113. številka Ljubljana, v torek 19. maja 1903. XXXVI. leto Izhaja vsak dan zvečer, izimsi nedelje in [praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 26 R, za pol leta 13 R, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 R 30 h. Za LJubljano b pošiljanjem os dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja 'za celo leto 22 "K, za pol leta 11 R; za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuja dežele toliko teč, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peteros topne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če §e trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlitvo je na Kongresnem trga St. 12. — Upravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vbod v aredniStvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v apravnifitvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne Številke po IO h~ „Narodna tiskarna" telefon St. 85. Govor poslanca Plantana v poslanski zbornici dne 15. maja pri razpravi o izgredih na dunajskem vseučilišču. Visoka zbornica! Na izvajanja gospoda tovariša Bergerja v prvem delu njegovega govora moram neko liko odgovoriti. Imenovani gospod tovariš je med drugim dobesedno rekel: »Da je bila avla napolnjena po veliki množini onih dijakov, ki tvorijo — na to se še povrnem — tako duševni kakor tudi narodni proletarijat na naših visokih šolah, da je bila polna slovanskih in slovenskih in drugih di- akov . . .« Opozarjam na to, da na dunajski univerzi niso samo nemški akademiki, nego, da je tudi jako mnogo slovanskih akademikov. Ti so bili v tej visoki zbornici napadeni in psovani na način, ki se ne da kvalificirati, tako da sem prisiljen v njih imenu, ker se danes tu ne morejo braniti, z največjo odločnostjo protestirati proti psovanjem poslanca Bergerja. Odobravanje.) Dunajsko vseučilišče mora dajati enake pravice vsem akademikom brez ozira na narodnost, ne samo Nemcem, nego tudi Slovanom Danes pa so bili v tej visoki zbornici slovanski in specialno slovenski akademiki p a v š a I n o zasra m o van i kot duševni in narodni proletarijat in proglašeni za nekako brezpravne. (Posl. Berger: Saj se tudi tako vedejo) Prosim, da me ne motite. Jaz sem bil tudi miren in Vas nisem motil. Saj mi lahko pozneje cdgo- rarjate. Ni se še primeril slučaj, da bi bil kdo, kakor prvi današnji govornik, akodemično mladino slovanske narodnosti na tak način psoval, žalil in razglašal kot proletarijat. Kot slovanski poslanec si štejem v dolžnost, ogorčeno protestirati proti omenjenemu neutemeljenemu žaljenju in psovanju in to v imenu vseh slovanskih visokošolcev dunajske univerze, ki so se vedno obnašali po predpisih akademičnih zakonov, ki se vedno mirno in dostojno vedejo in z ljubeznijo in vnemo posvečajo naukom, ker niso dali nemškim svojim tovarišem nikdar povoda za pritožbe. V smislu akademičnih zakonov reklamiram za slovanske dijake popolno ravnopravnost. Upam, da bo spoštovano predsedstvo v prihodnje take napade na cele narode z odločnostjo zavračalo. (Burno pritrjevanje). S tem končam. _ Nekoliko odgovora na „protiizjavo". (Dopis z Goriškega.) Gospod Vidmar, znani lokavški župan, katerega je bil počastil odbor ajdovske podružnice učiteljskega društva za goriški okraj s kratko in pohlevno »izjavo« radi napadov na učiteljstvo na shodu županov in podžupanov pri Rebku, — čutil se je grozno užaljenega ter je podpisal in le podpisal »protiizjavo«, natisnjeno v »Gorici«, z dne 21. aprila t. 1. Čudimo se res, da je g. Vidmar tako predrzen, da je posodil svoje skromno ime za tako impertinentno, (njegov izraz) prismodarijo. »Vršil sem pri shodu le svojo dolžnost (?) kot župan in zagovornik svojih vo-lilcev, to je davkoplačevalcev, ko sem skupno z drugimi župani in podžupani prolestiral proti višji dokladi že tako preobloženih posestnikov in obrtnikov«. Tako zavija g. Vidmar resnico v protiizjavi, ki ni zrasla na cl'-^ovem zelniku. Kdo se je izjavljal proti g. Vidmarju radi zgoraj nave denega ? Izjava je obsojala p a v š a 1 n a b u rn n i č e n j a ua učiteljstvo od stran; - - ■ i VnimarjH, a ne tudi ri: uj:;! županov, od katerih ni bil nikdo tako predrzen, kakor on. Nikdo drugi ni napadal našega stanu, kakor edino g. Vidmar. Možak je povsem prezrl vsebino svojih napadov, ker ga mora biti sram, da jih je izustil. Nekaj novega pa je ušlo piscu Vidmarjeve izjave. Radovedni smo, kdo je naložil lokavškemu županu v dolžnost, nastopati kot zagovornik davkoplačevalcev na shodih. Poznamo dobro občinski red ter vemo natančno, katere so dolžnosti naših županov, a nikjer ni določbe, po kateri naj bi župani na shodih napadali in sumničili učiteljstvo Lokavški župan naj bi res vršil svoje županske dolžnosti v občini lokavški, katera krvavo pogreša župana, ki bi res vršil svoje dolžnosti. Ali vrši župan svoje dolžnosti, ako ga ni v občini, ampak stanuje v Gorici, ki je oddaljena od Lo-kavca nad štiri ure hoda ter prihaja domov komaj vsak teden enkrat. Drugi morajo vršiti županske dolžnosti, katere br moral vršiti župan. Županove dolžnosti niso, na shodih napadati druge stanove, ampak skrbeti v svoji občini za krajno policijo, za lepo vedenje, dobre ceste, za izvrševanje policijskih ur, za mir in red v občini, za pravilno oskrbovanje občinskega premoženja itd. To so županove dolžnosti, altroche prodajati na shodih vsakovrstne budalosti. Odslej bodemo o prilikah katero več svetu naznanili o izvrševanju dolžnosti lokavškega župana, ako se bode še zadeval s svojim dolgim jezikom ob učitelje. Smešna in Vidmarjeve neved nosti vredna je trditev: »Nisem nikakor nasprotoval povišanju učiteljskih plač, menil pa sem in menim, naj se dobijo drugi viri, ne pa da pride to povišanje na rame že tako preobloženega kmeta in obrtnika«. Vsak otrok ve pri nas, da zalaga šolske potrebščine po edino veljavnih zakonih zalog, v katerega plačujejo doklade le davkoplačevalci. Ako ne vsi, ni krivo temu učiteljstvo, ampak postavodajalci, na katere naj se obrne g. Vidmar. Da je kmet in obrtnik preobložen z davki in dokladami, ni krivo učiteljstvo, ampak postavodajaloi t. j. poslanci. Škoda, da g. Vidmar ni še zašel med nje; on bi gotovo rešil kmeta in obrtnika ter ju razbremenil. Trda je šla pri volitvah ob izbiri pravih mož za poslance. Da so prezrli naši voditelji obeh strank tako čudodelno moč, zaslužijo nezaupnico vseh kmetov in obrtnikov. Priporočamo, da se popravi napaka pri prvi priliki, kajti boljše kesneje, kakor nikdar. Ustreženo bode kmetu, obrtniku in tudi učitelju. Po shodu kranjskega učiteljstva v Ljubljani je povedal blizu take bedarije tudi dr. Šusteršič, samo da je šel za korak dalje nego naš župan Vidmar, rekoč, da za ljudsko šolstvo na Kranjskem naj bi prostovoljno doprinašali mogotci in višji uradniki od svojih dohodkov. Naš župan pa je zamolčal konkretni predlog, kako priti do dohodkov za ljud-sko-šolske potrebščine. Ne rečemo, da bi Ona glava ne zadela kaj pametnega, saj tudi slepa kura najde kakšenkrat zrno. Našim poslancem, ki so Bi belili glave s tem vprašanjem zastonj, priporočamo, naj se obrnejo do g. Vidmarja, da jim razodene svojo modrost. Stavimo vse svoje uboštvo, da Vidmar ne bode priporočal doklad na obstoječe davke, ampak varujoč preobložene kmete in obrtnike, bode predlagal povsem kaj novega in sicer, ako ne davek na »lufc«, ki je še brez davka, pač pa davek na kvartače. Trditev v izjavi, da Vidmar ni dovršil niti ljudske šole, proglaša za laž. Vračamo mu jo nedotaknjeno; opazujemo pa, da modri župan niti pojma nima o ljudski šoli, ako meni, da njegove študije dosezajo Ijudsko-šolsko izobrazbo. Odbor ajdovske podružnice si je nakopal s svojo izjavo ne le famozno Vidmarjevo protiizjavo, ampak, čujte, 0 pravem času. Spisal Nemi rov i Č. Došel je čas, da se napravi konec tem večnim mukam. Nikakega vzroka ni imel karati jo, toda med njima — to sta oba dobro vedela — ni bilo doslej nič skupnega. Težko si je bilo misliti protivnejša značaja. Kakor v malenkostih, istotako sta bila tudi v važnejših stvareh vedno različnih mnenj. On je ljubil življenje z vsem njegovim sijajem, šumom, živahnostjo. Da se mu je bilo vedno vrteti v orkanu, a da niti sam ne ve, kam drvi z besnimi udarci, burnim tuljenjem, s silovitim viharjem. A ona — ona se je nalik kamenici oprijela svoje školjke in nič drugega. Drug drugemu sta bila na poti. Celo življenje jima je bilo otrovano. Večno karanje, sumnje, ljubosumnost z ene strani, a z druge nezadovoljnost, netaktno in nepravično ponašanje, in poleg tega še ta vsakdanja, podla laž, ko je bilo treba na vsak način izogniti se scenam. Prihajajo pozno domov, je znal, da ona ne spava in da ga čaka objokana, utrujena, skru- šena. Ko je odhajal v svojo sobo, da d:-*la, mu*je bila daša nepokojna. Ako je morala žena mimo njega iti, — je celo v tem tihem kretu slutil ukor, a gluha zloba se mu je dvigala kot opojna megla v prsih, temnila mu misli, zastirala vse — in on je popuščal pričeto delo, pa odhajal od doma . . . Hvala Bogu . . . Zdaj je vsemu konec in za vedno. Došel je čas, da se na vsak način razideta. Niti pojmil ni, kako da sta se tako brzo sporazumela. Ona je plakala, a odgovarjala ni ničesar. On jo je ostavil sklonjene glave, — žena ga ni niti pogledala. »Delaj, kar hočeš, Bog naj te spremlja! Bodi 3rečen, ako moreš! . . . Druzega niti ni potreboval. Gledal je samo, da ne pogleda na stran, odkoder ga je iz dna velikega, temnega naslonjača, nabravši svoje belkaste obrvice, spremljal z upornim pogledom kodro-lašček — njihovo dete. Samo ko se je njega spomnil »oslobojeni suženj«, kot se je sam nazival, tedaj ga je zabolelo srce. Slutil je v tej skuštrani glavici otožno vprašanje, v tem majhnem in vznemirjenem srČecu še ne jasno, ali vendar globoko bol. No, pa ona bode gotovo dobra rnati. On jima bode dajal polovico svojega zaslužka. Preživela se bo-deta . . . nekako . . . Sedaj ga je samo ena stvar obvzela z vso divoto in radostjo; a ta je, ker je sloboden, sloboden, Bloboden! Danes si bode najel dve urejeni sobi, zvečer prenese tja, kar treba, pa bode sloboden, sloboden, sloboden! Sloboden od konopca, ki mu je v teh desetih letih gulil ušesa. Ne bo več poslušal večnega karanja, ne bode srečaval pozornega in nezaupljivega pogleda, ki mu spremlja vsako gibanje. Zdaj mu je celo ljubo to vlažno vreme, — pa ni li vsejedno, ko mu v duši sije solnce . . . Ono ga je grelo odznotraj. V gorečih strujah je plula po žilah kri, oči so gledale veselo, — a dolge meglene ulice, kot s svinčnikom narisane in trgi, ki so se gubili v somraku, so se mu zdeli tako krasni, kot jih še ni nikdar videl . . . Ah, sedaj samo da živi in da živi! Mlad je, lep, zdrav. Pa kaj hoče še več? Za vsako izgubljeno minuto prošlosti zahteva, da se mu poplača. Ah, kako je v resnici diven samski stan! Glej, odzadaj na oglu okno njihovega stanovanja. Prej je bilo njihovo, a od danes je njeno stanovanje . . . Vprav sedaj stoji ona tam. Nejasno jo razločuje skozi dvoj-nata okna. Moža spremlja z obupnim pogledom . . . »Glej, glej, golobica moja . . . Jutri bom že v drugem delu mesta . . . Morebiti se srečava kedaj, slučajno ... A tudi to kot neznanca . ..« A ona se zdaj gotovo muči . . . Tudi njemu je žal . . . To je v resnici zadnji dan, ko sta si rekla drug drugemu »ti« . . . A kako jo je nekoč ljubil! Kot živ ogenj ga je žgala njena navzočnost . . . Kako je gledal v te oči in koliko srečo je videl v njih... One so ga prevarile, kot vse v življenju. Skupna sreča je prazna domišljija. Ni je . . . In Bog ž njo. Preveč drago je plačal teh par minut sladkega užitka. Krenil je v desno ulico. Koliko je tu ljudstva — zaprlo mu je pot . . . Krik, nekakšni klici. Neko jokanje — otročje, otožno . . . Kdo si tu upa mučiti dete! Redar, od vseh za glavo višji, si dela pot in se nagiblje na nekaj malega. »Kaj se je tu dogodilo?« vpraša postaven gospod. tudi njegovo pritožbo na pristojnem mestu. Zopet misli ubrati pot v Trst v rumeno hišo, morda v družbi onih veljakov, kateri bo ga spremljali za časa deželnozborskih volitev — de-nuncirat. Svobodno! Zagovor naš bode lehak; predložiti nam bode treba le Vidmarjevo protiizjavo in vsakdo, ki trezno misli, bode kmalu spoznal, kakega kalibra je oni, ki ovekovečuje svojo rejeno osebo z ovaduštvom Lokavškega župana protiizjavo pisec se je čutil pooblaščenega zagovarjati tudi črniškega župana, katerega je omenjala ne izjava, ampak člankar »Slovenskega Naroda«. Ali nima g. Bolko boljšega zagovornika? »Škandal« imenuje Vidmar opazko v članku, da se mu očita »svobodno gibanje v kavarni pri kvartah«. Ako hoče, da mu navedemo r e 8 n i č n i h š k a n d a 1 o v, naj se še oglasi s takim izbruhom, ka-koršna je njegova protiizjava. To bodo »tutti frutti«! Hrvatje in Madjari. Ban Khuen Htdervarv vlada sedaj v imenu in smislu Madjarov na Hrvatskem z bajoneti. C. in kr. armada, ki jo na Ogrskem tako črte, je vendarle zadnje sredstvo, da se zdržuje nad Hrvati madjarska nadvlada. Brez bajonetov bi pač danes ne bilo več bana, niti njegovih oprod na hrvatskih tleh. Toda ravno to, da Madjarska ne more vladati na Hrvatskem brez bajonetov, je za Madjare pravo ubožno spričevalo. S tem si je Madjarska sama odtegnila pravna tla za svoj vpliv in za odlo-čevanje na Hrvatskem. Saj v pogodbi, s katero se je sklenila duaiistična zveza leta 1868. med Ogrsko in Hrvatsko, se je govorilo o »bratski zvezi«. A kaka bratska vez je to dandanes! To bratsko zvezo čutijo dandanes Hrvati kot sovražno tujo viado, ket barbarsko zatiranje. »Tu poglejte lopova . . . Tako jo majhen, pa že krade.« »Kdo, kaj?« »Deklica, ta mala, a kako spretno je segla z roko v žep gospodu.« »Pustite me, ata,« plakala je deklica, katero je redar že čvrsto držal za roko. »Pustite me, ata . . . Oprostite . . . Nikdar več ne bodem.« »Kako ti je ime?« vpraša oni strogo. »Evgenija!« »In mojemu malemu Evgen...« bliskne v glavo »oslobojenemu sužnju«. »Evgenija . . . ata . . . mili . . .« »Nič, nič!« — odvrne strogo lepo oblečeni gospod. Ako morajo že tako mlade zapirati, a kaj bo pozneje! Vodi jo!« »Imaš li cčeta?« »Nimam« »Je li umrl?« »Ne vem . . . Ostavil me je z mamo pred mnogimi leti ... S početka je nama pomagal ... A potem je naju pozabil. — Gladni sva . . . A mama že drugi teden brez dela...« »No, dobro — idimo, idimo!« »Ata . . ., dragi . . . oprosti . . .« In poklekala je predenj očito v smrtnem strahu . . . A vse bi Hrvati ie laglje prena-Sali, kakor pa brutalnost, aroganoo in skrajno krivičnost vladujočega bana. Vlada dobro Te za vse te krivice, tudi ve, da bo nemirov takoj konec, ako se nepriljubljeni ban odstrani. Tega pa ne stori, temuč je zasedla rajši celo dežel) z vojaštvom, napolnila vse jede, pustila razburjenje prikipeti do vrhunca, tako da ne je bati, da bo prej počilo na Hrvatskem, kakor v — Macedoniji, le ljudski volji noče ugoditi, tega tirana noče odstraniti. Ko so se razpravljali v ogrski zbornici hrvatski dogodki, navajali so se vsakovrstni vzroki, tudi mad-jaroni, ki zastopajo Hrvate v sk up nem zboru v Budimpešti, so povedali svoje vzroke, le banovega imena ni upal nihče izgovoriti. Mad jari ne, ker je ban njihov mož, ki ima natanko začrtani delokrog za razjedajoče politiko na Hrvatskem, madjaroni pa zato ne, ker se boje njegove maščevalnosti. A ime Khuen Hedervarv je bilo vsem v mislih. Precej cinizma so imeli ti ljudski zastopniki, da so kar po vrsti zatrjevali, da ni na Hrvatskem nič resnega, nič opasnega. Mar kliče ban cele garnizije vojakov na Hrvat sko v svojo zabavo? Ali se nagle sodbe proglašajo zaradi nič in za nič? Madjari z banom in vsemi madjaroni so si dobro v svesti velike resnobe, le odgovornosti nočejo prevzeti. Najbolj jih peče, da danes simpatizujejo vsi pošteni narodi s Hrvati, kakor so 'simpatizovali svoj čas z Buri. Celo nemško časopisje, razun židovskega in male nemško-nacionalne klike, piše v prilog Hrvatom ter obsoja tiranstvo bana Khu-ena in nasilni madjarski vladni sistem. Nemci so se pač na svojih rojakih na Sedmograškem prepričali, kaka usoda je živeti narodu pod madjarsko vlado. Nemci v Slavoniji so dejansko pokazali, da črte ravno-tako madjarsko nadvlado , kakor Hrvatje. In to bi vendar moralo odpreti oči tudi vladi, da bi sprevidela, da je boj Hrvatov boj skrajno zatiranih, do nasilja obupanih. Dogodki na Balkanu. Vsa turška vojna operacija se zbira proti mestu Peču (Ipek). Maršal Rušdi paša se bliža s svojo armado od Djakove, Nasir paša pa od Mitrovice. Nad mestom se hoče izvesti pravcato obleganje. Toda gotovo je, da turške čete ne bodo dobile v mestu albanskih od-ličnjakov, ki delajo opozicijo reformam. Ti so že davno odrinili v gore, kamor jim ne more nobena vojska slediti. Peč ima 11000 prebivalcev ter je z visokimi planinami zavarovano mesto. Nele v mestu, temuč tudi sosednji kraji Gusinje, Plava, Berane so albanska gnezda, »Načelnik bo že spoznal . . Ali te oprosti, ali ne . . .« »Evo, prijatelj, moja karta!« In žrtev neuspelega zločinstva, solidni, prekrasno oblečeni gospod jo da redarju. »Žrtev«, — toda kdo je bil tu žrtev — je videl Bog v nebesih. »Oalobojenemu sužnju« se je zazdelo, kot da ga je kdo sunil v prsi . . . »Kaj je to?« Kot prikovan je stal na mestu.. V ušesih mu je zvenčalo: »Oče nas je ostavil pred mnogimi leti. S početka pomagal ... a potem . . .« In glej, prav tako kot njegovo detešče ... Evgenija jej ime . . . V glavi mu je bučalo, a v sencih vtripalo. »Moj Bog, kakov lopov sem!« krikne na ves glas. Obrne se in brzo, brzo hiti nazaj .. . Ulice bo ostale za njim. Tu vhod. Hitreje, hitreje . . . Saj tam trpe ... In malo srčece se zvija od boli, a plave očice plakajo. Pozvoni krčevito naglo . . . Malo da ni podrl sobarice . . . Poleti k ženi . . . Ona je ležala na divanu, stokajoč . . . »Saša . . . draga . . . oprosti ! . . .« kjer je dosedaj vladala popolna, neodvisnost. Albanci v teb gorskih j»o-krajinah niso hoteli fcriznati nikakih turških zakonov: dajali nisp niti davkov niti vojaštva. In le za ie" nezakonite privilegije se bore Albanci, ne pa proti splošnim reformam. Brigadni general in poveljnik v Peču je postal polkovnik Agliah Beg. Turke čaka naporno delo, a končno bodo dosegli le navidezno svoj namen; kakor hitro bodo namreč turške čete odrinile, vrnejo se s planin uporni Albanoi, in stvar bo pri starem. — Ruska vlada napeto zasleduje vse dogodke na Balkanu, vendar je mnenja, da se bo Turški posrečilo urediti razmere. Zato tudi ni poslala svojih ladij v Solunj. Tudi Bolgarska se mora pridružiti ruskemu postopanju. Grof Lambsdorff je izjavil napram nekemu diplomatu, daje trdno uverjen, da balkanske zmešnjave ne bodo provzroČile vmešavanje evropskih velesil. V Italiji so drugačnega mnenja ter vztrajno pletejo mrežo za vsakojako zavzetje Albanije. Oficiojozni italijanski listi neprestano pišejo, da ima Avstrija namero, Albanijo zasesti. Na ta način se dela javno mnenje, da se mora tudi Italija brigati za svoje interese. In tega mnenja je celo vlada, ki ga tudi ne prikriva. Politične vesti. — Gospodarsko posvetovanje. V nedeljo se je otvoril na Dunaju takozvani gospodarski teden, ker se bo vršilo celi teden posvetovanje o raznih panogah gospodarstva. Konferenc se udeležujejo skoraj vsi ministri in zastopniki vseh kro-novin. — Trgovinske in carinske pogodbe, kakor tudi carinski tarif bodo odseki rešili v juniju. Z ozirom na odpoved trgovinske pogodbe Italiji bo trajalo zaBedanje parlamenta v pozno poletje ter se bo v jeseni zo pet kmalu začelo. — Položaj na Ogrskem. Cesar je sprejel predsednika grofa Appo-nvja v dolgi avdijenci ter si dal natančno poročati o političnem polo žaju. Z avdijenco se je hotelo dokazati, da se Apponvi pri dvornem plesu ni namenoma ignoriral. Grof Apponvi je rekel cesarju, da bo od ložil predsedstvo, kakor hitro bodo zavladale v parlamentu mirne in redne razmere. Med Szellom in Apponvjem pa še vedno vlada prikrita napetost. Najbolj je vlada zamerila Apponvju, ker je govoril nedavno na kongresu v Budimpešti v prilog Macedoncem in Armencem. Zaradi tega govora se je vlada pri turškem generalnem konzulu pismeno opravičila. — Ministrska kriza na Bolgarskem. Knez Ferdinand je poveril s sestavo novega ministrstva generala Petrova, ki velja za Stambulo-vega pristaša ter odobruje tudi Stam-bulove nazore glede Macedonije: Administrativna avtonomija v Macedoniji je še za dolgo časa nemogoča. — Pravni nazori španskega kralja. Vodja republikanske stranke in bivši predsednik španske republike, Salmeron, je bil v Madridu po sijajni volilni zmagi v Barceloni navdušeno sprejet. Ko je S i l v e 1 a to poročal kralju, je bil mladi kralj zelo vznemirjen ter je rekel: »Ali pa bi se ne moglo tega gospoda Salmerona vtakniti v ječo ali vsaj poslati v pregnanstvo ?« — »Za to bi moral biti kak vzrok«, je odgovoril Silvela. — »Toda pozabiti se vendar ne sme, da je moč čednost,« je odvrnil kralj. — »Pamet je tudi čednost, veličanstvo«, je zavrnil kralja Silvela. — Boji v Maroku. Šerifove čete so naskočile mesto Tazza, ga zavzele, oropale in zažgale. Ubitih je bilo mnogo oseb. — Pretepi v cerkvah. V cerkvi Belleville v Parizu je prišlo do pretepov med »katoliškimi mladeniči« in svobodnjaki. Deset oseb je bilo ranjenih. Tudi pri izhodu cerkve Notre Dame so se vršili hudi pretepi. Katoliški uzori. (Dati*.) cerkvijo drži, in aatramovati vsakega kdor i njo ne dr*?, je usoda Henrika IV. Zgodovina je dognala, da je bil Henrik IV. čist in pošten zna čaj, ki Je iz najboljših namenov branil pravice krone in države proti pa peški pohlepnosti in vladoželjnoati. A kaj vidimo? Cerkveni pisa telji so ga proglašali za najpodlejše bitje, poveličevali pa njegovega nasprotnika, protikralja Rudolfa. Po steni Henrik jim je bil nepošten človek, krivoprisežnik Rudolf pa uzor moža. Henriku so blagoslovljeni zgo dovinarji podtikali najhujše grdobije, da bi ga pred ljudmi ponižali in osramotili. Tako so ti cerkveni možje poročali, da je Henrik svojo lastno ženo hotel zapeljati v zakonolomstvo, da bi se mogel od nje ločiti, in da je svojo lastno sestro, opatinjo Ade lajdo v Kvedlinburgu, lastnoročno držal, da bi jo mogel njegov najet nik onečastiti. Takisto so delali cerkveni možje tudi z vsemi Henriko-vimi pristaši in očitno razglašali, da so vsi ničvredni ljudje in da je vsak toliko bolj ničvreden, kolikor trdnejše je držal svojo besedo, da bo cesarju zvest. Kakor znano je duhovščina naščuvala proti Henriku IV. njegova lastna sinova Konrada in Henrika. »Spoštuj očeta in mater . . . .« pravi božja zapoved. Duhovniki so naščuvali sinova proti očetu in je ta izdajalca lastnega očeta proglašala še za uzorec krščanskih sinov! Ko se je za časa Friderika II. obnovil boj med cesarstvom in pa-peštvom in postal ravno tako srdit in strasten, kakor za časa Henrika IV., posegli so cerkveni znanstveniki zopet po njim tako priljubljenem orožju: obrekovanju in zasramo-vanju. Papeža Gregor IX. in Inocen-cij IV. sta o cesarju razširjala vsakovrstne laži, in duhovniška hudob nost je te laži poveličevala in jih razširjala. Kako se je delalo, se vidi iz placentinskih anai, ki popisujejo ceearja popolnoma po izgledu, ki g* je dal papež Gregor IX. v bulli z dne 21. junija 1239. Cesar se predstavlja kot brezbožen hudoben in zavržen človek, ki je udan proti naravnim grdobijam in nima drugega namena, kakor uničiti cerkev in opustošiti Italijo. Še podlejše je obreko-val cesarja životopisec papeža Ino-cencija IV. minorit Nikolaj de Curbio Pri tem popisu se je držal obreko vanj in laži, ki jih je nagomiiil papež Gregor IX. v svojih builah z 20 marca, 7. aprila, in 21. junija 1239, ter papež Inocencij IV. na koncilu v Lyonu L 1245 Cesarja se dolži, da je moril duhovnike, da je razdiral cerkve, da je iz altarjev na-pravl]al stranišča, cerkve pa spre minjal v bordele. Ča se hoče strašansko podlost teh obrekovanj prav spoznati, se mora upoštevati, da je prav ta cesar izdal grozovito krute zakone proti krivoverstvu, vsled katerih zakonov je bilo na tisoče ljudi umorjenih ali sežganih zaradi krivo-verstva. V praktični politiki se je rimska cerkev vedno držala načela, da je vsak Človek ničvrednež, kdor ni tudi v posvetnih zadevah cerkvi pokoren, pa bodi ta človek še tako po šten. Kakor smo videli, se je tega nad vse podlega načela držalo tudi cerkveno zgodovinopisje. Častikraja vedno in povsod! (Dalje prih) Nekaj o Sokolovih izletih. V zadnjem času sc zlasti med slovensko mladino mnogo govori o kulturnem delovanju „med ljudstvom". Posebno zrelejše dijaštvo se med šolskim letom pripravlja, da gre med počitnicami med ljudstvo, med narod slovenski. Tudi ljubljanski „ Sokola prireja že mnogo let nekake pohode med ljudstvo s tem, da prireja svojim članom nedeljske peš-izlete na deželo, v zadnjem času posebno v ljubljansko okolico. Dvojno dobro je združeno s temi izleti. Prvič nudijo isti udeležnikom telesnega in duševnega razvedrila v prosti naravi in prijetni družbi med brati. Drugič pa nastopa Sokol na teh izletih kot nositelj svoje ideje, s katero hoče prepojiti srce in razum vsacega Slovenca, Ljudstvo naše spoznava tu Sokola, Sokolom pa se nudi prilika spoznavati ljudstvo, našo lepo zemljo in navdušenost naroda za vse lepo, dobro in zdravo. Krasno je opazovati naše ljudstvo v navdušenosti, s katero pozdravlja Sokola povsodi, kamor prikorakajo njegove vrste. Za hip pozabi svoj jarem, ki ga tlači k tlom, pozabi svoje skrbi in nadloge in udaja se zdravemu in krepkemu čutu, ki sc gotovo vzbudi v njem pri pogledu na vrste krepkih in zdravih mladeničev, ki prikorakajo po- nosne medenj v rdečih srajcah in veselimi obrazi. - Ti pohodi med ljudstvo se mi zde vehjce važnosti i za Člane Sokola same i za narod. Po mojem mnenja naj bi skušal Sokol vzbujati med narodom zanimanje za svojo idejo š tem, da pomnoži kolikor mogoče te svoje izlete in da se ozira pri teh izletih zlasti na kraje, v katere hoče poleteti in zasejati v srcu naroda seme svoje ideje. To pa bi se doseglo, mislim, najlažje s tem, da bi se uvedla na teh izletih kratka predavanja, s katerimi naj bi se vzbujalo v ljudstvu zanimanje za idejo sokolsko in mu objednem isto tolmačilo. Tako bi se dalo delati z besedo, kateri naj bi se pridružilo dejanje. Poslednje pa zopet s tem, da bi se prirejale lahke javne telovadbe na prostem. To bi koristilo izletnikom samim in gledalcem. Poslednji bi se seznanjali z delom, kateremu žrtvuje Sokol največ moči in pozornosti. Na ta način bi se dalo družiti na izletih koristno s prijetnim. Ideja sokolska druži vendar v sebi namen, da vzgoji kolikor mogoče veliko število telesno in duševno močnih in zdravih ljudi, ki bodo delovali vedno po svojih močeh in zmožnostih, da se dvigne narod iz blatnih nižav v jasne višave svobode. Za temi cilji naj bi stremel vsak Član in vsak naj bi skušal iste doseči ter realizovati na sebi idejo sokolsko s tem ravno, da prepoji v prvi vrsti sebe, potem pa druge z zdravimi in krepkimi mislimi. Zato ravno bi bilo želeti, da se udeležuje teh izletov kar največ članov Sokola. Delati pa je potreba povsodi prav tako v telovadnici kakor na izletih. Vztrajno delo, neugasljiva energija in trdna organizacija, to so prvi pogoji k razvitku Sokolstva, kar dokazuje v svojih Člankih „Sokolska ideja in Slovenci" podstarosta ljubljanskega Sokola. I—n. Dnevne vesti. V Ljubljani. 19 maja. — Slovenci za Hrvate. Pro testni shod, na katerem bodo ljub lsanskt Slovrnci zavzeli stališče napram zadnjim dogodkom na Hrvatskem, se bo vršil prihodnjo nedeljo, dne 24 t. m, v veliki dvorani tukajšnjega »Mestnega dom a«. — Klerikalna iurnparija. »Slovenec«, ki je trdil, da so pripad niki slovenske inteligence v Ljubljani prispevali za t u r n e r s k o slav-nost. ni nt o g e 1 niti enega sa m e g a imena navesti; vzlic temu jasnemu dokazu, da je škofov list lagal, ni še tega kons ta iral ne eden izmed onih listov, ki so dotično notico po »Slo vencu« posneli. Beležimo to, da se ne pozabi! — Nemakutarjenje v škofiji« Pod naslovom „Stolna cerkev" v sobotnem „Narodu" piše nekdo, da je pravi škandal, da pusti naš „narodni" škof, da so pri šmarnicah v tej cerkvi nemške propovedi in nemške litaaije. V dotični notici se nadalje vpraša, če hoče s tem ljubljanski škof pokazati prvenstvo nemščine na Kranjskem, ali samo, da je nemščina bolj nobel kakor slovenščina. Na to odgovarjamo, da je ljubljanski škof vnet zagovornik prvenstva nemščine na Kranjskem, ker bi se sicer njegovi uradniki ne predrznih na slovenske vloge e. kr. uradov odgovarjati v nemškem jeziku! Ako je kdo v dvomu, naj se obrne na prečastitega g. dr. I. Kula-vica, „dompropsta" v Ljubljani, kateri bo natančno vedel povedati, kaksui nazori vladajo glede slovenščine v ljubljanski škoriji. Ta gospod ali ne razume slovenski, ali je nemčur, ali pa mu je slovenski jezik „pregmejn", da bi odgovarjal na slovenske vloge v slovenskem jeziku. Žalostno bi bilo za slovenski narod, ako bi zaupal takim narodnjakom. — Občinski svet tržaški je imel sinoči sejo, v kateri je dr. Veneoian predlagal protest proti dogodkom v llnomostu, Ceš, da so ti dogodki izbruh narodne netoierant nosti in zahteval italijansko vseuči lišče v Trstu. Dr. Rybaf se je pri družil obsodbi glede postopanja nemških dijakov v Inomostu in rekel, da bi slovenski obč. svetniki glaso vali tudi za italijansko univerzo v Trstu ko bi Italijani priznali Sloven cem pravico ne do univerze, nego do ljudske dole. — V tej seji so bile odobrene zadnje volitve. Proti istim Jo bilo podanih nekaj ugovoroV. Pri dotični debati je dtr. S1 a v i k povdar-jal, da so se pri tsh volitvah zgodil« različno noaakonitotti ter naznani], da pojdo radi teh nezakonitosti pri. tožba na upravno sodišče. — Dogodki v Škofiji trla. čko-koper»ki. Iz Grožnjam pišejo »Naši Slogi«: »Že je minulo 6 mesecev, odkar smo izročili presv škofu prošnjo, da nam povrne naše pravice v cerkvi z ozirom na naš jezik, in on nam je že tedaj obljubljal svojo pomoč. Ali na žalost svojo vidimo, da tudi škofje ne držijo nič več do svoje besede! Rečeno nam je bilo sicer od strani škofijskega ordinarijata, da je dobil naš župnik naloge in dekrete — ali on mara za to kakor za lanski sneg. On gre dalje svojim potom, ne oziraje se na naše prošnje, ne na škofove dekrete. Tu. kajšnji liberalci se hvalijo, da je žup. nik dobil nalog, ali on da ne stori tega, tudi če se škof na glavo postavi. Od koga da so Italijani izvedeli to, tega ni težko uganiti. V velikem tednu sta A. S. in M. G. ko-lovratila po naših selih, nabiraje podpise in križe. A govorila sta kmetom, da nabirata podpise za prošnjo, naj bi župnik Vaselli še nadalje ostal v Grožujanu, v resnici pa je bila to prošnja, da se hrvatska prop ved popolnoma odpravi iz naše cerkve. Našli so nekaj neumnih in neukih kmetov, ki so pod križali to prošnjor*ki) je menda odpotovala v Trst. To je prosta goljufija, radi katere naj bi sle parja izročili sodišču! Škofijski ordinarijat sam bi mleral uvesti pi iskavo. P. S. Poante smo doznali, da je rekel g. župnik, da se niti krščanski nauk za otroke v cerkvi ne bo več poučeval v našem jeziku in da bi on raje odstopil, nego da bi pro-povedoval v našem jeziku. Da li je to res — o tem naj poizvedujejo gospodje na ordinarijatu « »Za Ricma Rodik!« Pod tem nasiovom nam pišejo, da je nedavno umrl v Rodiku c. kr. gozdar. Naš dopisnik naglasa, da g. župnik v Rodiku ni hotel \ kopati pokojnika, ali ne pripovedu i nič o vzrokih temu! Pač pa nagla da je pokojnega gozdarja pokopal župan rediski. Ker nimamo nikakih drugih obvestil o tem slučaju, se m ramo tudi vzdržati vsake sodbe. — Poštne vesti. Premeščeni so: poštni praktikant Josip Rzechak in pomožni uradnik Matija Meden iz Trsta v Ljubljano, poštna uradnica Marija Coelig iz Ilirske Bistrice v Kočevje, in poštna uradnica Gabrijela Unterrainer iz Kočevja v II. Bistrico. Ekspedit rica Matilda Dovžan v Trojanah je postala ekspedijentinja na Razdrtem, ekspeditorica Mar. Govekar v Oplotnici pa ekspedijentinja na Igu. Za poštno ekspedijentinjo v Št. Rupert pride Marija Vrtovec od Sv. Križa pri Trstu. — Umrl je v Mengšu v starosti 62 let g. Mihael Stare, inžener in grajščak. N. v m. p.! — Uradniško stavbno društvo v Ljubljani ima občn: zbor dne 20. maja t. 1. ob 8. uri zvečer v restavraciji »Kantini« l dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika I občnega zbora. 2. Poročilo ravna teljstva o dosedanjem delovanju: t» o članstvu, b) o prenaredbi pravi) c) o stavbnih tipah in cenah, d) o stavbnih prostorih, e) o finančnem programu. 3 Volitev. 4 Slučajnosti Oglasila za pristop v društvo spreje majo se vsaki čas v pisarni Gospo ske ulice št. 7. Pristop k občnemu zboru ima vsakdo. Pravica do glasovanja je odvisna od vplačane vstopnine. Na občni zbor naj bi gg člani prišli kar mogoče mnogošte vilno, da bi odboru dali potrebna navodila in bi moglo to hvalevredno društvo začeti z delom. Pri ti pri liki bodi omenjeno, da je izmed 14 parcel, ki ao od bivšega Delcottovega posestva na prodaj, že 7 parcel prodanih. Kdor se zanima za stvar, dobi brezplačno vsa pojasnila v posredovalnici za realitete J N. Plautza na Rimski cesti št. 24, ki tudi pri nakupu posreduje. V Ljubljani so uradniškem stanu primerna stanovanja tako draga, da bode posameznikom pridati k sedanji letni stanarini le neznatno svoto za odplačevanje anuitet; za to žrtev pa bode imel zado- S2enie, da si v doslednem easu pridobi zase in sa svojce lastni dom, fgrajen do zahtevah zdravstvenih ozirov in modernega okusa. Na dnevnem redu so važna in poučna poročila o dosedanjem pripravljalnem delovanja ravnateljstva. Iz teh poročil in predloženega gradiva bode vsakemu posamezniku dana prilika, si napravi po svojih razmerah natančno sliko, če in kako mu je mogoče priti do stavbe. Novi člani se sprejemajo proti vstopnini 20 K v pisarni Gosposke ulice št 7 in na občnem zboru pri ravnateljstvu. — Slovensko planinsko društvo. Opozarjamo na občni gbor tega društva, ki se vrši jutri, v sredo, dne 20 t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji »Narodnega doma«. — Deklamatorski večer. Gospa Matilda Teorodović, znana hr vatska deklamatorka in tragedkinja priredi v soboto zvečer ob 9 uri v areni »Narodnega doma« deklamatorski večer, čegar 1 4 čistega dobička je namenjen za družbo sv. Cirila in Metoda. * — Kipi odličnih Slovencev- G. Jernej B a h o v e c nam naznanja, da so ravnokar došli povečani kipi (25 cm) Vodnik, Slomšek in Levstik. Cena 3 krone. K08.-herc. žel. pos. 1902 4°/0 CeSka dež. banka k. o. 4°/ 2 o 4I/,°/0 zast. pis. gal. d. hip. b. 4V/o Pest. kom. k. o. z 10°/0 pr..... 4Vi°/o zast- Pis- Inner8t- nr-•»/«•/• n » ogr- centr. deželne hranilnice 4Vi°/o za8t- Pis- °Sr- hiP- b-41/8°/o obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . 4V»°/o „ Cefike ind. banke 4°/0 prior. Trst-PoreC lok. zel. 4°/0 n dolenjskih železnic 8°/o » juž. žel. kup. V, Vi 4'/i°/o av. pos. za žel. p. o. Srečfee. Srečke od leta 1854 . . . „ „ 1860% . . i« ii 1864 . • tizske...... zemlj. kred. I. emisije 11 m 1» ogrske hip. banke . srbske a frs. 100'— turske..... srečke . . Don ar 100 6B 100 45 101 10 121 25 99 50 121*60 9975 100 — 100— 10110 9960 99 60 101 25 1G750 10125 ii •i 100 80 100 - 100-— 100 — 98 50 99*0 310 75 101- 171 — 183 25 249 — 157 — 27675 274—1 256 — 89 50| 118 76i 18 75 438 — 84 25 74 — 69 — 54 90 27"— 68-75-441 — Blago 100 85 100 65 101-30 121 45 99.70 12180 102 — 100 60 100i>0 102 25 108 50 10225 51 50 682-— 1649 —I 1659 — 669-75 67075 Basilika Kreditne , ... InomoSke B . . . Krakovske „ ... Ljubljanske „ . . . Avstr. rud. križa , ... Ogr. If N „ . . Rudolf o ve „ ... Salcburske „ Dunajske kom. „ Delnice. Južne železnice" . . . Državne železnice . . . Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Dgrake B a Živnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpir.ske montan .... Praske želez. ind. dr. . . Eima-Muranyi.....j 477*50 Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . || Taltite.J C. kr. cekin , . 20 franki . . . 20 marke . . . Sovereigns . . Marke .... Laški bankovci, Rublji .... Žitne cene v Budimpešti. dne 19. maja 1903. Ttrmln, Petnica za maj i oktober maj . maj . julij . oktober 101-50 100 85 101 — 101 — 99 75 31275 102 — 181 — 18525 250 50 158 — 28075 277 — 259 — 9160 119 75 19-75 441 — 88 25 78— 73 — 55-90 28 — 72 — IT— 445 — 5250 683-— 732 — 252-—! 676-388-60 '1690 — 1699 — 47850 385—1 348—I 153 — 733 — 253*— 680 — 389*50 390-— 349 — 161 — 11*31 19-061 2341 23-94J 117 07 9515 253 50 11-36 1909 23 59 24 — 11725 9535 254-50 Rž Koruza ii Oves za 50 kg h BO „ h BO „ n BO „ n BO „ .. 60 . 744 746 6 48 644 644 550 £ rek 11 v. 272 vinarja višji. Zahvala. Slavna posojilnica v Radovljici podarila je tukajšnjemu gasilnemu draštvu znesek 30 K, za kar srčna zahvala. Radovljica, dne 16. maja 1903. Pavel liri Nt a n (1334) t. č. načelnik Kdor svoj želodec ljubi stori dobro, ako pije zjutraj na tešče kozarec pogrete .rogaške slatine' (Stvria . — Redno uživanje rogaške slatine vzbuja slast do jedi in pospešuje tek ter prebavo. Umrli so v Ljubljani: Dne 15. maja: Leopoldina Dernjač, delavka. 45 let, Ulice na Grad št. 4, jetika. Dne 16. maja: Marija Meglic, zaseb nica, 64 let, Židovske ulice št. 5, Bronchitis. — Gabrijela Zupan, črevljarjeva hči, 13 mes., Turjaški trg št. 1, Hvdrocephalus chron. Dne 17. maja: Dr. Rupert Bežek, c. kr. notar, 45 let, Vegove ulice št. 2, Coma dia-beticum. — Josip Galle, knjigovodja, 61 let, Dunajska cesta št. 23, vodenica. — Fran Breitenfellner, prisiljenec, 26 let, Poljanski nasip št. 56, Pneumonia. V deželni bolnici: Dne 12. maja: Peter Culetto, delavec, 45 let, Fractura complicata. — Marija Bešter, kajžarjeva žena, 42 let, Ruptura uteri complic Pentonitis. Dne 16. maja: Fran Mrak, mlinar, 37 let, Endocanlitis chron. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 806*2. Srednji zračni tlak 736*0 mm. i Čas g .opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v PC. Ve tro vi 'Nebo 18. 19. 9. zv. 7. zj. 2. pop. 735 5 7345 733 5 8-3 74 155 si. vzhod si. zahod ar. jvzhod del. o blag. oblačno del. jasno Angeijnovo milo Jttarzeljsko (belo) milo. z znamko (972—13) sta najbolj koristni stedilni mili za hišno rabo! -. - -—---------------- Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah. Tovarna mila Pavel Seemann Ljubljana. %iut Nlnre, poroj. Uran, javlja v svojem in v imenu ostalih sorodnikov prežalostno vest o smrti svojega iskreno ljubljenega soproga, gospoda (1382) Mihaela Stare-ta inženirja In posestnika ki je po dolgem, jako hudem trpljenju, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, preminul dne 18. maja ob 4. uri popoludne v 62. letu svoje dobe, Zemeljski ostanki predragega rajnika se bodo v sredo, 20. maja, ob pol 4. uri popoludne prenesli od hiše žalosti, Veliki Mengeš št. 22, na pokopahšte v Mengšu in ondi v družbinskem grobu položili k zadnjemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi v Mengšu. Dragega rajnika priporočamo v molitev in blag spomin! Mengeš, dne" 18. maja 1903. Alojzij Luznik na Vrhniki pri Ljubljani preskrbuje dobre harmonije domačega in amerikanskoga sestava, kakor tudi -g I a m o v i rje. planine in pii-mliie »troje. — Daje se tudi na obroke. I Ceniki na zahtevanje 2 brezplačno. 1294 Predno drugod kupite olje, poskusite prej sve-tovnoznano tvrdko: „Miissian-AnBrican ii Ta družba razpošilja: Olje za parne cilindre za prevroč sopar, kakor tudi olje za stroje in vretena. Naša olj« sd čudovito cena ter se z njimi mnogo več prihrani, kakor pa z drugimi fabrikati te vrste, in so priznano najboljša olja sedanjosti. Popolna priznanja iz vse Evrope so na razpolago. (693—11) Mihael Kastner v Ljubljani. —■*-• Jtieblovano — m«5«cne jebo s posebnim uhodom odda se takoj. (1333—2) Zatiške ulice št. 1, I. nadstr. desno. Knjigovodkinja (začetnica) vešča eno- in dvostavnega knjigovodstva, slovenske in nemške stenografije, s krasno pisavo, is6e Službe. (1329—3) Ponudbe pod Knjigovodkinja'1 se prosijo na upravništvo „S1. Naroda". Ođ.d.a se na Dunajski cesti št, 32 stanovanje s <4 sobami in pritiklinami za mesec avgust. (1371—i) Dobra gostilniška kuharica sprejme se takoj za večjo restavracijo v Ljubljani. Plača 70 kron na mesec in tudi več ter vse prosto. Vpraša se v mestni posredovalnici za delo in službe v Ljubljani, Mestni trg. (1369-1) P /ilef^sandrov «$mi in romance Elegantno opremljena knjiga S portretom in autografom pesnica in uvodom ij peresa dr. Jvana Prijatelja. Cena : Ukusno broš. Jf 3'50, po pošti jf 3'7Q, v izvirni platneni ve$bi Jf 5—, po pošti 5'20. Zalomil : (122) u Ljubljani. Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnico v Beljaku. £a7@dL iz* TO-s^ag^ roda. veljavei. od dne 1. maja 1903« leta. Odhod is Ljnbljane juž. kol. Traga čez Trdi. Ob 12. uri 24 m ponoč: osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost. Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri o m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeate, Ljubno, Dunaj, čes Selzthal v Solnograd, Inomost, Cez Kiein Reiliing v Šteyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, L:psko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthai, Dunaj. — Ob 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce - Bled, samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja — Ob '6. uri 06 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bre-genc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reitting v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare. Karlove vare. Prago (direktni voz 1 in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga 7 Novo mesto in v Kcćevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri n m popoludne istotako, ob 7. uri H m zvečer > Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubliauo jnž. kol. Proga is Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost (direktni vozovi 1 in II. razreda), Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago ^direktni vozovi I in II. razr), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zel! ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, St. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega. Inomosta, Franzenslesta, Pontabla. — Ob ti. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthai iz Inomosta, čez Kleia-Reifling iz Steyr, Linca, Budjevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov. Prage, Lipskega — Oh 8. un 38 m zvečer osobni vlak iz Lesce-Bied samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj. iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. url 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Iijuhljane drž. kol. v Kamnik. MeSani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika- MeSani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9 uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih. 1)) Dve kleti se oddasta. Ena klet bi bila pripravna za shrambo vina, druga ima vodovod, je jako suha in za vse porabna. Povpraša naj se pri O- Schmidt, Turjaški trg št. 1. (1373-1) Dobro obiskovana gostilna 0 na velikem trgu v Škofjiloki s prenočiščem za tujce in vsemi pripadajočimi prostori, hlevom za konie, velikim dvoriščem, kakor tudi njive in travniki se oddajo v najem na petletno dobo. (1343 2 Natančneje pri gospej Antoniji Jamar, posestnici v Škofjiloki. ?o ceni je na prodaj Ostem ung. jVtonarchie in Wort utid cela izdaja, elegantno vezana in čisto nova, dalje Brokhausov konverz. leksikon in prav dobro ohranjeno l^©Ie (bicikl). Kje? pove upravništvo „Slovenskega Naroda". (1323—3) Trgovski pomočnik sprejme se v ljubljansko špecerijsko trgovino. Zmožen mora biti sloven ekega in nemškega jezika. Ponudbe na grlavno pošto v Ljubljani pod „P. P.". (1302-3) Mladenič osemnajstih let, žeii vstopiti v službo kakemu slikarskemu mojstru. Najrajše zj risanje podob (guadrov). Ponudbe naj se poSljejo pod šifro „Klikni*", Via Hitri era. v I poMte re^lmilt*. (1337 4 Gospodična nad 4 leta v notarski pisarni službu joča, z znanjem obeh deželnih jezi kov v govoru in pisavi, želi svoje mesto spremeniti oziroma išče pri-merne službe. (1332—3) Ponudbe na upravništvo »Slov Naroda« pod ,,uradnicalr. G. PICCOLI lekarnar v Ljubljani dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža priporoča naslednje izdelke svojega keiiično-farmacevtičnega laboratorija, ki se izgotavljajo kot sicer vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in snažnostjo. I"ieeoliJrva zelocl-piin tinktura krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin. (1372—1) IMcrollJr** o xelc/nato 11110 se uporablja pri malokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspehom. Polliterska steklenica 2 K. Pift'oliJe-» I wirii|»l iz malin ali (ninurintle dajo z vodo pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pasteurizovana K 1 30 Zunanja napodila p€» poštnem f»«o>«7:-*k£| P. n. odjemalci si lahko ogledajo nas znameniti laboratorij. Trgovski pomočnik in potovalec za večjo trgovino se sprejmeta. Le v trgovini dobro izvežb naj pošljejo ponudbe na upravnic:-.-»Slov. Narodaa. (1359 3 ](rep£ajte se s ulmbaškim rc- dilnim pivom katero se dobi v Nteltlenleah pri Sdmund 3(avčič-u v Ljubljani, Prešernove ulice nasproti glavne poŠte. (11— I J^esna I Ženitna ponudba. ))/[lad trgovec v prijavnem haraju na Notranjskem, 3 dobre idočo in jalojeno špecerijsko trgovino išče tem potom gospice od 17 do 24 let staro, trgovske ijobrajeno varčno in pridno ter poštenih roditeljev. Gospice, katere imajo v esc, i do trgovsKc9a stanu niso isključene. (1338—8 Dopise s priloženo slik° Pcc „Trgovec" v sprejema ij prijaj- pet odprt za malo časa je najboljši, renomovani etablissement za opravo nevest Jldolf I5«tiratF) najled. Dunaj, ^Carialnilferstrassa št. SI v hotelu „pri Slona". Usojam si p. n. občinstvo in cenjene odjemalce zlasti opozarjati na najnovejšo in zelo bogato izber dam skega perilu. Albert Engel poslovodja« (069-2) LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" Srednja včerajšnja temperatura 104°, normale: 144°. Mokrina v 24 urah: 24 3 mm. Akcijski kapital K 1,000.000- Kupuje In prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava in ekskomptuje Oaje predujme na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in ^atTrstr-o.3e srečke proti vnovčuje zapale kupone. kurzni Izg~u."tol. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. gy Eabompt ln InkMio menic, "fcjj 0t2T Bonu« mt.ro, 11»» TtJQ Podružnica v SPLJETU. <3^5= Denarne ** lo«<* m|>rejeiuti =^^0 v tekočem računu ali na v.ožne knjižice proti ugodnim obrestim. Vlože .. denar obrestuje c d dne vloge do j.i.0 vzdiga. (2975 71 Promet s čeki in nakaznicami. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne-. 636