S® XXX, številka 1, 9. januar 1998 Cena 249,00 SIT rtSORNJESAVIHJSKI ČASOPIS / Zadruga mozirj e s Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska I zadruga Mozirje z.o.o. Žrebanje je vodila žirija v sestavi: prof. VENEK Anton, PETRIN Vida, dipl. iur. VEZOČNIK Danica, dipl. iur. 1. nagrada: barvni televizor 2. nagrada: glasbeni stolp 3 ■ nagrada: telefonska tajnica Seznam izžrebancev novoletnega nagradnega žrebanja ŽAGAR Danica, Luče 80, Luče ob Savinji LETOJNE Marija, Brezje 40, Mozirje ŠILER Marjana, Krnica 4, Luče ob Savinji i 4. HREN Ivan, Kropa 26, Gornji Grad 5. RETKO Klara, Janezovo polje 35, Ljubno 6. CELINŠEK Marija, Zadrečka cesta 15, Nazarje 7. ROBNIK Cveta, Krnica 33, Luče ob Savinji 8. ROBNIK Frančiška, Luče 56, Luče ob Savinji 9- TERBOVŠEK Marija, Rore 24, Ljubno 10. PODVRATNIK Anton, Lepa Njiva 86, Mozirje 11. ZIDARN Karla, Radegunda 24, Mozirje 12 LOČIČNIK Regina, Otok 5, Gornji Grad 13. FARKAŠ Slavka, Grušovlje 19, Rečica 14. KRIVEC Tanja, Podolševa 20, Solčava 15. LUŽNIK Jožica, Okonina 7, Ljubno ob Savinji 16. SLAPNIK Franci, Rovt 26, Šmartno ob Dreti 17. KAKER Jakob, Šmiklavž 49, Gornji Grad 18. NADVEŽNIK Cilka, Tirosek 3, Gornji Grad 19. ERMENC Antonija, Florjan 20, Gornji Grad 20. PRAZNIK Cveta, Lačja vas 28, Nazarje 21. REPENŠEK Stanko, Rore 13, Ljubno ob Savinji 22. STRMŠNIK Jožica, Bočna 91, Gornji Grad 23. ROBAN Valčka, Robanov kot 35, Solčava 24. PLESNIK Anica, Krnica 42 a, Luče ob Savinji 25. ŠPEH Antonija, Lenart 9, Gornji Grad 26. KORES Polde, Podhom 12, Gornji Grad 27. ROBIDA Jože, Rovt 2, Šmartno ob Dreti 28. MARTINOVIČ Milan, Zadrečka 9, Nazarje 29. ŽELEZNIK Vesna, Kokarje 11, Nazarje 30. TESOVNIK Ivana, Dol 17, Gornji Grad 31. BREZNIK Ana, Podveža 60, Luče ob Savinji 32. OŠEP Vera, Robanov kot 33, Solčava 33. VRŠNAK Dragica, Homec 13, Rečica ob Savinji Nagrajencem čestitamo: J I OSREDNJA KNJIŽNICA TRE TJQ£ &ERAN ISSN 0351-8140 Leto XXX, st. 1,9. januar Izhaja vsak drugi potek Ustanovitelj: Skupščina občino Mozir. Izdajatelj: : Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., .. Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, \ X\;\ telefon: 063/833-230, '' ^kks 063/833-210. Xx ..žiro račun .52810-685-13016 Glavni in odgovorni urednik: .; j? ranči Kotnik V\ X/-XX S\SV XsS Stalni sodelavci: \XNX Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander /Videčnik,-Cml Sem; Slavica Slapnik;. . Benjamin Kanjir, Vida Skok, Uroš X-/--X Kotnik, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Mar‘ja Sodja Kladnik, Franjo /; Pukaht/Milena Zakrajšek, Metod Rose, Vesna Betko, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove - Tajnica uredništva: Barbara Zac-.rkovmk XXX XXX Računalniška obdelava: Tomaž Pajk SV VNV Sv OsS Trženje: •/Helena Kotnik, mobitel 0609/647 240 Naslov uredništva: Savinjske novice \\\X \x\ vV , Savinska cesta 4, 3331 Nazarje .Telefon:. 063/833-230, 'S .\ . ' v.'-v .' Faks: 063/833-210 XTVX >XXX ,SS\\\v \\S\ 'S\><\ NV\\............... E-pošta: savinjske.novlceiV/siol.net Internet: • SS\\ V' ' w\v 'svs/ \\\\ m s........................ , http//:v»ww.lnetia.eunet.si/savinjske-novice S\ Cepsi za izvod: 249,00 SIT, za naročnike: 212,00 SIT PXX'TXS aV' xxxx X............ IGEAd.o.o. Nazarje ;. . . : .. S; . \. .. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo . najkasneje osem dni pred izidom xS/v ’•XnN\' Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne \ 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katero se X plačuje davek od prometa proizvodov .... po stoprui 5%. ''•.'•' • • \; \X ' Objavljenih rokopisov ih fotografy ne vračamo. Tx, \X\' ' ' '• vN\\ Pridržujemo si pravico krajšanja ' . besedil. Pisem bralcov in oglasov ne lektoriramo. SJ\V\-N Odpovedi sprejemamo za nasledile polletje. sS vX-NvX'Xs Kako ste dočakali leto 1998? Mimo, v domačem družinskem krogu, ali bučno v katerem od gostinskih lokalov oziroma na prostem? Kjerkoli ste že bili, upam, da vam je bilo prijetno, in da so bile prve ure in prvi dnevi predzadnjega leta v tem tisočletju v skladu z vašimi željami. Leto seje torej začelo in tempo prvih delovnih dni ni nič manjši kot je bil zadnje dni leta 1997. V našem uredništvu smo morali kar krepko zavihati rokave, da smo pravočasno pripravili novo številko Savinjskih novic, prvo v jubilejnem letu XXX. Odprihodnje številke dalje bo omenjena 30-letnica navedena tudi na vsaki naslovnici, le zakaj bi se sramovali častitljive tradicije? Med prazniki smo zbrali tudi nekaj odmevov na naš prvi almanah, kije ugledal luč sveta 22. decembra. V glavnem so ocene zelo pozitivne, kar nas veseli in spodbuja za delo vprihodnje. Tudi prodaja poteka v skladu s pričakovanji, kljub temu pa ob tej priložnosti vabim vse bralke in bralce, ki almanaha še nimate, da izpolnite naročilnico z zadnje strani Novic in nam jo pošljete. Mi pa vam bomo v najkrajšem času dostavili almanah. In kaj boste našli v pričujoči številki? Poročila z zadnjih sej občinskih svetov, pregled prazničnih kulturnih dogodkov, fotoreportažo o jaslicah v Zgornji Savinjski dolini, zapis o najstarejši krajanki Rečice ob Savinji, intervju z mladimi pevkami in plesalkami, ki prekipevajo od energije, in gotovo še kaj, kar vas bo zanimalo. Naše letošnje druženje bomo nadaljevali 23. januarja, do takrat lep pozdrav!. _ ,\VX\X ,, ,______ Obisk državnega svetnika ^.Vladimirja Koruna .... 6 Zgornja Savinjska dolina: Velike potrebe po domu za ostarele krajane.......7 Galerija Mozirje: •/ Predstavitev Almanah^; Zgornje Savinjske doline ‘98 .;..X ..>i:........8 Turistično društvo Gornji Grad: Prizadevanja za zgledno urej enost kraj a......... SO let Godbe Zgornje^Xsx. Jubilej za praznik ......m.-llx Amatersko gledališče gornjegrajsko: xXv /Predvojne tegobe Jožefa Švejkai................12 Logarska dolina: Božično novoletni koncert na snegu ..............14 Frančiška Rop: Naj star ej ša vM^ReÖlca ob Savinj i........... xlS^ Fotoreportaža: Zgornjesavinjske jaslice 18 Zgodovina in narodopisje: Spomin na Frana Kocbeka............. 21 N-Energy team: Dekleta z mega energijo ............... 24 SSK Ljubno BTC:;^|^ Mladi talenti v klubu.26 ^k;r^vedrilb^^ Zadrečke norice .......i:.32 x N:n NASLOVNICA SS\V\ \:\V\ \\X\. \VW \\.\ Jožef Švejkna ^gornjegrajskem odru Foto: Sašo Bernardi > XxX 'XXX.. X/X, XX/ . XX\XXx XsXXSXx Xx X.'X XX \\\\. TCL Velenje Delavnica za korak v Evropsko unijo GZS Savinjsko šaleška območna zbornica Velenje je v začetku decembra pripravila zanimivo predstavitev modela “delavnice tehnične zakonodaje v Evropski uniji”, ki jo je vodil dr. Franc Seme, direktor zavodaTCL Velenje. TCL je laboratorij za preskušanje in certificiranje, neodvisna in neprofitna ter pooblaščena organizacija s strani Ministrstva za znanost in tehnologijo oziroma Urada za standardizacijo in meroslovje za preskušanje in certificiranje električnih gospodinjskih aparatov. Albert Einstein je nekoč zapisal (in to še vedno drži): “... Isti način mišljenja, s katerim smo reševali stvari v preteklosti, ne učinkuje in ne rešuje problemov v prihodnosti!” Izhajajoč iz takšne filozofije in evropske prakse, ki temelji na izrazito tehnični zakonodaji, so v zavodu TCL naredili vse, da bi lahko pomagali vsem, ki jim je vključevanje v evropske tokove nuja. Teh naj bi bila večina slov- union”. Na razpolago je v TCL-ju v Velenju, bistvene elemente in usmeritve pa so na omenjeni delavnici podali prisotni strokovnjaki. Vključevanje Slovenije v EU mimo formalne vključitve v skupnost je mogoče le ob prej citirani Einsteinovi resnici, “da se moramo najprej spremeniti sami”. To v praksi pomeni, da se moramo pripraviti na dejstvo, da lahko Ožji tim TLC-ja z direktorjem, dr. Francem Semetom, v sredi enskih podjetij, saj si v sedanji gospodarski situaciji ne moremo zamišljati obstoja in razvoja brez izmenjave znanja, tehnologije in proizvodnje. Dr. Franc Seme je predstavil principe in temelje sodelovanja ter usklajevanja omenjene zakonodaje, nekaj bistvenih praktičnih izhodišč in predvsem lastne izkušnje v zavodu, ki ga vodi s skupino strokovnjakov. Nato je predstavil “Belo knjigo”, ki jo je izdala komisija Evropske skup-nostivBruslju 3- maja 1995, inje še sedaj temelj vključevanjavEU. Bela knjiga, ki ima, povejmo kot zanimivost, le 35 strani A4 formata osnovnega sporočila ter aneks s približno 500 stranmi, ima v originalu naslov “Preparation of the associated countries of central and eastern Europe for integration the internal market of the blagovno menjavo v EU preživijo samo tisti, ki se dovolj hitro in kakovostno prilagodijo pogojem asociacije. Slovenija je pridružena članica EU, zato moramo, ne le v državnih institucijah, temveč v vseh pomembnejših proizvodnih sredinah in tehnoloških institucijah upoštevati določila Bele knjige ter Agende 2000, to je mnenja komisije o prošnji Slovenije za članstvo v Evropski uniji. Če je delavnica koristila maloštevilnim prisotnim podjetnikom oziroma predstavnikom institucij, bomo izvedeli takrat, ko se bodo tudi podjetja iz naše regije uspešno vključevala v posamezne projekte. Zavod TCL je nedvomno svetel zgled za to, Gospodarska zbornica Slovenije pa usmerjevalec aktivnosti in koordinator med zainteresirani- mi posamezniki in podjetji. Prav bnejšo vlogo Savinjsko šaleške v tem je iskati tudi najpomem- območne zbornice Velenje. Jože Miklavc Banka Celje Še nižje obrestne mere za posojila Banka Celje je ponovno znižala obrestne mere. Nižje obrestne mere veljajo za potrošniška posojila, stanovanjska posojila in za dolgoročna posojila za zasebnike in samosto- jne podjetnike. Banka nudi stanovanjska posojila za obdobje nad enim letom do 15 let, in sicer po naslednjih obrestnih merah: - brez depozita T+9,5% za dobo odplačila nad 1 do 5 let oziroma T+9,9% za dobo odplačila nad 5 do 15 let; - z 10-odstotnim depozitom T+8,0% za dobo odplačila nad 1 do 15 let. Banka Celje nudi ugodna posojila po nižjih obrestnih merah tudi za vsa potrošniška posojila, kamor sodijo gotovinska in namenska posojila in posojila za avtomobile. Nove, nižje obrestne mere so na voljo tako za kratkoročna kot tudi za dolgoročna posojila. Kratkoročna posojila je mogoče najeti za obdobje od 3 mesecev do enega leta po obrestni meri od T+7% do T+8%. Dolgoročna posojila so na voljo za obdobje od enega do petih let, in sicer po obrestni meri od T+9,5% do T+9,9%. Vsa posojila so na voljo tudi ne-komitentom po obrestni meri, ki je za pol odstotka višja kot za komitente. Za zasebnike se je znižala obrestna mera tudi za dolgoročna posojila, in sicer za obdobje od 5 do 10 let ter znaša 9,9 odstotka. Franci Kotnik POSLOVNE INFORMACIJE 1. Združenje za trgovino je objavilo razpis za dodelitev kontigentov za uvoz končnih tekstilnih izdelkov za široko porabo v letu 1998. Razpis je v letu 1998 samo enkrat. 2. Phare in MEOR objavljata razpis za sofinanciranje projektov pre-komejnega sodelovanja. (Delo, 5.1.1998). Projektna dokumentacija je na voljo. 3. Ekološki razvojni sklad je objavil razpis za kreditiranje okoljskih naložb gospodarskih družb (Delo, 19.12.1997). 4. V Frankfurtu je od 31.1. do 3.2. sejem božičnih in novoletnih daril, kozmetike, papirne galanterije, pisarniških potrebščin in kozmetike, ter sejem za nakup in prodajo licenc s teh področij. 5. V Tiizli je od 27.4. do 3.5. mednarodni spomladanski sejem. 6. Samostojne podjetnike in mala podjetja vabimo, da koristijo brezplačno pravno svetovanje (Andjelko Tičič, tel. 852-790) in finančno-davčno svetovanje (ELSTAR d.o.o., Ivanka Tajnik, tel: 497 660). Več informacij je na voljo na Savinjsko šaleški območni zbornici tel: 856-920 ali na internetu www.gzs.si Božo Lednik PODJETNIŠKI KOTIČEK Ste se že imeli ob vseh obveznostih ob novem letu čas prepričati, kako dobro gre od rok snovalcem in sprejemalcem nove zakonodaje, ki je posledica predlaganih vladnih ukrepov? Po izglasovanem vetu državnih svetnikov naspremembo zakona o prometnem davku bo državni zbor o predlogu povišanja prometnega davka za storitve iz 5% na6,5% v četrtek ponovno razpravljal. Na dnevnem redu je tudi Zakon o prispevkih za socialno varnost, ki mu je DS pred novim letom prav tako izglasoval veto. Bodite torej pozorni. V UL 87 z dne 29.12. je bilo objavljenih kar nekaj sprememb veljavnih predpisov, med drugim tudi sprememba Zakona o davčni službi, ki med drugim določa, dafizična oseba, ki opravlja dejavnost, ki po predpisih ni prepovedana in doslej ni bilo pogojev za vpis v register, predloži prijavo za vpis v posebno evidenco davčnega registra v osmih dneh od začetka opravljanja dejavnosti. In na koga se to določilo sploh nanaša? Na žalost zadeva še ni definirana. Na Ministrstvu za finance mi je uspelo izvede ti, da gre za poklice, ki so doslej izpadli iz možnosti, da oblikujejo s.p., niso pa tudi imeli možnosti registrirati se po 54. in 55. členu Zakona o dohodnini (samostojni kulturni delavci, raziskovalci,...). Kot primer takega poklica je npr., malo zašalo, malo zares, požiralec ognja, ki ne opravlja gospodarske dejavnosti, niti nima statusa samostojnega kulturnega delavca To določilo je mišljeno kot prehodno določilo, končni cilj je sprememba Zakona o gospodarskih družbah. S tem členom Zakona o davčni službi se ureja registracija za davčne namene, ne pa tudi status določenih poklicev, Ker izvedbenih aktov še ni, bo potrebno na končno rešitev seveda še počakati. Isti uradni list prinaša tudi Zakon o ukinitvi pravice za letni dopust za leto 1998. Gre za ukinitev pravice do regresa za letni dopust za poslance, funkcionarje v državnih organih, organih lokalnih skupnosti, sodnike, tožilce, pravobranilce, direktorje, poslovodne delavce in druge delavce z individualnimi pogodbami v javnih zavodih, javnih podjetjih, agencijah, skladih, bankah in družbah, katerih večinski lastniki so država, lokalne skupnosti ali so le-te njihove ustanoviteljice. Kazen za nespoštovanje zakona je najmanj 1 mio za pravne osebe in najmanj 200 tisoč SIT za odgovorno osebo. Zakon o spremembi Zakona o davčnem postopku med drugim prinaša spremembe v zvezi z dohodnino, v zvezi s plačevanjem akontacij davka iz dejavnosti za tiste zavezance, ki bodo lahko sami, na podlagi samoobdavčitve (ne več po odločbi) obračunavali in plačevali davek iz dejavnosti. Gre za velike samostojne podjetnike, ki jih je v celi Sloveniji zelo zelo malo. Samoobdavčitev bodo ti samostojni podjetniki lahko uporabljati z letošnjim letom. Pomembno pri spremembi davčnega postopka v zvezi z dohodninsko napovedjo je to, da je po tej spremembi zakona možno (kar je dokaj presenedjiva sprememba na bolje) uveljavljati posebne olajšave za zmanjšanje dohodninske osnove tudi po poteku roka za vložitev dohodninske napovedi vendar najkasneje v roku za pritožbo zoper odločbo o odmeri dohodnine. S tem bo prizaneseno nekaterim pozabljivcem ali z dragimi besedami, možno bo tudi še po 31.3. vplivati na višino plačila dohodnine. Isti zakon prinaša tudi določilo, da do sprejema zakona o davk u nadodano vrednost in zakona o trošarinah davčni organ ne more odpisati (razen iz razloga neizterljivosti), odložiti plačila ali dovoliti obročnega odplačevanja davka od prometa proizvodov in storitev ter posebnih prometnih davkov. Spremembe bomo čutili tudi na področju zagroženih kazni za nespoštovanje Zakona o davčnem postopku. Doslej najnižja kazen, plačljiva na kraju prekrška, 10.000 SIT, se povečala na 50.000 SIT (tudi kazen za nepravočasno vložitev davčne napovedi). Dosedanja določba o kazni za nevložitev davčne napovedi, za vložitev davčne napovedi brez podatkov ali za predložitev neresničnih podatkov je zagrožena s kaznijo 100. 000 SIT na kraju prekrška. Enaka kazen doleti tistega, ki posreduje podatke, ki so davčna tajnost, tretji osebi, ki do teh podatkov ni upravičena. Doslej je bila kazen za omenjene prekrške zagrožena v višini od 100.000 do 1.000.000 SIT vendarne na kraju prekrška. Ob teh spremembah seveda ne smemo pozabiti na to, da so pred nami obračuni za preteklo leto, ki jih moramo pripraviti čim bolj preudarno, da bomo državi plačali le toliko, kot je potrebno. Zato pa potrebujemo veliko znanja in izkušenj. Pa raziskovalno žilico seveda, da se ne zadovoljimo z vsem, kar na videz iz suhoparno pisanih zakonov izhaja. V Zgornjesavinjskem podjetniškem centru vam bomo v pomoč ob sredah od 9- - IZ. in 13. - 16. ure na sedežu centra, to je v Domu obrtnikov v Mozirju, Savinjska cesta 39-Poleg tega se lahko od 10. do 12. ure vsak dan obrnete tudi našt. 833-543 (Vising d.o.o. Mozirje). Prosimo, da se za daljše razgovore predhodno najavite. V primeru, da se bo javilo več kandidatov iz posameznih občin, bomo izvedli svetovanje tudi na sedežih posameznih občin. Ž P C d.o.o. 2G0RNJESAVINJSKI PODJETNIŠKI CENTER Vida Skok Občinski svet Gornji Grad Imenovani člani skupščine ENGO Na zadnji lanskoletni seji so svetniki občine Gornji Grad najprej sprejeli osnutek odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Zgomjesavinjski zdravstveni dom Mozirje, ga prekvalificirali v predlog in takega potrdili. Za tem so obravnavali predlog plana zimske službe. Svetnik iz Bočne Dani Trbovšek je kritično opozoril na neresen odnos JP Komunala Mozirje, ki je zadolžena za zimsko vzdrževanje zadrečke ceste. Po Trbovškovem mnenju se prične zimska služba izvajati s 1. novembrom in ne s 15., kot je v pogodbi zapisala Komunala. Problem očitno ni od letos, zato so svetniki zadolžili občinsko upravo, da mora poostriti izvajalski nadzor, predvsem pa mora Komunala svoje obveznosti izvajati dosledno in skladno z dogovori. Za pluženje ostalih cest v občini so se dogovorili s predstavniki krajevnih skupnosti. Pred imenovanjem članov skupščine in nadzornega sveta firme ENGO je odvetnik Boris Marčič prisotnim razložil pogodbo o ustanovitvi družbe. Med ostalim se je razjasnilo, da funkcija direktorja izhaja iz delovne dolžnosti brez denarnega nadomestila, ne glede na ime direktorja. Ta v firmi ne bo zaposlen. Direktor Smreke Dominik Miklavc je svetnike seznanil s stališči tega podjetja. Dogovoriti bo potrebno razmerje prodaje lesnih odpadkov in pogodbo o sistemu cen toplotne energije. Nastane namreč tržni odnos, zato se morata občina in Smreka po ustanovitvi nove firme dogovoriti o ceni energije in surovine. Vsekakor naj bi bila cena energije vsaj 10% nižja odcene nafte je dejal Miklavc. Po razpravi so bili v skupščino imenovani Jakob Filač, opravljal bo funkcijo predsednika, Franc Poznič in Franc Mavrič, v nadzorni svet pa Peter Letonja in predstavnik ministrstva za gospodarske dejavnosti. Savinjčan Občinski svet Ljubno Manj sredstev od predvidenih Ljubenski svetniki so se na zadnji seji lanskega leta, skupno 32., zbrali v četrtek, 18. decembra. Za začetek so sprejeli odlok o priznanjih občine Ljubno, ki poleg denarne nagrade in naziva častnega občana predvideva tudi zlato, srebrno in bronasto terspominsko priznanje.KotjedejalažupanjaAnkaRakun, je zadnje leto mandata prava priložnost, da se ob občinskem prazniku zaslužnim občanom tudi na tak način poskušajo vsaj delno oddolžiti. Pod naslednjo točko so sprejeli rebalans proračuna in sicer v predlagani vsebini. Bistvo letošnjega rebalansa je v zmanjšanju prihodkov, prejeli namreč niso vseh načrtovanih in obljubljenih sredstev. Predvideni proračun v višini 179 milijonov je tako za 8 milijonov manjši, razliko pa so nadomestili z ostankom proračunskegadenarjaiz leta 1996. Za tem so svetniki potrdili delitveno bilanco bivše občine Mozirje v predlagani obliki in vsebini, ki jo je pripravila medobčinska komis- ija za pripravo delitvene bilance. Tako ostaja odprta samo še delitev premoženja Javnega podjetja Komunala Mozirje. Sprejete so bile tudi cene za groba-rino za leto 1997 in sicer v enaki višini kot v preteklem letu. Obravnavali so tudi osnutek odloka o Zgornjesavinjskem zavodu za zdravstvo, končno odločitev o sprejetju pa so preložili na januarsko sejo, na katero bodo povabili tudi pristojne zdravstvene delavce. Savinjčan Občinski svet Mozirje Proračunski primankljaj zaradi cest V torek, 23. decembra je bila 23. redna seja občinskega sveta občine Mozirje. Obsežen dnevni red je, kljub prihajajočim prazničnim dnem, od svetnikov zahteval veliko zbranosti. Proračun občine Mozirje si je v letošnjem letu “prislužil” 32 milijonov tolarjev minusa, ki gre predvsem na račun cestnega gospodarstva. Za nove ceste in posodobitev starih je bilo v letu 1997 porabljenih kar 37 milijonov tolarjev. Celoten primanjkljaj bo potrebno nadoknaditi z občinskim proračunom za leto 1998. Anton Vrhovnik je predlagal celo 20-odstotno zmanjšanje porabe za leto 1998, da bi prišel občinski proračun na zeleno vejo in zdrave temelje. Ali bo to mogoče ali ne, bodo povedali odbori in službe, ki bodo pričeli proračun za naslednje leto pripravljati takoj v začetku novega leta. Pri peti točki dnevnega reda so sprejeli premoženjsko bilanco občine, pri šesti pa Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Zgornjesav-injski zdravstveni dom Mozirje. Pri sedmi točki so obravnavali Gornji Grad delovno gradivo v zvezi z ustanovitvijo Sveta občin Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Svetniki so zopet podali predlog, da morajo biti v svetu občin samo predstavniki občin in ne tudi predstavnika Zavoda za zaposlovanje in Območne gospodarske zbornice. Spraševali so se o možnostih dogovarjanja s šaleškimi, ko pa že o mnogih problemih ni mogoče poiskati skupnega jezika niti z zgornjesavinjski-mi občinami. Poslanec državnega zbora in župan občine Mozirje, Jakob Presečnik, je podal informacije o pripravah na gradnjo Osnovne šole na Rečici ob Savinji. Zagotovil je, da državni proračun za leto 1998 predvideva za ta projekt 60 milijonov tolarjev, zato je potrebno z gradnjo pričeti takoj, ko bodo razmere to dopuščale. Veliko časa je zahtevala tudi razprava o nakupu zemljišča ob vhodu v Savinjski gaj. Svetniki so se spraševali o potrebnosti oziroma upravičenosti nakupa za občinske interese. Ivo Glušič je predlagal, naj EHD Savinjski Gaj Mozirje postane podjetje, ki bo samo upravljalo oz. kupovalo zemljo za svoje interese. Ob koncu razprave je prevladalo mnenje, naj gre občina v nakup tega zemljišča, kasneje pa naj se zemljišče da v najem. Jože Kramer je podal informacijo o kabelsko razdelilnem sistemu, ki ga je v upravljanje in posodabljanje po razpisu dobilo celjsko podjetje Elektro 'Ibrnšek, ki je s to dejavnostjo prisotno tudi po drugih krajih doline. Popolno informacijo o tem bodo občani dobili v eni izmed naslednjih številk SN. V posebni točki, kije bila dodana dnevnemu redu, so svetniki obravnavali finančni dodatek, ki naj bi ga župan prejel za delovno uspešnost v letu 1997. Župan je preprečil kakršnokoli diskusijo o tem z obrazložitvijo, da 30 odstotkov plače, ki jo prejema za neprofesionalno opravljanje funkcije župana, popolnoma zadošča in da ne bo sprejel nobenih dodatnih finančnih sredstev za svojo uspešnost. Svetniki so se dogovorili tudi o nujnosti izgradnje pločnika za pešce od Pepela do križišča za OŠ. Šolarji so zaradi neurejenih pločnikov vsakodnevno izpostavljeni samovolji voznikov, z izgradnjo pločnika pa naj bi se razmere popravile v prid otrokom in ostalim pešcem. Ker jebilasejazadnjavletu 1997, so svetniki po koncu seje v sejni sobi nazdravili novemu letu, ki med drugim prinaša tudi lokalne volitve. Benjamin Kanjir Obisk državnega svetnika dr. V ladimirja Koruna Skladno spredvolilnimiobljubamisejenapovabiloObčine GornjiGrad odzval novoizvoljeni državni svetnik dr. Vladimir Korun. To je bil njegov prvi obisk kakega občinskega sveta po volitvah, sicer pa je dr. Korun član velenjskega občinskega sveta in višji svetovalec na ustavnem sodišču. Kot je uvodoma poudaril, se bo odzival tudi v bodoče, saj razume svojo funcijo kot vezničlen med lokalno skupnostjo in ostalimi v državnem svetu. Predstavitev državnega svetnika Koruna povzemamo po magnetogramskem zapisu: “Normalno se mi zdi, da sem tukaj. Redno se bom odzival tudi drugim občinskim svetom, županom in občanom vseh sedmih občin. Tako razumem svojo funkcijo, kot vezni člen med lokalnimi interesi in ostalimi v državnem svetu. Drugače seveda to ne more funkcionirati, konec koncev so problemi tukaj, na terenu. Potrebno jih je ustrezno artikulirati in jih potem prenašati tja, kjer se na določen način, tako kot je opredeljeno, tudi rešujejo. Kot sem že rekel, lahko zagotavljam samo svoje prizadevanje, nekatere svoje sposobnosti, izkušnje, tudi življenjske, ne morem pa rezultatov, ker ni to odvisno od mene samega. Lahko si predstavljate, da smo na eni strani tako imenovani loka-lci z vseh koncev Slovenije, na drugi strani so prisotni interesi posameznih interesnih skupin in iz tega nastaja solucija, neka re-zultanca medsebojnega usklajevanja interesov. Takoj po izvolitvi sem napovedal sestanek, na katerega bom sklical predsednike svetov ter župane. Na njem naj bi se dogovorili glede načina komuniciranja. Povem pa, da nikogar ne bom silil, da se sestanka udeleži. Na tem uvodnem sestanku se bomo poskušali dogovoriti o načinu dela. Mislim, da lahko skupaj pridemo do načinov kulturnega sodelovanja. Drugo kar je, mislim, da je poslanstvo državnega sveta, tako kot je zakoličeno v ustavi in zakonu o državnem svetu eno, dejanska praksa pa je, vsaj kar se tiče prvega sklica, pokazala povsem nekaj drugega. Strinjam se, da je prvi sklic zaoral ledino, no, sedaj bo potrebno nekaj malega zbranati, potrebno bo nekaj posejati in seveda tisto nekaj tudi negovati in mogoče bomo nekje kaj želi. Državni zbor si zamišljam kot korekcijski faktor državnemu zboru. Povsem normalno, da zadeva mora biti uravnotežena, ne pa privesek državnemu zboru, povedano drugače, državni svet ni odigral tistega, kar bi lahko vsi od drugega doma ali senata, kot se nekjevsvetu imenuje, lahko pričakovali. Zadeve je potrebno reševati s problemskega vidika. Ne po metodi na vse ali nič, temveč je potreb- no delati na racionalnosti, da se ponovno preverijo zakonske rešitve ali drugih aktov, ki se sprejemajo in so lahko sporne. Vsekakor ni pametno zakone zavračati ali potrjevati v celoti. Moram reči, upam, da se strinjate z mano, da je to neka šola. Navsezadnje se parlamentarizma ni moč naučiti preko noči. Ta tudi ne nastane, tudi v strokovnem pogledu, ne mislim v pogledu politične higiene, v pogledu medsebojnega občevanja in vsega drugega početja. Potrebna bo toleranca in respektiranje tudi nasprotnega mnenjain stališča. Prepričan sem, da je lahko tudi v politiki poštenje in pokončnost. Treba je znati in hoteti, seveda je za to potrebna tudi določena izkušnja.” Savinjčan Zgornja Savinjska dolina Velike potrebe za dom ostarelih krajanov Znane so potrebe in velike stiske ljudi, ki želijo ali so zaradi takšnih ali dr ugačnih vzro kov primorani na j esen življenja poiskati svoj kotiček v domu za ostarele krajane. Na nivoju države se čuti precejšnje pomanjkanje teh domov, nič manjše niso potrebe na področju Zgornje Savinjske doline. Državni proračun je v lanskem letu namenil za gradnjo treh domov 400 milijonov SIT. Eden od predvidenih domov naj bi se po zagotovilu ministra Toneta Ropa gradil na območju Zgornje Savinjske doline. Na občini Ljubno so šli v teh prizadevanjih korak dlje in celo priskrbeli lokacijo v Radmirju, ki naj bi bi, tako vsaj trdi županja Anka Rakun, ustrezala vsem pogojem, ki jih takšna ustanova zahteva in nenazadnje tudi zasluži. Vse torej kaže, da bi dom lahko začeli graditi, na Ljubnem so za radmirsko lokacijo pripravili tudi že načrte, stvar pa se zopet lahko zaplete. Obstaja namreč bojazen, da bo težko doseči dogovor o skupni naložbi na nivoju zgornje-savinjskih občin. Očitno so za gradnjo doma zainteresirani tudi v Gornjem Gradu, to pa v praksi pomeni, da bo dolina ostala brez doma, v kolikor se občine ne bodo uspele dogovoriti o skupni naložbi. Poleg sredstev države morajo namreč 30 odstotkov denarja zagotoviti lokalne skupnosti na katere dom gravitira. Županja Anka Rakun kategorično trdi, da se dom v Radmirju lahko prične graditi. Ob vsem tem je vedno bolj v ospredju bojazen, dane bodo uspešni pri državnih sredstvih. Če se dom za ostarele v letu 1998 ne bo začel graditi, potem nismo zaslužni, da zasedamo te položaje, je zase in za svoje kolege župane brezkompromisno poudarila ljubenska županja. Savinjčan KS Nazarje “Jaz in moj dedek................” Krajevna skupnost Nazarje je tudi letos organizirala srečanje starejših krajanov, ki so dopolnili 70 let ali več. Srečanje so pripravili v soboto, 13. decembra v prostorih Glin Gostinstva. Organizator je srečanje pripravil v sodelovanju s kulturnim društvom, vrtcem in šolo. Prišlo je že kar v navado, da taka in podobna srečanja pripravijo v predprazničnem času, in jim tako polepšajo praznično vzdušje. Na srečanju starejših krajanov pa je govora tudi o njihovi mladosti, doživetjih in spominih in ne samo o preteklem, lepem, pa tudi manj lepem letu. Zelo prav je, da so srečanje s svojim razigranim in toplim nastopom popestrili otroci iz vrtca in šole. V tem je tudi veliko simbolike življenja, od mladosti pa do starosti.Vmes je dolgapot radosti in dobrote, včasih pa tudi gorja in solza. Prav je, da znamo združiti mladost, njene moči in upe ter modrost izkušenj iz zakladnice življenja. Na letošnje srečanje so povabili kar 87 krajanov, med njimi tudi tri krajanke, Amalijo Brezovnik, Antonijo Hren in Elizabeta Markež, ki sov letošnjem letu dopolnile 90 let. Srečanja se je udeležilo nekoliko manj povabljenih. Poleg toplega pozdrava nazarske mladine, je povabljene sprejel tudi predsednik KS Matej Pečovnik, ki je slavljenkam polepšal srečanje s cvetjem. Za vse, ki nimajo lastnega prevoza, so organizatorji tudi letos omogočili prihod v sodelovanju z gasilskim društvom. Predstavniki KS Nazarje so obiskali tudi vse krajane, ki svojo jesen življenja preživljajo v domovih za starejše občane. Organizatorji in sodelavci si za svoje prizadevno in plemenito delo zaslužijo vso pohvalo. Srečanje, ki je bilo veselo, toplo, prisrčno se je po uradnem sprejemu nadaljevalo ob domači glasbi in klepetu. Zagotovo bo mnogim ostalo v lepem spominu. In prav je tako. Polona KS Mozirje Sprejem za starejše občane KS Mozirje je tudi letos pripravila božično-novoletni sprejem za ostarele krajane. Sprejema, ki je bil v telovadnici mozirske osnovne šole, se je udeležilo okoli 100 krajanov, ki so se ob pesmi in glasbi poveselili in pogovorili. Moč, vztrajanje in zadovoljstvo v življenju so tiste vrednote, ki v življenju ostarelih občanov izrisujejo vsakdan. Njihova pot je povezana s spomini, ki pa velikokrat, zaradi nerazumevanja mlajših, ostanejo skriti nekje v notranjosti. Zato je toliko pomembnejše, da se vsaj ob prihajajočih prazničnih dnevih srečajo, pokramljajo, izmenjajo vsakodnevne tegobe in ob kozarčku pozabijo na leta. Starejši Mozirjani se tako vsako leto v božičnem času srečajo v telovadnici osnovne šole, kjer jih prijazni gostitelji, ravnatelj Anton Venek in kolektiv šole, sprejmejo in pogostijo. Udeležence srečanja sta pozdravila Anton Venek in preds- ednik KS Mozirje, Jure Repenšek. Izrazila sta svoje zadovoljstvo ob tem dogodku in vsem zaželela obilo moči in zdravja ob premagovanju vsakodnevnih tegob. Učenci so pripravili všečen in razgiban program, ki je marsikoga spomnil na čase, ko je bil v njihovih letih. Pesem, ples in glas harmonike so napolnili srca obiskovalcev, jih ogreli in vanje vlili zavest, da niso pozabljeni. Ob koncu programa, ki so ga pripravili šolarji, so besedo prevzele pevke in pevci upokojenskega pevskega zbora, ki ga vodi Anton Acman st.. Pesem, ki je zadonela, ni kazala let, saj je bila peta z vidnim ponosom. Benjamin Kanjir Sindikat lesarstva Slovenije Srečanje sindikalistov v Smreki Gornji Grad V drugi polovici decembra sta se povabilu sindikalnega vodstva gornjegrajske Smreke odzvala predsednik lesarskega sindikata Slovenije Danilo Vedlin in sekretar Mar- jan Ferčec. Visoka predstavnika republiškega sindikata sta se bila seznanjena z trenutnimi razmerami in možnostmi delovanja sindikata znotraj družbe. Poleg splošnih problemov, s katerimi se srečujejo sindikalisti pri vsakdanjem zagotavljanju in ohranjanju standarda delavskih pravic, je bil izpostavljen negativen trend povezovanja dejavnosti na območju. Kljub temu, da Smreka gravitira na območno sindikalno organizacijo v Velenju, je večinalesarskih podjetij v prostoru Zgornje Savinjske doline in je zato slaba koordinacija toliko bolj nerazumljiva. Predsednik Vedlin je obljubil vso pomoč republiškega vodstva in poudaril, da večja sindikalna moč izvira prav iz povezanosti, sprotne koordinacije in doslednega spremljanja veljavne zakonodaje in predpisov, ki se nanašajo na delovno pravni položaj zaposlenih. Po razgovorih z vodstvom sindikata podjetja je republiška sindikalista sprejel tudi direktor podjetja Dominik Miklavc. V krajšem razgovoru je poudaril, da je sindikat podjetja kakor poslovni partner, s katerim se je potrebno o vsem pogovoriti in po možnosti tudi dogovoriti. Po obisku na Smreki je predsednika Vedlina in sekretarja Ferčeca sprejel tudi župan občine Gornji Grad Toni Rifelj. Savinjčan Galerija Mozirje Predstavitev Almanaha Zgornje Savinjske doline Zavod za kulturo Mozirje in uredništvo Savinjskih novic sta v ponedeljek, 22. decembra, v prostorih mozirske galerije pripravila predstavitev Almanaha Zgornje Savinjske doline ’98, ki so ga Savinjske novice lani izdale prvič. Franci Kotnik in Aleksander Videčnik predstavljata zgornjesavinjski almanah (foto: Ciril Sem) Glavni in odgovorni urednik zgornjesavinjskega časopisa, Franci Kotnik, je povedal, daje bila glavni motiv za pripravo prve tovrstne edicije v dolini letošnja 30-letnica Savinjskih novic. 0 tem lepem jubileju je spregovoril Aleksander Videčnik, kije časopis ure j al v letih 1978-1987. Zdaj, ko so od začetka izhajanja minila že skoraj tri desetletja, je dejal Videčnik, se vrednost tega lokalnega časopisa kaže v pravi meri, saj so v njem ostala zapisana številna dogajanja, ki bi sicer za vekomaj ušla v pozabo. K sreči je Savinjskim novicam v tem obdobju uspelo ohraniti samostojnost kljub številnim poskusom “aneksiranja”. O vsebini almanaha je spregovoril Franci Kotnik. Uvodni del je posvečen omenjenemu jubileju Savinjskih novic, sledi Videčnikov sprehod skozi čas, geografski oris doline je pripravil Zdravko Novak, v nadaljevanju pa je opisano dogajanje v vseh petih občinah in vseh krajevnih skupnostih. Opisano je tudi delo mozirske upravne enote ter ostalih državnih organov. Pomemben del je namenjen gospodarstvu, podobno pa velja tudi za politiko. V nadaljevanju so sistematično obdelana poglavja o zdravstvu in sociali, šolstvu, turizmu, kulturi in cerkvi. Sledi pregled dejavnosti v gasilstvu, lovstvu in ribištvu ter ostali društveni dejavnosti. V zadnjem delu almanaha najdemo po posameznih panogah obdelano področje športa in koristne informacije, zaradi katerih naj bi bil po besedah Francija Kotnika Almanah Zgornje Savinjske doline zvest spremljevalec večine zgornjesavin-jskih družin skozi celo leto 1998. Prvi odzivi na almanah so bili nadvse pozitivni. Vsi udeleženci predstavitve so si bili enotni, da gre za pomembno pridobitev doline, ki bi jo vsekakor kazalo spremeniti v redno prakso. Za to ni nobenih ovir, le če se bo projekt izkazal kotekonom-sko uspešen. Prodajno ceno so na-menomaoblikovali zelo nizko, da bi bil almanah dostopen čim širšemu krogu občanov. Morda bodo na račun tega del sredstev prispevale zgornjesavinjske občine. Franci Kotnik se je vsem, ki so posredovali podatke, jih zbirali ali kakor koli drugače sodelovali pri nastajanju almanaha, iskreno zahvalil za njihov trud in delo, brez katerega končnega izdelka seveda ne bi bilo. Ob letošnji 30-letnici so pri zgomje-savinjskem časopisu dokazali, da so sposobni tudi zahtevnejših projektov, to pa je hkrati velika spodbuda za prihodnje obdobje. Almanah Zgornje Savinjske doline je naletel na pozitiven odmev tudi drugod po Sloveniji. V časniku Delo je v članku z naslovom “Dosti pohval za Almanah Zgornje Savinjske doline” Brane Piano med drugim zapisal: “Prvi odzivi so polni pohval, saj je almanah uspešno združil podatke o preteklosti in značilnostih doline z navedbami upravne organiziranosti, predstavitvijo pomembnejših ljudi in dejavnosti s poročili o letošnjem dogajanju v Zgornji Savinjski dolini. Almanah je dobrodošel tudi zato, ker je na območju doline pred časom iz ene nastalo pet novih občin: Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče, ob začetnih in še ne povsem rešenih zapletih v medsebojnem sodelovanju pa se vse bolj kaže nujnost večje povezanosti zgornjesavinjskih občin.” Urednik Franci Kotnik je v tednu pred novim letom predstavil Savinjske novice in almanah tudi v programu Vaše televizije Velenje. HK Turistično društvo Gornji Grad Dolgoletna prizadevanja za zgledno urejenost kraja Gornjegrajsko turistično društvo je bilo skozi več kot stoletno delovanje primorano prilagajati se trenutnim potrebam in razmeram, ki so vladale v kraju samem in tudi širše. Vsi vzponi in padci, takšni ali drugačni pogoji za delo pa jih vendar niso odvrnili od temeljnega poslanstva, ki se mu pravi lep izgled kraja in urejena okolica. Ni torej presenečenje in še manj naključje, da je kraj v preteklem letu v tekmovanju za najbolj urejen kraj vSloveniji,vizvedbiTuristične zveze Slovenije, zasedel tretje mesto. Takoj za Cerkljami na Gorenjskem in Kamnikom je komisija, ki je ocenjevala kategorijo izletniških krajev, umestila kraj zgodovinskih spomenikov in etnoloških zanimivosti. Nemalo zaslug ima poleg vseh, ki skozi vse leto fizično skrbijo za urejenost kraja, predsednik Turističnega društva Franc Pustos-lemšek. Prepričan je, da je uvrstitev rezultat večletnih prizadevanj ljudi in inštitucij, ki imajo z izgledom in dobrim glasom kraja kaj opraviti. Veliko žuljev in prelitega znoja je v tem priznanju, meni Pustoslemšek in dodaja, daje doseženo obvezaza še bolj sistemski pristop k urejanju kraja in okolice. Tudi zaradi tega so že doslej načrtno delali na urejenosti trškega jedra, kar samo je en pokazatelj, drugi, nič manj pomemben, je, kaj lahko obiskovalcem pokažejo. Številne kulturne spomenike in zbirke neutrudnega zbiralca Janeza Mavriča, si vsako leto ogleda več tisoč domačih in tujih obiskovalcev kraja. Pustoslemšek pravi, da prav zbirke ”pod velbom” in v Steklu vzbujajo pri večini pravo začudenje. Ni torej presenečenje, da so bile v lanskem letu predstavljene tudi na zgoščenki, ki jo je izdal Muzej novejše zgodovine v Ljubljani. Da gre za resnično pomembno etnološko zbirko, dovolj zgovorno priča podatek, da bo skupaj z ostalimi predstavljena v knjigi 100 slovenskih muzejev. Knjigo bo izdala Prešernova družba, luč sveta pa naj bi ugledala še letos. V preteklem letu, meni Franc Pustoslemšek, je potrebno omeniti dva momenta, ki sta ob povedanem dajala pozitiven pečat. Odmevna lovska prireditev in uprizoritev igre na prostem. Prav slednja je z izjemno kuliserijo skozi celo poletje dajala pečat urejenosti jedra pred katedralo. Ljudje so z zanimanjem prisluhnili razlagam, tako da so bili z projektom seznanjeni tudi tisti, ki si ga sicer niso ogledali. Tb je potrebno zapisati, da si Pustoslemšek zase ali zalhristično društvo ne prisvaja posebnih zaslug. Le svoj delež so prispevali, pravi predsednik, tako kot so ga prispevali številni drugi posamezniki in organizacije ter društva. Kljub temu vsem lepa hvala z željo za prihodnje sodelovanje. Ob vsem tem je vendar potrebno povedati tudi slabosti, ki so kraju odškrnile še višjo uvrstitev. Neurejenost športnega igrišča ima v mislih predsednik TD. Prepričan je, da bi morali po lovski prireditvi odgovorni stvari vrniti v prvotno stanje. Še več stvari je, ki jih bo potrebno urediti. Med drugim se ocenjujejo tudi ceste, z njimi se Gornji Grad res ne more hvaliti, tudi neurejeno parkiranje je problem, za katerega je v prvi vrsti odgovorna policija. Njena dolžnost je, da zadeve uredi, predvsem da sankcionira nespoštovanje prometnih znakov. Gre za detajle, ki ne prinašajo točk, je prepričan Pustoslemšek, nenazadnje tudi občinski uslužbenci s parkiranjem na zelenicah ne doprinesejo k boljšemu izgledu. Dogajajo se tudi huliganstva; razbijanje posod za smeti po parkih in klopi. Problem so tudi nekatere neurejene fasade. Sicer pa je razmetan kraj zgled za nemoralnost ljudi, ki v njem živijo, saj je urejenost prvenstveno namenjena domačinom, čeprav je tudi res, da večina ne pripomore veliko k urejenosti kraja. Predvsem, pravi Pustoslemšek, pogrešajo vzpodbude prj ljudeh, ki jim urejenost kraja prinaša koristi. Predvsem gostinci in trgovci bi morali biti aktivni vzpodbujevalci. Franc Pustoslemšek je realen človek, zaveda se, da bo doseženo težko zadržati, čeprav se bodo trudili, vsaj v turističnem društvu bo tako, da se lanskoletno visoko priznanje še izboljša. Še to pove, da je priznanje prevzel župan, kar je prav, vendar tudi direktna obveza za funkcionarje in uslužbence, da boljšemu izgledu zgodovinskega kra-bodo z direktnimi posegi prispevali ja k urejenosti kraja, nenazadnje tudis Savinjčan podporo društvom, ki so s svojim delom pripravljena doprinesti k OŠ Ljubno ob Savinji 1 različnimi potmi do znanja Novembra smo na Ljubnem ob Savinji štirinajst dni gostili Willija Mullerja, učitelja iz Švice. Njegov obisk je povezan z obliko trimesterskih seminarjev, ki jih organizira institucija Lehrerinnen und Lernfortbildung Luzern. Letos poteka pod imenom Sokrates v okviru izmenjav Švice in Slovenije, kar daje Sloveniji tudi obveznost omogočanja tovrstnega izobraževanja zaradi vstopa v EU. V Sloveniji poteka v organizaciji Zavoda za šolstvo. Taka oblika izobraževanja terja od udeležencev lastno aktivnost za dosego cilja, pripravljenost na individualno delo, izpostavljenost, vživljanje v tuj prostor. Cilji tovrstnega dela so predvsem priprava na mobilno učenje učencev po letu 2000, ko se bodo učenci pripravljali in usposabljali za drugačno delo, ki bo zahtevalo od njih iznajdljivost, zmožnost poiskati informacije, izbirati med njimi, znati sodelovati z drugimi ljudmi iz različnih držav, z njimi sodelovati. Gost iz Švice je bival pri učiteljski družini Irene Retko, hospitiral v razredu, poučeval, spoznaval naš šolski sistem, primerjal obveznosti učitelj ev in učencev, spoznaval je tudi našo kulturo, se udeleževal prireditev, sprejela ga je tudi ljubenska županja Anka Rakun. Ljubenski šoli in učencem je obogatil in popestril dva tedna, Švica je vsem postala‘bližja’. Tudi učenci so ga imeli zelo radi, saj je v njih vzbudil željo poznanju tujih jezikov. Na učitelja takšna izmenjava deluje sproščujoče, saj lahko spozna, da imajo povsod podobne težave z učenjem, da pa smo v Sloveniji v socialnem pogledu (tople malice v šoli...) daleč pred drugimi. Povsod v svetu pa se daje vedno večji poudarek znanju in se opušča miselnost o bi ižnjicah do materialnih dobrin na račun drugih in drznost posameznika. To pa pomeni ogromno priznanje šolstvu in vrednotenju pedagoškega dela in poudarku vzgoje v poštenje, delavnost, vztrajnost. Kaj pa o vsem tem menijo učenci? Dal Rupnik, 2. razred: “Willi je prišel iz Švice na našo šolo. Prinesel nam je orglice. Povabil sem ga k nam domov. Komaj sem čakal, da pride, pokazal sem mu lego raketo in druga letala. Willi nam je vsem pokazal, kje bo potoval do Švice. Z njim smo se pogovarjali angleško. Bil je zelo prijazen. Jaz sem bil žalosten, ko je odšel.” Maja Bolko, 5. razred: “K nam je prišel Švicar z imenom Willi. Imeli smo glasbo. Razdelil nam je orglice in notna črtovja. Nato nas je naučil igrati. Dan kasneje je prišel k nam s kamero. Imeli smo nemščino. Zelo dobro smo se pogovarjali z njim, seveda nemško. Skoraj celo uro nas je snemal. Moji sošolki je celo kamero postavil na glavo. Preden je odšel, nas je zelo pohvalil in rekel, da smo zelo pridni. Vsem je bil všeč pouk z “Švicarjem”. Vesna Retko Gornji Grad Obisk Pike Nogavičke Le kdo ne pozna Pike Nogavičke, najmočnejše, najbogatejše in najbolj svobodne deklice pod soncem. Priljubljena, svetovno znana mala junakinja je v decembru, največ v spremstvu Božička, obiskala otroke iz Zgornje Savinjske doline. Učenci šestih in sedmih razredov gornjegrajske šole so dali na razpolago svoje talente, znanje, radoživost in prosti čas, da je lahko Pika preko njih opravila svoje poslanstvo. SPV Nazarje Preventivna akcija “Stopimo iz teme” Na začetku zime je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Nazarje v sodelovanju s Policijsko postajo Mozirje organiziral akcijo “Stopimo iz teme”. V večernih urah so na cestah v nazarski občini ustavljali neprevidne pešce, ki so hodili brez ustreznih odsevnih teles. Svobodomiselna Pika raziskuje, poučuje in s pomočjo svojih prijateljev razgalja prikrito plat že odkritega. Ne pozna lakote, ne bolečine, niti stiske srca in noče odrasti, kajti v svetu odraslih je vse tako zapleteno. Tarejo jilt kurje oči, komunalni davki in krivice od vsepovsod. Leto 1997 je bilo Pikino leto, a zgolj po naključju je dramatizacija Kristine Brenkove prišla v roke Anici Stakne, ki je igrici s pomočjo sodelavcev in seveda mladih igralcev vdahnila končno podobo. Anica Stakne, ki je prej kot režiserka nekaj let delala z odraslimi, se je po kratkem premoru spet lotila otroških igric. Pika Nogavička predstavljanjeno enajsto delo v vlogi režiserke. “Težko je delati z otroki, saj so po večini prvič na odru. Veliko več stvari moraš imeti v mislih kot pri delu z odraslimi. Lahko pa jih lepo oblikuješ, kot plastelin. Zelo si želijo nastopati, a imajo velik strah pred odrom. Ko ga premagajo so neverjetni, vedno znova preseneča njihova iznajdljivost in izvirnost,” razmišlja mlada učiteljica, režiserka Anica Stakne. Kritiki in bralci so pretežno odrasli, zato je tudi njihovo razmiš- Učenci Glasbene šole Nazarje tudi tokrat niso razočarali. Z visoko kvaliteto izvedenih točk so znova dokazali, da je delo glasbenih pedagogov marljivo in plodno, in posredno napovedali, da bo tako ali še bolje tudi potem, ko se bo glasbena šola preselila v nove prostore v osnovni šoli. ljanje “odraslo”. Torej so dela odraslih boljša, večvredna, saj na merski skali sežejo dlje. Nekoč bomo morda spoznali, da obstajajo poleg naših metrov še druge kvalitete, ki jim kaže nameniti pozornost. Na srečo se trinajstletni otroci ne menijo za take obrobne stvari in zaigrajo tako, kot čutijo in to je moč čutiti v dvorani. Trud igralcev in njihovih spremljevalcev je poplačan z navdušenjem občinstva. Slovenska Pika Nogavička navdušeno poskakuje ob zvokih frajtonerice, vendar lahko iz njenega nastopa potegnemo enako “rdečo nit”, kot pri švedski Piki. Ob čestitkah naslovljenih na nastopajoče in vse, ki so kakorkoli sodelovali pri nastanku predstave, je vendarle trebaprizna-ti, da je gornjegrajska Pika (Vesna Suhovršnik) nekaj posebnega. Toliko srčnosti, sproščenosti in iznajdljivosti zlepa ni najti niti pri precej bolj renimiranih akterjih odrskega dogajanja. V januarju bo Pika Nogavička s svojimi prijatelji obiskala še ostale otroke v Zgornji Savinjski dolini. Povabite jo medse, ne bo vam žal. Marko Slapnik Govor ob tej priložnosti je imel župan občine Nazarje, Ivan Pur-nat. Opozoril je na pomembnost omenjenega državnega praznika in naštel najpomembnejše pridobitve nazarske občine v letu 1997. Franci Kotnik Vsak ustavljeni pešec je prejel kresničko in zloženko z naslovom navedene akcije, ki opozarja na skrite pasti večernih in nočnih sprehodov. Hkrati so ustavljali tudi vozila in pregledovali njihovo zimsko opremo. Voznike so opozorili na pravilno delovanje svetlobnih teles, uporabo zimskih pnevmatik, varnostnega pasu in na ostale stvari, ki olajšajo zimske tegobe. Ugotovili so, da je še vedno precej voznikov, ki ne vedo niti tega, kje so rezervne žarnice, prav tako pa marsikateri Do sedaj je v delu društva vladalo nekakšno zatišje; v bistvu je bila poglavitna naloga le prireditev Flosarski bal. Sedaj so se člani odločili, da bodo svoje naloge razširili. Za začetek so razširili članstvo, predvsem na številne gostince, saj si je brez njih težko predstavljati turistično dejavnost v občini Ljubno. Velik del gostincev je tudi v upravnem odboru društva. Razprava na občnem zboru je temeljila na izdelavi programa dela društva in pripravi na volitve v organe društva ter na popisu premoženja društva. V program dela so zapisali organizacijo Flosarskega bala ter pripravo turistične karte in projektne dokumentacije za flosarski muzej. Člani so opozorili na pereč problem v zvezi z lastništvom prireditvenega prostora v Vrbju. To vprašanje morajo urediti z ljuben-sko agrarno skupnostjo, saj je po voznik ne da kaj prida na ustrezne pnevmatike. Akcijo “Stopimo iz teme” so izvedli tudi v osnovni šoli, kjer so učenci tretjega razreda prejeli brezplačne kartice, ki so jih pisali starejšim ljudem in jih opozorili na uporabo kresničk. Poštnino je plačal SPV. Prav tako so učenci pisali spise o uporabi kresničk, najboljši bo objavljen v Savinjskih novicah, učenci pa bodo obiskali še nazarskega župana. IP mnenju turističnega društva Vrbje širšega družbenega interesa; z njegovo pomočjo pase promovirata kraj in občina. Temeljna naloga društva je promocija občine na širšem področju, kjer lahko predstavijo svojo dejavnost. Tudi v bodoče bodo sodelovali na sejmih, kot sta Alpe Adria v Ljubljani in Gost tur v Mariboru. Še eno nalogo so poudarili, in sicer nadaljnje pridobivanje podmladka. Zametki so v finančni pomoči za delo in izobraževanje v krožkih v osnovni šoli. V TD bodo poskrbeli še za turistični kažipot po občini Ljubno in označili pomembne turistične objekte. Prireditev, kot je Flosarski bal, seveda zahteva izjemne napore in veliko organizacijskega dela, zato so se že lotili priprav za prihodnji, jubilejni 40. Flosarski bal, ki bo ves v znamenju častitljivega jubileja. Glasbena šola Nazarje Božično novoletni koncert Glasbena šola Nazarje in Občina Nazarje sta tako kot že nekaj let zapored tudi lani pripravili skupno praznično prireditev. Glasbeniki so izvedli božično novoletni koncert, kije bil hkrati tudi lep kulturni dogodek v počastitev dneva samostojnosti. Turistično društvo Naš kraj Članstvo razširili tudi na gostilne V začetku decembra so se na občnem zboru sestali člani Turističnega društva Naš kraj z Ljubnega, ki so morali uskladiti in dopolniti pravilniku društvih z zakonom, seveda pa so pregledali delo in določili smernice za v prihodnje. 20 let Godbe Zgornje Savinjske doline Jubilej za praznik V petek, 26. decembra je bil v dvorani kulturnega doma v Mozirju jubilejni koncert ob 20-letnici godbe Zgornje Savinjske doline, združen s proslavo dneva samostojnosti Republike Slovenije. Slavnostni govornik je bil poslanec državnega zbora iz vrst Slovenske ljudske stranke in župan občine Mozirje, Jakob Presečnik. 23. decembra je minilo 7 let, odkar se je slovenski narod skoraj soglasno izrekel za samostojno državo in s tem prevzel tudi odgovornost za posledice, ki jih je ta odločitev povzročila. To je bilo dejanje, ki smo ga bili dolžni storiti, ne samo zaradi nas samih, ampak predvsem zaradi naših prednikov, katerih neuresničene želje smo s tem uresničili, in naših zanamcev, katerih spoštljivost spomina na ta dogodek bo odvisna predvsem od tega, kakšno državo jim bomo zapustili. Državljani Slovenije smo s tem dokazali, da smo zrel narod, ki se v polnosti zaveda svojih sposobnosti in ki ima odločno voljo do življenja in soočanja z izzivi časa in okolja, v katerem živi. S temi besedami je Jakob Presečnik pozdravil prepolno dvorano obiskovalcev, ki so prišli proslavit državni praznik in hkrati visok jubilej godbenikov Zgornje Savinjske doline, ki jih že od vsega začetka, torej 20 let, vodi Franci Goljuf. Svojo glasbeno pot je Franci Goljuf pričel vTrbovljah, nadaljeval v Glas- beni šoli Velenje, kjer je izobrazil mnoge generacije glasbenikov, zadnjih 20 let pa je nepogrešljiv člen Godbe Zgornje Savinjske doline. Zaradi vseh teh uspehov je na praznovanju jubileja za življenjsko delo iz rok Igorja Tršarja prejel najvišje odlikovanje: zlati križec, ki ga podeljuje mednarodno združenje godb, ki združuje 47.000 godbenih ansamblov s sedežem v Baslu. Godba je v teh letih požela mnoge uspehe, tudi lani so na državnem tekmovanju godb v Ormožu dosegli prvo mesto. Mladost in voljo do učenja izražajo mladi glasbeniki na napornih vsakotedenskih vajah. Rezultati so vidni in prav to je gonilo, ki obrača kolo naprej, v še večjo glasbeno izobrazbo in izvedbo vedno težjih skladb. Godbeniki so odigrali 15 skladb, s katerimi so razživeli praznični večer. Obiskovalcem ni bilo žal časa, ki so ga preživeli v njihovi družbi, saj jim je bil dokazan visok nivo, ki so si ga godbeniki prislužili v mnogih letih skupnega igranja. Benjamin Kanjir Zgornjesavinjska godba na pihala pod vodstvom Francija Goljufa (foto: Ciril Sem) Varstveno delovni center Mozirje Prvih pet let V teh dneh se radi spominjamo 15. januarja 1993- Tega dne so se namreč prvič odprla vrata mozirskega varstveno delovnega centra. V vseh teh letih smo jih odpirali z veseljem, ponosom, samopotrjevanjem, spoštovanjem, včasih pa tudi drugače. Obletnica ni visoka, je pa! Zato ob tej priložnosti še enkrat iskrena hvala vsem tistim, ki ste nam ves ta čas pomagali in nam stali ob strani. Verjamemo, da nas tudi v prihodnje ne boste pozabili. Hvala vsem - ni vas malo! Vodja VDC Mozirje, Vilma Marčinko Društvo prijateljev mladine Mozirje se zahvaljuje naslednjim trgovinam, ki so s svojimi darovi prispevale k brezplačni pogostitvi otrok v okviru prireditve Prihod Božička v Mozirje: - Vtis Spodnja Rečica - Davidov hram - Savinja Mozirje - Klasje Celje P^v. - Slaščičarna Polonca Mozirje - Mercator r ZKZ Mozirje - Miš Maš Mozirje - Trgovina in pekarna “Pri Štefki” - Ultra d. pf; o. 'V::.; Amatersko gledališče gornjegrajsko Predvojne tegobe Jožefa Švejka Zadnjo soboto minulega leta je Gornji Grad doživel novo premiero tamkajšnjih amaterskih gledališčnikov. Pod vodstvom dramaturga in režiserja Edija Mavriča - Savinjčana so na oder postavili Predvojne tegobejozefa Švejka, prvi del napovedane trilogije o dobrem vojaku češkega pisatelja Jaroslava Haška. “Po predvojnih tegobah Jožefa Švejka naj bi se v naslednjih letih zvrstila na gornjegrajskem odru Švejk na fronti in Švejkovi vojni spomini, za nekoliko gledališke resnosti pa naj bi poskrbela drama iz kmečkega življenja, katero naj bi postavili v prihodnji sezoni.” je v gledališkem listu napo Bezovšek in Jože Tajnšek. Ob tej premieri sta Vika Venišnik in Lojze Mavrič proslavila45 oziroma 50 let igralske kariere. Številnim čestitkam se je pridružil tudi gornjegrajski župan Toni Rifelj. Franci Kotnik, foto: Sašo Bernardi Švejk v gostilni Švejk v družbi vojaškega kurata Katza Glavno vlogo, torej dobrega vojaka Švejka, je odlično odigral Jožef Remšak, našteti pa je treba tudi ostale nosilce vlog, ki so se vsi po vrsti prav tako izkazali: Vika Venišnik, Jani Ugovšek, Gregor Osovniker, Jože Venišnik, Lojze Mavrič, Viktor Kovač, ki je v sodelovanju z Jožetom Napotnikom poskrbel tudi za sceno, Klavdija Zupančič, Mitja Venišnik, Miran Žerovnik, Vida Cajner, Tatjana Švejkovo srečanje z gospo Katy je ognjevito vedal Edi Mavrič - Savinjčan, ki je ob tem tudi razkril resna in naporna prizadevanja sicer nepoklicne, amaterske igralske sredine, da bi dosegla čim višji nivo profesionalnosti in popolnosti. Merilo teh prizadevanj pa je v slehernem trenutku zgolj občinstvo oziroma njegov odziv. “Še nekaj je, kar kaže pred dvigom zastora povedati, čeprav bi znalo izzveneti neskromno. Po Gospe ministrici in Mrtvem menihu so Predvojne Gospa Müllerjeva in Švejk tegobe Jožefa Švejka že tretja premierna uprizoritev v tem letu. Govoriti je torej potrebno o uspešni, predvsem pa delovni sezoni. Tembolj, ker se tudi Amatersko gledališče gornjegrajsko mora soočati in premagovati kopico nedorečenosti, ki so odraz “resne” pripravljenosti družbe za možnost polnokrvnega življenja. Vedno znova nas torej vznemirja vprašanje življenja in smrti,” je še zapisal Mavrič, ki si je v predstavi namenil tudi zahtevno vlogo vojaškega kurata. Mozirje Gala praznični koncert Zavod za kulturo Mozirje je v predprazničnih dnevih organiziral koncert za vse ljubitelje petja, saj se je zbranim predstavi! kvintet St. Petersburg. Dvorana kulturnega doma v Mozirju je imela v nedeljo, 21. decembra, kar premalo sedišč, da bi sprejela vse tiste, ki jih je privabila želja po poslušanju božičnih pesmi iz tako ubranih grl, kot jih imajo pevki in pevci kvinteta St. Petersburg. Solisti državnega akademskega pevskega zbora Mihail Glinka in državne opere iz St. Petersbur-ga s spremljavo orgel, ki jih je suvereno obvladovala Evelin Legovič, so dokazali svojo vrhunsko vrednost, ki so si jo pripeli s trdim delom. Mnogim, ki so se pred tedni udeležili koncerta zbora Mihail Glinka, ki je bil v cerkvi na Svetem križu, še vedno v ušesih odzvanjajo glasovi izvajalcev. Izmed njih so se zbrali solisti Elenajasku-nova - sopran, Marina Uščapovskaja - mezzosopran, Vadim Semenkov - tenor, Aleksej Buzakin-bariton in Vladimir Miller- bas ter pripravili bogat repertoar, ki ga predstavljajo po mnogih odrih in cerkvah širom naše in tudi drugih dežel. Koncert je opravičil svoj sloves in potrdil srečno roko organizatorja, ki je v Mozirje pripeljal tako zveneča imena, katerih glasov obiskovalci še dolgo ne bodo pozabili. Benjamin Kanjir Kvintet St. Petersburg v mozirski dvorani (foto: Ciril Sem) Zavod za kulturo Mozirje Dela “mavričnega” slikarja v Mozirju Konec novembra je bila v prostorih mozirske galerije otvoritev del slikarja Emila Tomasa iz Šempetra. Slikar barv, kot ga imenujejo kritiki, se je iskal najprej v poeziji, športu in filozofiji, pristal pa v likovni umetnosti, ki mu daje vir notranjega zadovoljstva. Emil Tomas v družbi Jurija Repenška na otvoritvi razstave v mozirski galeriji (foto: Ciril Sem) Če je smisel človekove ljubezni opravičevanje in reševanje individualnosti skozi žrtvovanje egoizma, potem je slikarska umetnost Emila Tomasa razdajanje notranjega sveta slikarja in umetnika, ki nam v tisočerih barvah, neštetih pogledih na svetlobo, sonce in svet okoli sebe, ki vsakemu izmed nas, ki nam je ugodeno, da lahko pijemo iz tega njegovega neusahljivega studenca, daje del sebe. S temi besedami je slikarja opisala Tanja Vovk Petrovski, ki je s svojimi videnji pospremila otvoritev razstave. V Tomaševih slikah ni bolezni, žalosti in smrti. Nasprotno. Izžarevajo toploto, veselje in optimizem, ki daje opazovalcu voljo do premagovanja temnih trenutkov. Zato Tomaš obiskovalcem in občudovalcem svojih slik pošilja sveži veter, poln topline in veselja, ki turobne misli potiska izven miselnih vzorcev. Mavrično slikarstvo in spekter Tomaševega barvnega ekspresionizma prežene enolično utrudljivost vsakdana. Kdor se poglobi v prelivanje toplih barv, uzre v njih ljubezen, ki s svojo živostjo pripomore k dobri volji tudi po koncu ogleda. Umetnik pa se ne ukvarja samo s slikarstvom. Na razstavi je predstavljal tudi nekaj svojih del industrijskega oblikovanja. Izstopale so bogate unikatne gravure v steklu. Zavod za kulturo Mozirje je s to razstavo dopolnil širok krog razstavljalcev, ki se v Mozirje radi podajajo zavoljo dobre organizacije, postavitve in obiskovalcev. Razstava, katere otvoritev sta popestrila učenca Glasbene šole Nazarje Sabina Krajnc in Karli Završnik, je bila v mozirski galeriji na ogled do 10. decembra. Benjamin Kanjir POPRAVKI INFORMACIJ V Almanahu Zgornje Savinjske doline ’98 je na strani 21 nad poimenskim seznamom občinskega sveta Nazarje pomotoma navedeno Občinski svet Mozirje. Ne drži tudi navedba na strani 90, da je župan občine Nazarje Ivan Purnat član nazarskega odbora LDS. V almanahu je nastrani 173 v prispevku z naslovom Tents tudi pomotoma navedeno, da je bil teniški klub Flosar Ljubno deležen številnih polival s strani Teniške zveze Slovenije. Polival je bil v resnici deleženTeniški klub Ljubno. Prizadetim se za napake vljudno opravičujemo. KD Rečica ob Savinji Koncert družine Galič Kulturno društvo Rečica ob Savinji je ob božičnem času povabilo v goste družino Galič iz Šempetra v Savinjski dolini, ki je gostovala v farni cerkvi sv. Kancijana. Njihov program je obsegal narodne napeve, Slomškove in božične pesmi. Petošolec Marko in gimnazijka Katarina sta s svojima ubranima glasovoma navdušila poslušalce, ki so cerkev napolnili do zadnjega kotička. Tüdi zvoki citer mame Cite in orglice očetajožeta niso bili nič slabše sprejeti. Skozi svoje pesmi so Galičevi poskušali Rečičanom še bolj približati čar največjega družinskega praznika - božič. “Čas, ko je največje darilo ljubezen, vse ostalo pa je lažen blišč časa, ki ga živimo. Ko je človek človek, ko se uči kako dajati in ne jemati. Ubrano petje celotne družine je bilo izredno dobro sprejeto med poslušalci, k čemur je pripomoglo tudi okolje notranjosti farne cerkve in njena akustičnost. Ob koncu koncerta se je nastopajočim v imenu kulturnega društva zahvalila Danica Senica, še posebej župniku Ferdinandu Luknerju, ki je velikodušno odstopil prostore farne cerkve in s tem pripomogel k prazničnemu vzdušju, ki gaje pričaralo petje družine Galič. Marija Sukalo SLAP Obisk v Velenju V Velenju že dolgo deluje “Univerza za tretje življenjsko obdobje”. Imajo preko tristo članov, ki so združeni v različnih krožkih. So pisatelji, pesniki, igralci, risarji in še veliko dru- gih. Vsak si izbere krožek, ki V četrtek, 4. decembra, so pripravili srečanje s posebnim namenom. Počastili so spomin pisatel-jajanka Kersnika, ker je ravno preteklo sto let od njegove smrti. Profesor Vinko Šmajs je na kratko orisal njegovo delo, potem so prebrali nekaj odlomkov iz Kersnikovih knjig. Sodelovali so pevci in igralci, da je bilo vzdušje prav prijetno. Na to srečanje so povabili še zelo mlado društvo pesnikov in pisateljev ljubiteljev Zgornje Savinjske doline. Nakratko ga imenujejo SLAP. mu najbolj ustreza. Velenjčani so želeli, da tudi “slapov-ci” kaj povedo. Marko Potočnik je predstavil očetovo pesem, Ivana Žvipelj pa je prebrala drobno črtico, ki jo je Štefka Petek posvetila svoji prijateljici. Z odobravanjem so zaploskali. Z velikim veseljem so čestitali Vinku Šmajsu k izdaji njegove prve knjige “Krik iz mladosti” z željo, da bi jih napisal še več. Ob slovesu so sklenili, da se še snidejo, in to v Zgornji Savinjski dolini. Marija Ročnik Vinku Šmajsu (levo) so ob knjižnem prvencu čestitali tudi Slapovci in dodali torto s knjigo (foto: Jože Miklavc) Logarska dolina Božično novoletni koncert na snegu Dan pred Silvestrovim, torej 30. decembra, je bil v Logarski dolini, v idiličnem zimskem ambientu, koncert prijateljstva. Poimenovali so ga tudi božično novoletni koncert na snegu in tudi ta naziv mu popolnoma pristoji. Pred oziroma za hotelom Plesnik se je ob mraku zbrala velika množica obiskovalcev, ki je s svojo številčnostjo malce presenetila celo organizatorje. Glasbe in prijateljskega druženjaželjni obiskovalci od blizu in daleč, največ je bilo kajpak Zgornjesavinjčanov, so avtomobile parkirali ob cesti vse do kampa Ivanija in še v njem. Bržkone so jih pritegnila predvsem zveneča imena izvajalcev programa na čelu s Terezo Kesov-ijo in Alfijem Nipičem. Prireditev je z zanimivimi pojasnili o praznovanju božiča ter novega leta povezoval Mito Trefalt. Med drugim je povedal, da streljanje oziroma pokanje na Slovenskem nima značaja ljudskega običaja le v času velikonočnih praznikov ampak tudi v času pred prelomom leta. Seveda današnjih pirotehničnih sredstev sploh ni smiselno primerjati s tistimi pred sto in več leti. Ozračje med obiskovalci koncerta prijateljstva je ogrel Alfi Nipič, v nadaljevanju pa so nastopili še solistka Andreja Zakonjšek, trio Darka Atelška, vokalna skupina Savinjski rožmarin, kvartet Mavrica, Štajerskih 7, otroški cerkveni zbor z Ljubnega in otroci iz solčavskega vrtca. Slednje in vse otroke med publiko je nato razveselil Božiček, ki se je pripeljal s konjsko vprego na saneh. V vlogi Božička je nastopil podokničar Franc Pestotnik, ki je v šali napovedal, da bo v prihodnje semkaj prišel s helikopterjem, če bo cesta ostala tako slaba kot je. Finale koncerta je z drugim nastopom začel Alfi Nipič, nakar sta Šentjanž priljubljeno Con te Partiro zapela Tereza Kesovija in Rudi Šantl. Prijetne praznike in srečno novo leto je nastopajočim in obiskovalcem zaželela gostiteljica Martina Plesnik, svečanost trenutka pa je povečal še manjši ognjemet. Sproščeno vzdušje med obiskovalci, veliko je bilo družin z majhnimi otroci, ki so našli zabavo tudi na naravnem drsališču ob hotelu, je celotni prireditvi dalo njen pravi smisel - da bi se vsaj v času praznikov znali pogovoriti in poveseliti. In tako!je bilo vse pripravljeno za prihod novega leta, od katerega si v Logarski dolini obetajo, da bo pomenilo spet nov korak naprej v razvoju turističnega mozaika tega območja. Očitno je, da postaja njegov del tudi božično novoletni koncert na snegu. Franci Kotnik Blagoslov konj Božiček je v Logarsko dolino prispel s konjsko vprego na saneh (foto: F. Kotnik) Mozirje Božičkov popoldan Zopet je za nami leto, ki je marsikomu prineslo veliko lepega, včasih tudi manj lepega. Otroci se ga bodo spominjali predvsem po dogodkih, ki so bili namenjeni prav njim. Eden izmed teh dogodkov je vsekakor vsakoletni prihod Božička, ki ne pozabi na otroke. Letos je Mozirje obiskal v ponedeljek, 22. decembra popoldan. Pestro dogajanje, ki je spremljalo praznično okrašen mozirski trg, je poleg otrok privabilo tudi mnogo tistih, ki neradi slišijo, da so še vedno otroci, torej odraslih, za katere je bilo prav tako dobro poskrbljeno. Zbrane otroke je najprej zabaval čarodej Alany. Pokazal je razne spretnosti, ki so osupnile gledalce. Božička, ki se je pripeljal s svojim tradicionalnim vozilom, so spremljale snežinke in mažoretke. Božiček je otroke spomnil na nji- hove obveznosti, ki jih morajo skozi vse leto izpolnjevati, da so ob koncu leta vredni dobljenih daril. Pridnost ni odveč, saj se iz nje gradi življenje. Ko je tema premagala dan, se je razvedrilo tudi nebo nad Mozirjem. Ognjemet je v megli prižgal nešteto luči, ki so vzbujale vzklike navdušenj a. Za dobro voljo so s svo-jimi izdelki poskrbeli obrtniki in podjetniki ter društva, ki so nudili svoje izdelke. Prihod Božička v Mozirje so tudi letos omogočili Občina Mozirje, člani turističnega društva, člani društva prijateljev mladine in ostala mozirska društva ter domačini. Benjamin Kanjir Blagoslov konj je opravil rečiški župnik Ferdinand Luknar (foto: Ciril Sem) Na praznik prvega mučenca, svetega Štefana, poteka vsako leto v mnogih krajih blagoslov konj. 26. decembra so se konji in njihovi lastniki zbrali tudi v Šentjanžu. Blagoslov je bil dopoldan po sveti maši pri podružnični cerkvi svetega Janeza Krstnika. Opravil ga je rečiški župnik, Ferdinand Luknar, ki je vsakega posebej blagoslovil z blagoslovljeno vodo. Kljub slabemu vremenu seje zbralo kar 39 konjev. Novoletna voščilnica Na eni strani voščilnice sta zapisana samo dva stavka lepih želja, ki pa segata do srca. Obrnem voščilnico. Nežne, mehke barve pokrajine me prevzamejo. Kako lepo! Zasnežen gorski svet. Vas med griči je vsa pogreznjena v sneg in tišino zimske noči. Do vasi vodi kolovoz, kije brez sledi stopinj. Morda pa je le še kje popotnik, ki si utira gaz sem gor. Utrujen popotnik poln hrepenenja a z malo upanja. V pozni nočni uri je to gotovo še bolj občuteno. Daleč še, a vendar za nekim oknom brli luč. Tolažba popotniku, da v tej uri ni sam in edini s svojim hrepenenjem in upanjem. Morda je za razsvetljenim oknom nekdo, ki ne more spati, ki ni nič manj osamljen, ki misli in čuti in hrepeni po sorodni duši, si želi raazumevanja in topline. Morda luč vabi samotnega popotnika, da potrka na okno in si odpočije. Morda?!... Toda ali sme? Bo zaželen?... Popotnik ne ve ali je za zastrtim oknom Ona ali On, ki morda želi biti sam. Sam s svojimi tegobami in hrepenenjem. Morda bo ob tem zmogel napisati le kratki besedi: ’’Mislim nate! ” Njej bo morda na papir kanila solza in bo njena sled izrazila več kot pripravljene besede. O, saj! Koliko src, toliko skrivnosti, toliko vrst hrepenenj. Vsak človek je unikat. Vsak pa z razumom, srcem in dušo. Vsak pa z razumom, srcem in dušo. Vsak bi bil rad zadovoljen, ljubljen, srečen. In največkrat hrepenimo po nečem, kar ni dosegljivo. Tisoč misli, tisoč želja - hočemo ali ne - nam ostane do poslednjega diha. Naj končam. Nekje sem prebrala: Besede, kijih nismo izrekli, so cvetovi molka. Vsem bralcem Savinjskih novic srečno 1998! Štefka Petek Almanah Zgornje Savinjske doline 98 LAHKO NAROČITE TUDI PO TEL. 833-23O ALI 833-2IO! Frančiška Rop Najstarejša v Krajevni skupnosti Rečica ob Savinji Na svetu nič ni naša last, Vse le v najem imamo. Vrnit bo treba vso oblast, Nazadnje še življenje samo. To so verzi 63-letnega Franca Rop iz Varpolja, ki na jesen življenja skrbi za svojo nepokretno teto Frančiško Rop. Gospa Frančiška se je rodila 18. januarja 1904 v številni družini v Grušovljah. Pri Mokričevih, kot se je po domače reklo, je bilo sedem otrok. Oče je bil čevljar, mati pa je skrbela za gospodinjstvo. Ko je Frančiška malo zrasla, je hodila po dninah. Otepala je ajdo, mencala proso, Franc in Frančiška Rop iz Varpolja mlatila žito... Ko je bilo delo postorjeno, se je velikokrat razlegal glas harmonike in smeh razposajenih dninarjev. S časom so se štirje bratje poženili. Doma so ostala dekleta, Frančiška in njeni dve sestri. Čas je tekel dalje in terjal svoj davek; Frančiška je ostala sama. Pri 79-letih se je preselila k nečaku Francu in njegovi sestri v Varpolje. Že se je zdelo, da bo starost lepa, a usoda je hotela drugače. Leta 1993 si je po nesreči zlomila kolk. To jo je priklenilo na posteljo. Vsa skrb zabolno teto je padla na ramena nečaka Franca in njegove sestre. Vendar je usoda še enkrat preizkusila človekovo vzdržljivost in potrpežljivost. Francu je zbolela sestra, in tako je sam skrbel za dva težka bolnika. Sestra je umrla v 71-letu starosti. Pri Ropovih sta ostala teta Frančiška in njen skrbnik 63-letni Franc, ki skrbi za teto mogoče bolj vzorno kot pa kakšna izkušena negovalka. Sedaj bolno gospo Frančiško sam neguje, jo umiva, preoblači in hrani. Francova edjpa želja je, da bi bil tetin skrbnik do konca njenega življenja. Vendar v skrbi za teto ni sam. V veliko pomoč mu je doktor Franc Sirko, ki je vedno na razpolago. Frančiško večkrat obiščejo člani Zveze borcev in ji krajšajo čas s klepetom. Tudi rečiški Rdeč križ ni pozabil na najstarejšo krajanko v Krajevni skupnosti Rečica ob Savinji; ob praznikih so jo obiskali in ponudili materialno pomoč. Vsako leto se najstarejše krajanke spomnijo tudi predstavniki KS z obiskom in priložnostnim darilom. Vsi skupaj pa lahko Frančiški Rop ob minulem rojstnem dnevu zaželimo še obilo lepih trenutkov v družbi nečaka Franca. Marija Sukalo Spoznajte Zgornjo Savinjsko dolino tudi z višine POLETITE V TANDEMU! Izkušeni piloti DJP Finesa Gornji Grad vas popeljejo z jadralnimi padali nad Zgornjo Savinjsko dolino na naslednjih relacijah: * Golte (Medvedjak) - Mozirje.....4000 SIT * Golte (Medvedjak) - Rečica....4000 SIT * Golte (Stari Stani) - Ljubno..4000 SIT * Lepenatka - Gornji Grad.....4500 SIT * Semprimož ■ Gornji Grad......3000 SIT * Logarska d. (Klemenškova domačija).....4000 SIT Rezervacije * Velika planina ■ Podvolovljek...4000 SIT IR informacije: Izbor relacije je odvisen od vaših želja in vremenskih pogojev. V ceno so vključeni: prevoz na vzletno stezo, najem opreme in nezgodno zavarovanje. 063/843-296 ali 0609/625-960 Radegunda Nemoč in moč človeka v stiski Človek na vsakem koraku čuti moč narave, ki se, kljub človekovi želji, nikdar popolnoma ne ukloni. Ko že mislimo, da smo jo premagali in ukrotili, pokaže svojo moč tam, kjer bi si najmanj želeli. Dan, ko se je pokazala človeška nemoč, je bil tudi 12. avgust lanskega leta. Ogenj, ki pride tiho in nenapovedano, jemlje in spreminja vse, kar mu pride na pot. Tistega dne sije za izkazovanje svoje premoči izbral domačijo družine Zidarn iz Ra-'degunde. Dopoldan, ko so se domači vračali iz cerkve in si delili nedeljska opravila, je potihoma in neslišno zagorelo na domačem hlevu. Najnt- dali prizorišče požara. Potrebno bo vse začeti znova, toda kako? Ljudje, domačini, okolišani in tudi tisti, ki za Zidarnove niso še nikoli slišali, so pokazali svojo voljo pomagati sočloveku v stiski. Živina je takoj našla svoje nove domove pri sosedih. Pričela so prihajati finančna in materialna sredstva, vsi so želeli pomagati. Pričel se je graditi nov objekt. Dela so potekala brez kakršnihkoli zapletov, traktoristi od vsepovsod so vozili material; nov prostor za živino in seno je iz dneva v dan dobival vidnejšo podobo. “Čudež,” pravijo Zidarnovi, ki so zadnjega novembra v njihov nov hlev, skoraj do vrha poln krme, pripel-Zidarnovi iz Radegunde (foto: C. Sem) j ali živino. Ne lajši sin je najprej opazil črn dim, ki čudež, pokazal se je človeški čut, ki je prihajal iz poslopja, za njim je prišel ogenj, ki si je hitro utiral uničujočo pot. Prisebnost, ali morda kaj drugega, je narekovala hiter klic na vsakogar opozarja, da je lahko on sam tisti, ki bo naslednji potreboval pomoč. Novo gospodarsko poslopje Zidarnovih (foto: C. Sem) pomoč. Urne reakci je ljudi z druge strani telefonske žice so v hipu organizirale reševalno akcijo Prvi pa so bili sosed je, ki so opazili ogenj in s cisternami za gnojevko odhiteli gasit. Kmalu so priš li gasilci od blizu in daleč. Začela se je učinkovita akcija, ki je težila k temu, da je pred požarom obvarovala stanovanjsko hišo in sosedovo gospodarsko poslopje. Uspelo jim je, kolikor se temu pač lahko reče uspeh. Z veliko poguma in volje so s skupnimi močmi uspeli rešiti živino in ostale objekte. Samovžig sena, pravi suhoparno poročilo kriminalistov, ki so si ogle- Zidarnovi se vsakomur, resnično vsakomur, ki je kakorkoli pomagal k temu, da so omilili tragedijo, ki jih je doletela, iz srca zahvaljujejo. Njihova trpka izkušnja in rešitev le te kaže, da s(m)o ljudje še vedno ljudje. Benjamin Kanjir Sv. Anton -svinski patron Na ta dan, 17. januarja 1998. ob 10. uri vabimo v dvorano v Kokarjah na prvo srečanje VSE MESARJE DOMAČIH KOLIN iz Zgornje Savinjske in Zadrečke doline. S seboj lahko prinesete svoj izdelek ali trofejo. Izmenjale se bodo izkušnje, poskusili izdelki, ob dobri kapljici in glasbi pa se bomo veselo pozabavali. Najstarejši mesar bo nagrajen. Prijave in vse dodatne informacije na tel. 833-966 int. 22. Vse pevske talente, starejše od osem let, ki bi se radi vključili v glasbeno delavnico Irene Vrčkovnik, vabimo na avdicijo dne 15.1.98 ob 17h v Kulturni dom Nazarje. Vabljeni Lepa trofeja Jožeta Fužirja Sulec sezone Jožetu Fužirju iz Novih Lok se je 17. decembra ob 16. uri na široko nasmehnila ribiška sreča. V neposredni bližini Cinkarne mu je v Savinji na trnek namreč prijel 90 centimetrov dolg, 6 kilogramov in 70 dekagramov težak sulec, ki je prvak lanske in zaenkrat tudi letošnje lovne sezone. Pri tem je zanimivo tudi to, da je hišo v Novih Lokah, čestitkam po treh letih neuspešnih poskusov Jožetovih ribiških kolegov pa se to Jožetov prvi sulec, zato je bilo ves- pridružujemo tudi v našem ured-elje ob tem uspehu toliko večje. Lepa ništvu! trofeja bo poslej krasila Fužirjevo Franci Kotnik Marija Kramer in Jožefa Jordan z Ljubnega Le kaj bi z radijem in televizijo? Na Ljubnem ob Savinji, prav nasproti znane gostilne Pri Petrinu, stoji hišica živo rumene barve, ki navzven nič ne pove, kdo prebiva v njej. Mir, ki jo obdaja, sicer daje vedeti, da se je današnji, vse hitrejši tempo življenja nekoliko izogiba, toda ali je to sploh mogoče? 95-letna Marija Kramer in 77-letna Jožefa Jordan dokazujeta, daje temu tako. Dobrih dvajset let že živita v tej hiši. Sestri sta, toda med njima je polnili 18 let razlike, torej bi lahko bila Marija Jožefi celo mama. Devet otrok je privekalo na svet prijurdanovih na Planini, kot se je reklo po domače. Štiri deklice in pet fantov. Marija je bila prva med njimi. To jo je v ranih mladostnih letih hudo obremenjevalo, saj je morala pomagati pri številnih kmečkih opravilih in pri vzgoji mlajših sestra in bratov. Jožefa je bila predzadnja po vrsti. Nič kaj lepih spominov nima Marija na to zgodnje življenjsko obdobje, toda s pridnim delom in krepkim zdravjem je prestala vse tegobe. Leta so tekla in napočil je čas, da si izbere moža, sopotnika v dobrem in slabem. Poročila se je na Robanovo kmetijo, kjer pa njenega zakona niso razveselili otroci. Mož je imel otroke iz prejšnjega zakona, saj je bil vdovec. Žal ni bil tako trdnega zdravja kot Marija in tako je le-ta pred dvajsetimi leti ostala sama. Takrat se je skupaj s sestro Jožefo, ki Se nikoli ni poročila, preselila na Ljubno. Na domači kmetiji zanju ni bilo prostora, zdaj je namreč v tujih rokah. Marija in Jožefa živita v rumeni hišici svoje življenje. Nimata niti radijskega niti televizijskega sprejemnika (nezaslišano, kaj?), saj menita, da mediji itak prinašajo v glavnem le slabe novice. Zakaj bi se človek obremenjeval z njimi, če pa to ni potrebno? Ko grejozefa po opravkih, ji znanke in sosedje povedo, kaj je novega. Več kot dovolj! Nenazadnje pa tudi stroški radijske ali televizijske naročnine niso zanemarljivi, saj jima mesečni dohodki komaj zadoščajo za preživetje. Medtem ko Jožefa še brez posebnih težav odide v trgovino ali cerkev, kamor jo najbolj pogosto zanese pot, pa Marija pri častitljivih 95 letih seveda ni več tako okretna. Primanjkuje ji moči, zato naredi je nekaj korakov sem in tja po hiši. Kljub svoji starosti pa še vedno odlično vidi in kar neverjetno se zdi, da bere brez očal. Njeno najljubše gradivo so knjige. Knjižni molj nisem, pripoveduje Marija, berem toliko, kolikor mi glede na trenutno razpoloženje in počutje ustreza. Sestrajozefa mora za branje obvezno uporabljati očala. Kako učakati 95 let, z nasmehom ponovi zastavljeno vprašanje Marija. Pravega recepta nimam, sem pa v mladosti ogromno pretrpela, kar ne bi nikomur privoščila. Ljudje smo pač različni, eni smo na svetu dlje časa drugi manj, doda Marija in pogleda sestro preko kuhinje. Ta se samo hudomušno nasmehne. Kljub vsem mojim trmastim poskusom mi Marija in Jožefa pod nobenim pogojem ne dovolita, da bi ju fotografiral. Morda bi Jožefa v določenem trenutku na to že pristala, toda Marija je neomajna. Slika ne pride v poštev in pika! In pri tem ostane, ko odhajam. Le še veliko, veliko zdravja jima zaželim in za sabo zaprem vhodna vrata mirne rumene hišice na Ljubnem. Franci Kotnik ličke Popolna neodvisnost je imeti toliko prijateljev, da ne ostaneš sam, ko te zapusti poslednji. Savinjčan Marija Sodja Kladnik Južna obala Peruja - raj na zemlji (nadaljevanje iz 25. številke) Ko smo prišli bliže, smo videli, da so polne življenja. Ptiči, ptiči, ptiči: Čepijo na nemogočih mestih v skalnih stenah ali so v zraku. Vse stene so polne gnezdečih, čepečih, kljunčkajočih ali prepirajočih se ptic, kot na semnju je. Tri vrste kormoranov, najbolj všeč mi je najmanjši z oranžnim kljunom in oranžnimi nogicami. Najštevilčnejši so sivi guanaji. Veliko je pelikanov in galebov. Vozili smo se okrog strmih skalnih otokov in za vsakim ovinkom so nas čakala nova presenečenja. Množica morskih levov: mladiči so plavali, samice pa poležavale na skalah. Nekateri najbolj pogumni sopotniki so se slekli in šli zaplavat skupaj s svojimi morskimi sorodniki. V ogromnem zalivu z obalo iz velikih rdečih prodnikov nas je sprejelo glasno sopihanje, stokanje in tuljenje. To je bil moški zaliv. Veliki samci so ležali na produ in godrnjali, kar strah me je bilo, ko sem jih gledala! Vsaj dvesto jih je bilo ali še več. Na neki skali smo opazili skupino pingvinov, zelo redki so tukaj, ker so jih preveč lovili zaradi njihovega okusnega mesa. Na ogrodju za nalaganje guana so čepeli jastrebi, črni z rdečo glavo. Po skalah se hranijo veliki črni ptiči z rdečim kljunom, neke vrste pobrežniki. Čolni, ki so krožili okrog otokov, so splašili in dvignili v zrak tisoče ptic, kakšen prizor. Strmeli smo, fotografirali. Kot da smo prišli v raj! Osnova za tako bogastvo življenja je obilica morskih rib, ki je posledica ugodnih razmer v morju. Ptic je toliko, da so otoki, ki so na vrhu precej položni, prekriti z debelo plastjo njihovih iztrebkov - guanom. Domačini že od nekdaj nabirajo guano in ga prodajajo kot odlično gnojilo. Otoki De Ballestas so zavarovani, zato smejo na kopno le delavci, ki nabirajo guano. Po povratku smo se odpeljali naprej po solni cesti na polotok Pa-racas, ki je naravni rezervat. Cesta ima tako ime zato, ker je bil denar zanjo iztržen od prodaje soli, ki jo kopljejo kar na površini. To je poleg ribolova ena redkih dejavnosti, ki je dovoljena na tem območju. Tudi ribolov je precej omejen. Polotok Paracas je puščava, del je rdeče barve, del rumene. Prebivalcev praktično ni, samo pesek, veter in sonce. (se nadaljuje) Za varno leto 1998 Da bi bilo leto 1998 srečno, predvsem pa varno, sta mozirskim policistom nekaj minut čez polnoč zaželela župan Jakob Presečnik in njegova soproga (foto: Ciril Sem) Zgornjesavinjske jaslice (Foto: Ciril Sem) t K| \\mrWi'' * a*. Iga* .«H ^. Sl Mozirje Ljubno ob Savinji Nazarje Luče Gornji Grad Nazarje (pri klarisah) Audi Malce divjaštva in višek konjskih žrebcev ne more škodovati. Takšnega mnenja so tudi v podružnici, ki skrbi za iskrive žrebce pod motornimi pokrovi elegantnih limuzin. Audi quattro Grnbh vam ponuja A4 z 1.8 turbo motorjem, ki so mu s pomočjo motorne elektronike dvignili moč na lepih 180 KM. Prav tako navor, ki sedaj znaša ponosnih 235 Nm in zadostuje za največjo hitrost 233 km/h in pospešek 0-100 km/h v spoštljivih 7,6 s. Lepotni dodatek, ki pripomore predvsem k zanesljivejši legi na cesti, so tudi športne vzmeti, ki s pomočjo 17-colskih platišč prilepijo še tako visoko leteče voznike na trdna tla. Zaljubitelje notranje opreme pa je taaudi opremljen z belimi ozadji merilnikov in odličnim usnjenim volanskim obročem, ki pomaga krotiti nemir v nosu vozila. Mercedes AMG ali kako prehiteti, ne da bi vas opazili. Pri AMG-ju jim to uspevaz novim Erazredom, ki neusmiljeno kosi konkurenco. 354 KM in 5,8 sekunde do magične meje 100 km/h prav gotovo nista podatka, ki bi vas vrgla iz tople jutranje postelje. Ali pa vendarle?! Vas podatki niso impresionirali? No, pa še cena v Nemčiji, ki znaša borih 148.000 DEM in še nekaj pfenigov, ko napolnite tank, ki s svojimi 80 litri z lahkoto izprazni vaš mesečni prihranek. Ampak ob zavorni poti 35,6 metra od 100 km/h in serijsko dodanim ESP sistemom kmalu pozabite nasvojo novo ljubico in se raje vrnete k svoji ženi. Mercedes A - drugič Po vsej sramoti in ponižanju zaradi nestabilnosti novinca v Mercedesovi družini so gospodje v tej firmi zavihali rokave in se na hitro lotili dela. Seveda jih je “los test” prizadel finančno, največ pa je vplival na zmanjšanje velikega ugleda podjetja. Prav verjetno so vodilni možje malce “zamesarili” po tehničnem kadru, in tudi trde in ponižne glave bodo letele. Ampak! Rešitev je že tu in v zelo kratkem času so rešili malčka A, da se v hitrih ovinkih ne postavlja na glavo. Proizvodnja bo v velikem teku sicer šele v februarju 98, ampak za isti denar vam bodo sedaj prodali najbolje serijsko opremljen avtomobil v tem razredu. ESP- Electronic Stability Program je bil do sedaj domena prestižnih in dragih limuzin, v predelanem A razredu pa vam ga sedaj ponujajo za isto ceno. Vsaka napaka prinese kaj dobrega, če ne za podjetje pa za kupce. ESP omogoča popolni nadzor vozila v kritičnih situacijah. Skupaj z ABS-ont in kopico senzorjev na vsakem od koles ter povezavo z motornim “managemen-tom” ugotavlja, kako se vozilo obnaša na cesti in v kritični situaciji reagira hitreje kot voznik. Če vozilo začne odnašati v ovinku, ESP zazna, katero kolo drsi in po potrebi zavira (zavira lahko vsako kolo posebej), hkrati pa spremeni način delovanja motorja in tako dodaja ali odvzema plin. S tem avtomobil kaj hitro zopet ulovi in reši voznika pred usodno napako. No, vendar je ESP le ena izmed sprememb na novem mercedesu. Precej sprememb je bilo deležno tudi podvozje. Vozilo je sedaj obuto v nove pnevmatike dimenzij 195/50-15. Celotno težišče je znižano s 640 mm na 620 mm, avtomobil je dobil nove blažilnike in vzmeti, kar ga je spredaj znižalo za 22 mm in zadaj za 25 mm. Sprednji stabilizator je sedaj močnejši, in sicer 20 mm namesto 17,3 mm. Zadnji kol-otek pa so razširili za 12 mm, hkrati pa spremenili nagib zadnjih koles. Kot je dejal Niki Lauda, je avtomobil sedaj popolnoma varen in zanesljiv. In njemu gre verjeti! Ge so sedaj uredili A razred, je v popravku malce bolj na tiho že novi malček, SMART, kije plod sodelovanja med švicarsko tovarno ur Swatch in Mercedesom. Smart ima žal enako podvozje kot A razred in se je prav tako malce prevrnil na “los testu”. Čaka ga sprememba težišča in razširitev zadnjega koloteka. Tudi Švicarji niso več tisto, kar so bili. Honda Honda preskuša v praksi novi infra sistem, ki naj bi pripomogel k boljši vidljivosti ponoči in v megli. Posebna naprava vgrajena v sprednjem delu vozila bi z infra žarki pregledovala cesto, vse morebitne ovire pa bi prikazovala direktno na voznikovo šipo. Takšen prikaz se v praksi že uporablja v vojaških lovskih letalih - “on screen”. In kako daleč je do uporabe v praksi? Verjetno je vprašanje le strošek, do takrat pa le previdno v primeru zmanjšane vidljivosti. Zlatarstvo ROŽIČ Na trgu 7 v Grabnerjevi hiši v Mozirju tel.: 063/832-200 Odprto: 8.00-12.00,15.00-19.00 sobota: 8.00-12.00 'BIRA NAKITA Piše: Aleksander Videčnik Gornjegrajski sodni okraj (nadaljevanje) V prejšnji številki našega glasila smo poudarili, da je pod navedeni sodni okraj sodilo 9 občin. V nadaljevanjih se bomo razpisali tudi o njih. Bočna Občina je tedaj zajemala 6 vasi, skupaj 374 hiš in 2419 prebivalcev. Vsi so bili slovenske narodnosti in katoliške veroizpovedi. Bočna je imela svoj občinski urad, župnija pa je bila v Radmirju (sv. Frančišek). Šolo so imeli dvorazred-no, tako v Šmartnem ob Dreti, kot tudi v Radmirju. Šola v Bočni pa je bila eno-razredna. Tudi v Šmartnem je bil sedež župnije. Zanimivo, tako v Šmartnem, kot v Bočni je tedaj deloval poštni urad (poštna oddaja). Župan je bil Ivan Zagožen, vodja poštne oddaje v Bočni Peter Ručigaj in načelnik Krajnega šolskega sveta Franc Štiglic. Trgovci z lesom: Franc Štiglic, Matevž Ko-pušar, Ivan Purnat, Anton Levar, Anton Zagožen, Franc Strmšek in Urša Zavolovšek. Podatek velja za Bočno. V Bočni so bili tile gostilničarji: Ivan Purnat, Marija Strnšek, Franca Frid, Matevž Kranjc, Matevž Kopušar in Martin Tevž. Ključavničar - Franc Žmavc, kolar - Franc Miklavc, čevljar -Matevž Kopušar, krojač - Srečko Trepl, kovač -Anton Ogradi in žganjar - Peter Ručigaj. Sv Frančišek Ksaverij (Radmirje): Gregor Duplink, župnik, vodja pošte Marija Moser, načelnik Krajnega šolskega sveta, Ivan Štiglic, nadučitelj Josip Terčak, požarno hrambo je vodil Ivan Štiglic. Trgovine: Marija Moser, Neža Žverko in Liza Natlačen. Gostilne: Marija Moser, Ivan Časi, Franc Natlačen, Franc Rajter in Anton Irmančnik. Kovač je bil Josip Založnik, krojač pa Franc Fludernik. V Št. Joštu je bil gostilničar Franc Remic, v Št. Florjanu je bil čevljar Anton Čeplak, krojač Anton Kranjc in tesar Franc Potočnik. V Št. Lenartu je čevljaril Jurij Rak, tesaril pa Franc Trbovšek. Šmartno pri Gornjem Gradu (sedaj Šmartno ob Dreti): Jakob Kitak, župnik, vodja šole Ivan Burdi-jan, pomožni poštni ekspeditor je bil Martin Zidam. Trgovca z mešanim blagom - Marija Zagorc in Martin Blekač. Gostilničarji - Franc Remic, Jožefa Remic in Jožef Remšak. Ivan Rosenstein - kovač, Franc Cigala - kolar, Janez Vodopivec - mizar in Jožef Skok - čevljar. Na sploh opažamo, daje bilo tudi v malih zaselkih kar dosti rokodelcev in kar bode v oči -veliko gostiln! Vzroki za upore Ugledni graški zgodovinar J.v. Zahn je v svoji knjigi Steirische Miscellen, ki je izšla v Gradcu leta 1899, na strani 30-31 opisal dogodek v Gornjem Gradu, ki se je zgodil leta 1601. V nadaljevanju komentira zgodovinar, da so podobni dogodki in sploh obnašanje zemljiških gospodov do podložnikov bili vzrok za pogoste kmečke upore. Poleg visokih dajatev, ki so jih fevdalci terjali od podložnikov, je bil odnos do njih nečloveški. Pa prisluhnimo kaj se je nekega davnega dne zgodilo v Gornjem Gradu. To je razvidno iz pritožbe gornjegrajske graščinske podložnicc Gertrude Repenšek, ki jo je naslovila na dednega nadvojvodo Ferdinanda Avstrijskega v Gradec. Naj mimogrede omenimo, da je bil Ferdinand vladar tedanje države. Če pomislimo na razmere v tedanjem času, je takšna pritožba zoper zemljiškega gospoda nekaj posebnega, nekaj kar priča o veliki stiski človeka, ki ne najde pravice v običajnem okolju, v katerem živi. Torej, Repenškova je marca 1603 naslovila pritožbo na vladarja zara-di slabega ravnanja tedanjega zemljiškega gospoda v Gornjem Gradu, ljubljanskega škofa Tomaža Hrena, do nje in njenega moža. “Vsemilostni gospod in deželni knez, ne želim, jaz, trpeča žena, podložnica prečastitega, v Bogu poduhovljenega gospoda ljubljanskega škofa, stanujoča v vasi (ni razumljivo,op. A. V), očrniti, pa me k temu sili skrajna nemoč. Pred dvema letoma je bil naš sosed k pogrebu v Gornji Grad prinešen in to k cerkvi sv. Mohorja. Po stari navadi naj bi bil pokopan pri sv. Margareti. Tedaj je bil v cerkvi omenjeni gospod škof in je maševal. Obvestili so ga, da so prinesli mrliča k pogrebu. Ko so mu to povedali, je gospod škof prišel z oboroženim spremstvom nad nas in mojega pokojnega moža udaril s pestjo po glavi in ga zbil na tla, mu izdrl njegovo palico iz rok in ga z njo udaril po glavi tako močno, da se je razletela na tri kose. Vsega krvavega sem ga prepeljala domov, kjer je sedem tednov bolehal in končno umrl. Zdravljenje je stalo veliko, pa tudi pogreb, tako sem imela kar 300 gld stroškov. Ponižno prosim vašo knežjo visokost, da ukažete omenjenemu gospodu škofu, da meni ubogi ženi z otroci povrne stroške, ki sem jih navedla, poravna”. Sledi podpis “Pokorna Gertruda, vdova po Juriju Repenšku”. V nadaljevanju pripominja zgodovinar v. Zahn, da se je podoben primer zgodil tudi Evfemiji Černišnik, tudi njena pritožba je shranjenavDeželnem arhivu v Gradcu. Dalje pripominja Zahn, da je nadvojvoda poslal pritožbo Repenškove ljubljanskemu škofu Tomažu Hrenu in mu naložil poravnavo stroškov. Žal, iz vsebine ni razvidno, zakaj je prišlo do opisanega dogodka, zakaj je Tomaž Hren tako ravnal, kaj ga je privedlo do take hude reakcije. Kakorkoli že, za nas je pomembno, da podobna dogajanja v naših krajih zapišemo in tako dopolnimo vedenje o zgodovini tistega davnega obdobja. Pa še nekaj je zanimivega na opisanem primeru. Gre za pritožbo preproste ženske, fevdalne podložnice, to pa je v tistih časih prava redkost. Ponoči kruh spi (nadaljevanje) Lakote in pomanjkanje kruha so bile pogosto odločilne za potek nekaterih zgodovinskih dogodkov. Kot primernavaj amo dva dogodka. Množica sestradanih žensk, zahtevajoč kruha, je v Parizu leta 1789 šla demonstrirati pred narodno skupščino. Tam so se jim pridružili moški inskupaj so šli rušiti Bastilijo - to je bil neposreden začetek francoske revolucije. Pa še drugi primer! Februarska revolucija v Rusiji (leta 1915) se je tudi začela z demonstracijami za kruh in slanike... O lakoti imamo številne in pretresljive primere iz prve svetovne vojne, ko so sestradani avstrijski vojaki lovili po strelskih jarkih podgane za hrano. Pa še veliko je tega. Med drugo svetovno vojno so ljudje množično trpeli hudo lakoto v taboriščih, tako nemških, kot italijanskih, mnogi so zaradi lakote umrli, ponekod so celo zabeležili primere kanibalizma. Od vseh strahot je bila lakota najhujše zlo za branilce Leningrada, kije bil oblegan dolgo časa, stotisoče ljudi pa je bilo žrtev lakote. Naj omenimo nekaj podatkov. V času najhujšega obleganja so dobivali delavci kot osnovno živilo 400 gr kruha, njihovi družinski člani pa le 200 gr kruha na dan. Konec decembra 1941 pa so bile te številke še nižje. Seveda pa niso le vojne povod za lakoto. (se nadaljuje) Spomin na Frana Kocbeka Današnji rod se le redko spominja pokončnih ljudi, ki so iz ljubezni do svojega naroda stali pokončno na braniku slovenstva. V naši dolini pomeni obuditev spomina na nadučitelja, velikega organizatorja planinstva in neustrašenega borca za narodov napredek, še posebej pomembna, saj se je večina dogodkov v zvezi s Kocbekovimi deli zgodila prav tu! Fran Kocbek se je rodil pred 135 leti (26.1. 1863) v Ločkem vrhu, blizu Radgone. Po končanem mariborskem učiteljišču je najprej učiteljeval v Žalcu. Prej ko nadaljujemo z njegovo življensko potjo, moramo omeniti besede slovitega planinca Branka Zemljiča, tudi učitelja, ki je podučeval nekaj časa v naših krajih, da je mariborsko učiteljišče vzgojilo vrsto uglednih in odločnih učiteljev, ki so bili boj za slovensko stvar. Že ko je Kocbek služboval v Žalcu, je kazal izredno zanimanje za planinarjenje. Zbiral je tudi narodno izročilo in izdal knjigo s pregovori in reki. Nekaj časa je podučeval na Rečici ob Savinji in se dejavno vključil v priprave za snovanje slovenske planinske organizacije v Zgornji Savinjski dolini. Na njegovo pobudo so sklicali v Mozirju pripravljalni odbor in 20. avgusta 1883 ustanovili Savinjsko podružnico Slovenskega planinskega društva s sedežem v Mozirju. Kot načelnik planinskega društva je ogromno storil za velj avo slovenskega planinstva, saj so nemški nacionalci tako društvo že imeli in delali na ponemčenju slovenskih planin in gora. O tem je bilo že veliko napisanega! Fran Kocbek je veliko pisal v časopise, pozneje pa v Planinski vestnik. Tako je nazorno predstavljal lepote našega planinskega sveta. Lotil se je pisanja planinskega vodnika, skupaj z učiteljem je pripravil Vodnik za Savinjske planine, to je bilo leta 1894. Vodnik po kočah Savinjskih Alp je izdal leta 1926. Pomembna je njegova knjiga Savinjske Alpe, kije izšla leta 1926 in je še danes v strokovnih krogih izredno cenjena. Seveda so to le okvirni podatki o njegovi bogati publicistični dejavnosti! Ko je postal nadučitelj in prevzel gornjegrajsko šolo, je planinsko organizacijo vodil iz Gornjega Grada. Skrbel je za gradnjo planinskih postojank, za urejanje planinskih poti in predvsem za njihovo slovensko označevanje. Nemci so namreč skušali povsod namestiti nemške napise in prikazovati nemškost naših planin. Prav v teh neenakih naporih, je bil vstrajen borec z vso veličino ljubezni do rodne grude, neenakih zato, ker so Nemci imeli vso podporo oblastnih organov, pa tudi dovolj denarja za njihove podvige. Kocbek je bil povsod, kjer je šlo za slovensko gospodarsko osamosvajanje, dejavno navzoč. Tako ga najdemo med us- tanovitelji Posojilnice Gornji Grad, spet kasneje je ustanovil Pašniško zadrugo, spodbujal gradnjo posojilniškega doma v Gornjem Gradu in bil dolga leta tajnik posojilnice. Leta 1922 je bil upokojen. Žal je prihajalo v vodstvu planinske organizacije do različnih struj in ena takih je odrinila Frana Kocbeka na stranski tir. Prizadet je leta 1927 odklonil mesto načelnika Savinjske podružnice in bil kljub Solčavske (nadaljevanje) 8 Kdor si da na glavo vragovo kapo, mu lasje sicer odpadejo, a lahko počne kar hoče, ker postane drugim neviden. Zato si take kape želi marsikdo, dobiti jo pa ni tako preprosto. Kadar je kje kaka veselica, je med plesalci vedno tudi vrag. Kapa njegova pa visi na žeblju ali na obešalniku za vrati. Kakor vrag sam, je seveda tudi njegova kapa plesalcem nevidna. Če jo hočeš videti, moraš imeti kos deske od mrtvaške krste, tako, ki ji je izpadla grča. Dobiti pa si jo moraš v noči od kvatrne sobote na nedeljo. Če prideš z njo na plesišče in gledaš skozi luknjo, ki je nastalazara-di izpadle grče, boš videl kje visi vragova kapa. Potem lahko greš in si jo vzameš. Odnesti jo moraš tako, da greš iz hiše zadenjski. Če prideš srečno izpod hišnega kapa, je kapa tvoja, če ti pa to ni uspelo, je tvoja duša zapadla vragu. temu izvoljen za častnega predsednika. Toda pravega mesta znotraj “njegove” organizacije ni več našel. Ko je leta 19.30 v Gornjem Gradu umrl, je napogrebu marsikdo od vidnih planinskih funkcionarjev manjkal... Branko Zemljič pa je zapisal: “Zamorec je svojo dolžnost storil”, kar pomeni drugače rečeno - ko so ga potrebovali je bil pomemben, potem pa so nanj pozabili... Disforije Vrag seveda vidi in ve, da mu hočeš odnesti kapo, a sam ti ne sme storiti nič, le nagaja ti. Biti moraš res trden, da od strahu ne odvržeš kape in zbežiš. Vrag ti namreč meče pod noge kose, srpe, narobe obrnjene brane, okrog tebe se zvijajo naj-grše kače, močeradi in vsa najogabnejša golazen, vragsam pa počne okrog tebe vse strahote, ki jih je zmožen. Vse to se stopnjuje in veča z vsakimkorakom. Ti pamoraš ostati miren in čez vse to stopati zadenjsko, lepo previdno, da se ne spotakneš ali da ti ne spodrsne in ti ne pade kapa iz rok. Če si vse to vzdržal in kapo odnesel izpod hišnega kapa, je tvoja in vse ostudnosti minejo na mali. Pa kaj bi pravil, raje sploh ne poskušaj, ni vredno, ker ti bo kapa od vse groza padla iz rok, da sam ne boš vedel kdaj, potem pa lahko čakaš, kdaj pride vrag po tvojo dušo... (se nadaljuje) pečemo »tace fotografije Zlate poroke so bile od nekdaj velik dogodek. Na sliki, ki jo je posodila Vera Ročnik iz Raduhe, je zlata poroka pri Radušniku (Zavratnik) pod Raduho. Posneta je bila leta 1929. Program izobraževanja O J za kmete za sezono 1997/98 IZVAJALEC TEMA KRAJ IN DATUM prof. dr. Andrej Orešnik Anton Sovinšek, dipl. ing kmet. Vpliv prehrane krav na vsebnost beljakovin in maščob v mleku Mineralno vitaminski dodatki za krave molznice Mozirje, 21.1.1998 ob 9.00 uri mag. Olga Zorko, dr. vet. med. Valinger, dipl. ing. Delavnica: Postopek molže - mastitis Mozirje, 29.1.1998 ob 9.00 uri mag. Janez Šketa, dr. vet. med. Pojatveni ciklus, ugotavljanje pojatev in vodenje reprodukcije Mozirje, 3.3.1998 Luče, 4.3.1998 ob 9.00 uri mag. Ajda Kermauner, dipl. ing. kmet. Prehrana drobnice Luče, 28.1.1998 ob 9.00 uri mag. Marjan Dolenšek, dipl. ing. kmet. g. Wutte Krožek: Izboljšanje gospodarjenja na kmetijah s pomočjo strojnega krožka Strojni krožek Podjuna Mozirje, 3.2.1998 ob 9.00 uri Ema Pavlič, dipl. ing. kmet. Ekološko kmetovanje Mozirje, 10.2.1998 Log. dol. 1.2.1998 ob 9.00 uri dr. Skaza - Maligoj Bolezni, ki jih prenašajo klopi Pobrežje, jan. 1998 Igor Škerbot, dipl. ing. kmet. Vzgoja sadik Gornji Grad, feb. 98 Rečica, feb. 98 Igor Škerbot, dipl. ing. Kolobarjenje v kmečkem vrtu Ljubno, feb. 98 dr. Hribar Sušenje sadja Mozirje, feb. 98 Marjana Košmrlj, učiteljica Tečaj: Peka peciva Lepa Njiva, jan. 98 Grušovlje, feb. 98 Marija Bezovšek, učiteljica Tečaj: Vegetarijanska prehrana razni kraji, dec. 97, jan. 98 Marija Bezovšek, učiteljica Tečaj: Solate, zelenjavne in druge priloge Luče, jan.98 Lucija Lednik, kmetica Tečaj: Izdelava sira Luče, marec 98 Marija Sukalo Tečaj ročnih del Solčava, jan. 98 Marija Mikek, ing. kmet. Krožek: Pridelava mleka razni kraji, jan. 98, feb. 98 Bernarda Brezovnik, ing. kmet. Krožek: Zdrava prehrana razni kraji, jan. 98 mag. Jože Pratnekar, dipl. ing. kmet. Ureditev pašnikov Mozirje, 18.3.1998 ob 9.00 uri Vida Ribič, ing. kmet. Krožek: Izračunavanje obrokov za krave molznice zbiralnice mleka Kmetijska svetovalna služba Mozirje Kotiček za ženske Ličenje in barve Barve pri ličenju obraza niso pomembne samo pri očeh in ustnicah, temveč tudi pri zakrivanju raznih nepravilnosti na obrazu. S pomočjo svetlih in temnih barv lahko ustvarimo lepo obliko obraza, saj svetla barva površino razširi, poveča in izboči, temna pa jo vboči in zoži. Oči morajo sijati, zato pri ličenju največ uporabljamo t.i. komplementarne barve, to so barve, ki druga drugo močno poudarijo, če pa jih nanesemo eno na drugo, dobimo nevtralno sivo barvo. Primeri: - vijolična in rumena barva - rdeča in zelena barva - modra in oranžna barva Tako lahko zelene oči najlepše poudarimo z barvami, ki izhajajo iz rdeče: roza, bordo, barva slive... Modre oči bodo najbolj modre, če bomo na veke nanesli oranžno ali rumeno barvo. Za rjave oči so primerne vse barve, vendar bodo za temno rjave oči lepši svetlejši, za svetlo rjave oči pa temnejši odtenki barv. To so barve, ki naše oči najbolj poudarijo, včasih pa si morda želimo, da bi izgledale bolj nežne, nedolžne. Takrat uporabimo odtenek iste barve kot so oči, modro na modro, zeleno na zeleno... Lepo je tudi, če je ta odtenek malo bolj ali malo manj intenziven od barve oči. Pravila, ki sem jih naštela, pravzaprav niso pravila, so le predlogi. Ličenje ni omejeno z nekimi zakoni, pač pa je umetnost, ki daje vaši domišljiji prosto pot. Potrebujete le nekaj barv, primeren čopič, veselje do ustvarjanja in željo, da bi čim lepše izgledale. (V naslednji številki: Barve za različne tipe žensk) Agencija Republike Slovenije za učinkovito rabo energije svetuje: “Poleg centralnega ogrevanja uporabljajte tudi posamezne peči (lončene peči, kamini), ki nudijo dodatno možnost ogrevanja. Posebej je to pomembno v prehodnem obdobju, ko dnevne temperature še ne zahtevajo celodnevnega ogrevanja vseh prostorov.” Več informacij o učinkoviti rabi energije lahko dobite v svetovalnih pisarnah v Velenju, Šaleška 3, tel. 862-780, in Celju, Prešernova 27, tel. 48-48-822 int. 328. Cipra, mednarodna komisija za varstvo Alp CIPRA je nevladna krovna organizacija, ki zastopa več kot 88 združenj in organizacij iz vseh sedmih držav, kjer se razprostirajo Alpe. Ustanovljena je bila leta 1952. Celostno se zavzema za ohranitev naravne in kulturne dediščine v alpskem prostoru in ima svoj sedež v Liechtensteinu. Cilji organizacije so: - spodbujati in spoštovati ukrepe za varstvo narave in krajine - skrbeti, da bodo razvojni projekti v Alpah skladni z načeli trajnostne rabe in sprejemljivi za okolje in družbo -učinkovito in trajnostno zmanjšanje obremenitve okolja v Alpah - razvijati široko zavest o Alpah kot skupnem gospodarskem, rekreacijskem in varstvenem prostoru ter evropsko pomembnem ekosistemu. CIPRA se zlasti zavzema za izboljšanje čezmejne izmenjave iz- kušenj in informacij, zlasti s pomočjo prireditev, publikacij študij, seminarjev in delovnih programov. Četrtletno izdaja informacijski bilten (tudi v slovenščini, ki je od leta 94 četrti uradni jezik), v knjižni zbirki se objavljajo raziskovalna dela in strnjene predstavitve najbolj perečih področij. Pomembni projekti so: Poročilo o Alpah, napredovanje Alpske konvencije in omrežje alpskih občin. Namen omrežja je povečanje komunikacije med alpskimi občinami in intenziviranje dela pri zastavljenih ciljih posameznih občin. Alpske občine, ki se zanimajo za omrežje, so dobrodošle. V Sloveniji najbolj intenzivno delujeta v CIPRI Triglavski narodni park (slovenski odbor CIPRE) in občina Kranjska gora. V letu 97 je bila letna strokovna konferenca CIPRE v Bovcu. Vsebino konference predstavlja naslov zbornika: ALPE - OBČINA -TRAJNOST. Je trajnost v Alpah kaj več kot prazna fraza? Kakšno vlogo imajo ali želijo imeti občine? Izdelovanje in prodaja otroške konfekcije Savinjska cesta l, 3331 Nazarje Tel: 063/ 832 141 Mobi: 0609/ 641 104 CtM CAM ;nm3TiTS iiüoms cs?is tfhsfZÄHSKM! Na ta vprašanja odgovarjajo strokovnjaki in župani občin. Predstavljeni so konkretni primeri uresničevanja trajnosti v praksi. Zbornik nam prinaša mnogo dragocenih informacij, predvsem pa nam pokaže, da trajnostni razvoj ni le želja nekaterih posameznikov, ampak da ta cilj zasleduje vedno več ljudi, da so pri tem uspešni in da se povezujejo med seboj. CIPRA poziva vse alpske države in njihove teritorialne skupnosti, da uvedejo splošno prepoved nočne vožnje za tovornjake v Alpah in splošno prepoved turističnih helikopterskih poletov v Alpah. Obe dejavnosti povzročata veliko hrupa, kar predstavlja precejšnjo obremenitev za prebivalstvo, enako tudi za divjad. Tudi Zgornja Savinjska dolina je del Alp, zato bi kazalo premisliti o aktivnejšem vključevanju v mednarodne tokove. Zeleni Franček Vir: Informativni bilten Cipre, dec. 1997 Dohodnina 97 Neobdavčeni dohodki Če v letu 1997 niste imeli drugih dohodkov, kot z dohodnino neobdavčenih, vam ne bo potrebno vlagati dohodninske napovedi. Z dohodnino neobdavčljivi in v zakonu o dohodnini našteti neobdavčljivi dohodki za leto 1997 so: - prejemki po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne - plačila za delo med rehabilitacijo - odpravnine, izplačane zaradi prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov po predpisih o delovnih razmerjih - denarna nadomestila, izplačana v enkratnem znesku po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za brezposelnost - varstveni dodatek k pokojnini, denarne pomoči za brezposelnost, družbene pomoči otrokom, denarne pomoči kot edini'vir preživljanja ter denarni dodatek po zakonu o socialnem varstvu, enkratne denarne pomoči po posebnih predpisih - prejemki iz naslova rejnin ter oskrbe v tuji družini - nadomestila za invalidnost, ki jih prejemajo osebe po predpisih o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb ter dodatek za telesno okvaro po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - dodatki za pomoč in postrežbo - prejemki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo po zakonu o socialnem varstvu - plačila učencem, dijakom in študentom za opravljeno obvezno praktično delo v vzgojno izobraževalnem procesu - štipendije učencev, dijakov in študentov - plačila pirotehnikom za uničevanje neeksplodiranih bojnih sredstev - prejemki iz naslova medsebojne sosedske pomoči med kmečkimi gospodarstvi pod pogoji, ki sta jih določila ministra za kmetijstvo in gozdarstvo v soglasju ministra za finance - prejemki nerezidentov, če je tako določeno z mednarodno pogodbo; ki jo je Slovenija ratificirala - nagrade, uvedene na podlagi zakonov - prejemki za občasno ali začasno nego ali pomoč invalidom, ki jo fizičnim osebam izplačujejo invalidske organizacije - plačila za opravljeno delo v programih javnih del - razlika med dejansko izplačano plačo in izhodiščno plačo (ki bi jo delavec prejel ob upoštevanju kolektivne pogodbe), ki pa jo je v postopku prisilne poravnave zamenjal za deleže oziroma delnice podjetja, in sicer na podlagi pogodbe o pretvorbi terjatve v delnice oziroma deleže in pravnomočnega sklepa sodišča o potrditvi prisilne poravnave. Božena Knapič mmmoih ^zraofraca dhs)§© sosa 3m 03®» 3©im3!k!S GQ®[b8ff®» ^ascsG® fißh [hfftasOGft®^ SGn?33© s© W dl?®»©» Omom (£1© u>©iiüG®(£I8 (})®3®[k©G© [h©* 23ama s© (p[?©<£l©Gg© vzG©^©» ^»©oflo® gG®3®© ^©3©» ©3©3» BsaO [pa a£l®3» a©G©g© kd©3© ä© 3© [&?®3» [p© g©G©a© doa^a G®3gq® sGi®3©» sa sO©G?ä3 tb©Q3§3 Gi©0 |p©g®3©s> 5£©sgq33©gü sO®? poaga^aff W<$0 da gQad BswsOia© aoma aatba« Glaomag M^a Oaafca 3®Gi®» da paomQad spaü prfkaoaka« Samcäa aaomG^a ©gi?©Q© (h©» Cboama spaO aadasOG (ba® (£ü®fc3Ä£i!üd(ä5\ ffißajja omaaa gadffmBaafea^ 3© aas pffaaa OffomagGa^Gia^ 3a ma daom 38 porawa [boama» asa a skadaG8(33 asüama^ iÄ aa Qaa 3a ad8msüaama» ma a3da omBitka 33 malhama» adtkao1 Bomaoma 3a po“8 Go3§3» po“8 mas matbama m3 aa3 gce>3§8* ------❖-------❖------❖-------❖-----------------------------------------------------< SPOJINA Z OGLJIKOM SATIRIK STANISLAW SUROVINA ZA KRUH > VnekdanjiV Y Y Y Y eksplo-Y Y Y Y ^ SAVINJSKE NOVICE RUSKI ŠAHIST (MIHAIL) EKSPLOZIVNO TELO REKA ČEZ VELENJE r——<>—<>——9——6—9——9-^—9—y—9~~r9—9—9—9—9—r“v—< VISOKA KARTA LOŽNIŠKO DELO JUŽNI SADEŽ KOŽNA BOLEZEN >------❖---------------------------------❖-------❖-------❖--------------------------------❖-------<>------❖--------❖-------❖-------❖-------< SAVINJSKE NOVICE KEMIJSKI ELEMENT (0) PEVKA HORVAT NRAVO- SLOVJE ARHITEKT ÜM AFRIŠKA DRŽAVA MRAČNA BOGINJA V TISKOVNA AGENCIJA MESTO V OSLOV GLAS >—<>---------------<>-----<>------<>--------------------6-------6------<> I Y Y Y {RUDARSKO* V Y Y Y Y i MOŠKI MESTECE POTOMEC RUDI NIERUCH PRI TUZLI DELAVEC 1 TKALNICI I >---------<>---------<>---------<>---------------------------------------------------------------------^ PRVI MITOLOŠKI LETALEC ASTAT PREBIVALEC! IRAKA BOGOVI BLAGAJNA A___A___A___A ROMUNSKA KRAJ PRI LUKA NA DOMŽALAH s. DONAVI X______A_________A________A_________A________A________A_________A________A________A_________A_ NAGRADA > 4* ^ ^ ^ ^ ^ ^IŠTRSKĆf^' ^ ^Y* ^ ^ ^ Y" AVSTRIJ.^ ^ ^ ^ LETOVIŠČE >—9—9—9—9—9——9—9————9—s ODISEJEV DENARJA OTOK ITALIJAN A-------A-----ASŠ2SA---------A-------S 9—9—9—9—9—\ RIMSKI HIŠNI —v——^—y——t——v——v'——$——t ČIME in PRIIMEK: NASLOV(ulica, kraj): A CAPRERA: Skalnati otok severno od Sardinije MM GALATI: Največje romunsko pristanišče na Donavi LEC: Poljski satirik in pesnik (Stanislaw Jerzy, 1909-1966) SLOVAR RAVNIKAR: Slovenski arhitekt (Edo) J TANATOS: Grški bog smrti OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (Almanah Zgornje Savinjske doline ‘98): Karlina Mermal, Podsmrečje 9, Gornji Grad; 2. nagrada (Almanah Zgornje Savinjske doline ‘98): Antonija Bastl, Volog 1, Šmartno ob Dreti; 3. nagrada: (Almanah Zgornje Savinjske doline ‘98): Marija Zavolovšek, Podvrh 10, Mozirje; 4. nagrada (Almanah Zgornje Savinjske doline ‘98): Fanika Zupan, Zavodice 12, Nazarje. Čestitamo! Rešeno križanko iz 1. številke SN izrežite iz časopisa in jo do petka, 16. januarja 1998, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje s pripisom "nagradna križanka". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri dobitnike AlmanahaZgornje Savinjske doline ‘98. ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE in AGENCIJA AVRORA ŽALEC 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 ^ Tel.:833-080.833-101 SAMO S PRAVIM PRIJATELJEM V VARNO ŽIVLJENJE! DOBRODOŠLI! Morda ste iskali prav to... MIZARSTVO NADLUČNIK SANDI Po konkurenčnih cenah izdelujemo kvalitetne vrtne ute, manjše vikende (brunarice), pasje ute ipd. Tel. 063/833-991- TRGOVINA IN MIZARSTVO LUKAČ, SP. REČICA Vratnakrila Lesne Sl. Gradec po tovarniških cenah, proizvodnja kvalitetnih smrekovih podbojev, vhodnih vrat, oknapo naročilu... Možnost plačila na več čekov, gotovinski popusti. Tel. 831-848. MIZARSTVO LUKAČ, Sp. Rečica Zaposlimo delavca v mizarstvu, izobrazba ni pogoj. Inf. na tel. 831-848. ANTENE IN RTV SERVIS Nudimo antenske meritve in montažo sistemov. Vrtljivi sistemi in dekod-erji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p., 845-194. RTV PURNAT Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio tudi na vašem domu, RTV servis Purnat, tel. 843424. DELNICE Gorenje, Atomske toplice, Telekom, Žito, Cinkarna in druge odkupujemo. Inf. tel.: 063/483-970 ali 063/730-033. ŠIVILJSTVO “MONROE”, Nataša Forštner s.p. Šivanje kostimov, maturantskih oblek, bluz... in preoblačenje gumbov. Ugodne cene! Prešernova 7, Mozirje, tel. 831-747. IZDELOVANJE LESENIH PREDMETOV Maček Marjan, Vransko 113 - Izdelovanje in prodaja karnis ter možna dostava. Tel.: 063/725-547. SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV nastavitve gorilnikov in rezervni deli. Termotehnika Naraločnik Bernard s.p., Ljubno, Janezovo polje 9- Tel. 841-556. MAKE-UP Ličenje za poroke, mature, obletnice, praznovanja. Tečaji ličenja, svetovanje pri zakrivanju nepravilnosti na obrazu in nakup ličil. Podarimo vam osnovni material za ličenje. Tel. 063/844447,061/133-73-37. ODKUPUJEMO smrekovo in macesnovo hlodovino, FCO kamionska cesta. Plačilo takoj! Tel. 061/864-070 ali -071. LESNA FIRMA išče odkupovalca hlodovine iz koroškega in štajerskega področja. Tel. 061/864-070 ali-071. MEGA PONUDBA 20-deIni bio komplet posode BEEM - kuhanje brez maščobe in vode, dvojno dno, nerjaveče jeklo, termostati... dobite za samo 37.000 SIT (gotovina) ali 42.000 SIT (čeki)!!! Tel. 063/886-118. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje. Odprto od 8.-18. ure, sobota 8.-12., tel. 831-109. TESNENJE OKEN IN VRAT Najsodobnejša uvožena tesnila - prihranek pri ogrevanju 30%. Preprečuje prepih, prah in hrup. Garancija 10 let. V ceno vračunamo tudi popravila oken - lažje zapiranje. Nudimo tudi montažo rolet, polaganje lesenih oblog, popravilo in montaža pohištva. Tel. 831-041. Prodam 10 dni starega bikca in podarim rabljeno strešno opeko. Tel. 845-066. Prodam pol krave. Tel. 844-281. Prodam sintesizer Casio 110, star 2 leti. Tel. 845-417. Prodam novo - še nerabljeno peč Feroterm 30.000 KL. Cena po dogovoru. Tel. 843- 495.___________________________________ Iščemo pomoč pri gospodinjskih delih in negi bolnega očeta. Tel. 063/834-131, zvečer. Ugodno prodam mladiče nemškega ovčarja. Tel. 845-328. Prodam 2 svinji od 170-200 kg. Tel. 722-376.___________________________________ Kupim teličko, staro 1 teden. Tel. 061/825- 400,___________________________________ Nec 610+super script laser tiskalnik za 400 DEM, star 1 leto. Tel. 063/834-072, Dominik, popoldan. Kravo simentalko za zakol prodam ali zamenjam. Prodam fižol. Pečnik Zdravko, Okonina 30. Kokršpanjela, čistokrvnega z rodovnikom podarim dobrim ljudem. Tel. 832-418. procesor Pentium II330 Mhz ++ plošča in-tel atlanta prodam za 2000 DEM. Tel. 063/ 834-072, Dominik. Sintesizer Yamaha PSR 200 prodam za 800 DEM. Tel. 063/831-869. Prodam 2 električna radiatorje in termoakumulacijsko peč. Tel. 841-146. V Šentjanžu prodam starejšo hišo (h.št 20). tel.858-596. Prodam snowbord Hoger, rabljen eno sezono. Ugodno. Tel. 846-020. Prodam malo rabljeno prikolico za avto. Tel. 832-239._________________ Prodam kravo sivo rjavo, brejo 5 mesecev, A kontrola. Tel. 834-160. ZAVOD ZA KULTURO MOZIRJE VABILO Vabimo Vas na ogled Shakespearove tragedije MACBETH, v režiji Janeza Pipana v Cankarjevem domu v Ljubljani v PETEK, 23. JANUARJA 1998, OB 18. URI Odhod avtobusa bo 23.1.1998, ob 16. uri izpred občine Mozirje. Cena vstopnice 1800,00, avtobusni prevoz 1300,00. Inf., rezervacije na tel. 833-593. VABLJENI! SAR US d. o. o. Savinjska c. 4 Nazarje - Z, a v a rov a 1 n i š ko posredova n j e pri avto m obils kih škodah - Vleka vozil - Odkup poškodovanih vozil L Tel. 833-522, 041-646-442 J V naših trgovinah smo vam v teh dneh pripravili po akcijskih cenah naslednje artikle: /\ ' "T 4tL, FH žarnice 75 W...........................................neverjetnih S9,90 SIT/kom alu folija 30 m .......................^....Sl.....................295,00 SIT/kom Lenor mehčalec konc. 11........\.................................399,00 SIT/kom Inal Forte (odlično čistilo zä pomivanje posode).... ....189,00 SIT/ki ribe Eva zelenjavne ......................\.....1.....;...........99,00 SIT rum Alko 1 ...A.i pašteta Gavrilovič 100 g..... k 1.050,00 SIT/ko ...149.00 SIT/kom V diskont IATA na Ljubnem pa ste kot vedno vabljeni, saj diskontne cene veljajo vseskozi (IZDELKI -mums 25 %, ZpZNIENO MESO minus 25 %). Priporočamo ugoden nakup rabljenih vozil R 5 FIVE PLUS 5V 4/94 37000 920.000,00 R 5 CAMPUS 3V 6/92 99000 605.000,00 R 19 RT 1,4 5V 9/92 106.000 1.300.000,00 R 19 RT 1,4 4V 7/93 94000 1.400.000,00 R 19 RT 1,8 4V 8/92 171000 1.180.000,00 LAGUNA 16V 9/94 155000 2.550.000,00 ESPACE 2,0 TD 4/95 40000 3.500.000,00 VOLVO 460 1,9 TD 6/96 51000 3.070.000,00 FORD ORION 1.6 i 6/90 99000 880.000,00 JUGO UNO 45 6/90 100000 390.000,00 MOŽEN NAKUP AVTOMOBILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI [EStL d.«.». Obrat Mozirje, tel. 833-320 Del. čas: fax 831-043 8.00 - 16.00 RENAULT Drugi ne - mi da! ZAKAJ? KER SO POSOJILA PO NAJNIŽJI CENI ZA UPOKOJENCE VEDNO AKTUALNA In kakšni so pogoji: - kratkoročna in dolgoročna gotovinska posojila z odplačilom do 5 let, - obrestna mera pri kratkoročnih posojilih do enega leta je T+5,99% letno, - pri dolgoročnih posojilih od 2 do 5 let se giblje od T+6,99% do T+9,99% letno, - z gotovino se lahko uveljavljajo popusti pri nakupu blaga ali za plačilo storitev, lahko se tudi uporabi za odplačilo posojil, najetih po manj ugodni obrestni meri, - posojila so na voljo TAKOJ. Informacije: 063 854-251, interna 249 in 303 ) banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Naročam Almanah Zgornje Savinjske doline % Cena almanaha znaša 950 SIT (za naročnike Savinjskih novic 850 SIT) Obvezujem se, da bom navedeni znesek poravnal takoj po prejemu položnice. Ime in priimek Poštnina i plačana pri pošti 3330 Mozirje SAVINJSKE NOVICE Naslov Savinjska cesta 4 Poštna številka 3331 NAZARJE Datum Podpis -£=> r s j PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PRO MOZIRJE Celje - skladišče D-Per 7/1998 5000005703,1 COBISS © vam nudi nakup zimske konfekcije po znižanih cenah do v j OSREDNJA KNJ. CELJE