Cena 6 din LITO XIV, ŠTEV. 24 SLOVENSKI Direktor: Rudi Janhuba — Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Tiska tiskarna «Slovenskega poročevalca« — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5. telefon 23-522 do 23-526 — Uprava: Ljubljana, Čopova ul. 50-III-, telefon 22-575 tn 22-621 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463. za zunanje 21-832 — Poštni predal 29 — Tek. račun NB 601-«T«-163 — Mesečna naročnina 140 din Četrto redno zasedanje Lmdske skupščine Slovenije Ključni objekti, varčevanje, dviganje delovne storilnosti - osnovne naloge v letošnjem leto Razprava o družbenem planu in proračunu za leto 7953 Slovenije za leto 1953; 4. raz- Govor tov. Ivana Mačka-lstije ročevalec odbora za gospodarstvo in finance o predlogu družbenega plana za leto 1953, nato pa posebni poročevalec istega odbora o predlogu zakona o proračunu za leto 1953 in predlogu zakona o zaključnem računu za leto 1952. Ko je skupščina sprejela poročili omenjenega odbora, je podal ekspoze o družbenem planu Ljudske republike Slovenije za leto 1953 podpredsednik vlade Ivan Maček. Za njim pa je podal poročilo o proračunu Ljudske republike Slovenije za leto . 1953 minister za finance Zoran Polič. še prav posebej pa delovne sile, ni več mesta v našem gospodarskem življenju. Ti uspehi so še toliko bolj pomembni, če se zamislimo v težave, s katerimi se je moralo še v letu 1951 boriti naše gospodarstvo. Mnogi izdelki, ki so bili tedaj še predmet razdeljevanja in ki jih ni bilo nikoli dovolj — to velja tako za surovine v podjetjih, kakor za izdelke v maloprodajni trgovski mreži — se danes normalno pojavljajo in gibljejo na tržišču. Včeraj dopoldne se je v Ljubljani začelo IV. redno zasedanje Ljudske skupščine LRS. Po uvodnih formalnostih je predsednik skupščine tov. Ferdo Kozak predložil skupščini naslednji dnevni red: 1. potrditev ukazov Prezidija Ljudske skupščine LRS, izdanih v času med III. in IV. zasedanjem; 2. potrditev uredb, ki jih je izdala vlada LRS na področju narodnega gospodarstva v času med III. in IV. zasedanjem Ljudske skupščine; 3. razprava in sklepanje o predlogu zakona o družbenem planu Ljudske republike Tovariši in tovarišice ljudski poslanci! Rezultati, ki smo jih dosegli lani na področju našega gospodarstva, v celoti potrjujejo pravilnost linije novega gospodarskega sitema. Osnovno doseženim uspehom predstavlja vse širša decentralizacija in demokratizacija v naših družbenoekonomskih odnosih. Upravljanje podjetij po delovnih kolektivih je postalo tista sila v našem gospodarskem življenju, kateri se moramo zahvaliti za dosežene uspehe. Lani smo ustvarili takšen obseg ceiotne industrijske proizvodnje, ki v giavnem ostaja na nivoju, doseženem v letu 1951. Vendar z eno bistveno razliko! Realizirani obseg proizvodnje v preteklem letu je bil izpolnjen ob znatno manjšem številu delovne sile in to zaradi stalne težnje za dviganjem delovne storilnosti, ob istočasnem precejšnjem povečanju izbire proizvodov in resnem izboljšanju njihove kakovosti. Vse to smo dosegli, ne da bi bili upravni organi administrativno posegali v sam tok proizvodnje, zaradi vse večje iniciative in aktivnosti delovnih kolektivov, v pogojih vse večje sprostitve delovanja ekonomskih zakonitosti in s tem neposredne zainteresiranosti delavcev za čimbolj racionalno upravljanje proizvodnje. V sami strukturi industrijske proizvodnje so lani nastopile znatne spremembe. Pri tem gre za precejšen porast bazične industrije in energetske osnove našega gospodarstva. Prav to pa predstavlja obenem naisolidnej-šo osnovo za nadaljnji razvoj našega gospodarstva. V primerjavi z letom 1951 so osnovne panoge naše industrije dosegle porast za 15°/». V črni metalurgiji se je obseg proizvodnje povečal za 16»/o, kar je poleg ostalega tudi posledica novih zmogljivosti. Barvasta metalurgija je porasla za 10»/», kovinska industrija in pri tem predvsem strojegradnja za 7«/,h elektroindustrija za 50"/o in proizvodnja elektroenergije za 4»,V Obseg predelovalne industrije pa se je zmanjšal in sicer za 8V». Nesorazmerje med obstoječimi zmogljivostmi v osnovni ln predelovalni industriji je še naprej značilno za naše gospodarstvo in to prav zaradi še nedokončane ključne kapitalne graditve. Se prav posebej pa so lani na to vplivale posledice suše, ki so nas prizadele v jugoslovanskem merilu. V drugem polletju preteklega leta so prišle te posledice že precej do Izraza. Predvsem so omejile naše možnosti za nabavo sirovin iz uvoza in tako poslabšale našo plačilno bilanco s tujino. Kljub temu je obseg predelovalne industrije v pogojih prostega tržišča v celoti kril potrebe potrošnje. Vse to je posledica normalizacije razmer tako v proizvodnji, kakor na samem tržišču. Namesto prejšnje, čestokrat le po količini povečane proizvodnje, ki pa je nosila na sebi pečat nesolidnosti in ne-kvalitetnosti, vse bolj prevla-duie proizvodnja, ki zadovoljuje zahteve potrošnikov v pogledu večje in pestrejše izbire. V zunanji trgovini smo lani prava in sklepanje o predlogu zakona o proračunu Ljudske republike Slovenije za leto 1953; 5. razprava in sklepanje o potrditvi državnega zaključnega računa za leto 1952; 6. razprava in sklepanje o predlogu ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije; 7. razprava in sklepanje o predlogu zakona za izvršitev ustavnega zakona LRS. Ko sta bili izčrpani prva in druga točka dnevnega reda, je pri tretji točki najprej poročal po- Upravičeno lahko trdimo, da bi ti uspehi bili še večji, če bi nam že uspelo likvidirati nekatere še preostale ostanke prejšnjega administrativnega načina gospodarjenja. Prav ti so že mnogokje postali prav resna ovira še večjemu razmahu iniciative proizvajalcev v naši ekonomiki. Gospodarsko življenje se je lani razvijalo v pogojih že dosežene stabilizacije. Prejšnjim perečim vprašanjem stalnega pomanjkanja surovin in končnih izdelkov ter potrošnega blaga, še prav posebej dosegli pomemben prelom. V znatno večji meri kot kdaj koli doslej so v izvozu udeleženi industrijski proizvodi in to prav izdelki naše finalne industrije. Od celotnega izvoza industrijskih izdelkov o dpade skoraj polovica na popolnoma nove izdelke, ki jih doslej v naši zunanji trgovini nismo zasledili. Pri tem gre za iz- vozno blago iz kovinske, elek-troindustrijske, tekstilne, usnjarske in živilske industrije. Po obsegu je bil izvoz^ za 46 odstotkov večji od izvoza'v letu 1951, vrednostno pa smo ta izvoz spričo obstoječih svetovnih cen dvignili v primerjavi z letom 1951 le za S0/». Razlika med količinskim in vrednostnim povečanjem izvoza je posledica znatnega padca cen na zunanjem trgu in to predvsem pri proizvodih barvaste metalurgije in pri tekstilnih izdelkih. V izvozu beleži največji vzpon naša industrijska proizvodnja in sicer po obsegu 67»/». Zmanjšal se je edino izvoz v lesnem sektorju in sicer za 7»/». To je tudi povsem razumljivo, če upoštevamo, da smo podvzeli različne ukrepe in omejitve zaradi varčevanja v naših gozdovih. Vendar pa Je tudi tu izredno pozitivna sprememba v tem. da nam je uspelo, izvoziti v večji meri lesne finalne proizvode. Lesnopredelovalna Industrija je izvozila za nekaj sto milijonov deviznih dinarjev več, kakor v letu 1951. Prav tako smo izvozili lani precej več kmetijskih pridelkov, kakor v letu 1951. Povečanje gre predvsem na račun izvoza živine in vina. Vsi ti uspehi v naši zunanji trgovini so posledica dejstva, da se delovni kolektivi satni mnogo bolj zanimajo za povečanje blagovne izmenjave blaga s tu- jino in posledica decentralizacije v izvozni trgovini, ki nam je tudi na tem področju prinesla izredno pomembne koristi. Plan osnovne ključne investicijske graditve je bil po obsegu presežen za 161»/». Gradbišča ključnih objektov so imela vse leto dovolj delavcev, česar v preteklosti ni bilo. Isto velja tudi glede materiala. Gradbišča so bila bolje in pravočasneje oskrbljena z osnovnim gradbenim materialom, razen s cementom, ki Je bil v posameznih mesecih precej kritičen. Kritičnost cementa je izhajala iz tega, da cementarne niso d<"-olj skrbele za redno oskrbo ključnih objektov, temveč so često pri dobavah iz čisto komercialnih ozirov dajale prednost ostali, manj pomembni graditvi. V lanskem prvem polletju so si podjetja pričela ustvarjati normalne zaloge osnovnih sirovin in pomožnega materiala. Takšne zaloge so pogoj za enakomerno odvijanje proizvodnje, obenem pa najbolj učinkovito sredstvo za ohranitev dosežene stabilizacije na tržišču. Tudi sam uvoz za potrebe reprodukcije, široke potrošnje in kmetijstva je vse bolj težil k normalnemu poteku. Tako so v prvem polletju lani naša industrijska podjetja nabavila lz uvoza za okrog 537 milijonov rezervnih delov in razne strojne opreme, ki so Jo pogrešala vsa leta po osvoboditvi. Pri tem ni vračunan uvoz opreme za ključne objekte. Takšen vse bolj normaliziran tok proizvodnje pa je resno prizadejala suša v drugem polletju. Zmanjšala se je oskrba nekaterih industrijskih panog s sirovinami, ki jih dobavlja kmetijstvo. Potrebno je bilo znižati udeležbo izvoznikov na devizah od tedanjih 45 na 20%. Poleg tega so bile uvedene razne omejitve glede uvoza določenega materiala; vse to z namenom, da zagotovimo devize za potrebni uvoz živil, ki je postal nujen. To je tudi povzročilo, da so se začele zmanjševati po podjetjih zaloge reprodukcijskega materiala. Prav te zaloge so nam omogočile, da smo laže obvladali dosedanje težave. Vendar je novi gospodarski sistem tudi v tem pogledu pokazat izredno življenjsko sposobnost, ker je bil v stanju brez večjih motenj že paralizirati posledice katastrofe v kmetijstvu. To prav jasno dokazuje, da je najbolj učinkovito sredstvo v borbi tudi proti takim, prav izrednim težavam dosledno uresničevanje demokratizacije v upravljanju gospodarstva na osnovi upoštevanja ekonomskih zakonitosti in njihovega svobodnega delovanja. Glede delovne sile Je bila tređ leta dosežena precejšnja stabilizacija. Od meseca maja dalje je postopno pričela naraščati zaposlenost. Pri tem narašča število delavcev v proizvodnji, medtem ko se še naprej zmanjšuje stalež administrativ- Plačni sklad zaposlenih v gospodarstvu je porastel za okrog 11%. Višina povprečnih plač po mesecih nam kaže rahlo težnjo za naraščanjem. Dvig plačnega sklada v podjetjih, ki so si resno prizadevala za povečanje delovne storilnosti in izboljšanje celotnega poslovanja, je vsekakor najboljša vzpodbuda za delovne kolektive, da še naprej razvijajo upravljanja gospodarstva. Vendar je treba opozoriti tudi ^ia posamezna, sicer maloštevilna podjetja, ki so lani brez lastnih zaslug izplačevala visoke presežne plače. Pri tem gre za očitne rezerve, ki so jih ob začetku leta prikrili družbeni skupnosti, kakor tudi za posledice raznih administrativnih ukrepov, ki so posameznim podjetjem omogočili, da so neopravičeno prišli do nesorazmernega zvišanja potrošnega sklada. Takšne primere zasledimo predvsem pri nekaterih Posebej se je treba dotakniti še področja, na katerem se najbolj prepričevalno odražajo uspehi in spremembe, ki jih je novi sistem prinesel v naše dnevno gospodarsko življenje. Tu mislim na začetek resnih množičnih naporov za povečanje storilnosti dela, za zboljšanje kakovosti in izbire proizvodov ter na bistveno spremenjeni odnos delavcev do proizvodnih sredstev. Ne trdim, da smo že dosegli zadovoljive uspehe. Vendar moremo ugotoviti, da postaja prav to vse bolj osrednje vprašanje v upravljanju podjetij po samih proizvajalcih. Zboljšanje kakovosti in povečanje izbire opažamo že pri bežnem pregledu naših trgovin. Naša industrija je lani začela proizvajati ceilo vrsto novih izdelkov. Take pojave imamo predvsem v tistih industrijskih panogah, ki količinsko zadovoljujejo potrebe trga in v katerih prihaja do konkurence med posameznimi podjetji na tržišču. Po nepopolnih statističnih podatkih je storilnost dela narasla za cca 6»/». V tem niso številčno zajeti tisti uspehi, ki temelje na večji natančnosti izdelkov, bolj kakovostni obdelavi itd., in ki potemtakem tudi predstavljajo povečano delovno storilnost. Nešteta podjetja, ki so v preteklosti kronično bolehala na pomanjkanju delovne sile, danes ob manjšem številu zaposlenih, ob revidiranih normah in večji delovni disciplini ne samo dosegajo, temveč celo presegajo tedanji obseg proizvodnje. Hitrejši dvig storilnosti dela zavira med drugim sedanja nerealna amortizacija, ki zmanjšuje interes delovnih kolektivov za pravilno izkoriščanje naprav, za uvajanje razne mehanizacije itd. Da bi se povečala storilnost dela, pa moramo posvetiti v vsakem podjetju neprimerno več skrbi kot doslej pravilni organizaciji delovnega procesa, sistematičnemu študiju ter analizi in kontroli tehnoloških procesov. Tudi sedanja razmestitev strojnega parka med razna podjetja, ki smo jo prevzeli še iz časov administrativnega upravljanja, skriva v sebi še mnogo neizkoriščenih možnosti za povečanje delovne storilnosti. V našem dosedanjem izvozu se nega in pomožnega osebja. Najbolj je lani naraslo število gradbenih delavcev, in sicer za okrog 3000. Izredno pozitivne spremembe nam kažejo statistični podatki trgovskih podjetjih. Na račun konjunkturnih razmer na tržišču so ponekod na kaj iahek način ustvarjali dodatne dohodke ln na široko delili plače. To nam pove, da so tudi v našem sedanjem sistemu določene pomanjkljivosti, zlasti na področju trgovine, ki jih bomo morali čim prej odpraviti. Novi sistem nagrajevanja v gospodarstvu predstavlja vsekakor stimulativno osnovo za delovne kolektive, za dvig storilnosti dela in za vsestransko varčevanje. Vendar se mora sleherni delovni kolektiv pri izplačevanju p'lač zavedati odgovornosti do skupnosti. Višje izplačane plače brez solidne osnove v povečani proizvodnji in storilnosti dela utegnejo posamezne delovne kolektive prej ali slej spraviti le v težave. Kaj slabo bi gospodaril tisti delovni kolektiv, ki bi se pri tem opiral le na trenutne uspehe na tržišču, zapostavljal pa skrb je še prav posebej na široko razpredlo subvencioniranje izvoznih predmetov. Takšne subvencije vplivajo marsikje negativno na zniževanje proizvodnih stroškov in na povečanje delovne storilnosti. Primerjava z zunanjimi cenami mora postati za naša podjetja vzpodbudna za to, da povečajo napore za pocenitev proizvodnje, za zmanjšanje proizvodnih stroškov. Gospodarska praksa je lani jasno postavila na dnevni red niz vprašanj, ki še niso rešena v duhu načel novega gospodarskega sistema. Se v mnogem veljajo predpisi starega gospodarskega sistema, ki so se že do kraja preživeli in iz katerih tudi izvirajo razne birokratske težnje. Sem spada vsekakor določitev realne amortizacije osnovnih tondov. Razprava o amortizaciji in njenem uporabljanju v podjetjih jasno dokazuje visoko zavest delavcev in njihovo skrb za redno vzdrževanje strojev, zgradb itd. Da bi se uredilo to vprašanje, so sedaj v teku priprave za popis osnovnih sredstev v vsej državi. S tem popisom bomo dobili osnovo za določitev realne, ekonomske a-mortizacije, spričo katere bodo pokazali delovni kolektivi nedvomno še več smisla za smotrno izkoriščanje obstoječih strojnih naprav. Poleg tega bomo s tem razčistili tudi odnose med posameznimi podjetji. Nepoznavanje stanja na tem področju Kakor veste, je dala vlada osnutek družbenega plana v javno razpravo. Na osnovi naknadnih dopolnitev, ki jih je sprejela vlada, so prišli v seznam ključne investicijske graditve še naslednji objekti: rudnik lignita v Velenju s 340 milijoni din. S tem denarjem se bo proizvodnja letos povečala od sedanjih 520.000 ton na 750 tisoč ton lignita. Povečanje proizvodnje lignita je v tesni zvezi z začetkom obratovanja tovarne aluminija v Stmišču. To proizvodnjo lignita pa bomo o strukturi zaposlenih v naši republiki. Razmerje med številom zaposlenih uslužbencev in delavcev se je znatno spremenilo v korist delavcev. Tako so n. pr. prišli oktobra leta 1951 na enega uslužbenca 3,3 delavci, v oktobru preteklega leta pa 4,5 delavcev. za svoje poslovanje v bodočnosti. Blagovno- denarni odnosi so se v letu 1952 normalno razvijali, čeprav so se tu in tam pojavljale težnje, ki bi utegnile neposredno vnesti razne motnje na tržišče. To je toliko bolj pomembno, če se zavedamo, kako težkim in občutnim posledicam je bilo izpostavljeno naše gospodarstvo zaradi suše in njenega vpliva na že tako neuravnovešeno plačilno bilanco. Povečani plačilni sklad je imel med letom dovolj kritja v razpoložljivih blagovnih skladih, predvsem pa v zadostnih količinah osnovnih življenjskih potrebščin, s katerimi Je razpolagala trgovska mreža. Potem ko je tov. Ivan Maček nekoliko dlje obravnaval dvig cen nekaterih kmečkih pridelkov in posledice, ki jih je moral ' imeti ta pojav na našo davčno politiko do kmetov, je nadaljeval: povzroča vse prepogosto napačna mišljenja o razlikah glede sestave proizvodnih sredstev v posameznih podjetjih. Nadaljne vprašanje, ki ga želim navesti, je sedanji sistem stopenj akumulacije, s katerimi se regulirajo obveznosti podjetij do družbene skupnosti. Izkušnje na tem področju nam že narekujejo določeno kritiko posameznih strani sedanjega sistema. O teh vprašanjih je treba začeti med delovnimi kolektivi in preko tiska kar najširšo razpravo, ki naj pomaga, da najdemo ustrezno rešitev in da s tem sprostimo naše gospodarstvo nekaterih že preživelih administrativnih predpisov. Nadalje se predvidevajo bistvene spremembe na področju finansiranja investicij. Z uporabo ekonomskih sredstev, kredita, plačevanja obresti in anuitet za najeta investicijska sredstva bi dosegli tudi na področju investiranja večje varčevanje in razvili stimulacijo za racionalno, ceneno in hitro graditev. Takšen način finasiranja investicij s kreditom pa zahteva vsekakor predhodno temeljito delo na razčiščevanju programov, načrtov in vseh potrebnih računic, s katerimi bo treba dosledno opravičiti rentabilnost začetih del. Prav tako bo treba urediti mnoga vprašanja s področja našega kreditnega in bančnega sistema ter v zvezi z deviznim režimom. morali v naslednjih letih še dvigniti, kajti sicer ne bi mogli kriti potreb nove kalorične centrale v Šoštanju, ki jo sedaj gradimo. Sele nova kalorična centrala bo sposobna kriti primanjkljaje v zimskih mesecih ter skupaj z novimi centralami na Dravi zagotoviti nemoteno obratovanje tovarne aluminija v Stmišču, kakor tudi kriti potrebe ostalih velikih industrijskih potrošnikov električne energije. Za proizvodnjo nafte v Lendavi vsebuje predlog 700 mili- Od čimprejšnje načelne rešitve vseh teh vprašanj zavisi na-daljni razvoj našega gospodarskega sistema ter prehod na novo ekonomsko leto, v katerem lahko pri sestavljanju družbenih planov realno računamo z vsakokratnim stanjem v naši kmetijski proizvodnji. Prehajam na obrazložitev o-snovnih značilnosti letošnjega družbenega piana. Republiški družbeni plan določa le temeljne proporce v našem gospodarskem razvoju. V tem pogledu je potrebno podčrtati bistveno razliko v odnosu do družbenega plana, ki smo ga sprejeli v letu 1952. Prej je družbeni plan republike v podrobnosti določal obveznosti za posamezna podjetja in to z navajanjem konkretnih stopenj akumulacije in skladov za posamezne proizvodne panoge. Prav-tako so bile določene obveznosti podjetij glede izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti. Vse to je sedaj odpadlo. Letošnji družbeni plan republike prepušča določitev konkretnih akumulacijskih obvezosti, ki jih imajo podjetja, okrajnim in mestnim družbenim planom. Družbeni plan republike vsebuje le splošne, povprečne stopnje akumulacije in skladov. Na osnovi dosedanjega dela in razprave o osnutku družbenega plana moremo ugotoviti, da nam je takšna decentralizacija na področju planiranja že prinesla izredno mnogo pozitivnega; predvsem je ta razprava poglobila razumevanje delovnih ljudi za potrebe naše skupnosti in naloge njene osnovne graditve. Okrajni in mestni ljudski odbori naj bi bili na osnovi predloženega družbenega plana zadolženi le z absolutnim zneskom akumulacije. Ti okviri naj bi jim služili le kot osnova za določitev obveznosti podjetij. V kolikor bodo ljudski odbori v sporazumu z delovnimi kolektivi presegli stopnje akumulacije, s katerimi je njihova celotna absolutna obveznost zagotovljena, jim ostane ves presežek za lastno uporabo. S tem so dane široke možnosti za mobilizacijo dodatnih sredstev za potrebe družbenega standarda. Razdelitev takih presežkov med delovne kolektive in ljudske odbore pa mora temeljiti na njihovem medsebojnem dogovoru. Delovni kolektivi imajo pravico in dolžnost, da soodločajo pri tem v kakšne namene bodo uporabljena njihova sredstva, in da dosledno nadzirajo uporabljanje teh sredstev. Glavni napori veljajo še naprej graditvi osnovnih ključnih objektov. Dokončati ključne objekte, to je osnovna naloga, ki ji moramo podrediti vse ostalo. Od celotne investicijske graditve, ki jo izkazuje družbeni plan v znesku 18 milijard 870 milijonov, odpade na temeljno investicijsko graditev 14 milijard 303 milijone. Letošnja investicijska graditev vključuje precej bolj kot doslej strojno opremo in montažna dela. S predloženimi sredstvi Je letos zagotovljena dograditev v družbenem planu predvidenih zmogljivosti in to v Železarni Jesenice, dokončanje prve faze v tovarni glinice in aluminija v Stmišču, v Železarni v Štorah z novim elektroplavžem, dveh agregatov na hidrocentrali Vuzenica, puščanje v pogon prvega agregata hidrocentrale v Medvodah, postavitev večjega števila daljnovodov in zgraditve številnih trafopostaj v prvi fazi, ki so potrebne za povezavo energetskega sistema, montaža drugega agregata na Mariborskem otoku itd. jonov din za dograditev že začetih objektov kompresorske postaje in naprav za degazoli-rfažo. S temi investicijami se bo dvignila proizvodnja nafte od sedanjih 50.000 to na 95.000 ton. Obenem bomo izkoriščali viso-kovredne stranske proizvode, ki ostajajo danes s plinom vred neizkoriščeni. Za Železarno na Jesenicah predlaga vlada nadaljnjih 360 milijonov za dograditev začetih objektov. Po predloženem družbenem planu bodo znašale vse investicije v Železarni na Jesenicah 896 milijonov. S temi na- (Nadaljevanje na 3. strani), O porastu proizvodnje bazične industrije in izrednih uspehih našega izvoza Samo višja delovna storilnost in prizadevnost kolektivov moreta opravičiti višje plače O bližnjih nujnih ukrepih za odpravo zadnjih administrativnih ostankov • Dodatna investicijska sredstva za ključne objekte • str. 7 Slovenski poročevalci» 7 «.«/». mwjawa ww JUGOSLOVANSKA NOTA MADŽARSKI Prejšnji mesec 175 madžarskih obmejnih izgredov Opozorilo madžarski vladi, da jo odgovorna za vse posledice svoje vojnohujskaške politike, ki ogroža mir Evropska obrambna skupnost in Velika Britanija Velika Britanija naj bi svoje vojaške sile v Evropi priključila evropski armadi — Govor novega zunanjega ________ /n < Beograd, 28. januarja (Tanjug). Državni sekretar za inozemske zadeve FLRJ je poslal danes madžarskemu poslaništvu v Beogradu protestno noto zaradi nemirov, ki so jih povzročili madžarski obmejni organi na jugoslovansko-madžarski meji od 1. do 31. decembra 1952. V tem času so madžarski obmejni oragni povzročili 173 obmejnih izgredov ter dve kršitvi jugoslovanskega zračnega prostora. Protokolarni obiski v zunanjem ministrstvu FLRJ Beograd, 28. Januarja. Odkar je prevzel dolžnost, je državni sekretar za inozemske zadeve Koča Popovič sprejel na protokolarni obisk mnoge šefe tujih diplomatskih predstavništev v Beogradu. Danes so ga obiskali grški poslanik g. Spiros K-apeta-nides, kanadski veleposlanik g. James Scott McDonald, oprav-nik poslov argentinskega poslaništva g. Ferro, opravnik poslov italijanskega poslaništva g. Vi-telli in vodja italijanske delegacije v mešani jugoslovansko-italijanski komisiji za premoženjska vprašanja g. Faralli. Ntw Delhi, 28. jan. (Tanjug): Podpredsednik zveznega izvršilnega sveta Milovan Djilas je izjavi! danes, da so vsi pogoji za na-daijni razvoj sodelovanja med Jugoslavijo in Indijo. Tako sodelo- Milovan Djilas in dr. Aleš Bebler v Karačiju Karači, 28. januarja (AFP). Podpredsednik zveznega sveta izvršilnega sveta FLRJ Milovan Djilas in državni podsekretar za Inozemske zadeve dr. Aleš Bebler sta prispela danes v Karači. V Karačiju bosta 3 dni gosta pakistanske vlade. Sovjetska nota o Avstriji Pariz, 28. januarja (AFP). — Sovjetska •vlada zahteva v odgovoru na poslednje note treh zahodnih velesil o Avstriji, naj bi avstrijsko vprašanje rešil) na temelju potsdamskega sporazuma. Vlada ZSSR je v svoji noti proti besedilu skrajšane pogodbe, ki &A ga predlagale zahodne velesile, in trdi, da vsebuje to besedilo »široke možnost» za vzpostavljanje fa-iističnega režima v Avstriji«. Sovjetska nota imenuje resolucijo OZN v zvezi z avstrijsko pogodbo »nezakonito« jn pripominja, da sovjetska vlada vztraja pri svojem stališču, ki ga je navedla v prejšnjih notah. Vlada ZSSR izjavlja, da je pripravljena sodelovati na konferenci velesil o avstrijski poredbi. Zahodnonemški proračunski predlog Bonn, 28. jan. Finančni mini-iter Schaffer je predložil danes parlamentu novi zahodnonemški roračun, ki znaša 26 milijard do-odkov, oziroma izdatkov. Schaffer je poudaril, da je bilo zelo težko uravnotežiti proračun, ker je bilo ustavljenih izrednih izdatkov za 2 milijardi 100 milijonov. Od tega gre 1 milijarda 100 milijonov za obrambo. Poleg tega so obremenile proračun reparacije Izraelu. Nota ugotavlja, da madžarska vlada navzlic ponovnim protestom nadaljuje sovražno in izzivalno politiko proti Jugoslaviji. Državni sekretariat FLRJ protestira proti takim dogodkom in zahteva od madžarske vlade, da preneha z agresivno delavnostjo na madžarsko-jugo-slovanski meji. Državni sekretariat za zunanje zadeve FLRJ opozarja madžarsko vlado, da nosi odgovornost za vse posledice, ki bi nastale zaradi vojnohujskaške politike modžarske vlade nasproti FLRJ, s čimer Je ogrožen mir v tem delu sveta. Noti madžarskemu poslaništvu je priključena priloga, v kateri je opisan vsak dogodek posebej in podprt z dokazi. V državnem sekretariatu s* inozemske zadeve FLRJ izjavljajo, da je jugoslovanska vlada 30. decembra 1952 po jugoslo-venskem poslaništvu v Budimpešti že protestirala proti 195 obmejnim izgredom v meseca novembru, ki so jih Izzvali madžarski obmejni organi. Isti dan je jugoslovanska vlada po jugoslovanskem poslaništvu v Budimpešti protestirala s posebno noto proti petim hudim kršitvam vanje je v korist narodov obeh držav in miroljubnih sil na svetu. Na veliki tiskovni konferenci v New Delhiju, na kateri je govoril o svojih vtisih s potovanja po Burmi in Indiji, je Milovan Djilas, odgovarjajoč na vprašanja indijskih in inozemskih novinarjev dejal, da je opazil pri razgovorih z zastopniki indijske vlade popolno istovetnost gledišč glede nadaljnje krepitve zvez med Indijo in Jugoslavijo. O konferenci socialističnih strank Azije, na kateri je sodeloval kot zastopnik Zveze komunistov Jugoslavije, je Djilas poudaril, da je stališče azijskih socialistov zelo podobno mnenju jugoslovanskih komunistov v mnogih važnih vprašanjih, kot je n. pr. kolonialno vprašanje itd. .Toda mi smo v Evropi«, je pripomnil Djilas, >in logično je, da bomo dalje sodelovali tudi z evropskimi socialisti, zlasti v pogledu obrambe pred napadalnostjo.* Nato je Milovan Djilas nadrobno pojasnjeval indijskim novinarjem nove ustavne spremembe v Jugoslaviji ter spor s Sovjetsko zvezo. Dodatni kredit za britansko vojsko London, 28. jan. (AFP). Britanski Spodnji dom je sprejel dopolnilne kredite za vojsko v znesku 35 milijonov funtov šter-lingov, ki jih je zahteval v imenu vlade vojni minister Anthony Head. Med razpravo je nekdanji vojni minister, laburist John Strachey, grajal vlado, češ da vzdržuje na območju Sueškega prekopa veliko število vojakov. Strachey je predlagal Spodnjemu domu, naj vlada vnovič prouči to vprašanje v luči splošnega strateškega položaja držav Britanske skupnosti narodov. — Državni podtajnik v ministrstvu za vojsko, James Hotchinson, je izjavil, da ni mogoče rešiti vprašanja britanskih čet na območju Sueškega prekopa tako dolgo, dokler ne bodo rešiti celotnega vprašanja obrambe Srednjega vzhoda. jugoslovanskega zračnega prostora, ki so jih zagrešila madžarska letala 23. decembra 1952. Posojilo Mednarodne banke Indiji Washington, 27. januarja (UP). Mednarodna banka za obnovo in razvoj je odobrila Indiji posojilo 19,5 milijona dolarjev. Posojilo bo Indija porabila za zboljšanje kmetijske in ostale proizvodnje. Beograd, 28. jan. Turška parlamentarna delegacija je dane» dopoldne počastila spomin Neznanega junaka na Avali, obiskala predsednika ljudskega odbora mesta Beograda, potem pa se je udeležila slovesnega kosila, ki ga je njej na čast priredil podpredsednik zveznega izvršilnega sveta Moša Pi-jade. Na kosilu so bili tudi predstavniki državnega sekretariata za Inozemske zadeve s »ekretarjem Kočo Popovičem na čelu, člani zveznega izvršilnega sveta, predsednik in člani zveznega sveta Ljudske skupščine FLRJ, člani Prezidija in Ljudske skupščine LR Srbije, predstavniki Armade, predsednik mestnega ljudskega odbora Beograda ter javni in kulturni delavci. Med kosilom je podpredsednik zveznega izvršilnega sveta Moša Pijade v svoji zdravici poudarjal: »Nenavadno nas veseli, da lahko pozdravimo kot drage goste zastopnike turškega parlamenta. Oakar so se začeli razgovori o tem obisku, pa do danes, smo bili priče več važnih manifestacij zbliževanja naših narodov In držav, od katerih Je bil posebno važen obisk Vašega ministra za zunanje zadeve, Nj. ekscelenoe g. Fuada Köprülüja. V Imenu Ljudske skupščine ln zveznega Izvršilnega sveta Vam želim iskreno dobrodošlico v naši državi, ki Vas sprejema s prijateljstvom in simpatijami. Veseli me, d'a bodo zastopniki Jugoslovanskega parlamenta Imeli v kratkem priložnost vrniti Vam ta prijateljski obisk in osebno spoznati Vašo državo. Nudili Vam bomo vse možnosti, da boste čimbolje spoznali našo državo in velike napore naših delovnih ljudi, da bi Jo dvignili iz zaostalosti, njl- Ameriški viceadmiral na obisku v Pakistanu Karači, 28. jan. (UP): Poveljnik ameriškiih pomorskih sil na vzhodnem Atlantiku in Sredozemlju viceadmiral Wright je prišel v Pakistan na petdnevni obisk. Hkrati je priplula v pristanišče Karači njegova poveljniška ladja križarka »Pittsburgh«. Viceadmiral Wright se bo med svojim obiskom sešel s predsednikom vlade Nazimudi-nom, k; je hkrati tudi obrambni minister, ter z generalnim guvernerjem Gulamom Mohamedom in drugimi uglednimi pakistanskimi vojaškimi voditelji. Viceadmiral Wright bo po obisku Pakistana obiskal tudi Indijo in Ceylon. ! Nora imenovanja v ZDA Washington, 2*. jan. (UP)i Predsednik ZDA Eisenhower je včeraj senatu v potrditev anje Rogerja Kyes* za pomočnika obrambnega ministra. Kye» je bil podpredsednik družbe »General Motors« in je obljubil, da bo prodal svoje delnice dražbe »General Motors«, preden bo prevzel novo dolžnost. V tem oziru se je ravnal po novem obrambnem ministru Charlesu \Fil-sonu, čigar imenovanje je senat že potrdil. Predsednik Eisenhower je hkrati sklenil, da za sedaj ne bo predlagal senatu imenovanja treh ministrov za vojsko, mornarico in letalstvo. Za ta položaj je določil Roberta Stevensa, Roberta Andersona in Harolda Talbotta. Stevens in Talbott sta že začela prodajati delnice različnih podjetij, ki sklepajo pogodbe z državo. hove uspehe pri graditvi boljše in srečnejše bodočnosti, pa tudi težave, ki Jih morajo še premagovati na tej poti. Prepričali se boste, da je zagotovitev miru ne le želja, temveč tudi najbistvenejša potreba naših narodov. Ne bo Vam težko razumeti, zakaj naši narodi in njihovi zastopniki v mednarodnih odnosih ukrepajo vse, kar je v njihovi moči, da bi se za naše ln vse narode zagotovil trajen in pravičen mir in mednarodno sodelovanje na podlagi vzajemnega sodelovanja in enakopravnosti. Vemo, da so stremljenja, prijateljskega turškega naroda Potrditev razsodbe pogodb in naredb vojaške uprave Trst, 28. jan. (Tanjug): Tržaško apelacijsko sodišče je včeraj potrdilo obsodbo Alberta Grudna in Danila Pertota, ki sta bila obsojena 30. septembra 1952 na dosmrtno ječo, ker sta bila obtožena uboja fašističnega funkcionar- ja in zločinca Morandinija med narodnoosvobodilno vojno. Sodišče je davi zaslišalo zagovornike, ki so poudarili, da ni nikakršnih dokazov, da sta obtoženca ubila fašističnega funkcionarja Morandinija, in predlagali, naj bi zaslišali priče, ki bi dokazale njuno nedolžnost. Zagovorniki so prav tako poudarili, da v smislu ukaza zavezniške uprave sploh ni mogoče soditi za dejanja, izvršena proti sovražniku v drugi svetovni vojni. Navzlic temu pa je sodišče sklenilo, da sprejme tezo obtožnice, ki bremeni obtoženca, in potrdilo obsodbo, ki je bila izrečena lani septembra. »Primorski dnevnik« piše danes, da so sodniki, ki so jih postavile v Trstu italijanske oblasti, s tem potrdili, da Italija in njeni funk- London, 28. jan. (Tanjug). — V Londonu »odijo, da bodo vlade ZDA, Vel. Britanije in Francije usmerile v prihodnjem obdobju svoje napore, da bi odpravile ovire, ki so nastale glede ratifikacije splošnih pogodb in pogodbe o evropski obrambni skupnosti. Sodijo, da bosta novi zunanji minister ZDA John Foster Dulles na obisku v Evropi ter predsednik francoske vlade Rene Mayer na obisku v Londonu skušala pre- enaka kot naša in da nas vežejo enaki interesi in enaka pojmovanja. Zato upam, da bo Vaš obisk naši državi pomenil nov pomemben prispevek za nadaljnji napredek prijateljskega sodelovanja med našimi narodi. Vodja turške parlamentarne delegacije g. Hulus Keymen je dejal v svoji zdravici: »Turški narod že od davno želi živeti v miru. Izkušnje lz bližnje preteklosti narekujejo vsem narodom, da se zavzamejo za mir. Ce bi prišlo do tretje svetovne vojne, bi bilo usodno. Zato morajo vsi narodi, ki žele in ljubijo mir, navezati prijateljske in trdne odnose med seboj. Turška republika želi samo mir, čigar temelji so pravičnost ln enakopravnost. Jugoslavija krivične v Trstu angloameriške cionarji v Trstu ne spoštujejo določb mirovne pogodbe niti uredb angloameriške vojaške uprave, ker sodijo nedolžne ljudi. Istočasno pa se krvoločni vojni zločinci, ki so tejali smrt po Jugoslaviji, Grčiji, Albaniji, Libiji, Eritreji, Somaliji in Etiopiji, danes svobodno sprehajajo po Italiji. Dolžnost zastopnikov Velike Britanije in ZDA je, da glede na to krivico store resne korake in razveljavijo to razsodbo. Zapostavljanje »Dijaške matice« v Trstu Trst, 28. jan. (Tanjug): Uprava avditorija angloameriške vojaške uprave je danes nenadoma in brez vsake obrazložitve sporočila dobrodelni ustanovi slovenskih dijakov v Trstu, »Dijaška matica«, da ji ne dovoli, da bi bil nocoj v njeni dvorani koncert. To je tretji primer, ko je uprava avditorija odpovedala gostoljubje slovenski kulturni ustanovi. V upravi »Dijaške matice« poudarjajo, da je .bila prošnja za dvorano predložena 10. decembra in da so policijske oblasti 17. januarja dovolile, prireditev. S tem v zvezi piše »Primorski dnevnik«, da je uprava avditorija v zadnjem času večkrat zapostavljala slovensko kulturno ustanovo in s tem delala izjemo pri slovenskih prireditvah. Avditorij ameriške vojaške uprave je edina dvorana, ki je bila doslej na razpolago za slovenske prireditve, saj Slovencem niso vrnili poslopij kulturnih ustanov in tudi nobene odškodnine jim niso plačali. pričati Vel. Britanijo, da ima njena neposredna udeležba v evropski armadi velik pomen. S tem bi bila predvsem odprta pot za ratifikacijo splošne pogodbe s strani Francije, ki bi dobila tako jamstva, da Nemčija ne bo vnovič zavzela prvo mesto v Evropi. Britanski uradni krogi nočejo vezati svojih sil v Evropi. Spričo tega poudarjajo v Londonu, da ima Vel. Britanija svoje obveznosti do držav Britanske skupnosti narodov in do ima važen strateški položaj in uživa velik ugled v svetu. Narodi, ki cenijo mir, se morajo združiti v verigo proti slehernemu sovražniku miru. Ta veriga se začenja danes na Norveškem in končuje na mejah Irana. Ce bodo členi verige trdno spojeni, se bodo naroal gotovo lahko uprli tistim, ki hočejo ogrožati mir. Turčija, Jugoslavija in Grčija so važni členi v tej verigi. V tej verigi pa zija praznina — s tem mislim na Italijo — zato upam, da bo tudi ta praznina izpolnjena. Prijateljstvo Turčije ln Jugoslavije Je postalo nacionalna politika Turčije. Turški narod z zadovoljstvom pričakuje obiska Jugoslovanske parlamentarne delegacije. Nihče ne more zanikati, da prispevajo vzajemni obiski k utrditvi miru in sodelovanja. Soglasje v pogledih narodov je večjega pomena, kot so pakti na papirju, ki ostanejo mrtva črka. Preteklost nam je to najbolje dokazala. Turški narod in jugoslovanski narodi žele, da bi se dvignil življenjski standard in na mednarodnem področju so pripravljeni izpolniti naloge, ki jim pripadajo. Vzajemne obiske Je treba nadaljevati, ker združujejo narode. Stiki naj ne bodo samo politične in vojaške narave, temveč tudi ekonomske in kulturne.« Protifašisti — žrtve sovjetske gonje Dunaj, 28. januarja (Tanjug): Sovjetske oblasti so aretirale na Dunaju predsednika avstrijske »Zveze antifašistov in aktivistov« prof. Anzelma Jakoba Granta. Dunajska policija sporoča, da so prof. Granta prijeli ■č neki dunajski kavarne, kjer je bil v družbi » svojimi znanci. Sovjetske zasedbene oblasti so prijele. lani marca tudi nekdanjega predsednika te zveze majorja Gustava Grilnna, nekaj mesecev pozneje pa tudi tajnico zveze. Južnoafriška unija išče nemške strokovnjake Köln, 28. jan. Kakor poroča zahodnonemška časopisna agencija, se zastopniki južnoafriške vlade pogajajo v Bonnu za zaposlitev mladih nemških rudarjev v rudnikih zlata Južnoafriške unije. Ce se bodo pogajanja uspešno končala, bodo v Hamburgu in Hannovru odprli pisarno za sprejem mladih rudarjev. V južnoafriških rudnikih zlata je danes zaposlenih okrog 300 nemških rudarjev. V Zahodni Nemčiji sta tudi dve južnoafriški komisiji, ki se pogajata za zaposlitev nemških prometnih in kmetijskih strokovnjakov v Južnoafriški uniji. drugih delov «veta, obvemoett, Id jih ne bi mogla izpolniti, če bi osredotočila glavno pozornost na ozki sektor. V delu britanske javnosti pa je na-aprotno gledišče« h kateremu sa v določeni meri nagibajo tudi nekateri laburistični voditelji. Nekdanji pomočnik obrambnega ministra v laburistični vladi Woodrow trdi v včerajšnji številki »News Chronicla«, da bi se morala Vel. Britanija zaradi evropske enotnosti pridružiti evropski obrambni skupnosti. »Vel. Britanija«, piše Woodrow, mora izjaviti, da bodo njene sedanje sile na celini postale njen stalen prispevek k evropski armadi in da bodo k tem enotam priključene tudi druge potrebne divizije In letalske rezerve.« V Londonu menijo, da je nedavna pomirljiva izjava feld-maršala Montgomeryja v Parizu znamenje, da bodo britanski uradni krogi nekega dne spremenili svoje stališče. Omenjajo tudi, da se je Winston Churchill, dokler je bil še v opoziciji, zavzemal za vojaško sodelovanje Velike Britanije v evropskem obrambnem pasu in da bi lahko na zahtevo ZDA prilagodil svoje sedanje gledišče. John Foster Dulles J« r svojem prvem govoru kot zunanji minister izjavil, da so lahko Američani prepričani, da ZDA ne bodo nikdar začele prve vojno in da ne bodo nikdar dovolile, da bi kdo zastrašil, omajal ali celo osvojil njihovo državo. Izrazil je prepričanje, da bodo ZDA skupno s svobodnimi narodi sveta miroljubno ustvarile časten mir. Ko je minister Dulles razčlenil mednarodni položaj s stališča nevarnosti, ki grozi posameznim področjem, je na prvem mestu omenil Korejo. Dejal je, da je Sovjetska zveza na Koreji izzvala vojno, da bi se dokopala do Japonske in njene industrije in s tem oborožila Kitajsko. Tudi položaj v Indokini je Dulles povezal s Korejo, rekoč, da je prostor, na katerem leže Indokina, Vietnam, Burma in Malaja, za Azijo rezervoar hrane, na drugi strani pa vojna v Indokini izčrpava moč Francije in zmanjšuje njeno sposobnost, da bi prispevala k evropski armadi delež, ki ga od nje pričakuje. Smoter ameriške politike v Zahodni Evropi je po Dullesovih besedah povezati zahodnoevropske države in jih združiti z ZDA in Kanado ter tako ustvariti trdnjavo proti sovjetskemu prodiranju. Omenil pa je, da je uresničitev evropske obrambne skupnosti nekoliko odložena. Namen njegovega in Stassenovega potovanja v Evropo je prav ta, da bi ugotovila, če želje po združitvi v Evropi naraščajo ali pa nazadujejo. Po besedah ameriškega ministra za zunanje zadeve so ZDA vložile v Zahodno Evropo od skupno 40 milijard, ki so jih dale inozemstvu, 30 milijard dolarjev z namenom, da bi prišlo do evropske enotnosti. Ce bi se pokazalo, da za to ni upanja in da gredo Francija, Nemčija in Velika Britanija vsaka po svoji poti, bo morala ameriška vlada ponovno premotriti svojo politiko do Zahodne Evrope. »New York Times« komentira govor ameriškega ministra za zunanje zadeve Dullesa in izraža upanje, da bo Evropa poslušala Dullesov opomin in se z novo vnemo lotila svojega programa združitve. Dullesova izjava, da ZDA same ne bodo nikoli začele vojne, piše časopis, pa naj bi pregnala strah tistih evropskih krogov, ki trdijo, da gredo ZDA v svojih načrtih predaleč. Požar na otoku Koweit Abadan, 27. jan. (AFP): Po vesteh, kj so prispele v Aba-dam, veliko iransko pristanišče, divja že dva tedna v več petrolejskih vrelcih na otoku Koweit velik požar. Vsi napori za pogasitev požara so bili do *&• daj brezuspešni. Sodelovanje Jugoslavije in Indije je opora miru Izjava Milovana Djilasa na veliki tiskovni konferenci v New Delhiju Prijateljstvo z Jugoslavije je nacionalna politika Turčije Iskrene besede medsebojnega spoštovanja, zaupanja in prijateljstva na kosilu na čast turški parlamentarni delegaciji v Beogradu Dokaz, da italijanski funkcionarji v Trstu ne spoštujejo določb mirovnih ( KULTURNI BAZGI. F. Dl j Koncert zbora Slovenske f Dirigent: Batlo Simoniti če pomislim, da je malo manjkalo, pa bi bili Slovenci ob ta odlični zbor, se me to dejstvo čudno dojme in prihajam do prepričanja, da so prh nas pojmi o dobrem ali •labem, potrebnem ali nepotrebnem ▼ naši glasbi še zelo zmedeni. Jasso bi moralo biti vsakemu strokov-Bo podkovanemu glasbeniku, da se Že srednje dober poklicni zbor ne da nikakor nadomestiti z nepoklicnim in to ne samo zaradi glasovnih kvalitet, katere so predpogoj za •prejem v poklicni zbor, ne samo zaradi reproduktivne meje glede zahtev sodobnejših skladb, ampak predvsem zaradi obsega programe, katerega tak poklicni zbor lahko «V »olvira v eni sezoni. Obenem je tfik zbor zelo važen razsodnik glede rje-je zahtevnosti skladb, ker bo vsak skladatelj nvidel, da je iluzorno pisati. kar gre čez možnosti takega zbora, ker je to za vsak zhor neizvedljivo. Nočem s tem trditi, da je zbor Slovenske filharmonije že dosegel višek erlasbone izšolnnosti, mnenja sem celo, da bo treba sposobnost »a vista* čitanja pri zborn še dvigniti do nlisolntnega obvladanja, vendar pokaže ta zbor /e pri sedu-nji zmogljivosti, kje naj se približno giblje ta meja. Tudi za orkestre so poznali komponisti v vseh dobah njih »mejo« in so se ravnali po njej, le oni izmed njih, ki so — kot pravi Romain Rolland — »prestavljali mejnike«, so te meje prestavili na višje, med njimi posebno Richard Wagner, čigar »Lohengrin« je bil začetkoma neizvedljiv za dunajsko državno opero, dalje Richard Strauss in Jgor Stravinski. Tudi meja zborovske zmogljivosti se je premaknila mnogo navzgor in to, kar zmorejo danes v glasbenem oziru poleg opernih zborov naši radijski zbori ter zbor Slovenske filharmonije, je v primeri s prejšnjimi in sedanjimi poklicnimi znori že- tako visoko, da se polagoma približuje višku. Ne smemo pozabiti, da so za vse amaterske zbore v državi ostale nekatere skladbe neizvedljive (pri Srbih in Hrvatih zbori modernistov, pri nas celo zadnji Adamičevi, da o Osterčevih niti ne govorim) in smo jih po osvoboditvi prvikrat slišali od poklicnih zborov, čeprav so bili komponirani hi celo nagrajeni pred nekaj desetletji. Sem pa tja so se tudi nepoklicni zbori lotili zahtevnih skladb, le dn je pri njih trajal študij tudi po celo leto, med katerim so v večkratnem obnavljali Jn dozoreval^ Ce Je že v tej čisto glasbeni dosegljivosti razlika velika, je še tem večja razlika v glasovnem materialu. Kar je n. pr. pokazal zbor Slovenske filharmonije na lanskih izvedbah (Mozart, Verdi, Mirk itd.) v pogledu zvočne plemenitosti in izbranosti, je bilo tako idealno, da nikdar ni mogoče tega dovolj podčrtavati. Ko je usoda zbora visela na niti, je odšlo precejšnje število odličnih glasov v na novo osnovani radijski zbor in ta rana še danes ni čisto zaceljena, dasiravno kaže zbor kljub temu izredno visoko zvočno raven. Ta raven opravičuje in zahteva njegovo eksistenco, katero morajo naše oblasti za trajno zagotoviti. Program, k! ga Je sestavil dirigent Rado Simoniti je bil izredno zanimiv in je prinesel 15 prvih izvedb. Obsegal je 19 skladateljev, katere lahko uvrstimo po starosti in sloga v dvakrat po tri skupine. Po starosti bi bili Adamič, Lajovic, Mirk in Prelovec v prvi, Ravnik, Marolt, Kogoj, Osterc, Pahor, Vrabec, Tomc, Arnič in Švara v drugi ter ÄJyic, Lipovšek, Gobec, Lipar, Mihelčič in Simoniti v tretji skupini. Približno po teh skupinah je tudi sestavil dirigent program, izjeme so bile pogojene po slogu in udarnosti posameznih skladb. Tu se je pokazala predvsem neka čndovita raznolikost in samoniklost slovenskih skladateljev: vsaka skladba je bila popolnoma različna od drnge in v tem je bila ogromna razlika med tem programom in med programom hrvatske zborovske glasbe, ki šeni ga slišal Jani v Beogradu in kj«r bi noben še tako verziran glasbenik ne razločil slogovno enega skladatelja od drugega. Tako zelo deluje pri njih folklora kot »uravnilovka« skladateljskih 9*ert, Pri tem programu M stavil ▼ prvo vrsto kot najsodobnejše Osterca, Kogoja, Arniča in Švaro, v drugo Lipovška, Ravnika, Gobca, Simonitija, šivica in Mihelčiča, v najbolj zmer. no pa Lajovica, Mirka, Tomca, Vrabca, Liparja, Pahorja, Adamiča, Pre-lovca in Marolta, vse seveda po skladbah tega programa. Razen v prvi skupini so v isti slogovni skupini skladatelji vseh starosti, ki se poslužujejo istih sredstev, so si pa po osebnosti in zrelosti med seboj zelo različni. Zbor je postavila razumljivo prva skupina pred najtežjo nalogo in tc predvsem revolucionar še iz dobe po prvi vojni: Marij Kogoj s svojimi virtuoznimi in briljantnimi »Vrabci«, ki so že marsikateri zbor »privabili« in »obrali«. Perfektna izvedba te skladbe bo gotovo zabeležena v analih naše zborovske reprodukcije. kadar jo bomo doživeli. Dasi se ji je zbor SF zelo približal posebno v prvem delu, je še ni v taki meri obvladal, da bi lahko opu-stil njen dokončni štndij, ki se pri kvaliteti te skladbe res izplača. Glo boko Osterčevo »Vstajenje« (prva izvedba) na Seliškarjev tekst je zapustilo v poslušalcih velik vtis. Zbor je zapel to skladbo, ki je bila » intonančnem oziru najzahtevnejša skladba sporeda, s presenetljivo si gurnostjo in z občuteno izraznostjo. V primeri z njegovimi ostalimi skladbami enostavno ni prepoznati Blaža Arniča v zboru »Kis« (prva izvedba) Gotovo si v nobeni orkestralni skladbi ni dovolil toliko hnr-monskih' in melodijskih drznosti kol v tej invencijsko in oblikovno odlični skladbi. Dirigent Simoniti in zbor sta tu pokazala visok nivo reproduktivne umetnosti. Tudi moja »Po tisoč letih« (prva Izvedba), ki J« tretja od zborov ma Kajuhove tekste, ni ravno lahka. Čeprav sem si pri komponiranju prizadeval, da ne bi bila prekomplicirana. Lega je zelo izpostavljena, tudi modulacijsko je zahtevna na nekaj mestih, njeno izvedbo pa zelo olajša melodika, ki je hoteno enostavna. Z izvedbo sem bil izredno zadovoljen, prav posebno zaradi blestečih _ višin vseh glasov ter poleta, s katerim jo je interpretiral dirigent Simoniti. Za skladatelje druge stilne skupine je značilno, da vsak od njih globoko tiči v ncTvoromantiki, ima pa odstavke, ki že zelo segajo v moderno in to v melodičnem in harmoničnem oziru. Janko Ravnik je v zboru »Oj breze« (prva izvedba) zadel nastrojenje poetičnega teksta z izvirno melodioznostjo, v srednjem delu pa že posega v Regerjevo harmoniko, naneseno na samoniklo invencijo. Zelo mikaven je Lipovškov »Sveti Štefan« (prva izvedba) po kontrastu treh temeljnih vzdušij ter po prijetni, originalni tematiki. Tndi Mihelčičevo »Domotožje« (prva izvedba) prevzame poslušalca v prvem in zadnjem dein s svojo v nižje glasovne lege položeno zasanjanostjo, medtem ko kaže srednji del sicer^ precej kontranunktične vešči-je pa invencijsko šibek. Simoniti ve, kaj v zborn najboli zveni, ima pa v svoji melodiki tudi neko iskrenost posebne vrste, ki vdahne njegovjm zborom preprosto, a globoko človečnost. Tudi zbor »Starka za vasjo« ima te vrline. Gobčeva »Vojna«: (prva izvedba) je drama- tično^ in deklamatorično zelo dobro pogojena, glasovno odlično postavljena skladba ter ima ▼ sredniem delu tudi zanimive harmonije. Škoda. da ni skladatelj tudi samoniklosti tematike posvetil več pozornosti. V to skupino spada tndi ši-vičeva a hrvaško folkloro navdah- njena skladba »Čekanje« (prva izvedba). Interesantno vodenje glasov in prikupen solo, ki ga je malce preostro pela tov. Bricova, sta podcrtala uspelost te skladbe. Dirigent Simoniti je znal vsein tem, mestoma prav kompliciranim skladbam, vdahniti njih svojsko vsebino, jasno prikazati njih strukturo in pričarati posebno pianissimo mestom krasne efekte. Lajovčeva iskriva in mojstrsko iz-najdena »Napitnica« spada že v skupino zmernih in razodeva nemalo onega dnha. Iz katerega je črpala naša^ poznejša zborovska glasba. — Tomčeva balada »Ponočna potnica« (prva izvedba) ima krasen začetek in odlična zvočna mesta. Njen nadaljnji koncept pa očituje pomanjkanje dramatičnega čuta, ki privede skladatelja do čisto zgrešenega tolmačenja teksta. Tako je n. pr verzu »čez reko čoln črn leti« podložen andante, verzu »v njem tiho sedi« — fortissimo — in še nekaj takih slabih prijemov. Svoj veliki uspeh ob prvi izvedbi je spet ponovil Mirkov »Pogreb na morjn« z izvrstnim solom Toneta Petrovčiča Pahor je bil zastopan z zelo posrečenim zborom »Vipavska« iz 1. 192? (prva izvedba), v katerem še ni slutiti poznejšega modernista. Prisrčna Prelovčeva »Pomlad« z narodnim solom v sredini (zelo dobro razpoloženi Roman Petrovčič), Maroltova »Venci bejli«, spretna Vrabčeva »Bi-lečanka« ter uvodna Adamičeva »Hribi ie beli so« so zastopale najmir-neišo, narodno smer tega programa. Zadnji del programa je absolviral zbor s samo ob sebi umevno lahkoto — tu je bila pozornost dirigenta obrnjena predvsem na dinamične odtenke in na različna nastrojenja. Zanimivo je, da so poslušalci pokazali. izredno razumevanje in sko- raj bi dejali — nagnjenje do modernejših skladb, za katere je bil sam dirigent v dvomu, kako bodo sprejete. Eno je gotovo: dirigent Simoniti je izvrstno opravil tudi izbor skladb, ker lahko trdim, da ni bilo niti **ne, ki hi padla iz okvira tega odličnega koncerta, na katerem je zbor Slovenske filharmonije zopet potrdil svoj sloves. Dr. Danilo Švara Uspeh našega umetnika v Atenah Te dni se je vrnil iz Grčija fagotist Ivan Turšič, ki je pretekli teden gostoval z velikim uspehom v Atenah. Nastopil je kot solist na koncertu atenske filharmonije pod taktirko generalnega direktorja Ekonomidisa. Publika *je prisrčno apiavdirala našemu umetniku, ki se je moral nekoiikokrat pojaviti na odru. Ivan Turšič je nastopil z Mozartovim koncertom za fagot in orkester, ki je bil izvajan prvikrat v Atenah. Poleg tega je imel Turšič še posebni koncert na atenskem radiu, kjer je izvajal dela sodobnih jugoslovanskih in tujih komponistov. Ves čas svojega bivanja v Atenah je bil naš priznani umetnik gost atenskih glasbenih krogov, ki so ga sprejeli nadvse prisrčno in prijateljsko. Četrto redno zasedanje Ljudske skupščine Slovenije M d ©s* več dafe in več rabi, naf tndl klm povečanim nvozom »Irovtn, ki bi bile potrebne za delo v naši predelovalni industriji; razen 6e bomo več izvažali in tako ustvarili več deviznih sredstev. Takšno stanje nam toliko bolj narekuje potrebo, da povečamo napore v naši zunanji trgovini in to predvsem na področju Izvoza Industrijskih Izdelkov. Izkušnje preteklega leta nam kažejo, da imamo tu še velike in številne možnosti. Gre za to, da spravimo na zunanji trg čim več novih Industrijskih Izdelkov in da poiščemo prav tista tržišča, ki jim je do takšne blagovne izmenjave z nami. Boljša kakovost Izdelkov ln povečana izbira nas za takšne naloge na področju izvoza še prav posebej usposabljajo. Takšna prizadevanja delovnih kolektivov na področju Izvoza so obenem najboljše sredstvo za ohranitev in celo za dvig sedanjega standarda. bila 2.8% od celokupnih sredstev za sklad samostojnega razpolaganja. Ta način razdeljevanja akumulacije med delovne kolektive je vsekakor začasnega značaja; začasnega z ozirom na predvidene spremembe v samem sistemu akumulacije in prehod na novo ekonomsko leto. Do vsega tega naj bi predvidoma prišlo že letos. Predloženi družbeni plan daje le osnovne okvire razvoju naših gospodarskih sil. Prav zato tudi omogoča, da razvijejo delovni kolektivi široko iniciativo v upravljanju naših podjetij. Iz teh razlogov moremo z vso gotovostjo pričakovati, da bodo letos delovni kolektivi dosegli niz novih zmag, ki bodo odraz napredka tako na gospodarskem področju, kakor tudi na razvijanju resnične socialistične demokracije, samouprave proizvajalcev, ki ji daje naša socialistična družbena stvarnost vse bolj trdno osnovo v samih ekonomskih temeljih. (Ploskanje.) (Nadaljevanje i 1. strani) knadno predloženimi investicijskimi sredstvi naj bi se dogradila valjarna tanke pločevine, ki bo omogočila dvig proizvodnje od sedanjih 13.000 na 30.000 ton tanke pločevine. S tem bomo lahko precej zmanjšali sedanji uvoz tega važnega izdelka. Letošnji družbeni plan predvideva predvsem nadaljnji porast proizvodnje v osnovnih industrijskih panogah in to v proizvodnji električne energije, v železarnah, v barvasti metalurgiji ter v podjetjih strojegradnje in elektroindustrije. Nivo predelovalne industrije mora za sedaj ostati več ali manj na dosedanji višini. Pravilneje povedano, od tega, koliko nam bo letos uspelo povečati izvoz ir, si tako ustvariti potrebna sredstva za uvoz, zavisi povečanje dela v naši predelovalni industriji. V tej industriji razpolagamo sicer z znat- do&i Glede razdelitve akumulacije predlaga družbeni plan sistem, po katerem so delovni kolektivi deležni sredstev za prosto razpolaganje v različnih odstotkih. Za podjetja, ki nosijo letos večji del naporov za ključno investicijsko graditev, prediaga osnutek družbenega plana 6% od celotne akumulacije kot sreds-.a, s katerimi podjetje prosto razpolaga. Kazen teg3 je jasno, da rabijo ta podjetja prav zaradi predvidenega povečanja proizvodnje In novih zmogljivosti, ki bodo začele obratovati, bolj kot druga sredstva za stanovanjsko in komunalno graditev. Za njihovo ključno investicijsko graditev bodo sicer zadoščala linančna sredstva, ki jih predvideva predloženi družbeni plan. Toda, v kolikor tu ali tam zaradi slabega varčevanja ali neodgovorne razsipnosti ne bi zadoščala, so podjetja dolžna, uporabiti svoja.lastna sredstva predvsem v Predlagani družbeni plan za leto 1953 nam daje okvir, v katerem se to razvijala naša gospodarska delavnost v tem letu. Za številkami, ki nakazujejo predvidena ostvarštev narodnega dohodka v industriji, kmetijstvu ln drugih panogah našega gospodarstva, stoje delovni kolektivi, ki bodo skušali z največjimi napori doseči predvideno proizvodnjo in s tem zagotoviti sredstva za namene, ki jih družbeni plan podrobneje nakazuje. Za njihov uspeh, da bodo namreč zadovoljili vse postavljene zahteve za kritje skupnih potreb, pa ni dovolj samo, da proizvodnja nemoteno teče, da je dovolj surovin in da proizvodnja ustreza potrebam tržišča — o tem bodo vodili računa delovni kolektivi sami kot neposredni upravljale! podjetij —, važno je tudi, da so naše obče potrebe, bodisi investicijske, zdravstvene, kulturr.o-prosvetne ali pa administrativne, vskiajene z možno-s’vii, ki jih nudi nača proizvodnja na sedanji stopnji in v sedanjem obsegu. Vsako prekoračevanje tega okvira z zadovoljevanjem nerealnih zahtev bi pomenilo nepopravljivo škodo našemu gospodarstvu, ki bi jo morri nositi na svojih ramenih predvsem zopet delavec, saj bi zahtevalo od njega novih, in to prekomernih naporov, in bi s svojimi posledicami bistveno vrlivalo na življenski standard delovnega človeka. Republiški proračun, kakor ga Je predložila vlada, predvideva 3„285,003.030 dohodkov in prav toliko izdatkov ter v priloženih predračunih zavodov s samostojnim finansiranjem preko 13 milijard dohodkov in preko 13 milijard izdatkov. Tako sestavljenega proračuna seveda ni momoče primerjati s proračuni v preteklih letih, ker ne zajema vseh proračunskih potreb v republiki. Vendarle pa je treba poudariti nekatere njegove značilnosti, po katerih se razlikuje od vseh prejšnjih. Uvajanje novih oblik demokratičnega upravljanja ima svoj odraz tako v družbenem planu kakor tudi v proračunu. Politično in gospodarsko utrjevanje okrajev in občin Je zahtevalo, da vrsto nalog, ki so jih doslej ooravljali ali finansirali republiški organi, prenesemo na okrajne ljudske odbore ali pa neposredno na or< ane oziroma zavode, kjer se naloge opravljajo. S tem {•e omogočamo samo neposred- nimi zmogljivostmi, s katerimi bi lahiko občutno dvignili proizvodnjo predmetov za široko potrošnjo, ki pa so trenutno neizkoriščene. Tako stališče nam narekuje potreba, da omejimo uvoz, ker nimamo dovolj tujih plačilnih sredstev. Z dograditvijo ključnih objektov se bo to stanje bistveno spremenilo. Razen tega vplivajo na obseg izkoriščanja zmogljivosti naše predelovalne industrije posledice suše, ki smo jih morali upoštevati pri sestavljanju družbenega plana. Letos moramo namreč poskrbeti še za precejšnja sredstva za uvoz nekaterih osnovnih živil kot so žito, mast in sladkor. Ta živila bo delovnim ljudem zagotovila prav dosledna politika našega političnega in državnega vodstva, ki je ukrenilo vse, kar je potrebno, da se obdrži sedanji nivo življenjskega standarda. Zato ne moremo računati z ne- ta namen. S tem hočemo datt kolektivom vzpodbudo za čim prejšnjo dograditev ključnih objektov. Za podjetja tekstilne in tobačne industrije se predlaga 1,4% od celotne akumulacije za njih samostojno razpolaganje. Ti dve industrijski panogi imata namreč najvišjo akumulacijo, ki pa dejansko ni odraz njihove proizvodnosti dela, temveč sedanje državne politike cen in njihovega položaja na tržišču. Zato bi bilo povsem neutemeljeno, če bi bili kolektivi teh podjetij deležni ustvarjene akumulacije v istem odstotku, kakor podjetja težke in osnovne industrije, ki imajo znatno nižje obveznosti glede akumulacije in katerih izgradnjo letos zavestno pospešujemo. Vsa ostala podjetja kovinske, lesne, kemične, živilske stroke, nadalje podjetja barvaste metalurgije, elektroindustrije, proizvodnje nemetalov, električne energije in papirja pa bi na osnovi predloga, ki Je v razpravi, do- Ko torej razpravljamo o republiškem proračunu in se vsaj principielno dotikamo tudi proračunov nižjih organov oblasti, ne smemo niti za trenutek pozabiti, da je njegovo izvajanje neposredno odvisno od izpolnitve nalog v proizvodnji, torej od izpolnitve obvez po predlaganem družbenem planu. Vsako postavljanje zahtev preko tega okvira je nerealno in zato seveda tudi neizvedljivo. V kolikor velja mnenje, da je možno doseči višjo akumulacijo samo z enostavnim zvišanjem stopenj in s tem z zvišanjem cen, je treba opozoriti, da ima tudi tržišče svoje zakonitosti in da je tak način pridobivanja višjih sredstev predvsem iz proizvodnje poirošnega blaga omejen z obsegom kupnih fondov. Mnogo realneje bo zviševati akumulacijo z dvigom storilnosti, torej s povečanjem proizvodnje, z znižanjem stroškov, z izboljšanjem organizacije proizvodnega procesa. Drugače se lahko zgodi, da bo nerealno zviševanje stopenj akumulacije sicer omogočilo administrativno zvišati okvir investicijskega in proračunskega fonda, toda zaradi nerealno visokih cen, ki bodo posledica zvišanih stopenj, bo blago ležalo v skladiščih, podjetja ne bodo imela sredstev za polno kritje plač, okraji pa ne kritja za investicijske in proračunske potrebe. nejše kontrole, temveč — kar Je mnogo važnejše— neposrednejše vodstvo takih zavodov, funkcij ali organov. Decentralizacija delitve In kontrole uporabljanja proračunskih sredstev ter investicijskih fondov uveljavlja okraje kot zaokrožene gospodarske enote, v katerih neposredni proizvajalci po lastni oceni delijo tisti del presežka dela, ki jim ostane na razpolago po zadovoljitvi skupnih potreb v federaciji in republiki. Pa tudi pri delitvi odvedenih sredstev bodo v bodoče učinkoviteje sodelovali po zboru proizvajalcev v republiki in federaciji. Omenjena delitev v proračunu pa ima še eno pozitivno posledico. Doslej so se redno pojavljali ob koncu leta skoraj vsi okraji z zahtevo po dodatnih sredstvih. Odslej bo razpolagal republiški proračun samo s sredstvi, ki so potrebna za vzdrževanje republiških organov, torej ne bo imel nikaklh rezerv, lz katerih bi pokrival naknadno nakazane potrebe o-kraja. Ce bodo hoteli okraji več trošiti, kakor so prvotno predvidevali, bodo morali najprej sami ustvariti potrebna dodatna sredstva, ne pa računati z republiško pomočjo. Se posebno skrb pa bomo morali posvetiti v novem proračunskem letu takozvanim zavodom s samostojnim finansiranjem, kjer ne gre samo za to, da prenesemo nanje pravico neposrednega dogajanja lastnega predračuna in samostojnega uporabljanja sredstev v tem okviru, temveč predvsem za ureditev načina njihovega upravljanja. Finančna samostojnost je samo pogoj za samostojno upravljanje. Najti pa moramo še oblike in načine, da bo tudi dejansko upravljanje čim neposrednejše in da bodo tudi vsi tako formirani zavodi res sledili tako po formi kakor po vsebini težnjam po nadaljnji demokratizaciji vsega našega Javnega življenja. V znamenj« varčeirasifa Ce govorimo o višini proračuna, moramo takoj ugotoviti, da ga predlagamo v času, ko se v merilu federacije še posebno močno čutijo posledice lanskoletne suše. Zato je sestavljen v znamenju največjega varčevanja in za republiške organe v okviru znižanih izdatkov, kakor so bili postavljeni lansko leto po uvedbi najostrejšega varčevanja. Tak okvir nam narekujejo predvsem tudi razpoložljiva sredstva, ugotovljena v družbenem planu v višini 7 milijard 833 milijonov dinarjev za potrebe republike ln ljudskih odborov, ki se le malenkostno dvignejo — za okrog 850 milijonov — s tako imenovanimi sredstvi lz naknadne delitve, kakor so n. pr. davek na dediščine in darila, takse, dohodki uradov in ustanov itd. Najtežji problem, ki se postavlja pred nas v republiškem proračunu in za katerega bomo morali najti tekom leta primerno rešitev, je redno vzdrževanje naših cest. Medtem ko smo imeli v preteklem letu za vzdrževanje cest prvega in drugega reda deloma na račun Izrednih sredstev nad 900 milijonov, predvidevamo v letošnjem letu le 600 milijonov, kar ustreza višini rednih sredstev za te namene lansko leto. Ker vsi vemo, kako veliko gospodarsko škodo nam povzročajo nevzdrževane ceste, se bomo morali tekom leta resno baviti s tem vprašanjem In tudi čimprej najti najprimernejšo rešitev. Ena Izmed značilnosti predloženega proračuna, posebno glede njegove notranje razdelitve, Je tudi ta, da Je že prilagojen strukturi republiških organov, kakor bodo formirani po uveljavljenju novega ustavnega zakona, ln da Je to tudi odrejeno v samem zakonu o proračunu. Ker Je delitev vseh vrst dohodkov odrejena v družbenem planu, je edina neposrednejša zveza republiškega proračuna z okrajnimi v dotacijah, ki so predvidene za gospodarsko šlb- Tako v družbenem plana kakor tudi v proračunu te nam postavlja vprašanje ureditve odnosov s tako imenovanimi mesti s posebnimi pravicami. Zakon o ljudskih odborih, ki ga pa še nismo v celoti sprovedli, govbrl o določenih pravicah teh mest na gospodarskem in posebej še finančnem področju. Ne bilo bi prav, če predvidenim mestom ne bi dali kompetenc, ki jih odreja njihov posebni karakter, kot je n. pr dejstvo, da so močno industrijsko središče, da so sedež okraja in podobno. Prav tako pa tudi ne bi bilo pravilno, če bi jih trgali iz gospodarske celote, kakršno predstavlja okraj in kjer imajo svoje naravno zaledje. Popolna gospodarska Izdvo-jitev bi skoraj po vseh teh mestih zahtevala, da Jim dajemo glede na sedanjo ureditev finančnega poslovanja dotacijo iz republiškega proračuna, medtem ko bi okraj kot celota odvajal višja sredstva, ki bi služila pokritju teh dotacij. Pa ne samo to. Tudi samo poslovanje v o-kraju, predvsem pa reševanje gospodarskih vprašanj bi bilo otežkočeno, čim bi predstavljala mesta izdvojene gospodarske enote. Pač pa bi morala imeti omenjena mesta potem, ko so ugotovljeni v okviru okrajnega družbenega plana osnovni odnosi z okrajem, vse tiste samostojne pravice, ki Jih zakon o ljudskih odborih nakazuje. Toda nam se v letošnjem letu ne postavlja samo vprašanje, kako urediti odnose z mesti, ki imajo posebne pravice, temveč sploh vprašanje vseh občin. Okraji postajajo samostojnejši v gospodarskem poslovanju, prevzemajo vedno nove In nove naloge, ki so bile še pred nedavnim v izključni kompetenci republiških organov in s tem utrjujejo svoj pomen in vlogo v skupnosti. Toda prav zaradi tega mnogo močneje izstopa položaj občin, posebno v finančnem pogledu. Od občin zahtevamo, da pobirajo davke in druge dohodke, da vzdržujejo šole in druge ustanove, pri tem pa ji le redko dajemo neke lastne dohodke all večjo udeležbo na dohodkih okraja. Ze v letošnjih družbenih planih in proračunih bodo lahko okraji temeljito spremenili svoj odnos. Cim več dohodkov se bo predvsem v obliki odrejene participacije stekalo neposredno v občinski proračun in čim večja bo njihova samostojnost pri uporabljanju teh sredstev ter čim manj bo zato dotacij, tem večje bo sodelovanje občin pri reševanju skupnih gospodarskih problemov, tem večja bi njihova skrb za ustanove, ki jih morajo občine same vzdrževati, ter za ustvarjanje dohodkov, ki so odvisni od njihove prizadevnosti, in tem večja bo njihova Iniciativa pri reševanju lastnih gospodarskih, posebno pa še finančnih problemov. Največje spremembe glede na delitev sredstev je doživel proračun v odnosu do zdravstva in socialnega skrbstva. To pomeni istočasno globoke vsebinske spremembe na tem področju naše dejavnosti. Zdravstvene ustanove prehajajo na samostojno upravljanje, istočasno pa ustanavljamo posebne zdravstvene, oziroma socialne sklade, ki naj zbirajo sredstva neposredno iz osnovne delitve družbenih skladov. Ta dalekosežna sprememba zahteva pravilno kalkulacijo v bolnišnicah, varčevanje materiala, hkrati pa boljšo oskrbo bolnikov in zavarovancev, kakor je bila doslej, ko smo delili sredstva v te namene administrativno. Morebitni poizkus, da bi se bolnišnice ustvarile ugodnejši finančni položaj na račun redne oskrbe bolnikov, moramo kar najodločneje zatreti takoj v začetku. Toda prav tako moramo zatreti pojave nezdrave sociale, ki se je doslej kazala pogosto v tem, da smo krili iz proračunskih sredstev mnoge podpore in dajatve, ki lih ne opravičujejo nobeni zakonski predpisi, temveč so bili le posledica napačnega odnosa do proračuna; premalo smo vodili računa o tem, kako nastajajo finančna, sredstva, pač pa so mnogi menili, da jih je treba za vsako ceno porabiti, ne oziraje se na neupravičeno dviganje potrošnih skladov kot posledico takega početja. Da Je nujno potrebno voditi računa o sredstvih za razne socialne namene, nam kaže njihova višina, ki presega vse druge proračunske potrebe. Ca primerjamo posamezne po- kejše okraje, ln sicer tiste, ki jih tudi navaja družbeni plan, in to v višini 200 milijonov dinarjev. S tem je še bolj neposredno nakazan osrednji pomen družbenega plana In vloga- proračuna izključno le kot instrumenta za pravilno delitev po družbenem planu odrejenih sredstev, ki naj služijo za vzdrževanje administrativnih organov. stavke soclailnih dajatev, vidimo, da so se n. pr. hran arine dvignile od 378 milijonov din v letu 1949 na 869 milijonov dinarjev v L 1952, dečja oprema itd. od 20 milijonov din na 149 milijonov din, dodatki za otroke od 303 milijonov dim na 6695 milijonov din, pokojnine od 511 milijonov din na 4265 Ob sprejemanju družbenega plana in proračuna moramo oceniti tudi pojave na našem notranjem trgu, predvsem v kolikor se nanašajo na tako lmenovami privatni sektor. S tem Je namreč v tesni zvezi vprašanje denarnega obtoka, cen, življenjskih pogojev delovnih ljudi in naše davčne politike. Takšna ocena je še posebno važna, ker se je tudi pri nas močno razširilo mnenje, da nas Je prizadela suša in da jo je treba upoštevati pri odmeri davkov v tem smislu, da davke čira bolj znižamo. Kakšno pa je dejansko stanje? Ne zanikani, da ponekod v naši republiki ni bilo suše, vendar je to važno le Pri podrobnem obravnavanju posameznih okrajev, oziroma primerov, nikakor pa ni odločilno pri analizi celote. Za dokaz naj navedem, da so dosegli kmetje lani kljub temu, da je bil ponekod pridelek manjši, kakor v 1. 1951, za nad 4 milijarde din več dohodkov, kakor leta 1951, ne upoštevaje dohodkov, ki so Jih še posebej dosegle zadruge. Predvsem so se zvišali dohodki iz prevozov in tudi pri' prodaji zaradi višjih cen predvsem vinu, lesu, krompirju In mesu. Cena vina je n. pr. narasla od 70 din konec leta 1951 na 142 din za liter konec leta 1952, cena lesa od 670 din na 2330 din za kubik, cena kože od 19 din na 130 din itd. Ce upoštevamo, da so se lani zaradi sprememb v plačnem sistemu in prevedbe zvišale plače za nad eno milijardo din in za prav toliko pokojnine, je na-glejši dvig cen razumljiv, kajti večino zvišanih dohodkov so ljudje porabili za nakup živil, količina blaga pa je ostala v primeri z zvišanim potrošnim skladom ista, oziroma se je celo nekoliko zmanjšala. Zato je tudi razumljivo, da je prišlo lani do precejšnjega odtoka gotovine in sicer za nad 2 milijardi ob koncu leta, kar pomeni, da je bilo stanje gotovinskega obtoka v odnosu do tega stanja ob koncu leta 1951 za tri milijarde din slabše. To stanje v okviru Zveze sicer ne predstavlja večje nevarnosti za ravnotežje med kupnimi in blagovnimi skladi — ob koncu lanskega leta Je bil obtok denarja v celi državi približno enak temu obtoku leto dni pred tem —, vendar nas to stanje ne more zadovoljiti. Kljub vplačani dohodnini, ki je bila lani za polovico večja, kakor Je bila leta 1951, je namreč kmet vendarle dobil več denarja. To ni bila posledica intenzivnejšega dela in ustvarjanja večjih količin pridelkov, temveč predvsem posledica stanja na tržišču, kakor ga je povzročila suša, ki je prizadela našo državo. Ce bi torej hoteli spraviti kupne in blagovne sklade v pravilno ravnotežje, bi morali zvišati cene industrijskih izdelkov, toda to ne bi bilo pravično v odnosu do nekmečkega prebivalstva, ki ni doseglo za toliko večjih dohodkov in ki bi ga zato preveč prizade'li v njegovih osnovnih življenjskih pogojih. Spričo nespremenjenih, ozir. celo zmanjšanih blagovnih skladov, predvsem industrijskega blaga, nam ostane zato samo ena pot, namreč sorazmerno zvišanje davkov. Prav zato je bil popolnoma utemeljen ukrep, ki smo ga v glavnem izvedli že z razpisom zadnje akontacije za leto 1952, namreč da smo dvignili obveznosti v odnosu na zadolžitev 1. 1951 in da bo dokončna odmera kmečke dohodnine za lani približno za 45% višja' od odmere v 1. 1951. Predvideno zvišanje davkov smo delno dosegli z razpisanimi akontacijami, tako da dodatna obremenitev z dokončno odmero ne bo posebno občutna, oziroma bo usmerjena predvsem na primere, v katerih m bodo pri obravna- milljonov din (vse to v Istem razdobju; opozarjam, da Pri podatkih za leto 1949 ni upoštevana zagotovljena preskrba), klimatsko zdravljenje od 68 milijonov din v letu 1950 na 144 milijonov din v letu 1952, zdravila od 3 milijonov din v letu 1949 na 470 milijonov din v letu 1952, splošne podpore od 60 milijonov din v letu 1949 na 180 milijonov din v letu 1952 Ud. Skupno smo izdali samo lani v naši republiki za razne socialne dajatve 13.345 milijonov din, medtem ko smo izdali za vse proračunske potrebe republike in ljudskih odborov vključno proračunske investicije v istem času le 12.000 milijonov din. Iz tega seveda ne sledi, da bi bilo treba nekatere dajatve v celoti odpraviti, potrebno pa Je vsekakor uveljaviti zakonitost v dodeljevanju dajatev, varčevanje tam, kjer zakonski predpisi ne predpisujejo višine dajatev, kakor n. pr. pri raznih podporah, predvsem pa neposredno nadzorstvo nad uporabljanjem teh sredstev s strani delovnih kolektivov. vanju odmere pokazali dejansko višji dohodki. Spričo tega stanja je še posebno važen prehod na odmero davka po katastru, kar je predvideno že za leto 1952. Osnovni smisel odmere po katastru je seveda ta, da v naprej predvidimo višino davka in da izvajamo ob koncu leta le popravke, ki so nujni zaradi bistvenih sprememb na tržišču. Tega za sedaj še nismo mogli narediti. Pač pa uporabljamo kataster za določanje osnovnih odnosov v obremenitvi za leto 1952 med okraji, občinami in kmečkimi gospodarstvi. Po teh izkušnjah bomo lahko vlogo katastra še poglobili. Težišče dela Je sedaj na okrajih ln občinah. Ml smo lahko odnose med okraji tudi napačno postavili, ker so ti odnosi pač temeljili na splošnih pokazateljih, ki jih Je mogoče zbrati po katastru, ki pa ne upoštevajo dovolj niti lege, niti razdrobljenost! kmečkega gospodarstva. Okraji, še bolj pa občine se v podrobnem delu lahko izognejo takim napakam. Ze danes pa je jasno, da bo povzročilo upoštevanje katastra minoge bistvene spremembe, kaj0 zapirali prehode iz ulice v ulico. 12. maja je več kot tisoč žena zahtevalo pred italijansko, komando izpust internirancev, predvsem nosečih in doječih vor je množica protestirala, zavest Ljubljančanov. Tudi de-vojaki pa so začeli pretepati monstracij ob transportih ne starčke in žene s puškinimi ko- smemo pozabiti, saj so vlivale piti. Pričele so se aretacije, kjer so žene s svojo borbenostjo rešile več aktivistk, ki so bile že aretirane. Največ.ia demonstracija je bila nedvomno 1. avgusta, ko se je n.a Miklošičevi cesti pred sodnijo zbralo 10.000 Ljubljan- V Slov. Poročevalcu dne 24. I. 1953 je bilo kratko poročilo iz prvega sestanka Zveze komunistov na terenu Ivana Cankarja lj.ančanov narodnoosvobodilnemu mater. Vojaki so demonstrantke pokretu. razganjali ter pretepali, nekaj Nekak uvod so bile že velike pa so jih tudi aretirali. Ker demonstracije 29. oktobra in 1. akcija ni uspela, so demon-decembra 1941 ter 3. januarja strantke krenile pred škofijo, in 8. februarja 1942. Napisne Škof delegacije ni hotel spre-ter trosilne akcije, pred vsem jeti, poklicati pa je dal gasilce, pa demonstrativna izpraznitev ki so z brizgalnami razganjali ulic ter javnih lokalov med 7. žene. in 8. uro zvečer so javno doka- Ponovne večje demonstracije zale okupatorju, čigava je I.jub- v isti namen — za izpust bol-ljana. In to tudi okupatorji sami nikov, starcev ter nosečih in priznavajo. Poveljnik ljubljanskih karabinjerjev podpolkovnik Luigi Brucchietti piše v svojem poročilu II. Armadi: »Manifestacija, ki jo je napovedala »Osvobodilna fronta« za 29. oktober t. 1. v proslavo 23-let-mce osvoboditve izpod avstrijskega jarma, je popolnoma uspela. Prebivalstvo je v celoti sledilo pozivu, naj med 19. in 20 uro zapusti javne lokale in ceste. Ob 20. uri so mnogi spet v skupinah zapustili svoje domove ter dobesedno vdrli v javne lokale in na ulice.« Glavne demonstracije so bile v letu 1943. Večjih je bilo 15. Z ozirom na teror, ki ga je vršil okupator s podporo tedaj že organiziranih domačih izdajalcev, je to vsekakor pomemben uspeh, ki uvršča Ljubljano — poleg vsega drugega izvršenega dela v času okupacije — med najbolj revolucionarna okupirana mesta. Prva taka demonstracija je bila ob priliki pogreba požrtvovalne aktivistke Malči Beličeve z Viča. 29. januarja 1943 so jo fašisti v karabinjerski stanici na Rimski cesti mučili do smrti. Mrtvo so izročili njeni materi — rekli so, da se je v zaporu obesila, toda na mrtvem telesu so bili vidni znaki uboja — da jo pokoplje. Pogreba so se udeležili poleg sorodnikov organizirano tudi aktivisti, ki so ob odprtem grobu glasno protestirali proti gnusnemu zločinu. Prve dni februarja so ljubljanske žene organizirale pod-pisno akcijo. Zahtevale so, da se z zaporniki in interniranci postopa bolj človeško ter da se jim sme pošiljati pakete s perilom in živili. Pritožbo so podpisovale žene pred kvesturo, pred belgijsko kasarno, v avli Okrožnega urada, v kavarni Evropa in pred italijansko komando, nato pa jo je posebna deputacija, spremljana od več sto žena odnesla na komisariat in kvesturo. Tudi škofa je naprosila deputacija, da bi se zavzel za akcijo. Toda sprva jih sploh ni sprejel, kasneje pa jih doječih mater — so bile 21. junija. Na današnjem Trgu revolucije pred Corpo d'Armata se je zbralo 2500 žena in starčkov. Mnogo žena je bilo z vozički ali dojenčki na rokah. Ker so jih od tu vojaki pregnali, so demonstranti krenili na Prešernovo cesto pred komisariat. Novi komisar Lombrasso je deputacijo sprejel, vendar je zahtevo po takojšnji izpustitvi čanov ter zahtevalo izpust jetnikov in internirancev. Kljub temu. da je Gambara, ki je bil o demonstraciji informiran, nekaj dni preje izdal proglas, da bodo vojaki streljali v vsako skupino, ki bo štela več kot 3 ljudi, je Ljubljana kompletno demonstrirala ter pela himno »Hej Slovani«. Tudi tanki, ki jih je poslal Gambara, niso preprečili demonstracij. Množico so sicer razbili na manjše skupine, ki so nadaljevale z demonstracijami na Kongresnem trgu ter sploh po vsem mestu. Kve-sturinom je uspelo aretirati 32 demonstrantov, ki jih je naglo sodišče obsodilo na dolga leta zapora. Toda demonstracije zaradi tega niso prenehale. Ponovile so se še 7. avgusta pred Corpo d’Ar-mata, ob obletnici ustrelitve Vide Pregarčeve pa na njenem grobu in grobovih drugih talcev. Isto je bilo tudi 1. novembra. Pred sodiščem so bile demonstracije še 9. septembra, pogum nemočnim ujetnikom, istočasno pa pokazale sad njihovega prejšnjega dela. Taka je bila uporna Ljubljana pred desetimi leti. Organizacijska sposobnost takratnega ljubljanskega vodstva Partije in Fronte ter predanost množic d naslovom: »Bodoči sestanki osvobodilnemu boju sta uvrstila organizacije ZKS morajo biti po-Ljubljano v eno najbolj heroj- svetovalne konference komuni-sk!h mest okupirane Evrope. stov da je „e- Letos se bomo spominjali ha mnogo več govoriti in pisati o vseh teh herojskih podvigov, družbeno-politični vsebini revolu-Odbor za proslavo desetletnice cionarnega razvoja, da bodo ko-masovnih demonstracij je v munistom jasne perspektive tega okviru svojih akcij že pričel z razvoja, kot pa o organizacijskih delom. Menim, da se proslava problemih? vendar ta članek za-ne sme skoncentrirati na en hteva odgovor, ker odvaja član-datum, temveč se moramo spo- Stvo od temeljnih vprašanj in min jati ter praznovati posebej vzbuja razne nepravilne diskusi-vsakega teh velikih dogodkov. je jn mišljenja. Zato je dolžnost odbora, da na Na sestankih, ki so bili do se-vseh teh krajih vzida spomin. daj ob teh re0rganizacijah sta pri-ske plošče, ki bodo opozarjale šl; do izra7a dve skrajnosti biro-tujce m naše zanamce na težke kratskega pojmovanja vloge ko-ter slavne dni okupirane Ljub- munistov. PrVa skrajnost je hb- K sestanku komunistov terena Ivana Cankarja ljane, dolžnost organizatorjev in udeležencev takratnih demonstracij pa, da v časnikih, revijah, radiu in drugod objavljajo svoje spomine. V tem oziru smo napravili — posebno v Ljubljani — še vse premalo. Nevarnost je, da bo šlo marsikaj v pozabo, kar ne bi smelo. Istočasno pa naj bo to tudi po- lonsko prenašanje oblik in metod partijskega dela iz prejšnje dobe njenega dela na nove organizacije na terenu (zadolžitve, sektorji, kontrola Fronte, suhi prakticizem, direktive, itd.). Druga skrajnost, pa so tendence prehitevanja družbenega razvoja in spreminjanja organizacije ZK v nek marksističen krožek ali klub. Obe te dve nosečih in doječih žena, starč- oktobra pa so zaporniki sami, kov ter bolnikov odbil z motivacijo, da je nota »premalo vljudno napisana«. Na ta odgo- ko so jih Nemci gnali na delo, peli po cestah partizanske pesmi ter s tem dvigali borbeno buda za nekak Zbornik Ljubljane skrajnost; sta prgl; do ;zra7a tu_ v letih okupacije, ki bi ga Ljub- - - - Ijana z ozirom na svoje delo in svojo vlogo v času okupacije že davno zaslužila. M. L. Zborovanje frontovce? terena Rožna dolina Ker pomeni socialistična Jugoslavija nesluten napredek «a naše narode, je mogoč pri nas samo en pojem resničnega patriotizma, t. j. socialistični patriotizem tem terenu najbolj skoncentri- di na sestanku komunistov terena Ivana Cankarja. Prva skrajnost, kot se vidi iz članka je v tem, da je organizacija obravnavala spremenjeno vlogo komunistov predvsem iz prak-ticistične strani, ko je sklenila, da bodo komunisti tega terena ostali v eni organizaciji. Predvsem bi povdaril, da rajonski komite I. rajona ni dal nobene »direktive«, oz. sklenil, da naj bodo na terenu Ivana Cankarja tri osnovne orga- rani, saj jih stanuje samo na nizacije Zveze komunistov. Ra-študentovskem naselju 500, so jonski komite je sicer res obrav-nnctavtli tnfli avmoon Vanrhda. naval spremenjeno vlogo ZK, ki jo narekujejo spremembe v današ- V petek 23. t. m. so se zbrali frontovci osnovne organizacije Osvobodilne fronte terena Rožna dolina na sestanek v prostorih študentske menze ob Večni poti. Ciril Vidmar, predsednik terenskega odbora, je odprl sestanek in pozdravil vse navzoče, nato pa se je v svojem referatu dotaknil vseh najvažnejših problemov Rožne doline. Rožna dolina je razmeroma zelo mlad kraj, katerega sestavlja po večini delavstvo, medtem ko se je inteligenca začela priseljevati tja šele po vojni. V Rožni dolini je še mnogo stvari, ki močno ovirajo njen razvoj. Potrebovala bi n. pr. svoje šolsko poslopje, nadalje kulturni dom za potrebe društev in organizacij, otroško igrišče itd. Na ta način bi se mnogo laže razvijalo društveno in politično življenje, kakor je to že na nekaterih drugih terenih v mestu Ljubljani, ki so si že po vojni s stov, prenese na Osvobodilno fronto. Po govoru tov. Kavčiča so frontovci izvolili za delegata v zvezni kongres ljudske fronte ministra Franca Kimovca-Zigo ter izbrali 6 kandidatov za republiški kongres Osvobodilne fronte, od katerih bodo izvoljeni trije. Študentje, ki so na postavili tudi svojega kandidata Savico Hočevar, s čemer so se strinjali tudi ostali frontovci. Ta kandidatka pa ne bo zastopala na kongresu, če bo izvoljena, samo terena, na katerem je kandidirala, pač pa bo zastopala vseh 6.000 študentov mesta Ljubljane. Prav bi njem politično-družbenem življenju ter je bil mišljenja, da bo to viogo Zveza bolje izpolnila, če ne bo v eni organizaciji več komunistov in če te organizacije ne bodo obsegale isti teritorialni okoliš kot terenski odbori Fronte. bilo, da bi tudi na drugih tere- Nasprotno pa je ta članek pisan , -- •»--«- ....j . v takem tonu, da ga nekateri ra- zumejo kot direktivo. V resnici pa tudi na tem terenu po izpovedi odgovornih tovarišev niso do- nih, kjer je dosti študentov, kandidirali študente, da bi imeli za kongres vsaj delegate. 2 do 3 S—k. je odpravil z izgovorom, da je svojim pridnim delom ustvarili »gospod general prepovedal vsako vmešavanje v to stvar.« Prva akcija ni rodila uspeha. Toda žene so kmalu nato ponovno poslale deputacijo, ki je uspela rešiti vprašanje pošiljanja paketov zapornikom. Tretja večja akcija je bila 12. aprila ob priliki druge obletnice okupacije Ljubljane. Italijane, ki so pripravljali praznovanje, so Ljubljančani prehiteli. 12. aprila je bila Ljubljana potrošena z zastavicami, hiše popisane z borbenimi parolami, na telefonskih ter električnih žicah, na pošti, na trnovski in frančiškanski cerkvi pa so visele velike slovenske zastave s peterokrako zvezdo v zasmeh Italijanom in v ponos Ljubljančanov do popoldanskih ur. Isto je bilo za 1. maj. Poleg tega je grupa aktivistov organizirala na predvečer spuščanje čolničkov po Ljubljanici, na vse to, medtem ko odbor Osvobodilne fronte v Rožni dolini dozdaj ni imel niti poštenega in primernega prostora za svojo pisarno. Po referatu tov, Vidmarja je govoril o pomenu in o družbenopolitičnih vzrokih preimenovanja Fronte tov. Stane Kavčič, član Izvršnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Omenil je vse tiste globoke spremembe v družbenih odnosih, ki so se dogodile pri nas v zadnjih letih in so privedle do tega, da je pri nas resnično na oblasti delovno ljudstvo, ne pa ozka birokratska kasta, kot je to v Sovjetski zvezi. Nadalje je govoril o tem, da je mogoč obstoj Jugoslavije in njen nadaljnji razvoj samo na ta način, da dosledno vztraja na poti v socializem in da zato ni resničnega patriotizma brez so- dobro opravij no nalogo. svojo kulturno-vzgoj- katere so besni Italijani s Tro- eialističnega patriotizma. Vsi ti mostovja streljali v posmeh ve- razlogi pa med drugim nareku-like množice Ljubljančanov, ki jejo tudi to, da še politično so »baklado« gledali. Na Sišen- življenje, ki se je doslej razvi-skem vrhu pa je skupina VOS- jalo pretežno v Zvezi komuni- Občni zbor Muzejskega društva v Metliki Pred kratkim je bil v Metliki občni zbor Muzejskega društva, na katerem je odbor zbranim članom dal svoj letni obračun. Muzejsko društvo, ki je bilo v 1. 1951 pobudnik za osnovanje Belokranjskega muzeja v Metliki, je tudi v preteklem^ letu storilo v polni meri svojo dolžnost. Etnografski, kulturno - zgodovinski zbirki ter zbirki narodne osvoboditve se je spomladi 1952 pridružila še arheološka zbirka. V preurejeni Martinovi cerkvici je bil namreč ob 60 letnici rojstva maršala Tita s sodelovanjem muzejskih strokovnjakov in s podporo Narodnega muzeja v Ljubljani odprt arheološki oddelek Belokranjskega muzeja, ki zajema dobo od najstarejših naselitev v Beli krajini pa do naselitve starih Slovanov, katerih grobove so predlanskim odkrili v Črnomlju. Da so bili novi razstavni prostori zadovoljivo urejeni in opremljeni pa gre predvsem zasluga okrajnemu Svetu za prosveto in knltnro v Črnomlju, ki je oriskrbel vsa potrebna denarna sredstva. Tudi ostale zbirke so se zadovoljivo pomnožile in prav tako je tudi od Ioni naraslo število obiskovalcev, čez 2"05 ljudi, ki si je v preteklem Irtu od meseca maja dalje ogledalo muzejske zbirke, je tudi za to mesece, ki leži prav na južnem robu O SPOMENIKU BORBENI LJUBLJANI V zvezi z akcijo za postavitev spomenika borbeni Ljubljani je bil v »Slovenskem poročevalcu* 19. januarja umesten predlog, naj bi namesto likovnega spomenika postavili spomenik v obliki šolske ali stanovanjske zgradbe. Odgovor na ta članek so prinesle »Ljudske novice* od 23. januarja, kjer je navedeno, da je utegnil priti pisec na takšno idejo, to je za spomenik v obliki uporabne zgradbe, samo zaradi tega, ker »verjetno ni povsem na jasnem, komu na čast in v spomin se pripravlja postavitev spomenika.* Prepričan sem, da si je bil pisec članka v »Slovenskem poročevalcu* dovolj »na jasnem*, pač pa dvomim, da si je >na jasnem* J>i-sec članka v »Ljudskih novicah*, v kakšnem položaju smo v pogledu šolskih in stanovanjskih zgradb, čeprav je bilo v primeri s tem, kolikor je bilo o tem napisanega, mnogo premalo narejenega. Zaradi tega je odveč izgubljati čas s ponavljanjem, pač pa je treba prikazati posledice takšnega stanja, ki se bodo pojavile šele čez nekaj let. Gre za odklanjanje sprejema v osnovno šolo otrok, ki so že izpolnili pogoje za vstop v osnovno šolo. Ne vem, koliko takih primerov je bilo že v letošnjem šolskem letu, vendar je mnogo govora o tem na roditeljskih sestankih, in pravijo, da bo to nastopilo v večjem obsegu že s prihodnjim in v naslednjih šolskih letih. Zaradi tega bo mnogo otrok sprejetih v šolo šele po izpolnjenem osmem letu. Ali se zaveda pisec članka v >Ljudskih novicah*, koliko stotin rekoč iz temeljev graditi industrijo in nas je zadelo toliko elementarnih nesreč. Ali si moramo misliti, da bo še tako navdušen občudovalec borbene Ljubljane tistih dni ali pa likovne umetnine r (na nergače se pač ne bo mogoče ozirati, ker jih ne ho zlepa zmanjkalo) lahko šel mimo spomenika brez grenkosti v srcu, ko bo videl velik in lep spomenik, hkrati pa vrsto spomeni- kov naše zaostalosti — pomanjkanje stanovanj, šol, komunalnih in sanitarnih naprav, zdravstvenih ustanov itd. Mislim, da si moramo biti tudi o tem *na jasnem* in če se že odločimo za likovni spomenik, odložimo gradnjo vsaj do tedaj, ko ne bo več treba odklanjati doraslih otrok od sprejema v osnovno šolo. France Bergant V Dolenjskih Toplicah je potrebno novo šolsko poslopje V Dol. Toplicah, kjer je letos že popolna nižja gimnazija s štirimi razredi, je vprašanje zgradbe nove šole postalo zelo pereče. Sedanja šola, ki je bila zgrajena leta 1887, je ustrezala šolskim prilikam tedanjega časa. Toda razmeTe so se »že v stari Jugoslaviji toliko spremenile, da je nastala potreba po novi šoli, ker je poslopje že takrat postalo pretesno in ni ustrezalo niti več za osnovno šolo. Z ustanovitvijo nižje gimnazije pa je potreba po novi šoli še bolj nujna. Kljub temu, da je pouk v vseh razredih dopoldne in popoldne, je bilo treba najti še eno učno sobo izven šolskega poslopja. V bodoče pa bo potreba še večja, ker število učeče se mladine raste tako v osnovni šoli kakor tudi v gimnaziji, ki ima letos eno vzporednico, v prihodnjem šolskem letu pa bosta potrebni dve vzporednici. Poleg tega ni v šoli sobe za učila, risalnice, fizikalnega kabineta in niti ne drugih pritiklin, ki so vsaki šoli potrebne. Med odmori so učenci in dijaki navezani le na prometno cesto, kar prav gotovo ni prikladno. O gradnji nove šole se že dolgo govori, a do resne in stvarne rešitve tega nujnega vprašanja še ni prišlo. Ker je v Dol. Toplicah veliko pomanjkanje stanovanj in tudi prostorov za urade, bi bilo prav, če bi pričeli čimprej z gradnjo nove šole, sedanje šolsko poslopje pa bi z malo prezidavo ustrezalo vsem lokalnim uradom za pisarniške prostore, pridobilo bi se pa tudi nekaj stanovanjskih sob. Gradnja nove šole naj bi bila ena prvih nalog novega .občinskega ljudskega odbora, ki naj ne prezre tudi potrebe dijaškega doma. D. G. Slovenije zadovoljivo število, ki do- let ho s tem izgubljenih za skup-kazuje, da Belokranjski muzej kar nost, če že hustimo v nemar škodo. nost, če že pustimo v nemar škodo, ki jo bodo zaradi tega utrpeli po- la leto *195? je bil sprejet obširen samezniki. delovni načrt, ki naj ga izvede drn- D ,■■ , štveni odbor s sodelovanjem npra- Razumljivo, da se tem nimam ve Belokranjskega muzeja. Pred- namena jemati pomena zgraditve vsem bo izpopolnjena in prenrejena likovnega spomenika v spomin zbirka narodne osvoboditve ter ure- . v, jen njen arhiv, čez poletje bo na junaških podvigov ljubljanskega terenu delala manjša etnografska prebivalstva v letu 1943. Tudi ni mjVngim“ “k fiSt£ dejstva, da likov- vega templja pri Rožancu. Ker za ni Spomenik mnogo bolj poudar-mnzej to leto še ne bodo na razpo- ja pomen dejstev, ki jih predstav- Zaključek prvega polletja na hežigrafski gimnazij! Mnogokje se zgodi, da si mladina VIII., drugi j>a za pionirje HI. gim-tem ško< išče zabavo in razvedrilo na nepri- nazije. Mladi recitatorji, igralci in ‘ odnje i glasbeniki so se predstavili obakret, končno sklenili, da komunisti ostanejo skupaj v eni organizaciji, pač pa so odločili, da bi za nekaj časa, morda par mesecev ostali skupaj. Kjerkoli so se ob tej reorganizaciji pojavile težnje, da naj na enem terenu Fronte obstoji ena organizacija ZK, bodisi brez oddelkov, ali pa z oddelki (Teren 24. Talcev) in sekretariatom, je stala za to težnjo še vedno zastarela praksa dirigiranja in diktiranja Fronti, praksa takozvanih »partaktivov«, ki so se sklicevali običajno pred masovnim sestankom Fronte ali Zborov volivcev in premlevali to, kar naj bi masovni sestanki ali zbori volivcev sami obravnavali. Ta miselnost je prišla tudi do izraza v diskusiji nekega tovariša na terenu Ivana Cankarja, ko je rekel, da, bo treba razdeliti tudi frontne terene, če bomo razdelili organizacijo ZK. Druga skrajnost pa se je pokazala v tem, kot je pisalo v članku, da bodo morali sestanki komunistov »v nekem smislu biti konference komunistov, na katerih se bodo posvetovali o važnih in aktualnih problemih terena in da se bodo posvetovali le o splošni politiki in stališču, ki ga bodo zavzeli v določenih res važnih političnih vprašanjih.« Ta skrajnost dobiva odraza v parolah inform-birojske in ostale restavratorske reakcije, ki bi rada videla da bi se ZK likvidirala. Ali bodo sestanki komunistov res samo konference, ali se bodo res samo posvetovali? Ali je zato potrebna organizacija, ali je Zveza komunistov organizacija? Zveza komunistov »je organizacija ljudi s komunističnim prepričanjem in zavestjo, ki se v njej usposabljajo v smislu izoblikovanja in bistritve materialističnega svetovnega nazora, marksističnega pojmovanja zakonitosti družbenega razvoja, za neposredno borbo za socializem na našem področju, z obveznostjo, da v ta namen razvijajo svojo sposobnost za neposredno aktivnost, da so v tej borbi najpožrtvo-valnejši, da v okrilju te organizacije spopolnjujejo svoj moralno-po-litični lik komunista, ki jim je kot tak potreben, da morejo opravljati svojo družbeno nalogo« (Marinko, Lj. Pravica 31. XII. 1952). Tako je ZKJ organizirana politična sila delavskega razreda in ne samo posvetovalna konferenca. Organizacija ZK se moia posvetiti vzgoji in usposabljanju članstva za delo v 'vsem družbenem življenju (v OF in drugih množičnih organizacijah, v oblastvenih in drugih samoupravnih organih) mora bdeti nad aktivnostjo in ponašanjem komunista v družbenem življenju, odkrivati tekoče, bistvene probleme družbenega življenja in jih obravnavati na osnovi marksistične analize ekonomskih in družbenih zakonov razvoja, zagovarjati te svoje ugotovitve in predloge, oz. dati na preizkušnjo družbenemu obravnavanju. Zveza komunistov se torej s to družbeno vlogo in metodo ne razpušča, ampak utrjuje in v tej smeri mora tudi delati. Zveza bo še v naprej sklicevala konference komunistov, ki delajo na raznih važnih področjih družbenega življenja, toda to ne more biti sestanek osnovne organizacije. Zdi se mi, da se za besedami, »da se bodo komunisti le posvetovali o splošni politiki in stališču, ki ga bodo zavzeli oz. o važnih in aktualnih problemih terena« skriva birokratsko pojmovanje vsebine sestankov Zveze in težnja, da bodo komunisti tudi v naprej ne samo »doslej« opravljali svoje delo na svojih sestankih. To je v bistvu še vedno podcenjevanje Fronte, ki je v praksi često pripeljalo do tega, da so komunisti v svoji organizaciji sprejemali definitivne in konkretne sklepe, ki so se nanašali na naloge množično političnega značaja. Naše stremljenje pa gre za tem, da postanejo organizacije Fronte oz. bodoče Socialistične zveze v polni meri množična politična organizacija. Zato naj komunisti vse aktualne probleme terena, ki jih poraja naš notranji socialistični razvoj, bodisi iz področja zunanje političnega dogajanja, razpravljajo in sklepajo o nalogah v samem okrilju organizacije Fronte. To bo dvignilo zanimanje frontnega članstva in tudi sami komu- Šentjanž na Dolenjskem mernili mestih in - .—™ «*. o — --------J/e \ flf . vsem prizadevanjem svojih vzgoji- kar je mnogo pripomoglo spoznava- pionirjev obeh zavodov in pri- lago prostori išala Muzejsko društvo m , . - -. .. nužeja dobiti vsaj še dva druge svrhe. Prav gotovo je tudi bosta skušala Mnzefsko^d" išfvo^ln l’a kakor zgradba, namenjena za ____ _______________________: s«. J* ' teljev za njeno rast in vzgojo v visoko moralne socialistične državljane. Mladini je razvedrilo po delu vsekakor potrebno in prav je, če ji ga nudijo ljudje, ki skrbijo za njeno rast. Zato moramo z veseljem pozdraviti kulturne zabavne prireditve na nekaterih šolah, kjer najdejo mladi ljudje zdravo zabavo in občutek, da niso prepuščeni sami sebi. nju pionirjev oDeü zavodov in primerjanju njihovega dela. Šolska sveta sta pravilno razumela željo in potrebo dijakov po zabavnih prireditvah in jim požrtvovalno pomagala. Zato zaslužita skupno z ravnateljstvi obeh gimnazij za Bežigradom vso pohvalo in priznanje. V. K V letošnji sezoni je knlturno-pro-svetno delo v Šentjanžu v polnem razmahu. Pred kratkim so uprizorili tretje odrsko delo »Mačeha in pastorka«. Tokrat so se na Šentjan-škem odru predstavili naši najmlajši igralci pod vodstvom mladine s celovečernim delom. Pionirji so »Mačeho ne glede na hotenje sestanka. I n narfn.kn. n.a», jlnk.A »n, rt.n 11 In _ *' nisti bodo izpostavljeni mnogo večji osebni odgovornosti in nujnosti usposobiti se, da bodo mogli pred množico utemeljevati svoje stališče. Na že omenjeni seji Rajonskega komiteja smo v zvezi s spremembo vloge ZK razpravljali o vodstvih osnovnih organizacij. Izhajajoč iz izkušenj dela nekdanjih birojev OPO, ki so se često izpremenili v organ, ki je vse probleme partijskega dela sam obravnaval in sklepal o naiogah, ter tako prenašal delo same osnovne organizacije na biro, smo bili mišljenja, da naj bo vodstvo osnovne organizacije sestavljeno iz sekretarja in namestnika in eventuel-no iz blagajnika. Tako prikazovanje stvari kot v zgoraj omenjenem članku se mi zdi zelo neodgovorno. Namesto, da bi članek obravnaval vsebino omenjenega sestanka, da bi omenil vsebino izvajanja tov. Alberta Jakopiča, da bi tudi čitatelj dobil plastično predstavo o globokih spremembah dela Zveze komunistov iz primerov, ki jih je on navajal, da bi bičal birokratsko miselnost, ki je prihajala do izraza na teh sestankih, pa enostransko in povrhu še netočno prikazuje sam potek sestanka. Ivan Repinc Tov. Ivan Repinc ni bil prisoten na sestanku, o katerem piše, in se mu zato lahko oprosti, da je delal preveč globoke sklepe iz predpostavk, ki jih ni preveril. Vendar pa je treba, že zaradi resnice, še predvsem pa zato, ker gre za res važne probleme bodočega dela Zveze komunistov, začeti diskusijo, ki bo, če bo strpna in brez podtikanj, lahko rodila dober rezultat: jasnost med komunisti kaj je prav in kaj ne. Zdi se mi, da se v Ljubljani vprašanje organizacijske sheme ZKJ tesno povezuje z vsebino njenega dela. Se vedno namreč drži stara resnica, da vsebina določa obliko. Zato se ne morem strinjati s pozivi, da naj diskutiramo samo o vsebini, obliko pa naj sprejmemo kar tisto, ki nam jo predlaga rajonski komite. Po tem, kar so člani ZKJ terena Ivana Cankarja o spremenjeni vsebini dela zvedeli iz diskusije tov. Jakopiča in ostalih tovarišev, se jim ja zdelo, da za razdelitev organizacije zaenkrat ni razlogov. Ker pa so komunisti in vedo, da je nazadnje le praksa tista, ki odloča, so seveda ne da bi posebej o tem razpravljali ali sklepali, smatrali, da se bo ta sklep pač spremenil, če bo to zahtevala praksa. Zato se mi zdi, da na tem sestanku ni prišla do izraza niti ena niti druga skrajnost, o katerih govori tov. Repinc. Ravno nasprotno, komunisti so zelo odločno sklenili, da bodo prenehali z dosedanjo prakso in prav zato mislim, da je bil sestanek razmeroma dober. O kakršnem koli razpuščanju organizacije ZKJ ni bilo govora niti na sestanku niti v članku. Vse vzdušje sestanka je pokazalo ravno nasprotno: zavest vseh članov ZKJ, da imajo prav zaradi spremenjene vsebine in načina dela, danes težje in večje naloge. Tov. Repinc pri tem citira besede tov. Marinka in skuša s tem dokazati, da so hoteli komunisti tega terena razpustiti svojo organizacijo. Zanimivo pa je, da so se komunisti odločili tako kakor so se, prav zato, ker so imeli pred očmi smisel besed tov. Marinka in ker so po dosedanjih izkušnjah smatrali, da bi vsaka druga organizacijska oblika lahko privedla le nazaj v staro prakso diktiranja. Ce bo v bodočnosti praksa drugače pokazala, bodo seveda svoj sklep spremenili. Da bi svojega družbeno-poli-tičnega dela ne opravljali več izključno na partijskih sestankih, so se komunisti tega terena odločili, da bodo njihovi sestanki v nekem smislu posvetovalne konference. Tov. Repincu pa ta sklep dokazuje, da bo šlo še naprej vse po starem. O tem bi bilo treba seveda razpravljati. Ne glede na to, da je pripomba tov. Repinca o informbiroj-cih in reakciji v tem primeru popolnoma neumestna, je treba reči še to, da ni nihče niti rekel niti hotel niti napisal, naj ZKJ ne bo več organizacija, ampak »posvetovalna konferenca«. Glede na potek sestanka in diskusijo ni mogoče reči niti, da bi objektivno tako izpadlo. in pastorko« prav dobro zaigrali in s tem pokazali, da so tudi oni zmožni nuditi delovnemn človeku zabavo darle vsaj deloma obravnaval Potemtakem je članek ven- nprava . _ - . nova razstavna prostora v prostiji, znatno število mest po svetu ena- girtskt fn S&rS:iS ** ^kosti * tudi manjših zbirka. m manj pomembnih, ki imaio vec Sprejetih je bilo še vec važnih spomenikov, kakor pa Ljubljana. sklepov in med njimi tndi, da se vc-L„L__ Muzejsko društvo v Metliki z novim Y.?ekako* Pa wr;efno, rfđ S.° poslovnim letom preimenuje v Belo- Jih gradila v taksnih okoliščinah. kranjsko muzejsko društvo, da bo v katerih se nahajamo sedaj mi, tako društvo kot doslej v dein m r „ j * j • -i j elanih v prihodnje tudi v imenu za- ^ se 1e vsa^drzava dvignila, de-jelo vso Belo krajino. loma pa se se dviguje, dobesedno Pri volitvah so elani, od katerih ruševin, ko moramo toliko naodbor z dosedanjim predsednikom ^dn^ga^ dohodka zrtvova i za na-tov. prof. Jožetom Dularjem oa čelu. rodno obrambo, ko je treba tako- Tako sta ob zakljnčkn prvega šolskega polletja pripravili v medsebojni povezavi ravnateljstvo IjL in VIII. gimnazije v Ljubljani za Bežigradom zelo lepo in uspelo prireditev, namenjeno zbližanju obeh šol, ki imata svoje prostore v istem poslopju. Brezhibno organiziran enourni kulturno-zabavni spored in nato ples povesta, da sta ravnateljstvi pravilno razumeli potrebo vsestranske skrbi za mladino. Povabljeni so pa bili tndi starši, kar je dalo večeru še večji poudarek. Toda tn^i pionirji niso Mii pozabljeni. Dva popoldneva sta bila posvečena njim» prvi za pionirje NOVICE IZ MARIBORA IN OKOLICE Iz sklada aa prosto razpolaganje bo dal kolektiv tovarne »Franc Leskošek« 20 milijonov dinarjev za gradnjo nove stanovanjske stavbe, kjer bo našlo lepa stanovanja 28 družin. Stavba bo za razliko od ostalih hlokov tega kolektiva stala v središču mesta. Letos bo zgrajena !e do strehe, za zgraditev pa bbdo v celoti investirali kakiji 42 miilijenov din. in razvedrilo. Po nspeli nprizoritvi so mladi igralci gostovali tudi v Krmelju, kjer so bili prisrčno sore-jeti. Mladinske predstave z mladimi igralci občinstvo v Šentjanžu in Krmelju kaj rado obiskuje. Prebivalci si še želimo takih prireditev in pričaknjemo od mladih igralcev novih nspehov. Mitja Požar v Steklarni v Rogaški Slatini V Steklarni v Rogaški Slatini Je nastal v noči od soBote na nedeljo požar. Delavke so neprevidno ravnale z bencinom, ki se je vnel. Znradi vreMne so popokala stelcia. Škode Je okrog 120,005 din. vsebino tega sestanka. Referat tov. Jakopiča ni bilo mogoče objaviti v celoti (čeprav je bil tega vreden), ker ga ni nihče stenografiral. Toda to zadnje ni važno. Važno je to, da so iz istih načelnih posiavk o vsebini dela ZKJ možni različni konkretni zaključki. V interesu dela ZKJ v Ljubljani bo, če bo diskusija zajela širok obseg. Diskutanti pa naj ertožijo argumente avtoritp*“ in sp poslužijo Taje avtoritete argumentov. Ljubo Bavcon I Dnevne vesti I KOLBDA* Ccortek, 29. JannHurfl*: rrmdUkk, Branimir Petek, 30. Januarja: Martina, Deal-slav, D:-vna »obota, 31. januarja: Vanja, P«tar, Di-ma SPOMINSKI DNEVI 90. I. 1573. — Začetek kmečkega upora po