Pipistrelova proizvodna hala bo v celoti na sovodenjskem zemljišču V SSG prihaja danes angleški saksofonist in »boter swinga« Ray Gelato te * /27 Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski dnevnik TOREK, 15. FEBRUARJA 2011 Št. 38 (20.053) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € sem za Benečane SandorTence Slovenska manjšina je politično (in ne samo) zelo raznolika skupnost, v kateri domuje-jo različne občutljivosti in različna pričakovanja. Ta raznolikost prihaja do izraza tudi pri oceni zaščitnega zakona, kar ni nič novega. To smo ugotavljali 14. februarja 2001 in to ugotavljamo tudi ob desetletnici parlamentarne odobritve zaščite. Ni samo stvar, če je kozarec napol prazen ali poln, temveč, kot rečeno, različnih občutljivosti. Dejstvo je vsekakor, da se je v teh letih zaradi zaščitnega zakona in tudi zaradi drugih dogajanj položaj Slovencev v Italiji izboljšal. Včerajšnja deseta obletnica zakona je potekala brez ev-forije, ki ne bi bila na mestu, a tudi brez malodušja, ki ne pelje nikamor. Retorično bi lahko rekli, da prevladuje zdravi realizem ob ugotovitvi, da je zaščitni zakon še kako pomemben, ni pa vse, kot ni vse noben zakon. Kot pripadniki slovenske manjšine in državljani republike Italije živimo v negotovem in po svojem nemirnem času. Ne gre samo za Berlusconija in njegove škandale, temveč za splošno gospodarsko in družbeno krizo, ki je v marsičem tudi kriza vrednot. To se zelo čuti tudi v Sloveniji. Manjšinska skupnost ni noben otok, tudi zato ker v tem svetu ni več otokov, razen zemljepisnih. Bolj kot šampanjec na rimskem Trgu Navona so mi izpred desetih let ostale v spominu besede poslanca Domenica Masellija: Najbolj vesel sem za Benečane. trst - SKGZ in SSO ob včerajšnji 10-letnici odobritve Zaščitni zakon mejnik za slovensko manjšino Za Slovence v Italiji pomemben predvsem pogled v prihodnost TRST - Ne glede na različne ocene je bil zaščitni zakon mejnik za Slovence v Italiji, sta v Trstu in v Ljubljani dejala predsednika SSO in SKGZ Drago Štoka in Rudi Pavšič (foto KROMA). Na tiskovnih konferencah sta obnovila desetletno obdobje izvajanja in neizvajanja zakona, pozornost pa sta namenila tudi prihodnosti manjšine v luči ne samo zaščite, temveč tudi drugih izzivov, ki jo čakajo v prihodnjih mesecih in letih. Skupina Mladih za mlade je sinoči v Narodnem domu v Trstu predstavila zgoščenko o dvojezičnih cestnih tablah in smerokazih na Trža- imigracija - Lampeduso zasedlo na tisoče Tunizijcev Ashtonova v Tunisu obljubila pomoč, Rim zahteva izredni vrh Evropske unije RIM - Potem ko je na Lampeduso v zadnjih dneh prišlo na tisoče beguncev iz Tunizije (na posnetku Ansa), ki si utirajo pot v Evropo, je visoka zunanja predstavnica EU Catherine Ashton včeraj ravno v Tunisu začela turnejo po arabskih državah. Evropa se je torej zganila, saj jo sicer utegne prizadeti nov velik imigracijski pritisk, potem ko se z diktatorskimi režimi rušijo tudi sistemi nadzora varnosti in meja. Ash-tonova je odgovorila tudi na pozive Italije po pomoči pri reševanju imigracijske krize, in dejala, da je Italija pomoč Bruslja odklonila, kar pa je notranji minister Maroni zanikal in se skupaj s kolegom Frattini-jem zavzel za izredni vrh EU o imigraciji. Na 5. strani škem, društvo Edinost pa je svoje ostre kritike na račun zakona izpostavilo na osrednjem tržaškem mestnem trgu. Na Goriškem so se o desetletnici zaščite izrekli tamkajšnji vidni slovenski politiki in javni delavci. Skratka bogata 10-letnica. Na 3., 6. in 27 strani fjk - Confindustria Gospodarska rast se vrača, delo pa ne TRST - Gospodarstvo Furla-nije-Julijske krajine je v lanskem zadnjem četrtletju zabeležilo vse pozitivne kazalnike, medtem ko ostaja negativno samo gibanje zaposlenosti. Tako izhaja iz konjunk-turne raziskave deželne Confindu-strie FJK za zadnje tri mesece lanskega leta, ki jo je komentiral predsednik deželnih industrijcev Ales-sandro Calligaris. Ta je opozoril, da počasno izvijanje iz krize ne sme upočasniti prizadevanj za strukturne reforme, ki bodo zagotovile trajno gospodarsko rast. Na 4. strani veliki trg Množično za žensko dostojanstvo TRST - Tako kot po vsej Italiji, so se tudi v Trstu v nedeljo ženske, pa ne samo, množično odzvale pozivu Če ne sedaj, kdaj? - pobudi, ki jo je podprla tranzverzalna naveza različno mislečih žensk, ki pa jih združuje zahteva po ženskem dostojanstvu ter svobodi ter ogorčenje nad sporočili televizije, časopisov in oglasov, ki prikazujejo ženske kot poželjiv objekt. Rdeči dežniki in bele rute, lonci, pokrovi, zajemalke, žlice, lesene kuhalnice in piščalke. Pisana in res zelo hrupna več kot tri tisoč glava množica je glasno izkazovala svoje nela-godje, brez strankarskih simbolov in zastav. Na 7. strani Ali bi morala Slovenija zaslišati skesanca? Na 2. strani Trst: Dipiazza spet ostro proti Camberju Na 2. strani Praznik kulture na Škofijah in v Nabrežini Na 8. strani Stroške ambulante za odvisnosti v Novi Gorici prevzeli župani Na 25. strani Na Goriškem kaznovali dvajset lokalov Na 25. strani 2 Torek, 15. februarja 2011 ALPE-JADRAN / slovenija - Za dvig temeperature poskrbel prvak SNS Jelinčič Zaporniki iz Guantanama razburjajo slovensko politiko Dva zapornika naj bi bila po Jelinčičevih besedah na Dobu - Demanti iz zapora in ministra za pravosodje LJUBLJANA - Prvak SNS Zmago Jelinčič je včeraj razburkal slovensko politiko s trditvijo, da po njegovih informacijah dva zapornika iz zloglasnega ameriškega taborišča za teroristične osumljence v Guan-tanamu na Kubi že dlje časa v zaporu na Dobu, in sicer na zaprtem oddelku, za njiju pa naj bi skrbel en sam paznik, ki naj bi jima tudi nosil hrano. To naj bi posebej za njiju v skladu z zahtevami islamske vere pripravljal tudi poseben kuhar, je zatrdil Jelinčič. Kot zatrjuje, so te informacije prišle "od zelo zanesljivega vira", ki pa ga ne namerava razkriti. Jelinčič je na vlado naslovil tudi poslansko vprašanje, ali te govorice držijo in na podlagi katerih zakonskih določil naj bi Slovenija sprejela ta dva zapornika. Tega namreč sedaj veljavna zakonodaja v Sloveniji ne dovoljuje, poudarja Jelinčič. Pri tem pa je prst uperil v premiera Boruta Pahorja in predvsem v notranjo ministrico Katarino Kre-sal in pravosodnega ministra Aleša Zalarja, da želijo zdaj s hitrimi spremembami kazenskega zakonika, pa tudi zakona o tujcih omogočiti, da bi ta zapornika tudi legalno pristala v Sloveniji. Na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij so nato že zanikali navedbe, da naj bi bil na Dobu kdorkoli, ki bi bil iz Guantanama ali povezan s teroristično mrežo Al Kaida. Zanikali so tudi Jelinčičeve navedbe, t/ . * .. bi ».■ i IT» H** ^ p-l S Ameriško taborišče na Kubi Guantanamo arhiv da naj bi bila zapornika na zaprtem oddelku, s posebnim paznikom in tudi s posebnim kuharjem. Tudi pravosodni minister Aleš Zalar je zatrdil, da v Sloveniji ni obsojencev za terorizem. "Edini, ki je bil obsojen zaradi tega kaznivega dejanja, je bil tisti, ki je skušal narediti atentat na našega predsednika vlade," je pojasnil minister. Hkrati je sicer pojasnil, da osebe iz Guantanama nimajo statusa obsojenca in da bi bile v Sloveniji svobodne, ne pa zaporniki. Morale pa bi izpolnjevati enake pogoje, kot jih za bivanje v Sloveniji po zakonu o tujcih morajo izpolnjevati tujci, od sredstev za preživljanje do zagotovljenega zdravstvenega zavarovanja, je pojasnil Zalar. "Osnovno pravilo pa je, da je tujec tisti, ki zaprosi za dovoljenje za bivanje v Sloveniji in potem pristojni organ v Sloveniji o tem odloči v skladu s pravili zakona," je pojasnil minister. O spremembah zakona o tujcih naj bi vlada odločala še ta mesec, so pojasnili na notranjem ministrstvu, kjer pripravljajo novelo. Potrdili so, da je v okviru novega zakona predvidena tudi nova ureditev postopka sprejemanja tujcev. "Vlada bi se tako lahko odločila, da zaradi kulturnih, znanstvenih, gospodarskih ali političnih interesov države v Slovenijo sprejme tujca, ki se mu v skladu z zakonom izda ustrezno dovoljenje za prebivanje v Sloveniji," so pojasnili na MNZ. Na Jelinčičeve navedbe so se odzvali tudi v LDS in ocenili, da je poslanec z obtoževanjem dveh njihovih ministrov zarote zavajal javnost. "Ravnanje poslanca Jelinčiča kaže na skrajno neetičnost, saj popolnoma zmotno novico enega od spletnih portalov predstavlja celotni javnosti kot resnično dejstvo, ne da bi podatke predhodno preveril in tako javnosti prihranil nepotrebno zavajanje, sebi pa blamažo," so v LDS zapisali v sporočilu za javnost. (STA) Konec tedna v slovenskih gorah en mrtev in dva poškodovana planinca LJUBLJANA - V soboto je na južnem pobočju Storžiča umrl planinec, ki mu je na višini okoli 1600 metrov zdrsnilo na strmem travnatem terenu. Reševalci Gorsko-reševalne službe (GRS) Kranj so planincu nudili zdravniško pomoč, vendar je ta zaradi hudih poškodb umrl. V nedeljo dopoldne se je med skupno vajo slovenskih in hrvaških reševalcev na Okrešlju hudo poškodoval 46-letni planinec iz Zagreba, ki je zdrsnil 500 metrov globoko. Poškodovanega planinca so člani GRS Celje preko Okre-šlja prenesli do parkirišča pri slapu Rin-ka, od tam pa so ga reševalci iz Mozirja prepeljali v celjsko bolnišnico. Na Raduhi pa se je prav tako v nedeljo poškodoval tudi pripadnik Gorsko-reše-valne službe na Črni na Koroškem. Neznanec iz zlatarne v Mariboru odnesel izdelke v vrednosti 200 tisočakov MARIBOR - Neznani storilec je v nedeljo vlomil v zlatarno v Mariboru in iz zlatarne odnesel različne izdelke v vrednosti okoli 200.000 evrov, so sporočili s Policijske uprave (PU) Maribor. Zaradi interesa preiskave pa na PU Maribor ne dajejo drugih informacij o vlomu. ljudstvo svobode - Vecchijeva v Gorici Dipiazza proti Camberju Tononi brez podpore Giulio Camber VIDEM - »Preden zapustim županski stolček bom naredil vse, da bo Giulio Camber izgubil oblast v mestu. To hoče biti moje poslednje darilo Trstu,« je sinoči v Vidmu dejal župan Roberto Dipiazza. Dal je razumeti, da za županskega kandidata še naprej podpira Roberta Antonioneja in obenem odklanja kandidaturo Piera To-nonija, ki uživa zelo široko podporo v lokalnem Ljudstvu svobode. Dipiazza Roberto Dipiazza je očitno prepričan, da je Tononi Cam-berjev človek. Zelo močna izjava tržaškega župana je še dodatno zapletla situacijo v Ber-lusconijevi stranki, katere deželne vodstvo se ni moglo zediniti o kandidaturi v Trstu. Kandidatka za predsednico Pokrajine Gorica je Simonetta Vecchi (aktualna županja Vileš), devinsko-nabre-žinski župan Giorgio Ret pa po pričakovanju kandidat za Pokrajino Trst. slovenija - Arhivsko gradivo Predsednik Türk podal soglasje za dostopnost dokumentov o njem LJUBLJANA - Predsednik Slovenije Danilo Türk je včeraj v pismu, ki ga je naslovil na predsednika vlade Boruta Pahorja in direktorja Arhiva Republike Slovenije Dragana Matica, podal formalno soglasje, da postanejo dostopni javnosti vsi arhivski dokumenti, kjer se pojavlja njegovo ime, so sporočili iz predsednikovega urada. Predsednik republike poleg tega izrecno prepoveduje, da bi se pri omejevanju dostopa do arhivskega gradiva kot razlog za omejevanje uporabljalo varstvo njegovega položaja ali funkcije. Soglasje po njegovih navedbah velja tudi ob morebitnih spremembah zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva. Kot je v pismu Pahorju in Ma-ticu zapisal Türk, se je v zadnjem ča- Predsednik Slovenije Danilo Türk su pojavilo nekaj objav dokumentov, "ki jih spremljajo neresnične in manipulativne razlage, povezane z mo- jim preteklim delom". Namen teh manipulacij je po mnenju predsednika dosegati politične učinke, takšno početje pa priča o nizki ravni politične kulture pri nas. "Sam pa verjamem, da je najučinkovitejše sredstvo proti sedanjim manipulacijam z arhivskimi gradivi prav njihova dostopnost, ki naj omogoči vpogled v vse dokumente, v katerih se pojavlja moje ime," je v pismu zapisal Türk in dodal, da mora biti vsak tak dokument celoten na voljo javnosti. "Le z odprtostjo, celovito informacijo in pošteno razlago arhivskih dokumentov se bomo lahko v prihodnje izognili manipulacijam in poskusom diskreditacije, izboljšali politično kulturo in okrepili našo demokratično ureditev," je prepričan predsednik republike. (STA) rim - Dopisnica RTV Slovenija Mojca Širok intervjuvala Roberta Saviana »Slovenci bi morali zaslišati skesanca« Članek v rimskem dnevniku La Repubblica dvignil veliko prahu - Pisatelj ne verjame, da je Prestieri pomešal Slovenijo s Slovaško RIM - Roberto Saviano, italijanski pisatelj je s člankom, ki ga je objavil v dnevniku La Repubblica in v katerem mu mafijski skesanec pripoveduje, da je Slovenija raj za neapeljsko mafijo, dvignil veliko prahu. Saviano ni navedel, kdaj in kje naj bi mafijci živeli v Sloveniji, v intervjuju rimski dopisnici RTV Slovenija Mojci Širok pa je povedal, da gre najverjetneje za obdobje med letoma 2004 in 2006. Za povezavo med neapeljsko mafijo in Slovenijo pa je, kot pravi, izvedel po naključju, med pogovori, ki jih je na skrivnih lokacijah opravil z nekdanjim bossom neapeljske mafije Mauriziom Prestierijem. »Pripovedoval mi je o obiskih Slovenije, o tem, da jo imajo za deželo, ki jim je povsem na razpolago. Kjer se je lahko skriti, lahko živeti, kjer je mogoče imeti sproščen odnos z institucijami. Sproščen v smislu, da so vedeli, da jih policija ne bo iskala in so živeli v kazinojih,« pravi Sa-viano. V katerih kazinojih mu skesanec ni povedal. Ali ti je povedal, katero je to obdobje, je Saviana vprašala slovenska novinarka. Besedilo pogovora na WWW.primorski.eu Ne, ni mi dal oporne točke. Na primer, govori o mafijski vojni v Secondi-glianu. Torej o sredini let 2000. Govoriva torej o tem, da naj bi med letoma 2005 in 2007 člani klanov iz Secondigliana bivali v Sloveniji? Seveda, kajti mafijska vojna se je začela leta 2004 in - čeprav še ni povsem končana - glavni pokoli so se končali v letih 2006-2007. To je torej obdobje, ko je Slovenija zanje, kot pravijo, območje, kjer je lahko bivati. Kaj natančno ti je o tem povedal? Pripovedoval mi je, da so v Sloveniji živeli tudi po devet mesecev skupaj, sploh se niso vračali v Neapelj, Slovenijo so imeli za neke vrste štab, iz katerega so upravljali denar, ljudi in orožje. Kaj mislim, ko rečem orožje? To, da so ga kupovali od Srbov in Hrvatov in ga preko Slovenije vozili v Italijo. Ti si torej prepričan, da se ne moti? Ne verjamem, da je pomešal Slovenijo in Slovaško. Mislim, da ima vsa ta zgodba en sam cilj: da bi morali slovenski preiskovalni organi zaslišati Prestieri-ja, da bi videli, kakšen je zares položaj. Ne dogaja se mi namreč prvič, da mi itali- janski mafijci pripovedujejo o svojem delovanju v drugih državah, te države pa so potem šokirane. Jaz ne vem, kako je s tem v Sloveniji, nisem strokovnjak za mafijo v Sloveniji, lahko pa rečem, da so te trditve precej verjetne. Poglejte, Amendolo, bossa iz Torre Annunziate, so prijeli v Sloveniji, Corteseja, člana kalabrijske mafije ndranghete, ki je izvajal atentate na kalabrijske tožilce, so nedavno zasačili v Sloveniji. Ta je zanje očitno lahek teren. Zakaj naj bi bila po tvojem mnenju Slovenija in njene institucije za ma-fijce tako lahek plen? Iz dveh razlogov: prvi je ta, da pro-timafijsko delovanje tu ni močno, to se dogaja tudi v drugih državah, na primer v Angliji. Če ni protimafijske centrale, se policija odziva samo na poziv od zunaj; na primer, če neapeljska policija zahteva aretacijo, jo slovenska ali angleška izvedeta. Če pa se to ne zgodi, je težko, da se preiskava začne sama od sebe na licu mesta. In zato je takšno območje mafijcem takoj bolj prijazno. To se dogaja tudi v Skandinaviji. Drugi razlog je lahkota, s katero se lahko približajo institucijam. On mi je na primer povedal, da so v Sloveniji uporabljali svoja imena, saj jih policija tam sploh ni iskala. Lahko so kupovali, kar so hoteli, imeli so že utečene kanale. To je za mafijo ključnega pomena. Ne pove ti pa nobenih točnih podatkov, ne imen krajev, ne imen ljudi. Mu italijanski tožilci verjamejo ali njegove izjave jemljejo z rezervo? Mislim si, da gotovo niso dovolj preiskali stvari, o katerih govori. Kot da bi šli samo na hitro čeznje: »devet mesecev sem bil v Sloveniji« in konec. Toda ne. Slovenski organi so to morali vedeti. O tem ni dvoma. To pa še ne pomeni, da je vsa država to vedela. Ali da je vlada poznala podrobnosti. Lahko je del institucij sodeloval z njimi. Kajti to, kar on opisuje, je dejansko tako, kot če bi se celotna ope- rativna centrala iz Neaplja preselila v Slovenijo. Ne govori o tem, češ, teden dni sem bil v Sloveniji. Reče, devet mesecev sem preživel v Sloveniji! Tvoj članek v rimskem dnevniku La Repubblica nima nobenih drugih virov. Kakšen je bil njegov smisel, je Sa-viana na koncu vprašala Mojca Širok. Smisel je ta, da opišem njegovo življenje, njegove zgodbe. Ne pa, da govorim o Sloveniji, o tem ga nisem nič spraševal. Sam še vedel nisem, da obstajajo povezave med neapeljsko mafijo in Slovenijo. Smisel je verjetno tudi v tem, da odpiram oči, da slovenske oblasti to, o čemer govori, preverijo. Tu ne govorimo o nekem vojščaku ali navadnem morilcu. Maurizio Prestieri je človek, ki je skupaj s Paolom Di Laurom in klani z območja Locrija v Kalabriji spremenil kriminalno podobo Evrope. Oni so bili tisti, ki so velika mafijska vlaganja s heroina prenesli v kokain, s čimer so Italijani pri tej trgovini postali številka ena. Ne morete ga spregledati, četudi se mogoče kje moti ali pretirava ali je pomešal kraje in datume. Nepredstavljivo je, da informacij, o katerih pripoveduje od leta 2007, še niso nikjer uporabili. / ALPE-JADRAN Torek, 15. februarja 2011 3 trst-ljubljana - Skupna pobuda SKGZ in SSO » »Manjšina se mora bolj potruditi za vsakodnevno izvajanje zaščite« { V besedah predsednikov Pavšiča in Stoke enaka stališča, a tudi različni poudarki zaščitnega zakona TRST - Zaščitni zakon, ki ga je italijanski senat sprejel 14. februarja pred desetimi leti, predstavlja v vsakem primeru mejnik za slovensko manjšino. To je skupna ocena Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij, ki soglašata, da se mora manjšina veliko bolj potruditi za izvajanje zakona ter se posluževati pravic. Skupna gledanja krovnih zvez so prišla do izraza na včerajšnjih novinarskih konferencah njunih predsednikov v Trstu in v Ljubljani, na katerih pa smo slišali tudi različne ocene in poudarke tako o tej obletnici, kot tudi o splošni oceni zakona. Rudi Pavšič je v tržaškem Narodnem domu dejal, da je zakon številka 38 iz leta 2001 najboljše besedilo, ki smo ga v takratnih pogojih lahko dobili. Ne smemo namreč pozabiti na silovito parlamentarno ob-strukcijo desnice in na dejstvo, da je bil zakon v senatu sprejet tik ob izteku zakonodajne dobe 1996-2001. Na obstrukcijo, ki so jo vodili Roberto Menia in somišljeniki, je spomnil tudi Drago Štoka. »Nekateri pravijo, da je zakon ohlapen in pomanjkljiv, kar je najbrž tudi res. Pomembno pa je, da imamo zakon, ker bi bili brez njega vsi bolj šibki,« je prepričan predsednik SSO. Štoka in Pavšič sta oba izpostavila zelo velik pomen, ki ga ima zakon za Slovence v videmski pokrajini. Dokaz je razvoj špetrske dvojezične šole, kateri se bodo v kratkem menda pridružile še druge podobne šolske ustanove, začenši s Terskimi dolinami. Pri Slovenski kulturno-gospo-darski zvezi so prepričani, da se je v teh desetih letih splošno vzdušje v našem prostoru bistveno spremenilo na boljše, kar velja tudi glede odnosa italijanske večine do Slovencev. Pavšič je omenil julijsko tržaško srečanje predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške, izvajanje tega zakona pa je odvisno tudi od politične volje tistih, ki so za to poklicani oziroma so na oblasti. Štoki se zdi pomembno, da zakon 38 upošteva mednarodne pogodbe, začenši z Londonom in Osimom. Marsikaj je bilo že postorjene-ga, marsikaj pa bo treba še narediti. Seznam neizpolnjenih obvez je še kar dolg. Omenjene so bile slovenske šole, ki (še) ne uživajo potrebne avtonomije, kot priča položaj vodje urada FJK za slovenske šole, ki je formalno podrejen glavni deželni šolski ravnateljici. Pavšič je omenil problem volilnega zakona, ki bo spet aktualen, ko se bo parlament prej ali slej lotil spreminjanja sedanjih volilnih pravil. V uradnih osebnih dokumentih se še pojavljajo težave s pravilnim pisanjem imen in priim- Oglejte si spletno prilogo o zaščitnem zakonu • Članki, intervjuji, fotografije in reportaže, ki smo jih ob 10-letnici odobritve zakona objavili v Primorskem dnevniku. • Strani Primorskega dnevnika na dan odobritve zakona, vključno s stranjo Primorskega psa in dvema satiričnima stranema. • Celotno besedilo zakona (tudi v italijanščini). kov, zelo majhni premiki pa so bili storjeni na področju vračanja nepremičnin. V zvezi z Narodnim domom v Trstu je Štoka rekel, da bi lahko stavbo vendarle predali nepremičninski družbi Dom, še boljše pa obema krovnima organizacijama. Pavšič je obžaloval, da ni organa, ki bi nadzoroval izvajanje zaščitnega zakona, saj paritetni odbor žal na tem področju nima nobenih pristojnosti. Odboru bi morali priznati večjo odločilno moč in večjo avtonomijo. »Hvala bogu, da imamo dekret predsednika republike Gior-gia Napolitana s seznamom 32 občin,« je poudaril Štoka. Zakon namreč izrecno ne določa ozemlja, kjer se bo izvajal, kar je po njegovem velika pomanjkljivost. »Če bi takrat parlament poslušal poslanca Luciana Caverija teh problemom danes ne ni bilo,« je pristavil predsednik Sveta slovenskih organizacij. A to je že zgodba v zgodbi. S.T. Rudi Pavšič in Drago Štoka na včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani, ki je sledila podobni pobudi v Narodnem domu v Trstu bobo zaščita - Rudi Pavšič »Slovenci smo in nismo bojeviti« TRST - »Naša manjšina je bojevita, ko zahteva svoje pravice, manj bojevita pa je, ko se mora teh pravic posluževati,« je prepričan Rudi Pavšič. Po njegovem se Slovencem v Italiji v vsakem primeru obetajo boljši časi. Protislovenstva, kakršno je bilo v Italiji pred desetimi ali dvajsetimi leti, ni več čutiti. Slovenija je v očeh italijanske javnosti pozitivna soseda, s katero je treba sodelovati, in v tem pogledu je tudi manjšinsko vprašanje manj travmatično. V manjšini bi morali ustanoviti neke vrste strateški svet za uveljavljanje zaščitnega zakona in splošnih narodnostnih pravic. To bi lahko bil skupen predlog SKGZ in SSO, ki ga bi bilo treba udejanjiti v sklopu manjšinskega predstavništva. Manjšinske pravice bi morale postati sestavni del šolskih učnih programov, zamejski mediji pa bi morali dodatno spodbujati pripadnike manjšine, da se poslužujejo zakonsko priznanih pravic. Velika šibka točka je Dežela Furlanija-Julijska krajina, ki ima po Pavšičevem prepričanju birokratski odnos do narodnih manjšin. Ze res, da imamo Slovenci svojo deželno komisijo in da smo aktivno zastopani v mešanih omizjih FJK-Slovenija, to pa je še vedno premalo, če pomislimo, da je Dežela pridobila pravni položaj avtonomne dežele zaradi navzočnosti narodnih manjšin, začenši z našo. Pomanjkljiv odnos sedanje deželne uprave do Slovencev se pozna pri Skladu FJK za slovensko manjšino, ki sicer obstaja na papirju, a v resnici kot da ga ne bi bilo, saj je že drugo leto zaporedoma brez proračunskega kritja. Predsednik SKGZ je izpostavil težave pri državnem financiranju manjšine. Ne gre samo za kulturne ustanove, temveč za milijonske vsote evrov, ki ostajajo v državnih blagajnah, ker Rim ne izvaja pomembnih členov zaščitnega zakona. zaščita - Drago Štoka »Ne moremo pričakovati, da bomo vsi heroji« TRST - »Od pripadnikov slovenske manjšine ne moremo pričakovati, da bodo vsi heroji,« je včeraj v Narodnem domu povedal Drago Štoka. Velika hiba zaščitnega zakona je v tem, da Slovencev v Italiji ne priznava kot skupnost, temveč kot posameznike, ki se morajo posamezno boriti za svoje pravice. Za nekatere je to iz raznoraznih razlogov še kar zahtevno in problematično, zato moramo kot skupnost te ljudi spodbujati in jim nuditi pogoje, da se poslužujejo pravic. Med neizpolnjenimi obvezami zaščite je Štoka posebej izpostavil slovensko sekcijo v sklopu tržaškega glasbenega kon-servatorija Tartini, ki je (še) ni. Medtem ko je Pavšič na tržaški novinarski konferenci govoril predvsem o prihodnosti, je Štoka veliko pozornost namenil zgodovini. Ne zato ker bi bil nostalgičen do preteklosti, temveč zato, ker je poznavanje zgodovine pogoj za boljše razumevanje sedanjosti. Predsednik SSO je bil kot tedanji deželni svetnik leta 1971 v manjšinski delegaciji, ki se je v Rimu srečala s tedanjim predsednikom italijanske vlade Emiliom Colombom. »Nekateri danes pravijo, da je šlo za nepomembne "rimske procesije',' v resnici pa je vsak obisk v Rimu in v tedanji Jugoslaviji prinesel nekaj pozitivnega,« je prepričan Štoka. Povedal je tudi, da se je udeležil Titovega pogreba, nakar so mu nekateri ob vrnitvi v Trst očitali, da se je šel poklonit človeku, ki je imel krvave roke. Štoka se vsekakor ne kesa, da je takrat šel v Beograd. Predsednik SSO vidi perspektivo manjšine predvsem v sodelovanju obeh krovnih organizacij, boji pa se političnih zdrah v manjšini, čeprav se s skupnim predstavništvom nekaj premika v pravo smer. Štoka je govoril o poskusih razbijanja sodelovanja med SKGZ in SSO, »ki sicer prihajajo od zunaj, a se jim je treba vseeno odločno zoperstaviti.« HRVAŠKA - Policija na delu z izkopavanji, zaslišanji in prijavami o zločinih po 2. sv. vojni Preiskujejo izvensodne poboje Po ocenah notranjega ministrstva več kot 700 lokacij z ostanki 90.000 ljudi, povečini ustašev, a tudi civilistov - Minister Karamarko: Politične elite doslej niso bile občutljive Hrvaški notranji minister Tomislav Karamarko ZAGREB - Hrvaška na pobudo notranjega ministrstva vneto preiskuje izvensodne poboje oziroma jame in grobišča, v katerih je med drugo svetovno vojno in predvsem po njej nasilne smrti umrlo na deset tisoče žrtev eksekucij. Po podatkih policije naj bi bilo na Hrvaškem 718 poznanih lokacij s 628 množičnimi in 171 posameznimi grobišči, jam pa naj bi bilo preko 900. Po trenutnih ocenah policije naj bi bilo žrtev gotovo okrog 90 tisoč, za zdaj so izkopali ostanke štiri tisoč žrtev, večinoma vojnih ujetnikov. Večinoma so to bili ustaški vojaki, ob njih so ostanki žensk, otrok in drugih civilistov ter italijanskih in nemških vojakov. V Istri je za zdaj govor o 780 žrtvah v devetih množičnih in enem posamičnem grobišču. Policija je baje že zaslišala dva tisoč ljudi in vložila pet kazenskih ovadb proti neznanim osebam ter eno proti znani osebi. Poročil o storjenih zločinih je več kot petsto, razna združenja in posamezniki pa so vložili še 39 prijav. Notranje ministrstvo pa po poročanju Novega lista nima dovolj dokazov, da bi prijavilo nekdanjega šefa Ozne in poznejšega hrvaškega prvega ministra Josipa Manolica, nekdanjega generala JLA Radeta Bulata in nekdanjega hrvaškega notranjega ministra Josipa Boljkovca, ki jih razni mediji in organi- zacije povezujejo z zločini. Trojica odločno zavrača obtožbe in jih označuje kot gole laži. »Kaže, da politične elite, ki so na Hrvaškem vladale zadnjih dvajset let, niso bile občutljive do tega problema. Nesporno je dejstvo, da je Hrvaška prepolna jam, ki so natrpane s človeškimi ostanki. Kot človek ne morem mirno spati v državi z 900 jamami, če so le-te neraziskane, storilci neznani in če ni znano, zakaj so bili ti ljudje umorjeni,« je v nedeljo v intervjuju tedna na Hrvaškem radiu izjavil notranji minister Tomislav Karamarko. Dejal je, da »samo norci ne morejo nasprotovati fašizmu« ter da je antifašizem priznana svetovna in civilizacijska dediščina. A tudi komunizem in boljševizem sta naredila veliko zla in hrvaški narod je bil žrtev »fašizma, boljševizma, nacizma in komunizma, ki so smeti 20. stoletja«. V intervjuju je poudaril, da preiskave ne vodijo zaradi bližajočega se vstopa v Evropsko unijo, temveč iz spoštovanja do sorodnikov ljudi, ki so bili likvidirani brez sojenja. Delo hrvaškega notranjega ministrstva je v Trstu pozdravila ezulska organizacija Libero comu-ne di Pola in esilio (Svobodna občina Pulj v izgnanstvu), ki poziva hrvaški sabor, naj čim prej »sprejme zakon o iskanju, označitvi in ureditvi množičnih grobišč z žrtvami jugoslovanskega komunističnega režima po drugi svetovni vojni«. 4 Četrtek, 17. februarja 2011 GOSPODARSTVO gibanja - Po konjunkturni raziskavi deželne Confindustrie FJK Zadnji meseci lanskega leta potrdili izvijanje iz primeža krize Predsednik Alessandro Calligaris svari pred prehitrim optimizmom - Trg dela še trpi TRST - Deželna organizacija indu-strijcev Confindustria FJK je včeraj objavila poročilo o gospodarskih gibanjih v Furlaniji-Julijski krajini v zadnjem četrtletju lanskega letra, torej v oktobru, novembru in decembru 2010, ko so se pokazali prvi znaki počasnega izvijanja iz krize. »Naša konjunkturna raziskava potrjuje gibanje, ki je bilo že zaznavno v državnem merilu, in sicer da se proizvodni sektorji po dosegi dna jeseni leta 2009, postopoma izvijajo iz krize. Ta ugotovitev, nedvomno pozitivna, nas po eni strani pomirja, po drugi pa nas ne sme zavajati, da se bomo zlahka vrnili na predkrizne ravni,« opozarja predsednik deželne Confindustrie Alessandro Calligaris. Po njegovi oceni bi bilo napačno misliti, da smo že iz krize, in zato opustiti prizadevanja za rešitev velikih problemov, ki zahtevajo definitivne odločitve. Podjetja in celoten ekonomski sistem potrebujejo gotovosti, na katerih bi gradile zagon dejavnosti, ki pa ne sme biti samo konjunkturen, ampak tudi strukturen in torej trajen. »Pri tem na primer mislim na davčno reformo, ki naj bi omogočila liberalizacijo resurzov za proizvodna vlaganja, na dokončanje in okrepitev infrastruktur, ki poleg zagotavljanja takojšnje zaposlitve pospešujejo tudi trgovinsko izmenjavo in internacionalizacijo podjetij. Nenazadnje pa mislim tudi na pomembne investicije v razvoj raziskovanja in inovativnosti na zasebnem in javnem področju, ki so absolutno nujne za ohranitev in povečanje konkurenčnosti naših proizvodov in storitev,« je nadaljeval Calligaris. Toda poglejmo, kakšno je bilo zdravstveno stanje gospodarstva v naši deželi v zadnjem lanskem četrtletju. Anketa med vzorčnimi podjetji je pokazala skoraj vse pozitivne kazalnike, in to tako v medčetrtletni kot v medletni primerjavi. Edini negativni trend se nadaljuje na področju zaposlenosti, ki jo je kriza močno zmanjšala, položaj na trgu dela pa je še vedno kritičen. Industrijska proizvodnja je v lanskem četrtem četrtletju po zastoju čez poletje v jesensko-zimskem obdobju spet rasla, in sicer za 4,7 odstotka v primerjavi s tretjim četrtletjem in za 9 odstotkov. Skupna prodaja se je povečala za 10,4 odstotka v primerjavi s tretjim četrtletjem 2010 in za 12,8 odstotka v primerjavi z zadnjim četrtletjem 2009. Pri tem se je prodaja na domačem trgu povečala za 12,8 odstotka v medčetrtletni oziroma za 1,9 odstotka v medletni primerjavi, medtem ko je izvoz zrasel za 9,2 odstotka ozi- Predsednik deželne Confindustrie Alessandro Calligaris (levo) s predsednikom deželne uprave Renzom Tondom arhiv roma za 20,4 odstotka v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2009. Kot omenjeno, pa je slika trga dela žal še naprej neugodna. Gre za edini negativni kazalec v tej raziskavi. Potem ko je bilo gibanje zaposlenosti v tretjem četrtletju 2010 glede na drugo rahlo pozitivno (+0,2%), se je v zadnjem lanskem četrtletju poslabšalo in zabeležilo 0,5-od-stotni upad glede na tretje četrtletje 2010. Žal intervjuvana podjetja tudi ne predvidevajo zaposlovanja v naslednjih mesecih, saj jih samo 2,4 odstotka dopušča to možnost, 12 odstotkov pa jih napoveduje nadaljnji upad stopnje zaposlenosti. V raziskavi Confindustrie izstopa tudi ugodno gibanje novih naročil, ki so se v četrtem glede na tretje četrtletje 2010 povečala za 9,8 odstotka, v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2009 pa so naročila ostala na približno enaki ravni (17,3%). Manj ugodno je gibanje cen: v medletni primerjavi so se zelo podražile surovine (+11,6%), praktično nespremenjene pa so cene končnih izdelkov (+0,8%). Razlika seveda neugodno vpliva na prihodke podjetij. Če pogledamo najpomembnejše industrijske sektorje v Furlaniji-Julijski krajini, ugotovimo, da je mehanski v med-četrtletni primerjavi še vedno z rahlo negativnim predznakom pri prodaji na notranjem trgu, medtem ko je lesnopredelovalni sektor, vključno z okolišem stolov, zabeležil upočasnitev proizvodnje. Na avtocesti pri Gonarsu vzpostavili inovativno rešitev za obveščanje o prometnih razmerah GONARS - Informacije o prometu v realnem času in brezplačno. Zagotavlja ga najnovejša inovativna služba družbe Autovie Venete, ki upravlja avtocesto A4 in njene odcepe in ki tako nadaljuje z razširjanjem informacijskega pokritja prometnih razmer na cestah, ki jih upravlja. Novo storitev sta včeraj na operativnem sedežu družbe v Gonarsu predstavila njen predsednik Emilio Terpin in deželni odbornik FJK za infrastrukture Riccardo Ric-cardi. Gre za eksperimentalni projekt, ki ga Autovie Venete uvajajo prve v Italiji, zadeva pa storitev pošiljanja informacij uporabnikom cest po sistemu bluetooth, ki omogoča brezzično povezavo in interakcijo med različnimi podpornimi napravami, kot so mobilni telefon, tiskalnik, televizor, računalnik itn. Kot sta poudarila Riccardi in Terpin, bo novost prispevala k večji varnosti na avtocesti, še posebno v primerih, kakršno je bilo prejšnji teden verižno trčenje na A4 zaradi goste megle. Za relansiranje okoliša stolov je potrebno inoviranje SAN GIOVANNI AL NATISONE - Dežela FJK je skupaj z videmsko trgovinsko zbornico in industrijskim okolišem sposobna podpreti razvojni proces za posodobitev lokalnih proizvodnih sredin glede na zahteve tujih trgov, je na včerajšnji okrogli mizi o okolišu stolov v trikotniku Manzano in San Giovanni al Natisone poudarila deželna odbornica za proizvodne dejavnosti Federica Seganti. Pri tem je mislila na obrtna in majhna podjetja, ki se največkrat ne morejo osvoboditi vsakdanjega dela, da bi se lahko posvetili zasnovi novih projektov in podjetniškemu marketingu. Segantijeva je tudi omenila možnost, da bi za pomoč tem podjetjem lahko uporabili del sredstev iz nacionalnih skladov za manj razvita območja (FAS), ki so sicer namenjeni Furlaniji-Julijski krajini. Toda za oživitev lesnopredelovalne industrije v trikotniku stolov je treba po mnenju udeležencev razprave vzpostaviti tesnejše sodelovanje med podjetji in spodbujati njihovo mreženje. makroekonomija - Jože Mencinger v Gospodarskih gibanjih V Sloveniji delež neposrednih davkov pod, posrednih pa nad povprečjem EU LJUBLJANA - Primerjave davčnih prihodkov Slovenije z davčnimi prihodki članic EU kažejo, da je Slovenija tudi na pri-hodkovni strani javnih financ povsem »evropska«. Delež skupnih davčnih prihodkov je približno tolikšen kot v ostalih članicah EU, v publikaciji Gospodarska gibanja ugotavlja Jože Mencinger. Po deležu posrednih davkov Slovenija nekoliko prehiteva, kar ne govori v prid povečanja davka na dodano vrednost ali trošarin, medtem ko po deležu neposrednih davkov močno zaostaja za povprečjem EU, kar govori v prid povečanja progresivnosti in dviga davčne stopnje na dobiček, beremo v januarski številki publikacije Gospodarska gibanja, ki jo pripravlja Ekonomski institut ljubljanske pravne fakultete. Možnosti za dvig prispevnih stopenj za socialno varnost ni, saj je Slovenija že zdaj med državami z najvišjimi deleži. Ima celo najvišji delež plačil delojemalcev, ocenjuje Mencinger. Davčni prihodki spremljajo gibanja bruto domačega proizvoda (BDP). Skupni davčni prihodki so se lani še zniževali, prihodki od posrednih davkov pa počasi rasli. Pot do vrnitve davčnih prihodkov na nominalno raven pred krizo bo brez posegov v davčne stopnje ali novih davkov vseeno dolgotrajna, meni avtor. Tudi krizna javnofinančna gibanja v Sloveniji niso po Mencingerjevem mnenju nikakršna posebnost. Slovenski krizni primanjkljaj je normalen, javni dolg naj bi po podatkih Evropske komisije kljub velikemu povečanju v krizi letos ostal pod povprečjem sedemindvajseterice. Hitra konsolidacija pri- manjkljaja in javnega dolga s krčenjem javnih izdatkov zato ni smiselna, ocenjuje Mencinger, saj so za zdajšnje stanje v gospodarstvu in oživljanje gospodarske aktivnosti mnogo usodnejši zadolženost podjetij, premajhno domače povpraševanje, zadolženost bank v tujini, stagnacija depozitov in prehitro zaostrovanje kapitalske ustreznosti bank. Med slovenske splošno znane »resnice« sodijo prevelik delež javnega sektorja, njegova neučinkovitost in zapravljivost države, mednje sodi tudi rekordno obdavčenje, poudarja Mencinger. To »resnico« po njegovih besedah spremlja zatrjevanje, da bi znižanje davkov povečalo konkurenčnost in zagotovilo skoraj takojšen izhod iz krize. V to so prepričani predvsem delodajalci, ki naj bi znižanje stroškov dela in temu ustrezno povečanje deleža kapitala nemudoma pretvorili v tehnološke posodobitve in povečano zaposlovanje. Dogajanja v preteklosti in empirični podatki za druge države tega ne potrjujejo, opozarja Mencinger. Najvišji delež v BDP so skupni davčni prihodki s 47,9 odstotka imeli na Danskem, sledila je Švedska (47 odstotkov), več kot 40-odstotni delež davčnih prihodkov v BDP so imele še Finska, Avstrija, Belgija, Italija in Francija. Najnižji so bili skupni davčni prihodki v Latviji (26,4%), nižji od 30 odstotkov pa so bili še na Irskem, v Litvi, v Romuniji, na Slovaškem in v Bolgariji. Slovenija je s 37,3 odstotka nekoliko prehitela enostavno povprečje EU, ki je bilo 35,67 odstotka in malo zaostala za ponderiranim povprečjem, ki je bilo po podatkih Eurostata 38,4 odstotka. (STA) usmerjanje Na tržaški TZ včeraj drugi Sejem poklicev TRST - Na liceju Galileo Galilei v Trstu je bil včeraj 2. Sejem poklicev, prireditev, ki jo organizirata deželni šolski urad in podjetje Trgovinske zbornice Aries, sodeluje pa tudi tržaška univerza. Cilj dogodka je pomagati dijakom zadnjih letnikov višjih srednjih šol pri izbiri poklica in načrtovanju svoje prihodnosti. Srečanje se je po posegih direktorice šolskega urada Daniele Beltrame, predsednika Trgovinske zbornice Paolet-tija, pokrajinske odbornice Adele Pino in rektorja univerze Peronija končalo s pričevanjem treh nekdanjih dijakov, ki so stopili na zelo uspešne poklicne poti. Posvet bodo sicer ponovili 15. in 16. februarja na poklicnem zavodu Volta in na lice-ju Dante, danes, jutri in pojutrišnjem pa se bo več kot 1100 dijakov vseh višjih šol v pokrajini na trgovinski zbornici srečalo s predstavniki poklicnih zbornic, stanovskih organizacij in ustanov oziroma institucij. EVRO 1,3440 $ -0,60 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 14. februarja 2011 valute evro (povprečni tečaj) 14.2. 11.2. ameriški dolar japonski jen 1,3440 112,15 8 8662 1,3524 113,01 89164 kitajski juan ruski rubel mniickn nmiia 39,3787 611520 39,6880 61,7880 MlUlJjlVa 1 ULJIJa danska krona hritancU ti mt 7,4568 0,84000 U 1 ,/ oou 7,4546 0,84570 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\q 1/^ l^rrtna KJfO^-rKJKJKJ 8,7562 7,8770 8,8022 7,9300 1 1UI VCjIVCI M Ul ]0 češka krona cvifarclf i fran« 24,235 1,3065 24,250 13163 JVIV-CIIJM iicniiv estonska krona maHTarcK i TArint 15,6466 272,35 15,6466 271,67 1 1 1 JM IUI II 1 L poljski zlot 3,9436 1,3280 3,9193 1 3464 Kol IGUJM UUIGI avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,3430 1,9558 1,3544 1 9558 ICV romunski lev litrtvc«i litac 4,2490 3,4528 4,2583 3,4528 IILUVJM I I LCIO latvijski lats ht37i ICKI rpa 0,7058 2,2438 0,7040 2,2586 UlOi.liloM ItTal islandska krona ti lira 290,00 2 1460 290,00 2 1575 LUI JIVCI lil O hrvaška kuna 7,4120 7,4110 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 14. februarja 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,26400 0,31200 0,46470 0,13667 0,17000 0,24167 0,924 1,094 1,354 ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg 32.461,02 € +123,93 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 14. februarja 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,31 INITUDCI iDr»DA -a -1,91 -417 KRKA 11IKA KOPER 63,51 1450 -0,39 -0 68 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 155,05 251 90 -0,10 +0 12 TELEKOM SLOVENIJE 87,00 +0,00 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 47,00 AERODROM LJUBLJANA 16,95 DELO PRODAJA 23,00 rrm Qicnn -2,08 -2,02 ISKRA AVTOELEKTRIKA ICTÜADCM7 16,00 A en -3,03 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 10,32 h/ll iMnTCCT i: m +0,68 KOMPAS MTS NIKA 7,20 15 20 -5,88 PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIUBI IANA 12,00 7,70 24,29 -5,88 -1,28 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 360,00 64,00 190 00 +0,00 -1,23 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 92,00 17,21 +1,10 -0,29 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 14. februarja 2011 -0,25 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,138 105,42 1685 +0,53 +0,30 -0 12 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 2,57 -0,87 -1 38 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,929 2,97 -1,82 EDISON ENEL ENI 0,867 4,32 1828 +0,87 +0,12 +0 11 FIAT FINMECCANICA 7,23 +0,98 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,74 16,7 +0,00 -1,18 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,42 10 75 -1,12 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 22,07 +0,84 +0,18 -1 07 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,847 7,77 -0,32 PIRELLI e C PRYSMIAN 2,237 6,08 15 95 -0,44 -0,57 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 36,95 +2,05 +0,71 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,97 8,79 1 04 +0,25 +0,92 TENARIS TERNA 17,19 -0,57 +1,00 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,33 0,086 +0,00 -2,38 UNICREDIT 7,32 1,846 -1,74 -0,91 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) 84,91 $ +0,12 IZBRANI BORZNI INDEKSI 14. februarja 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 831,01 -0,18 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 2.311,50 99015 +0,00 FIRS, Banjaluka RAIAY 1 ^ RiV\nrnrl 1.719,38 -0,26 -0,04 Beiex 15, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai^/n 774,67 315,60 -0,04 +0,26 bifx, Sarajevo NEX 20, Podgorica 1.640,79 -0,24 MBI 10, Skopje 2.702,13 -0,10 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 12.268,19 -0,04 Nasdaq 100 2.385,60 +0,27 S&P 500, New York 1.332,32 +0,24 MSCI World, New York 1.340,99 +0,24 DAX 30, Frankfurt 7.396,63 +0,34 FTSE 100, London 6.060,09 -0,05 CAC 40, Pariz 4.096,62 -0,11 ATX, Dunaj 3.006,00 +1,15 PX, Praga 1.251,3 +1,06 EUROSTOXX 50 2.995,49 - Nikkei, Tokio 10.725,54 +1,13 STI, Singapur 3.104,42 +0,88 Hang Seng, Hongkong - - Composite, Šanghaj 2.898,97 +2,53 Sensex, Mubaj 18.202,20 +2,67 / ITALIJA Torek, 15. februarja 2011 5 imigracija - Na Lampedusi prisiljeni znova odpreti sprejemni center Migracijski val iz Tunizije zanetil spor med Italijo in EU Bruselj trdi, da je Italija pomoč odklonila, Maroni zanika - Rim za izredni vrh EU RIM - Hud migracijski pritisk, ki je po podacu diktature v Tuniziji prizadel južno Italijo, je postal ne samo humanitarni, ampak tudi politični problem. Evropska komisarka z«a notranje zadeve Cecilia Malmström je včeraj izrazila veliko pre-senečnje nad izjavami predstavnikov italijanske vlade o domnevnem počasnem in birokratskem odzivanju Evropske komisije na prošnjo italijanskih oblasti po pomoči: »V soboto sem osebno stopila v stik z italijanskimi oblastmi, ki sem jih vprašala, ali potrebujejo našo pomoč pri reševanju teh izrednih razmer. Njihov odgovor je bil jasen: Ne hvala, v tem trenutku ne potrebujemo pomoči Evropske komisije.« Malmströmova je ob tem dodala, da je kljub temu zaprosila svoje službe, Agencijo Frontex in Evropski urad za azilno podporo, naj ocenijo, kako lahko Evropska komisija pomaga italijanskim oblastem v tej problematični situaciji, ki se je v Bruslju zelo dobro zavedajo. Notranji minister Roberto Maroni je medtem predlagal sklicanje izrednega vrha EU, na katerem bi razpravljali o množičnem pritoku beguncev iz Severne Afrike, ki ga je minister primerjal s padcem Berlinskega zidu. Zunanji minister Franco Frattini pa je izjavil, da imata Italija in Tunizija skupen interes za zajezitev vala priseljencev, zato je rimska Tuniziji pripravljena pomagati. Pri nadzorovanju tu-nizijske obale bi ji lahko pomagala s policijsko opremo in s pripadniki kopenskih in pomorskih sil. »Doslej je sistem patru-ljiranja ob obalah Severne Afrike deloval, zato želimo znova vzpostaviti ukrepe, ki so do pred mesecem ilegalno priseljevanje spravili na ničlo,« je še dejal Frattini, ki je včeraj odpotoval v Sirijo in bo v okviru turneje obiskal še Jordanijo, nato pa se bo sešel s tunizijskim premierom Mo-hammedom Ghannouchijem. Tunizija je sicer včeraj okrepila nadzor nad obalo, saj so se boju proti ilegalnim priseljencem pridružili tudi vojska, narodna garda in ribiči. Iz Bruslja pa je včeraj v Tunis prispela visoka zunanja predstavnica EU Catherine Ashton, ki se bo s tamkajšnjimi oblastmi pogovarjala tudi o navalu ilegalnih beguncev iz te države. V noči na nedeljo je na Lampeduso prispelo novih približno tisoč beguncev iz Tunizije, tako da so jih na otoku našteli že več kot 5000. Zaradi izrednih razmer so odredili ponovno odprtje zbirnega centra. Včeraj je obalna straža na otok pospremila še dva čolna s po več deset begunci, medtem ko iz Tunizije poročajo o brodolomu dveh plovil, v katerem je utonilo pet beguncev, 17 pa jih pogrešajo. Na Lampedusi je že več kot pet tisoč pribežnikov iz Tunizije ansa politika Fini ima svojo stranko in zdrahe MILAN - Futuro e liberta (Prihodnost in svoboda) je sedaj tudi formalno gledano nova stranka na italijanski politični sceni. Ustanovljena je bila na skupščini v Milanu, kjer je glavno besedo imel njen vodja Gianfran-co Fini. V ožje vodstvo stranke, kjer se bije huda notranja bitka za oblast, je bil izvoljen tudi tržaški desničar Roberto Menia, ki bo opravljal dolžnosti državnega koordinatorja. Fini je pripravljen odstopiti z mesta predsednika poslanske zbornice pod pogojem, da odstopi tudi premier Silvio Berlusconi. Slednji je že napovedal, da tega ne bo naredil in da bo njegova vlada premostila tudi to nelahko preizkušnjo škandalov in politične krhkosti. Predsednik poslanske zbornice je ponudil roko Severni ligi in pokazal pripravljenost, da FLI podpre federalizem. Če se situacija ne bo spremenila je Fini mnenja, da bi bile predčasne volitve v tem trenutku najmanjše zlo. Volitve pa niso odvisne od njega, temveč od možnosti preživetja Berlusconijeve vlade. politika - Velik uspeh nedeljske pobude Po vsej Italiji za dostojanstvo žensk Organizatorke govorijo o milijonski udeležbi državljank in državljanov, »ki so naveličani Berlusconija« RIM - Nedeljskih manifestacij za dostojanstvo žensk se je po mnenju organizatork udeležilo več kot milijon žensk in moških, ki so glasno zahtevali odstop predsednika vlade Silvia Berlusconija. Shodov je bilo več kot dvesto, katerim je treba dodati še vrsto pobud, ki so se odvijale v tujini. Velik uspeh torej, ki je še dodatno zamajal vse šibkejšo desno-sredinsko vlado. Slednja vsekakor ne bo, če bo, padla zaradi demonstracij, temveč zaradi razmer v koaliciji, kjer je Severna liga vse bolj kritična do Berlusconija in njegove drže. Berlusconi je sinoči zaničevalno ocenil nedeljske pobude in jih označil kot veliko sramoto za Italijo in za njeno demokracijo. Takšna ocena je upravičeno razjezila ne samo organizatorke demonstracij, temveč tudi levosredinsko opozicijo ter Finijevo in Casinijevo stranko. Opozicija vse bolj složno in odločno zahteva predčasne volitve, o katerih bo imel, kot določa ustava, zadnjo in odločilno besedo predsednik republike Giorgio Napolitano. Marsikdo je prepričan, da bosta prihodnja tedna odločilna za prihodnost Berlusconijeve vlade. Marsikaj bo odvisno od odločitve sodnice za preliminarne preiskave, ki naj bi se danes ali najkasneje jutri opredelila o zahtevi tožilstva za pospešeni in skrajšani sodni postopek proti ministrskemu predsedniku. Če bo sodnica sprejela zahtevo tožilcev, bo proces proti Berlusconiju enkrat spomladi, v nasprotnem primeru lahko čez nekaj mesecev oziroma nikoli, če bo sodnica zavrnila zahtevo tožilstva. Rimska Piazza del Popolo v nedeljo ni mogla sprejeti vseh udeleženk in udeležencev shoda ansa rim - Odprli so jo v petek Razstava Caravaggiovih del prinaša nova dognanja o umetnikovem življenju RIM - Razstava Caravaggiovih del, ki so jo v petek odprli v Rimu, z doslej še neobjavljenimi dokumenti prinaša nova dognanja o umetnikovem življenju. Dokazuje, da je umetnik v Rim prišel tri leta pozneje, kot se je do sedaj veljalo prepričanje. Razstava poleg tega, da korigira sedaj veljavno kronologijo umetnikovih del, tudi odgovarja na vprašanje, kaj je umetnik počel, preden je prišel v Rim. Postavitev v Sain't Ivo alla Sapienza, eni najlepših baročnih arhitektur, kjer ima danes prostore državni arhivi, umetnikovo življenje predstavlja na način detektivke. Obiskovalca vodi skozi raziskovanje umetnikovih srečanj, odnosov, podob in pretepov v času njegovega kratkega bivanja v Rimu. Razstavljena so tudi dela Cara-vaggiovih prijateljev, sovražnikov, učiteljev in učencev ter dela, ki so umetniku le pripisana. Razstava je nastala neposredno po veliki retro- spektivi umetnikovih del ob 400. obletnici njegove smrti, ki je vrata zaprla konec lanskega leta in tej retrospektivi s svojimi dognanji oporeka. Doslej je namreč veljalo, da naj bi umetnik v Rim prišel leta 1592. Skupna sedmih zgodovinarjev, pa-leografov in arhivistov pod vodstvom direktorja arhiva Eugenia lo Sarda pa je odkrila več stoletij staro pričevanje, ki umetnikov prihod v Rim postavlja v začetek leta 1596. Michelangelo Merisi da Cara-vaggio je deloval v Rimu, Neaplju, na Malti in Siciliji. Razvil je značilen osebni slog z dramatičnimi svetlobnimi kontrasti, intenzivnimi barvami in občutkom za podrobnosti. Kot predstavnik naturalizma v baroku je s svojim živim ustvarjalnim pristopom, temačnim kolori-tom ter motiviko pretežno iz življenja preprostih ljudi vplival na poznejše umetnike, kot sta Rembrandt ali Velazquez. Portret Beatrice Cenci, ki ga pripisujejo Guido Reniju, je tudi razstavljen v okviru razstave Caravaggiovih del ansa banka italije Javni dolg konec 2010 do rekordne višine 1860 milijard RIM - Italijanski javni dolg se je konec lanskega povzpel na 1843 milijard evrov, kar je približno 4,5 odstotka več kot leto prej, ko je delež dolga na bruto domači proizvod znašal 116 odstotkov. Po podatkih, ki jih je včeraj objavila Banka Italije, je javni dolg rekordne ravni dosegal oktobra in novembra lani, ko je presegal 1860 milijard evrov. Javni dolg se je po pojasnilih iz centralne banke deloma povečal na račun sredstev, ki jih ima državna zakladnica naložene v centralni banki - sredstva je povečala za 11,5 milijarde evrov. Dolg pa vključuje tudi 3,9 milijarde evrov finančne pomoči, ki jo je Italija namenila Grčiji. Državni proračun se je v minulem letu dodatno zadolžil za 79,7 milijarde evrov, medtem ko so lokalne oblasti zadolženost znižale za 0,4 milijarde evrov na 111 milijard evrov, še navaja centralna banka. Italija je včeraj izdala nove dolgoročne in srednjeročne državne obveznice, vendar je zanje morala investitorjem ponuditi nekoliko višje obresti, kot ob zadnji izdaji (3,77%). 6 S reda, 16. februarja 2011 BHrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu vidna dvojezičnost - Koristen projekt skupine Mladih za mlade Na tržaških cestah je kršitev zakona stalnica Zgoščenka ob 10-letnici zaščitnega zakona opozarja na njegovo neizvajanje Včeraj je minilo deset let od odobritve zaščitnega zakona za slovensko skupnost, ki živi v Furlaniji-Julijski krajini. Številna njegova določila pa se kot vemo tudi deset let pozneje ne izvajajo. Med temi so tista o vidni dvojezičnosti, ki jih določa 10. člen zakona. Skupina Mladi za mlade, ki združuje tržaški podmladek Slovenske skupnosti, je včerajšnji »rojstni dan« obeležila s predstavitvijo zgoščenke, ki ne dopušča dvomov: na Tržaškem je kršitev 10. člena opazna ob vsakem koraku. O tem se lahko med vožnjo po tržaški okolici prepriča vsakdo ... samo dovolj pozorno mora opazovati smerokaze in druge cestne znake, ki jih srečuje na poti. Matia Mosenich, Tomaž Špacapan in Nataša Zeriul so zgoščenko najprej predstavili na tiskovni konferenci v deželnem svetu, kjer jih je gostil svetnik Igor Gabrovec, zvečer pa tudi na javni projekciji v Narodnem domu. Gre za študijo, ki so jo člani skupine opravili predvsem na terenu. Prečesali so vse kraje Pokrajine Trst, kjer bi se zaščitni zakon moral izvajati, to je okoliške občine in nekatere predele Občine Trst. Fotografirali so vse tiste smerokaze in table v italijanskem jeziku, na katerih bi moralo biti natisnjeno tudi slovensko ime. Fotografije so nato vključili v posamezne zemljevide (podlaga jim je bila deželna kartografija): podatke je tehnično obdelal Danijel Šuligoj, pri sestavi zgoščenke sta sodelovala tudi pravnika Andrej Ber-don in Peter Močnik. Pregledni rezultati njihovega dela so hvalevredni, a nič kaj razveseljivi. Na Tržaškem je na desetine tako imenovanih kritičnih točk, na primer križišč, kjer se lastniki cest delajo, kot da zaščitni zakon ne obstaja. Kjer Dežela, Pokrajine ali posamezne občine (celo tiste, ki so že zaradi svojega statuta dvojezične) ne spoštujejo zakona italijanske republike. Eno-jezični smerokazi so namreč večkrat prej izjema kot pravilo. Samo na območju Občine Trst so Mladi za mlade evidentirali 75 »kritičnih točk«, v Miljah deset, prav toliko na območju devinsko-nabrežinske občine: če pomislimo, da stoji na vsakem križišču tudi deset tabel, je število kršitev res veliko. Najboljše se je vsekakor odrezala Občina Repentabor s tremi kriznimi točkami, le nekaj več so jih evidentirali na dolinskem in zgoniškem območju. Upati je, da bodo po zgoščenki, ki so jo uredili Mladi za mlade, segli tako oni kot ostali upravitelji tržaškega cestnega omrežja (Pokrajina, Dežela, podjetje Anas ...). Kot so mladi poudarili na včerajšnji predstavitvi, ponuja njihova zgoščenka jasen pregled stanja na tržaških cestah. Na njeni podlagi je mogoče izračunati točno število tabel, ki bi jih bilo potrebno zamenjati, zato lahko služi kot podlaga za uveljavljanje po zakonu predvidenih pravic. V ta namen so si zamislili javne predstavitve po vsem tržaškem teritoriju, a tudi na Goriškem, Videmskem, avstrijskem Koroškem, v Sloveniji in še kje. Tudi zato je zgoščenka opremljena s trijezičnimi napisi. Ob italijanščini in slovenščini je tu še angleščina, saj jo bodo spomladi predstavili tudi komisiji, ki se v sklopu evropskega parlamenta ukvarja z manjšinskimi vprašanji. Neizvajanje zakona, ki naj bi ščitil Slovence v Italiji, bo tako odmevalo tudi v osrčju evropskih institucij. Poljanka Dolhar Preprodajal heroin Na Koprskem je kupoval heroin in ga prevažal v Trst, kjer ga je po vsej verjetnosti prodajal. Njegovo stanovanje so predvsem v zadnjih tednih obiskovali številni ljudje, domnevno kupci, za krajane pa je bilo vse skupaj precej sumljivo. Poklicali so policijo, ki je razpečevalca nekaj dni zalezovala, naposled pa aretirala. Za zapahi se je znašel 43-le-tni F. P., ki je po rodu iz Foggie, a ima stalno bivališče v Trstu. V soboto popoldne se je s svojim avtomobilom odpravil v Slovenijo, ob povratku pa ga je pri nekdanjem mejnem prehodu Škofije ustavila patrulja italijanske policije. Osebje mobilnega oddelka, ki ga je že nekaj dni zalezovalo in nadzorovalo, je osumljenca ustavilo v sodelovanju z mejno policijo. Med osebno preiskavo in preiskavo vozila so našli 70 gramov heroina, razdeljenih v pet celofanskih vrečk. Sledila je še hišna preiskava v Trstu, v stanovanju so zasegli še nekaj gramov iste droge in brizgalko, v kateri je bil metadon. Zvodnik in ukradeni motorji Organi pregona redno izvajajo kontrole pri Fernetičih, nabrežin-ski karabinjerji so v nedeljo pridržali kar šest ljudi. Najprej so aretirali 39-letnega romunskega državljana, ki je z linijskim avtobusom potoval v domovino. Podatkovna baza je pokazala, da je bil v Rimu na njegov račun razpisan priporni nalog zaradi kaznivih dejanj, povezanih z izkoriščanjem prostitutk. Nekaj ur zatem pa so v kom-biju opel vivaro ukrajinske registracije, v katerem je sedelo pet oseb, našli izvenkrmni motor za čoln, ki je bil prejšnji teden ukraden ob Comskem jezeru. V kupu so bili še trije motorji, gumenjak in avtoradio, za katere Ukrajinci niso znali razložiti, od kod prihajajo. Vseh pet so zaradi prikrivanja ukradenega blaga, vrednega okrog 17 tisoč evrov, pridržali. Karabi-njerji medtem ugotavljajo, kdo so lastniki zaseženega blaga. V centru Veritas o zapornikih V kulturnem centru Veritas (Ul. Monte Cengio 2/1) bo v petek ob 18.30 debata o življenju v zaporu. Enrico Sbriglia, ki je že od leta 1990 direktor tržaškega zapora, bo spregovoril o »oklepaju«, ki ga v posameznikovem življenju predstavlja bivanje v zaporu, pa tudi o težavah in predlogih za izboljšanje obstoječega sistema. lüj&Ktitmnt) www.primorski.eu1 VELIKI TRG - Protest somišljenikov društva Edinost Dosegli bi lahko boljši zakon Prepričani so, da bi Slovenci v Italiji uživali več pravic, če bi njihovi predstavniki zahtevali spoštovanje razsodb ustavnega sodišča Za predstavnike družbeno-političnega društva Edinost je 14. februar dan žalovanja. Zato so ob 10. obletnici odobritve zaščitnega zakona za Slovence v Italiji priredili protestni shod na Velikem trgu, da bi javnost opozorili na njegovo neizvajanje. Predvsem pa zanikali tiste, ki trdijo, »da v danih razmerah ni bil možen boljši zakon«. Somišljeniki društva Edinost so prepričani, da je bilo Slovencem bolj naklonjeno besedilo ne samo uresničljivo, ampak ustavno zagotovljeno. Kot nam je povedal predstavnik društva Samo Pahor, je zaščitni zakon celo protizakonit, saj krši nekatere razsodbe ustavnega sodišča. Na primer tisto, ki je že leta 1982 določila, da imajo Slovenci na Tržaškem ustavno pravico do rabe slovenščine v stikih z upravnimi in sodnimi oblastmi. Ali tisto iz leta 1992, ki predvideva, da imajo vsi predstavniki priznane jezikovne manjšine pravico uporabljati materin jezik v stikih z javnimi oblastmi. Tega določila pa sedanji zaščitni zakon za slovensko manjšino ne predvideva ... Pri društvu Edinost zato trdijo, da je zaščitni zakon prava »tragedija«, saj krši evropska določila in italijansko ustavo. Kritični so tudi do Republike Slovenije, ki naj bi kot pogodbena stranka po njihovi oceni ne imela dovolj državniške drže. Pahor ocenjuje, da bi se bili morali slovenski predstavniki, ki so sestavljali besedilo zaščitnega zakona, zgledovati po razsodbah italijanskega ustavnega sodišča. A tudi Slovence spodbujati, da bi si v večjem številu prizadevali za priznanje in uveljavljanje pravic. (pd) Na Velikem trgu so razgrnili tudi italijanski transparent kroma / TRST Torek, 15. februarja 2011 7 veliki trg - Tržaški protest žensk Če ne sedaj, kdaj? Z lonci, piščalkami in rutami množično za dostojanstvo žensk Pred prefekturo se je v nedeljo zbralo več kot 3 tisoč ljudi - S plakati zahtevali odstop Berlusconija Rdeči dežniki in bele rute, lonci, pokrovi, zajemalke, žlice, lesene kuhalnice in piščalke. Pisano in res zelo hrupno se je tudi iz Trsta dvignil glas nelagodja in se pridružil širšemu protestu, ki je v nedeljo združil v eno celotni italijanski polotok. Več kot tri tisoč oseb se je že v dopoldanskih urah zbralo tudi pred vladno palačo na tržaškem Velikem trgu. To so bile povečini ženske, ki se jim je pri protestu pridružilo tudi ogromno moških. Na trgu je bilo videti predstavnike vseh generacij - od mladih družin z otroki, študentov in najstnikov vse do dedkov in babic, ki so se po štirideset in več letih spet odločili za demonstriranje, pa čeprav so najbrž menili, da so se za nekatere osnovne pravice dovolj borili in jih naposled tudi dosegli že v preteklosti. Vseeno pa se v nedeljo stopili na ulice in se pridružili množici, ki je glasno odgovorila na poziv: »Če ne sedaj, kdaj?«, ki je bilo hkrati tudi geslo vseh demonstracij. Tudi tržaškega, hrupnega, občutenega in množičnega shoda, ki so ga spremljali bučno ploskanje, ritmičen zvok bobnov, žvižganje in odločno skandiranje zahteve »odstopi!«. Parole, ki so jo tudi tržaški protestniki še enkrat naslovili na predsednika italijanske vlade, Silvi-ja Berlusconija. Na trg pred tržaškim nabrežjem so ljudje prišli od vsepovsod - s tržaškega središča, a tudi okoliških, kraških in breških občin in vasi. Med njimi je bilo bolj malo tistih »snobov«, o katerih je pozneje govorila ministrica za šolstvo Gelminijeva. Udeleženci so na trg prišli brez zastav ali kakršnihkoli znakov, ki bi jih politično opredelili. Prišli so samo zato, da bi množično izrazili ogorčenje zaradi škandalov, katerih osrednji protagonist je ravno Berlusconi. Nadstrankarskega zborovanja pa so se seveda udeležili tudi nekateri politični predstavniki, kot so predsednica tržaške pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat in pa kandidat leve sredine za tržaškega župana Roberto Cosolini. Zbrali so se za dostojanstvo žensk, za samospoštovanje, za svobodo, za dostojno obnašanje, »zato, da lahko spet zagotovimo dostojanstvo našim hčerkam« - kot je pisalo na enem tolikih plakatov, ki so jih udeleženci sestavili v lastni režiji in Utrinka z glasne in občutene nedeljske demonstracije na Velikem trgu kroma jih ponosno nosili ali razobesili na najbolj domiselne načine, celo na otroških vozičkih. V rokah so držali številne transparente, od srditih do hudomušnih, ki so v glavnem kazali, da je mera zelo polna, in da so se mnogi docela naveličali te neznosne situacije. Stanja, ki »smeši državo tudi pred mednarodno javnostjo«, kot je bilo zapisano spet na drugem kartonu. Največ jih je na najrazličnejše načine pozivalo Ber-lusconija k odstopu in mu svetovalo naj z denarjem le upravlja pametneje - »Ne za plačevanje mladih žensk, temveč za gradnjo in izboljšanje šol in vrtcev«. »Altro che Italia, Rubytalia«, »Za prihodnost brez papija« in »Nočemo Italije bunge, bunge«, je še pisalo na plakatih. Pred prefekturo so članice tržaške koordinacije žensk glasno brale posamezne člene italijanske ustave. Po zborovanju pa so se udeleženke in udeleženci pomaknili pred županstvo, od koder je krajši sprevod ob ritmu glasbe krenil proti Borznemu trgu in nazaj. Obenem tudi nazaj v tiste čase, ko so shodi in demonstracije zagotavljali določene spremembe. Nazaj, v tiste čase, na katere je že marsikdo pozabil. (Iga) zanimivost - Na platnici slovenske moške revije tokrat Tržačanka Trst je naš ...tudi na Playboyu Razgaljena blondinka je 26-letna Giulia Cobez - V krajevnih medijih buri duhove predvsem zaradi gesla Trst je naš Tržaška lepotica kraljuje tudi na spletni strani slovenske revije ... Trst najbž že dolgo ni bil tako prisoten v osrednjih slovenskih medijih kot v zadnjem letu. Predvsem pa nismo bili vajeni tako pogosto poslušati vzklikanja: Trst je naš! Za tokratni reklamni spot mestu v zalivu je poskrbela slovenska izdaja revije Playboy, najbrž najbolj slavne moške, ali kar erotične revije na svetu. Na platnici tokratne številke kraljuje namreč Giulia Cobez, 26-letna blondinka iz Trsta slovenskih korenin. Pod njo pa napis: Trst je naš! V obširnem fotografskem članku v notranjosti revije se organizatorka zabav in fotomodel kaže v vsej svoji (naravni?) lepoti. In seveda brez oblačil, ki so v takih revijah baje »nepotrebne«. V mestu in krajevnih medijih (tako papirnatih kot spletnih) pa je največ polemik vzbudilo tisto geslo Trst je naš. In medtem si marsikdo zastavlja vprašanje: je Trst osvojil platnico Playboya, ali je Playboy osvojil Trst? Na kavo tokrat ... z Markom Sosičem Po uspelem prvem srečanju na kavi, vabijo Založništvo tržaškega tiska, Mladika in Tržaška knjigarna spet na jutranjo kavo. Jutri bo ob 10. uri gost pisatelj, režiser, dolgoletni vodja Slovenskega stalnega gledališča Marko Sosič. V neformalnem pogovoru z obiskovalci bo spregovoril o svojih knjigah, o branju in seveda o svojem ustvarjalnem delu. Pridite vsi, ki bi radi pobliže in na neformalen način spoznali naše avtorje. Prešerno skupaj v Gropadi Kulturni društvi Skala iz Gropade in Slovan s Padrič bosta jutri ob 20.30 v zadružnem domu Skala v Gropa-di, v okviru prireditev ob dnevu slovenske kulture Prešerno skupaj, priredili večer ljudskih pesmi. Nastopili bodo domači mešani pevski zbor Skala/Slovan, skupina harmonikarjev BeEsAs iz Rožne doline, ženska pevska folklorna skupina Stu ledi in dramska skupina iz Štandreža. Pevska revija Cantabimbo V gledališču Orazio Bobbio bo danes ob 14. uri na sporedu priljubljena pevska revija otroških vrtcev in osnovnih šol Cantabimbo, ki jo prirejajo tržaška občina oz. pokrajina ter deželni šolski urad. Revija, ki praznuje letos svoj 11. rojstni dan, želi prispevati pri vzgoji mladih generacij v spoštovanju človeškega življenja in spodbujanja miru. Letos naj bi se je udeležilo 400 otrokOb številnih italijanskih bodo sodelovale tudi šole s slovenskim učnim jezikom, in sicer repentabrska osnovna šola Alojz Gradnik in Kajuh-Trubar iz Gropade in Bazovice. Danes o »gospodarjih«, jutri pa o mafiji v Minervi V knjigarni Minerva (Ul. San Nicolo 20) bo danes ob 18. uri sindikalni predstavnik kovinarjev Fiom Giorgio Cremaschi predstavil svojo knjigo Il regime dei padroni. Da Berlusconi a Marchionne. Jutri pa bo ravno tam ob 17.30 na pobudo združenja Libera in pravične trgovine Senza Confini -Brez Meja gost predsednik proti-mafijske parlamentarne komisije Francesco Forgione, ki bo predstavil svojo knjigo »Mafia export. Come 'ndrangheta, Cosa Nostra e Camorra hanno colonizzato il mondo«. Srečanje bo uvedel sodnik Luigi Dainotti. Sledil bo ape-ritiv v trgovini Brez Meja v Ul. Torrebianca 29/b. Ples z ameriško skupino Complexions v Rossettiju V gledališču Rossetti bodo danes in jutri ob 20.30 nastopili plesalci ameriške skupine Complexions, ki jo vodita plesalca Dwight Rhoden in Desmond Richardson. Gledalcem bodo postregli z njim značilnimi čistimi gibi in čustvenimi sugestijami. Atletsko izurjeni in postavni plesalci bodo zaplesali koreografije Mercy, Hissy Fits in Rise (na glasbi U2). Vstopnice si lahko zagotoviti pri blagajni gledališča Rossetti. Življenje, delo in misli Leva Nikolajeviča Tolstoja Deželni literarni center vabi danes v kavarno Tommaseo, kjer bo danes ob 17. uri Jelena Stefancic predstavila velikega ruskega pisatelja Leva Nikolajeviča Tolstoja. Srečanje bo uvedel Maurizio Chiozza. Vstop je prost. Tigrovo leto v Vietnamu Na pobudi univerzitetnega krožka Crut bodo jutri ob 18.30 v veliki dvorani Narodnega doma predstavili video posnetke italijansko-vietnam-skega pohoda v severni Vietnam, ki so se ga udeležili številni italijanski jamarji, geografi in raziskovalci. 8 Četrtek, 17. februarja 2011 ITALIJA / škofije - Dan slovenske kulture v sodelovanju z DSMO iz Milj Prikaz ljubezni do kulture med prebivalci skupnega prostora Skupna pobuda priredila kulturnih društev Istrski Grmič iz Škofij, DSMO Kiljan Ferluga iz Milj in KD Hrvatini Pesmi iz ljubezni za ljubezen je bil naslov petkove proslave ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so jo priredila kulturna društva Istrski Grmič iz Škofij, Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga iz Milj in KD Hrvatini, ki so se letos odločila za trajno sodelovanje in prirejanje skupnih pobud. Dvorana prenovljenega zadružnega doma na Škofijah je v petek zvečer sprejela obiskovalce in nastopajoče iz dveh držav in iz treh krajev, ki so ponudili svojo ljubezen do kulture za medsebojno ljubezen med prebivalci istega prostora. Občutena Zdravljica tenorista Danijela Puklavca je uvedla proslavo, na kateri je po uvodu predsednice KD Istrski Grmič Vlaste Jerman zapel ženski pevski zbor Dekleta iz Škofij pod taktirko Marjetke Popovski s štirimi ljudskimi pesmimi. Ob potrebi, da bi dogodek zapečatili s primernimi besedami, so organizatorji povabili profesorja Borisa Pangerca, ki v svojem nagovoru nanizal zgodovinske dogodke naših krajev in skušal razložiti povezanost ljudi na obmejnem pasu. V prvi osebi je prebredel tragična dogajanja ob osamosvojitvi Slovenije in obdobje rasti po letu 1995 ter aktivno se vključil v družbeno tkivo teh istrskih zaselkov. Navdušenje publike je govornik sprožil, ko je omenil, da je »šla Slovenija v Evropo predvsem skozi primorska vrata.« Prireditev se je nadaljevala z nastopom miljskega harmonikarja Marka Ma-nina, ki je zaigral tri skladbe. Za njim je za-donela Prešernova Železna cesta, ki sta jo zapeli učenki OŠ Škofije ob spremljavi Ste-fana Bembija na harmoniki. Poezijo je postreglo šest recitatorjev iz Milj in Škofij, ki so za priložnost pripravili simbolični izbor pesmi, ki je segal od Prešerna do Miroslava Košute, pa od Borisa Pangerca do istrskih pesnikov v izseljenstvu. Večer je zaključil zbor Adriatic iz Hrvatinov pod taktirko Maria Petvarja, ki je publiki poklonil štiri ljudske pesmi in Prešernovo Pod oknom v duhu ljubezni, ki je povezoval večer. V zaključnem pozdravu je Vlasta Jerman napovedala občinstvu, da bo naslednje leto skupna prireditev na Hrvatinih. Ob tem pa dodala, da se sklop prireditev Dnevi slovenske kulture še ni zaključil. Po večeru je občinstvo ob živahni družabnosti izrazilo željo po nadaljevanju ubrane poti, po navezovanju čedalje tesnejših vezi, ki bi privedle do pomenljivih rezultatov ne le na kulturnem področju. V otipljivem optimizmu so še zvenele besede Borisa Pangerca, »da je danes na sončnem Primorskem drugi svet.« (mlis) dolina - Drevi Filmski večer s Hitom poletja Metoda Pevca Nocoj bo v društvu Valentin Vodnik v Dolini zadnje filmsko srečanje. Za zaključek si je publika izbrala film iz leta 2008, ki že strmi v poletje. Hit poletja v režiji Metoda Pevca (ki je pri scenariju sodeloval z najuspešnejšim scenaristom Ferijem Lainščkom) je univerzalna zgodba o ceni uspeha, hkrati pa privlačen film, ki nas zaziba v nostalgične note znanih slovenskih popevk. Film razkrije krute odnose in razmere na glasbeni sceni, kot jih doživi lepo in talentirano dekle. Ugotavlja tudi, kako se spremenijo odnosi in razmere v družini, ko se dekle odloči, da bo zamenjalo študij za pevsko kariero. V filmu kot glasbenik nastopi tudi Vlado Kreslin, ki je glavni hit, hit poletja z naslovom Kajn in Abel, tudi napisal. Filmska srečanja načrtuje društvo ponoviti v jesenskem obdobju. Boris Pangerc med svojim nagovorom na petkovi proslavi kroma TRST Univerza s spletnim vpisovanjem ocen Študentje tržaške univerze lahko vpišejo oceno izpitov preko spleta, ne da bi jo vpisali v papirnat register, ki je bil do sedaj v rabi. Študentska knjižica je postala elektronska, na ta način lahko študentje v realnem času preverijo posodobitve svoje akademske kariere. Omogočena jim je povezava z univerzitetnim omrežjem, preko katerega se lahko tudi vpišejo na izpite. Docenti lahko upravljajo izpitne roke preko spleta, ne bi se posluževali starih registrov. Z izvajanjem tega digitalnega sistema naj bi tržaška univerza letno prihranila okrog 50 tisoč evrov. Projekt se je razvil v sklopu pobude »ICT 4 University«. Komunikacijska kampanja o digitalni oceni, ki bo štartala ta mesec, bo nosila ime »Votofast« in bo namenjena študentom, docentom in tehnično-upravnemu osebju tržaške univerze. Dodatne informacije o projektu in navodila o rabi bodo lahko študenti našli na spletni strani www.units.it/votofast, docentom pa bodo nudili podporo pri uporabi novega sistema. nabrežina - V dvorani Igo Gruden večer ob prazniku slovenske kulture Poklon kulturi s petjem in glasbo Nastopile pevke Kraškega slavčka, domači MePZ Igo Gruden in mladi harmonikar Marko Manin - Pozdravni nagovor Marize Skerk V dvorani društva Igo Gruden v Nabrežini je bilo v petek zvečer res pestro. Družabni večer ob prazniku slovenske kulture je privabil člane, prijatelje, ljubitelje glasbe in petja, ki so se zbrali ob posebni priložnosti. Kulturni program so otvorile pevke Kraškega slavčka s slovensko himno. Sledil je nastop domačega MePZ Igo Gruden, ki se je najprej predstavil z dvema umirjenima skladbama, sardinsko Ninna Nanna in Ferrinijevo Vse je tiho, ki je nastala na podlagi verzov pesnika Srečka Kosovela, nato pa zapel še dve bolj poskočni, Adamičevo Jurijevanje in Dajte, dajte Alda Kumarja. Prvemu delu glasbenega programa je sledil priložnostni govor predsednice društva Marize Skerk, ki je podala voščilo ob dnevu slovenske kulture. Vsem prisotnim je zaželela, da bi ljubili kulturo, da bi jo gojili in cenili notranje bogastvo, ki ga prinaša, in med drugim vsem voščila, da bi vedno ostali prijatelji društva. V svojem govoru se je osredotočila v lanskoletno delovanje in pohvalila uspehe, ki so jih požele pevke kraškega Slavčka na tekmovanju v Postojni in Vittoriu Venetu. Izrazila je zadovoljstvo in zadoščenje nad delovanjem društva in se zaustavila ob uspešnem delovanju dramske skupine, ki je za odlično izvedbo igre Plešasta pevka letos prejela priznanje Mladi oder. Predstavila je tudi druge nove društvene pobude, kot so na primer pravljice in delavnice za otroke, ki jih ponujajo v društvu, in poudarila pomen ostalih društvenih dejavnosti, predvsem tečajev jezika in telovadbe pilates. V svojem nagovoru Skerkova seveda poudarila pomembnost nabrežinskega društva, ki neprekinjeno deluje že več kot pol stoletja in ohranja ter obnavlja slovensko kulturno tradicijo v vasi. Društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1951, bo septembra praznovalo 60. obletnico delovanja in obstoja; številne prisotne je opozorila zato na pomen nabrežinske kulturne ustanove, ki se je v zadnjih letih zelo okrepila in svoje delovanje še razširila. Praznik slovenske kulture je le eden izmed številnih kulturnih dogodkov, ki potekajo skozi leto. Septembra letos je ustanovo obiskal tudi slovenski minister Boštjan Žekš, ki je bil prijetno presenečen nad pestro kulturno dejavnostjo Slovencev v naših krajih. Družabnost ob dnevu slovenske kulture je torej še ena dobra priložnost, da se vsi zberemo, uživamo v kulturi in v dobri družbi, je zaključila Skerkova. Po Domači MePZ Igo Gruden med petkovim nastopom kroma začetnem nastopu domačega mešanega pevskega zbora so na oder spet stopila dekleta Kraškega Slavčka, ki so predstavila nekatere skladbe iz starega programa in nekaj novih. Začele so z umirjeno Gondolirjevo Frana Gerbiča, nato so zapele poskočno Igraj kolce Jakoba Ježa in nadaljevale z novo sakralno skladbo Tota pulchra, ki jo je napisal Maurice Durfle. Sledile še Simonit-tijeva Čriček na vrtu, prekmurska ljudska Zrejlo je žito v priredbi Ambroža Čo-pija in rezijanska Zeleni Polog v Mer-kujevi priredbi. Dekleta so predstavila nekatere pesmi, ki jih bodo zapela tudi aprila na mednarodnem tekmovanju v Švici, na katerega se seveda intenzivno pripravljajo. Letos imajo kar pestro sezono s številnimi nastopi, ki jih obenem izkoristijo tudi kot vajo za tekmovanje. Kot zadnji je nastopil mlad harmonikar Marko Manin, ki zadnja leta veliko nastopa na prireditvah in koncertih tako doma kot po Evropi in njegova glasba je nadvse priljubljena. Marko velja za res zelo obetavnega mladega glasbenika, ki se vedno bolj uveljavlja na širši mednarodni sceni. V petek je celo zaigral na harmoniko, ki jo je sam na-črtal. Prireditev se je z akordi mladega harmonikarja prevesila v prijetno družabnost. Občinstvo se je ob zvokih na-rodnozabavne glasbe zadržalo še nekoliko dlje ob kuhanem pršutu in kozarčku domačega vina. (A.V.) spd mačkolje - Ob dnevu kulture Govorica srca V petek odprtje razstave Alana Mozana - V nedeljo pa film Aljoše Žerjala Slovensko prosvetno društvo Mačkolje bo obeležilo dan slovenske kulture z dvema pobudama pod skupnim naslovom Govorica srca. Obe sta namreč osredotočeni na govorico podobe - trenutka, ki je ujet na slikarsko platno, in življenjskega izseka, ki je trajno zabeležen na filmskem traku. V obeh primerih gre za pristni izraz gledanja in čutenja, pa naj bo to pogled mladega likovnega ustvarjalca ali zavzetega filmskega snemalca, ki že skoraj 60 let lovi naš svet v svojo kamero. V petek, 18. februarja, bo ob 20. uri v prostorih mačkoljanske Torkle (v pritličju vaške srenjske hiše) odprtje razstave likovnih del mladega domačega ustvarjalca Alana Mozana. Na ogled bodo predvsem dela, ki so nastala v zadnjih dveh letih, v različnih tehnikah in oblikah. Med vsemi bo gotovo najbolj zanimiv strip z aktualno naravovarstveno vsebino, za katerega je avtor prejel tudi posebno priznanje na lanskem mednarodnem natečaju Živel strip in to iz rok slavnega ilustratorja Corrada Altana. V svet Alanovega ustvarjanja nas bo na petkovem odprtju pospremila njegova likovna mentorica prof. Jasna Merku. Za prijeten glasbeni uvod pa bo poskrbela Mladinska pevska skupina A.M.Slomšek iz Bazovice pod vodstvom Zdenke Kavčič Križmančič. V nedeljo, 20. februarja, bo ob 17. uri Govorica srca ponovno zazvenela v dvorani srenjske hiše, in sicer skozi filmski objektiv Aljoše Žerjala. Podobe vsakdana, ki jih njegovo radovedno oko lovi že šest desetletij, so svojevrsten dokument, ki v sebi združuje pripoved dogajanja in izpoved avtorja posnetkov. Dolga ustvarjalna pot pomeni tudi stalno soočanje s tehniko in posodabljanje snemalne tehnologije, stalnico pa predstavlja osebni pristop do posnetega, v katerem igrata središčno vlogo snemalčev smisel in občutek. Predvajali bomo sicer le skromen izsek iz njegovega brezmejnega opusa - kaj nam bo prikazal pa naj ostane za enkrat skrivnost in spodbuda k srečanju z njim. Naj srce spregovori tudi vam ... (NT) / TRST Torek, 15. februarja 2011 9 TREBČE - Cici urica v Ljudskem domu O prašičku Viliju, ki si je želel leteti V petek, 11. februarja, je v Ljudskem domu v Treb-čah v organizaciji SKD Primorec potekala spet nova Cici urica, ki so jo vodile Francesca Antonini, Biserka Cesar in Katerina Kalc. Tokrat se je na njej zbralo trideset otrok, ki je po uvodnem srečanju s prašičkom Vilijem-lutko, zelo zbrano prisluhnilo pravljici Stefana Boonena Leti leti leti Vili. Zgodba o malem prašičku, ki se na kmetiji dolgočasi in si zato želi nečesa novega, je zelo pritegnila male poslušalce. Napeto so namreč sledili Vilijevim poskusom le- Radovedni otroci so prisluhnili Vilijevim dogodivščinam kroma tenja, se mu smejali ob neuspelih poskusih in bili na koncu, ko mu je le uspelo, nanj tudi ponosni. Po koncu pravljice se je prašiček-lutka spet oglasil in skupaj z otroki obnovil pravljico. V likovni delavnici, ki je sledila, pa so otroci izdelovali svoje leteče prašičke Vilije iz slanega testa. Nastali so tako zelo originalni izdelki, ki bodo obogatili razstavo ob zaključku sezone. Naslednja, pustno obarvana Cici urica bo v petek, 4. marca, ko bodo vzgojiteljice otrokom predstavile pravljico A. H. Benjamina »Kaj če?«. dan spomina - Na zavodu Žige Zoisa v Trstu Pretresljivo pričevanje deportiranca Riccarda Goruppija V torek, 8.2.2011, smo dijaki in profesorji posvetili jutro dnevu spomina, ki ga vsako leto ob tem času prirejamo na šoli. Letos smo imeli v gosteh izjemnega gosta, gospoda Riccarda Goruppija. Najprej nam je svojo žalostno življensko zgodbo, ko so ga kot 18-letnega mladeniča deportirali v koncentracijsko taborišče Dachau, povedal on sam, drugi del srečanja pa je bil namenjen filmu Noč Romov, ki govori o genocidu slednjihUvod k filmu nam je podal gospod Marino Bergagna, ki sodeluje v krožku Charlie Chaplin. V dvorani v ulici Weiss 5, kjer se je srečanje odvijalo, je bila grobna tišina, čeprav je bilo v njej več kot 100 dijakov. Le-ti so posegli tudi z nekaterimi vprašanji, ki so nas prepričala, kako intenzivno in zbrano so sledili. Iz razgovora po razredih smo dobili še enkrat potrditev, kako zelo znajo dijaki ceniti take pobude, predvsem ker se zavedajo, da so morda med zadnjimi, ki imajo možnost prisluhniti pričevanjem preživelih iz prve roke. In nenazadnje, kako pomembno je, da danes, v teh nemirnih časih, naši mladi ne pozabijo, kaj se je pred sedmimi desetletji in celo manj doga-Riccardo Goruppi in Marino Bergagna jalo nedaleč od naših domov. SREDNJA ŠOLA CIRIL IN METOD - Na ogled še jutri Interaktivna razstava oz. igra Naš odtis v svetu Večstopenjska šola na Vrdeli gosti od srede, 9. februarja, zanimivo razstavo Naš odtis v svetu. Učenci so si v teh dneh ogledali potujočo interaktivno razstavo, ki jo je pripravilo združenje ACCRI (Associazione di Cooperazio-ne Cristiana Internazionale) v sodelovanju z drugimi nevladnimi organizacijami, kot so CeVI (Centro di Volon-tariato Internazionale) iz Vidma, CVCS (Centro Volontari Cooperazione allo Sviluppo) iz Gorice in Solidarmondo iz Pordenona. Razstava, ki je v celoti prevedena v slovenski jezik, omogoča učencem, da se s pomočjo igre poglabljajo v pomembna in sodobna vprašanja, kot so ekologija, trajnostni razvoj, dragocenost vode ter pravice žensk in otrok. Razstava in izvirno didaktično gradivo ponujata mladim priložnost za razmišljanje o nespoštljivem ravnanju in jih spodbujata k iskanju odgovornih življenjskih stilov. Na ogled je samo še jutri. Mladi so se z zvezkom sprehajali med panoji in odgovarjali na vprašanja kroma Včeraj danes Danes, TOREK, 15. februarja 2011 JURKA Sonce vzide ob 7.08 in zatone ob 17.31 - Dolžina dneva 10.23 - Luna vzide ob 14.11 in zatone ob 4.56 Jutri, SREDA, 16. februarja 2011 JULIJANA VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,4 stopinje C, zračni tlak 1011,6 mb ustaljen, veter 3 km na uro vzhodnik, seve-ro-vzhodnik, vlaga 92-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 8,6 stopinje C. [I] Lekarne Do sobote, 19. februarja 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 (040 367967), Ul. Masca-gni 2 (040 800002). Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33. Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 (040 633080). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Femmine contro maschi«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Another Year«. CINECITY - 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Sanctum 3D«; 16.30, 19.40, 21.55 »Burlesque«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »II truffacuori«; 16.00, 18.00, 20.05, 22.05 »Femmine contro maschi«; 16.15, 18.10 »I fantastici viaggi di Gulliver 3D«; 20.05 »Parto col folle«; 16.30, 19.45, 22.00 »Il discorso del Re«; 21.55 »Immaturi«. FELLINI - 16.30, 20.20, 22.00 »Rabbit Hole«; 18.15 »La versione di Barney«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il discorso del Re«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 20.30, 22.15 »Qualunquemente«. GIOTTO MULTISALA 3 - 18.00 »Biuti-ful«; 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Gian-ni e le donne«. KOPER - KOLOSEJ - 17.00, 19.20, 21.40 »Moja neprava žena«; 21.00 »Mr. Joint«; 18.40 »Burleska«; 17.40 »Gul-liverjeva potovanja 3D«; 16.20 »Zgodbe iz Narnije: Potovanje Potepuške zarje«; 15.40 »Zlatolaska 3D«; 19.30, 21.50 »Dilema«. KOPER - PLANET TUŠ 16.00 »Samo-va pustolovščina 3D - sinh.«; 21.30 »Zeleni sršen 3D«; 15.00,17.10,19.20 »Zlatolaska 3D«; 16.05 »Zlatolaska«; 16.10, 21.00 »Dilema«; 18.00, 20.00 »Gulliverjeva potovanja 3D«; 16.20 »Gulliverjeva potovanja«; 18.15 »Burleska«; 20.45 »Črni labod«; 18.30 »Čas lova na čarovnice«; 21.20 »Kraljev govor«; 20.00 »Jutranje veselje«; 18.45, 21.15 »Moja neprava žena«; 19.10 »Jutri, ko se je začela vojna«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15 »Immaturi«; 22.15 »Parto col folle«; Dvorana 2:16.15,18.15,20.15,22.15 »Burlesque«; Dvorana 3: 18.15, 20.15, 22.15 »Sanctum 3D«; Dvorana 4:16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II truffacuori«; 16.30 »I fantastici viaggi di Gulliver«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.00 »Femmine contro maschi«; Dvorana 2: 17.30 »I fantastici viaggi di Gulliver 3D«; 19.50, 22.10 »Sanctum 3D«; Dvorana 3: 17.40, 20.00 »Il discorso del Re«; 22.15 «Parto col folle«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »Il truffacuori«; Dvorana 5: 18.10, 20.15, 22.15 »Immaturi«. Prispevki Popravek: Namesto cvetja na grob prijatelja Severinota Slapnika darujeta Franko in Armanda 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk in 50,00 evrov za župnijo Sv. Andreja v Trebčah. V spomin na soseda Zdravka Obada darujeta Tatjana in Pino Genardi 20,00 evrov za AŠK Kras. Ob 25. obletnici smrti Livia Vorusa (Mi-cio) darujeta sin Willy in snaha Nevia 50,00 evrov za sekcijo VZPI-ANPI Prosek-Kontovel. V spomin na Karla Guština darujejo Re-snjakovi 50,00 evrov za popravilo cerkve na Padričah. V spomin na dragega Giannija Bogatca se ga spominjajo brat Boris z družino ter darujejo 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Zapustila nas je naša draga Bojana Modrijan Žalostno vest sporočajo nečakinji Sonja in Marina z družinama ter svak Milan. Prisrčna zahvala gospe Mirandi za ljubeznivo nego in pomoč. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Pogreb bo v sredo, 16. februarja ob 9.30 v ulici Costalunga. t Pogrebno podjetje Zimolo Naše 'Zlatnine' ni več z nami. Zapustila nas je naša draga Edda Cassetti v por. Cok Žalostno vest sporočajo mož Boris, sin Igor, hčerka Sara s Claudiom in ostalo sorodstvo. Pogreb bo v sredo, 16. februarja ob 13.00 v cerkvi na pokopališču pri Sv. Ani. Namesto cvetja darujte v dobrodelne Trst, 15. februarja 2011 Pogrebno podjetje Alabarda Zadnji pozdrav teti Edi Doro, Oliva, Barbara in Martin Ob bridki izgubi drage Ede sočustvujemo z bratrancem Borisom, Saro in Igorjem Leo in Igor, Vera z Aljošo, Evo in Laro, Marjuča in Nada Ob izgubi ljubljene mame in žene Ede izrekamo Sari, Igorju in Borisu globoko sožalje. Astrid, Paola, Anastasia Iskreno sožalje ob izgubi drage mame in žene Ede Čok Cassetti izrekata družini Korsič in Marzo Magno Draga Edda, vedno boš ostala v naših srcih. Igor in Edica z družino 10 Torek, 15. februarja 2011 TRST / SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE v sodelovanju z CJO ZADRUGO BONAWENTURA BíJIH]TYfnTUI¡l ¿i Čestitke V Trebčah, na koncu klanca, slavi svoj 18. rojstni dan naša gospodična MATEJA. Polno sreče in veliko lepega v življenju ji voščijo mama, tatko, Nika in vsa žlahta. Draga Vanja, čestitamo tebi in Isi ob rojstvu novorojenke GENTE in ji želimo zdravo in srečno življenje. Nono Dušan in teta Maja. 9 Šolske vesti V JASLIH DIJAŠKEGA DOMA S. Kosovela so se začela vpisovanja za šolsko leto 2011/12. Dodatne informacije od 8. do 16. ure na tel. št. 040573141. V TAJNIŠTVU DTZ ŽIGE ZOISA je na razpolago zbornik Izvestje za dijake, ki so maturirali v šolskih letih 2008/09 in 2009/10. URAD ZA IZOBRAZBO IN ŠOLSKE STORITVE OBČINE DOLINA sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli v Dolini (Dolina 200) in v otroške jasli Colibri (Ul. Curiel 2 - samo za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) za š.l. 2011/12. Rok za vpis zapade v ponedeljek, 28. februarja. Informacije in vpisni obrazci so na razpolago na www.sandor-ligo-dolina.it. M Izleti OBČINA REPENTABOR organizira v dneh od 4. do 8. aprila 2011 štiridnevno bivanje v Rogaški slatini za bivajoče v občini starejše od 65. let. Za vpisovanje in pojasnila se lahko obrnete na občinsko tajništvo do 28. februarja. VELIKONOČNO POTOVANJE s Kru-tom v »Baltske prestolnice« od 21. do ¿PogteSno podjetje H ALABARDA na Občinah, v Boljuncu, v Miljah, v Nabrežini in v Trstu vabimo na kavo s knjigo gost MARKO SOSIČ v Tržaški knjigarni, jutri, 16. februarja, ob 10.00 kavo bo ponudil Qcug^ 26. aprila z obiskom Vilniusa, Rige in Tallina. Informacije na sedežu Kruta, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. 3 Obvestila NOV URAD na istrski ulici nasproti pokopališča sv. ane. Tel. 040 2158 318 GOZDNA ZADRUGA PADRIČE vabi člane, ki se nameravajo udeležiti sečnje drvi na skupni lastnini, da se najavijo pri odbornikih. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo vsem ob četrtkih od 12. do 13. ure. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA vabi predstavnike vasi, ki se bodo s skupino ali z vozom udeležili pustne po-vorke, na drugi in zadnji sestanek, ki bo danes, 15. februarja, ob 20.30 v domu Brdina. SKD VALENTIN VODNIK vabi danes, 15. februarja, ob 20.30 na ogled filma Hit poletja režiserja Metoda Pevca. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 15. februarja in v torek, 22. februarja, na sedežu na Padričah redna pevska vaja. SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO KRASJE - TREBČE vabi na redni občni zbor, ki bo v Ljudskem domu v Trebčah v sredo, 16. februarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA Mladika in Tržaška knjigarna vabijo »Na kavo s knjigo«. Pridite v knjigarno v sredo, 16. februarja, ob 10. uri. Kavo bomo pili z Markom Sosi-čem in se z njim pogovarjali o književnosti, filmu, teatru in še o marsičem. AŠD MLADINA - smučarski odsek vabi člane, ki bi se radi udeležili Zamejskega smučarskega prvenstva 30. pokal (ob 40-letnici) ZSŠDI, ki bo v soboto, 19. februarja, v Forni di So-pra, da se množično udeležijo in najkasneje prijavijo do četrtka, 17. februarja, odgovornim društva ali na tel. št.: 040-213518, 348-7730389 (Ennio); 040-220718, 338-6376575 (Sonia); 338-3376232 (Boris). AŠD MLADINA vabi člane, ki bi se radi udeležili 1. Zamejskega prvenstva v teku na smučeh, ob priliki 40-le-tnice ZSŠDI, ki bo v nedeljo, 20. februarja, v Forni di Sopra, da se množično udeležijo in najkasneje prijavijo do četrtka, 17. februarja, odgovornim društva ali na tel. št.: 3383376232 (Boris); 040-213518, 3487730389 (Ennio); 040-220718, 3386376575 (Sonia). AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme Zamejskega smučarskega prvenstva, ki bo v soboto, 19. februarja, ter 1. Zamejskega prvenstva v teku na smučeh, ki bo v nedeljo, 20. februarja. Obe tekmi bosta potekali v Forni di Sopra. Vpisovanje je možno do četrtka, 17. februarja na tel. št. 3488012454 (Sabina). RAJONSKI SVET za zahodni Kras se bo sestal v četrtek, 17. februarja, ob 20. uri na svojem sedežu (Prosek 159). TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV - ONLUS priredi v četrtek, 17. februarja, ob 17. uri v dvorani Baron-cini zavarovalnice Generali v Ul. Trento 8, predavanje na temo »Odgovornost avtokontrole kronične sladkorne bolezni«. (Zdravniški predpis tester-listkov (fasce) po veljavnem zakonu). Predavali bosta bolničarki Nevia Daris in Elisabetta Tommasi. SKD TABOR ZA OTROKE, v petek, 18. februarja, ob 16. uri, v mali dvorani prosvetnega doma na Opčinah, »Ura pravljic« za otroke iz vrtca in 1. razreda OŠ. Pripoveduje Jasmina Smotlak. Pridružite se! SOCIALNA SLUŽBA Občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor s podporo Pokrajine Trst, v sodelovanju z Zadrugo La Quercia, prireja delavnice za mlade od 18 do 29 let od 15. do 19. ure v Naselju Sv. Mavra 124, v Sesljanu: 18. in 25. februarja »Tečaj fotografije«. Prost vstop! Za info in vpise: 040-2017389. KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 19. februarja, s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih Dopolavoro ferroviario v Nabrežini in predvideva odobritev obračuna in proračuna za tekoče leto. KRUT - NATURA obvešča vse, ki bi se radi seznanili z osnovami refleksno-conske masaže in že prijavljene, da se bo začetni tečaj masaže stopal odvijal v soboto, 19. februarja, od 9. do 18. ure. Informacije in prijave na tel. 040-360072, Ul. Cicerone 8/b. ACQUAFITNESS - tečaj za vse, ki želijo izboljšati psiho-fizično počutje in doseči optimalno telesno formo. Skupinska vadba v vodi je primerna za vse starosti in se odvija pod strokovnim vodstvom. Info in prijave na www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 328-4559414. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, sklicuje v ponedeljek, 21. februarja, redni občni zbor ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.00 v drugem sklicanju. Letos je volilnega značaja. Vabljeni! KOORDINACIJA LEVE SREDINE DEVIN - NABREŽINA organizira v sredo, 23. februarja, ob 18. uri v dvorani društva Igo Gruden javno srečanje na temo »Merjasci na Krasu - obstaja način za rešiti problem? Pogovorimo se skupaj!«. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na občni zbor, ki bo v petek, 25. februarja, ob 10. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju na sedežu v Trsu, Ul. Mazzini 46. KRUT obvešča prijavljene in vse tiste, ki bi radi spoznali preprosto in učinkovito tehniko za samopomoč, da se bo na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, v dneh 26. in 27. februarja, odvijal tečaj reiki 1. stopnje. Informacije in prijave na tel. št. 040360072. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja v četrtek, 3. marca, ob 20.30 na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267 degustacijo penin. Do 27. februarja sprejemamo rezervacije izključno za člane O.N.A.V., od 28. februarja dalje tudi za nečlane in prijatelje. Spletna stran: www.onav.it, email: trie-ste@onav.it, tel. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). PUSTNA SKUPINA IZ KRIŽA vabi na obisk in udeležbo na letošnjo pustno povorko s kriškim vozom in skupino. Za informacije in vpis smo dosegljivi v šotoru pod nogometnim igriščem v Križu vsak dan po 18. uri. OBČINA DOLINA sporoča, da bo do ponedeljka, 28. februarja (do 12. ure), možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. 2010-11, učbenikov/individualnih učnih pripomočkov/vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev, s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec za predložitev prošenj navaja pogoje, ki jih je treba izpolnjevati za uživanje predvidenih ugodnosti in je na razpolago na www.sandorligo-dolina.it. V MARIJANIŠČU NA OPČINAH - tečaj priprave na poroko. Vabljeni vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo srečanje bo v sredo, 2. marca, ob 20.30. Tečaj bo imel 7 srečanj. Nadaljnji razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju. FOTOVIDEO TS80 organizira 11. Video natečaj Ota Hrovatin. Rok za oddajo filmov 4. marca. Zaključni večer v Narodnem domu, Ul. Filzi 14, 18. marca. Prijavnice dobite v Tržaški knjigarni, Ul. S. Francesco 20, ali na spletni strani www.trst80.com. Informacije na tel.: 329-4128363 (Marko Civardi). OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici »Afriške ljudske pravljice«, pripoveduje Biserka Cesar. Spored v sredo, 16. marca, ob 17.00: Šest sopotnikov. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. 81 Prireditve PREŠERNO SKUPAJ SKD Kraški dom DOM, SKD Krasno polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa, SKD Tabor vabijo: danes, 15. februarja, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah Ljubezenski splet slovenske pesmi in poezije z zborom Jacobus Gallus pod vodstvom Marka Sancina ter recitatorja 3. letnika gledališke šole »Studio Art« Aleksander Sodja in Tjaša Matešič; sreda, 16. februarja, ob 20.00 v Zadružnem domu v Gropadi Večer ljudskih pesmi; četrtek, 17. februarja, ob 20.00 v Kulturnem domu na Colu nastopata O.Š. A. Gradnika in Mešani pevski zbor Razvojnega združenja Repentabor; nedelja, 20. februarja, ob 17.30 v Srenjski hiši v Gročani Tku je blo ambot. Nastopa Kd Ša-vrini in anka Šavrinke. S.K.D. SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na pravljično uro in likovni kotiček »Bela muca« Annick Danckers in Peggy Van den Eynde. Pravljica je primerna za otroke iz vrtca in prvih razredov osnovne šole. Vabljeni danes, 15. februarja, ob 17.30 v društvene prostore na stadion 1. Maj. SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave v kavarni Gruden: Adriano Boscarol »Dva gradova« danes, 15. februarja, ob 18. uri. KD SKALA-SLOVAN priredita v sredo, 16. februarja, ob 20.30 v zadružnem domu Skala v Gropadi Prešerno skupaj (večer ljudskih pesmi). Nastopajo: MePZ Skala - Slovan, skupina harmonikašev BeEsAs iz Rožne doline, ženska pevska folklorna skupina Stu ledi, dramska skupina iz Štandreža. KD FRAN VENTURINI vabi na Prešernovo proslavo v petek, 18. februarja, ob 19.30 v centru Anton Uk-mar - Miro pri Domju. Sodelujejo: COŠ Mara Samsa Domjo, COŠ Ivan Trinko - Zamejski Ricmanje, Otroški vrtec Palčica Ricmanje, Mini OPZ Venturini in OPZ F. Venturini. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja dve pobudi s skupnim naslovom »Govorica srca«. V petek, 18. februarja, ob 20. uri bo v Torkli, v pritličju Srenjske hiše v Mačkoljah, odprtje razstave mladega ustvarjalca Alana Mozana - avtorja bo predstavila prof. Jasna Merku, sodeluje MlPS A.M.Slomšek. V nedeljo, 20. februarja, ob 17. uri, pa bo v dvorani Srenjske hiše srečanje s filmskim ustvarjanjem Aljoše Žerjala; pevski uvod bo podal MePZ Mačkolje. Toplo vabljeni! SKD GRAD OD BANOV vabi na praznovanje ob Dnevu slovenske kulture z gostovanjem MoPZ in dramske skupine SKD Kraški dom z Repen-tabra v soboto, 19. februarja, ob 20.30 v društvenih prostorih pri Banih. KD KRAŠKI DOM vabi v nedeljo, 20. februarja, ob 18. uri v kulturni domu na Colu na ogled gledališke predstave B. Brechta »Malomeščanska svatba«, v režiji Gregorja Geca. Predstavo bodo odigrali člani dramske skupine SDD Jaka Štoka s Pro-seka in Kontovela. RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 20. februarja, na sporedu Gledališkega vrtiljaka predstava »Dogodivščine dvornega norčka« v izvedbi Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane. Prva predstava bo ob 16. uri (red Ribica), druga ob 17.30 (red Želva). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. SKD TABOR OPENSKA GLASBENA SREČANJA, v nedeljo, 20. februarja, ob 18. uri koncert skupine »Andrej-ka Možina Kvartet« (Andrejka Mo-žina - glas, čelo, skladbe, Nicola Pri-vato - kitara, Rosa Brunello - kontrabas, Igor Checchini - bobni, gost: Sebastiano Frattini - violina. Na sporedu skladbe Andrejke Možina in jazz standard. SKD VIGRED vabi na Prešernov dan v nedeljo, 20. februarja, ob 19. uri v Štal-ci v Šempolaju, sodelujejo pevska skupina Vigred in dramska skupina SKD Slovenec z veseloigro Silicone rap. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM, KŠD ROJANSKI KRPAN IN GLASBENA MATICA vabijo na Prešernovo proslavo, ki bo v nedeljo, 20. februarja, ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29). Nastopila bo pevska skupina Hrušiski fanti, z ljudsko pesmijo, pripovedmi o vražah in anekdotami brkinskih ljudi. Priložnostno misel bo podala Nataša Sosič Fabjan. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD-ja in Slovenske prosvete prireja v petek, 25. februarja, predavanje Jana Grgiča Potovanje po Severni Koreji ob slikah in video filmu. Začetek ob 20.30. Vabljeni! V BAMBIČEVI GALERIJI je na ogled razstava ilustracij Zvonka Čoha za slikanico Marka Kravosa »Ta prave od pet do glave«. Odprto od 10. do 12. in od 17. do 19. ure od ponedeljka do petka. Razstava bo trajala do 25. februarja. Po dogovoru so za šole predvidene otroške delavnice s pisateljem. Informacije: Sklad Mitja Čuk, 040-212289, info@skladmc.org. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v soboto, 26. februarja, ob 20. uri na večer slovenske pesmi in besede (praznik ob Prešernovem dnevu). S Poslovni oglasi PRODAM DVONADSTROPNO HIŠO z vrtom v Devinu, tik pred portičem, s pogledom na morje. 333-6857422 0 Mali oglasi IŠČEM zazidljivo zemljišče ali hišo potrebno korenite obnove na območju občine Devin Nabrežina ali Jamelj. Tel. št. 335-6123970. NA OPČINAH ALI NA PROSEKU-KONTOVELU kupimo hišo ali zazidljivo zemljišče. Tel. št.: 040213385. PRODAM STANOVANJE 75 kv.m, prvo nadstropje, lastno ogrevanje, v dobrem stanju, območje Rosset-ti/Velesejem. Pokličite tel. št.: 3471165890. PRODAM avto nissan terrano II, dizel, letnik 1999, 170.000 prevoženih kilometrov, 7 sedežev, kavelj za prikolico, 7.000 evrov. Tel. 320-0956170 ob večernih urah. H1 Osmice FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. MARIZA je odprla osmico v Ricma-njih. OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matorci št. 5. Vabljeni! Tel. 040229270. OSMICO je odprl Zorko v Dolini št. 37. Toči pristno kapljico in nudi domač prigrizek. Vabljeni! OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. V SALEŽU N'PULJH sta odprla osmi-co Just in Bojana. Vabljeni! Zimska idila Zimski dnevi so nam že prinesli zasnežene vrtove in ceste, ki so naše kraje spremenili v pravo zimsko idilo. Zdaj so pred nami božični in novoletni prazniki, v katerih lahko vsakdo najde nekaj čarobnega. Spletna stran www.primorski.eu vas vabi, da nam posredujete svoj pogled na zimsko idilo, utrinek z družinskega ali prijateljskega praznovanja. Pošljite nam svoje fotografije, najlepše bomo objavili! Vaše posnetke nam lahko pošljete direktno s spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali na naslov elektronske pošte tiskarna@primorski.eu. Borut Sila o razlikah v delu z mladimi pri nas in v Sloveniji / 13 Za žogo v repenski dvorani so se v nedeljo podili osemletniki Svindal zmagal, Innerhofer osvojil še tretjo kolajno / 22 Sloga Tabor v derbiju kot stroj 'r -TV- Sport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu torkova priloga Primorskega dnevnika NOGOMET - Kras spet brez trenerja V razburkanem morju Trener Marino Kragelj v družbi predsednika Domenica Centroneje med tekmo Krasa na stadionu Rocco v Trstu kroma V sezoni hladnih in toplih prh - dober začetek, padec in odstavitev trenerja Musolina, spet vzpon, prestižen nastop na Roccu in vnovična serija slabih nastopov, se je uprava Nogometnega kluba Kras po nedeljskem porazu in odstopu trenerja Kraglja spet znašla v precepu. Pri izbiri novega krmarja, ki bo imel zdaj težko nalogo, da pomaga barki pripluti v varen pristan (zdaj je sredi razburkanega morja), si, kajpak, napak ne more privoščiti. Vprašanje je, ali vedo, kje je okvara v motorju. »Strokovnjakov«, ko gre slabo, ne manjka. Eni pravijo, da je ekipa, zlasti v njenem mladinskem delu preslaba, drugi prisegajo na neizkušenost igralcev, dosedanjih trenerjev in samega vodstva, iz nekaterih izjav bi bilo mogoče razbrati, da je (celo preštevilčen?) igralski kader razklan. Naj bi tako ali drugače, položaj je resen, še zdaleč pa ni izgubljen. Kakor koli že se bo končala letošnja sezone, najpomembneje je, da ne zastane načrt, čigar pomemben del, je dobro zastavljeno delo na mladinskem področju. 360° Tina II IV v« v Krizmancic ALI ALI Mattia Bronzato VAŠI IN MOJI SPOMINI BoZidar Filipovic ME (NE) ZANIMA Franco Juri POGLED Z VEJE Naš čas se prehitro vrti Marij Čuk Vrtoglavo, da jemlje sapo. Dogodki se vrstijo s tako naglico, spodrivajo eden drugega, se kopičijo, da jim ni mogoče slediti, kaj šele o njih razmisliti, jih uležati kot meso za tatarski biftek, jih oceniti, uskladiščiti v zavest. Kar je bilo včeraj kovano v zvezde, je danes vprašljivo, jutri pozabljeno, ritem sosledic je neizprosen, potujemo v brezčutnost, površnost, robotizacijo. Vse postaja statistika, človeški element je le pojem za no-stalgike in romantike. Ničemurin ničemer se več ne čudimo, ne polnimo se s hrepenenjem, ne razbiramo lepote. Zaboga, ustavimo se! Te misli so se včeraj vgnezdile v mojo misel, ko sem listal časopise in s posebno pozornostjo usmeril oči v športne strani, da bi iz njih izluščil kaj vrednega, vznemirljivega, groznega za izhodišče današnjemu pisanju. In našel! Domišljal sem si, da je pljuvanje že zdavnaj izstrebljeno. Pa ni. Rosi in Lavezzi, nogometaša Rome in Lazia, sta v soboto uprizorila plju-valni športni dan. Opljuvala sta se pred večtisočglavo množico in to po koncu tekme tudi priznala, kot da bi šlo za nekaj povsem normalnega, vsakdanjega. Najbolj strašljivo pa je, da športni sodnik za določanje kazni preverja, ali sta pljunka priletela na pravo mesto, v obraz, ali pa zgrešila cilj. Od tega bo odvisen ukor. Grozno. Še bolj grozljivo pa je, da se nad takimi človeka nevrednimi dejanji nihče več ne zgraža. Kako bi se, ko se v naši družbi rušijo vse etične stalnice, ko je vse dovoljeno, zakoni in pravila so stvar interpretacije, sodniki zločinci, povzročitelji nasilnih in negativnih izpadov pa žrtve. Narobe svet! Kam smo padli, v čigave roke? Nad tem bi se morali zamisliti. Ne le mi, ampak tudi Indijci. Njihov zunanji minister Krišna je na zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov več minut po pomoti namesto svojega bral govor portugalskega kolega, pri čemer se očitno ni niti zavedal, da je kaj narobe, saj je izrazil celo zadovoljstvo, da sta v Varnostnem svetu trenutno zastopani kar dve portugalsko govoreči državi, Portugalska in Brazilija. Eh, ja, Oče, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo... Tudi sebi in vam bom prihranil razmišljanje o tem, saj bi nas popeljalo na nečedne potke in kaj kmalu bi lahko zdrsnili na sedanjem notranjepolitičnem trenutku, ki je bolj spolzek od samega bananinega olupka. Raje pa podrsavam s Tino Maze in se z njo veselim nove srebrne kolajne, raje pozdravljam letošnje uspehe košarkarjev Olimpije in blejskih odbojkarjev, raje se nasmehnem ob nedeljski juventusovi zmagi kot pa pretakam solze in žolč. Preveč smo že obkroženi z negativnimi naboji. Misliti je treba pozitivno, za črnogledost imamo itak še preveč razlogov in možnosti. Prav zaradi tega predlagam naši najboljši nogometni ekipi Krasu, naj se ne preda malodušju, saj je še deset tekem in trideset točk na razpolago, da se izvleče iz močvirja. Strniti je treba vrste, doseči v slačil-nici slogo in enotnost, kar je pravilo za vstajenje na vsakem področju. Po vsakem dežju posije sonce, če ga le znamo poiskati. Sicer pa je baje včeraj baje obesil na klin nogometne čevlje znameniti Brazilec Ronaldo. Proslavil se je na igriščih in izven njih. Sedaj se bo lahko mirno posvetil karnevalu v Riu, dobro obveščeni krogi pravijo, da v družbi Adriana in Ronaldinha. Najbrž bodo opremili voz, ga okinčali z žogami, v katerih pa ne bo zraka, ampak pijača, seveda alkoholna, h kateri se zelo radi zatekajo. Pust bo potrkal tudi na naša vrata. Tisti pravi koledarski, saj smo sicer vseskozi v pustnem času. Nekoč so s pustom odganjali uroke, mrzlo zimo, nesrečo. Imel je svoj ljudski in magični pomen. Predlagam, da bi pust vrnili njegovemu izvoru, ga omejili in ne razpotegnili na celo leto. Že ta bi bil uspeh nad uspehi! Danes Milan v ligi prvakov Na 12. strani Richter (še) ne gre v Cremono Na 14. strani Številni nastopi naših smučarjev Na 15. strani Odbojka: poraza Sloge in Našega praporja Na 18. strani Brazilec Ronaldo končal kariero Na 22. strani 12 Torek, 15. februarja 2011 ŠPORT / SPET DOMA Košarkarji Uniona Olimpije bodo v četrtek ob 20.45 gostili izraelski Maccabi, proti kateremu so v zadnjem krogu izgubili s 37 točkami razlike. Glavna naloga bo preprečiti njihovo hitro igro,« napovedujejo v Ljubljani. ODHAJA Dušan Ivkovic, selektor srbske košarkarske reprezentance, je odstopil s svojega položaja. Zaradi finančnih težav na zvezi, igralci premij za uvrstitve še vedno niso dobili, je Ivkovic že dlje kritiziral zvezo, tudi njegov položaj pa je bil že dlje negotov. TRINAJSTIČ Finec Mikko Hirvonen (Ford) je zmagovalec uvodne dirke nove sezone svetovnega prvenstva v reliju. Na Švedskem je Ford dosegel trojno zmago, saj je bil drugi z le 6,5 sekunde zaostanka norveški zasebni voznik Mads Oestberg, tretji pa drugi tovarniški dirkač Forda Finec Jari-Matti Latvala. SCHLIERENZAUER NAJBOLJŠI Avstrijec Gregor Schlierenzauer je zmagovalec druge tekme svetovnega pokala v smučarskih poletih v Vikersundu, drugi pa je bil svetovni rekorder Norvežan Johan Remen Evensen. Najboljši slovenski letalec Robert Kranjec je bil 19. NOGOMET - V 25. krogu A-lige Inter KO, Udinese leti Juventusova kriza je mimo, Romina ne - Guidolin, Sanchez in Di Natale: Udinesejeva trojica za uspeh - Inter že jutri v Firencah proti Fiorentini PREMAGANI INTER JUTRI ZNOVA NA IGRIŠČU - Po petih letih Interjeve popolne prevlade si bodo verjetno morali črnomodri sneti »scu-detto« z dresa. Črnomodri iz Milana so proti večnemu tekmecu Juventusu doživeli poraz in se tako oddaljili na osem točk od vodilnega Milana. Inter bi lahko sicer znižal zaostanek na pet točk že jutri, ko bo na sporedu zaostalo srečanje proti Fiorentini. Zanetti in soigralci so že danes z vlakom odpotovali proti Firencam. Juventus je s to zmago dokončno prebrodil krizo, znova pa je bil odločilen Matri, ki je dosegel edini gol tekme. Nekdanji napadalec Ca-gliarija se je odlično vživel v novo okolje in dosegel že tretji zadetek v Ju-ventusovem dresu. Pri Interju sta razočarala Pazzini, ki ni bil nikoli nevaren, in zlasti Eto'o. Kamerunski napadalec je zamudil edinstveno priložnost za izenačenje, ko je pred praznimi vrati ciljal nekoliko previsoko in zadel prečko. Take napake od vrhunskega napadalca je težko pričakovati. Najbolj pozitivna plat vročega derbija je bilo nedvomno sojenje. Odlični Valeri je morda v celi tekmi naredil le eno napako, najbolj spodbudno pa je, da so končno tudi na apeninskem polotoku ubrali angleški sistem sojenja z veliko manj številnimi prekinitvami, ki le kvarijo tekme. Tako je Valeri dosodil le 19 prekrškov in posledično je bilo veliko manj tudi opominov (skupno tri, a le dva zaradi pregrobega prekrška). UDINESE LETI... - Toto' Di Natale se po vsakem golu veseli tako, da oponaša letalo. In ni dvomov, da je za sedanji trenutek Udineseja prispodoba pravilna. Furlani namreč letijo. Letijo po zaslugi dvojice Sanchez-Di Natale (v napadu se res neverjetno ujemata, kot da bi imela kak skrit način sporazumevanja), svoje pa je dodal vedno učinkoviti Guidolin, ki sodi med tiste trenerje, ki so jih najboljši klubi vedno ignorirali in podcenjevali. Navkljub uspehom, ki jih je beležil vsepovsod. Morda je sam trener »kriv« za to, saj v svetu, kjer prevladuje najbolj glasen, je Guidolin simbol omikane in olikane osebe, ki nikoli ne dvigne glasa, nikoli se ne pritožuje nad sojenjem, nikoli ne pove ničesar, kar bi Udinese leti na Di Natalejevih krilih. V sezoni je dosegel že 18 golov in zaostaja le za napadalcem Napolija Cavanijem (20 golov) ansa sprožilo polemike. ...RANIERI TUDI? - Morda pa bo tudi Claudio RanierL.zletel. Trener Rome po pekočem domačem porazu proti Napoliju visi na nitki. Zanj naj bi bila odločilna osmina finala lige prvakov (ali morda že prva tekma, Rimljani bodo jutri na Olimpicu gostili Šah-tar Donjetsk). Če Romi ne bo uspel preboj v četrtfinale bo predsednica rimskega kluba Rossella Sensi drastično posegla. IZIDI 25. KROGA: Bari - Genoa 0:0, Brescia - Lazio 0:2, Cagliari - Chie-vo 4:1, Catania - Lecce 3:2, Cesena -Udinese 0:3, Juventus - Inter 1:0, Milan - Parma 4:0, Palermo - Fiorentina 2:4, Roma - Napoli 0:2, Sampdoria -Bologna 3:1. VRSTNI RED: Milan 52, Napoli 49, Lazio 45, Inter* 44, Udinese 43, Juventus 41, Palermo 40, Roma* 39, Cagliari 35, Fiorentina* 32, Chievo 31, Bologna (-3)* 29, Parma in Catania 26, Lecce 24, Brescia 22, Cesena 21, Bari 15. (* s tekmo manj) Le Handanovič se veseli Tokrat so bili slovenski nogometaši v glavnem neuspešni. Veselita se lahko le Handanovič in Koprivec. Prvi je v glavnem spremljal s svojih vrat dogajanje na igrišču, saj je ocena 6, ki si jo je prislužil, bolj »politična šestica«. V 90 minutah ni nikoli resneje posegel. Koprivec tokrat ni dobil mesta niti na klopi za rezerve. Zelo boleč je domač poraz Palerma, ki je sicer dvakrat vodil (1:0 in 2:1), a nazadnje na domačem Barberi izgubil 4:2 proti Fiorentini. Andel-kovic v obrambi ni bil posebno uspešen (ocena 5,5), saj ga je Gilardino spravil v težave, tudi Iličic in Kurtic nista prepričala (ocena 5,5 za oba). Bačinovic je bil kaznovan. Pravi polom sta doživela Bologna v Genovi in Chievo v Cagliariju. Vezist Bologne Krhin seveda ni igral, njegovi soigralci pa so po 15 minutah proti Sampdo-rii že izgubljali s 3:0. Najslabši nastop Chie-va v letošnji sezoni pa je bil seveda usoden za Di Carlove varovance. Zmagovalec je bil znan že ob koncu prvega polčasa, ki se je zaključil pri vodstvu Cagliarija s 3:0. V splošni sivini pa nista pozitivno izstopala Jokic in Cesar. Oba sta bila brez moči proti razigranim nasprotnikom in negativni oceni (oba 5) se nista mogla nikakor izogniti. »Cilj je tako moj kot od predsednika in vseh odbornikov isti, torej to da ostanemo v ligi (...) Ne bežim od tega ... Se že razumemo (z nogometaši), se že vidi neki del igre, mogoče malo te moje zmagovalne miselnosti, ki sem jo mogoče prenesel na fante.« (Trener NK Marino Kragelj pred slabim mesecem, Športel, 17. 1.) »Zdaj trenerji prosijo mula-rijo, naj hodi redno na treninge. Da bi lahko na koga izmed njih povzdignili glas, morajo imeti pisno dovoljenje staršev ali skrbnikov, ob uporabi najnedolžnejše kletvice pa v telovadnico že vkoraka varuhinja otrokovih pravic.« (Goran Vojnovic, Dnevnikov Objektiv, 12. 2.) »Zasačili Riccoja. Pogrešali te bomo. Kot mozolj na riti.« (Kolesar Greg Henderson na Twitterju, 9. 2.) »Morda bo šel tok v obratni smeri - da bodo dekleta iz Nove Gorice odhajale v dobre italijanske klube.« (Marko Kalc ne verjame, da se bodo odbojkarice iz zamejstva selile v Slovenijo, Primorske novice, 10. 2.) »Zaradi pomena za našo samozavest in ugled Slovenije v svetu, ki ga mimo elitnih duhov imajo vrhunski športniki, se jih kaže spomniti tudi na današnji dan, ker so silovit kohezijski element skupnosti tako v matici kot v zamejstvu.« (Miroslav Košuta ob prejemu Prešernove nagrade, 7. 2.) ME (NE) ZANIMA Za koga navija Franco Juri? Poslanec v Državnem zboru Franco Juri je po koreninah Italijan. Poklicali smo ga, da bi preverili, za koga navijajo Italijani v Sloveniji. »Ah, to vprašajte sina, ne mene,« je začel. Koliko vas zanima šport od ena do deset? Recimo pet. Ste se z njim kdaj bavili? Ukvarjam se še zdaj rekreacijsko. Grem na košarko, s sinom igram nogomet. Bil sem sicer košarkar, veslal sem, judo poskusil ... Šport vas torej zanima, morda pa ne vrhunski ... Gledam svetovna prvenstva. Tudi smučarsko, ki zdaj poteka v Garmischu? To me zanima malo manj, ker ne smučam. Ste bili zato ob uspehu Tine Maze ravnodušni? Ne, bil sem zadovoljen. Veselim se vsakega uspeha naših, Tina Maze pa je povrhu tak svež obraz. Rekli ste »naših«. Kdo so za vas »naši«: Italijani ali Slovenci? Če navijam, navijam za Slovenijo. Kaj pa recimo na nogometni tekmi Slovenija : Italija, ki bo marca? Tekmo si bom s sinom verjetno ogledal. Navijal bom za Slovenijo. Torej »naši« so za vas Slovenci? Ne odločam se po tem etničnem ključu. Športa ne doživljam tako. Šport je zame igra med ekipami posameznih držav, ne pa narodov. Saj, tudi Slovenija v nogometu ima zelo tako »multi kulti« postavo. Vi torej navijate za Slovenijo, ker je država, v kateri ste državni poslanec? Nekako tako. Jaz navijam za Slovenijo, ker je manjša država in ker Slovenija potrebuje več vidljivosti. Nisem pa strasten navijač in vsekakor »vinca il migliore« (naj zmaga najboljši). (P. V.) NOGOMET - Liga prvakov Milan danes, jutri pa Roma Po daljšem zimskem premoru se danes začenja izločilni del lige prvakov s prvima dvema tekmama osmine finala. V igri so še tri italijanske ekipe, Roma, Milan in Inter, ki so biledruge v skupini, tako da bodo odigrale prvo tekmo pred domačim občinstvom. Kot prvi bo stopil na igrišče Milan, ki bo že danes na San Siru gostil Tottenham. Tottenham je v prvem delu že spravil v težave Inter po zaslugi hitrega napadalca Baleja, ki pa je še poškodovan. Trener Redknapp pa upa, da bosta vsaj Modric in Crouch na razpolago. Poškodbo pa je saniral Van Der Vaart. Če se v taboru vodilnega Milana lahko mirno pripravljajo na evropske dvoboje pa istega ne moremo trditi za Romo, ki je pod udarom navijačev zaradi slabih nastopov. Ob tem so nekateri igralci, s Tottijem na čelu, nezadovoljni z Ranierije-vimi izbirami. Prav zato bi lahko bil jutrišnji nastop proti ukrajinskemu Šahtarju mejnik. Le z uspehom bi se polemike nekoliko polegle. V začetni postavi naj bi tokrat kapetan Rome le dobil mesto. Tretji italijanski predstavnik, branilec naslova Inter, bo igral prihodnji teden proti Bayernu. Popoln spored osmine finala (vse tekme ob 20.45): danes Milan - Tottenham, Valencia - Schalke 04; jutri Arsenal -Barcelona, Roma - Šahtar Donetsk; v torek 22. februarja Ko-benhavn - Chelsea, Lyon - Real Madrid; v sredo 23. februarja Ol. Marseille - Manchester United, Inter - Bayern. ODBOJKA Černic v Trevisu Za polfinale pokala CEV Ze v soboto je Modena Lorisa Maniaja je v Trentu doživela pekoč poraz. V 80 minutah je Trento gladko slavil s 3:0, Emilijanci pa so najbolj trpeli ravno v sprejemu: v tem elementu so naredili kar 12 napak. Mania' je skupno sprejel 17 žog, 3 napačno. Pozitivnih sprejemov je bilo 53%, brezhibnih pa 29%. Ravno tako po treh nizih je klonila v Macerati Verona Damirja Kosmine in Alena Pajenka. Tržaški od-bojkar je v vseh treh setih vstopil na igrišče, a ni dosegel točke. Slovenski center pa je dosegel devet točk in bil med boljšimi na igrišču, saj je imel v napadu 64% učinkovitost. ČERNIC - Matej Černic v tem koncu tedna ni igral, a njegova ekipa Asseco Rzeszow je v četrtfinalu pokala Cev premagala španski Cai Teruel in se uvrstila v polfinale, kjer jih pričakuje dvoboj proti Sisleyu iz Trevisa. Prva tekma bo na Poljskem 23. februarja, povratna tri dni kasneje v Trevisu. KOŠARKA - Državni pokal Jt« «Vlit Siena prepričljivo Tržaški AcegasAps se bo moral ua uvrstitev v play-off še truditi A LIGA - Prvenstvo prve lige je bilo tokrat prekinjeno, ker je bil v Turinu na sporedu zaključni del italijanskega pokala. V finale sta se v soboto z zmagama proti Montegranaru (80:67) in Avel-linu (82:65) uvrstili tačas vodeči ekipi v prvenstvu, Montepaschi Siena in Bennet Cantu. Trincherieva ekipa se je dobro upirala državnemu prvaku, a naposled klonila z 79:72. Med zmagovalci je bil najboljši Litvanec Ksistof Lavrinovič (21 točk in 6 skokov), trenutno dobro formo pa je potrdil tudi Grk Nikolaos Zisis (16 točk). Pri Cantuju pa sta bila najboljša Američana Leunen (16 točk) in Green (15). LEGADUE - V drugi ligi je bil derbi kola v Benetkah, kjer je Umana (Young in Clark 14) premagala Fastweb Casale (Taylor 14) z 81:75. To je izkoristil videmski Snaidero (Lee 20), ki je z zmago 55:58 v San Severu (Štefanov 12) dohitel piemontsko ekipo na drugem mestu. Obe ekipi imata 28 točk, Umana pa jih ima 32. V spodnjem delu lestvice je lep podvig opravil Fileni Jesi (Elder 27, Marko Tušek 12), ki je na tujem z 78:84 premagal Primo iz Verolija (Rosselli in Kavaliauskas 16). Ekipa iz Mark je zdaj na 9.mestu (18 točk). AMATERSKA A LIGA - AcegasAps (Raspi-no 13, Benfatto 12, Magro 12, Coronica 8, Maioc-co 7, Busca 7, Contento 2, Scutiero 2, Moruzzi 0, Colli 0) je doživel predvideni poraz s 63:74 na gostovanju pri Paffoniju iz Omegne. Težave so še vedno v napadu, kjer ne dajejo pričakovanega doprinosa predvsem bolj izkušeni igralci (Busca, Maiocc-co in Moruzzi). Dalmassonova ekipa je zdaj na 9. mestu (22 točk), povsem jasno pa je, da je uvrstitev v prvo šesterico dejansko nemogoča (šestouvršče-ni Treviglio ima 28 točk). Pričakovati je torej nalet četverice Moncalieri-Castelletto Ticino-Trst-Siena na razvrstitev od 7. do 10. mesta. Trenutni vrstni red je (če ne bo prišlo do presenečenj) tudi najbolj verjeten, Dalmassonova ekipa pa ima s šestimi zmagami (morda pa bi jih zadostovalo tudi pet) v naslednjih osmih kolih še možnost za uvrstitev na 8.mesto, ki v play-outu daje prednost domačega igrišča proti nasprotniku iz južne skupine. Zalogo točk pa si mora v malho spraviti že v treh naslednjih nastopih (doma proti Pavii in Osimu ter na tujem proti Recanatiju), ker bo potem do zadnjega kro-gala (doma proti Gardi) predvidoma konec obdobja debelih krav (kar tri težka gostovanja - Moncalie-ri, Siena in Piacenza - in domača tekma proti tačas prvouvrščeni Perugii). Če bo tržaškim igralcem uspelu v teku tega tedna prebroditi bolj psihološko kot fizično krizo, jim podvig lahko tudi uspe. Marko Oblak / ŠPORT Torek, 15. februarja 2011 13 POVABILO NA POGOVOR - Košararski trener Borut Sila »Zamejski klubi so v primerjavi s slovenskimi boljše organizirani« Pomoč trenerjev iz Slovenije v naših športnih društvih je skorajda stalnica. Ob tistih, ki delujejo pri nas že dolgo, si zdaj utirajo pot tudi mlajši. Med njimi je tudi košarkarski trener Borut Sila. Če smo ga do pred kratkim poznali izključno kot igralca članskih ekip Brega in Bora Radenska, je pri dolinskem društvu že tretjo sezono tudi trener mlajših kategorij. Diplomirani profesor športne vzgoje na ljubljanski fakulteti za šport sicer uči športno vzgojo na osnovni šoli v Divači, živi pa v Kopru. Zamejstvo, predvsem pa naše košarkarsko gibanje, je spoznal že kot otrok, ko je s sežanskim košarkarskim klubom odigral veliko tekem pri nas. »Zgleda, da mi je bilo usojeno, da se vrnem v zamejstvo,« se šali danes. Kot mladinec je spoznal predvsem trenerje, s katerimi še danes sodeluje. Kakšno predstavo si imel o naših klubih, ko si pristopil kot igralec? Kot igralec sprva misliš, da odhajaš nekam, kjer je nivo zelo nizek in da boš zato nadpovprečen igralec. Nato pa ugotoviš, da to sploh ne drži in da so nekateri igralci tudi kvalitetni. Kaj pa kot trener? Razlike so predvsem v organizaciji klubov. Če primerjam ekipe v nižjih slovenskih ligah ali pa mladinske ekipe z italijanskimi oziroma zamejskimi klubi, je v zamejstvu organizacija dosti boljša. V Sloveniji delaš vse sam: si voznik, organizator, skrbiš za prijavo in si odgovoren za drese, v Italiji pa so za to zadolženi drugi, nisi organizator, ampak enostavno trener. Je bila prilagoditev na naš tip dela in razmišljanja težavna? Ne, hitro sem se vključil. Smešno je bilo le zamejsko narečje, vendar sem se tudi na to privadil. Stik imaš z otroki s te in one strani meje. Kje opažaš največ razlik? Razlike v motoričnih sposobnostih so vidne, predvsem zato, ker imajo v osnovnih šolah v Sloveniji organizirano telovadbo trikrat tedensko po 45 minut pod vodstvom učiteljev športne vzgoje. V Italiji pa vodijo uro športne vzgoje učiteljice, ki sicer učijo druge predmete, torej nimajo toliko znanja na tem področju. Športni dan v zamejstvu je po intenzivnosti primerljiv pičli uri športne vzgoje v šoli v Sloveniji. Razlika je tudi v razpolo- žljivi opremi: v Divači imamo na primer najrazličnejše rekvizite, ko sem učil v Domju, pa sem imel v celem šolskem letu 20 ur in na razpolago nekaj blazin, starejšo kozo in še žoge. Otroci torej ne izstopajo zaradi prirojenih, vendar zaradi naučenih motoričnih sposobnosti. Razlika pa je najbrž tudi v tem, da imajo tu pomembnejšo vlogo športna društva, v Sloveniji pa šola. V šolah v Sloveniji delujejo različni krožki: tako otrok izbere športno panogo in se šele potem odloči, ali se bo vključil v športna društva ali ne. Tu pa so otroci dirketno vključeni v društva. Je prehod preko krožkov bolj smotrn? Je, ker namreč ti otroku »pripelješ« šport, ne pa obratno. Tu v zamejstvu izberejo pač to, kar ponuja društvo. Ne spoznajo drugih športnih panog. Si trener in profesor: zgodnja specializacija da ali ne? Da, oziroma za kombinacijo. Kot trener sem pozoren predvsem na razvoj igralcev. V italijanskih klubih zelo zgodaj uvajajo košarko, kar se potem kaže v rezultatih. Pri minibasketu nas italijanske ekipe vedno visoko premagujejo. Razliko pa je potem težko nadoknaditi. V Sloveniji namreč je sistem tak, da se otroci v šoli učijo vseh motoričnih sposobnosti, spoznavajo različne športne panoge, atletiko, gimnastiko in druge elementarne igre, v krožkih pa se nadalje specializirajo. Zato so tudi rezultati boljši. Nekateri trdijo, da lahko igralci nadoknadijo zamujenon še pri 17 letih. Če pregledamo rezultate mladinskih ekip, opazimo, da je je izstopala le Jadranova ekipa letnikov 1992 in 1993. Zaostanek je torej viden. Težava se pojavi takrat, ko trener mora trinajstletnike učiti še osnove košarke, namesto da bi učil taktiko. Opažaš razlike med delom v klubi v Sloveniji in pri nas? Razlika je v tem, da se zamejski otroci športno udejstvujejo predvsem za to, da izboljšuje motoriko in da so vključeni v neko dejavnost, manj pa zato, da bi uspeli v tej dejavnosti. V Sloveniji pa trenerji ciljajo, da ustvarijo igralca in na rezultat. Tudi ostale obšolske dejavnosti vplivajo na športno udejstovoanje? Seveda. V Sloveniji se šolski krožki začenjajo ob 13.00 in do 18.00 se lahko otrok ukvarja z različnimi dejavnostmi. Tu pa imajo čas približno od 16.00 do 18.00, tako da časa za vse ni dovolj. Nekaj morajo izpustiti ... Se otroci razlikujejo tudi v miselnosti? Razlike so. Opažam, da so v Sloveniji nekoliko bolj samoinciativni: ko pogledam na igrišče, je tam velikokrat nekdo, ki meče na koš. V Dolini pa igrišče sameva. Zdi se mi, da so zamejci tudi manj vztrajni. So razlike tudi med trenerji iz zamejstva in iz Slovenije? Pri košarki vas je kar precej ... Mislim, da smo slovenski trenerji dvignili nivo zamejstve košarke in treniranja. Vajeni smo na drugačen sistem, torej želimo doseči rezultat. Smo tudi veliko bolj »disciplinirani«: vajeni smo bili še na disciplino jugoslovanskih trenerjev, saj smo bili vsi bivši igralci. Uvajate količinsko več dela? Moja ekipa na primer vadi štirikrat tedensko. Če bi ga uvedel, bi prišli zdaj tudi na peti trening. Sem pa mogel spremeniti miselnost: na začetku niso bili pripravljeni in se niso pozitivno odzivali na tako količino treningov, zdaj pa so se privadili in ni nobenega problema. Sodelujte kaj z ostalimi slovenskimi klubi? Z Jadranom. Dogovarjamo se o neki združitvi v mlajših kategorijah, to pa je še v oblakih. V čem je bistvo združevanja? S tem bi lahko nudili mladim bolj kvalitetno delo, ekipe bi lahko igrale na višjem nivoju in dosegale boljše rezultate, posledično bi se igralci boljše razvijali. Konkurenca na treningih bi bila večja. Veronika Sossa ALI ALI Mattia Bronzato je delovno zaposlen v Sežani, športno pa pri Zarja-Gaji. Nogometu se je zapisal po večletnem igranju košarke pri Boru. ND Zarja-Gaja ali KK Bor? Zarja-Gaja. Zaradi okolja, organizacije in tudi zaradi tega, ker mi je vedno bil všeč nogomet. Robert Kalc ali Renato Što- kelj? Renato Štokelj, ker doživlja šport malo manj vročekrvno. To povem na simpatičen način, zato naj se Robert Kalc ne užali. Kobe Bryant ali Lionel Messi? Messi, ker je kljub vsem težavam prišel na najvišjo raven. Matjaž Kek ali Cesare Pran-delli? Cesare Prandelli. Mislim, da mu bo na naslednjem evropskem prvenstvu uspelo priti v finale. K zobozdravniku: redno ali ko zaboli? Redno. Enkrat na leto. Je za osvajanje bolj koristen ples ali Facebook? Ples, ples. Tam je neposreden stik. Legalizacija mamil: za ali proti? Proti. 14. februar 2011: valentinovo ali 10-letnica zaščitnega zakona? 10-letnica zaščitnega zakona. Slovenci v Italiji: odprta skupnost ali zaprta? Žal zaprta. Lahko bi sicer isto rekel o Italijanih pri odnosu do Slovencev. To govorim iz lastne izkušnje, ker sem obiskoval slovenske šole in imel italijansko družbo. Združevanje mi je z veliko težavo uspelo samo za rojstne dneve ob sobotah popoldne. Upam, da bomo ta problem odpravili. Raje gol proti Primorju ali proti Bregu? Proti Bregu, ampak samo zato, ker je pri Primorju veliko let igral moj stric s številko 10. Tako bom rekel: več bi mi pomenil gol proti Primorju, a bi ga zaradi strica raje dal Bregu. Žogo si dobil od Jasne Kneipp. Komu jo boš podal? Danielu Batichu. (p.v.) 360 STOPINJ Tina Križman Študira sinologijo, rada bi igrala bossaball Če Tina Križmančič ne bi bila navijačica, bi rada bila igralka bossaballa. Kaj pa je to? »Mešanica med odbojko in nogometom, z elementi gimnastike. Igra se namreč na velikih blazinah,« pojasnjuje Tina iz Bazovice, ki je pred navijaštvom do 8. leta igrala odbojko pri Slogi. Najboljše športne uspehe je dosegla v navijaštvu: s peterko Sprite je bila 6. na SP v Orlandu in evropska prvakinja leta 2009 v Parizu. Zdaj trenira s člansko skupino Škrati. Tina je po višješolskem študiju (rojena 26. 2. 1990) izbrala študij sino-logije na ljubljanski filozofski fakulteti. »Menim, da bo v bodočnosti pomembno znanje kitajščine,« pravi Tina, ki obiskuje 2. letnik: »Že govorim nekaj kitajščine in jo tudi razumem. Lani sem mesec in pol preživela v Tajpeju, letos pa še načrtujemo študijsko potovanje na Kitajsko.« Stan: prosta Ostali športi: aerobika, Ostale dejavnosti in konjički: gledam TV-nada-ljevanke, iščem nove pesmi in nove stvari po internetu, pečem sladice in piškote Dnevniki, revije, TV-dnevniki, TV-oddaje: Repubblica, Primorski dnevnik, Primorske novice, Corriere della sera, Piccolo, Jana, Che tempo che fa, TG2, nadaljevanke Spletna stran: youtu-be.com, repubblica.it, wi-kipedia.org Knjiga na nočni omarici: Jack Kerouac- Sulla strada Najljubša glasba: vse, zadnji čase pa najbolj poslušam Rihanno, Florence +, the Machine, Lady Gago in Djs from Mars Najljubši film: kitajski Mulan Moj lokal: Semafor v Ljubljani Najljubša jed: pečeni riževi rezanci s piščancem Najljubša pijača: sladki muškat Mi je všeč/mi ni všeč: všeč so mi vse nove stvari, niso mi všeč predsodki in posploševanja Najljubši športnik: Oscar Pistorius Najljubša osebnost: Julian Assange Najljubše počitnice: Tajpej in Florida Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil ... igralka bossaball-a Moja himna: slovenska Moj vrstni red: ljubezen in prijatelji na prvem mestu, zdravje, šport ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV POGON NA DIVJAD LEV MODIC IZDELOVALEC OKENSKIH NAVOJNIC MENIČNO JAMSTVO MESTO V DRŽAVI OHIO IT. NOGOM. (CRISTIANO) POOBLAŠČENEC ZA PODPIS V IMENU PODJETJA NEKDANJI PREDSEDNIK BREGA (DRAGO) Število ZA PAR KOMEL IGOR ITALIJANSKA NIKALNICA ARABSKI ŽREBEC SL. NOVIN. .... MURKO NARODNI PARK V KENIJI ARGENTINSKI NOGOMETAŠ (JUAN SEBASTIAN) ŠVEDSKI NOGOMETNI PRVOLIGAŠ POLOŽAJ VJOGI ZA MEDITACIJO ABRAHAMOV NEČAK ZGORNJA OKONČINA AM. IGRALKA GARDNER VERDIJEVA OPERA GRŠKI BOG VOJNE TEČAJ RENZO ARBORE ELDA NANUT ZABAVIŠČE S KONCERTI IN PLESOM NEKDANJI NOGOMETAŠ SAMPDORIE (MARCO) SLOVARČEK - ASANA = položaj v jogi • EJA = reka v Rusiji • ETTAN = švedski nogometni klub • TSAVO = narodni park v Keniji 1 4 Torek, 15. februarja 2011 KOŠARKA državna c-liga - Jadran Qubik caffe' spet dvakrat na igrišču Ali bo ta teden izkupiček boljši? 6 porazov je doživel Jadran Qubik caffe v go-steh. Prav tolikokrat je Jadran zmagal na domačem igrišču. Na Opčinah so jadranov-ci zbrali doslej tudi pozitivno razliko med doseženimi in prejetimi točkami (559:469, +90), kar je drugi najboljši izkupiček v skupini C. Boljši je le Oderzo, ki mu gre očitno doma napad bolje od rok (841:737, +104). Trener Vatovec je s Tomasinijevim doprinosom zadovoljen kroma Ov Ban in Franco v »Top 10« Jadranovca Borut Ban in Peter Franco sta edina slovenska igralca, ki sta vključena v lestvici najboljših desetih igralcev v skupini C državne C-lige. Osemnajstletni Borut Ban je prvi na lestvici minutaže: med vsemi igra največ - povprečno 36 minut. Ban je tudi peti najboljši strelec skupine C: povprečno dosega 15,4 točk na tekmo. Franco pa je 9. po številu skokov (7,82), deseti pa po minutah (32.82). Izkupiček prejšnjega tedna je polovičen, saj je Jadran Qubik caffe' na dveh tekmah zbral zmago in poraz. Če je zmaga proti San Da-nieleju vlila kar nekaj pozitivne energije (bila je zelo pomembna v boju za obstanek), pušča sobotni poraz nekaj grenkega priokusa, saj je bila zmaga do tretje četrtine dosegljiva. Co-dripo je namreč v končnici prevladal predvsem po zaslugi agresivne igre, ki Jadranu očitno ne leži. Tudi v napadu je bil preciznejši kot na začetku srečanja, tako da je zaostanek nadoknadil in se veselil tretje zaporedne zmage. S prikazano igro jadranovcev je bil trener Vatovec vsekakor zadovoljen: »Začeli smo dobro, bili pa smo prekratki. Če ostale ekipe imajo tri ali štiri visoke igralce, smo mi tu šibki.« Trener je še potožil, da brez stoodstotnega doprinosa Cohna, je Ban edini, ki prodira in ustvarja igro. Bo izkupiček tega tedna boljši? Dvojni nastop čaka jadranovce namreč tudi ta teden. Že jutri bodo Vatovčevi varovanci igrali zaostalo tekmo v Padovi, ki so jo na začetku januarja preložili zaradi gripe, v soboto pa bodo igrali na Opčinah proti Venezii. Prvega nasprotnika, Padovo, odlikuje predvsem višina; motorji ekipe so dvometra-ši Samuele Zonta - edini tridesetletnik, Brag-gion in Mancini, ki sodi med najboljše igralce skupine C. Petindvajsetletnik, 196 cm, povprečno zbere 9,8 skokov, 14,7 točk in je peti najbolj koristen igralec C-skupine. Organizator igre je Combinato (povprečno 13,7 točk), bek pa Sorgente (povprečno 10,9 točk). Gre za mlado in konkurenčno ekipo, ki ima dve točki več kot Jadran. Trener Vatovec bo imel na razpolago vse igralce. Sodila bosta Thomas Basso iz Verone in Alessandro Pilati iz Vicenze. deželne lige - Po sobotnem krogu v D-ligi Kontovel v končnici D-liga. Kontovel se je že uvrstil v skupino za napredovanje. Prvi sezonski cilj so Brumnovi varovanci izpolnili kar tri kroge pred koncem rednega dela, potem ko so v soboto tesno zmagali po podaljšku v Vilešu in sta hkrati ostala praznih rok tako Go-riziana kot Perteole. Velja spomniti, da bo letos v play-offu sodelovalo osem ekip, najboljše štiri iz vsake skupine. V doto bodo peterke prinesle točke, ki so jih v rednem delu osvojile v neposrednih dvobojih, torej na račun postav, ki so se ravno tako prebile v četverico. V preostalih treh tekmah bo torej za Kontovelce v bistvu važno poskusiti zmagati le v zadnjem krogu proti vodilnemu Santosu, ostali dve srečanji (v petek bo ob 20.45 pri Briščikih gost Perteole) pa sta povsem nepomembni. C-liga. Bor Radenska in Breg sta hkrati upočasnila korak s porazom na tujem. Preseneča zlasti spodrsljaj Krašovčevih varovancev na igrišču pepelke CBU, ki pa se sploh še ni sprijaznila z dnom lestvice in si bo najbrž privoščila še kak prestižen skalp. Tržaški derbi na Judovcu pa je bil v znamenju nizov: Popovičevi fantje so izgubili po seriji desetih uspehov, vodilna Servolana pa je z zelo prepričljivo predstavo zmagala ravno tako že desetič zapored. V prihodnjem krogu se bosta po dveh zaporednih gostovanjih oba naša predstavnika - ki zdaj delita četrto mesto - vrnila na domače igrišče. V soboto ob 20.30 se bodo borovci pri Svetem Ivanu spoprijeli z vražjim novincem Tolmez-zom, ki je sam tretji na lestvici, Bre-žani pa v Dolini s peterko iz Ronk, ki je tokrat presenetila Muggio. Breg bi moral spet računati na doprinos Ema-nuela Richterja, ki se vrača domov in se bo o morebitnem prestopu v Cremono v najvišjo ligo kot kaže pogovarjal šele poleti. Med ostalimi izidi je treba izpostaviti podvig Cervignana v Ro- Pavel Križman (z žogo) je bil odločilen za zmago Kontovela v Vilešu kroma raigrandeju in videmskega UBC, ki je v Romansu prekinil dolgotrajno sušo. Alba je v pričakovanem goriškem derbiju obvladala ©Vujovič jeziček na tehtnici Center s slovenske obale (in srbskega porekla) Petar Vujovič je prava dodana vrednost za Servo-lano, ki koraka državni ligi naproti. Letnik 1981, visok 202 cm, je študiral v ZDA in več let branil barve sežanskega Kraškega zidarja. V soboto (24 točk, 10:10 v prostih metih, 7:10 za dve točki, cel kup odbitih žog) je bil absolutni protagonist derbija proti borovcem, ki ga nikakor niso zmogli izriniti iz rakete. Ardito za pičlo točko, v ozadju pa se pri Portogruaru veselijo tesnega uspeha proti konkurentu za obstanek Fagagni. ®Bor in Breg hkrati poražena Košarkarji Bora Radenska in Brega so za sabo imeli dokaj uspešno obdobje, v katerem so se prebili pod vrh lestvice. V soboto sta šele drugič v tem prvenstvu hkrati ostala praznih rok. Prej se je zgodilo le v prvem krogu deželne C-lige, ko je 2. oktobra lani Breg izgubil v Čer-vinjanu, Bor pa 3. oktobra v Romja-nu proti Ronkam. Po 18. krogih slovenski peterki delita četrto mesto s po 12 zmagami in šestimi porazi. pogovor V A1-ligo v naslednji sezoni Emanuelu Richterju, Koprčanu (z italijanskim potnim listom), ki letos igra pri Bregu v deželni C-ligi, se sanje uresničujejo. Prejšnji teden je štiri dni preživel z ekipo Vanoli Braga Cremona, ki nastopa v najvišji italijanski ligi. Dva dni je treniral v Cre-moni, dva dni pa je z ekipo nastopil na mednarodnem turnirju v Padovi. »Bilo je super, vsi so bili z mojim nastopom zadovoljni. Čakam pa še na dokončni odgovor,« je bil navdušen Emanuel, ki se je prvič preizkusil z ekipo iz A1-lige. Kdaj bi se lahko pridružil Cremoni? Trener Tomo Mahorič bi me rad že zdaj vključil v ekipo, vendar to ni odvisno samo od njegovih želja. Tudi športni direktor je bil z mano zadovoljen, vendar mislim, da se jim bom pridružil v naslednji sezoni, saj fizično še nisem pripravljen. Klub ima namreč več pogodb z igralci, ki jih ne želi prekiniti, zato je zelo malo verjetno, da bi se jim pridružil že zdaj. Ekipa že zdaj razmišlja o naslednji sezoni? Resnejši klubi razmišljajo dolgoročno in torej že vedo, kakšno ekipo bi radi imeli v naslednji sezoni. Vsekakor vem, da se pogovori lahko tudi izjalovijo. Veseli pa me, da sem se izkazal in da se zdaj govori o meni. Kako si prišel v stik s Cremono? Moj agent pozna trenerja Ma-horiča. V Cremoni namreč potrebujejo strelca, ki bi omogočil nekaj počitka standardnima igralcema Fo-sterju in Drozdovu. Tam igra tudi Marko Milič. Tako je. Spoznal sem krasno osebo. Prvič sem bil njegov soigralec, pred tem pa sva bila le nasprotnika, ko sva igrala v ligi za prvaka in v pokalu Spar. Začudilo pa me je, da se me od takrat še spomni. Ob treningih si tudi igral na turnirju v Padovi. Na prvem treningu sem se izkazal, na drugem pa manj. Fizično nisem pripravljen na tako intenziven trening. Na turnirju pa sem najdlje igral proti Zaboku, ekipi iz 1. hrvaške lige: v 14 minutah sem dosegel 11 točk, v zadnji sekundi pa sem dosegel koš s polovice igrišča. Povedal si, da se boš Cre-moni pridružil najbrž naslednjo sezono. Boš letos torej še igral pri Bregu? Seveda. Jutri (danes op.a.) bom že na treningu, hkrati pa je pomembno, da obdržim ritem igre. Najbrž pa bo Cremona poskrbela, da mi bo do naslednje sezone navodila dajal kondicijski trener. Pripravil mi bo tudi dieto. (V.S.) / C-LIGA IZIDI 22. KROGA Spilimbergo - Marghera 58:53, San Daniele -Latisana 59:71, Oderzo - Montebelluna 67:48, Codropiese - Jadran Qubik 71:64, Pool Venezia, Conegliano 67:68, NBU - Limena 86:81 San Vendemiano 18 13 5 1229:1185 26 NBU 20 13 7 1494:1423 26 Spilimbergo 20 12 8 1393:1390 24 Latisana 19 11 8 1261:1187 22 Virtus PD 18 11 7 1214:1190 22 Jadran Qubik 18 10 8 1176:1130 20 Pool VE 20 9 11 1343:1323 18 Marghera 19 9 10 1196:1183 18 Oderzo 20 9 11 1459:1468 18 Limena 19 8 11 1284:1289 16 Codroipese 19 8 11 1345:1372 16 Conegliano 19 8 11 1235:1354 16 Montebelluna 18 6 12 1182:1227 10 San Daniele 19 6 13 1269:1359 12 PRIHODNJI KROG Marghera - Oderzo, Jadran Qubik - Pool Venezia (19.2. ob 20.30), Latisana - Codroipese, Padova - Spilimbergo, Limena, San Daniele, Montebelluna - San Vendemiano -LIGA IZIDI 18. KROGA Alba -Ardita 73:72, CBU - Breg 76:73, Collinare -Portogruaro 64:67, Ronchi - Venezia Giulia 71:66, Roraigrande - Cervignano 73:74, Romans - UBC 65:72, Tolmezzo - Geatti Time 53:42, Servolana - Bor Radenska 85:71 Servolana 18 15 3 1431:1196 30 Alba 18 14 4 1350:1162 28 Tolmezzo 18 13 5 1184:1091 26 Breg 18 12 6 1376:1256 24 Bor Radenska 18 12 6 1275:1225 24 Ardita 18 10 8 1249:1197 20 Romans 18 10 8 1260:1222 20 UBC 17 9 8 1183:1203 18 Venezia Giulia 18 8 10 1254:1236 16 Roraigrande 17 8 9 1242:1290 16 Ronchi 17 7 10 1103:1169 14 Portogruaro 18 6 12 1200:1263 12 Cervignano 18 6 12 1327:1413 12 Basket Time 18 4 14 1244:1360 8 CBU 17 4 13 1222:1375 6 Collinare 18 4 14 1182:1424 8 PRIHODNJI KROG: Ardita - Roraigrande, Servolana - Romans, UBC - Cervignano, Portogruaro - CBU, Breg - Ronchi (19.2. ob 20.30), Collinare - Alba, Venezia Giulia - Basket time, Bor Radenska - Tolmezzo (19.2. ob 20.30) D-liga VZHOD izidi Fogliano - San Vito 78:71, Perteole - Grado 52:68, Goriziana - Don Bosco 51:85, Santos - Monfalcone 70:60, Villesse - Kontovel 90:94 Santos 15 14 1 1129:886 28 Don Bosco 15 12 3 1166:952 24 Fogliano 15 10 5 1018:947 20 Kontovel 15 10 5 998:930 20 Grado 15 7 8 1023:1010 14 Goriziana 15 7 8 928:1115 14 Perteole 15 6 9 934:1019 12 San Vito 15 5 10 950:971 10 Monfalcone 15 2 13 946:1034 4 Villesse 15 2 13 935:1161 4 PRIHODNJI KROG Fogliano Goriziana, Don Bosco - Santos, Grado - San Vito, Kontovel - Perteole (18.2. ob 20.45), Monfalcone - Villesse TOP SCORERJI tä^SÜ TA TEDEN: Ban (J) 26, Ferfoglia (Br) 23, Giacomi (Br) 20, Križman (J) 19, Madonia (B) in Šušteršič (K) 18, Ma-rusič (J) 17. Skupno drž. C-liga: Ban 292, Ma-rusič 208, Cohen 166, Malalan 142, Tomasini 116, Oberdan 106, Franco 103, Slavec 78, Bernetič 12, Floridan 10, Škerl 2. Skupno dež. C-liga: Madonia (B) 237, Fumarola (B) 229, Grimaldi (Br) 227, Richter (Br) 221, Ferfoglia (Br) 208, Burni (B) 202, Samec (Br) 196, Giacomi (Br) 193, Zanini (B) 156, Vi-sciano (Br) 145, Crevatin (B) 118, Bole (B) 96, Babich (B) 75, Štokelj (B) 72, Semec (Br) 62, Bozic (Br) 60, Mediz-za (B) 33, Pipan (B) 30, Zeriali (Br) 26, Schillani (Br) 21, Moschioni (Br) 19, Bocciai (B) 14, Krčalič (B) 7, Devcich (B) in Nadlišek (Br) 3, Pertot (B) 2, Gallocchio (B) 1. Skupno D-liga: Šušteršič 230, Lisjak 151, D. Zaccaria 132, Križman 131, Paoletič 129, Hrovatin 75, Švab 66, Regent 27, Godnič in Gantar 22, Starc 5, Vodopivec 4, J. Zaccaria 2. STATISTIKE TOP Prosti meti: Giacomi (Br) 6:6, Križman (K) in Fumarola (B) 5:5, Ferfoglia (Br) 14:16 (87 %) Za 2T: Madonia (B) 6:7 (85,7 %), Vi-sciano (Br) 3:4 in Marusič (J) 6:8 (75 %) Za 3T: Madonia (B) 2:3 (66 %) STATISTIKE FLOP: za 2T: Regent (K) 1:5 (20 %), Malalan (J) 2:7 (28 %) za 3T: Franco (J) 0:5, Fumarola (B) in Grimaldi (Br) 0:3 / ŠPORT Torek, 15. februarja 2011 15 ALPSKO SMUČANJE - Deželne tekme FISI Solidni nastopi pred pomembnejšimi tekmami Brdinina smučarka Katrin Don v veleslalomu in slalomu v prvi deseterici - Mladinci in masterji na stopničkah Pretekli vikend je bil za smučarje naših klubov še kar naporen, saj so tekmovali v soboto in nedeljo. Dečki/ce in naraščajni-ki/ce so v soboto na Žlebeh tekmovali v veleslalomu FISI, v nedeljo pa v slalomu FISI na Trbižu. Mladinci, člani in masterji pa so konec tedna nastopili na dveh veleslalomskih tekmah FISI, na Trbižu in na Piancavallu. V mladinskih kategorijah so bili tekmovalci Brdine in Devina solidni. Med prvo deseterico se je na obeh tekmah uvrstila deklica Katrin Don (Brdina), ki je bila v veleslalomu 8., v slalomu pa 5. V prvem spustu slaloma je prismučala do cilja zadržano, v drugem pa je bila vožnja prepričljivejša; dosegla je 4. najboljši čas. Med dečki pa je bil v veleslalomu tokrat v deseterici samo Tommaso Pilat (Devin), z nekaj več kot sekundo zaostanka pa sta mu sledila še Jan Ostolidi na 13. in Igor Gregori (oba Brdina) na 14. mestu. V slalomu pa je bil Igor Gregori 14., četrti med letniki 1999; Jan Ostolidi pa 16., šesti med letniki 1999. Med naraščajnicami pa se je v slalomu izkazala Sofia Russo, dijakinja liceja F. Prešerna: članica kluba Sella Nevea je bila tretja. Naslednji konec tedna bodo dečki/ce in naraščajniki/ce prosti, v nedeljo, 17. februarja pa bodo kvalifikacije za nastop na državni fazi trofeje Ostržek (Pinocchio su-gli sci); na finale v Abetoneju se bo uvrstilo deset najboljših deklic in 14 najboljših dečkov. V ponedeljek, 28. februarja pa bo Brdinina smučarka Katrin Don, edina predstavnica naših klubov, nastopila tudi na kvalifikacijah za trofejo Topolino. Tekmovalna skupina SK Brdina s trenerjema Lovrencem Gregorcem in Davidom Sosičem V soboto in nedeljo so tekmovali tudi mladinci in masterji. Meri Perti (Mladina) je v soboto zmagala na Trbižu, Matej Škerk (Devin) pa je bil drugi. V nedeljo na Piancavallu pa je bil najboljši med master-ji B7 Mladinin tekmovalec Stojan Sosič. Naslednji konec tedna Zamejsko prvenstvo V soboto, 19. in v nedeljo, 20. februarja bo ŠD Mladina v sodelovanju organiziralo Zamejsko smučarsko prvenstvo za pokal ZSŠDI v kraju Forni di So-pra. V soboto bodo tekmovali v alpskem smučanju, v nedeljo pa v smučarskem teku. VELESLALOM, v Zlebeh Deklice: 1. Lara Deila Mea (Monte Lussari) 54, 20; 8. Katrin Don (Brdina) 59,33; 21. Petra Basezzi (Devin) 1:05,85; 33. Lorenza Jez (Brdina) 1:11,30. Dečki: 1. Francsco Gentilli (Sella Nevea) 54,69; 10. Tommaso Pilat (Devin) 59,29; 13. Jan Ostolidi (Brdina) 1:00,56; 14. Igor Gregori (Brdina) 1:01,52; 30. Matej Udovič (Devin) 1:07,25; 33. Matej Udovič (Brdina) 1:08,25. SLALOM, Trbiž Deklice: 1. Lara Della Mea (Lussari) 1:22,53 (39,42+43,11), 5. Katrin Don (Brdina) 1:28,78 (43,04+45,74); 27. Patrizia Zarotti (Devin) 1.47,71 (53,74+53,97); odstopila Petra Besezzi (Devin); ni startala 2. Spusta Lorenza Jez (Brdina). Dečki: 1. Francesco Gentilli (Sella Nevea) 1:22,29 (39,07+43,22); 14. Igor Gregori (Brdina) 1:36,40 (46,71 +49,69); 16. Jan Ostolidi (Brdina) 1:37,95 (46,71+51,24); 23. Matej Udovič (Devin) 1:44,99 (51,15+53,84); odstopila: Tommaso Pilat (Devin) in Kalc Matej (Brdina). VELESLALOM, Trbiž Mladinke: 1. Meri Perti (Mladina) 1:06,84. Mladinci: 1. Christian Della Mea 1993 (Lussari) I. 04, 81; 2. Matej Škerk (Devin) 1:04,82. Master B7: 3. Stojan Sosič (Mladina) 1:14,31; A5: 1. Roberto Prodorutti (Cimenti) 1:05,17; 6. Corbatto Alessandro (Devin) 1:08,91; 9. Giorgio Norbedo (Devin) 1:11,68; 10. Piero Perti (Brdina) 1:15,26. A3: 1. Mauro Degano (Feletto) 1:03,92; 5. Franco Parmesan (Devin) 1:10,64; 6. Škabar Aljoša (Devin) 1:14,78. VELESLALOM, Piancavallo Mlajši mladinci: 1. Luca Ongania (Pordenone) 56,97; 8. Federico Ziani 1:01,17; 9. Marco Ventin 1:03,32; 10. Marco Berte' (vsi SPDG) 1:04,31. Mladinci: 1. Marco Brisotto (Porcia) 54,02; 5. Minej Purich (Mladina) 54,68, 15. Guglielmo Ziani 1:01,21; 17. Alessandro Peteani (oba SPDG) 1:01,89; 18. Goran Kerpan (Mladina) 1:02,10. Ostopil: Matej Škerk (Devin). Master B7: 1. Stojan Sosič (Mladina) 1.00,65; A5: 1. Fausto Puppini (Cimenti) 54,76; 4. Alessandro Corbatto (Devin) 57,43; 10. Piero Perti (Brdina) 1:04,07; II. Antonio Morgera (Devin) 1.04,60; A4: 1. Marco Degano (Feletto) 55,90; 13. Lucio Musina (Devin) 1:08,33; A3: 1. Wlter Molaroni (5Cime) 56,74; 7. Franco Parmesan (Devin) 1:00,13; 10. Aljoša Škabar (Devin) 1:02,39; 12. Marzio Farinelli (Devin) 1:04,36. MLADINSKA KOŠARKA - Državna in deželna prvenstva Uspešni samo najmlajši Poraza Jadrana ZKB (U15) in Brega (U14 open) - Vderbiju U13 Kontovel boljši od Brega - Visoka zmaga Jadran ZKB v deželnem prvenstvu Ul 4 DRŽAVNO PRVENSTVO U15 Jadran ZKB - UBC Latte Carso 40:115 (12:34, 19:60, 36:90) Jadran: Orel, Daneu 11, Peric, Regent, Kojanec 6, Ridolfi 4, Ušaj 19, Sar-doč, Krevatin, Coloni, n.v. Tulliach in Da-nieluzzo. Trener: Danjel Šušteršič in Mario Gerjevič. SON: 7. 3T: Ušaj 2. Prvouvrščena ekipa UBC je dokazala, da je v prvenstvu U15 za razred boljša od ostalih. Ob fizični in taktični premoči je bil UBC v nedeljo izredno razpoložen tudi v napadu, kjer je bil skoraj 90 %. Kljub visokemu zaostanku pa so jadranovci v primerjavi s prvo tekmo proti UBC-ju pokazali nekaj več. Predvsem igra v napadu je bila popolnejša in bolj organizirana. Pri tem se je izkazal Ivo Ušaj, ki ima sicer leto manj od nasprotnikov. PRVENSTVO U14 OPEN Ardita - Breg 53:50 (14:12, 36:25, 48:39) Breg: Gelleni, Zobec, Sema, Bole, Vascotto, Tul, Stagni, Fonda, Norbedo, Giacomini. Trener Sila. Breg proti Arditi ni ponovil nastopa iz prvega dela, ko jo je visoko premagal. V prvi četrtini sta si bili ekipi enakovredni, nato pa so Goričani izkoristili napake gostov in povedli na deset točk. Razliko so obdržali do pet minut pred koncem, ko se je Breg z boljšo obrambo približal na dve točki. V končnici pa so bili za poraz Brega usodni štirje zgrešeni prosti meti in osebna napaka v napadu. DEŽELNO PRVENSTVO U14 Jadran ZKB - Azzurra C 71:21 (20:4, 38:12, 61:14) Jadran: Orel 2, Daneu 24, Antler, Ušaj 12, Devetak, Geletti 4, Tulliach 7, Krevatin 6, Dell'Anno 2, Danieluzzo, Co-loni 8, Škabar 6. Trener: Gerjevič. Jadranovci so brez težav premagali skromno ekipo Azzurre C, ki je sicer nastopila pretežno z mlajšimi igralci letnika 1998. Zmaga ni bila nikoli vprašljiva. V napadu se je izkazal Tomaž Daneu, solidno pa je nastopil tudi Robert Tulliach. PRVENSTVO U13 Tržaška skupina Kontovel - Breg 84:55 (19:15, 57:27, 71:40) Kontovel: Grgič, I. Terčon 4, Ciuch 2, G. Terčon, Furlan 2, Ferfoglia 2, Daneu 20, Radovič 4, Cettolo 19, I. Zidarič, S. Zi-darič 31, Zavadlal. Trenerja: Rogelja in Gerjevič. SON: 14. 3T: Cettolo 1. Breg: Štefančič 17, Križmančič 2, Biagi, Švara 23, Bržan, Tul 9, Macor 2, Rossi 2, Petirosso, Košir, Coffoli. SON: 18. PON: Biagi. V prvem krogu povratnega dela prvenstva U13 je bil na vrsti slovenski derbi. Predstava obeh ekip je bila solidna, s tem da je Kontovel prevladal predvsem zaradi fizične premoči. Odločilna za zmago je bila druga četrtina, ki jo je Kontovel zmagal 38: 12. Brežani so se vseskozi dobro upirali, predvsem na koncu. V zadnjih dveh četrtinah so bili povsem enakovredni Kontovelu; zadnjo četrtino so tudi zmagali (13:15). PRVENSTVO U12 Netekmovalna skupina Polet Kontovel - Libertas TS 38:63 (2:14, 24:26, 34:47) Polet Kontovel - Azzurra B 20:57 (4:9, 7:27, 17:43) Libertas Barcolana - Polet Kontovel 31:45 (11:17, 15:37, 27:41) Polet Kontovel: Emili 2, Furlan (-, /, /), Štekar (4, 2, 5), Kafol (2, 2, 8), Fher-lani (6, /, 6), Tavčar (/, 2, /), Vremec, Ago-stini (8, -, 14), Giaccari (2, 2, 2), Iurkič (4, V prvenstvu U13 sta se pomerila v prvem krogu povratnega dela Kontovel in Breg kroma /, 4), Jankovič (6, 10, 8), Rudes (2, 2, 7), Busan (2, /, /), Cotič (/, -, -), Perčič (-, /, -). Trenerja: Vremec in Piccini. Polet Kontovel je v tretjem krogu prvenstva Under 12 dosegel prvo zmago. Zaradi fizične premoči so proti Libertas Barcolani prevladali v skokih na koš, v napadu pa so bili pod košem še ne-precizni. Prva zmaga daje igralcem prav gotovo dodatni zagon pred naslednjimi nastopi, izboljšati pa bo treba zbranost na treningih, kar bo doprineslo tudi k manjšemu številu napak na tekmah. Vsi razpoložljivi igralci so nastopili in tudi dobro opravili svojo nalogo. Naši danes na Čarboli Danes bo od 17.30 do 19.30 na Čarboli srečanje mladih košarkarjev iz vseh klubov tržaške pokrajine. Šlo bo za prvo srečanje »Amori Basket Week« v organizaciji Amori sport, blagovne znamke pisatelja in režiserja Federica Moccie v sodelovanju s Pallacanetro Trieste 2004 in ostalimi tržaškimi klubi. Košarkarskega turnirja in poligonov se bodo udeležili tudi najmlajši igralci Bora, Brega in projekta Jadran. Drugi del srečanja bo v nedeljo, 20. februarja, ko bo pred tekmo amaterske A-lige med Acegas Aps in Pavio igrala selekcija igralcev Under 17. NAMIZNI TENIS Gladek poraz Krasa proti Esteju Kras - Este 0:5 Bole - Crivellaro 0:3; Fabiani - Ceri-ni 2:3; Giorgi - Bullo 0:3; Fabiani - Crivel-laro 2:3; Bole -Bullo 0:3. Tudi v povratnem delu moške C1-li-ge so krasovci izgubili proti drugouvršče-ni ekipi Este s težkim izidom 5:0. Lanski B-2 ligaši iz Padove so enostavno bili tehnično boljši in v letošnji sezoni so klonili le pred prvimi na lestvici, kar kaže na njihov kvaliteten sestav. Po besedah zgoni-škega igralca Edija Boleta (na sliki) je Kras igral kot pač zmore, po svojih zmožnosti. Rezultati setov kažejo sicer na občasna približevanja in dihanja za ovratnik nasprotnika, a ni zadostovalo. Res je, da je Tom Fabiani pokazal dobro igro proti solidnemu tretjekategorniku Crivellarotu in bil blizu zmage tudi proti Cerinitu. Prav tako je Simone Giorgi z minimalno razliko v se-tih izgubil z Bullom, to pa je žal vse. Este se ni pustil presenetiti in je odnesel domov nov par točk. Krasova upanja na obstanek se iz kroga v krog zmanjšujejo. (R) Ostali izidi: San Marco - Campo-sampiero 5:2, CUS Udine Moderna - Sar-meola 0:5, CUS Udine Inn - Ragners 1:5. Vrstni red: Sarmeola 18, Este 16, CUS Uidne Inn in Camposampiero 10, San Marco 9, Rangers 8, Kras 2, CUS Udine Moderna 0. Prihodnji krog (19.2.): Sar-meola - Kras. BALINANJE ZSŠDI: finale za dvojice Včeraj in danes se v domu pristaniških delavcev odvija tekmovanje društvenih dvojic, ki ga organizira balinarska komisija pri ZSŠDI. Zaradi nastopov Gaje v prvenstvu 1. kategorije je bil organizator prisiljen nekoliko spremeniti datum (vseeno je Gaja prijavila le 2 dvojici).Na teko-movanje se je vpisalo 21 dvojic v zastopstvu vseh naših društev. Danes ob 18.00 pa bo na vrsti finalni del. (Z.S.) 13 Obvestila AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme Zamejskega smučarskega prvenstva 2011, ki bo v soboto, 19. februarja, ter 1. Zamejskega prvenstva v teku na smučeh, ki bo v nedeljo, 20. februarja. Obe tekmi bosta potekali v Forni di Sopra. Vpisovanje je možno do četrtka, 17. februarja na tel. št. 348-8012454 (Sabina). AŠD MLADINA - smučarski odsek vabi člane, ki bi se radi udeležili Zamejskega smučarskega prvenstva 30. pokal (ob 40-letnici) ZSŠDI, ki bo v soboto, 19. februarja, v Forni di Sopra, da se prijavijo najkasneje do četrtka, 17. februarja, odgovornim društva ali na tel. št.: 040-213518, 348-7730389 (Ennio); 040-220718, 338-6376575 (Sonia); 338-3376232 (Boris). AŠD MLADINA vabi člane, ki bi se radi udeležili 1. Zamejskega prvenstva v teku na smučeh, ob priliki 40-letnice ZSŠDI, ki bo v nedeljo, 20. februarja, v Forni di Sopra, da se prijavijo najkasneje do četrtka, 17. februarja, odgovornim društva ali na tel. št.: 338-3376232 (Boris); 040213518, 348-7730389 (Ennio); 040-220718, 3386376575 (Sonia). SK DEVIN vabi vse člane in tekmovalce, da se udeležijo zamejskega smučarskega prvenstva, ki bo potekalo v soboto, 19. februarja 2011 v kraju Forni di Sopra. Prijave na spletni strani info@skdevin.it, ali pa na tel.št. 335 8180449 (Erika) SK DEVIN vabi vse svoje člane in tekmovalce na društveno tekmo v kraju Forni di Sopra v nedeljo, 20. februarja 2011. Možen je avtobusni prevoz. Odhod avtobusa ob 6.30 s Trga v Nabrežini. Prijave na info@skdevin.it ali pa na tel.št. 335 8180449. KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠZ BREG organizira smučarski izlet na Zoncolan v nedeljo 27. februarja. Za podrobnejše informacije pokličite Martino 348 4718440, Gioio 335 8445365 ali Davida 333 2208272. SMUČARSKI ODSEK SPDT organizira 18,19. in 20. februarja tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Prijave in informacije nudi urad ZSŠDI telefon 040/635627. Skozi šivan kino uho Zelo zabavno Navodila Narobe svet Napeti trenutki Torek, 15. februarja 2011 ■■■ - "V. Tri, dva, ena, zdaj! 18 1 4 Torek, 15. februarja 2011 KOŠARKA / MOŠKA C-LIGA - Še o derbiju v Repnu Sloga Tabor deluje zdaj kot utečen stroj Napad je močna tudi, ko je igra predvidljiva - Soča za dolgoročni proces Dobra novica S tekme v Repnu kroma V soboto sta se še tretjič v letošnji sezoni pomerila Sloga Tabor Televita in Soča Zadružna banka Doberdob Sovod-nje. Zanimivo je, da je bil derbi tako kot v prvem delu tudi v drugi fazi na sporedu že v prvem krogu. Srečanje je vsekakor potrdilo premoč Sloge Tabor, ki letos razpolago res z zelo homogeno in na igrišču zelo dobro postavljeno ekipo. Slogaši so tudi v soboto delovali kot odlično utečen stroj: natančen sprejem, dobra povezava med blokom in obrambo, močen oziroma oster in natančen servis (odvisno od serverja oziroma trenutka) in učinkovit ter raznolik napad in na splošno malo napak. Ob tem razpolaga Sloga Tabor z napadalci, ki so lahko nevarni tudi takrat, ko je podajalec Veljak prisiljen igrati predvidljivo. Vasilij Kante, ki je letos v odlični formi, in David Cet-tolo sta že dokazala, da se jima ni treba bati niti dobro postavljenega bloka, Ambrož Peterlin pa je na mreži prav tako uspešen, čeprav je v primerjavi z ostalimi tolkači nižji. Slogin trener Lucio Battisti, ki je pred tem več let vodil Sočino prvo ekipo, je seveda s svojimi varovanci zelo zadovoljen: «Napredujemo kot posamezniki, predvsem pa kot ekipa. Poleg tega pa je v ekipi več talentiranih mladih odbojkarjev, ki imajo še veliko rezerve, tako da se splača vlagati vanje. Kar zadeva sobotno srečanje, pa smo prevladali predvsem zaradi dobrega servisa in premoči na mreži. Treba pa je priznati, da je bila Soča brez izkušenih Testena in Brainija, tako da je bila na igrišču zelo mlada postava. Z njima bi bilo mogoče za nas kljub vsemu nekoliko težje.» Soča pa tokrat ni prišla do izraza. V ekipi je res nekaj perspektivnih mladih fantov (Matej Juren, Martin Devetak, medtem ko sta Jan in Ivan Černic že zelo izkušena, kljub temu, da nikakor ne gre za veterana), ki pa so imeli proti razigranim slo-gašem tokrat precej težav. Trener Andrej Berdon pa vsekakor poudarja, da je v tem trenutku rezultat postranskega pomena oziroma bo posledica rasti posameznih igralcev. «Zanima me predvsem delo z mladimi. Želim si, da bi tudi na tekmi pokazali, kar zmorejo. Tokrat jim to ni uspelo. Treba pa je trenirati naprej, čeprav bomo verjetno nekaj časa pri rezultatih zaradi tega plačevali davek. Delo z mladimi je dolg proces, rad pa bi tem fantom pomagal, da tako rekoč 'eksplodirajo' oziroma se razvijejo v odlične odbojkarje, ki so sposobni igrati taktično zelo zrelo. Prav v tem je tudi razlika med odbojkarji za višje in nižje kategorije,» je povedal bivši slovenski vrhunski odbojkar. Tjaša Gruden CORERJI Top scorerji tedna Moški: Ombrato (V) 22, V. Kante (ST) 20, Dussich (Sl) 19, Terčič (Ol) in Kom-janc (Ol) 17, Pavlovič (Ol), Simeoni (Np), Kuštrin (Np) in Bertali (Sl) 13. Ženske: Bukavec (K) in Babudri (Sl) 14, Balzano (K) 13, Lisjak (K) 11, Vodopivec (B) in Della Mea (B) 9. Skupno Moška C-liga: V. Kante (ST) 194, Lavrenčič (So) 185, Ombrato (V) 181, Valentinčič (So) 165, A. Peterlin (ST) 154, Romano (Sl) 133, Dussich (Sl) 108, D. Faganel (V) in Rožac (Sl) 105, Cettolo (ST) 101, Slavec (ST) 99, Juren (So) 97, Testen (So) 90. Moška D-liga: Komjanc (Ol) 281, Terčič (Ol) 193, Braione (Np) 169, Kuštrin (Np) 167, L. Brotto (Np) 138, Persolja (Ol) 136, Pavlovič (Ol) 98, Hlede (Ol) 97, Capparelli (Ol) 94, Feri (Np) 77, Simeoni (Np) in Ca-prara (Np) 71. Ženska C-liga: Babudri 89, Cvelbar 82, A. Spangaro 80, Gantar 67, Starec 65, Colarich 53, Crissani 35, T. Spangaro 32. Ženska D-liga: Bukavec (K) 217, Pučnik (B) 215, Lisjak (K) 134, Vodopivec (B) 133, Cella (b) 129, Balzano (K) 112, Della Mea (B) 111, Grgič (B) in Zuzič (K) 91. J Trditev, da je bila skupina, v kateri je v prvem delu prvenstva igrala Olympia Ferstyle, zahtevnejša, je očitno pravilna. V tej fazi so se namreč že v prvem krogu med sabo pomerile ekipe, ki so bile v prvi v različnih skupinah. Prav na vseh srečanjih pa so gladko slavili dosedanji tekmeci Goričanov. Vsi so namreč osvojili po tri točke, najlažje pa so prišli do zmage odbojkarji San Vita in Pip-polija iz Vidma. Rezultati prvih tekem so za Olympio vsekakor pozitivna novica, saj bodo očitno njeni najresnejši tekmeci v boju za napredovanje prav nasprotniki, ki jih že dobro pozna. ®Tri tekme, 0 točk Naše ženske ekipe so v prvem krogu odločilne faze za obstanek vse ostale praznih rok. Najslabše so se odrezale borovke, ki so odpovedale na celi črti in niso osvojile niti niza, zgrešen pa je bil še posebno njihov pristop. Kontovelke in slo-gašice pa so svojima nasprotnikoma odtrgale vsaj set. Sloga je sicer ostale nize izgubila zelo gladko, Kontovel pa je bil že zelo blizu tie-breaka, saj je v zadnjem setu v končnici vodil, a se je moral nato sprijazniti s porazom proti sicer solidnemu in izkušenemu nasprotniku, ki pa je bil vsekakor premagljiv. 12 točk so v prvem krogu drugega dela prvenstva osvojili naši moški deželni ligaši. V D-ligi sta Olympia in Naš prapor osvojila vseh šest razpoložljivih točk, v C-ligi pa sta bila po pričakovanju uspešna Sloga Tabor in Val Imsa (ki pa se je moral potruditi), medtem ko so mlajši slogaši in Soča (na derbiju s Slogo Tabor) ostali praznih rok. Peterlinovi varovanci so bili sicer proti bolj izkušenim nasprotnikom sicer zelo blizu prve točke v letošnjem prvenstvu, a v odločilnih trenutkih tretjega in četrtega seta niso imeli sreče oziroma niso bili dovolj hladnokrvni. ŽENSKA C-LIGA Slogašice premalo konstantne Pordenone Volley - Sloga 3:1 (25:16, 25:13, 21:25, 25:16) Sloga: Babudri 14, Colarich 3, Crissani 6, Cvelbar 4, Gantar 5, Starec 7, Michela Spangaro (libero), Barbieri 0, Cernich 0, Alice Spangaro 7, Teresa Spangaro 1, Valič. Trener Martin Maver Boj za obstanek v tretjeli-gaški konkurenci je Sloga začela proti verjetno najmočnejši ekipi iz skupine. Za Pordenone Volley predstavlja uvrstitev v skupino šibkejših veliko razočaranje, saj so pri društvu načrtovali preboj v skupino za napredovanje, a se jim očitno ni izšlo. Med sezono je prišlo tudi do zamenjave trenerja (kar je v teh ligah dokaj neobičajen pojav), igralke pa so ostale iste in njihov glavni cilj je seveda ta, da si čimprej naberejo potrebno število točk, da lahko mirno načrtujejo uspešnejšo prihodnjo sezono. Proti takemu nasprotniku neuspeha Slogašic ne gre jemati tragično, čeprav je res, da je v tej fazi pomembna vsaka točka, saj se bodo morale v nižjo ligo seliti tri ekipe. Dobro je vsekakor to, da so boljšim nasprotnicam odščipnile set, kar jim v rednem delu ni uspelo, za kaj več pa bi morale zaigrati bolj konstantno, kar se v nedeljo ni zgodilo. Prva dva seta sta bila stalno trdno v rokah domače ekipe. Trener Maver je skušal z najrazličnejšimi menjavami razbiti tempo Pordenoneja, vendar mu ni uspelo in domačinke so brez večjih težav povedle z 2:0. Tekme pa s tem ni bilo konec, saj so Slogašice v tretjem setu zaigrale kot prerojene. Vnel se je boj za vsako žogo, naša ekipa je postala bolj prodorna v igri na mreži, kjer sta izstopali Tania Babudri (na sliki) in Alice Spangaro, serija dobrih posegov v obrambi pa je povsem spravila s tira domače napadalke. Set je tako zasluženo osvojila Sloga, ki pa je četrtega spet začela dokaj medlo in dovolila Pordenoneju, da je takoj visoko povedel, zaostanka pa našim igralkam ni več uspelo nadoknaditi. MOŠKA D-LIGA - V nedeljo Naš prapor premagal »slovenski« Club regione V mladi selekciji FJK under 16 veliko igralcev Olympie in Sloge Naš prapor - Club Regione FVG 3:0 (25:20, 25:19, 27:25) Naš prapor: Bajt 2, Braione 12, Brot-to 6, Caprara 4, Černic 2, Fajt 4, Kuštrin 13, Simeoni 13, Feri, Culot (L). Odbojkarji Našega prapora so v prvem krogu druge faze dosegli gladko zmago, s svojim nastopom pa nikakor niso zadovoljili. Več kot očitno je, da jim ob nedeljah zjutraj nikakor ne uspe igrati zbrano, poleg tega pa so zaigrali tudi brez prave motivacije, saj so se pomerili s skromnejšimi nasprotniki, ki so vsi še zelo mladi. Vse tri se-te so precej grešili in so se prilagodili ritmu nasprotnikov. Naj še dodamo, da so tokrat Brici nastopili brez Juretiča, zaradi odsotnosti trenerja Leghisse pa sta tekmo vodila Braione in Simeoni. Običajni korektor Brotto se je tokrat v vlogi podajalca izmenjaval z Bajtom, med posamezniki pa zasluži pohvalo Fajt, ki se je v tretjem setu izkazal s silovitim udarcem in potrdil, da lahko še veliko napreduje in se razvije v dobrega igralca, če bo resno treniral. Kar zadeva Club Regione FVG, ki je neke vrste selekcija najboljših mladih igralcev iz naše dežele, naj povemo, da igra v tem Naš prapor kroma drugem delu s prenovljeno oziroma še mlajšo garnituro igralcev. Proti Našemu praporu so tako igrali tudi štirje odbojkarji Olympie (Matija Corsi, Jernej Terpin, Davide Cobello in Sandi Persoglia) ter dva slo-gaša (Danjel Antoni in Ilja Krečič). Mladi igralci, ki so se v D-ligi preizkusili v prvem delu (med temi so bili prav tako tudi člani Olympie in Sloge), pa imajo zdaj drug program. V nedeljo so se tako na primer pomerili s Sisleyem. Moška D-liga za NAPREDOVANJE, izidi:Olympia Ferstyle -CUS Trieste 3:1, Reana - Travesio 3:1, Casarsa -Pippoli 0:3, San Vito - Porcia 3:0 San Vito 1 1 0 S:0 S Pippoli 1 1 0 S:0 S Olympia Ferstyle i i 0 3:i 3 Reana 1 1 0 S:1 S Travesio 1 0 1 1:S 0 CUS TS 1 0 1 1:S 0 Casarsa 1 0 1 0:S 0 Porcia 1 0 1 0:S 0 PRIHODNJI KROG: CUS Trieste - Reana Travesio - Casarsa, Pippoli - San Vito, Poria -Olympia Ferstyle (19.2 ob 20.S0) Ženska C-liga ZA NAPREDOVANJE, izidi Talmassons - Vivil 3:0, Millenium - Tarcento 3:0, Sangiorgina - Volleybas 2:3 Vrstni red: Talmassons in Millenium 3, Volleybas 2, Sangiorgina 1, Tarcento in Vivil 0. Moška C-liga za NAPREDOVANJE, izidi:il Pozzo -FerroAlluminio 2:S, Sloga Tabor Televita -Soča ZBDS S:0, VBU Videm - Lignano 1 :S Sloga Tabor ii 0 3:0 3 Lignano 11 0 S:1 S FerroAlluminio 11 0 S:2 2 il Pozzo 10 1 2:S 1 VBU 10 1 1:S 0 Soča ZBDS i0 i 0:3 0 PRIHODNJI KROG FerrAlluminio - . Sloga Tabor Televita (19.2. ob 18..0), Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje VBU (19.2. ob 20.30), Lignano - Il Pozzo Moška D-liga za OBSTANEK, izidi:Cordenons - Broker 3:0, Naš prapor - Club regione 3:0, Altura - Aurora 3:1, Prata - Turriaco 3:1 Naš prapor ii 0 3:0 3 Cordenons 11 0 S:0 S Prata 11 0 S:1 S Altura 11 0 S:1 S Aurora 10 1 1:S 0 Turriaco 10 1 1:S 0 Broker 10 1 0:S 0 Club Regione 10 1 0:S 0 PRIHODNJI KROG: Broker - Naš prapor (19.2 ob 20.30), Club Regione - Altura, Aurora - Prata, Turriaco - Cordenons Moška C-LIGA ZA OBSTANEK, izidi:Cervignano - Fincantieri 0:S, Sloga - Volley club 1 :S, Vivil - Basiliano 1 :S, Val imsa - Buia S:1 Fincantieri 11 0 S:0 S Val Imsa ii 0 3:i 3 Basiliano 11 0 S:1 S Volley club 11 0 S:1 S Sloga i0 1 1:3 0 Vivil 10 1 1:S 0 Buia 10 1 1:S 0 Cervignano 10 1 0:S 0 PRIHODNJI KROG: Fincantieri - Volley club, Vivil - Sloga (19.2. ob 20.00), Basiliano - Val imsa (20.2. ob 18.00), Buia - Cervig nano Ženska D-liga ZA NAPREDOVANJE, izidi Latisana - Azzano X. S:0, Cordenons - Sacile S:1, Majanese - Pordenone S:2, Rizzi - Royalkennedy 2:S Vrstni red: Latisana in Cordenons S, RojalKennedy in Majanese 2, Pordenone in Rizzi 1, Sacile in Azzano X. 0 ŽENSKA C-LIGA za OBSTANEK, izidi:Buia - Chions 0:S, PAV Natisonia - S. Andrea S:0, Pordenone - Sloga S:1, Fincantieri - Libertas TS 2:S Chions 11 0 S:0 S Natisonia 11 0 S:0 S Pordenone 11 0 S:1 S Libertas TS 11 0 S:2 2 Fincantieri 10 1 2:S 1 S. Andrea 10 1 0:S 0 Buia 10 1 0:S 0 Sloga i0 i 1:3 0 PRIHODNJI KROG: S. Andrea - Pordenone, Sloga - Fincantieri (19.2. ob 20.00), Libertas -Buia, Pordenone - Chions. Ženska D-liga za OBSTANEK, izidi:Altura - CUS Trieste 3:0, Bor Kmečka banka - Virtus 0:3, Villesse - Gemona 0:3, Kontovel - Grado 1:3 Altura 1 Virtus 1 Gemona 1 Grado 1 Kontovel 1 Villesse 1 Bor Kmečka banka 1 CUS Trieste 1 1 0 S:0 S 1 0 S:0 S 1 0 S:0 S 1 0 S:1 S 0 i 1:3 0 0 1 0:S 0 0 i 0:3 0 0 1 0:S 0 PRIHODNJI KROG: CUS Trieste - Bor Kmečka banka (19.2. ob 20.30), Virtus - Gemona, Villesse - Kontovel (19.2. ob 20.30), Grado - Altura ODBOJKA Torek, 15. februarja 2011 1 9 POKRAJINSKA PRVENSTVA - 1. ženska divizija na Goriškem Bitka izgubljena, vojna še traja Po napeti igri je Soča Govolley Kmečka banka šele v petem nizu izgubila proti izkušenim igralkm iz Ronk - Under 14 ženske: dve zmagi Kontovelk in vodstvo na lestvici 1. ŽENSKA DIVIZIJA Na Goriškem Soča/Govolley Kmečka banka - Ronc-hi 2:3 (25:13, 21:25, 22:25, 25:16, 15:17) Soča/Govolley Kmečka banka: Mania, Danielis, Gabbana, Zavadlav, Povšič, Panozzo, Giuntoli, Antonič, Valentinsig, Uršič (L1), Pozzo (L2). Trenerka: Paola Uršič Odbojkarice Soče in Govolleya so tesno izgubile dvoboj za začasno prvo mesto proti izkušeni ekipi iz Ronk. Z izjemo prvega seta, v katerem so domačinke zaigrale zelo zbrano in učinkovito, so bili ostali v glavnem izenačeni in napeti, kar še zlasti velja za odločilni peti niz. Naša ekipa bi lahko solidne nasprotnice tudi premagala, a je v primerjavi z njimi več grešila, tako da se je morala na koncu sprijazniti z eno samo osvojeno točko. Ostali izidi: Pieris - Grado 3:0, Millenium - Torriana 3:0, Fincantieri - Staranzano 3:1, Mossa - Azzurra 2:3, Morarese - Turriaco bo 22. februarja. Vrstni red: Ronchi 29, Morarese in So-ča/Govolley Kmečka banka 28, Turriaco 27, Pieris 26, Mossa 25, Azzurra in Capriva 22, Millenium 15, Fincantieri 9, Torriana in Grado 6, Staranzano 3 (Morarese z dvema, Staranzano, Tur-riaco in Capriva z eno tekmo manj). 2. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem Sokol S.B. Costruzioni - S. An-drea/Coselli 2:3 (25:16, 25:22, 16:25, 20:25, 12:15) Sokol S.B. Costruzioni: Brankovic 8, Budin 2, Gridelli 20, Mazzucca 8, Škerl 12, Vidoni 1, Devetak (L), A. Pertot 0, Fragiacomo, Milič, M. Pertot. Trener: Andrej Pertot V zadnjem krogu prvega dela prvenstva so se sokolovke pomerile z mlado, a perspektivno združeno ekipo SantAndrea/Coselli. Ekipi sta si po znanju enakovredni, obe krasi predvsem dobra igra v obrambi, tako da je bilo srečanje kar privlačno, akcije pa večkrat dolge. Prva dva seta so dokaj gladko osvojile Nabrežinke, ki praktično niso grešile, v polju pa delovale zelo odločno. Pozna se predvsem to, da se nekatere ključne igralke, ki so sanirale poškodbe, postopoma vračajo v formo. Od tretjega seta dalje pa so napake pri domačinkah postale pogostejše in nasprotnice so z boljšo igro na mreži, predvsem pa v obrambi, kjer so pre-stregle nekaj res dobrih napadov soko-lovk, osvojile vse preostale nize in si tako priborile končno zmago. Pri Sokolu gre kljub porazu pohvala celotni ekipi, predvsem pa kapetanki Alesandri Brankovic, ki je po nekaj medlih nastopih spet zaigrala dobro in borbeno. Edina negativna točka je bilo kar 18 zgrešenih servisov. (pera) Roiano Gretta Barcola - Kontovel 3:1 (18:25, 25:23, 30:28, 25:13) Kontovel: Ban, Cabrelli, Cassanel-li, Grgič, Klobas, Poiani, D. in N. Vat-tovaz, Košuta, de Walderstein (L). Trenerka: Tania Cerne Kontovelke so se na gostovanje k ekipi Roiano Gretta Barcola, ki je na lestvici pred njimi, odpravile v okrnjenem sestavu, kljub temu pa je le malo manjkalo, da bi poskrbele za presenečenje. Razen v zadnjem setu so igrale zelo dobro in še posebno učinkovito napadale. V uvodnem nizu so svoje nasprotnice, ki so bile precej bolj izkušene, nadigrale, v drugem pa so vodile praktično do konca (bilo je že tudi 22:18). V tretjem pa je naši ekipi v končnici zmanjkal kanček športne sreče. Ostali izidi: Libertas - S. Andrea 3:0, Poggi - Virtus 3:1, Altura - Oma 3:0. Vrstni red: Altura 23, Libertas 19, S. Andrea/Coselli 18, Virtus 16, Roia-no Gretta Barcola, Sokol S.B. Costru-zioni in Poggi 15, Oma 5, Kontovel 4, S. Andrea 2 (Libertas in Kontovel s tekmo manj). UNDER 18 MOŠKI Deželno prvenstvo Olympia Terpin - Cervignano 3:2 (25:8, 25:21, 16:25, 23:25, 15:10) Olympia Terpin: Komjanc 30, Peršolja 0, Caparelli 16, Vogrič 0, Palazzo 6, Vizin 9, Škerk (L), Cobello 1, Hlede 5, Čaudek 2. Trener: Zoran Je-rončič Goričani so po petih setih odpravili vrstnike iz Červinjana in tako prvi del prvenstva zaključili na drugem mestu z dvema samima točkama zaostanka za prvouvrščenim Hammerjem iz Trsta, kar pomeni, da se še lahko poteguje za naslov deželnega prvaka med mladinci. Srečanje zadnjega kroga bi se lahko sicer zaključilo veliko prej, saj so domačini prepričljivo osvojili uvodna niza. V prvem so igrali brezhibno, že v drugem pa so svoje nasprotnike začeli podcenjevati, a vseeno zmagali. Tretji niz so boljše začeli odbojkarji Cervi-gnana, ki so povedli 5:0 in tudi v nadaljevanju igrali bolj učinkovito. Gori-čani so slabo sprejemali in tudi na mreži niso bili dovolj uspešni (breme napada je tako pravzaprav slonelo le na Komjancu in delno na Capparelliju). V četrtem setu so spet reagirali, borbeni gostje pa so nadaljevali z dobro igro, tako da je bil niz izenačen, v končnici pa je bil prisebnejši Cervignano. V tie-breaku so nato naši igralci vendarle prevladali, čeprav so na začetku vodili gostje. Jerončičevi fantje pa se morajo naučiti, da je treba vedno igrati zbrano do konca, tudi ko je nasprotnik slabši. Podobno napako so mladinci Olympie že naredili na tekmi z Gemono. Ostala izida: Il Pozzo/Reman-zacco - San Vito 2:3, Hammer - Cor-denons 3:2, Gemona - Sloga bo 20. februarja. Vrstni red: Hammer 17, Olympia Terpin in Cervignano 15, Cordenons 14, Gemona in San Vito 8, Sloga 3, Il Pozzo/Remanzacco 1 (Gemona in Sloga s tekmo manj). UNDER18 ŽENSKE Na Tržaškem Virtus - Kontovel 2:3 (22:25, 20:25, 25:13, 25:20, 12:15) Kontovel: Rudes, Ghezzo, Paoli, Škerlavaj, Bembi, Pertot, Cibic, Briščik, Gregori. Trenerka: Veronika Zuzič Združena ekipa Kontovela, Sokola in Sloge je v predzadnjem krogu po petih setih strla odpor Virtusa. Začetek tekme je sicer obetal drugačen razplet. Naše odbojkarice so namreč prva dva seta igrale zelo zbrano v sprejemu in obrambi ter prepričljivo slavile. Tretji niz je bil prava katastrofa in Virtus je vodil tudi 18:3. V četrtem so varovanke Veronike Zuzič reagirale, a so imele še vedno precej težav v sprejemu. Tudi zadnji set so boljše začele nasprotnice, ki so vodile do 12. točke (bilo pa je tudi 8:3), v končnici pa je naša ekipa s serijo dobrih servisov in uspešno obrambo poskrbela za preobrat. Med napadalkami naj omenimo tokrat Carol Ghezzo in Lauro Rudes, ki sta bili zelo učinkoviti s centra. Ostali izidi: Oma - Libertas 3:2, Volley 3000 - Coselli 0:3, Bor Kinemax - Altura 0:3 (o tekmi smo že poročali). Vrstni red: Altura 35, Coselli 30, Bor Kinemax 29, Libertas 22, Oma 16, Kontovel 11, Virtus 10, Volley 3000 3. UNDER 16 MOŠKI Deželno prvenstvo Sloga - Fincantieri 2:3 (25:21, 10:25, 21:25, 26:24, 11:15) Sloga: Antoni 17, Cettolo 8, Gu-štin 1, Krečič 5, Leo 0, Pelikan 0, Rio-sa 0, Sosič 24, Trento 11. Trener: Ambrož Peterlin V prvem delu prvenstva so Slogaši tega nasprotnika na gostovanju gladko premagali, tokrat pa se ni izšlo tako uspešno. Naši igralci so začeli dokaj medlo, prvi set so sicer osvojili, v drugem pa popustili na vsej črti in postali lahek plen gostov. Tekma se je tako razživela šele od tretjega seta dalje, ko smo bili priča lepši igri, čeprav so Slo-gaši še vedno delovali nekoliko zadržano in se niso zmogli povsem sprostiti. Fincantieri je že povedel z 2:1, ko je Sloga v četrtem setu zaigrala odločneje, že visoko povedla z 19:14, a so jo v končnici gostje dohiteli in imeli tudi na razpolago set žogo pri 24:23, ko je našim odbojkarjem uspelo rezultat obrniti v svojo korist. V zadnjem so takoj povedli gostje, Sloga je izenačila pri 7:7, ko si je Fincantieri priigral nekaj točk prednosti in jih potem obdržal do konca tekme. (Inka) Ostali izid: Coselli - Torriana 3:1, Hammer - Olympia Hlede A.I. bo v četrtek, ob 18.45 v telovadnici stadiona Rocco v Trstu, Virtus ni igral. Vrstni red: Olympia Hlede A.I. 29, Hammer 26, Torriana 22, Coselli 21, Fincantieri 9, Sloga 7, Virtus 0 (Torriana s tekmo več, Olympia in Hammer s tekmo manj). UNDER16 ŽENSKE Na Tržaškem Skupina 1 Sokol Bar Igor - Oma 3:2 (16:25, 25:22, 23:25, 25:14, 15:9) Sokol Bar Igor: Brankovic 2, Budin 10, Gridelli 20, Škerl 12, Vidoni 3, Zerjal 3, Devetak (L), Micheli 2, Pertot 6, Kojanec. Trener: Andrej Pertot Servis: 9 tock; 13 napak. Blok: 6 točk. Po skoraj enomesečni pavzi so so-kolovke spet stopile na igrišče tudi v prvenstvu under 16 in tudi tokrat se je v zelo izenačeni skupini srečanje zaključilo šele po 5.setu in po skoraj dveh urah igre. Tekmo so Nabrežinke začele medlo in temu je botroval poraz v 1. setu, v 2. so odpravile odvečne napake in slavile, v tretjem pa so spet popustile in dovolile nasprotnicam, da so visoko povedle. Nato je naša ekipa po vstopu na igrišče Mare Micheli in Anastazije Pertot reagirala in z Urško Vidoni na servisu skoraj v celoti nadoknadila zaostanek, niz pa so vseeno osvojile nasprotnice. To pa je sokolov-ke dodatno motiviralo, tako da so si z odlično igro v 4. in 5. setu zagotovile gladko izgubile prvo tekmo z neposrednim tekmecem v boju za končno prvo mesto v tej skupini, ki še dopušča možnost igranja v play-offu za pokrajinski naslov. Naše igralke so tokrat odpovedale v vseh elementih, posebno slab pa je bil sprejem, tako da niso mogle niti uspešno napadati. Za nameček so bile tudi okrnjene, kar pa ne more biti opravičilo za slab nastop. Ostali izid: Sokol B Ferrojulia -Altura 0:3 (o tekmi smo že poročali), Lucchini - Brunner 1:3. Vrstni red: Volley 3000/Azzurra in Breg 9, Altura 6, Lucchini in Brunner 3, Sokol B Fer-rojulia 0 (Breg in Altura s tekmo več). UNDER 14 MOŠKI Deželno prvenstvo Skupina A Fincanteri - Olympia Ferstyle 3:1 (26:24, 22:25, 25:21, 25:22) Olympia Ferstyle: Terpin, La-vrenčič, Manfreda, K. in S. Komjanc, Luppoli, Černic. Trener: Ivan Markič Olympia je po izenačeni tekmi klonila proti Tržičanom, ki so imeli pred tem le točko več. Ekipi sta si v bistvu enakovredni, pozna pa se, da ima Fincantieri v svojih vrstah fizično močnejše igralce, ki so na mreži učinkovitejši od naših. Goričani bi lahko vsekakor iztržili vsaj točko, saj so prvi set sami zapravili s svojimi napakami v končnici, pa tudi v ostalih so na splošno grešili več od domačinov. Soča Govolley se še bori za napredovanje v žensko D-ligo bumbaca končno zmago. Za dober nastop zasluži pohvalo celotna ekipa, še posebno pa so se izkazale Mara Micheli, Tereza Budin in libero Marinka Devetak. (pera) Coselli - Sokol A Bar Igor 3:0 (25:17, 25:14, 25:8) Sokol A Bar Igor: Brankovic 1, Devetak 0, Gridelli 14, Škerl 4, Vidoni 1, Zerjal 0. Trener: Andrej Pertot Sokolovke se se s prvouvrščenim Cosellijem pomerile v zelo okrnjenem sestavu, saj so nekatere igralke pustile ekipo na cedilu, tako da je morala Ja-nika Škerl zaigrati na centru, običajni libero Marinka Devetak pa na krilu. Vse to pa nikakor ne more biti opravičilo za slab nastop. Prav v vseh elementih igre je bilo preveč napak in edina igralka, ki je se je srčno borila ter se enakovredno kosala z boljšimi nasprotnicami, je bila Fulvia Gridelli, vse ostale pa niso pokazale pravega pristopa in zadostne zbranosti. (pera) Ostali izidi 4. in 5. kroga: Bor -Oma 3:2, S. Andrea/Coselli - Kontovel 3:2 (o tekmah smo že poročali), Virtus - Coselli 0:3. Vrstni red: Coselli 12, Oma 8, Bor, S. Andrea/Coselli in Virtus 5, Sokol A Bar Igor 3, Kontovel 1 (Oma s tekmo več, Bor, Kontovel in Sokol A Bar Igor s tekmo manj). Skupina 2 Volley 3000/Azzurra - Breg 3:0 (25:19, 25:23, 25:22) Breg: Barut, Kalin, Klun, Preprost, Amabile, Petrella, Pincer. Trener: Mikica Desimirovic Brežanke so Vrstni red: Coselli 12, Fincantie-ri 11, Olympia Ferstyle 7, Hammer 3, Sloga 0 (Olympia Ferstyle in Fincantieri s tekmo več). UNDER14 ŽENSKE Na Tržaškem Skupina 1 Virtus - Kontovel 0:3 (13:25, 4:25, 9:25) Oma - Kontovel 0:3 (17:25, 25:27, 21:25) Kontovel: D. in N. Vattovaz, Viezzoli, Guidone, Ravbar, Sossi, Roma, Mattessich, Bezin, Brunetti, Zaccaria, Starc, Košuta. Trenerka: Tania Cerne Kontovelke so dosegle dve gladki zmagi. Z Omo so zaigrale nekoliko slabše, tako da so nasprotnice dosegle razmeroma visoko število točk. Preveč napak je bilo na servisu, igra pa je bila precej raztrgana. Z Virtusom pa so naše odbojkarice igrale veliko boljše in manj grešile. Pohvalo zaslužita Petra Sossi, ki je natančno podajala, Nina Vat-tovaz pa se je izkazala v napadu. Na obeh tekmah so se preizkusile tudi od-bojkarice, ki sodijo še v kategorijo U13, in vse so dobro opravile svojo nalogo. Proti Virtusu je med njimi še posebno uspešno igrala Irina Bezin, proti Omi pa Noemi Roma. Vrstni red: Kontovel 9, Sloga Dvigala Barich in Coselli blu 3, Euro-volleyschool 2, Oma 1, Virtus in Brunner 0 (Brunner s tekmo manj, Euro-volleyschool z eno, Oma z dvema, Kon-tovel s tremi tekmami več). Skupina 2 Azzurra A - Sokol Železnina Terčon 3:0 (25:16, 25:11, 25:22) Sokol Železnina Terčon: Pertot, H. in L. Zidarič, Peric, Kojanec, Bran-kovic, Pipan, Smotlak, Giuliani. Trenerka: Norči Zavadlal Mlade sokolov-ke so se le v zadnjem setu boljše upirale solidni Azzurri A. Nasprotnice so sicer dobra ekipa, vendar bi lahko Na-brežinke pokazale kaj več. Občasno so imele nekaj težav v sprejemu in takrat niso mogle napadati. Ko pa so sprejemale dobro, so bile na mreži zelo uspešne. Vrstni red: Azzurra A 3, Libertas 2, Coselli giallo 1, Sokol Železnina Terčon, Azzurra B, Olympia, Altura 0 (Az-zurra B, Olympia in Altura s tekmo manj). Na Goriškem Olympia K2 Sport - Staranzano 0:3 (18:25, 19:25, 17:25) Ostali izidi: Torriana - Fincan-tieri bianca 3:0, Moraro/Mariano -Millenium 1:3, Cormons - Mossa 3:2, Fincantieri azzurra - Grado bo 23. februarja. Vrstni red: Fincantieri az-zurra 33, Grado in Staranzano 30, Cormons 21, Mossa 18, Torriana 17, Millenium 15, Moraro/Mariano 7, Olympia K2 Sport in Fincantieri bianca 3 (Fincantieri azzurra in Grado s tekmo manj). UNDER 13 MEŠANO Na Tržaškem Skupina A Bor - Libertas 3:0 (25:8, 25:11, 25:6) Bor: Antoni, Legiša, C. in H. Caucci, Bertocchi, Senn, Savino, Gras-si, Gottardi, Lugo, Bečirevic. Trener: Gabriele Talotti Borove odbojkarice so končno slavile prvo zmago. Po seriji tekem proti boljšim nasprotnikom so se tokrat pomerile z mešano ekipo Libertasa, ki ga sestavljajo sami začetniki in začetnice. Plave so tako precej točk dosegle že s servisom, njihova zmaga pa ni bila nikoli pod vprašajem. Več možnosti so dobile tudi tiste, ki ponavadi manj igrajo. Ostala izida: Coselli giallo -Roiano Gretta Barcola 0:3, Azzurra -Altura n.i., Coselli M - Oma bo v petek. Vrstni red: Roiano Gretta Barcola 10, Oma 8, Coselli M in Coselli gial-lo 5, Altura 4 in Bor 4, Azzurra 3, Libertas 0 (Oma, Coselli M in Altura z eno, Azzurra z dvema tekmama manj). Skupina B Breg - Olympia 0:3 (20:25, 18:25, 11:25) Breg: Camassa, Cattaruzza, De-bernardi, Muiesan, Jež, Paoli, Medizza, Hervat, Racman, Olenik, Maver, Me-neghetti. Trenerka: Daniela Zeriali Mlade odbojkarice Brega so tokrat zaigrale zelo dobro in borbeno in se potrudile, da bi osvojile čim več točk. Natančno so sprejemale in lepo gradile igro. Na koncu so sicer ostale praznih rok, saj se v določenih trenutkih še vedno nekoliko zmedejo, vseeno pa vse zaslužijo pohvalo. Coselli blu - Sloga Dvigala Barich 3:0 (25:15, 25:17, 25:23) Sloga Dvigala Barich: Feri, Hussu, Kocman, Kovačič, Kralj, Petaros, Po-čkaj, Presten, Protti, Racman, Starc, Škerk. Trener: Franko Drasič Z nedeljskega gostovanja so se mlade slogašice vrnile praznih rok, vendar ni šlo za slab nastop. Sloga Dvigala Barich je nastopila nekoliko okrnjena, poznala se je zlasti odsotnost glavnega aduta Jasne Vitez, domače odbojkarice pa so bile tehnično res dobro podkovane. Slogašice so zaigrale zelo borbeno in požrtvovalno, še posebno pohvalo tokrat zaslužita Veronika Feri in Petra Racman. Trener Drasič je preizkusil vse svoje varovanke, tudi najmlajše, ki so se resnično potrudile, vendar je bil nasprotnik tokrat premočan. (Inka) Vrstni red: Coselli blu 13, Kon-tovel in Sloga Barich 11, Olympia 8, Virtus Ž 6, Brunner 2, Virtus M, Killjoy in Breg 0 (Sloga Barich s tremi, Coselli blu z dvema, Kontovel in Virtus Ž z eno tekmo več). 20 Torek, 15. februarja 2Q11 NOGOMET / d-liga - Po tekmi v Padovi je odstopil trener Marino Kragelj Pekoč poraz, ki je Krasovemu sodu izbil dno reakcije G. Kocman pogreša skromnost kroma Tekma v Padovi je bila za Kras bržkone mejnik. Odstopil je trener Marino Kragelj, ki - kot nam je povedal - ni imel več podpore dela igralcev. »O odstopu sem razmišljal že nekaj časa. Kljub temu sem upal, da bo le boljše, da bomo prebili led. A do tega žal ni prišlo. Prišli smo do točke, ko je bil odstop potreben. Hvaležen sem vodstvu kluba, ki mi je zaupalo in mi dalo možnost, da se preizkusim v D-ligi. Na začetku, takoj po mojem prihodu, je moštvo reagiralo. Trenirali smo dobro. Vsi so se trudili. Nato pa se je nekaj zataknilo. Čutil sem, da mi igralci ne sledijo več in tudi za sam klub je boljše, da se vrnem k delu z mladinci,« je svoj odstop utemeljil Kragelj. Zelo razočaran je tudi Kra-sov predsednik Goran Kocman, ki je po tekmi ostro »nastopil« v slačilnici. »Bil sem zelo jezen, saj se je na igrišču videlo, da so igralci bojkotirali trenerja. Nesramno. Trener je nato odstopil, zdaj upam, da bodo igralci reagirali. Čas je, da se zdramimo. Do konca prvenstva je še deset tekem, tako da smo še v igri. Vodstvo kluba pričakuje, da bodo igralci dali vse od sebe,« pravi Kocman, ki še ni razkril imena novega trenerja. »V igri je več oseb. Vzeli pa si bomo dva dni in temeljito premislili kaj in kako. Jutrišnji (današnji op. ur.) trening bo skoraj gotovo vodil kondicijski trener Matej Bombač. Dobro je, da v nedeljo ne igramo, saj prvenstvo D-lige miruje zaradi turnirja v Viareggiu. Vsekakor ni izključeno, da bomo poslali kakega igralca domov. Ne bomo več tolerirali, da kdo rovari za našim hrbtom. Marsikdo je v moštvu precenjen in se ne zaveda, da je zanj D-liga prezahtevna. Nekateri so žal premalo skromni,« je bil oster Kocman. V Repnu torej pričakujemo »rošado«? (jng) Strelci ekip naših društev: 17 golov: Ruggiero (Mladost); Cermelj (Breg); 12: Kneževič (Kras); 10: Moscolin (Primorec); 9: Cano (Vesna), Palermo (Juventina); 8: Secli (Juventina); 7: Ferluga, Reščič (Sovodnje), Percich (Primorje); 6: Catanzaro (Juventina), Ribezzi (Mladost); 5: Gulič (Vesna), Nasser (Sovodnje), Bečaj (Zarja Gaja), Peric (Mladost); 4: Tomizza (Kras), Trangoni (Juventina), Sau, Lanza (Primorec), Bernobi (Zarja Gaja), Černe (Mladost); 3: Carli (Kras), Micor (Primorec), Puzzer, Aiello, Siccardi, Ferro (Primorje), Fazio, Coppola (Breg), Marchesi (Zarja Gaja); 2: Cipracca (Kras), Favero (Juventina), Kerpan, Degrassi, La Fata (Vesna), Bernardis (Sovodnje), Antonaci, Snidar (Primorec), Franco (Zarja Gaja), Daris (Breg), Gobbo (Mladost). Marino Kragelj je v Padovi še zadnjič sedel na klopi Krasove članske ekipe, odslej bo znova vodil le mladince kroma Kras Repen je tudi v 24. krogu D-lige ostal praznih rok. V Padovi je domači San Paolo, ki sicer zaseda mesta v zgornjem delu lestvice, zasluženo premagal rdeče-be-le. Končni izid je bil 3:1. Krasov »senator in starešina« Di-mitri Batti je bil precej samokritičen: »O tekmi ni kaj veliko povedati. Nasprotnik je zasluženo zmagal, četudi na igrišče ni bilo tako velike razlike med ekipama. V tem trenutku bi bržkone izgubili tudi proti kaki ekipi iz nižje lige, ker smo mentalno zelo zmedeni in nismo zbrani. Situacija je zelo kritična in resnično upam, da se bomo kmalu pobrali na noge,« je dejal Batti, ki je takole komentiral Kragljev odstop: »Zamenjave trenerja so vedno boleče. Upam, da bomo zdaj hitro reagirali in igrali bolj požrtvovalno. Ne smemo pozabiti, kako smo si v lanski sezoni s težavo in trudom izborili D-ligo. Ne smemo vreči puške v koruzo in za obstanek se moramo boriti kot levi.« Nemotivirani Kras je gol San Paola prejel že v 6. minuti. Krasovci so nato reagirali in se večkrat, sicer neuspešno približali nasprotnikovim vratom. Gostitelji so drugi gol dosegli v 75. minuti. V zadnjih minutah je Raden-ko Kneževič dosegel svoj 12. prvenstveni gol. San Paolo pa je v sodnikovem podaljšku še tretjič premagal solidnega Doviera. Kaj ne gre s trenerji iz Slovenije? V letošnji sezoni je odstopil že drugi slovenski trener (iz Slovenije). Po Novici Nikčeviču (Vesna) je padel še Marino Kragelj (Kras). Kaj ne gre? Nekaj očitno že. Nesporazumi zaradi jezika? Nekateri (igralci italijanske narodnosti) so jima očitali, da niso dobro razumeli njunih navodil. Oba sicer solidno obvladata italijanščino, četudi sta imela nekaj težav z izrazoslovjem. Bolj verjetna so nasprotja dveh različnih nogometnih šol in mentalitet. Slovenska (oziroma nekdanja jugoslovanska) je bolj stroga in zahtevna od italijanske ter lokalno-amaterske. Upoštevati je treba tudi neizkušenost obeh na deželnem amaterskem področju oziroma v D-ligi. To bi nekako šlo. Nato je še narodnostni vidik, ki bi ga najraje a priori izključili. Upam, da nekateri nogometaši leta 2011 ne bojkotirajo trenerja zgolj zato, ker je Slovenec. (jng) 1. amaterska liga - Primorec v Miljah Gol v 98. minuti Primorec podaljšal pozitivno serijo - Sovodenjci končno prebili led En sam gol je tokrat zadostoval za zmago tako Primorcu kot Sovodnjam. Sovodenjci so pred domačim občinstvom strli odpor tržaške Esperie, medtem ko so Trebenci slavili v Miljah kar osem minut po izteku 90. minute. Gol v zadnji sekundi, ki je toliko bolj pomemben zaradi neodločenih izidov treh glavnih tekmecev Primorca v boju za najvišja mesta. Zmaga Sovodenj bi morala biti bolj gladka kot kaže končni rezultat, čeprav igra domačih ni bila na najboljši ravni; vendar Vituličevi varovanci so zamudili celo vrsto priložnosti za zadetek. Na koncu je odločil edini gol, ki ga je dosegel Reščič sredi drugega polčasa. Že v prvi polovici tekme so Nasser in soigralci dokazali, da so boljši tekmec, a so bili pred nasprotnikovimi vrati premalo zbrani. Morda se je poznalo, da so bili preveč napeti, saj so zmago zaman iskali že od novembra meseca (kar devet tekem brez zmage). Tržačani so v prvem polčasu zadeli vratnico neposredno s kota, a drugače niso nikoli ogrozili Bu-rinovih vrat, medtem ko so Sovodenjci ustvarili vsaj tri 100-odstotne priložnosti z Nasserjem, Bernardisom in Ferlugo. Začetek drugega polčasa ni bil ravno navdu-šujoč,a prvi preblisk domače ekipe je bil odločilen. Veliko zaslug za zadetek ima Nasser, ki je preigral nekaj nasprotnikov in ob pravem trenutku podal do Reščiča, ki je z neubranljivim strelom zatresel nasprotnikovo mrežo. Gol je sprostil domače igralce, ki so hoteli spraviti na varno tri točke, a nadaljevale so se napake pred vrati Esperie, tako da so se najprej Reščič, nato še Nasser in Bernardis »usmilili« na- sprotnikovega vratarja in tako do konca tekme se stanje ni več spremenilo. Kljub zmagi ostaja za predsednika Kuštrina primarni cilj obstanek v ligi. Veliko bolj strma pa je bila pot do zmage Primorca, ki je v Miljah dosegel odločilni gol v 98. (!) minuti. Odločilna pa je bila najbrž 89. minuta, ko je sodnik predčasno pokazal pot do slačilnice kar trem domačim igralcem. Muglia je torej zaključila tekmo z osmimi igralci na igrišču, kar je Primorec izkoristil za pomembno zmago. V prvem polčasu je tehtnica visela na stran Primorca, ki je spravil v velike težave Muglio, vendar premoči ni uspel ovrednotiti z zadetkom. Po odmoru je Sciarronejeva ekipa popustila, morda tudi zaradi številnih odsotnosti. Nekateri igralci so občutili utrujenost, tako da je bil neodločen izid že napisan. A v 90. minuti je domači vratar sprožil proteste, domači igralci so bili do sodnika preveč agresivni, kar je prisililo delivca pravice, da je kar trem domačim nogometašem pomolil pod nos rdeč karton. Takrat se je potek tekme povsem spremenil. Domači so se zaprli v obrambo in izključno branili 0:0. To bi jim skoraj uspelo, a Sincovich je bil po strelu s kota najbolj priseben in dosegel izredno pomemben zadetek. 100 prvenstvena tekma Maxa Micor-ja v dresu trebenskega Primorca, h kateremu je pristopil v sezoni 2006/07. Odtlej je dosegel tudi 40 golov. Postave ekip naših društev San Paolo PD - Kras Repen Koimpex 3:1 (1:0) STRELCI: v 6. Volpato, v 35.dp Masiero, v 41.dp Kneževič, v 45.dp Lucchini KRAS REPEN: Dovier, Bertocchi, Tomizza, Giacomi (Venturini), Carli, Batti, Cipracca, Menichini (Latin), Knneževič, Božič, Sain (Dragosavljevic). Trener: Kragelj. Muglia - Primorec 0:1 (0:0) STRELEC: v 53.dp Sincovich PRIMOREC: Barbato, Sincovich, Giorgi, Meola, Santoro, Ojo, Antonaci, Micor (Snidar), Moscolin, Mercandel (Ravalico), Lanza. Trener: Sciarrone. Sovodnje - Esperia 1:0 (0:0) STRELEC: v 19.dp Reščič SOVODNJE: Burino, Colapinto, S. Kogoj, Milenkovic Pacor, Komic, Peteani, Ferluga (Tomšič), Bernardis, Reščič, Nasser. Trener: Vitulič. San Canzian - Breg 0:3 (0:2) STRELCI: v 42. Sovic, v 46. Daris, v 3.dp iz 11m Cermelj BREG: Cresi, Cigui, Degrassi, Stefani, Potleca, Sovic, Laghezza, Daris, Mendella, Petranich (Giuliani), Cermelj. Trener: Tommasi. Aurisina - Mladost 4:2 (2:0) STRELCA ZA MLADOST: v 4.dp Bensa, v 5.dp Peric MLADOST: Bernardi, Bressan, Radetič, Kobal (Bensa), Zotti, Vitturelli, Ruggero, Ferletič, Gobbo (Mutton), Černe, Peric. Trener: Cristofaro. D-liga Chioggia - Sanvitese 1:1, Concordia - Belluno 1:1, Montecchio - Venezia 1:2, Opitergina - Este 1:1, San Paolo Pd - Kras Repen 3:1, Tamai - Montebelluna 2:1, Torviscosa - Sandonajesolo 3:3, Treviso - Pordenone 2:Q, Union Quinto - Rovigo 2:1 Treviso 24 15 l 2 41:16 52 Venezia 24 16 2 6 52:29 5Q Tamai 24 11 8 5 44:32 41 San Paolo (-1) 24 12 6 6 36:29 41 Sandonajesolo 24 11 l 6 36:26 4Q Rovigo 24 1Q 9 5 3Q:21 39 Union Quinto 24 9 9 6 3l:29 36 Chioggia 24 9 8 l 28:28 35 Pordenone 24 9 l 8 39:34 34 Este 24 8 8 8 35:31 32 Sanvitese (-1) 24 l 1Q l 33:3l 3Q C. Concordia 24 l 5 12 33:46 26 Opitergina 24 5 9 1Q 36:4l 24 Montebelluna 24 l 3 14 21:35 24 Montecchio M. 24 5 l 12 3Q:39 22 Kras Repen 24 4 9 11 3G:44 21 Belluno 24 5 4 15 24:41 19 Torviscosa 24 3 8 13 3Q:51 1l PRIHODNJI KROG Belluno - Sanvitese, Este - Union Quinto, Kras Repen - Tamai, Montebelluna - Chioggia, Pordenone - Concordia, Rovigo - Montecchio, Sandonajesolo - Treviso, Torviscosa - Opitergina, Venezia - San Paolo Pd Promocijska liga Pro Romans - Juventina 0:1, Ponziana - Vesna 0:1, Lumignacco - Aquileia 0:2, Pro Gorizia -Reanese 1.1, San Daniele - Martignacco 6:0, Trieste Calcio - Zaule 3:1, Valnatisone - Union 3:0, Villesse - Caporiacco 0:3 San Daniele 2Q 14 2 4 45:2Q 44 Juventina 2G 12 S 3 3S:1S 41 Ponziana 2Q 11 6 3 4Q:21 39 Caporiacco 2Q 8 8 4 2l:2Q 32 Vesna 2G 1 S S 26:26 29 Trieste Calcio 2Q l l 6 33:3Q 28 Reanese 2Q 6 9 5 23:2Q 2l Union 2Q l 5 8 31:26 26 Zaule 2Q l 4 9 29:36 25 Lumignacco 2Q 6 6 8 22:26 24 Martignacco 2Q 4 12 4 25:31 24 Pro Romans 2Q 6 6 8 24:33 24 Valnatisone 2Q 4 1Q 6 18:1l 22 Aquileia 2Q 5 5 1Q 23:36 2Q Pro Gorizia 2Q 2 8 1Q 16:29 14 Villesse 2Q 2 3 15 13:44 9 PRIHODNJI KROG Juventina - San Daniele, Vesna - Zaule 1. AMATERSKA LIGA Sovodnje - Esperia 1:0, Muglia - Primorec 0:1, Centro Sedia - Domio 0:1, Isontina - Staranzano 0:0, Isonzo - Costalunga 0:0, Medea - Pieris 1:0, Ronchi - Turriaco 0:1, San Giovanni - Azzurra 2:0 Costalunga 2Q 12 5 3 38:12 41 Isonzo 2Q 11 5 4 21:11 38 Isontina 2Q 1Q 6 4 2Q:14 36 Primorec 2G S 11 1 31:1S 3S San Giovanni 2Q 9 6 5 36:23 33 Domio 2Q 8 5 l 19:18 29 Sovodnje 2G 6 9 S 21:31 21 Muglia 2Q l 4 9 19:23 25 Ronchi 2Q 5 9 6 2Q:19 24 Staranzano 2Q 6 6 8 26:2l 24 Azzurra 2Q l 3 1Q 2Q:3Q 24 Medea 2Q 5 8 l 19:25 23 Pieris 2Q 5 l 8 2Q:23 22 Esperia 2Q 4 8 8 1l:29 2Q Turriaco 2Q 3 6 11 11:3Q 15 Centro Sedia 2Q 2 6 12 16:3Q 12 PRIHODNJI KROG Primorec - Centro Sedia, Staranzano - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA San Canzian - Breg 0:3, Sistiana - Primorje 5:1, Roianese - Zarja Gaja 2:0, Cormonese -Piedimonte 1:0, Gradese - Montebello 2:1, Mariano - Sant'Andrea 1:1, Moraro - Opicina 0:1, Mossa - Fiumicello 4:1 Gradese 2Q 13 4 3 46:24 43 Cormonese 2Q 11 l 2 33:21 4Q Mariano 2Q 11 5 4 33:2Q 38 Mossa 2Q 1Q 5 5 29:21 35 Breg 2G 9 S 6 32:21 32 Roianese 2Q 1Q 1 9 36:32 31 Sistiana 2Q 8 5 l 36:26 29 San Canzian 2Q l 6 l 22:25 2l Opicina 2Q l 5 8 23:22 26 Primorje 2G S 2 1G 26:3S 26 Piedimonte 2Q l 3 1Q 22:3Q 24 Zarja Gaja 2G 4 1G 6 18:19 22 Sant'Andrea 2Q 5 6 9 22:31 21 Montebello 2Q 4 l 9 1J:2J 19 Moraro 2Q 4 5 11 24:36 1l Fiumicello 2Q 3 2 15 15:41 11 PRIHODNJI KROG Breg - Mariano, Primorje -Roianese, Piedimonte - Zarja Gaja 3. AMATERSKA LIGA Aurisina - Mladost 4:2, Aiello - Villa 2:0, Cgs -Begliano 2:3, Lucinico - Campanelle 3:2, Pro Farra - Poggio 3:0, Romana - Chiarbola 2:0, Sagrado - Audax 3:2, Union - Torre 0:6 Aiello 2Q 13 4 3 48:2Q 43 Torre 2Q 14 1 5 44:21 43 Begliano 2Q 12 5 3 41:16 41 Mladost 2G 11 S 4 41:24 3S Aurisina 19 11 3 5 43:3Q 36 Pro Farra 2Q 1Q 4 6 31:2J 34 Romana 19 1Q 3 6 26:24 33 Lucinico 2Q 1Q 3 l 29:24 33 Chiarbola 2Q 6 6 8 24:28 24 Villa 2Q 5 6 9 19:24 21 Cgs 2Q 6 3 11 29:4Q 21 Audax 2Q 5 5 1Q 3Q:38 2Q Campanelle 2Q 4 l 9 18:33 19 Sagrado 2Q 5 3 12 29:42 18 Poggio 2Q 3 5 12 11:34 14 Union 2Q Q 5 15 12:5Q 5 PRIHODNJI KROG Mladost - Sagrado / NOGOMET Torek, 15. februarja 2011 21 2. AMATERSKA LIGA - Podaljšali so pozitivno serijo Breg se je približal četrtemu mestu Pri Zarji Gaji vsaj do nedelje še ne bodo ukrepali Breg je še podaljšal pozitivno serijo. Tekem, ki jih ekipa z dolinske občine ni izgubila, je zdaj že dvanajst. Trener Dino Tommasi, odkar je zamenjal Macorja, še ni okusil grenkobe poraza. »Tudi sam se čudim, kako mi je uspelo tako motivirati to skupino, ki je sicer zelo kvalitetna. Preživljamo res lepe trenutke. Proti San Canzianu nismo nič ukradli. Zmaga je bila povsem zaslužena. Fantje so igrali zelo samozavestno in že po prvem polčasu je bilo 2:0,« je ocenil Tommasi in še dodal: »V nedeljo nas čaka pravi izpit proti Marianu, ki je drugi na lestvici. Od četrtega mesta nas ločijo tri točke. Ali se bomo zdaj potegovali za play-off? Najprej si moramo zagotoviti matematični obstanek.« ZARJA GAJA - Po sobotnem porazu se je sestalo vodstvo rumeno-modrih. »Nismo še nič ukrepali. Odločili smo se, da počakamo še do nedelje, ko bomo gostovali v Podgo-ri. Jutri (danes op. ur) se bomo pogovorili še z igralci. Nekaj očitno ne gre. Položaj na lestvici je postal že zelo kritičen,« je dejal športni vodja Robert Kalc. ClN Navijač Primorja poravnal kazen Navijač Primorja, ki je na domači tekmi proti Mossi pljunil v sodnika, je segel v svojo denarnico in plačal denarno kazen (400 evrov!), ki jo je deželna nogometna zveza naprtila pro-seškemu klubu. Proseški navijač se je obenem opravičil društvu in predsedniku Zuppinu povedal, da je tako reagiral zaradi sodnikove neprimerne geste. 3. AMATERSKA LIGA - Neroden spodrsljaj Hladna nabrežinska prha za Mladost Mladost v Nabrežini (na sliki KROMA) ni igrala s pravim pristopom. »Zal smo nekoliko podcenjevali Aurisino, ki je tokrat nastopila z okrnjeno postavo,« je priznal spremljevalec doberdobske ekipe Ezio Bressan. Gostitelji so že po desetih minutah vodili z 2:0. »Za nas je bil pravi šok. Nato smo reagirali in na začetku drugega polčasa smo v nekaj minutah celo izenačili. Prepričan sem bil, da bomo odnesli domov celotno kožo. Nato pa nas je Aurisina znova presenetila in dvakrat zatresla našo mrežo. Na koncu tekme smo bili zelo razočarani, saj nas je po zmagi Aurisina prehitela na lestvici,« je še dodal Bressan. Za Mladost sta bila uspešna Dimitri Bensa, ki je bil uspešen s prostega strela, in Mauro Peric, ki ga je po začetnem vodstvu gostiteljev trener Cristofaro z obrambe premaknil v napad. Mladost bo v soboto v Doberdobu gostila Sagrado, ki je sicer pri dnu lestvice. PROMOCIJSKA L. Juventina v nedeljo za prvo mesto Po sobotnem in nedeljskem krogu je Juventina na lestvici nadoknadila eno mesto na račun tržaške Ponziane, ki je izgubila proti kriški Vesni. V taboru Juventine se po šestih zaporednih zmagah pripravljajo na nedeljski obračun s prvou-vrščenim San Danielejem, ki ima tri točke več na lestvici. »Imamo edinstveno priložnost, da dohitimo konkurenta v boju za prvo mesto. Treba se je dobro pripraviti in dati vse od sebe,« je dejal športni vodja Gi-no Vinti. San Daniele je v soboto zmagal kar s 6:0 proti Martignaccu. »So odlična ekipa. Vseeno pa smo jih v prvem delu premagali, tako da jih lahko presenetimo tudi v nedeljo,« je še dodal Vinti. Stik s četrtim mestom je obdržala tudi kriška Vesna. Caporiac-co je sicer s 3:0 premagal šibki Villesse. V Vesninem taboru ostajajo trdno priklenjeni z nogami na tleh: »Res je, da je četrto mesto dosegljivo. Naš cilj je najprej matematični obstanek, šele nato bomo lahko ciljali na kaj več,« je dejal Vesnin trener Andrea Massai. Vesna bo v soboto v Križu igrala proti moštvu iz Zavelj. 500 prejetih golov Zarje Gaje, odkar nastopa v amaterskih ligah (od sezone 1997/98). MLADINSKE LIGE Uspešni mladinci in naraščajniki Deželni mladinci Vesna - Ronchi 2:1 (1:1) Strelca: Candotti in A. Marjanovič. Vesna: Dedenaro, Brass, Fachin, Zer-jal, M. Marjanovič, Vascotto, Candotti, Ba-gattin, A. Marjanovič, Viviani, De Pasqua-le. Trener: Zucca. V nedeljo zjutraj so Vesnini mladinci premagali moštvo iz Ronk. »Igrali smo dobro. Predvsem v prvem polčasu so bili fantje zelo zbrani,« je ocenil trener Fabio Zuc-ca. Gostje so povedli že v 6. minuti. V 40. minuti pa je za izenačenje poskrbel Candotti, ki je najprej zgrešil enajstmetrovko in nato odbito žogo preusmeril v mrežo. Zmagoviti gol je v drugem polčasu zadel Aleksander Marjanovič po lepi visoki podaji Brassa. Proti koncu tekme so gostje pritisnili na plin, toda nogometaši Vesne so zdržali pritisk. Naraščajniki Kras Repen - CGS 4:2 (2:1) Strelci: Rebula, Bolognani, Ridolfi in avtogol. Kras: Ghira, Stojkovič, Ragno (Renar), Guidone, Simeoni, Ridolfi, Bolognani, Ros-sone, Caselli (Krasniqi), Rebula, Arduini. Trener Zeželj. Kras se je na domačem igrišču spopadel s solidnim in dobro organiziranim nasprotnikom. Z dobro igro in nadpovprečnim ritmom so naraščajniki povsem zaslužili zmago. Ti so bili v stalnem kontaktu z žogo in ustvarili več priložnosti za gol. »Ekipa je iz taktičnega in tehničnega vidika v vzponu. Mislim, da se lahko ekipa še izboljša,« je optimistično dejal trener Rajko Zeželj.(MiP) Ostali izidi: Domio - Roianese 5:2, Montebello - San Luigi B 0:10, S. Andrea -TS Calcio 1:2, Sistiana - Opicina 0:1. Najmlajši Juventina - Audax 1:12 (0:7) Strelec: Cadeddu. Juventina: Ferro, De Fornasari (Lut-man), Barone, Falanga (Waccher), Clancis, Bernardinis (S. Antonini), Cosani, M. Antonini, Visintin (Cadeddu), Stanic (Barbie-ro), Forchiassin. Trener: Ledri. Najmlajši Juventine so visoko izgubili proti močnejši in boljši ekipi iz Gorice. TURNIR ZA KATEGORIJO U8 - Organiziral jja e NK Kras Repen Malčki so se predvsem spoznavali NkK Kras je v nedeljo v občinski telovadnici v Repnu organiziral turnir za nogometaše U8 (mlajše cicibane), na katerem so poleg domačega Krasa nastopili še Primorje, Vesna, Mladost in Montebello Don Bosco, ki je zamenjal Zarjo Gajo. Otroci in tudi starši so se zabavali in uživali v igri. Končni izid je v tej starostni kategoriji povsem stranskega pomena. Med nagrajevanjem se je za hvalevredno pobudo organizatorjem zahvalil repentaborski župan Marko Pisani, ki je tudi podeljeval pokale. Glavni organizator turnirja je bil Krasov spremljevalec Giacomo Moroso, ki je turnir za kategorijo U8 priredil po zgledu 1. zimskega nogometnega pokala ZSŠDI za kategorijo U10, ki se je v Rep-nu odvijala prejšnjo nedeljo. Postave KRAS: Denis Zeriali, Sebastijan Pečar, Fabio Moros, Peter Franza, Jožef Pelessoni, Sandor Pelessoni, Thomas Breganti, odgovoren: Srečko Breganti. MLADOST: Michele Zago, Sandi Lakovič, Aljaž Marušič, Juri Ocretti, Matteo Anzolin, Gabriel Devetta, Marco Feresin, Alex Gergolet, odgovorna Emanuela Trampuz. MONTEBELLO DON BOSCO: Marco Turcinovich, Mattia Cattaruzzi, Gabriele Cavrioli, Michel Gasbarro, Lorenzo Sartore, Loris Romano Saksida, Alesandro Jurissevich, odgovoren Nicolo' Era. PRIMORJE: Dario Altimakas, Marko Blason, Simone Ianiro, Nicholas Taucer, Sebastian Pieri, Deniz Altimakas, Danijel Marconi, odgovoren Franco Meriggioli. VESNA: Alessio Verni' Agostino, Aubrr Yasbira, Cattunar Simone, Matej Crasnich, Erik Smotlak, Alex Vattovaz, odgovorni Darco Maganja. jI h t o „/Y*"™- É? ' fr 'ft i* * Ll ■ 1 Mali cicibani Primorja (desno), Vesne in Krasa (levo) ter Mladosti in Montebella Don Bosca (zgoraj) kroma 22 Torek, 15. februarja 2011 ŠPORT / SVETOVNO PRVENSTVO V ALPSKEM SMUČANJU - Moška superkombinacija Cristoph Innerhofer z medaljami vseh kovin Zmagal je Svindal - Po 5. mestu v smuku je Tina Maze optimistično razpoložena GARMISCH-PARTENKIRCHEN -Italijanski reprezentant, Južnotirolec Christop Innerhofer, se je po izjemni slalomski predstavi včeraj v moški superkombinaicji veselil svoje tretje medalje v Garmischu; ima popoln komplet odličij, saj je poleg zlata na superveleslalomu osvojil še bron na smuku. Italijanski uspeh je včeraj s 3. mestom dopolnil Peter Fill. Zmaga je pripadla Ak-selu Lundu Svindalu. Osemindvajsetletni Norvežan, skupni zmagovalec svetovnega pokala leta2007 in 2009, je osvojil četrto zlato odličje na dosedanjih SP. Meter in 95 centimetrov visoki orjak, njegova prijateljica je Američanka Julia Mancuso, je poleg zlata s kombinacije leta 2009 v Val d'Iseru slavil še leta 2007 v Aareju na smuku in veleslalomu. Po nekaj toplejših jutrih, ki so nekoliko zmehčala smukaško progo, je bila ta danes dopoldne znova izjemno ledena, saj skoraj v celoti poteka po gozdnem delu ter v dodatni senčni zaščiti visokih okoliških gora. Svindal se je odločil, da bo uporabil novo opremo ter je po neuspešnih prejšnjih nastopih zamenjal smuči in smučarske čevlje. Slalom, drugi del superkombinacije, je potekal v toplem popoldnevu na progi Gudiberg, ki je za razliko od Kandaharja na sončnem pobočju. Po pričakovanjih je po-vedel Avstrijec Benjamin Raich. Potem sta odstopila oba Američana, Ligety in Miller. Slednji po vsega dveh vratcih, ko ga je dobesedno katapultiralo, ko je zapeljal v smučino, ki so jo v sneg «urezali» tekmovalci pred njim. Tudi Zurbriggen, bronast na lanskih olimpijskih igrah v kombinaciji, je odstopil, čeprav je imel pri merjenju časa še 69 stotink prednosti, Bank pa je za Raichom zaostal za 22 stotink. Ko je že kazalo, da se bo Avstrijec potegoval ne le za odličje, ampak s Svindalom tudi za zlato, pa sta udarila Italijana. Najprej je za 27 stotink Raicha ugnal Peter Fill, nato pa je Innerhofer pokazal odličen slalomski nastop. S šestim časom slaloma je povedel Christop Innerhofer se je takole veselil drugega mesta, tretji pa je bil Peter Fill ansa za 89 stotink. Svindal ni ničesar prepustil naključju, s sedmim časom slaloma je na koncu za več kot sekundo prehitel vse tekmece in se veselil novega zlatega odličja, Innerhofer pa je bil vseeno srečen: »Po smuku sem si prišteval največ 15% odstotkov možnosti,« je dejal. Po smuku je italijanska reprezentanca vložila protest, saj je menila, da čas In-nerhoferja ni pravilen, vendar so protest organizatorji zavrnili ter obrazložili, da so bili vmesni časi res napačni, končni dosežek pa pravilen. Na nedeljskem ženskem smuku je zmagala Elisabeth Gorgl. Avstrijka je tako zlati kolajni s superveleslaloma na SP dodala še drugo najžlahtnejše odličje. Poleg tega je končala niz 15 zaporednih smukaških zmag Američanka Lindsey Vonn in Marie Riesch. Vonnova, ki je odpovedala nadaljnje nastope na SP, je namreč bila druga, Riescheva pa tretja. S 5. mestom je bila zelo zadovoljna Tina Maze, ki je imela daleč najslabšo številko med najboljšimi (29), zato vse do nastopa ni bilo jasno, če bo nastopila. Črnjanka meri na kolajni tudi v veleslalomu in slalomu: »Počutim sem bistveno boljše, kot na začetku prvenstva. Z dneva v dan gre bolje in smo zato tudi vse bolj mirni. Čakata me še dva dneva treninga veleslaloma, ki ga dolgo nisem trenirala. Dvakrat na dan še jemljem protibolečinske tablete, z masažami pa še zmanjšujem bolečine,« je povedala Mazejeva. Izidi Moška superkombinacija: 1. Aksel Lund Svindal (Nor) 2:54,51; 2. Christof Innerhofer (Ita) +01,01; 3. Peter Fill (Ita) +01,90; 4. Benjamin Raich (Avt) +02,17; 5. Ondrej Bank (Češ) +02,39; 6. Paolo Pangrazzi (Ita) +02,84; 7. Lars Elton Myhre (Nor) +02,99; 8. Natko Zrnčic-Dim (Hrv) +03,20; 9. Andreas Romar (Fin) +03,54; 10. Kjetil Jansrud (Nor) +03,91. Ženski smuk (v nedeljo): 1. Elisabeth Görgl (Avt) 1:47,24; 2. Lindsey Vonn (ZDA) 1:47,68; 3. Maria Riesch (Nem) 1:47,84; 4. Lara Gut (Švi) 1:48,18; 5. Tina Maze (Slo) 1:48,22; 6. Julia Mancuso (ZDA) 1:48,30; 7. Daniela Merighetti (Ita) 1:48,66; 8. Dominique Gisin (Švi) 1:48,70; 9. Andrea Fischbacher (Avt) 1:48,86; 10. Laurenne Ross (ZDA) 1:48,87. DANES: prosto JUTRI: 11.00 ekipna tekma RONALDO Konec kariere Nihanja v teži zaradi ščitnice SAO PAULO - Trikratni dobitnik priznanja za najboljšega nogometaša sveta Brazilec Ronaldo je končal kariero. Štiriintridesetletni član Corinthian-sa iz Sao Paula je pred zbranimi novinarji povedal, da se je za konec izjemne 18-let-ne kariere vrhunskega nogometaša odločil, ker se ne more več ustrezno telesno pripraviti za igranje na najvišji ravni.O Fenomeno, kot so Ronalda poimenovali v nogometnem svetu, najboljši nogometaš Mednarodne nogometne zveze (Fifa) v letih 1996, 1997 in 2002 ter hkrati dvakratni svetovni prvak (1994, 2002) in s 15 goli najboljši strelec na mundia-lih v zgodovini, je sicer dejal, da bi si želel nadaljevati kariero, vendar mu telo tega več ne dovoljuje. »Zadnja leta sem imel eno poškodbo za drugo. Prav zaradi vseh teh bolečin sem se odločil za konec. Enostavno ne morem več. Čas je,« je dejal Ronaldo. V karieri je imel Ronaldo tri težje operacije kolen in čeprav se je večkrat skušal vrniti na najvišjo raven, mu to nikoli ni povsem uspelo. Dejal je, da mora po operacijah jemati številna zdravila, če želi igrati brez bolečin, ta pa bi veljala za prepovedana sredstva. Ob tem je prvič razkril, da ima težave s ščitnico, ki so jih zdravniki odkrili že med njegovim igranjem v Italiji in da so prav te botrovale velikim nihanjem v telesni teži. VAŠI IN MOJI SPOMINI Božo Filipovic, šahovski mojster in velik organizator, je med Italijani in Slovenci veljal za pravega ambasadorja kraljevske igre Branko Lakovič_ Konec februarja, točneje 29.2.1993, je umrl naš najboljši šahist in predvsem velik organizator Božidar Filipovic. Mlajša generacija šahistov (pa tudi ostalih športnikov) verjetno ne ve za tega velikega moža, ki je, kot je zapisal Filibert Be-nedetič, «bil šahovski mojster, organizator in vsestranski spodbujevalec zdravega športnega duha v kulturnem izrazu slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Slovenski zamejski šahisti smo z njim izgubili prijatelja in učitelja, ki je s svojim velikim znanjem in nadarjenostjo bistveno pripomogel k uveljavitvi našega šaha preko meje tržaškega zaliva zlasti na italijanski strani, kjer je užival velik ugled in veljal za ambasadorja plemenite kraljevske igre.« O njem je tržaški šahist Dario Pi-rona, prav tako v knjigi posvečeni našemu nepozabnemu šahistu, med drugim zapisal: «Čeprav še zelo mlad, se je Fili-povic pred vsemi uveljavljal tako s svojim resnim pristopom, ki je takoj vzbujal zaupanje, kakor s svojo korektnostjo in moralno premočrtnostjo, vselej odprto z doslednim in pokončnim vedenjem, ki se je jasno odražalo v vseh okoliščinah.« S to trditvijo se povsem strinjam: Filipovica sem spoznal že v zgodnjih semdesetih letih, ko sem pri Poletu treniral košarko, in name je takoj pustil globok vtis. Spominjam se, da sem za Po-letovo šahovsko sekcijo napisal kratko pismo, prošnjo na ZKB za pokale kot nagradni sklad za turnir. Ko sem Božu izročil pokale, mi je bil neizmerno hvale- žen in vsakič, ko sva se srečala, se mi je zahvaljeval za tisto uslugo, tako da mi je bilo skoraj nerodno, saj sem za vso "operacijo" zamudil slabih dvajset minut. Ostala sva prijatelja, kar mi je bilo v veliko čast. Čeprav je bil polno zaposlen z delom in šahom, je vsakogar prijazno nagovoril. Če pa je v Prosvetnem domu srečal kakega šahista, ojoj, ni bilo "govora", da bi z njim, kljub delovnim obveznostim, ne igral šahovske partije. Če pa je naključno srečal "Filja" Benedeti-ča, sta se takoj umaknila v Po-letovo sobico in tam potegovala šahovske poteze in predvsem na desetine cigaret, da si moral s sekiro ne rezati, temveč celo sekati dim, preden si lahko stopil v malo sobico ... Bolje od mene pa je Boža gotovo poznal naš sedanji najboljši šahist Pino Laco La-kovič (na sliki spodaj desno z mladim Filipovicem), saj je z njim preživel veliko let najprej kot študent, soigralec, delovni kolega, tako da mu je bil celo priča na poroki leta 1963. »Na Boža me vežejo mnogi spomini, dolgoletno prijateljstvo in predvsem veliko veselje do šaha. Z njim sem igral ogromno partij, čeprav le malo na uradnih turnirjih. Spominjam se tudi, ko sva na jugoslovanski ambasadi likih dogodkov njune skupne šahovske življenjske poti. »Moram pa priznati, da sva si bila šahovsko po mentaliteti različna. Božo je bil bolj za hitre partije, medtem ko sem bil jaz za partije, ko lahko dalj časa razmišljaš. Božov pristop k šahu se je od mojega bistveno razlikoval: jaz sem samo v naj -zahtevnejših pogojih lahko pojmoval šah kot šport in se temu primerno angažiral, Božo pa je skušal dajati vse od sebe neglede na pogoje. Večina šahistov, ko dosežejo jasno prednost, niso več sposobni nadaljevati igre z isto intenzivnostjo kot pred dosego v Trstu čakala v dolgi vrsti na vizum in kar stoje odigrala nekaj slepih šahovskih partij. Tako strastno sva bila zaljubljena v šah, da sva izkoristila vsako minutko za to igro,« se spominja le enega od to- prednosti, Božo pa je enostavno vedno iskal najboljšo potezo." Lakovič je še pristavil: »Božo je bil odličen šahist, naj omenim samo njegovo zmago na mednarodnem mojstrskem turnirju v Sankt Radegundu v Avstriji in odločilno je pripomogel, da je leta 1967 tržaško šahovsko društvo osvojilo italijanski ekipni naslov. Božo pa je bil tudi odličen organizator: vsi mi šahisti smo ga za vsako, tudi najmanjšo težavo vprašali za mnenje. On pa je vsem rad pomagal. Bil je pobudnik raznih turnirjev in drugih šahovskih srečanj, tako da je bil tudi v italijanskih šahovskih krogih zelo priljubljen in cenjen. Spominjam se tudi, ko je sestavil našo zamejsko ekipo in smo nastopili na srečanjih z ostalimi slovenskimi manjšinami v Avstriji in Madžarski, ali pa, ko smo kot zamejska ekipa nastopili proti beograjskemu Partizanu in so nas Beograjčani, sami vrhunski igralci, pošteno naseškali ... Z Božom sem preživel zares nepozabne trenutke.« S Filipovicem je uspešno delovala tudi Poletova šahovska sekcija. V Prosvetnem domu na Opčinah so se zbirali mladi in starejši šahisti, med njimi je bilo kar nekaj talentov. Božo je organiziral turnirje in srečanja. Z njegovo smrtjo je pri Poletu in tudi pri nas kar nekaj let zamrla vsaka dejavnost te lepe igre. V zadnjih časih pa je spet oživela, vsaj na šolskem področju po zaslugi prof. Marka Oblaka na Tržaškem in Ladija Ger-goleta na Goriškem, tako da kar mrgoli mladih šahistk in šahistov. In če bi bil Božo še med nami, bi bil gotovo neizmerno vesel, ko bi na naših šolskih turnirjih videl po 70 in več udeležencev, saj si je vedno srčno želel, da bi se naša mladina ukvarjala in predvsem vzljubila šahovsko igro. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 17. februarja 2011 23 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu SOVODNJE - Ajdovsko podjetje hiti s pridobivanjem dovoljenj za gradnjo Pipistrelova hala bo v celoti na sovodenjskem zemljišču Dela na letališču naj bi se začela že letos - Uprava razmišlja o krožišču v Ulici Bratov Rusjan Pipistrel iz Ajdovščine, vodilni svetovni načrtovalec in proizvajalec ultralahkih jadralnih letal, hiti s pridobivanjem dovoljenj za izgradnjo proizvodne hale na Rojah. Z gradnjo obrata, v katerem bodo proizvajali letala za ameriški trg, nameravajo po besedah direktorja Iva Boscarola in projektnega vodje Adriana Ceccherinija začeti že v tekočem letu. Hala bo merila okrog 10.000 kv. metrov, zrasla pa bo na južnem delu letališča, ki v celoti pripada občini Sovodnje. S so-vodenjsko upravo so se predstavniki podjetja že nekajkrat sestali. »Prvo srečanje smo imeli lani poleti. Predstavniki podjetja so nas sproti informirali o postopku za uresničitev projekta, za katerega so predhodno dobili zeleno luč ustanove Enac,« je povedala sovodenjska županja Alenka Florenin. Pipistrel trenutno vzpostavlja stike z vsemi ustanovami, ki imajo pristojnost nad območjem letališča, in ki bodo sodelovale pri storitveni konferenci, na podlagi katere bodo podjetju izdali dokončno dovoljenje za gradnjo. »S tem, da se podjetje že v tej fazi pogovarja z raznimi ustanovami in vnaprej rešuje morebitne zaplete, bi storitvena konferenca ne smela predstavljati ovire. Z družbo Anas je na primer že tekla beseda o vprašanju prometne varnosti. Za dostop do Pipistrelove hale bodo namreč uredili vhod na južnem delu letališča, nedaleč od ovinka pri mirnskem mejnem prehodu. Po našem mnenju bi v tem primeru bilo koristno, da bi namesto današnjega križišča uredili krožišče, kar bi zagotavljalo boljše varnostne pogoje,« je povedala Floreni-nova, ki ne izključuje, da bo sovodenjska občina pomagala podjetju pri sklicu storitvene konference. »Projekt podjetja Pipistrel podpiramo iz različnih razlogov. Ob neposrednih ugodnostih, kot sta davek na ne- PALKIŠČE - Včeraj Z avtom v drevo Na Palkišču je včeraj zjutraj prišlo do prometne nesreče, v kateri je bila ranjena 24-letna Goričanka. G.V., ki je z avtomobilom trčila v drevo ob cesti, so z rešilnim helikopterjem prepeljali v tržaško bolnišnico na Katinari. Dekle se je resno poškodovalo, v smrtni nevarnosti pa naj ne bi bilo. Nesreča se je zgodila okrog 9. ure na deželni cesti št. 55 na Palkišču. G.V. se je z avtomobilom znamke Mini Cooper peljala v smeri iz Tržiča proti Gorici, na levem ovinku pa je iz še nepojasnjenih razlogov - morda zaradi nepazljivosti ali utrujenosti - za-vozila s ceste in trčila v drevo. 24-letna voznica je ostala vklenjena v skrotovičeni pločevini, iz katere so jo rešili goriški gasilci. Goriška rešilna služba 118 je zahtevala prihod helikopterja, ki je ranjeno Goričan-ko prepeljal v bolnišnico na Kati-nari. Okoliščine nesreče preiskuje prometna policija iz Tržiča. Levo načrt Pipistrelove hale na Rojah, desno goriško letališče bumbaca premičnine in izboljšanje prometne infrastrukture, bi namreč odprtje proizvodne hale pomenilo nova delovna mesta. Pipistrel namerava na Rojah zaposliti 200 delavcev; upamo, da bo med njimi tudi nekaj domačinov,« je povedala Floreninova. Koncesijo za izgradnjo hale na goriškem letališču je lani dobilo podjetje Pipistrel LSA s sedežem v Gorici; podjetje je v 90-odstotni lasti ajdovskega Pipistrela, 10-odstotni lastnik pa je podjetje Contall. Podjetje v Gorici omogoča Pipistrelu, da svoja letala prodaja v ZDA, s katerimi ima Italija podpisan bilateralni sporazum, ki ga Slovenija nima. (Ale) APrimorski ~ dnevnik GORICA - Izkaznice Rešitev pride samo iz Rima Waltritsch: Ni v domeni občine V razpravo o problemu dvojezičnih osebnih izkaznic z isto serijsko številko vstopa goriški občinski svetnik, Aleš Waltritsch: »V informacijo bralcem in predvsem tistim, ki bi morali biti iz institucionalne odgovornosti natančno seznanjeni s postopki pri izdajanju osebnih, tudi dvojezičnih izkaznic, želim poudariti, da tisk in oštevilčenje izkaznic nista v domeni občinske uprave. Posamezna občina - tako tudi občina Gorica - jih mora zaprositi pri organih notranjega ministrstva, torej na prefekturi, ki jih preda že tiskane in oštevilčene. Matični uradi le vnesejo podatke in dodajo fotografijo. Prefekturi jih dostavlja notranje ministrstvo, tiska pa jih -in torej zanje odgovarja - državna tiskarna Poligrafico dello Stato. Problema osebnih izkaznic z istimi številkami torej žal ni mogoče reševati na krajevni ravni, ne na občini in niti na prefekturi. Rešitev lahko pride samo iz Rima. Od tod potreba po posegu senatorke Tamare Blažina pri notranjem ministru, potem ko problem po več mesecih ni bil še rešen po normalni upravni poti. Nerešeno je tudi vprašanje zdravstvenih izkaznic, ki je v domeni Agencije za prihodke in ne deželne uprave, kot so nekateri mislili in posledično napačno ukrepali. Za reševanje številnih manjšinskih problemov ni dovolj le ugotavljati, negodovati ali javno protestirati. Opozarjati in protestirati je seveda treba, nujno pa je predvsem vsakodnevno konkretno delo za dosego rezultata. Povsem upravičeno prepričanje, da imamo prav, žal ni še zadosten pogoj za uspeh.« FARA - Pred dvajsetimi leti so naselili Istro, sedaj se širijo v naše kraje Na hitri cesti podrli šakala Poginulo mlado samico je krajevna policija goriške in tržaške pokrajine prepeljala v naravoslovni muzej v Videm Poginuli zlati šakal Ob hitri cesti Gorica-Vileš so prejšnji četrtek našli poginulega zlatega šakala. Mlado samico so povozili na odseku med Gradiščem in Faro, žival pa je bila pri priči mrtva. V sodelovanju med oddelkoma krajevnih policij iz goriške in tržaške pokrajine so poginulo žival odpeljali v naravoslovni muzej v Videm, kjer jo bodo preparirali in jo dali na ogled javnosti. Zlati ali navadni šakal (v latinščini Canis aureus) na prvi pogled izgleda -laično rečeno - kot križanec med volkom in lisico. Gre za živali, ki imajo zelo močno povezavo med samcem in samico, v primerjavi z večino sesalcev je zato njuno partnerstvo dolgotrajnejše. Tudi ob- našajo in komunicirajo med seboj podobno, kot to poznamo pri domačih psih ali volku. Živijo v družinskih skupinah v toplih sredozemskih stepskih in pol-puščavskih področjih. Tradicionalno je zlati šakal prisoten kot avtohtona vrsta na Balkanskem polotoku (Albanija, Makedonija, Srbija, Črna Gora, BiH in Hrvaška), živi ob celi dalmatinski obali, največja populacija se nahaja na polotoku Pelješcu. Pred približno 20 leti se je razvila precej velika populacija v Istri, in sicer med Umagom, dolino reke Mirne in Buzetom. V zadnjih letih se je zlati šakal začel širiti tudi na severozahod, tako da so prve primerke opazili tudi v raznih krajih goriške pokrajine. KRMIN-TRŽIČ - Na trgih za dostojanstvo žensk Ženske in moški množično manifestirali: »Zahteva po spoštovanju ni moralizem« Ponosni udeleženci manifestacije v Tržiču altran Tudi ženske in moški iz goriške pokrajine so se v velikem številu odzvali na pobudo »Se non ora, quando?« (Če ne sedaj, kdaj?), ki je v nedeljo potekala na trgih številnih italijanskih mest. Protestnih shodov, ki so ju priredili na trgu Liberta v Krminu in na Trgu Republike v Tržiču, se je udeležila množica občanov, ki so naveličani in zgroženi nad ponižujočim odnosom do žensk, ki je čedalje bolj prisoten v italijanski družbi in so ga zadnji Berlusconijevi škandali ponovno potisnili v ospredje. V Krminu je glasen sprevod, ki se ga je udeležilo okrog tisoč ljudi iz goriške in drugih pokrajin, spremljala tolkalska skupina Birimbau. Ženske vseh starosti so svoja prepričanja izražale z gesli, številnimi efektnimi letaki in belimi rutami, ki so si jih zavezale okrog vratu. Manifestaciji so se pridružili tudi številni upravitelji, med katerimi so bili poslanec Ettore Rosato, krminski župan Luciano Patat, nekateri odborniki in občinski svetniki. »Zahteva po spoštovanju ni moralizem«, »Čas je, da se prebudimo«, »Vsak dan na vseh trgih v vseh mestih« pa so bili napisi na letakih, ki so jih ponosno držale številne ženske, zbrane na trgu Republike v Tržiču. Protestnike, ki so s seboj simbolno prinesli tudi budilke, je nagovorila občinska odbornica Cristiana Morsolin, ki je kot občanka bila med glavnimi organizatorkami shoda. »Prepričani smo, da je drugačna družba mogoča,« je poudarila odbornica. 24 Torek, 15. februarja 2011_GORIŠKI PROSTOR_ ZAŠČITA - Anketa med vidnimi predstavniki slovenske narodne skupnosti Na poti uresničevanja pravic birokratske in tehnične ovire Obrazec 730 na spletu ne predvideva slovenščine - Z vztrajnostjo do slovenskih priimkov in imen / zaščitnega zakona Na poti uresničevanja pravic, ki jih zagotavlja zaščitni zakon 38 iz leta 2001, pripadniki slovenske narodne skupnosti naletijo na birokratske in tehnične ovire, za premagovanje katerih je potrebna velika mera potrpežljivosti in vztrajnosti. Večino postopkov za spreminjanje poitalijančenih priimkov in imen v izvirno obliko je na primer mogoče brez večjih težav speljati do konca, včasih pa se naleti na težave, ki jih povzroča ne ravno razsoden kriterij po-italijančevanja fašističnih oblasti. Po drugi strani je skorajda nemogoče vložiti slovenski obrazec za davčno prijavo 730, saj na spletu slovenščina ni predvidena, v večini patronatov in pisarn komercialistov pa uporabljajo zgolj italijansko različico. To je razvidno tudi iz ankete, ki smo jo včeraj opravili med slovenskimi upravitelji ter predstavniki slovenske politike in ustanov. Skupno smo dopoldne anketirali osemnajst oseb, drugih sedem pa je bilo nedosegljivih oz. zasedenih. Anketirance smo vprašali, (1) če so se kdaj posluževali storitev slovenskih uradov na goriški občini in pokrajini, (2) če imajo dvojezično izkaznico, (3) če so kdaj izpolnili obrazec 730 za davčno prijavo v slovenščini, (4) če so si si spremenili poitali-jančena priimek in ime v slovensko obliko ali nameravajo to storiti? PAOLO VIZINTIN, župan občine Doberdob: 1. posluževal se je slovenskega urada na goriški občini za urejanje osebnih dokumentov; 2. za dvojezično osebno izkaznico ni še povprašal, ker ima še veljavno enojezično osebno izkaznico; 3. obrazec 730 vlaga v slovenščini; 4. izvirna oblika njegovega priimka bi bila Visintin. Dedu so napačno vpisali priimek v matično knjigo v obliki Vizintin, njegovima bratoma pa z oblikama Visentin in Visintin. »Gre za priimek, ki je zelo razširjen v Martinščini, zato je vprašljivo trditi, ali gre za slovenski priimek ali pa ne«, pravi Vizintin. MARA ČERNIC, pokrajinska od-bornica: 1. posluževala se je slovenskega urada na goriški občini; 2. ima dvojezično osebno izkaznico; 3. obrazec 730 ji izpolnjuje komercialist, ki uporablja italijansko različico; 4. priimek si je vrnila v izvirno obliko pred petimi leti. MARCO (MARKO) JARC, pokrajinski svetnik: 1. slovenskih uradov se ni posluževal; 2. ima dvojezično osebno izkaznico; 3. obrazec 730 vlaga v slovenščini; 4. o spremembi imena je razmišljal, za ta korak pa se ni še odločil. WALTER BANDELJ, pokrajinski predsednik Sveta slovenskih organizacij in predsednik rajonskega sveta za Podgoro: 1. večkrat se je posluževal storitev slovenskega urada na goriški občini, enkrat pa na pokrajini; 2. ima dvojezično osebno izkaznico; 3. obrazec 730 vlaga v italijanščini, ker to opravlja na spletu, kjer ni predvidena slovenska različica; 4. priimek si je vrnil v izvirno obliko leta 2006. LIVIO SEMOLIČ, pokrajinski predsednik Slovenske kulturno-gospo-darske zveze: 1. slovenskih uradov se ni posluževal, edino na goriški občini je bil pred leti; 2. ima dvojezično osebno izkaznico; 3. obrazec 730 mu izpolnjuje komercialist, ki uporablja italijansko različico; 4. priimek si je vrnil v izvirno obliko leta 1990. »Predstaviti sem moral dekret, s katerim so fašistične oblasti spremenile priimek dedku. Za postopek nisem imel večjih težav, edino za strešice sem se moral malce boriti,« pravi Semolič. ALESSANDRO (ALEŠ) WAL-TRITSCH, občinski svetnik v Gorici; 1. slovenskih uradov se ni posluževal; 2. ima dvojezično osebno izkaznico; 3. dokler je Vhodna vrata slovenskega urada v poslopju goriškega županstva; na vratih je sicer dvojezični napis z urnikom pisarne, ob vratih pa je tabla z izključno italijanskim napisom »Parco culturale - Politiche giovanili - Politiche istituzionali -Identita linguistiche«. Na goriški občini torej skoraj ni sledu dosledno večjezičnih napisov, s katerimi je opremljen sedež goriške pokrajine na Korzu bumbaca to počenjal ročno, je obrazec 730 izpolnjeval v slovenščini. Zdaj to opravlja na spletu, kjer ni predvidena slovenska različica. 4. Priimek je zapisan v izvirni obliki, ki ima vsaj 280 let. »Ime bi lahko res spremenil, doslej pa za to nisem še storil nič konkretnega,« pravi Waltritsch. BOŽIDAR TABAJ, občinski svetnik v Gorici: 1. posluževal se je storitev slovenskih uradov na občini in na pokrajini; 2. ima dvojezično osebno izkaznico; 3. ne izpolnjuje obrazca 730 v slovenščini; 4. pred šestimi leti je poskrbel, da so na dokumentih njegovemu imenu dodali še strešico, kot jo je imel že na krstnem listu. IVO COTIČ, predsednik konzulte za vprašanja slovenske narodne skupnosti pri goriški občini: 1. posluževal se je slovenskega urada na občini; 2. ima dvojezično osebno izkaznico; 3. pred leti je izpolnjeval obrazec 730 v slovenščini, v zadnjih letih je to storil v italijanščini. 4. za vrnitev priimka v izvirno slovensko BILJE - Iz Vipave Odstranili 66 kosov orožja Med drugim 44 topovskih granat Enota za odkrivanje, zavarovanje in identifikacijo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi je v soboto v Biljah pri Novi Gorici izvedla organizirano akcijo odstranjevanja ubojnih sredstev. Že v preteklih dneh so pregledali tamkajšnjo strugo reke Vipave, v sobotni akciji pa odstranili kar 66 kosov nevarnih najdb, večinoma iz prve svetovne vojne. Enajst pripadnikov omenjene enote je tako med drugim odstranilo 44 topovskih granat, med temi štiri 50-kilogramske in celo eno 100-kilogramsko. Našli so tudi osemnajst topovskih vžigalnikov in tri minometne mine. V centru za obveščanje republiške Uprave za zaščito in reševanje pojasnjujejo, da je večina nevarnih najdb italijanske izdelave iz obdobja prve svetovne vojne. Kot zagotavljajo, so vse nevarne najdbe do uničenja ustrezno uskladiščili. obliko je poskrbel že njegov oče takoj po drugi svetovni vojni. FRANCA (FRANKA) PADOVAN, županja občine Števerjan in predsednica Zveze slovenske katoliške pro-svete: 1. doslej še ni imela potrebe po storitvah slovenskega urada na goriški občini in pokrajini; 2. ima dvojezično slovensko izkaznico; 3. obrazec 730 izpolnjuje v italijanščini preko ministrstva za šolstvo; 4. o spremembi imena je že razmislila, zaenkrat pa ohranja obliko, za katero so se odločili starši. STANISLAO (STANKO) RADIKON, goriški predsednik Kmečke zveze: 1. slovenskih uradov se ni posluževal; 2. za dvojezično osebno izkaznico ni še povprašal, ker ima še veljavno enojezično osebno izkaznico; 3. ne vlaga obrazca 730 v slovenščini. 4. na spremembo imena še ni pomislil. »Samo na dokumentih je ime v italijanščini, drugače sem za vse Stanko,« pojasnjuje Radikon. MARIO LAVRENČIČ, koordinator slovenske komponente Levice, ekologije in svobode (SEL): 1. doslej še ni imel potrebe po storitvah slovenskega urada na goriški občini in pokrajini; 2. ima dvojezično osebno izkaznico; 3. obrazec 730 mu izpolnjuje komercialist, ki uporablja italijansko različico; 4. priimek si je vrnil v slovensko obliko leta 1984. Imena si ne namerava spreminjati. »Mario ni Marjan, zato se mi zdi prav, da ostanem Mario,« pravi Lavrenčič. CARLO (KARLO) DEVETAK, predsednik Slovenskega goriškega gospodarskega združenja: 1. slovenskih uradov se ni posluževal; 2. nima dvojezične izkaznice. »Ko sem obnavljal osebni dokument, so mi na goriški občini zaradi tehničnih težav izdali zgolj enojezično osebno izkaznico,« pojasnjuje Devetak; 3. ne izpolnjuje obrazca 730 v slovenščini; 4. njegov oče je za vrnitev priimka v izvirno obliko poskrbel leta 1968. »O spremembi imena sem zaenkrat le razmišljal,« pravi Devetak. CRISTINA (KRISTINA) KNEZ, ravnateljica Dijaškega doma v Gorici: 1. posluževala se je storitev slovenskega urada na goriški občini; 2. ima dvojezično osebno izkaznico; 3. obrazca 730 ne vlaga; 4. priimka fašistične oblasti niso spremenile. »Moj ded se je temu uprl in bil zaradi tega več let v zaporu,« pravi Knezova in pojasnjuje, da se je pozanimala za spremembo imena v slovensko obliko, spričo birokratskih težav pa postopka doslej še ni speljala do konca. »Težava je v tem, da sem bila krščena takoj po rojstvu v goriški bolnišnici, zato pa so v krstni list zapisali ime Cristina,« pojasnjuje Knezova. Občina napoveduje korak naprej v postopku za pridobitev zaščitenega porekla za t.i. goriški radič (»Rosa di Gorizia«), ki so ga na robovih mesta začeli pridelovati pred dvesto leti. Pridelovali so ga, ker tedaj ni bilo veliko drugega, dolga desetletja je nato bil podcenjevan, danes pa je prava poslastica, ki jo bodo v prihodnjih dneh ponudili štirje izbrani goriški gostinci. Gastronomsko pobudo so včeraj na občini predstavili župan Ettore Romoli, ki je povedal, da se je deželna direkcija angažirala za pridobitev zaščitenega porekla, ter odbornika Antonio Devetag in Fabio Gentile, predstavitev pa je potekala v italijanščini in slovenščini zaradi želje mestnih upraviteljev, da bi v goriške lokale privabili tudi sladokusce iz Slovenije. K temu lahko dodamo, da kar tri izbrane restavracije oz. gostilne, izmed štirih, pripadajo slovenskim lastnikom - Rosenbar in Majda v Ulici Duca D'Aosta ter Alla Luna v Ulici Oberdan -, ki se jim je pridružilo gostišče Lanterna d'Oro v grajskem naselju. V izvirnih menijih, pripravljenih za to priložnost, bo goriški radič navzoč v domala vseh hodih. Tri večerje in eno kosilo bodo še literarno MAURO LEBAN, ravnatelj Mladinskega doma v Gorici: 1. storitev slovenskega urada na goriški občini se je posluževal enkrat; 2. ima dvojezično osebno izkaznico; 3. obrazec za davčno prijavo 730 mu izpolnjuje komercialist, ki uporablja italijansko različico; 4. priimek je v izvirni obliki. SILVESTRO (SILVAN) PRIMO-SIG, občinski svetnik v Gorici: 1. posluževal se je slovenskega urada na občini; 2. za dvojezično osebno izkaznico ni še povprašal, ker ima še veljavno enojezično osebno izkaznico; 3. obrazec 730 mu izpolnjuje komercialist, ki uporablja italijansko različic; 4. priimka si ni vrnil v slovensko obliko zaradi težav, ki bi temu sledile. »Priimek so poitalijančili meni in še enemu mojemu bratu, po drugi strani pa so staršem, sestri in bratu, ki je padel pri partizanih, pustili slovensko obliko. Ko je umrl moj oče, smo imeli celo serijo težav, ker nas niso hoteli priznati za dediče; notarju smo morali predstaviti cel kup dokumentov, da smo dokazali družinsko vez,« pojasnjuje Primosig. ALENKA FLORENIN, županja občine Sovodnje ob Soči: 1. se ni posluževala storitev slovenskih uradov, pojasnjuje pa, da ji je matični urad goriške občine izdal v dvojezični obliki vse dokumente, ki jih je doslej potrebovala; 2. ima enojezično elektronsko osebno izkaznico, za katero je zaprosila, ko dvojezičnih še niso izdajali; 3. pred leti je obrazec 730 vlagala v slovenščini. Zdaj tega ne počenja več, ker ji obrazec izpolnjuje komercialist. 4. priimek je v izvirni obliki. MARKO MARINČIČ, pokrajinski odbornik: 1. posluževal se je slovenskih uradov tako na občini kot pokrajini; 2. ima eno-jezično elektronsko osebno izkaznico, za katero je zaprosil, ko dvojezičnih še niso izdajali; 3. navedbo dohodkov za obrazec 730 izpolnjuje v slovenščini, patronat, ki se ga poslužuje, pa nato za računalniško obdelavo uporablja italijansko različico; 4. tako ime in kot priimek si je spremenil v slovensko obliko pred petimi leti. MARILKA KORŠIČ, občinska svetnica v Gorici: 1. posluževala se je slovenskega urada na občini; 2. ima dvojezično osebno izkaznico; 3. potrdila in dokumentacijo za obrazec 730 vlaga v slovenščini, patronat, ki se ga poslužuje, pa nato za računalniško obdelavo uporablja italijansko različico; 4. za vrnitev priimka v izvirno obliko je tako po vojni poskrbel njen oče. »Okrog leta 1975 sem slovenski obliki priimka dodala še slovenske strešice, leta 2007 pa sem si ime Maria spremenila v slovensko obliko Marilka,« pojasnjuje Koršičeva. (dr) Goriški radič na krožniku sclauzero obarvani, saj bodo na vsakem od teh pripovedovali srhljive zgodbe iz goriške preteklosti. Šlo bo za štiri epizode s skrivnostnim umorom, ki jih je spisal novinar Roberto Covaz. Prvi večer bo v četrtek, 17. februarja, od 20. ure dalje v Rosenbaru (tel. 0481-522700, 35 evrov brez pijače), drugi bo v petek, 18. februarja, od 18. ure dalje pri Majdi (tel. 048130871, 30 evrov s pijačo), tretji v soboto, 19. februarja, od 20. ure dalje v restavraciji Lanterna d'Oro (tel. 0481-545116, 30 evrov s pijačo), za konec pa še v nedeljo, 20. februarja, z začetkom ob 11. uri v gostišču Alla Luna (tel. 0481-530374, 30 evrov s pijačami). NOVA GORICA - Mladinski film »Gremo mi po svoje«, prava filmska mrzlica Štirinajst ponovitev in 3000 gledalcev - Vredno bi ga bilo predvajati tudi pri nas »Gremo mi po svoje« je naslov mladinske komedije, ki je v Novi Gorici in v Sloveniji v zadnjih časih ustvarila pravo »filmsko mrzlico«. Kinod-vorana Kulturnega doma v Novi Gorici jefilm že štirinajstkratponovila in vstopnice so bile vsakič razprodane. Iz neuradnih virov lahko sklepamo, da si jefilm ogledalo že preko tri tisoč gledalcev, kar je za novogoriško stvarnost res izjemno število. Takega navdušenja morda ne pomnimo od koncertov glasbenika Oliverja Dragojeviča, ki so potekali v letih 2003 do 2007. Hočevarjev film pripoveduje o Aleksu, ki s taborniškimi prijatelji tabori ob Soči. Starešina preresno jemlje taborništvo in z njim povezano vzgojo otrok, kar ustvari številne komične zaplete. Fantje se namreč bolj kot za taborniške vrednote zanimajo za sosednji, športno umetniški tabor, kjer so večinoma lepa dekleta. Ozadje čustvenih in generacijskih zapletov je naravna lepota triglav- skega narodnega parka. Glede na množico gledalcev, ki jih je privabila v kinodvorane, lahko o komediji »Gremo mi po svoje« že mirno rečemo, da je tako kot pred leti filma »Poletje v školjki« ali »Jutranji zajtrk« zadela v črno. Upati je, da se bo uspeh Hočevarjevega dela razširil tudi čez mejo, in da si ga bo ogledala tudi naša mladinska populacija. Film namreč stvarno in humorno opisuje pu-bertetnike v sodobni slovenski družbi, gotovo pa se lahko tudi mladi zamejci v določeni meri istovetijo s pripovedjo. Primerno bi bilo, da bi film kaj kmalu predvajali tudi na goriških filmskih platnih, po zgledu festivala »Komigo«, ki je pred leti nastal ravno na osnovi zanimanja, ki so ga vzbudile posamezne gledališke komedije v Novi Gorici (npr. »Butelj za večerjo). Le-te so po novogoriškem uspehu prekoračile mejo in zajele tudi naš zamejski prostor. Tudi tokrat je vredno, da ne »gremo po svoje«. (ik) GORICA - V štirih mestnih lokalih • V | • ■ • V Goriški radič s »srhljivo« prilogo / GORIŠKI PROSTOR Torek, 15. februarja 2011 25 nova gorica - Šest goriških občin na rednem mesečnem srečanju Župani bodo krili stroške ambulante za odvisnosti Z izjemo briškega župana Franca Mužiča se ne strinjajo z enotno Primorsko Župani novogoriške in okoliških občin se strinjajo, da bodo skupaj krili stroške delovanja ambulante za zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica. Tako so sklenili na včerajšnjem rednem mesečnem sestanku, na katerem so na predlog Mirka Brulca, poslanca v državnem zboru, sprejeli odklonilno stališče do novega predloga za pokrajinsko razdelitev Slovenije. Župani šestih goriških občin se, z izjemo briškega župana Franca Mužiča, ne strinjajo z enotno Primorsko, niti s predlagano koprsko regijo. Njihovo večinsko mnenje je, da je predlog neustrezen, tako časovno kot vsebinsko. Župani se zavzemajo za pokrajino na območju severne Primorske, ime pri tem ne igra ključne vloge. Izrazili so tudi ne-strinjanje s tem, da predlog regionalizacije Slovenije na šest pokrajin izhaja iz ozemeljske členitve na šest škofij ter da predlog ne upošteva zgodovinskih, geografskih in drugih posebnosti Goriške. Podobno stališče je v odprtem pismu slovenski ministrici za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Duši Trobec Bučan, ki je minuli teden predstavila omenjeni predlog, izrazil član Foruma za Goriško, nekdanji novogoriški podžupan in dolgoletni mestni svetnik Tomaž Vuga. V njem pojasnju- Župani bodo vladi poslali predlog, da bi bil sedež republiškega Urada za nadzor prirejanja iger na srečo na Goriškem je, da trditev ministrice o tem, da se je delitev na slovenske škofije na Primorskem prijela, ni resnična, saj - tako Vuga - laiki in verniki še vedno razpravljajo, ali je bila odločitev o tem, da celotno Primorsko pokriva le ena, in sicer Koprska škofija, pravična do Goriške ali ne. »Tu smo naveličani konkatedral, s katerimi nas tolažijo iz Kopra, zgodovinsko in razvojno tudi na tem področju zaslužimo svoj center, svojo škofijo,« je prepričan Vuga, ki nadalje piše: »Če je zemljevid škofij prava delitev Slovenije, ali to pomeni, da bomo Slovence delili na podlagi odločitev v eni, sicer zelo pomembni inštituciji civilne družbe, ne da bi se vprašali, kaj menijo v drugih "civilnih družbah"? Ali naj pričakujemo, da bo po tem miselnem vzorcu naš končni center Vatikan? Na to vsekakor ne bomo pristali. Mislim, da ste s tako predstavljeno paradigmo šli predaleč.« V nadaljevanju opozarja, da je Goriška s svojo izpostavljenostjo na zahodnem robu slovenskega prostora tisti mejnik, »ki ne le brani naš obstoj na tej strani meje ampak tudi naš slovenski živelj (skupni slovenski kulturni prostor) na oni strani sicer že nevidne meje«. Zaključuje pa s stavkom: »Eno od priznaj, ki bi ji (Novi Gorici, op.n.) vi v Ljubljani morali dati, je ponovna pomembna vloga centra regije, ne konkate-drala.« Forum za Goriško bo tej temi posvetil jutrišnjo sejo, k izmenjavi mnenj pa vabi tudi predstavnike drugih organizacij in društev. Sicer pa so župani obravnavali še nekaj aktualnih tem. Strinjali so se, da bodo skupaj krili stroške delovanja ambulante za zdravljenje odvisnosti v novogoriškem zdravstvenem domu. Poleg tega bodo poslali skupno pismo vsem občinam, ki so prejemnice sredstev iz naslova koncesije od iger na srečo, da bi se tudi te vključile v fi- nanciranje ambulante. Odvisniki, ki se po pomoč zatečejo v to ambulanto, namreč prihajajo iz najrazličnejših občin in ne samo iz šestih, ožjih goriških. Delež, ki ga za delovanje ambulante ne krije zdravstvena zavarovalnica, je namreč do sedaj v celoti krila mestna občina Nova Gorica, so še zapisali. Župani so se sicer včeraj dogovorili tudi, da bosta novogoriška mestna občina in občina Brda ustanovili skupno redarsko službo, vse občine pa naj bi nadaljevale s pripravo za skupno revizijsko službo. Na predlog poslanca Brulca so se župani dogovorili, da bodo pisali vladi, da bi bil sedež republiškega Urada za nadzor prirejanja iger na srečo na Goriškem. (km) gorica - Poostren nadzor finančne straže Zaradi igralnih avtomatov kaznovali dvajset lokalov Previsoko število igralnih avtomatov in nudenje internetne povezave za igranje v spletnih poker sobah. To sta glavni nepravilnosti, ki ju je goriška finančna straža zasledila med kontrolami v številnih javnih lokalih v goriški pokrajini, v katerih je pregledovala upravljanje avtomatov za »video poker« in druge igre na srečo. Finančni stražniki so v zadnjih tednih obiskali okrog trideset kavarn in drugih lokalov, kršenje zakonskih določil pa so zasledili v dvajsetih primerih. Skupno je zato osebje poveljstva naložilo 25.000 evrov denarne kazni, upravitelje pa je prijavilo tudi sodnim oblastem. »Iz kontrol, ki so potekale na ozemlju pokrajine, izhaja, da deluje velika večina igralnih avtomatov v skladu z zakoni. Na dan pa so prišle tudi krši- r tve norm o igralnih avtomatih, predvsem zaradi previsokega števila naprav v posameznem lokalu in zaradi prisotnosti in-ternetne povezave, preko katere so se klienti lahko povezovali s spletnimi poker sobami,« so sporočili s poveljstva finančne straže, ki je zasegla kar enajst avtomatov za igranje »video pokra«. Dvajsetim upraviteljem lokalov so skupno naložili 25.000 evrov globe, in sicer zaradi kršitve zakonskega odloka z dne 27. oktobra 2003. Upravitelje lokalov, so podčrtali na goriškem poveljstvu finančne straže, so tudi prijavili goriškim sodnim oblastem zaradi kršitve člena št. 718 italijanskega kazenskega zakonika o upravljanju iger na srečo in zakona št. 401 iz leta 1989, ki določa pravila o uporabi tovrstnih naprav in avtomatov. nova gorica - Organizirano prevažanje gostov v igralnice »Zasledovalci« sreče Upokojenci z avtobusi prihajajo iz Emilije Romanje, Furlanije, Veneta in Lombardije Novogoriške igralnice nekateri italijanski gostje že vrsto let obiskujejo z organiziranim prevozom. Med njimi so tudi upokojenci iz bližnjih dežel, kot so Emilija Romanja, Furlanija, Veneto in Lombardija, ki v Novo Gorico prihajajo z avtobusi. Za prevoz, vstopnino in večerjo v samopostrežnem bifeju odštejejo le 20 evrov, je včeraj poročal milanski dnevnik La Repubbli-ca; njegova novinarka je opisala njihovo pot z avtobusom, ki se začenja ob 14. uri v kraju Concordia, kjer se šestnajst ur kasneje tudi konča, vendar s potrtostjo tistih, ki so v novogoriških igralnicah morda zapravili vso pokojnino ali celo še več. Med potjo so postanki v krajih Mirandola, Poggio Rusco, Sermide, kjer tudi pobirajo potnike. Vsak od udeležencev teh igralniških izletov sanja o velikem dobitku, čeprav se mnogi zavedajo pasti iger na srečo, pri katerih lahko v nekaj trenutkih izgubijo lepo vsoto denarja. Ena od italijanskih agencij organizira takšne igralniške izlete za upokojence šti- rikrat mesečno. Začeli so v letu 2004, še do pred tremi meseci so vsak prvi četrtek v mesecu v Novo Gorico prepeljali en avtobus upokojencev, od takrat pa vozita kar dva. »Ker je denarja vedno manj, ljudje preizkušajo srečo. Na naših avtobusih, ki so namenjeni v Novo Gorico, so vsi upokojenci. Upamo, da bodo previdni, da ne bodo preveč potrošili, toda Perla je največja igralnica v Evropi, zato, ko vstopajo vanjo, jim seveda ne moremo slediti,« se skoraj opravičujejo v eni izmed italijanskih agencij. V novogoriškem Hitu potrjujejo, da jih že leta obiskujejo gostje, ki se za prevoze z avtobusi odločajo predvsem zato, ker ponoči ne radi vozijo sami ali zato ker prevoza nimajo. »Že več let sodelujemo z različnimi turističnimi agencijami iz severne Italije - Furlanije, Veneta, Emilije Romani-je ..., ki skrbijo za prodajo eno- ali večdnevnih izletov v Novo Gorico in tudi druge Hitove destinacije,« pojasnjujejo v no-vogoriški družbi. Po njihovih podatkih je med obiskovalci, ki se odločijo za prihode z avtobusi, veliko upokojencev, a tudi drugih starostnih skupin, ki se med vožnjo in v igralnicah med sabo družijo, večerjajo in popestrijo prosti čas. »Takih organiziranih prihodov avtobusov je letno približno tisoč,« dodajajo v Hitu. Sicer pa prihodek, ki ga ustvarijo organizirane skupine, ne predstavlja glavnega deleža v Hitovi realizaciji. Lansko leto so nekaj gostov izgubili tudi na račun stavk igralniških delavcev, predvsem je šlo za decembrske odpovedi načrtovanih več organiziranih prihodov gostov. »Stavka je prinesla ogromno materialno škodo, ki jo samo za mesec december 2010 ocenjujemo v skupni vrednosti 2,4 milijona evrov, posredna škoda pa je ocenjena v višini pol milijona evrov. Zaradi podpisa sporazuma z sindikatom SIDS ter negativnih posledic decembrske stavke v družbi Hit ocenjujemo posredno škodo za leto 2011 v skupni vrednosti dva milijona evrov,« dodajajo v Hitu. (km) Umrla kljub oživljanju Pred dobrim tednom, v nedeljo, 6. februarja, je v restavraciji Alba v novogoriški igralnici Park prišlo do tragičnega dogodka. 60-letna gosta iz Italije - doma je bila iz Chioggie, v Venetu - se je po še neuradnih podatkih zadušila s hrano. Na pomoč so ji takoj priskočili varnostniki igralnice in jo začeli oživljati, nekaj minut za tem pa še reševalna ekipa z zdravnikom. Kljub trudu je ženska ob 19. uri umrla. (km) Iz Lampeduse v Gradišče V center CIE pri Gradišču so v nedeljo sprejeli preko 50 nezakonitih priseljencev iz Tunizije, ki so jih pripeljali iz Lampeduse, kjer sile javne varnosti s težavo obvladujejo položaj zaradi množičnih izkrcanj. Trideset od teh je vprašalo politični azil. Iz goriške prefekture sporočajo, da centra v Gradišču ne bodo dodatno polnili, saj potekajo v njem dela za večjo varnost. Številke Verdijevega teatra V Verdijevem gledališču v Gorici beležijo krepak porast občinstva, sporočajo z občine. V primerjavi z lanskim letom so prešteli po sto gledalcev več za vsako predstavo, ki jo v povprečju spremlja 528 ljudi. Zasedenost teatra je prešla od 61 odstotkov iz leta 2008-2009 na 67 odstotkov v lanski sezoni, letos pa dosega kar 79 odstotkov. »Zaslugo ima kvaliteten program, ki ponuja ne le deželne, a tudi državne premiere. Interes za goriške predstave beležimo tudi iz Rima, Milana, z Dunaja in iz Ljubljane,« zagotavlja odbornik za kulturo Antonio Devetag. Akustična klasifikacija občine V dvorani Zadružne banke v Sovod-njah bodo danes, 15. februarja, z začetkom ob 19. uri predstavili občanom načrt za akustično klasifikacijo občine Sovodnje ob Soči. Zbornik Goriškega muzeja Goriški muzej prireja drevi ob 20. uri na gradu Kromberk predstavitev zbornika Goriškega muzeja Goriški letnik št.33/34. Tokratni zbornik, ki obsega 900 strani in je posvečen zgodovinarju Branku Ma-rušiču, bodo predstavili njegova urednica Petra Kolenc, Tomaž Pavšič in arheolog Drago Svoljšak. (nn) Komigo se vrača na oder Po nadvse spodbudnem startu z Borisom Kobalom v glavni vlogi v predstavi »Poslednji termina(l)tor« se jutri ob 20.30 na oder Kulturnega doma v Gorici vrača Ko-migo. Na vrsti je predstava v italijanskem jeziku »I Titoli delTImperatore«; v glavni vlogi nastopa Gianfranco Saletta, eden izmed najbolj reprezentativnih in priljubljenih goriških gledaliških igralcev. (ik) Andrej Medved v galeriji V okviru ciklusa Soočanja s sodobno vizualno umetnostjo bo gost današnjega večera v novogoriški mestni galeriji, ki se bo začel ob 19. uri, Andrej Medved, galerist, teoretik in pesnik, umetniški vodja Obalnih galerij v Piranu. Predstavil bo svojo knjigo »Pictura poesis« in predaval na temo »Pictura poesis kot svetli modernizem sodobnega slikarstva«. (nn) dol - V novih prostorih društva Kras Slovenski kulturni praznik s Prešernom in Kosovelom Lik Franceta Prešerna in Kosovelove pesmi o Krasu so bili vezna nit praznika slovenske kulture, ki ga je v soboto zvečer v novem sedežu na Palkiš-ču priredilo kulturno in športno društvo Kras Dol Poljane. Nastop mešanega pevskega zbora Jezero iz Doberdoba in točke mladih doljanskih recitatorjev je povezovala napovedovalka Martina, ki je na kratko obnovila življenje in delo največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Proslava je stopila v živo s pesmijo Kam?, ki jo je recitiral Marko Vizintin, zapel pa zbor. Nato so se v Dolu spomnili Srečka Kosovela in njegovih verzov o Krasu. Sara Vizintin je prebrala njegovo poezijo Pesem s Krasa, zbor pa je zapel Jutro na Krasu. Sledil je Marko Peric s poezijo Jesensko jutro, nato pa je zbor intoniral pesem Kraška Jesen. Doljanski Kraševci seveda niso pozabili na Kosovelovo Balado, s katero je publiki postregla Giada Giuntoli. »Strel v tišino« je tako udeležence proslave pripeljal v obdobje krute vojne, ki je močno zaznamovalo doberdobsko območje. Tu na vojno spominjajo številni spomeniki, ki so jih postavili pri Devetakih, Vižintinih, na Palkišču, na Poljanah, pri Bonetih, v Doberdobu in okolici. Sledil je nastop mešanega pevskega zbora s pesmijo Oj Doberdob. Kot se spodobi, je praznik zaznamovala tudi Prešernova Zdravljica, ki so jo najprej de-klamirali mladi recitatorji, nato pa jo je zapel še zbor. Po slovenskem kulturnem prazniku se novi odbor društva pripravlja na pustovanje za otroke in odrasle, načrtuje pa tudi družabno srečanje ob dnevu žena. Še pred tem se bodo v soboto, 19. februarja, ob 15. uri začele popoldanske otroške urice. Praznovanje na Palkišču 1 6 Sreda, 337. februarja 2011 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Armando Corsi in Giua Glasbene balade v izvrstni izvedbi Plod dolgoletnega sodelovanja med goriškim Kulturnim domom, Kulturno zadrugo Maja in združenjem Folk Club Buttrio je bila še ena glasbena poslastica. V torek sta na odru Kulturnega doma nastopila kitarist Armando Corsi ter pevka, avtorica lastnih pesmi in kitaristka Maria Pierantoni Giua, znana pod imenom Giua. Oba sta po rodu iz Ligurije. Mlada Giua je glasbeno zrasla ob Armandu Corsiju, ki je njen učitelj in mentor. Njen glasbeni razvoj ima svoje korenine v mediteranskem melosu, a je pri njej čutiti obenem vpliv mednarodnih glasbenih tokov in »avtorske pesmi«. V svoje nastope rada vključuje pesmi Fa-brizia De Andrea, ravno tako Genove-žan, kar se je zgodilo tudi v Gorici. Giua ima nežen in prodoren glas, ki poslušalca pritegne in ga osvoji. V svojih pesmih rada prehaja iz intimnih in globokih tem do ironičnih izbruhov. Zaradi interpretacije, ki je polna strasti in polnosti, imajo njeni nastopi razpoznaven slog. Glasbenika na odru goriškega Kulturnega doma bumbaca Armando Corsi pa je pravi vir-tuoz kitare. Glasbeno se je »rodil« v starih in zakotnih krčmah Genove, zrasel pa med baladami v genovskem narečju in klasičnimi skladbami s posebno pozornostjo do žanrov, ki so jih gojili Joao Gilberto, Jobim in Astor Piazzolla. Odlikuje ga svojevrsten slog igranja, ki mu dajeta ton neposrednost in izjemna tehnika igranja; pri le-tej pa nikakor ne gre za izkazovanje tehnične spretnosti. Duo Corsi-Giua ima veliko privržencev, zlasti v Furlaniji, vendar zaradi goste megle so se le maloštevilni odpravili na tvegano potovanje v Gorico. Skromnemu obisku navkljub pa je bil goriški glasbeni večer prvovrsten. Poustvarjalca sta dovršeno spojila mladostni zanos z glasbenim znanjem in dolgoletno izkušenostjo. Njune balade, ki sta jim dodala še nekaj argentinskih temperamentnih ritmov, so ogrele publiko, ki ju je nagrajevala s spontanim in prisrčnim ploskanjem (vip) Sporočamo, da bo tajništvo goriške redakcije v četrtek, 17. februarja 2011 ZAPRTO Za brezplačne čestitke in razna obvestila ter za sporočila naročnikov prosimo, da kličete tajništvo v Trstu na tel. 040-7786333 ali 040-7786330 (faks 040-772418) ali pišete na e-mail redakcija@primorski.eu od 10. do 15. ure [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo danes, 15. februarja, ob 20. uri (Katja Bucik) »Rdeči čeveljčki«, plesna predstava Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava; predprodaja vstopnic in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. ma Kino ~M Gledališče DRAMSKA DRUŽINA F.B. SEDEJ prireja v Sedejevem domu v Števerjanu v petek, 18. februarja, ob 20.30 v okviru niza Večerov amaterskih gledališč v Števerjanu gostovanje skupine KD Planika iz Sel na Koroškem z igro »Obisk Martina Dovjaka« v režiji Francija Končana; informacije tudi o gledališki sezoni 2010-2011 na spletni strani www.sedej.org. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo v četrtek, 17. februarja, ob 20.45 »Dad-dy Blues«, nastopata Marco Columbro in Paola Quattrini; informacije po tel. 0481-383327 in na spletni strani www3.comune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v petek, 18. februarja, ob 20.45 koncert skupine Ensemble italiano di sassofoni; informacije po tel. 0481790470. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Femmine contro maschi«. Dvorana 2: 17.30 »I fantastici viaggi di Gulliver« (digital 3D); 19.50 - 22.10 »Sanctum« (digital 3D). Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.30 - 20.00 - 22.10 »In un mondo miglio-re«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Femmine contro maschi«. Dvorana 2: 17.30 »I fantastici viaggi di Gulliver« (digital 3D); 19.50 - 22.10 »Sanctum« (digital 3D). Dvorana 3: 17.40 - 20.00 »Il discorso del re«; 22.15 »Parto col folle«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Il truffa cuori«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.30 - 20.00 - 22.00 »La bellezza del soma-ro«. fi Razstave V GALERIJI A. KOSIČ (Raštel 5-7/Travniku 62) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) bo v petek, 18. februarja, ob 18. uri odprtje slikarske GORICA - Na pobudo združenja Nuovo lavoro Poezija v srcu mesta Pri belem dnevu, ob kipu Carla Michelstaedterja, prebirali ljubezenske verze »Parlar d'amore« (Govoriti o ljubezni) je bil naslov zanimive in uspešne pobude, ki je v nedeljo potekala v Raštelu. Združenje Nuovo lavoro je s pokroviteljstvom občine Gorica pri kipu Carla Michelstaedterja priredilo poseben pesniški miting, ki so se ga udeležili tudi številni občani in predstavniki združenja Amici di borgo castel-lo v srednjeveških oblačilih. Ljubezenske verze so prebirali številni avtorji, med katerimi so bili Tommaso Vrh, Mauro Cian, Livia lapini Iacumin, Paolo Careddu in Edi Bramuzzo. Predstavnik združenja Nuovo lavoro Luca Perazzi, ki je obenem tudi pesnik, je poudaril, da je treba ljubezen razumevati kot temelj življenja, predvsem danes, ko je svet postal popolnoma brezbrižen in hladen do človekovega čutenja. Pesniškega srečanja se je udeležil tudi goriški občinski odbornik za kulturo Antonio Devetag, ki je izrazil upanje, da bodo podobne pobude popestrile goriški mestni center tudi v prihodnosti. Pesniško srečanje pri Michelstaedterjevem kipu bumbaca razstave Brede Sturm. Umetnico in razstavljena dela bo predstavil umetnostni kritik Milček Komelj. V RAZSTAVNEM PROSTORU V ATRIJU KINEMAXA v Hiši filma na Travniku v Gorici bo v petek, 18. februarja, ob 19. uri odprtje razstave člana Skupine75 Marka Vogriča »Miška v Gorici - Pogledi mestnih ulic z mišje perspektive« posneti s tehniko came-re obscure. ~M Koncerti UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo enodnevni avtobusni izlet ob dnevu žena v soboto, 12. marca, v vilo Manin, Valvasone in Fagagno; informacije in vpisovanje po tel. 048173398 (trgovina pri Mili), tel. 048178000 (gostilna pri Ivici), tel. 3804203829 (Miloš). VELIKONOČNO POTOVANJE s KRUT-om v baltske prestolnice od 21. do 26. aprila z obiskom Vilniusa, Rige in Tallina; informacije na sedežu KRUT-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici poteka predprodaja vstopnic za koncert vokalne skupine Perpetuum Jazzile, ki bo 3. marca ob 20.30. Nakup vstopnic je možen zjutraj od 8.30 do 12.30 na tajništvu Kulturnega centra, v popoldanskih urah od 17. od 19. ure pri blagajni v atriju gledališča; informacije po tel. 0481531445, info@kclbratuz.org. PD VRH SV. MIHAELA prireja 9. in 10. aprila Revijo mladinskih in otroških pevskih zborov »Zlata grla«. Revialni del bo v sovodenjskem Kulturnem domu v soboto, 9. aprila, z začetkom ob 18. uri, tekmovalni del pa v nedeljo, 10. aprila, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. H Šolske vesti »ENGLISH FOR HIGH-SCHOOL STU-DENTS/2«: polletni tečaj angleškega jezika na ravni A2-B1 na sedežu Slovika v Gorici (Korzo Verdi 51); trajanje 26 ur; ob četrtkih od 15. ure do 16.30; pri-četek 17. februarja; prijave in informacije info@slovik.org, tel. 0481-530412. ŠOLA ZA STARŠE: v Slovenskem Dijaškem domu v Gorici prirejajo ciklus predavanj in delavnic na vzgojno temo. Srečanja bodo oblikovali strokovnjaki iz različnih psiho-pedagoških področij javnega in privatnega sektorja in sveta prostovoljnega dela: v četrtek, 17. februarja, ob 18. uri bo v Kulturnem domu v Gorici Suzana Pertot vodila srečanje z naslovom »Starši - Otrokovi osebni trenerji večjezičnosti«; na srečanja, ki so brezplačna, se je potrebno predhodno najaviti v Dijaškem domu, tel. 0481-533495 (od 13. do 18. ure), kjer so na voljo za dodatne informacije in koledarsko razporeditev delavnic in tematskih srečanj. Jj Obvestila S Izleti KD SABOTIN prireja od 9. do 11. aprila izlet v Rim, razpoložljivih je še nekaj mest; informacije po tel. 0481539992 (Nadja). MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE organizira v nedeljo, 20. februarja, enodnevni izlet na sneg v Bad Kleinkirchheim; odhod je predviden izpred banke v Sovodnjah ob 6.30, povratek okoli 21. ure; informacije po tel. 3276884782 (Alida) v popoldanskih in večernih urah. AŠKD KREMENJAK IZ JAMELJ obvešča, da poteka ob četrtkih med 17.30 in 18.30 v večnamenskem centru v Jam-ljah tečaj modernega plesa hip-hop za otroke od 6. do 10. leta starosti; informacije po tel. 338-6495722 (Martina). AŠKD KREMENJAK IZ JAMELJ prireja tekmovanje v briškoli vsak petek v večnamenskem centru v Jamljah; vpisovanje od 20. ure dalje. KMEČKA ZVEZA prireja tečaje, ki jih predvideva zakonodaja v zvezi z varnostjo na delu in sicer tečaj za odgovornega varnosti na delu, tečaj prve pomoči in proti požaru. Tečaj morajo obvezno opraviti vsi tisti, ki zaposlujejo delovno silo neglede na obliko zaposlitve, tudi s posebnimi pogodbami kot npr. ob trgatvi (voucher); vpisovanje in informacije na sedežu Kmečke Zveze v Gorici na Korzu Verdi 51 med 8. in 13. uro (tel. 0481-82570). KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža vabi vse ženske, ki bi rade preživele prijeten večer, naj se udeležijo praznika žena v soboto, 5. marca, od 19. ure dalje v kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu. Zaradi organizacijskih težav najava naj bo nujno do 21. februarja pri Marti (tel. 3472420204, 0481-21407). KD OTON ŽUPANČIČ vabi vse, ki bi se radi udeležili pustne povorke, naj se javijo po tel. 329-0913340 (Maja) ali tel. 3407154993 (Lara) danes, 15. februarja. PUSTARJI SKUPINE »ČERNA MIŽ-JERJA« iz Doberdoba organizirajo sejo, na kateri se bodo zmenili, kako koristiti prihranke iz leta 2009 danes, 15. februarja, ob 20. uri v godbeni sobi v Doberdobu. LITERARNI NATEČAJ GLAS ŽENSKE, ki ga razpisuje goriška pokrajina v sodelovanju z mestno občino Nova Gorica, bo v letu 2010-2011 potekal na temo »Moja ljubezenska zgodba«; namenjen je srednješolkam in ženskam, starejšim od 30 let; rok za oddajo del bo zapadel 16. februarja. KD SABOTIN vabi v Štmaver na Šagro sv. Valentina: v četrtek, 17. februarja, bo ob 20.30 odprtje razstave »Moja mama kuha kafe«, v petek, 18. februarja, bo ob 20.30 tekmovanje v briškoli, sledil bo nastop rock skupin Radiowave in Antioksidanti. V soboto, 19. februarja, bodo ob 18. uri nastopili otroški pevski zbori, sledil bo ples z ansamblom Arena. V ne- deljo, 20. februarja, bodo kioski odprti že ob 10. uri, ob 14.30 bo slovesna maša, ob 16. uri ples z ansamblom Brjar. SPDG prireja društveno smučarsko tekmovanje v veleslalomu v nedeljo, 27. februarja, na progi »Cimacuta« v kraju Forni di Sopra s pričetkom ob 11.30. Člani se lahko prijavijo za nastop na tekmovanju do vključno srede, 23. februarja; prijave po tel. 0481-22164 (Marta) in 338-5068432 (Loredana). H Prireditve SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA iz Gorice prireja sklop predavanj na vzgojno, družbeno, versko tematiko ali s področja zdravega življenjskega sloga: danes, 15. februarja, ob 20.30 bo Miha Kramli govoril na temo »Odvisni od?!« v domu »Franc Močnik« v Gorici. V GALERIJI 75 na Bukovju bo danes, 15. februarja, ob 20.30 v sklopu »Odprtih klubskih večerov z avtorjem«, priznani fotograf in profesor tehnike digitalne fotografije na beneški akademiji umetnosti Walter Criscuoli predaval na temo »Fotografija in eksperimentiranje«. INŠTITUT ZA DRUŽBENO IN VERSKO ZGODOVINO iz Gorice in Založba Mladika iz Trsta v sodelovanju z goriško državno knjižnico in inštitutom za srednjeevropska kulturna srečanja ICM prirejata predstavitev knjige Mira Tassa »Un onomasticidio di Stato« (Državni imenomor) v četrtek, 17. februarja, ob 17.30 v dvorani »Della Torre« Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici 2 (Ulici Carducci) v Gorici. Ob avtorjevi prisotnosti bodo sodelovali Liliana Ferrari, Pavle Merku, Boris Pahor in Marina Rossi. NA PONEDELJKOVIH SREČANJIH Z AVTORJI ob 18. uri v sovodenjski občinski knjižnici bodo 21. februarja gostili Vesno Guštin in 28. februarja Mirana Košuto. MALA PREŠERNOVA PROSLAVA 2011 bo v Kulturnem domu v Gorici v ponedeljek, 28. februarja, ob 17.30. 0 Mali oglasi NA DOBERDOBSKEM KRASU prodajam zazidljivo zemljišče; informacije po tel. 331-1232901 v večernih urah. PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža, cena 129.000 evrov; tel. 3288872507. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Pietro Pizzul v kapeli glavnega pokopališča, sledila bo upepelitev; 10.30, Maria Mar-tellani iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavnem pokopališču. / KULTURA Torek, 15. februarja 2011 27 naš intervju - Pred nocojšnjim koncertom v tržaškem Kulturnem domu Ray Gelato: Saksofon sem izbral, ker me spominja na človeški glas Angleški pevec, ki mu pravijo tudi »boter swinga«, bo nastopil v spremstvu svojega orkestra Po izrednem uspehu legendarnega slovenskega benda Laibach, ki je v Slovenskem stalnem gledališču nastopil pred dnevi, bomo v tržaškem Kulturnem domu danes prisostvovali čisto drugačnemu koncertu. Drevi bo namreč tu nastopil tako imenovani »boter swinga« Ray Gelato. Angleški pevec in saksofonist italijansko-ameriškega porekla, ki se glasbeno zgleduje po velikanih rock'n'rola in swinga, bo v spremstvu svojega benda Giants orchestra prav gotovo poskrbel za izreden koncert. Današnji glasbeni dogodek v tržaškem Kulturnem domu spada v revijo raznolike koncertne ponudbe Dve gledališči v sozvočju, ki so sad sodelovanja med SSG-jem in zadrugo Bonawentura. Gospod Gelato, zakaj ste si nadeli tak, res poseben vzdevek? Vzdevka nisem izbral sam. Nadel mi ga je neki kitarist, s katerim sem sodeloval pred več kot petindvajsetimi leti. Namreč, pravil je, da sem videti kot Italijan, a ni vedel, da imam res italijanske prednike. Nekega dne se je zagledal v italijansko sla-doledarno, me pogledal in vzkliknil Gelato! Od takrat mi vsi pravijo Ray Gelato. Pravijo vam tudi »The Godfather of the Swing« ... Mislim, da mi tako pravijo, ker sem eden izmed zadnjih glasbenikov, ki še igra swing. Boter swinga pa sem med drugim verjetno tudi zato, ker sem celo svoje življenje posvetil pro-moviranju tega tipa glasbe. Veljate za enega najboljših saksofonistov na glasbeni sceni. Kdaj in predvsem zakaj ste se odločili za ta inštrument? Wow! Ne, ne, to pa ni res! Če malo pogledate naokrog, boste videli, da je veliko boljših saksofonistov V Trst prihaja danes angleški »boter swinga« Ray Gelato kot sem jaz! Vsekakor pa mislim, da imam svoj stil in poseben glas, kar je tudi važno. Saksofon igram že več kot trideset let, izbral sem ga, ker me njegov zvok spominja na človeški glas. Kateri je bil najboljši in kateri najslabši nastop v vaši dolgi ka- rieri? Res ne vem, kateri je bil najboljši nastop, bilo jih je veliko! Izredni so bili koncerti v londonskem Ronnie Scott klubu, milanskem Blu Note klubu in na montrealskem jazz festivalu. Nastopili smo tudi v znameniti dvorani Carnegie Hall v New Yorku. Med najslabše bi uvrstil nekatere »forsirane« reklamne nastope, saj so bili v glavnem brez pravega »soula«. Nastopili ste tudi pred angleško kraljico. Predstavljam si, da je bil koncert nekoliko drugačen od ostalih ... Tako je, dvakrat smo nastopili zanjo. Res sta bila nastopa še kar različna, a nedvomno zanimiva. Nastopili ste tako rekoč povsod. Ali še obstaja kraj ali festival, na katerem bi radi koncertirali? Rad bi stopil v časovni stroj in se odpravil v Las Vegas, v petdeseta in šestdeseta leta prejšnjega stoletja! »Cookin' with Ray« (Kuhanje z Rayjem) ni ravno glasbeni projekt. Ste morda izvedenec tudi v kuhinji? Ne, ne, smatram se za amaterskega kuharja, a vseeno mislim, da kuham kar dobro! Napisal sem knjigo in posnel serijo video posnetkov z naslovom Cookin' with Ray, ki jih lahko zasledite na spletni strani You-tube. V glavnem sem predstavil italijanske jedi, a tudi grško hrano in specialitete iz New Orleans-a! V Italiji živi izredni trobentač Roy Paci. Mislim, da bi bilo sodelovanje med vama lahko zanimivo ... Žal ga ne poznam, zato ne vem, če bi lahko prišlo do sodelovanja. Vsekakor pa bom izrabil priložnost in se pozanimal ... Kaj ponuja Ray Gelato na današnjem koncertu v slovenskem gledališču? Pošten bend vam bo ponudil obilo dobre glasbe in veselja. Na zalogi imamo serijo izrednih komadov, od jazz-a do italijanske glasbe: seveda vse v swing omaki!! R.D. fotografija - Carlo Sclauzero s fotoaparatom na stiku zemlje in neba Drevesa v narobe svetu V glavnem enobarvna in s poudarjenim grafičnim videzom pripovedujejo hkrati o vizualnem in intimnem doživljanju Pred ciklusom dreves goriškega fotografa Carla Sclauzera se bomo najprej vprašali, zakaj so drevesa obrnjena na glavo. Odločili smo se, da si tega vprašanja ne bomo postavljali. V zameno sklenemo, da bomo podobe gledali skozi oči, ki nam jih odpira njihov avtor. Skozi njegov pogled uzremo drugačen svet. Različen je od sveta, ki nam je vsak dan razgaljen pred očmi in nas ne preseneča več. Videli bomo svet, kjer je zemlja nebo in nebo je zemlja. »Kakor na nebu, tako na zemlji,« lahko citiramo. Oblaki so tla, veje so korenine. Fotografu ni do tega, da bo drevo opisal. Zato ne bomo videli vejevja, krošnje, listja, debla, obzorja v ozadju. Namesto njih bomo spoznali, da je prepletanje vej tako zelo podobno prepletu krvnih žil in kapilar v našem telesu, da nas krošnja spominja na obrazne obrvi, na plamen ali na brizg vode, da temno obzorje niso več trdna tla, na katerih zanesljivo stopamo, temveč mračna masa, ki grozi nad glavami, da so topoli, urejeno razvrščeni, podobni mrtvecem na avstroogrskih pokopališčih, tako zelo pogostih na Krasu. Kakor kratka življenja vojakov, ki jih je prezgodaj nasilno prekinila vojna, tudi topoli čakajo, da bodo eden za drugim padli. O svojih drevesih Carlo Sclauzero pravi, da se fotografije rojevajo iz radovednosti. Fotografira jih od leta 2007 na Krasu, na Banjšicah, v Brdih. Obiskuje jih, z njimi se druži, daje jim lastna imena. Rastejo v vrh, naproti svetlobi. Osvaja ga njihova naravna lepota, lepota oblik. Nagovarjajo ga zlasti osamljena drevesa z nebom na dnu, dominantna drevesa, ki se sama nastavijo pred fotografov objektiv. Najdejo se sicer tudi drevesa, za katera ni načina, da bi jih posnel. Fotograf se naokrog sprehaja, išče kader. Ko ga najde, sproži. Če je posnetek dober, bo dober tudi, če ga bo obrnil na glavo. In res je. Carlo Sclauzero je poklicni fotograf preko dvajset let. Svoj pogled je izšolal po zgledu sodobnih fotografskih mojstrov iz düsseldorfske sole. Predvsem pa z izjemno radovednostjo gleda na vse to, kar ga obdaja, kar zna na oseben način upodobiti. Njegov pogled ne okleva, zna izbrati. Njegova drevesa na stiku zemlje in neba, v glavnem enobarvna in s poudarjenim grafičnim videzom, so zato pripoved hkrati vizualnega in intimnega doživetja. Podobo obrniti na glavo zato pomeni z mislijo prodreti onkraj fizične pojavnosti, ne da bi premaknil obzorja. Pomeni podvojiti realni svet in obdržati samo odsev. »Moja drevesa - so fotografo-ve besede -, izgubljena v kraških tleh, vzpostavljajo neko novo ravnovesje, nerealno in domišljijsko.« Carlo Sclauzero je na glavo obrnil svoje fotografije, ker je prepričan, da bodo veliko več povedale. Ali pa, preprosteje, drevesa je pustil na zemlji, nas pa je posadil z nogami v nebo. Ko bomo premostili omotico, bomo na drevesa gledali z njegovimi očmi. Zato ne sprašujmo ga, zakaj so drevesa v narobe svetu. Če so še koga zamikala, jih lahko najde razobe-šena v Lokandi Devetak na Vrhu. Igor Devetak london - Film Za Kraljev govor kar 7 nagrad BAFTA Film Kraljev govor režiserja Toma Hooperja, v katerem je Colin Firth upodobil kralja Jurija VI., je v nedeljo v Londonu pobral kar sedem nagrad Britanske akademije za film in televizijo (BAFTA), britanske različice oskarjev. Prejel je nagrado za najboljši film in najboljši britanski film, Colin Firth pa za glavno moško vlogo. Geoffrey Rush je za vlogo kraljevega govornega terapevta v filmu pobral nagrado za najboljšo stransko moško vlogo, Helena Bonham Carter pa za portret kraljeve žene nagrado za najboljšo žensko stransko vlogo. Film je pobral še nagradi za scenarij in glasbo. Zgodovinska drama pripoveduje o kralju Jurija VI., očetu aktualne kraljice Elizabete II., ki po bratovem odstopu zasede britanski prestol. Ker ima težave z jecljanjem, se za pomoč obrne na neobičajnega govornega terapevta Lionela. Kljub čudaškim terapijam se med njima razvije pristno prijateljstvo. Kraljev govor je bil za nagrade bafta sicer nominiran v 14 kategorijah, z 12 nominacijami pa vodi tudi pri oskarjih, ki bodo podeljeni 27. februarja. V konkurenci za nagrado za najboljši film je na podelitvi nagrad bafta premagal filme Socialno omrežje, Črni labod, Izvor in Pravi pogum. Drama Socialno omrežje je na letošnji podelitvi pobrala tri nagrade, med njimi je David Fincher prejel nagrado za režijo. Prav tako tri nagrade je pobral film Izvor, med njimi za posebne vizualne učinke in za zvok. Natalie Portman je bila nagrajena za najboljšo glavno žensko vlogo za film Črni labod. To je bila tudi edina nagrada za film, ki je bil nominiran v 12 kategorijah. Scenarist in režiser Chris Morris je prejel nagrado za najboljši britanski debut za komedijo "Four Lions". Švedski film Dekle z zmajskim tatujem je bil nagrajen kot najboljši tuji film. Najboljši animirani film pa je Svet igrač 3. Lani je največ, kar šest nagrad bafta prejel film Bombna misija Kathryn Bigelow, med njimi za najboljši film. Uspeh je nato ponovil še na podelitvi oskarjev. Postal je film leta in pobral skupaj šest oskarjev, med drugim za izvirni scenarij, montažo in montažo zvoka. (STA) 28 Torek, 15. februarja 2011 MNENJA, RUBRIKE / ISTRSKI ZORNI KOT Odločno proti privatizaciji vodnega in gozdnega bogastv Miro Kocjan Še zmeraj ni konkretnih znamenj o nakupu ladjedelnice »3. maj« na Reki. Pričakovanje so svoj čas bila bila optimistična tudi s tega vidika, da se bodo pač oglasili kupci iz tujine, stvarnost pa je drugačna. Morebitni kupec je namreč samo firma »Jadranska ulaganja«, ki je sporočila, da je pripravljena investirati za »3. maj« 39 milijonov evrov, čeprav je to kar precejšnja vsota. Kot zainteresirani kupec je naveden Nenad Končar, ki pa je hkrati javil, da se še ni stoodstotno odločil, češ, da so zahteve »3. maja« pretirane. Reška ladjedelnica prek svojih predstavnikov namreč zahteva jasna zagotovila, da se bo proizvodnja redno nadaljevala. Končar pa menda trdi, da tega ne more povsem zagotoviti, čeprav bi vložil vse sile, da bi upoštevali tudi druge tržne zahteve. Skratka, rešitve še ni, saj se tudi iz tujine nihče ni oglasil. Hrvaška Ljudska stranka (HNS) je ostro sporočila hrvaški vladi, ki jo vodi Jadranka Kosor, da se najodločneje upira zamisli, da bi privatizirali, se pravi pričeli prodajati vodna in gozdna bogastva. Namen je vladi že posredoval minister Borislav Škegro. Matko Županič, ki predstavlja stranko povsod na Hrvaškem, je izjavil, da vlada ne sme ponoviti nekdanjih napak, ko so na primer privatizirali podjetje INA. Voda in gozdovi so nepopisno naravno bogastvo, ki ga je treba ščititi. Pred dvema letoma je dobiček od vodnega bogastva znašal 2,5 milijarde kun, letos pa naj bi dosegel blizu tri milijarde. Županič je tudi opozoril, da morebitni kupci ponujajo zvite rešitve, na primer tudi manjše delniške kvote, ali pa druge. Opozoril je, da Hrvaška ne sme ponoviti tudi napake nekaterih afriških držav, ki so neodgovorno prodale svoja naravna bogastva, v bistvu ne sme dovoliti, da bo postala kolonija pod vodstvom tujcev. Dobro obveščeni krogi sicer sodijo, da predsednica vlade ne bo kar tako nasedla tej rešitvi. Hrvaška levo-sredinska stranka (SDP) je na temelju stališča zu-nanje-političnega odbora sprejela javno listino, s katero opozarja, da bo bližnji vstop Hrvaške v Evropsko unijo »dobrina za vse«. Predsednik stranke Zoran Milanovič je namreč mnenja, da državljani še niso dovolj pripravljeni na referendum za vstop, saj predstavniki nekaterih strank niso dovolj jasni v svojih stališčih, ponekod pa vstop mešajo z navadnimi volitvami. Za državo pa je Evropska unija življenjska odločitev, kakor utemeljeno trdi Damir Grubiša, univerzitetni profesor političnih znanosti. Nekateri podatki namreč resnično vzbujajo skrb, na primer anketa, ki je pokazala, da je samo 22 odstotkov študentov višjih srednjih šol v Zagrebu za vključitev v Evropo. Turistični strokovnjaki pričakujejo, da bo tako imenovani mali (diporto) morski turizem na Hrvaškem tudi letos še kar uspešen ne glede na recesijo. Razvijati turizem s pomočjo čolnov se, kljub gospo-darsko-finančnim težavam le širi, Hrvaška pa je mikaven cilj. Ravnatelj luke v Umagu Bruno Gasperini trdi, da je vsaka obala, začenši z istrsko, vsako leto bolj zanimiva, razpolaga z malimi pristani, z mikavnimi lokali, prijave in to kar spada zraven, so daleč hitrejše, kakor pred leti, skratka, navaja Gasperini, hrvaška obala se s ponosom predstavlja kot ena najlepših v Evropi. Na razpolago v Umagu imajo tudi nove mehanične delavnice, seveda, če so potrebne. Pristanišče za mali promet je tudi primerno zaščiteno pred plimo. Možnosti so res izjemne, v ustreznem delu umaške luke je prostora za A94 čolnov. Umaški navtični turizem je že vrsto let tudi nosilec slovite »modre zastavice«. Na kratko: pričakujejo, da bo letos samo na umaškem področju od 5 do 10 odstotkov predstavnikov malega turizma več kot lani. Turisti ugotavljajo, da je uma-ški pristan navtični čudež. V Labinu letos slavijo 90-to obletnico znane Labinske republike. Hkrati pa nameravajo pripraviti vrsto srečanj tudi skupaj z italijanskimi rudniškimi kraji, da bi se dogovorili za nekak enoten arhiv, ki še ne obstaja. Ob tem se nameravajo spomniti tudi drugega marca leta 1921, ko so labinski rudarji izrazili svoje nezadovoljstvo (tudi pri-četek fašizma) in organizirali znano stavko. Predstavniki rudnika zdaj predlagajo, da bi o obletnici te zgodovinske stavke pričeli predavati tudi po šolah. Labinski rudnik ima v načrtu zlasti utrditev stikov z italijanskim rudnikom Carbonia (po premogu) ter posebno z njimi urediti zgodovinski arhiv. Predsednik kvarnerske regije Zlatko Komadina se je srečal s predstavnico Hrvaške matice Vanjo Pavlovec, ki je navrgla vprašanje stikov z Rečani (teh je bilo več sto), ki so med dvema vojnama zapustili reški dom in se preselili v Ameriko. V tej državi (ZDA) imajo sicer svojo organizacijo, ki je tudi dokaj aktivna, z Reko pa žal nimajo posebnih stikov. Na pogovoru sta razmislila o tem, kako jih spremeniti v stalno sodelovanje, predvsem pa storiti korake, da bi povezali Reko z mladino, ki se je bila izselila. Med drugim se je porodila ideja, da bi redno, denimo enkrat letno, organizirali Mladinski festival, prvi pa naj bi bil v New Yorku. Na pogovoru so vnovič prišli do spoznanja, da tedanja emigracija v glavnem ni imela političnih ali narodnostih motivov, tudi bodoči stiki naj bi sili iskreno in globoko zasnovani preprosto na skupni pripadnosti Reki. Ter seveda okolici. V Združenih državah pa je zlasti delovna organizacija Rečanov, ki so zapustili Krk in si, kakor je bilo zdaj slišati tudi na pogovoru s predsednikom kvarnerske regije. Prizadevajo zlasti za usposobitev reškega letališča, v bistvu letališča a Krku, ki naj bi postalo osrednja vabljiva prometna točka bodočih stikov. V Zagrebu so te dni začeli raziskovati grobišče v ulici Kustoši-ja, pri tem pa se je spet vnela ostra razprava o tem, čigavi so žalostni ostanki. Na Hrvaškem, poročajo, je skupaj 741 grobišč, zvečine so brez osnovnih podatkov. O nekaterih grobiščih se govori tudi, da gre za žrtve iz časa komunizma. V javne razprave o tem se je vključil tudi bivši hrvaški predsednik Stipe Me-sič, ki je naglasil, da je treba verjeti predvsem in samo zgodovinarjem. Mesič je te dni med drugim dejal, da je imel srečo, da se je boril v drugi svetovni vojni ter da tedaj nihče ni govoril o žrtvah komunistov, marveč o borbi za svobodo, saj je šlo za boj proti največjemu zlu zgodovine, to je nacifaš-izmu. V Istri in Pulju je bil te dni na obisku kosovski veleposlanik Valdet Sadiku. Na ponovnem obisku pri puljskem županu je vnovič poudaril, da so odnosi med Hrvaško in Kosovom »odlični«, zlasti pa to velja za Istro. Tudi tokrat je naglasil, da je Kosovo najmlajša evropska država, zato pa se trudi, da bi imel tesne odnose zlasti s sosedi. V Pu-lju je obiskal šolo Centar, kjer so nedavno uvedli tudi pouk albanščine. Mimo neposrednih medsebojnih odnosov se je veleposlanik zanimal predvsem za to kako dobivati sredstva Evropske unije. PISMA UREDNIŠTVU Narodni dom V sredo, 9. februarja 2011, je Primorski dnevnik objavil na tretji strani razgovor z g. Bojanom Brezigarjem, predsednikom paritetnega odbora. Želim se dotakniti le vprašanja Narodnega doma, o katerem je B. Brezigar med drugim rekel: "Mislim, da bi morala biti v tržaškem Narodnem domu manjšina aktivnejša. Vsak dan bi se moralo tam nekaj dogajati. Ta kraj mora postati jedro dogajanj Slovencev v Trstu." Te besede mi dajejo iztočnico za nadaljevanje razmišljanja o Narodnem domu v Trstu. Ker je problem izredno pomemben, bi zahteval veliko prostora, vendar se bom omejil le na nekatere vidike. V 19. členu zaščitnega zakona štev. 38 iz leta 2001 je zapisana namembnost bivšega Narodnega doma: sedež slovenskih in italijanskih znanstvenih in kulturnih ustanov. Edina ustanova uporabnica, ki je zapisana v zakonu je Narodna in študijska knjižnica. Prav zaradi te pravne podlage se je vodstvo NŠK s sodelovanjem vodstev obeh krovnih organizacij SKGZ in SSO obrnilo na rektorat Univerze v Trstu, ki je uporabnica in lastnica stavbe v Ulici Filzi 14. Pogovori so bili pozitivni: v pritličju stavbe smo pridobili najprej 2 pisarni za Slovenski informativni center (oktobra 2004) in nato še konferenčno in razstavno dvorano (december 2006). NŠK je podpisala uradno konvencijo (commoda-to) z Univerzo v Trstu za uporabo prostorov. Pomanjkljivost celotne zadeve je v tem, da zakon za delovanje v Narodnem domu v Trstu ne predvideva denarnih sredstev. Republika Italja in Republika Slovenija nista zagotovili rednega financiranja za Slovenski informativni center (tekoči stroški, dežurna oseba) in za delovanje, ki se odvija v dvorani (stroški delovanja, oprema, vzdrževanje prostorov). Prav tako niso priskočili na pomoč zamejski skladi (SKGZ, SSO). Vse kar je bilo izpeljano v teh letih (2004-2010) sloni na projektnem financiranju: NŠK si je z dodatnimi prošjami pridobila 3 deželne projekte, s katerimi je opremila dvorano in center (ozvočenje, računalniki, projektor, ustrezna razsvetljava, 60 stolov, 4 mize, napisi, table, razstavna stojala in panoji, ipd.) ter krila stroške oseb, ki so koordinirale delo v Narodnem domu in dežurale v info centru. Žal je od lanskega leta dalje prekinjen dotok projektnih sredstev, ker je deželna uprava izničila finančni sklad za slovensko manjšino. Kljub vsem tem pomanjkljivostim pa lahko trdimo, da so dejavnosti v mali dvorani Narodnega doma od samega začetka stalne in kakovostne. Prva leta se je običajno zvrstilo okrog 40 prireditev letno, v letu 2010 smo zabeležili 57 prireditev (kar je nekoliko več kot 1 prireditev na teden). Če bi vse skupaj sešteli, bi verjetno pristali na številki okrog 250. Toliko prireditev v 6 letih pa res ni slabo spričevalo. K temu pa je treba dodati še prireditve v veliki dvorani Narodnega doma. Zadnja velika prireditev je bila projekcija filma Streli v Bazovici, ki se je udeležilo okrog 250 oseb. To vse priča, da so prostori v Narodnem domu živi in predvsem potrebni. Statistični podatki to le potrjujejo. Naši ljudje radi prihajajo v Narodni dom. Ravnateljstvo fakultete (Visoka šola modernih jezikov za tolmače in prevajalce), ki domuje v Narodnem domu, pa nam stalno govori, da je naša dejavnost vsestranska obogatitev za univerzo. Iz vsega tega sledi preprost sklep: Narodni dom lahko pridobi središčno vlogo kulturnega delovanja in prisotnosti Slovencev v Trstu samo, če bi bili zagotovljeni sledeči pogoji: ustrezna denarna sredstva (res ni potrebno veliko denarja); koordinacijska vloga Narodne in študijske knjižnice s sodelovanjem drugih ustanov, ki želijo pristopiti h kulturni ponudbi; redno delovanje Slovenskega info centra skozi celo leto, kar pomeni resnično dnevno prisotnost v domu. Milan Pahor Pismo Damijanu Terpinu Dragi Damijan, iz tvojega intervjuja za Primorski dnevnik ogotavljam, da že vrsto let ne obiskuješ goriških kinodvoran in da se tudi zelo poredko sprehajaš po Travniku, saj bi drugače opazil, da je Cinema Vittoria prenehal z delovanjem pred več kot desetimi leti in da je danes na njegovem mestu multikino KINEMAX. To se tudi lepo vidi ob sprehodu na trgu saj je na nepremičnini velik rdeč napis. Če bi pa še prestopil na dvorišče bi opazil tudi precej drugih zanimivih stvari. Samo dvorišče je poimenovano po Darku Bratini in o tem priča štirijezična tabla (dvor-hof-corte-cort), na dvorišču ima svoj prostor slovenski klub Kinoatelje, napisi v dvoranah Kinemaxa so dvojezični in v tej strukturi deluje tudi pokrajinska mediateka "Ugo Casiraghi', ki jo upravlja združenje "Palazzo del cinema - Hiša filma'. Združenje je sad sodelovanja različnih ustanov (Goriške Pokrajine, združenj Kinoatelje in Amidei, Videmske Univerze, podjetja Transmedia d.d.) in posluje povsem dvojezično, o tem se lahko tudi prepričaš s kratkim obiskom. Videl boš, kako je upoštevana vidna dvojezičnost in boš opazil obsežno zbirko knjig, revij in drugega materiala v različnih jezikih, ki izhaja predvsem iz zapuščin Uga Casiraghija in Darka Bratine. Če pa hočeš postati član boš prejel dvojezično izkaznico. Dragi Damijan, bil sem velik prijatelj pokojnega Darka in ti lahko zagotovim da bi bil zelo ponosen, da smo projekt, o katerem je on sanjal, realizirali. Na Travniku, kot boš ugotovil ob naslednjem tvojem sprehodu boš opazil, da luči filmskih projektorjev osvetljujejo prostor, ki združuje različne realnosti (klubi, univerza, ki-nodvorane, študijski prostori) z velikim spoštovanjem do obeh goriških jezikov. S prijateljskimi pozdravi Boris Peric »Zamenjati izkaznice« V zvezi s pozivom »Zamenjati izkaznice« Igorja Gabrovca v nedeljskem Primorskem dnevniku bi rada dodala svojo izkušnjo. Morda pa goriška občinska uprava le ni sama pri tem čudnem in neverjetnem poslu. Meni so orožniki pred kakimi šestimi meseci pred izhodom iz države pri Rdeči Hiši v Gorici kontestirali veljavnost moje v TRSTU izdane osebne dvojezične izkaznice, češ da ima serijsko številko ukradene, v Aosti izdane izkaznice. Po več kot polurnem čakanju, ko so telefonirali na desno in na levo in preverili vse moje dokumente, ki sem jih imela pri sebi, so končno prišli z nerazumljivim nasvetom, naj grem in zamenjam izkaznico, da se v bodoče izognem takim neprijetnostim, ker na tem mestu, kjer imajo v bližini centralo, se je dalo problem rešiti, če pa bi padla pod kontrolo kje drugje, bi stvar imela drugačne posledice. In so me odslovili "per questa volta...". Takrat sem sklepala, da je nemogoče, da bi me policija kar tako odslovila, če bi menila, da je dokument res ponarejen in sem pač lahkomiselno pomirjena pripisala incident napaki policije pri preverjanju, odpeljala in pozabila na nezgodo. Zdaj mi je stvar jasna in upam in pričakujem, da bo Igor Gabrovec poskrbel, da se stvar razčisti tudi na tržaški in drugih dvojezičnih občinah. To da v različnih občinah izdajajo osebne izkaznice z istimi serijskimi številkami, je morda res čisto navadna birokratska šlamparija, je pa, z ozirom na neukrepanje pri reševanju tega problema, utemeljen sum, da gre za namerno ustvarjanje težav z dvojezičnimi dokumenti. A. Fabec Callin Izvajanje zaščitnega zakona odvisno od nas Iz razprave ob desetletnici odobritve zaščitnega zakona, ki poteka že nekaj tednov, zelo jasno izhaja, da je njegovo izvajanje v veliki meri odvisno predvsem od nas samih. Od posameznikov pa tudi od ustanov, ki tako ali drugače predstavljajo slovensko narodnostno skupnost. In prav tu beležimo težave in zamude, neko - morda prirojeno - mlačnost in ponižnost, ki bi ju morali čimprej preseči, namesto, da se ob vsaki priložnosti sklicujemo na pomanjkanje politične volje (s strani javnih uprav), ki da so gluhe, nimajo posluha in še kaj. Vidna dvojezičnost je le eden od vidikov (ne)izvajanja zaščitnega zakona; pa gre to vprašanje pogosto precej gladko mimo nas. Seveda je pomembno tudi, kako bo z rajonskimi sveti v Gorici po preureditvi, ki se napoveduje. Že danes bi lahko naredili precej več prav na področju vidne dvojezičnosti. Recimo v Štandrežu, kjer potekajo dela za prenovo glavnega trga, da bi od Občine Gorica zahtevali, da na gradbišču namesti sicer obvezno tablo z opisom javnega dela, kjer bo prisotna tudi slovenščina, da namesti dvojezične smerokaze na obvoznicah in še kaj. Majhen a konkreten korak! Pred slabim letom sem predsednikom treh rajonskih svetov (Štandrež, Podgora, Štmaver) predlagal, naj bi - prav v vidu že takrat nakazanih možnih sprememb in ukinitve, oziroma združevanja rajonskih svetov - sami in v sodelovanju z društvi poskrbeli za namestitev tabel z izvirnimi ledinskimi imeni ter izrazil pripravljenost, da priskočim na pomoč z izkušnjami na tem področju. Če je izvajanje zakona, kar zadeva vidno dvojezičnost počasno in težavno v Gorici in Trstu, se včasih zatakne tudi v "naših" občinah. V začetku lanskega novembra sem na županstvu v Sovodnjah izročil kratko pisemce in dve samolepljivi tablici z besedilom RINI/VLECI (kupil sem ju v Novi Gorici) in prosil, da se namestita na vhodna vrata slačilnic novega nogometnega igrišča, kjer je bil (in je še zmeraj, tako sem preveril v soboto, 12. t.m.) nameščen samo napis v italijanščini. Pa sta se tablici in pismo nekje očitno izgubili. Vlado Klemše Hvala dr. Petru Bossmanu Zgodi se, da se človek pod vplivom nekaterih napačnih podatkov ali pa raznih predsodkov vnaprej zaleti z neprimerno in neveljavno besedo. Mislim na svoje pismo Primorskemu dnevniku prejšnji teden. Dr. Petru Bossmanu se iz srca zahvaljujem za njegov slavnostni govor na proslavi dneva slovenske kulture v Tržiču, ki je bil globoko človeški, poln prešer-novskega duha in je poveličal Slovence. Tomaž Pavšič Prešeren in poljubi Spodobi se odgovoriti na pismo, vendar je tokrat težko. Če ne bi vedel, da Jolka Milič ima in mora imeti zadnjo besedo in če upokojenci nimamo nikoli dovolj časa (ne trdim, da to velja tudi za Jol-ko Milič), bi ji v zvezi s Prešernovimi poljubi (prim. Primorski dnevnik 6. 2. 2011, str. 10 in 11. 2. 2011, str. 5) povedal kaj o dobesednih pomenih posameznih besed, o semantičnih poljih, o pomenskih odtenkih, različnih pomenih istih besed, o vplivu sobesedila, o razliki med govorjenim in pisnim sporočanjem ter poročilom o govoru, o različnih interpretacijah istih besed in besedil itd. Toda to nagrajena in odlikovana prevajalka gotovo že ve in bo vseeno imela prav. Zato se bom raje sa-movšečno naslajal nad svojo sposobnostjo, da sem jo pripravil do ponovnega brskanja po Prešernu in celo do tega, da je prestavljala svoje skladovnice in primerjala različne izdaje. Spominja me nekdanjih tožb (izgovorov?) mojih dijakov, da takoj ko omenim kakšno knjigo, je ni več nikjer mogoče dobiti, ker se vsi zakadijo, da jo preberejo. Gotovo je tudi sama nadvse zadovoljna, ker je ponovno dokazala, kako površni so vsi napihnjeni in vzvišeni akademiki, pa še vesoljni narod je otela zmote. Hvaležen sem ji, da me tako visoko ceni in namenja svojo vnemo. Tako mi preostane le, da ji za življenjski »poljubilej« pošljem poljub na lička, a naj se ji ne zdi tako erotičen kot tisti, ki ga navaja pri Prešernu ali pa kot oni, ki jih opisuje Arthur Schnitzler, saj (prejemnica, ne poljub) spada v generacijo moje pokojne mame. S spomladanskim pa tudi pomladanskim a ne Valentionovskim nadihom ljubeč Zoltan Jan P. S. Tudi pripisi spadajo v ustaljeni ritual sporazumevanja z drago prijateljico iz Sežane, zato naj pripišem: Naj ne bo užaljena, če ji na naslednje pismo ne bom odgovoril, ker se mi bo zdelo, da ne presega že omenjenih značilnosti. Spomni naj se le, kar ji je pol in več stoletja tega šepnil na uho Anton Ocvirk. Sicer pa ni nujno, da imaš prav, četudi imaš zadnjo besedo. (Z.J.) / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 17. februarja 2011 29 iran, egipt, jemen - Ljudsko vrenje v državah bližnjega Vzhoda se nadaljuje Protestniki na ulicah Teherana, Kaira in Sane V Iranu razgnali demonstrante, v Kairu vojska poziva ljudi, naj prenehajo z protesti TEHERAN/KAIRO/SANA - V Teheranu se je včeraj na ulice podalo na tisoče privržencev opozicije, ki so želeli na ta način izraziti svojo podporo ljudskim vstajam v arabskih državah. Oblasti shoda že v osnovi niso dovolile, potem ko so protestniki namesto solidarnosti z ljudskimi vstajami začeli izražati jezo nad lastno vlado, pa jih je policija razgnala s si-lo.Iranske oblasti so sicer podprle ljudski vstaji v Tuniziji in Egiptu, ki sta strmoglavili dolgoletna predsednika Zina el Abidi-na Ben Alija in Hosnija Mubaraka, kljub temu pa niso dovolile včrajšnjega shoda v podporo tema vstajama, h kateremu sta pozvala opozicijska voditelja Mir Husein Musavi in Mehdi Karubi. Privrženci režima so namreč opozarjali, da je napovedani shod le pretveza za protivladne proteste, podobne tistim, ki so zatresli temelje islamske republike po predsedniških volitvah poleti 2009. Protestni shod je opozicija kljub vsemu pripravila, a ko so začeli udeleženci vzklikati »Smrt diktatorju«, je proti njim posredovala policija, ki je med drugim uporabila solzivec in tudi gumijaste naboje. Že pred začetkom protesta je policija tudi obkolila hišo Musavija in mu preprečila ude- Protestniki včeraj na ulicah jemenske prestolnice Sane ansa ležbo na njem, podobno pa naj bi se zgodilo tudi Karubiju. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa je bilo več opozicijskih privržencev aretiranih. Spopadi so nato izbruhnili na Trgu osvoboditve. Edini vir informacij o dogajanju so sicer spletne strani opozicije, saj je poročanje tujih medijev s terena prepovedano. V Egiptu je vojaško vodstvo včeraj pozvalo državljane, naj nemudoma prene- hajo z vsemi stavkami in protestnimi shodi. Po mnenju vojske namreč s tovrstnimi akcijami ogrožajo varnost države, škodujejo gospodarstvu in ovirajo ljudi pri njihovih vsakodnevnih opravkih, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V tej kritični fazi morajo ljudje in vojska stopiti skupaj in preprečiti, da bi »neodgovorni elementi« v družbi izkoristili razmere, je v izjavi, ki so jo prebrali na državni televiziji, sporočila vojska, ki je po petkovem odstopu dolgoletnega predsednika Hosnija Mu-baraka prevzela oblast v Egiptu. Medtem ko so se protivladni protestniki z ulic bolj ali manj umaknili, so Kairo in druga egiptovska mesta vse bolj v primežu stavk in protestov različnih poklicnih skupin, ki zahtevajo višje plače in boljše delovne pogoje ter opozarjajo na korupcijo nadrejenih. V Jemnu se je včeraj več tisoč pro-testnikov spopadlo s policijo in varnostnimi silami, ki so zaprle središče prestolnice Sana, da bi protestnikom preprečile dostop na trg. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je več kot 3000 protestnikov korakalo od univerze Sana proti trgu Ta-hrir in pozivalo predsednika Alija Abdu-laha Saleha k odstopu. (STA) Madžarskemu nacistu bodo sodili zaradi zločinov BUDIMPEŠTA - Madžarsko tožilstvo je včeraj uradno obtožilo nekdanjega žandarja Sandorja Kepi-ra, najbolj iskanega nacističnega vojnega zločinca na seznamu Centra Simona Wiesenthala. Obtožujejo ga, da je bil kot poveljnik patrulje sokriv za usmrtitev nedolžnih civilistov v Novem Sadu januarja 1942. Kepiro vztraja, da je nedolžen.Center Simona Wiesent-hala danes 96-letnemu Kepiru očita organiziranje množičnega poboja več kot 1200 Judov, Romov in Srbov januarja 1942 v Novem Sadu, ki je bil takrat pod madžarsko okupacijo, poročajo tuje tiskovne agencije. Kepiro je bil na Madžarskem na večletno zaporno kazen obsojen že v letih 1944 in 1946, a se je zaporu izognil z begom. Leta 1996 se je po desetletjih skrivanja v Argentini na skrivaj vrnil v domovino, center Simona Wiesenthala pa je njegovo identiteto razkril leta 2006. Leta 2008 je srbsko tožilstvo za vojne zločine pozvalo k uradni preiskavi o Kepirovih dejanjih med drugo svetovno vojno in pri tem ocenilo, da je »zavestno in prostovoljno sodeloval« pri umoru najmanj 2000 Judov in Srbov v Novem Sadu. Srbija je tudi zahtevala njegovo izročitev. Kepiru bodo predvidoma sodili v Budimpešti, do takrat pa bo očitno na prostosti, saj je sodišče zahtevo tožilstva za hišni pripor zavrnilo. strasbourg - Evropski poslanci so sejo začeli včeraj Na februarskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta na dnevnem redu tudi Hrvaška STRASBOURG - Evropski poslanci bodo na februarskem plenarnem zasedanju v Strasbourgu, ki se je začelo včeraj popoldne, med drugim obravnavali napredek Hrvaške na poti v EU ter pokojninske reforme v Evropski uniji. Znova se bodo posvetili tudi razmeram v Egiptu in madžarskemu medijskemu zakonu.Med osrednjimi temami tokratnega zasedanja bodo pokojninske reforme, s katerimi se članice unije odzivajo na staranje prebivalstva in gospodarsko recesijo. Resolucija, o kateri bodo evropski poslanci razpravljali v torek, glasovali pa v sredo, med drugim poudarja, da je treba v Evropi ohraniti trdne, dolgoročno ustrezne, vzdržne in varne pokojninske sisteme. »Jasno je, da v EU ne bomo mogli živeti s skupno valuto, ne da bi imeli socialne sisteme vsaj malo bolj poenotene,« je na novinarski konferenci pred zasedanjem dejal evropski poslanec iz Slovenije Lojze Peterle (EPP/NSi), ki je ob tem omenil francosko-nemški predlog za večje poenotenje starostne meje za upokojitev. »Iščemo varianto, s katero bi na eni strani omogočili več fleksibilnosti, na drugi pa več usklajenosti,« je poudaril Jelko Kacin (Alde/LDS). Po njegovem je sicer bistveno zagotoviti večjo sledljivost pravic v pokojninskih sistemih držav članic. Pokojninski sistemi so sicer v pristojnosti držav članic, unija pa ima pri njihovem delovanju posredno vlogo, saj bdi nad proračunskimi primanjkljaji, kar je povezano z uspešnostjo ukrepov za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti sistemov. Glede napredka Hrvaške na poti v EU bodo poslanci jutri sprejemali predlog resolucije, ki med drugim poziva hrvaško vlado k nadaljnji krepitvi administrativnih zmogljivosti teles za boj proti korupciji in spodbujanju kulture politične odgovornosti. Pozdravlja pa prizadevanja za spremembe ustave, reformo pravosodja in tesnejše sodelovanje s haaškim sodiščem. Kacin, Peterle in poslanka Tanja Fa-jon (S&D/SD) so se strinjali, da mora Hrvaška pred članstvom v uniji rešiti še precej odprtih vprašanj. Kacin in Fajonova sta bila tudi kritična do nedavnih izjav madžarskega premiera Viktorja Orbana, da naj bi Hrvaška aprila dobila »magični datum« sklenitve pogajanj z EU. Po mnenju Peterleta je treba Orbanove izjave gledati v povezavi s tem, da mora Hrvaška izpolniti zaveze. Ob začetku zasedanja je bila sinoči Zasedanje evropskega parlamenta v Strasbourgu ansa razprava o predlogu okrepljenega sodelovanja pri oblikovanju enotnega patentnega sistema v EU. Če bosta parlament in Svet predlog potrdila, bo Evropska komisija lahko vložila v zakonodajni postopek predloga o jezikovni ureditvi za evropske pravice intelektualne lastnine in o evropskem patentu. Po Peterletovih besedah so ta prizadevanja ključna za povečanje konkurenčnosti unije. Zahtevek za okrepljeno sodelovanje je decembra lani podalo 12 članic unije, med njimi tudi Slovenija. Drugi dan zasedanja bodo parlamentarci razpravljali in glasovali o pravicah avtobusnih potnikov. Nova pravila urejajo postopke v avtobusnih prevozih v primeru odpovedi, prezasedenosti ali zamud, večjih od dveh ur, pri potovanjih nad 250 kilometrov. Prevozniki bodo morali potnikom v teh primerih večinoma ponuditi možnost, da izberejo med nadaljevanjem poti in preusmeritvijo potovanja do cilja brez dodatnih stroškov ali povračilom cene vozovnice. Nadomestilo za poškodovan ali izgubljen kos prtljage bo lahko znašalo do 1200 evrov, nova zakonodaja pa bo zagotavljala tudi temeljne pravice potnikom invalidom. Z novo zakonodajo glede ponarejenih zdravil, o kateri bodo poslanci glasovali v sredo, pa želijo zaščititi pravice bolnikov. Pravila naj bi med drugim zajemala spletno prodajo zdravil, prinašajo pa tudi dodatne varovalke in nadzorne mehanizme, s katerimi naj bi preprečili, da bi nevarni farmacevtski izdelki sploh prišli do potrošnikov. Predvidevajo tudi kazni za ponarejevalce zdravil. Danes je na dnevnem redu glasovanje o omejitvah izpustov CO2 za dostavna vozila, ki bodo korak k čistejšim in manj potratnim dostavnim vozilom. Po novih pravilih bi bila visoko učinkovita vozila deležna spodbud, proizvajalcem, ki ne bodo dosegali zastavljenih ciljev, pa bodo grozile kazni. Tudi na tokratnem zasedanju se Evropski parlament ne bo mogel izogniti aktualnima madžarskemu medijskemu zakonu in razmeram v Egiptu. O prvem bodo poslanci predvidoma razpravljali v sredo in glasovali v četrtek. Zadnji dan zasedanja naj bi sprejemali tudi resolucijo o Egiptu po odhodu predsednika Hosnija Mubaraka, ki je državo vodil tri desetletja. Fajonova, ki je podpredsednica odbora za skupino za medije, je dejala, da so v odboru kljub napovedi Madžarske, da bo določene dele spornega zakona spremenila, zaskrbljeni, da bo Budimpešta odlašala s spremembami in da bodo šle te predvsem v tehnično smer. Peterle in Kacin pa sta glede nemirov na severu Afrike, ki so odnesli Muba-raka in pred njim tunizijskega predsednika Zina el Abidina Ben Alija, menila, da bi se podobni dogodki lahko prenesli tudi v druge države. Peterle je pri tem omenil Maroko, Kacin pa Libijo. (STA) Mubaraku bodo zasegli premoženje v tujini BRUSELJ - Šef evroskupine, luk-semburški premier Jean-Claude Juncker je danes v Bruslju izrazil naklonjenost zamrznitvi sredstev bivšega egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka. Evropska unija se bo sicer o tem odločila na podlagi posvetovanja z egiptovskimi oblastmi, so povedali v tiskovni službi visoke zunanjepolitične predstavnice Catherine Ashton.Evropska unija se je nedavno odločila za zamrznitev sredstev nekdanjega tunizijskega predsednika Zina El Abidina Ben Alija in njegove družine po posvetovanju s tunizijskimi oblastmi in po enakem postopku bo ravnala tudi v primeru Mubaraka, so pojasnili. Mabarak in njegovi najbližji sodelavci naj bi v Veliki Britaniji shranili za več milijonov funtov premoženja, v Londonu pa vseskozi poudarjajo, da bodo premoženje zamrznili na podlagi egiptovske prošnje in v mednarodnem okviru. Mubarakova sredstva je minuli teden že zamrznila Švica. izrael - V vzhodnem Jeruzalemu Nove sporne gradnje zopet dvigajo napetost JERUZALEM - Mestni svet v Jeruzalemu je včeraj odobril gradnjo 120 novih domov v judovski soseski Ramot, ki leži v vzhodnem Jeruzalemu. Gre za dokončno odločitev, ki ne potrebuje odobritve s strani izraelske vlade. Palestinske oblasti so v odzivu poudarile, da gre za nelegalno in nesprejemljivo odločitev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot je dejal predstavnik palestinskih oblasti Gasan Hatib, dejstvo, da so tovrstne napovedi postale običajne, ne zmanjšuje njihove resnosti. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bodo ZDA poslej učinkovitejše pri poskusih Izraelu preprečiti širjenje judovskih naselbin, še posebej v Jeruzalemu. Odločitev so sicer v Jeruzalemu sprejeli na predvečer obiska visoke zunanje predstavnice EU Catherine Ashton v Izraelu in na palestinskih ozemljih, ki je že pred časom dala vedeti, da gradnja novih domov za judovske naseljence v vzhodnem Jeruzalemu škodi prizadevanjem za obnovitev mirovnih pogovorov med Izraelci in Palestinci. Izraelska organizacija Ir Amim, ki nasprotuje gradnji judovskih stanovanj v vzhodnem Jeruzalemu, je medtem izraelske oblasti obtožila, da tovrstno gradnjo v zadnjem času še krepijo. »Zaradi te politike Jeruzalem postaja politično bojišče, to pa spodkopava njegovo stabilnost,« so zapisali. Soseska Ramot s trenutno več kot 41.000 prebivalci je ena izmed judovskih sosesk v vzhodnem Jeruzalemu, ki ga je Izrael priključil po šestdnevni vojni leta 1967, česar ni mednarodna skupnost nikoli priznala. Izrael vzhodni Jeruzalem razume kot del svoje večne, nedeljive prestolnice, medtem ko ga Palestinci zahtevajo za prestolnico svoje prihodnje države. Prav gradnja judovskih naselbin je bila razlog, zaradi katerega so zadnja mirovna pogajanja med Izraelci in Palestinci propadla, še preden so se dobro začela. Izraelci in Palestinci so pogajanja obnovili v začetku septembra lani po velikih prizadevanjih ZDA. (STA) 30 Torek, 15. februarja 2011 PRIREDITVE / BRIŠČIKI - V soboto, 26. februarja Predpustni Siddharta Glasba brez meja vabi na rock koncert - Ob njih še Bohem, Red Katrins ter DJ Ricky SI Î Združenje Glasba brez meja vabi na predpustni koncert v Briščike, kjer bodo 26. februarja v velikem ogrevanem šotoru nastopili znameniti Siddharta. Na glasbeni sceni so se uveljavili leta 1995 in od takrat je vsak njihov nastop pravi spektakel. Za rockovsko skupino pa bodo na oder stopili še Bohem in Red Katrins, program pa bo povezoval DJ Ricky. Vstopnina je 8 € (v predprodaji) oz. 10 € (na dan koncerta). Vstopnice prodajajo na prodajnih mestih Eventim. GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Assicurazioni Generali V sredo, 23. februarja, ob 20.30 / Molière: »II misantropo«. Režija: Massimo Castri. Nastopajo: Massimo Popolizio, Graziano Piazza, Sergio Leone, Federica Castellini, Ilaria Genatiempo, Laura Pasetti, Tommaso Cardarelli, Andrea Gambuzza, Davide Lorenzo Palla in Miro Landoni. / Ponovitve: od četrtka, 23. do sobote, 26. ob 20.30 ter v nedeljo, 27. februarja, ob 16.00. Dvorana Bartoli Jutri, 16. februarja, ob 17.00 / Roberto Cavosi: »Antonio e Cleopatra alle cor-se«. Režija: Andrée Ruth Shammah. Nastopata: Annamaria Guarnieri, Luciano Virgilio. Danes, 15. februarja, ob 21.00 / Bernard-Marie Koltés; prevod: Luca Scar-lini: »La notte poco prima nella foresta«. Režija: Juan Diego Puerta Lopez. Nastopa: Claudio Santamaria. / Ponovitve: do sobote, 19. ob 21.00 ter v nedeljo, 20. februarja, ob 17.00. Gledališče La Contrada Teater dei Fabbri V soboto, 19. februarja ob 16.30 / Rac-conti sotto la luna predstavlja »Sette in un colpo«. Teater Orazio Bobbio V nedeljo, 20. februarja ob 11.00 / Ti racconto una fiaba predstavlja »Ver-so la luna«. GORICA Kulturni dom Jutri, 16. februarja, ob 20.30 / v okviru Komigo 2011 komedija »I titoli dell'Im-peratore«. Info: Kulturni dom Gorica (tel.0481.33288). V petek, 18. februarja, ob 20.45 / ome-dija »Il clan delle vedove« (Il Teatro -Gradišče ob Soči). _SLOVENIJA LJUBLJANA Cankarjev dom V soboto, 19. februarja, ob 20.00 Klub CD / »Slovenija ima avdicijo«. Režija: Gojmir Lešnjak Gojc; kostumografija: Zvonka Maku; scenografija: Andrej Stražišar; nastopajo: Gojmir Lešnjak Gojc, Tilen Artač, Alenka Tetičkovič, Nina Ivanič, Teja Bitenc, Jernej Čampelj, Uroš Jezdic in Dušan Tomic. SNG Drama Veliki oder Danes, 15. februarja, ob 19.30 / Bernard-Marie Koltès: »Roberto Zucco«. Jutri, 16. februarja, ob 19.30 / August Strindberg: »V Damask«. / Ponovitve: v petek, 25. februarja, ob 19.30. Mala drama Jutri, 16. februarja, ob 20.00 / David Mamet: »November«. / Ponovitve: v če- trtek, 17., od torka, 22. do četrka, 24. februarja, ob 20.00. V soboto, 19. februarja, ob 20.00 / Se-nejka: »Medeja«. V ponedeljek, 21. februarja, ob 20.00. / Yasmina Reza: »Art«. / Ponovitev: v soboto, 26. februarja, ob 20.00. V ponedeljek, 28. februarja, ob 20.00 / Sam Shepard: »Lunine mene«. MGL Veliki oder Danes, 15. februarja, ob 19.30 / William Shakespeare: »Romeo in Julija. / Ponovitve: in v sredo, 16. februarja, ob 19.00. V četrtek, 17. februarja, ob 19.00 / Te- nessee Williams: »Mačka na vroči pločevinasti strehi«. V soboto, 19. februarja, ob 20.00 / G. Boccaccio, L. Ratej, M. Krajinc in M. Lazar: »Dekameron«. / Ponovitve: v ponedeljek, 21., od četrtka, 24. do sobote, 26. in v ponedeljek, 28. februarja, ob 19.30. Mala drama Danes,15. februarja, ob 20.00 / Karl Schonherr: »Hudič babji«. / Ponovitve: v ponedeljek, 21 in v petek, 25. februarja, ob 20.00. Jutri, 16. februarja, ob 20.00. / Gregor Fon: »Pes, pizda in peder«. V četrtek, 17. februarja, ob 20.00. / Tom Dalton Bidwell: »Družba na polti«. / Ponovitve: v torek, 22. februarja, ob 20.00. V petek, 18. februarja, ob 19.00 / Edvard Albee: »Občutljivo ravnovesje. V sredo, 23. februarja, ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. V četrtek, 24. februarja, ob 20.00 / Maja Pelevic: »Pomarančna koža«. / Ponovitev: v ponedeljek, 28. februarja, ob 20.00. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V petek, 18. februarja, ob 20.30 / Camille Saint-Saens: »Samson et Dalila«. Režija: Michal Znaniecki. Dirigent: Boris Brott. / Ponovitve: v soboto, 19. ob 17.00, v nedeljo, 20. ob 16.00, od torka, 22. do četrtka, 24. ob 20.30 ter v soboto, 26. ob 17.00. TREBČE Ljudski dom Danes, 15. februarja, ob 20.30 / pevski recital z zborom Jacobus Gallus. Dirigent Marko Sancin. GROPADA Zadružnem domu Jutri, 16. februarja, ob 20.00 / Večer ljudskih pesmi. COL V četrtek, 17. februarja, ob 20.00 / Nastopata: O.Š. A. Gradnik in Mešani pevski zbor Razvojnega združenja Re-pentabor. GROČANA Srenjski hiši V nedeljo, 20. februarja, ob 17.30 / »Tku je blo ambot« Nastopa: KD Šavrini in anka Šavrinke. GORICA Kulturni dom V torek, 22. februarja, ob 20.30 / koncert »Tribute to Frank Sinatra«. Nastopa Paolo del Ponte band. Vstop prost. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica V petek, 18. februarja, ob 20.00 / Edward Clug: »Radio and Juliet«. Nastopajo: Plešejo Edward Clug, Demetrius King, Matjaž Marin, Tiberiu Marta, Gaj Žmavc in Tijuana Križman. Mostovna V soboto, 19. februarja, ob 22.00 / Elvis Jackson - 2.dan LJUBLJANA Cankarjev dom Kino Šiška V četrtek, 17. februarja, ob 20.30 Katedrala / Nastopajo: Yu Go! Kawasaki 3p (Hr), Red Five Point Star (Slo) in Joke (Fr). V soboto, 19. februarja, ob 20.00 Katedrala / Nastopa Plan B (Velika Britanija). V nedeljo, 20. februarja, ob 21.00 Katedrala / Nastopajo: Jessica 6 (New York), DJ set: CASIOp (Sindikat), Dečko z vlečko (Sindikat), ivanhoe vs. [f9k] (driskoteka) video: Mina Fina (Smetnjak). V ponedeljek, 28. februarja, ob 21.00 Katedrala / Nastopa: Steven Severin (ex Siouxsie & The Banshees): Blood Of A Poet (Jean Cocteau). KUD France Prešeren (Karunova 14) V petek, 25. februarja, ob 20.00 / Nastopajo Noctiferia, Breedlock in Convulsive. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Narodna in študijska knjižnica (Ul. S. Francesco, 20): je na ogled razstava Mirne Viola »Zima, zima bela ... «. Muzej Revoltella (Ul. Diaz, 27): do 6. marca je na ogled razstava »Autoritrat-ti triestini. La donazione Hausbrandt«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Vhod parka Miramarskega grada: do 27. februarja, bo na ogled razstava: »Giorgio De Chirico. Un maestoso silenzioso«. Bambičeva galerija: do 25. februarja je na ogled razstava ilustracij Zvonka Čoha za slikanico Marka Kravosa "Ta prava od pet do glave'. Urnik: od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, od ponedljka do petka. REPEN Kraška hiša: Zadruga Naš Kras vabi na ogled razstave akademske kiparke Metke Kavčič, pod naslovom: »Pr' Mariki«, idrijska čipka iz kovinske žice in veljane pločevine. Razstava je na ogled ob nedeljah in praznikih, od 11.00 do 12.30 ter ob 15.00 do 17.00. NABREŽINA SKD Igo Gruden: vabi v društvene prostore na ogled dokumentarne razstave »Krožna pot po naših gradiščih«, ki jo je pripravila Branka Sulčič. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (0039) 040-830-792. GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 003865-3359811, www.gori-skimuzej.si. V razstavnih prostorih Fundacije Goriške Hranilnice (Ul. Carducci 2): v Gorici bo ob stoletnici smrti Carla Michel-staedterja in v okviru razstave »Far di se stesso fiamma« je na ogled razstava »In-torno a Carlo«; na ogled bo do 27. februarja od torka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah, med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto (vstop prost). Kulturni center Lojze Bratuž: do 8. marca je na ogled lutkovna razstava - čarobni svet lutk Brede Varl. Ogled je možen ob prireditvah ali po domeni. V Pokrajinskih Muzejih v goriškem grajskem naselju: je na ogled razstava fotografij zvezdnikov med 30. in 50 leti Artu-ra Gherga; na ogled bo do 30. januarja. Kulturni dom: do 25. februarja je na ogled razstava priznanega slikarja Andreja Ko-soča. Urnik: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V razstavnem prostoru v atriju Kine-maxa v Hiši filma na Travniku: v petek, 18. februarja, ob 19. uri odprtje razstave člana Skupine75 Marka Vogriča »Miška v Gorici - Pogledi mestnih ulic z mišje perspektive« posneti s tehniko camere obscure. Palača Attems Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. junija, bo na ogled razstava »LAlbero della vita. L'evoluzione at-traverso gli occhi di Charles Darwin«. Urnik: vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 19. ure. VIDEM Villacaccia di Lestizza: je na ogled fotografska razstava: »Fotografare la luce«. Razstavljajo: Guido Cecere, Walter Cris-cuoli, Sergio Culot, Ulderica Da Pozzo, Maurizio Frullani, Fabio Giacuzzo, Daniele Indirigo, Roberto Kusterle, Adriano Perini, Sergio Scabar, Mario Sillani Djerrhian in Stefano Tubaro. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedij-skega centra. Vstopna točka je na Seči. KOPER Pretorska dvorana: je na ogled razstava Mojce Kleibencetl, Petre Koren in Ane Selija pod naslovom: »Utrinki«. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pucer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Stolp na vratih: »Razstava kljekljanih čipk«. Razstavljajo članice Klekljarskega društva Čebelica iz Most pri Komendi. Razstava je odprta do sredine januarja 2011. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava slik Boruta Kavčiča. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). Kulturni dom: je na ogled razstava Danila Jejčiča. Mostovna: je na ogled razstava »Figura -slike in kipci«. Vstop prost. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. / RADIO IN TV SPORED Torek, 15. februarja 2011 31 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Televikj čarovnija - Neobičajna škatla, Vrtnica, Omelo 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Aspet-tando Unomattina 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 10.55 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: San-remo Question Time (v. L. Sposini) 14.50 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Game show: Affari tuoi 21.10 Glasb. odd.: 61° Festival della canzone italiana 0.30 Dnevnik - kratke vesti 0.45 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.15 Aktualno: Sottovoce 1.55 Dok. odd.: Rai Educational - Scrittori per V^ Rai Due ^ Rai Tre Distretto 2116.15 Nad.: Sentieri 16.45 Film: Sella d'argento (western, It., '78, r. L. Fulci, i. G. Gemma) 17.20 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: La morte ti fa bella (kom., ZDA, '92, r. R. Zemeckis, i. M. Streep, G. Hawn) 23.30 Film: Intervista col vampiro (fant., ZDA, '94,r. N. Jordan, i. T. Cruise, B. Pitt) 1.45 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 Dnevnik - Ore 1010.0014.05 Res-ničnostni show: Grande Fratello Pillole 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resnično-stni show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 22.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia (v. E. Greggio, M. Hunziker) 6.00 Nan.: 7 vite 6.40 Nan.: Skippy il canguro 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.15 Nan.: Zorro 9.45 Aktualno: Crash - Files 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 33 14.00 Variete: Po-meriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.45 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 19.35 1.20 Resničnostni show: L'isola dei famosi 20.25 Žrebanje lota, sledi Dnevnik 21.05 Nan.: Senza traccia 23.25 Šport: 90° minuto Champions (v. P. Ferrari) 0.50 Dnevnik, sledi Parlament 21.10 Film: Via dall'incubo (triler, ZDA, '02, r. M. Apted, i. Jennifer Lopez, B. Campbell) 22.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.30 Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Apprescin-dere 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik - Tg3 Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: La strada per Avonlea 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Aktualno: Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro O Italia 1 6.05 Nan.: Dharma & Greg 6.35 Risanke 8.35 Nan.: Una mamma per amica 10.25 Film: A Beverly Hills... signori si diventa (kom., ZDA, '93, r. P. Spheeris, i. D. Bader) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.05 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ri-stretto 15.40 Risanka: One Piece - Tutti all'arrembaggio! 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Nan.: Smallville 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: CSI - Miami 20.30 Kviz: Trasformat 21.10 Dok.: Mistero 0.00 Film: Il mistero della miniera di smeraldi (triler, ZDA, '06, r. R. Pepin, i. C. Atkins, C. Meaney 1.55 Aktualno: Pokerlmania 2.45 Nočni dnevnik ^ Tele 4 23.15 Variete: Parla con me (v. Serena Dan-dini) 0.00 Nočni dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved u Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Nash Bridges 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 5 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.50 Nan.: Distretto di polizia 6 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg 7.00 Dnevnik 7.35 Variete: Dopo il Tg... Animali amici miei (pon.) 8.05 Variete: Camper Magazine 8.30 Dnevnik 9.00 Variete: L'eta non conta 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.25 Dok.: Point Saint Martin 11.25 Dok.: Cavallo... che passione 12.40 Variete: Muk-ko Pallino 13.05 Aktualno: Pagine e foto-grammi 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: ...Nel baule dei tempi 14.35 Šport: Ski magazine 15.35 Dok.: Italia magica 16.25 Dnevnik 16.55 Risanke 19.00 Variete: Colori di montagna 19.30 Dnevnik 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Castelli e manieri 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Segreti di fa-miglia (triler, '97) 22.35 Dok.: Cuore Tuareg 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Tg Monte-citorio 23.40 Košarka: San Severo - Basket Snaidero La 7 LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: (Ah)iPiroso 10.50 Aktualno: Life 11.25 Nan.: L'ispettore Tibbs 12.30 Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Major League - La squadra piu scassata che ci sia (kom., ZDA, '89, r. D.S. Ward, i. T. Beren- ger, C. Sheen) 15.55 Dok.: Atlantide 18.15 Nan.: Mac Gyver 19.15 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 20.00 Dnevnik 20.30 3.40 Dok.: Otto e mezzo 21.10 Film: La Duchessa (dram., V.B./It./Fr., '08, r. S. Dibb, i. K. Knightley) 23.20 Dnevnik 23.30 Film: 1 km da Wall Street (dram., ZDA, '00, i. G. Ribi-si) 1.30 Film: L'uomo e il diavolo (dram., '55) (t Slovenija 1 6.10 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 9.05 Dobro jutro 7.20 Lutk. nan.: Zverinice iz Rezije 7.40 Otroška odd.: Nočko 7.50 Otr. nad.: Zgodbe iz školjke - Ribič Pepe 10.15 Srečni metulj - O. Preussler: Mala čarovnica 11.05 Zgodbe iz školjke 11.20 Hiša eksperimentov 12.00 Dok. film: Branko, življenje v teku 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.20 Globus (pon.) 14.00 Duhovni utrip (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Pajkolina in prijatelji s prisoj 16.05 Zladko Zakladko 16.20 Gremo na smuči 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.301.00 Dok. odd.: Pogled na... 18.00 Ugriznimo znanost 18.20 Minute za jezik 18.30 Žrebanje lota 18.35 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Trikotnik 21.00 Dosje: ozdraviti zdravstvo? 23.00 Poročila, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.30 Čudoviti svet Alberta Kahna 0.25 Osmi dan 1.30 Dnevnik (pon.) 2.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.30 Infokanal (T Slovenija 2 6.30 8.30 Zabavni infokanal 7.45 Otroški infokanal 10.00 Dobro jutro 12.35 NLP s Tjašo Železnik 15.10 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 16.05 Na lepše (pon.) 16.30 Dober dan Koroška 17.00 Glasnik 18.00 Dok. odd.: Železna zavesa 18.50 Im-pro TV 19.15 Tranzistor 19.55 Ekola 20.00 Knjiga mene briga 20.30 Babilon.Tv: Samota 20.50 Nad.: Dediščina Evrope 21.00 Brane Rončel iuza odra 23.35 Film: Bratova poroka (pon.) (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 8.00-9.00 Novice 10.10 Kronika 11.10 21.30 Žarišče 13.30 Poročila Tvs1 14.00 Odbor DZ za gospodarstvo, prenos 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 22.05 Dok. odd.: Človeška opica, 1. del Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vzhod - Zahod 14.45 Kino premiere 15.00 Arhivski posnetki 15.45 Sredozemlje 16.15 Artevisione - magazin 16.50 Meridiani - aktualna tema 18.00 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 20.00 Srečanje z... 20.40 K2 - dok. odd. 21.10 »Q« - trendovska odd. 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Boben - glasbena odd. 23.15 Biker explorer 23.45 Istra in... 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik 0.30 Čezmejna TV- TDD Tv Primorka 11.00 16.00 TV prodajno okno 11.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 16.4017.20 Hrana in vino (pon.) 18.00 Videofronta 18.40 Monitor 19.00 Mozaik 20.00 Ob prazniku 20.30 Primorski tednik 21.30 Razgledovanja (pon.) 22.00 Mozaik 23.30 Tv prodajno oko in Videostrani pop Pop TV 7.20 14.00 Najlepša leta (hum. nan.) 8.15 15.00 Prepovedana ljubezen (nad.) 9.05 10.10, 11.35 TV prodaja, Reklame 9.20 15.55 Sebična ljubezen (dramska serija) 10.40 18.00 Gospodarica srca (dram nan.) 12.05 16.55, 17.10 Zorro - Meč in vrtnica (avant. serija) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Preverjeno (družbene teme) 21.05 Zdravnikova vest (dram. serija) 22.00 Mentalist (krim. nan.) 22.55 24UR vreme, Vremenska napoved 23.15 Vitez za volanom (znanstveno fant. serija, ZDA, '08) 0.10 30 Rock (hum. serija) 0.40 Bratovščina (dram. serija) 1.45 24UR, ponovitev, Novice 2.45 Nočna panorama, Reklame A Kanal A 7.00 9.35, 15.50 Družina za umret (hum. serija) 7.35 Svet, ponovitev, Novice 8.35 11.10, 18.55 Obalna straža (akc. serija) 10.05 15.35, 19.30 Vsi županovi možje (hum. nan.) 10.35 23.15 Pa me ustreli! (hum. nan.) 12.05 16.10 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 12.55 Tv prodaja, reklame 13.35 Film: Knjiga ljubezni (rom. kom., ZDA, '06) 15.05 Nora Pazi, kamera! (skrita kamera) 17.05 Na kraju zločina: NY CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, Novice 20.00 UEFA - Liga prvakov, AC Milan - Tottenham, prenos nogometne tekme 22.45 Nogomet: Liga prvakov - vrhunci dneva 23.45 Film: Michel Vaillant (akc., Fr., '03) 1.35 Love TV (erotika) 4.35 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka - iz sveta znanosti; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Valentina Smej Novak - Vsakdanje pomembno, 7. nad.; 11.00 Studio D: Obmejni pogovori, vodi Mitja Tretjak; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovski utrip; 18.00 Iz dežele večnih romarjev; 18.40 Jezikovna rubrika; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na radiu Koper; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje: civilno pravo; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Z vročega asfalta; 18.30 Glasbena razglednica - Mladi virtuozi: koprski baritoni-stu Andrej Makor; 19.00 Dnevnik; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro - Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00, 21.30 Dorothy e Alice; 9.33 Ricordi golosi; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00-11.30, 20.30 V manjšini; 11.45-12.15, 21.00 I diari di Athena... dal mondo dell'educazione; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry (pon.); 14.00-14.30 Proza; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 RC Jazz Club; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.10 Ricor-di golosi (pon.); 22.00 Etnobazar (pon.); 23.00 The magic bus; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika in vremenska na- poved; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Prireditve; 9.15, 17.45 Šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 11.00 Frekvenca X; 11.40, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Popoldne na valu 202; 13.40 Visoke pete; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.50 Torkov klicaj; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Napoved sporedov; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Praznična glasbena ju-tranjica; 10.00 Pogovori z letošnjima Prešernovima nagrajencema in nagrajenci Prešernovega sklada; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer: Miroslav Košuta; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 28 Nedelja, 32. februarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla vremenska slika 1000 1010 1020 980 990 1000 1010 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. r V srednji in nižji atmosferi dotekajo nad našo deželo vlažni jugozahodni tokovi. Med sredo in četrtkom pa nas bodo dosegle vremenske fronte. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.08 in zatone ob 17.31 Dolžina dneva 10.23 r LUNINE MENE ^ "" Luna vzide ob 14.11 in zatone ob 4.56 Nad severovzhodno Evropo je območje visokega zračnega pritiska, nad zahodno polovico Evrope pa prevladuje obširno ciklonsko območje. Oslabljena vremenska fronta se zadržuje nad srednjo Evropo in severnim Balkanom. /-v, Nad naše kraje bo od zahoda pritekal vlažen z BIOPROGNOZA Danes bodo občutljivi ljudje imeli z vremenom povezane težave, tudi nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni. Spanje v noči na sredo bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. om. Nad n zrak\ } j PLIMOVANJE Danes: ob 2.28 najnižje -10 cm, ob 8.11 najvišje 46 cm, ob 15.05 najnižje -68 cm, ob 21.38 najvišje 38 cm. Jutri: ob 3.08 najnižje -17 cm, ob 8.51 najvišje 50 cm, ob 15.35 najnižje -72 cm, ob 22.07 najvišje 45 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin/Na Žlebeh . . . .240 Piancavallo............50 Vogel..................90 Forni di Sopra.........90 Kranjska Gora.........40 Zoncolan..............80 Krvavec................70 Trbiž...................80 Cerkno................90 Osojščica..............80 Rogla..................60 Mokrine..............110 Mariborsko Pohorje . .40 Podklošter............55 Civetta...............160 Bad Kleinkirchheim . . 70 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC -1/0 TOLMEČ O 0/6 TRBIŽ O 0/6 O -2/0 KRANJSKA G. CELOVEC O -1/1 o TRŽIČ 0/1 O KRANJ O-1/0 S. GRADEC CELJE 0/1 O MARIBOR o-1/1 PTUJ O M. SOBOTA O-1/1 (V^ ČEDAD o U VIDEM O 5/7 y v q um 4/8 _ XJ LJUBLJANA PORDENON GORICA rt O N. GORICA 1/2 N. MESTO 1/3 G°RICA O CIO POSTOJNA O TRST O •» O 7/10 H ^ -Ni - O ' PORTOROŽ n ^ ČRNOMELJ ZAGREB 1/3 O ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo oblačno z meglicami, ponekod bo lahko rahlo deževalo. V hribih pa rahlo snežilo nad okoli 700m nad morjem. Na območju Trbiža se bo lahko občasno delno razjasnilo. Oblačno bo, občasno bodo rahle padavine. Po nižinah v notranjosti države bo deloma deževalo, deloma snežilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 1, na Primorskem okoli 6, najvišje dnevne od 0 do 3, na Primorskem okoli 10 stopinj C. K Po vsej deželi bo oblačno; na vzhodu bo zmerno deževalo, na zahodu pa bodo padavine obilnejše. Predvsem proti večeru se bo nad 700m nadmorske višine v Karnijskih Predalpah pojavljalo močno sneženje. V Julijskih Alpah pa bo zmerno snežilo nad 1000m. Ob morju bo zmeren vzhodni do jugovzhodni ^yeter. V četrtek se bo nadaljevalo oblačno vreme s padavinami. (NAPOVED ZAJUTRI V sredo popoldne se bodo padavine na zahodu nekoliko okrepile in v noči na četrtek razširile nad vso Slovenijo. Po nižinah bo večinoma deževalo. V četrtek bo oblačno s padavinami, ki bodo do večera postopno ponehale. V petek se bo na Primorskem delno zjasnilo, drugod bo pretežno oblačno in povečini suho. SKRIVNOST VISOKE STAROSTI - Pomen aktivnosti Portugalski režiser Manoel de Oliviera je prepričan, da tisti, ki mirujejo, umrejo BERLIN - Portugalski filmski režiser Manoel de Oliveira (102), brazilski arhitekt Oscar Niemeyer (103) ter italijanska ne-vrologinja in Nobelova nagrajenka Rita Le-vi-Montalcini (101) so le nekatere izmed v visoki starosti še vedno dejavnih osebnosti. Kot pravi De Oliviera: "Tisti, ki mirujejo, umrejo." De Oliveira je še vedno aktiven v svojem poklicu in vsako leto posname nov film. Tako bo predvidoma oktobra premiera njegovega filma 'A Igreja do Diabo". Na lanskoletnem Liffu pa je bilo mogoče videti njegov film Porto moje mladosti iz leta 2001. To je film o iskanju izgubljenega časa, v katerem z drobci spominov, pri- Italijanska nevrologinja in Nobelova nagrajenka Rita Levi-Montalcini (101, desno), brazilski arhitekt Oscar Niemeyer (103, levo) in portugalski filmski režiser Manoel de Oliveira (102, levo spodaj) so le nekatere izmed v visoki starosti še vedno dejavnih osebnosti rf A r čevanj, fotografij in besedil starih pesmi stke podobo svojega rojstnega Porta, ki je tudi zibelka portugalske kinematografije. "Moraš delati, delati. Delati, da bi pozabil, da smrt ni daleč stran," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa nekoč dejal režiser. Sicer pa De Oliveira o svoji starosti govori s skromnostjo: "Odvisna je od matere narave. Dala mi je, kar je drugim vzela." Oscar Niemeyer je poznan po svojih futurističnih stavbah v Braziliji. Pogosto govori v imenu revnih. 'Arhitektova naloga je ta, da si prizadeva za boljši svet, v katerem bomo lahko razvijali arhitekturo, ki bo služila vsem, ne le peščici privilegiranih," je nedavno dejal. Italijanska znanstvenica Rita Levi-Montalcini pa je moč, ki jo žene naprej, opisala z besedami: "Napredek je ustvarjen skozi nepopolnost." Še vedno je aktivna na področju nevrobiologije in prispeva k razumevanju multiple skleroze. Leta 1986 je s sodelavci prejela Nobelovo nagrado za medicino za dosežke pri raziskovanju rasti živčevja. Prepričana je, da nas "zgodovina človeštva in znanosti učita, da ljudje napredujejo na podlagi izzivov". Med osebnostmi iz preteklosti, ki so ostali aktivni tudi v starosti, velja omeniti angleškega filozofa Thomasa Hobbesa (1588-1679), ki je prevedel Homerjevo Odisejo pri 87 letih, leto kasneje je umrl. Ameriški izumitelj Thomas Edison (18471931) je svoj zadnji izum patentiral pri 83 letih. Britanski skladatelj Leopold Sto-kowski (1882-1977) pa si je pri 95 letih iz-pogajal novo petletno pogodbo s svojo založbo plošč. Tri mesece zatem je umrl. (STA) VALENTINOVO Praznovanje s 70 let staro v v* ■ • voščilnico LONDON - Ko je 17-letni Harry Ward, preden se je 14. februarja 1941 vkrcal na vlak, ki ga je odpeljal na fronto, svoji simpatiji Doris podaril voščilnico za valentinovo, je moral biti precej prepričan vase, da bo njegova ljubezen obrodila sadove. Navsezadnje sta bila par že tri mesece, odkar sta se spoznala v bristolski kavarni. A le malokdo bi si lahko predstavljal, da bo Harry 70 let kasneje še vedno srečno poročen z Doris in da se bo ona vsako leto na valentinovo spomnila na voščilnico, ki jo je takrat dobila na železniški postaji. Danes 87-letna Wardova jo namreč vsako leto postavi na kamin. "Ob vsakem valentinovem jo vzamem iz kredence in postavim na kamin," je povedala. "Zame je danes prav tako posebna, kot je bila pred 70 leti. Harry mi od takrat ni kupil nobene več, ker imam to vsako leto," je dodala. Par se je poročil leta 1942 in ima dve hčerki, dve vnukinji in štiri pravnuke. Spoznala sta se novembra 1940, ko je Wardova zamudila avtobus za domov. "Harry je sedel v kavarni, pil mlečni šejk in rekel 'zdravo'," se spominja. "Vprašal me je, kako mi je ime, in začela sva se pogovarjati in res sva se ujela," je dodala. "Ponudil se je, da me pospremi do avtobusnega postajališča, toda ko sva prišla ven, se je začel bombni napad in povsod okoli naju so padale bombe, zato sva zbežala v bližnje zaklonišče," pripoveduje Wardova. "Sedela sva tam več ur, medtem ko so na Bristol padale bombe in on je celo zaspal na moji rami." Harry je med vojno služil v kraljevi mornarici v Plymouthu, medtem ko se je Doris prostovoljno javila v vojsko. Harry je po vojni postal gasilec, Doris pa je delala na urgenci bristolske bolnišnice. (STA)