Poštnina plaćana v polovini. f Posamezna številka 1 mu Prašnih »mage Spet nam po jo velikonočni zvonovi. Preko vse zemlje se razliva zmagoslavna pesem. A prav letos se to slovesno, sproščeno zvonjenje pomešava z grmenjem topov, strojnic, min, z brnenjem ueroplanov, ki sipajo na zemljo smrt. Dvoje nasprotij, a živih dejstev obenem. In vendar ni vse to nič novega. Na svetu je bila še vedno krivica in sovraštvo, samopašnost posameznikov in celih narodov in je tudi danes. In vedno se je Cerkev, v imenu božjem borila zoper vse to, vedno je oznanjala ljubezen in pravico in opozarjala na tiste človekove vi-ednote, ki ne minejo in ki jih je Kristus človeštvu dal po svojem trpljenju in po svoji zmagi. Velika noč je praznik zmagoslavja Kristuso-> ega in vseh, ki so njegovi. Praznik zmage nad lažjo, nad sovraštvom, izdajstvom, krivico. In končno praznik, ko se je odrešenje svetu dovršilo. In velikonočni praznik m nikaka sentimentalnost, nekak izliv veselja nad o-življeno naravo, nad cvetjem, ki klije in nad ptički, ki se vračajo iz južnih krajev. To je praznik Kristusov in praznik Cerkve, ki v boju za Kristusova načela ni nikoli klonila in omagala. Aleluja, ki odmeva v naših srcih, naj nas napolni z novim pogumom, z novim prepričanjem o resničnosti in moči krščanske ideje, o gotovosti zmage pravice in ljubezni. Na svet je legla strupena megla uničevanja, krvoprelitja, bratomorstva. Krivice na svetu so bile malokrat tako velike kakor so danes. In malokrat so živeli ljudje, ki bi bili bolj trdno prepričani, da Boga ne potrebujejo pri vladanju sveta kakor danes. Novi ma-liki vstajajo, ne majhni leseni ali kameniti, ogromni bogovi, ki se jim klanjajo celi narodi> ki zahtevajo heka-tombe žrtev. Lahko rečemo, da je danes na vsem ogromnem svetu samo še Kristusova cerkev, ki se bori s popolno resnico, ki ima ključ do rešitve vseh ugank in problemov, ki bi znala dati vsakemu toliko, kolikor mu po božjih in človeških pravicah gre. Naj ob tem omenimo samo nekaj dejstev iz najnovejših časov. Še preden je v Evropi zadivjal val revolucije radi krivične razdelitve dobrin, je papež Leo*n XIII. svet opozoril na tiste dolžnosti, ki jih je Bog človeku dal s tem, ko mu je izročil zemljo v njegovo last. Prišla je revolucija, vsa Evropa je bila in je še v nevarnosti pred brezbožnim komunizmom. A kaj so države naredile? Večinoma so ostale za to brezbrižne v zavesti svoje moči. Šele letos je n. pr. Francija spoznala, da je komunizem sovražnik države. Papež Pij XI. je izdal okrožnico Quadragesi-mo anno in tako vsemu svetu jasno pokazal pravilno razmerje dobrin in nevarnost ter pogubo re/olucije. Isti papež je izdal ostro okrožnico proti komunizmu. Tistega papeža, ki mu niso pustili, da bi se po svojem zastopniku udeležil Versaillske konference, tistega pupeža danes prosijo, naj posreduje za mir. Med tem, ko državniki kupcu jejo z municijo, naj papež posreduje za mir. V začetku letošnjega marca je poslal I predsednik Združenih držav v Evropo \ svojega poslanca, naj v vsej Evropi I prouči stanje in pogoje za - ir, naj se I oglasi pri predstavnikih velikih držav. Ta odposlanec Welles ne gre najprej V Berlin ali v London, ne, prej se oglasi pri poglavarju katoliške cerkve v Rimu in to ne morda ker ga je pot pač tako nanesla, ne, zato ker mu da prednost. To nekalj pomeni in katoličani smo lahko na to prav iz srca ponosni. Teh par dejstev nam jasno dokazuje-da Cerkev tudi danes, ko je morda od vseh, ki s puškami hočejo svetu priboriti nekakšnih pravic, najbolj zapostavljena, da pa vendar zmaguje, kakor je zmagovala v zgodovini, kakor je zmagal Kristus, ki so ga umorili in njegov grob zapečatili. Prav nobenega vzroka nimamo, da bi letošnjo Veliko noč praznovali v malodušju, v obupu. Kristjan ne obupuje, dobro se zaveda, da peklenske sile ne bodo nikdar Cerkve premagale, da bo Cerkev v svojem boju za pravico in pravo ljubezen s Kristusovo močjo delala in tudi dosegla to. česar danes morda niti ne slutimo še ne. Razumljivo je, da se mnogi vdajajo mračnim mislim, saj ima sovražnik Kristusov silno moč, oblast in ogromna sredstva. A če ie pred 2000 leti peščica dvanajstih neukih ljudi začela napadati poganski svet in ga osvojila, potem ni prav, če smo malodušni ob letošnjem prazniku Velike noči. ko Cerkev, skrivnostno Kristusovo telo. vsemu svetu, tudi tistim, ki so izven nje. pomeni najmočnejšo duhovno velesilo sveta. Jožu Vovk: Vstajenje Bandoru dnu vstajenja nam oznanjajo. zvonovi pesem zlivajo v polje, nu bregu mlade trave se priklanjajo, gore so v venec bel vrhe ovi le. nad svetom prebujenim |X>d seboj stune. Nu glavo pisan jerbas si dekle zadene, nu belem prtu bo/je Jugnje krvavi, tam druga, tretja, glej, iz vse vasj hitijo, rožna licu v soncu jim /urijo. Bandero dan vstajenja nuni oznanja, ! z njim veter nad glavami fantov se igra, nurašča pesem, z gričev vseli pozvanja, I ves svet pozdravlja vstalog.i Bogu. Blagoslovljene, miru in zadovoljstva polne velikonočne praznike želita vsem bralcem in sotrudnikom „Goren/cau Uredništvo in uprava. Življenjska vprašanja Kranja in okolice Delavstvo v odnosu do kmeta. Pomen kranjske industrije in obrti »a kranjski okraj. Kako gleda na ta vprašanja senator g. Brodar? Ze za jubilejno številko smo na- j prosili g. senatorja Brodarja Ivana iz Hrastja, naj nam poda nekaj smernic, ki so danes za kranjski okraj aktualne. G. senator je naši prošnji ustregel z vso ljubeznivostjo, za kar se mu prav lepo zahvaljujemo. Njegove tehtne izjave, ki so bile namenjene za jubilejno številko, pa prinašamo dane«. Uredništvo. Nekaj splošnik ugotovitev Kmetje danes res napredujemo, je dejal g. senator Brodar, toda le v potrošnji, ne pa v I dobrem gospodarstvu; kajti v resnici le naza-| dujemo. To se morda na prvi pogled sl.ši ma-j lo čudno, toda če ini upoštevamo, kako malo icittu!>ilno je dane* kmetovanje, kako morajo kmečki delavci delati za mal denar, kako je to I delo malo cenjeno, kako je slabo plačano, ker donos kmetij ne zmore večjih izdatkov, kako majhna je cena poljskim in kmečkim pridelkom ter živini sploh, potem vidimo, da pomeni danes kmetovanje v primeri z drugimi bolj rentabilnimi panogami gospodarstva v resnici le nazadovanje in propadanje. Ker pu je po drugi strani splošni napredek večji, je tem ■večja tudi potrošnja, ki zadeva tudi kmečki stan. Na drugi strani pa vidimo druge stanove ki opravijo določeno delo v določenih urah in so zato delo veliko bolje plačani, kot kmet za svoje. Zato ni čudno, če ljudje s kmetij silijo v mesto, v tovarne, v pisarne in v druge poklice, ker se jim je neplačano, težko delo pri-stud lo. To je pojav, katerega bo treba rešiti s skupnimi močmi v interesu naroda in državi. Ker pa je danes splošni napredek večji koi kdajkoli, je večja tudi potrošnju, ki je zajela tudi kmečki stan. Tako kmet kot delavec imata danea veliko več prilike za potrošnjo in ta potrošnja le prav posebno škoduje delavskemu stanu, ki ima več prilike za zaslužek, pa pri tem marsikdaj ne varčuje, ne misli na starost in na brezposelnost, ampak lahkomišljeno zapravlja dovolj težko prisluženi denar. Zat> bo treba ta pojav spraviti y sklad z resničnimi potrebami tako kmeta kot delavca. RasvoJ in potrebe delavskega stanu Poudariti moramo, da delavski stan. ki prihaja in nastaja — ni še pravi delavski stan, O tri, ki se naziva proletariat. Pri večini našega delavstva še vedno vidimo povezanost /. zemljo, s katere je prišlo in izšlo. To so povečini kmečki sinovi in hčere, katerim kmetija ne more nuditi nobene bodočnosti, nobene eksistence. S higienskih, moralnih, gospodarskih in socialnih ozirov moramo pozdraviti hvalevredno dejstvo, da si naše delavstvo nu deželi zida hišice obdane z vrtičkom, du si dokupi njivico ali dve in tako ustvarja malo kmetijo, ki po-menja za skromno delavsko družino že del življenja. Človek, ki živi z naravo ima drugačno mentaliteto, zato bo tudi za druge stanove holjšc. če bo delavce prost, svoboden in bo lažje napredovnl. Delavec, ki ima hišico in malo kmetijo, bo tudi težke čase krize in brezposelnosti lažje prenesel in preživel. To je prvi in glavni raz.log, prva dobra stran tega pojava. So pu še druge dobre straiii. Druž.'na ta-ikega delavca se giblje v svežem zraku,. .Urori nfi pridejo v škodljiv stik z ulico, kot se to •dogaja v mestu, izključeni so prepiri, ki so tako pogosti med družinami, ki žive ali V delavskih kasarnah, ali v večjem strnjenem naselju. Senator g. Janez Brodar. Vse to blagodejno vpliva na mirno družinsko življenje. In končno bo delavec, ki živi tako v tesnem stiku z zemljo, čeprav ga ta ne štore rediti in mu dajati zaslužka da ga more iskali v tovarni, in ki ima hišico in kako njivico, ostal zvest svoji rodni grudi in ne bo begal po širnem svetu, kot se to dogaja pri premro-gih naših mladih ljudeh, ki se potem v iskanju zuslužka izgube narodno in versko. Kranjski lokraj je v stanovskem, pogledu zelo pisan in pester. Med raznimi stanovi pre vladuje danes delavec, ki se v veliki meri re-krutira iz naših kmečkih hiš in posestev, iz kmečkih vrst. Zato bi bilo le želeti, da bi vsak delavec toliko napredoval, da bi imel svojo hišico, kravico in par prašičkov. Delavstvo, katero peš ali s kolesom prihaja vsak dan v kranjske tovarne tudi iz 2 do 3 ure oddaljenih vasi, je izpostav]jeno vremenskim neprilikam, kar je v škodo delavstva samega, v škodo njegovega zdravja in obstoja, v škodo industrije, ker utrujen delavec ali delavka ne moreta po tako naporni poti opraviti uspešno tistega dela, kot človek, ki je spočit; v škodo pa tudi vsega naroda, ki s tem izgublja na svoji organski' odpornosti, na svoji narodni rasti. Zato je neobhodno potrebno, da se čirnpreje urede prometne zveze okoliških vasi in krajev s Kranjem; urede pu naj se tako, da bo delavstvo rudi od daleč lahko brez večjih težav prišlo v Kranj. (Kako potreben bi bil ta korak, je dovolj jasno pokazala letošnja huda zima, ko so bila stalno zasnežena vsa pota. ter je delavstvo iz oddaljenih vasi kot so recimo Smlednik, Vodice, Preddvor, Velesovo in drugi kraji, potrebovalo celo do 4 ure, da je prispelo v Kranj. Kaj se pravi to, ve le tisti, ki je to dobroto dan na dan okušal. Ali je delavec po takem naporu sploh še sposoben za delo. Op. uredništva). Izbralo naj bi se najbolj prikladno sredstvo za prevoz, delavstva. Morda avtobus, morda e-lektričnu železnica, saj imamo pri nas električne energije dovolj. Na Angleškem so povsod tam. kjer ne vozi vlak. zgradili za delavstvo, ki prebiva izven mestnega pomer:ja. e-lektrično železnico. Merodajni javni faktorji naj bi takoj začela misliti na uvedbo cenenih prevoznih sredstev za delavstvo iz raznih smeri. Dokler pa tega ni, naj bi se vsaj ceste v okolišu do |5 km popravile in nasipale. ali pa napravile kolesarske steze čirnpreje ob glavnih cestah, ne samo od Ljubljane do Kranju. STRAN 2 , =w —-a.-a. -t ^ »uorknjec* Industrija je za naše kraje življenjskega pomena. Industrijsko delavstvo je danes staii. ki raste iz dneva dan, s katerim je treba računati, za katerega potrebe se je treba brigati, kot za potrebe drugih stanov, treba mu je omogočiti človeka vredno in dostojno življenje, saj so to sinovi in hčere našega naroda, naše krvi. Zato taka vprašanja, ki se tičejo delavskega stanu rešujmo s skupnimi močmi in i ljubeznijo ter z umovanjem in dobro voljo. Stalit?* delavca do kmeta Kot smo že poudarili, prihaja velika večina delavstva s kmetov Zato je le želeti, da se ustvari med delavcem, ki je kmečko grudo deloma že zapustil in med kmetom, ki ji služi, atmosfera harmoničnega sožitja. S tem, da tovurniški delavec stanuje doma, je še vedno kmet in še ni pravi — proletarec. Kmetiji oziroma staršem šo vedno pomaga z delom ali pa z denarjem, z zaslužkom v tovarni, ki pomenja zlasti za male kmetije velik dohodek. Veliko je delavcev in delavk, ki si prihranijo nekaj denarja, potem pa jim oče. ali brat da košček zemljišča na katerem s i>o-močjo domačih postavijo hšico. Večji posestniki odstopijo sinovom ali hčeram, ki delajo \ tovarni, še eno ali dve njivi. Talki ljudje ne bodo komunisti Zavest skupnosti daje delavcu in kmetu povod, da se ne bosta nikdar sovražila. Delavec na deželi, ki ima sam hišico in nekaj polja, zna opravljati vse kmečko delo. Taki delavci radi pomagajo ob velikem delu kmečkim posestnikom. Nu ta nučin se goji kmečko delavska skunost in vzajemnost. To pomoč delavcev kmetje povrnejo v naturalijah, ali dajo delavcu v najem njivico, mu jo vsako leto zor jejo, mu dujo les '.z gozda in podobno. To kmečko-delavs-ko vzajemnost najdemo v vsaki vasi in se zlasti kaže tedaj, ko delavec potrebuje kako večjo pomoč, ko si na pr'mer gradi hišico. Čeprav ima morda prihranjenega komaj polovico potrebne vsote, mu tedaj po magajo kmetje, katerim je on prej nudil pomoč. Darujejo mu les, zvozijo mu opeke, gramoz in pesek ter apno. Jaz bi samo izrazil željo — je dejal g. senator — naj bi delavstvo na deželi ne imelo samo hišico, marveč tudi par njiv in kravico. Težave in pomanjkanje delu in zaslužku bo tak delavec mnogo lažje prenesel, kot pa tisti delavec, ki ima samo gole roke. Delavec in varčevanje so največje zlo zn naše delavstvo. V svoji na-tiaj varčuje, zlasti če ima vso oskrbo doma. Računa nuj nu težke čase, na dneve brezposelnosti in pomanjkanja ter na stare dni Delavcu z dežele ostane danes največ denarja za vesel jačenje, za popivanje. Če danes vprašate podeželskega gostilničarja, kdo največ pije, bo povedal, da je delavec najboljši gostilniški gost. medtem, ko kmečki fantje nimajo več toliko denarja za zapravljanje in popivanje. Tudi v Kranju so v nekaterih gostilnah, kjer se največ popije, najboljši gostje delavci. Včasih slišimo obrabljeno krilatico: ..Zakaj ga pa ne bi popil kozarcev, saj dovolj garam?** To je samo opravičilo za popivanje. Kajti iz par kozarcev navadno nastane yar litrov, in to se ponavlja vsak teden, če ne celo še večkrat, pridruži pa se še slaba družba, karte in neredko celo pretepi in izgredi. Zato pa naj se vsak delavec, predni. gre v gostilno, spomni na slabe dni. ki utegnejo priti. V tem pogledu bo treba med delavstvom še mnogo vzgoje. Krivi preroki xavajajo delarstro Pijača, ples in opuščanje verskih dolžnosti največje zlo za naše delavstvo. V svoji naivnosti, odnosno lahkomišljenosti pa delavstvo tudi naseda raznim krivim prerokom in plačanim agentom ki mu veliko obljubljajo nič pa ne store zanj. To je pokuzal tudi štrajk !• 19%. pri katerem se je delavstvo tako slabo odrezalo in utrpelo toliko škode. Dunes posebno komunisti delavstvu mnogo obetajo in se mu prilizujejo. Če bi se izvedli nauki in metode komunizma, bi to pomenilo veliko j škodo za delavstvo, ki bi postalo pravi suženj. ! To dejstvo pa velja tudi za kmeta in meščana. ! Proti takim delomržnežem in hujskačem ino-I ramo voditi najostrejšo borbo, kot je dejul I naš voditelj g. dr. Korošec v novoletnem vo-| Hitu. Razkrinkati moramo komunistične preroke kot lažni ke (kakršni v resnici so) in najostreje obsoditi njihovo delo, če hočemo delavstvu, narod in državo obvarovati najhujšega gorja. Kranj v odnosu do okolice. Razvijati se mora % njo v harmoniji Kranj, ki je bil včasih boljša kmečka vas, danes napreduje, si zbira bogastvo. Mi kmetje okoličani se tega blagostanja meščanov veselimo, na drugi strani pa se bojimo, da bo mesto izgnbilo počasi vsako zvezo z ostalim delom naroda, da bo zgubilo stik z okolico. Mladina, ki v veliki meri študira, me že zelo odtujuje narodu. V mestu, kjer so bilj včasih skoro sami kmetje, nastaja denarna plutokracija, kar le še veča prepad med meščanstvom in narodom. Zato bo podlaga vsega blagostanja Kranja in okolice le ona preprotrebna harmonija v gospodarskem razvoja mesta iu dežele, kakršno uveljavlja sedaj novo vodstvo kranjskega mesta. Ta kolaboracija mesta m okolice bo povsod naletela nu simpatije in priznanje. Če bo okolica močna, bo tudi menio uspevalo in napredovalo. Brez skupnega sode I oranja pa najdemo mnogokje po svetu bogato mesto in siromašno okolico, ali pa obratno. Napredek Gorenjske po industr^i, trgovini in obrti Industrija je glavni vir za razvoj velikega blagostanja in napredka Kranja. Če primerja-jamo današnje socialno stanje z nekdanjim, vidimo, da je industrija prinesla okolici veliko dobrega, ker kmet lažje in bolje vnovči svoje pridelke, mestu samemu pa še večje koristi. Dokaz tej najedmo v onih dneh štrajku 1. 1936, ko delavstvo ni nič zaslužilo, ko so izostale milijonske mezde, kako so kranjski trgovci tožili, da ni prometa, ker delavstvo nima denarja. Tako tesna je povezanost med delavstvom in dragimi pridobitnimi stanov: v Kranja. Včasih so našj ljudje iskali kruha po svetu, v tuj'ni. Sicer se Gorenjci niso nikdar preveč izseljevali. Ostajali so neporočeni doma tna svojih kmetijah, radi so izvrševali razne obrti in so bili kot obrtn;ki povsod zelo upoštevani in na zelo dobrem glasu. Dobil si jih pa tudi po vsej nekdanji Kranjski. Na delo so hodili tudi k železnici in v manjše tovarniške obrate (v Kranju Pollakova tovarna in Mnjdi-čev mlin). Tudi krošnjarili so radi. Ker so Gorenjci precej hodili po Svetu, so iz tujine domov prinesli napredek in novosti. Razvoj vsega našega napredka in življenja v gospodarsko-socialnem oziru je za vse stanove zelo velik. In če gledamo ta razvoj s pa-I metjo, moramo biti industrije veseli. Ni pa dovolj, da se je veselimo, ampak moramo za i bodoče gledati da se industrija, ki naj ustver-j ju blagoslanje. še poveča do t:ste stopnje, ki ! odgovarja pravilni zgraditvi našega gospodarstva. Za*o ne delajmo industriji po nepotrebnem težav, njen razvoj pa podpirajmo tudi z vzgojo delavstva, ki naj ne vidi v industriji samo izkoriščevalca in izžemalca njegovih delavnih sil, nmp;.k tudi očeta k' skrbi za kruh in zaslužek tis očev in t;sr'čev. Seveda ivi naj se industrija sama tudi zave, da je ta kapital in bogastvo zrastlo in se namnožilo iz žuljev slovenskega delavstva, iz skupnih naporov in sil in da je zato njena dolžnost, da se posveti nstvar'tvi socialnih ustanov, katerih potreba z industrijo vred raste, da težave delavstva -kuša oiirlti in reševati. Omenimo naj končno s'e obrt, ki ie bila že od nekdaj za mesto Kranj gospodarsko zelo ve1;ke".a nnmena. \i. malih počitkov srednjeveških obrti so se razvile današnje tako lopo napredujoče obrtne obratovalnice in delavnice, ki se poslužujejo vseh modernih obratnih sredstev, da so res konkurenčna in kvalitetna podtetia. Ta napredek je vsestranski, kar moram prav posebno poudariti, Tudi naš ohrfnik v Kranju 'w> kns svojim nalotram. bo sodeloval v okviru harmoničnega ustvarjanja vseh slnnov, v sodelovanju mesta z okolico. tahko začeti z akcijo, ki rabi vse podpore stanovskih tovarišev in prijateljev. Treba je bilo precej let, da je obrtništvo dobilo zopet ugled, ki mu kot drugim stanovom «tr« Tako stojimo sedaj pred delom. kj| zahteva idealnih ljudi, ki jim opredelenje posameznika ne dela preglavic in ki jna kake osebne zadevice niso mar. Kajti dosega tega je zvi-šen namen, ki bo v dobrobit vsemu obrtniškemu stanu. Tudi bi se potem dal ti razpravljati o ustanovitvi prepotrebne nabavi jalno, zadruge, ki nam je tako potrebna, saj smo videli v je- . seni s porastom cen tako kožam, kaknt; drugim izdelkom, da je le v zadružništvu rešitev, kar bo treba tudi izvesti. Toda brez lastnega doma to ni mogoče. i.. Ako bi hoteli predočiti vse glavne dele naše poti, potem bi pač morali poseči nazaj v predvojno dobo in bi nanizali vse momente, ki so pustili vidno sled v našem obrtniškem .pokretu, ter se dotaknili ustanovitve obrnih zadrug, medvojnega zastoja, povojno brezbriž^io 8 letno dobo, ustanovitev društva „Jug. obrtnikov" ter s tem pričeto borbo za samostojno obrtno zbornico. Pri tem se je opazilo, da z'ajta doba povojnih let mineva ia se približuje kriza, kar je rodilo potrebo po novem obrtnem zakonu. Treba je bilo omeniti tudi postopke in neplodno delo tistih, ki so postavili slovensko obrtništvo za desedetja nazaj, saj je jpedavno predstavnik hrvaških obrtnikov javno, izjavil, da smo bili prva povojna leta na obrtniškem polju veliko pred Hrvati in Srbi — d^nes smo pa za deset in desetletja zaostali po čigavi krivdi — to že vrabci čivkajo po strehah. Ako bi hoteli vse to prikazati javnosti tako kot je, potem bi bil ta list mnogo, mnogo premajhen, zato bo ohranjeno v zgodovini v posebni knjigi. Danes smo postavljeni nehote v borbo, v kateri gre za življenje in obstoj, zato jo sprejmimo kot možje, ki so pripravljeni za to tudi nekaj žrtvovati. Če tako bežno pogledamo malo čez. plot vidimo jastreba, ki je vsak čas pripravljen planiti na plen. Če bi dolgoletna borba bila brez haska in bi tisti, ki mislijo utruditi daše vrste uspeli- mislim, da bi bila največja napaka, ki bi jo mi sami dopustili in bi nas zgodovinu ipsala kot hlapce in premagance. Verujemo v svojo moč in bo tista1 roka, ki je segla predaleč s svojimi judovskimi prsti nu naše bojišče, odžagana z našo nezlomljivo „Zasluge" Obrtni dom v Kranju Ze vsa leta po vojni se je zbiralo sredstva, da se postavi v gorenjski metropoli stavba, ki bi služila vsemu obrtništvu. Toda potrebe časa so to zamisel potisnile ob stran, tako da sta minili dve desetletji, preden se je to začelo in tenzivno propagirati. Ze obrtniške razstave so bile v glavnem del teh misli, dasiravno so hotele zaznamovati napredek na strokovnem polju, a ker to ni pridobitno podjetje, so se o-brtniki poslužili drugega. Razmah stanovskih organizacij je pospešil to delo, ki je prešlo tako nekako v izvršitveni stadij. Tombola je lopo pokazala, kako obrtniki razumejo potrebo po zbiranju sredstev, da se doseže smoter. 2e pred leti je bila osnovana zadruga .Obrtni dom", ki sedaj z .Društvom slovenskih o- brtnikov" vzajemno vrši to delo in ga bo tudi izpeljalo. Vsi napori društva so bili usmiljeni v tem pravcu, kako zbrati v to svrho čim več sredstev. Lanska tombola je dala prav lep dokaz, da smo na pravi poti. Občni zbor društva predzadnjo nedeljo je presekal ta gordijski vozel s podpisi deležev za Obrtni dom-Vsi navzoči so se odzvali, kar je napravilo prav lep utis. Sedaj se je treba obrniti še na ostale člane in prijatelje, da nas podpro, saj obrtnik ve, kdo ima od njega koristi, ter se nadeja vsestranske podpore. Res jo prej bilo težko s kako tako akcijo, ko še ni bila zbrisana Obrtna hranilnica iz spomina, ki so jo neobrtniki izkoristili, tako da se je le previdnosti nekaterih zahvaliti, da se je prenehalo s takim poslom Po takih dogodkih jač ni Ne odrekamo nikomur zaslug. Kdor nesebično in požrtvovalno ter uspešno javno- deluje, da ustvarja javno dobrine občenarodne koristi, zasluži priznanje in hvaležnost Naša jubilejna številka je širokogrudno priznala zasluge in izkazalu hvaležnost za resnične zasluge tudi onim, ki niso izšli iz naših vrst. Slovenska žurnalistika ima pa Se vedno nekaj i eksemplarjev, ki se rudi svojega političnega prestiža ne more držati tega okvirja. Tako je sredi preteklega mesca „Jutro" s „Slovenskim Narodom" čutilo potrebo proslaviti 7*5 letnico g. Pircu Girila na način, ki gotov), vsaj kolikor mi poznamo g. Piiea, njemu ni bil ljub. G. Pire prav dobro ve, da je od Jutra in Slov. Naroda skrajno netaktno, ako sta mu naprtila kot posebno zaslugo Uzredno važne, dela)" zgradnjo ..Zdravstvenega doma", Ol'ZD, nakup posestva Prevole in izgotovitev načrtov za novo lj"dsko šolo in kopališče. Da bi iu koklja brcnila. Ob istem času, ko se jubilant proslavlja, da je bil po njegovi zaslugi zgrajen „Zdravstveni dom" OUZD, so se tudi pojavile čudne razpoke v tem novo zgrajenem poslopju. Istočasno ponuja OUZD to poslopje drugi korporaciji in želi dobiti od občine drugje-zemljišče n. pr. preko lesenega mostu za novo zgradbo poslopja OUZD. Znano nam je, da je naša organizacija leta 1935 opozorila novo' imenovanega predsednika OUZD, da tefeii, kjer stoji sedaj poslopje ekspoziture OUZD, za to poslopje ni primeren, kakor tudi na čudovite nakupe in zamenjave sveta, ki so se izvršni najprvo med rodbino Pirc-Sirc, nato1 pa med rodbino Sire in občino, kateri je takrat nače-loval g. Pire Ciril. Zalibog je bila' stavba V temeljih in v pritličju že dograjena ter po mnenju OUZD ni knzalo dela ustavljati. Sedaj pa je to poslopje v takem stanju, da je OUZD prišel do prepričanja, da bi bilo za OUZD veliko koristnejše, če bi se bila dela takrat ustavila in zgradilo poslopje OUZD na bolj primerni parceli. Ali naj povemo šo enkrat da je bilo posestvo Prevola ob času nakupu predrago in da voljo in takrat ne bo vseeno ne enemu, ne drugemu, ker bi se izpolnilo to, kar danes trdimo. Da to trdimo, hočemo prikazati, kolike važnosti je, da se obrtnik združi i strokovno i organizacijsko. Ze lokalno je velikega pomena, ako smo enotni, kar že tak spredaj opisuni načrt dovolj dokazuje, kaki uspehi se dajo doseči. Z nerganjem in zabavljanjem pa se jemlje še ona volja, ki bi sicer veliko koristila stvari sami. Naša skupnu želja pa je, naj bo tudi naš stan v vrsti onih, ki jim deli pravica in nemoten razvoj v mejah dolžnosti in napredka. Da pa bomo mogli goj'ti to misel v naši mladini in lepšati pot bodočnosti, nam je potreben dom, za katerega je bilo že mnog') dela in žrtev, pa smo še pripravljeni mnogo doprinesti za to, ter se nadejamo vsestranske podpore. Hočemo dokazati, da je obrtniki stan zavetje i delavskih slojev in pretežno kmečkega stanu, od koder se grupira kader samostojnih ustvarjalcev in urejevalcev tega, kar je ustvarila Stvarnikova roka, kot je to na taboru obrtnikov na Sv. Joštu č. g. F. Finžgar označil. Zato naj se gleda na obrtni stan / lepše strani, saj smo eden z drugim tako trdno povezani. Zato je res krivica, ako se posebno med delavskim in obrtniškim stanom dela z zakoni in sličnimi uredbami prepade, ko smo vendar vsi, prav vsi, le delavci navezani na roke in razum z večno skrbjo za svoj obstoj. Ako pa je par srečnežev, ki so se kam v iS je povzpeli in ki ne gledajo brata v delavcu, pa naj te zadene, a naj ne bo merilo za ves < brtniški stan, ker danes ali jutri bo ta in oni ravno na tem, kar danes zapeljan zavrača, ko bo samostojen. Ali mora res potem vse pogaziti, ker se mu je prej kot delavcu-pomočniku pridigalo, ali ne bo postal neveren tudi za to, kar je dobro in koristno, ako je bil tako prevaran. Dajmo se že enkrat znatt; na poti, ki bo srednia, znosljiva tako za delavca kot za obrtnika. Naj tudi tu nastane za slovenskega človeka Aleluja. na čeravno smo s tem razmotri van jem vklenteni v sedanii nesieumi čas. S to misliti ;n s takim delom pofd'mo nn plan za dosego ciljev, da se bo zgradil tudi' dom znosijivnsti in bratstva med stanovi, ter tako s plemenito borbo ustvaril lepše ča-ie g. Pire ni plačal kupnine za Prevolo, ampak napravil le dolg? Ta dolg mora plačevati sedanji občinski odbor, ki že tri leta premišlju-je>, kako bi se Prevole rešil, pa ne dobi nobene pametne in gospodarske rešitve, ker je g. dekan Skerbec svoj predlog, ki je bil izmed vseh ponudb edino sprejemljiv, umaknil. Kaj pa z načrti za ljudsko šolo in kopališče? Nova občinska uprava je morala naročiti nov načrt za ljudsko šolo, ker je bil načrt izvršen po „zaslugi" g. Pirca predrag m neizvedljiv. Če bi se hotelo graditi po nje govih načrtih, bi bila šola stala 2 in pol do 3 milijone din več, kot bi imela stati po novih načrtih. Ta svota tudi za mesto Kranj ni tako malenkostna in bi se bila gradbu šole morala zopet odložiti za nekaj let, ako se ne bi posrečilo dobiti novega načrta ali staregu tako reducirati, da bi od tega starega načrta skoraj nič več ne ostalo. Podobno je z načr tom kopališča, ki se tudi ni mogel izvesti, ker voda iz Save ni primerna (premrzla in umazana), vodovoda pa g. Pire ne bi bil mogel uporabiti. Načrt je bil torej tehnično neizvedljiv. Če bi se sedaj po dograditvi vodovoda dalo tam graditi kopališče, je drugo vprašanje. Mnenja smo, da bi v takozvani „županovi jami" tudi sedaj zgrajeno kopališče, ko je na razpolago voda iz vodovoda imel0 več senčnih kot sorčnih strani. Da pa se je vodovod dogradil, pač ni /.usluga g. Pirca, saj nje gov načrt ni predvideval uporabe vodovodne vode. Mi hi teh stvari ne ponavljali, če se ne bi stalno skušalo z napačnimi informacijami sugerirati javnemu mnenju, kakor da so bila ta naštela dela v občo korist. Po Svoji dolžnosti pa moramo javnost vodno objektivno informirati. Če motramo pri tem pokazati, da je resnica povsem druga, kot bi jo hotela ..Jutro" in ..Slovenski narod" imeti, potem pač moramo vzeti v zaščito magari tudi g. Pirca Cirila, da se ga v njegovem političnem pokoju ne obklada 7 zaslugami, katerih si verjetno on sam ne lasti. Sestanek naših županov Pretekli ponedeljek dopoldne se je v mestni posvetovalnici v Kranju vršil sestanek županov kranjskega okraju, katerega.se je u-deležilo 14 županov. Sestanek jo vodil predsednik pododbora Županske zveze zo kranjski okraj g. Umnik. Ne sestanku je poročal g. dr. Kukman, ki je dajal navodila o pragmatiki občinskih uslužbencev. Revizor in tajnik Župansko zveze g- Lesar pu je poročal o občinski trošarini na pijačo. ki se je nameravala ukiniti. Ta trošarina sedaj ostane in bodo mogle občine uravnovesiti svoje proračune. Razpravljalo se je tudi n odredbah, ki se ti Jejo napadov iz zraka. V svrho organizacije obrambe so občine Kranj Tržič in Stražišče dolžne vstaviti v proračun določeno vsoto, druge občine pa poljubni zneske. Ta sestanek je bil nekak tečaj za žu pane, katerega je priredila Županska zveza t Ljubljani. »GORENJEC« ~ STRAN 3 Zamujeni trenutki Vsi čutimo, da s« pripravljajo v Evropi n-sodne spremembe, M katere pa ne vemo. kako duleč bodo segale. Zdi se nam, da stopajo mimo nad važni ttenutki zgodovinske pomembnosti, za katere je potrebno, da i njimi z vso resnostjo računamo, kajti vsak nepremišljen korak lahko uniči s stoletnimi borbami izvojevane svetinje kulture in civilizacije velikih in malih narodov. Naravno je, du tudi vodstvo nase državne politike poluga posebno pozornost in pažnjo razvoju zgodovinskih dogodkov. To nam daje dovoljnih zagotovil, da ne bodo zamujeni in prezrti nobeni koraki, ki so potrebni za obstoj miru in blagostanja pri nas. Zato je neumestno vsako zabavljanje, in ustvarjanje nerazpolo*en.ja onih. ki na ta način služijo vede ali nevede tujcu. Tudi tisti, ki vidi pri nas toliko slabih in nezdravih razmer, ki govori o zamujenih trenutkih in to uporablja za zlonamerno agitacijo, ta je največji izdajalec lastnega naroda in države. Kdor le malo misli s svojo lastno pametjo, mora v gospodarskem in političnem oziru ru-čunati na nepremostljive težave, ki jih morda ni kriv ta ali oni politik, ki pomaga z dobro voljo služiti splošni blaginji, ampak mora vedeti, da je vsa razvrvrunost posledici svetovnih dogodkov, ki sr odigravajo bre/ našega vpliva na evropskem pozorišču. K nam prtha-. ja le nekak val iz razburkanega morja in ta val doslej prav gotovo ni bil tako velik, da bi se v njem potopili. Ta važnost, da ne zamudimo nobenega trenutka niti v bodoče, zahteva, d.i se umaknejo osebni interesi in spori pred varnimi in prevažnim! stvarmi, ki zab-tevujo Višjih pogledom. Saj ne gre za trenutna ugodju kratkega časa, ampak gre za velik) bodočnost naroda in države. To pa zahteva vse resnosti in hladne preračunljivosti. Kakšna bo bodočnost, tega danes ne more nihče vedeti, uiti predvidevati. Saj vemo, d« jo ponekod politična morala padla naravnost na sramotno stopnjo in da je pravica narodov poteptana. Ker so take razmere v Evropi, moramo računati na lastno zrelost in moč. zavedati seV moramo, da si bo lahko marsikdo polomil zdbe na naših mejah, predno bo -zavzel ped zemlje. Naše črte so dograjene in mi suio pripravljeni. Zato pa nismo zamudili prav nobenega trenutka, ki bi nam lahko prinesel ne le dobiČKa. ampak tudi pravic. Tudi mi poznamo svoj ! življenjski prostor in nismo še nanj pozabili.'Če je naša politika toliko modra, da ne spraH-lja na zeleno mizo takih in podobnih vprušurif še danes, je jasno, da ima za to tehtne razloge. Povemo pa lahko vsukemu ne-zudovoljhež.u, da ni še nič zamujenega, saj stojimo1-* puško v roki na straži. Trije narodi stoje'budno na mejah in čakajo le trenutka, ko 'bo zadonelo povelje. NotrtVfja zavest in solidarnost bosta narodu dala dovolj tiste moči, ki jo nujno p itrebuje vsaka država. Kdor pa vsega tega noče razumeti i h'''še dalje počenja s svojim zločinskim delom, tega bo že znala oblast pravočasno izločiti Hi napraviti neškodljivega. Upamo, da tudi v 'fen oziru ne bo zamujen nobeden trenutek. '"'' Orodna telovadba Če primerjamo orodno telovadbo s športom v sakdanjem pomenu besedo, morunio reči, da je gotovo orodna telovadba tako po lepoti, kakor tudi po svoji tehnični strani za 'topujo višja. Orodna telovadba res človeka zaposli v vsem njegovem delovanju, pritegne duha da sodeluje, in sicer prav bistveno sodeluje: do-čim moramo za nekatere športne panoge vsaj rtiči, da bolj vzgajajo človeka k brutalnosti in surovosti kakor pa k dobremu To pa zato, ker so preveč enostranske in zahtevajo le surove telesne sile in ničesar drugega. Pri vseh kulturnih narodih je prav orodna telovadba tista panoga, ki je v čslih in jo znajo bolj ceniti kakor pa vsakdanji šport. Finski narod n. pr. ima prav v orodni telovadbi odlične kvalitete. Lepota je pri orodni telovadbi ena najbistvenejših sestavin. Pri nogometu gre za yole, pri tekih za čas, pri metih za daljavo. Ne rečemo, da tu lepota ne igra vloge, seveda jo. Toda lepota je tu postranska zadeva, glavne so pa številke. Pri orodni telovadbi je prav lepota tisti sestavni del, brez katerega orodne telovadbe ni. Eleganca v izvajanju, lepota oblik in gibov, pestrost v kompoziciji, vse to so sestavino, ki jih drugod ne najdemo. Razume se, da orodni telovadci ne zrastejo Var čez noč. Koliko volje, koliko truda in vaje zahteva, to more povedati samo listi, ki je kdaj na orodju sam vadil. Marsikdo ima pofsoje za dobrega telovadca, ima mišice, ima postavo, ima vol to, a če ne bo vadil leta in leta, se ne bo dvignil nad povprečnost. Saj so ljudje, ki niti z vajo ne moreio doseči bog-vekaj. ker vsakdo ni rojen zato, čeprav se mu na videz zdi, da je- Večer za večerom vadijo . fantje, leto za letom, šele po dolgem času sa more pokazati nekaj, kar je res dovT-šeno, do konca uglajeno, s čimer si upaš pred sodnike. ,Vsi naši telovadci, ki bodo v Kranju nastopili, telovadijo že prav od mladih let in nekateri niso več mladi. . Obvezne in poljubne vaje bodo izvajali. Vaje so razmeroma težke in zahtevajo od vsakega tekmovalca, da pokaže vso svojo sposobnost v izvajanju. V vajah so na vseh orodjih take prvine, ki jih res more obvladati le dober telovadec. Poljubno vajo mora vsak sam sestaviti in mora biti vsaj toliko težka po-svoji sestavi, kakor je bile obvezna. Sodniki presojajo in vidijo vse. Vidijo, kako si k orodju .prišel, kako si vajo začel, kuko izvajal posamezne gibe, kako si jih med seboj povezal, pazili bodo na točnost izvajanja, gledali na vse tiste potankosti, ki se jih tekmovalec kom ji j zaveda, gledalec jih pa sploh o-pazil ne bo (malenkosten preprijem z roko, krčenje nog, rahel sunek pri teznih vajah in podobno). Orodno tekme, ki bodo na belo nedeljo v Kranju, bodo brezdvoma dogodek, ki ga lahko štejemo med največje kranjske dogodke letošnjega leta. Gledali bomo tekmovalce v plemeniti in lepi borbi gledali tiste, ki so ponovno prišlj; z lavonkami iz drugih držav, kjer so zastopali našo mlado fantovsko organizacijo. Kdor hoče v iaeti.kaj je lepota, Pogum, vztrajnost in, plemen'ta borba, naj ne zamudi te I edinstvene prilike in naj si gotovo ogleda te j tekme na belo nedeljo ves dan v Ljudskem I domu v,■.(Kranju. Na svidenje! Naši trgovci so zborovali Trgovski stan tarejo vsak dan kujte težave Pretekli teden se je vršila 21. redna letna skupščina „Združenja trgovcev v Kranju," ki je v dovolj jasni luči pokazala vse težave, ki danes tarejo tudi trgovski stan. Skupščino je otvoril in vodil predsednik g. Berjnk Franc, ki je omenjal potrebo tesnejše p)vezanosti in organizacije med trgovci, opozoril je na naj novejše težave, ki so nastale v zadnjem času. kot tudi na vse stare slabe strani in škodi j. ve pojave, ki ovirajo razmah trgovstva. Kar se tiče minimalnih plač za trgovske pomočnike, je g. Berjak omenil, da so za podeželske trgovce previsoke, radi česar bodo sledili odpusti iz služb. Prav posebno je g. Berjak opozoril zborovalce na važno vlogo „ Trgovskega lista" in pohvalil delovanje trgovske nudalje-valne šole. Zahvalil se je g. Gorjancu za u-spešno delo in zastopstvo pri reklamacijskcm odboru in ostalim. Kot zustopnik Zbornice za TOI v Ljubljani je govoril zbornični svetnik g. Gorjanc Franc. Omenil jo razburkano preteklo leto, ki je radi svojih političnih prilik vplivalo tudi na gospodarske razmere. Pred božičnimi prazniki sme dobili davčno novelo, ki bo živo posegla v naše obrate in zahtevala tudi izi.Mlne žrtve. Žarnica kot vsi drugi faktorji delajo na o-miljenju te novele. Kot se po eni strani bremena večajo, tako je po drugi strani donosnost trgovine vedno manjša. Potom postopno etatizacije trgovine se skuša glavne predmete vzeti iz rok proste trgovine. „Prizad" hoče počasi vso veletrgovino prevzeti v svoje roke. Enako kot Hrvatje zahtevamo tudi mi, da se „Prizad" ukine, da se trgovino prepusti tistim, ki so za to poklicani. Veliko zlo za trgovino so tudi konsumne zadruge in pa krošnjarji, katere je težko zutre-ti. Izvoz se oanejuje z najrazličnejšimi formalnostmi. Na največje težave pa nalete naši izvozniki pri dobavljanju vagonov. Se večje težave kot z izvozom, pa so z uvozom zlasti surovin in kolonialnega blaga. V zadnjem času je postalo prav aktualno vprašanje decentralizacija delavskega zavarovanja, šestnajst let je bilo potrebno, da so v Beogradu kot v Zagrebu spoznali pravilno stališče ljubljanske Zbornice,, Pri zahtevah za delitev SUZOR-ja se oslanjujo na tiste argumente, katere so prej pobijali. Odločno zahtevamo, da dobi Slovenija samostojnega nosilca vseh panog delavskega -zavarovanja in da se nameščensko zavarovanje loči od delavskega. Proti določbi g. bana glede minimalnih mezd za trgovske pomočnike se je Zbornica pritožila. Novelizacija obrtnega zakona je po sporazumu S?" Hrvati stopila v ozadje, tako da ni pričakovati izprememb zlasti tako škodljivih določb kot je § 10. ost. 4 in drugi. Da se o-omeji šušmarstvo v lesni stroki, so se uvidle obvezne legitimacije za nakupovalce lesa. Uvedle so; se rudi obvezne legitimacije zn vsa- kega posestnika sejmov. Mnogo predstuvk je napravila zbornica radi pomanjkanja petroleja in bencina. Na intervencijo 'bornice, naj se dovoli prodaja živinske soli vsem trgovcem, ki prodajo jedilno sol, je minister financ odgovoril, da se živinska sol prodaja samo po veletrgovcih soli. Uredba o kontroli cen je i/šla v milejši obliki po intervenciji Zbornice, kot je pu bila mišljena. Zbornično tajništvo je v stalnih stikih z združenjem, zato naj se tako združenje kot posamezniki vedno zaupno obračajo na Zbornico. Poročilo g. svetnika Gorjanca so zborovalci vzeli z zadovoljstvom na znanje. Sledilo je tajniško poročlo. katero bomo v izvlečku prinesli prihodnjič. Prečital in sprejel se je tudi zaključek za leto 1939. Pravtako je bilo soglasno odobreno poročilo nadzornega odbora in proračun za leto 1940, ki je sestavljen v znamenju štednje. Govorilo se je tudi o ureditvi sejma in sestavi tržnega reda. Za blagajnika je bil izvoljen g. Adamič. Blagajniške pode je dosedaj vodil tajnik. Skupščna je nadalje sprejela soglasno sklep, da se odpravijo vsa novoletna darila bodisi v obl ki koledarjev, popusta, ali v blagu. Kršilce se bo kaznovalo s kaznijo do din 1000. Pri volitvah je bil izvoljen ponovno za pred sednka g. Berjak, za podpredsednika g. Adamič: v upravo so bili izvoljeni: gg. Ahačič, Globočnik, Hlebš, Kokalj. Kokl, Savnik in Fer-janc, namestniki pa gg.: Grims, Rekar, Rozman in Terčon. V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg.: Čolnar. Kern Iv., Orosel, namestnika pa: Sulcer in Zaplotnik Fr. Pri slučajnostih so se izvolili odbori za lesni in špecerijski odsek. Na vprašanje g- Kerna A., kaj se bo napravilo s premoženjem, naj bi se kupila ali zidala kaka stavbo, je g. Berjak (rdgovoril. da se je po odcepu Škofje Loke premoženje znatno zmrnjšulo, zato je boljše, da se še nekaj časa počaka, da se nabere večje premoženje. Končno je govoril še zastopnik Zveze združenj v Ljubljani g. dr. Pustišek, ki je obravnaval vprašanje soli. Pojasnil je, zakaj jo prodajajo lc veletrgovci. Cene soli ni b'lo treba znižati. Pri tem poizkusu ima država 300 milijonov škode. Pomanjkunju petroleja in bencina je kriv kartel, ki ni bil zadovoljen z zaslužkom, zato pe bencina ni uvužal. Država mu je nasedla in je znižala kartelu takso za din -. trgovcu pa za 0.23 din. Tak« smo naenkrat bili brez petroleja. Pri Zvez; se je ustanovil odsek za tekoče gorivo. Radi pomanjkanja petroleja je Zveza intervenirala na raznih mestih v Beogradu. Enako se je Zveza borila proti krošnjarstvu in šušmarstvu. Protidraginjska uredba je položaj le še poslabšala. Za minimalne mezde trgovskih pomočnikov je Zveza predlagala, naj se za podeželske trgovce znižajo. Oživela je trgovna z lesom. Poleg Nemčije in Italije se zanimajo za naš les tudi Madžarska, Francjja in Anglija. Ta konjunktura pa j bo morda le kratkotrajna. Odsek za tekoče ! gorivo se je zlasti boril proti uredbi št. 3. Mali trgovci so s 1. marcem zaprli črpalke. Tu je težka borba tudi radi tega, ker v Srbiji l in na Hrvaškem malih proda iaicev kot pri nas ! sploh ni. Tam so vsi prodajalci le komisionar-i ji Shella ia Standarda. Pri Zvezi delujeta Še J od«ek drog:stov s sedežem v Kranju in odsek knjigarnarjev, Občinska seja v Kranju Občinska trošarina na pijače ostane. Kje se bo dobilo zemljišče za »gradbo borate dela. Modernittatijd, cest in nos tržni rvdi y sredo 20. marca zvečer se je vršila 22. redna seja kranjskega občinskega odbora. Poročila županstva. Zupan g. Češenj je najprej poročal o pregledu blagajne za mesce december, januar in februar. Uprava je sklenila, da sejmine ne bo več oddajala v zakup temveč jo bo pobirala v lastni režiji,. Lani je bila izlicitirana za vsoto din 28.6000—, sedaj pa se pričakuje večji dohodek. Sejmino bo še nadalje pobiral Sorn proti 15 odstotni nagradi. Tehtnica pri Bekselnu so bo radi modernizacije ceste odstranila in prodala. Ocenjena je na d;n 6.000.—. Nova se bo gradila nekje na Primskovera. Tehtnica pri postaji se bo radi ureditve tudi prestavila ali bolj od ceste noter, ali pa na vogal vrta restavracije pri kolodvoru. Ministrstvo financ je odobrilo izjavo občine, da garantira za vse vloge Mestne hranilnico. Ker je država nameravala odpraviti občinsko trošarino na pijače pri vseh kmečkih občinah — in to sem se šteje zaenkrat po obč-zakonu tudi Kranj — pobirat bi jo smela le mesta; je banska uprava odredila, naj občine počakajo s svojimi proračuni. Ker občine za izpadek teh dohodkov nimajo nobenga drugega nadomestka, je država obč. trošarino dovolila še nadalje pobirati. Zato se bo čez kakih 14 dni že lahko vršila proračunska seja. Izšla je okrožnica, ki zahteva, da se pospeši napravo zaklonišč proti letalskim napadom-Zlasti to zadene obrtna in industrijska podjetja. Dosedaj je bil odziv slab. Referent za zaščito je na novo razdelil vse potrebne ekipe in nadomestil člane z onimi moškimi, ki ne pridejo ob mobilizaciji v poštev in z ženskami. — V nedavno ustanovljeni turistični krajevni odbor je banovina imenovala g. Mira Peterlina. Virmiranje nekaterih postavk iz proračuna 1938-59. Računski zaključek proračuna za leto 1938-39 kaže, da proračun ni bil prekoračen. Prekoračene so bili samo nekatere postavke iz posameznih partij, ki pa so se krile s prihranki postavk drugih partij. G. župan je prebral vse prekoračene postavke in razložil tudi njih kritje, nakar je obč. odbor odobril prekoračene postavke proračunu. Odobritev računskega zaključka za I. 1938-39. Proračun za leto. 1938-39 je predvideval iz-dutkov din 3,059,2t8.--, faktičn h izdatkov pa je bilo din 2,481,635.—. Aniuteta za Prevolo v znesku din 294.000.— se ni plačala, ker se je pričakovala prodaja posestva — in se tudi l.-l os ne bo vstavila v proračun pač pa se bodo plačale obresti. Faktičnih izdaikov je bilo din 2,082.866, izdatkov ubožnega sklada din 130.143.80. Prebitek rač. zaključka znaša din, 96.557.—, ki se vnese v novi proračun kot dohodek. Ker nekuteri krediti v proračunu za leto 1938-39 niso bili angažirani, pa se bodo ti zneski vstavili v novi proračun, je g. župan pokrenil akcijo, da tovarnarji in podjetn'ki plačajo prostovoljne zneske mesto pavšalira-ne trošarine, da se novi proračun ne bo preveč obremenil. Ta vsota znaša skupno d;n 420.000.— in odpade po proporcu din 353.000 na 4 velike tovarne, 20.000 din na domačo industrijo, 35.000 din pa na trgovino. G. župan je izrazil mnenje, da bo sporazum v tem oziru v kratkem dosežen. Zemljišče za zgradbo borze dela. Javna borza dela v Ljubljani je v Beogradu izposlovala kredit din 500.000.—, za zgradnjo poslopja v Kranju, ki mora biti letos izčrpan. Občina pa mora dati zemljišče. Občinska u-prava hoče zasigurati Kranju to stavbo, da je ne bodo dobile Jesenice, da se bodo v Kranju res lahko nemoteno izplačevale podpore in da ta kredit ne zapade. Zato je iskala primerno parcelo pri postaji, kjer je Dolenčevo lesno skladišče, kjer bo na razpolago šele drugo leto, iskala jo je na Planini, kjer pa se je zdel zastopniku borze dela iz Ljubljane in zastopniku banske uprave preoddaljena, tako da se jima je končno še najbolj dopudla nadarbinska parcela nad Fi-drom. Občinski odbor je končno po izčrpnem poročilu referenta g. dr. Megudarja sprejel sklep, da pooblasti upravo, ki sme kupti parcelo do največje izmere 1000 kv. m. in do najvišje cene din 60.— za kv. m. Poslopje bo poleg uradnih prostorov imelo tudi dve veliki ločeni čakalnici, ki bosta pozimi služili za ogrevališče. Če občina preskrbi zemljišče, se bo stavba do jeseni zgradila, obenem pa bodo prenehale vse obveznosti občine do Jav. borze dela. G. župan je omenil, da se bo od Delavske zbornice dalo dobiti nek znesek za zgradbo otroškega zavetšča. Modernizacija Jezerske in ceste na Golnik. Jezerska cesta se bo letaš modernizirala do Britofa. Ker so krediti omejeni, se bo površina popravila le v širini 5 m z asfalt-inakada-nom. Namesto, da občina prispeva k modernizaciji ostale širine ceste nanjo odpadajoči znesek din 180.000.— bo pa rajši uredila do Gor-jančeve gostilne na Primskovem trotoar ob cesti in pa kanalizacijo. Tudi cesta na Golnik, to je proti Kokrici se bo modernizirala. Prav bi bilo, da bi se vsa cesta izravnala, ker ima mnogo ovinkov. Odkup zemljišča pa bi bil zelo drag. Vseeno pa bo občina nekaj prispevala, da se cesta zravna vsaj do križa, ker banovina nima sredstev, da bi se vsa cesta zravnala. Na velikem hrbu se bo cesta znižala, da se bo videlo naravnost do Kokrice. Tako bodo vse te ceste več ali manj lepo urejene. Poročilo policijskega odseka. Poročal je obč. odbornik g. Slavec Ivan. V domovinsko zvezo se sprejme notar g. dr- Ivo šorli. Odklonila pa se je zagotovitev v domovinsko zvezo g. Bohuslavu Trdli. Prečital in odobril se je osnutek novega tržnega reda, ki bo stopil v veljavo, ko bo potrjen od banovine. Osnutek novega tržnega reda prinaša tudi nekaj sprememb glede dodelitve prostora prodajalcem različnih predmetov in točn0 določa, kje bo v bodoče njihova namestitev. Živilski trg ostane še vedno na Mestnem trgu. Tudi glede higiene in nadzorstva ter kaznovanja prekrškov novi tržni red predvideva točno določene predpise. Kot sedaj tudi v bodoče smejo prekupci nakupovati šele ob 11. uri. Zatem se je vršila tajna seja. »GORENJEC« Madieus; „Mama, mama, šakaj si me ubila? . . Pomladno sonce je toplo sijalo in ožurjalo pivo cvetje prebujajoče se Vesne. Čemu vsu mlada, prebujajoča se lepota — Za smrt. Prazne njive, na njih orač ves znojen in utrujen gara od zore do mraka, čemu — za srurl! V prebelih sobah, kjer te je strah, ker je v njih krik in bolečina doma, rojevajo žene mladi rod, rojevajo ga iz dneva v dan — za smrti Vse za smrt. vsemu in vsem jc poslednja postaja — smrt! Življenje večen boj, a smrt poslednji „stoj"! Vse za smrt in vendar je le Eden gospodar življenja in smrti. Le Eden ima pravico, le Eden jc gospodar začetka in konca! „Alfa in ornega, začetek in Konec vsega!'-— Gospod doktor, lepo prosim obesite njegova znamenje v vašo sobo, v ordinacijo!" Čemu? Da me nadzira, za to ga ne rabim!" — Ne, ne je plaho odvrnila usmiljenka, da vas čuva, da vas varuje!" 'Zdravnik se je zamislil, čez čas je pol tiho dejal: „Le!" Drugi dan je kraljeval v ordinaciji On. Oni pa. nad katerim je kraljeval, je bi' človek dela, njegovo dejanje in nehanje je b'lo delo in ni pustil dovolj časa Njemu, ki je začetek in konec vsega. In zgodilo se je, da je upognil pred Njim, ki je poslej kraljeval v ordinaciji, koleno in toplo zahvalil Njega: ..Hvala oče. nisem postal morilec!" Čudna je ta zgodba, čudna, žalostna iu vesela. Čujte jo! V čakalnici je stopicalu mlada dama. Mlada. Bujne postave, plavih las in ponosnega stasa, z obraza pa sta ji odsevala skrb in strah. Strah pred nečem tajnim, nepoznunim, skrb pred nečem tujim. Malodušje in ,'roza sta se jo polaščala. ko je čula iz zdravnikove sobe osoren, zapovedovalen glas in škrtanje in zvenčanje orodja. Pod srcem ji je vprašalo, v možganih zakljuvalo: ..Zame, zame?" Pregnala si jc vprašanje, kot nadležno muho, brezbrižno se prestopila in si popravila pred zrcalom lase. Ze so se odprla vrata in zdravnik v rdečem gumastem predpasniku ji je dejal oni odločilni „Prosim!" Junaško je šla z zdravnikom v sobo, zgovotjena je bila že z njim! Je pač tako. večkrat tako, da si poželiš bežne zabave, v ognju strasti si šibek in padeš, pa kaj zato, saj se da pomagati. Malo stisneš zobe, če ne gre drugače malo zaječiš, pa je- „Gospodična, ste že kdaj kaj takega storil'?" jo je vprašal zdravnik, med tem, ko je odprl vodovod in si pričel umivati roke. — Ne še," je plaho iztisnila mlada dama. „Da, hm," je bilo vse, kar je dejal zdravnik. V duši pa ga je speklo, hudo speklo in mu zakljuvalo: „Torej dva, ki sta prvič na potu zločina. Ona ubijalka, jaz ub.jalec. U-bijalec nerojenega!" Pa tudi on *'\ je pregnal to misel, češ, poklic je poklic in živeti moram! Peščena ura se je iztekala, zdravnikove roke so bile čiste za — umori „Izvolite na mizo" je trdo dejal dami. Bleščeče orodje je bilo že prekuhano, že pripravljeno. Operacijska miza je bila sredi sobe, za njo pisalna miza, nad njo Oni Zdravnik se ni hotel srečati s pogledom Križanega, na pot zločina je šel. Dama si je zakr.la oči, stisnila zobe in zatrla v sebi poslednjo troho sramu in vesti. Zdravnik je prijel za orodje in še pogledal na pisalno mizo na uro. Tedaj pa se je zgodilo ono nepojmljivo, tedaj je zagledal poleg ure sliko nje, ki naj bi nekoč rod la otroke njemu, sliko svoje neveste! Kot bi stopila iz ozkega okvirja in ga prosila, kot bi prosiia Njega, ki je visel nad njo razpet. Zaikolebal je v mislih in sklepih, uporno hotel povesiti glavo in delati, delati — greh, zločin. Magična sila mu je dvignila glavo, srečal se je s pogledom Križanega, hip nato z nevestinim pogledom. Vse, VSe to je bilo del,> tre-nutij. bežnih trenutij. Ze se je stresel, že je zazvenčalo na tla padlo orodje, prijel .se za glavo in znhropel: „Gospodična, gospodična ne morem, ne morem ubijati!" Mahoma je skočila z mize in stala pred njim trepetajoča, skrivajoč od sramu zurdeli obraz med dlani. ..Gospodična, nikogar še nisem ubil, ne morem ubitj nerojenega." Molčala je in se zmedena hitela napravljati. Ko je bila oblečena, ji je zdravnik ponudil stol, sj prižgal c'garelo in začel: ..Gospodična, vi boste mati. Vam klije pod srcem novo življenje, novo bitje, ki ni samo vaše — —. ..O, prosim recite mi. vsaj besedo, čeprav me z njo udarite. Toda ne morem, ne morem tega, kar sem vam obljubil. Dva mi branita. Rog in moje dekle, ono, ki bo- nekduj meni rodilo sina, krepkega lepega! Ne bi mogel nikdar več. kar sem započel, pa vedite, zdravi ste, mladi. In On. On. kuj bi dejal?" Dekle je bruhnilo v neutolažljiv jok. -Gospod doktor, saj to ni bilo igračkanje, saj me ima tako. tako rad. Pa jaz sem premlada, ničem še otroka, moram živeti še zase. potem nt družino!" — Ste poročeni?" je hlastnil zdravnik. „Da!" Zdravnikov obraz je posta' trd. I Pa se ne bojite narave, da bi se nad vami maščevala, da bi nekoč, kot jalova starka ho- dila po svetu sama, zapuščena od slehernega, dete nerojeno, umorjeno, pa bi vam vse dolgo življenje v urah samote in v urah groze klicalo: „Mamu, mama, zakaj si me ubila?" Zena je nehala jokati, g široko odprtimi očmi je zrla zdravnika, se pribrala in dejala: „Hvala, ozdravela sem!" -- Ne vi, vaša duša, ne dušu. vaša družina!" „Vaš račun, gospod doktor?" — To, da mi prinesete pokazat Mnkal" Kot prijatelja sta se ločila! Komaj pa so se zaprla za mlado ženo vrata, je padel zdravnik pred Križanim na kolena in molil, molil, kot tedaj, ko je še molil ob strani svoje mamice. Nad njim je bil On. pred njim na mizi slika nje, ki mu bo rodila sina. lepega, krepkega ... Kranj - »ačetek in konec Haeetove kariere Bilo jc pozimi leta 1932. Takrat smo imeli v državi režime, ki so preganjati poštene ljudi, za javni blagor pa se niso brigali in so hodile cele trope brezposelnih mladih ljudi po naši domovini. Nejko dopoldne v mrazu in snegu prijoka v župno pisarno v Kranju mlad, kakih 15. ali 16 let star fante. Bil je ves umazan, raztrgan in krvav, na čelu mu je krvavela velika rana, ki jo jc zakrival z umazano cunjo. „Kaj pa ti je? Kdo pa te je?" vpraša kranjski župnik jokajočega fanta. „S. F. me je pretepel % „drikelnom"." „Kaj si pa storil? Zakaj te je?" „Nič nisem storil, prenočil sem v njegovem hlevu, pa me je obdolžil, da sem nekaj ukradel, pa nisem jaz..." je jokaje pripovedoval, z obraza pa mu je kapala kri na tla. ..Kje si pa doma?" — „iz Podcerkve sem doma, mežnarjev sem " se je glasil odgovor. Z župnikom sta šla v kuhinjo, kjer so mladega fanta č. sestre umile, mu izmile rano, ga obvezale, preoblekle in ga položile v posteljo v sobi, kjer spe drugi služabniki. Mladi Hacc je ostal nato v župnišču, kjer so ga oprali in preoblekli. Pomagal je čez zimo v hlevu pri živini. Ni bil še popolnoma pokvarjen fant, toda cesta ga je že privezala na se. Redno življenje mu ni več ugajalo. Prišla je spomlad in marca mesca zopet Stopi mladi Race primerno oblečen in rejen v župno pisarno. ..Gospod župnik, ali bi mi dali, kar sem zaslužil?" „Ali ne misliš ostati pri nas?" Odkimal je z glavo in se nasmehnil. ..Men to življenje ne prija. Bom šel...." ..Poglej, mlad si še, če boš tako taval okrog brez posla, se boš popolnoma pokvaril. Ostani tu v službi, ko dorasteš, dobiš lahko v Kranju kako drugo službo, če ti ne l>o prijalo v župnišču." Hace je odkimal, češ. da nima veselja ostati v župnišču. Prejel je svoj zaslužek in odšel. Jeseni sta se z župnikom srečala pod gorami. Hace je ležarno šel po cesti \ družbi par mladih fantov postopače*. „No, kako ti pa gre," ogovori g- župnik Haceta. „Kar dobro," odgovori z nasmehom. ..Tak., je bolje, kakor pa delati..." Tako je šel mladi Hace na pot zločinca. V tistih letih je prenočevalo po kranjskih hlevih vedno polno mladih fantov, brezposelnih, zanemarjenih. Pričeli so z beračenjem, nato /. malimi tatvinami in postajali so zločinci, eden večji, drugi manjši. Nekateri so se udinjali celo režimu in so takrat poštenim ljudem grozili z nasiljem pod okriljem „nacionalne ideje..." Saj je eden izmed takih groail z nožem celo g. župniku pred žopniščeno, dasi je prej užival njegovo podporo — Hace je nato večkrat prihajal v Kranj in okolico, ki mu je postala torišče njegovega delovanja. Postal je „slaven", da Se ga je vse balo. Da ga toliko časa niso prijeli, je p-sč vzrok tudi strah pred njim. Saj jo bil dolgo časa v Šenčurju in drugih krajih kranjske okolice pa se je mirno sprehajal iz enega kraju v drugega. Če bi ne bilo krepkih mišic kranjskih policajev in bi se Hacetu ne bila zataknila patronu v pištoli, bi še danes hodil okrog... Toda iztekle so se temu nesrečnemu fantu ure delovanja in tudi najbrže ure življeuja. Kjer je začel s svojim delovanjem, tam je tudi končal. Kranj mu je postalo usodno mesto. Danu mu je bila prilika, da bi bil krenil na pot poštenega življenja, toda cesta in družba sta ga potegnili za seboj v pogubo in nesrečo. Hacetov slučaj pa je pretresljivu pridiga zu vse, ki imajo v rokah oblast, da je treba skrbeti za mladino, da se ne bo potepala bre/ posla, da ne bo hodila v šole zločinstva po hlevih in skednjih. Hacetov se nam bo vzgojilo še mnogo, če ne bo več skrbstva za zanemarjeno mladino. Ko je bil mladi fant prvič kaznovan, takrat bi ga bilo treba d:iti v kak zavod za zanemarjeno mladino. Tako pu je prišel v ječo, da se je tam med zločinci Se bolj utrdil in izvežbal v svojem zločinskem posli). Ko je prestal prvo. drugo in tretjo kazen so ga mirno izpustili iz ječe. da je lahko šel naprej svojo pot zločincu in morilca. .lože Herfort: Svišč je uprl svoje oko v nebo . . . ..Še pol litra!..." Nande .je že skoro zarjul. -Nikar, sem hranil, dolgo pot še imava, pretežke noge bodo!" ..Ti pa molči. Če ne veš še vsega, ti bom pa ob tem poliču povedal. Veš, ni marala z menoj, češ. v gore pa ne grem sama s teboj, li si seveda ničla, ti si seveda funt, ki bi se iz koče uma knil in bi spal pod milim nebom! Tako je dejala, čeprav pozna našo kočo tako dobro kol midva. Ne in ne in ne!" Zlil je v se kozarec vina, si živčno prižgal novo cigareto ter plačal zapi tek. Breg je nama zaprl usta in zavezal jezik, le misli sem živo pletel in tehtal vitko, skokonogo Jelo, ki bojda zavoljo mene nI hotela na ruševca. Nande je bil pod težo vina in nahrbtniku v obraz ves zaripel, videl sem, da je v njeni vse vrelo, pa vedel sem tudi. da bo vsaj čez dva dni vse dobro. Tedaj sem vedel, toda zlomek bi mi skoro vse skazil in popačil. Z Večerno zarjo sva dospela v kočo. Češnje okoli borne lovske bajte so bile vse v svatovskih oblačilih, prešernosobile odete v belo prelest pomladi. Velika sobota je bila. v gorah pa sveti, sveti mir. Vrh češnje je vriskal ščinkavec. nekie v krošnji si je s samico že zvil gnezdo in sedaj ves gorel v mladi ljubezni in v mladem letu. Nebo je postajalo vse bolj žareče in sneg na Konju se je rdečevi jolično svetil. Ščinkavec in kos z drozgom ter taščica s cikovtom sta odpela večerno molitev in že je zagorela na nebu večernica. V koči je zatrorel in zaprasketal ogenj, iz. dimnika se je stiki jal moder dim naravnost proti nebu. Po skromni večerji sva sedla s tovarišem na prag koče, poslušala rahlo šumenje v češnjeverr; cvetju in strmela v jasno zvezdno nebo. Gore. čiste, kot iz najčistejšega kristala izklesane, so obetale lepo jutro. * Jutro, velikonočno jutro, nebo v min jadali zvezd, brez vetra, drugo uro čez polnoč. Svetilni-ea nama je za silo razsvetljevala komaj naznačeno pot, sneg na Konju se je zeleno svetil. Do rastišča sva imela še debelo uro, tja pa sva morala dospeti se v popolni temi. Bukve m bori so se umaknili krivinčustemu creiju, trava je hrstela v nočni slani — višje sva prišla, v območje slane. Še malo in prišla sva do prvih lis snega. Svetilnico sem upihnil, /, Nande-tom sva oblekla bela plašča in obula čevlje s klobučevinastimi podplati. Še malo in že sva prišla v zaklon bornega rušja. Puške niti nabil ni sem, danes naj bi veljal vročekrvni pevec — tovarišu. Tiho sva zdela in napeto prisluškovala in čakala vročekrvnega pevca — ruševca. Huuuu Zdrznil sem se. Nič! Le veter je potegnil! Čez hip spet rlu-ju, ju ju.....Je res?" mi je šepnil Nande. ..Ne! Le sova!" Spet sva molčala. Nebo je jelo bledeti, prve zvezde ugašati, daleč nekje na obzorju za gorami se je porajala mlada zarja. Uju-juju... Na Konju! Čuješ?" sem šepnil tovarišu. Ta je že drhtel v lovski mrzlici in neprestanem pričakovanju. Jel sem krivorenca dražiti in vabiti, pa zaman. Nebo je jelo rdeti, pivi drozg je zanel. z lovom je bilo kmalu konec in odšla -sva v dolino k Vstajenju, opoldne pa sva že lenarila na soncu pred kočo in tilio /dela. vsak s svojimi mislimi. Vem kje so bile tovariševe misli! Pri ženski. Moje so se pletle okoli cvetja, pomladi in Vstajenja. Prav v dnu srca pa sem prosil Boga. naj bi dal, da bi tudi uboga, zbičana in /.mučena Nandetova duša vstala. Pod noč je potegnil močan veter, ščinkavec je nenadoma utihnil in sedel prav pod streho in držal košek. Core so postale zlovešče, temne in nreteče. Stemnila se je, veter se je prevrgel v vihar, temno na jc bilo kot v rogu. Zaprla sva se v kočo. zakaj že so ieli nebo križati mogočni bliski in jelo te lili. liti kot iz vedra. Vsa narava ie ječala v silnem srorskeni viharju, drevie* je kot v obupu vilo veje. blisk pa je za bliskom prepreeal nebo. V nevihti pa pod bornim krovom prav dobro sniš, in da je temu res tako. sva ono noč prav dobro izkusila z. Nandetom. * Opolnoči me je zbudila mrtvaška tišina. Tiho sem vstal, odprl duri in pogledal po zvezdah in vremenu — povsem, povsem jasno- brez najmanjšega oblačka, doline so bile v gosti megli. ..Joj, danes bo pa pel!" Legel sem še za pičlo uro. Spet v goro, kot prejšnjo jutro, le da sva v naglici pozabila čevlje s klobučevinastimi podplati in šla proti rastišču v samih nogavicah. Tiho sva sedla v zaklon, katerega je čez noč pobelil svež sneg. Pogledal sem na uro — četrt čez. clve. Še sem se ozrl na Konja, ki se je ves lesketal v mladem snegu in že je nekje zapihal ru-ševec. takoj nato pa je po zraku završalo, za- vršalo tik nad najinima glavama. Kakih dvesto nietro pred nama je skoro v istem liipu zrastla na snegu ogljeno črna točka. Bež.no sem se ozrl po zvezdah, jele so bledeti. Ruševec je priplcsal in pripilial že na poldrag streljaj, nebo je jelo bledeti. Nastavil sem dlani k ustom in ga prav narahlo poklical. Črna krogla perja je poskočila, kot hi jo pičil gad in zafrfotala. Poškilil sem na tovariša. Kot kip je bil miren, puško je imel že pri licu. Spet sem zavabil ruševca in sam pri sebi vzdilmil: „Sveti Hubert in sveti K vstali ij — pomagaj la!" Jedva sto korakov pred nama je pel, plesal in norel vročekrvni ptič, plesal v svojo smrt. Še dvajset korakov lepi ptič, poiem mesto vroče krvi in ljubezni — mrzla smrt! Juhuliu!... Frfotanje peruti in prazno tiho snežišče! Nekdo je na robu zavriskal. Nande je zamolklo zarjul kot zahoden vol, istočasno sva planila na rob — oba v belih plaščih in stala ob presenečenem in prestrašenem planincu! Vso jezo in togoto sva zlila nanj, malo je manjkalo-da ni okusil kopit najinih pušk... Končno je skesano priznal, da ima v koči pod robom dekleta in da ne more več spati. Stisnil sem zobe, spačil obraz, v čudnem smehu in sunil Nandeia ter mu dal s tem znamenje za odhod. Zdunilo se je in ko sva šla mimo koč za robom, je poljubilo sonce grebene gora s prvimi žarki. Tedaj pa, zazeblo me je v dno srca, iz koče, katero je nama označil nadebudni planinec, je stopila Nandetova Jela in mu preprijazno voščila dobro jutro. Nande je trdo prijel za puško, grdo zaklel in se pognal nizdol proti najini koči, da sem ga komaj dohajal. Nande je bil strt, v meni pa je kipela jeza, sveta jeza čez to deklino. Za hip pa so mi misli ušle k lepemu šopku krvavordeče rese, belili kurjic in modrega svišča, katerega je Nande prejšnji dan nabral za — Jelo. Lepi pomladni praznik je bi! grdo omadeževan in za oba uničen, prav kot Nancletovu sreča. Prišla sva do koče in se sunkoma ustavila ob preje tako cvetočih češnjah. Bela prelesl je bila oropana, uničena in poteptana. Nočni vihar je strahotno oropal cvetoče češnje in sedaj je ležalo belo cvetje na tleh velo in umazano, le sem ter tja je zaplaval svež bel listič in se vrtinčil po zraku ter počasi padal z drevesa na tla k ostalim mrtvim cvetnim listom. Ščinkavec je tiho zdel vrh drevesa, med poteptan i m in velim cvetjem na tleh pa je ležalo majhno gnezdeče s tremi jajčeci... (Dalje na 10. strani.) »GORENJEC« Skofja Loka v 1000 letih Škofjeloški kulturni delavci V preteklosti iti rusvaj umetne obrti t stavbarstva, kiparstva in slikarstva Skofja loka in ves njen okraj sta dala slovenskemu narodu prav precej kulturnih de lavcev. .Naj ti......enima na kratko nekaj najpomembnejših. SHojja Loka I',, eU(i(| prvi imeniten Ločaii je bil slikui Auurej i/ Luke, ki je aivoi "v t >. stoletju tu -hkai zlasti cerkve po tionškem. /.u ujmi naj omenimo slikarja Jerneja ■/ Loke, ki je po slikal cerkev sv. Užbaita. I/, ib. stoletja sta znan.i Boga tuj I rane in Čudež Lovrenc, ki sta lulu oiia profesorja uu dunajski univerzi, Zadnji jc bil celo rekur 1364 /u časa piotestautovske dobe iiiiam.i kaplana VVurznerja in /upnika .\leunio, ki sia oba /nuna kot iziaizita nasprotnika protestantov, .Največji loški pisatelj te djbe jc bil je jezuit bazar (1683). .Nato imamo v teka stoletij še slavne kulturne delavce, ated njimi p-Jakob Škerlj, pisatelj nemških Hi sio^euskih iiiolitveuikov. Za 1«. stol. bi navedli Gori&aatl 1». tloniuaida, ki je jpi»al Škofjeloški pasijon (1721—1768); v letu 1717 je umrl \ Loki Coi-raduzzi Kiuloll, deželni sodnik; dr. Fran ks. Jugovic, gluvui deželni zdravnik za Kranjskui grof Nepomuk Jan. hdling, ki je bil Škotov oskrbnik in znani boritelj z.a tedanjo ljudsko šolo: .Silvester Mure. /upuik in pisatelj ter propagandist abstinence (1743); dr. Ludvik Gerberte, zdravnik (1803); dr. Bluz Hafner /upnik in komponist ter zdravnik: Luka Do-liiiar (1794) zbiratelj in izdajatelj spisov, di. Jakob Zupan- -Zusner nemški pesnik, rodil s«' je pri nas: 182" se je rodil Jurij Jurčič, slikal' živel p« je v C arigradu; dr, Lrnest Kramer, univ. profesor v Gradcu; Gustav Pire, predsednik Kmetijske družbe rojen 1859 je bil tudi strokovni pisatelj; Avgust Guzelj pisatelj in pogozdovatelj Krasu (1804): Ivan Ma-cher, prirodoslovec; dr. kare! lriller 1853) politik; dr. Alojzij Homan zdravnik m pisa le.lj (1863); Ivan Doliuar ,,1'odlipski" (184U) znani kulturni delavec; llinko Dolenc pesnik in pisatelj; dr. Josip Skofic, predsednik sodi šča in dramatik (»Gospod s Preseke"), Od mlajših naj omenimo pok. univ. profesorja dr, Jesenka Franca in dramatiku Antona Leskovca; prvi je bil botanik svetovnega slovesa, drugi pa je bil brez dvoma najbolj-' loški pisatelj. Od danes še živečih pa bi imenovali: kanonika Ivana Sušnika, predsednika Vzajemne zavarovalnice: dr. Josipa Demšarja; GvltUinu Birollo, slikarja in sedaj tovarnarja; ing. agr. Primožu Simončiča; pisatelja I'ranca Pokorna, župnika in zgodovinarja ter najboljšega poznavalca našega mesta; prof. dr. Pavla Blaz-uika. ki je napisal knjigo o kolonizaciji Škofjeloškega gospodstvu; Jako Zigonn. pisatelja; prof. Franca Jesenovca. urednika „Vrtca" ifl suurednika mnogih listov; lani umrlega akademskega slikarja 1 ranceta Koširja; prof. Franca Planino iu njegovega brata Lovra, ki je izvrsten organizator; in končno seveda dr. I meta Debeljaka, kulturnega uredniku »Slo venca" in velikega poznavalcu slovanskih na rodov. Okolica Kadi pomanjkanje prostora moremo »meniti le najpomembnejše kulturne delavce, ki so se lodili \ škofjeloški okolici, čeprav je bilu ista veliko bolj bogu ta v tem smislu kot Skofja loka sama. Predvsem moramo omeniti Mihaela 1'uklerja, plemiča, ki je sezidal Ločanom prvo -iI-Im. poslopje I. 1627 poleg farne cerkve; Rili u rd« l.ukančiča (1665). ki je spisal v nemščini več rodoslovov plenučev; Edvarda in Karla Siruhla, zbiratelja starin: tir, Bernika Vutonu, zdravnika. Tem sledi vrsta slikarjev, pisateljev, duhovnikov itd. Navedemo naj le še pC-,uiika Prunceta Ceglarja; dr, Andreja Karlina, škofa lavantinskega; on je bil tisli, ki je določil slovensko narodna zastavo. Bil je zastopnik Slovencev na ! praškem slovanskem zboru letu 1848. Spisal je zgodovino Železnikov, bil je luđi predsednik Muzejskega društva. Njegov sin Vladimir je bil selekcijski načelnik v ministrsvu na Dunaju in je uredil avstrijski davčni katasler Omeniti moramo tudi Janeza Groharju slikarja in Grošlja kiparja. Nadalje še dr. Dei-molo Antona (1876), ki je bil eden glavnih Ma-suivkovih učencev in steber slovenske demokratske stranke. Od sedaj živečih naj omenimo še graščaka dr. Jerneja Demšarji zdravnika: Klopčiča Jurija, Ameriškega duhovnika; dr. I.otriča l.enardii, svobodomisleca, ing. Boncel-na prof. (ehn. fakultete na ljubljanski univerzi iu pa prof, Franca Koblarju pisatelja in urednika, ki je bil gotovo najboljši književni m gledališki kritik sedanjega časa. Končno naj še omenimo Ziunrovo družino, od katere je Srečko pr-dsednik JSZ. I/tjze upravitelj škofijskih posestev, Matiju pa je asistent lin univerzi. Iz Zumrove rodbine je tudi župan v Železnikih. Iz Zalega logu je bil Jurij Miklavčič (1756), pridigar, stolni vikar \ Ljubljani ter pesnik (latinski). iz Sorice pa je bil doma eden največjih slovenskih umetnikov Ivan Grohar (1867.) ustanovitelj slovenskega slikarskega impresionizmu, ki je ponesel slavo slovenskega imena preko meju na Dunaj, London. Benetke, Sofijo. Beograd itd., kjer ga je odlikoval kralj Peter I Osvoboditelj. Grohar od svoje visoke umetnosti inaterielnili koristi ni užival Njegova najboljša dela so: Sejalec pod Kaiiuiitnikoiii. K i 111111 i 111 i k. Gorajte. Stara Loka. Škofja loka v snegu itd. Pokopan je v Ljubljani. Grohar je poleg Subicev. dr. Tavčarju, in dr. Kreka najznamenitejša osebnost škofjeloškega okraja. Pakti smo kratko omenili nekaj onih mož. k j su na en ali drugi način orali kulturno ledino našega naroda in ki jim je tekla zibelka v Loki ali njenem okraju. Za zaključek naj orne niino še Sopotničana prof- Ivana Dolenca ki ga je leta 1938 ves okraj kot en mož i/volil /a narodnega poslanca. Umetna obrt Ker /lepa ne najdemo kraja v Sloveniji, ki bi bil tako bogat na raznih umetninah, kot je Skofja Loka. je prav. da uidi teh ne zgrešimo \ našem sestavku. , Razumljivo je. da je Skofja Loka in ves njen okraj iaku bogat ne umetninah, ker so škof-jt loški oskrbniki in njihovi gospodje freisin-ški škofje z vso vnemo pospeševali umetnostno < Lil. \ teh nekaj vrsticah bomo jskllšali našteli umetnine po njihovih strokah in času njihovega nastanka. Stavbarstvo Stavbarstvo v današnjem smislu se je pričelo pravzaprav šele z začetkom loškega gospodstva, to je z. letom 973. lieisiuški škofje so kmalu zgradili utrjen grad, pod njim pa ii.esto. Zgrudili so nato tudi uekaj manjših gradov v okolici. Kot najstarejšo stavbo pa moramo vsekakor omeniti kupucinski most, ki je bil zgrajen leta |55l in je še danes po skoraj t)iiii letih v prav izvrstnem stanju. Grajen je iz rezanega kamna. L. 1393 je bila zgrajena nunska cerkev, katero je posvetil škof Bcrtokl. Ravnotakrat jc isti škof posvetil ludi že preji- stoječo cerkev v Stari Loki v baziliko. Iz istega času je tudi romarska cerkev sv. Primoža in 1'elicijana na Gabrški gori ter farna cerkev v Bukovščici. ki je posvečena sv. Momentu in cerkev podružnice sv. Miklavžu. Vse tri cerkve so preprosto, a zelo zanimivo zidane, ker imajo skoro kvadratasto ladjo. Iz dobe gotike se je ohranilo pri nas toliko stavb, kot zlepa ne kje. Ob koncu li. stoletja je bila dozidana cerkev v Crngrobu, katere vv>«Vtki pa segajo še par stoletij nazaj. Iz iste-ra časa je tudi mogočna in odlična gotska [gradba farne cerkve sv. Jakobu. Obe ti d\<-tavbi. kakor tudi vse mesto pn je potres I. r>ll močno poškodoval. Skof Filip pa, ki jc >il član bavarske vladarske hiše, mlad in Irtergičen. jo po tem potresu ob cerkvi, grad. iinico in skoraj vse ostalo mesto znova po- Notranjščina župne cerkve v Škofji Loki. klal. Tudi Honiunova hiša izvira iz tistega »sa. namreč z leta 1514—15, V začetku 16. |ol. je l.očan mojster Jtirko dokončal ptez-Iterij v Crngrobu. Prezbiterij v cerkvi sv. iikoba pa je zgradil Jernej Junavcr I. 1552. akor priča napis na zvon i ko. Po okraju pfl liamo vse polno cerkvic vrh hribov, ki iz-irnjo iz te dobe ali nekaj desetletij preje > so jih povečini gradili domačini, med ka-priini nuj omenimo le stavbenika Andreja iz. oke. Iz baročne dobe moramo omenili zlasti klana stebrišča na dvoriščih raznih patricijskih oš med njimi hiši št. 14 in !n na Mestnem igu. katerih žudnja je rotovž, ob«! sta pa rdaj mestna last. Najlepša baročna zapuščina m je gotovo „Ajmanov grad" pri Sv. Duhu. !grajen je bil v drugi polovici 17. stol. Sedaj e last primarija g. Demšarja. L. 1669 je bila :grajenn sedanj* nunska cerkev. Iz te dobe je tudi veličastna cerkev sv. Volbenku v Poljanski dolini. L. 1710 je bila dograjena kapucinska cerkev. Iz tega časa je tudi cerkev rta Hribcu, ki so jc l, 1738 povečali. \ tej dobi sta bili tudi zgrajeni župna cerkev v Selcih iu cerkev sv. Frančišku v Železnikih, ludi večina podružnic v Selški in Poljanski dolini je iz. tega časa. Devetnajsto stoletje je prineslo nove «crkve v Stari Loki, Železnikih in Suhi. V tem času moramo omenili stavbenika iVIolinara, ki jo sezidal cerkveno lopo v Crngrobu, cerkev pu pri sv. Valentinu v javorniški fari. Ta moj ster je lako doumel gotski slog, da bi njegova dela skoro zamenjali s pravo gotiko. Tudi najnovejša dobu je prinesla nekaj prav odličnih del. Krasna je nova šola, katero je gradi' stavbenik Tomažič, uovi most preko Selščice na Sp. trgu, krasen nov most preko Poljan -ščice med mestom in Puštalom, e.mvk most na Praprotnem in v Gorenji vasi. Prekrasnu je tudi ureditev t ga pred Kapucini. Ta dela pa datirajo prav iz zadnjega časa Kiparstvo -Navedemo uaj le nekaj važnejših kip«r->k>h del. ki so .se ohranila ua Škofjeloškem ozemlju, /.al se uaiu ui ohranila uobcuu i.iui.an ska skulpturu iu moremo zabeležiti najstarejša dela šele iz dobe gotike. Sicer pa se je kiparstvo in rezbarstvo ruzvijalo vzporedno s stavbarstvom. Iz gotske dobe so vsekakor nadvse zanimivi sklepuiki ua stropu gotskih stavb. Najboljše so ohranjeni v ladji župne cerkve sv. Jakobu. Iz irajo iz 1. 1471, na enem jc se letnica. Naplavil jih je bržčas kamnosek iu stavbenik Andrej iz Loke. V prezbiterij u pa so iz 1. 1332 in jih je naplavil mojster Jurko, ki je bil tudi kaiunosfek. Ti sklepuiki so Uidi z zgodoviusko-kuititrnega stališča silno važni, ker so na polju meri njimi naslikam ra/.ui zaščitniki obrtnikov. .Slične sklepnike uua iz. iste delavnice tudi cerkvica sv. Urbana v na-•arski lati. Večja pozuogotska skulpturi je umpuiiou nud vrati cerkve sv. Jakoba, ki predstavlja Oljsko goro. Omeniti moramo tudi relief križanja iz I. 1550, ki je v/idau v nunski samostanski /ud. Lesenih skulptur se nam iz. gotike ui veliko ohranilo- Omenimo naj le v v Crngrobu relief najdenja sv. Križa in zelo zanimiva kipu sv. -Neže in sv. Uršule, ki nam kažeta takratno dekliško nožo. iz tega časa naj omenimo še Mariji iz cerkve sv. Filipa in Jakoba ler iz cerkve sv. Florijana. iz baroka naj naštejemo kamnoseška dela: stranska oltarja v cerkvi sv. Jakoba, piižnico pri j nunah in nagrobniki istot itu tei na zunauj-I ščiui starološke cerkve. 17. in IS. stol, je dalo I nekaj prav zanimivih nagrobnikov, iz 1. 1751 i izvira Marijino znamenje na Glavnem trgu, ka-| terega je sneg I. 1924 porušil, a ga je obtni-i ska uprava dala lani 1. 1939 renovirali, i Tudi tako iiueiiovaniii zlatih oltarjev iz dru-I ge polovice 17. stol. imamo precej. I u prednjači crngrobški veliki oltar, delo Jurija Škornja iz Ljubljane in zlatarja Janeza Jamska iz Loke. Leta 1672 je bil zgrajen tudi velik« zlati oltar ua Suhi, ki izvira iz iste delavnice in oltar v Sp. Bitnju in Dra/gošah. Ob koncu 17. in v začetku 18. stol. je neznana delavnica v Loki napravila krasne oltarje: sedaj žal že uničeni veliki oltar v nunski cerkvi, veliki oltar v Špitalu, pri Volbenku, tabernakelj v Crngrobu. V drugi polovici 18. stol. pa je že druga delavnica zgradila prekrasne oltarje pri sv. Andreju v Bodov-Ijah, Brodeh iu krasni oltar pri sv. Frančišku v Železnikih. Vendar pa je tudi pri nas v tem času začelo kiparstvo in rezbarstvo propadati. Slikarstvo Iz slikarstva se nam je ohranilo ogromno del, tako od najstarejših do najmodernejših. Najstarejše slike so se ohranile le v Crngrobu-I u moramo omeniti Marijanski ciklus, ki spada v zgodnji gotski slog. To je domače delo. Iz. furlansko—kranjske—koroške delavnice, ki je imela pri nas zelo plodovilo žarišče, izvirajo slike: Kristusovo trpljenje na pročelju < ru-groibskr cerkve iz 14. stol. Iz. te dobe so še slike v notranjosti crngrobškc cerkve, v cei kvah v Pevnu, Bodovljah in pri Sv. Lovrencu. Najlepše pa je poslikano pročelje in notranjost cerkve sv. Florijana v Sopotnici. Te slike predstavljajo življenje sv. Florijana- Iz te dobe imamo še slike na pročeljih ali notranjosti cerkva: na Godešiču, Gostečih m pri Sv. Križu nad Selci. Tudi iz. poznejše gotske dobe imamo precej del med njimi slike: Janeza Ljubljanskega -Giegorijanski Kristus na pročelju crngrobškc cerkve, nato lepe Rolfangove slikarije c koli oltarja sv. Martina v Crngrobu iz 1. 1453. Krasne slike iz tega časa imamo še na Suhi, na Križni gori. kjer je slikal neki nemški slikar življenje prvega freisinškega škofa. V prvi polovici 16. stol. je živel slikar Jernej iz Loke. ki je ustvaril več krasnih del v cerkvah na Suhi in Bodovljah. Baročna doba nam je dala krasno stensko sliko v grajski kapelici v Puštala, ki predstavlja ..Snemanja s križa". Naslikal jo je I, l"06 znan: slikar Ouaglio. Ta slika je mogočna in dobro ohranjena jn je najdragocenejša slikarska umetnin« v Skofji Loki sploh. Tudi freskar Jelovšek jr ustvaril pri nas nekaj del. tako oltarček v Ajmanovem gradu pri Sv. Duhu. V drug; polovici 18. stoletja je deloval freskar Anton Tušek, ki je ustvaril freske na Hribcu ter na znamenje pod crngrobško cerkvijo. Njegova je ludi ..Mudona" \ slnrološki kaplaniji. Sredi 19. stoletji je deloval Štefan šubic. ki je slika! v cerkvah -.v. Frančiška \ Železnikih, pri sv. Križu, kapelo Božjega groba pri sv. Volbenku in več znamenj. V drugi polovici |9. stol. pa moramo ninen'-ti se slikarja Gusarja, katerega zadnja dela so prav odlična. Slikal je V cerkvah v Stari Loki, pri Sv. Duhu. v ('rngrobu In pri kapu-cinih. /elo lepa so zlasti njegova znamenja. Tudi Simon Ogrin, ki je poslikal Mirijmo kapelo v Kapucinski cerkvi, Grohar m Pengov, čigar delo je moderni Kristus Kralj na sla-voloku v cerkvi gv, Jakoba« so ustvarili na loškem ozemlju nekaj svojih del. Pravtako imamo tudi oljnatih slik n no precej. Zlasti veliko je Jamškov Ajmanov grad hrani krasna portreta baron, in baronice l.amhfrizhnimb iz I. |6Rt. ki i I je s I i kit i slavni Šavove. Na loškem ozemlju je več slik Men/ingerju Romba. Luvorja. Tuška. Langusa in Franketa Večinoma so slikali slike farnih pat ionov z. velike oltarje. Ohranilo se je še ludi več dni gib njihovih znamenitih del. Tudi drugrr umetne obiti lun 'imetnil mi Podhoroskl: plat- ;lel. leta trobit »prav zarstvo, umetno kleparstvo v Loki zelo cvetele. Orgije V Stari Loki so prve orgle zapele Ihjh; v skofji Loki pu leta 1634, v C pa leta 1649. Poslednje pojo še dunes. so že predelane Te orgle so tlelo Tomaža Kreka iz Ljubljane. Sedanje orgle v .skofji Loki pa datirajo iz leta 1932. Omeniti pa moramo še umetno vezanje. O pravijale so gu zlasti klarise, za njimi na Ur-šalinke. klurise so tutlj delale kipce iz voska in slikale na steklo. Se mnogih drugih panog ji gojili stari Loča-ui. a tiikaj snni skušali prav na kratko opisati le ruzvoj umetne obrti v teku stoletij, tako \ Skofji Loki. kol na njenem ozemlju Opomba! Pričujoči člunek uaiu ie nan>-sal g, Jesenovec Jože iz škofje Loke. ki je ludi avtor članka v jubilejni številki o razvo iu Škofje l/oke v zgodovini in sedanjosti. Kot vir mu ie služila knjiita ..Skofja Lika in njen okrai s kulturnih, Kosrxwar*kib lufsko-pro-inetnih vidikov". Naš list sicer ni zgodovinska revija, vendar smo obadva članka objavili zalo, da v kratkem izvlečku pride med ljudstvo vsebina zgoraj navedene knjige, ki ie sicer predraga, da bi si io nabavila vsaka hiša. Pri lem so nas vodili nagibi, naj ljudstvo spoznava zgodovini) in ves razvoj domačega kraju v zgodovinskem, kulturnem in gospodarskem pogledu, Če smo ta smoter z obema člankoma dosegli, potem ie naša naloga v celoti dosežena, ker hočemo, da naš list ljudi vzgaja, da jih uči spoznavati in ljubiti svojo ožjo domovino. Uredništvo. Strelske družine, njih zgodovina in rasvoj Za časa pogostih in krvoločnih vpadu, lur-kov v naše slovenske kraje, so bili ljudje in njih imetje izpostavljeni vidnim nevarnostim, da jih ne preseneti grabežljivi iu nasilni m-jcc. Utrjevali so mesta, trge, gradove ni vasi. Imeli so svoju taborišča pri božjih hramih in se zatekali i ista, v skrajni sili, I udi strni.i pobočja hribov, podzemeljske kotline in vol line. so jim siužila za skrival.šča in pribežališča. Mesto krunj je bilo že od nekdaj naravna trdnjava, uu skalnatih tleh. na visokem pod stavku. Njegovo prebivalstvo se je v kritičnih časih branilo izza mestnega obzidja in stolpov. Za ta namen so se meščani organizirali po vojaško in vežbali v strelskem orožju, seveda Uikrat še v zelo primitivnem, ki j;: bilo v rab, S tu nuiiien so se razne korporacije po vseli večjih krajih i. j, okoli 13; stoletja, postavile m zgradile na primernih krajih s-.oju strelišča. ■ ih kuterih je bilo možuo vežbanje v streljanju, pa tudi v rabi ostalega orožja ,u načinu pravilnega bojevanja. Iz zgodovine posnemamo, da so Kranjčani nkoii leia 15o4. pod pokroviteljstvom štajerskega nadvojvode Karla D,, (seveda samo oni uie.ščuni, ki so pripadali boljšim krogom) imeli zasilno strelišče na Sumrjetni gori. Pred 70 lc-li so pa postavili zasilno strelišče na sedanji parceli Fockove tovurne, a zaklon ju tarči so bde na nasprotni strani, Onstran Kokre na lilijah, Njihovo orožje je bilo zelo primitivnu Stare puške VVenzl so se polnile od spredaj in s.i bile na en naboj. Pozneje so prišle v rabo iVerndlove puške, ki pa so bile že bolj moderne kot prvotne. 0 tem strelišču v Kranju in načinu streljanju je ranjki g, Cof vedel veliko zanimivih anekdot. Na šniarjetni gori so se meščani v.iilili \ streljanju na kratke razdalje, s takozvanim! mušketami, na kresilni kamen in lun to. Vsak strelec se je moral udeležit- naj manj dvuuajs! vaj na leto, ker sicer ni imel pravice do nagi adnih tekmovanj. Pri teh vajah so .ie godile (kakor poročajo zgodovinski zupisniki) tudi velike nerediiosti. Strelski mojstri so namreč hoteli uporabljati državno podporo, namenjeno /a strelsko društvo, naku/uno y denurju 15 gol dinarjev letno, v svoje sebične namene. Hoteli so streljati brezplačno. Uprizarjali so \ bližini strelišču m po pobočjih Smarjetne gore razne orgije, prirejali na strelišču veliki za-nebne pojedine za društveni denar, trosili čezmerno njim zaupani denar. Razdor je bil neizbežen, Vladu jim je nato odreklo vsuko pml-p*ro in tako se je moralo društvo ukinili, ker tudi takrat ni bilo pravega navdušenja zu strelsko sivar v Kranju a tudi ne mecenov, kot ga ni niti dunes razen nekaterih izjem,posebno zato ne ker mi bili takratni strelski mojstri absolutni gospodarji na svojem področju Takrat namreč še niso poznali tako organiziranih društev s tako disciplino in redom, kot v sedanjih časih. Tudi v ljubljanskem stolnem mestu so se zbirali stielci v plemenitaških in meščanskih vrstah ns strelskem popriiču. Stremeli so /a povzdigo strelskega, viteškega športa v svojih vrstah, vendar je bila Že takrat gluvna ovira, slabe gmotne razmere. Njihovi viteški turnirji s0 imel namen, vplivati vzgojim lui mladino, odvračati jo od kvarnih hazardnili iger, popiv&ij a in drugih nemoralnosti. Tudi nevarnost tu,-ških vpadov je bila vedno večja tako, da so ce čutili ljubljanski meščani prisiljeni čimbolj gojit( s,re'5^' Sl,ort '" ,ut,i url1 ge panoge narodne obrambe. ler sedlarstvo, so | darili meščanov občine Kranj. Nabiralno ake.-i jo za ta namen je uvedel pok. g. A. Rohrinan. j ki je prinesla I tO. K. Prvo nagrado jo dobil I dijak Gnidovec Anton, VII. razred, drugo An-doljšek VIL. tretjo Rožič iz VII. razreda. V celoti so dosegli gojenci zavodu NS."5'".i za detkov. Čudno, pri nas ne gre, v drugih državah pu ni nobenih ovir. Ako bi bilo po mojem, bi odredil: Vsak srednješolec, vsuj ud 4. giiuna-iije naprej, puško v desno, knjigo v levo! Morda bi Slo, skoro ue dvomim. Vsaj kdor opazuje današnjo mladino, vidi, kako zel<> je podjfci ua in ineuda ni tako zelo zaposlena, da ne bi tedensko, žrtvovala vsaj kake dve urici za strelski šport Ne rečem, da bi morala biti gimnazija nekaka vojaška šola. še dolgo ne. ampuk to bi se pač smelo zahtevati, da bi bila ta mladina uvedena v tajne današnjega orožja, ker bi mladina razen interesantne teme imela tudi lepo razvedrilo. Ali bi ne bilo prijetno, uko bi šla kot včasih ta smejoča radost na kake večje strelske tekme? In !>i pri leni želu uspehe. Menite, da ne bi dijaki bili dovzetni za te novotarije? Poskusite vendar ludi n« tem |k)lju vzgoje, narod in mladina vam bo stu hvaležna. Moje večno hrepenenje je in ostane, da bi v vsa telovadna društva vpeljali par ur tedensko tudi strelske vaje. zakaj ne bi tudi mladim nudili nekuj. kar jo gotovo navdušuje!' Domovino se vendar ne Po reševalo z žogami. Časi Skodl j a rjevega Jake s() za nami. U-porabiti je treba veliko energijo in samozavest naše mladine, ki se sicer izživlja v negativne svrhe. Iz strastnih športnikov-žogobrcec in njihovih navijačev nastajajo sicer novi ljudje ki pa v svoji priljubljeni usnjeni žogi vidijo lavni zgodovinar Juhami j ideal in simbol svojega obstanka in najvažnejši cilj svojega življenja. Kaj menite da finski vojski žoga pomaga, da kljubuje toliki premoči boljševikovi' Kdor je suženj žoge. je /a \ siik drug šport izgubljen, to je tak i. Hvala Bogu, še je nekaj mladine, ki gre drugačnim potom in misli dokaj resno. O tem pa na dru gem mestu. Iz leh podatkov, ki seui jih na v de I o strelskih društvih in strelnih krožkih sledi, da smo piasebno Slovenci bili veliki ljubitelji strelskega športu, za kur zgodovina nudi dovolj doku zov. Pri večjih cerkvenih prireditvah se je včasih veliko streljajo z možnurji, večkratne nesreče jim niso bile v strašilo. Pri godovnili slavnostih je streljanje, pri pogrebih članov zelene bratovščine se streljajo salve, torej brc/ streljanja, kakor bi rekel tudi brez. petja, pri nus Slovencih ni parade. Orožje nam je ueku-ko prirojeno iu se ga rudi poslužujemo. / častjo in s ponosom ga uporabi jamo pri strelskih vajah, še raje pa pri tekmovanjih, ako smo že bolj sigurni. Pokažemo radi pred svetom, da imamo tudi Slovenci svoj del strelske zgodo i vine, in da nuni nobeno orožje ni tuje. Orožje v jugoslovanski epiki Je /e obori, -jc obrazložil g. prof, dr. P. strmsiK v Zborniku za Narodi;' život i običaje južnih Slavena v i. 1925., ki i menja, da se je orožje Slovencev često menjalo in nuportii ulo iz tujih držav. Naše uarodue pesmi nam večkrat opevajo žalostne čase, v katerih je naš narod trpel muke, posebno za časa vladanja cesarice Marije Je-iczije. \ letu 1763 so morali ua ukaz poluvitl vse siromašne kmečke sinove, ki so jih ub- Kakor poroča naš VVeikhurt VValvazor. so imeli v tistih časih plemiči svoje, častniki svoje in meščani svoje strelišče, ki so prirejali svoju vežbanje ob nedeljah iu katera so morali obvezno posečati (proti visoki kazni za neudeležbo) vsi člam Najstarejše strelsko društvo je menda v Ljubljani, ki pa je bilo do prevrata izključno v nemških rokah. Ostrostrelsko društvo je bilo ustanovljeno 1657 lela, a leta 180"'. je bilo /grajeno strelišče ua mestu. kjer je sedaj ljudsku kuhinja. Pozneje se je strelišče preselilo pod Rožnik, kjer je še danes, I o dru-štvo je imelo večkrat tekmovalna streljanja kuterih so se udeleževali stielci iz vse države Društvo ima veliko zbirko strelskih tarč. od katerih naj omenim ono najstarejšo iz. lela 171"., ki ima tri okrogle odprtine, na levi sirani na hrbtu naslikunegu polža, strelske kroge in dvojnega orla z napisom. Oinnia mea me emu porto( vse to nosim s seboj) in črke t. V. M. Iz leia 1792. se hrani tarča, ki priča o medsebojnih stikih med ljubljanskimi in škofje loškimi strelci, na kateri so naslikani gorenjski hribi in strelišči'. Na tarči je naslikan strelec in napis v nemškem jeziku: ., Dus Schiesscn in Lack, u ar ein rares Ding. d-c Luibacher haben geschosseii, Und die l.acker (škofjeločani namreč) vvaren fling." Ljubljanski strelci so se udeleževali z \eii-kiini uspehi tekem v vseh večjih mestih. mo poznali vojaško orožje Jc koi prisiljeni vojak, avstrijske armade, kar pa je bilo pri uašili bratih Srbih baš nasprotno. Pri njih je bilo namreč bojno življenje veliko bolje razvito saj so imeli večne bitke z neprijatelji. O naših s()sedih Albancih nam pravi fra. Lovro Mi-liačevič da „Svaki Arbanas nosi sohom oružje, bilu kući, na polju ili na potu. Za pojusoin mu je rev olter, jatagan, ob pojasu kujiš sa iuned/c nim lišcklijama,, a u ramenu dilka. Dva pulil ga na dan pregleda, očisti in podniaže. zalo mu je čisto i spremno!" Iz teh razlogov Je čisto razumljivo, da je tem narodom orožje še veliko lw>lj ljubo koi nam Slovencem ki pač nismo služili iz ljubezni do bojev ali runjke Avstrije. Priseljena stvar ui dobra. Dr. Strm-šek piše dulje: „Oružje pri Slovencih se je o značevub) navadno s pri vojaštvu običajnimi nemškimi imeni, kot n. pr. piksnu, gever, flin-ta, dolmesser, kanon. Pri balkanskih Slover.ih pa so se križali različni kulturni vplivi, ki «a jih seznanjali tudi z novim orožjem. Tu se rj. nieiija osmanski, turški vpliv. sHj se veliko orožja naše vojske iu posameznih delov naziva v liirščini ali arabščini. Čitatelji naj mi oprostijo, da sem zašel malo na stransko polje. Prednje se mi je zdelo vied-dno omeniti, ker so razna strelska društvu in orožje v ožjem stiku med seboj z namenom in pomenom današnjih strelskih družin V-a strelska društva in klubi so imela v svojih pro gramih edin cilj, kako svoje članstvo čim bolje izvežbati v strelski panogi ter jih privaditi v umetnosti ravnanju z orožjem. Tudi t-a-uien strelskih družin je gojiti strelstvo, vzbu- jati zanimanje s tem. da prirejajo vežbal na. tekmovalna in slavnostna streljanja, da vzga jajo državljane v dobre strelce, v uporablja n j n orožju, za čini večjo sigurnost zadetkov. \ športnem, lovskem in drugih ozirov. ..Strelske družine, kakor jih sedaj pri u;i~ uazivljemOi so bratska društva, ustanovljena v bratski vzajemnosti, z namenom ..braniti svoje". V življenje so stopile za časa vladanja kneza Mihajla Obrenoviiu (sina kneza Miloša). Kakor piše zgodovina je bil knez Mihajl velik pobornik Za nacionalno svobodo, za ustvaritev velike Jugoslavije. Izdal je ukaze za pomirjanje narodov od strankarskih razprtij, ter d< -jal: ..Dokler bom jaz na vladi, naj se vsak zavedu, da je zakon najvišja volja, ki se mu mora mu vsakdo pokoravati." V resnici je svoje prepričanje dokazal z dejanji: Prepovedal je vsa ko preganjanje Kal ud jordjev ioev. dovolil iz gnancem vrnitev, sprejel nazaj vse uradnike. V tem času je postala bivša Srbija prava demokratična država. \ bivši Srbiji ob času ustanovitve strelskih družiti država še ni imela redne vojske v večjem številu. Večinoma se je vežbal narod po občinah ob nedeljah in praznikih. Vsako jesen so pa imeli večje skupne vaje (manevre). Vsak je dobil svojo puško, zu kutero je odgovarjal državi. Nu ta način so se državljani temeljilo iz vežbal i v orožju, kar je bilo .....»kakor za takratno malo državo, velikega .ena. Med balkansko [n svetovno vojno so pa te strelske družine prenehale delovati ter so stopile zopet \ funkcijo |K> vojni, največ pa od leta 192u. < iu I je. to je ob času. ko se je tudi v Kranju ustanovila strelska družina pod predsedstvom umrlega g. Pehare Jožeta. Družina v Kranju ho prihodnje leto praznovala svojo |5 letnico obstoja. strel ki šport smatramo Slovenci za narodno stvar. Mi ga gojimo iz ljubezni, idealnega zanosa in ne morda radi kakih os v ajalnih nazorov. Znak, da posebno zadnje čase strelska družina v Krauju pridobiva stalno na članstvu, je pač razveseljiv. Morda je k temu pripomoglo tudi sedanje napeto stanje v Lv ropi-Brez ozira na vse te pomisleke pa smelo tr dim, da nam strelski šport služi za nekako duševno hrano iu kdor vzljubi puško iu postane vzdržljiv strelec, nastopa povsem uovo ravno pot, kine pozna ovir ali predsodkov. Smatram, da je pravdna uporaba strelskega orožja narodova pridobitev, kar nam lahko sluzi za vzgled junaška Finska. Znano je, da so Finci najboljši strelci nu svetu in du se baš v se danji vojni kaže, kdo ima v vojni moč, ali malo število, pu tisto hrabro in zanesljivo. Pojdimo se k njim učit! Strelski pokret jc v narodovem življenju izraz civilne državljanske dolžnosti, ki stavlja fizično dovršenemu človeku znake narodnih čuvarjev. Majhen narod smo proti veliki sosedi ter hodimo za vzvišenimi cilji, s katerimi so se vedno bavili narodi, če lavno številčno maujši. Strelske družine so uadstrankarske športne organizacije Politične koncepcije ni in ne sme biti v našem programu, ker smo nad dnevnimi strankami. Prežeti smo idealnih dobrin. Smo kakor je nek višji funkcionar nekoč dejal: , tej vzvišeni, svoji državljanski zavesti neizprosni, nepodkupni in naravnost fanatični, ker zahtevamo, da mora vladati v naših hišah in družinah duh brutstva, medsebojne ljubezni in spoštovanje. V bratski )K>moti, v j edinstvenem vzajemnem razmerju pomagamo sebi m domovini. Mi Slovenci sum dober, pošten, potrpežljiv iti kulturen narod, zvesti kralju in domovini. Hočemo, da naša lepa država procvita in napreduje v lepi složnosli. V naših strelskih vrstah se goji ne samo „rukovanje / orožjem" temveč tudi ljubezen do našega sočloveka. N.i naših streliščih nihče ne dela razlike, bodisi gospod ali delavec! Naše oči so obrnjene proti tarčami ne taksiramo človeku i>o njegovem /epu ali lepi obleki ali siromašnem suknjiču. Za prave strelce so važni |e pogodki na tarči Pri nobenem društvu ne vidiš toliko sloge, le pote in plemenitosti, kot ravno pri viteškem strelskem športu. Res je, du tiipntnni vlada tu di zavist, vendar odtehta druga stran dobrih strelcev, to napako poedincev, Dobrodošel mu je vsak, ki vzame naše stremljenje za pov/di ;;o in razširjenje strelskega športa resno. brez. egoističnih namenov. Sovražimo neznačajneže kiti pravi nus neumrli pesnik Gregor-, i; \ le znači ti Slovana, da je vidno jak in blag. zvestim vrača on zvestobo, izdajalcem srd in smrt. Crti vraga njega zlobo, ljubi -na. čut odprt." A ObMnsko gospodarstvo na Jesenicah Občinski proračun je bi! sprejet na seji dne 15. marca. Celotni proračun znaša 3,t>57.806 — dnin je za " 348.857.— večji od lanskega. Občinska de na neposredne davke osta ne ista kot lat,:, to je 30°/o. Povečanje proračuna so nanesle sledeče večje postavke aa nove izdatke: 120.000 din za pasivno obrambo in draginjske doklade občinskim ulužbencem. ki znašajo 70.000.— din. Vsem uslužbencem se bo dodala k dosedanji plači draginjska dokla-da 200 din. Pragmatični uslužbenci prejmejo povišek k dokladi za otroke 30 din za posameznega otroka (dosedij 140, odslej !70 din). Občinska uprava se je spomnila tudi pogodbenih uslužbencev, ki dosedaj niso prejemali ne za žene in ne za otroke nobene doklade in j'm dalu po 50 din za ženo in prav toliko za po- sameznega otroka. Tajnika se je zvišala plača za 300 din. Vse te povišice se priznajo od 1. decembra 1939 dalje. Med dohodki je zabeležena tudi vsota din 500.000 din posojilo Borze dela za Delavski dom. Ubožni proračun znaša 588.250 din in je predviden med drugim tudi za opremo mestnega zavetišča, ki je v glavnem že dogotovljeno in bo mesca junija otvorjonov; (Zmanjšana ,'je glasom ministrske odredbe trošarina na vino od 1.50 na 1.— din, s čemer zgubi občina 170.000.— din dohodkov. Poviša se trošarina na pivo od 25 par na 30 par, kar pa ne znese niti 30.000 din. - Vsa jeseniška javnost bo ta proračun, ki dokazuje veliko delavnost sposobnost in socialnost občinske uprave uprave, sprejela s pohvalnim odobravanjem. JXa političnem polju Na političnem torišču vlada pri tukajšnjih somišljenikih JRZ kljub razburkanim vojnim časom moder mir. Vse drugače je pri naših nasprotnikih, zlasti pri tistih, ki v svoji naivnosti določajo datume, kdaj bodo pri nas prevzeli oblast boljševiški komisarji. Ti datumi so bili določeni že za lansko jesen, potem za Novo leto in kot 100°/o siguren je bil datum t9. marec. Vsi datumi so prišli in minili-Po'ožaj pa je ostal kakor je bil. Niti vsemogočni ..Joža" ni držal besede in je svoje somišljenike pustil na cedilu. Ob teh določunjih datumov, ob tako zelo gojenem pričakovanju in ob popolnoma neuspelih načrtih, zatorej tudi ob tuko hudem razočaranju se le čudimo, kako morejo naši rdeči bodoči „kom'sarji' obdržati še kakega somišljeniku, ki bi j■ m hotel verjeti. Le skrajna slepota in popolna nevednost jim more k temu pripomoči. Dne 11. februarja smo imeli na Jesenicah sijajno obiskan shod ministra dr. Kreka. Na sestankih zaupnikov pred tem shodom smo zbirali vprašanja, ki jih bomo stavili g. ministru, da nam pojasni to in ono, kar nam ni bilo jasno, oziroma, kar bi bilo dobro, da se pove javnosti. Minister dr. Krek je pa v dve-nrnem govoru pojasnil ne samo vse to, kar smo ga hoteli vprašati, ampak še mnogo drugega s tako jasnostjo, da ni preostalo nobena nameravano vprašanje neodgovorjeno. Našim somišljenikom posebno dopade, da se napovedi, ki jih je omenil g. minister uresničijo v razvoju dogodkov. JeseniSko delavstvo v znamenju volitev Jesenice z bližnjo okolico so bile letošnjo zimo nekako od novega leta dalje pod vtisom dvojnih delavskih volitev v obratih KID. Dne 9. februarja so se vršile volitve obratnih zaupnikov dober mesec pozneje, dne 14. marca pa volitve delegatov v Kraj. Bratovsko sklud-nieo. Za obojne volitve so vložile samostojne liste vse štiri delavske skupine, to je ZZD, JDS, NSZ in marksistična SMRJ. Ker so volitve tako obratnih zaupnikov, kakor delegatov v Brat. skladnico tajne in ker že dve leti ni bilo takih volitev v jeseniških obratih KID, je bilo zanimanji- zy izid volitev dokaj veliko. Zlasti rdeči in vodstvo JSZ so napovedovali velikanske zmage pri teh tajnih volitvah. Te Grenka izjava V nedeljskem Slovencu", dne 10. marca je podal g. Novak Tomaž, da 14. januarja 1940 dve leti zaporedoma predsednik jeseniške skupine JS7, zelo zanimivo izjavo, s katero je povsem |K>jasnil in upravičil svoj prestop v ZZD. Pri strokovnih organizacijah se te njegove izjave mnogo komentirajo in bodo 'mele neizbežne posledice za JSZ. Za tukašnjega a-dvokata dr. Aleša Stanovniku je bila gotovo ta izjava najbolj mučna v odstavku, ko g. Novak dobesedno pravi tako: ..Nekega dne med pogajanji delavstva s KID, poleti 1939. [prejmera pismeno povabilo od g. dr. Stanovnika, naj so ob določeni uri zglasim v njegovi pisarni, češ da bi g, Vencclj Perko rad z menoj govoril. Zbrali smo se zastopniki JSZ od SMRJ pa Vencclj Perko. Kralj Nace. Straži- lajne volitve so na veliko presenečenje pokazale velikansko porast glasov ZZD, ki je pri prejšnjih takih volitvah dosegla 257 glasov, letos pa 531. Najbolj je nazadovala JSZ. nekoliko pa tudi NSZ in rdeči. Nadaljnn padanje plavih (NSZ) in rdečih glasov se je pokazalo pri volitvah delegatov1 v Bratovsko skladnico. Na strokovnem polju zaznamuje ZZD veliko sposobnost, resno delo ir. zato napredovanje. Prepričani smo. da bo to njeno solidno delo V doglednom času privabilo v njen krog vse katoliško delavstvo, ki je še ostalo pri JSZ. Jasni načelnosti in solidnemu delu se ne bodo mogli ustavljati. I šar Leopold in Kejžar v navzočnosti advokata J dr. Mihe Potočnika, ker je bil g- dr. Stanovnik I ravno zbolel..." Za politično javnost je bilo si-I cer jasno, da g. dr. Aleš paktira z najbolj skrajnimi levičarji (vsi zgoraj našteti zastopniki SMRJ so znani levičarji in so nekateri radi svojega skrajnega levičarstva imeli ponovno opravka z. oblastmi). Toda g. dr. Aleš je trdovratno zatrjeval, da se on absolutno nič ne vtika v razmere strokovnih organizacij-Gornja izjava dokazuje nasprotno. Upamo, da bo v bodoče moško priznal, da stoji za kulisami JSZ in rdeče SMRJ. Tako jasnost zahteva j pred vsem pošteno članstvoJSZ. Zlasti našim I dobrim somišljenikom i/. JSZ na Koroški Beli : je tu odkrita izjava g, Novaka morala odpreti Uspela akademija FO in DK v Radovljici 2o par let praznuje radovljiška katoliška mladinu kar najslovesncje god sv. Jožefa. Nu tu dan pokažo svojim številnim prijateljem sudove zimskega telesnovzgojnega dela. Z letošnjo telovadno akademijo je dosegla naravnost nepričakovan uspeh, suj je bila že pred osmo uro dvorana zasedena do zadnjega kotička. Med odličniki smo opazili sreskega načelnika g. dr. Vrečarja in vso našo katoliško inteligenco, ki je vedno znala ceniti napore slovenske mladine, ki ji je bila svetovalec V črnih dnevih bližnje preteklosti, ki pa ji hoče biti tudi danes ob dnevih njenegu procvita tesno ob struni. Točno ob napovedani uri je pričela akademija- Na odprtem odru. prcdstuvljajočem slovensko zemljo, so izkazali fantje v krojili z. od-sekovo zastavo čast držuvni misli. Tržiška god- bu je zaigrala državno himno, ki so jo vsi prisotni poslušali stoje. Za tem so v kratkih presledkih in ob navdušenih ovacijah občinstva sledile proste, simbolične in gimnasličnc vaje članov, mladcev, naraščajnikov, članic, mladenk in gojenk, prepleteno z orodno telovadbo, skupinami in ra-julnimi pohodi. Posebno lep vtis so zapustili naraščajniki in mladci radi strumnega koraka in lepega izvajanja prostih vaj. ter prav težke skupino se-slavljene v obliki piramide. Prisrčno pozdrav I jene so bile naše najmlajše, ki so ob splošnem navdušenju izvajale vaji „En hrbček bom kupil" in ..Navzgor se širi rožmarin", pri tem pa kornjžno prepevale, Mladenke v narodnih nošah so morale ponoviti, krasno simbolično vaijo ..Roža na vrtu 1 zelenem cvete". Od točke do točke se je večalo navdušenje, ki je doseglo prvi višek ob mladčevski zaobljubi. V zgoščenem, globoko zasnovanem govoru je odsekovni duhovni vodja g. Knnstelj Jože opisal program, načela in cilje katoliške mladine. Zvestoba je prvo, zvesoba je vse! tako je poudaril. Ohranimo zvestobo Bogu, narodu, državi in vladarju, vršimo dolžnosti, ki nam jih nalaga življenje in vodimo vso mladino tako, da ne bo nikdar zamenjala Boga za manjvredne posvetne dobrine! Po govoru je prikorakala na oder čelu mladcev, slovesno odgovorila na stavljena vprašanja in v pozoru poslušala himno slovenske mladine, katere član je sedaj postala. Mladcev a zahvala duhovnemu vodji je izzvala krepko odobravanje. Posebe moramo omeniti člana Ermana Ivana in mladca Grilca Franca. S prekrasnimi gimnastičnimi vajami, v katerih sta z dovršeno eleganco vezala različne stoje, predmete, od- nožen ja in razkoračenja, sta zadivila V * navzoče. Tudi orodni telovadci so nas s s- ve-letoči, stojami, raznimi zmiki, odbočku. a in razovkami prijetno iznenadili. »- resnim in vztrajnim treningom bodo kmalu stali v vrstah onih telovadcev, ki se bore za prva mesta. Ob zvokih himne „Hej Slovenci", je pri-1 reditev slovesno zaključila poslednja skupina, pri kateri se nam je predstavila celotna družina FO in DK, nazorno j kažoča smer svojega dela. Za res lep in vsestransko uspel večer izrekamo zahvalo odboroma FO in DK. ki sta preko svojih vaditeljev in vaditeljic v zimski se-ziji doprinesla precejšen del k vzgoji in napredku slovenske katoliške mladine v Radovljici in katerima želimo, da bi s trojim dele m vztrajno nadaljevala v dobrobit naroda in države! Katoliška mladina, krepko naprej! Mi smo s teboj! Bog živi! TEDENSKE NOVICE KRANJ Nesreča. Na praznik sv. Jožefa prod večeru je prišlo na savskem mostu do usodnega karambola. Pekovski pomočnik pri tvrdki Bohorič, Kralj Ivan star okrog 30 let je trčil z. motorjem v poštni voz. Dobil je precej hude poškodbe. Z rešilnim avtomobilom so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Za praznike na Stol. Nove zgrajena planinska postojanka Valvazorjev do.n pod- Stolom, ki je v; o zimo gostoljubno sprejemal turiste v svoje okrilje in gorko zavetje, še toliko bolj vabi planince in izletnike za velikonočne praznike. Ob lepih dnevih je v planinah že prava pomlad, ki s svojo naravo in soncem poživi vsakega, ki pride iskat oddiha, razvedrila in zdravja. Srečke za državno razredno loterijo Vam ni treba naročati iz Beograda, ko jih pa lahko kupite v Kranju v podružnici Zadr. gosp. banke, ki prav tako postreže z njimi, kot drugi prodajalci na jugu države. Zato se obračajte na domač zavod. Pot na Rupo je sedaj v zelo slabem stanju in vsa razmehčana. Lani so razkopavali cesto, ko so gradili vodovod. Ker se izkopana in pozneje zasuta zemlja še ni dovolj usedla, se mora s popravilom ceste čez poletje počakati. Kolavdacija. V ponedeljek popoldne se je vršilu kolavdacija novo zgrajene vodovodno proge od Preddvora do Kranja. Komisija je o-glede'n rezervoar v Preddvoru, raztežilnik na Zelenem hribu, piogo skozi Rupo in rezervoar v Kranju ter se pohvalno izrazila o napravi. Sj tem je vprašanje kranjskega vodovo la rešeno. JESENICE Vse jeseniške dopisnike in sotrudnikc »Gorenjca prosimo, naj. oddajajo svoje dopise v Krekovem domu, v podružnici „Slovenca". V prvi polovici mesca marca so umrli: 1. Miro Marasovič, sin gostilničarja, (5 mescev, 4. Terezija Regovec, roj. Šegetiti. zasebnica-vdova, 73 let, 5. Ludovik Mikelj, tov. delavec, samski, 24 let, 6. Anton Robič. sin progovnega delavca, 1 leto, 7. Avgust Štefe, samski, 29 let (Hrušica'. i3. Marija Tancar, zasebnica, 77 let. 64 let je pela na jeseniškem cerkvenem koru, dne 13. marca umrla zasebnicu Min ca Tan-cerjeva. Njena skromnost in prijaznost je bila obče znana. Imelđ je zelo lep pogreb. Članice Marijine družbe so jo 15. marca spremile na zadnji poti z zastavo in številnimi venci. Cerkveni pevski zbor — moški — ji je zapel za slovo na domu in na pokopališču. Naj nadaljuje petje med angelskimi zbori! Duhovne vaje za žene in dekleta so se vršile od 11. do 14. marca v farni cerkvi. Žene so imele govore ob 5. popoldne, dekleta pa ob poli 8. zvečer. Zjutraj ob 6. je bil govor za oboje. Vaj se je udeleževalo okoli 300 žena in 200 deklet, ae nobenkraf toliko. Pošta na Jesenicah je znotraj lepo preurejena. Sicer smo na Jesenicah vedno zahtevali (»večanje poštnih prostorov, tudu g. upravni-možnpst za preureditev takoj izrabil in ni ku moramo vsekakor prav dati, ko je prvo čakal na nesigurno povečanje. Preureditev je izvedena praktično in okusno, kakor je to primerno za lujskoprometni in obmejni kraj. Lepa cvetna nedelja. Na Jesenicah in v vsej Savski dolini smo imeli prav posebno lepo cvetno nedeljo. Vreme je bilo sicer ta dan po vsej Sloveniji pomladansko, toda pri nas smo imeli to prednost pred ostalo Slovenijo, da je pokrajina brez snega. Od Žirovnice dalje je sneg v dolini in tudi na vsem sončnem pobočju Karavank skoro popolnoma zg:nil. Pri cerkvenih obredih cvetne nedelje smo o-pazili letos še posebno veliko mladino s pisanimi biitaricami. Malčki so se sami ali v spremstvu staršev udeležili obredne procesije, kar je dal« obredom posebno ljubek značaj. Cesta v Plavški Rovt. Jeseničani In zlasti naši brezposelni nestrpno čakajo, kdaj se bo pričela graditi nova cesta v Plavški Rovt. Krediti so že dovoljeni. Čakamo samo lepega vremena, da sneg popolnoma zgine, da se bo lahke začelo z merjenjem na terenu. Takoj nato se prično prava dela. Ker je sneg na lem delu hribov skoro že povsem zginil, je »e dni pričakovati merilne komisije banske uprave. Kakor je cesta v Plavški Rovt zagotovljena, tako je na drugi strani le malo upanja za preureditev državne ceste skozi Jesenice. Po pojasnilih na merodajnem mestu je vzrok » svetovnem položaju, ki je tudi pri nas marsikatere kredite usmeril v izdatke za narodno obrambo. Kakor je cesta skozi Jesenice krvavo potrebna regulacije, jo vendar rajši pogrešamo, če se s tem tudi samo za en gram premakne tehtnica našega položaja v korist miru. — — Plavž so spet zakurili. Preid več tedni so v jeseniških železarnah morali ueasniti komaj pred par leti pozidani plavž. Bil je to hud udarec za delavstvo, ker so morali radi tega nekateri obrati skrčiti delo. Udarec je pa bil tudi za tehn'čno vodstvo plavža. Seda i so plavž spet očistili in znova zakurili. Tehnično vodstvo bo gotovo poskrbelo, da se v bodoče kaj takega ne bo več zgodilo. TR2TČ V petek 15. marca smo pokopali Majeršiča Janeza, očeta sedanjega župana. Mož je bil rojen 1869. leta. Izučil se je usnjarstva pri tvrdki Carl B. Mallv in je pri hiši ostal do zadnjega, dokler ni tvrdka prenehala z obratovanjem, to je bila doba 43 let. Od leta 1926 dalje je delal v zadrugi ..Runo" in se vrnil v svojo nekdanjo delavnico. Jeseni, novembra mesca je olvolel, prijemala se ga je vodenica in tudi srce ni bilo povsem v redu. 1. marca ga je zadela kap in je lotiti nekako v pol nezavesti do svoie smrti. Bil je dober družinski oče in gospodar. Otroke je vzgajal v pravem duhu in jih navajal k varčnosti. Bil je vedno delaven, dokler ni obnemogel. K večnemu počitku ga ie spremi. ; mnogo Trži-čanov. Njegovi duši želimo večni mir in pokoj, svojcem pa izrekamo sožalje. PREDDVOR Dramatski odsek prosv. društva uprizori na velikonočni ponedeljek ob poli 4. uri popoldne v Ljudskem domu spevoigro „Svojeglavček" v 3. dejanjih. Vstopnice se dfrbe V predprodaji. Vabimo! TRBOJE FO in DK v Trbojah priredita telovadno a-kademijo na velikonočni ponedeljek ob 5 uri popoldne v dvorani v Trl>ojah. Prijatelji naše mladine iskreno vabljeni! — Odbor. Beograd. Gorenjski fantje, ki služijo v krulje- vi gardi v Beogradu želijo vsem domačim, prijateljem in znancem vesele Velikonočne praznike, ter obilo piruhov. Jenko Jože (Suha), Koz-jek Franc, Sušnik Franc (Besnica), otern A-lojzij (Srednja vas), Brankovič Janez (Slefauja gora), Puhar Alojz (Kranjci, Azmun Ignacij (Naklo) in Cankar Jožef (Britof). Entel, azur, monograme, gumbnice, gumbe Vam izvršijo hitro in iično pri M. OGRIZEK TRGOVINA KRANJ Vezenje perila — oblek — zaves predtiskanje — plisiranje Poskusite še Vi 3 gnojiti z Zabretovimi rlclnovlmi tropinam! in veseli boste pridelka. Ricinove tropine so močno dušično, kalijevo in fosfatno gnojilo, k^j zemije ne izčrpa, temveč stvarja humus- Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem ter se še nadalje priporoča za obisk Jim TOefulliitg modna trgovina - Kranj Vzgoji svojega otroka tako, da zjutraj, zlasti pa zvečer čisti zobe! SARGOV KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU Vesele velikonočne praznik« želi Pohištvo K si nabavite najceneje in garantirano solidno izdelano edinole pri tvrdki Kos Anton strojno m izarstvo r a n j LekarnaM. Rauch Kranj, Mestni trg Vesele velikonočne praznike želi vsem naročnik, in odjemaic Viktor Tonejo tapetnik - Kranj preklic. . Podpisani Fabjan Janez, gostilničar, Zg. Bitnje, Bašar Anton, posestnik v Zg. Bitnju in Vilfan Ludvik, tov. delavec v Zg. Bitnju, pre-klicujemo vse govorice o g. Zupanu Cirilu, zasebniku v Drulovki, jih obžalujemo in se mu zahvuljujemo, da num je iste odpustil in odstopil od tožbe, Fabjan Janez, Bašar Anton, Vilfan Ludvik. Oglejte si stalno zalogo. Naročiia se sprejemajo še vedno po starih cenah! Vesela Velika noč Ivanka in Nace Kokalj gostilna pri „Matičku" Kranj Vsem svojim članom in vlagateljem ieli vesele velikonočna praznike Hranilnica in posojilnica v Šenčurju Ob tem pogledu se je Nande prijel za prsi in zahropel: „Glej, Joža, podoba mojega srca in duše." Potolaži se, ni te vredna!" -Molči!" je trdo, odsekano dejal. Tiho sva pozajtrkovala, si oprtala nahrbtnike, Nande je še vzel kito cvetja, ki ga je nabral dan popreje in šla sva čez planino proti dolini, iz kraja miru v kraj hrupa, iz čiste prirode in praznika v umazan delavnik. Kraj planine je stal Križ, ves v soncu in lepoti, tu sva z Nandetom obstala. Vzel je kito cvetja, za Jelo namenjenega in ga nemo zataknil za lučco, ki je kdaj brlela pred Križanim, se odkril in tiho molil. Tudi jaz sem se odkril in tiho molil. Zmotili so me trdi, počasni koraki. Ozrl sem se. Jela z ljubčkom! Prej ko sem mogel opozoriti Nandeta, je bila Jela pri njem: „Nande, kaj ti pa je danes? Kakšen pa si? In to naj bo Velika noč, praznik vstajenja?" Jezno sem jo gledal, Nande pa najprej začudeno, nato divje. Komaj je izgovorila poslednji zlog, se je zadri nanjo: — Kaj me sprašuješ? Pojdi s (svojim Ijub-čkom kamor hočeš!" Glasno se je nasmejala, ob tem smehu je v meni vse vrelo in se lomilo, potem pa šegavo dejala: „Brat pa ja vendar ni ljubček!*' Oba sva jo morala pogledati grozovito neumno, zakaj, spet se je jela zvonko smejati. Bratec pa je močno zardel in pojasnil jutranji dogodek in dejal, da naju ni poznal in da je le zavoljo lepšega dejal, da ima v koči dekleta, v gore pa da je moral iti prav radi naju. le da smo se prav neumno zgrešili. Sonce je tople, toplo posijalo. Nande pa je snel s križa kito cvetja in ga ponudil Jeli. — To cvetje si poklonil že drugemu, nimam več pravice nanj!" Tiho sta stala pod križem, za njiju je bilo Vstajenje šele sedaj. Pustil sem ju sama, zakaj nisem jima bil več potreben, voz pa ne rabi pet koles... - Mali og asi - Odda se snho novo trosobne, dvosobno stanovanje z vsem kom-fortom, pritiklinami in eventuel-no tudi z vrtom na Klancu. Po-izve se: Jenkova 5-1, Bren. Po ngodni ceni prodam novo visoko Dridično hišo v okolici Kranja. Orehek št 44. izgubil se ie pes pasme Spaniel, belo rjav. Najditelj dobi primerno nagrado.,Javiti: /.orman, >jenčur. Odda se kompletno trosobno sončno stanovanje takoj. Poizve se Zebre. Huje 10. Stare mreže za vrtno ograjo ku-p.m. Naslov v upravi. Oddam stanovanje, soba, kuhinja, s 15. aprilom ter še eno sobo takoj. Struževo 32. Prodam hišo z upeljano trgovino in velikim vrtom ter delavnico primerno za vsako obrt. Delavnica se odda tudi v najem. Nekaj visokodebelnili hrušk in sadik ribezla ter klavir se proda is t o tam. Naslov v upravi ..Gor.". Opremljena soba se odda s t. aprilom na Kalvariji enemu ali dvema gospodoma. Poizve se v upravi lista. Oddam lepo dvosobno stanovanje mirni stranki. Istotam kun m že rubljen ali dobro ohranjen otroški voziček. Naslov v upravi lista. Soba s kuhinjo se odda taknj. Na slov v upravi lista. Prodam približno 10.000 kg sena, skupaj ali posamezno. Naslov i-e poizve v gostilni ..Beksel", Kranj. Stare kovine L j. med beker. aluminij staro kovno Železo ter staro litino, kupuje po nnjvijih dnevnih cena tvrdku P. Maidlč ..Merkur", K ran j. „ Stenske ploščice, dokler traia zulo-ga po starih nepovišanih cenah Vam dobavlja v prvovrstni kva-I leti tvrdka P. Majdič ..Merkur". —SanL___ RESTAVRACIJA Vesele velikonoč. praznike želita vsem cenj. gostom Pavel in Anica Konci lija -i— Vesele velikonočne praznik« -w— r- Franc S i rrk slaščičarna in svečama iKranji Vesele velikonočne praznike želi vsem Gostilna Joštar Kranj Vsem svojim cenj. odjemalcem želimo vesele velik, praznike »Kovina«-Kranj Velika izbira v ieleinini, ttavb- Vsem odjemalcem želi srečne in blagoslovljene velikonočne praznike nem materialu, okovju, steklu, percel., barvah, lakih, čopičih K Jurij Pollak strojno mizarstvo r a n j Elektrovarjeoe Štedilnike, kakor tudi ven ostala ključavničarska dela Izvršuje v strokovni izdelavi R. FLORJANČIČ ključavničar KRANJ Vesele velikonočne praznike ieli vsem svojim odjenalzem zlataeska delavnica poleg Savskega mostu Hvala Franc Kranj Zaloga žepnih in stenskih ur, budilk, verižic, uhanov itd. Predelujem vse vrste zlatih in srebrnih predmetov. Sprej. vsa popravile ur, katera se popravljajo pod jamstvom. Sprejemajo se tudi vse graverska dele. Vesele velikonočne praznike želi vsem cenj. odjemalcem trgovina s čevlji, perilom N 1 T R O F O S K A L II. apneni dušik - rudninski superfosfat - kalijeva sol - čilski soliter - travno seme - banaško lu-cerno - grahorico - koruzo za seme vse zajamčeno blago nudi GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA Blagoslovljene velikonočne praznike! Zabret Ivan tovarna opeke - Lesna industrija Bobovk pri Kranju pisarna in prodaja: Kranj, Jahačev prelaz 3 Vse vrste zidne, votle in strešne opeke! Točna dobava! Vesele velikonočne praznike želita vsem Marenčič Rajko • Marenčič Marica gostilna pri ,-Benku" Križe trgovina z mešanim blagom gostilna Zlata „R'ba" KRANJ »GORENJEC« ~* STRAN 11 Vesele velikonočne praznike želi vsem cenjenim odjemalcem in znancem M. Kanduč nasl. Slavko Brinovec modna trgovina KRANJ Vesele velikonočne praznike želi vsem svojim cenj. dobaviteljem in odjemalcem Mlekarska nabavna in prodajna zadruga (skupni obrat) NAKLO Brivsko - frizerski salon popolnoma na novo preurejen, izdeluje čisto izpopolnjene, čvrste in lepe trajne frizure z novim aparatom, kakor tudi barvanje las, železne ondulacije^ manikire ter prvovrstna postrežba za gospode. — Se priporoča Žerjav Z. VSAKOVRSTNO POHIŠTVO , dobite najceneje v ZAL06I POHIŠTVA Li PA" KRANJ - Layerjeva ui. Najboljše obleke in damske plašče za Veliko noč dobite pri nas! ŠTEP1N ČENČ! Ć in FRANC KOŽELJ Plašč ali obleko lahko naročite tudi po meri. Trajni kodri z najnovejšimi aparati ter vso v to stroko spadajoče postrežbo nudita cenjenim damam in gospodom solidno in po najnižji ceni brivska in frizerska „Salona" LenardPirc Primsitfl^o pri mostu 1 Ako imate kurja očesa bi se Vam dela trda koža, pridite v našo higienično urejeno pe-dikuro, kjer Vam naš pediker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin in brez kemičnih sreustev^jra din Ne mučite se s krpanjem nogavic,"* ker Vam za malo denarja strokov -njaško popravimo moške, ženske in otroške nogavice. Samo pri Bata. Pire Ladislav Stražišče 166 Couch zofe, otomane, divane in vse tapetniške izdelke izvršuje točno in solidno V.TONEJC tapetnik, Kranj vornica za dušik d. d. v Rušah ŽITA, ki so slabo prezimilo in so napodeno od snežne plesni, so potrebno pomoči. APNENI DUŠIK uničuje snežno plesen in druge bolezni ter ob enem pomaga žitom pri rasti, saj je naše najboljše dušično gnojilo. Potrebno je približno 100 kg opnenego dušika po oralu. Gnojilo se moro trositi ob suhem vremenu! Pridelke krompirja povišamo le na ta nočin, če gnojimo pred sodih/ijo z vsemi hronivi: dušikom fosforjem, kalijem ter apnom. Vsa ta hraniva so združena v HITROFOSKALU. V slabih zemljah uporabimo Nitrofoskol II, Po orolu se trosi najmanj 300 kg gnojila. Nitrofoskal je za gnojenje vseh gospod, rastlin najboljši, ker je mešano oziroma popolno gnojilo. Navodila za gnojenje daje Tvornica ZO dušik t V Rušah Gnojila ima na zalogi gorenjska kmet. zadruga v Kranju Vina Za težko delo je močno vinol Dobite ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani. Frankopansk« ulica ti._ Vljudno sporočam vsem cenj. botrom in botriesm, da bom na dan sv. birmi osebno iotografiral povsod, kjer se bo ista vršila FOTO JUG - KRANJ PAVEL BREN mestni stavbenik KRANJ, Jenkova 5-1 izdeluje načrte in statične proračune vseh vrst zgradb. Projektira in izvršuje zaklonišča v novih in starih zgradbah. Cene solidne. Mi mi ca Ze gorska: 60 Marija Taborska Zgodovinska povest iz dobe turških časov.) — (Dalje) _ Solze starega svobodnjaka so dolgo, dolgo padale na ožgano zemljo i:i so jo pojile. S solzami vred muj |je šla iz srca tudi žalost. Vilibald se je naslonil na ožgani zid in oči so mu šle proti sosednjim vasem. Misli, ki so mu napolnile dušo. so bile lepe in tolažil ne. Zakaj bi tako plakal nad svojo nesrečo, ko so vendar drugi pretrpeli neprimerno več! Seno je zgorelo — zraste Otava. Pšenica je poteptana, no ostala je še koruza^in ajdu. Hej, ne lx> propadel Vilibaldov dom, ker zemlja ni propudla. Doni mu je zgorel do tal, a on je ostal ,živ, sina ima in hčer, ki je rešena iz turškega robstvu. O, Bog je dobt'l in usmiljen! Vilibald si je otrl oči, vzravnal se je in je bil spet stari, ponosni, neupogljivi gospodar. Poiskal je železno rovnico, potem je začel kopati zraven vodnjaka. Dolgo je kopal, naposled je izkopal lonec cekinov, ki jih;je spravil notri prid turškim vpadom. Z zaupanjem je gledal lonec in se je nasmehnil. »Glej, Martin, dom nam je zgorel, a zemlja je ostaja in denar je ostal, z božjo pomočjo si pozidamo nove domove." „Očc začniva takoj!" je vzkliknil Martin in že ,je tudi on izpod ožganih tramov privlekel železno rovnico. „Pa začniva v imenu božjem," je rekel Vilibald in je visoko zavzdignil rovnico. Potem pa je še enkrat pogledal sinu v oči in mu svečano rekel: »Zapomni si te moje besede, sin in naj ti bodo kakor besede iz Svetega pisma: ena je mati, sin moj, ena Je domačija in Bog je eden!" Nato je slovesno udaril po ožganem kamenju, da so iz kremenca Švignile iskre, za njim je udaril tudi Martin. Jas no jima je bilo v dušah, saj sta kopala nove temelje domu. Teden dni potem je oživela vsa Radovljica. Znova se je zbralo tam mnogo ljudstva, postavili so sodni oder in štirideset sodnikov je sedelo na njen, med njimi Vilibald. Spet je stal Martin pred sodniki, toda ni imel zvezanih rok in ponosno je vzdignil glavo. Malo stran od sodnikov je stal z zvezanimi rokami zločinec Volbenk, teman kakor noč, potuhnjene oči je upiral v tla in ni maral pogledati ne sodnikov, ne ljudstva. Prostorni trg pa je komaj dal prostora ljudem, ki so se zgrinjali iz vse Gorenjske, posebno še tisti, ki so bili pri prvi sodbi, tedaj, ko je bi! Martin spoznan za morilca in obsojen na benečanske ga-lere. Ljudje so se prerivali, žugali Volbenku in mu grozili: ..Zdaj boš pa ti nekaj poskusil, coprnik, ti, ki si zlo prizadeval poštenim ljudem!" ..Glejte, ga kako v tla gleda; Bog ve, koliko umorov mu teži vest!" ..Kakšna vest? Saj je nima!" ..Coprnika sežgimc na grmadi!" To se je zdelo vsem prav in po vsem trgu se je nenadoma zaslišal krik: w „Na grmado z njim!" ..Tu. sredi trga ga sežgimo!" so klicali nekateri ..Nikar, nikar." so ugovarjali Radovljičani. ..Se mi bi bili nesrečni zaradi prokletnikal" Ožbaltov Tit je žugal s pestjo in kričal: ..lle. Volbenk! Pokliči hudiča na pomoč, saj je Hoj brat!" Mestni vicedom, ki je prišel sodit, Valerij Kraig, ta dan ni bil tako oblasten, kakor takrat, ko so prvič prignali Vilibaldovega sina preden j. Nemalo ga jo tudi pela vest ob misli, da se je takrat pustil podkupiti od krivičnega oskrbnika Leopolda. Sedel je pred zbranimi sodniki, prid njim na mizi je ležal spis, ki /e natančno govoril o krivem Volbenkovem pričevanju, čakal je devete ure, da bi začel z razpravo. Med tem pa je neprestano grmelo s trga na oder: „Prokleti oaprnik, danes bo resnica vendar pokazala vsemu svetu tvoje hudičeve laži in spletke!" -Vražji sin! Na grmado z njimi" ..Na grmado!" se je neprestano ponavljalo, kakor odmev. Drugi pa so vpili: ..Martin hvali Boga, dnnes se izkaže tvoja nedolžnost!" -Naj živi Vilibaldov sin, župan podbreški!" Nekdo v množici je celo zarjul: ..Valerij Kraig, danes ne boš mogel krivo soditi) ..Sram te bodi, vicedom!" je ponovilo nekaj glasov. Vicedom je od jeze in sramu bledel, ko je začul te krike, ki so pa k sreči takoj utonili med drugimi. Z jeznimi očmi se je oziral na biriče, vendar jih ni nagnal med množico ker je vedel, da bi sami med toliko ljudstva nič ne opravili K sreči je bila že tudi prav tedaj ura devet in vicedom je sklenil takoj, začeti s sodbo. Vstal jo in pomignil biriču-trobintaču. Ta je nastavil rog na usta in visoki, zutegli glas sodne trombe je zadonel čez trg. Ljudstvo se je pri priči pomirilo, še dihal ni nihče na glas, da bi razločno čul vsako besedo. Vicedomov sluga je postavil na mizo križ in zraven njega je prižgal dve voščeni sveči. Vpričo vsega zbranega ljudstva je pozval vicedom štirideset sodnikov iz vse Gorenjske, naj prisežejo, da bodo sodili po ukazih neizprosne pravice. Ko je bila slovesna prisega izvršena, so sodniki sedli na svoje klopi, vicedom pa se je obrnil k Martinu: ..Razloži nam zdaj, s kakšno pravdo prihajaš. Govori pa resuico, k;»r boš za vsako svojo besedo pričal pred živim Bogom!" Martinov jasni glas je presunil vso množico, ko je govoril: ..Mogočni gospod vicedom, zastopnik naših deželnih stanov in vi zbrani sodniki! Ker je ta človek, ki sedaj zvezan stoji pred vami, nekoč krivo pričeval čezme, ste me obsodit na galere in ta kazen mi še zdaj visi nad glavo, kar pa lahko s pričami izpovem, da je lagal. Zato zahtevam, da se sodba danes obnovi." »Lgodilt bomo tvoji pravični zahtevi v imenu naših deželnih stanov, ki očetovsko skrbe za ljudstvo," je rekel vicedom. „ ,,Ti Volbenk, si obtožen kri\ega pričevanja. Kako se boš zagovarjal." „ »Gospod vicedom, čemu ga to vprašate?" je viknil Vilibald. »Ker moram delati po postavi, samo po postovi," je odgovoril \icedom. »Torej Volbenk, zagovarjaj se!" Volbenk pa je mrko gledal v tla in molčal. „Govori!" »Govori, ti pravim!" je še trje ukazal vicedom. „Ce ne boš hotel govoriti, te bomo prisilili 7. mukami" V torek 26. III. 1940. točno ob poli 10. uri dop. se vrši v dvorani Ljud. doma v Kranju X, REDNI OBČNI ZBOR GORENJSKE KMET. ZADRUGE - KRANJ DNEVNI RED. Poročilo načelstva • Poročilo nadzorstva • Čitanje revizij, poročila • Odobritev rač. zaključka za 1. 1939 • Volitev načel* stva • Sprejem novih pravil • Slučajnosti Ivan Zupan, 1.r. Lovro Novak, 1. r. tajnik predsednik Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike želi vsem cenjenim odjemalcem FRANC GOR3AKC KRAK} trgovina z lesom in dežel, pridelki n eo mei en o i a v e 2 o Jtrauj - Mfudikc dam Za Veliko noč se najbolj priporoča NOVO BOK PIVO L £ Ž A £ nvo PIVOVARNE UNION V LJUBLJANI Vsem odjemalcem želi vesele- v el i k o -nočne praznike in se obenem še nadalje priporoča V R V A R N A A. ŠINKOVEC nasledniki KRANJ Za vse vrsre m zavarovanja m se priporoča 1 i LAVI 3 A |JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA Glavno ravnateljstvo v Ljubljani v novem poslopju, Gajeva ul. št. 2 Glavni zasicp za Gorenjsko v Kranju - Zastopstvo vsepovsod Tovarna kemičnih izdelkov V HraStnilcU d. d. Tovarne v Celju in Hrastniku proizvaja Solno in žvepleno kislino Kalijev in natrijev soliter Kristalno sodo in pralni prašek Glauberjevo in grenko sol Žgano in klajno apno Rudninski in kostni superfosfat Fosfatno žlindro in kostno moko Železno-oksidne barve in zeleno galico Vodotopna olja za industrijske svrhe Alkaloide opiuma in druge farmac. izdelke Razna sredstva za desinfekcijo in za zaščito rastlin proti škodljivcem. Natančnejša pojasnila se dobe pri Tvornici v Hrastniku. Int. telefon št. 2. — Brzojavni naslov: Kemična-Hrastnik. Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan v Kranju. Tiska tiskarna Tiskovnega druStva v Kranjr