108. številka. Ljubljana, petek 13. maja. XIV. leto, 188!. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vRftk dan, izvzeinii ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po polti prejeman en a v str o-Ogare* e detele i < kr. Za poUHanJ* na dom se računa 10 ki. za mesec, ;>0 kr. za četrt leta."— Za tuje d e Itele toliko ver, kolikor poštnina ./naša. Za gospodi- tu'-i tel je na ljudskih lolah in r.n dijake velja znižana cena in sirer: Za Ljubljano M (Vtrt leta I gU, BO ki., po posti prejeman M OStrt leta v>U\. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit vrste (i kr., če se oznanilo enkiat tiska, 5 ki., 6e se dvakrat, in 4 kr., ee se trik::tt ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Kokopisi se ne vrai'ajo. — UređnHtvo |e v Ljublja-a v Frane Koliuanovj hiši .gledališka stolha-. O p r a v ni št \ o, Ul kateio naj se blagovolijo pošiljati i nt oči h •'. reklamacije, o/.n;iiiia. t. j. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni1- v Koanar.ovrj hiSi. Bismarkov terorizem. V jednem svojih zadnjih Člankov, govorečem o reakciji, smo očitali omikanim Nemcem, da naj pometnjo sami pred lastnim pragom, kjer je nakopičenih toliko poli tirnih grehov in absolutistične gnjilobe, da se vsakemu, kolikaj svobodnemu človeku studi, in dn naj nas in sedanjo nam vsaj nekoliko pravično vlado v miru puste! In čudež, trojni čudež, kulture in svobode proroki javkajo uže in stokajo sami in se strahom pogledujejo v državnega despota, katerega so si sami ustvarili se svojo slepoto. Tesno prihaja, pravimo, tudi največjim optimistom nemškim, ker Bismarkov absoluten, vsemogočen bič ne šviga samo po predrznih glavah njegovih osobnih nasprotnikov v parlamentu, temuč pada uže tudi po plečih onih. ki so ga najbolj molili kot svojega Boga. Bismark je obsodil namreč javno v par lamentu ne le ves nemški narod, ki po nje-govej misli še to senco svobode, kar je ima, zlorabi, obsodil je posebno Be tudi glavno mesto Nemčije Berlin. Prebivalstvo je uže leta in leta v obsednem stanu, a to ni j dovolj, govorniki, zastopniki ljudstva, imajo še svobodno besedo! In tudi tu si hoče Bismark pomngnti ter zamašiti usta svojini nasprotni-kom. Zaradi tega Žuga, da preloži parlament, iz Berlina v kako provincijalno mesto, da decentralizira stolico in jo osiromaši s tem, da premesti najvišje državne urade iz njene srede. Lepo sredstvo to za kulturno vlado ! Ker so odpravljene palice, ne upa si pomagati Bismark z leskovi no, ampak kaznovati, terorizirati hoče svoje nasprotnike se Btradanjem, s6 siro maičinol „Vsak narod ima vlado, kakeršno zasluži," uči zgodovina in trdijo največji hi.storiki. Tudi mi bi klicali lehko denes: Ošabni nemški rod, trkaj se na svoje grešne prsi in spoznaj svojo lastno slabost, predno tujo sosedu očitaš. Uči se ceniti narodne pravice, katerih do sedaj še nikdar sam užival nijsi. Velik in pomenljiv je nauk, ki ga po-snemljemo iz žalostnih socijalnih razmer na Nemškem posebno nam Slovencem, in kakor nas zadovoljuje po enej strani, tako ga obso-jujemo po drugej. Pomenljiv nam je, ker vidimo, kako slabi in uničuje absolutizem tudi največji narod ter mu podira, kar si je pridobil z dolgoletnim trudom na potu omike in svobode, s potoci krvi prelite v slavnih bojih. Javno in povsod pa tudi zaničujemo kot pravi svobodoljubi in rodoljubi najnovejšo nemško absolutno politiko ter je Nemcem ne privoščimo, akoravno se oni vesele, ko se borimo mi uže decenije in decenije za najbolj svete pravice s tako malim vspehom! Lehko jim je pri srci, ko nas irejo pmagovatil in žalostni so, ko se prepričujejo, da vendar prej ne od nehamo in t iz deželnega glavarstva | kranjskega. Cesar mu je pri tej priložnosti objavil svojo zahvalo. To priliko porabi „N. Fr. Pr.", da zopet piše nekaj o „poslovenjenji" Kranjske. To ima prav tak pomen, kakor da bi se reklo, da bore /gorenje avstrijski na mestnik ponemčiti Zgorenjo Avstrijo. V u nt«* rt rita v*?* Avstrijski naseljenci v lTloakvi so po-j slali cesurjeviču Rudolfu in princesinji Štefaniji čestilno adreso. Iz Nofije se javlja 10. t. m.: Včeraj zvečer se je zbrala velika množica ljudstva pred kneževo palačo ter ga navdušeno klicala. Metropolit je šel h knezu ter ga prosil, naj preklice svojo ostavko. Knez se je trikrat pokazal množici zahvaljujoč se za simpatije. V Carigradu se pričakuje iz Aten poslanik Konduriotis, da se prično dogovarjanja glede grsko-turške konvencije. Preko Pariza se javlja, da so tiuilttkc»Ka> beja umorili. V zgorenjej in spod njej .'in** i<»*ii<\f zbornici je bil sprejet predlog, da se umršemu Beacon sf i el »I u postavi spomenik. V Bruslji so imeli 9. t. m. holgJfMlil aocljaliati shod ter sklenili adreso do ru skih nihilistov in protestovali zoper usmrtenje pri napadu na cesarja Aleksandra IVI. udeležene Jese Helfman. Dopisi. Tj Dunaja 8. maja. [Izv. dop.] (Tuji gostje na cesarskem dvoru. Deputacije pri belgijskem kralji. Belgijska kraljeva obitelj pri cesarjevej obitelji. Dvorni ples.) Da vam podam, koli- kor je mogeče, celi pregled svatovskih slavno-stij, omeniti moram gostov tujih vlad, ki so prišli k poroki "esarievičevej. V soboto runo prišel je princ Waleski. Pozdravljen je bil na kolodvoru od cesarja, nadvojvode Josipa, generalov in angledkega poslanstva, [stega dne prispel je sem Viljem pruski in njegova /ena princesinja Viktorija. Pozdravili so ju ce>ar, cesarjevič, deželni poveljnik baron Filipovič, knez Montenuovo, policije predsednik vitez Marx, namestnik Possingor. Na zapadnoj železnici došla sta tudi grof in grofica Flandern, prestolanaslednika belgijska (ker je jedini sin sedanjega kralja belgijskega umrl). Tudi ta dva bila sta svečano sprejeta od cesarja, nadvojvode Josipa, od prinčev Avgusta, Filipa in Ferdinanda Koburškega ter od mnogo druzih dostojanstvenikov; prišla je dalje deputacija bruselske garde „Garde civique*, ki sestoji iz '24 najpleinenitejših sinov belgijskih rodovin ter ima privilegij kralja o vsakej BvečanoBtnej priliki spi muljati. Njih oprava je krasna; soboj imajo zastavo. Sprejeti so bili od sveča nosi nega odboru in karih 4(> udov dunajskega pevskega društva. „Garde civiqueu prinesla je cesarje viču in njegovej nevesti krasen album z adreso, na katerej so podpisani vsi članovi. Adresa je Bpisana na pergamentu; album obsega mnogo podob mesta Bruselj a. V soboto rano sprehajal se je kralj belgijski s kraljico peš po sehonbrunnskein patku. Povsod je bil navdušeno pozdravljen Ob K), uri sprejel je kralj deputacijo svojega polka št. 27 (polk je grašku). Potem so se kralj, kraljica in princesinja Štefanija peljali v cesarski dvor na pohod cesarja in cesarice. Štefanija bila je tu prvikrat v cesarskem dvoru. Kraljevski: rodovitni obiskala je potem princa Koburg, kojega žena je sestra Štefanije. Kraljevska obitelj podala se je potem zopet v grad Schdnbrunn, kjer je čakalo mnogo visocih osob in deputacij. Bili so to članovi cesarske rodovine, poslanci vseh tujih vhul; sprejeta so bila predsedniStva gosposke zbornice (knez Trauttmannsdorf, kneza Schonburg in Czartorvski) in državnega zbora predsednik dr. Smolka (v narodnej poljskoj opravi) z obema podpredsednikoma knezom J. Lobkovicem in baronom GBdlom, ki sta bila v opravi maltskih vitezov. Dalje je kralj sprejel župana dunajskega in obadva podžupana. Zahvalil se je tem iskreno za slavnostni sprejem ter izrekel, da je o tej priliki se overil, da sta Belgija in Avstrija v ozko prijateljsko zvezo spojeni ter da naj bi Dunajčanje večkrat prihajali v Bruselj. Kraljevska obitelj bile je potem na rodbinskem obedu pri nadvojvodi Karlu Ludviku, katerega palača bila je obdana s tisočinami ljudstva, ki je Štefanijo navdušeno pozdravljalo. Soboto večer bil je dvorni ples. K temu je bilo razdeljenih nad 5000 vstopnic. (Omeniti moram, da so tuji in avstrijski časnikarji prejeli vstopnice, le dunajski židovski ne. Zakaj, si lehko vsak misli. Dunajski židovski časnikarji so golazen, s katero v dotiko priti boji se vsak človek. In čudno bi bilo, da bi ti srakoperji imeli še pri dvoru vstop, ker so vendar na neodpustljiv način rogovilili proti dvoru zaradi cesarjevičevega pohištva. Konstatirati se tudi mora, da so policija in najvišji dvorni uradi zelo prijazni proti tujim in avstrijskim zastopnikom listov ter jim izpolnjujejo vsako željo.) Trdi se, da sijaj ne j šega dvornega plesa avstrijski dvor se nij videl. Prišli so skoio vsi poslanci obeh zbornic, vse deputacije avstrijskih mest in dežel, velikansk broj dostojanstvenikov v krasnih opravah. Naval je bil tak, kakor še nikdar o jednncej priliki. Otvoreni sta bili obe redutni dvorani, obredne dvorane, viteška dvorana in mnogo druzih o dvornih plesih inače zatvorenih dvoran. Kinč dvoran bil je krasen. Bogate gobeline, eksotičko cvetje, na tisoče lučij odsevajočih v kristalnih zrcalih delale so velik vtis. Za cesarico, kraljico belgijsko in kraljičino Štefanijo bili so pripravljeni bogati buffeti: sladkorinami, mrzlimi jedili in pijačami. Razne oprave vojakov in posebno bogate in zanimive narodne oprave Poljakov, mnozih Čehov (mej temi državni po slanec Skopalik v aanačkej opravi), dalje deputacije bosenske itd. Kdor se je mogel tega svečanostnega večera na cesarskem dvoru udeležiti, ostal mu bode v neizbrisljivem spominu. Svečanost je bila prav neopisljiva. Celo avstrijsko dostojanstvo, vse Avstrije plemenitaštvo, generali, gospodska in državna zbornica, deputacije vseh avstrijskih dežel in na stotine mest, biserov blišč, narodnih nos zanimivost, krasotice naj plemenitejših rodovin, vse so združevale cesarskega dvora krasno okinčane dvorane. Zato postala bode ta svečanost zgodovinska ter v večnem spominu vseh navzočnih. Z Rakekii 10. maja. [Izv. dop.] Pri slavnostih cesarjevičeve poroke prikipeli so izrazi lojalnosti uže na najvišji vrhunec: narodi, dežele, mesta, kraji in posamezni državljani, vse tekmuje, da pokaže ljubezen udanost iti zvestobo do vladajočo dinastije. Več res nij mogoče storiti! In ta praznovanja so tako pre-srčna, tako neprisiljera in splošna, kakeršna nikjer drugod zvunaj mnogonarodne Avstrije ne. Kako globoko taista v vse kroge slovenskega naroda posebno Še segajo gledal sem diplomatov, frak, nr.rodne noše, silno bogate j tukaj pri nas sinoči. Popoludne uze zavihrale obleke dam in neštevilni broj dragocenih bi- • so raz boljših hiš primerne narodne in drugo serov — podobe in prizori neopisljivi. Dvorana, kamor je imel priti dvor, bila je ob 8. uri UŽe vsa natlačena. Ob 9. uri naznanil je najvišji obrednik, da pride dvor. V obrednej dvorani naplavili so zbrani gospodje in dame, na desnej diplomatje, na levej visoka aristokracija, špalir. Prvi je prišel najvišji dvorni mojster knez Hohenlohe, potem dvor v naslednjem redu: Cesar avstrijski z belgijsko kraljico, belgijski kralj z avstrijsko cesarico, cesarjevih Rudolf s kraljičino Štefanijo, princ angleški (\Vales) s princesinjo prusko Viktorijo, princ Viljem pruski s princesinjo Gizelo, princ Leopold bavarski z grofico Flandersko, grof Flanderski z nadvojvodinjo Marijo Terezijo, nadvojvoda Ludvik z veliko vojvoilinjo Toskatisko, nadvojvoda Ludvik Viktor z nadvojvodinjo Marijo Antoineto, nadvojvoda Ferdinand z nadvojvodinjo Marijo, nadvojvoda Karel Salvator z nadvojvodinjo Izabelo, nadvojvoda Albiecht z nadvojvodinjo Marijo, nadvojvoda Friderik z nadvojvodinjo Marijo Terezijo, nadvojvoda Karel Štef-n s princesinjo Klementino S tsko-Koburško. Vseh očij bile so se ve da obrnene na princesinjo Štefanijo. Vse je občudovalo nje krasoto ter ljubeznjivost in marsikateri moral se je jeziti, da je po slabih podobi h napravil se kriv pojem o bodočej vladarici Avstrije, Cesarica Elizabeta vzbuduje še Bedaj po svojej lepoti občudovanje toalet dam vam ne bodem opisaval, ker bi moje pero bilo za to preslabo ter bi z najboljšim opisom vam ne napravil pravega pojma o blesku in lišpu ženskih oprav pri tem dvornem plesu. Cesar in cesarica razgovarjala sta se na uda jedno uro z diplomati, cesarica z damami zastopnikov tujih vlad. Ples je bil pričet v viteškoj dvorani po eesarjeviču in kralj a-ini nevesti. Imala je Straussova dvorna godba : „Myrthenbluthen,£. Po plesu podala sta ae cesarski ženin in nevesta k cesarici in kra- zastave; in kako velike in lene. In na večer je kakor na migljaj cel kraj plaval v morji uric Nad vasjo plapolal je velikansk kres ter se pozdravljal z mnogimi brati na blizo in daleč okrog. Na Planinskoj gori stoloval je pa kralj mej našimi kresi. Namenjena veselica okrog kresa se je morala opustiti, kajti deževalo je tako, kakor bi bilo najeto. Posebno se je izkazal, kakor navadno pri enacih prilikah, naš gorenji Rakek. Hiše Gasparijeva, Lavričeva, Pošta in poslopja okoli njih bile so olepšane in razsvetljene, da bi dehile čast i mestu. Tu si gledal okusne transparente, tu si se čudil stotinam in stotinam primerno razredenim lučicam in krasno zibajo-čim se lampijonom, tu si strmel pri toliko pisanih cveticah in vencih. — No, moj prijazni Rakek, nijsi bil mej zadnjimi, bil si primeroma mej prvimi kraji v dragej Sloveniji in pokazal si, da imaš srce in glavo na pravem mestu. Otl Cirksiict- 10. maja. [Izv. dop.] (Naša slavnostna beseda v čitalnici.) Nikar se ne bojte, denes nečem na dolgo in široko opisovati naše besede, kot sicer po svojej dobrej ali slabej navadi, kakor se komu ljubi soditi. Prepričan sem, da imate dokaj gradiva, da so prostori „Slovenskega Naroda" v tem času jako dragi. Torej le hitro in v Krasnih I kratkem na delo! Občinstva se je zbralo prav obilo; razveselili so nas celo nekateri gostje iz Ljubljane, Logatca in Vrhnike. Prostori so se dobro olepšali — prav priprosto, a to fino in okusno. Se „sporedom" (tako je tiskano na vabilu) — z govorom, petjem smo bili zadovoljni. Posebno nam je pa vstregla čedna in za naše odre pripravna igra: „krojač Fips". Ta igra je v Ljubljani po gosp. Kajzelji slavno znana, ima mikalno snov, hitro dejanje in prav dober gladek jezik. Ali krono doseže stoprav. ako sta Lizika in Fips v tacih odvaliti. Ali naj se me ne ume napačno, ker mi je 'e blagost in interes cvetečega društva pred očmi; torej brez zamere! Nečem praviti na uho, povem naj na vsa ust , da se večina gospodov mej posameznimi točkami in akti ..in corpore" pozgublja v stranske sobe in na koridora, potem pa pri vsacem nastopu ali začetku, da malo bo!j debelo rečem, nazaj prihrutni. O gospoda, to moti in ima kolikor toliko slu.be nasledke! Kako je mogoče tukaj intonirati dob'O, kako z veseljem nastopiti ? Prašajte pevovodjo, prjšajte pevce, igralce i. t. d., da je res tako! No, iz ljubezni za stvar domačo samo in iz spoštovanja za naše marljive in požrtovalne izvrševajoče moči se moramo malo poboljšati, kaj ne!? Sploh se pa ta napaka kultivira po gospodih tudi v druzih narodnih društvih. Sit venia verbis. 1% € Vija 10. maja. [Izv. dop.] Pretočeni vtorek dne 3. t. m. je bila pred tukajšnjo okrožno sodnijo glavna obravnava zoper 3 dijake tukajšnje gimnazije, kateri so profesorju Gubo okna pobili, in katere je, kakor sem bil uže poročal, c. kr. delegirana okrajna sodnija celjska od zatožbe oprostila. Predsedoval je g. predsednik Ileinricher sam, sodniki pa so bili razen njega svetovalca g. Garzarolli, plemeniti Thurnlack, in Pesarič in pristav pl. Fladung. Navzočen je bil gimnazijski vodja, prof. Gubo in še nekaj drugih gimnazijskih profesorjev. Vsi trije zatoženci so bili po zatožbi g. državnega pravdnika Schvvingerja krivi spoznani in po § 468 k. p. na 24 ur zapora obsojeni. Sodnija je govorila in reč je končana. Čudno se nam zdi le to, da g. predsednik nij ozir vzel na § 18 k. r., kateri določuje, da se ima pri vsakem sodniškem dvoru začetkoma leta za celo leto stalno osnovati senat, kateri sofH potem celo leto. Za dijaško obravnavo, katera se je vršila 3. t. m. pa se je osnoval čisto nov senat, kateremu je g. predsednik sam predsedoval. Dijaki so dobili tedaj svojo kazen, toda kdo bo kaznoval profesorja, ki v šoli vganja šale s slovenskimi dijaki samo zato, ker se čutijo Slovence ? Toda profesor Gubo nij sam, ki napada Slovence. V prvem razredu tukajšnje gimnazije podučuje neki „Niedermaier", ki še bolj, kakor Gubo, zabavlja na slovenske dijake in sploh na vse, kar je slovenskega. Ravno ko pišem te vrstice, se mi pripoveduje, da so dijaki 1. in 2. razreda tukajšnje gimnazije, ka- kakor jo naša gospodična Mimica O. in K. Prav iz sred veselil sem se primer - 1 j it:i belgijskej, v katerih bližini sta se vsedla. rokah. Po nekoliko plesih podala se je cesarica z da- , pa g. mami v posebno dvorano, kjer je bil priprav- Jnih. mask, navodnoga obnaSanja, dobrega govora Se ve, da so tudi drugi k lepemu uspehu pripomogli. Da se spet kmalu srečamo na odru I Tako, zdaj si moram pa še nekaj od srca ljen čaj. Cesar se je razgovarjal z mnogimi in celotnega igranja. gost». Opazilo se je, da je cesar posobno rad , igralci svoje storili in pričel razgovor z onimi gosti, ki so prišli v narodnej noši. Vzbujevale so veliko pozornost teri so sinovi tukajšnjih nemčurjev, osnovali mej sol oj „deutschen verein", in da je načelnik temu „vereinu" sinček znanega deželne sodnije svetovalca g. Schreya — „Wie die alten sungen, so zvvitsehern die jungen!" ■x Zagreba 11. maja. [Izv. dop.] Do-šel nam je naslednji oklic, kojega z veseljem objavimo. Hrvati katolici! S one visine, sa koje se osamnaest stoljeća po stalnih i za svih promjena svjetskih dogodjaja nepomičnih načelih duševnim carstvom upravlja, bješe prošle godine dne 30. rujna izdana vele znamenita izjava, namienjena iztoku a ponapose cielomu Slovinstvu. Iztok, odkle je čovječanstvu novo svjetlo sinulo, gdje je plodno sjeme današnje kršćanske prosvjete niknulo, za naših se dana poslije dugovječne težke kušnje oslobadja in pre-poradja, a. probudjen na nov život gleda na zapad što zabrinut, što pun nade. U kolu iztočnih naroda zauzima slovinsko pleme prvo i najodličnije mjesto ne samo bro- jem i snagom nego i položajem svojim, koj ga čini posrednikom izmedju zapada i iztoka tun prikladnijim, što pojedine mu grane pružene u zapad usvojiše i duševne stečevine njegove. Ali taj inače sgodan položaj donese Slo-vinstvu onu nesgodu, da je veći mu dio preuzeo u baštinu kobne posljedice one borbe za prvenstvo, koja se je za mladenačtva njegova vodila izmedju novoga i staroga Rima, pa da je nastali u crkvi prosvjeti razkol pođielio slovinske narode u dvie nejednake pole, koje su se različitim razvojem crkvenih i prosvjetnih odnošaja tečajem vremena sve to više otud-jivale. Osjećaj za jedinstvena porjetla, koj se je uz duševni napredak u posljednje doba kod svih ogranaka Slovinstva, ojačao, mnogo je doduše one od prošlosti nasliedjene oprieke izgladio; ali pravomu, iskrenomu i trajnomu sbliženju obiju polovina može se polagano i po-stupice utrti put samo onda, ako mu se pro-nadje zajedničko od obiju strana jednako priznamo izhodište. Za izhodište takovo priznana su donjekle znanošću a u najnovije doba proglašena glavom katoličke crkve ona načela, koja su prvi prosvjetitelji cieloga Slovinstva, sveta braća Ciril i Metod, sborom i tvorom zastupali. Ova se pako načela svadjaju u glavnom na dva i jedinstvo crkve zasnovano na stoiici sv. Petra i štovanje narodnih osebina u granicah toga jedinstva. Sjetimo se, kako je svete uspomene papa Pio IX. uzveličiv blagdan sv. Cirila i Metoda uzveličao slavje, koJ3 se je god. 1803. po svih slovinskik zemljah slavilo na tisurgodišnju uspomenu dolazka medju S'ovene prvih prosvjetitelja njihovih. A sada njegov slavni nasljednik 8V. otac papa Lav XIII. uvodeći štovanje slovenskih prosvjetitelja u svuko'iku katoličku crkvu i medju svekoličke narode povećava ono slavje, te onim načelom, koja su sv. Ciril i Metod zastupali, daje sveobće znamenovanje. Koliko je poimence načelo narodne osebnosti kod Slovena voljan sveti otac štovati i staviti ga pod zaštitu svete stolice, to svjedoči jasno i glasno spomenuta okružnica „Grande munus", izdana upravo na tisućogodišnju uspomenu poslanice pape Ivana VIII. kojom se poraba slavenskoga jezika u crkvi svečano potvrdjuje. Otvoreno priznavajući sveti otac onaj uzvi šeni zadatak, koj je S'ovinstvu u p wjesti Čovje čanstva pridržan, i hoteči mu dati nov dokaz svoje brige naklonosti i pažnje odluči posvetiti dne 5. srpnja tekliće godine žrtvenik sv na Vas ovim pozivom. On misli, da ue trieba na široko razlagati znamenovanje svetkovine od 5. srpnja Vam, koji ste jedinstvo crkve i sinovlju odanost njezinoj glavi od svojih otaca nasliedili; da ne trieba mnogo poticati na sudjelovanje kod one svetkovine članove onoga naroda, koj je od svih Slavena zapadne ?rkve najdalje ostao vjeran drugomu načelu zastupanu slovinskim apostoli, i kod kojega se poraba slovenskoga jezika u službi božjoj djelomice do danas sačuvala, pa koji se nije odrekao prava, da dodje opet u uživanje podpune baštine za koju su se otci njegovi njekada toli uporno borili. Stecimo se dakle iz stih slojeva našega draživa u čiem većem i odličnijem broji na 5. srpnja u Rimu, da se ondje, pod zaštitom poglavice apostolskoga sv Petra i uz blagoslov uzvišenoga njegova nasljednika, sdruženi s ostalom bracom jedne krvi i jedne vjere, pomolimo na grobu prvoga prosvjetitelj:: cieloga slovinskoga plemena, usrdno ga prošeci da bude zagovornikom kod Svevišnjega, neka se djelo njegovim trudom započeto a zlom kobi sliedećih stoljeća prekinuto nastavi sada, kada iztoku sviće zora i kada Slovinstvo stupa no vom snagom na poprište svjetske poviesti; neka se napokon sudi napose domovine naše hrvatske, koja je učenikom njegovim prognanikom dala utočište u svojem krilu i s njimi djelo njegovo prigrlila. Vi pako, koji ste zapriečeni biti učestnici hodočašća, duhom se pridružite onoj divnoj č'ti braće svoje, koja će Vače osjećaji1 nositi pred noge namjestnika Kristova, Rogu ih žrtvovati na grobovih sv. Petra i sv. Cirila, i budite revni dionici kot one svetkovine, koja će se na dan 5. srpnja po eieloj domovini našoj prirediti. Rudi taj dan nov korak u eapried u izvadjanju veličanstvenoga u Slovienstvu djela, kojemu su početnice slovinski apostoli sv. Oirll i Metod, a koje je tolik vspreman podpoma-gati Lav XIII. U Zagrebu na dan našašćn sv. križa 1881 I z v r š u j u ('• i odbor za hodočašće u Rim: Dr. Franjo Rački s. r., kanonik i predsjednik akademije, odborski predsjednik. Dr. S. pl. Breszt y enszkv s. r. rektor sveučilišta i profesor prava, odborski podpredsjednik. Dr K. V oj no vi ć s. r. sveučilištni profesor. Alojzij Boro ši s. r. predstojnik duvna reda sv. M. Magdalene pokornice. Dr. Andrija Jagatić, redaktor Kat. Lista, odborski bilježnik. Domaće stvari. Cirilu i Metodu u crkvi BV. Elementa, gdje jej —(Volitvev trgovinsko komoro.) onaj obretnik slovenskoga pisma, prvi slovinski pisac i osnova telj slovinske književnosti zabranjen. Pa kod ove prilike želio bi sveti otac vidjeti oko sebe sakupljene čim više svoje slovinske djece. Ova želja nadje odziva svuda kod katoličkih Slovena, te se svagdje spremajo hodočašća u Rim na 5. srpnja. Ona se takodjer živo odjeknu na obalah Adrije, Save i Drave, te je skupština odličnih hrvatskih rodoljuba iz svih društvenih slojeva, koja se uz privolu i odobrenje glave hrvatsko-slavonske crkve dne 21. travnja u stolnom gradu našem sestala, zaključila jednoglasno, da donookga hodočašća slovinske braće naše sudjeluju i katolici Hrvati posebnim odaslanstvom, koje će onom prilikom njihovu smiernu izjavu sinovlje udanosti i zahvalnosti svetomu otcu podastrti; pa je podpisani odbor odabral svojim izvršujućim organom. Hrvati katolici! Taj odbor obraća se sada Te volitve so javne, ker mora namreč vsak volilec volilni listek lastnoročno podpisati. Imeli bodomo torej priložnost nekoliko kontrolirati volilce, kar nam škoditi ne more. Mi bodemo v svojem listu po dokončanih volitvah razglasili nekoliko volilne „Statistike", ter slovenskemu svetu povedali imena tistih trgOVCOV, ki bodo nemško volili. Tako se na Češkem uže davno prakticira, in mi ne vemo, čemu da bi se tudi pri nas ne vpeljala krasna ta praksa. Kontrolorje volilnih listkov pa prosimo, da nam kmalu izroče kaj materijala! — (Kranjski gospod I) e r b i t s c h in volitve v trgovinsko zbornico.) Iz zanesljivega vira smo zvedeli, da po Kranji berič Debeljak, ki razdeluje glasovnice za kup-čijsko zbornico, glasovnice takoj nazaj jemlje rekoč: „Vsaj vi tako ne greste v Ljubljano volit, zato se kar podkrižajte !tt To je zopet tista stara Derbitscheva praksa! Upamo, da bode kranjski mestni zastop protestiral proti takej debelej nesramnosti betica Debeljaka! Kaj ima sploh gospod Derbittfcfa raznaievati glasovnice, ali ne ve, da se bttajo po volilnem redu glasovnice izročiti županstvu V! — ( P o m i lo š če n j e.) Mej onimi, ki so bili po priliki cesarjevičeve poroke poindošecni, pomi oščenih je na Ijub'janskem gradu d»i 81 kaznjencev, v Begunjah na Gorenjskem pa trije. — — (Slovansko pevsko društvo na D u naj i) priredi soboto 14. maja na čast poroke cesarjeviča Rudolfa s kraljično Štefanijo svečanost v hGtelu „zur Stadt Wien", (Josef-stadt Lange gasse Nr. 15). Ustop bodo imeli satno udje. Slovenski pevci se uljudno prosijo, da pridejo za gotovo vsi k poslednjej Vaji, ki je bodoč petek 13. maja. Ob enem se naznanja, da se vsi oni udje, ki trikrat zaporedoma brez opravičen j a iz pevske vaje izostanejo, po društvenih pravilih izključijo. Odbor društva je bil primoran slednji čas več t.icih udov mej temi tudi dva Slovenca izključiti. — (Gospod Kobler) je bil, kakor smo Uže poročali, obsojen, da mora plačati šestdeset goldinarjev kazni zavoljo znane svoje ob-j.ive. Obravnava je bila interesantna. Predsedoval je namreč gospod predsednik (Jertscher sam; gospod votant Zhuber pa se je obnašal, kakor da je tudi predsednik. Mi smo le kratek čas poslušati, a lahko srno opazili da sta gospod predsednik in omenjeni gospod votant govorila vedno v prav — Živem tonu. Gospod predsednik (Jertscher je bil posebno pri prepirih z gospodom Svetcem vidno razburjen ter je govoril pri tem zmirom strastno ali kakor Nemec pravi „leidenseliultlih". Ali to je sploh v njegovoj navadi, ker je nervozu** mrave, k'kor jo znano. V tistej kratkoj epizodi, v katerej smo mi poslušali, opazili smo tudi t;ile dialog: Predsednik (Jertscher: VVurdo Delcot einvernommen: Svetce: Nein. Votant Zhuber (osorno): Alte VVeiber ha* bens aber einvernommen! Pozneje se je gosp. Zhuber zopet v diskusijo podal, ter dejal Svetcu: Wir sind nitht da/.u da, um ihr Ge-sehvvatz — . . Stavka nij končal, ker se je menda vstrašil ter se zavedel, da z notarjem in deželnim poslancem na takov način tudi Bodnijsk votant govoriti ne sme. Ko je gOSp. Svetec povdaijal, da l»i Kobler nikdar ne bil Objavil stvari, ee Id ne bil župan, odgovoril mu je gospod predsednik: Er hatte es aucb jetzt vvabrsclieinbeh nieht getan, vvenn er dazu nicht aufgehetzl vvorden Bein dUrftel To je lastna gOBpod predsednikova fraza. Gospod Svid.ec jo ta hib takoj parirah Das ist tuno Verdacbtigung, die ich zuriickweise. Gospod predsednik je /ugal z odvzetjem be rde, ali končno je vendar nekoliko popili] BVOJO trditev. Obstati moramo, da je gospod predsednik vodil obravnavo prav spretno, gospoda Svetca je pustil mnogo govoriti, se ve da pa mu j>> pri tem izvil z diplomatičnimi svoji vprašanji marsikaj, kar nij bilo dobro za nas, ki smo s svojimi simpatijami stali na Koblerjevej strani (Včerajšnje poslano) o gospodu VVittu krojaču na kongresnem trgu, tisk-lo se je kot inserat in proti volji sedanjega listo-vega votlstva. Ko bi se mi hoteli prepirati z vsakim krojačem, ki se mej nami nespodobno vede, potem bi morali svoj list posvetiti samo takim ljudem! Skrbelo seje, da Čuvaj naših inseratov ne bode napravil več take neredno-sti. Gospod AVitt pa naj živi kakor hoče, vsaj v našen listu se tako nevažna osoba ne bode več na rešeto d evala-. RarAiie vesti. * (Število Židov a I i j ml o v na D u-naji) se je v minolih desetih letih silno pomnožilo. Pri številjenji dne 31. decembra 1869 našteli so jih namreč 30.000 — zadnje ljudsko stenje pak je pokazalo, da živi na Dunaji dva in sedemdeset tisoč Abrahamovih sinov! * (Napad nakosarno.)V Chestru na Angleškem so neznani zločinci hoteli zadnjo sredo zvečer poskušati tamošnjo kosamo razstreliti. Razstrelba je vzbudila vse sosedstvo iz spanja, šli so gledat ljudje in videli, da so n;« pust ni ki na zapadnej strani poslopja izkopali luknjo ter vanjo dejali smodnika z gorečo nitjo. Napastniki so baje hoteli globočjo luknjo izkopati a nijso imeli dosti Časa, da bi zid popolnem podkopuli. Pravijo, da so Fenijci izvršili napad. * (Potres na otoku Chios) je po poročilu angleškega lista „Standarda" stal življenje 4189 osobam, 1015 jih je ranjenih, 14 tisoč hiš razdejanih. Vsa Škoda iznaša tri- do Štirideset milijonov goldinarjev našega denarja. * (Rumunska krona.) Štefana Velikega, kneza moldavskega krona, za katero se več stoletij nij vedelo, je baje Bhianjena v muzeji Krakovskem in jo zatorej namerava rumunska vlada reklamovati. Sploh se misli, da jo bode avstrijska vlada poslaia v Rumu-nijo z vsemi insignijami do 24. maja, kajti tedaj imata novi rumunski kralj Karel in kraljica Elizabeta biti kronana. * (Časopisov izhaja na Angleškem) vseh skupaj 1G96; v Londonu 378 v provincijali pa ostali. * (Nemci v severnej Ameriki) hočejo osnovati si nemško vseučilišče ter bodo v to svrho pobirali doprineskov tudi po Nemškem. * (Star orel.) Na otoku Laalandu so 15. m. m. ustrelili velicega orla, katerega raz-tegnene perutnice so merile 6 '/a črevljev. Okolo vratu je imel medeno verižico z majhno škatljico. Ko so poslednjo odprli, našli so listič, na katerem je bilo v danskem jezici pisano: .Ujet ter zopet izpuščen leta 1792. N. in C. Andersen. lttito na Falstru. Dan-ka". * (Konj z očali.) Bogati lord Denman v Londonu, ki je velik prijatelj živalim, ima starega beka, katerega uči so pa oslabele. Dal je zatorej konju napraviti primerna očala in sedaj ga zopet lehko jaha vsak dan po ulicah londonske^;i mesta, kakor je bila uže njega stara navada. a issBli bo f IJiililtitiii: f>. iimja: Vinccnc Širel, delavca sin, B mes., na bv. Petra cesti št. 4f>. 7. maja: Marija Miheve, delavke hoi, 0 mes., v Kurjej vasi š . i;t, za zlatenico. — Rajmanđ Gra-diAar, delavcev sin, 2»/« let«, na Poganskoj costi št. 18, za jetiko. 8. maja: Martin Jnrkovie, dninar, :it> let, na Tr-žaškoj •■♦■sli št. 27, /.a jetiko. — Martin Jurkovič, delavec, 36 let, na TrŽaškej cesti št. 17, asa jetiko, 9. maja: Marija Ktišar, trgOVOa liči, 17 Let, v Vegovih ulicah st. ti. — Josip Strekelj, dimnikarskega pomagaea sin, :\ mes., ulico na grad št. 9. 10. maju: Marija lirandstiiter, črevljarjeva vdova, (>l let na Kar)ovakej cesti St. 22. — Franca Legat, kuharica, .'JO let, na Kanonskoj cesti št. 19, za tubc:-k a lozo. V dežel ne j bolnici: 4. maja: Janez Zatler, delavec, 57 let, za mrzlico. 5. maja; Jm-ij Cefer, kondukter, 46 tet, saJetiko. ti. unija: Janez Kovačič, g stač, 70 let. — Marija Zalaanik, gostija, ">1 let, za jetiko. 7. maja: Marija Fink, gostija, GO let, za jetiko. Zalivala. Za mnogobrojne dokaze preartoega sočutja mej dolgo boleznijo in pri smrti naše preljnbe neposabljene hoerke 3VLIMICE, kakor ZA obilno spremstvo na pokopališče in za mnoge prelepe vence vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno še gospodom poveeui tukajšnji; čitalnice za ginnive nagrobnlce izrekata najtoplejšo zaliv alo žalujoča roditelja 273) Josip in Berta Kušar. Dunajska borza 12. maja (Izvirno telegratično poročdo.) Enotni drž. dolg v bankoTcih . . 78 gld. 55 Enotni drž. dolg v srebra ... 78 „ 7f> Zlata renta.........96 „ 20 1860 drž. posojilo......132 „ 75 Akcije narodne banke..... 846 „ — Kreditno akcije....... 359 „ 80 London..........117 n 85 Srebro..........— „ — Napol...........9 „ 32«/, C. kr. cekini........ 5 „ 56 Državna maike.......57 «50 kr. MmMfgm vina. Prav dobro dolenjsko vino od leta 1880 rumeno po 7 gld., rudeče po 7 gld. 50 kr., staro vino od leta 1879 rumeno ali rudeče po 8 do 9 gld. avstrijsko vedro prodaja (268-2) A. Cvenkelj v Sevnici (Lichtenwald). Naročniki naj lastno posodo poslati blagovolijo. Restavracija v „prvem narodnem domu" daje se od 1. junija t. 1. naprej pod dobrimi pogoji v najem. Natančneja poročila so izvedo pri podpisanem odboru. Novomesto, 4. maja 1881. (2G1—3) Citalniški odbor. e> Umetno (640—39) zobe in zobovja postavlja po najnovejšem amerikanskom sistemu v zlata, vulkauitu ali celuloida brez bolečin. Plombira s fhitom itd. Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin S prijetnim mamilom | zobni zdravnik A. Paichel, t poleg Ilradeckega mostu, v I. nadstropji. J Vino na prodaj. Belo vino od 1880. 1. gld. 11.50, 1879. 1. gld. 14, 1875. 1. gld. 19, rudeče vino po gld. 14, pravi slivovec gld. 42, pravi tropinovec gld. ha prodaja po hektolitrih od ptujskega kolodvora netto kana •I. li rata^ii.i. (265—2) v Ptuji na Štajerskem. Podpisani uljudno naznanja p. n. občinstvu in čest. gostom, da jo od gospo Wolfove prevzel staro-ztiano gostilno „pri lokomotivu", < ))<> domače 3Iežan) v kolodvorskej ulici in zagotavlja, da bo vedno skrbel za dobro pijačo, okusna in cena jedila, itak za čedno pasažrrskc sobe. Zahvaljevaje so ob enem za njemu do sedaj izkazano zaupanje v prejšnej krčmi na sv. Petra cesti, priporoča se v mnogobrojno pohojevanje. Ignacij Cenkar, gostilničar. V najem se pri Križi poleg Kostanjevice nasproti župnej cerkvi kramarsku prodajalni«*., priročen mHicacin in tudi je«lnw »ob* z vso opravo; v najem se da ta prndajalnica neoženjenemu kupčevalcu na tri leta ali tudi za več časa, če se dogovori. (163—3) Andrej Stritar, posestnik pri sv. Križi pri Kostanjevici na Dolenjskem. Marij in celjske kapljice za želodec, nepre§ežno izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci in nepresežno zoper ne-alaat do jedi, alabi želodeo, smrdečo aapo, napihnenje, kislo podiranje, ftči-panje, katar v želodci, zgago, da so ne nareja pesek in p&eno in slez, zoper zlatenioo, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodol, pre-obloženje želodoa z jedjo ali pijačo, orvo, aoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo. GrlCtlT na /.alo^a: Lckar C1. ltra«ly9 Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica zjiavodilom, kako 8e rabi, stane R i z z o 1 i, coli. V g 1 i e 1 m o Kranj: Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel P iecoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V N o v e ui mestu: lekarna Dom. V Gorici: lekarna A. de Giron-Ajdovfičini: lekarna Mich. Gu-Celje: lekar J. Kupferscbmied; lekar Drag. Šav ni k; Kamnik: lekar Josip Močnik. Svaritev! Ker so v zadnjem čaBU naš Izdelek posnenuje in ponareja, aato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Pravo Marijiiiccljsko kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Echto Maria-zeller Magentropfen — Brady & Dostal — Apo-tbeker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobo ntis-ueno sodnijsko spravljeno vHrMv««iio sna-inci.jt' in zavoj mora biti 'zapečaten z našim varstvenim zn mnenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki učmajo teb znakom istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodmjski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (362—39) 3 .2- § M I B .hI I 2,2 1 s B I © d s I -*š 41 2 o O P ^ I o S 0 •—i 3 3? - ca 1 « _5 a O) •mm hO i- CS ■ si R IHalMl 3 a 1.2 "CTs1:sLrLO-vlj©xa.o 1858. Na dunajskej svetovnej razstavi 1. 1873. odlikovano z medalijo za napredek in v Lincu se srebrno medalijo 1. 1875. Kraj za naročevanjo vezenine od /Jata in cerkvenih paruineiitm . 1 PrecastlteJ Štefan Berljak, meščan, izdelovalec cerkvenih paramentov, priporoča se za izdelovanje vseh vrst cerkvenih del, kasul, pluvialov, bal-dahinov, mrtvaških prtov, oblačil za cerkvenike in ministrante, cerkvenega perila, kakor tudi duhovenske obleke, abeeskih sukenj, reverentl, kosmečkov itd. fl!iliovsc*iiii! Karolina Berlyak priporoča se za vezenje od zlata in svile: Kasule, baldahine, mrtvaške prte, stole, bandera, zastave za pevska in veteranska društva. o m.-tli se rado sprejemajo za apliciranje. Vezenine, za katere se dajo tudi tvarina, se prevzamejo za montiranje, iti se bodo najskrbnejše izvršile; na vsako vprašanje se takoj odgovori. (239—2) WIEN. Fabrik und Niederlage: Stadt, Gruiiangergasse Nr. 12, \ is-a-i is der NlaatHMcliultleu-CasBe. Opazka: Izii.itei.i m uri-dnik Mnkto A. r in i t Lastnina iu tisk „Narodne tiskarne".