~zw
•ХбчжаЈЉоС.Љ	■<4£ш*$И'
r '
yteSbdaa -v dišavi SHS xmvš«slftr«UuB.
Naročnina listu: Celo leto K 120—, pol leta K 60'—, četrt leta K 30'—. Izven Jugoslavije: Celo leto K 150'—. Inserati ali oznanila se ta-računajo po dogovoru ; pri večkratnem inseriranju primeren popust. Upravništvo sprejema naročnino, Inserate in reklamacije. — — Telefon št. 220.
STRAŽA
Ms0d\?i$6n političen Bst ia slovensko ljudstvo
S&» š&aVilkai.
M»FSfe®P, äste l, avgusta JL@ai.
Posamezno številka stane 1 krono»
.^Straža“ izhaja v pondeljek, sredo in petek» Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, RomUm cesta št. 5. — Z uredništvom se more govoriti vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne.
Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacije
so poštnine proste. ---- — Telefon št. 229.
Ж1ЖХ.
Realna podtika socialdemokratov.
Pravijo, da lov, ki enkrat okusi živalsko kri, ne moro več živeti brez krvi. Slično se godi jugoslovanski soeijaldemckraeijk	Odkar so
sedeli Slovenec Kristan, Hrvat Buk-šak in Srb Korač na ministrskih sLč-dh, se vedno na novo opotekajo nazaj proti vladni strani, V državni skupščini' ш Mio več od časa njihovega ministroviajnjja črtiti opjozicije socialdemokracije. Tudi ko je Tone Kristan oddal vodstvo državnozborske politike dolarskemu princu Etbinu Kristanu., se ni nič spremenilo. Socialdemokrati sami se hvalijo, da so začeli' realno politiko, to je politiko, s katero se kaj dobi, in za vselej opustili politiko vzorov»
Jn istimi 1 Začeli so realno, dobič-kanosno politiko» Tope Kristan zoblje vladni oves iz jasli nadvojvoda Friderika. Dobil bo letno, kakor so pisale njihove novine same, nad tri milijone dobitka... Kaj se to pravi? Tri milijone bo šlo v Tonetov žep namesto v državni, in kmetje in delavci in obrtniki bodo morali plačati tri milijone več davkov. Etbinu Kristanu še danes ni treba državne službe, ta rdeči irakar
še danes živi od ameiTkanskih dolarjev. Golouh, Kopač, dobivajo državno-zborske dnevnice in vrhu tega še dohodke iz strankinih podjetij. Denarna, blagovna in produktivna podjetja so vsa odvisna od Praprotnikovih denarnih sredstev. Socialdemokratski listi so plačani, v kolikor so pasivni, od buržujskih kapitalističnih zavodov, za to je njihova beseda toliko vredna, koliko je vredna beseda poctkupljenca,; Kamor pogledamo, vse je pri socijih gnilo in smrdljivo!	(
Slovenska socialdemokracija ima namen, da kakih petdeset do sto izvoljencev lahko udobno živi. Isto je njen namen pri Hrvatih in Srbih. Pobira se, odira se, samo, da teče voda na mlin voditeljev. To je realna politika socialdemokratov. Idealno politiko so sociji potisnili ob stran. Prepeluh, dr. Lončar, Erjavec, ki so edini razumeli idejo sGoijalizma, so morali iz stranke, imeli so čiste roke, in za to ni bilo za nje mesta pri mizi, kjer se vidi tudi rdeče kade, Slovenski proletarci zdru žite se proti svojim najbližnjim izkoriščevalcem, v boj proti' soc i j a'l patri jetičnemu kapitalizmu.
«c.,«®! . --rt* '
Demoralizadia državne službe.
..Nekaj gnilega je v državi Danski“ 1 Beograd, slavna p.resjtoliea naše ujetim jene države, je danes sicer oboževano središče te nove tvorbe, do tal pa j s okužen po skrajni korupciji, ki se očividno ne cla več zatreti« V stari, nekoliko že obrabljeni pesmi o kvarnem vplivu upravne centralizacije smo mestoma pokazovali na necio-statke, ki bodo po sprejetju vidovdansko ustave odpirali oči, celo naj večjim zagovornikom novega sistema med u-radništvom. Dejstva, da je beograjski državni uradnik vse kaj drugega nego njegov tovariš v pokrajinskem mestu, ne more nihče vtajitn Cinovništvo gnilega centra naše državne uprave se nahaja v neposredni bližini „tiste mize, kjer se delijo dobrote“, kakor je v vsej sapi razodel to zanimivost „Kmetijski list“ svojim lahkovernim čitateljem. V centru so deležni vseh „dobrot“, ki jih zamorb podariti strankarsko samoljubje svojim zvestim in s partizanstvom opojenim pandurjem, Odlikovanja, napredovanja, ugodne premestitve itd. so namenjene predvsem le članom beogradske „povodi-oe“. Na pokrajino, na tisočglave čete zvestih, starih, v državni službi osivelih in povsem kvalificiranih uradnikov, v Beogradu prav nič ne mislijo-Favorizaeija uradništva v( centru države je zlo, ki nam preti z demorali-zacijo državne službe. To-le zlo se le žalibog že globoko ukoreninilo, saj so mu s centralizacijo uprave izdatno pognojili.
Prof. Toma 'Jovanovič je nedavno objavil v „Balkanu“ pomembem članek, v katerem žigosa vso gnilobo na že državne uprave. Odličen protivnik umazane korupcije piše:
„Postavljenja in napredovanja u-radnikov se vrše dan za dnevom ne-pravilneje in neracijonalneje, Dejstvo, da Beograd ne posveča ni kakšne pozornosti uradništvu v pokrajinah, bode zelo v oči. Kljub temu, da opravljajo uradniki v notranjosti države povprečno največ službe, so zapostavljeni, ker jih Beograd nima neposredno pred očmi. Zapostavljeni so radi salonskih tipov sumljive sposobnosti in še bolj slabega značaja. „Brzostrel ni iakultetlerji“'in doktorji so zavzeli najboljša mesta. Ne pazi se na službena leta, na naročite zasluge v teku službe, mirnodušno pa prehajajo preko strokovnih, in moralnih kvalifikacij ki ustvarjajo kaotične razmere in naravnost nečuveno demoralizirajo, S prvim ukazom' imenovan „inšpektor“ ne spada k redkostim. Prav pogosti
so ukazi o „postavljenjih za sekrelare 1. klase,“ v katerih poverjujejo omenjena mesta osebam, ki še nimajo dveletne prakse v državni službi. Nadalje favorizirajo različne doktorje pred osebnostmi, ki posedujejo sodnij,ski, torej državni izpit Servilni in korum-pirani načelniki personalnih odsekov ne razločujejo (ali vsaj nočejo razločevati ! op, uredn.j višje kvalifikacije od navadnega doktorskega naslova. Revizija ukazov je nujna. Zadovoljiti bo treba krivično zapostavljene, vsakega izmed teh postaviti' na svoje mesto in to s posebnim ozirom na njegove kvalifikacije, sposobnosti in službena leta. Iz državne službe bo treba izločiti projekcijski sistem, strankarski vpliv (ki se ne da odkloniti) pa naj se postavi v razumne meje. Stranka naj ščiti svoje najboljše in najsposobnejše, ne pa elementov, ki zlorabljajo njeno vrednost To, kar uganja ministrstvo za socijalno politiko, (v katerem ministruje naš neizogibni Kukovec) preko dr. Čuvaja, in inšpektorja Naumoviča ter ostalih perfidnih birokratov, (katerih morala je navaden „bluff“) je Sodoma in Gomora za državno službo. Slični so primeri tudi v drugih ministrstvih, toliko pa je go*• tovo, da so v takozvanih „demokratski!;“ najbolj značilni.“
Sodba prof, Jovanoviča je v prvi vrsti in za demokrate naravnost uničujoča. Oddelki naših ministrstev so Avgijevi hlevi, ki so baš sedaj bolj kot kedaj poprej potrebni rešilnega Herkula, ki naj bi jih izkidal. Da je V Kukovčevem ministrstvu nagromade nega največ blata, se ni čuditi. Slov. liberalec, odnosno demokrat je In ostane vedno enak. Širokoustenje, popivanje za „narodov blagor“ in birokratska lenoba, tc so njegove glavne poteze.
Vidovdanska ustava parcelira državo na male, brezpomembne oblasti, Beogradu pa dodeluje važne naloge in vloge. V njej je zasigurana premoč beogradske „porodice“ nad narodom. Naivni ljudje mislijo, da bo z ustavo hkrati zavladala tudi pravica in enakopravnost. Kolika pomota! Računati bomo morali s činjeuico, da bo beograjska klika odslej neovirano in nemoteno hodila po nevarnih potih korupcije. Predpogoje za to razkrojevan-je toliko drage nam domovine so si njeni paraziti zagotovili v remek-delu g. Bašiča, v centralistični, vidovdanski ustavi.
Pod rajno Avstrijo jn danes.
Naša stranka zboruje vsako ne -deljo m praznik po deželi na več mestih- Ti naši shodi se ne vršijo med. štirimi stenami in pri zaprtih vratih, ampak na (prostem pod milim ne -bom posluša, pritrjuje in burno navdušeno odobrava naš. slovenski narod delo in nastop svojih političnih vodite-Ijev-posianeev Jugoslov. kluba.
Zborovanja naših poslancev so sedaj po sprejemu kupljene ustave ljudski tabori — za las podobni onim dr.. Roro.šca in drugih slovenskih poslancev staroavstrijskega Jugoslov, kluba, ko se je oznanjala ljudstvu pod milim nebom in ob tisočero navzočnostjo — majniška deklaracija.
• En pojav moti naše današnje politične tabore, kakor smo ga opažali i pod rajno Avstrijo tik pred njeno nagla smrtjo: (poleg; naših poslancev govornikov sedi politični komisar, ki skrbno beleži vsako govornikovo be -seclo, da potem poroča o vsebini govora vladnim JDS faraonom.
Stara Avstrija je skušala še na smrtni postelji zajeziti gibanje slovenskega naroda. za svobodo ter samostojnost, radi tega je obdajala takrat naše politične govornike z žandarjiin oohtičnimi komisarji, A vendar je niso oteli smrti vsi žandarji in stenogrami političnih' špiceljnov. Isto, kar je uganjala mačeha Avstrija z zahtevo po naši svobodni samostojnosti, počenja tudi sedanja vladna klika, ki hoče našemu narodu vsaj pod kožo v-cepiti centralizem potom obznan, policijskih odredb, časniške -cenzure in a,-gistenee političnih komisarjev, a pri. vsem tem vladnem poletju nasilja sta volja in zahteva slovensko hrvatskega' naroda na strani avtonomne osvobo -ditve.
Kaj* se ni obneslo v stari Avstriji, se ne bo nikdar tudi pri nas. Zan -darski bajoneti in stenogrami političnih komisarjev so zadjali mačehi Avstriji zadnji — smrtni sunek; dal Boe-da bi se isto zgodilo v najbližjem času tudi s sedanjim poMcajdemokratiz-mom, ki šepa v staroavstrijskih copatah žmdar.jev in političnih špiceijev.
Ka.nokar sem omenil, da se zbira naš moško dorasli narod v taborih — pod milim nebom in zahteva svojo politično samostojnost. Našim slovens -idm možem m ženam sledi vrla trna -dina, katero vidimo v teh poletnih časih, koko tudi ona zboruje v na tisoče mladostnih glav broječih delTškdi in orlovskih taborih, na katerih se tu navdušuje za vzore krščanstva, razne dimne ideale ter za telesno Čilost in krepost. Našo mladino sp.emljajo po da* iških in orlovskih taborih starši in sc radujejo pri (pogledu na krščansko mladež, njeno izobrazbo in telovadbo, kar vse je že preobrazbo slovenska mlada srca, na plat zopetno nepojcvuijenosti, dušne omiki m telesne prožnosti.
Na drugi strani pa vidimo danes, kako hitijo iz mest in trgov po nedeljah ljudje v garibaldinskih srajcah — kjer v Kmetskih gostilnah pijejo, jedo in veseljačijo na državne stroške, vabeč nared, da bi jih vsaj gledal in iz njihovih popivanj in razgrajanj črpal utrjenje državne misli. Da bi pa nagnali kmetu še bolj v meso in kri državotvornost sokolske srajce, se ta gospoda vsede na vojaške konje in haj-di v uiru po deželi, da nahod vidi, kako se In ari erarične živali pod krinko utrditve državne misli. Hvala Bogu, da je naš kmet toliko uviden, da se ne udeležuje teh z denarjem davkoplačevalcev plačanih sokolskih dirin-dajev, ampak pri pogledu na sokolski trab in pogon stiska pesti v zavesti: Čakajte, saj pride čas, ko mestna fra-karija ne bo več uganjala svojih dr-žavoutrjajočiH komedij in gredo na državne stroške in pod krinko jugo-1 slovanstvo spasne sokolske srajce.
Razloček med dekliško orlovskimi tabori ter sokolskimi izleti je pač ta, da je naše mladinsko gibanje spremljano od preobilne udeležbe in navdušenega odobravanja naroda; Sokoli pa samevajo na svojih deželskih pohodih, ker kmetski narod jih že predobro pozna kot zastrupljevalce morale in krščanstva.
Se enega fakta se hočemo dane« dotakniti, ki je od demokratskih oblasti kopiran po stari Avstriji — nam ~ reč naše davčne razmere.
.V zadnjih zdihljajih rajne mačehe Avstrije so bili pri našem kmetu najbolj osovraženi razni rekvizitorji ter takozvani žetveni komisarji. No, danes sicer nimamo v naši agrarni kralje -vini inkvizitorjev in žetvenih komisar-? jev v staroavstrijski obliki, pač pa so še danes med nami ljudje, ki so pod dvoglavim Karlovim1 orlom vršili posel rekvizicije, danes pa so špiceljni davčnih oblasti glede inkvizicije osebne dohodnine in takozvanih vojnih do* bičkov po kmetih.
A ko si se zameril v stari Avstriji liberalno nemškutarskemu učitelju ali krčmarju ali trgovcu, so ti med vojno odbrali zadnji rep iz hlepa in ugrabili zadnji mernik živeža, Ce pa se upaš danes nasprotovati JDS šolniku, in samostojnemu birtu, pa te bodo o-drli finančni rekvizitorji z osebno dohodnino in vojnim dobičkom, da se lahko upreš na beraško palico. Se; danes, se uganja skoro isto kot pod staro Avstrijo, samo pod drugo firmo, oseoe pa so ostale- iste — včeraj črno* žolte, danes .AH S državotvorne.
Tudi ravnokar omenjeni grobokog rajne Avstrije, ki se klati danes tudi po naši kraljevini, nam je dokaz, d& bodo demokratsko samostojni špijonj finančnih' oblasti izkopali s svojim — gnusnim ovaduštvom grob sedanjim vladnim finančnim JD.S faraonom»
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS.
Zakonodajni o d b o n je sprejel in odobril zakon o zaščui države. Ta zakon pride sedaj še pred parlament in bo gotovo tudi sprejet.
Naš parlament že spet zboruje. Prva parlamentarna seja je bila žalniea po rajnem Draškoviču, katerega se je spominjal v besedi predsednik zbornice dr» Ribar.
P, o opravljeni ž al n i c i se je zbornica pečala s predlogom finančnega ministra, da se najme v inozemstvu posojilo 500 uafiiijonov dinarjev, in r- poročilom verifikacijskega od nora, ker dobimo sedaj dva nova poslanca in sicer: samostojnega Stefa* na Dobnik oiesto dr. Vošnjaka in Ju~ raja Demetrovie mesto Draškoviča . Minister pravde je še na to zahteval izročitev vseh komunističnih poslancev sodniji.
P r i И o d n j a s d, j a zakonodajnega odbora in parlamenta se vrši danes.
Prihodnji me see se začne razmejitveno delo med našo državo in Madžarsko. Od naše strani je imenovan glavnim delegatom polkovnik Vo-jin Colak-Antič.
Politična poročila.
p Pašič piše Protiču? [„Jutarnji list“ poroča:	Akcija demokratov in
radikalov, ki naj bi omogočila vstop g. Protiča v Pašičev kabinet, se nadaljuje. .V: Rimske Toplice bodo baje poslali zaupno osebo, ki bo g« Protiča poizkusila pridobiti za vstop v vlado.-.V to svrho bo g. PaŠič poslal g. Protiču zaupno pismo, s katerim ga bo

poizkusil prepričati, tla je njegovo popuščanje sedaj potrebno. Kakor se do-znava pa g. Protič ne bo sprejel mamljivih predlogov. V političnih krogih prevladuje mnenje, da bo g. Protič po padcu Pašjčevega kabineta prevzel krmilo države.
p Konvencija za pobijanje komunistične propagande. Predsednik ministrskega sveta g. Nikola Pašič j'e predložil vladam Gehoslovaške. Ru-muuija in Italije načrt, po katerem bi se ustvarila enotna konvencija za pobijanje komunistične propagande. Ta konvencija bi pozneje obsegala tudi druge države, ki bi izrazile željo, da se bore proti komunistični nevarnosti.
p V Braslovčah sta včerajšnjo nedeljo bila dva shoda. Po prvem cerkvenem opravilu je bilo politično zbo rovanje, ki j e bilo prav dobro obiskano. Poročala sta poslanca dr. H o h -n j ec in Davorin Krajnc». Zborovalci so izrazili poslancem ljudske in kmetske stranke 'popolno, zaupanje, o-Kobrilt postopanje Jugoslovanskega kluba ter zahtevali revizijo centralistične ustave. S posebnim sklepom so tudi zahtevali, da se naj pri izvozu živine popolnoma opusti carina. Popoldne je bij shod ženske mladine. Go -.voiil ie dr, H ohn j e c.
Orlovski tabor v Ptuju.
Staro mesto Ptuj je bilo včeraj, Sl« julija priča lepe slovesnosti naše orlovske organizacije. Ze v soboto ves dan so prihajali O Hi, Orlice ter gostje iz Slovenije in Hrvatske. V nedeljo, pa je bil Ptuj od 4. ure zjutraj do pozne noči podoben velikemu mrav ijišču. Peš, z okrašenimi vozovi, z vlaki, avtomobili in kolesi so pevajoč narodne pesmi prihajali naši mladi in stari na I. prleški orlovski tabor,
I,- Prleški orlovski tabor v Ptuju ni bil samo telovadna prireditev, bil je sijajna manifestacija naše katoliške ideje! Kdor je- videl to krepko armado naših Orlov, Orlic, Orličev, nadalje več tisočglavo množico kmetskega in delavskega ljudstva, se je lahko osebno, prepričal, da zmaguje naša misel kljub vladnemu pritisku, zasmehovanju, zapostavljanju itd., na vsej črti. Kakšen razloček meet Sokolskim izletom v Ptuju 1. 1919. in med včerajšnjo prireditvijo! Kar smo tam pogrešali, je bilo kmetska ljudstvo, ki se je predobro zavedalo, 'da ta-kozvane svobodne misli nasprotnika podpirati ne more. Včerajšnje Slavje pa je znova doprineslo dokaz, da ima mo kmetsko mladino v svojem taboru, v taboru krščansko-mislečega ljudstva. In tega dejstva se moramo veseliti iz vsega srca, saj nam je važen porok v na,daljnem razvoju naših organizacij.
Tekma.
Zjutraj ob 0. uri se je vršila tekma, med odseki severnih slovensko-štajerskih okrožij. Že začetkoma se je videlo, da prednjačijo v vsakem oziru tekmovalci iz Ljutomera, Inres! Razsodišče je po kratkem posvetovanju dodelilo prvenstvo ljutom. Orlu, Značilno je pred vsem to, da je dobil prvenstvo Ljutomer, ki ima v svojih vrstah skoro same kmetske, delavske in obrtniške sinove,. Cetitamo našim vrlim PHekom k res sijajnemu u-spehu!
Na ptujskem kolodvoru.
■Z vlakom, ki je iz Maribora krenil točno ob 9. uri zjutraj, so se odpeljali še zadnji, zaostali Orli in Orlice ter nebroj mariborskega občinstva. Na vseh postajah so vstopali ljudje, da je bilo v vlaku že preveč tesno- .Viak je bil s trobojnicami okinč.an Orli-tiobentači pa so vso pot prav. neumorno naznanjali slaven pohod naše misli. Ko je prispel vlak v ptujsko postajo, je tamkaj čakala več tisoč glav broječa množica ljudstva. Ob zvokih rakovniške godbe so se vsuli gostje pred kolodvor, kjer so se pomešali med pričakujoče občinstvo. Pogled na to pestro družbo postavnih Orlov, brh kih .Orlic, otroško navdušenih Orličev, pomešanih med naše zavedne kmetske fante In dekleta, je bil naravnost očarujoč. (Takoj po prihodu so formirali zares impozantno povorko, katero, so otvorili Orli-jezdeci na ši-rokohrbtnih lepih kmetskih konjihs Sledila jim je jezdna skupina bratov Hrvatov v narodnih nošah. Za njimi
jo orišla skupina deklet v narodnih nošah. Burno pozdravljeni, so prikorakali . Orli-reditelji. Za reditelji se je uvrstila salezijanska godba z Rakovnika. Nato je pa prikorakala močna skupina praporščakov, katerim je sledilo predsedstvo Orlovske zveze (brat Jože Pirc, v spremstvu številnih okr. predsednikovi in zelo številna četa naših Orlov, lepo razvrščenih po posameznih krajevnih odsekih. Prav mično sliko je nudila skupina Orličev, ki so junaško stopali po prašni cesti, Nato so prikorakale Orlice. Zastopane so bile res v častnem številu. Člani bralnega društva in Dekliške zveze v Cirkovcah so se peljali na dvoje , lepo ozaljšanih vozovih. Omeniti še moramo orlovsko godbo iz Svetinj, ki je z veselimi koračnicami . olajševala nepregledni koloni korakanje.
Cerkvena svečanost. Obhod po mestu.
Povorka, kateri se je pridružilo tudi ostalo Öbö’nstvo, je krenila na Minoritski trg, kjer je veleč. g. dr* A. Medved v prekrasno zasnovanem nagovoru povdari'1 velikanski pomen slavnosti, ki naj bi udeležence utrdila v borbi zoper krščanstvu sovražne i-deje. Z burnim odobravanjem se je občinstvo zahvalilo govorniku za prekrasne in v srca segajoče besede. Nato se je vršila sv. maša, kateri je prisostvovala ogromna, množica ljudstva, Po končani sv. maši so se skupine vzpostavile v poprejšnjem redu ter korakale po ulicah liberalnega gnezda. Zareči, obrazi naših Orlov in Orlic, zvoki dvojih godb, neprestani „Živijo“ in „Bog-živi“ klici, ki so padali iz množice in našli svoj odmev v vrstah korakajočih, so dvigali odu-ševljerije do vrhunca.
Telovadba.
Popoldan se je vršila pri Cerkvici sv. Ožbalta javna telovadba, ki je nad vse pričakovanje dobro uspela Burno priznanje so želi, zlasti ljubljanski člani, ki so na orodju pokazali sadove dolgotrajnih vaj. Nastopi so bili, izvzeto par malenkosti, skoraj neizogibnih pomanjkljivosti, disciplinirani. Izvajanjem telovadcev je vse občinstvo sledilo z zanimanjem in prav pogostim pritrjevanjem. Nekaj posebnega pa j’e bila takozvana „štrasbur-ška“ vrsta, ki je z mojstersko preciznostjo izvajala simbolične vaje. Po končani telovadbi je stopil predsednik Orlovske zveze, brat Jože Pirc, na govorniški oder, V ognjevitem, nad vse lepo zasnovanem govoru je govornik izrazil svoje odkrito veselje nad nepričakovano ogromno udeležbo.: Mestoma ga je občinstvo z burnim odobravanjem prekinjevalo, Nato sta še govorila brat Novak iz Ljutomera in vladni komisar okrajnega zastopa, g. Mihael Brenčič, ki' sta v znešenili govorih pozvala mladino na novo delo, ki naj nas privede do zmage, Po telovadbi se je v Ljudskem vidu vršila nad vse živahna ljudska zabava. Ob 9. uri pa so se mariborski, ljubljanski in celjski gostje odpeljali. Upajmo, da obrodi včerajšnji tabor obilne sadove! Mladina, naš up in naša bodočnost, naprej po začrtani poti!
Pnevne vesti.
d Policaj demokracija denuncira! V petkovi številki „Jutra“je na prvem mestu objavljeno izvirno poročilo o generalni debati o zaščiti države, „Jutro“ piše:	„V nadaljnem govoru
je minister Svetozar Pribičevič pov-darjal, da zakonski načrt ni naperjen samo proti komunistom kot takim, ampak proti vsem, ki se poslužujejo komunističnih (!) metod. Prebral je med drugim govor poslanca Brandnerja v Trbovljah, ki je najboljši dokaz, da se mora dati zakonu za zaščito države čim širša podlaga“. Tako „Jutro“, Pred vsem naj nam blagovolijo gospodje okoli „Jutra“ pojasniti, kdo da .se poslužuje komunističnih metod ? Morda ,,klerikalci“, soeijalpatrijoti ali narodni sooijalisti? In navsezadnje: kakšne so te m'ctode? V čem obstojajo? Z bombami in revolverji se opozi-cijonalci, ld predstavljajo vedno številnejšo večino slovenskega naroda, še doslej niso borili proti vladnemu režimu. Propaganda „klerikalne“, narodno sociiaiisiične in socijalistične ideje potom spisov, časopisja, letakov, itd, je vendar dovoljena, ali ne?! Ali
vam je res tako neljuba? Ovadba, s katero so policajdemdkrati zamahnili v Beogradu proti poslancu Brandnerja, bo tvorila imeniten prispevek k avstro iilsldm demmcijacijam iz leta 1914. Zdi se, da je polioajdemokraeija v teh pasjih dnevih dosegla v denunciranju — evropski rekord. In potem se še čudijo, če med ljudstvom ni patrijotiz-ma, tistega z bajoneti, vohuni, špicelj-ni in policijo vzdrževanega klečeplazenja pred ogabno kliko brezdomovinske poiicajdemokracije in njenim mad-ža ronskim dervišom.
d Kako pozna bivši, 'minister dr, Albert Kramer delavstvo ? Gosp. na-rodnosocijalas$ičui poslanec Brandner, piše o dr, Kramerju v „Jugoslaviji“ od 28. julija sledeče: „Gospod dr. Kra mer je doma iz Trbovelj, je bil minister in velik patrijot, politik je še sedaj. Toda v Trbovljah ga niso videli nikoli med delavstvom, še nikoli v zatohlem delavskem stanovanju, Še nikoli v jami, da bi se sam prepričal o bednem stanju delavstva. Ne le kot jugoslovanski patrijot, še bolj kot domačin je imel proklefb dolžnost, iti med delavstvo ter ga poučevati in delati zanj. Toda delavec je strgan, žu-Ijav in umazan to ni za demokrata. Naša inteligenca, ki se je izogibala delavstva in ga prepuščala tujim hujskačem, je največ‘kriva na tem, da je zavzelo komunistično gibanje take dimenzije“. Pa bodo prišle zopet kake volitve: dr. Kramer, Kukovec, Žerjav in Pribičevič bodo oznanjali: Mi srno stranka malega človeka!
d Bohra karakteristika. Poslanca NSS, A, Brandnerja. Je obdolžilo „Jutro“ zavezništva s komunis ti „jutro“ ga je hotelo očrniti samo radi tega, da bi' se polioajdemokraeija oz. demokratska policija žamogla nad Brand-nerfem spodmakniti. Brandner, katerega so ovadili trboveljski učitelji, da je zagovarjal na nekem shodu metode komunistov, je v „Jugoslaviji“ objavil sledeči odgovor „Jutru“: „Brezdvomno je izšel dopis iz vrst trboveljskega u-čiteljstva, onega učiteljstva, ki je postalo demokratsko, odkar mu je minister Pribičevič zvišal plače. Povdar-jam, da bi imelo to učiteljstvo hvaležnejše polje v raznih društvih, kjer niti z mezincem ne gane (prosvetno delo našega učiteljstva!) kaj še-le, da bi šlo med delavstvo in ga izobraževalo. Ako bi učiteljstvo, ld šteje v Trbovljah okoli 60 os'eb, ne bilo za izobraževalno delo tako leno, in ako ne bi preziralo delavce kot brezpravna bitja, k i imajo samo dolžnosti in ni k aid h pravic, bi se komunizem v Trbovljah nikdar ne bil tako močno ukoreninil“ Lenoba, klečeplazenje pred Svetozarjevim režimom, ki si ga je v veliki me ri prilastilo v dobi, svetovne vojne pod črno-rumeno oligarhijo, to so danes na žalost vse čednosti našega učiteljstva, ki je s tem, da se je z vso zagrizenostjo zapisalo umirajoči policaj-slovenskega naroda hrbet. Gospod Brandner ni „klerikalec“, povedal pa. demokraciji, obrnilo ogromni večini je resnico, ki peče
d Doneski k resnicoljubnosti g.-
poslanca Drofeniga. V konstituanti se je najt*'. Ij na lažnjiv način zaletaval v slovensko duhovščino znani Drofe-tiig. Dva gospoda duhovnika sta že tega s’abostojnega „resnicoljuba“ postavila javno na laž. Drofenig ni nič ugovarjal, se ni branil, do danes še molči, je torej lagal. Drofenig je na -dalje trdil, da ni Kotel nekdanji šentjurski kaplan g. Kavčič pokopati njegovega otroka. Na ravnokar, omenjeno Drqfenigovo laž nam piše g. Kav -Čič sledeče: „Odkar sem duhovnik, še nisem nikomur odrekel kake duhovne funkcije. Do Drofenigove hiše pa sem imel neko sočutje, a ne z Drof enigem ampa . z njegovo soprogo, katero sem poznat že od doma, da je iz dobre hiše, a je padla v roke brezvercu. Ko je svojčas Drofenigova žena zbolela, je bil Drofenig sam opetovano pri meni radi nasvetov, katerih mu tudi nisem odrekel. Razumljivo, da sem tem manj odrekel gospe j Drofenig pogreb njenemu otroku! Sicer pa, ako bi bil res kaj takega storil, bi me bil že takrat Drofenig neusmiljeno raztrgal v celjskem „Narodnem listu“ in na svojih šlajerčijanskffi shodih'/' Tedanji drugi šentjurski kaplan g. BI. Dvoršak izjavlja, da na dan pogrebe Dro-fenigcc ega otroka ni bil cloma^ ampak v šoli., Drofemgovega malčka je torej
I pred leti in leti ter davno pred pre* I vratom pokopal šentjurski g. župnik* Iz ravnokar navedenega si lahko napravi vsakdo sodbo o 'resnicoljubju g« Drofeniga, ki je lagal proti naši duhovščini v konstituanti. Človek Drofenigovega resnicoljubja spada edinole med bivše štajerčijance in danes med slabos.ojne!
d Zakaj je Drofenik proti duhovščini? Drofenik dolži svoječasno šentjursko duhovščino, da ga je ona xm-z atoli o užalila na njegovem čisto samostojnem ponosu. Po smrti šentjurskega župana Pisanca se je. hotel g,-Jožef Drofenik dvakrat vseati na županski stolec, enkrat kot župan, drugič kot gereut, a mu je oboje spodletel Ker ni postal Drofenik ne župan ne gerent, se znaša sedaj nad duhovščino, ki mu j’e baje preprečila župansko Čast, ker je bil g. Jožef Štajerci-Janški nemškutar in je še danes trgovec z žganjem.
(1 Kaj je domotožje po samostojnih’ pojmih? Naši fantje- vojaki ne morejo vživatl — slabe srbske hrane* Radi prejužnega podnebja tudi domala vsi obolijo in si v takem položaju želijo domače hrane in zdravlejših krajev, Gospod poslanec Jožef Drofenik govori in tolaži krog po shodih, da je pomilovanja vredno stanje naših vojakov v Južni Srbiji in ob albanski meji samo domotožje . . <
(i Pobožna „Nova doba“ si želi procesije za dež, ker bi rada spet pokazala svojo pobožnost, pa samo barometer, še ne stoji na dež in zato nočejo duhovniki prirejati teh procesij. Skoda, da nismo'vedeli, da je tako vneta za'procesije, bi bili mi naprosili župne urade v Vojniku, v Žalcu , na Laškem in v Teharjih, da bi ji bito poslali povabilo, da bi vedela, dan, kedaj so se vršile, ker bi se bil vseh teh procesij pretekli teden lahko udeležil. Čudimo se, da ni celjski župni urad brumni „Novi dobi“ uradno naznanil, ko so bile molitvene ure pred Najsvetejšim v ta namen, ker navadno ne zamudi nobene molitvene ura» niti druge cerkvene pobožnosti. Po svoji stari navadi bi bili gospodje o-koli „Nove dobe“ radi korakali z rožnim vencem v roki in molili glasno naprej, pa ne morejo, ker ni procesije* Mislimo, da bi jim bili dovolili pri mo litveni uri moliti en del rožnega venca, ko bi se bili pravočasno oglasil! „ pa menda niso slišali- oznanila.
d Cerkveno-politična vprašanja in „Tabor“. V dobi žurnalističmh kislih kumare se je spustil „Tabor“ na cerkve n o-poli tičn o polje. Hvaležni smo mu za eno priznanje, ki ga je spustil v članku „Cerkev in država“, kjer pravi: „Med katoliško duhovščino se je pojavil pokret za ustanovitev narodne cerkve, ki se je pa omejil zgolj na Hrvatsko in tam tudi zamrl, ne zapu-stivši. močnejšega vpliva na naše javno življenje“. „Tabor“ od 29, julija 1921. Se še živo spominjamo, koliko je demokratsko časopisje pričakovalo od znanega koprivniškega župnika Zago-raca, ki se je pehal za ustanovitvijo enega apostola celo v Ljubljano. A ia narodne cerkve in je svojčas poslal vseh demokratskih upov o razdvojil jugoslovanske katoliške duhovščine ni nič, kakor je moral to priznati bojevnik proti črni internacionali' groznega Vatikana „Tabor“.
d Potne legitimacije. Kdo se ne
spominja tistih časov takoj po preobratu, ko je moral vsak potnik — in četudi se je peljal samo eno postajo od svojega bivališča — na kolodvorih izkazovati svojo indentiteto s prect-sanimi (in tudi potvorjenimi) potnimi, listi. Zupani so se hudovali, ker sojih morali izdajati, potniki so se upravičeno jezili, ker so st jih morali oskrbovati, edino-le policija je s pedantskiui „uradovanjem“ in nekim očjvidnim zadovoljstvom mrcvarila potujoče občinstvo. Videl sem na lastne oči,, da je kontrolni' organ kolodvorske policije plašil v skoraj četrturnem zasliševanju ubogo mamico iz dežele, ki si v/ svoji nevednosti ni oskrbela „pasuša“-Jn takšnih slučajev je bilo dovolj, Sedaj so poljcajdemokratii zopet posegli po tej kontrolni „metodi“. Po naredbi ministrstva za notranje zadeve v katerem ministruje neizogibni Svetozar^ I. Br. 21.825 je sporazumno z mi'ni-strstvom za promet določeno, da mora vsak potnik, kadar odide Iz kraja svojega stanovališča, imeti od pristojne
џ wntvrfvmw****
lokalne oblasti izdano potno legitimacijo, ki.sefta »a mesec dni in ki se mora povodom vsakega potovanja vi-dirati, Tako torej! .To naj bi bila tista svoboda zajamčena v toliko hvalisali ustavil?! Smo zbito radovedni, v koliko bo ta abderitska uaredba o-krepila že itak razredčene vrste Pribi če Gčevih trabantov!
d Kahiieffi fe, naš vojni zakon?. — Naš vojni zakon, ki je tak, lakor je bil y. Srbiji, veleva,, da se začne vo -jaška s. i.žba takrat, ko je rekrut pri-d9ljej. h kadru. Konjeniki in topničarji služijo dve leti, vsi drugi vojaki pa samo poldrugo leto. Samo 14 mescev sit žijo dijaki, ki v teku enega leta nitjo položili izpita za rezervnega častnika in tisti pešci, kateri znajo lepo pisati in dobro streljati, Samo 12 mescev služijo dijaki z maturo, nadalje najilarejši sin, ako so v obitelji 2 sinovi. Dijaki se v tem slučaju računajo k f muli ji. Prvorojenec služi samo eno leto, ako ni v iamiliji dečka starega nad 17 let- Najstanjši živeči ila jo prvorojenec v družini. Kno leto služijo tudi tisti, katerim so pomrli vsi bližnji sorodniki, če so podedovali kako posestvo ali- obrt, ten plačajo več kot öO K neposredne letne, dače,
d Dah. vest. Za dekana sta ime-aovamt č. gg. Martin Medved, žup -nik v; Brdsiovčaii, in Anton Novak, župnik v Gornjemgradu.
d IVetaiimske slavnosti. Ргек -murski Slovenci priredijo v dnelr iS.,
14.	in 15. avgusta t. 1. velikanske narodne slavnosti, kakoršnih še Prek -mu rje m videlo, kot proslavo dvoletnice csvobojenja iz madžarskega rob-stva, Te slovesnosti bodo še tembolj pomembne, ter je ravno dne 26. julija t, I, stopila v veljavo trianonska mi .ovna pogodba ter bo glasom te pogodbe razmejitvena komisija v uajkraj Sem času začela ‘definitivno določevati meje med našo in ogrsko državo. Mad tarski vlastodržei (pričakujejo veliko' od te razmejitvene komisije ter posebno obračajo svoje kremplje zopet na naše lepo in bogato, slovensko Prek -umrje. Prekmurski Slovenci pa hočejo ravno na teh slavnostih, katere bodo združene i, velikimi narodnimi tabori, manifestirati ne le za sedanje meje , temveč zahtevati tudi, da se še ondi
20.000	Slovencev, ki so še ostali pri določitvi demarkacijsko linije v mouo-šterski okolici pod Madžarsko, priklopi k Jugoslaviji, kamor z ozirom na gospodarski, narodni in politični po -Joža! Prekmurja tudi spadajo. Prekmurje vabi na te slavnosti ne le vse domače sinove in hčere, temveč tudi vse brate Slovence in sestre Slovenke tostran Mure, osobito prebivalstvo Murskega polja ter Slovenskih in Lju tomerskih goric, da se v čim največ-jem številu odzovejo njih vabilu in jih v dneh tega slavija posetijo. Tudi ostali Slovenci iz daljnih krajev so nai-jjrisrSneje vabljeni, istotako bratje Hrvati. Zveze z vlaki so do Dolnje Lendave in nazaj zelo ugodne. Slovesnosti se vrše po sledečem redu: v so -boto, dne 18. avgusta popoldan ob 1, uri prihod gostov’ iz Slovenije in Hr-vatske ter sprejem na kolodvoru v L.
Lendavi, Zvečer ob 7, uri velika slavnost v mestu Dolnja Lendava. Drugi dan, 14. avgusta, predpoldan, se nadaljujejo slavnosti v Crensovcih, popoldan v Murski Soboti, V pondeljek, dne le. avgusta pa celodnevno slavje v trgu .Turnišču. Na vseh priredit vah govore najboljši slovenski ljudski govorniki, sodeluje vojaška godba 12 Zagreba in pevski zbor „Ljubljana” , ki poleti z 100 pevci na slavje v Prek murje. Prekmurski dijaki bodo predstavljali kratke gledališke igre. Za prosto zabavo, jed in pijačo bo vse -stransko preskrbljeno. Vsi, kateri še niste videli našega lepega Prekmur'a, na noge! Obiščite brate in sestre, 0-svobojene madžarskega robstva, razveselite se ž njimi in bodrite jih v nar rodnem delovanju! Hvaležnost Prek -murcev ne izostane!:
d Vurberški grad. kot zatišje beguncev. Vurberški grad so zidali v 13 stoletju. Za čase svetovne vojne so se pa grajski prostori obrnili v druge namene, Ze meseca septembra 1914 smo imeli tu poljske in rusinske begunce. O Božiču istega leta je bil grad poln Poljakov obeh spolov. Meseca jami ar j a naslednjega leta so vsi odšli m gracl je postal državna hiralnica, kjer- so našli zatišje stari ljudje iz hi. ralnice v okolici Lvova in Krakova. Ko so ti odšli meseca septembra leta 1915, prišli so sem jednaki ljudje iz južne Tirolske in iz primorskih dežel bivše Avstrije* kateri so ostali tu do oktobra leta 1918, Vseh beguncev je u. mrlo na Vurbergu 149, Dne 31, maja t. 1, pa je prišel sem oddelek „ruskega rdečega križa“, kateri je v gradu otvoril sanatorij za na pljučih bolne ruske begunce v Jugoslaviji. Sanatorij vodi gospa Natalija Aleksandrovna Duhonin, soproga zadnjega ruskega generalisima na zahodnji fronti, katerega je dat umoriti boljše vik Krylenko. V vodstvu sanatorija je več sester „rdečega križa“ in zdravnik dr. Tregubov, V, gradu je zdaj že nad 60 oseb iz vseh krajih ruske zemlje: iz letrograda, Moskve, Kavkaza itd. Veliko vedo pripovedovati o grozotah Dol ševikov. Večinoma so ljudje boljših slojev., ki so bili jako premožni, a boljševiki so jim ugrabili vse nepremičnine in premoženje. Čuditi, se je, da vkljub vsem nesrečam, vkljub vsem zgubam in žalostnim vestem iz Rusije, nič ne tarnajjp in ne jadikujejo. Narod da najsilnejše udarce prenaša tako potrpežljivo, je vreden boljše bodočnosti, Hude stvari pripovedujejo Rusi o boljševikih, kateri so pripeljali njihovo domovino na rob propada, Ti' ljudje kot strankarji znajo samo u-niöevati a nič novega narediti; niti iskrice domovinske ljubezni ni v njih,
d Pogreb 201etnega mladeniča Or,-ia. Poročilo oa Sv. Marjete pri Moš-kanjcih, Smarjetski Orel je spremljal pretekli četrtek k večnemu počitku e-uega svojih najboljših članov. Bil je io ŠOIemi mladenič Alojzij Kukovec . Potrti Garši zgubijo ž njim svojega drugega dorastlega pridnega sina.-Prvega jim je ugnabila svetovna vojna. Ob grobu je ginljivo govoril o rajnem domači g. župnik in tudi zastop-
nik Orla mu je želel večni mir ter je' pozival Člane na vztrajen boj za naše ideale po vzgledu pokojnika. Poleg domačega odseka je prihitel tudi Orel od Sv, Lenarta, da počasti mrtvega tovariša. Hvala njemu in vsem, ki so spremili našega Alojza na zadnji zemeljski poti ter izražali sočutje staršem!
d Boj na življenje in smrt. Iz Zla-lolič pri St. Janžu na Dravskem polju nam poročajo: Nehvaležnega gosta je imel v noči ocl 28. na 24. julija pre-vžitkai* Andrej Zunkovič. \r petek prej je kupil, od 23 letnega fanta nekaj obleke in čevlje, Ta je pri tej priložnosti videl, da ima Zunkovič več denarja pri sebi. V soboto ob 10. uri zvečer pride zopet k Zunkoviču ter ga prosi za prenočišče, kar mu ta dovoli. Ker ima samo eno posteljo v sobi, mu hoče pri peči pripraviti ležišče, a on pravi, da hoče v postelji ležati. Končno Zunkovič v to privoli in oba gresta v posteljo k počitku. Krog polnoči pa zgrabi tujec Zun kovica za vrat in ga začne daviti.’ Ta k sreči) ni trdno spal ter se krepko brani, Ruvata se sem in tje, dokler, ne padeta s postelje na tla, kjer se je boj na življenje in smrt nadaljeval. Napadalcu se je posrečilo, vzeti z mizo precej dolg m oster nož, da bi ž njim zabodel Zun-koviča, ta pa prime za ostri del noža in se brani z vso silo, Zelo sjj je ranil roko, a tudi ropar je dobil tri rajne v noge. Slednjič «so vendar, sosedje slišali vpitje in klice nal pomoč. Morali so s silo odpreti zunanja in sobna vrata, ker so bila zaklenjena, ter rešili Zunkoviča iz strašnega položaja ter obvestili o vsem orožnike, katerim je napadalec izjavil, da se piše -Franc Majer, da je rojen 1898 kot sin rudarja v. Trbovljah, da je dezertiral v Nemško Avstrijo, kjer se še baje več takih tičev skriva,
d Odškodnina porotnikom. Po dolgem cincanju je prišlo vendar tako daleč, da dobe porotniki nove pristojbine, Porotniki, ki so oddaljeni od porotnega sodišča več kakor 7'A km, dobe povrnjeno vožnjo III. razreda na železi, ieah, vrhu tega pa za hrano m stanovanje dnevno po 80 K.
d Priglasite se za mariborsko 0-jjrtno razstavo, ki se bo vršila od 8. do 28. septembra t, 1. v vseh prosto, rili Götzove dvorane. Predpriprav,? za razstavo so končane. Pripravljalni oefe bor je razposlal vsem,, ki so so priglasili, prijavnice, katere se morajo izpolnjene vrniti odboru, da bo ta lahko razpolagal s prostorom. Doslej so je že sicer, priglasilo lepo število 0-brtnikov, ki bodo razstavili svoja dela, a še vedno premalo. Obrtniki, na delo za razstavo, da pokažemo javnosti, da slovenski obrtnik res nelcaj zna!
d Velika planinska veselica dne
7,	avgusta v Rušah bode nudila vesolja in zabave v največji; meri. Pride tudi pohorski narodni pesnik Vodovnik Jurij. Pekli s'e bodo „.jaraci“ na TažnjUjiM. Torej 7. avgusta vse v Ruše.
d Vstopnice v predprodaji za veliki planinski sejin, ki se vrši dne
7.	avgusta 1921 v Rušah se dobe pri Baloh & Rosina, Grajski trg, Pintar' & Lenard, Aleksandrova cesta in pri Franju Majer-ju, Glavni trg in v prodajalni Cirilove tiskarne..
c Tragična smrt. V. bližini Zagreba se je dogodila 29. t. m. katastrofalna nesreča. 25. napadalna če-ta se jo pod poveljstvom poručnika Vladimirja Kajganoviča vadila v metanju ročnih granat. Pri odmoru je našel redov Milivoj Stefanovič v bližini oddelka ročno granato ter je začel razkazovati svojim tovarišem, Klub opozoritvi, da pe granata nabita, jo je v šali vrgel v, gručo tovarišev. Učinek je bil grozen. Stefanoviča je razmesarilo takoj, istotako še nekega tovariša. Tretji vojak je umrl čez par minut v trašnih mukah. Težka in lahko ranjenih je 17 vojakov. Uvedena je preiskava.
d Izpraznjen j e Dalmacije. Izpraz-njenje tretjega pasu Dalmacije se bo pričelo dne 17. avgusta t. 1. Clan naše razmejitvene komisije v Dalmaciji, polkovnik Kalafatovič, je že odpotoval na svoje mesto, da prisostvuje izpraznjen ju Dalmacije.
tl Bvoženstvo v Rumuniji. Romunski polslužbeni organ „ 1 ndro.ptu-tea“ javlja, da bo v par dnevih predložen v parlamentu zakonski predlog, ki bo dopuščal vsakemu državljanu Romunije po dvoje zakonskih žena. to pa radi tega, ker je v Rumuniji mnogo žen in malo mož. Rumnnska ženska liga je povodom teh vesti protestirala preko princese Evgenije Reuss-J abolescu proti temu predlogu, Protest je bil obelodanjen v listu „Di-mineata“. Rumuni si želijo harem po turškem načinu!
d Vročina v Parizu. Reka Selna j’e tako vpadla, da ubija nesnaga, ki se steka iz mestnih kanalov, na tisoče in tisoče rib, ki s svojim smradom okužujejo ozračje, Reška policija odstranjuje z vsemi silami na- površju vode plavajoče hekatombe rib. Vodni vrelci v Versaillesu in Trianonu ne funkeijomrajo. Od vročine je umrlo že mnogo ljudi.
g Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 170—174 naših K, Za 100 avstrijskih K je plačati 19—21, za 10O čehosJovaških '222 naših, za 100 nemških mark 219—219/2 in za 100 laških lir 736—740 jugoslovanskih K.
ji Maribora.
d Izjava. Glasom uradnega ustmenega obvestila policijskega svetnika g. dr. Senekoviča me .je glavni u-rednik „Tabora“ g, R. Rehar zatožil pri goriimenovanem, da sem jaz izu-sid besede: „Preden umorim sebe, mu ram enega ministra“, Izjavljam, da je to neresnica, ker jaz omenjenih besed sploh nisem rekel in imam za to priče na razpolago. Maribor, 80. julija 1921
Ivo Beršcak,
d Mariborski trg je v soboto, dne 80. julija bil' več kot za 50% slabejši kot prejšnjo soboto. Znamenje velike, suše in vročine. Krompirja je bilo na. mesto 138 samo 25 vozov. Okoli 9. lire je bil že ves razprodan. Cena po-
«a®*»
i*
I Gladiatorji.! {i _______
Prva knjiga. — Eros.*
1. nadaljevanje.
fc	J
Sanje.
Temna in resna v svoji čarobni lepoti je Prozerpina**, boginja in kra -ijica podzemlja. Drag in ljub ji je ve-tičastveni sijaj in zuozeči lesk njenega podzemeljskega kraljestva, draga in ljuba njegova mračna brezkončnost, ljub ji je ponos Plutona, njenega neuklonljivega soproga, dvakrat ljuba kraljevska oblast, ki vlada večno usodo duš — toda ljubši ko vse to, ljubši ko blesteča krona in ponosno žezlo in plameneči zlati prestol, ljubši ji je
* Bog ljubezni v grškem bajeslovju.	'	!
** Prozerpina je hčerka Cerere , boginje žitnih poljan in vrtov. Pluton, bog podzemlja, kamor pridejo po grš-Vo-rimskem bajeslovju duše po smrti, ,0 je ugrabil v Siciliji iQ si jo vzel za ženo, V‘ mračnem podzemlju ne more pozabiti šolnSnih zemeljskih' livad. Zato je tudi boginja mladostnih sporni -nov.i	:
1 siiM
spomin — spomin, ki kakor' prijazen solnčni žarek sveti skoz temnomracno veličastvo podzemlja in hladi otožno utrujenost njenega duha, kakor osvežujoči vetrič z nadzemeljskih livad. Ni pozabila in nikdar ne more pozabiti rosnih cvetlic in duhtečih vrtov razkošne Sicilije, ne more pozabiti sin jega morja in poletnega solnca in ne zlatega žitnega klasja, ki valovi ter šepeče na rodnih poljanah nadzemlja.
In pri spominu na davne dni njene mladosti razjasni otožen smehljaj njeno strogo, resnobno lice. njena tem na, grozeča lepota se ublaži in Pro.-zerpina je za trenutek zopet veselo, smehljajoče se 'dekle svojih mladih let.
In slonokoščena vrata Spomina se odpr.0, ljubki golobček i, seli Prozer-pine, boginje mladostnih spominov — prihitijo na snežnobelih perutih in odplavajo iz mračnega podzemlja ven v solnčni svef, da poneso balzam tolažbe utnbenim in ranjenim in izgubljenim-
In te-le sanje so prinesli seli miru sebci, da potolažijo potrtega duha spečemu sužnji,
Ugnan je končno divji merjasec.
Dolga in naporna je bila gonja ,
Po san. tnih goščavah, preko solnčnih planot, skozi gosto grmičje in gozdne soteske, čez skale in pečine, preko šumeče reke in zamegienega, globokega močvirja so ga zasledovali divji lov -ski psi, brez oddiha, brez usmiljenja, in sedaj so ga ugnali.
On deblu stoletnega hrasta se je ustavil in se obrnil proti svojim zasledovalcem, pogumen, kot pristni potomec biitanskih divjin, pripravljen , da drago proda svoje življenje in se bori, zmagovit in nepremagljiv, do — Smrti.
Njegove male oči mu žarijo kakor živo oglje, trde Ščetine na hrbtu mu štrlijo po koncu, bele pene mu odleti-vajo iz mogočnega rilca, ko pomeri s svojima nevarnima, zakrivljenima koč ni koma sedaj p roti enemu, sedaj "■roti drugemu svojih besno ga naskakuje čih, lajajočih sovražnikov.
„Hoj! — Zagrabite ga!“ krikne za njimi mladi lovec in skoči sred; med nje s svojo kratko, širokolistnslo sulico v roki. Brez sape je in dolge milje skizi zaraščene gozdove so ca utrudile, toda srce mu radosti bije in kri mn polje po žilah v divjem zano su napo’ne zmage, znanem le strastnemu lovcu,	_
2e so je zvalil na tla eden štiri -nogaiih napadalcev z razparanim trebuhom in ves krvav, pa že grabi dragi merjasca za goltanec in pedenj dolgi kos sulice mu zabode miada sitna, roka za vrat in mu ga porine doli do, pljuč. Ročaj sulice se krhko prelomi, ko se zruši nanj težko, okorno truplo in stresajoč se v smrtnih sunkih izliva divji merjasec svoje življenje p» mehki zeleni trati, kakršno je najti la na britanskih livadah.
Novo sliko mu pričarajo mehke
sanje.
Merjasec izgine in gozdna divjina se izpremeni v prelepo, ljubko in smeh ijajočo livado —.
Črede rdečkastih goved zadovoljno mulijo sočno travo in obračajo svoje dolgorogate glave proti vetru, ovce se belijo po zelenih pašnikih, ki va-s lovijo ;.,a proti morju, ponosni galebi dviga svoje bele peruti proti jasnemu, vedremu nebu, brenčanje muli In če -> bel se pomešava z veselim lajanjem* psov. mukanjem goved, razkošnim de-* kliškim smehom in drugimi glasovi, ki, oznaniuejo mir, zadovoljstvo in' srečo.*
, , i	(Dalje prihodnjič,!
skočila za (j do 8 kron pri merici, t. |e na 18 do 20 kron, Čebule in kumare je bilo 26 vozov. Zelenjave več kot polovico manj, kot pred osmimi' clnevi. Celo kuretine je bilo malo. Največ je na trgu mesa. Goveje meso 20—26 kron, telečje 14—16 kron kilograma. Bučno olje 44 kron liter-*
Orlovski vestnik.
O Prvi orlovski tabor v Loki pri SManemmostu bo dne 14. avgusta t. i. s sledečim vsporedom: Ob 9. uri spre-
jem gostov, nato obhod, potem sv. maša in po sv. maši ljudski tabor. Popoldne ob 3. uri javna telovadba in velika ljudska veselica,. Vsi, ki mislijo in čutijo katoliški, naj ne manjkajo na tej prireditvi!
Dopisi.
Celje. Pesnik:	„Zapihal je jug“
namerava napraviti procesijo za dež katero bo on vodil; križ bo nosil njegov sin, kot pevka pa nastopi njegova liči. Morda bo potem pa le napihal — jug!
Dobrna pri Celju, V soboto zvečer smo imeli cerkveni koncert v korist za nove zvonove. Prireditev je v verskem, moralnem in gmotnem oziru dobro uspela.. Strogo cerkven program je nudil cen. udeležencem priliko molitve, domača cerkvena glasba, podprta v petju in godbi od cenj. gostov, je napravila velik vtis, zlasti na pravoslavne udeležence. Gmotno je dala prireditev za nove zvonove približno 2500 K Čistega. Odbor za nove zvonove se zaveda dolžnosti, da se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali, predvsem gospej dr3 iTrenčevi, gosp_ej Pezdirc iz
Sarajeva za razprodajo vstopale, gdč, Olgi Pezdirc in g. Štiglicu za ljubke in čustvene solo-speve, vojaški godbi, in domačemu pevskemu zboru, pomnoženemu z nekaterimi pevskimi močmi iz vrst cenj. gostov. Padla- je sicer in in tam kaka beseda zoper, katoliški cerkveni koncert in zoper nabiranje darov za zvonove, a Čast cenj. gostom da se tem netolerantnim agitacijam te niso udali. Upamo, Sda nam bo mogoče nuditi še katerikrat letos še kaj boljšega in se priporočamo za naklonjenost. — Odbor za nove zvonove.
51 vinskih sodov
od so 1 do 24 hi proda iz zapuščine g. Feliksa Ferka dr. Kosina, odvetnik v Mariboru, Aleksandrova cesta 16.	437
llrflnlfa m°čna, zvesta in (flCllKO) pridna iz katoliške kmetske hiše se sprejme v trgovino mešane stroke. J.Traun na Ptujski gori. 2—3 433
Prvovrstni trapfstoirski
SIR
se dobiva pri
Mafija Lahu, Maribor,
Glavni trg. 9-5 373
Pozor!
2—3
Edina tovarniška zaičga: Plahte impregnirane, za vozove
2	m široke, 3 m dolge K S88'—
3	4	» “	» 188o'—
3	»	5	»	»	2250'—
4	»	4	*	»	2400■—
4	»	6	>	»	3SOO’—
druge velikosti poljubno v par
dneh.
Konjske dežne plahte s kumet-špico,
v treh velikostih na razpolago-po tovarniških cenah. Pošiljatev po pošti na vse kraje. Edinole pri
Alojzij Gniustek Maribor,
5	Glavni trg št. 6.	417 j
Prodam
80 hektolitrov dobrega vina
evtntuelno proti dobavi različnega lesa Jožef Goleč, Aleksandrova cesta št. 53.
429
MARIBORSKA KOČA
na Pohorju 1080 m.
Gostilna Schrott
Maribor, Koroška cesta št. 56
se priporoča cenj. občinstvu.
Jr •
Poceni mrzla in topla jedila, pristna vina ter Götz-ovp marčno pivo. Stalni naročniki na hrano se sprejemajo po zmernih dnevnih cenah.	438
Dražbeni oklic.
Na podlagi sklepa okrajnega sodišča v Mariboru z dne 14. julija 1921 N. c. VI. 864/21—1 bo dne 12. avgusta 1921 prostovoljna sodna dražba posestva vi. štev. 62 kat. obč. Studenci, obstoječega iz stavbišča pare. štev. 48 s hišo štev. 23 na Aleksandrovi cesti v Studencih pri Mariboru, pripravno tudi za trgovino, obrt ali industrijo, v izmeri 9 a 10 ms, in vrta pare. štev. 31/1 v izmeri 13 a 66 m2, pripravnega tudi za stavbišče.
Dražba se vrši na licu mesta v Studencih, Aleksandrova cesta štev. 23, ob 9. uri dopoldne.
Izklicna cena znaša 320.CC0 K, pod to ceno se ne proda.
Prodajalca imata skupno ali vsak za sebe pravico, tekom 8 po oražbenem naroku najvišji pormdek odobriti ali odkloniti. ~
Vsak ponudnik mora založiti pred začetkom dražbe v roki sodnega poverjenika varščino v znesku K.327000'— v gotovini ali varnih vložnih knjižicah.
Dražbeni pogoji, zemljiškoknjižni izpisek in ka-tastralni podatki so na vpogled v pisarni sodnega poverjenika.
Maribor, dne 20. julija 1921.
Mihael Korber,
439	notar kot sodni poverjenik.
Kupim vsako množino
suhih, bokovih div. Ponudbe z navedbo cene na Julij Dernovšek, Mai»iDpx>,
2—3	Meljska cesta 41.	428
Kdor ne verisme, $ Ä1£:p"tri“ £
HlobuKe,
obleko,
pepilo,
©«■srlj©,
&©3»clexii.ee, jpetev. Iccžaie, toxToice sa txg-
in razno galanterijsko blago najboljše in naj ceneje pri tvrdki
Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2.
Planinsko letovišče : v krasni legi. :
m
Izprphpdi p© gtozđu, Oskrba e®}« leto, ,
Gospodarska zveza,
Centrala za skupni nakup in prodajo
i>. se, z o. z.
Volili» zalega | 1SS vsakovrstnih tsf 1% in verižic, prstanov, uhanov, ter jedilnega orodja itd. 6 ^
Vsa v to stroko spadajoča popravila izvršujem točno in po ceni
I »i.« (1AU. urar, Maribor, Jurčičeva ni.8 LCšliO JlOJcL) (Edmund Schmidgasse). 3H
ЦвМјам, nedružniia Celje, Razlagova alles it. i,
ima v zalogi špecerijske predmete, kolonialno blago vse vrste žita, moke i. t. d. Prvovrstno češko in angleško manufakturo, najboljši splitski cement, lahki ir» težki bencin, vsakovrstne poljedelske stroje in železnina. Največja izbira mesnatih izdelkov. Nakup do-, mačih vin, kakor tudi nakup in prodaja vsakovrstnega I lesa. Vse informacije naj se zahteva od podružnice
Celje.	6—398
Somišljeniki darujte za sklad KZ.
»
M
Spodnještajerska ljudska posojilnica
Stolna ulica Itev. i. v Mariboru reg, zadr. z neom. zav.
Obreßtiije ’ssrlogje po 4% in 474%
Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo 186	brezplačno.	89
Za varnost vlog iamči rezervni sklad, naložen v vinogradnem posestvu, v hiši in etav-biščih na najlepšem prostoru v Mariboru.
§» issimUßwi «I»vek plačuje peeojilni
В****»*Ж*»*******»»***»***ЈН***ХЗИНИИИНИ1*1
Vsak zaveden krščanski socialec je član
8. delavskega konzumnega društva v Uublianž. f
Glavni!prodajalni zb Slov. Štajersko: Maribor» Slovenska ulica 15, Stydenci» Aleksandrova cesta 17. §
Prodajalne so tudi v krajih: Brezno ob Dravi, Črna, Ljutomer, Makole, Mežica, Poljčane, Prevalje, Ruše, Trbovlje. — Skupno število prodajaln 31.	55;
Vse potrebščine kupujte samo v konzumnih prodajalnah, kjer dobite vedno najboljše in najcenejše blago; pridobivajte nove člane in jih priglasujte v fid
prodajalnah! Zadruga sprejema tudi hranilne vloge članov in jih obrestuje po 5%-	434 IB
v trgovini Jos. Csolin-a v Laškem

3-3
s© stoto! vredno
najboljše blago po zelo nizki cenj in se priporoča za
i :nv t
Izdajatelj in založnik;, Konz, „Straže *
Odgovorni Brodnika Klado Eugen jak.
Tisk' Cirilove tiskarne v Maribora.