Leto VIII. V Celji, dne 24. junija 1. 1898. Stev. 25. X*haja vsaki petek v tednu. — Dopisi naj 8e izvolijo pošiljati uredništvu in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserat« se plačuje 50 kr. temeljne pri ■tojbine ter od vsake petit-vrste po 10 kr. za vsakokrat; za večje inserate, kakor tudi za mnogokratno inseriranje primerni popust. — Naročnina za celo leto 3 gld., 38 pol leta 1 gld. 50 kr., za četrt leta 8^). kr., kajenj/naj se pošilja: tl^/avništvu .Domovine" v Celji. Wolf — avstrijski Katilina. Daleč smo že prišli v državnom zboru. Tam je slišati vse mogoče in nemogoče psovke, katere premore Schoaererjev slovar, tam se pretepajo kakor ponočni razgrajalci in vihtijo se različni pipči v obrambo države in nemštva. To ni dandanes nič več posebnega v Avstriji. Da bi se pa kak narodni zastopnik pre drznil blatiti in smešiti vsem narodom jednako priljubljenega vladarja, da bi kak poslanec tudi najbolj zatiranega naroda pretil z vstajo, tega še avstrijski parlament do predzadnjega torka ni doživel. Še le Wolf, ta žalostna figura v avstrijskem javnem življenju, bil je za to odločen. Ne bi se sicer zmenili za ljudi Wolfove vrste in njih počenjanje, s kteri mi se more paj dašiti samo kak celjski nemškutarček, ko bi nas ne silila k temu neka druga okolnost. Parlament, ki dopusti tako govoriti, ki po alnša mirno, kako blati in smeši zloglasno člo-veče cesarjev jubilej m cesarja samega, parlament, ki se le malce razburi, ko grdi in zmerja človeče od Boga pozabljeno in od narave pohabljeno, jeden izmed najbolj čislanih stanov, parla ment, ki mirno posluša, kako kliče ta Katilina Nemce iz „rajha" na pomoč — tak parlament je že padel na najnižjo stopinjo, to ni več zastop avstrijskih narodov, temveč skrivališče in odgo-jevališče različnih izrodkov človeške družbe, tak parlament pa je tudi že sam podpisal svojo obsodbo. Ni ga sredstva, katerega ne bi vporabil zvesti oproda bivšega viteza Schonererja v dosego svojih veleizdajskih nakan. Zdaj opozarja v svoji hinavski skrbi na nevarnosti, katere baje pretijo šolski mladini, ko proslavlja cesarjevo petdesetletnico; zdaj toži in tarna zavolj nedostatka nemškega duhovništva, zdaj mu je zopit v mislih ugled sodnikov itd. itd. Pa zakaj vse te hinavske in dozdevne skrbi in še od človeka, ki je osmradil in okužil s svojim pruscfilskim vedenjem in kričanjem najbolj šolsko mladež, zlasti nemške akademike, katere je spravil ob ves avstrijski čut in jih pritiral na kraj propada, ki napada in sovraži dnhovski stan in zaslužne duhovnike iz dna svoje podle duše, ki grozi s prestopom vseh Nemcev k luteranom ako se ne odpravi slovanskih duhovnikov in ki meni, da se pogrezne ves pravni svet, če predseduje kakemu višjemu deželnemu sodišču Scho nererjancem nepriljubljen sodnik. Zakaj nastopa izvestna klika, med katero nosi Wolf zvonec, tako nesramno in veleizdajski, zakaj slavi petorica prifrknjencev s pripadki ali odpadki človeštva svoje orgije, ne da bi se jim to zabranilo? Za to ker so s« vodje Nemcev odrekli lastni svoji pa meti ter se prepustili popolnoma in brezpogojno duševnemu plitvežu Wolfu in sodrgi, da vstra-huje celo najmerodajnejše kroge Ja strahu, da ne bi zgubili svojih mandatov, po^sgRili so jo s strančico, v kteri sedi „mož-beseda" Iro. Za to je dovoljeno vsako sredstvo nahujskani in vsegamogočni fakinaži, kteri načeluje „slavniu zet največjega celjskega kričača, ker se naša slavna cincajoča vlada boji stopiti za časa na rep takšni državi nevarni golazni, zato, ker dovoljuje, da se potom tiska širijo med občinstvom takšni izbruhi, kakor je zadnji „govor" avstrijskega Katiline, dočim presleduje in zabranjuje še tako opravičene pritožbe o kakem nemškem uradniku. Posledice pa tudi ne izostanejo. Cvet in nada vsakega naroda, mladina, ta se je v Nemcih napojila prusofilskega duha, tako, da jo je mestoma že težko brzdati, duh protiavstrijski osvojil si je že marsiktero nemško butico, in c. kr. uradniki tudi niso več redki, ki ne zaha jajo v nemške družbe, kjer se proslavljajo malik Wolf in kjer se delajo priprave za pričakovano osvoboditev Nemcev. Avstriji preti zares nevarnost, ali naši državniki je bržčas ne vidijo ali nočejo videti svojega sovražnika, dasi se že tako oblastno vede, kakor da nam ga je poslal sam Bismarck za diktatorja. To j s za starodavno Avstrijo res sramotilno! Tam, kjer naj bi se delalo v korist vseh narodov, v državnem zboru, poje si slavo izda-jica mršavi Wolf, imenuje se mučenika, ker se ga je usmilila od njegi toli obrekovana pravica in mu dala za par-ur brezplačno stanovanje; v svoji nevednosti in nadutosti nadeja se nemškega posredovanja, ne da bi pomislil, da ima Avstrija dovolj zvestih vojakov, kaže očitno svojo zlobnost in hudičevo veselje, če se mu posreči preprečiti še tako koristno delo; v družbi omikancev uganja svoje neslane šale Wolf liki pobalin na cesti in si dovoljuje kritikovati vse, kar koli je avstrijskega, on ki živi ob žuljih avstrijskih davkoplačevalcev in ki ne zna dr u-ziega, kakor sovražiti, zmerjati, hujskati in pretiti, on, ki se ima zahvaliti za svojo „slavo" Badenijevi nepremišljenosti in nemškemu pobalinstvu, on igra danes v Avstriji prvo vlogo pa ne v čast in korist naše stare domovine, temveč v njeno propast. In skrajni čas je, da se mero-dajni krogi vzdramijo in storijo konec takemu samouboju. Wolf in sodrga zlorabi naše slabosti; pokažimo mu, da smo Avstrijci, ki vemo drugače braniti avstrijske koristi, ko ti kričači. Ko vidi ta avstrijska kuga, da ne more neuaznovana več uganjati svojih rabuk, popihajo nemudoma čez mejo. Nikarte misliti, da ima on toliko poguma, kakor ga je imel rimski Katilina. WoIf le besediči in čveka, ko pa pride do dejanj, ne bo ni sluha ne duha o njem in o njegovih podrep-nikih. V megli so se izrodili, in megla jih odnese meglenjake. LISTEK. V domovini. („Triglavov" izlet v Celje in Šoštanj dne 4. in 5. junija 1898. leta.) V soboto dne 4. junija se nas je zbralo na južnem kolodvoru v Gradci blizu 50 „Triglava-nov" z zastavo, da pohitimo z jutranjim vlakom v Celje. Pridružili so se nam tudi zastopniki „Srbadije" in „Hrvatskeu ter dva Čeha. Lepo Število s slovanskimi trobojnicami nakičenih akademikov je vzbujalo pozornost graških Germanov. Kmalu smo hiteli proti jugu. „Domov, domov!" V teh dveh besedicah je dični Aškerc, naš častni član, izrazil vsa naša sladko-nemirna čuatva, katera so nas spremljala na poti v domovino. Za nami so hrupne velikonemške demonstracije, katere so bile prestopile tudi prag sicer mirnih in tihih hramov vede in znanosti, za nami ves tevtonski hrup in krik, vse orgije fanatizovanega nemštva, za nami graški bajo neti, za nami tujina — pred nami pa toli mili in dragi, tako pohlevni in idilični domači hribi! Pred nami je — domovina, doma smo! Ni treba, da bi bil človek solziv sentimen talec — slovenski akademik sedanje dobe je pač vse prej nego to! — kateri se joče pri luninem svitu in pri mačjem mijavkanju, najtrez-nejšemu in najhladnejšemu medicincu, ki gleda v svet samo s svojega »secirskega" stališča, je v domovini, med svojci gotovo malo drugače pri srcu, nego v nemških knjižnicah, gostilnah in kavarnah na Dunaju in Gradcu Razum zahteva svoje pravice, srce pa svoje. Srce in čustva se ne dado zatreti od hladno računjajočega razuma, kateri sam vzlic vsem smelim skokom in visokim načrtom ne prinaša bednemu zemljanu nikdar trajne sreče in zadovoljnosti. Krasno poletno jutro nas je pozdravljalo. Bele cerkvice so se svetile v jutranjem solncu. Razgled po krajini je bil diven, bili smo najboljše volje. Šalivci so zbijali razne stare in nove dovtipe, drugi so se pogovarjali resno, tretji so zrli nemo skozi okna. Tako je potekel čas naglo, in predno smo mislili, bili smo na celj skem kolodvoru, kjer so nas pričakovali celjski rodoljubi. Skupno smo šli potem proti „Narodnemu domu". Kot vesten poročevalec moram priznati, da so se nemški Celjani vedli to pot dostojno, čemur se morebiti marsikedo močno čudi, ki pozna barabonstvo celjskih renegatov izza vseh prejšnjih slovenskih slavnosti m veselic v Celju. Umetno pripravljena jajca, črnilo, hudičevo olje, kamenje in druga taka ndomača sredstva" celjskih kulturonoscev niso igrala prav nikake vloge. Tudi nisem zapazil nobene nemške devičice, ki bi nam klicala s svojimi usteci znani Greuterjev „feja, kakor pri otvoritvi nNarodnega doma". Nasprotno, nekatere so nas celo precej prijazno gledale, misleč bržkone, da nismo nevarni ljudje. Če je morebiti opazil kaj tacega kateri izmed tovarišev, naj pošlje na podlagi tisk. zak. uredništvu „Domovine" popravek, da se resnica prav spozna. Krivica se ne sme delati niti celjskim Votanovim hčerkam! Posamezni „Heil und Sieg"-klici nedoraslih fantičev nas seveda kar nič niso vznemirjali, tudi modriš ne, saj smo prišli — iz Gradca! Za to piše celjski nemški listič, ki seveda sodi slovansko dijaštvo po nemških „Rauf-Kneip- in Bauchschutzburschich", da je bil naš vhod v mesto — „bescheiden". »Narodni dom" je bil v zastavah, na balkonih pa so bile ljubke „žive podobe", celjske krasotice, katere so nas obsipale s šopki . . . Lastni grobokopi! „Ko bi bili avstrijski Slovani le pet let v vsem složni, pridobili bi si večjo korist nego jim je je doneslo patdesetlet političnega boja, in nemštvo avstrijsko z Lahi vred bi bilo pritis-neno tako ob tla, da bi ju sto let nobena vlada na noge ne spravila! In vlada bi sploh tema dvema pomagati nemogla, ako bi ji Slovani ne dovolili. Nemci in Lahi uživali bi- v Avstriji ob takej složnosti le pogojno eksistenco!" Tako sodijo o našej osodi zreli politiki, ne sicer nemški, pač pa ruski. Rusi opazujejo že nekaj časa kaj pazno sedanje nemško rogovi-Ijenje v Avstriji, sodijo trezno o onemoglosti avstrijske vlade ter se zgražajo nad škandaloz ni m političnim položajem v našej državi, a pomagajo ob enem z — dobrim svetom, kdor — jih če poslušati! . . . Edina sreča za avstrijske preveč site Nemce in Italijane je pač ta slovanska nesloga! In to poznajo ti ljudje kaj dobro. Za svojo prihodnjost moramo torej mi Slovenci in Slovani drugače skrbeti! V to nas mora spominjati že sama izkušnja preteklih dnij! Polagoma pa dosledno nas vlada iz strahu pred nemštvom in italijanstvom potiska v kot ter posredno ali neposredno pomaga slabiti naš narod in — našo moč! Le poglejmo položaj slovenskih manjšin zunaj kranjskih mej! V šolah ponemčevanje in poitalijanenje, v uradih preziranje naših ustavno nam zagotovljenih pravic, in povsod drugod kjer mogoče zatiranje našega življa in zavesti! Na sprotno pa imajo sovražne manjšine povsod vsega v izobilji in živ krst ne ovira v Avstriji tega požrešnega življa. Na naš račun pomaga vladni aparat koristiti neslovanskim narodom do nadvlade, in mi in naši zastopniki ne sto rimo nič v svojo in svoje eksistence obrambo! Niti najmanjše odločnosti in narodnega radika lizma ne pokažemo tudi tam ne, kjer edino bi se dalo ž njim kaj doseči, in pometati dajemo s seboj, kakor bi ne bili druzega kot brezpravna masa v državi! V teku časa pa nas ta pasivna politika in politična nezrelost privedeta do pogina, če ne na Kranjskem, pa zunaj te kronovine; potem pa pridejo kranjski Slovenci na vrsto. Človek mora biti, ko bi tudi ne hotel, črnogle-dež. In le smešne so tiste naivne varajoče sanje! Doma in na Dunaji služimo vladi brezpogojno, dočim se nemški narod vladi in vsemu državnemu redu po robu postavlja! Mi držimo pri vsem tem roke križem, in kdor nas opazuje, reči mora, da se naši politiki obnašajo tudi v XIX. stoletji kot nezavedni ljudje, še več, kot grobokopi naroda! In potem naj še kdo trdi, da prihodnjost našega naroda ni v nevarnosti! Celjske novice. Vse p. n. naročnike, kterim smo pridjali nakaznice, prosimo za blagohotno uposlanje naročnine. (God sv. Cirila in Metoda — narodni praznik!) V 14 dneh t. j. 5. julija obhajamo god sv. Cirila in Metoda. Slovenci, proslavimo ta naš slovanski praznik s zažiganjem mnogo-brojnih kresov v predvečer ter z drugimi krščan-sko-slovanskimi obredi! (Izlet »Celjskega Sokola") v Šent Jur ob juž. žel. obnesel se je pretečeno nedeljo nad vsa naša pričakovonja dobro. Izleta se je vdeležilo toliko narodnega občinstva iz Celja in okolice, da nas niso mogli stlačiti v železniške vozove. Pri sprejemu na kolodvoru ter ves čas skupnega bivanja v narodnem Št. Jurju vladalo je nepopisno navdušenje. Izletnike pozdravil je pred kolodvorom načelnik požarne brambe, odličen tržan g. Praunseis mL, pred krasnim slavolokom v trgu pa župan, g. dr. Ipavic. Sprejem bil je vseskczi bratovsko prijazen. Za zabavo in razvedrilo skrbel je trški veselični odsek izborno. Popolnjeno poročilo prinesemo prihodnjič. Za sedaj le iskrena hvala vrlim Šentjurčanom in Sentjurčankam za preprijazen sprejem in po žrtvovalno prireditev! (Delavsko politično društvo »Naprej") zborovalo bode prvič v nedeljo dne 26. junija t. 1. ob polštirih popoludan v gostilniških prostorih pri Cajhenu na Teharjih. Slovenski delavci, obrtniki in prijatelji njih stanu vabijo se k prav mnogobrojni vdeležbi. (Otroci teme!) Ko so se vračali slovenski izletniki z večernim vlakom iz Št. Jurja ob j. ž. ter se v dolgi vrsti dostojno in povsem mirno pomikali proti »Narodnem domu", tekel je po »Rotovški ulici" — seveda od nemških barab podkupljen — nek mož ter naglo ugaševal javne luči. Ko je vsled tega zavladala splošna tema po ulici in pred »Narodnim domom" prilezlo je liki ščurki hipoma iz vseh kotičkov toliko umazane mestne sodrge, da je bila cela ulica zastavljena. Vse je bilo seveda lepo dogovorjeno. Slovenci so nakano pravočasno spoznali, ter se hihro umaknili pred »Narodni dom". Takoj pa je stala pred njimi mnogobrojna straža, obstoječa iz policije, orožnikov in vojaške patrole, ki so vsi tiščali slovenske goste v »Narodni dom", a zbrani ponočai ooo6oooc<>oo Cukerin 350krat siajši od sladkorja 1 kos.....2 kr. 180'-;rat slajši od sladkorja 1 kos .... I1/* kr. Cukerin v malih zavitkih komad po . . 1 kr. Pošilja najmanj 100 komadov Jindrih Vojteh Nusle-Praga. Trgovcem in prekupcem velik popust. (92) lč OOCOCOOOOOOOOOOO' OOOOOOOOOOOOOOOOj ,Svo]i 1e svojim!" ""^gEj C. i kr. priv. tvornica, =§<-«-brizgalnic, cevij in ---A^ kmetijskega orodja 0 ' P, 0