272. številka. Ljubljana, v torek 27. novembra XXVII. leto, 1894. Uhaja vsak dan ave«er, isimfti nedelje in praznika, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogeroke deželo «a vse leto 15 gld., za pol leta 8 p;ld., za Četrt leta 4 gld., za jeden Ssmoc 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vbc leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom racnna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. ta četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina snaia. Za oa na ni I a plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj hc izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednifitvo in npravoistvoje na Kongresnem trgu St. 12. Upravniitvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Slovenski koaliranci in naši obrtniki. Borba nagib obrtnikov zoper tuji velekapitali-stični pritisok, ki jim jemlje zaslužek in jib Loče gospodarski uničiti, je obupen. Z vso silo se imajo boriti za svoj obstanek, zlasti ker država a bvojo kapitalistično gospodarsko politiko doslej le pospešuje interese veleindustrijalcev, mened, da je konec malega obrtništva le še vprašanje časat da je neizogiben. Za nas je ohranitev malih obrtnikov velevažno vprašanje. To so slovenske stranke spoznale Že davno in se tudi obširno in temeljito bavile s to stvarjo. Slovenčeva stranka je na katoliškem shodu vzprejelii program katoliških soc jalistov glede obrtnega vprašanja in od tedaj govori in piše mnogo o njem in kaže — z besedami — pri raznih prilikah svojo naklonjenost malim obrtnikom. To je lepo in hvalevredno in ker želimo tudi mi, da se reši obrtno vprašanje na korist malim obrtnikom, ker smo tudi mi za tu, da se reSijo mali obrtniki velekapitalistične konkurencije, dalo bi se v tem oziru morda doseči vkupno delovanje vseh slovenskih strank — ako bi sploh mogli verjeti, da je brižnost Slovenčeve stranke za koristi obrtnega stanu iskrena in odkritosrčna. Slovenčevci so šele od katoliškega shoda sem prijatelji obrtnikov. Videli so, da imajo krščanski socijalisti na Dunaji mej obrtniki največ privržencev, da so prav obrtniki njih mogočna opora, s katere pomočjo so začeli boj zoper židovski velekapitalizem in si pridobili nekaj mandatov in to je v Sloveu-čevcih obudilo ljubezen za naše obrtnike. Pred katoliškim shodom so bili Slovenčevci nasprotniki obrtnikov in njihovih teženj. Kdor se hoče o tem preveriti, pregledaj starejše letnike „Slovenca* in pa nekdaujega „Obrtnika". Mej tema listoma so bile večkrat ostre polemike in „Obrtnik" je „Slovencu" večkrat dokazal, da je nasprotnik obrtnikov. Lahko se torej reče, da so postali .Slovenčevci" tisti dan prijatelji in zagovorniki obrtnikov in njih teženj, ko so spoznali, da zamorejo v Ljub Ijani in v drugih mestih zadobiti občinsko upravo v svoje roke samo če privabijo v svoj tabor male obrtnike. Politično-strankarski oziri so torej zanetili v srcih naših Slovenčencev tisto ljubezen za malega moža, kateri dajejo tako hrupnega izraza; politični egoizem je napotil to stranko, da se zanima za element, čegar velikanska večina ne stoji v njenem taboru, in da so obrtniki res le orodje, katero bi Slovenčevci radi porabili v svoje politične svrhe, se vidi iz postopanja slovenskih koalirance v glede volilne reforme. Eventuvalni ugovor, da stranka ne more biti odgovorna za vae, kar store* poslanci, in eventuvalno sklicevanje na »Slovencev* članek, v katerem se obsoja Hohenvrartov načrt volilni reformi, je ničev. Konservativni prslanci so voditelji Slovenčeve stranke in če bi stranka ne bila S njimi solidarna, če bi se ne strinjala z njihovim postopanjem, bi jim za nobeno ceno ne dovolila, da glede volilne reforme zavzamejo načelom stranke nasprotujoče stališče, tem manj, ker je volilna reforma največje važnosti, ker je ključ za rešitev vseh gospodarskih vprašanj. Kako Btališče so torej zavzeli slovenski koaliranci glede volilne rt forme? Znano je, da predlaga grof Hoheawart, h čigar načrtom soglaša tudi vlada, naj Be ustanove pri obstoječih trgovinskih zbornicah delavske sekcije, katere bi volile 23 poslancev. Ta načrt je v nebovpijoča krivica zlasti z ozirom na male obrtnike. Delavske zbornice bodo največ v rokah organizovanih socijalnih demokratov, in njih poslanci bodo soglasno z mancbesterskimi velekapitalisti delovali zoper obrtni stan, kajti kdor ni slep in gluh, mora vedeti, da so socijalni demo-kratje prav tako srditi sovražniki obrtnikov, kakor židovski velekapitalisti. Socijalni demokratje delujejo na uničenje obrtnega stanu, ker upajo, da se po-državijo produkcijska sredstva, čim se industrijalna produkcija centralizuje na nekaj velikih podjetij. Temu obrtnikom sovražnemu življu hoče torej vodja slovenskih koatirancev ustvariti z delavskimi zbornicami zavetišče, ki bo zajedno ognjišče revolucijo narmb agitacij. Pa ta načrt ni samo v tem oziru nevaren obrtnikom, da hoče nasprotnikom obrtnikov potisniti v roke novo orožje, krivičen in nevaren je tudi v tem oziru, da mali obrtniki, kateri plačujejo premalo davka, da bi že sedaj imeli volilno pravico, je tudi v bodoče ne bodo imeli. Tistim slojem, ki nič davka ne plačujejo, hoče Hohenvvart nakloniti voliloo reformo, tistim pa, ki plačujejo davke, je aeče priznati. Ako se vladi posreči rešiti Hoheowartov nacrt, odloži se prememba volilne pravice na veliko let, in mali obrtnik bo na miloBt in nemilost izročen svojim nailjutejšiin nasprotnikom ter si lahko na prstih izračuna, kdaj ga velekapitalizem in socija-lizem uničita. Rekli smo že, da je ta prememba volilnega reda nemoguča, če se proti njej izrečejo slovenski koaliranci. Osi imajo v svojih rokah usodo grofa Holienwarta in cele koalicije, od njih je odvisno, bode h vlada zamogla izpolniti volilne reforme. Slovenčeva stranka m storila še nič, da primora svoje poslance, kreniti na drugo pot. „Slovenčeve" beseda imajo samo namen, sipati obrtnikom pesek v oči. Zoper voljo stranke ne morejo koali-rani slovenski poslanci ničesar storit1, a kakor se kaže, nima stranka volje, jih prisiliti, da postopsjo drugače. Sicer pa je rečeni načrt volilne reforme prav za prav duševna svojina slovenskih koalirancev. Izdelal ga je .slovenskt" konservativec grof Hohtn-vvart, pri dotičnih pogovorih z ministri pa je slovenske konservativne poslance zastopal kanonik Klun, in vlada pravi sama, da je Hobenwartov načrt izdelan na podlagi izjav ter zaupnih mož. Slovenskim koalirancem se torej ne zgodi ni-kaka krivica, če jim nalagamo odgovornost za to, obrtnikom tako sovražno volilno reformo. Slovenske obrtnike pa opozarjamo na to postopanje tistih poslancev in tiste stranke, ki se jim sicer pri vsaki priliki dobrika, v odločilnem trenotku pa jih hoče s kostmi in s kožo pahniti v pesti najhujš h nasprotnikov. LISTEK. Lady Hilda. (Roman, angleški spisala Ouida.) XIV. (Dalje) V teh silnih mukah ji se razbistri in oč sti duša. Ogenj obupa, ki jo gorel v nji, uničil je vse, kar je v nji posvetnega in afektiranega, ves njen egoizem in druge lastnosti, ki ji niao bile v čast. aDog, daj mi njegovo življenje, a jaz mu bodem dala Bvoje", to je bila njena molitva, to je bil klic njene duše v teh trenotjih, ki so se ji zdeli kakor cela večnost dolgi. Spopade jo strah in groza, da bi nje molitev ne bila uslišana, glas vpijočega v puščavi; kaj je dosedaj storila tacega, da zasluži pomoč z nebes? Mogel je postati njen, ves njen, a nji so bile venderle ljubše slasti življenja, zdaj pa leži bolan na smrt; brez njene trme bi bil Živ, bi bil njen in ona ne bi bila zdaj tako nesrečna. Ona ni čutila večernega blada, bila je za vse neobcutna. V vrtu doli so pa stali v gručah ljudje, njegovi podaniki, katerih slebarni je zdaj gotovo isto čutil, kar ona. Toda bila je gluha in slepa za vse, kar bo krog nje gooi, ni slišala druzega, nego St. Louisove besede; došel je nekolikrat, da ji dojavi, da je bolniku še zmiraj jednako, ne bolje pa tudi ne slabeje. Tako je minulo več ur in le jedna misel, le jedna skrb jo je ves čas napolnjevala. Mir in tišina noči, prijetni duh spomladnega cvetja, srebrna mesečina kakor da bo roga njenemu nemiru, obupu ia njenim srčnim bolečinam. Trpela je grozno — nikoli ne bi bila verjela, da je taka bol mogoča in celo zasmehovala bi tistega, kdor bi ji o tem pravi), a zdaj, kaka izprememba ! Zdaj pride St. Louis. Izraz njegovega lica ji se je zdel menj ozbiljen in to jo je malo osrčilo. — Umirite se, pravi blagim glasom. Naš pacijent je zdaj zaspal a zdravniki so izrekli upanje, da ostane pri življenji in da bo njegova jaka konstitucija zmagala. Da nam ga Bog poživi! Vi ae torej lahko mirne duše vrnete domov. Sreča za vas, če ne bo ta noč imela za vaše zdravje neugodnih posledic. Ona se zgrudi na kolena na kamenita tis, celo njeno telo se je treslo od krčevitega jokanja, a plakala je od radosti, da je bolnik iz nevarnosti, da oBtane pri življenju. Vzlic temu še ostane nekaj časa na terasi. Potem pokliče St. Louisa. — Pojdem. Kadar se zdan', pošljite koga k meni, da mi javi, kako je bolniku. — Smem li njemu povedati, da ste bili tukaj ? — Sporočite mu moj pozdrav in naj me obišče, čim okreva. — Druzega nič? — To bodi dovolj. On ve . . . — Ali . . . Obrne k njemu svoje lice, da je mogel videti solze, ki so jo oblivale. Ta silna prememba, ki jo je provzročil ta jedini večer, ga je osupnila. — Sporočite mu, kakor sem rekla, naj pride k meni, kadar mu bode zdravje to dopustilo, drugega nič. A vi bodete videli, kako globoko je moje keuanje in kako iskreno znam biti hvaležna. S temi besedami se poslovi od njega in gre potem skozi vrt, ter zopet zavzame mesto v svoji kočiji. St. Louis je z vlažnimi očmi, pri njemu kaj nenavadnega, gledal za odhajajočo kočijo in vzdihnivši skomizgal z ramo. „Kdo more reči, da je proučil ženo, da jo pozna do dna duše? Kdo more domnevati, kaj hoče kaj noče povedati, in kaj je sposobna storiti? Kdo razreši to večno zagonetko?" mislil si je St. Louis in se vrnil k bolniku, da pri njem prebedi vso noč, dokler so zvezde čedalje bolj bledele in se je rujna zarja prikazala ? vzhodu. (Dalje prih.) - Državni zbor. Na Dunaj i, 26. novembra. Začetkom seje je finančni minister predložil zakonski načrt o reviziji zemljiškodavčnega katastra in dodatek državnemu proračunu za 1. 1894 Zbornica je potem nadaljevala razpravo o zakonu zoper pijančevanje. Posl. Pfeifer pravi, da se mu zde potrebne gotove naredbe zoper pijančevanje, dasi je vpisan mej contra-govornike. Obžalovati je, da za borbo zoper čezmerno žganjepitje ne zadoSčajo moralna sredstva in da je treba zakonskih pomočkov. Želeti je, da bi Be kmalu pokazali dobri nasledki tega zakona. Govornik želi, naj bi trgovci, kateri se ba-vijo z razprodajanjem žganja na drobno a v zaprtih posodah, ne izgubili pravice izvrševati to prodajanje kot prosto obrt. Bolje bi bilo, da se je to v zakonu povedalo, a govornik je zadovoljen tudi z ministrovo izjavo. Ako bi se trgovcem vzela pravica, bi se samo pomnožilo Število obiskovalcev žganjaren. Kakor pri vsakem zakonu, je tudi pri tem odvisen ves uspeh od srečnega izvrSevanja. To bo toliko laglje, ker ne dela razločka mej pijanostjo vsled žganja in mej pijanostjo vsled drugih pijač. V tem oziru se bo torej izvedla ravnopravnost. Dobro bi bilo, da se ta princip uveljavi tudi onstran Litve, da bi se videlo, kako bi se pri znaui dogodbi pro-uzročitelji in udeležniki ne mogli več sklicevati na piianost, ampak bi se jim lahko reklo in vino ve-ritas, niste bili pijani Šampanjca, vina ali piva, ampak nekega duba. Posl. Ha jek pravi, da je pričujočega zakona namen podpreti žganjetočnike in spraviti blizu 50 000 trgovcev ob zaslužek. Posl. dr. Schlesinger želi, naj se na vseučiliščih predava o škodljivih posledicah alkoholizma in naj se osnuje poseben mesečnik z isto tendenco. Posl. dr. Giitz sodi, da predležeči zakon ne more odpraviti žganjepitja, ker ni res, da bi se tudi s slabimi zakoni dalo veliko dobrega doseči, ter predlaga, naj se zakon vrne odseku. Ko sta še govorila posl. Polzhofer in dr. Menger in poročevalec Šuklje, se je vršilo glasovanje in sicer na predlog dra. Luegerja po imenih. Zakon se je vzprejel s 101 proti 77 glasom. Z-i to, da de zakon novic odkaže odseku, so glaso vali levičarji, Poljaki in Curoninijevci, proti temu mladočeški, vsi jugoslovanski, protisemitski, nemško-ii: i c i j u u; -1 □ i in konservativni poslanci. Zbornica je potem vzpreiela § 1. in 2. na kar se je razprava zaustavila. Prihodnja seja bo v sredo. Agitovanje župana Piranskega. Poslanci pref. Spin čir in tovariši so v seji državnega zbora dne 21. novembra stavili naslednjo interpelacijo: Glasom poročil po časopisih in glasom piBma, došlega prvopodpisancu in previdenega z mnogimi podpisi, hujska občinski načelnik Piranski, poznan po svojih činih in svojem postopanju v zadevi tabel po Istri, s pomočjo nekaterih drugih osob slovensko prebivalstvo štirih vasij (Novavas, Sv. Peter, Pa-dena in Kaštel), spadaiočih k mestni občini piranski in v sodni okraj piranski, proti dvojezičnemu napiau na uradni deski c. kr. okrajnega sodišča v Piranu. Glasom omenjenega pisma je občinski načelnik dne 13. t. m. prišel v Novavas in v Sv. Peter, da pridobi tamošnje prebivalce za samoitalijanski napis in jezik. Pozival jih je, naj pridejo k njemu v Piran podpisat dotično prošnjo, obljubivši jim, da ph v Piranu lepo vzprejmejo, pogoste in spremijo z godbo, da se jim zmanjšajo doklade itd. Prebivalcem iz Padene je sporočil dne 14. t. m., naj ga pričakujejo, da pride tudi tja, česar pa ni storil. Doć 15. t. m. je sporočil iBtim prebivalcem po nekem Fernatu, da so nekaterniki — menda Piranci — odšli v Kaštel, on da pojde v Novovas in Sv. Peter, ter da se konečno snidejo vsi v Padeni, ako so Padenci zadovoljni izjaviti se za samoitalijanski napis. Padenci so odgovorili pismeno, da ni treba prihajati k njim, kajti oni nočejo podpisati dotične prošnje. Nadalje pravi omenjeno pismo, da Be prebivalci onih štirih vasj boje, da ne bi morali tudi oni, dasi povsem nedolžni, nositi troška za vojake, ki so bili v Piranu in katerih je še tam. Zato si dovoljujejo podpisani staviti do njegove prevzvišenosti gospoda ministra za notranje stvari nastopno vprašanje: 1. Je li znano Vasi prevzvišenosti tu opisano ščuvanje in kake korake misli Vaša prevsvišenost ukreniti z ozirom na to ščuvanje, da ne pridejo v nesrečo tudi ljudje iz vasij mestne občine piranske, kskor jih je mnogo iz mesta prišlo v nesrečo vsled silnega ščuvanja? 2. Je li Vaša prevzvišenost pri volji ukreniti potrebno, da ne bodo tudi prebivalci rečeuih vasij morali nositi morebitnih stroškov za vojake v Piranu? Na Dunaju dne 21. novembra 1894. Spinčić, Biankini, Perid, Dapar, Borčič, dr. Giegorčič, dr. Gregorec, dr. Kounic, dr. Vašatv, Bfeznovsk?, Seichert, Hajek, dr.Slama, Krumbholz, dr.Brzorad, Česti-mir Lang, dr. Lang, dr. Tuček, dr. Slavik, dr. En gel, dr. Šil, dr. Dyk, dr. Lueger, Tro II Politični razgled. Hl« i■rašlje dežele. V Ljubljani, 27. novembra. Volilna reforma. Za danes zvečer je sklican odsek za premembo volilnega reda na sejo, v kateri bo ministerski predsednik pojasnil uspehe dosedanjih posvetovanj z načelniki in zaupnimi možmi koaliranih strank ter precizoval vladino stališče glede volilne reforme. Ko-alirane stranke so že obširno razpravljale o 11 >hen-vvartovem načrtu. Kaj se je govorilo v levičarskem in konservativnem klubu, ni prišlo v javnost. Le poljski klub je razglasil commun:q jo o dotični svoji seji. Ta seja je trajala Šest ur, a udeležil« sta se je tudi ministra Jaworski in Madevaki. Načelnik Zaleski je zahteval, da bodi debata zaupna, kar pa je klub odklonil. Debata je imela samo informativen značaj a pokazalo se je, da se poljski klub iz narodnih in političnih nagibov ne more sprijazniti z nasvetom, naj se ustacove samo delavske zbornice. Grof Stadnickv je prznal, da je ustanovitev delsv-skib zbjrnic primerna aristokratičmm nazorom, a izrekel se je proti njej in sicer iz narodnih ozirov. Načelnik Zaleski je pojssnil dosedaj storjene vladne korake glede volilne reforme in stališče poljskih poslancev proti njim. Vlada hoče razen klubovih načelnikov slišati mnenje tudi drugih klubovih Članov. Načelnik je predlagal, naj se imenujejo kot taki zaupni možje poljski člani kluba za volilno reformo in pa poslanci Stadnicky, Pminski in Rutowiky. Končno je izrekel načelnik, naj se začne informacijska debata. Tajnost te debate ae je odklonila z 22 proti 13 glasom. Givorili so razni poslauci, a debata se ni dognala. — L »ti, kateri so v tesni zvezi b poljskim klubom, javljajo, da ao se skoro vsi govorniki izrekli zoper Huhenwartov načrt. Hrvatski sabor. Včeraj se je sešsl hrvatski sabor na novo zasedanje. Predsednik Gjurkovć je naznanil smrt ruskega carja in rajnega carja popisal kot zaščitnika miru in prijatelja našega cesarja. V znak sožalja so poslanci vstali raz sedežev in se je ta izraz sožalja zabeležil v zapisnik. Ogerska kriza Ministerski predsednik Weker)e je zopet Dunaj zapustil. Trikrat je bil pri cessrju poročat mu o položaju na Ogerskem in prosit ga, naj potrdi cerkvenopolitične predloge. Uspeh teh avdijenci) ni znan. Koniekturalna politika ;e rodila in razširila nebroj kombinacij, a verjetne so le tri: Zatrjuie se, da krona sploh neče potrditi cerkvenopolitičnih predlog, tako da bo moralo celo ministerstvo odstopiti ; da hoče krona potrditi cerkvenopolitične pred.oge, da pa morajo prej iz ministerdtva ustopiti pravosodni minister Szilagy, minister notranjih del Hieronimy in poljedelski minister Festetics. Tretja verzija pravi, da se bo cesar odloČil šele takrat, ko bodo vse cerkvenopolitične predloge rešene, ko se torej magnatska zbornica izreče glede že jedenkrat odklonjenih predlog o brezverstvu in o recepciji Židov, ker neče, da bi magnatje zmatrali sankcijo nekaterih cerkvenopolitičnih predlog za nekako pre-sijo. — Jedna teh treh verzij utegne biti resnična — katera, to ae pokaže v kratkem. V u a u j «* države. Rusija. Za včeraj je bila določena poroka ruskega carja z veliko kneginjo Aleksandro Feodorovno, bivšo princezinjo Aliks. Pričakovalo se je splošno jako mnogo pomiloščenj. — Car je vse ministre jako milostno vzprejel, zlasti Witteja. Giersu, ksteri je vsled svoje bolehnosti prosil odpusta, je car rekel, da želi še dolgo časa ž njim delati. Ko je Giers rekel, da ne more več hoditi, odgovoril mu j« car: Vašo glavo potrebujem, ne pa Vaših nog, Tudi ministru Durnovu je rekel car, da želi še dolgo Časa i njim delovati. Nemiri v Italiji. Italijansko občinsko gospodarstvo je razupito po vsem svetu. Občinske doklade znašajo povprek po 500 do 600 odstotkov, vrh tega pa je še užitni na tako visoka, da je ni moči zmagovati. V nekaterih občinah so te dni naatali veliki izgredi. Povečale so se bile občinske doklade. Kmetje ao se uprli in po-žigali erarična poslopja. Prišlo je do krvavih bojev mej kmetji in orožniki. Nastal je dele mir, ko so intervenirali v dotične kraje poslani vojaki. Dopisi. S Koroškega, 25. novembra. (Isv. dop.] (Za Velikovško šolo!) Prav bridko nam je, da v težkem boja za svoj obstanek koroški Slovenci ne dobivamo od katoliške stranke na Kranjskem ni-kake podpore. Glavni pomoček so nam pri tem boju za vero in narodnost podružnice družbe sv. Cirila in Metoda ter nadeja, da kmalu odpremo težko za-željeno slovensko šolo v Velikovci, katero bodo vodile šolske seatre iz Maribora. Celo .liberalni" .Slov. Narod" je nabral zadnji dve leti za družbo sv. Cirila in Metoda, in tedaj tudi za strogo katoliško šolo v Velikovcu nekaj tisočakov, jedino katoliški ^Slovenec" pa — nobenega krajcarja ne. Po dejanjih mi sodimo, kje je doma ljubezen do bližnjega, tedaj krščanstvo, in kje grda sebičnost. A zadnje besede še ne izustim. Slovenski katoliški shod je sklenil resolucijo: .Dokler se nam pa naše opravičene zahteve ne spolnijo postavnim potom, snujejo naj se katoliške zasebne, zlasti redovne ljudske šole". Taka šola se snuje sedaj v Velikovci. Pogoj je izpjlnjeu in tedaj je dolžnost varuhov katoliškega b k 1 a d a , da dajo toliko tisočakov, kolikor so jih odvzeli s skladom Ciril Metodovi družbi, za Velikovško šolo. Da, dragi „Slovence!" Samo rszglaševati oklice za družbo, na tihem pa agitovati zoper njo — to nas boli. Lupina besedam naj sledijo katoliška dejan ja I Domače stvari. — (Shod zaupnih mož v Ljubljani.) Kakor čujemo, razposlalo se je nad štiristo vstopnic na shod za posameznike, katere so poverjeniki po raznih krajih domovine oglasili kot zaupne može pravočasno. Včeraj in danes pa so napovedali svoj prihod še mnogi drugi, kateri dobe torej vstopnice šele na dan shoda in sicer tu v pisarni gosp. notarja Ivana Gogole. S ,ti iti po tem, bode udeležba nepričakovano obilna in raznovrstna. — Zborovanje prične v redutni dvorani točno ob 9. uri dopoludne ter bode trajalo, z malim presledkom opoludne, do večera. Dnevni rad se bode vršil tako, da bodo za posamezne točke resolucijskih načrtov nastopali že določeni poročevalci, ki jih bodo utemeljevali; pri vsaki točki se otvori razprava in bj nadalje pripuste* tisti predlogi, kateri so bili pravočasno cglašeni; za tem bode gtasovsnje. Natančnejši opraviinik zborovanja določi predsedništvo shoda, katero bode šesto-jalo iz treh voljenih zaupnih mož. — (Štirinajstletna Pitija) — alias RSil'isteirische Post"--je zopet sedla na svoj preroški trinožnik ter v zadnji številki nekaj prorokuje o shodu zaupnih mož, česar nihče ne razume, ker je stavek za stavkom v protislovji. Samo nekaj je določni misli podobno, namreč to, kako bi ona sklicala shod zaupnikov, da bi bil — po njenih mislih. Odposlanci vseh slovenskih političnih društev — tako svetuje — naj bi se bili zbrali, sklicali zaupniki shod in mu predložili politično zrelo premišljen program v razpravo. Mi, ki ne živimo v proroških, ampak resničn h (asih, seveda vemo, da po naših zakonih niti dovoljeno ni političnim društvom, snovati mej seboj zveze ali sicer se družiti z drugimi društvi niti po odposlancih. Prepametni Pitiji s-i je torej zopet malo preveč izpod trinožnika pokadilo in — zmešalo se jej je! — (.Celjska gimnazija v Žalcu in v Št. Juriju") Št. Jurijski župan g. dr. Gustav Ipavic nsm piše glede našega članka, priobčenega pod gorenjim naslovom dne" 20. t. m.: Na stvari je toliko istine, da je gospod okrajni glavar dr. Wsgner najprvo prišel k meni s predlogom, da naj prosi St. Jur ustsnuvitve slovenske gimnazije, ker v Celji itak ne bode dovoljena. Posvetoval sem se v tej zadevi z dvema gospodoma in pripozoali smo vsi, da bi bil v slučaju, da se v Celji gimnazija ne ustanovi, najprimerneji kraj Šent Jur; povdarjali smo pa ob jednem vai, da bi nam delalo pomankanje primernih stanovanj za profesorje in dijake obilo težkot. Radi boljše informacije obrnil sem se direktno do g. okrajnega glavarja dra. W«g-nerja s sledečim: Seat Jurcani zamorejo le tedaj misliti na ustanovitev gimnazije v Šent Jur j i 1.) ako zgradi država gimnazijalno poslopje, 2) ako nam država na lastne stroške postavi stanovanja za profesorje, 3) ako da država Sent Juriju brezobrestno v petnajstletnih obrokih odplačilno posojilo, s katerim bi se gradila stanovanja za obitelji, koje bi imele dijake na stanovanji in hrani. — Ker so bili ti pogoji postavljeni v petič jo, od g. dra. Wagnerja sestavljeno, moral sem ostati tudi jaz — mož beseda, ter iskati podpisov. Glede na vse te okolščine vprašam: 1.) Sem li v tej zadevi deloval v bvojo ali v korist mojega rojstnega trga? 2) N sem li s tem, da sem pnj natančneje označene zahteve in pogoje stavil, dovolj jasno dokazal, da sem bil prepričan, da je ustanovitev gimnazije na dobri podlagi jako težka stvar in da bi se gimnazija ustanovila le tedaj, ako državi dovoli potrebna sredstva. Da zavrnem očitauja radi moje odsotnosti v nedeljo popoludne izjavljam, da sem bil poklican isti čas kot zdravnik v Soče. Ko-nečno naj Še opomnim, da bi cela stvar ne prišla v ta stadij, ako bi bili merodajui krogi odposlali pravočasno — ne pa šele v nedeljo zvečer — name brzojav. — (.Glasbena Matica-.) Prijateljem BGla8bene Matice" je gotovo znano, da ae je nje odbor pred leti jako živahno prizadeval društvu pridobiti tol ko državne subvencije, kolikor je je vsako leto dobivalo li harmonično društvo. A vse prizade vanje bilo je zamau. Prošoja za prošnjo je šla na ministerstvo, a vse bo bile odklonjene. Tudi naši državni poslanci so toplo celo v javni seji drž. zbora podpirali te jirošnje, da je vender le naposled vlada previdela, da bo nekaj mora storiti, in je poslala vladnega svetnika gosp. L A. Z"llner,a z Dunaja V Ljubljano, da preišče in pregleda naš glasbeti zavod. Ta odposlanec je cele tri dni pregledovul šole .Glasbeno Matice", bil je navzoč pri pouku, vsakega učenca izpraŠeval je, če je identičen z imenom v katalogih in uveril se je, da so statistični podatki istiniti. Konečno so mu vsi gojenci skupuo v slovo zapeli nekoliko narodnih pesmi;. Ker je previde), da je uaš zavod prepotreben narodu in da je povsem uzorno urejen, ni vedel dosti pohvale ter je toplo priporočal .Glasbeno Matico" uvaževanju glede državne subvencije. — Imenovsni vladni svetnik L. A. Zellner, roj. n Zagrebčan, resnicoljuben, pošten mož, je umrl 23. t. m. na Duuaju. — (Sokolov jourfixe)v soboto bil je prav dobro obiskan in se je zbralo lepo število članov v novem salonu hotela „pri LloyduM. R*di telja gg. L o zar in Vernik sta skrbela za zanimiv pevski in tamburaški vspored, katerega sta izvajala iz prijaznosti pevski zbor in pa društveni tamburaši. Mej petjem iu tamburanjem pa je bilo več krejikih zdravic. — (Izpred porotnega sodišča.) Včeraj pričela se je pri tukajšnjem deželnem sodišči četrta letošnja porotna sesija. Tožen je bil 37 let stari oženjeui posestnik Anton Prime, po domače M t-narjev, b Kamenvrha pri Litiii, zaradi hudodelstva uboja. Dne 8 novembra leto* bila »ta obdolženec Anton Prime in Anton Oven v zidanici Načeta Žui-daršiČa, kjer so poskušali v no Pri te| priliki očital je Oven Antonu Pfimcu, zakaj ga po krivem dolži, da je on vlomil v Žmdaršičevo zidanico, ter ga je prijel za vrat. Pri pretepu, ki je vsled tega nastal, poškodoval je Prime svojega nasprotnika taVo, da je le-ta drugo jutro umrl. Pri razparanj'i se je dognalo, da je Ovnu vsled sunčev v trebuh bilo poškodovano debelo črero, katerega vsebina se je izlila v trebušno duplino ter VBled vnetja provzro-čila smrt poškodovauega. Prime je tudi pri včerajšnji obravnavi dejMUie priznal. Porotniki spoznali so ga jednoglasno kriv m hudodelstva uboja in sodišče obsodilo ga je na tri leta teške ječe, poostrene z jednim postom mesečno. — (C kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic) javlja, da se uvede k jauuvarski izdaji 1894. glavne tarife za blago c. kr. avstrijskih državnih železnic dodatek XI., ki zadobi svojo veljavo z dnem 1. dec. 1894 — (Panorama) gosp. Streckerja kaže še danea .Življenje Jezusovo" in Rim. Jutri se prične uova serija: podobe iz Španije, Madrid, Orauada, Alhambra, Barcelona, Sevilla i. dr. Angleško, Holandska itd. — (Izredni občni zbor kmetijske družbe) bo — kskor smo že javili — v četrtek 29. novembra v prostorih ljudske šole v Trebnjem. Ker se bo na tem shodu razpravljalo o velevažnem vprašanju, namreč o vpeljavi pridelovanja sladkorne pese in sladkorne obrti na Dolenj- skem, opozarjamo novic nanj s priatavkom, da se ga smejo udeležiti tudi nedružabniki. — (Zaletelega divjega kozla) o katerem smo poročali nedavno, so te dni izpustili v gorovje pri Mojstrani. Da se ga bode spoznalo, kader zapade lovski puški, pritrdili h t* mu je ploščica na rožiček, na kateri je vrezan primeren napis. Od spretnosti planinskih lovcev je zavisno, kako dolgo bode oproščena živalic* uživala svobodno življenje v gorah. — (Mokronoško bralno društvo) ima svoj redni letni občni zbor doc 6. decembra t. 1. ob treh popoludne v svojih društvenih prostorih. Vzpored navadni. Po občnem zboru zabavui večer. K obilni udeležbi Be vsi p. n. častiti udje najuljud-neje vabijo. — (Občinske volitve v Mariboru) so končane. Slovenci se jih niso udeležili. A že strab pred njimi, vest nemšttih listov namreč, da se hote Slovenci letos udeležiti volitev, je prouiročil, d* je bilo volilno gibanje prav živahno, kakor Ae nikdar, odkar je v veljavi novi občinski statut. Zmagala je nemško liberalna stranka s svojimi kandidati. Ko bi Mariborski Slovenci začeli resno delovati, bi utegnili vender kai doseči. — (V Brežicah) se je narodno življenje dobro ukoreninilo. To je dokazala zopet lepa veselica na korist družbi sv. Cirila in Metoda, ki je bila prav dobro obiskana. Tamburaši in tamburašice in pevski zbor bo sodelovali prav hvalevredno. — Ustanovni občni zbor za slovensko posojilnico v Brež'CAh bode bate di.e* 8 decembra. — (Nov tamburaški zbor,) prvi v Savinjski doliui se je ustanovil v S'. Pavlu. Zdaj šteje 10 članov, ki se prav marljivo vadijo pod vodstvom g. Otona V i d i c a — (Novo tovarno) za izdelovanje čoko lade bodo napravili v Ra|henburškem gradu tamošnji trapisti. Kot gonilna moč za stroje se hode baje po rabila vodna sila Save. — (Okru i n a bolnica) n> bode ustanovila v Slovenjem Gradci in se delajo za to potrebne priprave. — (Celovški uradni list in slovenska duhovščina na Koroškem) Ziaj je pričela napadati tudi uradna „Klagenfurtor Zeitang" slovensko duhovščino, češ, da skoro ona jedino le podpihuje Slovence na Koroškem iu vzdržu;« živo narodno gibanje Modru Celovčanka priporoča duhov Ščini, naj se odpove političnemu boju, ker se njej ne spodobi sejati razpor, kjer je vladal prej m.r. Da, da, poznamo ta .mir", kakor ga žele nasprotniki — mir groba! A Slovenec živi in hoče živeti. — (Državne podpore.) N.iučno min»ste»-stvo je dalo 400 g'd. podpore kmeti iskim uadalje-valnirn tečajem in šolskim vrtom na Goriškem. 01 te svote dobita tolminski in gradiščanski okraj po 100 gld., goriški 120, seianski pa 80 — (Demonstracije v Trstu.) V soboto, po seji občinskega sveta, so Tržaški iredentovci zopet uprizorili demonstraciio v obliki ovacije raz upitima iredentovcema Ritskovichu in Brneli.ju. Redarji so hoteli demonstrante z ljubeznivo prizanes-Ijivoatjo pregovoriti, na| se razidejo Demoustrantje so na to prijaznost odgovorili s prepevanjem policijo srBmotečih pesni;. R-'darji so končno prijeli najnesramnejšega vseh provokateriov. Pokazaio se je, da je dottčmk Žid in italjanski podanik. — (Slovenski klub na Dunai i.) Z Du naja se n m pše, d t je prvi večer slovenskega kluba toliko Btanh Slovencev privabil, kakor do sedaj še nikdar. Dvorana je bila polna. Prišlo je tudi než nega slovenskega spola dovolj. Imenovati je našo pisateljico gospo Pavlino Paikovo, soprogo dr. Simoničevo, ur. Primožičevo, B »ričevo itd. G sp ca Adela .1 .unukova je igrala na glasoviru več koma dov; pjla je tudi V. Vavpotičevi skladbi: „Tvoj sprmin" m .Tolažbo* (besede Pavline Pajkove). Pričujoči so hvalili igranje in zvonk glas — prt-jela ja za nagrado lep Šopek. Vavpotičev kvintet na lok nas je prav iznenadit. Igral je res lepo. Posebno bo dopadah sljvenske narodne pesni. G V. Vavpotiču izkazala se je od vs«h stranij zaolužena bvala za njegov trud, požrtovalnost in umetno igranje. Sodba je bila jeduoglasua, da te slovenski klub lepo napredoval. Gosp. prof dr. Pajk vodil je zabavni del prav spretno. Govorilo Me je mnogo napitnic. Mej gosti je bil tudi C in kr. sekcijski svetnik dr. Zavadil in g. Dragotin Hribar iz Celja. Bila sta oba prav srčno pozdravljena. Prihodnji klubov večer bode 15. decembra. — (Razpisana služba.) Mesto poštarja v Kropi v radovljiškem okraji, z letno plačo 500 gld. in 120 gld. uradnega pavšala. Jamščine je položiti 500 gid. Prošnje v treh tedmh poštnemu in brzojavnemu vodstvu v Trstu. 1 1 V v Slovenci ln Slovenke! ne zabite i družbe sv. Cirila ln Metoda 1 1 Darila, s Uredništvu našega lUia so poslali: Za .Narodni dom" v Ljubljani: Pri odhodu goBp. E. P. zložili bo nekateri prijatelji 2 kroni 8 vid., namreč gg. Utomčnik, V. De-vetak, N. Grilon, J Vatovec, F. Kranjc, E. P., V. Plesuičar in R. L. — Pri veselici .Tržaškega Sokola" si darovali gg. J. Suban 40 vin., B. Žagar 6 0 vin., J Tscheru 1 krono. — Skupaj 4 krone 8 v i n. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki ! — Zahvala. Gosp. Andrej GabrŠček, lastnik .Gorske tiskhrue", ureduik .Soče", .Primorca" in .Siovanake knjižnice" blagovolil m je poslati od darovuuth km ž c za koroške Slovence 82 eksetupl. „Slov'anske knjižnice" z opombo, n j jih mej tukajšnje Slovence razdelim. Tej želji sem dauea z veseljem ustregel m si šte|em v pri|etuo dolžnost, izreči blagemu darjitelju v svojem in v imenu obdarjen h Šolarjev in ataiišev najpfisrcoeiSo zahvalo. Bog plati stotrno! Z i I a, 24. listopada 1894. Fran E Irr. Haztio vesti. * (P o 0 e V e r j e 0 j e.) Pri Budimpeštanskem ravnateljstvu Tržaške zavarovalne družbe „11 uniooe" no prišli na sled velikemu jioneverjenju B agajnik K r a u s je že dlje časa plenil blagajnico. Pone-verjena vsota znaša skoro 60 000 gld. * (Divjačina v Sibiriji.) Na spodnjem toku reke Jenisej je toliko divje perutnine, da je nikdo ne strelia, ker strel velja več nego je vredna ustreljena žival. Disavsla nieHtne revež«, je prišla komisija v borno stanovanje neke stsre ženice. Ko so jo vprašali za mi- in starost, odgovorila je mirno da H" zove J u. Ihanu Sailagy in da je stara čez 100 let. Ko pa jo je komisar vprašal, je li vdova, je dvignila prottstuioč roko io odgovorila z živahnim glasom : .Prosim lepo, jaz sem še dekle." Brzojavke. Trst 27. novembra. V notranjih prostorih sodnega poslopja v Tržiču (Monfalcone) napravljeni dvojezični napisi so se odstranili in nadomestili s samoitalijanskimi. Dunaj 27. novembra. Pri deželnozboraki volitvi v 4. okraju je zmagal kandidat združenih nacijonalcev in protisemitov Pavel Pacher. Doslej je bil ta mandat v levičarskih rokah. Budimpešta 27. novembra. Ministerski predsednik Wekerle je dospel sem in v klubu liberalne stranke povedal, da mu je cesar obljubil Bankcijonirati cerkvenopolitične predloge. Kdaj se to zgodi, tega Wekerle ni vedel povedati, rekel pa je, da ne predloži magnatski zbornici ostalih cerkvenopolitičnih predlog, dokler se prve predloge ne sankcijonirajo. Oficijozni organi zatrjujejo, da cesar z Wekerloin ni govoril o preiiiembali v ministerstvu. Budimpešta 27. novembra. Napovedana iuterpelacija glede uspeha "VVekerlovega potovanja na Dunaj se ni stavila, ker je We-kerle v naprej povedal, da ne da zahtevanih pojasnil. Pariz 27. novembra. Poslanska zbornica je dovolila za madagaško ekspedicijo potrebne kredite z veliko večino glasov. Berolin 27. novembra. Vojno sodišče toži dvornega dostojanstvenika Kotzeja zaradi prouzročenih škandalov na dvoru. Berolin 27. novembra. Soproga kneza Bismarcka je danes zjutraj v Varzinu umrla, stara 70 let. Zalivala. Podpisani odbor Š.mt Jakobsko-TrnovBke ženake podružnice drulbe sv. Cirila in Metodu se tem potom javno zahvaljuje vaem blunom, gostom in drugim podpornikom, ki so pripomogli k nijajueum vnpehu podružničnega občnega zbora ili.e 1H. t. m. v prostorih .Ivovdovega" hotela, osobito pa slavnemu pevskemu društvu „Ljubljana11 iu plavneiuu i :. m lm i- a š k e m u zboru za ljubeznivo, požrto-valno in toii vspešno sodelovanje. Odbor Št-nt .inlioliNko-i'riiovHkc ien»ke podružnic«' mt. Cirila In Meto«!*. v Ljubljani, dne 17. novembra 1894. Za prebivalo« mast, uradnik« Itd. Proti tež-kobtin prebavljenjn iti vsem nanludkoro mnogega sedenja in napornega duševnega dela jo uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Mnll-ov Seiillit/.-i>rašek", ker upliva na prebavljen je traino in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 1 gld Po pofitnera povzetji razpošilja to zdravite vsak đatl I. kar A. MOL L, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben U. V leksr-nah na deželi je izrecno zahtevati JIOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 (Iti—13) Meteorologično poročilo. i Čaa opa-Eovanja 1 Stanje barometra v mm. Temperatur* Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. > o 7. zjutraj 739 0 MC. 0 2° C si. vzh. snež. 16 20m. s 'J. popol. • 4"-f» mm. o a« c si. vzh. Bnež. $ i*, zvečer 41 7 «i. U 0'C hI. vzh. snež. snega. kr. I I Srednja temperatura 0*1", «a 2 4° pod normalom XD"UL33.o.3sls:3. borza dne" 27 novembra t. f. Skupni državni dolg v notah..... 99 gld. 90 Skupni državni dolg v srebrn .... 99 f 90 A.7Btrijska zlata renta....... 134 B 88 Avstrijska kronska renta 4°'u..... 9'.* „ 90 Ogerska zlata renta 4°/0...... 128 , 30 Ogerska kronska renta 4u/0..... 97 B 75 Avstro-ogereko bančne delnic- . , .10*0 „ — Kreditne delnice......... 391 , 10 London vista........... 124 , 55 Nemški drž. bankovci za 100 mark . 61 , 05 20 mark............ IS , 20 '£0 frankov.......... 9 „ 90 Italijanski bankovci........ 40 , 10 C. kr. cekini........... 5 . H9 V Ljubljani se kupi ali vzame v najem hiša ~w prikladna za, eventualno z že obstoječo gostilno. Ponudbe nai se blago»o e poulutt upravniAtvu „Slovensliega Naroda". (1325- 3) Pliiss - Stauf er- lepilo je najboljfie zu I<>|> I}«-nj<» /l< > m ! ji li |>i-«*l-)i>o iii igrače kot darila za Miklavža in Božič ima v največji izberi po najnižjih cenili in jih priporoča najbolje (1335-3 Fr. Stampfel V L|i«l> i|itiii, lion^i-esiii t ,,rX,onirxa.lle". Cementne cevi izdelujeta (1346—1) Hruza & Rosenberg Praga. Lj ubij ana. Zalcg-o ima Urnost Hammerschmidt v Ljubljani, Križevniški trg. M Pristne ruske galoše iz kavčuka ia deklice.....glil. 1*60 ,, dame . . . gl«l. I*90, 2>20 gospode . gld. St-so, 8*2« priporoča Henrik Kanda v I^jii1>l|iini. (1341—2) Karol Recknagel v Ljubljani, Glavni trg št. 24 priporoča II. (1295—4) sit in o novo lila^ro po najnižjih eennli: Kožušne mufe, čepice, ovratnike, kožušne garniture za gospe in otroke, barete (čepice) za otroke. Zimske tricotne in glace-rokovice. Važno 431 za vsako gospodinjstvo! 1 rjuha brez iva, 3 vatle dolga . . . gld. 1.20 1 namizni prt iz platna v velikosti 150 cm „ 1.20 6 servijet platnenih........ „ 1 '10 1 platnen prt za kavo....... „ 1.25 0 platneuih obriaač ........ , l.iO 6 praktičnih naglavnih rut..... „ —.80 6 platnenih kuhinjskih prtov .... „ —.70 6 platnenih prtov za kozarce .... „ —.85 6 platnenih žepnih robcev..... , 1.25 'M) vatlov „ 1 {i<-sen"-platna...... „ 6.— 80 vatlov damastnega gradla..... „ 6.— bO vat lov barvane posteljine..... „ 6.— R. NEUFELD ^ VVien, I., Karntnerstrasse Nr. 42. ^ priporoča po nizki cent „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. Št. 23.951 iHa (1300-3) C kr. za m. del. okrajno sodiAče v l, ubljaoi naznanja: V zapuščino due 21. avganta 1893 v L ubijani, Dunajska esta, umrlega trgovca Albina siUmt-jh spada|oca, večinoma iz raznovrstne žoleznine in kovanega blaga obstoječa zaloga, v inventarni vrednosti SS.ttOO) gl loTeo, Pranaunafeite, I.jiiltuo, aaa Salethal t Ameee, lif-hl, Gmnn-tUii, Holiinifra.l, fjend-Oaatein, Zali M Jeaern, Stejr, Lino, Budajevioa. Pleen), Marijine Tare, K^nr, Karlove Taro, Franeova Tare, Prago, Ijipaijo, Dunaj Tla Araatetten. Ot> 0. uri 7 min. zjutriif meianl Tlak ▼ Noto mesto, Kočevje. Ob 7. uri tO min. qjutn\) ošabni vlak r Trbia, Poutabel, BaUak, Os-loveo, Fransenafeste, Ljubno, Dunaj, 6ea Selathal t Solnograd, Dunaj Tia Amstetteu. Ob ti. uri 41 mi«, dopoluttn« metani Tlak t Noto mesto, Kočevje. Ob 11. uri SO »lin. rfofMj/sufna oeebnl Tlak t Trbit, Poutabel, Beljak, OeloTeo, Fransensfeste, Ijjubuo, Selathal, Dunaj. 06 4. uri 14 min popotuttn« osebni Tlak t Trhli, Beljak, OeloTeo, Ljubno, čez Selathal t BoluoH-rad, Ijand-Oasteln, Zeli na jeaara, Ino-most, Braifnlo, Ourih, Oenevo, Parla, 8teyr, Line, Omnuden, Isolil, Budejevioe, Pisen}, Marijine Tare, Kger, FranoOT« Tare, Karlove Tare, Prago, Lipsko, Dunaj Tia Amstetten. Ob H. uri SO mi«. zvrr,-r meianl Tlak t Noto mesto, Kočevje. Prihod v LJubljano (juž. kol.). Ob 5. uri BS min. mjutrni osobni Tlak a Dunaja Tia Amstetten, Lip. sije, Prafie, FranooTih varov, Karlovih TarOT, Egra, Marijinih varov, Plsnja, BudejeTio, Boluo^irada, Llnoa, Stoyra, Omundena, Isohla, Ana, seea, Zella na jeseru, Lend-Oaateiua, Ljubnega, OeloToa, Boljska-Franaensfeet«, Trbiaa Ob H. uri H min. zjutraj metani Tlak Is KooeTJa, NoTega mesta. Ob ti. uri V7 min ttojmiudnm osebni Tlak a Dunaja Tla Amstetten, Upstje, Prago, PranooTih v.rov, Karlovih TaroT, Kgra, Marijinih VMTOV, Planja, BudejeTio, 8olnograda, Liuoa, Stejra, Pariaa, Oanera, Oiirtha, Bregnioe, Inomoata, Zella na jeseru, Leud-Oaataina, Ljubnega, OeloToa, Liensa, Pontahla, Trblia. Ob tU. uri 49 min. po%>oiudn« metani Tlak ia KoćeTjs, NoTega mesta. Ob 4. uri 4H min. popohuine osebni Tlak a Dunaja, Ljubnega, Helithala, Beljaka, Oelovua, Frauseuafeste, Poutabla, Trblta. Ob H. uri S4 min. »verar metani Tlak la Kočevju, Novega Mesta. Ob y, uri VI »tiiii. »«-f<*rr osobni Tlak a Dunaja preko Amstettena In Ljubnega, Beljaka, OeloToa, Pontabla., Trbiia. Ob Odhod U LJubljane (dr*, kol./ 7. uri VS min. »JutrtiJ t Kamnik. 9. „ OS „ popolu>lnm „ n S. _ 5CI _ trcrrr . _ Prihod v LJubljano (drž. kol.). Ob s. " V' it v. Mri BO min. tjutrtij Is Kamnika. n IS n dopolurtn* n „ ,, ItO ,, atfčer ,, ,, (4—269) ao ponuja. Predmet ae da prav litliko ra/peAati. Velik '/.aslužek. Kvioituvclno atultia jila^a. So tudi lahko oprHV-l.ja kot pos