DOMOLJUB. Slovenskemu Ijuilst^* poduk in zabavo. SE"Jttjffivz^jrz to poljub- ^ %3H utira* H. Narofaimm £ tSinM Si^SS planejo po dogovoru. At©T. IO V Ljubljani, 21. maja 1896. Letal k IX. Hinkosfi. Kadar se približa kak velik praznik, takrat vedno spregovorimo na tem mestu z dragimi čitatelji kako bolj resno besedo. To je pa tudi popolnoma prav, kajti na velike praznike je po navadi navezan spomin kacega dogodka, ki vpliva na ccli svet. Tako tudi bližajoči se b nkoStni prazniki opominjajo človeka na važen dogodek, ki se je pred več ko IS slo leti zvrti I, spominjajo nas namreč rojstnega dne katoliške Cerkve. Kot verni Slovenci moramo se spominjati dobre matere, katoliške cerkve, kutero je ta dan sv. Peter ustanovil. Dandanes je že priSlo, dejali bi v »modo«, da se zabavlja proti cerkvi; prav mnogi ljudje, ki nimajo v glavi posebno veliko možgsn. pa jim jezik dobro teče v zabavljanju, uživajo pri nerazsodnih ljudeh neko spoštovanje. Mislijo si namreč: »Ta govori kakor strgan dobtar; nekaj mor« že res bili, kar pripoveduje.« A povem vam, v 100 slučajih gotovo 90krat ne govori resnice, a v 10 slučajih pa Se kako stvar po svoje zavije. — Taki sleparji govore, da je cerkev človeško delo, katero so aposteljni za lo ustanovili, da bi slepa-rili ljudi, sebi pa polnili žepe. Dalje pravijo, da je to delo ostalo po čudnem oaključju do sedaj, sedaj pa že zvoni cerkvi mrtvaški zvon, ki ji bo zapel smrtno pesen, ker ljudje v naSib časih niso več tako neumni, da bi verjeli duhovnikom, ki sami radi ljudi slepe. Teh psovk in lažij se pred vsem poslužujejo ljudje, katerim pravimo socijalni demokrati in pa naSi liberalci. Seveda U možje aamo pravijo, da je tako, a svojih besedij ne morejo dokazati. Mi pa nasproti laliko dokažemo, da je to vse zlagano in izmišljeno. Bog sam, Jezus Kristus, je ustanovil av. cerkev, cerkev je torej božje, a ne človeško delo. A ker je cerkev ustanovljena za ljudi, zato jo je Gospod ustanovil v ljudeh. — Pač bi pa bili apostoli nespametni, Ca bi bili hotoli sami si izmisliti novo vero, sami ustanoviti cerkev. Kaj so pač apostoli imeli od lega, da ao se za Kristusovo vero tako borili ? Le preganjanje, mučenje in nazadnje najgrozovitejsa smrt, to je bilo njih plačilo na (em svetu. In za tako plačilo naj bi bili apostoli sebe in druge goljufali? Ni mogoče. Dalje. Sloparstvo ne bi se bilo 18 sto let obdržalo, ker vsaka laž pride prej ali slej na dan. Saj Se toliko drugih stvarij, ki so se poprej začele ko cerkev, danes ni več, n. pr. velike države, ki so obsegale pol sveta, bogata mesta, krepki narodi, vsega tega ni več, namesto starih držav so nastopile nove, na razvalinah mcat so pozidali druga in za izumrlimi narodi so pridrli drugi: v vseh (eh bojih pa je le cerkev ostala trdna, nepremakljiva, vedno mlada. Ali ni to božja roka ? Ne poje se mrtvaški zvon cerkvi, ampak sedanji zvonovi slovesno zvone k zmagi. Ne da se našteti, koliko bojev da je cerkev že prestala, a iz vsaccga je prišla kot zmagateljica. I3jg je cerkvi obljubil, da bode ostala do konca sveta, in zato naB zanjo ni strah. V posameznem narodu ali kraju vero res lahko premenimo in narod odpade od cerkve, ali cerkev sama jo zidana na skalo. Najbolj navaden izgovor, a katerim se opravičujejo taki, ki bi rajši videli, da ne bi bilo vere, je ta: »Glejte, kaki so li duhovni, taki in taki I In mi naj bi jim verjeli? To že ne more biti prava vera.« — Res je In Bogu bodi potoženo, da včasih kak duhoven zaide na napačna pota, a premisliti moramo le to-le: Duhovnik je ravno tako človek, ko drugi in Se vedno lahko greSi. Dalje: Ker je duhovnik tako visoko postavljen nad druge, se vidi majhna napaka na njem velika in ravno s tem, da se ljudje čudijo, da kak duhovnik pade, s tem kažejo, da je duhovski stan bolj vzvišen nad druge. To je pa tudi dokaz, da je cerkev božja ustanova, kajti le Bog zamore svojo cerkev tako pqdpi-rati, da njeni predstojniki ne padejo; če pa duhovnik Boga zapusti, pa tudi Bog njega. Zaradi tega pa cerkev ni človeška naprava, ampak božja. Sveti Dub. ki se je raalil blnkoitni praznik nad vse apostole, tisti sveti Dub vlada ie dandanes sv. cerkev in jo vodi skozi vsa stoletja. Njegov vpliv na celi svet pokatal sa je ravno po cerkvi in prenovil je obraz zemlje. Koliko dobrega je pač storila sv. katol. cerkev celemu svetu! Vsi stanovi, vsi nsrodi, vse dežele, vse je deležno dobrot, ki jib po sv. cerkvi deli sv. Dub. Le poglejmo nekoliko nazaj! Tsm v starodavnem Rimu vladalo je pred Kristusovim rojstvom grozno suženjstvo. Sužni so bili na slabšem, ko nems živina, prav nobenih pravic niso imeli in Se živeti so smeli le toliko časa, dokler se je gospodarju ztjubilo. Udarci so bili pogostneji, ko jed in pijača. Dostikrat so se ti ubogi sužnji spuntali proti krvoločnim gospodarjem, a le ti so jib s silno pesijo pobili in jim naložili Se težji jsrem. — Tu gre kmalu po prvih bin-koltih 12 ubogih ribičev po svetu in tem se je posrečilo le z golo besedo streti sužnjem okove in jim dati zlato svobodo. Ti možje so bili 12 apostoli, ki so s Kristusovim naukom svet spreobrnili. Sv. Duh jim je binkoitni praznik dal pogum za to početje in v njegovi moči so ti sv. možje spreobrnili H mre. ki so bili po-grezneni v blato najgrl h grehov in hudobij. Obraz zemlje je bil prenovljeni Ko so minula prva tri stoletja hudega preganjanja, ae je naglo razširila sv. vera. Cerkev je zadobila moč in veljavo med narodi. Mnogi narodi morajo se le sv. cerkvi zahvaliti za svoj obstanek. Tako Matari, kakor smo že večkrat omenili Menibi po samostanih so pre-pisavah slavna dela starih učenjakov in tako so ti zakladi pnili du nas. Zopet drugi menihi so izsekavalt gozde in storili polja plodovita, zidali cerkve in hite V srednjem veku so bile bratovščine, ki so skrbele tudi za občni blagor. Tako je bila na Francoskem neka bratovščina ki si je stavila za nalogo, zidati mos'.e čez deroče reke, ds s tem olajšuje promet. Tako tudi vemo, da so bili prvi ognjcgasci v Parizu neke vrste kapucini. — IMe so dalje bratovščine, ki so »krhele za bolnike, starčke in onemogle, sirote, bratovščine za podučevanje otrok. Vse lake in jednake telesne dobrote je delila cerkev vedno in povsod. O duSnih dobrotah govoriti ni nal namen. A prišel je brezverski čas, novi čas, čas sovražen Kristusu ln njegovi cerkvi. 8atan je dobival čedalje večji vpliv. 8prva sc mogotci tega sveta niso upali cerkve kar naravnost napadati, ampak vs gdar so jo sicer počasi pa stanovitno izpodrivali in marsikje so jo skoro do mslegs spodrinili. Kakor je nekdaj Mojzes, priiedsi iz Binaja, treščil table postave božje na tla, tako so tudi kralji in cesarji vrgli iz države deset božjih postav in dejali so, kdor hoče, naj jih veruje. Pomislili niso, da ao sami sebi izpodkopali tron in prej ali slej jib je zadela kazen božja. Da, prišlo je Uko daleC, da so cerkvi vzeli vso besedo ne samo v Soli, ampak ludi doma. —-Res, mnogi so mislili, da bo zdaj cerkve konec. Pa grozovite nesreče in strahovite vojske so učite narode molili in zopet so se zatekli v naročje matere cerkve. Kuko da pa dandanalji nehvaležni svet plačuje carkvi, je dovolj znsno in smo že mnogi o tem govorili Slovenci! Ali naj jei .v tudi naSa ljubezen do naie ljube matere sv. cerkve? Ali ji hočete tudi vi hrbet obrniti? Slilijo se laki glasovi mej nami, a bolj pola. m;čni so. Hvala Bogu, nal narod je po avoji večini Se vedno udan sv. cerkvi. A ne držimo zato rok križem, ker sovražnik je ludi pri nas uren in zvit. (iospod je res dejal: »Peklenska vraU moje cerkve ne bodo pr«. magala«, a nikjer ne beremo, da bi bil Gospod rekel • Na Slovenskem sc ne bodo nikdar Cerkvi izneverili.. Zato pa moramo biti vedno pripravljeni branili jo s krvjo in življenjem. Stopimo k nji nje rojstni dan, binkoitni praznik in volčimo nevesti Kristusovi, da ima takega ženina, ki jo bo do konca vzdržal. A slovesno ji oblju bimo, da bodem i skrbeli za to, da se njena veljava ne bo prav n č zmanjšala. Ce bodemo mi oerkev varovali, varovali bomo tisto izvoljeno posodo, po kateri sv. Dub razliva svoje milosti in dari. Varovati pa jo moramo povsod, ne samo v zapečku in v cerkvi, ampak ludi v javnem življenju, n a v o I i s č i h, pri shodih Polem nam bo sv. Duh prav obilno delil svojih darov kar ta prihodnje binkottne praznike dragim čilateljem prav ii srci želimo. Vesele praznike torej! Kaj je novega po »vetu? Na Jhmnfu je zdaj končan veliki boj, katerega so bili loliko časa Judje in kristijani za vlado meits Kajti pri zadnji volitvi župana so oddali mastni odborniki svoje glasove Strobahu. vrlemu možu protiliberaloe stranke. Slrobah je že dobil potrdilo od cesarja in tudi prisegel je že. Z'dje so udarjeni, ker mislili so, ds je Lueger tako pohlepen te časti, da ne bo prepustil županskega stola drugemu. Pa zmotili so se. Lucgerju je korist mesta dunajskega bolj pri srcu ko pa laitns služba. — Neki židovski list pa je oni dan prav jasno pokazal in povedal, da so liberalci slabo vladali. Kakor znano je ves čas, ko Dunaj ni imel župana, vodil občinske zadeve dr. Fnbaja. In o njem pile omenjeni list tako-le: »To je res vrl mož, občinske zadeve so pod njim tako v lepem redu, kakor poprej niso bile.« S tem pa liberalci dado samim sebi veliko zauinico. Kajti pred Fribajsom so vladali liberalci in tedaj je bilo gospodarstvo silno slabo, nastopil je Fribajs in bilo je bolje, zdsj pa bodo krlčanski možje vladali Dunaj in B»g daj, ds bi bilo to vladanje prav dobro, v korist veri in drisvi! V driuvnem *boru niso poslanci skovali nič posebnega, kar bi nas zanimalo. Predloga o zboljisnju uradniških plač je bila na vrati, pa ae poslanci niio mogli zjediniti. Bolj važna pa j« za nas predloga železniškega ministra. V tekočem letu se imata dovoliti »« 8lovenskem železnici Ljubljana-Vrhuika in Gorica-Ajdo*' Sčina, prva bo stala nekaj čez 4f)0 lisoč goldinarjev, dru|» pa Se enkrat toliko. Država hoče dati za vrbniiko že-lezn^o 17.000 goldinarjev, DO 000 naj da kranjska dr *ela, drugo se bo pa že pokrilo. - Še nekaj z Dunaja Znano je, kako ao ae državni poslanci slovenski trudili, da bi dobili »e kaj podpore za po potresu oškodovane In acer za zidanje deželne hiše 600.000 gid., za posojilo pe jeden milijon. Finančnemu ministru pa denar ne gre izpod palca, zato se ja vee gospodov, med njimi tudi deželni glavar podalo na Dunaj, da so finančnega ministra opomnili na storjeno obljubo. Posebno jim je pomagal ministerski predsednik grof lladeni, ki je dejal, da pride jedenkrat v Ljubljano. Finančni minister je obljubil denar za zidanje deželno hiSe, potem po| milijona za deželo, pol milijona za ljubljanske hilne posestnike in pol milijona za to, da se ljubljansko mesto uravna. Mašarl so zdaj le vsi zaverovani v svojo tivoč-letnico. Kar po sili vlačijo ljudi na razstavo, ker nikdo izmed drugih narodov, ki stanujejo na Ogrskem, se zanje ne zmeni, ampak njih listi prav hudo zabavljajo zoper nasilstvo Mažarov. Seveda so bodo vsi plemenitali udeležili te slavnosti in tudi njih soproge. Te žene pa se zavedajo, da ao plemenitega stanu, zato pa ne trpe ba-ronovke Banffv, soproge ogrskega ministerskega predsednika med seboj, ker ta ni cd stanu, ampsk je bila prej hilna učiteljica. Zato pa je nc bodo predstavili ccsarju in cesar ci. — Kako sovražni da so drugi narodi temu mažarskemu postavljanju, jc dogodek, ki se je zgodil pred kratkim v Uelemgradu na Srbskem. Dijaki so na javnem trgu zažgsli ogrsko zastavo in sicer se je to tako naglo vrlilo, da policaji niso mogli tega zabraniti. Seveda so bili msžsrski mogočneži silno hudi a kaj to pomaga. Srbi so le pokazali, da ne pozabijo krivic, katere so njim in drugim Slovanom prizadjali. Pri tem direndaju pa Mažari popolnoma prezrejo aoci-jalno demokratično gibanje. 1. maja sc ja namreč v liudimpeiti zbralo kakih 20000 rogoviležev, ki so raz-lajali po meatu. Policija jib ni mogla umiriti zato, so jih razgnali vojaki in mnogo ljudij jc smrtno ranjenih. Tako je na Ogrskem. Iz Laškega ae sedaj nič ne slili novega. Lahi bodo toliko časa lepo molčali o Afriki, dokler ne bodemo vse stvari pozabili, in slednjič bodo pustili Mene-lika in Abesince pri miru, pa bodo Hi domu. Saj je pa ludi najbolj pametno, če to store. V državni kaai manjka namreč 12 milijonov denarja. S čim naj se tudi vojskujejo ? Na pismo jim pa tudi nihče noče nič dati. Pa bi radi vedeli, na kaj naj jim kdo posodil Poročali smo zadnjič, kako so z veliko silo dosegli katoliški mestni očetje v Kimu, da se opravi slovesna sveta mala za padle vojake v Afriki. Dn6 11. maja pa se je ta slo-slovesnoat prav lepo in brez vsakega nemira tudi res zvrlila, katolikom v veselje, prostozidarjem v jezo in talost. Jako važen korak pa je storila zbornica na An-'Jleškem. Vkljub upiranju liberalcev vsprejela je šolski zakon, ki meri na to, da ae odpravijo brezverske tole 'n ne ljudske tole izroče v lake roke, da se m bati Prezgodnjega popačenja mladih src. Kdaj bomo pač v Avstriji dobili zakon, ki bo naii neverski ali bolje rečeno brezverski šoli glavo stri. Bolgarski Ferdinand je že priromal domu. Tu se hoče odpoCiti od dolgega potovanja, potem bo pa Sel v Moskvo k kronanju ruskega carja. Nekaj lepega se mu je po poli primerilo. V Monakovem ga bavarski vladar ni holel vsprejeti, ravno Uko ga nai cesar ni pustil pred se. No, kaj stori Ferdinand ? Ko pride domu, poda pri vsprejemu vsem drugim poslancem roko, le bavarskemu in avatrijskemu ne, ampak jima je le z glavo pomigal. Zdaj "e je menda njegova jeza ohladila. Bolj otročje pač ni mogel ravnati, kakor je. Se vidi, da se ni le ničesar naučil. Turikega sultana je smrt perzijskega vladarja v tak strah pripravila, da se resno boji za svoje Življenje, zato je ukazal, da morajo take vrste ljudi, kakorlen je bil morilec šahov, povaod zapreti. Tudi so vse straže pri sultanovi palači podvojili. Namesto umorjenega Saha vlada že njegov sin Muzzafer-Fddin. Kaj je novega po Slovenskem ? Kranjsko. Deželni glavar gosp. Delela je bil na Dunaju, da bi dobil večjo državno podporo za porulena deželna poslopja. Obljubili so mu, da bode država za nov deželni dvorec dala 600.000 gld. podpore, ki se bodo izplačali v treh obrokih po 200.000 gld. — Nadalje bode dežela dobila tudi 500000 gld. posojila po 3 odst, za kstero bodo lahko prosili vsled potresa poškodovani posestniki. — Tudi novi ljubljanski župan g. Iv. Hribar je z dvema mestnima odbornikoma hodil radi večje podpore za ljubljansko mesto okolu cesarskih ministrov. Dobil je zagotovilo, da bo država Ljubljančanom da'a le 1,000 000 gld. 3 odst. posojila, od katerega dobč polovico ljubljanski hilni posestniki, polovica se bode pa porabila za uravnavo mesta. — Novo stav-binsko društvo »Dom delavskih stanov« se snuje v krogih tukajlne kričansko-aocijalne stranke. Drultvo bode imelo namen, v LJubljani in v okolici zidati delavska stanovanja, skladilča za obrtne in poljedelake namene itd. 2eleti je, da bi to drultvo čim preje pričelo avoje delovanje in na ta način postalo prava dobrota za nižje stanove. — Ljubljanski južni kolodvor se bode razliril. Prostori za gostilno se bodo povečali in vsled tega prestavili razni uradi. — V Menglu so gasilci alovesno obhajali društveni praznik. Ondotni godbeni klub ae je zopet poživil ter bode MengSane kmalu začel zabavati. — Pogrela se od 8. aprila 30 letni Frnest Zupin is Ljubljane. Kdor bi vedel za njegovo bivanje, naj sporoči Ant. Zupinu v »Kat. Bukvami« v Ljubljani. — »Kat. del. druStvo ljubljansko je dne 17. maja na Vrhniki priredilo javen shod, kateri je bil zelo dobro obiskan. Govorili so: dr. Krek, Rakovec, (lostinčar, Jakopič in brata Kregar. - Cesar je potrdil zakon, s katerim se ljubljanski občini dovoljuje 400.000 gld. posojila za električno razivitljavo. — V Slavini ao bili pri občinski volitvi izvoljeni Zupanom Anton Križaj, svetovalcem: Fr. Dekleva, Jan. Klemenec, Jan. Možina in Jak. Križaj. — V Kari pri Kostelu ao zaprli Šolo radi razširjajoče se vratnice. — Sv. misijona v Planini se je udeležila velikanska množica vernega ljudstva. Vodili so ga očetje lazarisli Heidrich, Nežmah in Kriveo. — l'mrl je 8. t. m. v ljubljanski bolnici go»p. Jožef Škcfic, sodnijski ad-junkt v Laščah. — častnim občanom je izvolila občina Stopiče-Smihel č. gosp. Antona Peterlina, župnika v Smihelu, - C. g. Albin 11 o v s k i je bil umeščen na iapnijo Javorje pri Litiji. — Zupnim upraviteljem »ta imenovana ti. gg.: Avguštin Šinkovec v Stari Loki in Frančišek Msršolj v 2«lesnikih. — Prebavljeni so tč. gg. kapelani, oiiroma iupni upravitelji: U ustav K o 11 e r is St. Jarja pod Kumom kot iupni upravitelj v Babno Polje ; Iran Č e b a š e k ii St. Vida pri Zati-čini kol iopni upravitelj v črni Vrh nad Polhovim Gradcem; Frančišek Zoreč iz črnega Vrba nad Polhovim Gradcem kot iupni upravitelj k Sv. Vidu nad Cerknio ; Frančišek K u š a r od Sr. Vida nad Cerknico kot eksposit r Begunje pri Cerknici; Alojzij K r e i n e r is Se. Krila pri Litiji kot iupni upravitelj v Polom Rudolf Gregorič iz Preddvora kot kaplan v Lašče; Matej R i h a r kot kapelan v St. Vid pri Zatičini; Karol Jaklič od Fare pri Kostelu kc t kapelan v Dobrniče; Viljem M 1 e j n i k t Starega Loga kot kaplan k Fari pri Kostelu; Ivan Debeljak is Dubrnič kot kaplan na Krško. — Novenamtščen ie č. gosp. dr. Gregorij Pečjak kot drugi kaplan v Žužemberku, č. g. Ivtn Prislov. ki je imel začasni odpust, je nameščen kot kaplan r Sv. Krilu pri Litiji. Štajerako. Občinske volitve v BraslovCah so bile letos zelo živahne. Volitev v III. razredu je trajala neprenehoma skozi 18 in pol ur. Med izvoljunci v tem razredu je p. n. g. dekan Matija Sloklaa. — Pri Svet. Lovrencu na Dravskem polju je umrl priden dijak Jan. Mlakar, stričnik goap. bogoslov. profesorja dr. J. Mlakar. — Cesar je potrdil sklep štajerskega dež. zbora glede prodaje vrednostnih papirjev dežel, glavinskega premoženja v delno pokritje stroškov dozidav in prezidav pri dež. poljedelski šoli v Grottenbofu v znesku 22(JOO gl. — Dne 14. maja ao si zastopniki usmiljenih bratov v Gradcu volili svoje predstojnike. Za provincijala je izvoljen P. Kmanuel Marija Leltner, za priorja v St. Vidu na Koroškem P. Alojzij Falzeder, in v Kandiji pri Novem Mestu zopet P. Kajetan Popotnik. — Volitve v Petrovčah, pri katerih je v decembru 1. I. zmagala alov. katoliška stranka, ao potrjene. — Po gornji Savinaki dolini se klatijo aocijalni demokrati ter usiljujejo »Delavca«. Slovenski možje, nikar ga ne naročujle. — V župniji Sv. Mihaela v Sottajnu imata oo. jezuvita, Fr. Doljak in Jakob Verhovec sv. misijon. Bog daj obilno blagoalova. Koroško. Na sv. Višnrje gredo letoa čč. gg. A. Sturm, provizor v Rižah; J. Varmut, provizor v Gori-jah in V. Limpel, kaplan v Hodišah. — Premeščena sta č. gg. provizorja F. Moser na Trati in J. Vi helmer v Steuerbergu. — V St. Lipšu pod Juno letos na bode birme. — Dne 24. junija bode posvečena nova cerkev sv. Nikolaja v Beljaku. — Na župnijo Steben pod Jono je prezentovan C. g. J■ Kokic, kanonik v Goapi avetj. _ Stavba nove šole družbe sv. Cirila in Metoda v Velikovcu dubro napreduje. Zunanja stran je malone že dodelana in ponoano se dviga pred Velikovčani lepa hiša. odmenjena za tako vzvišene namene I Radostno gledajo okoličanski Slovenci na avoj dom, katerega zidajo blagodarni Slovenci. — Cesar je potrdil zakon o ustanovitvi mestne hranilnice v Celovcu. — Dne 3ega t. m. je bil sloveano umeščen preč. g. Janez Wieaer. Nekateri Velikovčani so v čast vzglednemu Slovencu, kakoršen je bil vedno gospod NVieadr, razobesili nemtke — pruske zastave. Primorako V 0»pu so imeli pretekli mesec sv. mi sijon, katerega sta vodila gg. oo. jezuvita Fr. Doljak in Jakob Vrhovec. Obhajanih je bilo nad 1600 oaeb. — Tajnik pri tržaškem namestništvu g. Al. Lasciac gre za vodnjo okrajnega glavaratva v Poreč. — V Brestu je strela ubila nekega kmeta, ki je bežal pred nevihto. Zona, ki je bila blizu njega, je padla omamljena na zemljo. — Divia i»ter»ka deželna poslanca Slavoj Jenko in Matko Mandič, katerih izvolitve italijanska večina ni potrdila, dasi za to ni imela nobenega razloga, »klicala »la v Jelšanah volilski »hod, na katerem sta poročala o »vojem delovanju. Občinstva »e je zbralo veliko ter je glasno odobravalo delovanje bivših poslancev. Na zboru se je »»prejela resolucija, da se vlada prosi, naj izdela *eleznično progo iz llcrpelj v Sapijane, da bi bila tako krajša zveza Trata z Reko. — V Jelftanab bodo ustanovili gasilno druš'vo, ki bi bilo za ondotne razmere zelo potrebno. — Letina v litri dobro kaže. Setve »o lepe in dievje je bujno cvetelo. Hudo pa kaže zavoljo sena, ker ae je v kraških senožetih prikazalo toliko črvov, da so na nekaterih mest.h kar osušili lr. vo. Listek. Fr a ncin. Slika iz kuictak''ga življenja Spisal Tone, Na raznovrstne načine alavi svet velike mož«. Postavljajo se jim kipi in spomenik', proslavljajo se v govorih in knjigah, da bi se ohranil njih spomin na veke, da bi jih še pozni rodovi občudovali in posnemali. — Tudi ta kratki spis naj bo akromen apomenik možu, ki so mi zdi velik, da ga vsaj aedanji svet no pozabi popolnoma in da se kaj nauči od njega. Bil je velik, • ne v tem pomenu, kar ima avet za veliko, bil je samo priprost kmetski trpin. Velik se nam zdi človek, ki dovrši kako veliko, težavno in občekorietno delo, česar ne moro vsakdo atorili. Kaj pa je na tem avetu najtežje ia največje? Modri možje, ki nalanCno poznajo svet, naffl pravijo, da ja najtežje samega aebe premagali in da j« tisti največji, ki želi biti v prid druzih najmanjši. V ti® pomenu jo bil velik mož, čegar življenje hočemo nari-M(i v glavnih potezah. Stari Tonček je imel dva sina, Franceta in Toneta Starejii, France, se je najrajli držal doma, pomagal očetu v gospodarstvu in mu skrbno stregel, ko je alari onemogel. Zaman so ga vabili drugi valki fantje, da bi ž njimi ob nedeljah popival in ponočeval, France ioni dal zapeljati, vsako nedeljo jo je mahnil iz cerkve naravnost domov k očetu, ž njim je hodil na »vas., kjer »o se zbirali možje pod kolatim kostanjem in marsikatero pametno uganili. Zvečer je France že sladko spal, ko so njegovi vrstniki le rogovilili po vasi. Ker je bil tudi redkobeseden in ssmo toliko govoril, kolikor se mu je zdelo potrebno, prezirali so ga fantje in zaničevali, nadeli so mu tudi ime »pusti Francin«, ki se ga je prijelo. France je mirno poslušal razne zabavljice, malo se je nasmehnil, pa je bilo dobro in pozabljeno. Brat njegov, Tone, je bil precej drugačen. Ni mu dopadalo domače delo in življenje; rsjti je hodil v tovarno, kjer je zaslužil na teden toliko denarja, da mu ga ni manjkalo ob nedeljah v veseli družbi; ves zaslužek je lel za vino in ples. France je opominjal brata, naj živi vender nekoliko trezneje in resneje, a vse dobrohotne beside so bile bob v steno, ssj Ae očeta ni po-slulal! Kaj čuda, da je stari Tonček v oporoki zapisal Tonetu samo dve sto goldinarjev, Francetu pa celo premoženje, vredno več kakor dva tisočaka. Komaj so Msrega zakopali in obravnavo po umrlem končali, že je začel Tone brata z vso silo nadlegovati, naj mu brž izplača doto, preklinjajoč ga in očitajoč mu, čel da se je s svojo binavlčino prilizoval očetu in tako njega olkodovai za toliko stotakov. Ker France ni imel toliko gotovine pri rokah, tožil ga je brezsrčni Tone. Franoe ai je izposodil toliko denarja, da se je odkrižal silneža, in le bolj varčeval, da je v kratkem poravnal •voj dolg. Tone pa je med tem popustil delo v tovarni in je zapravljal svojo doto. A dobil je, ksr je iskal, necega večera ga prineso hudo potlačenega k Francetu; vinjen namreč ae je preveč lirokoustil in zabsvljal, vinski bratci pa se niso dosti ozirali na to, da pijo na Tonetov račun, prijeli so ga in polteno naklestili. Trav po bra-tovsko je skrbel France za malopridnega brata voljno je plačeval vse strolke, da bi le brat zopet okreval. — Pravijo, da kopriva ne pezebe, tudi Tone »e je kmalo spravil na noge. Med bratovo boleznijo je Francc le bo|j čutil potrebo ženske roke pri bili kakor licer, «am s hlspcem ni mogel vsemu kaj. Sklenil je, da se oženi, Jankova Polonica ie mu je zdela najbolj pripravna, bila jo pametna in delavna, molila je rada, pa ludi precej dote, ki se prav prileže vsaki kmetiji, ji je odmenil Jankuž, njen oče; ž njo bi se dalo živeti in gospodariti, si je mislil France. Ta svoj sklep razodene Tonetu, ko je prvič prilezel gret se na klop pred hilo. »Beži, beži, France,, začne ga pregovarjati Tone. - »Kaj bi si nakopaval nepotrebne križe in skrb. na glavo!« »Skrbi so, skrbi z ženo,« meni France. »A pri kmetiji treba gospodinje, sam ne morem izhajati.« »Saj ti bom jaz pomagal pri delu, v tovarno tako ne grem več. Toliko U bom žo storil, kolikor bi U mogla opraviti žena. Pusti to neumno misel iz glave I« »Živino opravljati, skrbeti za red in snago po hili, obleko krpati, to ne gre molkim izpod rok, kakor ženam « »Daj si vender kaj dopovedati, France,« sili vanj Tone. »Ti le ne poznal ženskega sveta, ko živil kakor menih sam zase. Ne stavi si vrsga na vrat. Dokler je le neomožena, dela se pobožno in pridno, ko pa stopi v zakon, je taka, kakor bt peklenlčeka izpustili Verjemi mi, France, in ne bol se kesal, ju dobro poznam take lice!« •To pa že ni res,» ugovarja France. »Glej kaklna je bila najina ranjca mati, Bog ji daj luč nebelkol« • Bela vrana. Ce se oženit, nimam jaz več obstanka pri hiti, gospodinja bi me gotovo pisano gledala in mi zavidala vsak kolček kruha. Potem pa tudi midva ne bodeva mogla v miru in ljubezni živeti. Ce ti je torej žena ljubli od mene, pa se oteni, midva se ločiva za vedno!« Ni se zmotil zvijačni Tone, poznal je natančno dobrega brata, hinavske besedo so zadele prave strune. »Ce je tako, bom pa poskusil gospodariti s teboj brez gospodinje; ti si mi vender brat,« pravi France in ni več mislil na tenitev. Navada je telezna srsjcs, pravi pregovor. Tone se ni mogel privaditi rednemu življenju, če je le mogel, se jo odtegnil delu in pohajkoval po krčmah, France je s solznim očesom opazoval bratovo počenjanje, svaril ga in delal za oba. Bilo je po sv. Treh kraljih. Nekega jutra stopi Tone k bratu in mu pravi: »Franoe, ta predpusl se oženim.« »Zeniti se mislil?« se začudi France. »Predlanskim si mene pregovoril, da se nisem otenil, ko bi se bil prav za potrebo, zdaj se pa ženiš sam brez potrebe.« »Ne brez potrebe, ljubi brat,« izgovarja se Tone. •Vidi« me, kako sem neroden, dolg čas me odganja od hise v slabo druičino. Ce se pa oženim, popustim krčmo in zapravljanje in se bom držal hile.« • Kaj si že pozabil, kakine 10žensko?« se norčuje France. »Vse niso napačne, Tonca Matajkcevaje kakor na-lalč za me.« »Ta? Ti se lalil, Tona!« pravi France neverjetno. •Ta zijala, ki »e samo liipa in hodi na vsak ples po celi dolini?« »Ti ne poznal sveta,« menca Tone v zadregi. — »Jedenkrat mora človek malo ponoreti, če ne v mladosti, pa v starosti. Prej ko se znori, boljle je. Zdaj je Tonca res mslo preveč tiva in poskočna, a ko jo vzamem, bo prav dobra žena, saj jo poznam dobro.« »Jaz ne pričakujem dobrega kruha iz te moke,« opominja resno France. • Bol 2e videl, da bo dobro! Jaz bi se morda fte spremisiil, a dal aem ji ie beaedo včeraj v krčmi pred vsemi in je ne m ram ved nazaj vseli, če hočem ostati moi-beseda.« »Jaz bi ae dobro premislil, predno bi vzel Tonco. Sicer pa atori, kar hočeft,« pravi France in se obrne proti blevu živino opravljat. • Čakaj ie malo, Franrek ljubi, nisem (i fte vsega povedal,« jeclja Tone in prime brata za rokav. >(ilej, ljudje so čudni, tudi stari Matajkec ne ve, kako si ti dober. Pravi, da mi ne HA punce, dokler nimam kaj posestva, aicer me ti lahko vrže* iz bifie, kadar se ti ljubi. Glej, kako alabo te sodijo ljudje, hudobni so in merijo svet po svojih hlačah. Daj, napraviva v aodniji tako, da se jaz prepilem za gospodarja, v resnici boi {ta ti gospodaril in nama ukazoval, midva ti bova stregla, vse boi imel, kar si boi poželel. Kako prijetno in blsgo-skrbno iivljenje te čaka, France!« France migne z ramama. »E, ne boj ae vender, saj sva rodna bra'a,« priganja Tone. »Ce se pa boji!, vknjiži sc na posestvo, za kolikor ti drago !• Kmalu je France dovolil. »Bog ti daj arečo, ljubi Tone! Vesel bcm, če se bo tebi dobro godilo!« Lahko se je v pest smejal Tone, tacega brata nima vsakdo) Opili so Franceta, ko so &li v sodnijo pismo delat. Tone je postal gospodar, Francetu so zapisali pet sto goldinarjev, hrano in stanovanje pri hifti. Nekaj tednov je bilo prijetno pri Tončkovih, a kmalu je zavela druga sapa po hiii. France je res sam pospo-daril, zakaj Tone in žena sta vživela medene ledne v brezdelici in potratnosii. Dasi se je France trudil in delal na vso moč, gospodarstvo je Slo rakovo pot. Tone je odslovil pndnega hlapca, in France je postal sčasoma ubogljiv hlapec. Če je včasih brata opomnil, naj se vender loti pametno živeti, zadel je ob srlenovo gnezdo, Tone in Tonca sta se spravila nadnj, marsikatero britko je moral slišati. A revež se ni pritoževal nikomur, molče je pretrpel vae. (Konec.j )\ i s i j o ii i. Pregnanec. II. Ko ee zopet zaveva, vidim, da nas obdajajo od vseh strani snežene stene in da, po človeško govoriti za nas ni pomoči. /. velikim trudom se izkopljem iz sneženega jarka, v katerem sem letal, in grem k vozniku. Bevež je sedel in jokal. »Nemogoče je iz tega kraja priti«, pravi, »tukaj moramo umreti, Beg se nas usmili.« Potem se prekriža in se vleže. Jaz sem ga tresel in ga prosil, naj mi pomaga sani popraviti in konje upreči. Storil je, kar sem mu rekel, toda od minute do minute je bil bolj zaspan. Videl aem. da je jedna stran kotla bolj zložna, in sem nagnal konje semkaj. K sreči je ravno takrat začel pihati hud veter, kateri je razgnal snežene kupe in nam tako napravil prosto pot. Toda mraz je bil vedno straftnejti. Skutal sem voznika s sapo ogreti, toda njegove jedine besede ao bile: »Pustite me, da mirno umrjem« Nazadnje sem začel sam obupavati in aem priporočil svojo duio Bogu. Potem ao mi priftle na miael besede kraljevega pevca; • Na te, o Gospod, sem zaupal in ne bom osramočen vekomaj.« Glas zvona, katerega sem popred sliial, je vedno glasneje zvonil. Se le pozneje sem zvedel, da je v onih krajih navada zvoniti, kadar zdivja po zimi sneženi vihar, da popotniki najdejo pravo pot. To zvonenje mi je dalo pogum. Tudi konji so »lutili, da je pomoč blizu in res smo ob jednajstih zvečer dospeli v vas. Jako vesel sem bil, ko sem videl, da je moj voznik te živ, dobra postrežba mu je kmalo zopet pomagala na noge. Toda jaz le nisem dosegel avojega namena. Zena, katero sem botel previden, je stanovala v mestecu, oddaljenem le celih »edem ur. Toda veter je ponebavsl, zvezde so svetile in jaz sem se čutil ie dosti trdnegs, zato sem odpotoval koj naprej. Ker je bila pot od tukaj naprej prosta, smo dcspeli zjutraj ob fteatib na dob Ceno meslo. N« morem povedati, kako dobro mi je bilo pn srcu, ko sem stopil v malo, revno kočo, kjer je bd oltar že pripravljen Toda ni bilo več časa na ostajanje. Koj sem se oblekel v maina oblačila veael, ds nisem prepozno prilel. I boga umirajoča iena ni m<.gla solz zadržati; revica že dvanajst let ni bila pri sv. mali. Prosila je svojo postrežnico, naj jo prenese v vznožje oltarja. Tukaj je med sveto daritvijo molila io jokalu na glas, toda to niso bile solze žalosti, ampak solze veseljs. Tudi meni so lile solze iz o£ij. Kako velika srela in veselje je, prinesti duii, ki je že na pragu v večnost, nebeško tolažbo I Prejela je aveto obhajilo z največjo pobožnostjo in njena hvaležnoat je bila zame obilo plačilo za vae težave, katere sem imel na dolgi poti. Videl sem veliko revlčino, katera je trla te ljudi. Zato sem jim dal, kar sem jim mogel, in se vrnil na to zdrav in vesel nazaj v Omsk.« Toda sneg in mraz nista jedina nevarnost za misijonarja v Sibiriji. V nekem drugem pismu Gromadski pile to-le: • Na svojem potovanju sem prišel tudi na aksunske gore. Tu so jako lepi kraji. Gore so zelo viaoke; na njih vznožju rastejo krasni gozdi. Na obeh atraneh ceste stoje visoka drevesa in človeku so zdi, da se vozi po kakem drevoredu. Noč je bila lepa in svetla. Tu zagledamo postni voz, kateri je nekoliko pred nami zavozil v stran in obtičal sredi gozda. • Kaj se jo zgodilo, zakaj so ne peljejo naprej?« vprašam svojega voznika. »Medved jib ne pusti. Prosim poglejte skozi okno.« Jaz res pogledam in vidim nokaj velikega sredi cešie ležati, kar je bilo podobno kupu rujavega sena. »Je to medved?« vprašam. »Ua« »Zakaj ae pa ne peljemo na okrog?« .Bog varuj, on bi nas sledil in nas raztrgal na kosce < »Misli*, da bo Se dolgo časa tukaj ležal?. »Morebiti jodno uro, morda tudi več.. No, lepa reč ! Konji so grizli u,do in stali na mestu kot bi bili pribiti. Moral, smo potrpežljivo čakali dokler ae kožubarju ni »ljubilo vstati. Čez kake pol ure je res vstal in tako renčal, da so se konji tresli, potem je pa zginil v gozdu. IMa je medvedka z dvema ali tremi mladiči. Ko smo se mi približal', so mladiči splezali na drevesa, stara pa je oatala na resti in jo zaprla. Kdor bi bil sei mimo, bi ga bila raztrgala. To so jako močne zveri. Slišal sem, da so našli tam pred par dnevi mrtvo lrup'o, kateremu ste bili obe roki odtrgani; sedaj sa nisem več čudil velikemu strahu mojega voznika. Akoravno smo se zamudili, smo vendar naSli moža, katerega smo hoteli obiskati, se živega Z ginljivo pobožnostjo je prejel sveto popotnico. Kmalu potem se mu je približala zadnja ura in jaz ga nisem zapustil, dokler ni izdihnil svoje duSe.« • Majnika mrsca leta 1877 sem v mestu Bijsk na*el larana, doktorja Mihalovsklja Bil je v ondotnem kraju cesarski zdravnik. Itavno sc je namenil potovati čez altajske gore na mejo kitajskega cesarstva Ker sem bil jaz namenjen obiskali ondi stanujoče katolike, sva sklenila skupaj popotovati Nekaj časa smo se vozili v majhnih vozovih potem smo pa jezdili. Pol čez gore je jako otrudljiva in nevarna. Steze so namreč ozke in strme In se vijejo ob globokih prepadih tako da le jeden napačen korak spravi človeka v smrtno nevarnost. Le zavest, da apolnujem svojo dolžnost mi je pomsgala, da sem premagal omotico. Tedaj nastane južno vreme. Boke narišejo, prestopijo bregove in nam zastavijo pot. Kaj je sedaj storili? Treba se je bilo lotili dela in stesati plav >11 is). Ko je bil narejen, se je pokazalo, da ni dosti močan za nailo skupno težo. Sedaj smo sklenili zagnati konje v vodo, da plavajo sami na ono alran. Kmalu smo jih zagledali zdrave na oni strani, kjer so se začeli pasti. Da bi zmanjšali težo, smo slekli svoja vrhnja oblačila, jih zvezali v veliko culo, to pa zavili v nepremočljivo plahto in privezali na plav. Potem smo stopili sami na plav, le za ailo oblečeni, in vealjali z vso močjo proti nasprotnemu bregu. Toda valovi so nas gnali nekaj časa navzdol in le z največjo ailo smo dospeli na drugo stran. Toda v tistem trenutku, ko smo skočili na suho, je usla našemu vodniku vrv iz roke — in kakor blisk se je podričnil plav po vodi, ž njim pa tudi jeden naših ljudij s Imenom Feodor in vsa naSa obleka in hrana. Feodorovi tovariši ao se vrgli z obrazom na zemljo ln priporočili Bogu njegovo duSo; mislili so, da gotovo utone alt pa se mu plav razbije ob ostrih skalah, katere so sredi reke molele iz vode. Reka »e je vila sem in tje kakor kača, in pri vsakem ovinku se je pokazal oči, nikjer ni bilo videti človeškega stanovanja. Na zadnje smo se vsedli kar na pol napravljeni na konje m dirjali kar smo mogli. Pot jc bila dolga, mraz velik in skoraj gotovo je bilo, da zmrznemo. Samo jedno upanje smo Se imeli: mogoče, da pridemo do kakih konjskih pastirjev. Moje noge so se vedno dotikale snega ln bilo mi je, kot da bi moral vsak trenutek zmrznjen s konja pasti. Nenadoma zagledamo v daljavi naselbino. Hitro naženemo konje in v malo trenutkih smo bili sredi prijaznih prebivalcev, kateri so nas gostoljubno sprejeli, nam dali jesti in piti, in takoj poslali v bližnjo vas po obleko za nas. Akoravno smo bili le na pol napravljeni, vendar so ljudje takoj spoznali, da nismo kar si bodi. Moj prijatelj doktor je imel namreč na glavi kapo, okrašeno z vladnimi znamenji in kot ceaarski uradnik je zapovedal načelniku naselbine, naj posije ljudi, iskat naš plav in nesrečnega Feodora. Veliko je bilo nase veselje, ko so se čez nekaj ur ljudje vrnili s Feodorom. Ta ni obupal v grozeči nevarnosti, ampak je plav tako spretno vodil, da se mu je poerečilo na nekem ovinku skočiti na auho in rešiti tudi naSo prtljago. Tako smo se srečno vsi snidli in se zopet oblekli v svojo lastno obleko. Hvala Bogu za njegovo pomoči« m tje kakor kača, m pn »■•«» ------- • • . nesrečni plav, nazadnje pa je popolnoma izginil. INekaj fasa smo stali obupani in nismo vedeli, kaj b. začeli. Nismo imeli ne hrane nc obleke. Kakor daleč -o segle Narodno gospodarstvo. Čebeloreja. Čebeloreja v avstrijskih deželah sploSno zelo in dosledno nazaduje. L. 1894. pridelalo ae je voaka za celo polovico manj kakor v letu 1890 (leta 1890 6» 636 kvintalov — 1894 pa samo 32 175 kvintetov). Pridelek se razdeljuje na kronovine naslednje: Kranjsko 6368 metr. centov, ČeSko 6140, Moravsko «457, Stajarsko 4000, Nižjeavstrijsko 3694, Koroško 1248, Goriško 1015, druge kronovine 500 metr. centov. — Po vsem tem je razvidno, da je Kranjaka za čebelo-rejo Se zmerej na prvem mestu, vkljub temu, da se tudi pri nas čedalje bolj izgubivajo tisti možje stare korenine, ki so z »muho« največje veselje imeli. Nekdo je rekel: »muha« nc dA kruha. NaSa misel pa je: če tudi celega hleba no, pa li utegne dati vsaj koiec kruha. Mleko dobro sredstvo Ka gašenje petroleja. Večkrat se pripeti velika nesreča, če se prevrne petro-lejska svetilnica. Tak ogenj baje najhitreje pogasiš t mlekom. Kako spoznaš pavolo v platnu. Ker je pavola ceneje od lanene preje, jo pogosto meSajo v platno. Tako platno je pa slabše. Če se hočeš prepričati, če je v platnu pavola, raztopi sladorja in navadne soli v vodi. V to tekočino pomoči košček platna, potem ga pa posuši. Ko je suh, ga zažgi. Če bode oglje rujavo je pristno, Ce bode pa črno, je pa pavola vmes. Črna »oseka, kako se napravi? Ni je skoraj bolj važne reči pri gospodinjstvu, nego zabela. Če je ta dobra, diši vsaka, Se tako priprosta jed, č« je pa zabela sprijena, jed le kazi. Opisati hočem način, kako ae na-pravlja Uko imenovana .črna zajčka«, ki je vzlasti za juhe in aočivne jedi najprijetnejia začimba. Ne vem v koliko je razširjena ua Slovenskem navada (na Pohorju je doma,) da svinje nc derO. t j. kolo snamejo z nožrm, nego jih prej »arajo«. To se godi s tem, da denejo prese v pripravljeno golido, polijejo s kropom, da dlaka in vrhna kožica spusti in se (ako dobro osnaži. Potem aa kota z Spehom (salom) vred sname in za par tednov kje obeai, da ae posuli. Nato se razrede, boljie salo seseka za »belo« zaseko, meseni ostanki in koža pa drobno zrežejo. To ae vaško posebej v ponvi na ognjilču opuca, koža pa tudi v primerno aagreti peči »spušča«. Seveda se mora pogoato metati, da se jednakomorno »spusti«, ne pa amodi. Kadar so meseni ocvirki malčobo že izločili in so kosci kož že nagrbančeni, jc treba vzeti z ognjišča in malčobo odcedili. Nato sc ocvirki in kože skupaj drobno aeaekajo. Da ima zabela prijeten duh. dodati je treba nekaj d.lav, kakor cimeta, žrerca in tudi nekoliko popra. Seveda primerno solilo se je že prej, kadar ae je dalo na ogenj, da je tudi ma-Sčoba žmavc) deležna lega okusa. Oi hočemo precej »črn« zaseke«, lahko deoemo ob enem z kožami v peč tudi (s«v«da oenaženo) svinjsko glavo, ali le kak drugi ud, da se primerno spele. Ta se potem od koatij odlušči in zraven onega seseka. »trna zaseka« se potem shrani v primerni posodi in da ne plesnije, polije se z gorko malčobo. Pomniti pa je. da to zabelo ni treba ob kuhanju la »spuščati« ali greti, temveč dene ac naravnost na kuhovino, da zraven vre neksj časa. Poakusite kmetje na ta način napraviti zabelo in ne boate se keaali. Prvič boste napravili več začimbe, drugič pa se boste prepričali, da ja prav napravljena »črna zaseki« okusnejla začimba od navadne. l\rmo* uojter nastajali je »tihe krme v ie-loflcu. Nekatera živina suho krmo slabo prebavlja. Kadar pa ji popolno obleži, žival nevarno zboli. Temu se mors za časa pomagati, dokler le krma ni popolno obležala To pa sc zgodi, ako dajemo živini po potrebi večkrat na teden v vodi raztopljenega solitra. Vzemi tega za jedno žlico, namoči ga 24 ur v mlataej vodi in potem zalij živini. Ako pa svinjam gre blato trdo. devaj jim v pijačo nekoliko grenke aoli. Zlasti po leti ob vročini je to jako koristno, da se bolezen zabrani. Pohorski. Razne novice« Neiiprotaa smrt ima zadaje tedne med dnlievičino ljubljanske ikoflje) bogato žetev. Dnč 9. t. m. je umrl v Stariloki vel. č. g. mnsg. dekan Matevž Kožuh. Pokojnik je služboval v Stari Loki od leta 1869 ler je pred par leti obhajal 25 letnico evojega delovanja v Loki. — Pok. g dekanu so bili vsi staroloftkt firani iz arca udani, ljubili in spoštovali ao ga kakor avojega očeta. Skromnemu svojemu premoženju jc postavil za glavnega dediča farno cerkev atarolotko. Pogreb j« vodil prečaat. gosp. prelat kanonik dr. Čebaiek ob aprematvu 40 duhovnikov. Pridigoval mu je v alovo njegov bivli mnogoletni kapelan in prijatelj profesor doktor Josip Dolenec. — Dva dni za mnsgr. Kožuhom izgubila j« StaroloSka dekanija druzega vzglednega duhovnika. Dn« 11. t. m. je namreč umrl č. g. Josip Skofic, župnik v Železnikih. Hodil se je I. 1X59 v Mirni peči pri Novem meslu, v maSnika je bil posvečen I. 18«3. Bolehal je dolgo vrsto let Pogreb je vodil preč. goap. kan. Janez SuSnik z 18 duhovniki. — IG. maja je umrl mnogoletni župnik v M rni peči, časi. g. Jan. Dovič. Hodil se je I. 1831 na Bobu pri Lulčab, v maSnika je bil posvečen I. 1855 Na i počivajo v miru in pri Bogu vživajo plačilo vsi trije pridni delavci v vinogradu Gospodovem! i Dežel ue doklade.) Cesarje z odlokom z dne 1. maja K 96. potrdil sklep deželnega zbora kranjskega z dne II. fcbruvarija 1896 leta, po katerem ae ima za leto 1896 v pokritje deželnih potreblčin pobirati: 1. 40-od-stolno deželno doklado na užitnino vina in mesa; 2 sledeče samostojne deželne naklad« : a) od porabe likerjev in vseh poslajemh tekočin brez razločka na alkoholoma-tersko stopinjo od hektolitra 15 gld ; b) od porabe vseh drug b žganih opojnih tekočin po atopinjah 100-dclnegi alkobolomelra od bektolilerske stopinje .'tO kr.; cj od vsacega hektolitra povžilega piva v vsej kronoviai kranjski od bektolitva 1 gld. 3. 30 odstotna deželna do-klada na vse predpisane direktne davke z državnimi dukladami vred (Misijan) obhajal se je v župniji Si. Jurij pri Kranju od 1. do 10. maja t. I pod vodstvom vč. gg. misijonarjev P. Kr. Doljak in Jak. Vrhovec iz družbe Jezusov«. Udeležba vernih domače župnije in nokaj tudi iz sosednih župnij bila je velika, vzlasti sc je zbralo v nedeljo 10. t. m k sklepu sv. misijona toliko vernega ljudstva, da luliko rečem, da v Št. Juriju ni bilo Se nikdar pri kacem cerkvenem opravilu toliko ljudij, kakor to nedeljo. Ves čas sv. poslanja b lo j« obbajanih 2H43. (Županstva ob gortajikih planinah — pozor! Koliko preglavic dela »pot skozi Bornov živalski vrt na Koroško« vodju Malnarju io koliko aitnostij osmim županstvom na okolu, je znano dovolj. Veliko si je že prizadeval gosp. Mallncr, da bi kmete razdvojil in pregovoril, a dosedaj so bili vsled neuitra-lene in neomajanc poltenoati in značaj-nosti gorenjskih mož vsi zvijačni po-poskusi zastonj! — Krono vsem zvijačam pa dela poskus ali past, katero je nastavil zadnji čas. Pred to vas svarimo le o pravem času gorenjska županstva! Brali smo vabilo, s katerim se vabite v torek 22. t m. na »Puterliof«. Pazite! Malnar hoče med vami napravili razpor. Po jedni atrani pravi: pravico o potu sklepati ima le It. katarinska občina, v kateri pot leži, razun te imajo pravico po njej goniti la nekateri posestniki družili občin. Možje! Glejte, da ostanete jedrni in složni. In ne dajte se zapeljati do prepira, katera občina ima več pravica do poti. NaSa aodba je tale: Pri obeh obravnavah se je pokazalo, da ao poseatniki po njej gonili in ljudje pel hodili, kakor so hoteli. Ne more se torej reči: od danea naprej bodo pa samo ti >D '' gonili in ti in ti pes hodili, ki bo re« že 30 let pot rabili, ampak pot mora oatftti z a vnacega tudi naprej odprta, kdorkoli hoče po njej hoditi in goniti; ostati mora toraj odprta, prosta vnem; javna mora biti. Ker pa ni cesarska in ne deželna ne okrajna, jo tudi nobena teh oblastij ne popravlja. A ker po njej kmetje iz Doline (občina Sv. KatBrina) vozijo in iz druzih občin gonijo, mora biti včasih posuta ; treba je oskrbovati tudi mostove zlasti Dolžanov (Hudičev) most. To oskrbi vse St. Kstarinska občina, ker v njej leti in jo ona najbolj rabi. No in če jej pot naklada dollnosti, ima gotovo tudi najveC pravic do nje. Toda teh doltnosti |slroSkovJ so deležni tudi vsi, ki po njej gonijo, ker plačujejo od vsake glave milni n o. Ce bi toraj te vsled zsstaranih pravic ne imeli pravic do nje, bi jo imeli zaradi mitnme. Cesta Križ-Kovor je n. pr. tudi o{>6in»ka, ker le občina jo mora popravljati. A iz tega Ae ne sledi, da bi drugi ne smeli voziti po njej; občina bi ne mogla zabraniti drugim občinam, ker imajo zaatarane pravice do nje. Možje t Ne dajte se toraj Malnarju razdvojiti! Ostanite složni! Ostanite pri lem prepričanju, kakoršno ste imeli pri zadnjih obravnavah in ne odatopite ne za pičico od avojih pravic! Ker vas hočejo zvijačno vjeti, bodite ludi atanoviini. Vdrležite se sicer •posvetovanja« na Puter-bofu, ker je St. Katarmska obljubila. Ce ae pa msd seboj vai zmenite o pravem času. da ne greate, bilo bi pa Se bolje. Ne udajte pa »e v nobena pogajanja. Saj upamo, da v kratkem zmagate po — vročem boju. Va» Prijatelj. |0d av. Gregorja; se »Domoljubu« poroča o veliki cerkveni alovesnoati. katero ao ondi imeli du6 5. maja o priliki blagoslovljena novega kritevega pola. Slovesnost je vodil č. o. Jotef Bizavičar iz Ljubljane, kateremu se tem potom fsrani prav srčno zahvaljujejo. Prav spodbudno je bilo videti zjutraj pri av. obhajilu 28 mla-deničev, ai so noaili postaje in 60 deklet, ki so svetile pri sprevodu. (Okreg 3000 ndov več) Meje, kakor čujemo, letos • Mohorjeva druiba«. Ko nazuanjamo Slovencem kratko, pa preveselo in pomenljivo novico, hvalimo od srca Boga, ki d* delu združenih rodoljubov slovenskih toliko uspeha! Se Slovenska ni propala! lOd Sv. ViSarij) Romanje na Sv. Višarje se je pričelo tudi letos, kakor navadno, na praznik Vnebohoda Gospodovega. Za zdaj bodo trije gospodje opravljal, duhovno službo ; pozneje, zadnja dva meseca, bo pa kakor upamo, najbrž le četrti nastavljen, ker uči skušnja zadnjih let, da ta čas trije duhovniki ne morejo zmagati pre obilnega dela. Opozoriti pa moramo romarje, ki največ iz slovenskih pokrajin dohajajo na Svete V.Sarje da to težavno pot opravijo v duhu pokore in da se tudi udeležijo bogatih odpustkov, ki so je sveti oče Leon X1H. podelil, nas. romarski cerkvi, da tako dostavijo, kar njih aasluženju manjka. Opomniti moramo slednjič se da imajo spovedniki na Sv. V.Sarjib posebne oblasti, kakor Jih j,m premiloatni knezoSkof od tega leta naprej podele Hotel mili Bog, da bi bilo to leto blagoslovljeno in b. pobožni romarji po priproSnji Matere Božje prejeli obilno pomoč v svojih dušnih in telesnih potrebah! IPotres | V noči na preteklo nedeljo se je ob 12. uri 4 m.nute po polnoči zopet Ljubljana nekoliko potresla. Nekateri pravijo, da je bil sunek precej močan velika večina pa je mirno spala — dokaz, da ni bilo tako hudo. (Poiar) Dne 6. maja nastal je v apodnjih Domžalah velik ogenj, ki je žugal upepel.ti celo vas, a hvala Bogu in vrli domači požarni bratnbi, ki je bila kaj hitro na lici mesta in je z izredno pogumnostjo kmalu omejila ogenj. Pogorela sta dva posestnika, Babmk in Rak. Prvi je na sumu, da je sam zažgal, zato ga ima že gosposka v svojih rokah. Drugi je usmiljenja vreden, ker mu je vse zgorelo in ga Se doma ni bilo. Zavarovana sta oba, pa le bolj za male svote. (Iz Cerkelj na Gorenjskem.) Pri nas imamo moža, kateri bi na vsak način rad bil kak zaatopnik. Želel je zastopati kmečke občine našega volilnega okraja v deželnem zboru. A ni bil izvoljen. Daljo hoče zastopati Cerkljane v »SI. Narodu«. Ta list namreč je v neki številki prinesel iz Kranja telegram, v katerem se novoizvoljenemu županu ljubljanskemu g. Hribarju kliče gromovit »Živio!« Podpis: Cerkljani. — Iskali smo onih Cerkljanov, a jih nismo našli. Mi živimo z gosp. Ivan Hribarjem v lepem miru kot dobri sosedje, tudi mu vae dobro in najboljše voščimo, a telegrama SI. Narodu nismo nobenega poslali. Če pa hoče kak nepoklican Ne-cerkljan zastopati Cerkljane v »SI. Narodu«, onemu kličemo: Ne boš Jaka! (Roparski napad ) Dnč 21 aprila je zapustil ob '/,10. uri zvečer Pavi Zalokar, delavec na Savi, Petra-novo gostilno ter se napotil na Gorjuše. Kmalu sta se mu pridružila dva neznanca, katera sta ga nekaj časa spremljevala. Ko ao bili okolu 11. ure na gorski poti pri Jami, sunil je mlajši spremljevalec Zalokarja v levo sence, atarejSi pa v rebra. Zalokar je padel na tla. Roparja mu skočita na prsi ter ga pahneta v 10 metrov globok prepad. — Ko se je Zalokar zavedel, manjkalo mu je 15 gld. denarja. 10 m. belega blaga, dežnika in klobuka. Oropani je težko ranjen ter trdi, da sta bila roparja po jeziku iz blejske okolice. (Vvoz goveje živine na Bavarsko) Bavarska vlad; je vvoz žive govede iz Avstro-Ogerske v mesnice v Lin-davi in Pasavi zopet dovolila. |Spaka.j V Prosnici je te dni mizar Kundret moral pobiti kravo, ker se ni hotela oteliti. Ko so kravo razparali, naSli so v njej tele, ki je imelo dve glavi, osem nog in dva repa. 2ival je pa bila zraslena. Tele je pred pobijanjem gotovo živelo, kajti zobje, koža in dlaka so dobro razvita. (Nestvor.) V Belemgradu je neka ženska povila otroka, ki je imel Miri roke in štiri noge. Roke in noge »o na strani trupla druge poleg druge. Dete je živelo 11 ur. (Trinajst dnij hoče biti obešen) v Parizu neki Durand. Visi v gostilnici. Vrvice nima okoli vratu, ampak pod brado, da lahko skozi nos sope. Lice nje- govo j« amrtno-bledo tn odi ao zaprte. Le včasih ae čudni mo« nekoliko strese. Zdravniki pravijo, daje vsled krta odrevenel in da nič ne čuti. (Visoka starost.) Kuaki liati poročajo, da sivi v Moskvi nek Ivao Kedorovič Kuamin, ki je bil rojen leta 1757, torej je star 139 let. Svoje dni je bil kočijaž pri nekem grofu. Ker je nekoč razžalil nekega grofovega gosta, moral je 86 let star v S birijo. odkoder se je I. 1991 po doaluieni kazni pe« vrnil v Moskvo. Vidi in alifti Se dobro ter si i« sam saaluži pretitek. i Baron Hirseh/, ki je nedavno umrl na Ogrskem, je bil največji judovski alopar. Delal je železnice na Turškem ter v žtirih letih pri tem delu prigoljufal nad 200 milijonov goldinarjev- Pri aleparijah sta mu pomagala tudi dva nekdanja avatrijska liberalna miniatra. (Samomor) V celjski mestni jetaiioici se je obesil v noči od 6. na 7. t. u. radi pijančevanja zaprti St. Hojnik. Jetniftničar je naftel zjutraj mrtvo truplo, obetano prt oknu na jermenu, katero ao pozneje prepeljali v mrtvašnico. Za zdravje.) 'Aendarm jo tekel za postopačem ter ga napoeled ve« upehan dobitol in zgrabil. — »Pojdito z menoj k županu!« — »Zakaj, aaj imam vse svoje papirje v redu. — Eh, kaj, saj vi nimate nič pravic. — Proairn, tukaj ao, le preglejte jih !• — »Zakaj pa p<.tem bežite !« — »Pil eem karlovarako vodo in zdravnik mi je rekel, da moram potem veelej nekaj časa teči na sprehodu« — »Pa al«- vmd< r videli, tla jaz hitim r.a vami«. — »Mislil sem. da ste tudi vi pili vodo ir. kar lovih v arov.« t Na aitnici.) Voznik je peljal v uiesto zaklanega pratiča, na katerem je ležal — pijanec. Pred bitnico ae vaiavi, da opravi raitnino. Paznik, kateri je pobiral mit-oino. vpraAa: »No, oča! imate kaj za nasV« »Zadaj, kakor vidite, iinatn prašiča, druzega nič«, mu odvrne voznik. »Tega pratiča pa le naprej -eljit« in ga vrzite doli, kjer hočete«, b'l je paznikov odgovor. Srečo je miei. Na sejmo) so ljudje občudovali divjaka, ki je žive golobe požiral in na to ogenj brulial iz Bebe, Navzoči kmetič pa je zaklical: »Glejte, eurovi golobi mu vendar le dobro ne store, zato ai jih sedaj v želodcu |>eče. (It tole) Učitelj: »Katerega spola je mačka V« — Učenka : »molkega!« Učitelj: »Kako pa to?« Učenka: »Zato ker ima brke.« Prihodnia številka .DOMOLJUBA* izide dn« 3 junija IB96 zvečer. LO(i>i'1)H1II« Mročk«. Dunaj, 16. aprila: Grade*, lfi. aprila: Llar, 9. maia: Trat, 11 maja: 27, 12, to. 5 61 77. 84. 26 7« «11. <• 70 14 »8 48. 72. m 63. J3 10 Na prodaj ja h i n si z dvema sobama, kletjo, hlevom, delavnico, tremi njivami, gozdom, in dvema vinogradoma. Več po\6 Jan. Prijelik v Žužemberku. 49 22 kiurtoielu*ni kateri ac au»ejo pou '-iti o niar>i<°'«iii. kai koristi njibotenu u»p,'in»ruu coipoiar-atvu. pnporoiamo knjiiioo Kmetom v pomoč. Marednc-|oifodartka razprava Spi»al Ir. Belec, Jupnik. Cena 20 kr.,po poiti 23 kr. Dobiva »e * .Katoliiki Tiakarni* v Ljubljani. Tržne eene v Ljiihlj.ini, 2. maja. H? 4 Speb, povojen, kgr. Mi PSenic* m. st. . . 7 su <* Ret. » • • 7! - Surovo maalo, • 75 1 Jetmen, » . . e 1 Jajce, jedno . . . _m % j Oves. » . • 7 - Mleko, liter . . . _ 10 Ajda' » . . 7 60 Goveje meao kgr. — 64 Proso, » . . 7 - Telečje • . . - 60 Koruza, • • • b W Svinjaku » » . - 7il Krompir, » . • 2 MJ Koltrunovo» » . 40 Leta hktl. . . 11 - Pitanec ..... SO Grah. • . • 12 - Golob..... 18 Fitol, » . . 12 - Seno. 100 ko«(iiem zavoju _ 4' 4 Ko netto p povzetju n. alritanaki aoaca «i.i. 7 CO njf. Ma<-liniq j« zel . „ g 25 jako f aiier kav« . „ 8 60 tlahtna Zak ladijska kava, modra....... 9 45 iako (ti, Sesckaf ta j t kiti ueUo.....„ 6 76 l'o«il,a pottmne in carine prosto ILudv. C. Srhmidt H minira II , Vstaa, IMT. M a IV** SCMIMOlia !««.<« M, ,,H,i„ u .lll.l.l. lal.l • ••< ... Ji .■«.,.!lartn.J, fimiilr. l'««jftl IMI,f aMIlU «MVI ji i.iiupi rc.il.f m«| . ■■■■kM ... ..»t. m p.....u. • m iihii.h - mi.-mhv m.*.. ..... m iifiu mm . ... ^j^fiuUr — » ■raja (r.-.r.t.f.v.iv.t? -*«-«* JrvTj 'imr* 8 I^reilnteti in pntrebAHne 1* kavarne, aladManU, krčmar je, tedlarjt. 1'crimoipvrubntgalke patent Schindler. tratit« tuje bohove kave, 1 nič redilii^a! Kdor p* «nmi */, prav« v Kneippove sladne kave l a v rudečih zavitkih priKtavljeiio varstveno znamko, io r » v • Mi »4-8 ove kave, odliiso redilno iu dober kup kavino pijačo, proda) J« povsod. 23 18- Scfiicfit. ~OVO milo z znamko Mjnf je nepre-kosljivo dobro in ceno. »i t 883 5 oo T N. Najvlh« povelj« Nj. e. In kr. apoatoUkaga vsHi—tn, Bo*«to oakrbljona, p» e. kr. ravnateljstvu loterijskih dohodkov i»j»m*«na 4| 6-3 XVIII. državna loterija S« lk *oWtkov T ikusMB utikt 170.000 »Id. ia «oer. I glavni dtkltek s 80 000 gld z iti.i praddalitktaa Is d»«ai« p.d«hitk«sui 4 W0 ^d, I glavol dtkltek s 10 000 (Id.. Llj?**11,1'?" J ».d.hTtkaai p« 850 gld., > dobitka po 0 000 gld, 10 d»hitk«v po 1000 (Id.. U do6itkov po 500 gld., 100 dobitkov po 100 gld. napcaUd aorijski dobitki v »kupnem (neiku 30 000 dd. - 2rskaaja ss bo vriila bsbtoMIsm did 85. Junija 1196 - Sroik« stasa 8 gld avttr. volj FodrobMjU določil* ima igralni načrt. ki m dobiva braa-p^no • arvekami pri oddaikn ta drlovao loterij« Dunaj, L. Bi«SMrn«M 7. II. Stock. in J»koberhof». kakor ludi po mnogih prodajalnah. - Sr«čk« so p«iil|aja pattaias prosta No Daaajn. v marcu 188 37 6—8 C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodkov, oddolok driavnto loterijo. Liniment. Capsici comp. 18-11 a lekarao Blohtor-Javo v Prafl 896 pntnano Izvrstno bolečino olaJ«uJ'>če> mazilo i* dobiti potodioo po 40 kr.. 7u kr. in 1 gld. v >»-b lekarnah. Zahtevo nai o« lo iplob priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 726 7iM7 Richter-jev liniment s .sidro' t*r »prej«« i« previdnost le v tuklonleah s aaano varatvta« marka .tiaro" kot prlstas- Richter jeva lskarna pri sistem levu v Pragi. Vse stroje za poljedelstvo. Vnovič unliane cene! IG. HELLER na Dunaju 29 a 11/2 Praterstrasse 49 208 20-6 Zastopniki se iščejo! P t d ponarejanjem «« J« treba posebno varovati t r__ Kolarski pomočnik — tudi dva — dobi takoj delo pri kolenskem mojstru Tineta Ločuiškar, na Sori «t. 6, 67 2_i posta Medvode na Gorenjskem. m ia ko, e primes k bobov! k»T< edino zdrava k a v i n a pijača. Dobi •• povaod, pol kilo aa «»kr gru-ilo! Žara.« mivradnUi po- ladaliov > »reka pa«Hi n« iavirn* aavoja a lmanom: Kathrciner Herbabny-jev podfosfornasto-kisll apneno-železni sirup Ta S61»i t b* » wjiiu u»|»>a<>ui ral>ij«ni prsni strup raztaplja ■Um, upokojuj* kašelj, poroaajluja pflt daj« slast do Jedi pospešuj* prebadanje m radllnoat, telo JaAt in krapt. žaleto kt ja v »irupu f lahko it prl«r»jajo*l obliki, j« jako koriitno ta aarajaaja krrl, rartopljiv* fOa-forao-apnana soli, ki to t njom. pa po»*bno pri slabotnih otrooth pospešujejo narajanja koatlj Ceaa steklealel Je 1 fld. kr., po poitl 20 kr. ve« u sanjanje. 299 20-11 Sinriln' 8»ari»o prrd po-OtnrilU« najdbami. ki w pojavljam pod jedaakimi sil podob- oisii in* u. a »o vandar posvoji iMtafl ta svojasn nšlnku yo- polooms raili&Bf od nabira origi- □ kJoprt M lel okoioj^oifs pod- roifinut« klalaga npnono- talainaga sirupa. Zah»*ia aaj u lorr; «wiFi laraAno H»rbabny1«» apnano- telesni atrup. Past aaj a« tadi aa t«, i* Ja mm stoje&a •blaatrano protokeliraaa mratrana anamka aa ▼aakl ataklanlot in proaimo aa daj ta a« sapaljatl alti a nitja na«, alti a dra sinil pratvaaanal. An M kupili kaka ponaradbal 17 10- tO Dunaj, lekarna „znr Barinherzlekelt" VII1. Kafaeratrasae 78 ia 76. Zaloga tudi akoro ▼ Tsah lakarnah. Nj. svetost papež Leo XIII. sporočili »o po svojem sdravniku prof. dr. lAipiKtn i'ju g lekarnarju G. PicroUju v Ljubljani prisrčno sa hvalo *i dopo-slane Jim stekleničke (Mk cTinfifure ^ želodec Imenovani zdravnik ter ludi mnogi druji sloviti profesorji in doktorji sapisujejo bo-lekavim 1'ircolijet*v želodčno tinkturo, kolera krepča ieloder, jiovečuje slast, posprAuje prebav -Ijenje »m telesno odprtje Naročila rsprejema proti po-vsel ju in ločno tsvriuje G. 1'irroll lekarnar jtri „ Angelu" v Ljubljani ua Dunajski cesti. Cena jednt steklenici io kr. o t o v n r n I i U I «>«*■■•. £ R. M i klan c y Ljubljani iiii^iiniijfi, (ln h«* l»o :| | preselil z dnem 28, maja||= v svojo barako 69 1 za škofijo, za vodo. kjer prodajajo moko in je primoran radi majhnega prostora nvoJo /.alo^n zmanjšati. Prodajal bode najraznovrstnojse niHniifakturtio in krnniar*ko blago do preklica po tovarni!ki ceni Za poletje je dohii vsakovrstno novo blago; posebno lepo blago za g-vante, židane rute, oajg ta hlače, lep kambrik in satin. Na izbiro ima tudi tifttahe, antle in razne brlaalke; svetuje torej vsakomur, komur je ležečo w