi {rjavo guvernerja Minnesote, ki je dejal, da je »ea oduševlje-njem zavolio jugoslavenskj narod, čitanjem Adamičevih djelac — Loufe Adamič pripravlja sedaj novo knjigo »My Amerika. An Adveature in Understanding«. S O B T Današnji spored: Dopoldne: Tek ttedinjenja Ob 11.30 bodo izpred Narodnega doma startall po ljubljanskih ulicah v tradiocionalni sportno-nacionalni manifestaciji na danaSnji praznik Številni zastopniki našega lahkoatletskega športa. Tekmovalci bodo tekli na dveh progah, in sicer na s odn. 2.7 km v velikem krogu po mestnih ulicah, prvi tudi preko Grada ln so razdeljeni v 10 kategorij. V konkurenci bodo posebej vojaki, Sokoli, smučarji, tri vrste neverificiranih ju-n&orjev ter po dve kategoriji juniorjev in seniorjev. Popoldne ob 16. bo v hotelu Metropol s primerno svečanostjo razglasitev rezultatov in razdelitev daril. Popoldne: Maribor—Ljubljana Na igrišča Ljubljane z začetkom ob 14. Prdtekma se bo začela že ob 13. Postavi obeh mestnih moštev: Ljubljana: Pogačnik, Hassl, Bertoncelj; Žitnik, Vovk, Boncelj; Janežlč, Pupo, Lah, Slapar« Ti čar (morda Pepček). Maribor: Schweiehofer; Barlovič, Konjak, Kirbiš, Golinar; Ogrizek, Vesnaver, Vodeb, Pavlin, Kreiner. Pregled po I. razredu LNP Celjska skupina brez tekme, mariborska je končala — V ljubljanski je Kranj krepko na vrhu cija še aeskončne možnosti preroda. Ce že morajo izginiti mnoge reči, menimo, da se druge šele porajajo. To je torej tisto novo življenje, ki mu nameravamo služiti. Ni to življenje o katerem bi samo sanjarili, marveč ono. ki ga vidimo, kako se danes pojavlja povsod, četudi večkrat šele v osnovah in nerazvito, vendar so njegovi znaki očitni i na gospodarskem, socialnem, umetnostnem j in duhovnem področju, takisto kot v odno- j sih med narodi. Vsi. vidiki človeškega življenja so naši, vendar se ae bomo udeleževali političnih in verskih razprtij; v to so poklicani drugi. »Danes« bo glasilo človeške kulture in njegovo edino stremljenje bodi: služiti novemu življenju, ki kljie med razkrojem umirajočih reči...« Vsekako značilna izpoved, ki je vredna, da jo zabeležimo. Nova revija namerava torej klutovati pesimizmu o kulturi, ki čedalje bolj zastruplja polet misli in čustev. Njem prvi zvezek vzbuja lepe nade. Otvarjajo ga »Razmišljanja o drža vrni kovi vlogi«, izbor afonzinov iz Masarykovih spisov, ki sta ga prevedla V. K. Skrach in M. David. Z velikim zanimanjem prečitamo tudi članek M. Dutoita »Pre-eident Masaryk: človek in njegova legenda«. Izmed ostale vsebine te prikupne poslanke, ki prihaja od mirne in svetle obale Lemana, naj navedemo še članek A Voinesca »Sodobne znanstvene teorije in mentaliteta mladine«, ki razpravlja o vplivu relativizma na u^merienost novega rodiu, dalje prvi del izredno zanimive razprave »Gospodarski cikloni«, ki jo pile A. Robinet de C16ry in prispevek same izdajateljice revije ge. E. Henri-Hayem »Za literarno prenovitev«. Poslednji članek vidi v današnjem književnem stvarjanju mnoge kali novih pozitivnih za-voievani večno lepe dežele umetnostne le-poie in življenjskih resnic. Revija Aujourd. hui« bo izhajala v desetih zvezkih na leto in stane 10 švic. fr. Naslov: >Aujourd'hui«, 52. rue des I'aquis, Genove (Suisse). —«>. Še o novih mladinskih knjigah. Naš pregled najnovejših slovenskih mladinskih knjig izpo[K>lniujemo še z nekaterimi podatki: Poleg naknadno že omenjene slikanice prof Ksenije Prunkove so izšle še tri knjige, ki jih je izdal konzorcij »Našega dm-va« v Kanin ku in sicer: Jožeta Kranj-ea realistična mladinska povest >Noč« Adama Milkoviča povest »šfpavi petelin« z originalnimi ilustracijami E. Justina) in Iva Bačarja zbirka slovanskih pripovedk »Skopuh« (z ilustracijami Josipa Pukla) K nekaterim knjigam se ob priliki še vrnemo s podrobnejšim poročilom »Roditeljski list«, ki ga izdaja Pedagoška centrala v Mariboru, prinaša v pravkaj izi-šli 4. številki nadaljevanje članka dr. Stanka Gogale »Vzgojne težave v družini«, pedagoško črtico dr. Fran Zgeča »Henrik išč? služlip pastirja« in Zvonka Ermenca »Jeklenih zveri — nikar«, dalje prisjievek dr Leopolda Poljanca »Igre v pesku« in Vilka Mazija članek »Otroci s pomanjkljivim govorom«. V rubriki vzgojni nasveti je objavljen prispevek Eme Deisingerjeve »0 božičnem obdarovanju dece« in odgovor na vprašanje, ali ie pri slabem dijaku priporočljiva pomoč v obliki zasebnega pouka in kako se odpravi otroku sesanje prsta. Nadalje prinaša list članek dr. J. Vrtovca »Zdravnikovi vtisi pri preiskavi šolskih otrok«, več knjižnih poročil, prispevek Jele Levstikove »Zebe nas« (o oblačenju otrok) in vesti o roditeljskem pokretu. »Roditeljski list« kot prepotrebnega svetovalca staršem toplo priporočamo. Naroča se pri Pedagoški centrali v Mariboru, drž. učiteljska šola. Najnovejši spi9 Louisa Adamiča. V beograjski »Javnosti« št. 48 poroča J. F. Lupi6 —Vukič o novi knjigi našega roiaka. ameriškega pisatelja Louisa Adamiča »The House in Antigua« (297 str., 30 ilustracij. Harper * Brothers. New York) O tej knii-ki. ki ie nastala pod vt som bivan a v stari hiši v Antigui (OuatPinala) P'Ao Lunls-Vu-kič- »H;ša v Antigui« je izrecno de'o v sti lu »Izselienčeve vrnitve« in ^Smnha v Ižnn-gli«. v njem sleherna sitran kar k:pi od dramatičnega pripovedovanja. Konkvietadorii, duhovniki v cerkvah, murne v samostanih, . delovanje devetega moža Pedra die Betan- i Dvanajsta prvenstvena nedelja te jesem j" bila to nedeljo na sporedu, ki je obsegal v ljublianski skunini koniplc»no poslednje kolo, v celjski skupini so ostali brez tekme. v mariborska pa se je v edini borbi bila odločilna bitka za prvu me«to Po prvi zamisli bi bilo moralo biti že minulo nedeljo za letos prvenstva konec in bi bil na mestu že zadnji pregled. Toda do pravega konca imamo še dve nedelji, ker je še pet tekem v zaostanku, dve sta pa bili prekinjeni in je njuna usoda «e negotova Če ne bo prišla pomoč z nebes v obliki kakih zimskih padavin, ki bodo napravile vsemu konec se bomo še par nedelj ogledovali in pregledovali, Celiska skupina bi bila morala odigrati po sporedu srečanje Trbovlje—Olimp, pa je zaradi »dogodkov« med Celjem in Amaterjem upravni odbor LNP odgodil vse prireditve v Trbovljah za nedoločen čas. Sicer se bo zanjo še našel prikladen čis, ker je za končni placement v tej skupini brez velikega pomena Mnogo bolj pomenljivo bo srečanje med Atletiki in Olimpom prihodnjo nedeljo, ko se bo nudila Atletikom prilika, da za eno pike preskočijo aspiranta za drugo mesto, Amaterja iz Trbovelj. Seveda se bodo morali Atletiki malo bolj potruditi kakor v prvi tekmi proti Olim-povcem; v prvem srečanju so Gaberčani ostali z 1:0 zmagoviti. Niso samo Atletiki zainteresirani na izidu tekme prihodnje nedelje. Takrat bodo v Celje uprte oči še drugih klubov ki bodo imeb kaj besede v finalu prvega razreda. Kajti trboveljska tla so postala — po pravici ali po krivici, to sedaj že ni važno — precej razvpita m se nikomur ne liubi tja Zato bodo Atletike v borbi z Olimpom spremljale mnoge simpatije in tihe želje, da bi jim uspelo preskočiti poslednjo ovire do drugega mesta. V ljubljanski skuDini ni bilo tokrat nič novega. Vsaj glede razvrstitve v tablici, ki je ohranila stari vrstni red. Toda dve neodločeni bitki in tudi obe zmagi sta le napravili neko zmešnjavo v že skoro ustal jenem redu. Tako so Kranjčani dokončno zasedli prvo mes»o preko zime. Hermes ie imel priliko, da bi s še zaostalo tekmo prehitel Kranj i eno točko prednosti. Z neodločenim 1:1 proti Slovanu jc ob to prednost, ker bi moral za dosego prvega mesta odpraviti Reko z 10:0. česar mu pa nemara ne bo nihče prisodil. Ker sta tudi Svoboda in Reka remizirali (1:1), je ostala distanca med njima in Hermesom. preko zime sigurnim drugim, enaka Jadran je s tesnim porazom 1:2, v Kranju zaostal za eno niko izza Svobode in Reke, tako da se ie skoro že docela ra/trgala do-sedan ia vrstf moš*ev ki so z enakim številom točk sledili vrhu tablice tja do Bratstva Jeseničani so prekrižali vebke nade PoMancev ki so šiv na Gor^isko po »sigurni dve torki« Lepo so Marsovci igrati Jeseničani rw sm-avili obt *«»čki in se od njih sedai že dobro distancirali Se drugače gredo Marsovem ra*wv narobe Imajo ninr^č v dobro ^ nrvo sre*anie s Slovanom Čim je Slovan or->ti H?rmesu rešil eno točko, sr mu postal: Marsovci že skoro dosegliivi Po sedmj: situaciji bi b'l Slovanu potreben usneh 4 0 proti Mirs.il. da bi ga prehitel Sicer s*a ostali za spomlad dve kompletni koli. ki bosta tudi še vplivali na razvrstitev na koncu tablice, toda z nedeljskimi rezultati se fe bitka proti poslednremu mestu v tablici znova vneta' če '^žimo n«'novejše rezultate dobimo naslednjo tablico: Kranj 12' b 2 2 36 11 18 Hermes 11 7 2 2 30-13 16 Svoboda 11 b 3 3 31:20 13 Reka 11 6 1 4 20:17 13 - Jadran • 11 5 2 4 18-22 12 Bratstvo 11 4 0 7 21:28 8 Mars - 11 2 1 S 16.37 5 Slovan 10 1 1 8 11:35 3 Kranj je za jesen končal, ker je odigral vseh 12 tekem Prihodnjo nedeljo so na snoredu zaostala srečanja: Slovan—Jadran, Hermes—Reka in Svoboda—Bratstvo. Potem bo ostala še tekma Slovan—Mars. Mariborska skuoina je z nedeljsko odločilno bitko ČSK—Mura »pravila vse tekme pod streho Odnrto vprašan ie ie Še nedoV^nčnr-a tekmi M — Hr-idianski ki jc sr^nui * 0 /n Mto i v drugem nn!!asw bila pred asn^ /akhu'e-na Nemara op se ne bo ljub lo ne enim n? drugim, da bi odigrali še tisti konček, Ebo ostalo kar pri doseženem rezultatu, je v ostalem x tablici že zabeležen, S to rezervo je torej borbe v mariborski skupini konec. Zelo homogena je bila ta skupina, kar je videti v tablici na prvi pogled. Od prvega do petega mesta je vedno le po ena točka razlike med moštvi. Ie Gradjanski na koncu ni bil partner ostali petorici: vsi so mu pobrali po obe piki in v desetih bitkah je komaj zabil štiri goie, niti po pol gola na tekmo V odločilni bitki so Sobočane pustili živci na cedilu 6-0 gotovo sami Čakov-čani niso pričakovali, bilo pa je. pravijo, kakor včasih v nogometu rado nanese: domačemu moštvu ie šlo vse v klasje Mura-šem se pa ni hotelo nič posrečiti. Tako se je nabral rezultat, ki je precej daleč od stvarnosti. Prvo mesto je torej za«ede1 ČUK, ki se ie dolgo motal tam doli tik nad Ordanjan-skim. Sicer je bilo večkrat poudarjeno, da ga je samo zaostanek dveh tekem že od začetka tiščal tako globoko Na prvo mest^ je moštvo sed1r< prvič in dokončno — prav ob pravem času. Med svoje uspehe more moštvo prištevati poslednM rezultat proti Muri in 7:3 proti Železničarju, oba na svojih tleh Največji neuspeh mu je prizadel Maribor z 1:1 v Mariboru. Železničar se je že davno pred koncem rešil na sigurno drugo mesto, ki obenem še opravičuje za udeležbo v finalu. Dobro je začel in neka' nedelj vodil, potem pa je moštvo nenadoma zdrknilo iz forme in sredi tekmovanja so mu že prerokovali manj slaven konec Toda tik pred koncem se je moštvo znašlo in v odločilni bitki z Mariborom je s 4:3 v naskoku zavzelo drugo mesto Med močnejše uspehe šteje moštvo obe zmagi proti Rapidu. 4:1 in 4:0, velik neuspeh pa ie doživelo v ČakoVcu s 3.7. Maribor Črno-hel* so brez dvoma v ponovnem razvoju navzgor. V odločilni bitki z Železničarjem so tesno zaostali, sicer jim drugo mesto ne bi bilo ušlo. Vsi njihovi rezultat5 kažejo solidno formo preko vse sezone najboliši uspeh iim je prineslo srečanje z Muro doma s 3:0 (seveda so rezultati z Gradjanskim izven razmotriva-nja), med hude neuspehe pa bodo gotovo zabeležili 3:6 z Rapidom Tretje mesto jih kvalificira za izločilno borbo z drugim celjskim klubom (Amater ali Atletiki?), tako da niso prav brez vseh nad. Mura je bila v tem tekmovan;u poglavje zase. V začetku se je splošno pričakovalo, da bo šla borba med njo in Gradjanskim za poslednje ali predposlednje mesto. Potem pa so prihaja ja poročila, eno bolj presenetljivo od drugega, ki so Sobočane postavila v eno vrsto z vsemi ostalimi tekmeci razen Gradianskega In še tako daleč so jo pritirali da niso bih v zadnji bitki brez nad za prvo mesto' Seveda so za take podvige potrebna tud< izkustva, ki bodo sčasoma gotovo prišla Rrez dvoma pa so So-bočani dosegli naivečji uspeh od vseh moštev v tej skupini. Dva rezultata ki so ju sporočili iz M Sobote, proti Železničar u 5:0 in potem proti Rapidu 6:1. bosta ostala trajno zabeležena v vrsti velikih uspehov Mure. Na drugi strani bilance pa bodo zapisali nedeljski neuspeh s CSK Rapid je v prvem delu tekmovanja dobro, vozil. kajti zmagal je nad vsemi nasprotniki. razen Železničarja, ki mu je kar na startu obesil 1:4 Druga polovica tekmovanja pa mu je prinesla obratno sliko: odnesel je dve točki s?mo Gradianskemu, vse ostale pa prepustil nasprotnikom Tako je nabral 10 točk. dovolj, da ie ostal ▼ sklenjeni vrsti »gornje hiše«, toda za ostalimi Štirimi in z ma lino nerodnostjo edinega negativnega količnika med moštvi s točkami. Dober mu je bil podvig 6:3 proti Mariboru, med velike neuspehe pa šteje oba rezultata z Železničarjem in onega v Murski Soboti Gradjanski ni uspel niti enkrat in niti na T»ol tako. da je ostal povsem brez točke. V seriii samih porazov je še najznosnejši 1:2 z Rapidom doma zelo nerodno pa sta se končali obe srečanji z Mariborom, 0:6 v Mariboru in 1:7 doma. Seveda niso niti ostali rezultati bog ve K?| laskavi Moštvo se torej ne more pritoževali o svoji usodi, ki ga je zopet vgia v arugi razred, ker mu okolica v prvem ne ugaja. Če upoštevamo tudi rezultat med Muro in Gradianskim. bi b:la dokončna tablica mariborske skupine: 10 6 2 2 35 15 14 ?<*'-7-.i?ar 10 6 \ * 21 13 M t bor <0^ 0 4 *5 21 12 Mita H) 5 1 4 '«-21 11 Rapid ln 5 0 5 20 25 10 Gradjanski 10 0 0 10 4:48 0 Za finale sta se torej plasirala ČSK to Železničar, Maribor se bo u udeležbo s finalu ie boril Ce ne bo drugačne rešitve, bo mrihodnjo nedeljo rut sporedu ostanek prekinjene tekme Mura—Gradjanski. O. G 50 letnica slovenskega kolesarstva Dne 5. decembra t. 1. bo minilo natanko 50 let od ustanovitve »Kluba slovenskih bl-Ciklistov v Ljubljani«. Le zelo malo število ustanoviteljev je doživelo to pomembno obletnico. Dne 5. dec. t. I. ob 10. bo kratek sestanek ustanoviteljev in še živečih članov omenjenega kluba v konferenčni sobi hotela »Miklič0 din navzdol. Ob 20. Ančka. Opereta. Izvea. Znižane cene od 30 din navzdol. Četrtek. 2.: Gorenjski slavček Red Sreda. Doheie-Samče%"a opereta »Ančka«, ki se je uveljavila pri nas s prav toplim uspehom, ee bo izvajala v sredo zvečer v običajni zasedbi. Poživljajo jo originalne figure, dobri dovtipi in zabavni kupleti. Opereta publiki zelo ugaja. Režiser: prof. šest. Dirigent: Demetrij Zebre. Koreografija- inž. P. Golovin. Gostovanje ge. Marice Brnmen-Lnhejeve. V priljubljeni Tijardovičevi opereti »Ma'a Floramvc nastopi ga. Lubeieva v letoš.iji 6ezoni prvič n3 našem odru. Po lolgem premoru bomo imeli zonet priTko sl'<=ati io v eni izniči menih na:bol'Vh ^rtli Njen živahni tenr ^-rment in Čiictvero«t. e Katero podaja malo Kloramv. učinkujeta posebno prisrčno t?r sta ii pri ier!a največje usf.>ehe. MARIB— sa vsako besedo. Din 3.— davka a vsak oglas u> enkratno pristojbino Din — sa šifro si) dajanje aaalovov NajmanjSl snmefe ca enkratno objavo oglasa Din 20^—> Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— sa besedo. Din 8.— davka ca vsak oglas is enkratno pristojbino Din 5.— ca Šifro ali dajanje naslovov NaJmanJH cneaeb Mm enkratna objava oglasa Din U^ • •'•.-' . »ari. Ponuaoam au ailre ne prilagajte Oglasnega oddeVka »Jutra« odgovor, priložita znamk! Din Le. če z&ntevate od J.' v Va« pristojbine sa male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem i naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11.842, sicer •e zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, ticoča se malih oglasov, fe naslavljati na: Oglasni oddelek filtra", Ljubljana« 1 Otl IrtVrB 8 f>!D ta Šifro al, lajanj« aaslova S On. Najmanjši znesek 17 Dn Na veselo domačo zaba-■ vo Vas vabr gostilna pri »PANJU«, Vegova ul. 10. Toči se izborni dolenj-fki cv ček in fir štajerska Tina, ob vsakem času razna gorka in mrzla ledila, da nes in vsak večer igranje klavirja, petje i t. d. vsako soboto m nede ljo f ne domače krvavice in pečenice, zato zahajajte vedno te * gostilno k »P A N J D«, kjer se za malo denarja dobro ir. počen zabavate Vas vliudnr vab in se priporoča gostilničar TOMfc HUC 3^675-1$ B-s«da I On 1*v*k « D** t* 4 tr< «.[' lajanji- is«' v» B !>n NatmanjS* &n mo one. fc! m»)o ela je strogo aolldn« — Sprejmem pod pogodbo ta stanovanje in nrano tm mu >ra hrvat sk; ali n mški jezik Maria Zwilling. Zdeočine kraj Za greba. 300.8-1 Frizerko dobro mo< trajni vodni m železni onduiaciji spre j me.m takoj. Oskrba v oisi Din plače. [v< Jereb Kranj. 30644 1 Postrežnici oddam prazn sobo proti pomoči v gospi d njs-tvu Naslov v vseli posloval ni eah Jutra. 30638-1 Postrežnico 6'sto. pošteno ki zna res dobro kuhati meščansko hrano, sprejmem v Šiški, Ponudbe takoj na ogl. odd. Jutra pod »Pridna ir> za nesjjiva«. 30678-1 Tapetniškega pomočnika sprejme takoj Sitar Kari Wolfova 1)3. 30667 1 Vodjo pisarne išče industrijsko podjetje. Zahtevamo večletno prakso. Prosilci izpod 4"1 let naj peljejo ponudbe s prepisi izpričeval in navedbr plače pod .Vodja« na igl. odd. Jutra. 30635-1 Nato se je vrnila v kuhinjo in jela mešati juho. Željno je vdihavala vo-njivo paro, ki je puhtela iz lonca. A v tem se je začul glasen vzkrik, kuhinjska vrata so se odprla, in v kuhinjo se je usula toča prahu, smeti in prstenih gruč ... Kaj se je bilo zgodilo? Ker je bilo v veži mračno, gospod Kozamurnik ni videl vedra za smeti, ki ga je bila tako ustrežljivo pripravila; narobe, spotaknil se je obenj in se prekucnil v kuhinjo, pri čemer mu je padla smetišnica iz roke, tako da je zletelo nekaj smeti gospe Kozamurnici na glavo, nekaj pa v juho. £222fgg '»k« OnMKIS K jai ]J> '-k 9 Din: ta »itr« a» >• «nj» aaslova j Dn. oai sumi- '.ntw>k Din K boljši družini gre kot kuharica, kot vzgojiteljica ali kot sa mostojna gospodinja — ■nlajša dekle. Izurjena v samostojnem gospodinj stvu, v vzgoji otrok ln šivanju perUa. Cen j. po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Samostojna ln vestna«. 30387 2 Gospodična zmožna samostojno gospodinjiti. išče mesto pri kalci samski! oseu Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šiiro »Mlajša«* 90637-2 200 Din dam kdor mi preskrbi kakršnokoli službo. Sem mlad, pošten in zanesljiv. Dolmač Josip, Kolezijska 18. 30631-a Službo čuvaja iščem. Pionudbe na ogl. odd. Jutra pod »Večletni«. 30671-2 Hišnica starejša. ve? bana. — i£če mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izvežbane« 30672-2 Šivilja za fine obleke in plašče gre na doun za 16 Din dnevno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. _30674-2 Tovarniški mojster lesne stroke, i dobrimi večletnimi spričevmli, išče primerne službe v večjem lesnem podjetju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »TovarnišKi mojster«. __ 30600-2 2andarska kuharica srednjih let, želi službe na Staniči kjerkoli. Naslov v vseb posfovalnioab Jutra. 30560-2 Gospodična solidna io vestna, izurjena v gospodinjstvu, želi mesta gospodinje pm boljšem, starejšem in z.načajnem gospodu takoj aili pa 1. januarja. Cenj ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirno satišie«. 809:0-2 Med mestom in deželo oosrednje »Jutrov« ms H ft(rl*wft Zaslužek iestyia 1 Din lavek S Dm u> ti. lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dm. Tisoč dinarjev in več zaslužite meseč ao z delom doma. Po 511 Jam material prevza mem gotovo blago Mal kapital potreben Zalite vajte prospekte priloži ne znamko za odgovor Mihajlo a«nig. Panče vo. Br. Jovanovlčn 20 30591-3 Vajenci(he) Besrda 1 Din lavek S Dib u> š:lr< ili lajanje oa«i>>v» 5 D n. N«'i"iiijl' utirl 17 Dn Vajenko za damsku kroi»5tvo. po fteno sprejmeir takoj. Ple ško Jože. Cankarjevf na brežje 3 tromostj« 30646 44 Učenca(ko) sprejmem v špecerijsko trgovino. Stana Bergant. Do lenjska cesta 48 e 30633-4il PoUk Beseda 1 Din. lavek S Dui La »,1 , jaujr ua v * D NajiLiiiiji: tnofc. ► 11 Strojepisni pouk Večern tečaj za tačeuiiki-'n zvežt>am:e Dva o*ldel ka — od p« l lo 0 m mi pol 8 lo 9. zvečer. — Najmodernejša strojep «n ca — na razpolaga 26 uaj raziičnejštb pisalnih Uro jev Vpis vanje lnrvuo od 7. lo 3 zvečer. Soinina naju žja HnCet<-k pouka ž. lecnilira Jhristofov učni '«vod. Domobranska c. 15 30290 -l Oblastveno koncesionirana ŠOFERSKA SOLA I. Gaberščik bivši komisar za šoferske Izpite Slomškova 6. Telelon 28-26 30663-4 Krojni tečaj združen s prakso šiva nja se prične 2. decem Sistem najlažji! Cena te-a j a 250 din. Prijave, damskj salon Jožica Ku meij, LJUBLJANA. ŽIDOVSKA 3 III. 30673-4 \išm B«>coa 1 Dih lsvcB a Diii i:tre «ii lajanje umKi Dol Najmauj&i zne»«t 17 DUL Sanke in smuči Kompletne, dobite najugodnejše pri izdelovalcu Fajfar, Trnov ska ul. 25. 30539-6 Miklavževa darila iepa, praktična, fina in priprosta po znatno nizkih cenah dobite pri tvrdki F. M. Schmitt — Pred škofijo 2, Ljubljana 343-6 3 moške suknje zimske, dobro ohranjene In par popolnima novib mo ških čevljev št 44 prodam zelo ugodno. Sv. Petra c. 48. 9680 6 Orehova jedrca in cvetlični med najceneje nudi J MENART. Domžale 315 6 Posteljne mreže izdelujem iz pobakrene in pocinkane žice. vse velikosti Iste sprejemam v popravilo po nam ž;i ceni — Alojz AndIov'c R m»ka c. 2. Gregorčičeva 5. »i50 6 Kje kupite dobro in ooceni? novi manufaktuinr trgo vin; SNOJ JOSIP, v Ljut Ijani na Tyritvi cesti 17 Le prepričajte cel aoeM« Igrače fkonja. vlak. medveda, bar morjikel in Irugo pr^^am IsMitam orodam -»troško |>o st«ljico. Deisinger Mestjii trg 10/L 90645 6 Berkel tehtnico trvarničko novo, prodnm. Inter promet Zrinjs-kega c. 6tev. 16. 306fle-6 Tvrdka Oroslav Dolenec Wolfova 10. nndii prvovrsten med po ugodni ceni. 348-6 Otroško posteljico ugv*ino prodani. Rožna dol. Cesta IV./2H, pritličje 30681^ Izvrsten »Frbar« angleška mehan,'ka. frno pol tiran ngodino pr- rlam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30679-6 Peči plinske io lončene, prodnm. Izve se pri tvrdki Anton K risper Ljubljana. Mestni trg 26. 3065^-6 Gusralni konjiček poceni naprodaj. — Ogled pri »Prometu«. x-6 Novo Adler limuzino ter raM;en Donnet in Amil car ugodne proda Lajiajne, Cerklje pri Kranju. 30656-10 V^n^ol ;S tr^ovpl i«>r! PREMOG brez nrahu. lto'fs. drva I. Pogačnik, BOHORTf-FTVA 5. Telef 20-59 Glasbila 1 Din lavek 3 Du» M 5;f- >1 <-,'ani»- oa«l' v» * Dib Si-maniS' dn-I 17 Dn Sang und Klang note, dobro ohranjene — Schubert . VVairner S'ranss album itd. prodam. Miklošičeva 13. Canadian Pacific, 3C85--36 Oblačila KrsrtJa l On lavek 8 Din sa šifro »h lajanje oanlova 5 Din Naimanjši znesek 17 On Kompletno opremo za elitni Miklavžev nastop 11 oseb. posodimo za ne-drljo zvečer. Ponudbe na trgov, akademijo pri slugi Zimsko suknjo poceni prodam Cesta oktobra, vrata 16 30548-1G Pridelki «m>eda 1 On lavek ^ O'. u> A;fro lajanje naslova D-n N*jm?»ek 17 OD Dobavljamo 5 kg snnjske masti On 75, 5 kg pitane gosi jn race Din 75. 5 ke pitane pure tn kure Din 75. 5 kg perja mešanega Din 75. Razpoši Ijamo samo proti vnaprej nakazanemu denarju ali franko. A. Majerovič. Co n opija. 90106-33 Baseila 1 Dm lave« 3 Ou za šiiro ali lajanje oaslova 5 D:n. Najniaujši uibc«e 17 On. Dinamo stroj 220 Volt. 8 — 12 KW. za izmenični tok, eventuel. istosmerni ln odgovar jajočl »Stromregler« av-tomatskl, kupim. Emil Bačoka parni mlin. — Vlnkovct. 30334 29 Krtačni stroj rabljen, v brezhibnem stanju, z gumastimi valji ter žičnimi rauchcar dami (Drahtrauhcarden) širina 80. znamke »Re cord« Ludvik Grilna. za motorni pogon, ugodno naprodaj. — Vprašati: Brača Hlršler. Zagreb. Gajeva 9a. Singer in Pfaff skiraj novi, najmodernejši šivalni stroji po zares nizkih cenah na.prodaj pri PROMET« (nasproti kri-žanske cerkve). 3O6fli2-e0 Avto, moto Beseda 1 Din javek 3 Din On Najmanjši znesek za šifro aJi lajanje aaalova 17 On Motorno kolo znamke »SA 500 ccm, štiri brzine, kompletno električno razsvetljavo in kilometer števcem, proda porini me hanik DraksUr, M.-t -b r. «t. 11. 30670-10 Nov frak za visokega gospoda in novo črno snknjo, prodam. Gledališka M/V. vrata 18. 30951-13 Zimski plašč s kožtihovino za 10 do 1C-let.no deklico za Din 300 ;n salonsko mi'zo okr fflo črno S" cm v premeru Din I.Vt, naprodaj. Ogleda se v trgovini Sever Merijin trg 2. 3^6-^-13 rteoeda 1 On '-vek S On za šifrr ti f a iun je aatinva S On N»'minjš! ui >« ali lajanje aasiova On. Najmanjii tneMk 17 On. Brivsko - frizerski salon dobro idoč, na zelo prometnem kraju v industrijskem centru Gorenj* k e naprodaj radi selitve. Naslov vsei poslovalnicah Jutra. 30632-19 Mlekarno oddam takoj za prav nizko ceno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30631-19 Stanovanje sobe, kuhinje in predeobe takoj oddam. Gldnce. Cesta IX. št 3. 30658-21 Solnčno stanovanje v I. nadstropju. 3 enbe. kopalnica in oritikHoe, oddam za februar. Napoleonov trg 7 pri hišnici. ___30657 -31 Enosob. stanovanje parketirano v novii stavbi v centru mesta, elektrika, plin. oddam mirni stranki. Naslov v vseh poslovaJni-cah Jutra. 30602-31 Podpritlično stanovanje «lda.m takoj ali ze januar. Poizve se: Vodovodna cesta štev. 26. 306C7-31 Prazno sobo v najoijetn centru mesta, s souporabo kopalnice ter centnaLno kurjavo, oddam stalnemu, solidnemu gospo du. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30643-33 10 šivalnih strojev malo rabljenih, za koncepcijo na motom' pogon, ev. s transmisijo. kupimo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3G639--J9 Lepo opremljeno sobo ali 2 prazni s souporabo kopalnice takoj ugodno oddam boljši stranki. Naslov v vseh po-slovaJnicah Jutra. 30634-33 Dvosob. stanovanie oddam za 1. januar v Va-ljavčevi ulici ]0 pri Kole-zijii. Trnovo. 306CJ3-21 Trisobno stanovanje s kopalnico in pritiklinamii oddam takoj v Vrhovčevi nlic 9/1. Povpraša se pri hišniku Samar. 30603-21 Stanovanja Beseda 1 Oa lavek 3 On ta 4-fro lajanje naslova Oa Najmanjii znesek 17 On. Garconiero ali malo stanovanje iS&e samec. Dof>is. p,«j »Cen-trum« na ogl. odd. Jutra. 30647-3:a Bančnr kom. zavod Maribor. Aleksandrova 40 kupuje HRA LNE KNJIZCE vseh ... uvodov VREDNOS"I"NE PAPIRJE v»»h vrat VALUTE vseo drtav po Qa.. . dnevni eenl 237 m INSERIRAJ V „ JUTRU"! Za knjižico Kmečke 80.000 ln isto toliko go tovln« naprodaj v dt. Vidu nad Ljubljano. — novozasajeno stavblSče 8844 kv. m. Realltetna pisarna ADAMIČ, Gospo svetska 8. 30448-16 Beseda 1 Oo lavek b Oo šifro th lajanje aaslova On. Najmaojit to*»ek 17 Od. Večje število parcel koi leksov posestev go zdov trgovskih m atatio vanjskib hiš ter vil ma naprodaj gradben strokov no izobražen posredovalec KUNAVER LUDVIK Cesta 39 oktobra 6. Telefon '17 33. Pooblaščen grad telj n sodni cenitel za n»*v-Vf brezplačno oa razpolago 69 a> Hišo ozlr. vUo parcelo trgo vino gostilno posest vo prod as te aU kupite aai ugodneje potom po sredovaine ptsarne P PRISTAVEC. Ljubljana Erjavčeva e. 4a. Tele fonska štev. 23 81. 204 20 Manjše kompletno posestvo prometni kraj. Sp. »ta Jarska. Dolenjska, ku plm. Piaiam takoj. Po nudbe s sliko poslopja, splošni opis ln ceno na ogl. odd. Jutra pod 61 Xro »Posestvo«. 30335 20 Stanovanje na Smartinski. Bolgarski — Iščem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ali blizu«. 30660-21a j > rwi iii' tte»e ca 4;frc ti. lajanje naslova i Dm. Najniaojš; znesnk 17 On. Opremljeno sobo z 1 ali 2 posteljama, ve llko. svetlo, mirno ln čisto, s posebnim vlu> dom. par sto korakov od Zvezde oddam s 1. de Opremljeno sobico toplo in svetlo, oddam v centru za On 180. V večjo toplo sobo. sprejmem sostanovalko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. ___3(666-33 Lepo sobo oddam.. — Zamikoma 9/U, levo (Sv. Jožef). 30636-23 Za nemško kon verza ci jo iSčesn g*>spodri no. Event jo vzamem na hrano iu stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nemka«. _ 30680-33 Solidno gosnodično sprejmem kot sostanovalko. Občevalni jezik nemščina. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30682-23 Opremljeno sobo oddam solidnemu gospodu Tabor 6. _30655-33 Opremljeno sobo le^*). solnčno. oddam v Gradišču št. 2/n. 30653-33 Sobo praiTio, veliko in svetlo, elektrika, na ulico, oddam v Križevnički 9/H. 30«l-33 Sobe išče Mirno sobo vhod iz veže. po možnosti centralna kurjava, iščem. Dve sobi za pisarno iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro Takoj 22«. 303.0-25» Vseka bt»eeerilo i.t.d. proda-amo še vedno z natnim popustom. PRESKER, Sv. Petra cesta Svate najfinejša norveško ribje olje lz lekarne dr. G. PICCOLUA v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam štajerska jabolka dobite poceni pri Gospodarski zvezi Ljubljana, Tyrševa 29 rcsh ŠIVANE ODEJE PUHNATE ODEJE BLAZINE PERNICE W E K A MARIBOR, Aleksandrova 15 Oglejte si za Miklavža igračne vozičke, ski-roje, kolesa, triciklje, avtomobilčke, gugal-nice, konjičke. Ceniki franko pri: »TRIBUNA" F. R. L. LJUBLJANA Karlovška cesta 4 Podružnica: MARIBOR Aleksandrova cesta 26 Primerna r darila za MIKLAVŽA v veliki izberi pri Pri JROFD" LJUBLJANA UnHARJEVI ULICA PRED ŠKOFIJO Praktično in poceni Knjigovodjo-bilancista po možnosti z znanjem nemškega jezika, sprejme zagrebška tvrdka. Pismene ponudbe pod 48001 pošljite na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9. «!timil|> ......................................................'|||||| mm ENO iN VEČBARVNE &JtoČeS ko mu kcy pokloniti, poUmi^eliHan naCUmo pMo! |l''l!(futruUH(!n^OHintIllttlBliBll* HirPlinSHfBIM f Za vedno Je zatisnil svoje trudne od, gospod IVAN ČERNE ELEKTROTEHNIČNI MOJSTER danes ob 0.15 zjutraj po kratkem, a mučnem trpljenju, okrepčan ■ tolažili sv. vara. Pogreb dragega rajnega bo v četrtek ob 14. url izpred mrtvaške veže splošne bolnice k Sv. Križu, kjer ga položimo k večnemu počitku v rodbinsko grobnico. LJUBLJANA, dne 30. novembra 1887. ŽALUJOČI OSTALI MATADOR IL V« 4+1 cevni »operpoikijski preiemnik s oktodo • regulator zvoka - osvetljena tkali t izpisanimi imeni postaj • selektivnost 8kHz • pretikalo za vse napetosti • 9 Wattna kontna pentoda - 3 valovna območja: 16.7—51 «. 198—585 m. 725—2000 m. 4+1 cevni super za vse valovne dolžine Din 175—mesečno PHILIPS1 RADIO Ugoden nakup starih aparatov! H. SUTTNER, jggfi- zastopstvu f Za vedno nas je zapustil, previden s tolažili sv. vere, naš presrCno ljubljeni oče, gospod dr. Ivan Hogler iet zdravnik drž. tobačne tovarne v p., Imejitelj reda Sv. Save IV. ki., častni meščan ljubljanski in občine Stari log pri Kočevju Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 1. decembra 1937 ob pol 3. uri popoldne, izpred mrtvaške veže Stara pot št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 2. decembra t L ob 7. uri zjutraj v cerkvi Mar. Oznanjenja. LJubljana — Wien, dne 30. novembra 1937. ŽALUJOČI OSTALI I UHIHH llli!lllilUllllll!llllllIfflllffliJllllffl!ffl Cocno plaeuf „(?utru" naročnino varuj svojcem zararopaitiitio / Naše načelo za Hiklavia ie: Nizke cene in dobro blago! Din 19— dalje Dobi se v boljših trgovinah. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: F. TOMAŽIC — MARIBOR. SLANE SARDELE v vsaki količini od julija ln avgusta 28/S4 prodaja ZORKO KOVACEVIO — H V AR Krznarstvo Vam nudi prekrasno izbiro kožuhovine naj-odličnejše kakovosti. Vzorci in kroji bodo ustregli vsakemu okusu. — Sprejemajo se tudi vsakovrstna krznarska popravila. — Prepričajte se o kvaliteti! Se priporoča Dolenc Josip Sv. Petra cesta 19 NAj^PDLNEJSE ' i — f. 5EHNEIDER v ZAGREB NikDLitevA 10V ^ Zahtevajte povsod SAMO ORIGINALNI »Fruškogosrskl biser« bolo — rezno — staro — s!adkasto vino odlične kvalitete. B. MOSER, Zemun III. Moserova 1. Tel. 40-88. Zaloga tudi v Javnem skladišču Ljubljana. t • • • • • • • • » • ► • • • • • • IZPOSOJAMO RADIJSKE APARATE. „RADIO", r, z. z o. z. LJUBLJANA, Miklošičeva 7. RAZPIS. Mestno poglavarstvo mariborsko razpisuje v smislu razpisa ministrstva financ br. 32346/IV od 22. novembra 1932 službo pomožnega kurjača za dobo 5 mesecev v zgradbi carinske pošte v Mariboru. V poštev pridejo v prvi vrsti oni prosilci, ki se razumejo pri centralni kurjavi na kurjenje s premogom. Pravilno kolekovane prošnje je vposlafi mestnemu poglavarstvu mariborskemu do 10. decembra 1937. Predsednik L S. Dr. Juvan, 1. r. Perilo : moške oksfort srajce ••»•»*»» moške maje • •■••.••••» moške hlače • »....••••» moške srajce......»...» moške spodnje hlače ........ ženske maje........... ženske hlače......... . » damske maje z rokavi ....... darnske hlače .. ......... damske flor nogavice...... • • moške nogavice ......... » moške dokolenke...... . . . damske triko rokavice ....... moške triko rokavice ........ brisače.....«....... servijeti............. gumijasti predpasniki....... » samoveznice ........... moške vestije ....... Čevlji: otroški .(■*.<*< ženski ........ moški ......... copate otroške..... copate ženske ...... copate moške ...... snezke Usnjeni predmeti: denarnice ....... otroške torbice ..... ženske torbice . . . . . aktovke...... . . kovčegi 8 ključem .... kovcegi od 35 cm dalje . . Porcelan: skodelice za kavo . > , . servis za Črno kavo, 14 delni servis za čaj, 15 delni . . jedilni servis za 6 oseb, 26 delni garnitura za pecivo .... Steklo: kozarci ............. servis vinski, 6 delni........ servis za liker, s podstavkom .... servis za vodo.......... servis za kom pot ......... doza za sladkor .......... doza za maslo ...»...... nastavek za sadje ......... Razne potrebščine: milo .............. gumijaste gobe .......... ogledala za britje ........* aparat za britje.......... zobne ščetke..........» kozarci za zobe, v barvah...... doze za milo ........... glavniki ............. žepni noži............ nahrbtniki za otroke ........ nahrbtniki za moške........ manikire...........a razpršilniki ........... jedilni pribor za 6 oseb . . . . . » » Oblačila: kape ....«»t»i.»»«» otroške obleke .......... moške obleke ..........* Velika izbira igrač po najni2ijh cenah! ANT. KRISPER MESTNI TRG 26 LJUBLJANA STRITARJEVA UL. 1-3 V nedeljo, dne S« t. m. trgovina ves dan odprta. * • • » n 21— „ n 21.— „ n 25.— w n 18.— „ 21.— „ * 21.— „ M 18.— „ 99 16.— w 99 6.- w n 2.75 „ n 9.— B t* 10.— n 99 11.— „ 99 8.— „ 99 4.— w ft 12,— „ 99 7— „ n 45.— w Din 18.— dalje 99 68.- M 99 78— „ n 18,- „ 26,- w 99 30,- „ 99 69,- „ Din 2.— dalje 99 6.75 M 99 27.- „ 99 39,- „ 99 14— „ 99 32.25 „ Din 7— 99 40— 99 99 00.— 220— 99 35— Din 1— H 12.75 Tt 18— 99 18— 99 30— n 8— f* 12.50 99 15— Din 0.50 n 2.75 n 9.50 99 7— n 2.50 99 2.50 99 2.50 99 1.50 dalje 99 4— w 99 10— 99 40— 99 18— 99 12.50 99 159— Din 7— 99 78— 99 221— OWnSki voden D»ow«» Stvarni >tra* MloimjM) nad«*« a»o