47. številka. Ljubljana, nedeljo 27. fehruarija. XIV. leto, 1881. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto 1*> gl., za pol leta R gl., . "^""v y za četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah iti za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt, leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolnianovej hiši „gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne Btvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. ^^fc*«^ Kdo je prelomil postavo? Ko je vlada izdala bila ukaz od 10. aprila 1880, po katerem imata Da Češkem in na Mo-ravskem češki in nemški jezik pri sodnijah in drugih javnih uradih jednako pravico uživati, vnel se je mej Nemci hud hrup, tulili so na vse grlo, da je vlada s tem ukazom prelomila postavo. Sklicevali so se na člen 7 državne zakonite postave od 21. decembra 18G7, po katerem imajo sodnije o veljavi ukazov po postavnem potu razsojevati. To je istina; postava res tako govori. Toda s tem nij še nikakor dokazano, da je vlada prelomila postavo. Kdo je izdal, kdo je izdelal državno zakonito postavo? Gotovo nihče drugi, kakor državni zbor na Dunaji. Brali smo te dni, da se je v jezikovnem odseku državnega zbora s 14 glasovi zoper 9 ustavovernih glasov pripoznalo, da vlada s tem, da je izdala zgoraj navedeni ukaz od 19. aprila 1880 nij prelomila postave; in ker je večina naša v državnem zboru, nij dvomiti, da bode tudi državni zbor po odse kovem nasvetu ravno tako se izjavil. Po § 8 o. d. z. ima jedino postavodajalec pravico postavo na za vse vezoči način razlagati ali interpretirati. Postavodajalec je pri nas državni zbor; in državni zbor, kakor postavodajalec, je kakor „legalni interpretator" pripoznal, dr« vlada z omenjenim ukazom od 19. aprila 1880 postave nij prelomila, pripoznal je, da je vlada prav storila, in s tem pripoznanjem je dobil vladni ukaz postavno moč. In iz tega stališča se sklicujemo tudi na člen 7 državne zakonite postave, kjer stoji, da sodnije veljavo dostojno naznanjenih postav imajo preiskovati. Menim, da je s tem „ad oculos" dokazano, da vlada postave nij prelomila. Ali vendar je res, da 0 zgodovini piva. (Predaval v dunajskem akadenričnem društvu „Slovenija" 12. februarja 1881 asistent E. Kramor.) (Konec.) Iz tega je torej razvidno, da so uže v starodavnem času iz žita pivu podobne pijače narejali. Koliko so pa bile našemu sedanjemu pivu res podobne, je težko določiti. Da so bile zavrete, sklepamo lahko iz upijani j ive moči; ravno tako tudi vemo iz pismenih poročil, da so tej iz žita pripraljenej pijači pri-dajali raznovrstne reči, ki so izboljšavale okus. Da bi bila rastlina „Koniee", katero so Traki svojemu pivu pridavali, „hmelj", nij dokazano in ravno tako ne vemo, kaj je „sorbum acidum", kar so Seiti, kakor Virgil pripoveduje, prime-Savali svojemu pivu. V srednjem veku gojili so posebno skrbno se je postava prelomila, in sicer ne jedenkrat, ampak večkrat, ne na jeden, temuč na dva načina. Slišali smo uže mnogokrat, da je najvišji sodniški dvor na Dunaji pod predsedni-štvom Schmerlingovim tako sodil, da vlada nij imela pravice izdati ukaza od 19. aprila 1880. Ker ima pa ta ukaz postavno moč in je tako rekoč postava sama, prelomil je najvišji sodniški dvor, respeetive g. Schmerling, obstoječo postavo po navedenem členu 7 državne zakonite postave. Prvi način. § 27 cesarskega patenta od 7. avgusta 1850 zapoveduje, da je uradni jezik najvišjega sodniškega dvora navadno nemški. „A k o j e bila pa obravnava v drugem, nego nemškemjeziku, potem ima najvišji sodniški dvor svojo razsodbo in razloge v tistem jeziku, v katerem se je obravnavalo pri prvem sodniku, in v nemškem je ziku izdati." Tako govori še dandenes veljavna, do sedaj še nikjer preklicana cesarska postava. In kaj se je zgodilo lansko leto? G. Schmerling je izdal do čeških in moravskih sodnij ukaz, da morajo one razsodbe in razloge najvišjega sodniškega dvora, kateri jim bodo dohajali (zoper postavo), le v nemškem jeziku, prevoditi sami v češčino, ako se je češko obravnavalo. S tem je g. Schmerling prelomil postavo na drugi način. Ne vlada, ampak g. Schmerling je tedaj pri nas tisti, ki je prelomil postavo. Sapienti sat! 12. Zemljiški davek je imel biti tudi orožje v rokah liberalnih Nemcev zoper vlado in nje večino. Kakor se zdaj vidi, razdvaja to vprašanje ustavoverno stranko samo. — Ko seje ustavoverna stranka lotila reforme zemljiškega davka, bili so takrat to umetnost grraanski narodi. Iz poročil iz časa Karla Velikega vemo, da je bilo pivo pri Frankih navadna in jako priljubljena pijača, V istem času začeli so rabiti za izboljšavanje piva „hmelj". V sedmem stoletji so uže v Italiji hmelj poznali. Zatorej lahko sklepamo, da je bilo tačasno pivo jako podobno sedanjemu. Zgodovina nas uči, da so se v srednjem veku vse umetnosti in vednosti gojile edino le mej samostanskim zidovjem, v stanicah srednjeveških redovnikov. Akoravno ne spada kuhanje piva k tistim umetnostim, h katerim se prišteva tudi slikarija in podobarija, ne čudimo se preveč, če povem, da so po samostanih izvrstno pivo kuhali. To okusno za konventuale napravljeno pivo samostanskih pivarn, imenovali so uže leta 1482 „Paterbier" — očetovsko pivo. Pozneje so uporabljevali meščanje pravico pivo kuhati kot svoj monopol. V začetku 16. stoletja je uže več spisov take posebne razmere v Astriji, da je vladajoča stranka imela pred očmi vse druge namene nego denes. Levičarji so naravnost tajili, da bi Avstrija bila poljedelska država, tajili so to v narodnem gospodarstvu, da so mogli tajiti tudi v politiki in podprti z izključenjem ter neudeleženjem obeh najvažnih poljedelskih faktorov postopali so celo sovražno, kjer je šlo za pospešek kmetijstva, ker so se s pravico bali ojačenja posestnikov v državi. Čehi na Češkem in Moravskem, Poljaki, kato-toliški Zgorenjeavstrijci in Tirolei, vse te je fervaltungsratska strenka sovražila in ako jo posestvo v teh deželah zadela nesreča, reklo se je toliko, kakor da je jedro opozicije zadela in ta hvalni namen je imela bivša vladna stranka pri reformi zemljiškega davk<». Visok, jako visok naj bi bil novi zemljiški davek, zadel naj bi upor in z bedo volilcev naj bi bili kaznovani poslanci, ki ali nijso prišli v državni zbor ali pa kateri so konservativni kakor na Tirolskem in Zgoreniem Avstrijskem. „Z uvr-stitvenimi tarifi odvadili jim bomo opozicijo" — poljubilo se je nekemu visokemu gospodu fervaltungsratske stranke 1. 1874. reći in kako daleč se je tirala ta politika, to je dokazal o svojem časi grof VVestphalen, ko je i/stopil iz komisije in tudi to, če se številke primerjajo. Celo zdaj po drugih sedem let pravi nemški ustavoverec Streer, da bi se bilo Dolenjej Avstrijske) 6 milijonov, Štajerskoj 8 milijone več zemljiškega davka naložilo, ako bi tarifi tako ostali, kakor so bili prvotno sestavljeni. In to je bil namen davkovskoga urejenja, posestvo naj bi so kar udušilo, zato se tudi nijso bali 25 milijonov stroškov za novi kataster in zato se denes ljuti jo politični jezu vit je, da se zemljiški davek v prvem tronotku zmanjša. o kuhanji in pripravljanji piva na svitlo prišlo; bili so pa pisani v latinščini, nijso imeli torej praktične vrednosti. 1'rva v nemškem jeziku spisana knjiga o pivu izšla je leta 1530. Ko so se pozneje celic ali družb«; osnovale, so tudi pivovurji ustanovili svojo ceha Če pa povem, da je ceha pivovarjev imela rastno mesto, prepričan sem, da se bom s tem vsakemu pivopivcu jako prikupil. Starešine pivovarskih ceh imenovali so se „cehmojstri", bog ve — Če so ga tudi radi pili! V zvezi z ustanovljenimi družbami so se sčasoma po različnih mestih utrdili posebni načini kuhanja, nastala so torej različna piva, kakor cimbekersko pivo, merseburgsko pivo itd. Kako na glasu so bila nekatera izvrstna piva uže v IG. stoletji razvidimo iz poročil Arnolda Villanova leta 1599, kateri pripoveduje, da so cimbekersko pivo pošiljali in uva-ževali ne le v Italijo, ampak celo v Kairo. Temu se moramo tembolj čuditi, če pomislimo, Kljubu temu, da so nemškega kmeta v Zgo-renjej in Dolenjej Avstrijskej ter na Tirolskem skozi tri mesece z očitanjem ščuvali zoper državnozborsko večino in vlado, da ne sme dovoliti v svišanje davka, kjer ga preje nij bilo, besne* denes zoper „slabo gospodarstvo", zato. ker predlaga vlada za^posestnike olajšave fttf davfcu. Dofcter je finančni minister molčal in dokler so mogli kmeta strašiti s povišanjem davka, dotlej je kar cvetelo sleparstvo o »zaroti" mej Čehi in Poljaki; nemškega kmeta bodo udu šil i, reklo se je. Kdor izmej vas je doslej plačeval 100 gld. plačeval bode odslej 125, klical je Flirnkranz y nekej kmetakej skupščini; za Čehe in Poljake plačati boste morali odslej, kričal je skušeni mešetar Gra-nitsch v takem okraji, kateremu se bode davek znižal. Politični razgled. loti«' dežele. V Ljubljani 26. februarja. Omenili smo uže včeraj, da je v dr-/a« nem zboru o Lienbacherjevem šolskem predlogu govoril tudi naučni minister Conrad ter označil stališče, katero zavzimlje vlada nasproti onemu predlogu. Conrad je dejal, da nobeden ne preti postavnej podlogi šolstva in da šola nij v nevarnosti, zato tudi on in vlada nij zoper Lienbacherjev predlog, katerega je narekovala samo potreba, da se odpravijo ostrine državnih šolskih postav. On je naglašal, da se šolske postave ne dade tako hitro izvajati, kakor kak drug zakon, kar na hip, tu se tudi ne more določiti čas, do kedaj da se ima šolska postava izvršiti. Ako pa se je razglašalo, da preti šoli velika nevarnost s tem, da se bode načelno spremenila, je to res na škodo šoli, ker učitelji zgubivajo vse veselje do dela. Zr.to da mora vlada glasno mej svet zavpiti, da šola nij v nevarnosti. Ako bode sprejet Lienbacherjev predlog, potem vlada ne bode v potrjenje cesarju predložila nobenega tacega deželnega šolskega zakona, ki bi odločeval stalne, nespremenljive naredbe. Upravne oblastnije pa bodo vestno izvrševale, kar bode državni zbor sklenil ter bodo dajale državi, kar je njeno in šoli, kar je šolskega. Ministrovo izjavo je radostno pozdravljal glavni govornik večine Celakovski. Ustavoverec Suess je govoril zoper Lienbacherjev predlog in slavil novoerno šolo ter po šegi ustavovercev napadal zdaujo vlado, ki je po njegovem mnenji izgubila ves čut do pravice. Dalje je govoril še poročevalec Lien-bacher. Zagovarjajoč svoj predlog je dejal, da se v dunajskih predmestjih upliv osemletne šolske dolžnosti kaže posebno po gostilnah. Poslanec VViesenburg je protestoval zoper to „brezvestno obrekovanje dunajskega prebivalstva." Predsednik pa je tega poslanca zarad izraza „brezvestno" poklical k redu. Herbst je da imamo še dandenes piva, katera nijso vredna, da bi jih peljal četrt ure daleč. Akoravno je bilo pivo po Angleškem sploh v navadi, se je vendar umetnost kuhanja povzdignila še le sredi preteklega stoletja. Slavno znano „Portersko" pivo je začel kuhati Ilarvvood še le leta 1 730. Na Ruskem se je ta obrtnija razširjati jela v novejšem času. Pripravljajo pa tam pivo navadno po nemškem načinu, ker največ pivovarn so Nemci ustanovili ali jih vsaj v začetku vodili. Odkar se je vsled tehničnega napredka tudi v tropičnih krajih pivo kuhati začelo, smem trditi, da je postalo pivo v našem veku v resnici kozmopolitična pijača. Zgodovina pripoveduje, da so narodi, ko so bili dospeli do vrhunca duševne in fizične moči, zopet propali; ravno tako se je godilo tudi s pivom. vprašal, je-li insultovanje dunajskega prebivalstva parlamentarno. Predsednik je obžaloval, da se Lienbacherja nij prav umelo in tudi Lienbacher sam je izjavil, da nij nameraval žaliti Dunajčanov. Prehod v specijalno debato je bil potem sprejet se 165 glasovi zoper 152. V specijalnoj debati je izjavil Giovanelli v imeni Tirolcev, da pričakujejo revizije vseh šolskih postav. Predno se je o § 1 glasovalo, izjavi predsednik, da on v tem paragrafu ne vidi kake spremembe ustave, da je treba zanj samo večino glasov ter našteva takih slučajev, ko je državni zbor deželnim zborom prepustil pravic samo z navadno večino glasov. Poslanec Sturm pa pravi v imeni ustavovercev, da bodo ta paragraf smatrali za neveljaven, ako ne bi bil sprejet z dvema tretjinama glasov. Pri glasovanji je bil § 1 sprejet se 160 glasovi zoper 148 glasov. V seji državnega zbora 25. t. m. zvečer je bil Lienbacherjev predlog sprejet v tretjem branji ter je v drugem in tretjem branji sprejel zakon glede spremembe dobe reklamacij skega postopanja pri urejevanji zemljiškega davka. V u u 11 Je tlržtive. Ruski finančni minister Abasa je, kakor znano, predlagal carju, da se zmanjša ruska armada. Ta predlog je car izročil posebnej komisiji v prevdarek, ki je pa izjavila, da je zdaj nemogoče znižati armado, ker tudi druge evropske vlade tega ne store, ampak se še bolj oborožujejo. Srbska skupščina je sprejela na dalje postavo o urejenji in zboljšanji plač učiteljem na ljudskih šolah. — Jednoglasno je bil sprejet tudi zakon o tiskovnej svobodi. Kakor smo uže poročali, je vsliorinje-rumelijska vlada ukazala generalu Strecker-ju, da skliče narodne vojske rezervo. K tej rezervi pa pripadajo vsa bivša telovadna društva v vshodnjej Rumeliji, katera bode imela zdaj v orožji 70.000 mož. Važno je to posebno zdaj, ko se stvari mej Grecijo in Turčijo bolj in bolj ostre in se kaže, da bi ob vojski mej Grško in Turško tudi Bolgari ne pozabili na svoje interese. Še predno so evropski poslaniki dobro pričeli svoje pomirjevanje v Carigradu, uže se poroča, da nemški grof Hatzfeld, na katerega upliv pri porti se je največ verovalo, nič nij opravil pri turškej vladi in da ta nehče staviti nobenega predloga glede nove grške meje. Dopisi. tŠa Notranjskega 24. februarja. [Izv. dop.] Na taborih, ki so bili resnično ves drugačen izraz ljudstva, kakor denašnji „ver vvaltungsratlerski parteitagi", v zborih, po časopisih in Bog ve, kje še, koliko smo uže Slovenci govorili in pisali, da zahtevamo, da hočemo, da se pametno po naše uraduje. Ali naši advokatje, notarji, naši občinski uradi (posameznike naj pustim na strani!) so redko to, za kar so na vsa usta govorili in glaso- Kuhanje piva napredovalo je jako do 17. stoletja, a potem je ta obrtnija pešati začela in bi kmalu popolnoma propala; le Bavarci in Angličani so nazadnje še gojili skrbno to važno umetnost. Pridobili so si pa s tem neizmernih zaslug za ubogo trpinčeno človeštvo, kajti ohranili so na ta način to umetnost na veke in le njim moramo biti hvaležni, da nij pivo zginilo iz sveta, kakor — „aleksandrijska biblijoteka". Pozneje se je pivovarstvo zopet povzdignilo; bilo je pa vendar do leta 1832 le na stopinji, na katerej ga nahajamo še dandenes v nekaterih deželah, n. pr. na Kranjskem, kjer se kuha pivo kakor pred 40. leti, ter ne kaže nikakeršnega napredka; nij čuda, da se im-portira toliko štajerskega piva. Očeta dobrega dunajskega, bavarskega in štajerskega denašnjega piva sta pa Bavarec Sedelmaver starejši in Dunajčan Dreher starejši. Leta 1832 potovala sta na Angleško ter vali, sami praktično izpeljevali. Smešno ali resnično! Kaj nij smo s tem pot uho in pogum mlačnežem in nasprotnikom v pest silili?! — Kje bi mi uže bili z domačim uradovanjem, da bi bila kdaj beseda postala meso?! t*ri birokratskem cofu se ne bode pričelo brez dvojne sile: brez strogih ukazov „od zgoraj" in brfcz samozavestnega, energičnega terjanja od občinstva samega, oziroma avtonomnih uradov! — Res, da se je uže nekaj storilo. Ali zato se zahvalimo nekaterim neustrašenim rodoljubom. Tako notranjske občine večinoma mej soboj in z uradi v slovenščini občujejo. Le vsako oportuniteto in popustljivost, češ, kaj se bom pulil z gospodo, možato na stran. Izgledno uraduje po tem občina cerkniška! Se ve da nekakšen faktor, ki k temu razven odbora mnogo pripomore, je gotovo njen tajnik, kateremu je zdaj okrajno glavarstvo logaško izreklo zasluženo zahvalo, da je operat popisa ljudij na j i/, vrst ne j še celega logaškega okraja izdelal. Dekret je g. glavar doposlal v lepej, čistej slovenščini! Počasi se začenja z inicijativo. — Iz Doline 23. febr. [Izv. dop.] Par vr-Btic o Klanškej veselici dne 20. t. m. Vršila se je v lepo okinčanej g. Metlikovej dvorani. Govor je bil čašu primeren in jedernat. Sprožil je govornik gorko željo o potrebi „bralnega društva". Poudarjal ža nas ugoden prevrat ministerstva ter vskliknil: „Zora puca, bit' če dana". Slikal je nam govornik nadalje pravičnost in veliko požrtvovalnost našega presvit-lega cesarja, od katerega še vsega upamo, ter sklenil govor se „živio Nj. veličanstvo", kar je tudi od mnogoštevilnega občinstva odmevalo. Domači godci, domača godba, slišali smo več narodnih pesuij. Petje je šlo povoljno. Najboljši so pa peli „Domovini". Producirali so se domači fantje, ki nijso pred letom še nič znali. Tamošnji učitelj pa g. Grahli jih je tako izuril, ka se smejo ponašati. Čast tako pridnemu pevovodju. Vesela igra „Berite Novice" se je občinstvu jako dopala. Pa so jo tudi igrali dobro, če tudi sami novinci, razen očeta. Po besedi bila je skupna večerja pri g. Metliki, kateri nas je znal prav dobro z okusnimi jedili in pošteno božjo kapljico pogostiti. Potem je pa pričel živahen ples, ki je trajal do 6. zjutraj. Ta krasen večer ostane nam še dolgo v spominu. Iz /ajrrebu 25. febr. (Izv. dop.] (Judovsko vprašanje), ki se pokazuje povsod, kjer so te hebrejske pijavke narodov zaplodile se, vzdignilo je tudi pri nas glavo. Včeraj se je pokazalo v našem mestnem zboru. tam natančno študirala napredek pivovarstva. V tistem času pridobilo si je „Dreherjevo" pivo slavno ime, katero si je prihranilo do sedanjega časa. S tem letom pričenja se nova doba v zgodovini piva. Leto 1832 ima torej za pivo najmenj tisto veliko važnost, katero je imelo za vojsko-vodstvo vsaj tisto leto, v katerem so iznašli — smodnik. Iz tega globokoumnega filozofično-histo-ričnega premišljevanja razvidimo, da ima pivo starodavno zgodovino. Od najstarejših časov do sedanje dobe pili ali vsaj poznali so vsi kulturni narodi to pijačo, in ker pivo nikakor nij kaka nova iznajdba ali pa kaka kemično preparirana tekočina, zatorej rečem: Le pijmo ga, če ne zarad žeje, vsaj zato, ker je — klasična pijača! Judje so namreč na Hrvatskem uže žalibog tako mogočni, da v trgovinstvu domorodne Hrvate skoro popolnem nadvladajo. Vsled tega uže sedi kaeih 6 do 7 judov v našem mestnem zastopu, in nekoliko se jih je uže tudi v sabor pririnilo. Stvar v mestnem zboru pak je bila sledeča. Nek jud dr. Josip Frank je v interpelaciji obdolžil župana Mrazoviča, da nekorektno z mestno kaso manipulira. Da si je Mrazović stvar precej tako pojasnil, da so bili vsi zoper Franka, cel6 tudi drugi judje, vendar je ta z judovsko nesramnostjo pri svojem sumnjičenji ostal. Volil se je potem nek odbor, da to stvar preišče. Pri tej priliki je jeden hrvatskih mestnih odbornikov rekel: „opet su sami čifuti izabrani." To je navzočne judovske mestne očete (voljene od krščanskih Zagrebčanov!) tako zabolelo, da so iz ust necega Honigsteina in necega Sie-benscheina precej konstatirali, da se je tukaj njih Čifutsko ime zlorabilo. Vsled tega so vsi judovski odborniki demonstrativno zapustili dvorano. Stvar je zarad tega važna, ker se je zgodila pred volitvami. Bog zna, da li nij bila premišljena in organizirana, da bi judovske glasove od narodne stranke odcepila. Skoro gotovo. Domače stvari. — (Vesteneckova afera delegirana.) Slišali smo iz dobrega vira, da bode znana Vestenecko va afera pobijanja oken v Litiji prišla tudi v sodnijsko obravnavo, ali ne pred okrajno sodnijo Litijsko, temuč, ker se ta baje ne zdi nečim višjim glavam dovolj objektivna in zanesljiva, pred delegirano okrajno sodnijo ljubljansko. Dotični preiskovalni protokoli so uže sem poslani. Stvar bode sodil deželni poslanec Ledenig. Več bomo mogli o njej govoriti, kadar bode zvršena. — (Ljubljanski „Sokol") je razposlal vabila na maskarado „Sokolovo", katera bode pustni vtorek 1. marca v prostorih ljubljanske čitalnice. Priti je maskirano ali v sa-lonskej opravi, ter plačajo zadnji pri vstopu, kateri brez vstopnice sploh nij dovoljen, globo 20 kr. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopna znamenja se dobivajo denes in jutri ter 1. marca od 2. do 4. ure popoludne v prvem nadstropj' ljubljanske Čitalnice po teh cenah: Za Soko-lovce in pevce po 50 kr., za člane drugih narodnih društev po 1 gld., za rodovine treh osob po 2 gld. Vsak, kdor nij člau nobenega narodnega društva, plača brez izjeme po 2 gld. vstopnine. Vstopna znamenja dobivala se bodo le proti izkazu vabil. „Sokolova maškerada" obeta, po dozdanjih pripravah soditi, tudi letos biti najsijajneša ljubljanska zabava te vrste. — (Ž rt v." banke „Sloven ije".) Pod tem naslovom se nam piše iz Ljubljane 25. t. m. Denašnji „Slovenski Narod" poroča, da je dne 22. febr. umrl v Ljubljani upokojeni župnik go-doviški in znani, vsaj prejšnja leta jako pridni pesnik slovenski F r. S v e 11 i č i č. Ta jako nadarjeni, plemeniti in častni gospod mogel bi se v pravem pomenu besede imenovati Žrtva banke „Slovenije", katera ga je ugonobila£na duhu in telesu. Domoljubni fajmošter^Svetli-Čič je namreč o svojem času kupil jako mnogo akcij banke „Slovenije", in zdaj, ko jih je moral doplačevati, požrle so mu ves njegov prihranjeni denar. Ker pa to še ni bilojjdosti za nikdar sito „Slovenijo", tožaril ga je likvidacijski odbor ter naposled zarubil in na javnej dražbi poprodal vse, kar je župnik Svetličič še premogel, in kar se je dalo zarubiti in prodati, tako da bi bil moral ubogi gospod vsakdanjega kruha prositi, ako bi ga ne bili iz usmiljenja njegovi blagi duhovni tovariši ljubljanski podpirali toliko, da je mogel živeti. „Pevcu vedno sreča laže!" Te besede Preširnove uresničile so se tudi pri Svetličiči. — (Promoviran.) Z Dunaja se nam piše: V petek 25. t. m. je bil v tukajšnjej se-natnej dvorani promoviran g. Vinko Grego-rič, ?in ljubljanskega ranocelnika, za doktorja vsega zdravilstva. Imenovani je bil letos jedini kranjski medicinec. Bog zna kako je to, da zadnja leta Slovenci, zlasti Kranjci, ne hote več medicine študirati V — (Čitalnica v Šiški) priredi ples na pustno nedeljo dne 27. febr. v svojih prostorih „pri Guziji". Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za ude 10 kr., za neude 30 kr. — (Kranjska čitalnica) priredi denes zvečer ob 8. uri maskarado, ples in loterijo ter se k tej veselici uljudno vabi. Da se stroški vojaške godbe nekoliko poravnajo, plačajo gospodje vstopnine 50 kr. — Gospe in gospođici ne so pa uljudno prošene darovati primernih dobitkov za šaljivo loterijo. — (Novomeška čitalnica) priredi maskarado pustni vtorek 1. marca v prostorih prvega narodnega doma. Ob 11. uri se prične Čitati zadnja volja umirajočega Karnevala in za tem sledi prostovoljna javna dražba njegovih efektov. Priti je maskirano ali v salonskoj opravi, ter plačajo zadnji po vstopu, kateri brez vstopnice sploh nij dovoljen, globo 20 kr. Maskirani udje so globe prosti. Neudje plačajo, ako so maskirani 30 kr., nemaskirani 50 kr. vstopnine. Začetek točno ob 7 Va uri zvečer. Vstopna znamenja dobivajo le povabljeni v prodajalnici g. V. Oblaka in zvečer pri kasi. — (Požar.) Z Rakeka se nam 24. febr. piše: Denašnji semenj v Cirknici je končal tragično: komaj odzvoni sv. Florijanu ob sed-mej uri, ko se prikaže iz hiše št. 100 živ plamen, kateri hitro tudi sosednjo hišo z gospodarskimi poslopji neusmiljeno objame, ter jo s prvo vred vpepeli. Ljudstvo je vrlo gasilo! Pri ognji je bil lep red, ne takšen pa v gostilnah po dobrem semnji. Ko se začuje „plat zvon" dere vse na ulico v prvej zmešnjavi: kletarji in oštirji in pivci. „Menda da bode Bog plačal, do zdaj se še nij nihče vrnil" — je tožil neki oštir. — — (Pijan zmrznil.) Gostač Tomaž Kbnig iz Šenberga v Kočevji je 13. t. m. zvečer vračajoč se pijan domov iz mesta pal v cestni graben in tam obležal. Druzega dne so ga ljudje tam našli, a bil je uže zrarznen, dasi nij bilo po noči hudo mraz. — (Zmatiko po glavi udaril) je 22 let star kmetski fant Blaž Roječ 22. nov. lanskega leta v vasi Ovčji potok v kamniškem okraji kmetskega fanta Antona Poboljšarja, tako močno, da je ta 2. dec. lani zaradi rane umrl. Zatoženi Blaž Roječ, dozdaj Še nekaznovan, je pred porotniki priznal sicer, da je Poboljšarja z matiko udaril, a kam in kako ga je zadel, to ne ve, ker je bil „pijan". Porotniki so na uboj stavljeno vprašanje potrdili in zatoženec je bil obsojen na štiri leta teške uječe poostrene vsak mesec z jednim postom, tamnico in trdim ležiščem vsak dan leta, ko je hudodelstvo izvršil. Razne vesti. * (Goreča plesalka.) V nekej gostilni na Dunaji se je na plesu predvčeranjem nekej plesalki vnela obleka na životu ter jo je plamen na jeden hip objel od vseh stranij. Vrgli so jo hitro na tla in pokrili z obleko, da so udušili ogenj, vendar je dekle močno opečena. Ne ve se, kako je to, da se je na njej vnela obleka. * (Pazite na otroke.) Iz Badena se poroča, da je nesla neka ženska kosilo svojemu možu, ki je kamenosek, doma pa je zaprla svoja dva otroko v izbi, fantka in deklico. Deček je igral se in prišel preblizu Že-leznej zakurjenej peči; obleka se na njem užge, a deklica mu ne more pomagati. Ko se mati domov vrne, najde sinka vsega osmojenega ležati na tleh in kmalu potem je umrl. * (Kasir ubegnil.) Iz Lvova se tele-grafira, da je 24. februarja kasir mestne občine v Strvji, Ivan Bejnarović ukral G0.000 gld. iz kase v obligacijah in gotovini in ušel. * (Grozno zločinstvo.) V nekem kraji na Ruskem sta nedavno po noči potovala dva krošnjarja. Mej potom ju napadejo volčje ter raztrgajo jednega, drugi je pa ušel ter se skril v nekej šupi pod senom. Zjutraj prideta po seno dva delovca ter najdeta krošnjarja v senu skritega. Od tega zahtevata denarja in ko jima je vse dal, kar je imel, od-režeta mu jezik, da ne bi ju mogel izdati. A mož je znal pisati in sodnija je takoj dobila zločinca v pest. * (Skozi okno.) V irskem glavnem mestu Dublinu se je prigodila te dni čudna nesreča. Na nekej veselici je kapetan Morris pri plesu izpodtaknil se in padel a skozi odprto okno, ki je segalo do tal, 30 čevljev globoko na ulico, kjer je z razbito glavo mrtev obležal. * (Pismena taj nos t n a A n gleš k e m.) Od leta 1806. je angleška vlada odpečatila 372 tujih pisem in sicer: v interesu angleške banke trinajstkrat, zarad sleparskih bankerotov dvakrat, zarad umora, tatvine in goljufije lil krat, zarad davkovskih tatvin petkrat, pet pisem vojnih ujetnikov in enkrat zarad pona-rejevanja pisemskih mark, za ostalo pa vlada angleška ne da nobenega uzroka, ki ima pravico, v posebnih slučajih tuja pisma odpečati. Tulci. 2.*>. februarja: Pri Nlouu: Celler z Dunaja. — (Jlo\vacki i/. OJBtrega. — Koželj iz Dobrave. Pri r.it*, VVolf iz lleidelherga — Z\venkel iz Lichtemvalda. — Mucek, Holzer z Dunaja. Pri m »irijsk« m cetmrjl . Kržiščnik iz Gorenje vasi. Zahvala. Vsem p. n. daritoljem prekrasnih dobitkov in občinstvu za mnogobrojno udele/.ite\ pri v.-scliri na dobeli četrtek v čitalniškoj restavraciji izreka najtoplejšo zalivalo. čitalniški pevski zbor. V Ljubljani dne 26. februarja 1.S81. Naznanilo. Zaročil se je dne 21. svečana ob 7. uri na večer gospod Kuvricfl) Nagusor mlajši, sin tukajšnjega župana, s hčerjo druzega občinskega svetovalca, gospino Kutiuko Notarjevo. 1'riiV so bili gg.; Jožo l'ibrovee, han Samsa iti Oroalav Magušer. V Kropi, dne 95. februarja in«i. (107—1) Pekarija v najem. V Snu,i ji tik velike eeste in lani.' eerkve so daje pekarija prav po niskoj 060i v najem. 1'ripravno jo tudi za branjarijo. Pekarija je zato dobra, ker nobene n j ..d Ljubljane do >t. vida oa Dolenjskem. Več o tem pove i/, prijaznosti opravoiltvo „šiovou- »kega Naroda". (,!♦'.>—2) Koilie-jevo ustno vodo, zbog njenih izvrstnih lastnosti j /.oper zobne bolečine in ustni smrad znano, priporoča a fla«;"" »5 kr. z navodilom za rabo vred •JOII. <-l OHUI 140TIIK. dvorni lieferant v Berlinu. Podružnica: Dunaj, I., Tiofcr Graben 'M, 1. V Ljubljani jo ima pravo samo lekarnar gospod lnI. '1'nilioczj'. (jt—7) Tržne cene v Ljubljani 26. februarija t. I. Plenica hektoliter 9 gld. 43 kr. — rež 6 gld 61 kr.; — ječmen 4 gld. 71 kr.; — oves 3 gld. 09 kr.; — ajda 5 gld. 20 kr.; — prosć 4 gld. 87 kr.; — koruza 5 gld. 70 kr.; — krompir 100 kilogramov 2 gld. 85 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. — kr.; masla kilogram — gld. 90 kr.; mast — gld. 76 kr.; — špeb frišen — gld. (34 kr.; gpeh povojen — gld. 68 kr.; — jajce po 2*/t kr.; — mleka liter 8 kr.; — govednine kilogram 56 kr.; — teletnino 48 kr.; — svinjsko meso 56 kr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. 68 kr.; — slame 1 gld. 78 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 6 gld. — kr.; — mehka 4 gld. 50 kr. Kljucanicarsla popolnem urejena, s strugarsko klopjo in pomožnimi masinami ali brez njih, da se v LJubljani v najem od sv. Jurija t. 1. Natančneje o tem pove F. Milllerjov annoncon-bureau v Ljubljani. (96—2) Dunajska borza 26. februarija. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 73 gld. 45 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 75 n 45 „ Zlata renta.........89 n 90 1860 drž. posojilo......130 „ 50 „ Akcije narodne banke.....816 „ — „ Kreditne akcije....... 295 „ — „ London..........117 »70 „ Srebro..........— » — „ Napol...........9 „ 31'/, „ C. kr. cekini........5 „ 54 „ Državne marke.......57 „ 40 „ Solicitator slovenskega in nemškega jezika v besedi in BeBtavkih popolnoma zmožen, dobi v moje j pisarni takoj Blužbo. V P t uji, 21. svečana 1881. Dr. J. Cucek, (98—3) odvetnik. V najem se daje pod zelo ugodnimi pogoji v najboljSem obrtu stoječa pekarija v mestu Breaice (Rann) na Spodnjem Štajerskem. Na dotična vprašanja odgovarja Ign. l.iiizl>r. mesar in hišni posestnik v Brežicah. <101—2) i lc^fc>J L0 kr. Anaterinska ustna voda, BfS^^tBttfe* pravi sniradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr. Kri čistilne krogljice, c. kr. priv., gospodinjstvu pogrešati in so se užo tisočkrat sijajno osvedočilo pri zabasanji Človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6. škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava so le jeden zavoj. Naročila iz dežele izvrše* se takoj. Trgovina z železomj JAN. NEP. AHČIN- preje Sp. Fessiakova, ul»IJanl. v gledaliških »Ilcali si. S. priporoča svojo dobro izbrano zalogo železa in železnega blaga, vsakovrstno orodje, kuhinjsko pripravo, okOvi za zidanje in hišno pripravo, peči in nepo-tratna ognjišča, pluge najboljšo vrste, železno in pravo pozlačeno nagrobne križe, pile, žago za na vodi, vse s poroštvom, potem zaloga železiitli sanioinniili ognjiftč pat. Ileindl v Stevru, vino v »uteljuli od C. Fiirst & Binov v Ptuj i, samo tu so prodaja tudi cement iz lia&kcgii Irgju ter se pre-skrhljuje razstrelivo, traverzi, stvari za zidanje, stroji vsake vrste. (106—1) Zahvalno pismo. Izpisek. Ko sem porabil 50 steklenic vašega zdravstvenega piva od sladnega izlečka, Čutim se popolnem predrugačenega; zopet spim mirno, rad jem, ter redkeje in menj pljujem itd. Lastne besede ozdravelega. Bolezni v pljucah in želoici ozdrai I jene. C. kr. dvorni liferant skoraj vseh evropskih vladarjev, gospod ^645—10) •Jfane& MMo£f9 c. kr. svetnik, lastnik zlatega križca s krono za zasluge, vitez visokih pruskih in nemških redov, na Dunaji. Tvornica: (Jrabenbof 2; tvorniška zaloga: Graben, Briiunerstrasse 8. Zaloge: (i. Piccoli, Birscliitz, *____ Z HOFlfl)*mw® I adravstveno pivo ri sladnega, iikčka. | 55km1 odličen« od cesarjev in kraljev, na- ♦ dalje od prinčev, prliicczhij, velikih voje- T 55kmi odllčeno od cesarjev in kraljev, nadalje od prinčev, prliieezinj, velikih voje-vod in knezov. t Sladna čokolada f i sladni bonbon. Aklamacija svetovnega oMiestva. Nofltovilno l.juilij, ki bo bo ozdravili s llofloviini alatl-ii i mi iztlolki, izrazilo ji> bv<>j" zalivalo naJKiu Ijivojtic ter iltdalo propaKaiKlo za llt.Hova Hladna »dravBtvona točim zdravila. NomoKoćo jo vao ponavljati. A to jo toluiba vsacojfa bolnika, ki pravil i'.akai bi no tudi j Al tuko no ozdravil, knkor mnogo tiBoi; drugih T Kar hvalijo zdravniki, kralji in va« občiimtvo, mora biti dobro; vzdržalo bo jo in dokazalo užo h koz i culo človeško starost, ila bo v roanici dobro zntirnm ižčo. qu9rionio f M **Mev« mm»° pravih ,/(r>»»~ Ilojr- OVtllJCIlJC. „,.//, s/,,,I,lih Iztlrlknv, ki imajo po c-. kr. trgovinskom sodišči avutrijskrm in otfnrHkom rojiistrovano zna-monjo (Bliko iziuijUbonikah Ponarejeni izdelki ilru/.ili nimajo ztlravatvonib zolisčnili tviirin tor nijso tako prirojeni, kakor ■O ,1 Grold.Moli.elii.* Budapešta, \Vaitzner Iioulevard št. 50. v Ljubljani. Pietro Veiniuti v Gorici. Izddtelj in urednik Makso ArmiČ. Laatnina in tisk „Narodne tiskarne1*. 3415