OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVEb:SKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVI4IK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI

ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXVI.—LETO XXXVI.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), MAY 11, 1953
ŠTEVILKA (NUMBER) 92
ftchnJi
^'ICHAEL JALOVEC
V Charity bolnišnici je umrl ob 11.25 uri dobro poznani ^khael Jalovec iz 6424 Spilker kjer je dolgo let vodil go-Pogreb oskrbuje Grdinov ''^Srebni zavod. Podrobnosti bo-
poročali jutri.
*
flokjancic
. ^ četrtek opoldne je umrl v ^estni bolnišnici John Florjan-star 48 let, stanujoč na 1391 ,' 45 St. Rojen je bil v Jugosla-odkoder je prišel v Ameriko 32 leti. Delal je pri Metal ^st Co. Žena Frances je umrla ^^gusta leta 1945. Bil je član ^nižnice št. 5 SMZ. ./^kaj zapušča hčer Mrs. Vera , Son in sina John. Pogreb se Vršil danes zjutraj ob 10. uri Zakrajškovega pogrebnega ^Voda na pokopališče White-"aven.
*
^^bolph sivirke
j^^^'gloma je umrl v petek zju-^3. ko ga je zadela srčna kap, ol^h Smrke, po domače Ko-

g '°v, stanujoč na 1057 E. 68 • Star je bil 62 let in doma iz
tež^	vrh, fara Ča-
1 ' ^koder je prišel v Ameri-^ prod 40 leti. Zadnjih še-^t ^ delal pri New York Central . ^sznici. Bil je član društva Dr-^vijan, št. 33 SDZ, društva ^dnikov venec, št. 147 SNPJ in •^fužnice št. 5 SMZ.
j, ?^kaj zapušča soprogo Ano, Зеца Klančar, in več drugih ^ odnikov, v stari domovini pa •"ata Lojza in dve sestri, Jože-^ ^ Meserko in Marijo Barle. se vrši v torek zjutraj ^ 30 uri iz Zakrajškovega po-, btieprg^ zavoda v cerkev sv. . ^ ob 9. uri in nato na poko-^ Calvary.
b,

goslavijo
v ^ letalom so se prošli teden na obisk v staro domovi-^ ■ ^rs. Justina Ferris in Mrs. Heckman, sestri, obe iz Mich., ki ste name-Birčno vas pri Novem

^ ter Mrs. Mary Obreza, ^ бге v Vinkovce, kjer ji živi '^^■ti. Na parniku United ^ sta pa odpotovala v pe-^r. Louis Jerkič in Mr. Morell. Potovali so s po-Ц ^Vanjem Kollandrove družic" "sem potnikom srečna pot povratek.
K ^
^ obisku
V
% ®oboto so se nahajali na v naši metropoli Mr. in • Jurij Previc, hči Mrs. Mary
_	..	,	. _ v
HQ ^ S svojim sinom m, hcer-1)q' ^ sin John Previc, ki se je ^o^^^letni vojaški službi vrnil biy zadnjega decembra. Vsi ^ alf ^ White Valley, Pa., kjer udejstvujejo v dru-bi) življenju. Mr. Previc je
s
i'i
Zmaga britanskih lahoristov--ura se ne da obrniti nazaj
Pri zadnjih državnozborskih volitvah so zmagali po duhu in črki zakona konservativci. Zmago jim je prinesel obstoječi volilni zakon. Laboristi pa so zmagali z večino oddanih glasov. Novi predsednik vlade Churchill je denacionaliziral jeklo in transportna sredstva. Ne vseh. Churchill je napovedal znižanje davkov, toda ne sorazmerno na plače delavcev; z znižanjem bodo več pridobile kapitalistične družbe. Kakšen odmev je imela konservativna vlada pri zadnjih občinskih volitvah, ki so se vršile preteklega tedna v Angliji in Walesu? Zmagali so—laboristi.
Pretekli teden so se vršile ob-"*^
činske volitve v Angliji, ki je večinski sestavni del Velike Britanije in sosednjem Walesu.. Wales je znan po rudokopih. Iz Walesa izhaja tudi voditelj levega krila britanskih laboritov, Be van.
Izid volitev? Laboristi so dobili 417 novih sedežev, izgubili pa 54.
Konservativci so dobili 85, izgubili pa 335 sedežev.
Neodvisni so dobili 28, izgubili pa 130 sedežev.
Komunisti—pridobili ničesar, izgubili pa sedem sedežev.
Zelo značilno je, da so laboristi vrgli občinske uprave konservativcev v devetih mestih, med njimi v znanem Manche-stru, ki je središče britanske tekstilne industrije, v pristaniškem mestu Plymouth; London sam imajo itak po svoji večini v rokah. V Londonu so pridobili še nadaljnjih 119 sedežev, in so odvzeli 110 sedežev konservativcem, sedem sedežev komunistom in dva sedeža neodvisnim.
Dalje je bilo značilno, da so britanski laboristi popolnoma pregnali komuniste iz njihove trdnjave, predmestja Londona Stepney, ki je predel Londona s stanovanjsko naselbino delavstva, zaposlenega v tekstilni in ladjedelniški industriji.
Britanska liberalna stranka je še nadalje v upadanju. Njena usoda po prvi svetovni vojni je bila pač ta, da so njene pristaše pogoltnili laboristični socialisti, da je stranka ostala društvo generalov brez armade, da pa počasi tudi ta tako imenovana duhovna elita izgineva in se priključuje britanskim la-boristom.
Peron sovraži U.S.A.
WASHINGTON, 10. maja — Ameriške kongresnike je neprijetno zadela vest iz Buenos Airesa, da je diktator Peron odvzel ameriškim časopisnim agencijam, zlasti pa agenciji United Press pravico, da zalagajo argentinske liste z vestmi, ki jih zberejo po svetu. Peron pa je dovolil britanskim in francoskim časopisnim agencijam, da lahko vršijo omenjeno službo. Ameriška agencija United Press je s tem izgubila 15 časopisov, ki so bili do sedaj njeni odjemalci.
Državni tajnik Dulles je označil ta korak Perona za kršitev osnovnega principa svobodnega tiska. Drugi kongresniki so naglasih stremljenje Zedin jenih držav, da se odnošaji med južno in severno Ameriko zboljšajo, kar pa Peron s takimi koraki preprečuje.
Stavka v Havrah
Radi stavke, ki je nastala v francoski luki v Havrah, je bil preklican odhod pamika Plan-dre iz New Yorka, ki bi imel odpluti 13. maja. Mr. Kollander se je potrudil, da je za svoje potnike, katere je imel določene za ta parnik, dobil prostor na parniku Georgic na Cunard liniji, ki odpluje iz New Yorka na 19. maja. Odtiod potnikov iz Cleve-landa bo v ponedeljek, 18. maja ob 7.30 uri zvečer.
Seja direkiorija
Redna seja direktorija Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. se vrši v torek zvečer ob osmih v navadnih prostorih. Prosi se vse direktorje, da se gotovo udeleže.
VEČ PODPORE PONESREČENCEM!
del,
.;®gat lansko leto na kon-rt' v Clevelandu. Upa-imeli prijeten obisk . 2%anci tu.
b
^(insylvanijo
, \ .
ki ^ Mrs. John Globokar, gasolinsko postajo na St., se ta teden podasta i žasa na obisk k svojim
Celjem
zabave i
V Forest City, Pa.
in razvedrila!
Podpora industrijskim delavcem, če so se ponesrečili pri delu v podjetju, se je gibala od 25 do 30 dolarjev na teden. Posamezne ameriške države so že spoznale, da je ta podpora prenizka in ne odgovarja današnjim stroškom življenja. Delavske unije so začele z akcijo po vseh ameriških državah in beležijo naslednje uspehe;
Colorado je dvignila tedenski prispevek od $28 na $29.75.
Idaho je dvignila posmrtnin-ski prispevek, če delavec postane smrtna žrtev dela v tovarni, od $10,000 na $14,000, tedenski prispevek ponesrečencu pa je dvignil za tri dolarje.
Indiana je zvišala tedenski prispevek od $27 na $30.
Kansas je dvignila tedenski prispevek od $25 na $28, obenem pa dvignila tudi posmrtnino.
Montana je dvignila tedenski prispevek za tri dolarje, prispevek za pogrebne stroške od $250 na $300, prispevek za stroške bolnice pa od $1,200 na $1,500.
Nevada je dvignila mesečni prispevek za $25, posmrtnino od $5,000 na $1,000, prispevek za stroške bolnice pa od $750 na $1,250.
North Dakota je dvignila tedenski prispevek za 50 centov. Tedenski prispevek znaša tam $42.50. Smrtno ponesrečeni, oziroma dediči dobijo mesto enkratne posmrtnine tedenski prispevek, ki se je zvišal od $26.50 na $30.
South Carolina je zvišala tedenski prispevek od $25 na $30.
South Dakota je enako zvišala tedenski prispevek za tri dolarje in posmrtnino na $2,000.
Tennessee je zvišala tedenski prispevek od $25 na $28, tisti pa, ki je trajno dela nesposoben, pa dobi enkratno odpravnino, ki se je zvišala od $7,500 na $8,500
Tudi West Virginia je dvignila tedenski prispevek od $25 na $30.
MATI DRŽAVE OHIO LETA 1953
Za mater države Ohip, je bila za leto 1953 proglašena Mrs. George Brown iz Sidney, ki ima sedem lastnih otrok in šest vnukov, ki so praznovali materinski dan skupaj z materjo. "Pozabi nase in daj otrokom vedeti, da si ves čas z njimi," to je vodilo živ 1 jen je matere Ohio.
DVOJE NOVIH SKRBI AMERIKE
V zadnjih petih letih se je ameriški zračni promet več kakor podvojil. To pomeni; več letal, več in večjih letališč, več življenja, pa tudi nevarnosti okrog letališč, več tveganj življenj, več prahu in več ropota za soseščino. Še to je upoštevati : Če se bodo upeljala po britanskem vzorcu brzovoz-na hitra potniška letala, kakor so lovska med bojnimi letali, potem bodo ta letala rabila za vzlet prostora šest do deset tisoč čevljev, mesto dosedanjih pet do šest tisoč w^vljev minimalnega prostora. Naravno je, da zemljišča, hiše in vobče stanovanjski objekti v taki bližini izgubljajo na vrednosti čim bolj se viša ameriški zračni promet.
4-
Število ameriških študentov, ki posečajo visoke šole (univerze), se je v zadnjih 40 letih povečalo za osemkrat, Danes jih je dva in pol milijona. V Ameriki je 1,246 visokih šol, ki so v privatnih rokah, in 643, ki imajo vladne fonde na razpolago. Kako vzdržati 1,246 visokih šol, ki so odvisne od privatnega vzdrževanja?
Zadnja statistika izkazuje, da se velike kapitalistične družbe odzivljajo, ko gre za pomoč privatnemu šolstvu, kakor če bi zlil par galonuv vod« v prostrano puščavo. Pač pa so se Odzvale delavske unije. Unija C.I.O. je n. pr. kot duhovni spomenik svojemu bivšemu voditelju Murrayu zbrala znesek $1,000,000, ki bo uporabljen v šolskoznan-stvene svrhe.
John Foster Dulles odšel v Azijo; spremlja ga upravnik fondov Stassen
DULLES BO ODSOTEN IZ AMERIKE DALJ ČASA
WASHINGTON, 10. maja—Državni tajnik John Foster Dulles in upravnik fondov ameriške pomoči tujini Harold Stassen sta zapustila Ameriko, da obiščeta razne države Srednjega in Daljnega vzhoda, pa tudi Evrope in Afrike. Obiskala bosta države: Egipt, Izrael, Jordan, Sirijo, Libanon, Irak, Arabijo, dalje obe Indiji; dalje Turčijo, pa tudi Grčijo. Po prilikah bosta oba državnika odpotovala v države južnovzhodne Azije, ki se danes označujejo za najbolj kritično ozemlje sveta.
Dulles je pred svojim odho-*'
dom naglasil, da nima s seboj prav določenega programa, da ga bo z vladami posameznih držav porazgovarjal, posvetoval,
vzel na znanje njihove predloge,
njihove prošnje za pomoč, prepričal se o njihovem gospodarstvu, zlasti pa bo skupno s Stas-senom študiral vojaško strateški pomen teh držav. Potovanje samo je nadaljevanje Dullesove akcije, da se namreč sam na licu mesta prepriča o stvarnem položaju posamezne države. Potovanje samo pa je v zvezi s formalno zvezo držav Srednjega vzhoda, z vprašanjem egiptsko-britanskih razmer glede Sueza in njegove obrambe; s vprašanjem Turčije, katera naj se pridobi za to, da pristopi k bloku Srednjega vzhoda, kat(^emu je stala do sedaj ob strani.
ZADNJE VESTI
V	Columbusu je nastal v hlevih, kjer so bili jahalni konji, ogenj. Žival je deloma poginila, deloma bila poškodovana. Škoda se ceni na $60,000. Ogenj je nastal po vsej verjetnosti radi kratkega stika električne napeljave.
Pogajanja za premirje na Koreji se nadaljujejo in so zavezniki na zadnji seji zahtevali od komunistov, da naj se točneje izjavijo o usodi vojnih ujetnikov, ki se ne marajo vrniti domov.
Pred 84. leti je začel s svojim delom v Clevelandu urad z imenom Urad za vremensko napoved. Tekom svoje zgodqvine je ta urad beležil včerajšnji dan kot dan v maju z najvišjo temperaturo. Barometer je namreč kazal 90 stopinj.
V	raznih državah Amerike je divjal tornado. Prizadete države z veliko materialno škodo so Nebraska, brez smrtnih žrtev, a večjim številom ranjenih, Minnesota in Wisconsin sta imela osem smrtnih žrtev, v nekem kraju Texasa pa je umrlo šest ljudi v zvezi s tornadom.
Materinski dan je praznovala v Winchester, Ky., 100-letna Anna King v prisotnosti petih lastnih otrok, 10 vnukov, 27 pravnukov, devet pra-pravnu-kov in treh pra-pra-pravnukov. Njena najstarejša hči, stara 83 let, je priklenjena v bolniško posteljo že 14 let in zanjo skrbi mati.
Pogajanja na Koreji
Dulles se je dotaknil tudi tre-notnih pogajanj na Koreji. Izjavil je, da se predlog komunistov o usodi vojnih ujetnikov, ki se ne marajo vrniti v domovino v rodne kraje, potem ko se bodo ustavile sovražnosti, še vedno študira.
Nekaj novega v komunistični taktiki na Koreji je bilo zazreti v tem:
Komunisti hočejo zaveznike prepričati, da ni resnica, da bi se vseh 50,000 vojnih ujetnikov, ki 60 se po zatrdilu zaveznikov izjavili, da se ne vrnejo, res ne bi hoteli vrniti. Če bi se jim obrazložilo od nepristranske strani ves položaj, bi bili tudi ti ujetniki, tako trdijo komunisti, pripravljeni iti domov.
Zopet ena neizpolnjenih obljub
Poleg zunanje političnih vprašanj, s katerimi se bavi federalna vlada, so najvažnejša finančna vprašanja. Republikanska volilna agitacija pri zadnjih predsedniških volitvah v novembru lanskega leta, je obljubila Amerikancem znižanje davkov, s tem znižanjem federalnega proračuna, to je, da bodo fede-
izdatkom in vladi v Washing-tonu ne bo treba jemati posojil ter s tem višati federalne dolgove.
Po dobrih treh mesecih republikanskega vladanja se je pokazalo, da je bila tudi ta republikanska volilna agitacija navadna demagogija. Finančni tajnik Humphrey je priznal, da ne bo mogoče ne znižanja davkov, ne uravnovesiti proračun, ne prenehati s prakso, da se Zedin jene države zadolžujejo. Utemeljeval je potrebo, da bo republikanska vlada svoj proračun, ki se začne s 1. julijem 1953, končal z deficitom, s primanjkljajem.
Vse, kar je mogla republikanska vlada storiti, ј6 bilo to, da je v cilju varčevanja odpustila nakaj uradniških demokratov, je pa istočasno na ta izpraznjena mesta namestila svoje pristaše. V koliko bo mogla znižati ameriško pomoč tujini, je še veliko vprašanje. Za Indokino se je na primer določil, ker je položaj pač tak, naenkrat posebni znesek $400,000,000! V vprašanju znižanja davkov, znižanja proračuna, vlada med republikanci taka zmešnjava, da so začeli nekateri republikanci opozarjati predsednika Eisenhow-erja, naj misli na to, da bodo leta 1954 kongresne, leta 1956 pa predsedniške volitve. Demo-kratje bodo znali izrabiti federalni finančni položaj, razkrinkati republikance v njihovih obljubah pri volitvah in njihovo nezmožnost, da dane obljube tudi izpolnijo. Ti republikanci poživljajo Eisenhowerja, naj nastopi s političnimi govori, v katerih naj zavrne krivdo za ves finančni položaj Zedin jenih držav na demokrate. Demokrati da so s svojo dvajsetletno vlado zakrivili, da so narastli državni dolgovi in da je federalni proračun pač tak kakor je. Toda ti argumenti so na silno šibkih nogah! Saj je bil Eisenhower z republikansko stranko tisti, ki
borbo z obljubo, da bo dal Zedi-njenim državam varnost, da bo sklenil mir na Koreji, znižal davke, spravil v red federalni proračun in je torej sedaj na njem ležeče, da pokaže kaj da zna!
Taft je razočaran
Senator Taft je moral odkrito priznati, da se bo prvi federalni proračun, ki se začne s 1. julijem 1953, končal s primanjkljajem od devet do enajst milijard dolarjev, razen "če ne pride kaj vmesi" To pomeni, če ne bo sprememb. "Zelo, zelo sem razočaran," je trdil o sebi senator Taft.
Glede znižanja ameriških vojaških stroškov ter obrambnih stroškov sploh, ali se ti lahko znižajo ali ne, je bil Taft odkritosrčen in je priznal, da nič ne ve, z drugimi besedami, ali je mogoče kaj znižati ali ne.
Neugnani Truman
KANSAS CITY, 10. maja— Bivši predsednik Harry Truman je najavil že proti koncu svojega predsednikovanja, da bo ostale dni svojega življenja posvetil pouku ameriške mladine, kaj pomeni državna uprava. Bodisi, da gre 2a ameriško Unijo, bodisi za upravo posameznih držav članic te Unije, bodisi celo občine.
Truman je sedaj, ko je privatnik, ponovil svojo obljubo. Po Ameriki bo imel razna predavanja o gornjem predmetu, s predavanji pa bo začel že to jesen. Bivši predsednik Truman dobiva na dan na stotine povabil iz srednjih in visokih šol, da naj pride predavat na njihovo šolo.
Truman pa tudi ne bo opustil dela v demokratski stranki. Za leto 1954, ko se vršijo v Ameriki kongresne in leta 1956 predsedniške volitve, bo Truman aktivno sodeloval v politični agitaciji. Tudi se ne odreče svoji znani politični taktiki, da vzame vlak in se ta vlak ustavlja v raznih krajih, kjer je napovedan njegov go.vor.
Trumana pa ni pozabila agil-na delavska unija C.I.O. Zbrala je en milijon dolarjev kot spomin na čast pokojnemu svojemu voditelju Philipu Murrayu. Fond je namenjen vzgoji in napredku. Unija C.I.O. je imenovala Trumana v odbor, ki naj določuje, kako naj se ta fond uporablja. V tem odboru je tudi vdova Eleonora Roosevelt.
ralni dohodki enaki federalnim je šel zoper demokrate v volilno
Za združeno, pa ne razoroženo Nemčijo!
STRASSBURG, Francija, 10. maja—V mestu zaseda Evropski svet, ki ima nalogo, da pripravi bodočo ustavo združene Evrope. Za Zapadno Nemčijo je nastopil Henrich Brentano, ki je parlamentarni vodja sedanje demokratske večine spodnje zbornice v Bonnu. Njegovo stališče gledfe bodoče združene Evrope je to, da je Nemčija pripravljena stopiti v to zvezo. Važnejše pa je uradno stališče Zapadne Nemčije glede bodoče Nemčije same. Zapadna Nemčija pričakuje, da bo Sovjetska zveza prišla na dan s sledečim predlogom: Nemčija naj se zopet zedini, demokratizira (kaj naj pomeni ta demokracija v so-
vjetskem smislu, je in ni znano, ko gre za Nemčijo). Ta združena Nemčija pa naj se nevtralizi ra. Z drugimi besedami, mora ostati neoborožena.
Taka Nemčija bi ne smela so delovati ne pri skupni upravi zapadnoevropskega premoga in jekla, ne pri skupni obrambi za padne Evrope, ne pri politično združeni Evropi. Brentano je označil ta predlog za Nemce kot absolutno nesprejemljiv. Nemško ljudstvo bi bilo izolirano, v Nemčiji pa bi nastal nov val nacionalizma. Brentano je zatrdil, da je danes ogromna večina Nemcev za sodelovanje z ostalimi svobodnimi ljudstvi Evrope i in sveta.
Zasluženo priznanje
Pat Burkholder, 34-letni voznik iz Sparks, Nevada, je dobil priznanje "dobrega voznika za leto 1953." Burkholder je prevozil več kakor 1,500,000 milj s svojim tovornim avtomobilom, ne da bi povzročil in ne da bi sam doživel kak karambol.
Še več! Lansko leto je opazil v bližini mesta Reno, Nevada, prevrnjen avtomobil, ki je pokopal pod seboj družino šest članov. Burkholder je ustavil svoj voz in priskočil na reševanje. Izpod ruševin avtomobila je potegnil vseh šest ponesrečencev. Trije so ostali živi, trije pa so kasneje v bolnici podlegli za-dobljenim ranam in poškodbam.
Takih slučajev reševanja ima Burkholder še več.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
ii
ENAKOPRAVNOST
99
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$10.00 _ 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za K^uado, Evropo ш druge inozemske države): For One Year:—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece)
.$12.00 _ 7.00 . 4.50
Entered as Second Class Matter April 26tb, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1878.
104
STOLETNICA PRVEGA ZEMLJEVIDA SLOVENSKEGA OZEMLJA
GREMO V INDOKINO
(1)
Gotovo v neznano deželo. Pa nas naj ne bo sram, da je in če je ne poznamo. Povprečni Amerikanec si je predstavljal Azijo kot neko celoto, v kateri bivajo pač Kitajci, Japonci in Indijci, vse drugo ga ni brigalo; posebno ne, da bi iskal drobne kosce tega ogromnega kontinenta. Do nedavno tega je bila Amerikancu dovolj, kakor je bil povprečnemu Angležu dovolj angleški imperij. Kdaj pa se je Amerikancu vsaj sanjalo o Koreji? In vendar je danes Koreja znana vsakemu 1 judskošolskemu otroku, na plečih in ramenih doraslega Amerikanca pa krvavo občutena. Ob Koreji se je vsakdo izmed nas spomnil, da je dobro, če ve, za kaj da gre in je torej tudi dobro, če pozna kraj, za katerega gre.
Poleg Koreje je Amerika, kakor trdijo vsi njeni odgovorni predstavniki, zopet nekje v Aziji življensko zainteresirana, indirektno pa v svoji varnosti sama ogrožena. Zopet se sliši beseda "ameriška pomoč v orožju" in to celo kot nujna. Indokitajsko vprašanje z nazivom kraja, za katerega gre—Indokina, je trenotno tudi na splošno najaktualnejše dnevno vprašanje. Vredno torej tudi naše pozornosti, vredno posebej teh vrstic v našem časopisu.
. Med Korejo in Indokino so zelo zanimive primerjave same na sebi. Danes je med nami že udomačena beseda paralela, slovenska vzporednica, zemljepisna označba za črte, ki gredo na zemljevidu nad in pod ekvatorjem, ki nam povedo, koliko je kak kraj od ekvatorja oddaljen. Na Koreji je sedaj svetovno znana 38. paralela, ki je delila po zadnji svetovni vojni narodno celoto Koreje v severno in južno Korejo pod dvema bistveno nasprotna si okupatorjema. Paralela 38 na Koreji se je znašala kot črta, nad katero in izpod katere naj se po japonskem porazu razorožijo japonske oborožene sile, ki so stale na Ko
v Indokini je paralela 16, ki je neposredno po vojni pomenila za to deželo bistveno isto, kar 38. paralela pomeni na Koreji. Le s to razliko, da so bili na 16. paralelo v Indokini Kitajci in ne Rusi, ki naj razorožijo japonske vojake, dalje pa, d& so bili pod 16. paralelo v Indokini Angleži in ne Amerikanci, ki so imeli v tej deželi po vojni glavno besedo. Po našem mnenju pa je glavno to, daje ta delitev v svrho razorožitve Japoncev bila z dovršeno nalogo v resnici končana. Ko so bili Japonci razoroženi, paralela 16 kot taka ni igrala nobene bistvene vloge več. Ali pa je za Indokino s tem odpadla tudi komunistična nevarnost?	<
Vojna v Indokini je najdaljša moderna vojna. Vojna kot taka s sredstvi, s katerimi se vodi, ni ha moderni višini. Izraz moderen rabimo bolje za čas, torej za vojno v najnovejši dobi. Obe veliki svetovni vojni, tako prva, kakor druga, nista dosegli termina—sedmih let. Vojna v Indokini ga je že dosegla, tudi prekoračila in nihče ne ve, kdaj ji bo konec.
V nadaljnje' boljše razumevanje položaja najprej nekaj zemljepisnih, gospodarskih, narodnostnih in zgodovinskih podatkov.
Francoska Indokina je francosko kolonijalno posestvo, ki leži na velikem polotoku južno vzhodne Azije. Dežela ni enotna. Sestavljena je iz ,dveh malih kraljevin, Laos in Cambodia. Tretji sestavni del, v vsakem oziru najvažnejši pa je Vietnam, ki bi ga imenovali nekako republika s predsednikom na čelu. Se razume, ne v kakem evropskem ali ameriškem smislu. Te tri pokrajine so združene v eno to, ki nosi naslov Indokina. Tudi po kulturnem in političnem vplivu je ta izraz Indokina sam na sebi zanimiv. Obe kraljevini, Laos in Cambodia, sta prejeli svojo kulturo, v kolikor je sploh je, iz Indije. Primerno torej, da se pri splošni označbi imenuje tudi Indija. Indo!
Vietnam je bil v ožjih zvezah s Kitajsko. Primerno torej, da se Kitajska v tej skupni označbi ne opusti. Torej Kina—torej Indokina!
Dežela ima skupaj okrog 28 milijonov prebivalstva. Bila bi to, če bi šlo za samostojno državo, tako imenovana srednja država, torej ne veselila, pa tudi ne kaka mala državica. To deželo drži Francija še vedno v kolonijalni posesti. Kakor drugod po azijskih kolonijah, tako je bilo tudi v Indokini po vojni popolnoma jasno, da se tipične kolonijalne razmere morajo spremeniti in da čas ni več prijazen kolonijalnemu sistemu. Na Franciji je bilo torej ležeče, kako se bo znašala v sodobnosti in kako prenehala z golim kolonijalno izkoriščevalnim sistemom. Ali se je Francija znašla?	L.Č.
Bleiweisove "Novice" so dne 17. novembra 1852 napovedale izid "Zemljevida slovenske dežele," ki naj bi izšel v začetku leta 1853. V založbi avtorja Petra Kozlerja naj bi skupno z zemljevidom izšel kot priloga tudi spisek na zemljevidu označenih slovenskih imen mest, trgov in krajev ter slike grbov 9 slovenskih dežel in krajev.
Napovedano rojstvo prvega zemljevid Slovenije pa se je močno zakasnilo. Avtor in izdajatelj te publikacije pripoveduje podrobnost o tem v "Dogodbah prvega zemljevida slovenske dežele," objavljenih po njegovi smrti v Letopisu Slovenske matice za leto 1879.
Že leta 1848, ki ga po pravici imenujemo leto slovenske pomladi, ker nam je rodilo program zedinjenje Slovenije , je mladi jurist Peter Kozler obljubil v slovenski družbi na Dunaju, advokatu in politiku dr. Matiji Do-Inecu in gospodarskemu pisatelju Matiji Vrtovcu, da podari "Zedinjeni Sloveniji" tudi njen točen zemljevid in slovenski zemljepis.
Lotil se je takoj dela. Zbiral je statistično, zemljepisno in na-rodnopisno gradivo. Pri tem so mu pomagali posebno dr. Janez Bleiweis, Andrej Einspieler, Matija Major, dr. Mušeč, Kreft, Kobe in drugi njegovi prijatelji, ki so se navduševali za slovenski narodni program, še istega leta je izdelal načrt zemljevida in se pogodil z nekim dunajskim bakrorezom, da mu do srede leta 1849 vreže zemljevid v medeninasto tiskarsko ploščo. Imel je smolo, da je naletel na nepo-štenjaka ali morda tudi na političnega preganjanca, kajti bakrorezec je v jeseni 1848 skrivnostno izginil z Dunaja. Z njim sta izginila tudi načrt zemljevida 'П na pol izdelana tiskarska plošča. Šele 1851 je Kozlerju uspelo, da je oboje zopet izsledil. Ploščo je izročil sedaj bakrorezu Antonu Knorru, ki jo je do konca 1852 tudi dogotovil.
Vse je kazalo, da pojde sedaj po sreči.
"Novice" so vabile na naroč-bo, saj so imele za to potrebno dovoljenje ljubljanskega policijskega ravnateljstva. Tiskarna Jermenskega samostana na Du naju je tiskala zemljevid. Avtor Peter Kozler, ki je bil tedaj namestnik državnega pravdnika v Tolminu, je po toliki zamudi in nevšečnostih ves srečen popravljal prvi odtis.
Tedaj pa je mesto dunajskega bakrorezca posegel vmes goriški okrožni glavar baron Euffa, ki je Kozlerja prijateljsko povabil, naj n%u pošlje na-5rt ali odtis zemljevida, ki so ga bile naznanile "Novice." Kozler mu v dobri veri, da gre le za dobrohotno zanimanje političnega predstavnika, pošlje takoj ćdini odtis, katerega je imel, in barona Š3 lepo prosi, naj mu ga kmalu vrne, ker ga potrebuje. Baron Buff a, cvet c. k. lahonske aristokracije, je kot zagrizeni nasprotnik slovenskega narodnega zedinjenja začutil v zemljevidu slovenskega ozemlja proti-dižavno tendenco. Odtis zemljevida je poslal vrhovni policijski oblasti na Dunaju. Ta ga je takoj odstopila vojaškemu sodišču, ker je bilo tedaj na Dunaju .^bsedno stanje. Vojaško sodišče jo izdalo odločbo o zaplembi in zaseglo pri tiskarju vse že iz-gotovljene izvode zemljevida in grbov, proti avtorju pa uvedlo preiskavo zaradi prevratnega rovarjenja in kalitve javnega miru.
Pričelo se je zasliševanje na levo in na desno. Avtor si je bil svest, da ni storil nič kaznivega, zato je mirno čakal izida preiskave. Dne 20. maja 1853 je prejel dopis okrajnega glavarstva v Tolminu, ki mu je sporočilo, da •je dunajsko vojaško poveljstvo sicer ustavilo nadaljnjo preiska-
vo, ker ni našlo na samem dejanju nič kaznivega in je zaplenjene izvode zemljevida, grbov in plošče vrnilo dunajski policiji s pripombo, naj razširjanje zemljevida po možnosti prepreči. Zato je policija s pismom dne 16. aprila 1854 sicer obljubila vrniti zaplenjeno naklado in plošče, ni pa dovolila razpečava-ti zemljevidov in grbov.
Šele dve leti za tem (1856) je razočarani avtor prejel od policije zaplenjene stvari. Pravi, da je po vsem tem "zakopal te grenke izkušnje v dno svojega srca," zapečateno skrinjico z vrnjenim materialom pa je odnesel na podstrešje.
Leta 1861 je Peter Kozler smatral, da so se razmere že toliko izpremenile, da bi vendarle mogel, iziti ta nezaželjeni zemljevid nezaželenega ozemlja nezaželenega naroda, zato je tiskar J. Blasnik dovršil prekinjeni tisk prilog, knjigarnar J. Lerher v Ljubljani pa je predložil dolž-nostne izvode ljubljanski policiji.
Še isti dan je policija ponovno zaplenila vso zalogo.
Začelo se je spet vse znova: zasliševanja, vloge, protesti, poti, sitnosti in stroški. Končno je policijsko ministrstvo z ukazom dne 8. junija 1861 določilo, da je preklicana tudi prepoved raz-pečavanja zemljevida.
Sedaj so mogli komaj v miru zaključiti tiskarsko delo. Slovenci smo dobili zemljevid svojega ozemlja. Izdelan je bil v merilu 1,576,000. Nosil je letnico 1861. Druga izdaja je izšla 1864, tretja pa 1871. Z zemljevidom je izšel tudi Imenik mest, •trgov in krajev, obseženih v Zemljevidu slovenske dežele.
Trinajstletno nasprotovanje avstrijske policije, da Jai smeli Slovenci z bgsedo in zemljevidom označil obseg in podobo svojega ozemlja, je ,le še bolj j3odžgalo njih narodno zavest in napravilo Petra Kozlerja popularnega.
Peter Kozler je bil rojen 16. februarja 1824 v Kočah pri Kočevski Reki. Bil je sin bogataša, poznejšega dunajskega trgovca, lastnika hiš v raznih mestih in graščaka na Ortneku. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, nato je študiral logiko v Padovi, fiziko v Pa vi j i in končno na Dunaju, kjer je promoviral kot pravnik 1846. Stopil je v sodnijsko službo in služboval v Rovinju (1849), v Labinju (1850), kot godni pristav v Vodnjanu (1851), kot namestnik državnega pravdnika v Pazinu (1851) in v Tolminu (1852), kot predstojnik javnega tožilstva v Gorici (1885). Od 1857 do 1863 je bil notar v Sežani. Leta 1864 mu je umrl oče, zato je Peter prevzel njegovo trgovino na Dunaju in se posvetil gospodarstvu. Osnoval je in kot solastnik vodil takratno največjo pivovarno na Kranjskem. Bil je med vidnimi organizatorji tedanje kranjske industrije, poslanec narodne stranke V kranjskem deželnem zboru in podpredsednik Slovenske matice. Rusko geografsko društvo ga je imenovalo za svojega dopisnega člana.
Izvor kakor tudi življenjska pot Petra Kozlerja sta bila takšna, da ne bi mogli od njega pričakovati, da se bo razvil v borca .za politične pravice slovenskega naroda. Če je to v mlajših letih po naključju morda postal, je pripisati to velikemu navdušenju slovenskih dunajskih krogov in dogodkom leta 1848. Dokler je stal pod vplivom teh krogov in tega obdobja, se je zanimal posebno za slovensko zemljepisje ter se kot zemljepi-sec med prvimi opiral na statistične podatke. V letih 1848-1855 se je zanimal za slovenska obmejna vprašanja in o njih veliko pisal.
Če pogledamo njegove državne in javne službe, ne moremo
ravno trditi, da so mu zapletljaji s policijo zaradi slovenskega zemljevida niti njegovi mladostni nastopi v politični javnosti kakor koli škodili v karieri, saj se je dvigal od stopnje do stopnje. Njegov uspeh v službi in najbrže tudi še kolikor toliko srečen izid zadeve z zemljevidom je pripisati na eni strani njegovi vztrajnosti, na drugi strani pa tudi morda trdnim finančnim temeljem in dobrim zvezam očetovega doma.
Brez ozira na vse to sta pomenila njegovo prizadevanje in vztrajnost pri delu za izdajo zemljevida slovenskega ozemlja za tiste čase pogumno in važno kulturno dejanje. Pa se mi zdi potrebno, da se ga spomnimo in to povemo tudi sedaj, ko poteka 100 let, odkar je avstrijska policija planila na njegovo—vsaj na zemljevidu—zedinjeno Slovenijo.	A.Š.
—Naši Razgledi
KRONIKA NESREČ
Višnje pri Zagradcu. Posestnikov sin Jože Gregorčič je v gostilni Vidmar v Ambrusu med prepirom dobil udarec -v levo stran čeljusti.
Perudina pri Vinci. Posestnik Matija Kuzma je na njivi padel pod voz, ki mu je poškodoval hrbtenico.
Moravče pri Litiji. Posestnikov sin Jože Pavle je v zadružni gostilni na Gabrovki sam sebe zabodel z nožem v prsa.
Bršljin. S konja je padel in si pobil koleno Miladin Glišič.
Podgrad. Posestnika, Jožeta Gazvoda sta dva vaščana napadla na cesti in mu s kolom prizadejala poškodbe na glavi.
Kočevje. Med delom pri stroju v rudniku si je .pobil levo nogo vozač Stanko Zupan.
Škovec pri Tržišču. Triletna rudarjeva hčerka Anica Ručman je padla doma v posodo vrele vode in se opekla po spodnjem delu telesa.
Dolnji vrh pri Dobrniču. Po-sestnikova žena Katarina Kir je padla po stopnicah in si zlomila desno roko.
Dva ladijska boka "Mirielle"
STROKOVNI LEKSIKON
Drvar: Naklestil te bom!
Urar: Ušesa ti bom navil!
Profesor: Ti bom že dal lekcijo!
Mesar: Po gobcu te bom usekal!
Natakar: Obrisal te bom!
Električar: Ti bom že posvetil!
Kuhar: Ali ti bom eno priselil!
Čevljar: Eno ti bom prismo-dil, da . . . !
Pleskar: Tako ti bom prima-zal, da si boš zapomnil!
Najnovejša "sodobna" grožnja: V cajtenge te bom dal, da veš!
NOVA METODA ZA ZDRAVIJENJE NADUHE
Angleški zdravnik dr. Moor-wood je odkril novo metodo zdravljenja astme ali naduhe. Njegova metoda temelji na domnevi, da je astma predvsem v zvezi s pretiranimi duševnimi napori s zaskrbljenostjo. Dr. Moorwood zdravi nadušljive ljudi z nekakšno polhipnozo, tako da navija gramofonske ^plošče s pomirljivimi besedami, bolniki jih pa poslušajo. Zdravnik pravi, da je dosegel s svojo metodo že zelo zadovoljive uspehe.
ZAGREB IMA ČEZ 150,000 PREBIVALCEV
ZAGREB — Po najnovejšem popisu prebivalstva ima Zagreb 350,452 prebivalcev. Izpred vojne se je prebivalstvo Zagreba podvojilo. Pri popisu 1939 leta je imel Zagreb 186,281, pri popisu leta 1948 pa 279,623 prebivalcev.	I
ROKA POSTAVE Policisti imajo nalogo, da stroqo nadzirajo ^ promet in pomagajo srmanjšaii število prometnih nesreč. To pomeni, da bo več avtomobili-stov kakor pešcev aretiranih radi raznih prekršitev. Prekoračite ce sto samo na križiščih in kjer je prometna luč—ravnajte se po njej.
Menda je malokatera ladja tako hitro zaslovela kot stara italijanska petrolejska cisterna "Miriella/' ki je pripeljala skozi blokado anglo-iranske družbe 5000 ton petroleja iz Perzije v Benetke, še več—"Miriella" je postala pravzaprav politični problem, ob katerem so se zganili ne samo v Teheranu in Rimu, ampak tudi v Londonu in New Yorku.
Kđt je znano, je sedanja perzijska vlada pod vodstvom predsednika Mosadega v svoji borbi za (neodvisnost diežede izvedla pr edlani nacionalizacijo petro-lejske proizvodnje, ki je bila dotlej v lasti mogočne anglo-iranske petrolejske družbe. Zaradi tega je prišlo do spora med perzijsko in britansko vlado. Ker kljub večkratnim pogajanjem nobena izmed sprtih strank ni hotela popustiti, je anglo-iran-ska družba proglasila blokado nad perzijskim petrolejem. To politično in gospodarsko blokado proti perzijski nacionalizaciji petroleja pa je zdaj nenadno predrla ladja italijanske petrolejske družbe "Supor," ki je naložila v Abadanu svoj tovor nafte ter jo brez slehernega pristajanja v pristaniščih pripeljala v Benetke. Anglo-iranska družba je seveda podvig ostro napadla in vložila tožbo pri italijanskem sodišču v Benetkah češ da je petrolej pravzaprav še vedno njen ih da ga mora zate italijanska oblast sekvestrirati. Toda beneško sodišče je obtožbe zavrnilo z utemeljitvijo, da je bila perzijska nacionalizacija zakonita in s tem tudi obvezna z£ italijansko sodišče. Ko je "Miriella" izkrcala tovor v Benetkah, se je znova odpravila \ Obadan po nov tovor, z njo рг je nastopila pot tudi druga ladja iste družbe "Alba."
Da v tem primeru ni šlo same ža tistih 5000 ton petroleja, k ga je italijanska tvrdka kupila sorazmerno poceni v Abadanu se vidi že po okoliščinah, ki sc spremljale "Miriellin" pđđvig Ko .je ladja prispela v beneške pristanišče, so ji priredili slovesen sprejem.
Med tuljenjem siren in vihra-njem zastav so prvi sekretai perzijskega poslaništva v Rimu kapitan ladje in ravnatelj družbe "Supor" izmenjali govore, л katerih sta proslavljala perzij Eko-italijansko prijateljstvo, že ne in hčerke perzijskih diploma tov pa so obsule posadko s cvet jem. Hladen je bil seveda odmev v Angliji, kjer je v parlamentu moral podati protestne izjavo celo Eden, medtem ko sc je odpravil v Italijo najzname nitejši angleški pravnik Si) Hartley Shawkross.. Ko pa se je po znani razsodbi beneškegg sodišča "Miriella" znova vrnile v Abadan, ji je prišlo nasprot kot častno spremstvo 15 perzij skih patrolnih čolnov in star predsednik Mosadeg je ganjen izjavil, da je uspeh "Mirielle' njegov najsrečnejši dan v živ Ijenju in velikega pomena v današnji težavni borbi Perzije.
Bilo bi seveda naivno, če b. smatrali, da so Italijani poslalv "Miriello" na pot iz neke nese bične težnje, podpreti perzijske stvar. Nasprotno: pri tem sc gledali predvsem na svojo trgovsko in politično korist. Najbližj gospodarski učinek je bil gotovo že ta, da bo tvrdka "Supor' dobivala odslej perzijski petrolej po znižani ceni. Italijanska petrolejska družba se je hkrat. pojavila kot posrednik tudi za ostalo gospodarsko izmenjavo obeh dežel, saj je izrazila pripravljenost, da odstopi pridobljeni petrolej v Benetkah tistim italijanskim podjetjem, ki bi poslala svoje izdelke v Perzijo. Nekatere velike italijanske tvrdke (Fiat, Montegatano) pa so že same sklenile pogodbe za obširne investicije v Perziji. Italija skuša čimbol izkoristiti ugodni trenutek in zavzeti v Perziji me-
sto ali vsaj delček mesta, ki je do nedavna zavzemala Britanija. Še več: gospodarsko
spletkarjenje Italije pod plaščem
ganljive pomoči prebujajočemu se perzijskemu narodu sega tudi na politično področje in skuša obnoviti staro tekmovanje z Anglijo v sredozemskem prostoru, pri čemer se Italija spet veže z nekdanjimi svojimi prijatelji, oziroma z angleškimi sovražniki—Nemčijo in Španijo. ® tem med drugim govorijo tudi navzočnost žene nemškega P®' slanika pri sprejemu "Mirielle, sodelovanje nemških vojaških gospodarskih strokovnjakov Bližnjem vzhodu, nedavna P"' nudba Italije Španiji za posebno pogodbo, italijanske težnje, da b' Egipčani privolili v zamenjav" britanskih čet v Suezu z tralnimi" italijanskimi četa#' itd.
Slučaj "Mirielle" je dejaos^" precej omajal položaj iranske družbe in njeno saj postaja razsodba beneškega sodišča tako rekoč precedent W di za bodoče primere. Dogo^o^ jeno trgovanje po znižanih nah med Perzijo in Italijo, bo morda znižalo ceno petrolej^' je dalje vznemirilo tudi osta velike petroljeske družbe na sv^ tu, zlasti v Ameriki. Po drUP strani pa so dogodki z "Mirieljo tudi pokazali, da je bila Mosad^ gu, ki je vzlic vsem svojin^ P", itičnim uspehom v resni zaga ' cer ne more zagotoviti gospod&^ '•kega razvoja Perzije, to se P|^^ vi prodajati petrolej po sV
ivetu,
:a stara barka novega nja. In v tem sta dva ladij® ,5kega imperializma žarek uP* boka "Miriella."	—
(PO "LJUDSKI

NAJSTAREJŠO TOVORNO i^DJO DVIGAJO
Iz Marseilla poročajo, d@ .jačeli z morskega dna dviS'
$0
.ovorno ladjo, ki je v treW^ stoletju našega štetja р!"^^ -Grčije v Francijo. Pravijo, d» ^ cO najstarejša tovorna ladja, so jih doslej našli. Njeno dvi^^^ ije finansira francosko lalno geografsko društvo, pa ga neki francoski тогпаП®^ jficir. Francoska javnost s® .j .0 delo zelo zanima, potap^^^ o ugotovili, da je bila ladja akratne čase zelo velika. ^ bila 30 m in v njej je bilo P'^^
tora za 50 vagonov bl&^^'
tis«"'

ije so že dvignili kakih intičnih vrčev z dvema roc _ n širokih glinastih žar. Nek^ i vrči so bili dobro zamašsi^' • njih so našli nad 1700 let sta^^ dno. Mnogi prijatelji žla ^ "inske kapljice se zaniniajo o staro vino.
Po znakih na vrčih sklep^_ la je bila ta velika tovorna astnina Rimljana Marka j ia, ki je postal grški državJ Sesti je živel 240 let pred štetjem na otoku Delosu- ^ takrat še ni bil mogočna dr^^g v Laciju so bile še "cod^^j grške naselbine. Promet Grčijo in pristaniščem v ^ je bil zelo živahen. SestiјбЈ^ j.j-ja je najbrž odplula iz teg^
stanišča v Francijo.
Arheoi
3otoP
iia
lomnevajo, da se je okrog leta 230 našega štetJ
Francoski mornariški ki vodi dviganje, pravi, ^ г v prihodnjih tednih dvi^ ^jgn ladje ves tovor, potem trup. Po trupu bodo enako ladjo in jo tudi
opremili. V znanstvene j^l3 bo kopija te prastare po Sredozemlju in se v posameznih pristanišči
LINCOLN IN ČEVLJI
Neki diplomat je izncn^^^^^^iK pil v sobo, kjer je P""® Lincoln čistil svoje čevlj®-
"Kaj, gospod predsed»'^p^g. čistite svoje čevlje?" ^ šal presenečeno.
sto-
IMENIK DRUŠTVENIH URADNIKOV ZA LETO 1953
"Am-
eriško jugoslovanski center" na Recher Ave.
Frank Žagar; pod-df^^dnik Joe Susnik; tajnik An-Ogrin, 18508 Shawnee Ave., Wk	blagajnik Theodore
ml., zapisnikarica Gusti Zu-nadzorni odbor: John Gerl, g^sednik, Leo BostjanCiC in John *°vich; gospodarski odbor: Тев 1 Rupert, predsednik, Frank in Louis Godec; publicijski fi* j''- Frank Rupert, Gusti Zupan-Andrew Ogrin; ostali direk-lii) p ^nk Derdich, Frank Segu-ђ.'.prances Gor jane in Josephine tian	poslovodja John žig-
iJS' KE 1-9309 in oskrbnica Mary ТУебек, IV 1-3822.
se vršijo vsako tretjo sredo
■Mesecu ob 7:30 uri.
*
"Carniola Hive" št. 493 L TM
predsednica Mary Bolta, hf^^dnica Josephine Stwan, pod-j^^ednica Christine Glavan, du-hjf "3 voditeljica Mary Tekaučič, jj^emijevalka Mary Mahne, vra-u'ca Pauline Zigman, stražnica tj fV Vesel, zapisnikarica in tajni-'bolniškega oddelka Julia Brezo-O 1173 E. 60 St., EN 1-4758, fi-12r4 ® tajnica Pauline Debevec, ШсЈ. 169 St., IV 1-2048, nadzor-1ђ g Frances Tavčar, Ursula UnetiC Ijj^auline Stampfel; zastopnici za ij) Hp društev SND Josephine Stwan ^Ulia Brezovar.
se vrše vsako prvo sredo v ft.^ecu v dvorani št. 1 SND na St. Ave., ob 7.30 uri.
"Carniola Tent" št. 1288 T. M.
Rastni predsednik Thomas Mli-ћдл' predsednik Joseph Babnik, DjrPredsednik Joseph Sušnik, taj-PjL •'ohn Tavčar, blagajnik Louis Zor zapisnikar Ivan Babnik, nad-Žun °dbor: Joseph Skuk, Anton boN t5 Paul Praust, bolniški od-JosI ^homas Mlinar, John Grbec in fj^Ph Sušnik, odborniki za otvo-Sih4u seje: Paul Praust, Anton Siil , ' Joseph Drobnich, Frank Ja%e. Anton Debelak, vratarja: ^ Subel in Frank Meserko, za-Lip'iika za Klub društev SND,
Tavčar in Joseph Babnik. Ij. se vršijo vsako četrto nede-St Y,%esecu v Slov. nar. domu na ;' Clair Ave., dvorana št. 1, ob ' dopoldne.
"Cleveland." št. 126 SNPJ
fg^edsednik Louis Smrdel, pod ?ik
nfu^sednik Edward Branisel,'taj Vav °hn J. Gabrenja, 22100 Ivan A KOvan rnl 7nmsnikar Blaž No-
Av« ml., zapisnikar Blaž No Vat He 1-6268, blagajnik Frank 1^,5 Reditelj John Pire, nadzorniki: |V'40ny Yuretich,^ Victor Gruden, ^Ujs Virant st; mladinski reditelj J^drew Curry (Korenčič), ml., Y^vniki vsi slovenski zdravniki
"levelandu in okolici.
5(,^Prejema se članstvo od 16. do L' leta in otroke od rojstva do 16. |Л- Prosta zdravniška preiskava Orti^^grade za novo članstvo v oba ^elka.
d^^e se vrše vsako tretjo nedeljo
CjP^ldne ob 9. uri v SND na St. *
'Collinwoodske Slovenke" ђ	št. 22 SDZ
h^t'edsednica Fannie Brezovar, ^predsednica Stefi Koncilja, taj-Hose Mickovic, 19612 Chero-Ave., tel. IV 1-6500, blagajni-Sj Frances Tomsich, 693 E. 160 iKj Zapisnikarica Rose Šimenc, i^?zornice: Filomena Sedaj, pred-Mary Cernigoj in Alice
%sel.
V	se vršijo vsako drugo sredo L^iesecu v Slov. domu na Holmes
ob 7.30 uri zvečer.
*
jj^*etoči Noble" it. 450 SNPJ
bf^edsednik Joseph Mačarol, pod-k'^ednik Matt Klemen, tajnica Dodič, 977 E. 239 St., Euclid, O- tel. RE 1-4099, blagajnik Martinčič, zapisnikar John Vi^PančiC, nadzorni odbor: Frank Cjelie, Fred Martin, Andrew Yer-Zastopniki: za Clevelandsko HCu^cijo SNPJ Frank Habič, za društev AJC Fred Martin in , l^,^Iatyažič.
Ijo se vršijo vsako drugo nede-mesecu v Ameriško jugoslo-
"^cm centru na Recher Ave.
*
bp^facija Clev. društev S.N.P.J.
bt^edsednik Camilus Zarnick, pod-t)fS®®dnik John Krebel, drugi pod-kiKj^ednik Anthony Gerchman, Josephine Tratnik, 6505 Ave., EN 1-0991, blagajm-t, Agnes Stefanic, zapisnikar tak ?amanie, nadzorniki: Blaž Nosi. John Kikol in Eddy Mramor.
V	gpe se vršijo vsako četrto soboto
ftar. domu na St. Clair Ave. -K
"Glasbena Matica"
kjo^dscdnik Frank Bradach, Arcade Ave., podpredsednik Wh; Cd Kenik, korespondenčna Ave ® Mollie Frank, 5919 Prosser ^1з' ^agajničarka Carolyn Budan, St. Clair Ave., posredovalni Edward Kertik, Josephine Ann Safred, Carolyn Bu ^.fank Bradach, Emil Safred; ?0Гђ:?'каг1са Josephine Misič, nad-г Мпп- Alice Somrak, June Price Vr. °flie Frank; publicijski odbor: Misič, Emil Safred, Jo-^crsol in Valentine Mersol. . Vai dja Tone šubelj.
rt Uri vršijo vsak četrtek ob Zvečer v sobi št. 2 Slov. nar. St. Clair Ave.
"Klub društev AJC" na Recher Ave.
PredBednik Frank Segulin, podpredsednik Andrew Ogrin, tajnik John Zupančič, 460 E. 270 St., Euclid, O., tel. RE 1-4488, blagajnik Louis Zgonik, zapisnikarica Mary Medvešek, nadzorni odbor: Fred Martin, predsednik, Mary Segulin in Frances Zajec.
Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave.
"Kras" St. 8 SDZ Predsednik Joško Jerkich, 19091 Neumann Ave., podpredsednik Stan Kozely, tajnica Jennie Koželj, 687 E. 156 St., tel. LI 1-3590, blaga j niCarka Jennie Kapel, 1861 Sagamore Dr., zapisnikar John Kapel, nadzorniki: Joe Kopore, predsednik, Martha Batich in Mary Kobal. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki v Clevelandu.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1.30 uri v Slov. domu na Holmes Ave.
"Lipa" it. 129 SNPJ
Predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Andy Skerl, tajnica Mary Stokel, 14503 Saranac Rd., tel. PO 1-9214, blagajnik John Si-vec, zapisnikar Charles Penko, bolniški nadzornik Joseph Terbovec, nadzorniki: Stanley PoCkar, predsednik, Frank Pyke in Joseph Fili-pič, zastopniki: za Clev. federacijo SNPJ Ema Perne, za farmo SNPJ Charles Penko, za Klub društev SND Anthony Meklan, za Slov. nar. čitalnico Frank Smole st. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu v sobi št. 4 Slov. nar. doma na St. Clair Ave. ob 1. uri popoldne.
-K
Klub "Ljubljana"
Predsednik Ludvik Prosen, podpredsednik Frank Segulin, tajnica Frances Julylia, 832 E. 209 St., KE 1-0325, blagajnik Louis Godec, zapisnikarica Louise Derdič, nadzorni odbor: John Ludvik, predsednik, John Oshaben, Joseph Susnik, zastopniki: za Klub društev AJC Louis Zgonik, Frances Zajec in Mary Medvešek, teta Frances Rupert, stric Joseph Plevnik, maršal Louis Starman, kuharica Frances Gorjanc.
Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave.
*
■"Lunder-Adamič" it. 28 SNPJ
Predsednik Krist Stokel, podpredsednik John Marn, tajnik Anton Wapotich, 892 E. 73 St., blagajnik William Candon, zapisnikar Joseph Okorn, nadzorni odbor: Louis Zele, Stanley Dolenc, Rose Retar, reditelj mladine William Wapotich, za Klub društev SND Anton We^otich in Stanley Dolenc.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri zj. v SND.
■K
"Loška dolina"
Predsednik Frank Baraga, podpredsednik John Krasovec, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66 St., HE 1-9083, blagajnik-zapisnikar John Leskovec, nadzorniki: John Lokar, Frank Turek in Tony Petkovšek, za Klub društev SND John Lekan ml., za Klub društev Slov. doma na Holmes Ave. Frank Znidaršič in Gasper Knafelc.
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
"Mir" št. 142 SNPJ
Predsednik Anton Bokal, podpredsednik John Prusnik, tajnik Frank Sustarsich, 15726 Holmes Ave., LI 1-8939, blagajnik Anton Zorko, zapisnikarica Frances Su-šel, nadzorniki: August Svetek, Frank Ludvig in Peter Adam, zdravniki: dr. Opaskar, dr. .Skur, dr. Rottar in dr. Urankar.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. Tiri dopoldne v
Slov. domu na Holmes Ave.
*
"Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ
Predsednica Josephine Tratnik, podpredsednica Josephine Mežnar-šič, tajnica Josie Zakrajšek, bla-gajničarka Helen Mikuš, zapisnikarica Albina Bfaidich, nadzornice: Jennie Skuk, Josie Krasovec in Mary Peternel, bolniška nadzornica Jennie Drobnich, za Federacijo SNPJ Josephine Tratnik in Josie Zakrajšek, za farmo SNPJ Urška Mu le j in Pavla Artel, za Atletično ligo Alma in Nada Žagar, za Klub društev SND in čitalnico Jennie Skuk, za podr. št. 39 Sans Helen Mikuš.
Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave.
■K
"Naprej" št. 5 SNPJ
Predsednik Joseph Skuk, podpredsednik Frank Mack, tajnik John Krebel, blagajnik Frank Mik-še, zapisnikar Andy Turkman, nadzorniki: Anton Zakrajšek, John Tavčar in Louis Pire.
Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
"Napredni Slovenci" št. 5 SDZ
Predsednik Andrej Tekauc, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1287 E. 169 St., IV 1-2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki: Charles Koman, Frank Stefe in John Nestor.
Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v sobi
Tu
ROBIN .RE-SALE SHOP
NOVA IN RABLJENA OBLAČILA dobite zelo primerna oblačila za pošiljke v staro domovino.
Poceni.
796 EAST 152nd STREET
št. 3, staro poslopje SND na St. Clair Ave.
M
"Napredek" št. 132 ABZ
Predsednik John Tanko, podpredsednik Ludvik Prosen, tajnica Adalyne Cecelič, 4-33595 Morris Dr., Willoughby, O., tel. WI1-loughby 2-4359, blagajniCarka An-tonia Tanko, zapisnikar Frank Se-šek, društvena zdravnika dr. Anne Prosen in dr. Carl Rotter.
Seje se vršijo vsak drugi pete{( v mesecu ob 7.30 uri zvečer v Ameriško -jugoslovanskemu centru na Recher Ave. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, če pa pade 25. na nedeljo, se pobira na 26.
■¥■
Krožek št. 1 Progresivnih Slovenk
Predsednica Anna Zaic, podpredsednica Fani Henikman, tajnica-blagajničarka Marion Bashel, 18913 Cherokee Ave., tel. KE 1-2173, zapisnikarica Theresa Gorjanc, nadzornice: Frances Francel, preased-nica; Rose Paulin in Rose ŠanaDor, prosvetni odbpr: Paula Prudič, An-tonia Tomle in Mary Dacar, poročevalki; Theresa Gorjanc in Mary Vidrich.
Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
-k
Krožek št. 2 Progresivnih Slovenk
Predsednica Cecelia Subel, podpredsednica Frances Legat, tajnica Marie Zakrajšek, 1038 Addison Rd., blagajničarka Jennie Skuk, zapisnikarica Anna Belle, nadzornice: Helen Mikuš, Frances Gorshe in Elizabeth Belay.
Seje se vršilo vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
"Krožek št. 3 Prog. Slovenk"
Predsednica Mary Kobal, podpredsednica Louise Derdich, tajni-ca-blagajničarka Elizabeth Matko, 330 E. 260 St., zapisnikarica Gusti Zupančič, nadzorni odbor: Frances Julyia, Frances Gorjanc in Angela Ogrin, poročevalka Vera Potočnik.
Seje se vršijo prvo sredo v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave.
"Podr. št. 5 S.M.Z,"
Predsednik John Sever, 18023 Hillgrove Ave., IV 1-1228, podpredsednik Frank česnik, tajnik in blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 Pl., tel. UT 1-8387, zapisnikar Frank Kuhar, nadzorni odbor: Frank Kuhar, Louis Erste in Frank Petkovšek, zastopniki za Federacijo: John Sever, Frank Brancel In Frank Petkovšek, za Klub društev S.N.p. Frank Kuhar.
Seje se vršijo vsako tretjo soboto v mesecu v dvorani št. 4 staro poslopje SND na St. Clair Ave.
"Ribnica" št. 12 SDZ
Predsednik Andrew Sadar, podpredsednik Joseph SankoviC, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., Cleveland 10, O., tel. IV 1-2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, 893 E, 75 St., nadzorniki: Frank Debelak, predsednik, Edward Herbst in Frank Lun-der, zdravnik dr. F. J. Kern in drugi slovenski zdravniki, zastopniki: za Klub društev SND Andrew Sadar, za Ameriško jugoslovanski center Frank Wirant in John Virant, za S. N. Čitalnico Louis Mr-har, za Sans Joe Champa.
Seja se vrši vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., soba št. 4, staro poslopje. Tekom delavnikih se tajnika lahko telefoniCno pokliče po 5. uri zvečer.
*
"Slov. nar. dom" na St. Clair Ave.
Predsednik Charles Vrtovšnik, podpredsednik Frank Plut, tajnik John Tavčar, blagajnik John Centa, zapisnikarica Josephine Petrich, nadzorni odbor: John Pollock, Leo Poljšak, Josephine Zakrajšek, Anton Wavpotich in Frank Ilersich; gospodarski odbor: Frank Cesnik, Joseph Okorn, Janko N. Rogelj, Frank Virant, Joseph Fifolt, Stanley Dolenec in Josephine Stwan. Namestniki: Andy Turkman za tajnika; Max Traven za podpredsednika, Andrej Tekavc za blagajnika, John Lekan za zapisnikarico.
Seje direktorija se vršijo vsak drugi torek v mesecu v navadnih prostorih.
"Sv. Ane" št. 4 SDZ
Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Jennie Stanonik, tajnica Jennie Suvak, 1414 E. 51 St., tel. EN 1-8104, blagajničarka Josephine Oražem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn, reditelj ica Mary Pristov.
Seje se vršijo vsako drugo sredo v meseca v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
"Svoboda" št. 748 SNPJ
Predsednica Antonia Tomle, pod-pred. Jos. Vesel, tajnica Josephine P. Terbizan, 14707 Hale Ave., LI 1-1464, blagajničarka Josephine Seitz, 16213 Waterloo Rd. Zapisnikarica Leopoldina Vozel, nadzorni odbor: Mary Kafrle, Anna Zaic in T. Gorjanc. Zastopnice za ženski odsek farme SNPJ: Theresa Gor-ianc, Antonia Tomle in Josephine Vesel; za Clevelandsko federacijo SNPJ; Theresa Gorjanc in Leopoldina Vozel.
Seje se vrše vsak druei petek v mesecu v čitalniških prostorih SDD na Waterloo Rd.
"Svob. Slovenke" št. 2 SDZ
Predsednica Nežika Kalan, pod predsednica Jennie Skuk, taj niča Josephfne Petrich, 101 E. 225 St., RE 1-6316, blagajničarka Mary Somrak, 996 E. 74 St., zapisnikarica Albina Braidič, nadzornice: Albina Braidich, Elizabeth Belaj in Josephine Razinger. Zastopnica za Klub društev S.N.D. Helen Mikuš; poročevalka Rose Alden.
Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu v Slov, nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 8. uri zvečer.
"Sv. Ane" St. 4 SDZ
Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60 St., podpredsednica Jennie Stanovnik, tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., EN 1-8104, blagajničarka Josephine Orazem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn, reditelj ica Mary Pristov.
Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
"Slovenske Sokolice" št. 442 SNPJ
Predsednica Frances Legat, podpredsednica Mary Geromi, tajnica Cecilia Subel, zapisnikarica Antoinette Wichich, nadzornice: Stella Božeglav-Sodeckas, Florence Zalo-kaf in Mary Sankovic, zastopnica za Clevelandsko federacijo SNPJ in Klub društev SND Ivanka Shiffrer, za Jug. kult. center, za SANS in čitalnico SND Amelia Božeglav, društveni zdravnik dr. F. J. Kern.
Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu v Slov. nar, domu
na St. Clair Ave.
*
Pevski zbor "Slovan"
Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Joseph IvančiC, tajnik in blagajnik Milan Urbančič, 1342 E. 170 St., KE 1-6624, zapisnikar Ciril Ozbič, arhivar Joseph IvančiC, nadzorni odbor: Joseph Vičič, Frank Urbančič in Ludvik Oster, pevovodja Anton Schubel.
-K
St. Clair Rifle and Hunting klub
Predsednik Frank Zietz, podpredsednik Louis Pike, tajnik-blagajnik Albert Peterca, zapisnikar Fred A. Kochevar, gospodarski odbor: Frank Kramer, predsednik, Frank Spenko, Ed. Petrick, Frank Kosec in Mike Telic, nadzorni odbor: Leo Lukič, Louis Pike in Mike Telich, oskrbnik pušk Ed. Petrick.
Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. ob 8. uri zvečer.
"Waterloo Camp" št. 281 W.O.W.
Predsednik Walter Lampe, podpredsednik John Lokar, tajnik Edward Rozance, blagajnik in zapisnikar Vincenz Godina, spremljevalec John Rozance, straža Peter Bukov-nik, nadzorniki: Frank Stupar, Valentine Malnar in Frank Stupar.
Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mescu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Asesment se pobira vsakega 24. v mesecu in na seji.
"Waterloo Grove" št. 110 W. C.
Predsednica Pauline Balish, podpredsednica Emma Jane, tajnica Cecelia M. Wolf, 1251 E. 173 St., KE 1-2564, zapisfiikarica Justine Klemenčič, blagajničarka Molly Tomarič, duhovna voditeljica Mary Benda.
Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu ob 8. pri v Slov. del. domu na Waterloo Rd-*
"Washington" št. 32 ZSZ
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednik John Zaic, tajnica in blagajničarka Anna Vadnal, 15815 Arcade Ave., IV 1-3919, zapisnikarica Anna Zaic, nadzorni odbor: Frank Moro, Frank Fende in Mary Božič.
Seje se vrše vsak četrti petek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
■K
"Ženski odsek farme SNPJ"
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednica Frances Henikman, tajnica in blagajničarka Mary Zaman, 484 E. 149 St., IV 1-4871, zapisnikarica Victoria Poljšak, nadzornice: Jennie Gerchman, Jennie Leskovec in Frances Zorman.
Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. ob 7.30 uri zvečer.
-K
Zavedni sosedje" it. 158 SNPJ
Predsednik John Koss, podpredsednik Frank Žagar, tajnik Charles Zele, 20970 North Vine St., Euclid 19, O., tel. KE 1-4640, blagajnik Andrew Ogrin, zapisnikaf John Ludwig, nadzorni odbor: Frank Matko, predsednik, Frank Mišič in Mary Segulin.
Seje se vršijo vsak zadnji petek v mesecu v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave.
1и1|||а1||1в!||1а1||к1и1в1||1в1|||а||||в||||в||||а||||а1|||а||
MARK TWAIN:
Kaznovani tat
NAPRODAJ
"Združeni bratje" št. 26 SNPJ
Predsednik Joseph Godec, podpredsednik John Krebel j, tajnik-blagajnik Peter Ster, 2005 E. 224 St., KE 1-5773, zapisnikar John Kikel, nadzorniki: John Kikel, John Zaman in Jolm Krebely.
Seje se vršijo vsako prvo spboto v mesecu ob 7.30 uri zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
Društveni koledar
JUNIJA 28. junija, nedelja—Piknik društva Vipavski raj št. 312 SNPJ na farmi SNPJ.
JULIJA 12. jiiilja, nedelja—Piknik društva Združeni bratje št. 26 SNPJ na farmi SNPJ.
DECEMBRA C. decembra, nedelja—Koncert zbora Slovan v Ameriško ju goslovanskem centru, Recher Ave.
Oglašajte v - -Enakopravnosti
И1111«111И111И111Н1П1Ш|1||Ш||11В111Ш1111»111|»|11И|11|»|1
(■1||1в1||1а1|11а|||1в1||1а1||У||||в||||кУк1|||в1||1а1|||«1>
Nekega zimkega večera je podeželski trgovec Green Montai-nu ravno zapiral svojo trgovino, ko je, stoječ zunaj v snegu, opazil skozi steklo ničvrednega postopača, ki je zagrabil funt masla s police in ga skril pod svoj klobuk .
Komaj je-bilo dejanje storjeno, že je bilo tudi maščevanje odločeno in nekaj minut pozneje si lahko opazil trgovca vsega v ognju, da bi zadostil svoji želji po šali in poplačal tatu z muko posebne vrste, za katero bi gotovo dobil nagrado inkvizicije.
"No, Set!" je dejal, ko je stopil v trgovino in zaprl vrata.
Set je z roko na kljuki, s klobukom na glavi in z maslom pod klobukom imel samo eno željo; izginiti, čimprej bi bilo mogoče.
"No, Set, sedi! Menim, da človeku v tako mrzli noči, kot je ta, nekoliko toplote ne more škodovati!"
Set se je obotavljal. Zaradi masla bi najraje izginil, toda skušnjava toplote je žalostno ovirala njegovo odločitev, da bi odšel.
Neodločnost je premagala trgovca, kj je prijel Seta za ramo in ga posadil v kot pri peči, ki je bila tako založena z zaboji in sodi, da sploh ni bilo mogoče priti ven. In prav v ta prostor je sedel tudi trgovec.
"Pri moji veri, morava se pogreti!" je dejal možakar, odprl vratca peči in natlačil vanjo polen, kolikor je mogel, "drugače boš zmrznil, ko prideš na zrak."
Set je začutil maslo, ki se je oprijemalo njegovih las; skočil je pokonci in izjavil, da mora iti.
"Ne, dokler se nekoliko ne po-greješ. Set! Moram ti povedati neko zgodbo!" In prekanjeni trgovec je zopet potisnil Seta na sedež.
I
"Oh, ko pa je tako vroče tukaj!" je dejal tat, medtem ko se je trudil, da bi vstal.
Sedi! Nikar tako ne hiti!"
"Toda jaz moram iti, ker moram dati jesti kravam in nacepi-ti drva!"
"Ne smeš se vznemirjati na tak način. Set! Sedi! Krave bodo že same poskrbele zase. Nikar ne skrbi! Zdi se, da si nekoliko nervozen, dečko!" je dejal trgovec in hudobno zamežiknil.
Naslednja fetvar sta bila dva kozarca vročega caja, katera bi v Setovem sedanjem položaju povzročila, da bi se mu na ježih lasje, če ne bi bili tako dobro namaščcni in zlepljeni od masla. Kaplja za kapljo je pričelo polzeti izpod njegovega klobuka in Setov robec je bil kmalu ves prepojen z mastno tekočino.
Stari šaljivec pa je neprestano govoril, kot da bi se nič ne zgodilo, in znova'nalagal v peč, medtem ko je ubogi Set sedel vzravnan, s hrbtom naslonjenim na pult in s koleni uprtimi v vročo peč pred seboj.
"Nocoj je res mrzlo," je dejal trgovec, "ti pa se tako potiš, kakor da bi ti bilo res vroče. Zakaj ne snameš klobuka? Daj, ga bom jaz!"
"Ne," je zaklical Set. "Ne, iti moram! Pustite me! Ni mi do bro . . . Pustite me!"
Masten potok mu je tekel po obrazu in vratu in se vpijal v njegovo obleko ter curljal niz-dol po telesu do čevljev, da se je dobesedno kopal v masti.
"Dobro, torej lahko noč, Set, hočeš na,vsak način oditi! šala, ki sem si jo privoščil, je vredna devet penijev, tako da ni potrebno, da bi te terjal za funt masla, ki ga imaš pod klobukom," je zaklical za njim, ko je Set planil skozi vrata.
2 HIŠI NA ENI LOTI
6 sob In kopalnica spodaj, 1 spalnica zgoraj; fornez. Hiša zadaj ima 2 sobi s straniščem in prinaša $25 mesečno. Na 8219 Kosciuszko Ave. Cena $8,500. Pokličite UT 1-2339
6 SOBNA HIŠA
SE PRODA PO JAKO ZMERNI CENI.
Blizu E. 185 ceste. Pokličite IV 1-3069
IŠČE SE STANOVANJE
VETERAN. ŽENA
in dvoje mirnih deklic, nujno potrebujejo stanovanje s 4 ali 5 sobami. Na vzhodni strani. Kdor ima za oddati, naj sporoči na IV 1-4641
DELO DOBIJO MOŠKI
ARC WELDERS
2. ŠIFT
Incentivna plača za produkcijo takoj od začetka; dodatek za živ-1јепЈ5Це stroške; plačane počitnice in prazniki; prispevajoča skupinska zavarovalnina in penzija.
THE OLIVER CORP.
19300 Euclid Ave.
KE 1-0300
T APCO
Coit Rd. tovarna ima dela za
TOOL ROOM LEARNERS
FORGE SHOP HEATERS
MATERIAL HANDLERS
MACHINE REPAIRMEN
ELECTRICAL INSTRUMENT REPAIRMEN
EXTERNAL GRINDERS
BENCH INSPECTORS
Morate biti pripravljena delati katerikoli šift. Dobre delovne razmere. Visoka plača od ure. Prosimo, prinesite izkaz državljanstva. Uposljevalni urad odprt dnevo od 8. zj. do 5. pop.
V soboto in nedeljo od 8. zj. do 4. pop.
THOMPSON PRODUCTS, INC.
12818 COIT RD.
(C.T.S. Bus št. 36)
AREOVNATIČNO DELO
GRINDERS
(Production, Carboloy, in Toolroom)
INSPECTORS
(Line & Floor)
TOOL & DIEMAKERS
VAS MUCI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proU revmaiiimu.
Vprašajte naa.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel. Ph. G.. Ph. C. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034
Operatorji za:
BOREMATICS AUTOMATICS
(Single & Multiple)
TOOL ROOM LATHES
Družba preskrbi obede, kavo, zavarovalnino, hospitalizacijo in zdravniško oskrbo. Zmeren načrt za počitnice. Visoka plača z dodatki za življenjske stroške. Morate biti pri pravljeni delati katerikoli šift. 10% bonusa za drugi in tretji šift.
V primernem kraju.
Dobra transjjortacija. JLJgajalo vam bo delati pri
JACK & HEINTZ 17600 BROADWAY
Zglasite se v uposljevalnem uradu od ponedeljka do petka 8. zj. do 5. pop.; v torek do 9. zv.; v soboto do 1. pop., v nedeljo od 10. zj. do 2. pop
Prosimo prinesite izkaz ameriškega državljanstva
Dva pogrebna lavoda
Za
zanesljivo izkušeno simpa+icno pogrebnisko postrežbo
po
CENAH, KI JIH
VI
DOLOČITE pokUčUe
iVGRDINAty^NS
™N|RA^blW5TpRS
10» Cm« M« sr. ЛЈшфјтшШЛ нт

For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resoit
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
Dominik and Agnes Krasovec, prop.
Rt. 1, Box 175,
Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5
DEKLETA,
STARA 17 LET IN VEČ, DOBIJO DELO ZA ZAVIJANJE PAKETOV.
Zglasite se pri MENK BROS. LAUNDRY 643 E. 103 St.
1950 CHRYSLER WINDSOR
avto, v zelo dobrem stanju, se proda.
Radio, pokriti sedeži, in drugi dodatki.
MARY LUNDER 973 Addisori Rd.
DELO DOBIJO MOŠKI
JEKLARNA NUDI
izvrstno priliko za delo v
raznih oddelkih s priliko do
napredovanja.
Dobra začetna plača in
mnogo podpor za delavce.
Zglasite se v uposljevalnem uradu
REPUBLIC STEEL
Independence Rd. pod Clark Ave. mostu
TOVARNIŠKI DELAVCI
Menjajoči se šifti. 5 dni tedensko. Plača od ure. Družba daje uniforme. Prosta skupinska zavarovalnina.
Ferro Corporation
4150 EAST 56th STREET
(južno od Harvard)
YOU
©2
can be the woman of the year
AM rOR NUmmiN*— prmfiwlmii W
I* *• МчМ •( HwMt ГМГ local hotf Itol, *r •pp'f wbghrt« m
MACHINE OPERATORJI in ASSEMBLERJI
Visoka plača od ure poleg dodatka za življenjske stroške. Prosimo, da se osebno zglasite v našem uposljevalnem uradu na Engle Rd., južno od Brookparka
FORD MOTOR CO. 17601 Brookpark Rd.
STRAN 1
ENAKOPRAVNOST

"... Potem je zmagalo življenje"
PO PRIPOVEDOVANJU REDOVNICE T. Š. NAPISALA BRANKA JURCA
(Nadaljevanje) Ne lazaristi in ne naše predstojnice nam niso prav nič govorili o nevarnosti hitlerizma in fašizma, ki je nas Slovence in Jugoslovane, kakor so pokazali poznejši dogodki, hotel zbrisati z obličja zemlje. Nič čudnega torej, če smo bile sestre na dogodke, ki so sledili, nepripravljene in ob njih do kraja zbegane.
Tudi ponoči sem dostikrat razmišljala o naši nunski usodi. Kako se nam bo pisala?
Po dolgem času sem si odgovorila sama na zastavljeno vprašanje: in tudi ko bi prišli komunisti na oblast, kaj naj bi storili hudega meni, ki sem bolniška sestra in se ,trudim iz dneva v dan, iz noči v noč za zdravje bolnikov! S to mislijo sem se dokončno pomirila.
RED JE REŠEVAL DENAR Nekaj let pred začetkom vojne smo sestre izvedele, da je med postulatkami neka grofica, ki je smela imeti pri sebi celo kuž-ka, kar je bilo vsem drugim po-stulatkam strogo prepovedano. O tej ženski so si nune šepetale, da je že mnogo preživela. Nek zdravnik mi je celo zatrdil, da je že dvakrat splavila. Čudili smo se vodstvu našega reda, ki je na te stvari zelo pazilo. Kmalu pa se je uganka, ki je stala pred nami, razvozlala.
Po svojih zvezah z Rimom in Parizom je bil naš r^d po vseh svojih prizadevanjih krščansko svetoven in ne naroden. Naši državi je grozila nevarnost vojaškega napada, red pa se je zbal za svoje imetje. Zavetišča sv. Jožefa ne graščin in velepose-stev, ki so bila last reda in so se nahajala na jugoslovanskih tleh, niso mogli prestaviti na' tuja, po njihovem mnenju mnogo bolj varna tla. Zato pa se jim je toliko bolj mudilo, da bi rešili denar, ki se jim je nabral. Naša vizitatorica se je dogovo-
rila s častito materjo, da bodo na vsak način spravile denar izven mej naše države. Dogovorile so se med seboj, da bi bilo najbolje, ko bi ga naložili v kakem švicarskem denarnem zavodu.
Zal denar je veljala zapora. Sestre so posegle po zvijači. Zaupale so ga grofici, ki da se je odpravila v Švico, da bi dvignila tam svojo gotovino in jo prinesla redu. Vse to so je dogajalo za našimi hrbti.
Nek dan je vse nas kakor tudi lazariste vznemirila vest o tem, da so našli pri grofici na mejnem pregledu triindvajset milijonov dinarjev samostanskega denarja. Grofico so zaprli, denar pa zaplenili.
Prvi dan se niso znašli niti prednica in niti lazaristi. Sestre smo bile zaradi tega zbegane. Čeprav nismo smele nikoli govoriti v dvoje, se je v tistem času razpaslo med sestrami šepetanje o dogodkih, ki smo jih samo slutile.
Prvi so se znašli lazaristi. Sklicali so duhovno konferenco. Tam so nam povedali, da je red ravnal res po državnih zakonih nepravilno, a se bližajo črni dnevi, red pa si mora zagotoviti vsaj najnujnejša sredstva, da bo lahko preživel stare in oslabele nune.
Jezusov izrek: "Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega," ni veljal za naš red. S tem so poteptaU naša narodna čustva, ki smo jih še imele, čeprav smo leta in leta uživale krščansko svetovno vzgojo. Po izkušnjah pa, ki sem jih pridobila v Hotemežu, tudi besedam lazaristov nisem dajala nobene vere.
Spet smo klečale v samostanski kapeli s sklonjenimi glavami. Molile smo za to, da bi grofico izpustili izapora, da bi nam oblast vrnila denar in da ne bi doletela naše vizitatorice, ki je imela na sebi za to kaznivo deja-
SNAGS 'BLESSED EVENT' ITEM
Lee Sullivan, radio vocalist and disc jockey, and Helton Dee, Cleveland model, play Columnist Alvin Roberts and Amelia Romond, a cafe society leader, In Blessed Event, the Press Club of Cleveland shoiv to be presented at the llanna May 14, 15 and 10.
t /The Press Club of Cleveland will present Blessed Event, a gay
comedy involving- the antics of a newspaper columnist who employs the storit as a tipster, at the Hanna Theater on May 14, 15 and .16.
I Proceeds will go into the Press 'Club Public Service Fund to support the annual Christmas party for orphans, and other civic enterprises. The show is staged for the general public.
The lead role of Columnist Alvin Roberts is played by Lee Sullivan, singing disc jockey of radio station WERE, who received this year's deejay award from the Cleveland Local of the American Federation of Television and Radio ArUsts (AFTRA). Sullivan :::.lpLf^«tf)peared^in_tlie,
musical fantasy, Brigadoon, and the motion picture, The Great John L.
Mildred Knoulf, former Baldwin-Wallace College student, is the movie critic on Sullivan's newspaper—and supplies the love interest. Gerrie Rose, geen locally in commercial television, is the columnist's "Gal Friday,"
Others in the cast Include Phyllis Moran, Cleveland model and the mother of eight young-sters; John Rose, Ken Sleds, Helen Dee, Barbara Wagner, Jack Sheridan and Gladys Adam-sen, remembered for her role In last year's Front Page.
Tickets are on sale at the Hanna, the Press Club In the Alpine Village building-, and Graber*« RwWurWa
nje največ odgovornosti, nemila usoda ... Še si nismo opomogle od prvega presenečenja, ko nas je spet pretresla novica: vizitatorica je pobegnila preko naše meje na italijansko stran, nam pa, sestram, se je javila s pozdravno karto iz Pariza. Kakor je bilo videti, so ji bila tla pod nogami vroča.
Klerikalnim zastopnikom v vladi je uspelo, za kakšno ceno, seveda ne vemo, pred javnost vse to prikriti.
Vizitatorica je zbežala, red je obstojal, obstati pa brez vizitatorice ni mogel. Častita mati iz Pariza nam je poslala vizitatorico slovenskega rodu, ki je bila izrazito nemško usmerjena. Naše najvišje redovno vodstvo s papežem na čelu je že računalo z nemško okupacijo naše domovine. Na to okupacijo se je moral red že vnaprej pripraviti .
Po prihodu vizitatorice God-larjeve so na mnaši predstojniki ob vsaki priliki govorili čisto odkrito, da je bolje, ako pridejo k nam Nemci s Hitlerjem na čelu, kakor pa da bi prišli na oblast komunisti.
Z vsakim dnem sem bolj čutila, kako sili na dan zamorjena mladost. To sem čutila najbolj razločno, ko sem bila z okrevajo-čimi bolniki. V njihova onemogla telesa se je vračalo zdravje. Žalost in obup, ki spremljata hude bolnike, sta se začela umikati veselemu, pričakovanja polnemu razpoloženju. Iznenada so začeli govoriti o načrtih za delo, ki so se pred njihovimi očmi sproti razvijali, začeli so govoriti o družini, ki jih že težko pričakuje, in o tem, kako bodo razveselili svoje otroke. Novo razpoloženje takih bolnikov me je vsakikrat vrglo iz tira.
Bolnik se je veselil življenja, me pa smo se morale veseliti smrti! Začela me je težiti brezupna samota. želeW sem si prijateljice bolj kot vse drugo na svetu. Imela bi živega človeka, ki bi mu lahko zaupala svoje hrepenenje, ki ga še nisem vedela opredeliti. Toda v našemu redu je bilo strogo prepovedano izražati prijateljska čustva do so-sester.
Red je vedel, da nimamo ne ljubljenca ne moža, ne otrok ne prijateljic — zato naj bi naši razgovori s prednico nadomestili žive človeške odnose. Hrepenenje me je vedno bolj mučilo. Čeprav utrujena od dela, na večer /nisem mogla zaspati. Zjutraj sem vstajala bolj zbitk, kakor sem po delu legala. Kolikokrat sem si zastavljala vprašanje, ali naj grem k prednici in se ji o vsem, prav o vsem potožim. Ko je bila srčna stiska najhujša, sem se odpravila z dobro voljo k prednici.
Voljna sem bila, da se ji do kraja razodenem. Upala sem celo, da mi bo prednica odkrila vzrok mojih srčnih stisk in mi pomagala p/eko težav. Upala sem, da mi bo po tem razgovoru od-
V BLAG SPOMIN
ob prvi obletnici odkar je umrl naš nepozabni soprog in oče
LEOPOLD
SIMONČIČ
Zatisnil je svoje blage oči dne 10. maja 1952
Eno leto je poteklo odkar so Te odnesli v hladni grob. Mi Te vsi bridko pogrešamo in Te bomo ohranili v najlepšem spominu do konca naših dni.
Žalujoča soproga Louise,
Leopold Jr. in Otto, sinova
in njuni družini
Cleveland, Ohio,
dne 11. maja 1953.
leglo. Hotela sem, da bi samostansko življenje laže prestajala.
Pokleknila sem pred njo in se zjokala.
Prednica pa (bila je že druga) me je začela spraševati s sodniškim glasom, zakaj se jočem. Rekla je, če mar ne zaupam božji milosti, da mi bo poravnala vse dozdevne krivice.
Ob teh njenih trdih besedah se je moje srce zakrknilo. Sprevidela sem, da nima niti volje niti moči razumeti moje srčne stiske. Obrisala sem si oči. Pogledala sem v njen od starosti nagubani in kakor okameneli obraz.
Začela me je spraševati, če me je razžalila katera od sestra, če mi je prizadejal krivico kak zdravnik, če se je pripetila doma kakšna nesreča . . .
Ob njenem poizvedovanju bi ne bila mogla spregovoriti niti besede o tem, kar me je v resnici težilo. Začutila sem odpor do nje in do samostana. Hotela sem se prednice čim prej rešiti. .
Na mah sem si izmislila izgovor. Rekla sem, da sem imela prejšnjo noč hude sanje, zaradi katerih se bojim, da je kdo domačih težko zbolel.
"Če je tako, vam ni treba jokati. Še danes pišite, sestrica! Še danes!"
Vstala je, stopila k miznici in mi dala pismo, na katerem so bile prilepljene znamke.
"In molite! Zaupajte v božjo pomoč! Zaupajte v njegovo neskončno dobrotijivost!''
Pokrižala me je.
Vstala sem in odšla.
S svojimi mislimi in čustvi sem ostala sama. Prav kakor da bi bila sama samcata na svetu.
DVOJNA RESNICA
Na oddelku, kjer sem službovala, se je zdravil tudi Nande Babnik, ki je bil takrat semeni-ščnik. Bil je mlad in še nekaj je bilo na njem, kar je pritegovalo zanimanje sester, posebno mlajših. Medtem ko smo bile sestre zaprte v samostanske stene in smo le trpno prispevale k božji slavi, je bil Babnik kot član Katoliške akcije vsak dan Kristusov vojščak. željan si je bil nasprotnikov in v svetu se mu jih tudi ni manjkalo.
Nune, ki so brezverske bolnike zanemarjale, so za Babni-ka pretirano skrbele. Mnogo bolj kot za kakršnega koli duhovnika'. Razgovarjale so se znjim delj, kakor jim je bilo dovoljeno. Nič čudnega, če je Babnik naklonjenost, ki sp mu jo sestre izkazovale, izkoriščal na vsakem, koraku.
(Dalje prniodnjiC)
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE PREDRAGE MAME IN STARE MAME
FRANCES GRUDEN
KI JE SVOJE MILE OČI ZATIS-NILA DNE II. MAJA 1952.
Nova spet pomlad prihaja,
vse se oživelo bo,
vse—le mamice predrage,
k nam nazaj nič več ne bo.
Sladko spa vaj v tihem grobu, odšla si tja, odkoder ni vrnitve, a enkrat se snidemo na vekomaj!
Žalujoči ostali:
Stanley Gruden, sin Frances Stephen in
Pauline Hertenstein, hčeri vnuki
Cleveland, Ohio, dne 11. maja 1953.
Vode Velikih jezer naraščajo
Na severu našega srednjega zapada se razprostirajo naša Velika jezera, prav za prav nekaka sladkovodna morja: Michigan, Superior, Huron, Erie in Ontario. Severne obale teh jezer, razen jezera Michigan, so na canadski strani. Po teh jezerih, kadar niso bolj ali, manj zamrznjena, pluje mnogo ladij; nekaj^ potniških in izletniških, toda največ tovornih.
Ogromni tovorni pamiki prevažajo železno in bakreno rudo, premog, žito in druge farmske produkte, kakor tudi avtomobile in druge izdelke industrije. Transportacija po jezerih, kjer je mogoča, je mnogo cenejša: od železniške transportacije. Ob obalah teh jezer so velika mesta kot Chicago, Detroit, Cleveland, Milwaukee, Toledo, Buffalo, Du-luth in druga; ob teh obalah živi okrog 17 milijonov ljudi.
Od leta 1934 naprej pa opazujejo, da se vode teh jezer dvigajo ; počasi, pa gotovo. V tem času so se vode jezera Superior dvignile nad štiri čevlje, vode jezer Michigan, Huron in Ontario pa nad šest čevljev. To naraščanje vode Velikih jezer povzroča obalnim krajem mnogo škode, odgovornim oblastem pa mnogo skrbi. '
Zakaj vode jezer naraščajo, menda nihče ne ve za gotovo; domneve pa so različne. Znanstvenik dr. Richard F. Flint na univerzi Yale sodi, da se severni del kontinenta polagoma dviga, ker se je tam raztopilo ogromno ledu. Vsled tega voda pritiska proti južnim obalam jezer. Ako se bo to nadaljevalo, bodo v nevarnosti poplav mesta Chicago, Milwaukee in Detroit in druga nizko ležeča mesta. Morda bo treba odpreti velik odtok za jezerske vode v reko Mississippi. Tako je mnenje dr. Flinta.
Nekateri drugi znanstveniki sodijo, da je za naraščanje vode v Velikih jezerih odgoVorno neobičajno močno deževje zadnjih let in dejstvo, da so bili ob pritokih teh jezer močno iztreblje-ni gozdi, ki so prejšnje čase zadrževali vodo izpodnebnih padavin.
Armadni inženirji z vso resno-bo zasledujejo ta pojav in ugibajo, kaj bo treba storiti, da se prepreči poplave obalnih krajev, če bo voda v jezerih še nadalje naraščala. Morda bo treba odpreti večji odtok vode iz jezer potom rek St. Clair, Detroit, St.
V blag spomin
ob deseti obletnici odkar je umrl naš dragi soprog, dobri skrbni oče, in stari oče





'i

Andrew Gerl
Svoje mile oči je zatisnil za vedno dne 11. maja 1943.
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni težav in ne skrbi, tam sonce sreče Ti ne ugasne, tam lepša zarja Ti ble"šči.
Žalujoča soproga Mary, hči, sinovi,
vnuki in vnukinje
Cleveland, Ohio,
dne 11. maja 1953
Lawrence in Niagara ter potom kanala, ki vodi iz Chicaga v Mississippi.
Naraščajoče vode jezer pa leto za letom povzročajo veliko materialne škode s poplavami in izpodkopavanjem obalnih krajev. Samo v državi Michigan cenijo tovrstno škodo nad 20 milijonov dolarjev na leto. V večji ali manjši meri beležijo tovrstno škodo ob vseh južnih obalah je^ zer. Da v javnosti tako malo slišimo o tem, je vzrok, ker se tovrstno razdejanje vrši polagoma, kos za kosom, širši javnosti neopazno. Jezerski valovi izpod-kopavajo obalo^ pa se tu zruši v vodo ena hiša, tam kos vrta ali farme, drugod spet kos ceste. Preprečilne naprave so drage in jih posamezniki sploh ne morejo izvesti; pa tudi uprave mest in držav morejo le malo storiti, da-si po nekod izdajajo v to svrho velike vsote.
Najhujše so prizadeti lastniki poslopij ter vrtov in farm ob obalah, ker če jim voda izpod-koplje in odnese njihovo lastnino, se nimajo kam pritožiti. V nekaterih nizko ležečih mestih tekom viharjev voda vdira v kleti. Mesto Cleveland nima teh ne-prilik, ker stoji precej višje kot je gladina jezera Erie, toda večkrat smo že brali, da so se tu in
Chicago, Ш.
DOMESTIC HELP
Nice Catholic Rectory needs GOOD COOK and a Second Girl.
3318 Clarence — Berwyn GUnderson 4-4637
Nice Home needs COMPETENT WOMAN— Light housework. No laundry. Assist with care of 2 children. Own room. Good salary. References. D P. welcome. Must speak and understand English.
Rogers Park 1-0972
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE VET (Steadily еџ1-ployed), wife, need 3 room un furnished or partly furnished apartment. Any good location S.W. or W. Moderate rental.
Riverside 7-0844
3 ADULTS, mother, employed daughter, brother, need 4-5 room unfurnished apartment. N.W. Moderate rental.
CHesapeake 3-4838 — days or MOnroe 6-7298 — evenings
BUSINESS OPPORTUNITY
Good Chance to buy GRILL -LUNCHROOM. Business warrants 4 adults. 6 rooms living quarters. $125 month. Selling due to illness. See to appreciate.
Call VAnderbilt 4-5719
REAL ESTATE FOR SALE
By Owner — Corner NEW BRICK. 5 room ranch. Exoandable; in heart of city at 2900 North, 4400 West. Basement; all extras in-eluded; with attached garage and breezeway; gas heat. Suitable for M. D. or dentist. Close to schools, churches and transportation. $29,500.
__Mulberry 5-3055
tam morali ljudje izseliti iz h'S ob obali, kjer je voda izpodje# bregove; po nekod so se zrus v jezero kosi lepih vrtov.
Velika jezera oskrbujejo z vo* do mnogo velikih mest in enem nudijo velikemu delu na" še dežele sijajne transportacij' ske prilike. To so velike ugo ' nosti. Toda če bodo vode V®' kih jezer še nadalje naraščaji bo to za znaten del dežele " stavljalo ogromen problem. Ka ko ga bo ameriška iznajdljivo® in podjetnost rešila, bo pokaza a prihodnost.
—new era. glasilo
abz
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL ,
FEMALE HELP
GOOD POSITION FOR RESID®^^ IN OUR NEIGHBORHOOD Immediate openings for
TYPIST GENERAL OFFICE WORKER
Alert beginner acceptable-5 day week.
See Mr. Larry Day
VALENTINE & CO.
1500 south western av&
HELP WANTED
attention
f
Well Established
and
Rapidly Expanding
NEEDS
DIE MAKERS DIE SINKERS DIE CAST DIE REPAIRMEN
wood pattern
MAKERS
KELLER MACHINE OPERATOR
TOOL MAKERS
TOOL MACHINIST
for
First & Second ShiP^ Top Wages Job Security FOR ACCEPTABLE All Employee ISew Plant with Equipment ALL SHIFTS Help Make the leadef The
Mercury Outhoatd Motor
WRITE
Mr. Barfels
Box 0200 139 N. CLARK ST. Room 1803
firi"
HELP WANTED MALE
★ DOCKMEN - FREIGHT HANDLER^
NO EXPERIENCE NECESSARY — HUSKY MEN OPPORTUNITY TO ESTABLISH THEMSELVES WITH RELIABLE PROGRESSIVE FIRM
"these are good jobs"
APPLY MR. COONEY
LIBERTY TRUCKING CO.
1401 w. fulton st.
HELP WANTED MALE AND FEMALE
JUNIOR SECRETARY — Salary Open
Regional Sales Manager of nationally known organization alert, intelligent young woman who likes work with sales Light dictation. Permanent position. Pleasant surrounding®-genial co-workers. Air-conditioned office. — 5 day Excellent employee benefits program.
CASHIER — Good Salary , ggies
Immediate opening for alert dependable young man, 25-35,
branch of National firm. Permanent wim good chance tov a ment. Air-conditioned office. — 5 day week-Excellent employee benefits program.
ANHEUSER BUSCH, INC.	.goO"
2367 LOGAN BLVD.	BRunswick
eds