Telefon št. 74.
Posamna številka 10 h.
Po pošti prejeman:
ia
celo leto naprej26 K — h pol 'eta » r 13 ► — »
četrt
» 6 » 50 »
meseo » 2 > 20 >
V upravništvu prejeman: za
celo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 ► — » četrt » » 6,-i meseo » 1»70»
Za p o S i 1 j a n j e na dom 20 h na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Naroftnlno In Insente sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni Kopitai-jeve ulice Sl. 2.
Rokopisi ae ne vraC&jo, nefrankovana pisma n« vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
niskih ulicah 5t. 2, L, 17
Izhaja vsak dar ,izvzem«i nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 178.
V Ljubljani, v torek, 4. avgusta 1903.
Letnik XXXI.
Pelavske drobfine.
Iz Milana.
L. Italijansko delavstvo nima mnogo smisla za tiste mrzle teorije, katere pripovedujejo, kako je bila enkrat na svetu sama slina, ki Be je začela vrteti in kako je potem čez milijon le£ prilezel iz nje prvi črv, kije zopet čez nekaj miliard let dobil rilec in se je svetu predstavil kot slon, med tem ko je njegov brat v neki gotovi dobi svojega razvoja kot Cezar 'Galce premagal, in kako visi nad vesoljstvom železni fatum neizprosnega razvoja, ki se kaie v gospodarskih krizah, sledečih si z matematično natančnostjo — to mu je vse popolnoma vseesio. On čuti, da je lačen, vedi, da je goljufan ca rodno zemljo in da si more le s silovitimi sunki pomagati naprej.
Zato pa ni med delavstvom prave velike organicasije, *ki bi se dosledno razvijala in šla po načrtu k stavljenemu cilju. Pač pa je v teh masah instinktivno čuvstvo solidarnosti. Kakor nam je Trst naenkrat pokazal podobo splošne stavke, tako šn še bolj se vidi ta hitro vskipevajoči značaj južnega delavskega gibanja pri vsakem koraku. Kako mirno korakajo angleški delavci naprej v svojih »Trade utsions«, kako žilavo se bori za politično nadvlado nemški socialni demokrat! Tu pa <so hiiro vcauie slama, aa hitro pade na kup.
Ni je dežele, kjer ioi bilo toliko stavk, kakor tukaj. V Milanu fe bilo pred nekaj meseci po osem do deset stavk hkrati. Enkrat je v celi Lonr-bardiji stavkalo 12 000 čevljarjev.
Morda ravno zaradi tega ne pridejo do veliko socialistične organizacije, ker stavka jo nevarno orodje; po nji pride lakota, in lakota boli.
Pač pa je smisel sa zdrufcevanje v posameznih strokah silno razvit.
To so izrabili socialisti, kateri so tudi tu s strokovno organizacijo segli med delavstvo. Po vseh mestih je središče socialistične organizacije »Camera di lavoro«. Tu je delavsko tajništvo, posredovalnica za delo,
konsumno društvo, sploh vse, kar more vabiti delavce. In odtod se tudi diktirajo stavke, čim .pogostejše, tom krajše in nepo-menljivejše.
Katoličani stavijo tem »Cameram« nasproti svojo organizacijo »Lega-CaftOtica di lavoro«, katera se trudi, na krščanskem temelju dati delavstvu tudi vse to, kar imajo pri socialistih na kameniti mizi materialoma.
Rekli «o mi, da je v Lombg.rdiji J3.0 000 industrialnihdelavcev. Od teh da je do 10.000 v krščanskih zvezah in 3000 socialnih demokratov. Velikanska večina nima stalne organizacije. A vendar: Kadar pride glas, da udarimo, so vsi skupaj. tfz tega se vidi, da imajo delavske stavke globoko korenino in da niso le plod društvenih agitacij. Sicer je pa stavka, kakor zrelo jabolko, ki samo pade z drevese, kadar je njegov čas. Socialni demokratje so hoteli večkrat s terorizmom izsiliti stavke.; a tako nasilstvo se je maščevalo nad njimi. Ko so terorizirali v »Cameri« -tramvajce, da morajo stavkati, jih je v 4 dneh dvesto odstopilo od socialnih demokratov in pristopilo h katoliški »Legi«.
Da imajo katoličani sveje bolniške in pomožne Magajne, posredovalnice za delo itd. je umljtvo. Zanimal sem se posebno za delavsko stavbinsko društvo. To je svoj glavni delokrog nafilo na kmetih. Pri delavcih manjka veselja do zidanja zaradi negotove eksistence. Med vednim stav-kanjem in pri akutnih krizah, ki ee ponavljajo v veliki industrije, je izgubil delavec ono čuvstvo gotovosti, zavest stalnosti, ki je potrebna, da more upa4i na možnost mirnega družinskega življenja. Poleg tega dela težave liberalna večina, ki je pač zidala velikanske palače, da jih da v najem, ki pa nima Brca za uboge reveže (župan je očiten fra-mason). Katoliška manjšina je predlagal^ da se zida delavskih hiš za 10.000 sob, a je propadla. Tem pridiiejše zidajo na kmetih. Cele občine pristopajo k društvu. Nova šolska poslopja zida večinoma stavbinsko dru čtvo občinam na amortizacijo. To je gotovo pametnejše, kakor pa način, kakor se pri
naB -doma stavijo šole. Nastala so tako ie po vaseh velika {poslopja, v katerih ni le šola, ampak tudi občinski urad, prostori za društva in zborovalna dvorana. Tako pride občina p® ceni d® potrebnih prostorov. Zanimivo je tudi to, da stavbinski podjetniki to društvo — bojkotirajo . . .
Tako liberakti. Drugače je postopal kardinal Ferrari, kateri je iz svoje ne ravn o preobilne blagajno delavcem podaril 30 000 lir, da so si postavili svojo društveno hišo.
Volitev novega papeža.
(Porodila lz Bima.)
Ob § uri 25 min. včeraj zvečer se je 10 oiinut dvigal iznad sikstinske kapele gOBt dim. Na tisoče ljudij, ki je čakalo na trgu sv. Petra, je nato capustilo trg.
Z ozirom na vesti, da prihajajo poročila iz konklava, pravijo izvenvatikanski listi, da je Chigi določil strožje nadzorovanje konklava. Neki iluga kardinala Rampolla je bil kaznovan, be * je obesil sušit na okno mokro rudečo ruto. Sumilo ee je, da je s tem dajal zunanjemu svetu neko znamenje. Kljub temu, da je skoro izključeno, da bi o glasovanjih kaj prodrlo iE konklave, pišejo nekateri listi, da se bodo morda sedaj kardinali združili na drugega kardinala in da kardinal Rampolla ostane državni tajnik. Seveda uo kj samo ugibanja, a navedba številk pri glasovanjih je pa po našem mnenju popolno časnikarsko izmišljevanje.
Skrutinij je trajal po poročilu izvenva-tikanskih listov doslej vsakokrat eno uro. Glasovnice sežgo vsak dan ob 11. uri dopoludne in ob 6. zvečer. Sv. kolegij se ne odloči tako hitro radi tega, ker svest si svoje odgovornosti hoče po temeljitem premisleku izročiti tiaro možu, ki je najvred nejši za to visoko oblast.
Najbolj neumen list pri poročanju o volitvi papeža je seve „Narod«. Nevednost, katero v svojih poročilih zagreše mnogi židovski listi, »Narod" tako prikroji, da nastane pravo bedasto poročilo. Tako je bilo tudi z „Narodovim« poročilom o oženjenem kardinalu. Vsedel se je na tozadevno nevednost židovske »Zeit«, ki je slišala o nekem možu, ki je bil advokat, profesor in tudi iuristiški konzultor, kakor je še zdaj nekoliko lajikov in jih je poprej še več bilo. Ta učenjak je
bil oženjen, kakor je mnogo advokatov. Ko mu je žena umrla, študiral je bogoslovje in bil posvečen duhovnikom. Radi svoje spretnosti in učenosti sodeloval je z velikim vspe-hom pri cerkvenih uradih in sv. oče Pij IX. ga je imenoval kardinalom. Bil je to vrli kardinal B e r a r d i. To nam sporoča gospod, ki je kardinala Berardija osebno poznal. Res je, da se je s svojo ženo vozil po Rimu, a takrat še ni bil duhovnik, še manj pa kardinal.
Dr. Začek — minister?
Te dni je nek politik govoril z dr. Paca k o m, ki je dejal, da morda dr. Z a č e k postane namestnik dr Rezka v ministerstvu. Nemški listi pravijo, da je t) izključeno pri sedanjem stališču Čehov napram vladi. Mnenje nemških listov seve ni vedno merodajno.
Odstop ministra za Hrvatsko
Iz Zagreba se nam piše: Bivši minister za Hrvatsko Nikolaj pl. Tomažič je dospel včeraj sem. Ravnanje ogrskega inkompatibilitetnega odseka je upli-valo upray uničevalno na tukajšnje vladne in narodne kroge. Splošno se smatra to ravnanje kot simptom nasprotstva, ki vlada med ogrsko liberalno stranko nasproti Khuen Hedervary jevemu ministerstvu. Do-Blej — torej od 1. 1868 se ni nobenega hrvatskega ministra volilo na novo. Merodajne osebe in temeljiti poznavatelji ogrsko-hrvat-skega državnopravnega razmerja pravijo, da sklepa inkomnatibilitetnega odseki ni ema trati le kot odkrito sovraštvo do grela Khuena, ampak tudi kot drzno umešavanje v pravice hrvatskega sabora. Dr. pl. Tomažič namreč ni bil, kakor tudi vsi drugi hrvatski državni poslanci, izvoljen naravnost v držav, zbor, ampak je prišel v državni zbor kot delegat hrvatskega dež. sabora. Splošno se sodi, da se z odstopom Tomažičevim začenjajo nove, važne premembe v Ogrski in Hrvatski.
Posebne izdaje tukajšnjih listov o odstopu Tomažičevem so bile Bilno hitro razprodane. Posamni listi so bili prilepljeni na hišnih vogalih. Narodni krogi ne točijo solz za Tomažicem, samo plačani hlapci maža-ronstva slutijo, da propad njihovega sistema na Hrvatskem ni več daleč; v milejši obliki sedaj nadaljuje ta sistem Teodor Pejačevič. V resnih krogih prevladuje mnenje, da demisija Khuenova ni več daleč in da bo v tem slučaju grof Pejačevič odložil bansko čast.
Listek.
Molk.
Spisal Leonid Andrejev.
I.
V neki mesečni noči v maju, ko bo peli slavci, je prišla v sobo Ivana njegova žena. Njen obraz je bil poln skrbi, in mala svetilka se je tresla v njeni roki. Stopila je k možu, se dotaknila njegove rame in dejala ihteč:
„Oče, pojdiva k Verici!«
Ne da bi obrnil glavo, je pogledal oče Ivan čmrno preko očal ženo in zrl nanjo tako dolgo in ostro, da je zamahnila z roko in sedla utrujena na divan.
„Kako sta vidva---brezsrčna!"
je rekla počasi, naglašajoč zadnjo besede, in njeno dobrovoljno, nabreklo obličje se je vsled bolesti in jeze čisto izpremenilo, in kakor bi hotela z obrazom pokazati, kako brezsrčna sta mož in hči.
Oče Ivan Be je nasmehljal sarkastično in vstal. Zaprl je knjigo, vzel očali in jih vtaknil v žep. Potem se je zamislil. Njegova dolga, črna brada, ki je bila kot b srebrnimi nitkami prepletena, je padala v lepo za-
viti črti na prsa in se počasi dvigala ob globokem dihanju.
»Pojdiva!" je dejal. Olga Stefanovna se je hitro dvignila in proBila s tihim, laskavim glasom:
„Ne kregaj je, oče, saj veš, kakšna je!«
Verična soba se je nahajala v prvem nadstropju, in ozke, lesene stopnice so se upogibale in škripale pod težkimi koraki očeta Ivana. Bil je visok in okoren; sklanjal je glavo, da ne bi zadel ob strop; zani-čljivo Be je vsakokrat nasmejal, kadar se je žena s čepico nalahno dotaknila stropa. Vedel je, da ne bosta pri Veri nič dosegla.
„Kaj se je zgodilo?" je vprašala Vera in z razgaljeno roko si zastrla oči. Druga roka je počivala na beli odeji in se ni sko-ro čisto nič od nje razločevala; tako bleda je bila, tako prosojna in mrzla.
»Verica«---je začela mati, ali
vsled ihtenja ni mogla dalje govoriti.
»Vera«, je dejal oče ter se trudil ublažiti trdi zvok svojega glasu. »Vera, povej, kaj ti je?«
Vera je molčala.
»Vera, ali ne zasluživa, tvoja mati in jaz, tvojega zaupanja? Ali te ne ljubiva? Ali imaš koga, ki ti je bližji kot midva? Razodeni nama svojo bol in veruj mi, staremu izkušenemu možu, da ti bo lažje —
--in tudi nama. Poglej svojo staro mater, koliko trpi--—«.
»Verica I«
»In meni---« njegov glas je trepetal, »in meni, meniš, da mi je lahko pri srcu? Ali ne vidim, da ti neka boleBt teži duše! A kaj ti je? Jaz, tvoj oče, ne vem tega. Ali mora tako biti?«
Vera je molčala. Oče Ivan je pogladil previdno svojo brado, kot da bi se bal, da bi se mu prsti v njej zamotali, ter je nadaljeval :
»Zoper moje dovoljenje si šla v Peter-burg — ali sem te zato preklinjal, ti ne-pokornica! Ali ti nisem dal denarja? Ali nisem bil prijazen napram tebi? No, zakaj molčiš ? Tu imava zdaj tvoj Peterburg!«
Oče je molčal; v njem se je pojavilo nekaj velikega, kamenitega in groznega, ki je mrgolelo nepoznanih nevarnosti in tujih ravnodušnih ljudi. In tam, osamljena in slaba je bila njegova Vera, in tam so jo storili nesrečno. Ljuto sovraštvo zoper to strašno, nerazumljivo mesto je vstalo v očeta Ivana duši, in jeza zoper hčer, ki je molčala, trdovratno molčala.
»Peterburg nima s tem nič opravka,« je rekla Vera jezno in zaklopila oči. »Meni ni nič. Pojdita rajši spat, pozno je že.«
»Verica!« je zaječala mati. »Hčerica, razodeni se mi!«
»Ah, mati!« jo je prekinila Vera nestrpno.
Oče Ivan je sedel na stol in se Bmejal. »No, torej nič?« je vprašal ironično.
»Oče,« je dejala Vera osorno in Be Bklo-nila po koncu, »ti veš, da tebe in mater ljubim. Ali — — — sedaj, meni je le dolg čas. Saj bo to prešlo. Pojdita rajša spat, jaz hočem tudi spati. Jutri ali kdaj drugikrat se pogovorimo!«
Oče Ivan je hitro vstal, tako da se je stol zadel ob steno, in prijel ženo za roko.
»Pojdiva!«
»Verica — — —«
»Pojdiva, ti pravim !« je zakričal oče Ivan. »Če je pozabila na Boga, kaj sva ji potem midva? Kaj ji moreva?«
Skoraj s silo je potegnil Olgo Stefa-novno iz sobe. Ko sta bila na stopnjicah, je poBtala in rekla z jeznim pridušenim glasom :
»Uh-u! To si ti napravil iz nje. Od tebe se je tega naučila. In ti boš tudi dajal odgovor zanjo. Ah, jaz nesrečnica!«
In oblile so jo solze. Mežikala je z očmi, in ker ni mogla videti stopnjic, je tako negotovo prestavljala noge, kot da je spodaj prepad, v katerega lahko pade. (Dalje prih.)
Konec Hedervaryjeve vlade?
Na Ogrskem se bližajo, sicer polagoma a vedno gotoveje novi kabinetni krizi; Khuen Uedervary je dogospodaril. Prvi kamen iipodtike je za Khuena sedanji neznosni parlamentarni položaj, drugi pa najnovejša pcdkupovalna afera. Splošno se priča-ku e demisije že tekom teh dni, najkasneje pa v enem tednu. Z vso gotovostjo se pa trdi, da bo demisioniral cel kabinet in da bo vladar demisijo tudi sprejel. To je dokaz predvsem dejstvo, da je bil grol T i s z a nenadoma pozvan s svojega letovišča k cesarju v lil. Tje je po poročilu „N. P. Journal« bil pozvan tudi Aleksander W e -k e r 1 e. Ministerski predsednik Khuen neki samo še čaka, da bo zaslišan pred komisijo, potem pa se poda takoj v lil. Sklep skupne demisije je dozorel v Kliuenovem kabinetu že v soboto po noči. Kbuen je hotel sklicati izredni ministerski posvet, a ker sta bila odsotna Lukaca in Lang, so se sešli pri Kbuenu le ostali člani kabineta ter načelno sklenili, da poda ostavko cel kabinet. Formalno se ta sklep potrdi, ko se vrneta ime novana ministra. Na površja je v sedanji krizi prišel zopet baron Banl'l'y, ki izjavlja, k da je Khuenovo stališče nevzdržljivo in da mu mora slediti indiierenten politik.
Podkupovalna afera.
Parlamentarna komisija ogrske zbornice Be je tudi včeraj celi dan pečala z znano čedno afero. Zaslišanih je bilo celo vrsto prič, izmej katerih pripisujejo izpovedbam urednika S i n g e r j a največjo važnost. Ta mož je priznal, da mu je znana zadeva mej Szapiryjem in posl. Pappom oziroma Die-nesom, a izjavlja, da je Szapary postopal popolno na lastno roko, brez vednosti ministerskega predsednika. Na mnogo vprašanj priča ni hotel odgovoriti. — Popoludne je pa komisija zaslišala najprej več Khuenovih sorodnikov in prijateljev, ki seve o vsej stvari niso hoteli nič v.ideti, potem je pa prišel na vrato ministerski predsednik Khuen - Hedervary. Na njegovo izpoved je bilo vse radovedno. Govoril je nad pol ure. Khuen je dokazoval, da s Szapary-jem ni imel nikake skupnosti in da mu o vsem podkupovanju ni bilo prav nič znano. Vedel pa je, da so se socialni demokratje ponudili (?) proti koncesijam zastaviti pot obstrukciji. V vsem ima mirno vest in ni bil obveščen o nobeni akciji Szaparyjevega konsorcija. Grof Khuen se sklicuje na 20 letno službovanje na Hrvatskem, kjer je poznal samo zakon in pravico (!) in kjer bi mu gotovo v zadnjih dneh očitali vse nepostavnosti (saj so jih že prej dovolj!) Ker se pa to ni zgodilo, je dokaz, da njegovo nasilje ni bilo toliko (!) Vse vesti o podkupovanju od njegove strani proglaša za zlagane. — S tem je bila včerajšnja razprava končana.
Kralj Edvard Ircem.
Kralj Edvard je na Irce izdal oklic, v katerem pravi, da so ga sijajni sprejemi gi-nili in prekosili vsa njegova pričakovanja. On in kraljica gojita najtoplejša čuatva za to deželo in za to nadarjeno ljudstvo. Oba želita, naj bi Irski zasvetili sijajni dnevi. Goreče molita, da bi miru, zadovoljnosti in blagostanja v obilni meri bila deležna dežela.
Kongregacije na Španskem.
Španski ministerski svet je odobril dogovor z Vatikanom gjede katoliških kongregacij na Španskem. Španska vlada pripozna vse sedanje kongregacije, v bodoče pa mora vsaka nova kongregacija prositi pri vladi dovoljenja, ki se izreče po kraljevem dekretu.
\z brzojavk.
Zmaga francoskih nacijo-n a 1 c e v. iz Vincennesa se poroča: Pri včerajšnji dopolnilni volitvi je bil izvoljen na mesto republikanca Delanda poslancem na-cijonalec Ilemard. — VIšel gref Khuen še ne pride. — V Petrograd sta se vrnila ruski car in carica. — Več francoskih parlamentarcev je imelo v Bordeauxu sestanek, na katerem so se izjavili za zbližanje Francozov in An* gležev in za trgovinske pogodbe mej Angleško, ameriškimi združenimi državami in Rusijo. — Rusija pomnožuje mor n s r i o o, Veliki mornariški načrt iz leta 1898, za kateri je bilo določenih 90 milijonov rubljev, je uresničen. Brodovje za tihi ocean se je potrojilo. Do leta 1906 zgrade pa še devet velikih in več manjših ladij. — V ogrski zbornici se zopet pripravlja nov vihar. Poslanca Eotvos in Lengyel bodeta sprožila debato o tem, da je neki major dva bonvedna častnika opso-val, ker sta pela Košutovo pesem, ter enega častnika ranil. — Pomožna akcija s a Češko. Ministerski predsednik Koerber je sprejel včeraj deputacijo čeških poslancev, ki mu je izročila spomenico glede pomožne akcije za Češko.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 4 avgusta.
Veliki javni ljudski shod v Gorici. Kakor že objavljeno, priredi akad. ter. društvo »Adrija« v Gorici dne 9. avgusta t. 1. (ne 8) ob 10. predp. na Katerinijevem vrtu v Gorici ljudski shod s sledečim vspo-redom: 1. Slovenska ljudska šola v Gorici, poroča cand. phil. Andrej Ipavee; 2. Slovenski gimnazij v Gorioi, poroča cand. iur. Bogumil Vošnjak; 3. Slovenska univerza v Ljubljani, poroča cand. iur. Julijan Pavliček.
Il Gorenjega Grada se nam piše: Ljubljanski knezoškof je došel sem v četrtek 28. julija. Ponedeljek se mu je poklonila dekanijska duhovščina.
Kasinsko društvo proti mestni občini Ker je mestni župan zapovedal o priliki Prešernove veselice odstraniti mize in stole izpod dreves nasproti kazine v »Zvezdi«, uložili so, kakor se govori, Nemci včeraj tožbo proti mestni občini radi »motenja posesti«.
Razveljavljen ukor. Pomota je bila dne 4. julija v 150 štev. .Slovenca«, da je Marija Vider, učiteljica iz Loškega Potoka, dobila strogi ukor od c. kr. dežel, šolskega sveta. Resnici na ljubo se naznanja, da je bil strogi ukor od c. kr. okr. šolsk. sveta. Poslednji pa je istega razveljavil pri seji 7. julija t. 1., ker je bila oproščena pri najvišjem sodišču.
Vdarec v vodo so zopet napravili Nemci v Ljubljani. Ustanovili so nemško delavsko društvo. Tukajšnji nemški delavci so skoro vsi soc. demokratje, tudi taki, ki se sicer oblečejo v turnarsko obleko, da se zastonj v kazini najedo in napijo. Pravih vspehov torej Nemci s tem društvom ne bodo dosegli. K večjemu se utegne stočiti v Ljubljani nekoliko več piva, ako bo kranjska hranilnica dala društvu kaj podpore.
—	Khuenovo maščevanje nad dvema hrvatskima listoma. Ogrski trgovin-ski minister je puljski »Naši Slogi« in za-derskemu »Narodnem listu" odvzel poštni debit za dežele ogrske krone.
—	Iz hrvatske opozicije V petek zvečer se je sešel v Zagrebu klub čiste stranke prava, ki je, dobivši tozadevne odgovore od zaupnikov stranke, sklenil, da se čista stranka prava in stranka prava zediniti in da bo »Hrvatsko pravo" izhajalo z ozna-čenjem »Novine hrvatske stranke prava« kakor skupno glasilo.
—	Boj mej orožniki in mornarji je bil v Piranu, kjer so bile te dni nekatere avstrijske vojne ladije. Sedaj so uporni mornarji, ki so potegnili proti odredbam ondotne policije orožje, v zaporu. Policija je bila preslaba, da bi ukrotila mornarje, zato je poklicala na pomoč orožnike.
—	Povodenj pri Gornjem Gradu. Iz Gornjega Grada se nam piše: Čeprav je deževalo četrtek skoro ves dan in po noči na petek, vendar ni bilo nikake nevarnosti, da bi vode prestopile svoje struge. Kar nastane petek zjutraj po peti uri nevihta. Ob pol šestih je treščilo v grad, seveda brez škode, ker bo strelovodi preprečili ^sako nevarnost. V tem času Be je nad Črnivcem utrgal oblak. Strašne množine voda so dr-vile od Nove otifte po Dreti proti Gornjemu Gradu. V dobre pol ure je voda narasla za 4 m. Drvila je seboj hlode, deske, narejene plove in vse kar je mogla ugrabiti. Pod Gornjim Gradom je podrla skoro vse jezove in napravila posestnikom veliko škodo. Odtrgala je tudi eno njivo in zasula več travnikov. Mostovi so bili v veliki nevarnosti; nekaj brvi pa je naval odnesel. Iz hlevov so morali živino odgnati na višje kraje, celo na pode. Najstarejši ljudje ne pomnijo tako nenadne povodnji.
—	Za živinorejce. Deželni odbor bo, kakor druga leta, tudi letos nakupil nekoliko plemenskih bikov iz domače reje ter jih proti polovični nakupni ceni razdelil občinam, ki nimajo potrebnega števila bikov. Biki morajo biti čistokrvni in 1 in pol leta stari ter se živinorejci, ki imajo take bike Muricodolske-Muriške, Belanske Pincgavske in Simodolske pasme na prodaj, povabljajo, da bo pri podpisanem deželnem odboru zglasč in naznanijo tudi ceno, za katero ho čejo bika deželi prodati. Biki se bodo kupovali v hlevu ter bo vsak prodajalec moral jamčiti, da je bik zdrav in za pleme sposoben. Oziralo se bo samo na one ponudbe, ki dajejo poroštvo, da so živali res iz čistokrvnih rej; manj ugodne ponudbe se bodo takoj vrnile.
—	Mažarska predrznost Preteklo nedeljo je bila v zdravilišču Rogatec Slatina veselica na korist pogorelcem v Slovenjem Gradcu. Slavnostni prostor je bil okrašen z deželnimi in cesarskimi zastavami. Navzoče
mažarake letovičarje ao posebno bodle v oči črno-rumene zastave. Zahtevali so od rav« nateljstva zdravilišča, da deželne in črno rumene zastave odstrani in ravnateljstvo je ustreglo mažarski zahteviter odstranilo deželne in cesarske zastave. Tako predrzni si upajo biti Mažari v Avstriji!
—	V bolnici usmiljenih bratov v Kandijl so v mesecu juliju zdravili 191 bolnikov; od teh je bilo ozdravljenih 77, 17 zboljšanih. Umrla sta dva bolnika.
—	Veselica v Stefanjl vasi. V nedeljo 9. avgusta t. 1. priredi vrtno veselico prostovoljno gasilno društvo Štefanova Vas skupno s pevskim društvom v gostilni pri mesarju in posestniku Jože A n ž i č , Štefanova Vas št. 28; ob 8. uri se prične ples, šaljiva loterija, prosta zabava itd.
—	Novice s Stajarskega. K a p je zadela v Mariboru najemnika Gotzeve pivovarne J. V a j 1 a n t i č a. — V Dravo skočil je v Mariboru knjigoveški pomočnik Janez Grušovnik, katerega je pa potegnil iz vode plavalni mojster g. Ant. R o b i č, ki je rešil iz reke že 16 ljudij. — Tri utopljence so potegnili iz Drave pri Ptuju. Menda je mej njimi tudi truplo morilca Zivka. — Novo poslopje za učiteljišče v Mariboru so pričeli ravnokar graditi.
—	Iz Zagreba bo nam poroča: Radi d i n a m i t n i h napadov dolži policija v prvi vrsti laškega kamnoseka B i n d i j a , o katerem trdi, da je anarhist in da so se po njegovih navodilih izdelovale bombe. Policija je zaprla včeraj radi dinamitnih atentatov tudi lekarniškega vežbenika gosp. Bogdana Marna. Gg. dr. Fran Potočnjak in Vitomir Korač sta dobila v roke obtožnici. Državno pravd-ništvo zagrebško jih toži radi kršenja javnega miru. Baron Juraj Rukavina je sprejel kandidaturo v zlatarskem okraju. Gosp. dr. Pero M a g d i č, vrli hrvatski odvetnik v Varaž-dinu, je obtožen, češ da je sodeloval (!) pri »javnih nasilstvih« v Zagorju! To si je državno pravdništvo kar izmislilo!
—	Svoji k svojim! Če se hočemo Slovenoi ohraniti pri življenju, držimo se tega gesla dosledno! Podpirajmo naše in le naše ljudi! — Ker se Nemci in nemčurji lastč tudi naših planin in nam jih hočejo požreti, branimo svojo last, skrbimo, da ohranijo naše krasne planine slovenski značaj, podpirajmo tudi tu v vsakem oziru domačine. — Ob tej priliki priporočamo v poset Milonigovo kočo na zahomeki planini v Ziljski dolini, last koroškega rodoljuba gospoda Miloniga iz Zahomca pri Ziljski Bistrici Koča stoji na jako lepem kraju, od koder se nudi človeku krasen razgled na Karavanke, Zajezero in na laško gorovje. V pol ure se pride na Ojstrnik, kjer je »hotel Ojstrnik«. V koči se skrbi za dobro postrežbo in za prenočišče. Na zahtevo se dobi tudi soba z dvema posteljama. Ako se naseli cela družina, se dobita dve sobi in kuhinja. Vsak teden prihaja pošta trikrat, na zahtevo tudi vsak dan. Koča se torej priporoča za daljše bivanje takim, ki želo nekaj tednov prebiti v prosti planinski naravi. Bližnje železniške postaje so Trbiž, /jabnice in Vrata. Od Trbiža je oddaljena koča tri in pol, od /jabnice dve in pol ure. — Prijatelji planin in planinskega življenja, prihi-tite k slovenski Millonigovi koči na zahom-ski planini!
—	Žrtev vojaštva. Žalostno se je premikal v nedeljo popoldne proti pokopališču v Trebčah v tržaški okolici mrtvaški sprevod. Materi zemlji izročili so mladeniča najlepše človeške dobe. Pred leti potrdili so ga k vojakom, v hudi zimi jahal je, ob kateri priliki se je tako premrazil, da je padel v nezavest, kakor hitro so prijahali v določeni kraj. Od onega dneva ni bil več zdrav, poslali so ga domov in jedno leto in pol ležal je sključen na postelji, dokler ga ni rešila trpljenja smrt. Na grobu so mu zapeli domači pevci žalostinko. S pogreba grede pa so se ljudje razgovarjali: Ta ni padel v vojski, a plačal je s svojim življenjem vojaški davek, oni davek, katerega moramo v Avstriji mi Slovani največ plačevati. A kako nam vrača naša država vse to ? Mesto, da bi nam dajala dela, kliče k nam tujce, v Trstu nam noče dati niti ene šole, naj gremo na tisto oblast ki hočemo, povsod prezirajo naš jezik, niti davka v denarju ne moremo plačati, če se poslužujemo našega jezika. Nam tržaškim in okoličanskim Slovencem godi se še slabše nego ubogi raji na Turškem.
—	C. kr. deželni plačilni urad na
Cesarja Josipa trgu št. 1 v Ljubljani bo dne 17., 18. in 19. avgusta t 1. zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov strankam zaprt.
—	Iz Doberlina na Hrvatskem se nam piše: Parna pilarna v Doberlinu, pri kateri je uslužbenih nad 500 delavcev is cele Av-stro-Ogrske, je 10. malega srpana pogorela. Kako je nastal ogenj, se ne ve; škode pa je do milijona kron. Žalostno so stali delavci ob ognju, vsakdo si je mislil: zdaj bo pa treba dejati prtljago na ramo in prijeti dno za roko ter iti s trebuhom za kruhom.
Pa prišel je drugi dan po katastrofi gospodar gospod Oton pl. Steinbeis-Brauerburšk^ ki je takoj vse potrebno ukrenil, da se na pogorišču precej jame zidati nova pilarna. Po preteku treh tednov je že veliko dela dovršenega, za mesec dni bo že stala nova pilarna. Omenjeno naj bo še, da je tvrdka pridržala vse delavce po tej katastrofi ter jim dala dala Vsi delavci zahvalno priznavamo vse hvale vredni čin tvrdke ter bomo še nadalje vse svoje moči zastavili v njen in svoj blaoror.
—	Davčna komisija za ljubljansko okolico in sicer za osebno dohodnino ima, kakor čujemo iz okrajnega glavarstva tekoči teden seje. Tudi pretekli teden je imela seje. Navadno so se take seje vršile jeseni; da se vrše sedaj, jo znamenje, da se davčnemu vijaku jako mudi in da ne bo iz teh sej kaj posebno veselega za davkoplačevalce.
—	Izlet slov. trgovskega društva .Merkur". Kakor smo že poročali, priredi slov. trg. društvo »Merkur« v nedeljo dne 9 avgusta ob ugodnem vremenu celdnevni izlet čez Viotgar na Bled s sledečim vapo-redom: Odhod iz Ljubljane ob 7. uri 5 m. zjutraj. Prihod na Javornik ob 9. uri 25 m. ter takoj nato izlet v Vintgar, nato skupni zajuterk v restavraciji g. Zumra. Za tem obhod okoli jezara. Pred Prešernovim spomenikom poje pevski zbor ter pjloži venec. Ob 2. popoldan skupno kosilo v restavraciji g. župana Peternela na Bledu; kuvert 1 K 60 v. za osebo. Popoldan prosta zabava, petje, vožnja po jezeru itd. Odbor upa, da je vatregel 8 prireditvijo tega izleta želji mnogih članov in prijateljev društva, ter jih vabi k obilni udeležbi, — Prijave za skupni obed naznaniti je odboru vsaj do sobote, da nam bo mogoče potrebno ukreniti.
—	Najden utopljenec V soboto dne 1. avgusta vrgla je Sava na Čatežu pri Krškem utopljenca na breg. Truplo neznanega razodeva 20- do 30letnega človeka. Obleka bila je vsa raztrgana raz njega razun visokih zelenih nogavic in črevljev na nogah, glava pa razbita in razjedena. Zdravniški ogled je konstatiral, da je moralo truplo že tri do štiri mesece v vodi ležati, katero je slednjič Sava ob povodnji prinesla na suho. Je li tu zločin ali nesreča, utegne poizvedba pojasniti in dognati.
—■ Umrl je v Laškem na Štajerskem usnjarski mojster in hišni posestnik Jožef Prešiček v 54. letu evoje dobe.
—	Iz Celja. Pri zrelostnem izpitu y orglarski šoli so abiturijenti zelo povoljno odgovarjali, ter se nekateri v igri na orglah in glasoviru vsestransko pohvalno izkazali. Posebno zanimiva pa je bila skušnja v občinskem tajništvu, v kojem je izpraševal zavodu naklonjen velecenjeni g. dr. Pegan, učitelj tega predmeta. Konečno bo gojenci zapeli poleg cerkvenih pesmij tudi nekaj narodnih. Poleg čč. gg. kanonika Majcen, mil. opata Franc Ogradi, bilo je navzočih še 12 drugih duhovnikov, med temi eden iz tržaške, eden Krške in ostali iz la-vantinske škofije. Premilostivi gosp. knez in škof dr. M. N a p o t n i k in nekateri preč. gg. kanoniki v Mariboru vsako leto pošiljajo imenovanemu zavodu gmotne podpore, da se zamorejo v njem vežbati slovenski mladeniči oziroma sinovi štajerskih kmetov.
—	Čudna prepoved. Iz Celja se nam piše: V nedeljo je napravil tuk. »Sokol« izlet v St. Jur ob juž. žel. k Ciril Metodovi slavnosti. Trg Št. Jur je čisto slovenski, občina v slovenskih rokah, kljub temu je okr. glavarstvo prepovedalo „Sokolu nastopiti v vrstah. Komisarju Lehmannu je menda vsled sedanje vročine silno vroče! Okrajni glavar baron Apfaltrern je na počitnicah.*
—	S tržaške pošte. Pred nekaterimi dnevi je prišla na tržaški škofijski ordinari-jat neka brzojavka iz Rima. katera je pa bila prej priobčena v nekem ondotnem listu, predno jo je ordinarjat dobil v roke. fcsadaj so dognali, da je neki asistent Dubich izročil prepis brzojavke uredniku lista „Sole" Kamberju. Dubich je suspendiran. Tudi nekaj drugih oseb je baje zapletenih v zadevo.
Ljubljanske novice.
K volitvi v trgovsko bolniško blagajno
se poroča, da so hoteli Nemci slovenskega trgovca g. M e j a č a vreči iz odbora. Hoteli so odbor dobiti popolnoma v svoje roke. Računali so menda, da bodo Slovenci molčali k tej nemški nasilnosti, kakor so leta in leta molče trpeli pristranost nemške večine v odboru. Vsak nemški trgovec, ki pomaga tej predrzni nemški nasilnosti in ki hoče pomagati, da bi Blovenska večina ne prišla do svojih pravic, naj bo prepričan, da ga bo časopisje primerno priporočalo občinstvu. Razume se, da bomo prinesli ime nik vseh onih nemških trgovcev, ki bodo na prihodnjem občnem zboru nastopili prot-slovenski večini.
Veselica v Vodinatu. Tamburaški in pevski zbor Bralnega društva v V o d m a t u priredi v soboto, dne 15. t. m. na novo urejenem vrtu gostilne g. Iv. F l e g a r j a na Zaloški cesti nasproti bolnice svojo ustanovno v e s e -
I i c o z obširnim tamburaškim in pevskim vsporedom. Natančni vspored še sledi.
Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda pri SV. Petru. Pri Včerajšnjem izvan-rednem obč zboru so bili izvolienf zastopniki na glavni skupščini: Gg. Alojzij LenSek, B o n a č . Petrič, — gospa Čuden, gospa S a j o v i c , gdčna R u t a r.,
Poročil se je danes kontrolor v deiel. bolnici g. Henrik Lindtner z gdč. Mari-janico Labarnar. — Danes se je na Rožniku poročil g Ivan Mesar, uslužbenec »Katoliške bukvarne«, z gdčna Elizabeto Markove c. Bilo srečno! — Po ročil se je rač. podčastnik I. razreda gosp. Jožef Močan z gdč. Marijo Hočevar-j e v o, — Posestnik g. Jožef S t a 1 z e r se je poročil z gdč. Marijo Gosti.
Meteorologični mesečni pregled. Mino-lega meseca malega srpana je bilo vreme zelo spremenljivo, zdaj vroče in suho, zdaj hladno in mokro. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Calsijevih stopnjah: ob sedmih zjutraj 15 5 stopinj, ob dveh popoldne 223 5 stopinj, ob devetih zvečer 18 0 stopinj, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 19 0 stopinj, za 0'7 stopinj pod normalom. — Opazovanja na tlakomeru dado 734 8 mm. kot srednji zračni tlak, za 1'2 mm. pod normalom. — Makrih dnij bilo je 16, padlo je pa 220 0 mm. dežja. — Med vetrovi sta prevladovala jugozahodni in jugovzhodni.
Koncert godbe na lok, pod vodstvom g. kapelnika Majcena, vrši se danes zvečer ob pol 9. uri v kavarni „ Valvasor". Vstop prost.
Navlekla sta se ga. Beračioa M a r i j a J e r a s se je včeraj tako napila, da je na Marijinem trgu obležala. Policaj jo je cd-vedel na rotovž in tam so jo dali v zapor, da se je streznila. V zaporu jej je neka vla-čuga, ko je bila zaspala, vkradla krilo in iej je isto, ko so jo izpustili, odnesla. — Slikarski pomočnik Jožef Kobald, se je danes ponoči okoli 1. ure po poti za deželno bolnico vračal domov. Ker se ga je bil preveč naložil, ga je »zašajtalo« i n j e padel v Ljubljanico. Do vratu v vodi, klical je na ves glas na pomoč. Sli-šala sta ga dva vojaka ter priletela k Ljubljanici in ga potegnila ven.
Krompir kradli. Včeraj popoludne zasačil je policaj na njivi pos. Jerneja Matevžeta za Kolezije pet fantov v starosti od 11 do 14 let, ki so kopali in kradli krompir. Hodili so ie vrč časa na to niivo krast krompir in ima Jernej Matevže škode nad deset kron.
V Ameriko. Danes po noči je odpoto valo z južnega kolodvora 138 oseb v Ameriko, in sicer 93 Slovencev in 45 Hrvatov. Z izseljenci sta jo hotela popihati tudi dva fanta, ki še nista bila na vojaškem naboru in nista imela potne pravice.
Najdeno. V Lattermanovem drevoredu je našel včeraj zvečer sprevodnik Jožef Fir-bas, stanujoč v Spodnji Šiški št. 61, žensko jopico.
Novice iz Amerike.
§ Dva Slovenca ponesrečila. V
BloBsDurg, New Mexica, sta pri razstrelbi dne 19. junija t. 1. ponesrečila tudi dva Slovenca: Jakob Sturm iz Podgore pri Škofji Loki in Anton Novljan iz Žalne pri Višnji gori. Oba Bta bila neoženjena.
§ Slovensko tiskarstvo- Gosp. Makso Buh iz Towera, Minn. prevzel ie vodstvo tiskarne »Glasnika« v Calumetu Uredništvo »Glasnika« pa je prevzel gospod Fran S c h w e i g e r.
§ Ravnateljica banke — zamorka. Amerika v sedanjem času kaj nestrpno postopa proti zamorcem, a vendar je dobila črno — direktorico banke. In ta ie, kot poročajo časopisi, zamorka Maggie Walker, ki je bila dne 1. septembra 1. 1. izvoljena za direktorico pri banki St. Lucas - Penny - Sa-vings v Richmond (Virginija). Prvikrat se je zgodilo, da je zamorka postala bančna direktorica.
§ Poduk rojakom Slovencem, ki se nameravajo izseliti v Ameriko. To knjižico so začeli tiskati v tiskarni »AmerikanBkega Slovenca«. Knjižico je spisal č. g. F. S. SusterSič, a založila je isto »Zveza slovenskih duhovnikov v Ameriki«. Kakor hitro bo dotiskana, razposlala se bo v slovenske dežele. Knjižici bo pridejan zemljevid Združenih držav.
§ Nesreče na železnicah. Tekom prvih treh mesecev tekočega leta je zgubilo v Ameriki vsled železniških nesreč življenje 827 oseb.
§ Rojak se ubil. Iz Allegheny, Pa., se poroča: Danes smo pokopali rojaka Josip Sestriča, ki se je ubil v tovarni Walker-Stratman comp. na Herrs Islandu. Padel je a tretjega nadstropja v pritličje ter ostal na mestu mrtev. Zlomil si je vrat in se drugače pobil na glavi. Pokojnik je bil star 33 let. V stari domovini zapušča ženo in dvoje otrok.
§ Boj s kaznjenci. V kaznilnici Sul-van so se uprli kaznjenci. VojaStvo in po-
licija je posredovala. V begu so bili ubiti štirje policaji, dva kaznjenca sta . težko ranjena.
§ Edison — slepec. Iz Ne\v Jorka se poroča, d« ia slavni Edison pri svojih poskusih z Rontgenovimi žarki na pol oslepel. Zdravnik« so mu svetovali, naj opusti te poskuse. E aemu njegovih asistentov je j pri teh poskusih roka popolnoma ohromela in jo bodo odrezali, ker ima vse kite v roki uničene.
Kotiček za liberalce.
@ I n tako dalje! »Edinost« pi-šs: V »Slovencu« čitamo: „Po L ubljani se govori, da je g. dr. Konrad Vodušek, ki je predvčerajšnjim branil pred sodiščem od heilovcev toženega svojega brata g. Žigo Voduška, dobil radi svojega obram-benega govora pred sodiščem od Nemcev štiri pozive na dvoboj. — Tudi g. dr. Tavčar ima neko alero z nemškimi častniki, ker je Narod prinesel notico, da je neka generalova dama jezdarila po Ljubljani s plavicami. V »Slovenskem Navodu« pa či tamo: „Dne 24. ju i a smo v dnevni vesti »častniki proti županu Hribarju" v končnem stavku omenjali pripetljaj, ki z vestjo samo ni bil v nikaki neposredni zvezi. Kakor se je nam od zanesljive strani zagotovilo, ome njena dama s tem, da je nosila plavice, ni hotela kazati nikake, najmanj pa kake politične tedence. Nosila je plavice zgolj radi slučaja, da te cvetlice ravno v tistem času cveto. Ko to v vednost sprejmemo, obžalujemo, da se je naša vest tolmačila tako, kakor da bi bili hoteli do-! tično damo osebno žaliti, i Kaj tacega nismo nikdar na- j meravali, ravno tako tudi nismo imeli namena, doti-čnemu gospodu generalu kaj žalega očitati.« S dbo — čita-teliem ! !
Balkan.
Divizijski general Eiip paša, dosedanji predsednik vojnega sodišča v Solunu, je odšel v Deteages, kjer so ba|n komitatši razdejali dva mostova. Železniški organi v Solunu so prejeli iz Monastira datirano pismo od členov komiteja, v katerem se zahteva, naj se železniški obrat zaustavi, ker sicer da prično takoj z napadi.
Ruski poslanik Sinovjev je v svoji zadnji avdijenci ponovil zahteve, katere je stavilo avstrijsko in rusko poslaništvo zaradi preprečanja vsakih izgredov od strani turških vojakov in civilnih organov v makedonskih vilajetih in v Drinopolju.
Veliki vezir je — kakor po navadi — zagotavljal, da bode storil vse korake da se preprečijo v Solunu nameravani atentati, o katerih je zvedela tudi visoka porta.
Is Siluna se poroča, da se guverner Hilmi paša pripravlja, da bi reformiral tudi turške sodnije. Na njegovo željo je pravosodni minister razposlal neko okrožnico v vse provincije države in zabičuje vsem sod-nijskim uradnikom, da naj se strogo ravnajo po predpisih in naj se ne dado podkupovati. Ta lepi ukaz pa je najbrž zopet nekoliko peska v oči evropejske diplomacije.
V	Solunu žive prebivalci v večnem strahu. Pred nekaj dnevi je nastala v mestu velika panika, ker se je slišala močna eksplozija. Po mestu so se takoj razširile naj-različneje govorice o atentatu. Ljudje so vreli iz hiš in v divjem begu drvili po ulicah. Pozneje se je izvedelo, da je eksplodiral zaboj smodnika v turški vojašnici, kjer so vojaki pripravljali umetalni ogenj za obletnico, ko je sultan zasedel prestol. Pri tem so bili štirje vojaki težko poškodovani. Zasebna poročila pa javljajo, da so uporniki zopet rabili bombe in vse mesto spravili v največji strah.
Turška vlada je naznanila ruskemu in avstrijskemu poslaniku, da je v monastirskem vilajetu iz 60 mož obstoječa bolgarska četa odvedla nekaj mohamedancev ter umorila v Sepotolu šest Turkov. Vstajniki so bili oboroženi z manliherjevimi puškami in dva izmed njih sta nosila častniški uniformi.
V	okraju Perlepe se je vršil zopet spopad med turškimi vojaki in vstajniki, ki so izgubili štiri može. Iz Bolgarije sta po poro čilih iz Carigrada došli dve večji četi v okraj Tirno vo.
Posamezni emigranti se zopet vračajo iz Bolgarije v Turčijo. Ker mnogo oseb ni doma, ampak so se izselile, trpela bode že-tev zelo mnogo, v nekaterih krajih je pa popolnoma uničena. Dasi se je bati lakote, vendar vladni organi še vedno zatirajo bolgarske, tudi mirne prebivalce, katerim slednjič ne preostaja drugega, nego izseliti se.
Še občni zbor »Leonove družbe".
Glavni namen občnim zborom »Leonove družbe« niso ali bi vsaj ne smele biti formalnosti, poročilo tajnikovo, poročilo blagaj-nikovo itd. (daBi so tudi te stvari potrebne), marveč se na občnih zborih shajajo člani, da se medsebojno spoznajo, spodbujajo in na-
vdušujejo za znanstveno delovanje. Zato mo- ; rajo biti po društvenih pravilih na vsakem občnem zboru tudi znanstvena predavanja.
Na zadnjem občnem zboru sta predavala profesor dr. Jan. Ev. Krek, in profesor Bogumil Remec. Ker so se razprave dnevnega reda preveč zavlekle in je bilo za popoldne določeno Še eno zborovanje in dve, za nekatere celo tri društvene seje, zato govornika nista mogla, kakor bi bila želela, na š roko obdelati svoje tvarine, ampak sta morala povzeti bolj načela, principe, ter jih nekoliko osvetliti Popolni razpravi bodeta pa objavila v »Katoliškem Obzorniku".
D r. K r e k je predaval o e t i š k e m temelju narodne ekonomije. Na videz teeret čaa in suhoparna tvarina ! A le na videz! Komaj je vrgel govornik nekaj idej med poslušalce, že se je pokazalo, kako eminentnc praktično m aktualno je to vprašanje. Gre namreč za nič več in nič manj kakor za veliko vprašanje, komu pristoji prvenstvo, kapitalu ali delu, stroju a 1 i č 1 o v e k u. Ča je narodna ekono-nlija podrejena etiki, tedaj, a tudi le tedaj je prvo delo, in ker delo obsega vso človeško osebnost, je prvo človeška osebnost. Čiovek stopi v osredje in središče sveta. In govornik je lapidarno dokazal, da je zares narodna ekonomija podreiena etiki, kakor uči po pravici krščanska filozofija, da vlada etika s svojimi načeli tudi nad gospodarske vedo. — Na moremo tu navajati teh dokazov, a opozarjamo na prihodnji zvezek „Ob-zornikov«, ki bo prinesel to velevažno razpravo.
Prof. Remec je govoril o tistem pre-zanimivem vprašanju, ki stoji na dnevnem redu že nad polstoletja, o descendenčni teoriji. Razjasnil je bistvo descendenčne teorije m poudarjal zlasti, da se descenden-čna teorija nikakor ne krije z darvinizmom. To so čaBih mislili in mnogi še mislijo, a je to usodna zmota. Darvinizem je namreč ateističen, a nikakor ni treba, da bi bila ateistična tudi descendenčna teorija. Saj se celo jezuit \Vasmann nagiblje k descendenčni teoriji, ki mu pač nihče ne bo očital ateizma ! Darvinizem je le neka hipoteza (zdaj že neznanstvena hipoteza), ki na svoj način (namreč mehanično) skuša razložiti descendenco, kakor jo skuša na drugi način razložiti neo-lamarkizem. Darvinizem hira bolj in bolj, a ne tako descendenčna teorija. Descendenčna teorija ima namreč še mnogo pristašev in si ša vedno pridobiva novih. — Govornik je na kratko naštel momente, ki so v prilog descendenčni teoriji, a upravičeno je tudi dostavil, da so ti momenti ponajveč analogije, ki nimajo stroge dokazne moči. Zato je tudi descendenčna teorija le hipoteza. Tudi glede na to razpravo opozarjamo na »Katoliški Obzornik«. — Prihodnji občni zbor bo najbrže v M a r i b o r u, da si tako Leonina osvoji vedno več tal in se nje člani vse bolj upoznajo in združijo. Tudi znanstvo je sila, ki jo mora uporabiti slovenski narod, če naj napreduje 1
Kazne stvari.
Najnovejše od raznih strani.
Izgredi v Brnu. Po shodu narodnih socialistov, katerega se je v nedeljo udeležilo kakih 800 oseb, došlo je na več krajih mesta do spopadov z redarji. Poslanca Schnala so aretirali, a zopet izpustili, ko se je legitimiral. Ranjen ni bil nihče. — Generalni štrajk na Španskem. V Murcigi, Cadixu in Rondi, pokrajina Ma-laga, nadalje v Alooi, pokrajina Alicante, je navstal generalni štrajk. Istotako je navBtal generalni štrajk tudi v Barceloni. V Alcadi so štrajkovci napadli občinski urad in nekatere privatne hiše. V spopadu med delavci in orožniki se je na obeh straneh streljalo.
—	Angleški kralj pride dne 31. tega mes. obiskat našega cesarja na Dunaj. — Za spomenik L e o n a X 111. je došlo v Vatikan že mnogo darov. — Časnikar obglavljen. Kitajskega časnikarja Sten uhieva so obglavili. Priznal je, da je v južnem delu Kitajske nameraval provzročiti vstanek. — Nesreče v gorah. Na gori Rax se je ubil delavec Franc Schmidt, na velikem Fermedatoru pa dunajski vseučiliščnik Pavel Kdnig. Na Kreutz-spitzi se je ponesrečil oficial Nemec in vodnik Holzer. Trupli so že našli in pokopali ponesrečenca na pokopališču drug poleg druzega. — Po nesreči ustrelil je včeraj na Dunaju poslovodja Hausmann 38-letnega delavca Janeza Moserja. — Zopet nesreča pri vojaških vajah. Iz Drontheima se poroča, da so ondi vojaki pri vojaški vaji radi velikanske vročine tako trpeli, da se je nad sto vojakov nezavestnih zgrudilo. — Dva i n ž e n e r j a sta se zadušila vsled strupenih plinov pri neki kolavdačni komisiji v premogovem rovu San Martino. Nesrečnima inženerjema je ime Travaglia in Fiorentini. — K sodnijski razpravi proti Humbertovi je povabljenih 35 olajševalnih in 60 obteže-valnih prič. Obravnava bo trajala osem dni.
—	Umrl je slavni francoski bakterijolog ' N o c a r d. — Naš cesar je ustanovil
za 11. dragonski polk, katerega 601etnicase je nedavno praznovala, večjo ustanovo za podčastnike. — Lord Roseberjr je došel v Gastein. — Devetletna nevesta. Te dni je pop v Atenah poročil neko devetletno deklico s 25Utiim možem. — S sekiro pobil je v Zemeša na Moravskem 271etni kočijaž J. Janošek štiri-indvajaetletno deklo Antonijo Peterlik, ki ni hotela nič slišati o njegovih ponudbah. Nato ji je zasadil še nož v prsa. — Umor pri vojakih. Vojak rumunskega lovskega polka Iapasoin v Crajova je ustrelil svojega stotnika in narednika, nakar je skočil skozi okno na dvorišče, kjer je obležal nevarno ranjen. — Linčanje pri pogrebu. V Berolinu se je obesila žena nekega slikarja, ker jo je njen mož varal z drugo žensko. Pri pogrebu so pogrebci navzočega moža tako pretepli, da je bil nevarno ranjen prepeljan v bolnico. — španski kralj namerava obiskati razne dvore.
Leon XIII. in Število 93. Kakor imajo tako imenovani »številni igralci« mnogo opraviti, tako so se pečali tudi z umrlim cerkvenim poglavarjem papežem Leonom XIII in bo prišli do tega le zaključka: Število 93 dobimo, ako seštejemo najpreje sledeča števila v vodoravni vrBti in potem 8e posamezne vrste: Imenovanje doktorjem teologije leta 1832 (l-f-8-j-3-f-2> = 14, ma-šnikovo poBvečevanje 1837 => 19, škofovo posvečevanje 1846 = 19, imenovanje kardinalom 1853 => 17, izvolitev papežom leta 1878 = 24; in zdaj seštejemo števila 14, 19, 19, 17, 27, dobimo svoto 93. Smrtno leto obstoji iz številk rojstnega leta (10), starost (93), celo dnevi (139 od 2. marca do 20. julija 1903), vodoravna svota je 13. Razven tega je 90 + 1 X 3 = 93, 103-10 = 93. Ako odštejemo od smrtnega dneva 20. 7. 1903 dan in leto kronanja za papeža 3. 3. 1878, dobimo 17. 4. 25. (čaa pontifikata.) Zopet je 17x4=68-}-25 = 93. *
Kedaj je Leon XIII. umrl? Razni časopisi poročajo, da je Ljon XIII. umrl že ob 2 uri 50 min. To je pa izmišljeno. Neki kardinal poroča, da je bil še ob 3l/, uri pri papeževi pcstelji in tedaj je paptž še živel, Ker je bil pa kardinal že ves ponedeljek ob bolniški postelji, je hotel iti malo domov; to je pa storil šele, ko sta Marzo-lini in grof Camillo Pecci zatrdila, da bo papež učakal še večera. Ob 3'/» uri je kardinal zapustil Vatikan, ni bil pa dolgo doma, ko se mu je sporočilo, da je papež umrl. Ob 4 uri je bilo že gotovo, da je papež mrtev, najbrže je umrl ob 3 uri 57 min. Tako očividec, ki je papeža ša ob 3 uri videl živega. To vse se vjema tudi z drugimi izjavami. Da bi bil papež umrl preje, ni resnično. Pa čemu bi zakrivali papeževo smrt? V kolikor časa je bil papež bolan, so zamogli vse pripraviti za slučaj smrti, kar je bilo potrebno. Ako bi bil papež nanagloma umrl, bi bilo pač sumljivo, da bi bili za nekaj časa zakrili njegovo smrt; a tako so lahko vse pripravili, kar je bilo potrebno, ker itak niso mogli več dosti upati da bi papež ozdravel.
Nagrobni spomenik Leona XIII. Kakor poroča »Gaulois«, je Leon XIII. že dolgo mislil na to, da bi si dal napraviti nagrobni spomenik. Načrt in izdelavo je prevzel slavni kipar Lucchetti, Spomenik je sedaj docela dogotovljen; manjka le še napisa, ki si ga je napravil Leon XIII. sam. Napis je čisto priprost: omenja le Leonovo ime, datum rojstva in smrti. Marmor, iz katerega je spomenik izklesan, je čudovito lep in čist. Leon XIII. leži v pontifikalnih oblačilih na mrtvaški postelji; na straneh pa stojita kipa sv. Tomaža in sv. Frančiška. Relief predstavlja Mater Božjo v krogu an-geljev. Stroški za spomenik znašajo baje okoli 300.000 fr. Leon XIII. je določil, da stoji spomenik v ljubljeni mu baziliki San Giovani v Lateranu.
Ministerski tajnik ponarejevaleo papirnatega denarja. V Ankoni so prijeli jako imenitno in elegantno damo, ki se imenuje Romilsa Callucci, ko je hotela svoio šivilio plačati ponarejenim bankovcem za 25 lir. V njenem stanovanju so našli še mnogo ponarejenega denarja. Pri zaslišanji se je gospa Callucci izjavila, da ji je ponarejene bankovce dal ministerski tajnik Romeo Ca-lombo.
Gašenje z mlekom. V okraju To-morkeny na Ogrskem je vihral hud vihar in strela je užgala skedenj pri posestniku Štefanu Fabit. Med prebivaloi pa vlada prazna vera, da morajo poslopje, ki ga je užgala strela, le obvarovati z mlekom. Kmetje so toraj donašali mleka v škafih in žehtarih in ga vlivali v gasilnico, drugi so ga kar naravnost metali v ogenj, s čemur so ogenj le povečali. Neka ženica je svetovala, da bodo ogenj pogasili le, ako bodo pomolzli na licu mesta kravo ter mleko vlili v ogenj, ln mahoma so prignali nad 50 krav; žene so raozle, možje pa so gasili z gorkim kravjim mlekom. V kratkem času je bilo vse posestvo uničeno in šele, ko se je vžgalo pri sosedu, so jeli gasiti z vodo, ker to po* ' slopje ni užgala strela.
Koliko stanejo tržnice. Na Nem skem so v več mestih zgrajene tržnice in v raznih oblikah. Tako imajo Draždane kar tri, ki so seveda moderno zgrajene, in uatre zajo vsem zahtevam, seveda tudi sanitarnim. Najmanjša teh stane 120.000 gld.—(240.000 kron), je zgrajena v podobi dolge dvorane^ ima dobro ventilacijo (zoper osmrajenje mesa in gnjilobo raznih živil), ledenice, ka menit in asfaltni tlak, spiralnike, kanalizacijo, vse shrambe ao svetle, snažne in zračne. Oblika je seveda lahko tudi okrogla; take tržnice so seve draga naprava, a če so praktično urejene, Blužjjo svojemu namenu, inače pa je denar v vodo vržen. V Avstriji
{>a je malo mest, ki bi si privoščila tak uksus, ker se občinski zastopi ogibajo tega davka na — konsumentel
Srbski kralj Peter. Uradni list v Belemgradu naznanja občinstvu v domovini in inozemstvu, da kralj ne vsprejme nikakih darov več. Od časa svojega vladanja je kralj Peter prejel jako mnogo darov od domačinov kakor od tujcev. Po dohodu prestalo-naslednika bo kralj Peter obelodanil rodbinski štatut.
Društva.
(Prostovoljno gasilno društvo v Gameljnah) priredi v n e -d e 1 j o , dne 9. avgusta 1903 vrtno veselico na vrtu g. Gr. J e r a s - a (Sraja) v Dolenjih Gameljnah, na katero si usoja najuljudneje p. n. slavno občinstvo vabiti. Vspored: 1. Vsprejem in pozdrav došlih gostov. 2. Koncert slavne mengiške godbe. 3. Petje, katero iz naklonjenosti do društva oskrbuje sl. pevsko društvo »Ljubljana« iz Ljubljane. 4. Srečkanje. 5 šaljiva pošta. 6. Prosta zabava. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina prosta. Čisti dohodek je namenjen v pokritje dolga za gasilno orodje. — N a -č e 1 n i š t v o. — Blagovoljne dobitke za srečkanje hvaležno sprejema načelništvo.
Roparji v cesarski palači v Pekinu.
Nemški listi posnemajo iz kitajskih listov, da je nedavno v cesarsko poletno palačo v Ptkinu udrlo 200 roparjev, kjer so oropali veliko dragocenosti v vrednosti 100 000 taelov. Tudi evnuhi bo bili vdele-ženi pri ropu. Od 200 roparjev se je doslej posrečilo prijeti jih samo šeBt.
Telefonska In brzojavna poročila.
Novi papež Pij X.
Rim. 4. avgusta. Listi pozdravljajo iskreno izvolitev kardinala Sarta papežem. Povdarjajo, da se s tem izpolnjuje želja Leona XIII., ki je želel imeti kardinala Sarta za svojega naslednika, in želja ljudstva, ki je kardinala Sarta ob njegovem odhodu v konklave navdušeno pozdravljalo.
Rim, 4. avgusta. Novi papež Pij X. je poseben ljubitelj mladine. Opetovano je v svoji škofiji nastopal cerkveno re-formatorično. Sartov oče je bil kmet. Tudi njegove sestre in bratje ne žive v posebno sijajnih odnošajih. V vasi Salzano živi njegova omožena sestra in je šivilja, druga Lucija živi tudi v Salzano. Mož tretje sestre Tereze je gostilničar in prodajalec tobaka. Brat njegov Angelo je v Mantovi gostilničar.
Rim, 4. avgusta. Po mestu dele listke s pozivom, naj prebivalstvo danes hiše razsvetli, ker je izvoljen novi papež.
Rim, 4. avgusta. Izvolitev novega papeža je naznanil ljudstvu, ki je čakalo na trgu sv. Petra, kardinal Macchi ob tričetrt na 12 dopoludne iz zunanje loggie. Vojaške čete so izkazale vojaške časti. Ljudstvo je navdušeno vsklikalo.
Rim, 4. avgusta. Nekaj minut pred tri četrt na 12. uro videlo se je tri stotnije vojakov leteti na trg sv. Petra. Z vseh ulic so hiteli ljudje na trg. Vojaki so se postavili paralelno ob fasadah. V tem trenotku se odpro vrata pri zunanji loggiji. Nekdo jo pogrne z rudečim damastom. Nato se prikaže nosilec križa in za njim kardinal Macchi. Ljudstvo vzklika radostno: „Živel izvoljeni papež!" Vojaki prezentirajopuške. Macchi zakliče: „Naznanin Vam veliko veselje, imamo papeža, kardinala Sarta, ki si je nadel ime Pij X." Nepopisna radost nastane mej velikanskimi množicami. Vse kliče: „Sarto! Sarto!" Vo-
jaški trobci trobijo kraljevsko koračnico.
Rim, 4. avgusta. Papež Pij X. je podelil blagoslov iz notranje 1 o g g i j e.
Rim, 4. avg. Papež Pij X. je po delil ljudstvu blagoslov ob 12. uri 10 minut. Ljudstvo mu je prirejalo burne ovacije. Pomnožene vojaške čete so mu izkazovale kraljevske časti.
Rim, 4. avgusta. Mati kardinala Sarto s tremi neomoženimi hčerami živi v bližini kardinala Sarto, ki je me, 8 brati in sestrami najstarejši. Njegov brat Angelo je v Mantovi gostilničar.
Dunaj, 4. avgusta. Mej vladami trozveze se vrše pogajanja radi podaljšanja trgovskih pogodb.
Dunaj, 4. avgusta. Listi so napra vili posebne izdaje.
Zagreb, 3. avgusta. Pojutrajšnjim se tu vrši seja osrednjega odbora združene opozicije. Nekateri člani so naznanili svoj izstop iz odbora. K seji pridejo zastopniki neodvisnih volivcev iz Zlatara, da protestujejo proti postopanju Bresztyenskega in Kumičica v njihovem okraju.
Umrli so:
2. avgusta. Neža Bren«ie, dninarje, 68 let, Ra-deckega cesta ll, Marasmus, Paralysis cordis. — Neža Proft, čuvajeva žena, '.9 let, Zalokarjeve ulice 9, ostarelost. — Ivan Strekelj, Crevljarjev sin, 8 mes., Kladezne ulice 13, jetika.
V hiralnici: 31. julija Josip PavCiC. cerkvenik, 54 let, otrp-njenje hrbtnega mozga in pljuč.
V bolnišnici: 2 9. julija. Ivan Mlinar, dninar, 53 let, jetika.
Meteorologično poročilo.
Višina nad moriem 306.2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
l
Cu opa-
to Tanji
Stanj« barometra. t mm.
Temperatura
Celsija
Vetrom.
Nebo
"•5
Vi
z;-
8
9. iveŽ. | 730 5 | I8'8"j sl. jzah. | sk. obl.
7. ijutr. | 733 2 I 16.5 I sl. svzh. I sk. jasno ! 3-4 2. popol.| 734 5 | 24-2 | sl. jug | jasno | Srednja včerajšnja temperatura 19 5*, normale 19 6*.
Ttvnfi^n tekoča' v poljubni boji, je najboljše vu/t&iv, jn najpripravnejše sredstvo za po-zlačenje in bronzlranje vsakovrstnih predmetov ter daje najboljši leskin trajnost. Tudi bronzni pra-šek se dobiva v prodajalnici oljnatih barv tvrdke BBATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila po povzetju. 524 2 12—11
»SLOVENEC
se prodaja
doslej v naslednjih ljubljanskih tobakarnah:
Blaž N., Dunajska cesta 12. Brus Maks, Pred škofijo 12 Dolenc Helena, Južni kolodvor. Kališ Alojzij, Jurčičev trg 2. Snšnik Josipina, Rimska cesta 24. Tonich Ivana, Florijanske ulice 1. Vrhove Ivan, Sv. Petra cesta 52
Vozni red
junij-oktober 1903 858
Cena 20 vin. (10 kr.)
s poluletnim
koledarjem
v trdneip ovitku dobiva se v prodajalnici
Ničman
Kopitarjeva ulica in v
Turkovi
prodajalnici na Dunajski cesti v Ljubljani.
Ciril-Metodove biškote
zantevajte slovenski rodoljubi v vsaki prodajalni in pekarni. Ti piškoti so najboljši.
Naročila sprejema družbin založnik S. H. Skerl, Sv. Ivan pri Trstu.
Dunajska borza
dnč 3. avgusta.
Skupni državni dolg v notah..........100 35
Skupni državni dolg v srebru.....100 20
Avstrijska zlata renta 4% .....120 85
Avstrijska kronska renta 4% .....	lOO^S
Avstrijska inv. renta 3l/t % .....9310
Ogrska zlata renta 4%.......120-U5
Ogrska kronska renta 4 %......99 _
Ogrska inv renta 3'/,*....... 90 5i
Avstro-ogrske bančne delnice.....15-88
Kreditne delnice..................662 —
London vista..........239 271/«
NemSki drž. bankovci za 100 m nem. drž. v	H7-321/«
20 mark............23'48
20 frankov...............
Italijanski bankovci........9520
C. kr cekini...........n 28
Služba organista
je razpisana do dnč 30. avgusta v Skocijanu pri Dobravi.
Letne plače je 300 kron v denarjih, štola, prosto stanovanje in prostovoljna žitna pa vinska birs. — Prosilec bodi ceciljanec.
1011 2-1
P. Bohinjec,
župnik.
Odvetniškega
koncipijenta
sprejme takoj
1012 3-1
odvetnik v Ljubljani
Dobro sroistfo, si zdravje obiti
manj vina	PITI!
j© manj piva	PITI!
Rogaški templov vrelec PITI!
10C9 1-1
Učenec
14 do 15 let star, zdrav in krepak, poštenih starišev, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom na deželi.	977 4-2
Kje, pove upravništvo »Slovenca".
Jta prodaj je
za jako nizko ceno lep, nov, amerikanski
Packard harmonij,
Imajoč 16 registrov z močnim a ljubkim glasom.
Kje, pove upravništvo „Slovenca".
_996 2—2
r—.Vir—
Nove suhe gobe,
kakor tydi deželne pridelke, kupi
Anion Kolenc
v Celju.
Priporoča tudi slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnega špecerijskega blaga na debelo in drobno.	914 10-8
Circus Victor
Latermanov drevored.
V srecLo, cLn£ 6. julija, 1903
nastop umetnikov in umetnic prve vrste in predstava najiz-borneje v naravi in šolsko dresiranili konj.
Mej temi:	s
Gospa ravnateljica CencI
s svojim v naravi in šolsko izborno dresiranim konjem.
1013
..........................................................
Lepa čevljarica z Dunajske ceste
velika komična pantomima. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Za obilen obisk prosi spoštovanjem
ravnateljstvo.

980 3—3
/I\agister farmacije.
Št. 6388
V deželni bolniinici se bo ustanovila lekarna ter bo podpisani deželni odbor za njeno neposredno upravljanje nastavil s 1. septembrom 1903 magistra farmacije proti obojestranski četrtletni odpovedi z letno plačo 2.400 K, s prostim stanovanjem, s kurjavo in razsvetljavo.
Prosilci morajo biti neoženjeni, imeti pravico za samostojno upravljanje lekarne ter zmožni nemškega, slovenskega ali kakega druzega slovanskega jezika. Prošnje s potrebnimi dokazili naj se vlože
<lo 15. avgusta 1903.
)ri podpisanem deželnem odboru.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani dne 24. julija 1903.
Imam večjo zalogo ('
vozov
vseh vrst.
973 6-2 ,
Vozove izdelujem tudi po najnovejši dunajski in pariški modi. Franc Wisjan,
iidelovalec vosov_
Ljubljana, Rimska oesta št. 11.;

Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik
Tisk »Katolifike Tiskarne« v Ljubljani.
Priloga 178. štev. »Slovenca", dne 4. avgusta 1903.


Novi papež izvoljen! |

ižr —

Stssp
sitfgi
Mil
.. lilsi ^111
afssggš
Dfiiii
©sag)? ■
an
sag® saissiffi
.. BffifesHr!
s

igm«;«
S«


«1 »M
bs8M gag?
3SH8SHS
g$if S&gS&g fcSKBSKS
ŠMSlttiafi' SK&SSSsHc
Ig&gfeg
KgSggBg j&shbse
sraaifc,
MM!
• 11 ■ i • \v:,\V.>.\ ^.v
A /. /-".v V--- ■■
ji_^
■ >/. vv < v v v v < -Av .
<'.\"vVžVVrf-f.V .\V>
i
v,/.
V.VI
J- .—/,\-w. \v/. v_ _
i	i*yr<yl
</-V vw. VW. VV<V<V<VV<
ps
M
s»s>'sftgigg
bi
sag®;
Bg&gfct »»»Sa®
MU
agagai atsagag afsagac''
fflfsgttiStt___ _,_,_I ■■
a>/v m g a gffift- hi g gt&affHtfr&fraffBfraffiafriiiffgtfflft

S« ts Sf tf;« Vg SJteSKžStS «
fflagsa
jafsagafsj csafc iK^ag^agift;
. : : '-o'
agačsafta.........

gagra aroj
Habemus Papam!
n zopet pojo zvonovi ... A ne več turobno, kakor te dni, ko so peli veliko žalost, ko so peli posmrtnico za Leonom XIII. Danes pojo veliko veselje! Veličanska himna je to o nesmrtnem Kristusu, nesmrtni Cerkvi, nesmrtnem papeštvu . . .
O nesmrtnem papeštvu pojo veliko pesem. Ljudje umirajo, umirajo rodovi, dinastije umirajo in carstva, a papeštvo živi. Smrti zakon je pisan vesoljstvu, a nesmrtno je papeštvo. Nesmrtno je, ker črpa življenje iz Njega, ki je Življenje! Cerkev je mističen Kristus in Kristus je nesmrten! V papeštvu živi Kristus in Kristus je Življenje! Leon je umrl, nov Leon je tu; ljudje umirajo, papeštvo živi! Tu es Petrus — te vekovečne besede, ki bleste v mozaiku kupole sv. Petra, so charta
magna papeštvu! Izšle so z božjo močjo iz božjih ust, nesmrtne so, zato je nesmrtno tudi papeštvo ! Tu es Petrus — Ti si Peter — se je glasilo, ko je sedel Ribič iz Galileje na rimski škofovski stol, Tu es Petrus — se glasi danes, ko po malone dva tisoč letih seda Petrov stol kardinal Sarto kot Pij X. ln pojo, pojo zvo-

fF
agamgafsafsfpagafijš
agafsag afsa«
Kako so se zgrinjale množice danes opol. na trg sv. Petra .. . ln vse je upiralo poglede tja na veliko ložo bazilike sv. Petra ... Tedaj pa so se odprla vrata in iz konklava je stopil v ornatu kardinal in
stopal s svečanim spremstvom na veliko ložo. In odprla so se vrata tudi na veliki loži in vrveči množici seje pokazala svečana podoba častitljivega
novi . . .
kardinala . . . Tiho je bilo naenkrat tam doli, tako tiho ... Še sivi obelisk, ki je zrl Faraone in doživel kdovekaj, je pogledal pozorno doli pod se, in šumeče fontane, ki so šumele o mnogem slavju, so malo postale ... In kardinal je stopil na kraj lože in zaklical množicam: Oznanjam vam veliko veselje, gaudium magnum: Habemus Papam! Zopet imamo papeža!
Naš papež je Pij X., prej kardinal Jožef Sarto.
ln zavrisnile so množice in zapeli zvonovi, in njih glas je poletel dalje in kamor je priletel, so zapeli zvonovi, in poletel je po vsem svetu in po vsem svetu pojo, pojo zvonovi . . .
Ah, kako mogočno čuvstvo dviga srca katoličanom! Kak ponos je, da smo katoličani! Kamor pogledaš od solnčne Kalhide do zlatopeske Hesperije, povsod smo mi, vsi sinovi enega Očeta, vsi bratje in sestre med seboj. In vsi se oziramo danes v večni Rim. Veličanska harmonija vlada naša srca in prvo v tej harmoniji je Rim. Vesoljni smo in eno smo! ln ta harmonija in ta enota je nesmrtna, kakor je nesmrtno papeštvo, ki je nje vir!
Habemus Papam! Imamo papeža! Veselje današnjega dneva naj izkipeva v plamenečo izpoved: Verujem v eno katoliško Cerkev. In središče te Cerkve je Rim. In poglavar te Cerkve je papež Pij X., sin kmečkega stanu, ki naj ga Bog živi mnoga leta!
......— .......-	-^tftfifcitfas;
; SK&SHž
m
srasf
sisStas? ŽHSSgffla}:
SI
KpH
IH
afssiKsag?
S/> V^.v >.\<> .v.
m

v-'/.
nI
»fsagafs
reSraSRS lm 1
ižsrasm ifi
an^saft'
BjtSJS!?««
SfmotKSr »
StgSi
sjta^Kfijte
fatasratfts --------ss3£?
SSJtJl ftffl
SSsjtasra
ffifSiagr |
srasjfe
SSstSfiJio »»»»Bas
%mw
aoj^tfsafs pjner&ts
mm
^jffisj tssra
ii ftJBffldlffl
jffisafsžo
ffitaSKESJffi fflfgatffmfS
ms&fiifs »SfSSsJts
..........Sfc"
_______iS
M
sftssjtasjffi
m
Ste
ŠJisfSiTffl »tasjffi, »tešil itsjotaSffi S«®««''
IffliJCjtffl

«•' W -tti; ;;fHfi?:
Brzojavka „Sloveneu"
došla V lijubljano ob polu 1. popoludne.
Rim, 4. avgusta. Danes dopoldne je sveti kolegij izvolil papežem beneškega patrijarha kardinala JOŽEF -a S*RTO.
Rim. Novi papež si je nadel ime
PU
Živofopis novega papeža.
nlill.il Jožef Sarto, patrijarh beneški je bil rojen v Riese, v Škofiji Treviso, dne 2. junija leta 1834, star je torej (58 let. Dno 10. novembra 1. 1884. je bil imenovan škofom v Mantovi. Ko je bilo prazno mesto beneškega patrijarha, je laška vlada hotela zase pravico imenovanja, a je končno odnehala, ko je Leon XIII. Jožefa Sarta imenoval nadškofom in patrijarhom. To seje zgodilo dne 15. junija 1. 1893. Tri dni prej je bil Sarto imenovan kardinalom z naslovom S. Bernardo al le Terme.
O S ar tu so pisali listi, da se bo zanj ali za Di Pietra odločil Rampolla, ako bo sam ostal v manjšini. Tucli se govori, da je sv. oče. sam rekel o kardinalu Sarto : „Takih mož, polnih odločnosti in krepke volje potreboval bi prestol sv. Petra". Sarto ni bil nikdar nuncij in je ves čas služboval na Beneškem. Kot župnik je deloval v Tambolo in Salzanu, kot kanonik v Treviso, kjer je bil tudi generalni vikar škofije. Pozneje je bil, kakor smo že zgoraj imenoval, imenovan škofom v Mantovi in I. 1893. beneškim patrijarhom.
Kardinal Jožef Sarto je bil poznan po svoji veliki skromnosti in izredni prijaznosti. Postave ni velike. Iz milega obraza gledate dve bistri oči. S i n j o n a v a d n e g a k m e t a i z K a m p a n j e. Jako je vsled svoje odkritosrčnosti priljubljen pri nižji, kakor pri višji duhovščini.
Dunaj, 4. avgusta, ob 2. uri popoldne: Novi papež Pij X., bivši kardinal Sarto se odlikuje po srčni dobrotljivosti in milobi, ter uživa v Benetkah velike simpatije. Benečani bodo njegovo izvolitev za papeža z velikim veseljem pozdravili. Njegovo življenje in vedenje je skromno, zato je bil jako popularen. V Rimu ni bil mnogokrat. — Ko je bil imenovan za patrijarha beneškega, se mu je vlada ustavljala in mu odrekla „Exequatur" in Temporalia. Konečno se je doseglo spo-razumljenje, ki je zadovolilo obe strani. — Njegov prednik, papež Leoo XIII. mu je nekdaj rekel, da bi bil on najsposobnejši mož, da bi zasedel prestol svetega Petra. Temu se je patrijarh silno začudil ter dejal, da bi ta visoka služba presegala njegove moči. Nato Leon: Mi vemo, da bi Vi Cerkvi izvrstno služili, za to imate vse potrebne lastnosti. — Splošno se trdi, da bo vladanje novega papeža miroljubno.