izhaja ob ponedeljkih, sredah in sobo i ah - telefoni ■ uredništvo 24-75, tajništvo in uprava 21-90 - tekoči račun pri komunalni banki v kranju 607-70-135 - letna naročnina 900 din, mesečna 75 din, posamezna  stev. 10 din
leto
f**n, sreda, 16. novemt?w\ \m
St. 184       IZHAJA   OD   OKTOBRA 1947
KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP -GORENJSKI TISK* V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK:   SLAVKO BEZNIK
Glasilo   socialistične   zveze   delovnega   ljudstva   za   g^o r e n j s k o
Obveščanje
. »Med ljudmi je nastalo razburjenje.*
. »Prebivalci v tem kraju so ogorčeni.«
»Že tri tedne, odkar so zvedeli *? to, samo prosijo, naj branimo *}ihoyo samostojnost.*
Take in podobne so bile iziave na nedavnem posvetovanju v Železnici.0 mnreb>tni združitvi te občine
* Skofjo Loko. Z večjimi ali manj-■rnt razlikami so o podobnem razpoloženju prebivalcev povedali tu-CJ tla posvetovanju v Žireh, na Bledu in v Bohinju — povsod, kjer ie Predvidena    reorganizacija občin.
ovsod Je prišlo do določenega ne-razpoloženja, če ne celo do prave-Ra odpora in ogorčenja med posamezniki. Ljud.ie so zvedeli namreč, da bodo »zvubili* samostojnost °?cine, da »jih bodo pač priključnu k tei ali oni občin' itd. Brž so sj Pojavile pripombe, da bo potem daleč za vsak" stvar, da ne bodo vec dobili sredstev nazaj ža posamezne investicije itd. Skratka, samostojnost, k' so si jo pridobili prav
* 1'udsko oblastjo je bila ob tem ^ogrožena«.
Vendar vsa stvar ni ravno taka. re^ Za to, da je ob današnjem "■ruzbenem razvoju brezpogojno yeba krepiti na<<' občine, jim z organizacijskimi oblikami nuditi nove Možnosti za nadaljnji vzpon in na-{rclc^' llm zagotoviti, da bodo s koriščenjem in mobilizacijo lastnih sy lahko se vnaprej krepile gospodarsko osnovo, kar je v prvi vrsti v korist samim prebivalcem določe-nega kraja.
Toda o takih vzrokih predvidene re'organizacije ljudie v večini, seveda, niso bili obveščeni. Vesti o tem so prišle iz ožjih občinskih kro-Rov morda še dokaj pravilne in dobronamerne. Toda ob drugem, tretjem in desetem prenosu od ust do **t se je bistvo stvari izmaličilo. l'udjc so govorili samo še: ne pu-j'"!" se. ne bodo nas oni, ne bomo dali našega denarja itd. Skratka, *eJo Primeren Predlog o združeva-ki naj bi bil v vsestransko korist prebivalstva, se je preko mno-&h slabih tolmačenj in morda celo P}yko tendencioznih teženj, izrodi- In vse to zaradi tega, ker so "ud\e cele tri tedne (vsaj tako so naglašali v Železnikih) Premlevali
"7" to *tvar in niso dobili Pravega tolmačenja v nobenem časopisu, *ier bi našli nepristransko pojasni-0 o stvarnih vzrokih in potrebah P? reorganizaciji, kjer bi se seznanili z ekonomskimi in družbenimi nujnostmi, ki to reorganizacijo na-yekujejo prav v korist teh krajev. r*ts* v tem primeru ni opravil, svoje naloge in prav to se je maščevalo, Zavedlo mno?e poštene ljudi, da so nasedali hujskanju posameznikov. Podpirali nezadovoljstvo in širili os^rčen-e.
. Ta dogodek je zelo značilno po-t**'al< da je o stvareh, zhsti o ta-*'h- ki živo zanimajo prebivalstvo, trebi čimprej javno obveščati na cirn*irši  osnov''. Toda
*c sliši
sem pa
isi pripomba, češ da je moč obveščati javnost šnln, kadar so določen" stvari razčvč^ne, ko so razna stab^ča že opredrlicna itd. Taka m^ljenia. niso samo Pri Posamcz-n'b uslužbencih Ihid^vh odborov in družbenih organ •raci', m-rvr* tudi Pri samoupravnih organih. Ob ne-drivnnm razgovor" s sekretarjem družbenega upravljan'-a v jeseniški železarni, ie le-ta izrazil isto misel: da je treba imeti posebno pooblačilo, da bi la'-ko tam odstopali posamezno gradivo o Problrm'h tega kolektiva za javno obveščan:e. preden bi o tem razpravljal in dal svojo besedo dehvski svet. Prav Podobno je stališ"'' tajnice škofjeloškega podjetja Štih, ki prav tako meni, da stvari njihovega delavskega sveta niso za javnost itd.
.Ako priznamo splošno težnjo, da "i morali odborniki in drugi izvoženi člani družbenih in samoupravnih organov na svojih tetah zastopati stališča svojega čU.nstva, svojih volivcev, potem je. nu'-nn. da se pred razpravami, pred odločanjem in še Posebno pred glasovanjem o določenih stvareh, organizira javna diskusija med zainteresiranim prebivalstvom oziroma članstvom. Sele odmev oziroma glas široke javnosti la^ko daje izvoljenim Posameznikom Pravo legitimacijo, da lahko govorijo in glasujejo v lmenu drugih.
Pri tej veliki nalogi pa seveda lahko opravlja pomembno vlogo tovarniški ali komunalni tisk. Seveda ob razumevanju in ob pomoči določenih organov, ki so (vsaj morali bi biti), sami zainteresirzni za Javno obveščanje in za mobilizacijo vseh subjektivnih sil, ne le za izpolnjevanje že sprejetih shlepov, marveč tudi za oblikovanje in dopolnjevanje raznih predlogov preden pride do odločitve.
K. M.
Iz sejne dvorane OLO
ečiti večjo škodo
Nekateri hudourniki hudo ogrožajo obdelovalno zemljo, železnico in ceste
ter celo posamezna naselja
KRANJ, 15. novembra — Na skupni seji obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora, ki je bila danes dopoldne v Kranju, so potrdili 10-letni perspektivni načrt razvoja usnjarske industrije in razpravljali o delu Vodne skupnosti za Garenisko. Prav tako so na današnji seji sprejeli poseben odlok o vsakoletni proslavi zgodovinskih dogodkov iz NOB in ljudske revolucije na Jelovici, ki naj se manifestira vsako leto z zimskošportnimi prireditvami, predvsem s smučarskim patrolnim tekom pod geslom »Po stezah partizanske Jelovice«.
Najprej so odborniki poslušali poročilo o perspektivnem razvoju usnjarske industrije, ki ga je prebral predsednik Sveta za industrijo pri OLO, tovariš FRANC BRA-NISELJ. V razpravi se je oglasilo precej gostov, predstavnikov zainteresiranih podjetij_in organizacij. Največ so poudarjali možnost uporabe odpadkov in izdelave posebnega nadomestka za usnje, kar je predvideno, da bi začeli proizvajati v kranjski tovarni Standard. Govorili so tudi o možnostih nadaljnje mehanizacije in povečanje delovne storilnosti v tej stroki, o perspektivah izdelave boljših kvalitet usnja ter predelave slabših kož, kar je zlasti važno ob dokaj š-nii nreusmeritvi uvoza iz azijsko-afriških dežel. Na vprašanje predsedujočega Vinka Hafnerja so pojasnili tudi oerspektive ureditve toplarn v Tržiču in v Kranju ter možnosti poslovnih združenj v po-
sameznih drugih gospodarskih dejavnostih, tako kot je predvideno za usnjarsko stroko.
Ureditev toplarn je trenutno na mrtvem tiru zlasti zaradi pomanjkanja sredstev. Načrti so v grobem predvidevali za Kranj približno 10 milijard dinarjev investicij, kot je povedal predsednik te občine Franc Puhar. za Tržič pa od 4 do 5 milijard dinarjev. To Da so taka bremena, ki jih ob današnjih potrebah po stanovanjih itd., prizadete občine ne zmorejo kriti.
Poslovno združenje je zelo primerna oblika gospodarskega sodelovanja. Tudi predstavniki tovarne Peko. Runo in Standarda so se s takim sodelovanjem strinjali.
134 MILIJONOV ZNATNO PREMALO
Še več govornikov se je oglasilo ob razpravi o Vodni skupnosti za Gorenjsko. Predsednik upravnega
Pred občinskimi konferencami
Izredna aktivnost organizacije LMS
V osprediu problem mladine: izobraževanje, politično ideino delo, družabno življenje
Vsako jesen stopa organizacija LM v živahno delovno obdobje s konferencami osnovnih organizacij, ki so močna politična manifestacija uspehov, dela in problematike prihodnjega dela te organizacije. Letos na teh konferencah po našem okraju stopajo v ospredje izredno važni problemi mladinskih organizacij in problemi podjetij, vasi, komun itd. Mladina o njih na široko razpravlja ter daje svoje predloge in pripombe.
Od 56 aktivov, kolikor jih je v kranjski občini, so bile doslej izvedene skoraj vse konference. Občinske konference bodo v mesecu decembru. Dosedanje konference kažejo, da je mladina na njih široko spregovorila o svojih problemih ter o problemih naše družbene skupnosti. O vsem tem pa bodo delegati posameznih organizacij govorili na občinskih konferencah. Novi programi dela, ki jih osnovne organizacije sprejemajo, pa dajejo slutiti, da je za dosedanjim, izredno plodnim obdobjem, novo — še plodnejše.
Do preteklega tedna so imeli v Radovljici 6 konferenc osnovnih organizacij. Razpravljali so o sprejemu mladih ljudi « LMS, o problemih, s katerimi se srečujejo v gospodarskih organizacijah, o nagrajevanju in rekom ' ''ah. V Kamni gorici so med drugim govor:1' t.,rli o delovni ak *i bi bila v tem kraju potrebna. Sodijo, da bo ,bčii-~ka kon jnca 11. decembra.
V Tržiču so bile konference dobro pripravljene. Najboljša je bila v tovarni Runo ter v Podljubelju. Razpravljali so o mladinskih delovnih akcijah, o idejnem delu, o klubu mladih proizvajalcev ter o zaposlovanju mladine. Na vseh konferencah osnovnih organizacij so sprejeli programe dela. Občinska konferenca je predvidena za 10. december.
Na Jesenicah bodo vse konference zaključene do 25. novembra. Zaradi tega, ker je bila na nekaterih konferencah na šolah slaba udeležba prosvetnih delavcev, so se odločili za skupni plenum s prosvetnimi delavci. V gornjesavski dolini nameravajo ustanoviti krajevni komite, ki bi združil 4 aktive. Zelo je uspela konferenca v železarni, katere se je udeležil tudi sekretar ck LMJ Tahir Hadjič.
V obeh največjih podietjih v Železnikih v LIP in Niku so bile konference že izvedene. Razpravljali so o prostovoljnem delu pri gradnji športnih objektov ter o problemih podjetja. V LIP bo rf-ganvaciia LM dobila svoje prostore. V N*ko je bil referat slabo pripravljen, vendar so na široko raz. oravl^ali o toplih obrokih hrane y nonoldanskm urah in o stanovanjskih vprašan iih mladih delavcev.
V Zireh so imeli do sedaj 3 konference. V nosledn'em času je zelo delaven aktiv v Brekovcah.
V Bohinju je občinski komite LMS sklenil združiti nekatere man;?:p aktive: to jim je tudi uspelo in imajo sedaj 9 močnih aktivov. V LIP »Tomaž Godec« pripravljajo konferenco za praznovanje 10-letnice delavskega upravljanja.
Na Bledu so imeli doslej le dve konferenci, ostale so predvidene za te dni. Govorili so o izobraže-
vanju, zabavnem in društvenem življenju mladih in o politično-idejnem delu. Pričakujejo, da bodo v organizacijo sprejeli 150 novih članov. »
Tudi v škofjeloški občini so konference v glavnem končane. Govorili so o pomoči LMS pionirski organizaciji, o prostorih in materialnih sredstvih, o društveni aktivnosti in samoupravljanju. Mnogo pozornosti so posvetili tudi vprašanju odnosov med mlajšimi in starejšimi delavci in učitelji ter dijaki.
odbora te organizacije, tovariš Sveto Kobal, je v uvodnih besedah (razen obsežnega poročila, ki je bilo odbornikom poslano vnaprej) nanizal v premislek nekaj glavnih vprašanj. Zlasti je omenil način zbiranja sredstev in njihovo smotrno uporabo. V dveh letih, kolikor ta organ obstaja, je bilo planirano skupno za milijardo in 223 milijonov dohodkov. Od tega pa so gospodarske organizacije in drugi člani doslej vplačali le 878 milijonov dinarjev. Največ sredstev je bilo porabljenih za vodovode (353 milijonov), zatem za kanalizacije, hudournike, regulacije, melioracije itd.
Navzoči so največ govorili o potrebi urejevanja hudournikov. V teh dveh letih je bilo za to investirano okoli 134 milijonov dinarjev, kar pa je odločno premalo. O tem so govorili Jakob Eržen, Pavle Taler in drugi, medtem ko je Mirko Feldin izrazil misel, da bi kazalo posvetiti več pozornosti- tu-(Nadaljevanje na 2. str.)
S skupščine Svobod in prosvetnih društev na Bledu
Kritika in spodbuda
V društvih manfka prizadevnih ljudi
V nedeljo, 13. novembra, so kulturno-prosvetni delavci blejske občine na letni skupščini Svobod in prosvetnih društev obravnavali rezultate kulturno-prosvetnega dela v blejskem okolišu, hkrati pa so se pogovorili o prihodnjem delu. Letne skupščine so se udeležili izvoljeni delegati vseh petih prosvetnih društev in Svobod in nekateri gostje, med njimi Franc Škrlj, tajnik Okrajnega sveta Svobod In sekretar občinskega komiteja Bled, Albin Jenstrle.
Po izčrpnem poročilu predsednika Občinskega sveta so navzoči delegati iz društev in gostje obravnavali celo vrsto problemov, ki jih imajo posamezna društva. Številni govorniki so seznanjali skupščino s težavami, s katerimi se društva vsakodnevno srečujejo in govorili o novih oblikah dela, ki so se jih ponekod z uspehom oprijeli. V tem pogledu je še najbolj uspela Svoboda na Bohinjski Beli, ki je uspešno izvedla kulturno estetski program v tamkajšnjem klubu. Na splošno je biio na nedeljski skupščini ugotovljeno, da je bil v minulem obdobju napravljen precejšen korak k poživitvi splošne kulturne dejavnosti v občini. To je potrdila tudi že sama vsebina dela skupščine. V poročilih in razpravi so delegati zahte-
Spomenik na Šenturški pori
Enotnost prebivalstva, ki je na Senturški gori že prišla do izraza ob lanski nabavi televizorja, ob gradnji ceste v ta oddaljeni gorski kraj in podobno, se je pred dnevi znova pokazala tudi ob zbiranju sredstev za spomenik revolucije, ki ga nameravajo tamkaj postaviti. Na sestanku organizacije SZDL so sklenili, da postavijo spomenik revoluciji, kajti ta gor-
ska, dasi mala vasica, je veliko žrtvovala v NOB. V kratkem času, so že zbrali 19.000 dinarjev prispevkov za spomenik. Vsak član SZDL je prispeval približno 120 dinarjev. Seveda s tem še ni akcija končana, kajti domačini so pripravljeni še s prostovoljnim delom in gradbenim materialom prispevati h gradnji tega spomenika.
vali, da bi povsod posvetili čim-večjo skrb prav kulturni vzgoji in estetskemu izobraževanju prebivalstva. Prvi korak v tej smeri je pravzaprav že storjen, saj so društva s svojim delom več ali manj že prišla iz ozkega okvirja amaterizma na širše osnove kulturne vzgoje in širjenja splošnega obzorja ljudi. Ni pa se jim še posrečilo nuditi občinstvu nepretrgano kulturno življenje z organizacijo različnih prireditev, koncertov, razstav in sličnega. Prav to pa naj jim bo naloga za v prihodnje. Namera občinskega sveta, da bi vse delo vodili in usmerjali sosveti, se ni povsem uresničila, saj se je celotno delo več ali manj vodilo mimo sosvetov, ker le-ti niso imeli pobude za delo v svojih rokah.
Delegati, ki so govorili v diskusiji, so izrekli nekatere kritične, hkrati pa tudi spodbudne besede za nadaljnje delo. Nekateri pa so ugotavljali, da manjka v društvih požrtvovalnih in sposobnih organizatorjev, ki naj bi pripravljenost in voljo prebivalstva samo usmerjali. Včasih so tudi materialne ovire vzrok, da se določene pobude ali hotenja ne morejo uresničiti. Ponekod se kulturni delavci upravičeno zaskrbljeno sprašujejo, kaj bo z njihovimi kulturnimi domovi, za katere ni sredstev, da bi jih mogli  redno  vzdrževati. -jb
upravičeni in kar je proti vsem predpisanim pravilom. Zgodi se celo, da imajo prav taki mnogokrat nepravilen odnos do uslužbencev po raznih ustanovah in zavodih. Prizor, ki sem ga pred kratkim videl na lastne oči, mi je to samo še potrdil. Mudil sem se namreč v eni izmed kranjskih
SMRKL1E
0Š
Naši uradi so 'vedno polni ljudi. Vsakdo izmed nas ima precej opravka, bodisi na občinskem ljudskem odboru ali kje drugje. Eni iščejo potrdila, drugi odločbe, nekateri bi radi prepise, pa spet izpise iz matične knjige in podobno. Seveda, kakršen odnos imamo kot prosilci do uradnikov, tako smo tudi postrežem: slabše ali bolje.
Zgodi pa se včasih, da nekateri zahtevajo   nekaj,   do česar niso
ustanov, ko je vstopila v pisarno neka priletna ženska in se ustavila kar pri prvi mizi. Takrat še nisem vedel, kakšni opravki so jo privedli na ta kraj, vem samo, da se je začela zelo razburjati, še preden je stala pred uslužbenko, ki je bila za zadeve, ki jih je stranka zahtevala, odgovorna. Ko sem iz razgovora doumel, kaj stranka pravzaprav hoče, sem spoznal, da je njenp vpitje povsem neutemeljeno. Uslužbenka, ki ni potrdila   prosilkine zdravstvene
knjižice, ker ta ni bila v redu, je = ravnala povsem pravilno.
Tedaj se je šele pokazalo, kakš- 5 ni so nekateri ljudje. »Saj ste tu 3 same smrklje«, se je razlegalo po || sobi, «zdravnik že ve, ali je prav, lš da se knjižica potrdi ali ne,* in š! vpitju ni bilo ne konca ne kraja, j
Menim, da gre tu za odnos dp H ljudi, v tem primeru do uslužben- S cev na uradih. Tudi ti morajo §§ upoštevati zakone in predpise ,ki 9 za določeno stvar obstajajo. Po B drugi strani pa nam je celo znano, S da marsikateri brezbrižni ljudje M izkoriščajo socialno zavarovanje š na račun svojih koristi. Zgodilo se M je že, da je kdo po tej ali oni poti š prišel do potrdila zdravstvene Š§ knjižice, na podlagi česar mu je š družba plačala nepravilno izgub- == Ijene delovne dni. Menim, da je s v tem primeru, ki sem ga opisal, = uslužbenka pravilno postopala in S hkrati opozorila, da je treba imeti == tudi te stvari v redu.
M. Ž. i
nTniiTTmmf!mimiiniinToininnniiiiii»miiiiHiiiiiiiiiitiiiitiiiii
V oddelku kranjske tovarne usnja »Standard«, v katerem likajo in svetlijo usnje
. m
2
STRAN
NOTRANJA ZUNANJA POLITIKA
SREDA, 18, NOVEMBRA
re oni m s ve t u
INTERVENCIJA QZN
Ko ie pred dnevi pqlkpyqjk Mobutu izpustil iz zapora predsednika pokrajinske vlade Leopoldvilla Kamitatuja, je objavil, da sta se pred tem sporazumela o skupni akciji. Vendar zadnje vesti iz Konga to Mpbutujevo izjavo depiant|ra,;q, Pokrajinski ministrski predsednik je bil namreč osvobojen na zahtevo misije OZN. ki ima nalogo preprečiti nezakonite aretacije vodilnih kongoških politikov.
RAAB SE POSLAVLJA
Avstrijski zvezni kancler Julius Raab se je končno odločil za umik iz političnega življenja. Že večkrat je namignil, da se bo umaknil, v nedeljo, 13. novembra, pa je na kongresu njžjpavstrijske organizacije Ljudske stranke sporočil, da bo predal predsedstvo vlade v mlajše roke. Predvidevajo, da se bo umaknil iz političnega življenja aprila prihodnjega leta.
ZAHTEVA PO NEODVISNOSTI
Izvršni odbor konference azijsko-afriških držav, k} Je v preteklih dneh zasedal v Bejrutu, Je v zaključnih resplucijah podprl zahtevo alžirske vlade po referendumu pod pokroviteljstvom OZN in se zavzel za to, da bi svetovna organizacija zagotovila neodvisnost Konga z Lumumbovo vlado pa čelu. Sklenili so tudi. da bodo po možnosti prihodnje leto sklicali kouferencp azijsko-afriških držav
0 razorožitvi.
1 UPOR Y GUATEMALI
2e prejšnji teden je prišlo v mali srednjeameriški državi Gua-
temali do poizkusa državnega udara. Prvim vestem, da so uporniki poraženi, so se pridružile nove, ki govore, da uporniška oporišča še niso premagana. Uporniki so v teh dneh celo zavzeli r\e\$o novo vojaško oporišče. Predsednik Fuentes je zategadelj prurl^sil obsedno stanje in poslal na področje Puerto Barrios pove vojaške okrepitve. Upor v Guatemali in nedavni upor v Nikaragui, kažeta, da se majer jo tla diktatorskim režimom v Latinski Ameriki.
Zdravstvo mater in otrek
Pred jutrišnjo sejo ObLO Jesenice
Jesenice, 15. novembra - Organi občinskega ljudskega odbora
Jesenice so pripravili obširno gradivo o nekaterih problemih te občine, o katerih bodo razpravljali odborniki obeh zborov na skupni seji, ki je napovedana za jutri. 16. novembra. V prvi vrsti nameravajo razpravljati o zdravstvenem varstvu mater in otrok. Na isti seji bodo razpravljali tudi o preskrbi z mlekom na Jesenicah, o zbiranju sredstev državljanov ip gospodarskih organizacij za zidanje stanovanjskih hiš, o najemninah za poslovne prostore in nekaterih drugih zadevah te občine.
Zelo potreben je bil tudi dispanzer za žene. Zato so morali celo podaljšati delovni čas od 15. do 20. ure zvečer, da so lahko opravili 5254 pregledov v lanskem letu ter nad 3000 posebnih ginekoloških preiskav. Bazen tega so babice, opravile še skoraj 5 tisoč
!Jlllllli!l!lllll!ll!!!lll!lllll!!!IIIIIIIIIIIU^
Smotrna skrb za zdravstveno zaščito mater ip otroka v tej občini je začela šele lani, ko je bil ustanovljen Dispanzer za žene in tudi Dispanzer za otroke. Tako je bilo žg lani opravljenih 2477 pregledov otrok in dano staršem 974 nasvetov o vzgoji in negi.
Pestro družabno življenje vŽabnici
ŽABNICA - Mladinska organizacija je dobila v dar televizijski aparat, električni gramoJon in radioaparat, in nihče ni pričakoval, da bodo ta darila tako poživila družabno življenje v Žabnici. Ob boljših televizijskih sporedih je v zadružni dvorani veliko gledalcev in začeli smo razmišljati o tem, da bi dvorano v Zadružnem domu preuredili tako, da bi bila lep in udoben klubski prostor SZDL. V njem bi prebivalci lahko gledali televizijske prenose, razne organizacije in društva bi lahko prirejale družabne večere za svoje člane ter s tem povečali medsebojno sodelovanje in zbližanje.
Mladinska organizacija je s svojimi plesnimi prireditvami ob nedeljah uspela pritegniti domala vso mladino. Kako nujno potreben je bil plesni tečaj za naše območje, je pokazala udeležba v nedeljo, 6. novembra, ko je bila dvorana skoraj pretesna za vse, ki bi si želeli naučiti plesat. Plesna učiteljica jih je morala vaditi kar v dveh izmenah. Prav zaradi tega so sklenili, da bo odslej v Žabnici vsako nedeljo začetni in nadaljevalni plesni tečaj. Zaželjeno bi bilo, da bi se jih udeleževalo več deklet.
S temi tečaji se je mladinski organizaciji posrečilo odtegniti gostilnam veliko število mladine.
Pričakujemo, da bo družabno življenje še pestrejše, ker mladina v sklopu dramske sekcije že vadi igro, namizno teniška sekcija in strelska družina pa sta tudi zelo delavni.
S seje OLO
(Nadaljevanje s 1. str.) di čistilnim napravam in zaščiti naših voda. Zelo kritično je vso stvar osvetlil Franc Puhar, ki je dejal, da so letos gospodarske organizacije na območju kranjske oh. ine vplačale od okroglo 137 milijonov letošnjih obveznosti le 24 milijonov dinarjev ali 18 odstotkov, kar povzroča hude težave. Občina ima za 39 milijonov dinarjev neplačanih računov za opravljena dela, zlasti za urejevanje hudournikov. Omenil je tudi velike potrebe na Jezerskem in v dolini Kokre, kjer so velike potrebe po raznih melioracijah in urejevanju hudournikov. Odborniki so ugotavljali, da v Gornjesavski dolini, okrog Bohinja, Jezerskega in niu-lune po vseh naših krajih, povzročajo hudourniki velike škode, kar je treba preprečiti in zato v skladu z možnostmi dodeljevati potrebna sredstva.
•4. a.
pregledov porodnic, nosečih žena in otrok na njihovem domu.
Služba za zdravstvo matere in otroka se je sploh zelo izboljšala. Kljub temu pa so še mnoge slabosti in težave v organizaciji te dejavnosti. Tudi žene in prebivalci sploh imajo še marsikatero pripombo in predlog za izpopolnjevanje te službe. Tudi končni uspeh še ni povsem zadovoljiv. Samo ugotovitev, da je lani od 342 npvorojepžkov umrlo 16 otrok ali 4,5 odstotka, dosti pove. — Q tem in drugem se bodo pogovorili jutri na seji ObLO.
-1. c.
Obisk z Jesenic
Železniki - Ker ohe podjetji kovinske stroke iz Železnikov — Niko in Tehtnica — uporabljata mnogo surovin, ki jih dobivata iz Železarne Jesenice, so predstavniki obeh tpvarn povabili na obisk nekatere člane delovnega kolektiva železarne. V soboto, 12. no-vemhra, so se člani obratnih, delavskih svetov predelovalnih obratov omenjenega podjetja Odzvali vabilu in si v Niku. jn Tehtnici ogledali obrate, v katerih predelujejo in obdelujejo izdelke njihove železarne. Tako gostje kot gostitelji so bili z obiskom zelo zadovoljni. T. M.
Ljudje in dogodki
Kljub tema, da M pretekli teden skušali strmoglavit! sedanji
režim v Južnem Vietnamu desničarski eleiramti, vendarle že deJ-stvo, da je prišlo do poizkusa državnega prevrata kaže, da je v deželi nekaj narobe. Vojaški udar ni uspel verjetno predvsem zato, ker se njegovi nosilci niso oslonili na množice. Svojo ost so uperili predvsem na družinsko diktaturo sedanjega premiera Ngo Dinh Diema. Prezrli pa so razpoloženje ljudi, ki jim ni do tega, da bi se dežela spremenila v navadno orodje hladne vojne v vojaškem tekmovanju međ blokoma.
Dogodki v Južnem Vietnamu in V Laosu kažejo, da so v deželah jugovzhodne Azije močne težnje po neodvisnosti in izvenblokov-Skj politiki. Te države ležijo na meM med dvema blokoma in zato tolikp neposredneje občutijo na lastni kpži vsa blokovska trenja. Hkrati s tem Ra so v teh
Vrenje v jugovzhodni Aziji
deželah tudi možna gibanja proti diktaturi posameznih skupin, skupinic in celo družin, preko katerih skušajo zahodne sile, predvsem ZDA, uveljaviti svojo politiko.
Poročila o nedavnem vojaškem udaru v Saigonu, glavnem mestu Južpega Vietnama, so zelo protislovna, zato si človek ne more ustvariti jasne slike o trenutnem položaju. Medtem ko so uradne agencije najprej objavile vest, da je vpjaški udar zadušen in so vodji upora že ujeli, nova poročila govore, da doslej vodji upora še niso ujeli, marveč da so celo obratno uporniki ustanovili poseben revolucionarni odbor, ki Hai hi pripravil pogajanja z Dj-emovo vlado. Naj bo tako ali drugače, dejstvo je, da položaj ni tako trdno v rokah vlade, kot bi nekateri želeli. Upor je prvi znak za širše gibanje proti diktaturi.
Položaj se ni ustalil niti v so-spdni državi — v Laosu. Obstaja
nevarnost, da nasprotja med vlado in desničarskimi elementi v
kraljevi prestolnici Luang Pra-ban^u, prerastejo v pravo državno vojno. Po državnem prevratu. 8. avgusta letos, je prišla na krmilo v tej deželi vlada princa Souvane Fume, ki vodi politiko nepov^zovanja z bloki in utrjevanja državne neodvisnosti. V boju proti desničarskim elementom, ki ob podpori sosedne Tajske skušajo ponovno priti na oblast, se je nova vlada sporazumela z uporniškim naprednim gibanjem Patet Lao za sodelovanje. Hkrati P» Si Je nakopala proti sebi sile, ki so se zbrale okrog generala Nosavana, bivšega obrambnega ipipistra. Tem enotam se je v zadnjem času pridružila tudi vojaška posadka v kraljevi prestolnici Luang Pra-bangp. Kaže, da je v teku širše zasnovana desničarska zarota proti neodvisni politiki nove vlade. Ta zarota uživa mednarod-
no podporo. Predsednik vlade g Souvane Funte je prav zatpga- % deli izdal energičen ukaz, naj §{ vladne sile krenejo prati kralje- 1 vi prestolnici in jo osvoje. Po- g lažai .ie v vsakem prirneru kri- 1 tičsn in morda bodo že prihod- g nji dnevi prinesli odgovor na ^ vprašanje, kakšna bo nadaljna 1 pob'iika te južnoazijske države in S kakšna bo morda celo trenutna a nadaljnja usoda naprednih gi- M banj v jugovzhodni Aziji sploh. ■
9
Po zmagi senatorja Kennedvja gi v ZDA pričakujejo mnogi poli- I tični opazovalci nove, elastičnoj- g še in konstruktivnejše odnose g ZDA do daljnovzhodnih proble- S mov. V tem okviru se vsekakor g odpirajo možnosti za širše uve- ■ ljavljanje teženj po neodvisno- g sti in politiki nepovezovanja, g kar bi nedvomno imelo velik 1 pomen za normalizacijo položa- g ja v tem delu sveta in v med- i narodnih odnosih sploh.
Illlll
S skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Kranj
Invalidska služba
na novih temeljih
Vsakemu invalidu dela primerno zaposl tev - Za prihodnje leto predračun
v višini 2330 milijonov dinarjev
Kakor smo že poročali, je bilo v petek, 11. novembra, v Kranju 12. redno zasedanje skupščine OZSZ Kranj. — Na skupščini so govorili največ o delu invalidske komisije in problemih delovnih invalidov.
O tem je na skupščini zelo obširno poročaj dr: Grobelnik. ki je med drugim dejal: »Skrb za invalide je skrb družbe. Ta skrb je toliko bolj globoka in široka, čim toplejši in pristnejši je odnos družbe do človeka. Pri nas so ti odnosi že jasno izraženi v sami družbeni obliki ip formulirani v ustavi, iz katere v vsakem odstavku diha skrb za človeka.
Govorili so še o predračunu za leto 1961 in o razdelitvi sredstev za napredek zdravstvene službe. — Novi zakon o invalidskem zavarovanju je postavil invalidsko službo na popolnoma nove temelje. Namesto odstavka nesposobnosti za delo, se sedaj ugotavlja odstotek delovne sposobnosti. Invalidi sq razporejeni v tri kategorije. Vse delo invalidske službe ima namen dobiti invalidu ustrezno delo, ki bo primerno za njegove fizične in psihične sposobnosti. — Na okrajnem zavodu za socialno zavarovanje so letos razpravljali o primerih 465 invalidov, od tega 112 invalidov II. kategorije in 353 invalidov III. kategorije. Od tega števila je že zaposlenih 417 invalidov, 402 pri ustreznem delu. Nekateri zaposleni invalidi delaio tudi s skrajšanim delovnim časom ali prejemajo denarna nadomestila. — Na zaposlitev čaka sedaj 48 invalidov.
Iz teh podatkov je razvidnp, da je zaposlovanje invalidov v kranjskem okraju dobro urejeno. Poseben problem pri poklicni rehabilitaciji predstavljajo invalidi, ki so bili zaposleni na delovnih mestih, ki zahtevajo visoko kvalifikacijo. Na taka mesta so bili pq vojni često uvrščeni delavci, ki so imeli večletno prakso, a so bili brez pravega teoretičnega znanja. To delo so sicer dobro opravljali, a zaradi ozke specializacije drugih del skorajda ne poznajo. Stopnja, ki so jo že dosegli, jim sedaj torej na daje nobene možnosti za
hitro preorientacijo v drog poklic iste kategorije. Pri prekvalifikaciji morajo tako začeti na delovnem mpstu polkvalificiranega delavca ip zato je prekvalifikacija zelo dolgotrajna. Posebne težave so navadno z železniškimi delavci, delavci iz gozdarstva, tekstilne industrije in črne metalurgije.
Nekoliko slabše, kot delo službe za posredovanje dela invalidom, teče delo organov, ki ugotavljajo in določajo delovna mesta za rehabilitacijo in zaposlitev delovnih invalidov. Take komisije so bile imenovane pri vseh občinskih ljudskih odborih 1955. leta. Doslej je t>ilQ v gospodarskih organizacijah kranjskega okraja določenih 1032 delovnih mest za invalide. Le občini Jasenice in Skofja Loka še pista izdali odlpčb za določitev takih mest. Danes, ko sta pretekli že dve leti od uveljavitve tega zakona, kaže to na precej negativen odnos do te naloge.
Urediti je treba prohleme, ki se pojavljajo pri invalidih, ki delajo I skrajšanim delovnim časom, probleme prevozov na delo, vprašanje pravičnega plačevanja invalidov, vprašanja izmen, odmorov itd,. Na podlagi anali? in anke(. bodo izdelali orientacijski načrt za prihodnje delo.
Na skupščini so preglpdali podatke o porabljenih .sredstvih iz sklada za napredek zdravstvene službe. Nekateri občipski ljudski odbori skladov še dO danes niso izčrpali, zato je skupščina sklenila, da se ObLO Bled, Jesenice in
Kranj odvzame 21 milijonov dinarjev in se tako skupaj z rezervo dodeli 25.831.631 dinarjev ObLO Tržič, Železniki in nekaj ObLO Kranj in Jesenice.
Predračun za leto 1961 predvideva, da se bo število zavarovancev zvišalo za 2450 (4,59 %), število upokojencev pa za 400. Skupno število zavarovanih oseb naj bi se povišalo z.a 6?Q0 (5,6 %). Skupni dohodki Okrajnega zavoda se bodo dvignili za 200 miliionov, skupni izdatki pa za 316 milijonov. Občuten porast stroškov je predviden pri ambulantnih pregledih, pri zobni pegi. zdravljenju v bolnicah ter pri zdravilih in nadomestilih. Tako znaša predračun dohodkov in izdatkov za leto 1961 — skupaj 2.330 milijonov dinarjev R.C.
Spe1 nek«i tirni novih pionirjev
Tudi po Gorenjski so marljive priprave za sprejem pionirjev v pionirsko organizacijo. Vanjo bodo sprejeli vse učence prvih razredov osnovnih šol na Gorenjskem in to ob državnem prazniku, 29. novembru. Da bi bili sprejemi kar se da svpčanj, šolski odbori, pionirski odredi, mladinske organizacije, društva prijateljev mladine in drugi žp sedaj skrbijo za to. Glavno skrb posiio seveda upraviteljeva šol. Pri sprejemih bodo pionirji dobili pionirske nitke, spačke in izkaznice. Prav bi bilo, če bi starši prispevali nekaj denarja vsaj za rutke in značke, ki so jih šqle v teh dneh, .že dobile. Ker je to prvi snroiopi otroka v
organizacijsko đelo je prav, da tudi starši prispevajo k svečane j-šemu praznovanju.
-an
naŠRnzGouOR
Vsestranska s ia mladež
Otroci delajo marsikje spričo svoje živahnosti vsakodnevne preglavice. Vsak dan se kaj zgodi: tu je razbita šipa, tam raz-praskan zid, nobeno stikalo ni varpo pred njihovo radovednostjo in tako se vrstijo pritožbe o škodi druga za drugo. Starejši otroci — mladinke in mladinci pa se v prostem času potikajo po cestah, mnogokrat zaidejo v gostilne itd. Naš mladi roti je treba torej zaposliti in mu s športnim in kulturnim izživljanjem omogočiti, da svoj prosti čas koristno in z veseljem izrabi.
Kako so poskrbeli za mladež na Golniku, smo povprašali predsednika športnega društva »Stor-žič« Janeza Grbea. Takole nam je pričel pripovedoval^ \<
»Ze dalj č;:sa s. ni o razmišljali, kaj naj naredimo, da se ne bo mladina nekoristno potikala vsepovsod, posebno tu okrog bolnišnice, kar je še posebno neprimerno. Letos pa bojno ta problem v veliki meri resili. Pričeli smo namreč z gradnjo športnega
Igrišča. — Od Sveta za telesno vzgojo pri ObLO Kranj smo za začetna dela dobili 314.000 dinarjev. Naši dani kolektiva so se odločili za minimalno obvezo. / lil urno prostovoljno delo. Tisti, ki imajo doma družine ali iz kakih drugih ra/.lo;ov ne morejo delati, pa so sklenili, da hodu finančno priskočili na pomoč. Štiričlanski gradbeni odbor je prevzel organi/arijo gradnje in delo je steklo. — Upali smo, da bo otvoritev igrišča že 29. novembra, vendar nam zaradi neugodnega vremena to ne bo mogočo. Do sedaj je opravljenih 67 u„ del Ip obvez, vplačanih pa je 48.500 din. Gradim > igrišča za rokomet, odbojko in badminton ter večjo kamnito ploščo, ki bo sluiila po potrebi za odbtrko ali košarko. Napeljali smo tudi elektriko, tako da bodo lahko smrtniki trenirali In odigravali tekme tudi ob večernih urah.
V stari stavbi blizu Igrišča adaptiramo prostor, ki bo služil mladini posebno sedaj v zimskem
Janez Urbcc
času. V njem bodo namre* lahko Igrali nami/ni tenis in šah, bkuti pa ho služil tudi kot društven prostor, za razne sestanke,
seje itd.«
»Kaj pa najmlajši, ali tudi na te kaj mislite?«
.►Vsekakor nc smemo dopustili, •la bi bili ti prikrajšani. /t to '•oino poleg stanovanjskih blo-kqv zgradili otroško |grl|2e z vsemi potrebnimi rekviziti, ki jih moramo čjmbolj približati željam ip potrebam otrok. Veliko pomoč bo nudila socialistična zveza, v celoti pa bo gradnjo podpirala stanovanjska skupnost, ki je dala na razpolago en milijon dinarjev sredstev.«
»In kako je doslej napredoval šport pri vas?«
Naše športno društvo Sloržič vključuje pet športnih sekcij. — Šahovska In namiznotepirka sla doslej životarili. Njuni člani so /.aradi tega le občasno tekmovali. Obstajajo še plavalna in smučarska sekcija ter strelska druži pa« Najdelavnejši je rok«m«tui klub, ki vključil ie preko 60 članov in dosega lepe uspehe.«
»Zanima nas tudi, kako je na Golniku proskrblie.no glede kulturnih prireditev?«
►►Posebni kulturni odbor skrbi M organizacijo gostovanj, različnih koncertov, gledaliških predstav in zabavnih večerov. — Za mnoge prireditve še posebej skrbi mladinska organizacija. Ker želimo razveseliti tudi najmlajše, bomo prosili elane dramske sek cije pri 1'reiin novem gledili^u v Kranju, da nas bodo občasno obiskali z njihovo priljubljeno prireditvijo »Uro pravljic«.
M. F.
BfilGZHA
UŠEL JE GOTOVI SMRTI
Ondan sem stal pred stavbo Dijaškega doma v Škofji Loki i«1 gledal, kako delavci SGP - Teb" nik zidajo in obnavljajo pred V** tirni meseci požgano stavbo. St* sem in gledal, kako se pofaS dviga težka železna samokolnh* ki je bila zvezana z navadno d** belejšo vrvjo. Vrv je bila speU3, na preko navadnega škripca Wa vrhu stavbe, spodaj pri mutor^» ki je vlekel samokolnico, pa K bila privezana na železno vrv, t* se je namotavala pa večje vre^e? no. Pod dvigalom so se sukal delavpi in pripravljali betonsfc0 zmes.
Zopet sem se zazrl v gugaj0^ samokolnico, ki se je počasi. \fm na betona, dvigala proti vrh,U- T Motor, ki je vlekel, je hreščal 'fl počasi zvijal vrv na vretepp- R je bila samokolnica čisto Pn
vrhu, kakih 7 metrov visoko, sp \e vrv nenadoma pretrgala. V (H trenutku je bil pod dvigalom de' lavec, ki je v zadnjem h»pU A* klic  sotovariša skočil pol
metra
vstran. Tik mimo glave je z svojo težo treščila na tja sapUT kolnica. Delavec je le za las ušf smrti.
Ta primer, ki vsekakor ni W* ni, zgovorno kaže, da mojstri, d«" Iovodje in ponekod celo uprav* vse premalo skrbe za varnostfl^ ukrepe pri delu. Prihraniti srW stva, včasih morda zelo majh'1*' na račun človeških življenj. se res nc izplača!
Z ZBORA VOLIVCEV V GABRKU
Gradnji ceste in
lllllIlHIllIlIllltttlllllllllM
VASCANT PRIPRAVLJENI POMAGATI
Na gaberški osnovni šoli so i1*^ li pred kratkim zbor volivcev, r se ga je udeležilo okrog 40 va-^ nov. Razpravljali so predvsem, gradnji ceste in vodovoda. Pre.„ lagali so, da bi pričeli z gt"«"11^ ceste, dolge 2,5 km, iz Loga WG Gaberški gori.   Volivci so do Ig pokazali precej razumevanja P popravilu gozdnih poti in ce^ so mnogo pripomogli s proslov'0 C nim delom. Nadalje so zahtov8j na zboru naj se ponovno vzpo«^ avtobusna postaja ob Poljanski 6 >
^ ,  l - J  «______x _-A.i;*i-l P"'
sti. Od tod je namreč najblift)8 K* do rojstne  hiše  pisatelja 0
Tavčarja. Razpravljali so tud1 zgraditvi    vodovoda   v Br0"er Kmetovalci so pripravljeni P0^-gati s prostovoljnim delom. P „a spevali pa bodo tudi po 10 m iz redne sečnje.
Ker bo ukinjen republiški r°^t[ za prevoz učencev so v Sk. ** ^ volivci zahtevali, naj jim avto^1' ne stroške povrnejo, ker ti^rft1 teh ne bodo mogli kriti.
K i-oo ledi iili most _
DUPLJE - Že dalj časa rfjjjj pri  prebivalcih  Dupeli. P°đbje<
in okoliških vasi negodovanj0' fji nimajo modu preko potoka I0Jl"*, re   na  občinski   ces'l 1'odbr^J..^ Duplje. SI ar se je namreč P°r,,^> K:\ilevni odbor In politične o^ nizacije v Dupljah so v zadi'J času resno delale, ili se most '/■•»j dl. Most bi Komunalni sen'i>»' .»g, N naredil, če bi imel pi-imoren » Potreboval bi namreč S po |1 * s« trov dolgih hrastov. SedlJ a? zadevo vzeli v roke prebivab'l ^ ml  In  poiskali  hr:>sto.  ki  *" ,|H lastniki darovali.  V  teh dn»:h ' bodo posekali In Komunalni vi« bo Inhko takol pričel » Ay ^ Pričakujejo, da bo  most, k' dol* 34 metrov In širok »,* ""^ še leto« zerajen.
	ZANIMIVOSTI # KULTURNI RAZGLEDI	BTRAlf
		
Koncert brez poslušalcev
V soboto, 12. novembra zvečer, je v Prešernovem gledališču v Kranju nastopil s koncertom narodnih in umetnih pesmi Koroški akademski oktet pod umetniškim vodstvom Cirila Krpaca. Spored, izvajan na umetniško visoki ravni, je zajemal koroške, dalmatinske, makedonske, srbske, ruske, češke, Italijanske, nemške, škotske, črnske in duhovne pesmi. Zal pa je nastopajoče poslušala le skromna peščica ljudi. Zopet isto, že tolikokrat ponovljeno vprašanje: kje je hilo kranjsko kulturno občinstvo?
„Inspektor" v posteh
Cerklje — V soboto zvečer je na cerkljanskem odru gostovala dramska družina kranjske »Svobode« s Pristlevjevim »Inšpektorjem na obisku«. Čeprav so bili maloštevilni gledalci z uprizoritvijo zadovoljni, se moramo vendar dotakniti drugega problema, ki nasplošno hromi zanimanje za Jcplturno-prosvetno delo v Cer-\ kljah. Gre namreč za mrzle pro-" Store, ki jih z obstoječimi grel-pimi napravami ni moč ogreti. — Čeprav si Cerkljani. med katerimi se številni želijo ukvarjati s kulturnp-prosvetnim delom, že nekaj let prizadevajo, da bi prišli do sredstev, s katerimi bi uredili grelne naprave, je ostalo še vedno vse pri starem. Cas je že, da bi odgovorni organi pomagali Cerkljanom in jim omogočili, da bi se lahko kulturno udejstvova-li, saj je škoda, da bi lepi prostori v Zadružnem domu ostali tudi v prihodnje neizkoriščeni.
i V okolici New Yorka so prikazali i obleko za vsemirskega potnika, I kakršno vidite na sliki. Obleka je opremljena z instrumenti za najrazličnejša raziskovanja
Novi demografski podatki
Ljudje vse vei potujejo - Letno 100 milijonov rojstev
•m
Demografski zbornik Združenih narodov za leto 1959 prikazuje nenavadno visok porast potovanj v svetu. V času od leta 1953 dp leta 1958 se je število potovanj povečalo v vseh 115 deželah, v katerih so bili zbrani podatki.
Statistični podatki na primer kažejo, da se je število potovanj v Keniji povečalo za 27 odstotkov, v Nigeriji za 100 %. Mehiki za 58 odstotkov, na Japonskem za 52, v Vzhodni Nemčiji za 161, v Italiji za 103, Avstraliji za 41 odstotkov itd. V SZ se je število potovanj v času med 1956 in 1957 letom povečalo od 468.000 na 537.000.
Vse naštete številke se vežejo na »kratkotrajna potovanja«. Ce pa pogledamo podatke »dolgoročnih
potovanj«, bomo kaj lahko ugotovili, da se število emigrantov iz leta v leto spreminja navzgor ali
Umrljivost v opadanju
Izboljšanje zdravstvenega položaja v Evropi
Tri gostovanja
Kranj — V prihodnjih dneh se bodo v Prešernovem gledališču Kranjčanom predstavile kar tri gledališke skupine, in sicer bo v petek gostovalo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane s »Hvarčan-ko«, v soboto amaterska družina iz Besnice s »Svetim plamenom«, v ponedeljek pa ljubljansko Mestno gledališče z »Vdovo Rošlinko«. — Sentjakobčani bodo gostovali tudi za vse abonmaje kranjskega Prešernovega gledališča.
Povsod pred novimi uprizoritvami
Nekajkrat smo letos že z veseljem poudarili, da dramske sku-pine delajo bolj kot vsa prejšnja leta. Da je to res, nam potrjujejo tudi naslednji podatki: v Cerkljah so začeli študirati Mullerjevo delo »Vsi moji sinovi«, v Podbrez-jah »Miklovo Zalo«, v Naklem Kuludžičeve »Usode« in v Kranju Lo\vijevo stvaritev »Po čem je resnica«.
Razstava amafariev
Kranj — V Mestnem muzeju je' bila v soboto otvoritev razniave dveh mladih kranjskih amaterjev, Emila Sterna in Janeza Vovka, ki v večini razstavljata grafiko — Sinoči, 15. novembra, pa je bila zgornjih prostorih muzeja odprta razstava barvnih reprodukcij najbolj znanih evropskih slikarjev, ki so živjeli med 14 in 19. stoletjem. — Obe razstavi bosta odprti do 25. novembra,
Od leta 1947 je v skoraj vseh de-^želah Zahodne Evrope upadla ^umrljivost za 9,6 odstotkov, umrljivost otrok celo za 43 odstotkov ip pnarljivost zaradi tuberkuloze za 72.6 odstotkov. Podatki, zbrani po statistikah iz Danske, Finske, Francije, Irske, Italije, Holandije, Norveške, Švedske. Švice. Anglije in Malte, so bili objavljeni v specialni evropski publikaciji Svetovne zdravstvene organizacije — »Zdravje v svetu«. V uvodniku pa direktor Svetovne zdravstvene organizacije piše naslednje:
»Evropa je zdrava, toda . . . vendar »toda« predstavlja novo poglavje v medicini, ki se nepravilno imenuje bolezen civilizacije.«
Bolezni kot so rak. oholenje srca in razne mentalne bolezni — pravi pisec uvodnika — niso neizbežna posledica sedanjosti, cena, ki bi morala biti plačana za storjeni korak. Krivulja gre pa,vzgor,
NENAVADEN STADION
Ameriška univerza Yale je do-ibila nov športni stadion, ki je videti iz letala kot prazgodovinska pošast. Na stadionu je pokritp drsališče. Ce. odstranijo lecj, je v dvorani mogoče prirejati koncerte, predavanja ali plese za 5000 ljudi. Poglavitni nosilec ogrodja je pol-krožen betpnski lqk. Lesepa streha ,je pokrita s plastično snovjo »neopran«.
VeHk traktor
V Kaliforniji so izdelali traktor,
ki je zelo verjetno doslej največji na svetu. V slavnem naj bi prevažal velika debla in opravljal gozdna dela. Vozilo tehta 28 ton in ima dve kolesi s premerom po osem metrov, široki pa s!a poldrugi meter. Velikanska kolesa naj bi prevažala tovor do 120 ton. pri vsakem kolesu je motpr s 500 KM- -Razen tega je traktor uporaben kot buldožer in lahko rine pred seboj do šest ton lesa- Posebna 'prednost novega vozila: zaradi ši-'rok"h koles lahko vozi tudi na področjih brez cest.
tolmačimo pa si jo lahko s tem, da je življenje Evropejcev v letu 1960 za 20 let daljše kot je bilo leta 1900. Do tega pa ni prišlo zaradi tega, ker je človek odkril tajnost dolgega življenja, temveč zato, — ker je Evropa praktično osvobojena raznih nalezljivih bolezni — vključpo tuberkuloze, ki je nekdaj redčila predvsem mlajše generacije.
Povpreček življenja se je torej povečal od 50 na 70 let, vendar pa rak in druge srčne bolezni še danes kose ljudi največ prav v starosti med 50. in 70. letpm.
Kar pa zadeva mentalna obolenja, hitra industrializacija vse bolj seli ljudi iz vasi v mesta in postavlja posameznike kot tudi njihove družine pred napore, katerim pa vedno niso kos.
VIJAKI OB LADIJSKEM BOKU
Britanski znanstveniki so vgradili močan vijak v ladjo »Canber-ra«. Novost naj bi omogočila kar najhitrejše pristajanje velikih ladij v pristanišču. Motor z 800 KM poganja vijak in proizvaja velikanski pritisk do deset ton na vse strani. Če se vijak pokvari na morju, ga lahko potegnejo v ladijski trup in ga tam popravijo.
Čisti in igra hkrati
Nov gramofonski pripomoček, tako imenovani vakuumski »pick-up«, čisti zareze na gramofonskih ploščah, medtem ko se plošča vrti in poslušamo glasbo. Nova gramofonska ročica ima razen igle akustičen vakuumski čistilec, ki pobira prah s šeetke pred iglo ip ga po cevki spravlja v poseben zbiralnik.
ELEKTRIČNA PUŠKA ZA MORSKE PSE
Dolgo kopje z ročajem kot pri samokresu je najnovejša pridobitev za odganjanje morskih psov. Potapljač, ki ima to puško s seboj, pritisne na petelina in tako sproži električni sunek, ki splaši morskega psa. Električno energijo daje tej puški baterija na potapljačevem hrbtu.
PRIREZAN AVTO
Nedavno so prikazali v ZDA nov športni avto »Assardo-1500«. Medtem kp je avto spredaj podoben dosedanjim vozilom, je zadnji del nenavaden in se zdi, kakor da ga nekaj manjka. Ta avto je že nastopil pa več dirkah in se je dobro obnesel.
Danes ti bom jaz brisala posodo,
imaš vendar rojstni dan!«
navzdol. Število italijanskih delavcev, ki so emigrirali v tuje dežele se giblje od 225.000 v letu 1953 do 392.000 v letu 1957, vendar pa je bilo število emigrantov že leta 1958 manjše - 334.000. Nekako podobno se gibljejo tudi številke emigrantov, ki so se naselili v Avstraliji. Število priseljencev v Avstraliji se je od 75.000 emigrantov v letu 1953 povečalo kar na 131.000 v letu 1955, število priseljencev pa se je leta 1958 zmanjšalo za 21 tisoč.
Demografsi letni zbornik Združenih narodov ugotavlja tudi, da je vsako leto okoli 100 milijonov rojstev. Ker pa letno tudi umrje okoli 51 milijonov ljudi, je letni prirastek prebivalstva okoli 48 milijonov ljudi.
Najvišja rodnost — nataliteta — je v tropski in južni Afriki ter v jugovzhodni Aziji, kjer je letno 46 novorojenčkov na 1000 prebivalcev. Najnižja rodnost pa je v severni in zahodni Evropi, kjer imajo 18. novorojenčkov na tisoč prebivalcev. Če te primerjave prenesemo na posamezne dežele, pa vidimo, da je najvišja rodnost v Gvatemali (49 rojstev na 1000 prebivalcev), najmanjša pa v Švedski (14,2 na 1000 prebivalcev).
z: u
Stroj Jbrifl staro železo
Cele   gore   starih avtomobilov,
motornih koles in drugih strojev, ki so odslužili, ležijo tedne in mesece na posebnih prostorih v bližini velikih mest. Strojne naprave, stare in delno zarjavele, niso za drugo kot za stam železo. Z namenom, da bi skrajšali čas čakanja, ko rja, žre uporabne kovine, so izdelale velike »žvečilce« — izraz je povsem upravičen, saj ti stroji zares žvečijo staremu železu namenjene izdelke — torej stiskalnice ki z zmogljivostjo 500 avtomobilskih karoserij dnevno zgnetejo avtomobilsko železo in pločevino v poldragi meter dolgo in pol metra debelo kepo. Stroj zmečka avtomobilsko karoserijo v poldrugi minuti.
Nedavno je dobil Pariz prvi dve taki stiskalnici, ki naj bi do konca letošnjega leta rešili glavno me- ! sto 150.000 avtomobilov, razporejenih na dragocenem prostoru* Hkrati bo francoska industrija dobila staro železo, ki ga je doslej morala uvažati.
M w" n irotaike
Ce položi avtomobilist pod zadnji sedež električni grelec, kakršne prodajajo v ZDA, so lahko potniki prepričani, da jim bo v noge prijetno toplo, pa čeprav bo zunaj mrzel veter. Grelec potrebuje akumulator s standardno napetostjo 12 voltov.
A Ubogi Kranjčani. Večkrat sem vas že pomiloval. Čeprav sem se le nekaj ,dni zadržal v Kranju, vendar skoraj nobeno noč nisem mirno spal. Dve noči pa skoraj nisem za-tisnil očesa zaradi hudimanovih razgrajačev. Zadnjič sta se okrog tretje ure zjutraj dva moška drla kot srake pri Prešernovem spome-
ku in na vse grlo vlekla iz svojega spomina Prešernove verze. Seveda pa bi družba ne bila popolna, če ne bi imela ob sebi tudi dve ženski, ki sta užitek ob »liter-arni« prireditvi izražali s piskajočim nasmehom, ki jima je ceh sapo \e-mal, vendar pa se je razlegal daleč po Kranju.
A Prejšnji petek pa sem zvečer okrog ti. ure v Jenkovi ulici nasproti gostilne »Vis« zalezoval tri pobaline. Tudi ti so se drli na vse grlo, vendar pa jim samo takšna sprostitev ni zadostovala. Lotili %o se tudi žamanja, ki je bilo tam zloženo v precej velikem kupu in ga lomili ter metali v eno izmed tamkajšnjih, oken- In tako so ulico skorajda zasuli z žamanjem.
Zaradi takšnih primerov bi Kranjčanom, zlasti pa gostom, ki samo prenočijo v Kranju, svetoval, da imajo pri sebi puške z naboji prašičjih ščetin. Lahen pok, kratek »au«, toda noč bi res objela značilna tišina in ljudem privoščila miren počitek.
A Pa še ena iz Kranja. Ne vem kako naj bi jo okarakteriziral. Sami odločite ali je gospodarska, trgovska ali pa svinjska. Pri bivšem »Petrčku«, kjer so, že ne vem
več kdaj, začeli graditi tržnico, le že dlje veliko »skladišče« razne po-vrtnine in sadja. Prejšnji teden pa sem slučajno proti večeru zašel tja. Vidim kup paprike, ki je bila takšna kot bi imela noge. Pravi rin-garaja paprik je bil na dvorišču, pa tudi kup je nemirno valoval. In ko sem se približal leteči papriki, me je obšla groza. Paprikme noge so bile nihče drug kot podgane. — No, in drugi dan so po sadju in seveda tudi papriki gospodinje segali % velikim veseljem. Rad bi jih še videl s kakšnim užitkom so cmo-kale doma.
A Pred dnevi sem bil tudi v Bohinju, kier so me potniki lokalnega avtobusa prosili, da grem na utiravo podjetja »Transturist« v ŠkofH Loki in zatožim šoferja in tiro^im podjetje, da bi mu preskrbelo točno uro. Šofer namreč zadnje čase že tudi po 5 minut prej odhaja iz postajališča kot bi moral po voznem redu. Vse kaže, da je šoferju v zabavo, če vidi kako ljudje drve na avtobus, še bolj pa, če jim jo pred nosom odkuri. Potniki zato upravičeno zahtevajo točno uro za šoferja ali pa šoferja, ki je pred sedanjim sedel za volanom.
Do prihodnjič nasvidenie
Vaš Bodičar
A0A7A CHR/ST1E 9
T Pogledal som tja. Tri ali štiri pisma so ležala na Dfearpgl, kamor jih je vrgel Ackruvd.
Toda pisma v modrem ovitku od gospo Ferrars ni bilo med. njimi. Odprl sem usta, da bi nekaj dejal, ko je odjeknil zvonec. Iz veže je prodrla nera'um-Ijiva zmeda glasov in vstopil je Parker z našim rc-virskim inšpektorjem in policistom,
»Dober večer, gospodje.« je pozdravil inšpektor. "•Jaz sem ves iz sebe! Gosnod Ackroyd, dobri, linbi gospod! Služabnik nravi, da so ga umorili. Obstfl'a morda možnost kakšne nesreče, ali samomora, doktor?..
»Popolnoma izključeno,« sem dejal.
»Oh! Huda zadeva!«
Prislonil je in se sklonil čez truplo
Je položaj kakorkoli snremenjen?« ie vprašal.
»Mrtvega se nisem dotaknil, razen da bi ugotovil, aH je res mrtev - io pa je bilo lahko ugotoviti.«
»Ah! In vse govori za to, da je zločine«- kratko-malo ušel. Prinovedn jlc mi. kaj se je zgodilo. Kdo Je našel trunio?«
Poročil vem do zadnlc podrobnosti.
»Telefonsko spornih., pr;>vMe?  Od služabnika?«
»Kaj takega JM nikdar nJsem sporočil,« je raz-■tavjtno pojasnil Pgrkar, »Ves večer nisem šel k telefonu. Ostali lahko, t<» potrdijo.«
-Pudno. Je zvenelo kol Parkerjev glas, doktor?«
»No, ne morem reči, da bi kaj zbudili« mojo pozornost . . . Edelo *e mi jfl IMBO P" sebi umevno.«
-Seveda. Vi ste torej hiteli sem. vlomili vraia In Pasli ubogega gosnoda Ackrovdu. mrtvega. Kdaj je naslonila po vašem mnenju smrt?«
»Najmanj pred pol ure. če že ne poprej,« sem dejal.
»Vrata so bila od znotraj zaklenjena, pravite? Rako pa j« bilo z okiom?«
»Preden sem odšel, rem ga na Ackrovdovo željo *apr| in zapahnll.«
Inšpektor je sel k oknu tn odgrnll zastor«.
»No, sedaj je odprto,« je pripomnil.
Zares je okno bilo odprl«. Spodnje krilo je bilo
dvignjeno.
Tu ie točno videti, kakšno pot je uhral ip kje je prišel v sobo. Vklite?«
V jarki luči so se d°bro videle sledi. Zdelo se mi je, da so jih povzročili čevlii z gumijastimi podplati. En v RPSebno jasna sjed je držala proti hiši, druga nekoliko vstran pa v nasprotno smer.
»To je seveda dovoli jasno,« ie dejal inšpektor.
»So i/ginile k"^'1'* dragocenosti?«
»Ne,» kolikor smo lahko doslej iigqtovili- Ackrovd ni Rik(t|| imel posebno dragocenih stvari v svoji delovni sobi.«
Geoffrev me je pri tem vprašujoče pogledal.
»Hm,« je menil inšpektor. »Mož je videl odprto okno. splezal skozi njega in zagledal tam gospoda Aekroyda. ki je morda zadremal. Potom ga je od zadaj zabodel, izgubil po«rum in Izginil. Toda zapustil ie zelo vidne sledove. Ne bo nam težko, da bi ga izsledili. Je morda kdo videl sumljive tujce?«
»Oh!« sem se naenkrat spomnil.
»K a i je, doktor?«
»Sinoči sem srečal nekega moža — pravkar, k« sem stopil skozi vrtna vrata. Vprašal me je, katera pot vodi v E"»-'i1v Park.«
»Kdaj je bilo to?«
■ Te»no ob devetih. Slišal sem biti uro, ko sem stonil skozi vrata.«
Ontoal sem moža, kolikor sem mogel natanko.
Inneklor je vprašal služabnika:
»fe morda prišel h glavnim vratom takšen moški?«
»Ne, gospod. Ves večer ni bilo nikogar. Toda še enkrat bom vprašal.«
s"l Je k vratom, toda inšpektor ga je zadržal.
»Ne '"c. hvala. Rad bi sam vprašal. Predvsem bi rad n-kobko bolj podrobno ugotovil čas. Kdaj sle zadn'ič videli gospoda Arkrovda živega?«
v Najbrž sem ga videl jaz,« sem dejal, »ko sem ga — čakajte - kakih deset minul pred deveto zapustil. Dejal ie. naj ga nihče ne moti in to sem sporočil Parkerju.«
»M i, gosnnd « |e hitro pritrdil Parker.
»Toda gospod Ackroyd 'e živel še ob pol desetih,« je pripomnil Rajmond, »kajti jaz sem slišal, ko Je govoril.«
»S kom Je govoril?«
»Ne verp. Takrat serfl zatrdno mislil, da je dr. Sheppard pri njem. Rad bi ga še nekaj vprašal, toda ko sem zaslišal glasove, sem se spomnil, da je želel, naj bi ga ob razgovoru z dr. Sheppardom nihče ne motil. Zalo sem se sprt oddaljil. Toda zdaj se zdi, da je takrat doktor že odšel.«
Prikimal sem.
»Oh čel rt na deset seip bil dpma,« sem dejal. »Sele po telefonskem pozivu sem prišel spet sem.«
»Toda kdo bi utegnil biti ob pol desetih pri njem?« je vprašal inšpektor. »Morda vi, gospod ...«
»Major Blunt,« sem pomagal.
»Major Blunt?« je vprašal s spoštljivim naglasom inšpektor.
Blunt je pritrjujoče prikimal.
»Mislim, da sva se žc nekie videla, major,« je dejal inšpektor. »Nisem vi^s takoj spoznal. Ali niste bili lanskega maja pri g. Ackrovdu?«
»Junija,« je popravil Blunt.
»Da. saj res. junija. No. kaj spm že hotel reči-ali ste bili vi ob ppl desetih pri g. Ackrovdu?«
Blunt je odkimal.
»Po vpčerji ga nisem, več videl.«
Zdaj je nagovoril inšpektor sprt Ravmonda.
»Ali ste kai uieli iz razgovora?«
»Samo delček,« je odgovoril Ravmond, »in ker sem mislil, da je pri niem dr. Sheppard, so se ml te besede zdele zelo nenavadne. Kot se lahko spomnim, so bile take: ,Z-».ht»ve na piojo denarnico so v zadnjem času tako velike, da vaši orošnji na žalost ne morem ugoditi...' Tako i sem seveda odšel in nisem tako ničesar več slišal. Čudil pa sem se, da bi dr. Sheppard ...«
»... ki ne zahteva nobenih posojil niti ne prosi za druge,« sem dopolnil niegov stavek.
»Proslačenie, je zamišljeno dejal inšpektor. »To bi mogel biti zelo važen podatek.« Obrnil se je k Parkerju. »Parker, vi pravite, da niste spustili nikogar skozi glavna vrata?«
»Da, gospod.«
»Potem pa je skorai gotovo, da je g. Ackroyd sam spustil tujca v hišo. Toda nečesa ne morem prav razumeti ...«
Inšpektor je nekaj trenutkov gledal predse.
»Nekaj je gojtovo,« je končno dejal. »Gottped Ackrojd je ob pol desetih bil še živ.«
Parker je skromno zakašljal in s tem takoj vzbu-dil inšpektorjevo pozornost.« »Kaj je?« je vprašal ostro.
»Prosirn, oprostite mi, gospod, toda gospodična Flora ga je videla še pozneje.« »Gospodična Flora?«
»Da. Bi|o je kakih tri četrt na deset. Potem xt\l je dejala, da gospod Ackroyd nocoj več ne želi, da bi ga kdo motil.«
»Jo je sam poslal s tem naročilom k vam?«
»Ne izrecno, gospod. Pravkar sem hotel nestl k njemu vvhiskv in sodo, ko je stopila gospodična Flora iz sobe in mi dejala, da^hjen stric ne želi, da bi ga kdo še moti].«
Inšpektor je opazoval služabnika pozorneje kot poprej.
»Toda, saj sp vam že enkrat povedali, da gospod Ackrovd ne želi, da bi ga kdo motil.. .«< Parker je za*.el jecljati. »Da, da, seveda.«
»In kljub temu ste hotel! delati proM nJ«goyl
želu?«'
V tem trenutku sem se zavedel, kako sumljivo je bil Parker razburjen. Drhtel je po vsem telesu.
»Hm« je deial inšpektor. »Takoj bi rad govoril z gospodično Ackroyd. Pustimo sobo. kot je. Pozneje se lahko še vrnem, ko bom slišal, kaj bo povedaja gospodična Flora. Iz previdnosti bom zaprl okno in ga zapahnil.«
Po teh previdnostnih ukrepih je odšel v vežo, ml pa za njim. Za trenutek je okleval, toda ko je videl male stopnice, je velel policistu: »Jones, ostanite raje tukaj. Nikogar ne nustite v sobo.«
Parker mu je spošUMvo segel v besedo.
»Oprostite, gospod. Te stopnice vodijo k spalnici In kopalnici gosnoda Ackroyda. Z ostalim delom hiše ni nobene druge povezave. Prej so bila neka prehodna vrata, toda g. Ackroyd jih je dal zazidati. Hotel je imeti ta del hiše za sebe.«
Ozke stonnice so vodile, kot je Parker opisal, k veliki spalnici. Nastala je po odstranitvi zidu iz dveh sob. Ob spalnici so bili toaletni prostori.
Z enim pogledom je inšpektor pregledal položaj. Odšli smo v veliko vežo, on pa je zaklenil vrata za seboj In vtaknil ključ v žep. Potem je policistu ne« kaj tiho naročil in ta se je odpravil U hiše.
5
STUAN"
GLAS
SREDA, 16. NOWMBRA 1960
rtst i f OGLUŠI
PRODAM
Kmetijska zarlruga Naklo prodaja sadna drevesca, sorte: Zlata parmena, Gorotan, koks oranžna Renata, Krivopecelj in druge 4213
Parcelo, zazidljivo, z odobreno lokacijo, 1000 m- v Cerkljah, prodam. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Zazidljivo takoj« 4223
Poceni prodam skoraj nov moped. Letence 3, Golnik 4257
Prodam motor »Rumi«. Sv. Duh pri Gradu, Sk. Loka 4290
Prodam 200 kg težkega bika. Sp. Brniki 4 4291
Za pitanje prašičev samo
REDIN ker pospešuje debeljenje
1!
Pvodam kravo po izbiri. Veleso-vo 12, Cerklje 4292
Prodam 3 leta staro kravo. Zg. Duplje 42 4293
2 I nosilki (traverzi) po 3,5 m dolgi za strop in več raznih kompletnih dvodelnih rabljenih oken prodam. Naslov v oglasnem oddelku 4294
Prodam avto Moskvič v odličnem stanju. Ogled vsak dan od 14. ure dalje, Savska Loka 15, Kranj
4303
Prodam telico 7 mesecev brejo, težko 400 kg ali zamenjam za plemenskega vola. Artelj, Dobropo-lje, p. Brezje 4304
Nekaj pisarniške opreme, omaro in umivalno školjko, prodam. Dr. Penko Franc, odvetnik, Jesenice 4305
K UP 'I M
Kotel za žganjekuho, nov ali dobro ohranjen, kompleten, 40 do 50 litrov kuDim. Praprotnik Martin — Brezje 52 4295
Kupim vozno dvigalo za 3 tone. Suha 5, Kranj 4306
OSTALO
Dne 24. oktobra mi je bilo pri domu »Upokojenec« v Kranju zamenjano Rogove kolo. Prosim, da se moje kolo vrne ravno tam 4296
Kapo od avtomobilskega kolesa ?a Opel Record sem izgubil od Vogelj do Vodic. Prosim proti nagradi vrniti v Voglje 84 4297
Getu
Uredništvo in uprava »Glasa« sta te dni že začela s pripravami na vsakoletno tradicionalno nagradno žrebanje za svoje naročnike. Za spremembo od prejšnjih let bodo nagrade za leto 1961 bogatejše in pestrejše.
®   1. nagrada — moped ali televizijski sprejemnik (po želji) ®   2. nagrada — električni štedilnik O   3. in 4. nagrada — radijski sprejemnik
in še najmanj 100 nagrad, ki jih za naše vsakoletno žrebanje poklonijo delovni kolektivi.
Mikavno, kaj? Toda tudi vi ste lahko srečni dobitnik. Seveda pa se morate tudi v prihodnjem letu naročiti na »Glas«. Nagradnega žrebanja, ki bo predvidoma februarja prihodnje leto, se boste lahko udeležili z enim, dvema ali tremi kuponi, in sicer pod pogojem, če boste vplačali polletno ali celoletno naročnino ali pa če boste že peto leto naš naročnik.
In če k vsemu temu dodamo še, da je vsak naš naročnik nezgodno zavarovan in ima 50 odstotkov popusta pri oglašanju, boste prav gotovo ostali ali pa postali naročnik najbolj priljubljenega časopisa na Gorenjskem — »Glasa« — tudi v letu 1961.
Uredništvo in uprava
5900 din nagrade
nudimo vsakemu, ki pridobi 100 novih naročnikov za »GLAS«. Poleg tega nudimo še:
0   za vsakega pridobljenega naročnika 50 din provizije
O na vsakih 5 pridobljenih naročnikov 1 glas pri tradicionalnem nagradnem žrebanju, ki ga pripravlja uprava »GLASA«.
Naročila sprejema pismeno ali telefonično uprava Glasa v Kranju, telefon 21-90 ali podružnice na Jesenicah, Titova 5, tel. št. 244 - interno 336, v Železnikih in v Tržiču.
Upravni odbor podjetja »ZlMOPREJA« -KRANJ, Ješetova ulica 3 - razpisuje delovno mesto
TRGOVSKEGA POTNIKA
za teritorij Slovenije in del Hrvatske.
Pogoj: Potrebna praksa in sposobnost. Plača po tarifnem pravilniku. — Nastop službe takoj.     Ponudbe pošljite na gornji naslov.
UPRAVNI ODBOR ZAVODA ZA POSREDOVANJE DELA TRZlC
RAZPISUJE
prosta delovna mesta za
1. Finančnega referenta
2. Referenta za usmerjanje mladina v poklice
Pogojih
1. srednja izobrazba s potrebno prakso za samostojno vodenje finančnega poslovanja zavoda,
2. višja ali srednja izobrazba, vsaj nekaj prakse v delu z mladino.
Vloge sprejema upravni odbor Zavoda za posredovanje dela Tržič. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa.
Kravo, ki bo konec novembra tretjič teletila zamenjam za mladega voliča. Sp. Besnica 47 4293
Dam opremljeno sobo tovarniški delavki, ki dela na 2 izmeni, za varstvo otroka. —Naslov v oglasnem oddelku 4299
Dam stanovanje tovarniški delavki ali delavcu za pomoč na kmetiji. Naslov v ogl. odd. 4300
Preklicujem žaljive besede, ki sem jih izrekla o a. C. Moše 23. -i. C gospodinja. Moše 24 4301
Našla sem dežnik od visečega mostu do mlekarne Cirče. Lastnik ga dobi v Mlekarni — laboratorij
4302
SEMINAR ZA IZPITE
OBRTNEGA MOJSTRA
OBRTNA ZBORNICA OKRAJA KRANJ obvešča vse tiste obrtne pomočnike, ki nameravajo polagati izpit za obrtnega mojstra, da priredi v začetku decembra trodnevni seminar iz splošnega teoretičnega dela mojstrskega izpita.
Nadalje organizira v začetku prihodnjega leta v Kranju dvomesečni popoldanski tečaj iz kovinske stroke in to za mojstre, mojstrske kandidate in pomočnike iz obrtnih delavnic. Program obsega tehnologijo, strojeslovje, strojne elemente, strokovno risanje in računstvo.
Pismene prijave za oba tečaja sprejema Zbornica do konca novembra.
KIHO
Jesenice »RADIO«: 17. in 18. novembra angleški vistavision film poplave strahu
Jesenice »PLAVZ«: 17. in 18. novembra    norveški    film devet
Življenj
Radovljica: 16. novembra angl. film operacija amsterdam, predstave ob 17.30 in 20. uri, 18. novembra ameriški barvni cin. film človek v sivi obleki -predstava ob 20. uri
Bled: 17. novembra jugoslovanski film pet minut raja, 18. novembra ameriški barvni film slab dan v black rocku
Kropa: 17. novembra jugoslovan-sko-nemški film dalmatinska svatba, predstava ob 19.30
Kranj »STORZlC«: 16.. 17. in 18. novembra francoski barvni film NOCl lukrecije borgie -predstave ob 15.. 17., 19. in 21. uri,
16. in 17. novembra ameriški barvni film devy crockett in gusarji, matineja ob 10. uri. 18. novembra ameriški barvni film puščava živi, matineja ob 10. uri
Stražišče »SVOBODA«: 16. in 17.
novembra   ameriški   barvni film devy crockett in gusarji, predstavi ob 18. in 20. uri Primskovo  »TRIGLAV«:  16. in
17. novembra francoski film dvigalo k moriscu. predstava ob 19. uri
Skofja Loka: 16. novembra ameriški barvni film jenki na dvoru kralja arturja, 18. novembra italijanski cin. film današnja dekleta, predstavi ob
18. in 20. uri
Kamnik: 16. novembra francoski barvni film slepi potnik, predstava ob 20. uri, 17. novembra isti film, predstava ob 17.15, 18. novembra sovjetski film usoda človeka, predstavi ob 17. in 20. uri
Duplica: 16. in 17. novembra sovjetski barvni film tihi don — ii., predstave ob 19. uri
45. Sod je bil velik in moral sem zlesti vanj. Odkril sem, da jabolk ni več in občepel sem v sodu. Tu sem varen pred ostrim vetrom zadremal. Naenkrat sem zaslišal pogovor med Silverjem in nekim mornarjem. Silver je pripovedoval, kako je jadral in gusaril s kapitanom Flintom. »Večina Flintovih gusarjev je tu na ladji. Stari Pew je oslepel in nekaj jih je pomrlo. Ti si bistra glava in zvit ko dren, zato hočem s teboj govoriti kot z zrelim možem,« je nadaljeval Silver.
48. Lahko si mislite, kako mi je bilo pri srcu. Silver bi me gotovo ubil, če bi vedel, da prisluškujem. Silver je govoril, da ima denar naložen v bankah« da je ob odhodu prodal krčmo in da se je žena odpeljala na domenjeni kraj. kjer ga bo čakala. »Do grla sem že sit kapitana Smoletta,« se je pridušal Silver; »rad bi že spal v njegovi kabini, jedel in pil kot se spodobi. Toda dokler ne dam znamenja z» upor, naj bodo vsi mornarji trezni in vljudni. Nobenih otročarij naj ne počenjajo!«
Illlllllil
TELESNA KULTURA
Nogometni komentar
to preobrat?
Tudi osmo kolo v Slovenski conski ligi ni bilo brez presenečenj. Med te prav gotovo spadata zmagi  Triglava in ljubljanskega
Slovana, obeh moštev z dna lestvice, nad ekipama, ki se borita za vrh. Sicer je v nedeljo Maribor premagal Kladivarja, kar je
I       Izberite najboljše športnike Gorenjske
§§ Še imate čas za premislek. Do vključno 22. novem-H bra pošljite na uredništvo »Glasa« lestvico najbolj-j§ ših športnikov Gorenjske. V naši anketi lahko j sodelujejo vsi bralci »Glasa«. Za vaše sodelovanje H smo pripravili 5 nagrad. Pet anketirancev, ki se §f bodo s svojimi desetoricami najbolj približali de-§1 setorici najboljših športnikov Gorenjske, ki jih bo s dala končna anketa, bodo prejeli: H     1. nagrada: ogled mednarodne nogometne tekme
med Madžarsko in Jugoslavijo, ki bo
7. maja 1961;
H 2. nagrada: ogled evropskega prvenstva v košarki, ki bo v Beogradu ali Zagrebu;
j 3. nagrada: ogled državnega prvenstva v smučarskih skokih;
1     4. nagrada: ogled tekme v zvezni hokejski ligi g . na Jesenicah;
i     5. nagrada: ogled plavalnega dvoboja nekje ob
morju, kjer bo nastopil kranjski 1 - Triglav.
i Najboljši športnik Gorenjske za leto 1960 pa bo za 1 »Dan republike« sprejel prehodni pokal »Glasa«. 1 Letos bo prvič uredništvo »Glasa« objavilo tudi jj »strokovno« lestvico desetih najboljših športnikov 1 Gorenjske, ki bo sestavljena iz predlogov, ki jih bolj do dali športni dopisniki »Glasa« in nekateri goji     renjski športni strokovnjaki.
u
B. V., Skofja Loka
VPRAŠANJE - Zanima vas, s katerim letom se lahko sklene zakonska zveza z ozirom, da ste še mladoletni.
ODGOVOR - V skladu s 23. členom Zakona o zakonski zvezi (Uradni list FLRJ, št. 29 46) zakonske zveze ne more skleniti oseba, ki še nI stara 18 let. V izjemnih primerih lahko izda tako dovoljenje sodišče po predhodnem zaslišanju staršev In po proučitvi vseh okoliščin.
P. z.. Jesenice
VPRAŠANJE - Ker nameravate uvoziti nov avto, vas zanima, kako se izračuna vrednost avta za carino.
ODGOVOR - V skladu s 5. čl. uredbe o uvozu osebnih avtomobilov in motornih koles (Uradni list FLRJ, ššt. 52 58) je osnova za uvozno carino na osebne avtomobile iavozna cena novega avtomobila v državi, v kateri je izdelan, povečana za stroške do juto-slovanske meje. Osnova se preračunava v dinarje po obračunskem tečaju.
V. J.. Skofja Loka
VPRAŠANJE - Ker prejemate denarno podporo po sinu hranil-
cu, ki služi vojaški rok, vas zanima, do kolikšne podpore ste upravičeni.
ODGOVOR - V skladu % 11. čl. Zakona o pomoči družinskim članom katerih hranilci so v obvezni vojaški službi (Uradni Ust FLRJ, št. 17 59) znaša denarna podpora najmanj 1200 din, največ pa 7500 dinarjev.
vprašanje - Ker nimate pravice do socialnega zavarovanja, vas zanima, ali ste do istega upravičeni po sinu hranilcu.
ODGOVOR - V skladu s 17. čl. Zakona o pomoči družinskim članom, katerih hranilci so v obvezni vojaški službi (Uradni list FLRJ, št. 17 59) imajo hranilcev! družinski člani pravico do zdravstvenega varstva, tako imate tudi vi to pravico.
V. L, Jesenice
vprašanje - Zanima vas, ali je mogoče skleniti zakonsko zvezo s sestrično.
ODGOVOR - V hladil z 20. čl. Zakorsn o zakoniki zvezi (Uradni list Wl RJ, št. 29 46) ne morejo skleniti zakonska zvezo otroci bratov In otroci se;ter. V tz'em-nih primerih lahko i*da ROdMfce dovoljenje la, sklenitev take zakonske zveze.
MOSTVENI
ŠAHOVSKI BRZOTURNIR Šahovska sekcija sindikalne podružnice kranjske »Planike« prireja v soboto, 19. novembra, ob 16. uri v avli OLO Kranj v sodelovanji* s kranjskim šahovskim društvom moštveni šahovski brzo-turnir sindikalnih podružnic delovnih kolektivov kranjske občine. Turnir je v počastitev 10-let-nlce delavskega samoupravljanja in bo odslej naprej vsako leto, vendar pa bo organizirala turnir vedno druga sindikalna podružnica. Zanimanje za turnir je precejšnje, saj so pobudo zanj dale tudi same sindikalne podrur*vce, zato je pričakovati, da bo tudi udeležba velika.
GORENJSKI TISK PRESENETIL
Tekmovanja v borbenih keglja-ških partijah se je v novembru udeležilo 16 krožkov. Prvo mesto je zasedla ekipa Iskre I s 380 keglji, drugo Planika s 358 keg' i i, tretje pa »Gorenjski tisk« s 357 keglji.
ZMAGA DOMAČINOV
Tudi za drugo letošnje hokejsko tekmo pod Mcv.akljo, to je za mednarodno tekmo med našim državnim prvakom in priznanim švicarskim klubom Laus&ne, je vladalo ve'Iko zanimanje in se je 'a udeležilo okrog 3000 glodalcev. ' • zelo tfcmiseramentnl, vendar pa posebno leni i^ri so zmagali ciomačini t že znanim pomla'e-nim moštvom, z rezultatom 7:3 (2:1, 1:1, 4:i). U.
že manjše presenečenje, ugoden žreb pa je Olimpu pripomogel, da je za celi dve točki prehitel svojega mestnega tekmeca Kladivarja, ki so mu strokovnjaki pred začetkom tekmovanja prisodili prvo mesto (ali vsaj eno izmed prvih).
Triglavani so tokrat zaigrali proti pričakovanjem in so res zasluženo odnesli iz Ljubljane obe točki. Pomlajeno moštvo je bil° v nedeljo še oslabljeno (zlobneži pravijo, da so »ta pravi« manjkali) in je za prvo- ekipo prvič nastopil mladi Rekar, ki ni prav nič zaostajal za vrstniki, le da je bil včasih premalo hiter. Vso pohvalo pa zasluži srednji krilec Perkovič, ki so ga novinarji ocenili za najboljšega moža na igrišču, kar mu vsekakor gre, saj mu ni ušla nobena žoga in ima nedvomno velike zasluge za Tri-glavov uspeh. Ce je to »preporod« kranjskega moštva bo v nedeljo ljubljanski Slovan najprimernejši Triglavov nasprotnik, kajti Ljubljančani niso v zadnji tekmi pokazali nič manj požrtvovalno igro. In če upoštevamo še domače občinstvo...
V nedeljo bosta »obračunala« med seboj Olimp in Kladivar — končno bomo izvedeli, kdo j® boljši, ali rutinirani Kladivar, ali novinec Olimp z dvema točkama prednosti. — Trboveljčani bodo sprejeli v goste Novo Gorico, Nafta pa Ilirijo. Najzanimivejši bo dvoboj med vodečim Mariborom in (prej vodečo) Soboto, Pa tudi tekma Ljubljana : Krim bo o marsičem odločala.
Lestvica po 8. kolu: Maribor 8   6  0   2   25:9 12
Ljubljana 8 4 3 1 21:8 U Sobota 8   4   3   1   15:8 H
Rudar 8  4  2  2  15:14 10
Krim 8  4  13  19:9 9
Ilirija 8   4   13   12:8 9
Olimp 8  4  1   3   17:20 9
Slovan 8   2  3   3   17:13 7
Kladivar 8  3  14   19:18 7
Nova Gorica 8 2 3 3 15:21 ? Triglav 8   2   0   6   15:21 4
Nafta 8  0  0  8    2:43 0
O končanem jesenskem delu tekmovanja v Gorenjski nogometni podzvezi in o tekmovanju kranjskih mladincev v slovenski ligi pa bomo poročali v sobotni številki. J. 2.
Druge smučarske tekme pri Češki keči Zmagovalci  tokrat : Jamnik, Stare in Ank"!ctcva
Minulo nedeljo je smučarski klub Triglav iz Kranja organiziral pri Češki koči nad Jezerskim meddruštvene tekme v slalomu. Nastopilo je preko 30 tekmovalcev in tekmovalk iz Kranja, Je* zerskegn. Ljubljane, Jesenic, Tržiča in Prevali. Na startu so bili skoraj vsi najboljši smučarji, žal pa aneSne razmere niso bile preveč dobre in je zaradi novo za-oadlega snea bilo več padcev. — Med favoriti sta padla tudi Dor-mk in Jenko.
R—v"-'.i - člani: 1. Jamnik (Tr) 1:15,0, Jt, KrJn.1 (L'ubeli) 1:20,5, 3. Rakovi'I fTRi 1:10,7; 4. fltritih (Lj), 1:21,5, A.-Med* a fTr) 1:53,8. - Mladine!: LS'are (Tr) 1:31,0. 2. Koši" J. 1:",7, 3. K* •> M. (oba Jez.) 1,53.
i Cl-r'c:: J. t (Tr) 1:31,2, 2.
j Zdovc (Prevalje) 1,50.0.
J. Javornik