] OKTOBER 1972
LETO VI.
ŠTEVILKA 7
TUDI IMP PO TRADICIJI USPEŠNO NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU
Največja poslovna manifestacija
	
. Tudi letos se je naše podjetje udeležilo največje letoš-Je poslovne manifestacije pri nas — jesenskega zagrebla velesejma.
Letos je bil jesenski zagrebški velesejem od 7. do 17. v Ptembra. Kot izrazito poslovna manifestacija je letošnji e,esejem zbral vse vodilne jugoslovanske gospodarske Jganizacije in veliko število našilj tujih ekonomskih part-yrJev. Zastopane so bile vse dežele razvitih območij *hoda in Zahoda ter okoli 30 dežel v razvoju, ki se šele ^Jučujejo v mednarodno trgovino.
n Tudi letošnja prireditev je vodnjo vseh naših republik 1 j^aljevala tradicijo v svo- in pokrajin. Enako številno 1 j^11 poslovnem programu, so bili zastopani neposredni 1 ,a velesejmu je bilo zbranih > °li 300.000 eksponatov,
- računamo še splošni med-rodni sejem blagovnih če°rcev. S tem je bil omogo-n nastop skoraj vseh go-
J^darskih področij, pa seje pQSejem vključilo tudi naše ajetje. Intenzivnost poslo-
SLnJa na letošnjem jesenih1?1 sejmu je prispevala
uai> da so prišli do izraza ^ ,|_astv° razstavljenih iz-sln -V’ koncentracija po-neVnih ljudi iz vse države,
p. Posredna srečanja z oseb-pJP1 stiki med poslovnimi
gosi 6r^ *n nast0P vsega ju-p l°vanskega gospodarstva.
Po l ^eset dni so trajali VseS ovni pogovori — kot na tlJ(p razstavnih prostorih — jet.' v paviljonu našega pod-pj^a> kar je prispevalo k oce-nrj da je letošnja sejemska Jditev bila največja lg-y°vna manifestacija v letu re> , • Tako dobri poslovni iy dati so tudi upravičili aaš111110 zanimanje, ki ga je s s e gospodarstvo pokazalo tej elovanjem na sejmu. Na vSg Prireditvi so sodelovale $l0vnaib°lj pomembne jugo-[jjp anske gospodarske orga-DwCiie, ki so zelo enakOJ -n° predstavljale proiz-
proizvajalci, poslovna združenja, kot tudi trgovske organizacije.
V takem ambientu je naše podjetje razstavljalo svoje izdelke v paviljonu, v katerem so dobila prostor naša. izbrana elektroindustrijska podjetja. Na novi lokaciji, na zelo ugodnem kraju, v krogu tistih proizvajalcev, h katerim sodi v pretežnem delu naša proizvodnja, je naše podjetje s svojimi eksponati
zbudilo veliko zanimanja v vseh zainteresiranih krogih. Na našem razstavnem prostoru smo zabeležili obiske skoraj vseh naših.najbolj pomembnih poslovnih prijateljev. Morda bi bil obisk še bolj številen, če se ne bi bili morali preseliti s starega mesta, na katerega so bili naši partnerji doslej vajeni. To smo ugotovili na osnovi raznih pripomb, da so nas posamezniki iskali na raz-
stavnem prostoru, kjer smo bili prejšnja leta.
V našem paviljonu smo razstavili reprezentančne vzorce skoraj vseh izdelkov naših tovarn. Tako je tovarna Trata nastopila z zelo lepimi prerezi elektromotornih ventilov, s črpalkami, regulatorji nivoja, regulatorji temperature in s shematskim prikazom delovanja naših
(Nadaljevanje na 4. strani)
Delo organov upravljanja in
Ker je zadnja številka na- matiki podjetja Kakor je Šega časopisa izšla pred dve- poročal Alojzij Kosi, je bila ma mesecema, bomo morali vsota plačil v juliju in avgu-v tem članku zajeti vse po- stu povsem zadovoljiva in ob membne sklepe organov izplačilu osebnih dohodkov upravljanja in izvršilnih orga- za julij ni bilo potrebno upo-nov v tem času, v katerem rabiti sredstev rezervnega so se sestali na sejah CDS in sklada, marveč so zadoščala odbor za gospodarjenje, ka- sredstva na žiro računu, kor tudi vsi obratni delavski V nadaljnjem je Alojz
sveti, nekateri tudi večkrat. Kosi seznanil člane CDS z
novejšimi finančnimi pred-
CENTRALM DELAVSKI SVET
piši, ki zlasti posegajo v režim plačevanja. Vsi ukrepi
se je sestal na seji 10. avgu- 80 bl1 narnrf.c lzcjam _z na" sta. Obravnaval je analizo menom 'j”1 cujem doseči po-poslovanja za prvo polletje, *-rebno likvidnost v gospo-delitev dohodka, doseženega darstvu. v prvem polletju in splošno Poročilo je CDS sprejel m finančno stanje podjetja. potrdil.
Po poročilu Aleksandra P? predlogu centralne ko-Remca o analizi poslovanja v ™1S3!e za delovna razmerja je prvem polletju je CDS lahko ®S sprejel sklep, da bo v ugotovil povsem ugodne re- bodoče podjetje pokrivalo zultate, saj je bil polletni ^zhke med vajeniško nagra-plan dosežen v višini do in vzdrževalnmo, ki jo je 127,26 %, letni plan pa iz- treba plačevati v internatih polnjen v višini 57,68 %. za tam nastanjene vajence.
O doseženem celotnem Obravnavati je posamezne dohodku po fakturirani rea- Primere individualno in do-lizaciji v prvem polletju je locatl V18in° Plačlla z 0Z1" poročal Alojz Kosi. O pred- r0Ij1 na gmotno stanje vajen-lagani delitvi dohodka so že ca m njegove družine, razpravljali odbor za gospo- „r^°^etle b° po sklepu daijenje in vsi obratni delav- CDS prispevalo tudi 60.000
v Pomuiju. Glede na nova nosti v zvezi z multilateralno Obširno je odbor razpis'1' priporočila, da vsaka delov- kompenzacijo je poročal ijal tudi o poročilu glavni na organizacija prispeva 2% Alojzij Kosi. Podjetja, ki direktoija glede nekateri*1 enomesečnih osebnih do- niso prijavila svojih obvezno- integracijskih predlogov, P0; hodkov zaposlenih, je CDS sti v multilateralni kompen- katerih je bilo že več raZg°’ sklenil, da odbor za gospo- zaciji, so bila prijavljena vorov s sorodnimi podjetj* darjenje o tem razpravlja in službi družbenega knjigo- Razgovori se bodo še nad3' sprejme sklep v soglasju z vodstva. Gospodarsko fi- yevajj navodili republiških organov nančni sektor je tudi zapro- Na seji dne 28 julija, je o pomoči v eni ali drugi sil SDK za podatke o finanč- odbor za gospodarjenje raZ1 obliki.	nem stanju nekaterih podje- pravljal o analizi poslovanj11
Za sklenitev nove dodatne tij, ki neredno plačujejo svo- podjetja kot celote in po$a' pogodbe z Ljubljansko je obveznosti. Glavni direk- meznih obratov v prvem p0*' banko, ki na eni strani za- tor Stanko Krumpak je v letju. V razpravi je bilo ug°1 hteva prevzem rizikaza slu- zvezi s tem opozoril vodstva tovljeno sicer uspešno posl0' čaj nelikvidnosti banke, na obratov, naj ne sklepajo po- vanje, potrebno pa bo kljH drugi strani pa daje več pra- godb s podjetji, ki so finanč- temu resneje obravnavati **c. vic pri najemanju kreditov, no slaba; pred sklenitvijo katere pokazatelje, zla5*1 je pooblaščen glavni direk- vsake večje pogodbe je pre- npr. izgubo delovnega ča$a' tor Stanko Krumpak. O ime- veriti finančno stanje po- zaloge materiala, angažiraj novanju člana za zbor proiz- slovnega partnerja. Pri pre- nost sredstev podjetja, kop1'j vajalcev pri banki pa bo od- vzemanju večjih del je vztra- čenje nekurantnega maR ločil odbor za gospodarje- jati pri plačilu avansa. Vsa ta riala, kakor tudi zaloge p°(' nje.	vprašanja pa se morajo ob- izdelkov in izdelkov v sklad1'!
Izvolijo se delegati za iz- ravnavati tudi na komercial- $čih. volitev upravnih teles skup- nih sestankih, v konkretnih Poročilo Aleksandri nosti za teste SR Slovenije, primerih pa se dobijo ustrez- Remca je bilo sprejeto, in sicer Anton Križan, Miro ni podatki v gospodarsko fi- o ustvarjenem dohodku' Dražumerič in ing. Andrej nančni službi.	prvem polletju je poroča*
Hudoklin.
Gospodarsko računska Alojz Kosi. Poročilo je
od'
barake v Vojkovi ulici, ki je navanja norm v montažnih sežni del osebnih dohodku'
ski sveti.
din k stroškom adaptacije
bila preurejena iz stanovanj- obratih. Odbor je predlog izplača delavcem v trC|1 skih delno v nisamiške del. _i_________i .1.1..,-i	•	, „1___j. ____________
Glede na ugodne pokaza- sanitarnih in bivalnih prosto-telje o poslovanju je CDS v vajenskem domu v 'sklenil, da se gibljivi del Kersnikovi ulici, kjer bo na-osebnih dohodkov razdeli stanjenih 60 naših vajencev, delavcem v treh enakih me- Glede na dejavnost za-sečnih obrokih ob izplačilu stopstva Alfa Laval je bil za osebnih dohodkov za avgust, člana upravnega odbora v september in oktober. Prav poslovnem združenju za tako je CDS sklenil, da se za- kmetijsko mehanizacijo ime-radi doseženega uspeha vred- novan ing-Rudi Berce, nost točke poveča z 1,00 Na predlog odbora za go-dinna 1,05 din.	spodaijenje je CDS sprejel
Članom kolektiva, ki so skleP> da podjetje pristopi h na začasnem delu v ZRN, se konzorciju za izgradnjo alp-izplača akontacija na presež- skega turističnega centra v ni del osebnih dohodkov za Bovcu. Polovico deleža v vi-leto 1972.	šini 100.000 din bo podjetje
Ostanek dohodka, ki je izplačalo še letos, drugo pobil ugotovljen ob periodič- lovico pa v letu 1973. S tem nem obračunu za prvo pol- pa bo podjetje sorazmerno le tj e, ostane do dokončne udeleženo pri dohodku, ki razporeditve po zaključnem ga bo ATC ustvarjal, računu za leto 1972 na Na predlog odbora za go-obratnih sredstvih podjetja, spodaijenje je CDS odobril CDS je v nadaljnjem raz- znesek 200.000 din kot popravljal o finančni proble- moč za poplavljena območja
store.
zom konkretnih obračunov din. Za 100 % se povej3 norm po predloženem in po obračunavanje amortizacij dosedanjem načinu, za kar Na predlog glavnega *\ ,	je bil zadolžen Miran Mihel- rektorja Stanka Krump3**
se je sestal na seji 14. julija, čič.	je odbor razpravljal o vpia53
Razpravljal je o planu reali- V nadaljnjem je odbor nju raznih delovršnih P° zacije in planu prodaje za ju- razpravljal o nekaterih ka- godb, kijih sklepa podjetij
ODBOR
ZA GOSPODARJENJE
nij in skupno za 6 mesecev, drovskih vprašanjih, zlasti v svojimi delavci. Sklenil jc-
podjetja in raznih kadrov- prostih delovnih mest. Od- godb za dela. ki spadajo skih vprašanjih.	bor za gospodarjenje je nato redno delo. Če paje po**
Ob poročilu o realizaciji razpravljal o poročilu glav- no’ da se tako delo opra ■
plana je odbor ugotovil nega direktorja glede pristo- izven delovnega časa, se e ugodne rezultate. Nekoliko pa podjetja h konzorciju iz- dentira kot nadurno d61 pod planom je TEN, to pa gradnje alpskega turističnega *-e Pa se že sklene delov 1, zaradi previsoko postavljene- centra v Bovcu in o vpraša- pogodba, jo lahko do^vr ga plana. V oddelku šibki nju počitniških domov ter nosti 4-000 din podpise , tok pase še pojavljajo težave sklenil, da se CDS predlaga rektor obrata, v vredn z uvoznim reprodukcijskim pristpp h konzorciju.	nad 4.000 din pa jo mora
materialom.	Izdelati je tudi študijo o podpisati posebna stroko'
Tudi poročilo o realizaciji možnosti spremembe naših Komisija obrata ali sluz
’ •	•	v	X7~’- --------"10 delo J
_________r.„D_	...... _	niti, p° ‘
vana je bila v ta namen po- vedbi pa pregledati opi*1'
plana prodaje je ugodno, počitniških" domov v do- Vsako pogodbeno — jz. zato je odbor obe poročili move odprtega tipa Imeno- Pred oddajo oceniti, P°, sprejel in odobril.	vana je bila v ta namen po- vedbi Pa	“
O stanju terjatev in obvez-, sebna komisija.	no delo._	vSj
IMF GLASNIK izdaja delovna skupnost IMF -Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 3200 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Anton Gruden, Aleksander Herman, dr.
Gabrijel Kržič, Valentin Mendiževec, inž. Janez Mihelčič, inž. Jože Naglič, inž. Adolf Potokar, Aleksander Remec, Edvin Stepančič (urednik), inž. Dušan Uduvič, inž. Stane Završnik, Slavko Žagar. Tiska Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani.
V nadalj^enjem so bil* navzoči opozorjeni na sledno upoštevanje vseh . ^
konskih predpisov v zv'e‘ } obračunavanjem davka _ promet in zunanje trg°vlf. skim poslovanjem. Ko**’ cialne službe naj že ob sK
k
j
Iz sklada skupne porabe sjUžba je predložila odboru bor sprejel in sklenil, da 51 se na osnovna sredstva pod- za gospodarjenje predlog za predlaga v potrditev CD> jetja prenese vrednost lesene Spremembo načina obraču- Hkrati se predlaga, da se P*1
skih delno v pisarniške, del- obravnaval, sklenil paje, da obrokih, da se poveča vre** j no pa v ambulantne pro- je pre(Jlog dopolniti s prika- nost točke od 1,00 na !•**■
kolektivnih izvršilnih organov
Panju pogodb zahtevajo od Naročnikov izjave o uvozu °Preme, če je uvozna oprema predmet pogodbe.
V	obratu CKV Koper se °rganizira poseben projektivni biro in se projektivna Ftipa tov. Preglja premesti j2 projektivnega biroja v -jubljani v projektivni biro *rata CKV Koper.
Odbor za gospodaijenje se ?ttinja z izdelavo študije o klimatizaciji pri biroju za gradbeništvo in odobri plavanje prispevka, vendar pa Morajo biti odboru predlo-^ aena imena članov komisije,* ki bo delala na tem in rok, Pn katerega bo komisija študijo izdelala.
. Na seji, dne 25. avgusta, le odbor za gospodaijenje Poslušal poročilo Stanka ^olbezna glede obračunavala prometnega davka po jl°vih predpisih in razpravic predvsem o specifičnosti, ki zadevajo naše poslednje. Sklenjeno je bilo, da Se skliče sestanek vseh delav-j"ev, ki imajo opravka z na-avo in prodajo, na katerem
0	glavna točka razpravlja-Je o obračunavanju prodnega davka po novih Podpisih.
V	nadaljnjem je odbor Opravljal o poročilu glavna direktoija o investicij-.N dejavnosti podjetja v tudi, ki se izvaja v kooperaciji : j Z „Rudis“ Trbovlje. Spre-e je sklep, da je potrebno t°sPešeno delati na ustanovi lastnega podjetja v yKN, pregledati pa je tudi ,Se kooperantske pogodbe s tuJimi partnerji.
: k' projektivnem biroju se ^yrši revizija norm, ki naj se °r*girajo in dopolnijo, da se v em uredi pravilno nagrajeni e delavcev projektivnega
^ komoč v znesku 200.000 ki je bila odobrena poetičnim območjem v Po-j dju, se razdeli tako, da se
dOOO din nakaže glavne-ti štabu za pomoč prizade-
1
bor
p ■ Pomurju, 40.000 din skupščini občine Marice ^tibor je nato razpravljal v °_ nekaterih kadrovskih St3^anjih in postavil ing. jpg eta Korinška na delovno ga h° Pomočnika tehnične-'rektoija v obratu CKV
Ljubljana. Obratnemu delavskemu svetu in centralnemu delavskemu svetu pa se predlaga, da imenujeta za novega direktoija TEN Rada Šegulo, dipl. ing. elektrotehnike.
OBRATNI DELAVSKI SVETI
Na sejah, so se sestali tudi obratni delavski sveti, ki so obravnavali analizo poslovanja v 1. polletju in delitev dohodka za to obdobje. Ugotovili so ugodne rezultate in sklenili, da se pri delitvi osebnih dohodkov vrednost točke poviša od 1,00 na 1, 05 din.
Posebni sklepi:
CKV LJUBLJANA:
ODS je odobril povišanje dnevnice za 10,00 din na dan za delavce, ki izvajajo montažna dela na gradbiščih hotela ,.Kompas" Kranjska gora in hotela ..Toplice" Bled.'
ELEK.TROMONTAŽA:
ODS je potrdil poročilo direktorja obrata ing. Franca Kum-šeta o investicijski izgradnji. Odobril je povišanje dnevnice m on terski skupini na gradbišču hotela ,,Toplice" na Bledu in ..Kompas" v Kranjski gori za čas od 1. 6. do 31. 8. 1972.
Upravi za narodno obrambo pri SO Slov. Konjice pa je odobril izplačilo prispevka v višini enodnevnega zaslužka vseh zaposlenih v delovni enoti Slov. Konjice v znesku din 2.207,10.
TEN:
ODS je na seji 20. julija obravnaval gospodarske probleme tovarne.
Sprejel je predlog za povečanje investicij v višini 700.000 din, ker bo s tem zneskom obrat pokril nujna manjkajoča osnovna sredstva in tako vsaj delno uporabljal modernejši način proizvodnje in tehnologije.
V zvezi s poročilom v. d. direktorja obrata Lada Mazovca o poslovanju v prvem polletju, je ODS ugotovil, da bo za uspešnejše poslovanje v bodoče potrebno znižati stroške, zvišati produktivnost dela in ažurirati poslovanje, urediti kategorije dela in uskladiti osebne kategorije zaposlenih.
Imenoval je posebno komisijo za pregled nekurantnega materiala.
Obširno je razpravljal o predlogu komisije za delitev osebnih dohodkov za rešitev dospelih pritožb delavcev.
Predlog je sprejel s tem, da se v čim krajšem roku pregleda tudi ostale razporeditve zaposlenih in pripravi ustrezne predloge, tehnična služba pa naj izdela predlog o procentu oziroma višini dodatka za zdravju škodljivo delo zaposlenih v lakirnici in gal-vani.
' Priprava dela s'e razdeli na pripravo dela za jaki tok in pripravo dela za šibki tok.
Funkcija v. d. direktorja obrata Lada Mazovca se podaljša do konca obračunskega leta. Bil pa je že izveden razpis delovnega mesta direktoija obrata.
Odmor med delom se skrajša za 10 minut, zato pa se delo konča ob 13.50.
Na seji 3. avgusta je obratni delavski svet TEN obravnaval analizo, poslovanja v 1. polletju. 1 Po poročilu Aleksandra Remca tovarna plana ni izpolnila, dosegla ga je le v višini 96,57 %. Oddelek za jaki tok je za 1,20 % pod planom, šibki tok pa za 7,30 %.
V razpravi se je ugotovilo, da je vzrok v tem, ker je v delavnicah, posebno v šibkem toku precej nedokončanih izdelkov, ker so velike težave z nabavo mate- ; riala iz uvoza. Vzrok je tudi v j nezasedenosti delovnih mest v elektrodelavnici jakega toka ter v precejšnjem izpadu delovne sile v kovinski proizvodnji zaradi bolniških dopustov.
Plan pa je v proizvodnji z lanskim letom precej povečan.
ODS je sprejel sklep, da se v bodoče pri pokazateljih upošteva opravljeno delo, ne pa končani delovni nalogi, ker bo v tem primeru prikaz realnejši.
Glede na veliko število izgubljenih ur zaradi bolniškega sta-leža je ODS sprejel sklep, da se tudi v TEN izvaja kontrola, kakor se to dela v obratu Trata.
Delavec, ki to delo opravlja v 'obratu Trata, bi opravljal kontrolo tudi za obrat TEN. Ne gre za kontrolo, ali je delavec res bolan, ker to ugotavlja zdravnik, pač 'pa za kontrolo, ali se dela-vec-bolnik drži navodil za zdravljenje.
Glede na pripombe, da zaradi zmanjšanja izdelavnih časov delavec včasih ne zasluži niti osnovne plače, je ODS sklenil, naj mojstri izdelajo sezname delavcev, ki so bili prizadeti pri osebnih dohodkih, vodja priprave dela pa izdela poročilo o realizaciji sklepa o korigiranju izdelavnih časov. Obračunski oddelek pripravi seznam nadurnega dela po službah za 1. polletje. Odobri se prodaja oziroma odpis orodja in drubnega inventarja.
Na izredni seji, 28. avgusta, je ODS obrata TEN izmed 3 kandidatov imenoval ing. Rada Šegulo za direktorja obrata in odobril 1/3 potrebnih sredstev za nakup stanovanja iz sredstev obrata, 2/3 pa prispevajo centralni skladi.
TRATA:
ODS je na seji, 1. avgusta, obravnaval analizo poslovanja v 1. polletju in delitev dohodka za to obdo.bje.
Po poročilu Aleksandra Remca se je razvila obširna diskusija, nakar je ODS sklenil, da se ugotovljeni gibljivi del osebnih dohodkov izplača delavcem v 3 obrokih, poveča vrednost točke na 1,05 din, izvrši naj se pregled zalog in zlasti nekurantnega materiala. Zaloge je zmanjšati. Komercialna služba naj posveti vso pozornost prodaji izdelkov, vpliva na kupca za čimprejšnje plačilo računov, programsko razvojna služba podjetja pa naj pripravi polletno poročilo o stroških razvojnega oddelka.
ODS je nadalje razpravljal o dodelitvi pomoči poplavljencem na mursko-soboškem območju. Poslušal je poročilo Valentina Mendiževca, ki je obvestil člane, da je bil 24. maja svečan prevzem pokroviteljstva nad gimnazijo Josipa Jurčiča v Stični in ob tej priliki je bilo izročenih gimnaziji nekaj mikroskopov v vrednosti 10.000 din in uradna listina, s katero postane IMF pokrovitelj gimnazije.
Pripravlja se elaborat oziroma tehnološka študija za izgradnjo nove livarne, za kar je ODS odobril izdatek 32.000 din. Za člana kolektiva, ki je že dalj časa bolan, je ODS odobril nakup darila v vrednosti do din 1.000.
Livarna postane podporni član občinskega odbora RK Grosuplje. Odobri se plačilo članarine 700 din.
Za potrebe livarne je ODS odobril nakup osebnega avtomobila.
Z	N
Zaključna montaža	nove
telefonske centrale	tipa
„cross-bar 5/50“	
Honorarno je zaposliti človeka, ki bo nadzoroval delavce, kadar bodo V bolniškem staležu.
Jojevcu Rudiju pa se za njegovo tehnično izboljšavo dodeli enkratna nagrada 1.779,00 din.
CKV MARIBOR:
ODS je na seji, 4. avgusta, obravnaval analizo poslovanja in delitev dohodka za prvo poletje, o čemer je poročal Jurij Zavec.
Glede na ugodne rezultate je poročilo sprejel in odobril. Gibljivi del osebnih dohodkov naj se izplača v 3 mesečnih obrokih in poviša vrednost točke na 1,05 din.
O finančnem stanju podjetja je poročal Alojz Kosi, ki je pri tem opozoril, da je finančno stanje pri delitvi dohodka vedno bolj pomembno, zlasti strogi ukrepi v tem oziru bodo stopili v veljavo s 1. 1. 1973, zato v bodoče ni sklepati pogodb s podjetji, ki so finančno slaba. Pred sklenitvijo vsake večje pogodbe je treba preveriti finančno stanje poslovnega partnerja. Podatke bo posredovala gospodarsko finančna služba podjetja. Pri prevzemu večjih del je treba zahtevati plačilo avansa.
Poročilo je ODS vzel na znanje in ga potrdil.
Enosobno stanovanje v Framski ulici 4, ki ga je izpraznil Franc Jakopec, se dodeli tov. Hajdinjaku, v stanovanje Hajdinjaka v Betnavski ulici 4 pa se vseli Emil Petrovič z družino po prejšnji adaptaciji stanovanja na stroške podjetja.
Margareti Planinšek, vdovi po pokojnem uslužbencu Romanu Planinšku, se odobri enkratna pomoč 1.200 din, ženi pok. Stanka Garbeija enkratna pomoč 2.000 din, ženi pok. Ota Cafuta pa enkratna pomoč 5.000 din.
Glede na izjemne okolnosti na gradbiščih se odpiše orodje, za katero sta bila odgovorna Anton Kirbiš in Adi Lešnik s posebnim opozorilom vsem delavcem, da posvečajo več pozornosti čuvanju orodja.
CKV KOPER:
ODS je na seji, 31. julija, obravnaval analizo poslovanja v prvem polletju in delitev dohodka za to obdobje. Poročal je Alojz Kosi.
Ob ugotovitvi povsem ugodnih rezultatov je ODS poročilo sprejel in potrdil ter sklenil, naj se gibljivi del osebnih dohodkov razdeli-delavcem v 3 enakih mesečnih obrokih, vrednost točke pa poviša na 1,05 din.
Na predlog glavnega direktorja Stanka Krumpaka je ODS sklenil, da se bodo pri obravnavanju prošenj za stanovanjska posojila v letu 1973 upoštevale tudi prošnje delavcev, ki nimajo primernih stanovanj, čeprav še ne izpolnjujejo vseh pogojev pravilnika.
ODS je vzel na znanje obvestilo glavnega direktorja, da bo pomoč za poplavljene kraje dodelilo podjetje kot celota.

■■111


i mi


L	1
M
^ I ■
L. I

i

Tudi IMP po tradiciji uspešno na zagrebškem velesejmu
kompletnih avtomatskih naprav za klimatizacijo, gretje in delovanje naših elektromotornih pogonov. Posebno zanimanje so zbudile naše plovne in tlačne sklopke v novi izvedbi. Kot edini proizvajalec teh izdelkov v državi lahko računamo, da bomo sklopke zelo hitro plasirali na tržišče. Nič manj zanimanja ni bilo za cirkulacij sk e črpalke, ki jih izdelujemo v kooperaciji s firmo Speck. Skoraj ni bilo obiskovalca, ki ne bi vprašal, kje jih je moč nabaviti, kolikšna je cena in kdaj jih bo moč dobiti na tržišču. Kot zelo zanimiv izdelek velja omeniti tudi regulatoije nivoja. Doslej v Jugoslaviji ni bilo proizvajalcev takšnih regulatorjev, še posebno ne v izvedbi, kot je naša.
Razen zanimanja, ki so ga pokazali potrošniki naše proizvodnje, je treba vsekakor omeniti tudi prizade-
vanja domačih proizvajalcev, da bi usvojili nekatere naprave, kijih naše podjetje izvaža. Tako smo zabeležili zanimanje za možnosti domače industrije, da bi usvojila proizvodnjo termostatov in drugih podobnih naprav, ki jih uporabljamo v regulaciji in avtomatiki centralne kurjave.
Tovarna elektronaprav je razstavila nekatere od serijskih izdelkov šibkega in jakega toka, razen tega pa tudi nekaj eksponatov zunaj serijske proizvodnje. Največ zanimanja je bilo za naše U-omarice v novi izvedbi in naprave za kompenzacijo jalove energije. Vprašanja na razstavnem prostoru so tudi pokazala, da naših proizvodov, predvsem VSV sklopke, nismo dovolj propagirali na posameznih področjih naše države.
Klimatske naprave naše tovarne so znane širokemu krogu naših potrošnikov še s
l*lt Klili I SMO ZA VAS
DUŠENJE
ŠIMOV
Pri vgraditvi litoželeznih 9 delanega lubja plu-kotlov na gorilno olje se p0, 'zrežejo kvadri oko-javijo radi šumi, ki preraste- e ./Crn x 4 cm x 12 cm jo včasih v pravo bobnenja zloži v ploščo. S Ta ropot se sliši ne samo	železom se vse
sosednjih prostorih, amp^ " kot kaže slika — celo več nadstropij višje. Da stranke nad tem niso navdušene, je razumljivo. Po neitv ških normah sme znašat* šum v sosednjih prostorih d°
30 db, kar je prav mal°'
Tako bobnenje pa daleč presega dopustno šumenje.
Po starih predvojnih navodilih je bilo predpisano, se postavijo litoželezni koti* na primerne železne profil6 10 x 100 mm na betonske*1! podstavku. Le-ta mora bit*
nov na temelje.
Na to staro prakso smo v glavnem pozabili, ker je izdelava take plošče rokodelska.
Če povzroča bobnenje
od temelja ločen s plutov>
nasto ploščo. Napačno J6 feoJ0^0 se zalije spodaj uporabljati ekspandiraf*01 p]J 1 betonom, tako da pluto ali z bitumenom lep'Prekinjena. Pripo-
sejma „Interklima“. Navzlic panja, da je bil tudi ta naš temu je bita dosti zanimanja nastop uspešen, s strani neposrednih potroš- Ce 0čenimo velesejem v mkov takih naprav, Preci-; cel0ti in rezultate našega so-vsem iz tektstilne, kemične dejovanja lahko ugotovimo, m prehrambene industrije. da je zv potrdil naše dose-
Knt nmplina novost m, danJe izkušnje. Vzpostavili P	. a smo številne poslovne zveze,
sqmu se sme ostati nezapa- obnoyUl doseFdanje stike, z
zena akcija našega obrata , . .	J. .
Flektromontaže oddelka za osebnimi P°govorl Pa Je bl1 blektromontaze, oddelka za ok ljen poslovni odnos. y
avtomatizacijo vodovodov.	v.___.,	„	 ..
Vse uprave vodovodov, v mn°*f Pn™rdl 80 na 1
državi so vedele, da bodo na PrendsJavtnikln lahk°
našem razstavnem prostoru j., a v 11 Paz	1,
predstavniki tega obrata z d,la za uP°rabo naSlh,lzdel-
naloeo da seznanilo vse ki kov’ Posebno s področja nalogo, da seznanijo vse, ki	^ Takšna aktiv-
jih bo to zanimalo z moz- nosti zdmžena z razstavo na-nostmi našega podjetja na ^ ’izdelk je prispevaia, področju avtomatiziranja da s() se ysi ia{nteresirani -preskrbe z vodo. Ocena je.	jektantov do potroš.
da je bila ta akcija - prva v njkoF _J seznanili s pr£izvod. naši praksi — uspesna in da . x.u ,	\	.
bo rodila ustrezne sadove. nJ° naSlb tovai,n’ kar SPet Na koncu je treba orne- pomeni, da je bilo nase sode-
niti, da je bila v okviru na- lovanJe. na se)mu tudl k°‘
še ’ razstavnega nrostora merclaln0 'usPesno- Rezul" sega razstavnega prostora t t t h uspehov bomo ver-
tudi firma Alfa-Laval, kot .	v zabeležili v
sejmu dajejo možnost skle- MIROSLAV MACAROL
sio pioscu. rsapavnu s -gur-j — ■»-	pulzacija dimnih plinov v
orabljati ekspandira**0 iJ z betonom, tako da dimniku, je treba povzeti
to ~—i.	n - - - včasih	kar presenetljive
ukrepe: podaljšati dimnik, ali zožiti profil in celo zmanjšati tloris kurilnice. Včasih zadostuje obloga gorilnika s havbo iz pločevine, ki je obložena znotraj z mi-
*JlVo ’ rlvrvlllJclia- 1
Ijen plutovinasti drobir ol. •%),-le dodati zgornjemu plošče za podlogo, ker taf jhu delu pesek z ba-material nima nobene eH' H . ksidom (zelo težak stičnosti. Začne se hta *■ S. °kolice Grosuplje-drobiti. Plošče je treba Jhcjd y Praktično dušimo vsak primer posebej izdelat*1	1 šokih in nizkih to-
Itmlialorski priključki
Mali radiatorski priključki na debelejšo cev normalno ne .delajo težav, če je poskrbljeno za raztezanje enega in drugega. Vendar se pojavijo primeri, ko radiator ne „potegne“. Ker ne verjamemo v „zacoprane“ instalacije, ampak le v tehnično nepravilne iz-y/M//z
O

vedbe, si moramo te stvari razložiti, da se njihovim vzrokom lahko ogibamo.
Cev 1/2“ in 3/8“ imata tako majhen premer, da komaj moreš napraviti varilne šobe na cevi (a) kot npr. pri večjih ceveh. Preostane torej le to, da navrtamo cev (b) s svedrom notranjega premera, tj. </> 15 mm oz. $ 17 mm. Kadar pa ni svedrov pri roki, izžge monter luknjo z gorilnikom. Tedaj lahko ostanejo v notranjosti cevi . varilne solze (d), ki jih monter niti ne more vedno opaziti. Nastane dodatni hidravlični odpor na priključku, ki ovira izračunan pretok.
Za take kritične primere se vgradi priključek v obliki (e). Cev se odreže pod ostrim kotom 15 stopinj do 20 stopinj in jo zakrivi tako, da se tok vode ulovi v zajemalni kljun. Če ni kakšne druge napake, bo radiator imel zadosti vode, ker se bo usmerila v priključeno cev in grelno telo bo zadosti grelo.
KRPANJE SVINČENIH TEŽKO DOSTOPNIH CEVI
Svinčeno cev lotati je prav enostavno. Cevi nalahko odpremo, da seže ena v dmgo, opilimo in osnažimo na površini maščobo in opilke, nato pa steče kositer s pomočjo stearina in
plinskega gorilnika, da je veselje. Imeti pa moramo prostor, da pridemo z orodjem blizu. To je seveda pogoj.
Pri popravilih svinčenih cevi, ki jih enostavno ne moreš zamenjati, ne da bi „razbil pol hiše“, kot pravijo stranke, pridemo včasih v težave.
KAKO PRITI DO BOLNEGA MESTA?
Oglejmo si primer: napaka se pojavi na svinčeni cevi na nedostopni točki (a). Vse okrog je cev zdrava. Kako jo bomo popravili? Cev z nožem odpremo na sprednji strani in napravimo okence (b). Nato popravimo poškodovano mesto od znotraj: bodisi s kositrom prevlečemo poškodbo, če je ta velika, pa bolno mesto (A) izrežemo in od znotraj zakrpamo. Končno vstavimo izrezano okence (B) nazaj in ga na lahek način zalotamo. Če je le mogoče, taka sumljiva mesta od zunaj še dodatno prevlečemo s plastičnimi epoksi, smolami ali podobnimi premazi, da se ustavi širjenje korozije.
neralno volno. Za reševanje takih problemov, ki jih je treba obdelati od primera do primera, je treba ugotoviti predvsem frekvenco pulziranja. Fizik bo moral izra-
Del razstavnega prostora IMP na Zagrebškem velesejmu
čunati dušenje oz. dolžino dimnika:	skratka, dolga
pot .. .
Predvsem moramo ugotoviti kraj in vzrok nastanka šumov ter pot njihovega širjenja. Dostikrat se to posreči z malenkostnim posegom, npr. da se loči izvor vibracij od zida ali temeljev in nenadoma preneha prenos ali celo nastajanje šumov. Ta
pojav se imenuje resonanca.
Z nastajanjem in dušenjem šumov smo se do sedaj malo bavili. Z uporabo velikih hitrosti zraka in'vode je pojav šumov mnogo pogostejši in ga je na splošno težko odpraviti. Zato je treba montirati že tako, da se pojav šumov zavre ali omeji na kar najmanjšo mero.
D. G.
Oblikovanje pokojninskega
in invalidskega sistema v Sloveniji
i
Da bi kot prispevek k javni razpravi preučili nekatera vprašanja novega pokojninskega in invalidskega sistema, je bil sklican posvet republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, ki so se ga udeležili še predsednik skupščinske komisije Vinko Hafner, predstavniki sekretariata za delo, skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja - in drugi.
V razpravi so se oblikovala mnenja glede predlaganih rešitev, ki so zajeta v osnutku republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Pozornost so pritegnila predvsem naslednja vprašanja:
na razprava pred konkretizacijo republiškega zakona in aktov samoupravljanja.
RAZMERJE MED SAMOUPRAVNO IN ZAKONSKO REGULATIVO V BODOČEM SISTEMU
nine in osebnega dohodka iz po- drobneje v statutu našteta delov-novne zaposlitve upokojenca. Pri na mesta (kot npr. piloti, rudarji tem je bilo izraženo mnenje, da ipd.)
bi oba vira dohodkov morali Po poglobljenem obravna-omejiti vse do možnosti, da pra- vanju vseh tistih argumentov, ki vica do pokojnine počiva (npr. govorijo za sistem in tistih, ki če bi prejemki presegali najvišji govorijo proti predlaganemu si-osebni dohodek po samouprav- stemu, smo bili v sindikatih
nem sporazumu).
POKOJNINSKA OSNOVA
V	prizadevanju najti ustrezno rešitev, kako naj se osebni dohodek upošteva pri oblikovanju pokojninske osnove, nakazuje osnutek republiškega zakona tri možne rešitve:
-	da se vzame za pokojninsko osnovo poprečni in dogovorjeni osebni dohodek zavarovanca; od tega, koliko procentov naj se upošteva enega in koliko drugega, zavisi tudi ostrina tega korektiva;
-	da se vzame v vsaki kvalifikacijski skupini najvišjo in najnižjo pokojnino in se potem v razmerju obeh, upoštevaje pri tem poprečni mesečni osebni dohodek posamezne kvalifikacije skupine, določi individualna pokojnina;
-	da se pri odmeri pokojnine vzame degresivna lestvica, s tem da bo odstotek pokojnine manjši pri višji pokojninski osnovi, oziroma višji pri nižji pokojninski osnovi, s tem da ta razlika ne sme iti pod 5 % in ne nad 10%.
V	sindikatih soglašamo s takšno politiko, da se pri določanju pokojninske osnove vnašajo korektivi. S tem se bodo vsaj nekoliko ublažile pretirane razlike, ki imajo svoj izvor v pomanjkljivi delitvi osebnih dohodkov, razen tega pa se bo okrepila socialna varnost upokojencev. Kakšni naj bodo ti konkretni instrumenti, pa bo pokazala še nadaljnja jav-
V razpravi je bilo obravnavano tudi vprašanje razmerja med normativnimi rešitvami v zakonu in onimi v statutu skupnosti. Ugotovljeno je bilo, da gre s stališča vgrajevanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v področje invalidskega in pokojninskega sistema za pomembna vsebinska in ne formalnopravna vprašanja. Celotni sistem mora zagotoviti takšen položaj zavarovancev, ki jim bo omogočal, da svoje različne interese maksimalno usklajujejo v njihovi lastni samoupravni skupnosti in čim manj v direktnem kontaktu z državo.
Navedena vprašanja bo treba razčistiti še pred končnim obli: kovanjem zakona in statuta skupnosti. Že sedaj je očitno, da vsebina in obseg predlaganega zakona omejujeta samoupravno regulativo. To se vidi zlasti pri podrobnem urejanju vseh pravic zavarovancev, napr.: uživanje in izguba pravice do pokojnine; pravica do beneficirane zavarovalne dobe; organizacija skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja; postopek uveljavljanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
BENEFICIRANJE ZAVAROVALNE DOBE
mnenja, da navedena rešitev sicer res kaže na možnost zmanjševanja števila beneficiranih delovnih mest, vendar je, gledano s stališča delavca, nesprejemljiva, Najbolj obširna in intenzivna zlasti če se rešuje z enkratnim razprava se je razvila okoli vpra- zakonskim posegom. Predvsem šanja beneficiranja zavarovalne ne moremo obravnavati benefici-dobe. Tu so prišla do izraza na- ranja kar pavšalno in ločeno od sprotujoča si dejstva in razmiš- vpliva in uporabe razvoja zna-ljanja, ki so osvetljevala problem nosti in tehnike in izsledkov me-z raznih vidikov.	dicine dela na konkretno delov-
Ugotovljeno je bilo, da se je no mesto. Določena delovna sedanji sistem beneficiranja izka- mesta bodo verjetno stalno bezal kot neustrezen, ker ni dovolj neficirana (npr. v rudarstvu, v stimuliral delovnih organizacij k prometu itd.). Celotni proble-izboljšanju delovnih pogojev, matiki je morda skupno le to, da Praksa je pokazala, da kljub raz- je treba bolj kot doslej posvetiti voju znanosti in tehnike zahteve večjo pozornost pravočasni pre-po beneficiranju delovne dobe kvalifikaciji delavcev in razpore-naraščajo. Prav to stanje pa je janju na druga delovna mesta, postalo že zaskrbljujoče in javila Da bi z izboljšanjem delovnih se je potreba najti izhod iz seda- pogojev dosegali postopno od-njega nezadovoljivega stanja. pravljanje vsaj nekaterih benefi-Ena izmed možnih rešitev je ciranih delovnih mest, so bila iz-zajeta v osnutku republiškega za- ražena naslednja nadaljnja kona, ki spreminja dosedanji si- mnenja;
stem beneficiranja, s tem ko a) beneficiranje delovnih pravi, da ima delavec pravico, da mest je treba obravnavati dife-uveljavlja beneficirano zavaroval- rencirano; osnova za njegovo no dobo šele potem, ko postane . ukinjanje mora biti predhodna invalid. Beneficiranje, kot velja uporaba takšnih sodobnih teh-po sedanjih predpisih, naj bi bilo noloških strojev in naprav, ki omejeno le na izjemne primere, bodo omogočala, da bodo raz-ko gre za v zakonu oziroma po- logi za beneficiranje prenehali.
b) v sistemu naj se predvidi)6 pj osnove za družbeno dogovar)3' j )■ nje in samoupravno sporazum6! vanje o beneficirani zavaroval1” dobi; s temi sporazumi oziroit1” dogovori naj se odloča, katera $6 tista beneficirana delovna mest”1 ki terjajo širšo družbeno solid”1’ nost in katera so tista benefi®1’ rana delovna mesta, kjer t>6 samoupravna skupnost terjal”! Q( polno povračilo stroškov benet*'| ciranja.
FINANCIRANJE POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
Pri financiranju je treba pr” ! učiti, kako bi prišli do makf i malnih stabilnih virov financ1- j tuj ranja.	fo
Enotno je bilo mnenje, “ ko ostane prispevek iz osebnega d° j hodka še vedno glavni vir fin”” i ^ ciranja. Glede ostalih virov 8 . ^ bile predlagane kot možne 16 ; Hi, šitve kombinacija elementov p”1
sitve Kommnacija elementov r spevkov iz osebnega dohodk* j. poslovnih sredstev in ostati^ t
dohodka (dobička). Nismo pa^ mogli dokončno opredeliti, ”
naj se prispevek iz minulega del” i ^ tudi jemlje kot vir financiranj3,!,
VALORIZACIJA
POKOJNIN
Prevladalo je mnenje, naj pokojnine še naprej usklajuje)® rastjo osebnih dohodkov akt)
Mb,
nega prebivalstva in rastjo žh ^
ljenjskih stroškov.
UŽIVANJE POKOJNINE MED PONOVNO ZAPOSLITVIJO?
Osnutek republiškega zakona predlaga razne variante, kako naj se pokojnina zniža oziroma popolnoma ukine, če se upokojenec ponovno zaposli. V celoti naj bi se pokojnina izplačevala le v primerih, kjer osebni dohodek iz ponovnega delovnega razmerja skupaj s pokojnino ne bi presegal poprečnega osebnega dohodka v republiki, povečanega za 50%.
V sindikatih se bomo zavzemali za takšne rešitve, ki bodo omogočale medsebojno odvisnost pravice do uživanja pokoj-
KADROVANJE
Že v minulem letu smo komaj zadovoljili potrebe posameznih obratov z zadostnim številom vajencev. To je narekovalo, da smo letos pričeli s kadrovanjem vajencev že zelo zgodaj - v mesecu februarju. Na 140 šol smo razposlali objavo potreb po novih vajencih. Obiskali smo nad 50 šol in imeli direktne kontakte z učenci osmih razredov osnovnih šol. Skoraj ni bilo šole, kjer se ne bi srečali s kakšnim agitatorjem, ki je na isti način kadroval za svoje podjetje. Povezali smo se z zavodi za zaposlovanje in končno smo objavili naše potrebe po vajencih 8 vrst tudi v dnevnem časopisju.
Podobno agitacijo kot v'Sloveniji, smo naredili tudi na področju Varaždina in Čakovca.
Ljubljana
Maribor
Koper
180 vajencev 27 vajencev 12 vajencev
kaj dni, nato pa jih enostavn® ■bilo več. Odgovori na vprašafl zakaj jih ni bilo ali zakaj so * bih
Potrebe po novih vajencih so bile letos velike, in sicer:
Le obratu CK V Maribor je uspelo zadovoljiti svoje potrebe v celoti. Obrat Koper je sprejel 11 vajencev, tako da so tri vajence sprejeli potem, ko je bil vpis v šolo že izvršen.
V Ljubljani pa smo krili potrebe le nekaj več kot 75 %, to je s 137 vajenci. Prejeli smo veliko več prošenj, kot je bilo prostih učnih mest. Te prošnje pa niso bile vse resne. Mnogi se našemu vabilu sploh niso več odzvali. Imeli pa smo veliko takih, s katerimi smo imeli že vse dokončno dogovorjeno, ob podpisu učne pogodbe pa jih enostavno ni bilo.
Imeli smo tudi take primere, da je bila učna pogodba že sklenjena. Fantje so delali pri nas ne-
pustili učno mesto, so vadno: imel je prošnjo vloZC'1 tudi drugje in se je raje odi® drugam.
Najbolj deficitarni pokih ^ našem podjetju pa je livarski- ,£ . 2 leti nismo dobili za ta p°* niti enega vajenca.
o‘l'
Podobno kot pri našem P' v jetju je tudi pri drugih. tazcl^ poklicih avtomehanične radiotelevizijske stroke.
Poleg kadrovanja pa je jL velik Pr
našem podjetju velik P . blem še nastanitev vajehf^, Internati in domovi v N
ljani so strogo namens^^
določene šole, ali pa >|T|3 svoje stalne stranke.
Pfiučitvijo na delovnem
FRANC LOPATIC
»Umski« velikan iz Jadranske ulice
' V prvi polovici junija je v Ljubljani, v Jadranski ulici, Wčel z delom novi elektronski superračunalnik CYBER r^4 iz družine Cyber 70, firme Control Data Corpo-•at*on. Računalnik je največji v vzhodni Evropi in eden Jtied največjih v Evropi nasploh. Lahko rečemo, da si j^odernega gospodarstva kmalu ne bo več moč zamišljati !^z računskih strojev, prednost tako velikega računal-kot je CYBER 72-74 pa je predvsem v zmogljivosti i1 hitrosti ter v tem, da je na njem sorazmerno lahko e*ati, vsekakor pa veliko lažje kot na drugih.
kj^ejmo si
nekaj tehni- vhodno-izhodne operacije,
|) V.1 Podatkov, ki nam bodo pretvarjenje različnih kod H i nazorno pokazali, kakš- ^
..7VPrinou i o to roounol
Ker teče sistemski monitor v enem od perifernih
I »zverina" je ta računalih' ima 655.360 znakov hi-n;e§a spomina in dve central-	.	.	,
Noti, ki istočasno obde- Procesorjev m ker sta cen-jjeta vsaka po en program. tralm enotl razbremenjeni |.°Seben pomen ima taka nfiguracija tudi še zaradi topljivosti delovanja računa nika, saj je praktično ne-°8oče, da bi istočasno od-[)Jedali obe centralni enoti.
(, modela je še skupina pr 0 imenovanih perifernih ne Ces°rjev, to je povsem l^dvisHih računalnikov z ^ r*imi centralnimi enotami CessP°minom. Periferni pro-so enostavnejši, nji-, !a glavna naloga pa je, da en “^menijo obe centralni zamudnih operacij, so iskanje po tabelah,
d0|/etlutno imamo v raznih mestu in z internimi tečaji °vih v Ljubljani 83 va- bomo torej morali ppkriti
"cev.

zamudnega dela, je možne zelo efektivno multiprogra miranje — „istočasno“ lahke sistem obdeluje do 15 pro gramov, od katerih sta za radi dvojne centralne enoti dva res v istočasni obdelavi Sedanjih 655.360 znakor centralnega spomina je mo goče razširiti na 1,310.72C znakov. Nadaljno možnos pa nudi „razširjeni feritn sistem" — Extended con storage (ECS), ki ga je mogoče razširiti do 20 mili- nu*a“ lahko stroj izračuna jonov znakov. Že najmanjša P*ače za ti506 dvesto delav-enota ECS - 1,250.000 zna- cev- za kar Je.na drugi strani kov poveča število obde- potrebno petim ljudem najmanj deset dni!
Ko govorimo o računalniku, ne bi bilo napak, če na kratko tudi spregovorimo o tem, komu, kdaj, kako in na kakšen način bo koristil Slovencem.
Računalnik je na razpolago vsem. Na njem se bodo učili naši študentje, uporabljali ga bodo lahko vsi gospodarstveniki. Učna doba za enostavno uporabo stroja ne bo daljša kot mesec dni. Uporaba računalnika je možna na dva načina; tako, da pride tisti, ki bi se rad po-služil njegovih uslug, na republiški računski center — tako se imenuje ustanova, ki razpolaga z računalnikom — in dela na računalniku ali pa da ima kar doma direkten priključek preko telefonske linije na računalnik; tak priključek se imenuje terminal. Računski center ima trenutno sedem takih terminalov — vsak terminal stane cca 25.000 dolarjev. Napoved, da bo računalnik v sedanjem obsegu zmogljivosti čez nekaj let verjetno že pre-
lanih programov v časovni enoti ozirom^ ^.propustnost" sistema dva do trikrat.
Zanesljivost celega sistema zagotavljajo vgrajene ali harvvardske kontrole, programska ali softvvarska diagnostika, ki ves čas delovanja stroja testira pravilnost delovanja, avtomatska registracija napak, ki pomaga najti šibko točko v v primeru tehnične napake, ki pomeni le delno zmanjšanje zmogljivosti sistema zaradi pfenosa funkcij enot, ki so v okvari, na ostale enote, kar omogoča konstrukcija stroja z dvojno centralno enoto in perifernimi procesorji. Obe centralni enoti skupaj lahko opravita milijon in pol seštevanj v sekundi!
Ža ilustracijo, koliko zmore stroj oziroma kako hiter je, navedimo en praktičen primer: v štirih mi-
majhen, ni nič kaj pretirana. Delovna ura računalnika stane okrog milijon starih dinarjev, če pa vzamemo v obzir že omenjeni primer, da obračuna računalnik v štirih minutah osebne dohodke za 1.200 delavcev, toliko kot pet ljudi v desetih ineh, potem je eno jasno: računalniška ura sploh ni draga! Jasno pa je tudi, da Slovenija nima podjetja ali pa ustanove, ki bi si lahko privoščila sama tako ,.sposobnega bebca" (računalnik brez človeka ne pomeni nič!), zato je logično in edino pravilno, da se več podjetij in ustanov .odloči za skupen nakup. Računalnik v Jadranski ulici je stal okrog 2,5 milijona dolarjev, kupili pa so ga Ljubljanske mlekarne, GP ..Obnova", Poslovno združenje gozdnih gospodarstev, Izobraževalna skupnost SRS, Sklad Borisa Kidriča in Klinične bolnice Ljubljana. Ker pa ti partnerji niso prispevali toliko sredstev, kolikor računalnik stane, se pričakuje, da bodo k solastništvu računalnika pristopili tudi drugi parnetji (Cestni sklad SRS).
ing. MARKO BREGAR
dobra
Vsako leto poskrbimo za naše vajence
knjiga
P
r
V I. polletju 1972 je bilo zaposlenih v podjetju IMP poprečno 3028 (2793) delavcev in vajencev. Od tega se je poškodovalo 153 (137) delavcev in vajencev ali 5,05 % (4,90%) od poprečnega števila zaposlenih.
Zaradi poškodb pri delu je bilo izgubljenih 17.888 (13.600) delovnih ur, od tega 14.712 (12.968) v breme podjetja in 3176 (632) v breme socialnega zavarovanja (številke v oklepajih se nanašajo na leto 1971).
Kako so se poškodbe do- bilo izgubljenih delovnih dni gajale po obratih, nam prika- na eno nesrečo. Prikazani zuje tabela I. Procent poško- sta v tabeli II. Dočim je po-dovanih delavcev v podjetju gostost poškodb pri delu v je ostal na približno istem letu 1972 v padu, pa je resni voj u (v letu 1972 - nost poškodb pri delu v po-5,05%, v letu 1971 pa rastu nasproti letu 1971. 4,90%), v porastu pa so iz- Kako so se poškodbe do-gubljene ure (v letu 1972 - gajale po urah, nam pokaže 17.888 ur,'napram 13.600 tabela III. uram v letu 1971).
Pogostost poškodb je po- Poškodbe po mesecih: kazatelj, ki nam pove, ko- Največ poškodb seje priliko poškodb se je pripetilo petilo v mesecu maju 33 na 100.000 delovnih ur, res- (25), sledi junij z 28 (22) nost poškodb pa, koliko je , poškodbami, na tretjem
Poškodbe po obratih
Tabela l
Obrati	Štev. poškodb		v %		Izg. ure	
	1972	1971	1972	1971	1972	1971
CKV Ljubljana	36	31	5,03	4.96	2616	2680
CKV Maribor	19	21	5,59	6,75	2656	2592
CKV Koper	7	/ 11	4ft5	12A0	3860	1496
EL montaža	25	27	*,50	5,04	2360	2216
TEN	X	16	10	4J66	2.61	1064	1432
Trata	22	22	%43	5i50	2J26	1564
Iv. Gorica	20	9	11,4»	5JO	2576	145 6
Autopark	2	-	14J0	—	144	—
PRS	1	1	2M	VJ	136	56
Projekt	—	—		• —	—	—
Uprava	3	2	2P3	IM	328	68
Skupaj	153	137	505	490	17866	13600
Pri delu na gradbišču je treba nenehno paziti, da ne pride do poškodb
mestu sta meseca tebruar in marec s po 26 (23, 25) poškodbami, ter januar in april s po 20 (21) poškodbami.
Pogostost in resnost poškodb po obratih:
Tabel1
Obrati	Pogostost na 100 OOOur		Resnost-izgubi dni na Inesrejj	
	1972	1971	1972	1971;
CKV Ljubljana	6.34	6,10	9.1	10,8
CKV Maribor	5.56	656	17,5	15,4
CKV Koper	4.69	15.09	69,3	13,2
El. montaža	S.34	5.28	11.8	10,3
TEN	5.31	3,28	7,4	17,9
Trata	6,26	7,59	12,1	9fi
Iv.Corica	12.78	6.11	16,1	203
Autopark	15,82	—	9,0	‘ -
PRS	2?3	2,40	17,0	7,0
Projekt	—	—	—	-
Uprava	2/0	1,57	13,7	
Skupaj	5,79	7,81	14,6	12,8)
Poškodbe 'po kvalifikacijah:
Največ se je poškodovalo, in sicer kar 41,2 % KV delavcev. NKV delavcev se je poškodovalo 18,8%, PKV 15,3 %, VKV 11,8, ter vajencev 9,4 % in 3,5 % uslužbencev.
Po dnevnih so se poškodbe dogajale:
Torek in sreda sta z 23,6 % na prvem mestu, sledita ponedeljek in četrtek s po 16,4 %s sledi petek z 15,3 % poškodb, ter sobota 4,7 % poškodb pri delu.
Poškodbe po delih telesa
Pri poškodbah je bila ^ večkrat poškodovana roka — 23,7 % nato de$ roka — 19,1 %, sledi de$, noga s 16,9 % in leva nol 10%. Na petem mestu ^ poškodbe na prsnem k0,, (7,9%), poškodbe očes. ^ sicer na desnem očesu s° ,: 6. mestu (6,6 %), na pa na 8. mestu (3,4%)• rJ škodbe na glavi so bil® f znane v 4,5 %, ostali del' lesa pa v 7,9 %.	c (,!
Tabela
Poškodbe pri delu po urah:

r
s
l
j
f
l
l
c
(
t
1
(