sreviKQ netoljo ceno Din T l.haja vsak dan popoldne, iavzeamai nedelje ln praznike. — Inaeratt: do 30 peti t ä 2 D, do 100 vrst t D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Dpravniatvo: Knaflova ulica stav. 5, pritličj«. — Telefon štev. 304. Uredniatvo: Bnaflova ulica it. 5P X. nadstropie. — Telefon štev. 34. W PoStnina plačana v gotovini. Poset angleške mornarice v Dalmaciji Ta teden so nase male bojne ladje pozdravile v jadranskih vodah zastopnike velike angleške mornarice, največjega in najmočnejšega ladjevja na svetu. Velika Britanija, kdo nima respekta predjnjo. Četrtima sveta ji pripada, več kot četrtina človeškega rodu ji je pokoma, posluša glas mogočnih gospodarjev iz Londona. Prijateljstvo Velike Britanije pomeni mnogo; kdor si je zares pridobil njeno naklonjenost, si more to šteti zelo v dobro. Mi iz Jugoslavije si ne moremo laskati, da imamo v Angležih svoje najboljše prijatelje. Za Anglijo smo mi ipak clel Balkana, del onega Balkana, odkoder so že večkrat politične nevihte za-pretile Evropi in jo neJe enkrat tudi že dodobra razburkale. V Londonu pa imajo evropske nevihte radi le, ako spravijo po koncu samo kontinentalno Evropo, ne pa angleških otokov. Toda fa-tum Balkana je bil doslej vedno, da so njegove prekucije baš Veliko Britanijo takorekoč najbolj vznemirjale; Angleži so bili zadnjih sto let, odkar igra Balkan samostojno vlogo v politiki, baš za balkanske dogodke silno občutljivi; Turčija, Rusija, Anglija in naposled Nemčija, njih križajoči se interesi so imeli tu svoj najobčutljivejši živec. Odkar ni carske Rusije in še mnogega drugega, je izgubil Balkan za Anglijo oni veliki interes; težišče angleške politike se je preneslo na Suez, v Mosul an Bagdad, v Perzijo itd. Le ko je bila Kemalova Turčija najopasnejša veliko-britanski politični zgradbi, je imel Balkan zopet večji značaj za londonske gospode. Trdi se, da smo se jim mi baš ob oni priliki zeJo zamerili; takrat ko nismo šli pomagat Grkom, ki so jih Turki zagnali nazaj na morje preko Smirne, jn ko nismo šli branit Carigrada ter Dardaaiel z vzhodno Trak i jo. V Londonu imajo zelo radi. če se kdo angažira za vojno za angleške interese; take zasluge oni cenijo.... Za nas stvar ipak ni bila vabljiva; Turkov nismo radi gledali na povratku preko Bospora, ali navsezadnje, za to pa vendarle nismo tu, da bi popravljali napake drugih, osobito 5e se nam prezentirajo IV zvezi z ono Grčijo, s katero nas ie vezal spomin na telonijo leta 1915. Da, trdi se, da so nam Angleži od tedaj nenaklonjeni. Podpirajo italijansko politiko, osobito ako se uveljavlja v predelih, skozi katere ne gredo angleški živci. Tudi to poznamo in seveda nam ni všeč, zakaj zdi se nam, da bi v dilemi kdo naj gre z Anglijo, ali mi ali Italija, fc>ač nam šla prednost. Mi ne prihajamo v postov kot angleški nasprotniki, česar pa se o Italiji ne da trditi, saj je Suez in z njim še marsikaj v bližini onega področja, o katerem govori Mussolini kot o svodih domačih lužah. No, v Londonu pred italijanskimi velikimi govori, očividno še nimajo respekta, dokler ni ničesar reelnega za njimi in mi kot eventualni podporniki angleških interesov še ne prihajamo v poštev- Taka je situacija. V ostalem nas Angleži gledajo kot napol Azijate in nam posvečajo pozornosti temu primerno Mi se zavedamo, da je na nas in samo na nas, da si pridobimo respekta pred Evropo in tudi pred Angleži; uspeh je v napredovanju naše civilizacije, naše kulture, naše notranje gospodarske in sploh državne organizacije. Mi smo imeli do Anglije svoje simpatije; bila je naš zaveznik v veliki osvobodilni vojni in tega ji ne pozabimo nikdar. V dalmatinskih lukah so Angleže pozdravljali predstavniki naše države in topovi so si grmeli v pozdrav. Naj bi se angleški gostje dobro počutili na našem obrežju, kjer biva sicer rod. ki se z njimi me more meriti, ki pa se zaveda, da je del one velike rase, one velike skupine ljudstev, ki se je znala uveljaviti v mednarodnem življenju in se bo znala tudi v bodoče. ,V teh'mislih in v tem znamenju pozdravljamo velikobritansko mornarico v sinjih naših vodah. Odgodifeo formalne krize I radičevci i radikali popuščajo in preklicujejo svoje vojne napovedi--Vlada bo ostala še preko poletja- — Nikič zbira in ojačuje svoj klub. — Beograd, 10. julija. Politična situacija je na videz nespremenjena, v resnici pa znači vsaj začasno veliko olajšanje za g. Uzunoviča. Stjepan Radič, ki je bil v Dalmaciji in v Zagrebu tako bojevit, je dal po svojih beograjskih emisarjih zopet enkrat vse svoje bojne napovedi demantirati, radikali pa V revanžo zatrjujejo, da se nič ne pogajajo z davidovičevci- Podoba je, da sta obe stranki prišli do prepričanja, da še ni čas za obračun, in sta zato preteči izbruh krize odgodili. Težje bo pomirjenje g. Uzunoviča s pašičevci. Danes pa poročajo, da se g. Pašič vrne še le avgusta, zato do takrat ni pričakovati, da bi njegovi prijatelji podvzeli kake odločilne korake. Računati je treba, da je kriza odgodena do konca poletja. — Beograd, 10. julija. Radikali so z ozirom na nastali politični položaj mnenja, da se njih nikakor ne tičejo sklepi, ki so bili sprejeti na seji vodstva HSS v Zagrebu in da morejo ti sklepi postati pomembni za splošni politični položaj šele tedaj, ko bodo oficijelno sporočeni predsedniku in ko bo HSS objavila svoje zahteve tudi radikalnemu poslanskemu klubu. V splošnem se smatra, da radičevci tega ne bo- do storili, vsaj pa ne stavili takih* zahtev, kakršnih ministrski predsednik Uzunovič ne bi mogel sprejeti. V nasprotnem slučaju bo nastala težka kriza, ker bo Uzunovič prisiljen, da podvza-me potrebne korake za razčiščen je situacije. Položaj je doslej še neizpreme-njen. Včeraj ni došlo do pričakovanega sestanka med Pavlom Radičem in Uzu-novičem, bržkone zaradi tega, ker je Pavle Radič Še pričakoval navodila z Bleda od Stepana Radiča. Iz Radičeve stranke izključeni minister dr. Nikič pripravlja akcijo za vzpostavitev svoega prejšnjega poslanskega kluba- Dr. Nikič upa, da bo v tej svoji akciji uspel. Ob povratku ministra dr. Šuperine iz Prage bo pozval tudi tega, naj zopet izstopi iz Radičevega kluba in osnuje ž njim skupen klub, kakršnega sta imela že preje. Dr. Nikič je mnenja, da bo pritegnil vse poslance, ki so stali preje na njegovi strani in da bo moral prestopiti Radič v opozicijo, ako se bodo razmere ugodno razvijale. V tem primeru upa dr. Nikič, da bo pritegnil še večje število poslancev na svojo stran ter ustvaril v Narodni skupščini tak položaj, ki bo omogočil odločilen boj proti Radičevi struji. usmili Radič predlaga pobnilijardno notranje investicijsko posojilo. — Dr. Nikiča hoče izročiti korupcijskemu odboru. — Kralju in kraljici je govoril o krasotah Dalmacije. — Sedai gre še na oddih v Baske. Katastrofa Sumatre — Amsterdam, 10. julija. Ne Sumatri vlada nepopisna panika. Od dneva do dne* va se množe poročila o podrobnostih vulkanske erupcije in potresa. Število smrtnih žrtev presega že tisoč. Vulkan Merapi bru* ha že dva dni. Na zapadnem pobočju se je pogreznila zemlja in odprl se je velikanski prepad, napolnjen z žarečo lavo. Z z&pad* nega vrha Merapija sc že od srede razliva širok veletok lave. — Pogled na vulkan je fcfecažea Prebivalstvo beži na vs« strani. Bled, 10. julija. Bivanje Stepana Radiča na Bledu, ki pri nas nikakor ni več nov gost, se je tudi tokrat izpremenilo v ljubezniivo idilo. Obdan od Članov svoje obitelji in svojih najožjih se je pripeljal hrvatski tribun na Bled in se podal h kralju v avdijenco, da vnovič učvrsti položaj svoje stranke v vladi in da, kakor se je sam izjavil, poda kralju nov materijal, ki ga bo lahko porabil pri svojih razmo-trivanjih. Avdijenca je trajala dve uri, kralj ga je pridržal pri obedu. Ob 15-je nato g. Radič podal novinarjem v hotelu «Triglav» daljše izjave, da je s kraljem lepo-govoril o vseh gospodarskih in političnih vprašanjih. Situacija, pravi Radič, je dobra, a sedanja vlada, ki jo smatra za načelno najboljšo, ima možnost, da jo še popravi. Narodna skupščina naj bi se sestala v avgustu, da reši agrarno vprašanje in davčno reformo. Radič predlaga razpis notranjega in investicijskega posojila v znesku pol milijarde, čigar postavke po 100 milijonov dinarjev bi se uporabile za naslednjih pet nalog: 1. za ureditev pristanišč in plovbe ob Jadranski obali, 2. za ureditev Popova, Neretvanske-ga in Vrgovskega jezera, 3. za ureditev plovbe po Savi od Ljubljane dalje, 4. za vodne zgradbe v Vojvodini in 5. za pomoč poplavljencem. O zunanji politiki je Radič samo omenil, da je s kraljem največ govoril o Bolgariji in Rusiji. Glede nettunskih konvencij je kralju razložil, da je opozicija pri debati v Narodni skupščini nastopala defetistično. Dr. Ninčič se je malo preplašil, a dr. Krajac je celo pobegnil v planine. Stvar s konvencijami pa ni tako huda in Radič predlaga, naj se sprejmejo najdalje za tri leta, ne pa za pet. S tem stališčem se strinja tudi dr. Krajač. O svojih odnošajih napram radikalom je bil Radič dovolj rezerviran. Priznava sicer, da obstojajo spori, toda navzlic temu stoji vlada trdno. Uzuno-vičeva avdijenca na Bledu je veljala samo poplavam. Svojo glavno ost nri dvorskem kosilu obilno govoril s kraljem in kraljico in je razgovor potekel o vseh možnih vprašanjih. Posebno je Radič kraljici razlagal lepoto naših primorskih letovišč, med katerimi smatra Makarsko za najlepšo. Podal je kraljici cel letoviški referat in tudi ni pozabil omeniti znane pesmi o Splitu: «Ca je Londra kontra Splitu gradu». Med kosilom je prišel v dvorano tudi mali prestolonaslednik, ki ga Radič naziva za carjeviča in pravi o njem, da je izredno ljubko dete z lepim čelom in bujnimi laski. Napram Radiču se je mali prestolonaslednik izjavil: «Imam opanke!» In Radič je nato tudi njemu pripovedoval, koliko je solnca in lepote na jadranski obali. O razpoloženju kralja je dejal Radič, da je bil v začetku avdijence vesel, nato večkrat zamišljen, ob zaključku pa zelo umirjen- Od Radiča se je prisrčno poslovil. Tekom svojih izjav novinarjem, ki jih je izražal vrlo previdno in stilizira-no, se je g. Radič polagoma razživel in končno iz političnega razgovora prešel v običajno kramljanje. «Najlustnejse so slovenske punce in najmilejše so slovenske pesmi», tako je dejal in začel peti: «Slovenka sem, tako je mati djala.» Slovenski patrijotizem je prisrčen. Slovenci niso govorniki, oni so skromni, zato pa vestni in prijetni družabniki. Ni deklet, kakor so Slovenke, je Radič zaključil pogovor in se odpravil od hotela «Triglav» v dr. Shweglovo vilo «Wil-sonio» k svoji obitelji, ki je čas njegove avdijence porabila za ogled Bleda in se je vozila po jezeru. Zvečer se je v Wilsoniji vršilo malo obiteljsko slavje. V Radičevi družbi sta se namreč na Bledu poleg drugih sorodnikov nahajala tudi njegov svak g. Vavfinek z gospo ter direktor Plitvičkih hotelov Joso Pr-pič, brat znanega radičevskega finančnika. Danes zjutraj se je vsa družba v salonskem vozu z brzovlakom odpravila iz Lesc k povratku v Zagreb. Vlak je imel 45 minut zamude. Ljubljana, 10. julija. Na povratku z Bleda v Zagreb je prispel Stepan Radič s svojo obiteljo in svojim spremstvom z gorenjskim brzovlakom v Ljubljano. Vlak je imel precej zamude. Gosp. Radič se v Ljubljani ni ustavil, ampak je takoj nadaljeval pot v Zagreb. Tudi na povratku se je vozil v reparacijskern salonskem vagonu «So-kol». Na kolodvoru v Ljubljani se je pri Radiču zglasil samo tajnik SKS g. Bukovec, dočim se je včeraj popoldne &>ri Radiču na Bledu predstavila deputacija radičevske okrajne organizacije v Radovljici. Glasom informacij pri Radičevih .trirüinH ena J c i h .se Stepan Radič zadrži , le Še par dni v Zagrebu, nato pa se za kaka dva tedna poda v Baško na ponovni oddih. Projektirani niso zaenkrat ni-kaki večji shodi, na katerih bi Radič osebno nastopil. Sklicanje Narodne skupščine predlagajo radičevci za sredino ali konec avgusta in stavijajo kot minimalno zahtevo, da naj bi zasedala vsaj eri teden, da reši agrar v Dalmacw ji in davčno reformo. Stepan Radi6 namreč pričakuje, da pri prihodnjih vo-, litvah dobi v Dalmaciji 20 mandatov, kakor se je sam izjavil, a slede Slove«, nije pravi, da bo rezultat «istotako ugo-s den^. Napad zagrebških „Novosti" na Rodita «Novosti» vztrajajo pri svoji trditvi, da je gosp. Radič govoril o zapravljanju milijard« — Njegov demanti označujejo za laž. — Prav neparlamentarna lekcija. — Zagreb, 10. julija. Stepan Radič je v svoji izjavi novinarjem na Bledu demantiral vesti listov, da je na seji HSS v Zagrebu govoril o zapravljanju milijard, o katerih še ne ve, kdo jih zapravlja, ter da je pri tem imenoval ime generala Živkoviča. Radič je iz j a* vil novinarjem, da je kralju označil to vest kot obrekovanje in podtikanje. Današnje zagrebške «Novosti» objav* Ijajo članek, v katerem pravijo, da ta vest ni nobeno podtikanje. »Novosti« pišejo na naslov Stepana Radiča: «Vi ste na seji svojega kluba zares rekli ono o «naših milijardah« in o «temni in tajni sili, ki jih zre», ter omenili v zvezi s tem ime generala Pere Živko* viča. Ali imamo za to priče, kolikor jih hočete, tudi z vaše strani. Ako vi to sedaj obžalujete, je to vaša stvar. To« da rekli ste. kakor jc tudi g. dr. Pernaj nedavno rekel ono o pripravljanju koalicij med Fašičcm, Pribičevičem irj vami, in kakor vi, za vami pa vašj ljudje, vedno kaj govorite, kar vam ja kasneje neprijetno in kar potem umi^ kate ter demantirate tudi za ceno laži, Kajti vi g. Radič ste velik brbljaveq kar menda tudi veste. Menda so vara to že tudi drugi večkrat povedali. MJ pa se bojimo, da sploh ničesar drugega niste, kakor samo velik brbljavec. —< Končno je to vaša stvar. In če vas ne« kega dne vaš jezik ubije, vas gotovq nc bomo obžalovali.« Nova neurja in nove nesreče Vremenskih nadlog ni konca ne kraja. — Vsak hip prihajajo nova poročila, da se je utrgal oblak. — Včeraj je bila zlasti prizadeta Hrvatska, kjer je na več krajih prekinjen promet. Iz Srbije prihajajo poročila o novih poplavah, ki jim ni konca nc kraja. Nad mnogimi mesti se je ponovno utrgal oblak in posledica je bilo zopetno naraščanje rek, ki so prestopile bregove in vnovič poplavile okolico. Tako se je utrgal oblak 8. t. m. nad Užicami in okolico. Strahoviti naliv je uničil vse posevke ter poplavil travnike. Reka Cetiaja je porušila velik most, drugega pa znatno poškodovala. Škoda še ni ugotovljena. Reke Morava, Cetinja in Skra-pež so prestopile bregove in poplavile vsa bližnja polja. Tudi nad krajem Divci se je 7. t. m. utrgal oblak. Voda je pri kilometru 53 železniške proge Zabrežje - Valievo poškodovala nasip. Promet je bil za nekaj časa prekinjen, pozneje pa zopet vzpostavljen. Iz Sombora poročajo, da je položaj tre-notno neizpremenjen. Nekoliko se je sicer situacija zboljšala, ker ie nastopilo lepo vreme in gredo dela pri gradnji nasipov hitrejše od rok. Dasi ie Donava nad Apati-nom padla za 38 cm, je položaj še vedno kritičen, ker je pri Apatinu samem in pri Bogojevem voda zopet narastla za 8 cm, računajo pa na nadaljni porast vode v višini 20 do 30 cm. Ker so nasipi skozinskoz premočeni, se je bati, da voda vsak hip prodre. Pri kraju Čete v bližini Belia ie voda 8. t. m. ponovno porušila nasip ter poplavila 50 oralov zemljišča, 100 oralov pašnikov in 30 oralov vinograda. V zadnjem hipu je vojaštvu in prebivalstvu uspelo s provizoričnim nasipom zajeziti nadaljnje prodiranje vode. Vodno stanje Donave je bilo včerai sledeče: Pasava 4S0, Dunaj 525 (—9), Bratislava 532 (—2), Budimpešta 59S (4- 12), Apatin 724 (+ 8), Bogojevo 725 (+ 9), Pa-lanika 632 (+ 6) in Novi Sad 605 cm ("h 3). Malo selo Borca v Paneevcu je že več dni pod vodo. Voda je preplavila celo selo in vso njegovo okolico, tako da prebivalstvo nima kje bivati. Večina prebivalstva prebiva sedaj na podstrešjih in strehah svojih hiš. Tu sede ves dan, tu kosijo in spiio. Iz hiš.morejo samo oni, ki imajo čolne. Voda je prodrla tudi v cerkev, razun malega prostorčka v sredini sela je vse ostalo ped vodo. Na tem suhem prostorčku se zbira mladež in navzlic žalostni sliki, ki jo nudi vsa okolica, veselo pleše kolo. Sicer pa prebivalstvo v Borci ne toži mnogo, ker Donava vsako leto poplavi selo in so ljudje na to že navajeni. Letos je poplava samo večja kakor običajno. Borčani se ne boje, da jih voda odnese, boje se pa letos, da se jim porušijo hiše radi neprestane vlage. Nekatere hiše so se že res pričele rušiti. Včeraj so divjala silna neurja tudi nad Hrvatsko. Na zagorski železniški progi je voda odnesla del nasipa in je bil promet ukinien. Nad progo Zagreb - Drnje - Mučna Reka se je utrgal oblak in je vsak promet onemogočen. Poškodovan je neki železniški most. Oblak se ie utrgal tudi nad okolico Koprivnica - Klošter. Železniški nasip je na mnogih kraiih porušen. Na progi Caprag-Karlovac ie med Hrastovico in Kraljsvčani plaz zasul progo v dolžini 90 metrov. Znatno so poškodovane tudi nekatere druge lokalne .ruroze na Hrvatskem, e jc včerai zjutri koprivnica je izstopili velik del mesta. Det Nad Koprivnico se utrgal oblak. Narasla Kopi iz korita in preplavila mesta je en meter visoko pod vodo, v pred-* mestju pa sega voda tudi poldrugi meteq visoko. Nekatere hiše so se porušile in jq bila povodom tega težko ranjena neki« ženska. Škoda ie ogromna. Vse mesto iq kot izmrlo. Uradi in banke ne poslujejo, tr^ govine so zaprte. Mesto take katastroie >q ni doživelo. Dne S. t. m. je divjalo katastrofalno nc< urje aiud Križevci. Selo je pod vodo. N^ polju jc strela ubila seljaka Imbra Šavljika, očeta peterih otrok. V selu Sv. Peter jf veda odplavila velik mlin, porušila pa tud} več mostov. Železniški premet Križevci i Koprivnica je prekinjen. Tramvajska nesreča v Berlinu — Berlin, 10. julija. V eni izmed glavi nih ulic berlinskega predmestja Tempelho( se je pripetila velika tramvajska nesreča 2 voza cestne železnice sta ob pol 7. zjutraj trčila drug v drugega, pri čemur je bil{ težko in lahko ranjenih 19 oseb. Voza st| vozila v isti smeri. Udarec je bil tako m« čan, da so se razbile vse šipe v obeh voze^ ^üi in je potnike vrglo raz sedeže na ti Krivda na nesreči zadene kondukterja za njega voza, ki .je v trenutku, ko je zapazi da ne more preprečiti trčenja, premočn zavrl. Vsled tega je voz zdrknil in je z večjo hitrostjo zavozil v tramvaj pre^ njim. Konduktsr je bil suspendiran. MINISTRI PRI PAŠIČU — Karlove Vary, 10. julija. Včeraj do» poldne je Nikcla Pašič sprejel.ministre Mil šo Triiunoviča, dr. Milana SrNkiča, dr. Bei mamina Superino, ki so so mudili v Pragj na vsesokolskem zletu ter so porabili :\ priliko za poset Pašiča. Pašič bo ostal j Karlovih Varih še tri tedr.e. Njegovo staj nje je zelo povoljno. ZAUPNICA FRANCOSKI VLADI — Pariz, 10. julija. Frcncoski parlamen je sinoči po končani finančni debati izreke Briandovi vladi zaupnico z 269 glasovi proj ti 247._ Borzna poročila Ljubljanska borza dan^s ni poslovala. 1 Zagrebška borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Curih 10.97, Pariz 149, Newyork 56.58, London 275.75, Milan 196.50, Praga 167.90, Dunaj SOI, Berlin 13.50. INOZEMSKE BORZE. — Curih: Beograd 9.1,35, Pariz 13.50, London 25.12, Newyork 516.50, Milan 18. Praga 15.30, Dunaj 73, Berlin 122.95. — Trst: Beograd 50.55, London 140, Newyork 2S.60, Pariz 75, Praga 85, CuTill 555. Vsak Slovenec mora biti J član Vodnikove družbe J Odmevi vsesokolskega zleta Zahvalni proglas JSS — Zakaj ni bilo Poljakov__Odhod naše vojske iz Bratislave, — Odmevi v inozemstvu« — V aeroplanu nad slavnostno povorko. Praski Usti objavljajo proglas Jugoslov. so L , kobktga. saveza. ki »e glasi: Češkoslovaškemu 6rcu. VeliM nepozabni dnevi VI IL vseeokol-jfckega zleta so za nami. Naši bratje in nase ■estre so se vrnili domov. V zlati slovanski [Pragi, ki je nas tako radostno sprejela in (tako pri areno pozdravila, smo bili deležni jtolike pozornosti in gostoljubnosti, da «no jgloboko gin jeni in da nam manjka besed, te katerimi bi mogli izraziti svoje občutke. Sprejelo in z ljubeznivostjo nas je obdalo Češkoslovaško srce, ki je doslej vedno, v streci in nesreči, vroče in bratsko čutilo z nami. Ko se poslavljamo od Prage in češkoslovaške zemlje, srna trajno za svojo dolžnost zahvaliti se od vsega srca vsaikernu za •vse, kar ste nam dali lepega in dobrega iz {bogatega vrelca svojih velikih, plemenitih 1B iade-iiüt bratskih duš. Ogromno delo češkoslovaškega So kolik t va, ki je doseglo med zletom višek svoje !silo in slave, ostane jugoslwen^kemu So-kolstvu trajna vzpodbuda k vedri o večjim uspehom sokolskega dela. S lem hočemo dokazati, da am o in ostanemo vredni vaše fcratske ljubezni. Ceskoslovenski Obci Sokolski, vsem fcratom in sestram sirom vaše domovine in Pragi, tej materi in za^čitnici plovanskegi duha in sokoiskega bratstva naša hvala in jias pozdravi Domovini zdravo! Nazdar! t V Pragi, dne 7. julija 1926. CiarvünEtTo JugoMoTen?kega ?olol»kesa Delegacija ausoslovenske arm«d-~, ki se le udeJ džila vsesokolskega zleta in ki ie prispela v četrtek ponoči iz iPrage v Bratislavo, se ie odpeljala v četrtek zjutraj po prisrčnem -sHovfcsu s parnikom »Car Nikola II.« iz Bratislave. V pristanišču se je poslovil od gostov siovaški deletni poveljnik geneial JŠkovor s svojim štabom \~i deputacijo Oastni-Ikov bratislavske gamizije, daije 'častna stot-»cija 23. pešpolka z goifoo, jirgosloveruski vi-bekonzul v Bratislavi Micie, zastopniki Če-Iškoslovalko-jugosjovenske lise, Slovanske tesedje in drugih korporacij, kakor tudi številno oljcjrrstvo. Vodja jugoslovenske delegacije akovoru za prisrčen sprejem na siovaškiii lieh, tnakar ie pamik po defUiranju gojencev [voine akademije med zvoki državnih himen iodplul iz Bratislave. General Skovor je izro-jčil pred odhodom admiralu Pricu in čast-toikom \ielcgacije celo merijo lepih fotogra-fiV} iz vojaškega življenja na Slovaškem. Admiral Priča je poslal iz Bratislave poveljstvu praölee garnizile sledečo brzojavko; '*Rri odhothi iz Vaše divne domovine pošiljam praski garniziji bratske pozd-rave za prisrčni -sprejem.« ? "Na banketu, ki ga. je ptrrredil poljski poslanik v Pragi grof Lasocki na čast zletni [delegaciji mesta Varšave in poljskim novinarjem, je govori! tudi predsednik poljskih novinar j ev v Poznanju Powidzki, ki je izjavil, da je poljskim Sokolom samim zelo žal, da se niso mogli oficijelno udeležiti vsesokolskega zleta. Udeležili se ga niso zam, ker lih je prehitela akcija Vatikana •proti ndeleUbi in ket bi utegnil nastati v jpoljskem Sokolsrvu razdor. »Sram nas Je bilo,« — je izjavil Powidzki, — »da nismo mosli biti v Pragi, kjer bi bilo te dni tudi naše mesto. Prihodnjega vsesokolskega zleta v Pragi se poljski Sokol gotovo udeleži.« Večina pariških" in drugih francoskih listov je priobčevala daljša ali krajša poročila o vsesokolskem zietu. Francoski listi, ki so posJali v Prago svoje posebne poročevalce, so prinašali obširne, zelo simpatično pisane in s slugami opremljene članke o sokolski OBmpijadi v Piagi. »Petit Pan-isien« je prinesel v četrtek odo uvodnik »Delo So-kolstva v Pragi«. Obširne članke o vseso-kolskem zletu so priobčili tudi »JouroaU, »Petit Journal«, »Alaun« in >Le Auto*. Pisci >i Vaclavske-mu spomeniku. Dober dalj* nogled nam približa sliko, kompaktna raa« sa poedinih oddelkov 6e deli v krasno zrav* na ne vrste in ko se v nližnm muzeja neko* liko spustim, razločujem skozi daljnogled nebroj robcev, ki vihrajo sokolski povorka v pozdrav. Iščem konca povorke, pt» ga ni. Krožim v velikih lokih nad Vaclavskim in Staromestnim trgom. Vrste se vedno no* vi prizori. Barva sokolsk:h vrst sc spremi* nja, zdaj so rdeCe. zdaj temne, potem rja* ve, bele itd. Najlepši je pogled na sokolske oddelke, ki korakajo po Masarykovem na* brez ju. kjer je špalir občinstva popolnoma raven in zato so ravne tudi sokolske vrste. Središče pozornosti je Staromestni trg, ki se med poletom polagoma polni. Najprej zavije sokoiska povorka za prezidentovo tribnno. Sokolska društva se zbirajo okrog Husovega spomenika. Polagoma se napolni Samo Se dsnes v soboto se predvaja prekrasno mcnumentalno filmsko delo « Lady H a m i 11 o glavnih \iogab samo iabrane f.lmske zvezde Conrad Veidt, Lane Haid in Werner auss. — Vsled vel.kc doiiine iilma (oba dela v enem sporedu) se vrle predstave danes ob: 4, boS 8 in četrt 10- Pri vseh predstavah s vira prvovrstni umetniški orkester. ELITNI KINO MATICA, najlepši kino v Sloveniji. V Kra vse ozadje Husovega spomenika in sokol* ske vrste se ustavijo. Minilo je že pol ure, kar krožim nad mestom, pa je trg- šele do polovice napolnjen. Letim v višini 1000 metrov znova nad ulicami, po katerih se pomika sokolska po* vorka. Človek bi ne verjel, da je taka im* pozantna manifestacija sploh mogoča. Po* vorka nima ne konca nc kraja. Z leve stra* ni se pojavi drugo letalo, ki hiti nad mesto. To je štabni kapitan Vvšin. ki hoče posneti sokolsko povorko za film. Pomaha mi z ro* ko in že je daleč za menoj. Naši maturanti Zrelostni izpili na srednjih šolah ljub« tjanske oblasti. Izmed 9 srednjih šol so se vršili višji tečajni izpiti v juniju t. 1- na 7 zavodih. Uspehi so bili v obče zelo po-voljni. Na I. državni gimnaziji v Ljubljani* je bilo izmed 44 moških in 3 ženskih proglašenih za zrele 40. ponavljalni izpit se je dovolil 7 kandidatom; na II. drž. rešilni gimnaziji: 274-7 kandidatov; zrelih 23, ponavljalnih izpitov 10, odstopil 1; na III. drž. realni gimnaziji: 10-fS kandidatov; zrelih vseh IS; na drž. realki: 50 kandidatov, zrelih 45, ponavljalnih izpitov 5; na gimnaziji v Kranju: 15 kandidatov, zrelih 12, ponavljalna izpita 2, odstopil 1; na realni gimnaziji v Novem mestu: 18-f-l kandidat; zrelih 15, ponavljalni izpiti 4; na škofovi gimnaziji v Šentvidu: 20 kandidatov, zrelih vseh 20. Celokupno število kandidatov znaša lo4 moških in 19 ženskih, skupaj 203; med temi je bilo zrelih 173, ponavljal-ne izpite pa jih je dobilo 28. Na gimnaziji v Kočevju in na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani letos se ni bilo zrelostnih izpitoki klub >Sljeme< v Zagrebu prireidi 7. in 8. avgusta t- 1. sporazumno s podi-ožriicarni S?D v Kranjski gori šesti planinski dim. Namt.i pLaninsi-ih vov je vzbudili veselje za tuxisliko, vzbujati bmisel za priredno lepoto, za potvaiije in spoznavanje naših planin. >Sljemec j« lani in letos priredilo že več dobro uspelih planinskih dne vov, tako na Triglavu, na Pohorju, Medvjedjalru in v Celjski koči pM Tolstim vrhom. Letošnji gotovo ne bo zaostajal za svojimi preiniki, za to jamči klub sam, predvsem pa kraj, kjer se boio zbrali srbski, hrvatski in slovenski turisti. Kranjska gora leži v slikoviti gorenjski dolini, obdana od Karavank in Julijskih Alp, okoli nje pa se vzdigujejo impozantni alpski vrhovi: Špik, Skrlatka, R?zor, Priscjnik in Mojstrovka. V tej lepi dolini se bodo zbrali ne samo hrvaški, nego tudi srbski in slovenski turisti, da obnove svoje prijateljske vezi in izmenjajo misli, kako bi sa dalo naj uspešneje delati na vzajemni propagandi za planinstvo in njegove kulturne vrednosti; da dokažejo vnovič, da sta v tu-ristiki volja in delo tista dva laktorja, ki vodita do zadovoljstva in uspeha v vzgajanju telesa, zdravja in moči. v medsebojnem Spoznavanju in sklepanju prijateljskih- vosu med planinci iz najodaljenejsih krajev naše drsa ve se bo rodila zavest, da moremo samo na podlagi lastne moči in zaupanja v samega sebe usp^iio delovati za dosego J kulturnih ciljev turtstike, ki ima kakor veak drugi šport svoj najvišji namen v oplemenitenju in povzdign naroda. Plan maki dan na 7. in 8. avgusta sklicuje »Sljemec v zvezi s savinskimi podruž-rdeami SPD in podružnico SPD v Kranjski gori Program je sledeč: 7. avgnsta prispo planinci z jutranjim, opoldanskim in večernim vlakom v Kranjsko goro, kjer jih bodo sprejeli člani kranjskogorske podružnica. Zvečer se vrši skupen komers v hotelu >Razore, nasle^inji dani pa se bodo vršili izleti iz Kranjske gore na špik, Križko steno, Razor in Prisojnik, za začetnike in manj trenirane turiste pa do koče na Gozdu, na Vitranec, Skrbinjek in Mojstrovko. Vsi ljubitelji planin in turistike se vabijo, da se udeleže planinskega dneva 7. in o. avgusta v Kranjski gori. Za polovično vožnjo za svoje tUmstvo naj se planinska društva obrnejo na ministrstvo saobračaja, ki bo dovolilo polovifiuo vozno ceno od kraja bivanja do Kranjske gore in nazaj. Dogodki križem Jugoslavije Ljubljanska policija je te *lui prijela nevarnega potepuha in vlomilca v osebi 23 letnega brezposelnega mesarskega pomočnika Josipa Petriča, zo opeiovano predkaz-novanega. Fetric je dne 31. ni ar ca t. L sodeloval pri vlomu v trgovino Mencinger. Policija je takrat prijela vse krivce, le Pe-tric je začasno odnesel pele. Potikal se je dosedaj po raznih krajih Slovenije, te dni pa se ja nezenirano vrnil v Ljubljano, kjer so mu pa prisUigli peroli in ga izročili sodišču. V Zagrebu se jo včeraj z raztopino soda hotela zastrupiti 211etna mladenka llon-ka Virgelj, rodom iz Kotoiibe. Prepeljali so jo v bolnico, kjer so ji izprali želodec. Vzrok samomora je bila nesrečna ljubezen. V noči od 8. na 9. t m. je bil v Zagrebu izvršen velik vlom. Neznani storilci so posetili trgovino Aurela Spitzerja in odnesli za 40.000 Din kravat, dalje razno perilo in galenteri;sko* blago v skupni vrednosti 120 do 150.000 Din. Tatovi so trgovino skoraj popolnoma izpraznili. Policija upa, da bo na podlagi odtisov prstov, ki jih je dobila na izložbi, kmalu izsledila zločince. V Novem Sadu so prišli v tamosnji fi-Ujalki Hipotekama banke na sled velikim poneverbam. Zmanjkalo je okoli 160.000 Din. Poneverbe je izvedel bivši blagajnik Šalih Smajlovič iz Brökega, ki je bil eedaj prijet. V Beogradu se je le dni primerila smrtna avtomobilska nesreča. Neki avtomobil Je povozil in težko poškodoval inšpektorja ministrstva financ Svetolika Pe-šiča. Pesic je podlegel poškodbam. V Karlovcu je skočil v reko Korano Mi jo Litvič, redov I. čete inž. bataljona. Privezal si je z žico 10 kg težak kamen okoli vratu. Drugi dan so potegnili njegovo truplo iz vode in ga pokopali na vojaškem pokopališču. V Kolpo je skočil Tlleftni Matija Kuko-lja. V nedeljo je zapil ves denar, ki ga je imel, prekrokal celo noc, drugo jutro pa so ga potegnili iz vode. Epilog (jubavne tragedije v Zagrebu Naši čitatelji se gotovo spominjajo pretresljive ijubavne tragedije, ki se je januarja meseca odigrala v Zagrebu. V hotelu «Primorac» je našel nekega jutra policijski agent neki ljubavni par v gioboki nezavesti in veliki luži krvi. Bila sta to 20 letni 2ivojin Mačvanski* Garič iz Kušedola v Srbiji ter 18 letna ljubka Amalija Brinovec, rodom Slo* venka iz novomeške okolice. Amalija je imela z nožem dvakrat prebodeno srce, Živojin, ki si je z nožem tudi zadal dve težki rani v prsa, pa je bil še pri življenju. Prepeljali so ga v bol* nico. Njegova krepka, trdna konstitu* cija se je upirala smrti in zmagalo je v njem življenje proti njegovi volji. Štiri polne mesece se je Živojin v bolnici boril s smrtjo, jedva pa je ne» koliko okreval, je moral pred sodišče, da da odgovor za zločin, ki ga je za» grešil... Bil je samo še senca nekoč cvetočega mladeniča; mirno, skorai apatično je sedel pred sodniki. Svojj^ krivde ni zanikal. Pravil je, da sta ho* tela on in Amalija iz življenja, ker je njegova mati, ki je pravoslavne vere, nasprotovala njegovi zvezi s katoličan* ko Amalijo, drug brez drugega pa da nista mogla živeti. Mirno in popolno* ma udano je čakal Živojin na razsod* bo sodišča. Sočutno je publika zrla na bledega mladeniča, čigar rarorana lica so bila priča globoke boli, ki mu teži srce. Po krasnem pledojeju dr. Poli* i tea, čigar govor je privabil solze v oči i poslušalcev, je sodišče razglasilo ob* sodbo. Zivojin Garič je bil obsojen na pet let težke ječe — Zakon je krut in on ne pripozna ljubavnih umorotr. S stoično mirnostjo je Garič poslušal razsodbo; pripomnil je, da prepusti odločitev o eventual* nem prizivu svojemu zagovorniku, in s sklonjeno glavo je odšel iz dvorane. Skrbi in sitnosti z nesrečnim mladeni* čem ne bo imeia uprava jetnišnice, ka« teri bo odkazan. žBeležnica KOLEDAR. Danes: 10. julija 1926; katoličani: Fe! » cita in Amalija; pravoslavni: 27. jun'^; Samson; muslimani: 29. zil=h:d c 13t4; ž:d* je: 23. (umiiM 56£^. Jufrt: 11. julija 1926; katoličani: Pij; pravoslavni: 28. junijj, rur i Jovcn; musiu mani: 30. zudiidže 1344; židie: 29. tamuza 5650. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino »Al**//ca: «Lady Hamilton-»; Ljub* ljonski dvor; cSkrivnošti vladarske Kise ali Ujetnik iz Zende»; Ideal: «Cigänskex'dur». Haaova proslava v «rZvczdi» ob 2J. Koncertni večer na Taboru. NEDELJSKE PRIREDITVE. Kino Matica: i-Lady Hamilton»; Pcfeaf: «Ci£2n»kavaliTt>; Ljubljanski dvor: aUjeN nI iz Zendei*. Kotesanke dirke «Sm.'ej» n.i igrišču S. K. Pirüe ob 15. Vrtna veselica «$t&mCM» ob Iti. v hotelu Južni kolodvor (Miklič), podoficirjev oh 16. pri «Lozarjux» v Ro2ai ulici. DEŽURNE LEKARNE. Danes in jufri: Bohinc, Rimska cesta; Levstek, Kesljeva cesta^ • * Solnce zaide danes ob 19.43 in vzide jutri ob 4.23. Mesec iiaide danes cb 20.19 in vzide ju* tri ob 5.35 (mlaj). VLAKI ODHAJAJO IZ LJUBLJANE Ara Gorenjsko: ob 5.25 (oh nedeljah in praznikih"). 6.37, 8.15 (z gorenjskega, kolodvora). 11.40. 14.45, 17.3S (z gorenjskega ko« lodvora). 19.00 in 21.10 (brzi). V K&mnik: ob 5.10 (oh nedeljah in praznikih), 7.55. 14.10 in 18.20. Na Dolenjsko: 6.17. 10.10. 13.15. 13.52. 21.55. Proti Ro&eku: cb 3.45 (ekspres), 4.17. (brzi), 4-50 (brzi). 6.13. 9.10. 12.20 (brz;,. 14.22. 17.20 (hrzi). 18.30. 23.15 (brzi). Proti Zidanemu mostu: 0.21 (brzi). 054 (brzi), 1.28 (ekspresni), 5.26, 7.43, 9.00 (brzi), 12.02 (brzi), 12.14, 14.15, 17.15 (brzi), 17.45, 21.20 (ob nedeljah in praznikih) in 23-10. Na Vrhniko: ob 7.50. 13.25. 18.15 m 22.20 (ob nedeljah in praznikih). sam© pri Gorcu Pslaia LJutalj. Kreditne banke Sport — Nogometne tekme zadniih. dni. vi Sad; W. A. C. — Sand 5 : 2. W. A. C. — reprezentanca Novej*n Sada 5:1. — Pr^c'a: Tekme /a srebrni pokat: A. F. K. Vršnvico — S. K. Liben S : 2 (3 : 0); C A. F. K. — Cechie Karlin 8 : 0 (3 : 0). — Danes se vrši finalna tekma zj zlati pokal CSAF. V finalu si stojita nasproti Viktoriji Žižkov in D. 1. C. Sparta in Sla« vija sta izloeeni. Sparta je kot znano cio^:» vela poraz od Slavije, Slavija p* je bild t-t* pena od D. F. C. — Moravska Slavi ja je v Varšavi pora« žila Poloni io s 5 : 2. — Rusi na Dunaju. Ni Dunaju i£ra dna 18. r. na. nogometni rim sovjetske Rusij« proti reprezentanci Avstrij«*. — Charles Hoff ostane v Ameriki. Gla-soviti norveški lnnkoatlet in svetovni re« korder v skoku ob palici Charles Hoii osta» ne v Ameriki. Startal bo za Mercury Club v Los Angclesu. — Ž. S. K. Hermes sklicuje redni I: občni zbor za soboto 24. julija t. 1. ob 20, v društvenem lokalu z običajnim Quevriaa redom. — Odbor. P. Ripson: Kinoroman. Načelnik konjskih roparjev, ki so strahova 1 i vso okolico Los Angelesa, ni bil v istini nihče druei kakor Pool, Biekdanjl služabnik indijskega princa Narja. Ko je bila Četvorica roparjev, ki je udrla v prinčevo vilo, prišla z vodnim letalom v Southampton, so se roparji Jrazkronili, da bi bilo policiji otežko-feno iskanje. Pool se je sestal v South-rtmptonu s svojo prijateljico Nelly, ki tair je bila sledila semkaj iz Londona, Ulla mu je sotrudnica že pri marsikaterem vlomu. Pool in Nelly sta se odpeljala skupaj z Elizo v Ameriko, kar f/t bilo tem lažje, ker je bila Eliza izgubila oni strašni dan razum Slepo je sledila roparski dvojici in se dala odnesti naprej, kajti imela je zmeden ob-trtek, da so jo ti ljudje rešili iz rok Jrinca smrti in da jim mora biti zato \valežna in jim slediti, dokler je ne privedejo nazaj v očetovsko hišo. Obnašala se je tiho in mirno, govorila ni |r.ic, ždda je samo v svojih mislih in čakala. Pool in njegova prijateljica sta se naselila v bližini Los Angelesa v Zdru- ženih državah in tu sem so prišli Čez mesec dni tudi ostali trije roparji, kakor so se bili domenili noprej. Nekaj časa so mirno živeli, teda njih zločinska kri jim ni dala miru- Znova so začeli ropati, komaj so se malo spoznali r>o okolici. Pritegnili so v svoj delokrog še več drugih delamržnih ljudi in napravili veliko organizacijo, ki je kradla konje. Pool je živel s svojo prijateljico Nelly in z Elizo v leseni vili ob robu velikega gozda. Tu so se ponoči shajali koajski tatovi in kovali svoje načrte za napade na različne farme. Toda nizkotni Pool je mislil še na mnogo težji zločin kot so bili dosedanji. Gojil je do nesrečne blaznice občutke, ki so bili vse kaj drugega kot pošteni. Dolgo časa se je upiral svoji strasti, nazadnje je pa ta postala bolj močna kot njegova volja. Neki dan je zagrrabil Elizo in jo začel blazno polJubljatL Ta se mu v svoji blaznosti prav nič nI upirala, f^a njeno srečo je v istem trenutku sto). Žila Nelly v sobo in napravila konec ostudnemu počen j an ju. Nelly mu je delala take očitke, da je postal ves divji in v svoji jezi je že hotel prijeti za bodalo ter jo zabosti, kajti bÜ je že sit te ženske. Vendar pa si je za enkrat premislil in nemo poslušal kričanje ljubosumne Nelly. Sklenil je pa, da se te ženske o prvi ugodni priliki od-križa. S. poglavje. Konjski tatovi. Še isti večer, ko se je Mr. Grant poslovil od ravnatelja Centralnega detektivskega urada, se je odpeiial z ekspre-som iz San Frančiška v Los Angeles. Imel je točno izdelan načrt za svoje na-daljno delovanje. Sklenil ]e, stopiti v službo konjskih tatov in Ah na ta način tem lažje privesti v roke pravice ter predvsem rešiti svojo zaročenko. Oblekel se je kot konjski hlapec in se napotil peš iz Los Angelesa v velikansko pustinjo. Kot slučajno je zadel na eno izmed Poolovih tolp in jim pravi), da je bil policist v Newyork7.u da je pa skušal ukrasti veliko vsoto denarja in moral zbežati ter pustiti svojo službo. Sedaj se potika po zapadu Združenih držav, da izbriše policiji vsako sled za seboj. Roparji so Granta z veseljem sprejeli, ker jim je »dejal, da išče kako službo, v kateri bi bil čim manj izpostavljen zasledovanju policije. Sicer so pa ostali napram njemu kolikor toliko nezaupni kakor proti vsakemu novemu Članu družbe in posebno eden med njimi je kazal svoje odkrito sovraštvo do Granta. Ko so enkrat ujeli nekega izredno divjega konja, ga je skušal Grantov nasprotnik ukrotiti, kar se mu pa ni no-I srečilo. Trikrat zaporedoma ga je divja i žival vrgla s sedla. Grant se je ponudil vodji tolpe, da hoče on ukrotiti konja. Več roparjev je držalo konja in Grant ga je zajahal. Ko so izpustili konja, je ta začel divje skakati in se'premetavati, a vse zaman. Grant, ki je bil izboren jahač, se je krepko držal v sedlu. Pol ure je divjala žival semtertja, slednjič se je pa le udala in Grant jo je pnvedel kot zmagaiec nazaj k tolpi, ki ga je pozdravila pri povratku z navdušenim ploskanjem. Tako je bil led prebit. Roparji so bili Poolu zvesto udani, kajti prvič je bil drzen poveljnik, ki je znal izvesti svoje načrte tako, da so se vedno srečno umaknili policiji, drugič iih je pa tako dobro plačeval, da so bili vsestransko zadovoljni. Pool se sam nikoli ni udeleževal roparskih pohodov, temveč jih je le vodil iz svoje vile. Živel je kot miren posestnik in prebivalci v začetku niti pojma niso imeli, da se za navidez poštenim možakom skriva vodja ene največjih roparskih tolp. Polagoma pa so le sosedje začeli spoznavati, da nekaj v tej hiši ni v redu in na tihem se je že šušljalo. da je Pool v zvezi z roparji. Nelly, ki je bila enake zločinske narave kot Pool, je smatralo občinstvo za nedolžno. Nihče si ne bi bil mislil, da je melanholična blondinka najdrznejša v celi roparski tolpi. Javno mnenje jo je obžalovalo, da je soproga takega nič-vredneža. Nihče v vili banditov ni slutil, da se bliža nevarnost. Vsakdanje življenje j< teklo mirno kot ponavadi naprou Neki dan pa je Nelly v svoje velike začudenje opazila, da se Eiizi poi-goma vrača razum. Ta jo je začeta čisto drugače gledati in je vprašala, tako jo pravzaprav to, da jo drze že toliko ča$a v tej hiši in ne vrnejo njenim starBen) in njenemu zaročencu Grantu. Nelly jo je tolažila, kakor je vedela, in znala. »Pomirite se. drago dete. reSlll itC se strašne nevarnosti in leer vam jo t razum zateninel, nas je prosila va$a rodi bina, koje prijatelji smo, naj vas ob4 - -mo nekaj mesecev tukaj na tatnem. cb robu velikega gozda, dokler se vam živci ne pomirijo in se vam oc irx rnc razum. Kot vidite je to blvailSče 7>t izborno, kajti spomin se vam vrača iq blaznost vas zapušča.< »Kaj sem bila res biazna?«- s. je za* čudila Eliza. »Gospa, vi me pa res slr.i-site, jaz se prav nič ne spominjam \\h pretekle dni.« Obmolknila je in z nagubančenim čelom začela navidezno resno premišljevati. Nelly je skušala nadaljevati pogovor, toda to se ji nI posrečilo. Eliza ie molčala in jo čisto brez razumevanja gledala. Nelly je zaman skušala dobiti od de. klice kak odgovor. Ta je molčala in jo samo bedasto gledala. Stev. 153. «S DOYENSKI NA K OD» 'dne 11. julija 1926. Stran 3. Bilanca VI. ljubljanskega velesejma Nad lOO.DOO posetnikov__Število resnih domačih in inozemskih kupcev naraslo. — Številni stiki razstavljalcev s tu- in inozemskimi odjemalci, — Pretežna večina razstavljalcev zadovoljna« besti ljubljanski velesejem je za nami. t centa ia trgovca stiki z zunanjim svetom, C se ozremo nazaj in pretehtamo vse momente, ki odločujejo tudi pri najstarejših velesejmi.i, kaj šele pri razmeroma tako mladem kot je ljubljanski, moramo priznati, da je bilo že zanimanje javnosti, izraženo v številu obiskovalcev, popclnoma zadovoljivo. Po podatkih sejmske uprave je po-setilo letošnji velesejem ca. 103.000 oseb, od teh 90.000 iz Ljubljane in ožje Slovenj, ostali pa iz tu- in inozemstva. To število kaže, da si je naš velesejem pridobil velik krog: prijateljev in interesentov, tako v drŽavi sami, kakor tudi v inozemstvu. Ko je sejmska uprava povabila domačo in tujo industrijo, obrt in trgovino, da se udeleži' s svojimi izdelki te skromne, zato pa tem lepše in preglednejše gospodarske revije, se je dobro zavedala, da jo čaka težko in odgovorno delo. Organizirati velesejem v takih razmerah, kakršne so sedaj, t je gotovo ena najtežjih nalog, kar si jih moremo misliti v poslovnem svetu. Kljub skrajno neugodni gospodarski konjunkturi, kljub vsem pomislekom in ugovorom od strani raznih pesimistov, odnosno indife-rentnih krogov, je šla sejemska uprava pogumno na delo in dokazala, da se da s spretnostjo, vztrajnostjo in marljivostjo marsikaj doseči. Bilanca, ki jo je sestavil velesejmski urad, nam priča, Via je VI. ljubljanski velesejem dosegel vse, kar se v sedanjih razmerah in pri tako slabem vreme-mu, kakor smo ga imeli med velesejmom, sploh da doseči. V naslednjem priobčujemo nekaj podatkov, iz katerih bo javnost razvidela, da je ljubljanski velesejem ne le potreben, temveč tudi izredno važen in koristen. Na letošnjem velesejmu je razstavilo 646 tvrdk, od teh 141 iz inozemstva in sicer: iz Amerike 7, iz Anglije 13, iz Avstrije 36, iz Bolgarske 1, iz CSR 6, iz Francije 13, iz Italije 14, iz Nemčije 27, iz Madžarske 1, iz Poljske 21 in iz Švice 2. Od 646 razstavljalcev je bilo 536 industrijskih in obrtnih podjetij, 110 pa veletrgovin. Poglavje zase tvorijo številne poslovne zveze, ki so jih -dobili razstavljalci na letošnjem velesejmu s tu- in inozemskimi interesenti. Tako je dobila papirna industrija, grafika in kartonaža zveze s Srbijo in Banatom, umetne cvetlice s Srbijo, Italijo in balkanskimi pokrajinami, graverstvo s Hrvatsko, banatom in Srbijo, pohištvo in stanovanjska oprema z vso Jugoslavijo, Italijo in celo z Jfcgipiom, ostala lesna industrija z Italijo, bici s Sroijo, pohištveno pietarstvo z Italijo in Lgiptom, kemična industrija s Srbijo, Kumumjo, Madžarsko, bolgarsko, Italijo in GčxK kozmetiKa z južnimi pokrajinami, svinec s lirvatsKo, SrDijo, Bosno in Dalmacijo, jeklene plombe z Bosno, Srbijo, BačKo, rirvatsKo, čistilna sredstva za obleke z Italijo m Lgiptom, hranila z Bosno in Vojvodino, pecivo s Srbijo, čaj s Hrvatsko, Vojvodino in Srbijo, strojna industrija z Dalmacijo, Srbijo, Macedonijo in Bolgarijo, pieciini stroji s Hrvatsko, brbijo in Bolgarijo, izdelki iz železa in jekla z Dalmacijo, Hrvatsko, Južno Srbijo, Boigarijo in Ru-munsko, vozovi z Dalmacijo, kravate s Srbijo in Črno goro, poljedelski stroji z Banatom, bačko in Bolgarijo, mizarsko orodje z Dalmacijo, ščetarstvo z Južno Srbijo, Zagrebom, Splitom in Beogradom, tekstilna industrija s Srbijo, Bosno, Dalmacijo, Macedonijo, Bolgarijo in Črno goro, vrvi z Bosno, nahrbtniki z Bosno in Srbijo, vezalke s Srbijo, klobuki s Hrvatsko in Bosno, ikeramika s Srbijo, Bosno, Italijo in Určijo, ogledala s Srbijo, Bosno, Črno goro in Bolgarijo, usnje in čevlji z vso državo in Ru-rnunijo, konfekcija z Dalmacijo, Vojvodino, Bačko, Srbijo in Grčijo, čilimi in orijental-ske vezenine s CSR, Avstrijo, Nemčijo in Madžarsko. Samo ob sebi je umevno, da so dobili razstavljalci zveze tudi s Slovenijo. Ta pregled, sestavljen na podlagi vpra-šalnih pol, ki so jih izpolnili sami razstavljalci, je najboljši dokaz, kako važno prometno in poslovno - pospeševalno vlogo igra naš velesejem. Kaj pomenijo za produ- to ve vsak, kdor le količkaj pozna trgovsko življenje. Ako bi hoteli industrijalci in tigovci izven velesejma tako uspešno razširiti svoj delokrog in si pridobiti toliko novih odjemalcev, ki bi morali pač globoko poseči v svoj žep, zakaj široka propagandna mreža, ki jo razprede velesejem in ki zahteva mnogo gmotnih in moralnih žrtev, bi šla na njihov račun. Velesejem pomeni torej za razstavljalce znaten prihranek na izdatkih za propagando, brez katere nobeno podjetje ne more uspevati. Sledeča primerjalna tabela z letom 1925. nam kaže stanje in pomen ljubljanskega veleselma za gospodarstvo. Resnih kupcev je bilo letos 13.180, lansko leto pa 11.360. Od teh je bilo leta: iz oddaljenejših krajev Slovenije in Prekmurja iz Hrvatske iz Slavonije Dalmacija Banat, Bačka S rem Bosna in Hercegovina Srbija Macedonija Črna gora Inczemci Inozemskih obisk Italija Avstrija Nemčija Čehoslovaška Madjarska Grčija Turčija Bulgarska Rum unij a Francija Hclandska Poljska Anglija Švica Egipt Belgija Švedska Ostala Evropa Amerika (TJ. S. A. B zilija) Prekomorske države (Azija, Afrika) Vidimo torej, da se kupcev v primeri z lanskim letom znatno povečalo, kar velja tudi za inozemske po-setnike. Ljubljanski velesejem se torej tudi v tem pogledu uspešno razvija, kar je najboljši dokaz, da je ta ustanova solidna in da ji je bodočnost zagotovljena, ako se bo seveda naša javnost zavedala njenega pomena. Razstavljalci so bili razdeljeni v 16 veliki skupin. Na pismena in ustmena vprašanja o uspehu letošnjega velesejma je prejela sejemska uprava od vseh razstavljalcev izjave, na podlagi katerih je sestavila zanimivo statistiko, ki dokazuje, da je bil glavni namen velesejma tudi letos dosežen. V odstotkih izraženi uspehi razstavljalcev so bili sledeči (prve številke pri poedinih branžah pomenijo odstotek zelo zadovoljnih, druge srednje zadovoljnih, tretje pa nezadovoljnih razstavljalcev): 192 5. 1926. Slo- 31.8 30.5 2o 15.0 ■» 15.1 :» 3.5 4.7 > 4.7 4.5 6.2 9 5.2 » 1.7 Ji 1.6 » 6.9 2> 7.9 » 18.5 V 17.S > 2.0 » 1.9 » 1.0 > 1.0 => 8.7 » 8.1 » ovalcev ie bilo leta . pa 1145 in sicer: 1925. 1926. 560 800 325 270 33 40 30 40 30 30 23 25 17 22 14 20 9 16 12 13 6 5 6 2 5 7 4 6 4 9 3 0 1 0 9 6 2 3 0 11 je število resnih % % Papirna industrija, grafika, kartonaža in pisarniške trebščine Pohištvo, stanov, oprema in ostala lesna Industrija Kemična industrija Kozmetika Živilska industrija Čipke, vezenine Kovinski izdelki Strojna industrija Automobili, dvokolesi, pneumatika Elektrotehnika in razsvetljava 64.3 35.7 00.0 76.7 30.0 3.3 73.2 23.0 3.8 70.0 25.0 5.0 77.0 23.0 00.0 57.9 26.2 15.9 69.6 24.4 6.0 82.6 13.00 4.4 S7.5 12.5 00.0 81.00 19.0 00.0 78.0 22.0 OOuO 67.0 33.0 00.0 60.0 20.0 30.0 56.4 29.6 14.0 78.0 22.0 00,0 70.0 25.0 5.0 Poljedelski strojL orodje Glasbila Radio Tekstilna industrija, tekstilna konfekcija, kožuho-vina, perilo Keramika Usnje in konfekcija usnja, sorodne stroke Zelo zadovoljnih razstavljalcev je bilo torej 65.8, srednje zadovoljnih 23.7 in nezadovoljnih 10.5 odstotkov. Število nezadovoljnih razstavljalcev je znašalo nekaj nad 60, kar sploh ne pride v poštev.ako pomislimo, da termin, odnosno sezona za nekatere izdelke ni bila ugodna in da se čuti povsod veliko pomanjkanje denarja. To je torej efekt letošnjega velesejma. Suhoparna statistika nam na prvi pogled ne pove mnogo, ako se pa zamislimo, koliko napornega dela. koliko gmotnih in moralnih žrtev je bilo treba doprinesti, predno so bili v teh podatkih izraženi uspehi doseženi, moramo pač priznati, da so se vsi činitelji, ki imajo opraviti z velesejmom, tudi letos zelo potrudili. Zadovoljni razstavljalci so najboljše jamstvo, da bo ljubljanski velesejem srečno premagal sedanjo gospodarsko krizo in se v bodoče še bolj razvil. Končno ne smemo pozabiti, da je uspeh velesejma odvisen v prvi vrsti od dobre organizacije in preciznega upravno - administrativnega aparata, brez katerega je taka obsežna prireditev sploh nemogoča. Tu moramo priznati, da je ljubljanski velesejem v razmeroma kratkem razdobju zaslovel daleč po tu- in inozemstvu i:i da je njegov sloves v prvi vrsti posledica vzornega reda, ki vlada v vseh podrobnostih sejmskega aparata. Da je temu tako, se ima naš velesejem zahvaliti svojemu spretnemu, požrtvovalnemu in neumornemu vodstvu, ki se ne ozira na gmotne koristi, zato pa tem bolj na aktivno moralno bilanco. Poleg upravnega sveta, ki daje tehničnemu vodstvu v glavnih potezah potrebne direktive, so si pridobili za razvoj in napredek te naše važne gospodarske ustanove nedvomno največ zaslug predsednik velesejma g. Fran Bonač, ravnatelj g. Milan Dular in tajnik g. Egon Zois. Na teh treh činiteljih sloni vsa teža upravno - administrativnega aparata, ki funkcijonira ves čas brezhibno. To je ogromno delo, ki zahteva mnogo požrtvovalnosti in zanimanja za stvar samo. Je pa tudi častna naloga, ki jo nalagajo splošni interesi našega narodnega gospodarstva. Omenjeni činitelji ljubljanskega velesejma so si pridobili v službi javnosti mnogo zaslug in zato jim gre po pravici javno priznanje. Prosveta lički pregled V Berlinu, Pragi, Dunaju in drugod eo gostovali švedski pevci in sicer 100 izbranih, mož švedskega pevskega društva >San-garförbundetc, v katerem je združenih 600 zborov z 10.000 pevci, na čelu jim sam švedski prestolonaslednik. V Londonu sta bila Marija Jeritza in njen mož baron Popper pozvana v grad Windsor, kjer je pevka pela pred kraljevsko dvojico in bila obdarovana od kraljice. Njenemu zadnjemu nastopu v operi >Okras madonin< sta prisostvovala kralj in kraljica. — Slavna Em a Destinova je — seveda za knežji honorar — sprejela angaž-man na nekem londonskem operetnem gledališču. V Berlinu eo imeli za mednarodni igralski kongres par overtur. Najprej se je hotel usmrtiti 9 plinom 741etni igralec v p. M. Laurence: revščina, starost in bolezen. — Potem se je vrgla na železniške tračnice filmska igralka Otilija Müller in potegnila za seboj še uslužbenca, ki jo je hotel rešiti, pa se je vlak ustavil v zadnjem momentu: bila je pijana od opija. — Znana igralka Roza Valetti, ki tudi noče biti zadnja, se je pa ponesrečila z avtom in si iz nerodnosti res poškodovala roke in noge: senzacija in reklama, kakor so jih od slučaja Marije Orake v berlinskih umetniških krogih zadnje leto že precej doživeli. Pariški >Theatre des Arts< ima velik poletni uspeh s fantastično dramo >Orfej v pulovrut, ki jo je spisal Jean Coeteau. Uspehe sta žela oba Pitoeffa, on kot režiser, ona v vlogi Evridike. Bilo je tudi protesta dosti, še ved pa navdušenja. Blagajni gleda- liški se pa tez počitnice ba5 radi te drame ni bati — in to je glavno. — Victor Margu-eritte je svoj roman >La Garconne^ dramatiziral za >Theatre de Parisc. — Prvi mednarodni kinematografski kongres, ki se vrši v Parizu od 27. sept. do 3. okt. t. 1., otvo-ri sam predsednik republike Douniergue. V Rimu je imela velik uspeh ukrajinska drama »Laž., ki jo je spisal Vladimir Viničenko. Glavno vlogo je israla E. Gram-matica. — Slavni bariton Matej Batti-s iui je vstopil v samostan Travestere, ki ga vc-dijo španski menihi. Pa bo čez dve leti vseeno praznoval pet leset letnico svojega pevskega delovanja, kakor je izjavil zastopniku >Tribunes.. — Pred kratkim se j? končal kongres >Italijanske industrijske federacije gledališč in kinov c, kjer je bi i dosežen sporazum v tem smislu, da so filmski industrijalci izjavili, da bodo igrali v Italiji vse filme, ki bodo letos tam izgotov-Ijeni. — >Teatro Constanzi: bo kupila država in ga preuredila v državno gledališča z Mascagnijem kot ravnateljem na čelu. — V Pragi ima detektivska komedi' t s Trinajsti stol: prav lep uspeh. Snov je Conan Doylejeva, dasi se nekdo drugi izdaja za avtorja. Na Dunaju je bila umirovljena mana dvoma igralka Hedvika Bleibrreu. Na Burg-theatru je igrala cS let. Bila je druga žeua igralca ravnatelja Fr. Pauls na. V Beogradu so imeli premiero >Lohen-grinac. Po daljši pavzi so zopet igrali Porto-Richevo : Zaljubljeno ženo.< V Osijeku je proizvajalo pevsko dru štvo iKuhač: v stolnici pod taktirko Maksa Ungerja Mende'sohnov ora^orij r Paulus«. V Zagrebu je koncem junija pevsko društvo >Lira: v Music-haHu proslavilo 25-letnico vojnega kapelnika in kom pori ista T v. Muhviča. Slavnostni govor je imel G ju. o Prejac. V Solkanu je 27. junija vprizoiil mladinski odsek Milčinskega igro 7 Krpan mlajši.: Ur. Režiser Robert Polak umrl V torek je izgubilo praško Narodno di-vadlo enega svojih najstarejših članov. Operni režiser Roben Polak, ki je nastopal v Narodnem divadlu polnih 32 let, je v torek po dolgi bolezni preminul. Polak je bil rojen 1. 1866 v Novih Hra-dech, od koder je prišel v Prago, kjer se, je tže v zgodnji mladosti zanimal za slikarstvo in petje. Postal je gojenec Lukeševe operne šole in zaM svojo gledališko karijero 1. 1884 v Pištakovi skupini. Cez osem let je bil sprejet v ansambl največjega češkega odra. S svojim simpatičnim nastopom in melodičnim glasom si je pridobil v Narodnem divadlu kmalu splošne simpatije. Kot izvrsten basist in igralec je postal že po prvih" nastopih zelo popularen. Tisoči Čehov poznajo njegovega Kecala iz »Prodane neveste*. Robert Polak je postal tudi operni režiser. Velik de1 repertoarja Narodnega di-vadla je šel skozi njegove roke. Njegovo ime je tesno zvezano s celo epoho v razvoju češke opere. Polak je ustvaril mnogo komičnih figur tudi v baletih. V prostem času se jj-e pečal s slikarstvom. Bil je Kaivodov učenec in je svoja dela anonimno tudi razstavljal. Ob zaključku Vidovičeve šole v Ljubljani Ljudem, ki v mladosti niso imeli prilike doseči višje izobrazbe, pa si jo potem, ko so dosegli socialni položaj, žele. tem ljudem je ponudil pomoč Mihajlo Vidovič. Cesar ni Čutil za dožnost pred njim noben in-teligent, ki je sicer dolga leta užival in se izobraževal ob virih znanosti, to si je vzel za nalogo Vidovič ter ustanovil ljudsko srednjo šolo, ki je raztegnila svoj delokrog črez našo celo kraljevino. Ker pa je za globljo izobrazbo potrbena tudi govorjena beseda v domačem jeziku, zato so se zbrali v začetku marca t. 1. v Ljubljani bivajoči učenci Vidovičeve dopisne šole, da osnujejo klub, v katerem bodo našli pomoč za dosego svojega cilja. Novoustanovljeni klub je takoj ob svojem postanku priredil proslavo etične pomladi kot klic vsej javnosti, ki hoče sode lovati pri etičnem preporodu. Proslava jo dala Vidovičevemu pokretu in ljubljanskemu klubu legitimacijo za obstoj in smernice za delo. Ožje delo kluba se je vrtilo oko! i humanistične izobrazbe, stoječ« na realnih življenskih temeljih, ki naj bi postala last vsakega posameznega člana našega narod. - Za pouk v šoli se je najprej priglasila Anatol Kamenski: Pametna knjiga — Pojdite sem. — Za vse na svetu ne. —Nu, ako gora ne gre k Mohame* du , • . — Ne smete, ne smete. Udarim \as . . . — Saj to je že preneumno. Zakaj pa ne? — Saj sem vam že rekla. Zato, ker sem nevesta. — To ni nobeno pojasnilo. Saj ne pretendiram na konkurenco z vašim bodočim možem. — Kaj bi pa radi od mene? — Hočem, da me razumete. Zakon, rodbinsko življenje, najiskrenejša*lju* bežen med zakoncema nima nič skup* nega z onim divnim poljem, kamor vas vabim jaz. — Kakšno pa je tisto polje? — Polje trenutnih občutkov. — Lepo ime. Zakaj bi se ne pome* niii o tej stvari z mojim ženinom? .Morda ga pa prepričate, da mi dovoli. — Kaj me briga vaš ženin? Upam, da prepričam vas samo. Pojdite sem. — Saj mi je tudi tu dobro. Kar go* y o rite. — Od daleč je mnogo težje govo* riti o takih rečeh. Ako hoče člevek prepričati drugega, ga mora držati vsaj za roko. —- Vsaj, pravite?... Zato pa nepre* Btano posegate čez to mejo... m Trmasti ste, kakor vrag. Čaj te* prisegel bi, da igrate komedijo. Ne iz* ogibljete se me zato, ker je vam moja prisotnost neprijetna, marveč zato, ker imate napačne r^ojme o najlepših in najmoralnejših — zapomnite si dobro — najmoralnejših rečeh. — Oho! — Da, da. Morala je postala tako nesramna, da hoče vtakniti svoj nos tudi tja, kamor pod nobenim pogojem ne spada. Ali veste, da so naša čustva in nagoni avtonomni? Saj vam ne go* vorim o čustvih, ki imajo svoj razvoj, svojo logiko in če hočete tudi svojo religijo, marveč o čustvih, ki lahko nu* dijo človeku radost v njeni prvotni, rekel bi, najčistejši in najblagorodncjši obliki. — To so paradoksi. To, kar vi tako lepo in sladko opevate, ni nič drugega kot razuzdanost. Prav to, kar ste zdaj omenili, imenujejo ljudje že davno razvrat. Ničesar novega niste povedali. — Ne, motite se, povedal sem. Dal sem vam podlago, razumete, podlago, na katero lahko stopite enkrat za vse* lej trdno in ponosno in raz katero lahko zakličete vsakomur, tudi svojemu bo* dočemu možu: «Proc od tod!» Da ne pozabim, — saj niti ne vem, da li ga ljubite. — Kako naj vam rečem... Simpa= tičen mi je. — Simpatičen? A kolena se šibe, v očeh se temni? —Kaj? Kakšna kolena? — Vaša kolena. Kadar se sestaneta, kadar se vas dotika. — Hura, hura!... Torej ste popol* noma svobodni. Torej o kaki nezvesto* bi napram ženinu ne more biti govora. On ne vzbuja v vas občutkov, — ergo si lahko poiščete naslado pri drugih. Cujte, nikar ne bežite od mene, dajte mi vendar roko... Cujte. Včasih se primeri, da dva človeka ne moreta živeti drugače kakor skupaj, da sta njuni duši polni medsebojnega razumevanja, vzajemnih skrbi.., Da je ta duša brez smrtne nevarnosti nerazdružna za vsa* ko poJovico, je jasno... Včasih se pa pripeti eni teh dveh polovic, da jo kaka bosa perica ob potoku ali kak rumun* ski muzikant z nedostojno s steklenim pogledom naenkrat pahne v brezdno.. V sladko, mameče brezdno. Nikoli ne bom verjel, da v vašem življenju ni trenutkov, ko čutite nad seboj mame* ča Erosova krila... To je najbolj po* sten in pravičen bog, kar si jih je člo* veštvo kdaj izmislilo. Vzemimo kar te* ga Leonida Ivaniča... Saj ne morete, tajiti, da je vam bil pred zaroko z že* ninom zelo všeč. —i Leonid Ivanič?.. • Leonid Iva* nič?... Čudno. Cisto sem pozabila, da sploh živi. Pustite me. — Kaj vam je? — Zakaj ste omenili Leonida Iva* niča?... Mar je v tem vasa zvijača? Ali ste me hoteli ujeti na najbolj riski* ranem spominu iz mojega življenja? In, naposled mi dovolite skromno vpra* sanje — kaj pa veste o njem? — Vse. — Ko se je raznesla vest o vaši zaroki z drugim, mi je Leonid Iva* nič vse povedal. — Ah, tako torej. Torej morate tudi vedeti, da je bilo med nama zelo, zelo malo. — Zame so dejstva brez pomena, pa naj bodo še tako gola. Med vama je bilo res zelo malo, tako malo, da niti omeniti ni vredno. Saj me razumete, kajne? Stena, španska ali zidana, vrata, miza, otomana, skratka vse, kar spada v pošteno hišo, je v tem slučaju mno* go. Kaj je malo, veste menda tudi sa* mi. Zelo malo je pa še manj. Med va* ma je bilo torej zelo malo in to je v redu. Toda tu ne gre samo za dejstvo. Znano mi je namreč še več. Vem, da ste se od prvega njegovega poljuba onesvestili. — Da, priznam. Zato pa drugega ni bilo. —. Pač pa je bila neskončna opoj* nost. — To ni ljubezen. — Saj ne pravim, da je ljubezen. Sicer pa — kaj je prav za prav ljube« zen? Povejte mi vi, ki se sklicujete na njo? Mar je ljubezen petošolsko ope* vanje lune in pasjega lajanja? Alar morete trditi, da ljubi dekletce, ki se niti ne zaveda, da je ženskega spola? Ali pa imenujete ljubezen tisto, kar čuti v svojem izmozganem srcu star* Ček, ki je vajen svoje življenskc dru* žice kakor divana ali nočne srajce, kar pa je v resnici samo produkt dolgolet* nega skupnega življenja? Meni se zdi, da ljubi človek samo takrat, kadar go* vori v njem naravni nagon. — Ah, Bože moj! To je neznosno.. To je nekaka past... Saj niti sama ne vem, kaj se godi z menoL PoDolnoma ga. Kravosova. soproga tajnika, ki je v prv£ dal pobudo ca ustanovit«? kluba. Ta!*o >ma ie koncem aprila zaOHi s predavanji iz sr* bohrvaščuie in francoščine na podlagi zvez« kov doptane šole. Prva predavanja bo ^ vršila na nim >Ixcm učiteljišču, kmalu pa eno =-'• poiskali večji prostor v o.-novni .-oli na It'\ Pridobili >mo tu4 akatl. slikarja Antika, profesorja ri-ania n| lir. realni gimnaziji. Razveu že na.-te»ih q predavali še akademiki Bernik. Arko « VrSČ&j. Predavanja so se vršila redno skoi meseca: maj in junij. Za jesen l^W^tA razšiii.i pi*ofe>orsl zbor še za 4 profesorje. Favnatclj Jeral predsednik ljubljanske sekcije piofesorsl:^ ga društva, nam je ie obljubil ^oJelovanj^ ravnotako profesor verouka dr. Kotnik. X4 mi bo oproščeno, da gospoda javno imeau jem, ali zdi se mi potrebno, da omenil njihovo voljo sodelovati pri tem plemenite! podjetju. IstOtako se k'ub in šola najlepše z* hvaljujeta pf. šefu prosvetnega oddelka d| Lončarju za podporo, katero je izposlovj klubu, še bolj pa za moralno oporo, kateri nam je nudil ob ustana\»janju. Predavanja je obiskovalo 13 — 30 člaaoi Id ;-o z neverjetnim navdušenjem obisk« vali in sledili predavanjem. Med Mani * bili privatni uradniki. Stavci, obrmi in dustrijski nastavijenci, delavci in nižji dj ža vai uslužbenci. Kakšn;i soglasnost in lllldislcinjri vlada < tem klubu, ki se lahko primerja veliki dri Sni, se je /Jasli pokazalo na poslovOnei večeru koncem junija. Vsi navzoči so odn*»^| vti* re-:iec;:i stremljenja in pbirtvovalri ljubezni. Navzoča sta rila tudi dva gosta j Sarajeva, ki sta se ravno peljala na svojsa prosvetnem potovanju sko/i Slovenijo t$ se u^tavil.i v Ljubljani. Prof. Ljubunčif aktivni sodelavec v Vidovičevi Soli »e v svf jem enournem govoru omenil principe Iju« ske izobrazbe in omike. (?ostu je pofdonj tajnik v imenu kluba lep šopek v /nak r| dosti, da ^e je mudil v pa.-i sredi. Bnan je poklonil tov. podpredsednik šopek pn spej Kravosovi, ki je prva začela s predj vanji in tako omogočila šolo. Na tem večeru se je jasno \idelo. kak so duše takozvanih :-neinteligentnih* lju^ globoke, polne želje po znanju in poln navdušenja za ti^te, ki se v Ljubljani ži tvujejo zanje. Xenavzoci Miljenko Vidovi navzoči njegov zastopnik prof. Ljui>u:ičič J ves učiteljski zbor smo se čutili bogr.| poplačane za svoj trud in se ogreli za \ obširnejše in globlje delo. Hugo Bajuk.j —-4 Nikola Uzunovič Sedanji ministrski predsednik gosf Nikola Uzunovič ima v zbornici tak močno številčno večino, kakor pr& njim šc malokateri ministrski predsec. nik. Kljub temu je njegova vlada v ne« prestani krizi in je bila tekom parmei sečnega obstoja že ponovno rekonstru* irana. Uzunovič mera voditi borbo ns tri fronte: proti oficijelni opoziciji proti radicevcem in proti Pašičevcmu krilu svoje lastne stranke. Zato je njei gova pozicija vse prej kakor zavidanj4 vredna. Ravno te dni mu delajo i radii čevci i pašičevci zopet sive lase in m« grene veselje do počitnic. ste me zmešali... Pojdite, pojdite, n« morem vas več poslušati. Tu je strašne soparno. Diši po nekakih rožah. P* vendar niste parfumirani? Sovražini parfum, ker vzbuja pohotnost. Parfum me sili priznati, da govorite resnico . Kaj naj storim?... Kaj pomeni vsi to? Kaj naj počr»em? — Uklonite se logiki mojih beseel — Res? — Da, da, da . . . To bo sen, trenut ni praznični sen, v katerem vam ne bi treba nikomur odgovarjati za svoja da janja . . . Mila . . . — Čakajte, stojte... Gospodična^ Halo, gospodična ... Vendar že enkrat 3—11—87... Da, da, Leonid Ivanič i Lenja? Ste me spoznali? Kr.c n^enkraj sem se spomnila vas. Prijelo me je il morala sem se spomniti... Ne, to j< pa že od siie! Da vas le sram ni! Zaka; ne odgovarjate? ... Kaj vas briga moj ženin. 2enin je eno, vi pa drugo ... Ka^ res ne razumete mojega razpoloženja! Zelo opredeljeno razpoloženje: Eroso va krila... Nikar se ne jerite... — Kakšna mistifikacija? Svoje naziranj« sem spremenila, to je vse ... Pod vpli vom nekega ... neke ... neke pametni knjige... Naslov? Ne spominjam so kako se imenuje ta knjiga... Čakajta zdi se mi, da je knjiga užaljena. Ten bolje — kar hitro pridite k meni... Sa veda, takoj. Knjiga jc že vzela klo buk ... Že odhaja ... Na svidenje, m svidenje... Ne, ne. To ne velja varnj marveč knjigi... Da, pojdite no, pro sedate mi že... Lenja, mili, ali pridešl Seveda- takoj, nemudoma .., Mili, mili mili, Danes En jutri v nedeljo prekrasna filmska igra iz čarobnega Orienta 99 €SG AN • KAVALIR V glavni vlogi šarmantni Charles de Roche in Rin«T!n-Tln. — Predstave ob 4., 6. 8. in 9. — V nedeljo ob pol 11., popoldne ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. 2085 KINO IDEAL rUnevne vesti. V Ljubi/ani. a ne 10. julija 1926. —. Iz sodne službe. V višjo skupino je pomaknjen okrajni sodnik in sodni predstojnik na Brdu Alojzij Debeljak; za ravnatelja zemljiškega urada pri okrajnem sodišču v Kotoru je imenovan višji pisarniški oficijal Anton P o 1 c e r. — Iz državne ftužbe. Imenovani so: ,5a profesorja srednje vinarsko - sadjarske £oie v Mariboru jc imenovan profesor niž-ie poljedelske šole v Mariboru Ferdinand Vončina; za računskega uradnika srednje vinarsko - sadjarske šole v Mariboru računski uradnik nižje poljedelske šole v »Mariboru Joško S o 11 e r, za poljedelskega referenta dolenje - lapačkega sreza ekonomski uradnik državne domene v Vranji Ivan Štruc; premeščeni so: iz Ljubljane v Maribor geometer agrarne operacije Ka-rol Ličar, komisar agrarne operacije Ivan Pokom in šumarski komisar za agrarne operacije Alojzij Žumer; iz Magla-Ja je premeščen v Dervemo veterinar Ibrahim Pajazetovič. _ Diplomirala sta včeraj na tehniški takulteti univerze v Ljubljani. Za elektro-inžinjeirja gg., Janez Jezeršek iz Stražišča pri Kranju in Janko Gaberščik iz Kamnika. Čestitamo l — Zakon o finančnih uradnikih. V finančnem ministrstvu je začela poslovati posebna komisija pod predsedstvom državnega podtajnika Neudorierja, ki ima nalog sestaviti zakon o finančnih uradnikih in organizaciji finančno - upravne službe. — Katedra za italijanščino. Zagrebška filozofska fakulteta je predložila prosvetnemu ministrstvu, naj bi se v kratkem ustanovila kaiedra za italijanščino in italijansko književnost. O tem predlogu bo sklepal ministrski svet. — Uradniška vest. Za referenta pri okrožnem agrarnem poverjeništvu v Mariboru je imenovan dr. Dragotin A 1 k o v i č, referent agrarne direkcije v Zagrebu. —- Naši dijaki v inozem:>(vu. Ministrstvo prosvete je sprejelo načelni sklep, po katerem se letos ne bo vršila izbira novih dijakov, ki bi se šolali na državne stroške v inozemstvu. Štipendije se bodo podeljevale samo starim dijakom. — Sialna razstava gozdarstva in rudarstva. Ministrstvo za šume in rudnike ie odločilo, da se v novoprojektiranem parku na Topčiderskem brdu, ki se sedaj ureja, postavi velik moderen paviljon, v katerem se bo organizirala stalna razstava vseh naših gozdarskih in rudarskih proizvodov. — Izložba fotografije v Splitu. Primorski »Savez za unapredjenie turizma« v Splitu priredi v dneh od 15. julija do 15. avgusta izložbo vseh vrst fotografij. Zastopani bodo na tel izložbi historično - umetniški spomeniki, narodne noše, paysage, slike iz področja poljedelstva in industrije, šport, motivi iz narodnega življenja, skratka vse, kar je v zvezi z našo domovino. Dosedaj «e je prijavilo že okoli 60 razstavljalcev iz vseh krajev naše kraljevine, razen tega pa bo razstavil tudi Savez sam lepo kolekcijo iotografij iz Primorja in iz Bosne in Hercegovine. Podrobni prosram izložbe bo v kratkem izdal Primorski bavez. ki daje tudi vse tozadevne informacije. Dovoljena je tudi že polovična vožnja za potovanje v Split od 8. julija do 15. avgusta In za povratek od 16. julija do 23. avgusta. Isti popust dajeta na svojih pannkih Jadranska in Dubrovačka plovidba. — Novinarske brzojavke v Italijo. Glasom odloka štev. 31973 od 1. julija t ic minister pošte in telegrafa odredil, da se v-pro.iie.u z Italijo iaSko oddajajo novinarske brzojavke po znižani pristojbini ob vsakem čaiu podnevi in ponoči. Ta naredba je sto-pKa takoj v veljavo. —. Letošnja glavna skupščina UJU, po-verjeništvo Ljubljana, se vr.si v dneh od 16. do 18. julija v Celju. V petek 16. t. m, zborujejo odseki, v soboto delegati, v nedeljo dopoldne pa se vrši ob 9.30 v veliki dvorani glavna pokrajinska skupščina. Na vseh zborovanjih bedo v prvi vrsti razpravljali o pokretu. ki je v zvezi z znano deklaracijo. Poročala bosta o tem gg. Rudolf Men-c i n in Anton Skala. — Znižana železniška vožnja za udeležence glavne letne skupščine JGZ# Generalna direkcija drž. železnic je z odlokom G. L. AKO. 5321 z dne 8. junija t. 1. odobrila polovično vozno ceno vsem članom gasilnih društev, ki se udeleže glavne letae skupščine gasilnih društev, ki se bo vršila dne 17. in 18. julija v Mariboru. Popust velja od 17. do 19. t. m. na progah direkcije Ljubljana. Udeleženci kupi>o pri odhodmli postajah celo enosmerno, na obratni strani z /vlažnim postajnim dnevnim žigom žigosano Icarto, katera jim velja tudi za povratek, '-ako se izkažejo s potrdilom, da so se udeležili prireditve. — Jugoslov. gas. zveza. — Nova turistična kniiga. Zadnja številka Pionirskega Vestnika prinaša oznanilo, da je izšla knjižica »Po pogorju polbo-grajskem in okoli Krima«. Knjižica je monografija tega podgorja Julijskih alp, ima pa kot prilogo pregledni zemljevid vse ljubljanske okolice do preko Kranja, Kamnika, Litije, Višnje gore in Logatca. Zlasti za nedeljske ljubljanske izletnike zelo pripravna žepna brošurica opisuje ta lepi kos naše fcc-movine z geologičnega, botaničnega, historičnega in turistovskega stališča. Ker je cena s karto vred samo 20 Din in ie knjiga zanimiva in poučna za vsakega, bo našla sotovo kmalu mnogo priznanja. Knjiga ima tudi pot pokrajinskih slik, katerih razlago najdemo pa šele na zadnji strani. Planinski Vestnik po pravici poudarja, da moramo biti piscu dr. Robertu Kormavneriu hvaležni za njegov trud. — Razpis. ArtUjerska podofleiraka šola v Cupriji sprejme letos 150 gojencev. Rok za prijavo je do 20. septembra t. 1. Kurz traja dve leti. Podrobne podatke dajejo vojni okruzi in občinski uradi. — Iz Laškega nam pišejo: Pri na« smo proslavili godovanje ev. Cirila in Metoda prav lepo. Akoravno je na predvečer tudi pri nas deževalo, smo zažgali na vrhu Huma velik kres, ki je žarel nad eno uro in daleč naokrog naznanjal praznik narodnih blago-ve&tiiikov. Mesto veselice ste na nabiralni poli gdč. Berta Fercsnikova in Milka Kači-ceva nabrali za naše> razmere prav lep znesek 560 Din. Del te svote se je poslala glavnemu vodstvu. Tudi članarine se ie nabralo nad 500 Din, kar znači vsekakor lepo narodno zavednost našega prebivalstva. Darovalcem in nabirateljicama srčna rrvala! — Javne električne ure v Zagrebu. Zagrebška občina postavi v Zagrebu na treh največjih trgih, in sicer na JelaČičevem, Wil-sonovem in Trgu L, tri javne električne ure, ki bodo kazale pravi srednjeevropski čas. —Ij Smrtna kosa. Včeraj ob 16. je umrl po kratki bolezni Primarii ljubljanske javne bolnice dr. Josip Stoje, star komaj 50 let. Dr. Stoje, ki ie rojen Ljubljančan, je vstopil v ljubljansko bolnico leta 1902. in se je špecijaiiziral zlasti v kirurgiji. Za primarija na kirurgičnem oddelku javne bolnice v Ljubljani je bil imenovan leta 1909. ter je v javnosti zaslovel kot izboren kirurg. Vsled svojega strokovnega znanja in značaja je bil- priljubljen tako v zdravniških krogih, kakor tudi pri pacijentih. V zadnjem Času je resigniral na državno službo in se posvetil svoji privatni praksi. Pogreb bo jutri v nedeljo ob 16. z Resljeve ceste J t. 12. — V javni bolnici v Ljubljani je snoči po dolgi bolezni umrl strojni stavec g. Tone Brozovič v najlepših mladeniških letih. Pogreb med tovariši in znanci splošno priljubljenega pokojnika bo v nedeljo ob 3. popoldne iz mrtvašnice državne bolnice. — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše sožalje! — Pevsko društvo »Grafika* iz Ljubljane je priredilo v nedeljo dne 27. junija v Somboru pri Zagrebu koncert, na katerem je predvajalo razne slovenske in nekaj hrvatskih pesmi. Izmed slovenskih skladateljev ie bil zastopan pred vsem Adamič-Občinstvo, ki se je koncerta udeležilo v rrnogobrojnem številu, je bilo z izvajanji izredno zadovoljno in Je pevcem živahno apiavdiralo. «üiafika« sicer nI bila na svoji običa;ni višini, vendar ;e posamezne točke prednašala lepo in občuteno. Po absolvira-nju oficijelnega programa se je razvila intimna zabava pri pogrnjenih mizah, na kateri je ^Grafika« ponovno zapela par pesmi. »Grafiko« so Samoborčani pozdravljali kot zastopnike Slovencev', ki so prvič poselili Samobor v tako velikem številu. Koncert je uspel tako v materijelnem kakor v moralnem pogledu. — Velika veselica v SL Vidu nad Ljubljano: Udrnzenje vojnih invalidov, krajevni odbor v Ljubljani priredi v nedeljo dne 11. t. m. v Št. Vidu nad Ljubljano v dvorani Ljudskega doma pri pogrnjenih mizah, veliko veselico z enodejanikami, veseloigri r Kakor šen gospod iak siuga< in Raztresfe-nec«r. Med odmori komični prizori, prosta zabava s prijaznim sodelovanjem gg. Uran-ciča in Novaka znanih najboljših komikar-iev. Kdor se hoče v resnici neprisiljeno nasmejati in zabavati naj ne zamudi posetiü to veselico. Začetek ob 4. uri popoldne. Ker te čisti donos te prireditve namenjen iz-kliučno za podpore vojnim žrtvam, vabi k oblini udeležbi. — Odbor. 714-u — >Drustvo Kuratorij za Blepeec, ki si je nadelo iirJogo zbirati sklad za zgradbo »Doma slepih c v Ljubljani, teo darovali: 20Ü Din g. Feliks Stare me3to venca na grob g. Ferdinanda Slarela; 500 Din Ljubljanska kreditna banka ter Tovarna sodavice in mineralnih voda. Prisrčno se zahvaljujemo za te darove in želimo, da bi našli darovalci cbiio posnemalcev! Da no bo ob raznih prilikah nepotrebnih zamfrms-vtmj med finkci-jami posameznih članov odbora, objavljamo njega sestavo. Predsednik je g. dr. Tomo Klinar, kanonik in stolni župnik v Ljubljani, podpredsed. dr. Mavrici} Rus, mestni rizik, blagajnik g: Karel Gruber, vis rac. ?vetnik, tajnik ga. Minka Skabeme, prof. dr z. 2 cul. uciteljieša ter odborniki gg. dr. F. Gorfelc*, sef oddelka za socij^Ino ekrb pri ljubi jonski oblasti, Maks Hočevar, ravnatelj roteč, šole, Janko Jeglič, sol. ravn. v pokoju in slepci gg. dabriel Jurasek, Anton Pl' Ško ter Fran Schwenbner. Kooptimni člani so: g. Stanko Mašič, okraj, glavar in gospe Josipina Cvelbarjeva, Maruška Vrtov-č-eva ter Marija Weseaierjeva. Preglednika računov sta: go&poda Franc C vek nadzornik pri drž. žel. in Franc Lazar, komereijelnl tajnik. — Za odbor tajnica Minka Skaberae. — Darovi ia Jug o si o vensko Matico. Na predvečer slovanskih apostolov je družba pri g. A. DraSlerju v Borovnici zbrala za Jugoslovansko Matico Din 405. Savinjska posojilnica v Žalcu je nakazala Din 50. III. razred osnovne iole v Vodicah je kot celoletno zbirko za bratce in sestrice tam preko nakazal Din 811.50. V isti namen je poslala Šola v Gor. Sušici Din 20. Za koroško Slovence je zbral II. razred iole v Haidini Din 10. Vsem darovalcem iskrena hvala! — Krasna Izbira najnovejših Muz; Krištof ič - Bučar, Ljubljana, Stari trg. 81T — Napihnjeuje, glavobol in prebavilce težkoče odstrani prirodna grenčica >Franz-Josef« ter zmanjša pritisk krvi v možgane, oči, pljuča ali srce. Zdravniški izvidni zna-menjajo resnično presenetljive uspehe, ki jih voda Franz - Josef čoseza. pri ljudeh, ki mnogo sede. Dobava se po lekarnah in drogerijah. 35T — Zlatnike *o ra^li v Z lator o g- i erpen-tinovem milu: Marjana Kavčič, Godešič pri Skofjiloki, Ana Rurc.\ Ljubljana Knezova nI. 27, Roza Feterca, i^ubdjana-Vie* 19, Marija L^rxjrnik, Celje, Amalija Winter, po-setnica Boš tanj pri Sevnici, A König, go-sfilmčarka, Kočevje, Frančiška Drstvenšek, grad Tum pri Velenju, Pardina Polzovič, Sarajevo Aleksandrova 58, Zora Gerovac, Sarajevo KaroSceva 17, Pepiea Balog, Luka riSič kraj Dugosela, Katarina Hribar, Bjelo-var, Vilma Pfai, Zagreb Kukovičeva ul. 7, Zorka FirSt, Zagreb Slovanska ul. 13, Herrn In i Horvatic, Klanjec. — Tragedija blazneža. Trgovec Vatro-slav Blagovič, star 43 let in doma iz Sla-tenika v Slavoniji se je tečil v osije>ki bolnici. Mož je trpel na paralizi in lečiii so ga po najnovejših metodah z vceplianjem malarije. Dne 6. , Spa-vaf moja deklica (1 krat), Madarca Butter-ßy (kot dama: 3 krat). Velika repatica (2 krat), Pri Hrastovih (gostovanje društva »Vodnik« iz Zsr. Šiške, 1 krat), Crnl maček (kabaretni večer, 1 krat), Vstajenje (Borowski. 2 krat), Sladkosti rodbinskega ziv'jenja (1 krat). — Za prihodnjo sezono so predvidene sledeče igre: Pohujšanje v dolini še nt flor j an ski, Vražja ženska, Babilon, Favn, .Morala gorpe Dulske etc. — Gojiti •dramatiko umetnost je za vsako dguSlvo velike vzgojne in kiuturrne važnosti, zato mora vsak član treh naših naprednih društev imeti dobro voL'o in ljubezen do deia. Upamo, da se bo to tudi zgodilo in da bodo octpadle ovire, ki so oviraJe in kalile skupno in harmonično delo. W. B. —Jj Mestna zastavljalnica naznanja, -h se vrši tomesečria dražba, v novembru 192ö zastavljenih predmetov, v četrtek dne 15. julija ob 3. popoldne v uradnih prostorih v Prečni ulici 2. 71fLn —Ij Zobni atelje Ivana Radovana se nahaja odsiej v Ljubljani, Selenburgova ulica št- 4, I. nadstropje (prej dr. Prossinagg), zobni atelje Frana Radovana pa se nahaja še vedno v Ljubljani VIT. Celovška cesta 14, nasproti velesejma. 715-n — Kolesarske dirke Slavec« v nedeljo 11. julija t. 1. ob 4 popoldne na vrtu reiiavracije hotela Mik- lica v Kolodvorski ulici. Spored: Petje, godba Sokola L, šaljiva pošia. ples Ud. \ slučaju slabega vremena se vrši veselica v vseh notranjih prostorih. —Ij Vrtno zabavo priredi podoficirske podporno društvo v nedeljo 11. julija t. 1 ob 16. na vrtu restavracije *Lozar« v Rož« ni ulici (trg sv. Jakoba). £vira cžezj^i drušiva Merkur, ples, Šaljiva prsta itd. Po sebna vabila se ne pošiljajo. Zi cbilen C se priporoča odbor. 7121 Najboljši in natjrpeinej^l Si čevlji TIP-TOP in BßLY JjSCf se debe le v trgovini Ž?3ER V, Prešernova a !Z Mri —c Prenov Ijenje groüie. Mcs - - je sklenila prenoviti fasado oo^orpia s:a;-grofije, ki bo s rrrisiia bo imela nalogo ugn torfti, katera dela naj 5? IžvrSjO letos i katera pozneje. ■—c E^ktriiik os i ja csli-ske ekol.V.e. Pri blizu o pred tremi meseci je celjska oko H ška obStna oddala dela za sradilev eteloferlJI nega omre/ia na njenem ozemlju v: o« Brown-Boveri, ki je te dni prišla z de'.on Omrežje bo koncem av^uvra dotgotcnri r. in bo stalo približno 4G0.O00 Din. Traasloi mator bodo postavili poleg hiše z. Orrladič na Sp. Hudi nji. Dobavo Toka i > * \ be" mestna elektrarna, ki ima s ialsko elekrarar nn po pogodbi monopol za oddajo toka n ozemlju do per kilometrov oddaljenosti o» Celja. Pogajanja za dobavo toka so vari med mestno elektrarno in okolü~ko -ž*e več mesecev, a doslej še niso uspela, ö bo pogodba v kratkem s&Jen-iesia, bo pr^re mestna elektrarna koncem avgusta z doba vo toka, ki ga okoličani že željno pričak-r jego. —c Nočno lekarnirJiO službo opravlja n teden lekarna ^Pri Kri5u-r na Caiii:rjr; -.• cesti. mm strele meti čeirfipjlm neurjem Strela je ubila pri Ribnici tri mla — Povzročila \ Nevihte, ki so s tako silo divjale v četrtek nad Slovenijo, so žal zahtevale tudi več človeških žrtev, povzročena pa je bila v nekaterih krajih tudi pre* cejšnja materijaina škoda. Kakor smo poročali že včeraj, je med nevihto opoldne v Tomačevem treščilo v neki skedenj. Naknadno nam javljajo, da je strela udarila v skedenj posestnika Biasa. V skednju je takoj pričelo gos reti. Na pomoč so takoj prihitele po? žarne brambe iz Tomačevega in okoli* ce ter ogenj kmalu omejile. Skedenj je sicer pogorel do tal, vendar je ga* siicem uspelo rešiti šupo soseda Šmarca. Nevarnost jc pretila vsemu Tomače* vemu, ker stoje tam kozolci, sedaj že založeni s senom, precej tesno drug poleg drugega. Škoda razmeroma ni velika in je bila deloma krita z zava* rovalnino. Včeraj smo med drugim tudi poro* Cali, da je divjala nad ribniško dolino silna nevihta, ki je poplavila vso Ribnico in okolico. Žal je neurje zahte* valo tudi tri mlada človeška življenja. Malo pred nevihto so sušili seno po* setnik Bambič in njegovi sorodniki na senožeti, ki leži ob cesti med Sodražico in Loškim potokom. Na polju jih je dohitela nevihta in bežali so pred silno ploho pod bližnja drevesa. Brata Fran in Jože Bambič ter njuna bratranca Fran in Viktor Roje so stopili pod ne* ko visoko smreko. Bambič sam pa je stopil pod neko grmičevje. Med silnim nalivom je udarila strela v smreko, pod katero ie ved rila četvorica fantov. — Strela je takoj ubila oba brata Roj ca ter Frana Bambiča. Prva dva sta stara 14 in 15 let, zadnji pa je jedva dopolnil 22. leto. Posestnik Bambič je skušal sicer takoj obuditi ponesrečene, vsak njegov napor pa je bil zaman. Strela je lansko leto v bližini ubila tudi Bambi* čevo sestrično. Tragična usoda pone* srečenih mladeničev je vzbudila v vsej okolici splošno sočutje med prebival* stvom. Tudi na Igu pri Ljubljani je neurje zahtevalo svojo žrtev. Strela je treščila deniče, na Igu pa malega dečka, e tudi ve z požarov* v 5 letnega Jožeta Janilja, sinj p< sest« Dika iz Štaj, ko je tekel s sladkorjem iz prodajalne domov. Mali dečko je bil takoj mrtev. Nad Biedom je divjalo v četrtek popoldne silno neurje. Padala je tudi precej debela toča, vendar škoda ni velika. V vasi Grad pa je med nevihto treščilo v hlev posestnika Jožefa Krk stanca p. d. Ostavnika. Strela je ubila v hlevu stoječa konja in tele. Na Križu pii Komendi ie strel* udarila v kozolec posestnice Ane Kla< de. Kozolec je pogorel do tal. izpred sodišča Love" Jože iz ljubljanske okolice je isk.r po močvirju izgubljeno raco. Mrak je Irž.v nad pokrajino, zamišljen lovec je 1 polagoma, pole^ sebe je vodil na verlud svojega Hektorja, ki jo pravi medovnjak Tedaj sta priromala po stezi dva popotnika, in sicer beraski Mile, ki jo imel hlačj tako raztrgane, da 6o se videla njegov z meča, njegov sprem'jevalec jo pa bil žal> stni Fridolin, ki že dva dni in imel nega v crrlo, kar ga je pač navdajalo z obupom. Ko äa pustüa Joto n<\ ita H naenkrat spomnila, da bi jima lil ta Jabkq pomagal in težavo malo preloZÜ. Obrni'i 9ta se nazn.t Ko sta se približala ttfttffljai nemu lovcu, sta vzbulila pozornost zveßteua Rektorja, ki se je iztrgal, zalajal, pogleda jezno svoja nasprotnika in nasledrni hip z* zasadil zobe v suhi Miletova bedi a. Ubogj romarja sta zavpiki, in sirer Fridolin glasneje in že eta zbežala. Jože je bil tožen, ker je bil pa na nezgodi nedolžen, je bil oproščen. Mile in Fridolin sploh nlafa prišla k sodišču, sai nimata časa UtefclllitJ tVO je potovanje po tem le-pein svetu. m Dva Martina in dva Franceta so p ivalj v Brestovcu pri Rogatcu in se navžiu* 1 04 že. Ker ni bi]o druge prlloinosti, *> napadli po cesti mirno idooc^a Ivana K.uiii« paka, ga pretepli in ler.ko poškodovali. Po« sledica: šest tednov, odno?no po en nieset ječe in povrnitev vseh stroškov in od. .ednina. Oamjis za sokolski Tahcr! £2 ES EE Eä E£ ES ta Veliki senzacijonelnl kriminalni film — V glavnih vlogah najboljši iranco ti igralci dobro znani iz dosedaj predvajanih Biscot-tilmo/ — Vehzanmivo in do skrajnosti napeto — Sijajna Igra — Kolos.alna režija — Krasni r.anvnl posnetki iz gorskih krajev. Vsled ogrdmne dolžine filma (oba delä v enem sporedu) so »rže predstawe točno oba 3., 5., 7. in 9. Prvovrstni umetniški orkester svira pri vseh predstavah, Predprodaja vstopnic od 10-\:1. ELITNI KINO MATICA : i k ES i ¥ «SCOVENSKI NAROD** dne II. Julija 1926*. Stran 5. Smokinn f^dnjih sezon Damski smokinj; je da-nec. žc skoro tako samoumeven kakor moški. Pomladna moda se ga je oprijela z vso ljubeznijo, nam ga nudila v vseh možnih varijantali in ga prikrojila za vse Lvrsie oblek od sportnopromeiiadne do .večerne. Dame so ga nosile in ga no-I sijo v najrazličnejših barvah, svetlih in temnih, navadno s priprosrim, a ljubkim belim ali sivim telovnikom. Kot poletna večerna obleka iz težke svile ali brokata se je smokinn polno uveljavil le v Ameriki, dočim je ostal v Evropi bolj osamljen, dasi je skoro izključno dominirai kot večerna toaleta na odru. Danes je gotovo, da smokingova fa-sona za damske obleke ne bo muha enodnevnica, ampak da bo prešla tudi v prihodnje sezone. Postala bo bržčas naslednic a nekdanjega ^klasičnega kostuma , ki jc s svojimi poldolgimi jopicami za današnje modne pojme vse prestrog in pretežak. Smoking pa je vedno jrracijozen in mladosten ter nadomešča tako kostum (kakor sukneiio obleko. Pomladni smoking je bil umevno iz težkega blaga, poletni je iz prav lahkega materijala. Za jesen napovedujejo, da ga bodo izdelavah iz bleščečega damskega sukna. Za dopoldanske in potne obleke je najbolj priljubljeno desiniramo široko karirano blago, najraje v indiierentnih srednjih barvah, ki bodo porabne tudi za jesen. V zadnjem Času izdelujejo smokin-se tudi na dve vrsti gumbov kakor moške suknjiče. Praktičen je tak kostum zlasti zato, ker se da popolnoma zapeti in ni odvisen od bluze. (Glej •tretji model na naši sliki.) Krilo je či-s~o ravno, brez gub in brez zvončastih linij. Kakor omenjeno, je mogoče pod takim sinokingom nositi poljubno bluzo. Najbolj v stilu je seveda bluza v obliki moške srajce, iz surove svile ali sličnega materijala in v bani. ki har-morira z barvo kostuma. (4. slika.) Klobuk: je po možnosti v isti barvi, s kateri je kostum ovo blago karirano, trak na klobuku se v barvi vjema z malo kravaio in s pasom. Prvi in drugi model na naši sliki kažeta, kakšen naj bo smoking za vroče poletne dni, ako jih bomo seveda imeli. Obleka je izdelana iz svile, naj-češče iz kitajskega krepa in tat ta ali maroškega 'krepa in tafta, cesto tudi v dveh kontrastnih barvah, zlasti v črni in beli, kar velja še vedno za najbolj elegantno kombinacijo. Obleka, ki jo kaže naš model, obstoji iz priprostega, belega, le z deškim ovratnikom in tisi jem okrašenega gornjega dela, do-čim je spodnji del iz plüiranega črtnega blaga. Smoking je seveda tudi črn, tako da dobimo črn kostum. V prsnem izrezku se lepo uveljavlja beli fiši, v rokavih pa volani obleke. Klobuk je črn, kra'':i spodaj beli. J^riš na današnjo modo Menda je bilo še malo mod, ki bi se bile tako hitro in tako temeljito osvojile ves ženski svet, kakor si 5: a je sedanja, (j vzrokih ni treba govoiiti, saj se je napisalo že nebroj strani o njenih vrlinah in prednostih. Nö najmanjši med njimi sta priprostost in enostavnost, ki karakierizirata mode zadnjih sezon. In-teresantno je, da se baš ta poteza ni uveljavila po volji znanih modnih diktatorjev, ampak brez nje in celo proti njej, ker je pač tako hotela ogromna večina modernih žensk. Ta demokratična nota današnje mode ima poleg hi-gijeničnosti in praktičnosti zlasti to vrlino, da je obleke zelo pocenila in omogočila, da se oblačijo po najnovejši modi tudi žene in dekleta brez premoženja in brez Velikih dohodkov. Količkaj spretno dekle si lahko iz priprostega blaga samo vreze in sešije obleko, ki odgovarja vsem modnim zahtev am. Najbolj priprost klobuk je danes obenem tudi najbolj eleganten. Möda je postala last najširših slojev ženskega sveta in ni več privilegij bogatinov. Samoumevno je, da ta pojav ni po volji onim krogom, ki so nekdaj na račun ženskih modnih kapric sijajno živeli. Veliki pariški modni saloni, nekdaj prave zakladnice za zlato, so se izpraz- nili. Sicer izdelujejo še vedno in tudi bogato prodajajo razne modele, a individualnih naročil, ki so največ nesla, je vedno manj. Razno luksuzno blago, dragoceni našivi in okraski leže v trgovinah in skladiščih, ker ni dovolj kupcev. Zato se in čuditi, ako so se začeli prizadeti industrijalci in trgovci posvetovati, kako bi temu zlu odpomogli in prišli zopet do boljšega zasiužka. Pred par dnevi se je vršila v Parizu konferenca modnih interesentov, ki je razpravljala o krizi v modni industriji in "modni trgovini. Zbrani gospodje in da-"me so sklenili, da je treba začeti nai-ostrejšo borbo proti priprostosti in enostavnosti današnje mode in da je treba med damskim svetom vnovič obuditi poželjenie po razkošnosti in dragocenosti obleke. Klobuki naj dobe zopet okraske iz nojevih peres in dragocenih cvetlic. Tudi na obleko naj pride zlata ornamentika. Da bo uspehi čim večji in čimbolj gotov, so modni mogočniki obenem sklenili, diktirati za prihodnjo sezono tudi nekatere druge vidne spremembe. Tako naj bo zlasti močneje povdarjen pas, ki se bo kril z naravnim pasom na telesu. Seveda se morajo spremeniti tudi krila. Ker ne morejo biti več krajša, naj postanejo zopet daljša in to kar za celo ped. Kot modne barve napovedujejo za bodočo koncertno in plesno sezono kombinacije iz črnega, belega in zlatega. Tako modni diktatorji, kaj pa poreče ženski svet, je seveda drugo vprašanje. Brez odpora se gotovo ne bo pustil izriniti iz vrst modnih nam in se degradirati v drugo, manj vredno kategorijo, kakor je bilo to nekdaj. Borba je zato neizogibna in bo gotovo zelo zanimiva. J Priznati moramo, da so naše simpatije brez pridržka na strani onih, ki se bodo borili proti novemu kompliciranju in podraženju objleke. n » 4 Moderna vila- Samoumevno je športnica in %e tudi oblači tako, da bi človek mislil, da ravno prihaja z nogometne tekme. Črne hlačke iz trikoja so okrašene s pestrimi vložki, svetli moderček pa z barvastim monogramom. Qgr vsak dan cela noč odprta. Paberki Poletna moda skuša posnemati v vetru vihrajoč list. Zato ljubi neenakomerno dolga krila, enostranske vezenine in garniture preko pleč, kepe, šerpe, i ute, Veliki dragoceni ogrtači iz orleanskega krepa imajo tri četrt metra dolge rese (franže). Črna, težka krep-svila se kombinira z roza-tulom ali s koščenobelimi čipkami. Svetel plašč iz lahkega poletnega kasna je zadnja novost, ki izpopolnjuje temne obleke iz krepdešina ali žoržeta. Amerikanski plavalni kostum ima črtast telovnik, majhne preprosto ukrojene črne hlačice iz finega trikoja in gumijast pas. ~a veslaški spori« Za veslanje in jadranje jc najlepša obleka v žemperskem stilu in beli barvi. Obleka, ki jo kaže naš model, je garnirana s tradicijonalno modro barvo. Rokav krasi vezeno sidro, krilo jc plisirano in kratko, da omogoča čim večjo prostost gibanja. Mornariška čepica ni le ljubka in modna, ampak tudi praktična, ker se najuspešnejše upira vetru. ffolinodernejše jjjojrota je založila tvrdka Drago Schwab, Ljubljana. — Gospode opozarjamo na izredno lepe in neverjetno poceni iz bero. Humoristični kotiček Cvetje iz domačih in tujih logov. Blaznost. . »Pomislite, gospod kolega, včeraj je najin prijatelj Kari zblaznel.« »Kaj pravite !< »Da; oženil se je.< Ničvredno življenje. i Lopov: »Denar aH življenje!!< Napadeni uradnik: »Denarja nimam; vzemite mi življenje.« Lopov: ^Žvižgam jaz na tako življenj e.< Po ko nk ur zu. »No, Silberstein, kam pa tako hitite?« »Doktor mi je svetoval, naj odpotu- l jem takoj v inozemstvo.* • »Zdravnik vam je to svetoval?. Kaj j ste bolni?« »Kdo neki govori o zdravniku? Moj advokat mi je svetoval.« Pozabil je. Sodnik vročekrvnemu fantu, ki se zagovarja radi razžaljenja časti: »Rekli ste mu tudi, da je največji fa-lot in osel.« »Ne, na to se pa nisem spomnil.« Skromnost. Ženin s pičlimi dohodki: »Povej mi, dragica, kaj imaš zelo rada lepe in drage obleke?« »Kaj še. Pavi. Zelo skromna sem in staromodna. Samo dragulje imam zelo rada.« Tehten vzrok. Občinski odbor pri Sv. Gašparju razpravlja o vprašanju, ali naj da občinski lov v zakup, ali pa naj ga izvršuje v lastni režiji. Mnenja so deljena in ni mogoče doseči soglasja. Pa se oglasi prevdaren občinski odbornik: »Kaj pa, če bomo sami lovili, kdo nam bo plačal škodo, ki jo bo naredila divjačina?*: Lov so oddali v zakup. V bolnici. i— Sestra, jaz bi samo rad vedel, kako gre mojemu bratu? — O dobro. V rekonvalescenci je. — No, pa bora malo počakal, da pride zopet ven. Fil Pri nas in drugou v; Zadnji 'teden v Ljubljani m bil baš botfaf na lilmskih senzacijah. Kino Matica In kino' Ideal sta prinesla reprizi dveh sijajnih filmov, Matica »Belo sesüroc, Ideal pa »Fantom pariške Opere. »Bela sestra* je že v zimski sezoni doživela v Ljubljani kolosalen uspeh. Uprava kina Matice se je potrudila, da je film prilagodila miüeju in je kinerna-riosrai pretvorila z okusnimi dekoracijarq tter transparenti v pravcato cerkev. Polej tega so pri filmu sodelovali pevci, kar i« zapustilo pri gledalcih vsekakor globok vtis Vsebina filma je znana. Mlad italijanski Častnik se zaljubi v prekrasno hčerko plc-| merutaša (Liüian CSsh) in Jo zasnubi. Mlademu paru nasprotuje starejša sestra, ld je, sama zabubljena v častnfka. Nenadna smrt plemenrtaša in nenadni odhod mladegaJ častnika v Afriko prekrižata načrte in uni-j člta idilo mladega para. Mlajšo hčerko odžene sttarejSa sestra od doma, ckspedlcUov ki jo vodi Častnik v notranjost Egipta, pa! napade tter uniči skupina Arabcev. Razširi se vest ,da je častnik padci v vojni. Užaloščena nad smrtjo zaročenca odide mlajša ^ hčerka v samostan, kler postane redovnica in priseže večno zvestobo Bogu. Nenadoma pa se vtrne njen zaročenec. Mučna je situacija za oba ljubeča se, fco se zopet ne-; pričakovano sni de ta. Njo veže večna obljuba in s krvavečim srcem ga odkloni. Častnik ie obupan. V zavesH, da nvu žlvJUenJe ne nudi nikake utehe, ga Hoče žrtvovati za pomoč blifrriemn. Ko izbruhne Vezuv In pre* ti mestu katastrofa, resi s svojim rieroiz-mom prebivalstvo pred .pretečo pogubo. Niega pokopljejo divji valovi morja, ki zalijejo mesio. Kot zaključek sledi krasen j>ri-zor. ko zbrani zbor menihov in belih šeste* moli za dušo pokojnega kapetana, ki Je rešil mesto. Tudi tO pot ie film privabil mnogo* številno publiko In 1e bil vse dn! popolno^ sna razprodan, škoda le, da je bil že ne-> koliko obrabljen in so bile slike deloma ne* Jasne. Tudi renrlza »Fantoma pariške opere«, ld 5o je dal ideal, so je rentirala. Naval ni predstave je bil izredno velik kar Je najboljši dokaz, da zna ljubljanska p «Je, vse je. najbolj pa je resnica, toliko večja, s kolikor preprostejšimi sredstvi se nam razodevala Tako smo se gnali in gnali in vsak zase čutili, da nič ne vemo in do resnice ne moremo. «Umetnine ne moremo tolmačiti z besedami, le čutiti in s srcem uživati jo moremo!* «Zares, umetnina je intuicija, a intuicija je miiost, — dar božji!» «Umetnina je resnica in lepota, tako mislim jaz!> ^Kaj je resnica?» «Razen življenja in smrti ae vse do-zdevnost!» «Resnica je spoznanje, resnica je BogU ^Resnica je naša prva zapoved, resnica je naša druga in tretja, naša zadnja zapoved!* «In lepota, kaj je lepota?* «Tega menda še nihče ni dognal!» «Lepo je, kar je samo po sebi lepo; Msaka drugačna lepota je zmota, prevara.* «Pritegnem! Kar je lepo samo po sebi, razodeva tiho, nežno lepoto, skrito lepoto; kar je naleporičeno, -le mami, kriči in slepi!* «Torej; priroda! Sam po sebi lep je vrt, travnik, gozd; samo po sebi lepo je polje, jezero, morje, nebo!» «Mnogim se to ne zdi lepo; lepše so jim umetne gredice, drevoredi jih navdušujejo, belo posuta stezica ob pristriženi meji se jim zdi zelo lepa!* «Slikarji to bolje vedo. Radi slikajo razščeperjeno kolibo, napol podrto bajto; gosposkemu dvorcu, ki se mu spred in zad pozna ničemunna nalepo-tionost in počesanost, se prežimo smeh-njem. Včasih, ko smo se tako ogrevali, nas je obiskal prijazen starček. Izpra-ševal je iz sedanjih in pripovedoval Iz davnih dni. Pri njem smo se marsikaj naučili, vendar nam luči ni prinesel v temo, po kateri smo tipali za spoznavanjem. «Kaj mislite: ali so ljudje prej spoznali vzrok, ali prej uporabo ognja?» nas je nekoč nenadoma vprašal po čisto novi misli. «Mislim, da prej uporabo ognja,* se je tovariš vljudno nasmehnil. Starec je srepo, skoraj nezaupno, a obenem veselo strmel vanj. Oči so mu gorele, radost, na široko razlita po vsem obrazu, je pritrjevala in dalje vpraševala: | «Sijajno! Tudi jaz mislim tako. A zdaj mi povejte —U Ali tovariš, ki ga je starčeva preprostost začela boleti, je presekal: «Nikarte! Kaj bi vam mogli razode-ti mk ki tako malo vernö?». «Zakaj se mi umikate?* je možičel ugovarjal. «Vsi ljudje vse vedo. Stai sem in iščem resnico v učenosti novi] metod. Nosilec teh metod ste vi. Pro sim, povejte mi, ali je človek prej spo znal plamen kesa, ali gorečnost vere i Boga? Ali prej greh, ah prej kes ii pokoro zanj?» «Prej vero in kes nego vse drugo, ll dejal.* Starec je pobesil glavo, molčal S odkimaval; čez dolgo je dejal: «Ne, to je problem! Dokler ni eti ka ljubezni do bližnjega zmagala Člo veškega rodu, so bila ta ivprašanu mrtva v človeškem srcu.* «Ali menite, da je etika Ljubezn zmagala, že zmagala?* «Problem... A včasih se mi zdi da je.» Molčali smo, odgovoriti nismo znali «Vendar vam svetujem, da se 3 problemi še ne ukvarjajte! Življenj« vam bodi lepo in jasno že tako, kakršno se vam zdi. Bogu je živa in vesela mladost ugodnejša nego prisiljeno sa. mozatajevanje in laganje sebi in dru* gim.« Ko nihče ni odgovoril, je sklenil: »Laže prenaša nadlogo starosti kdor je pametno užival mladost. Spo, min ga blaži, v spominu še enkral živi!« Starčelc si je zapalil pipo, ki Jo U imenoval otium in nego ti o et negötiuö in otjo. in počasi odtevsaL To in ono Cobhamov mehanik ustreljen Kakor smo kratko že poročali, je doletela drznega angleškega pilota Al* lana Cobhama na potu iz Londona v Avstralijo tsžka nesreča. Mehanik El* liot, ki je bil edini Cobhamov sprem* ljcvalee, je v Basri umrl. Prvotno so mislili, da je podlegel ranam, ki jih je zadobil pri eksploziji petrolejske cevi, pozneje se je pa "zkazalo, da so Arabci v bližini jezera Hammar obstreljevali aeroplan in zadeli Elliota. V brzojavki, ki jo je poslal «Daily Mailu», pravi Cobham, da je moral radi silnega vi harja leteti v bližini omenjenega jezc = ra nad močvirjem zelo nizko. Med poletom je naenkrat padel strel. Cob= ham je prvi hip mislil, da je počila cev. Kmalu se je pa prepričal, da je nekdo streljal. Krogla je namreč prebila ste* no kabine, razbila petrolejsko cev in zadela Elliota v prsa. Cobham pravi, ila je obvestil o napadu vse krajevne oblasti in da je na zemljevidu približa no označil, kje so Arabci streljali. Angleške oblasti so takoj odredile vse potrebno, da napadalce izslede in kaznujejo. V prvem poročilu omenja Cobham, da je takoj po eksploziji ustavil motor in vprašal Elliota, dadi aeroplan gori. Elliot je odgovoril, da je ziidet in da močno krvavi. Cobham rnu je dal svoj robec. Ko je pogledal '-/, aeroplana, je opazil, da leti nad ve* iikim močvirjem. Sklenil je leteti v največji naglici do Basre, ki je bila od* daljena 100 milj. Ko se je v Basri spu* stil, je opazil, da je Elliot bled in okr* vavljen. Težko" ranjen je vztrajal ju* rtaško na svojem mestu. Elliota so ta* fco'j operirali, toda v sredo ponoči je umrl. Elliot je bil izvrsten mehanik, ki je spremljal Cobhama že na poletu v Rangoono in nazaj, pozneje pa preko cele Afrike v Kapstadt in nazaj. Cob* hnm ga je visoko cenil. — Z njegovo smrtjo je zadel drznega angleškega le* talca najhujši udarec. Junaki severnega tečaja Kdor je bil kdaj v polarnih krajih in si ogledal monotono dekoracijo več* nega ledu, se ne bo čudil, da so mnogi raziskovalci vedno znova tako hrepe* neli po severnem tečaju. Severni tečaj ;e bil že od nekdaj tisti neznani del naše zemlje, kjer so se hoteli najpo* Ic-umnejši raziskovalci spoprijeti z na* ravnimi elementi in dokazati svojo pre* moč v borbi z elementarnimi silami. Zato ni čuda, da je imel mladi Šved* ski inženjer Andree mnogo navdušen nih pristašev, ko je pred 30 leti prvič nastopil z idejo ekspedicije na severni tečaj, in da je zbral v razmeroma krat* kern času 35.000 dolarjev za finansira* nje te ekspedicije. Andree se je napos tii na Spitzberge z največjim optimiz* moji. Na VI. mednarodnem geograf* skem kongresu je izjavil, da ga sicer vsi smatrajo že za mrtvega človeka, da te pa kljub temu vrne. V juliju J. 1896 ne bilo za odhod vse pripravljeno, to* da veter je bil ves čas, dokler traja polarni dan, skrajno neugoden, in tako je Andree odšel z zrakoplovom z dve* ma tov. šele 11. julija 1897. Ob lepem M-emenu si upajo pluti ob zapadni obali Spitzbergov proti Danskim otokom ce* lo navadni turistovski parniki. Blizu obale v "Virghavnu stoji zapuščena An* dreejeva hišica, kraj nje pa zarjaveli ostanki hangarja in strojev za izdela* yo vodika. Na eni strani je morje, na drugi, grebeni' nizkega pogorja in vse to vpliva na človeka zelo mučno. Tu so poginili trije možje, ki so Holge mesece čakali in upali, da se bo vreme obrnilo na bolje in da jim bo Vsaj povratek omogočen. O ponesrečen ni Andreejevi eksp edicij i ve svet sploh zelo malo. Šele pred petnajstimi leti so našli ribiči na zapadni obali Spitz* bergov slučajno stanke Andreejevega •balona in tako se. je javnost znova spomnila nesrečnega avijatika. Zdaj ve Zanj samo še zgodovina. Nič manj tragična ni bila usoda polarnega raziskovalca Wellmanna, ki je poskusil 12 let pozneje na istem kra^ ju startati in tudi z letalom poleteti* na severni tečaj. Tri leta je organiziral svojo ekspedicijo, ki so jo ameriški li* sti bogato iinansirali in ki je vzbujala pozornost vsega sveta. Wellmann pa je preletel komaj 50 km, nato pa se s svojimi pristaši vrnil in razočaral ves svet. Zanimanje za severni tečaj se je poleglo. Wellmann je dve leti napenjal vse sile, da obnovi drugo ckspedici;o, toda njegov trud je bil zaman. Čez dve leti je odpotoval iz Virghavna kot člo* vek, čigar usoda je bila dovolj tragič* na, da bi se ubranil kritike. Prvi Amundsenov poizkus doseči z letalom severni tečaj, spominja v mar* sičem na Welhnanna. Dve leti je Nor* vezan preživel v Ameriki, kjer je pre* izkušal tretje letalo, ki se je pa pri dru* gern izvidnem poletu z ladje «Maud» pri spuščanju razbilo. Dva voplana sta se mu razbila že poprej. neriški in norveški listi so priobccw cbširne članke o predstoječem pole t na se* verni tečaj in ves svet je napelo priča* koval, kdaj se Amundsen odloči, toda vse nade so bile zaman. Šele 21. maja L 1924. je startal z dvema aeroplano* ma v Kingsbayu. O tem poletu je pisal Amundsen sledeče: «V tistem svečanem trenutku sem čutil samo globoko hvaležnost in obču* dovanje drznega pilota, ki se je tako spretno dvignil v zrak. Bil sem hvrle* žen svojim tovarišem, ki so tako juaa* ško tvegali svoje glave. S tem poletom je bil končno opran madež z mojega imena. Ves svet se mi je na tihem sme* jal, češ da vedno govorim in pišem, nabiram denar za ekspedicijo, reziilta* ta pa ni nobenega. Tudi če bi se bili takrat vsi ponesrečili, ali če bi bili ob* tičali v ledeni pustinji, bi mi ne bilo žal, ker bi vsaj zavezal ljudem zlobne jezike.» Ta ekspedicija ni dosegla severnega tečaja, vendar pa ostane trajno zapf* sana v zgodovini polarnih ekspedicij. ker je dokazala, da je polet na severni tečaj mogoč. — Vzpodbudila je tudi Američana Byrda k njegovemu letos* njemu poletu, pri katerem je kot prvi dosegel severni tečaj. Par dni za njim je naposled tudi Amundsen dosegel svoj življenjski cilj, da je spustil nor* veško zastavo na severni tečaj. Originalna sleparija Ves Pariz zadnje čase govori o nenavadno prefrigani, naravnost ženijalni slepariji, ki jo je izvršil neki Američan v prestolici Francije. Pri znanem in bogatem pariškem draguljarju Annan du Lebrunu se je pred prebližno tremi meseci pojavil eleganten človek, ki se je izdal za tienrya Mortona, bankirja iz Washingtona. Tujec je napravil vtis distingviranega, vendar nekoliko ekscentričnega človeka. Ko je stopil v trgovino, je pozval draguljarja, naj mu pokaže najlepšo kravatno iglo, ki jo ima na razpolago, pa naj velja tudi sto tisoč dolarjev. Draguljar je bil sprva nezaupljiv in namignil je zadaj stoječemu policijskemu agentu, ki stoji vedno v njegovi trgovini — roparski napadi so v Parizu na dnevnem redu — naj pazi na tujca. Vzel je iz tresorja dve krasni kravatni igli in jih pokazal tujcu. Morton ni dolgo pomišljal. Vzel je eno izmed njih in vprašal za ceno. Draguljar se je nasmehnil in pripomnil, da je to najdražja kravama igla, kar jih pozna, obenem najlepši eksemplar in da velja 120.000 dolarjev. Ta cena pa ni imela nikakega vpliva na tujca. Mirno je segel v žep ter nato draguljarju izročil ček, glaseč se na 120.000 dolarjev. Ta cena pa ni imela nikakega vpliva na tujca. Mirno je segel v žep ter nato draguljarju izročil ček, glaseč se na 120.000 dolarjev. Draguljar je nekako sumljivo ogledoval ček, zakaj s čeki ni bil vajen trgovati. To je opazil tudi tujec Se predno ga je draguljar zavrnil, je lakonično pripomnil: »Zdi se mi, da sumite, da vam Ly-onska kreditna banka tega čeka ne izplača. Vidim, da me smatrate za neka- Tovariš, ki je imel besede z njim )n ki so mu bila pleča široka in močna, irla bi bil prav leliko nosil svet kakor tisti poganski mož, ki mu je bila zaupana ta skrb. dokler mu je ni odvzel Sin božji, ga je presodil: »Aliquando valet, aliquando nori valet...« Od prevelike čuvstvenosti so mu solze polzele, debele kakor biserne jagode ... Kakor molek bolečin in radosti... Ni jih mogel zadrževati. »Bog, ki je dober, je ustvaril lepoto,« je hlipal. »Po Njem jo bomo našli...« »Kaj veš o Bogu, črviČek neznatni?« »To ni poglavitno. Da le Bog ve zame. In ve. Zato nisem nesrečen. Bedni so le tisti, ki se jih še Bog več Iie spominja.« »Pokaj torej iščeš spoznanja v knjigi in tuji učenosti? Uganko boš razvozlal, ko boš dozorel sam v sebi. Pot do vsega spoznanja je zatajevanje in žrtvovanje samega sebe.« »Spoznanje je prav za prav ljube-een. Kdor je močan v ljubezni,, spoznanje doseže.« To je bila nova misel, njo smo roietli, z njo reševali svet in tipali dalje. »Velik je tisti, ki se zaveda svoje fclabosti in grešnosti in ki zato Jjufri ivojega bližnjega«« Ce ne postane zakrknjen pobož-njak...« »Pobožnjaki so lehko .največje kali al je na svetu.« »O, tisti, ki se baha z modrostjo in učenostjo, z močjo duha in brezma-dežnostjo duše, — tisti gobavec in hinavec je anti zoprn in mi ni brat...!« »Pa je srečen, po svoje srečen; vsaj misli tako.« »In to je zadosti.« »Da, sam sebi se zdi kakor grbec, ki si skrivaj boža grbo in se tolaži, da je duševno večji, močnejši od zdravih povprečnežev.« »Človek, ki ne zna ali ne more uživati življenskih radosti, ne živi, je živ mrlič v žalost in spotiko vsem, najsi životari v bogastvu in knežjem sijaju, — t iic ni za življenje, ker je mrtev in brez veselja.« »Meglio im asino vivo che un philo-sopho morto ...!« »Lucere et ardere perfectum est!« Tisti močni tovariš je postal čisto otožen in zamišljen. »V semenišče pojdem,« je dejal, »rad bi bil svetovalec, pomočnik in učenik ljudem. Tudi zato pojdem, ker bi bil rad dober dušeslovec. Kdo bolj vidi v dušo nego duhovnik? Predte stopi Človek, obupan, obremenjen —■ odpne se do srca in pravi: »Tako mislim, čutim, tako delam, živim.« In ti mu pomagaš kot človek in brat, kot učitelj in voditelj. ✓ s kega pustolovca. Imate prav. Zato vam pustim ček in iglo tu, da boste videli, da imate opravka s poštenjakom.« üra-guljar je sramu nekoliko zardel, unslil pa si je: bclje je, da imam vrabca v roki, nego goioba na strehi, in obdani je ček ter igk>. Vso noč je nemirno spal. Drugo jutro je p^sial svojega knjigovodjo v ban :o, dai mu izplača ček. Banka je brez na-daijnega ček realizirala. Opoldne se je naio Amerikanec zopet oglasil in zahteval svojo iglo. Draguljar se je hitel opravičevati ,toda tujec ga ni poslušal. Odšel jc iz trgovine, sedel na avto in se na^Io odpeljal. Zadeva je bi:a končana. Amerikanec je imel krasno ig! . trgovje pa čedno vsotico 120.000 c rjev. .inuli so trije meseci. Nekega dne jc stopil v trgovino našega draguljarja zopet neki tujec. Draguljar je v njem takoj spoznal Američana, ki je pri njem kupil igle za 120.000 dolarjev. Američan je nato pripovedoval zlatarju, da mu je strašno žal, ker je kupil iglo, češ da ga njegova žena zato ne pušča pri miru. Cim je videla dragoceni kamen, je bila mnenja, da bi bili to krasni uhani, če bi irnela k brüantu par. Obljubil ji je, da ji nabavi sličen nakit, vendar ga ni mogel iztakuiti niti v Ne\v-yorku, niti v Washingtonu- Zato upa, da bo našel sličen eksemplar krasnega bri-Ijanta v Parizu. Sicer je bil 'draguljar mnenja, da bi bilo to malo težko, tujec pa ga je pomiril, da sme plačati za nakit tudi do 220.000 dolarjev. Lebrun se je nasmehnil zadovoljno, zakaj v duhu si je že predočil sijajno kupčijo, ki ga čaka. Odšel je v »dijamantni« klub ter točno opisal nakit, katerega želi. Nekaj dni kasneje mu je neki agent javil, da je našel iglo, ki popolnoma sliči njegovemu opisu, da pa je last nekega juve-lirja iz Amsterdama in stane 240.000 dolarjev. Igla je bila na las podobna temu nakitu. Lebrun se je dolgo časa pogajal z agentom, končno pa sta kupčijo le sklenila- Draguljar je plačal zahtevamo vsoto. Vesel je odhitel še isti dan v hotel, da bi poiskal Amerikanca, izvedel pa je, da je dozdevni Morton že odpotoval. Šele sedaj je naivni draguljar uvideL da je nasedel prebrisanemu sleparju. Kupil je nazaj lastno iglo in jo plačal še enkrat dražje. Sedaj iščejo navihanega Američana vse svetovne policije. Zdi se pa, da ga ne bodo našle. Smrt Regine Flore Poročali smo že o samomoru znane, lepe pariške gledališke igralke in plesalke Regine Flore — kakšno je njeno pravo, prozaično ime — tudi po smrti ne ve nihče. Potovala je v London in si v neki gledališki pisarni pognala ^kroglo v srce. Tako je naposled odšla na oni svet, kamor je skušala poprej že dvakrat prostovoljno pobegniti-Pri obeh poskušenih samomorih so jo pravočasno rešili. Pred leti se je hotela zastrupiti z morfijem, predlanskim je skočila v Seino, nedavno, je pa odšla v večnost po kateri je že več let tako hrepenela. Noč pred smrtjo je preživela v londonskem gledališču, kamor je šla baje prosit, da bi jo angažirali. Ker ni bila angažirana, se je v obupu ustrelila. Tako so govorili v pariški družbi. Toda publicist Michel George je izdal tajnost. Pred odhodom v London ga je Regina Flora povabila, naj potuje z njo. «Ne bo ti žal,» — mu je prigovarjala. «Preskrbim ti sijajno poročevalsko sluzbo». Regina Flora je bila bogata in kljub svojim uspehom na odru ni bila prevzetna. Vsa njena strast je bila v ljubezni. Ljubiti je znala strastno in ljubezen jo je pogubila. Predlanskim se je hotela utopiti. Zaljubila se je v nekega igralca, s. katerim je večkrat nastopila. Dotični igralec pa je bil žal oženjen. Flora ni dolgo razmišljala. Poiskala je njegovo ženo in ji priznala, da ljubi njenega moža, da ji ga mora prepustiti, ker je bogata, ker ima v draguljih ogromno premoženje. Pripravljena je bila dati igralčevi ženi vse, samo da ji odstopi moža. Ko je imela žena raje moža kakor bogastvo in je tudi mož ni hotel zapustiti, čeprav je bila Flora mlajša, lepša, bolj »Premislil se boš še, o brat!« »Za tja nisi, pretežka ti je kri!« »In ko bi ti ne bilo več poti nazaj, bi bil ubožec!« »V nadlogo sebi, v spotiko svetu!« »Oui bene dinstinguit, bene docet.« V vili Juhe nam je postalo pretesno, misli so se nam utrudile, druge želje se nam budile. Vsi vkup smo se napotili ob tihi Krki in po stezah sredi mladega polja. Kako lep se nam je videl svet, otet iz naročja puste in dolge zime in odet s cvetjem in zelenjem pojoče pomladi! Sobice se je smejalo cvetočim tratam. Zvončki so mu zvonili v čast in slavo, marjetice deviško zardevale pred njim, potočnice ga modro' gledale, vijolice skrivaj dehtele, dehtele in koprnele za njim. Vsa modrostna napihnjenost se nam je polegla, z veselimi očmi smo pili zlati božji dan, v srcu se je ubirala pesem in molče pela, pela... Žito je bilo za ped visoko, izobe-šalo je majhne zelene zastave in z njimi mahljalo v pozdrav toplemu vetru, ki se je božajoče zibal nad mlado njivo. Živalice so se iskale, vabile, cvetice se snubile in si po vetrni pošti vzdi-liovaje in omahovaje pošiljale drobna drobna pesemca... Povsod je bila zgolj lepota, resnica in ljubezen... bogata in bolj slavna, je šla Flora v vodo. Pri sedanjem, posrečenem samomo-moru je šlo za nekega zagonetnega angleškega Častnika. Ta zadnji Regi-nhi ljubček je bil tako srečen, da je izpil vse, kar je še ostalo v igrali* ini časi opojnosti. Vse, kar ve Pariz o tej strastni ženski, priča, da jo je smrt že davno vabila v svoje naročje. Hrepenela je po večnosti ne radi tega ali onega nezvestega ljubjka, marveč zato, ker jo je smrt kot taka mamila. Umrla je po tretjem poskušenem samomoru v starosti 32 let. Njen samomor je vzbudil v pariški družbi splošno senzacijo. je različna. Prvi razred je seveda najdražji, zato se koplje v njem samo pro-letaniar. Bivša aristokracija in carska inteligenca se mora zadovoljiti s tretjim. Istočasno z menoj se je kopalo več Rusov. Vsi so imeli boljševiške znake, budisi v obliki gumbov z Leninovo sliko na čepicah ali pa rdečo zvezdo na prsih. Zanimivo je, da nosi pretežna večina Rusov, celo zagrizeni komunisti, na prsih zlate križce ali ikone. To dvoje — Leninova slika ali rdeča zvezda na eni in podoba matere božje na drugI strani — si tako nasprotuje, da sem šele v Moskvi spoznal, kako skrivnostna jc ruska duša*. < najboljše,naj'irpcžnefŠ£# %ato najcenejše. » Pet žensk utonilo Vas NTadost leži južno od KoŠic na levem bregu reke Hernad pred slovu* ško*madžarsko mejo. Katoliško preM* valstvo te vasi je delalo tudi na praz* nik Jana Husa. Že ob štirih zjutraj so odhajali ljudje z doma, da porabijo krasno vreme za okopavanje krompir* ja in druga Doljska dela. Oni, ki imajo njive na desnem bregu reke, so se ho* teli prepeljati na drugo stran s čolnom, v katerem je bilo prostora največ za šest oseb. Do 6. zjutraj je prevažal ci* gan, ki si služi na ta način kruh, ljudi čez naraslo reko. Dan je bil krasen, tako da se kmetje opoldne niso hoteli vračati, da bi delo na polju nc zastalo. Ob dveh popoldne so se začeli zbi* rat i črni oblaki in kmalu je prišla stras* na nevihta. Ljudje so delali na polju do zadnjega trenutka. Šele ko se je vlila ploha, so hiteli domov. Cigan je prevažal vaščane v največjem nalivu. Nestrpne in do kože premočene kme* tiče se pa niso hotele sprijazniti s tem. da gre v čoln samo šest oseb. Tako se je zgodilo, da je sedelo v čolnu poleg cigana naenkrat 12 kmetic. Ko je pri= plaval čoln na sredo narasle reke, se je nenadoma prevrnil in nastala je ne* popisna panika. Ciganu se je posrečilo splavati k bregu. Dva kmetska fanta sta skočila v valove, rešila sedem kme* tic, pet žensk pa je utonilo. Njihovih trupel niso našli, ker jih je odnesla res ka na Madžarsko. Krvavo razvitje prapora Krajevni odbor Zveze slovaških železničarjev v Z vol eni je proslavil v četrtek razvitje prapora. Svečanost je bila združena z javno telovadbo orlovske organizacije. Ko je hotel poslanec dr. J. Tiso na trgu zbrane množice nagovoriti, je vrgel neki komunist med občinstvo kamen. V bližini stoječi reditelji so odgovorili na to provokacijo s palicami. Razvil se je hud pretep, vmes so posegli tudi reditelji na konjih, oboroženi s .sabljami, in kmalu je bilo kakih 20 udeležencev težje hi lažje ranjenih. Nekateri so imeli prebite glave, drugi odsekana ušesa itd. Tragična usoda je zadela neko komunistko, ki je v par urah podlegla zadobljenim ranam. Končno je nastopilo orožništvo, ki pa dolgo ni moglo pomiriti razjarjenih množic. Komunisti so bili za napad dobro pripravljeni. Kamenje so prinesli s seboj in ga začeli metati med Orle, da bi izzvali incident. Uradno poročilo o dogodku pravi, da je bil med pretepom ranjen tudi zastavonoša, ki so ga komunisti potegnili s konja. Po incidentu se je svečanost nadaljevala. Zborovanja se je udeležilo 2000 oseb. Zanimivo je, da so se steple nato tudi ženske Ko se je namreč razvila na trgu povorka klerikalnega ženstva, so planile od vseh strani komiinistke in začele lasati svoje politične nasprotnice, ki jim pa seveda niso ostale na dolgu. Moški baje pri tem niso intervenirali, ampak so le gledali in se imenitno zabavali. A čim se je pojavil prvi žan-dar, je bilo ženske vojne konec. Življenje v Moskvi Francoski publicist Pierre Day, ki se je mudil po zimi v Moskvi, je izdal zelo zanimivo knjigo o razmerah, ki vladajo v sovjetski prestolici. Day pripoveduje med drugimi: »Izvošček zahteva za vožnjo od kolodvora do hotela 12 rubljev ali nad 100 francoskih frankov. To je taksa- Soba v hotelu stane 8—25 zlatih rubljev dnevno. Vratar v hotelu »Savoya« me je nezaupljivo pogledal. Zahteval je takoj potni list in izjavil, da zame ni mesta v hotelu. Odšel sem v drugi in tretji hotel — povsod prenapolnjeno. Končno sem našel sobo v hotelu »Eremitage«. Spotoma sem si ogledal mesto. Ulice so zanemarjene, tako da bi človek mislil, da hodi po vasi z milijonskim prebivalstvom. Dobil sem veliko sobo, ki pa ni bila zakurjena, čeprav je zunaj škripalo od mraza. Zbasal sem v peč ves papir, kar ga je bilo pri rokah in tako sem srečno prenočil. Po kosilu sem si hotel privoščiti toplo kopel v državnem kopališču. Taksa X Raz poroke v Berlinu. Leta 1925 je ?ta* tistika zabeležila v Berlinu 6<00 rarporok, kar je v primeri s številom prebivalstva zc* lo mnogo (ca 2 tisočinki). Toda zdi se. da je nemški vladi to število se premajhno, ali pa smatra dozdaj veljavne roTmalnos-i za preostre, kajti parlamentarna zakono« dajna komisija pripravlja nov projekt, po katerem bo ločitveni postopek neprimerno olajšan. Tako bo n. pr. v bodoče moril sodnik ugoditi zahtevi po ločitvi zakona, če bo en sam zakonec zahteval razporok'. Dozdaj je veljal zakon, da sta morala biti oba zakonca glede ločitve sporazumna. X Molimo za Mehiko! Iz Rima poročajo, da je papež izdal encikliko o strašnih preganjanjih katoličanov v Mehiki. Tamošnja vlada baje ne mara papeževega delegata, izganja menihe in nune. zapira duhova • seminarje in kolegije in trtavlja duhovnf* kom silno težke pogoje za izvrševanje pastirske službe. Papež poziva katoličane I < ga sveta, naj 1. avgusta opravijo javne m o« litve za ogroženo katoličanstvo v Mehiki. Gospodarstvo —g Carinska tariia. Nova carinska tarifa le stopila v veljavo 20. Junija 1925, torej pred dobrim letom. Skupščinski finančni odbor, ki bi moral predložiti novo tarifo Narodni skupščini, doslej tega še ni storil, dasi so gospodarski krogi že opetovano opozarjali na to, da le carinska tarifa zelo nepopolna in v (marsičem škodljiva. Tako naša država še zdaj nima definitivne uzakonjene carinske tarife. —g Mednarodni zadružni dan. Preteklo nedeljo je bil v vseh državah, kjer je raz* vito zadružništvo, postavljen mednarodni zadružni dan. Po najnovejši statistiki je na vsem svetu 200.000 zadrug-, od teh SO.000 nabavi j alnih s 36.000.000 članov. Leta 1905. je bilo vseh proizvajalnih zadrug 16.000 z 2,500.000 članov. Porast zadružništva je to* rej v zadnjih dvajsetih letih ogromen. Za* družništvo jc zdaj razvito v več kot 90 državah. Mednarodni zadružni dan je pro» slavila tudi Jugoslavija. Pri vseh naših za* drugah so se vršila predavanja o pomenu zadružništva. V mnogih krajih so priredili tudi razstave. —g Pogajanja o trgovinskih pogodbah. V drugi polovici julija se prično pogajanja o definitivni trgovinski pogodbi med Juso* slavijo in Anglijo. Pogajanja se bodo vršila v Londonu. Istočasno se prično v Parizu pogajanja o trgovinski pogodbi s Francijo, Belgijo in Španijo. —g Novi vinogradi oproščeni davkov. Odbor, ki izdeluje zakon o izenačenju d a v* kov, je na zadnji seji po daljši debati spre* jel predlog, da se začasno oproste davkov novi vinogradi, ako so urejeni na vinograd« niški zemlji za štiri leta, oni na kamen in peščenih, tleh na deset let, vinogradi na živem pesku pa na 20 let. —g Pravilnik o taksah za industrij-le tire. Te dni so bile podpisane v prometnem ministrstvu nekatere spremembe v pravilniku o taksah za industrijske tire. Sprem njuni pravilnik stopi v veljavo tekom letošnjega leta. —g Zanimivi podatki. V severni Sibi'i j« 55 industrijskih podjetij. 70 mizarskih delavnic, 80 opekarn, 22 kamnoseških podjetij, 2 cementni tovarni, 1 tovarna za* cementne izdelke, 55 rudnikov, 55 kovinskih podjetij, 9 pivovarn, 18 kemičnih tovarn, i klavnic, 6 podjetij za izdelavo in obdelovanje papirja, 2 tovarni stekla in ogledal, IS električnih central, 232 mlinov in 28 dru. industrijskih podjetij. Obrtniških delavnic je po deželi 7410, v Beogradu pa 2860. Trgovin je v Beogradu 4750, po drugih mestiti 10.087, po vaseh 2325. Ti podatki se nanašajo na stanje v i. 1919—1923. —g Naš izvoz perutnine in jajc. Neka velika izvozna tvrdka v Banatu ie bila obveščena, da se je večja množina zaklano perutnine med vožnjo v Anglijo in Belgijo pokvarila in sicer zato, ker ie bil vagon-hladilnik tako zanemarjen, da so morali perutnino pretovoriti v navadne vagone. Spričo take malomarnosti naše železniške uprave ni čuda, da naš izvoz peša. —g Dobave v Sloveniji. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20. ju* lija 1926 ponudbe za dobavo 4 komadov črpalk za vodo, do 27. julija t. 1. za dobavo instrumentov za preizkušnjo lokomotiv. —■ Predmetni pogoji so na vpogled pri cko? nomskem odelenju te direkcije. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 17. julija t. 1. ponudbe za dobavo žičnikov, do 20. julija t. 1. pa za dobavo jamskega lesa. Direkcija državnega rudnika v Zabu* kovci pri Celju sprejema do 27. julija t. 1. ponudbe za dobavo 150 komadov okroglih veternih cevi iz pocinkane železne pločc-vi* ne. Vršile se bodo naslednje ofertalne lici* tacije. Dne 16. julija t. 1. pri Dravski arti* Ijerijski radionici v Ljubljani glede dobave { 66 komadov svetiljk (za olje) pri Tobačni ' tovarni v Ljubljani glede oddaje žaganja v zakup za dobo enega leta. Dne 17. julija t. t. pri artiljerijski radionici Dravske divizii» ske oblasti v Ljubljani glede dobave 10.000 kilogramov kovaškega oglja «Leversen dne 19. julija t. 1. pa glede dobave nepre* močljivega platna, sedlarskega sukanca in 400 m vrvi. — Predmetni oglasi z natanč* nejšimi podatki so v pisarni zbornice za i trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in* teresentom na vpogled. nikolrj Tesla (Ob 701etnici l^c^ovega rojstva.) Sedomdeaei let. dolga m častitiljiva doba za moža, ki danes z zadovoljstvom in •ponosom zre ob tem slovesnem mejniku nazaj na sijajne uspehe, svojega vztrajnega in nepretrganega dela! KolLko izvirnih izumov, ki so naravnost preobrazi ii in pret okrenili celo elektrotehniko v novo emer! i>Njegova rundamentaina, da naravnost re-v^in^ijonariia odkritja presegajo vse ono, 3car je bilo k>e, se razširjaio le na površju provodnikn (kožni efekt) ter se zato rabijo v elektroterapiji (proti revmatizmu, proti-nu, diabetes, ischias, ekcem itd.). S Teslovimi transformatorji visoko napeti toki kažejo \*eličasfcne pojave razelektrenja n. pr.: iz žice, v kateri teče tak tok, izhaja modra luč in iskre, ki napravijo, na gledalca ne-popi^n vtis (Teslova Irč). Vsaka žarnica, ki je le z eno žico v dotiku z dovodom Teslovega tokn, že moreno razsveti. C-elo obloč-nica, velika ali mala gori z visokofrekvent-nim tokom brez onega neljubega šumenja, kar se dogaja oe obloČnica gori z izmeničnim tokom mnle frekvence. Ti Teslovi loki so brez vsako nevarnosti za človek, dasi je drugače tok s par sto voliti že smrtonosen. Ko se je raznesla vest o sijajnih poizkusih Tesle v Ameriki s temi toki. *o ga razne evropske znanstvene akademije in društva vabila na predavanja in Tesla se je odzval ter šel v London in Pariz, kjer je žel od strani odličnega občinstva povsod i obilo priznanja in odlikovanja, njegova pot jo bila naravnost pohod triumatorja. Teslovi motorji. D run? zelo važen in za elektrotehniko še pomemb:ie-iSi izum so njegovi elekiričnl motorji. V onih letih 1850—90 je elekrrateh-rika izrabiiaia le istosmerrd tok; izmenični tok se niti za oblo3nioo ni dal izkoristiti radi že oirenjen^i rumenia. Električni motorji ro se gonili le z i^tosmernim tokom, šele Tesla je v tem oziru napravil velik korak naprej, oziroma celo preokrenil smer elektrotehnike v tem praven, da eo so sko-ro popolnoma izpodrinili motorji z istosmer-nim tokom iz prometa. Njegovi prvotni sin« hronski motorji so se kmalu izkazali kot en^rkovTedni išt osmem im. Idejo o vrtečem se v-iagriieliönem polja je tako Teela udejstvil v asinhronskih motorjih, ki daleko nadlcrij/ujeJT sinbronske motorje. Ogrcmio nadalje Teslovo delo na polju brezimne telegrafi je m telefonije. Ze 1. 1SS9. je izumil prvi visokofrekventni generator, s katerim je proizvajal neudušene valove, brez kalerih bi dandimes brezži. a telefonije sploh ne bilo. Izumil j3 nadalje razne tipe oscilatorjev, s katerimi je is! tako lahko proizvajal neudušene valove Zato bi te elektromagnetne valove v etru po v&ej pravici lahko imenovali Teslove valove. Šele ti valovi so omogočili brezlič-io telefonijo. Že L. 1892. se je Tesla na london, pkem predavanju izrekel proti kablom, ter je naslednjega leta razvil pred 5000 ljudmi v Filadeliiji cel svoi brezžični sistem. Prvi njegovi poizkusi v letih 1838—1893 so se sijajno c>nci£li v razdalji £00—1000 km, do-Čim se je Marc o ni ju, ki je uporabljal He-.zvoe uduSene valove, le v najborjsem slu- čaju posrečilo, premostiti brezžičnim potom razdaljo 120 km. šele- ko je Marconi spremenil svoj sestav v Teslovem smislu, se mu je posrečilo poslati prvi telegram iz Evrope v Ameriko. Takrat je završelo po evropskem časopisju, ki je v nebo poveličevalo Marconija, a na Teslo^ so pozabili. Tesla je svoj patent št. 645.576 dne 2. soot. 1897 naalovil: ^brezžični prenos električne energije.< Kavno ta splošen naslov je dal povod, da mu hočajo nekateri zavistniki iztrgati rlavo njegovega truda. Res je čudno, kadarkoli se govori in piše o ladio-tele-grafiji, oziroma telefoniji, se slišijo ponavljati vedno ista imena: Hertz, Righi, Bran-ly, Slaby, Braun, Wien, Goldschniidt, A reo de Forest, Poulsan. Meissner, Popof zlasti še Marconi in zopet friarconi, samo imena Tesle ni med njimi. To se dogaja žalibog celo pri nas. Seve Te«la je daleč od nas Marconi pa blizu. Marconi je pač znal izkoristiti izume drugih, ter kot velik srečnež sijajno organizirati brezžični sistem. Nam bodi v zadoščenje, da naš Tesla uživa v Ameriki velik ugled, kjer mu ne kratijo zaslug tudi ne na polju brezžične telefonije, kar svedoči govor ob priliki njegova Sest desetletnice, v katerem ga je predsednik elektrotehničnega instituta v New Jorku slavil kot o Č e t a brezžične telegrafi je in telefonije. Da je Tesla v posesti ne-brojnih odlikovaiij znanstvenih društev in akademij, med temi tudi Noblove nagrade, je znano in umevno. Tudi od naših društev in univez jo prejel Častne naslove, kralj sam ga j£ pred kratkim odlikoval z redom Sv. Save I. vrste. Pa tudi kot človek nam mora biti Tesla simpatičen, ker je globoko izobražen mož, močna osebnost, ki goreče ljubi svoj roi. Celo knjige govori o tem samo dejstvo, da je odklonil trikratno vabilo, da bi poselil Berlin, dasi ga je sani mogočni Viljem hotel videti in ga c»dlikovati. Zameril je Pru-eorn, ker jso tako brezobzirno preganjali Poljake. Jugceloveni gledamo Še e posebnim ponosom in globoko hvaležnostjo na svojega Teslo, ki je celo svoje življenje posvetil delu v prospeh vsega človeštva in v proslavo našega imena. "Zato se iz srca pridružujemo milijonom, ki mu dane© čestitajo po vsem svetu Dr. Simon Dolar. NG¥8 revije al >SR?SKI KNJIŽEVNI GLASNIKJulijska ši^vilka te najstarejše srpske literarne revije se odlikuje zopet po zelo bogati vsebini in prinaša v prozi in poeziji prispevke Siojana B. Zivauoviča, Danila Markoviča, dr. Miloša Tribunaca, dr. Vlada PopoviSa, Jovana M. Jovanoviča, Aleksandra Vidnkoviča, Milana Kasanina, dr. Miloja Milojeviča, Nikole Stanaroviča, Boži-dara Blajiča, Jase M. Prodanoviča. Poleg literarnih prispevkov ima dober umetniški, glasbeni in politični pregled, zaključuje pa z običajjiim beležkami. 2,Srpski književni glasnike izba ja dvakrat na mesec in stane na leto ISO Din. Naroča se: Beograd, Skop-ljanska ulica 9. 19. številka ^SLOVENSKEGA ŠPORTA-z objavi;a uvodnik pod naslovom >Cui bono*?* V njem razpravlja o razmerah v našem nogometnem športu. Drugi članek je posvečen odkritju nagrobnega spcniaiiika popularnemu pokojnemu nogometašu Franu Lcaku. Nadalino vsebino tvorita članica >Kolesar-ske dirke za svetovno prvenstvo* in >Hojac, obširna poročila o nogometu, lahki atletiki, kolesrrstvu, liazeni itd. ter zaključni, prav zanimivi članek »Kako dolgo lahko gojimo športa. >Slovenski šport se naroča v Ljub- ljani. Rimska cesta 10, in stane četrtletno 20 Din. Julijaska številka >LOVCA<\ vzornega glasila uaiih lovcev in ribičev, ima naslednjo vsebino: Lj. L.: Za pravljičnim srnjakom; M. š.: Cas lovopusta na divje koze; inž. Ferdo Lupša: O krokodilih: VI. Kapus: Lovska odškodnina; dr. Avgust Munda: Lov z umetno mulio. — Zaključek tvorita običajna kronika in >Iz lovskega nanrbtnika«. — Priloženo je julijski številki tudi glasilo kinolo.ške zveze ^Naši psic. — Love^ se naroča v Ljubljani, Strossma-yerjeva ulica 1-, in stane na leto 60 Din, Člani Slov. lovskega društva pa ga prejemajo brezplačno. GUMARSKI LISTc. Julijska številka ima to-le vsebino: Šivic: O vztrajnem go-spodarsU-u; Manojlovič: M^etode urejevanja gozdov; Jugoslovensko tržišče drv. Matic: Sušenje hrastov. — .c [odi literarni pregled, društvene in osebne \esfi. pregled strokovne literature in raz,ie belelke. iSumarski list< se naroča pri Jugosl. šuniar. ud ru ž en ju v Zagrebu, Vukotinovičeva ul. 2. in stane na leto Din 100; člani Jugoslov. šumarskega udruženja ga dobivajo brezplačno. Juhjska številka v JADRANSKE STRA-ZE<, te amdaljo lepše se razvijajoče n&ls pomorske revije, je zopet ilustrirana ter prinaša poleg literarnih prispevkov zanimive zgodovinske reminiscence ter tehnična poročila, številka prinaša tudi sliko in lep nekrolog pokojnem a mornariškemu častniku Slovencu Ivo šumauu, ki Fe je 31. maja v Novem Sadu smrtno ponesrečil. >Jadranska Straža* izhaja vsak mesec in se naroča v Splitu, Botičeva poljana 2. Letno stane 100 Din., posamna številka 10 Din. — Priporočamo vsem rodoljubom in nacijoualno čutečim Jugoslovenom to odlično revijo. >TAMBURAS , mesečna revija za tam-buraško glasbo. 6. številka je ravnokar izšla in vsebuje partituro A. Rubinsteinove >Melodije«:. Glasbeno-knjii^-na priloga obsega poleg tamburaških vesli razpravo o trzanju. Revijo toplo prirx>rooaino. Naroča sa pri M. Modic (Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1) in stane letno 120 Din. »ZBORNIK ZNANSTVENIH RAZPRAV«. Izdaja profesorski zbor juridične fakultete. V. letnik 1925/26. V Ljubljani 1<>2Ö. Založba juridične fakultete. Cena 100 Din. Pravj kar je izšel V. letnik «Zbornik a znanstve* nih razpiav, obsegajoč 411 strani s sledečimi vdelanimi /imi razpravami: 1. Univ. prof. dr. Leonid Pitamic: Pomen človeških in državljanskih pravic. 2. Univ. prof. dr. Aleks. Buimovič: Položaj delavcev v Jugo* slavij i po poročilih inšpekcijo dela. 3. Hon. prof. dr. Kari Šavuik: Pravna funkcija številke v bud^etu davčni dohodkov. 4. Univ. prof. dr. Gjbrdje TašiC: Jedau pokušaj po* dele državnih funkcija u formalnom i ma^ terijahiom smislu (jedno metodološko iz« učavanje). 5. Univ. prof. dr. Metod Dolenc: Pravosod5tvo klevevške in boštanjske gra« ščine od konca 17. do začetka 19. stoletja. 6. Univ. prof. Mihail Jasinski: Zakoni gra* da Veprinca (Statut Veprinački). 7. Univ. prof. dr. Rado Kušej: Pasivna asistenca pri mešanih zakonih po prejšnjem in po novem katoliškem pravu. 8. Univ. prof. dr. Stanko Lapajne: Današnje kondikcije. 9. Univ. pro* fesor dr. Milan škerlj: O izumu, stvorje* nem v «rsJuzbi*. Zbornik V. je posvečen spominu pokojnega profesorja dr. Ivan Žol* gerja m ima na naslovni strani njegovo IliJco in posvetitev. — Ooozarjarno vse na« obražence, zlasti pa naše pravnike na to publikacijo, ki se naroča pri naših kmjigar* i LH ali pa naravnost pri dekanatu juridične itkultete v Ljubljani. Ondi so rudi še v založbi prvi štirje letniki Zbornika znan* stvenih razprav, ki prinašajo prvi na 19, drugi na 12. tretji na 15, četrti na IS tiskovnih polah skupaj 27 znanstvenih razprav iz pravno*z£odovinske, civilno in kazensko* pravne, driavnopravne ter narodnogospcM carske stroke. Vseh pet letnikov Zbornika znanstvenih razprav stane, hkrati pri deka« natu juridične fakultete naročeno, 230 Din. Gospodinjska sola in penzi-jonat „MIadika" v Ljubljani V najlepšem delu Ljubljane, poleg mevt-ne ženske realne gimnazije, na oglu Šubi-čeve in Levstikov e ulice, v bliiini Tivolskega gozda in obdana krog in krog z vrtino in parkom, se nahaja moderna stavba penzijouata ...Mladika-. Penzijonat 30 namenjen onim sojcnkani, ki hoCejo p«^e-čati gospodinjsko šolo. žensko realno gim_ nazijo ah pa tudi kako drugo šolo, sploli vsem onim deklicam, ki žele izpopolniti svojo izobrazbo v kaki stroki. Gospodinjska šola v JVUadlbi se prične dne 1. oktobra. Vpisovanje je dne 29. in 30. sept. ob 9. tiri zjutraj. Namen gospod in j ske &o!e je, podaü* občo gospe>dinjsko -naobrazbo in temeljit teoreti« cen in praktičen pouk v vseh strokah, tf* spodiTijs-tva. Za sprejem io treba, da je gojenka izpolnila najmanj 16. leto in da se izkaže n iz-pričevalom dovršene meščanske ali njej podobne šole. Učrti predmeti so: GoNpodinisko spisie» raBusstyo in knjigovodstvo, vzgojeslovje* živiloznansrvo, državoznanstvo, nauk U gospodinjstva, zdravstvo, vrtnarstvo, ^er* viranje,, kuhanie, šivanje, pranje, likanj« in vsa domača opravila. Vse naveden« predmete poučujejo strokovno izprašam učiteljice, oziroma profesorji. Vsaka gojenka plača pri vstopu Din 50.-, kot pristojbino za učila. Učenke so ali zunanje, ki stanujejo Vlomi ali drugod, ali pa notranje, ki stanujejo \ internatu, Vi je v zvezi z giospodlnjsko Solo. Zunanje gojenke plačajo mesečno j ukovino vred Din 600.—, notranje pa pla« cujejo za vso oskrbo in ukovino Din 1100 Pouk traja od 8. ure zjutrai do 6. zvečer Odmor je med 14. in 15. uro. Učenke s€ razdeljene v 2 skupini, od katerih Je ena iaposiena pri šivanju, odn. pranju m lik > nju, druga pa pri kuhanju. Teoretični poip\ se vrši skupno. Zunanje gojenke gredo lah« ko po 18. uri domov, notranie pa so z ah poslene po skupinah pri pripravljanju ve* čerie in prf poselmih urah, kakor pri fran« coščiirj, italijaošchti, klavirju itd. V internat gospodinjske šole se spreie< ma}o tudi učenke drugih Sol, ki imajo vs-. Službo sl^ge, vratarja ali nočnega vraj» tarja išče invalid. — Po* nudbe pod «Posten/2044-» na upravo «Slov. Nar,». aparate in sestavne dele ima v zalogi FRAHC BAß, Liubllana, Cankarjevo nabrežje štev. 5 I" V neizmerni žalosti sporočamo pretužno vest, da je nas iskreno-Ijubljeni brat, nečak in bratranec, gospod .Josip Stok Primarii, Chirurg dne 9- julija ob štirih popoldne, previden s tolažili sv, vere, po kratki, mukepolnt bolezni preminil. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljoy dne 11. t. m. ob štirih popoldne iz h:Se žalosti, Realjeva cesta št, 12, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 13. t m. ob sedmih zjutraj v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. V Ljubljana dne 9. julija 1926 Globoko žalniool ostali. Gospodarski strojevi za prodati, novi, uz po« voljne cijene. Naročito ru-čne vršalice, geplovi i pastorci, mlatilice na gepl, vjatrenjaci, drljače i plujgovi, sijalice i kosi* lice itd itd. — Ur I tati i pogledati kod Robert Bresslauer, Daruvar. 2053 G. Flux, LJubljana« Gosposka 4/L — Poste* dovalnica boljših, služb, Čez 35 let obstoječa — išče nadzornico na veli* ko posestvo, 2 hišni k otrokom z znanjem nem* ščine, gospodično k otrokom (Hrvatsko), več de* klet z* vsako delo, per* fektne kuharice (Zagreb, Gorenjsko, Krško), sa* mostojno gospodinjo za. uradniško menzo itd. —• Priporoča intelig. osobje vsake vrste za vsako de* lo z dobrim izpričevalom s kavcijo za tu in izven. Priložite znamke za od* govor. 3077 OEor čevljarji! Naznanjam spošt. čevljarjem in občinstvu v Ljubljani in na deželi, da sem poleg svoje usnjarske trgovine na Sy. Petra o. 30 SPECiJALNO DELAVNICO za gornje dele vseh vrst čevljev. IIzdeloval bodem dobro blago, vestno in po najnižjih cenah se prijazno priporočam M. Marchiotti usnjar, delavnica gornjih delov ^?^> Ljubljana, Sv. Petra <*3^J 15 letno jamstvo najpopolneji stoewer šivalni stroji s pogrezljivim transporterjem (grabeljc); z enostavnim premikom je pripravljen za Stopanje, vezenje ali šivanje LUD. BARAGA LJUBLJANA Selenburgova ul. 6, L 219-L Telefon št. 980. tilnl stroji emškega izdelka patent „Ideal" jamstvom za nogavice, jopice, vitarje in vsakovrstne pletenine »udijo vsakomur najboljšo in si-urno eksistenco. V zalogi s pokom, ki je jako lahak, in po po-: cbi tudi s stanovanjem edino le pri F.Kos,LiubljanUiiiovsIiaD.5 Generalni zastopnik. SaiiatOPij za odrasle in otroke DR. KOLOM AH SZEGO AB BAZ IA (Opatija) Dieino zdravljenje na različne načine: za okrepitev, odebe-litev, in učvrstitev. Oiroci od 6 let naprej se spiejmejo tudi brez spremstva. Različni poletni športi. Velik park. Lasno kopa-išče s 40 kabinami. Radio. Švedska gimnastika. 9, T /T 'ti BILI M O T O Rl «Ig/« I G ATE RI KOMPL. P!. ANE Z POVOLJNIPLAčEVHI USLOVI * o. ! raca FiS ZAGREB, Pantovžak ^b. J25 t Motorno kolo 1068 PRODAM pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod šifro „Indian 2068". !Najnovejša iznajdba! Brez kvarjenja blaga kemično snažen je in vsakovrstno barvanje oblek. ANTON BOG Ljubljana, Selenburgova ulica 6 I. nadstr. Glince-Vič 46 J, Sijepiišin — Sašah — preporuča najbolje tsmbure, žice partiture. škole ostale potreb-štine za sva giazbela. Odlikovan na pa-».T riskoj izložbi. — Cjenici franko aSBBRHBBBBBIBHBBIBBBHB DETEKTIV 2056 in njegovi znameniti doživljaji. V slovenskem jeziku. Zvezek 1. Skrivnost mlade vdove. Zv. 2. Samo kaplja tinte. — Zvezek 3. Gos:>a s Kanarskim briljan-tom. — Zv. 4. Zaklad trgovca s sužnji. —s Zv. 6. Kako su prijeli „Jacka rasparača". — Zv. 7. Londonski ponarejala denarja. — Zvezek 8. V rakvi krai bombe. — Zvezek 9. Plemič - tat — Zvezek 10 Grob v svetilniku. Vsak zvezek z naslovno sliko v barvah obsega popolno povest. Cena za zvezek Tanko s pošto Din 8. Naročila sprejema: G juro Trpinac, knjigotržec, ZAGREB, Preradovičev trg 1. BBSBBBBBBBBBBBBBBflBB ROYAL. MAIL LINE Kr. angleška poštna parobrodna linija — Generalno zastopstvo za kra ljevino S. H. S. Zagreb. Trg. I. štev. 17. Redoviti potniški promet: Hamburg-Cherbourg-Southampton v New York in Kanado Cherbourg-Liverpool-Southampton v Južno Ameriko. — — Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aires, Sanpaolo. —> — Odprava potnikov v prvem, drugem in tretjem razredu. Kabina tretjega razreda z dvema in štirimi posteljami. Podzastopstva: Beograd, Karagjorgieva ulica 91. — Ljubljana, Kolodvorska ulica 26. — Vel- Bečkerek, Princese Jelene obala 7. — Bitolj, Bulevard Aleksandra 163. Brzojavni naslov za gori navedena podzastopstva „Roymailpac"- Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Crnogoro: Sarajevo: Srpska Prometna banka. Telegram adresa: Prometna banka Gruž: Ktpetan Ivo Hagjiji. Telegram adresa; Hagjija SPLIT, Dioklecijanova obala 8 — METKOVIČ, Ivo Veraja L> v 'S/, UDI STARA MATI si ogleduje zlato milo, katerega priznano nedosegljivo kakovost in štedljivost pri vporabi se splošno hvali. To je pristno Zlaloroo tewtivo milo, ki napravi tako lepo, belo, bleščeče in duhteče perilo. Vrhu tega vsebuje pa vsak tisoči komad pristni zlatnik po 10 frankov. Naboliša kGS&Sa so GRITINER in - -r up pran. tlim r* ši,a in industrij % šivalni stroji ouk šiv a in umet- nega vezenja brezp ačen. Najnižje cene! Tudi nr obroke! Praznu TVORNICU ili MLI sa vodenom snagom od najmanje 300 HP i večim zemljištem u sjevernoj Jugoslaviji, blizu željez-ničke stanice za textilau tvornicu, T-R-A-ž-l-M-O. Ponudbe sa situacionim planom i opisom radnih i životnih prilika okolice pod „W. A. 4I26" na RUDOLF MOSSE, WIEN L Seilerstätte 2 Absolventinja trgovske šole, zmožna strojepisja in stenografi* je ter vsakršnega pisar* mške^a dela — išče služ* bo. — Ponudbe na upra* vo «Slov. Xaroda» pod «Pridna/2045». Najstarejša slovenska pleskarska in ličarska delavnica Ivan Bricelj, Ljubljana Dunajska cesta 15 in Gosposvetska c 2 (dvorišče kavarne „Evropa") Se priporoča. — Izvršitev točna, cene zmerne. 78-T kamnoseški mejster g Uo&ljani, Reslleva cesta 30 pr poroča bogato zalo-qo nagrobnih spomenikov od marmorja in granita, plošče za grobnice, marmornate plošče za mobilije po najnižjih cenah. T. RABIČ *^ Ljubljana J Naino«-c ... eponalsi izum petrnlejska plinska svetiljka, ,AIDA' j flnrovfl žarnico 200-500 sveč moči. Krasno bela lue Neznatna poraba petroleja Svevl kakor elektrika! „AI D A" se rabi za razsvetljavo prodajalnic, uradov, gostilnic, šol. cerkev, dvorišč, vrtov itd. „aida" je prikladna za najmanjše in največje prostore. — Zahtevajte prospekte! Glavno skladišče za SHS ima elektrotehnična firma t 3-T SVARC i drug ZAGREb, Preradovičeva ulica 1 — Iščemo zaupne zastopnike — — Zahtevajte takoj prospekte 1 — C liiino umetna mm zastorov, penila, monogramov, oblek, fino belo in barvasto ažu* riranje, entlanje, predtisKanje Maiek & Mikes, Ljubljana, Dalmatinova 13 Najfinejša izvršitev, brezkonkurenčne cene, najkulantne ^a postrežba. ns-T 2067 Zobni zdravnik Dr. PUHER ne ordinira do 1. avgusta Stari kolesarji priporočajo le " - kolesa zato jih večina pridno kupuje le pri tvrdki Igu. ¥ok, Ljubljana Tavčarjeva (Sodna) ul, 7 Nizke cene! mr Tudi na obroke I Telefon 379 Motnik mestni tesarski mojster LJUBLJANA, Dunajska cesta 46 Telefon 379 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike. Stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesen* ografe itd. — Gradba lesenih mostov, jezov tn mlinov. PARNA ŽAGA 23-T Tovarna furnirja Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja at-T :: premog :s iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoskovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in bnkete Naclnv prometni ZAVOD za PREMOG d.d. iiujlU / • v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15 I *& V- B^ 0 ^ ^^^^ v) B^ 4 Jfaznanilo preselitve. KARL PRELOG, trgovina x volno, bombažem in galanterijo, je preselil svojo doslej na Galusovem nabrežju št. 11 se nahajajočo trgovino v Gosposko ulico št 3- Trgovina na Starem trgu št. 12 ostane še nadalje. Ob tej priliki, se cenjenim odjemalcem zahvaljujem za dosedanje zaupanje ter se priporočam za nadaljno naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem Kari Prelog. in vrvi nudi Fabrika KAHM i UZARUE t. d. 09ŽACI (Bačka) Od 13. aprila globoko zoliane cene! Zahtevajte cenik! Zahtevajte ceniki Zesfonstvo v Mariboru pri im. Franc Rainer. 164 J PODRi m PODRUŽNICE: Maribor, Kamnik, Novo mesto, Ptuj, M Rakek, Slovenske ^ Konjice, Slovenj-H gradeč, Prevalje ED ED Brzojavke: TRGOVSKA TRGOVSKA BANKA, D. D., LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA št 4 (v lastni stavbi) IT KAPITAL in REZERVE preko Din 19,500.000 ~M Xg\ Telefoni: ,39' 146458 Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. \&—I läl GO S M n Urejuje: Josip Zupančič. — Za «#1 orodno tiskarno*: Fran Jezeršek. mm Za inseratoi del lista: Oton Christo! — Vsi v Ljubljani