Leto LXIIL, št. 229 V LJubljani, sreda 8. oktobra 1030 Cena Din i.- Isnaja raak (Srna popoldne, Hmo« sedelje m prasnite — lnserma do SO petK fc Din S_, do 100 vrat Din S 60, od 100 do 300 Trot * Din S—> to*JI tnseratl pettt rrsta Din 4_ Popast po đosovom. Inseratnl dai^ek posebej. — >Slovenskl Narod« relja mesečno v Jugoelavtji Din U_p sa inocemstvo Din 25. Rokopisi se ee vračajo. Uredništvo in aprarnlštvo LJnbttana, KnaDova nt S Telefon §L 3122. 3123. 3134, 3125 ki 3126. . _ PODRUŽNICE: MARIBOR. Orajskl trg št 8.-- CELJE. Kocenova wL Z — Tet m NOVO MESTO, Ljubljanska o, td. St 26. Jesenice. Ob kolodvor« lOL--. Račun pri poŠt Čet zavoda v Ljubljani št 10.351. PREVOZ ŽRTEV „R 101" V LONDON Davi so prepeljali 47 krst v vestminstrsko mrtvašnico, kjer so jih položili na mrtvaški oder — Pogreb bo v petek Pariz, 8. oktobra. Včeraj odnosno davi so bile žrtve strašne katastrofe, ki ie zadela zrakoplov »R 101« na potu v [ndijo. prepeljane v London. Francija in Anglija sta izkazali pokojnim tako čast, kakor k> uživajo le največji narodni junaki. V Franciji in Angliji je bil včerajšnji dan proglašen za narodni žalni dan in na vseh javnih poslopjih so bile izobešene žalne zastave. V Beauvaisu se je že v zgodnjih jutranjih urah zbrala velika množica prebivalstva, da prisostvuje prevozu 47 krst, v katerih počivajo začasno telesni ostanki nesrečnih žrtev. Ob 9. so prispeli v Beauvais s posebnim vlakom oficijelni zastopniki francoske vlade in francoskih oblastev z ministrskim predsednikom Tardieujem na čelu. Večje Število sorodnikov nesrečnih žrtev ter zastopnikov angleškega letalstva je prispelo že prejšnjega dne. Krste so bile položene na mrtvaški oder v mestni dvorani, odkoder se je nato razvil dolg sprevod proti kolodvoru. Preden so krste, ki jih je pokrivalo ogromno število vencev in šopkov, med njimi tudi venca angleškega kralja in predsednika francoske republike, položili na lafete, je imel mestni župan ganljiv govor, v katerem je izrazil obžalovanje vsega prebivalstva nad težko izgubo, ki je zadela angleško letalstvo. V imenu francoske vlade je govoril minister za letalstvo Evnac. Med špalirjem častnih čet in ogromne množice naroda so nato la- fete s krstami krenile proti kolodvoru. Med pogrebom je krožilo v zraku nad 200 francoskih in angleških vojaških in civilnih letal. Na kolodvoru je bil pripravljen posebni vlak z mrtvaškimi vozovi, katerim so bil priključeni salonski vozovi za sorodnike in oficijelne zastopnike. Med salvo topovskih strelov, sviranjem žalostink in zvone-njem v vseh cerkvah, je vlak ob 1. krenil proti Boulogni. Tu so ob 5. popoldne vkrcali krste na angleška rušil-ca »Tempest« in »Tribune«, ki sta nato krenila v Doover. London, 8 oktobra. V dežju in vi* harju sta rušilca »Tempest« in »Tribu* ne« ob 11. ponoči prispela v dooversko luko. Kljub pozni uri in nalivu je pri* čakovala prihod parni kov mnogotisoč glava množica. Krsto so takoj prenesli na pripravljeni vlak, ki je na to krenil v London. V ranih jutranjih urah so krste prepeljali v westminstersko mrt« vašnico, ki je bila v ta namen preure* jena v nekako kapelo. V dolgi vrsti je položenih vseh 47 krst, na mrtvaški oder. Vsa mrtvašnica je odeta v črni* no, ob krstah pa tvorijo častno stražo angleški letalski oficirji. Od ranega jutra romajo iz vseh delov mesta dol* ge procesije proti mrtvašnici, kjer vla* da tolika gnječa, da policija komaj vzdržuje red. Pogreb se bo vršil v pe« tek dopoldne. Najprvo bo maša zaduš* niča v katedrali sv. Pavla, nato pa bo* do krste zopet prepeljane na kolodvor in nato z vlakom v Cardington, kjer bodo žrtve pokopane v skupnem gro* bu. Sorodniki so nato že pristali. Na državne stroške bo postavljen nad grobom monumentalen spomenik. Kra* lja bo pri pogrebnih svečanostih za* stopal prestolonaslednik. London, 8. oktobra- Listi priobčn-jejo vsa mogoča ugibanja o vzrokih zrakoplovne nesreče v Beauvaisu Mnogi veščaki sodijo, da se je nesreča pripetila zaradi prevelike obtežitve. Ugotovljeno je namreč, da je zrakoplov plul že iz Cardingtona nenavadno nizko in da se ni mogel po vzpeti v željeno višino. Listi pri tej priliki ^hvaležno omenjajo izraze sočutja in časti, ki so bile izkazane žrtvam nesreče v Franciji. Žalnega sprevoda v Bevi-vaisu se je udeležil sam predsednik francoske vlade. Washington. 8. oktobra. Ameriška vlada oficijelno objavlja, da zaradi katastrofe angleškega zrakoplova R 101 ne bo ustavljen ameriški zrakoplovni gradbeni program ter se bo nadaljevala zgradba treh zrakoplovov, ki bodo po velikosti prekašali R 101. Predsednik Hoover je nadalje izjavil, da je ameriška vlada pripravljena na izrecno prošnjo posameznih držav dovoliti izvoz večje količine helija za polnitev zrakoplovov. Kakor znano, je bil R 101 polnjen z gorljivim plinom, kar je tudi glavni vzrok te strašne katastrofe. Zakon o zaščiti brinovega lesa Kralj je podpisal na predlog ministra za šume in rudnike zakon o zaščiti brinovega lesa za zrakoplovne potrebe Beograd, 8. oktobra. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za šume in rudnike podpisal zakon o zaščiti specijalnega brinovega lesa za potrebe državne obrambe Zakon se ^lasi: ČL 1. Ves brinov les, ki se nahaja v državnih, prostih ali servitutnih gozdovih, kakor tudi v gozdovih, ki spadajo v kupoprodajne pogodbe na dolge ali kratke roke, zatem t občinskih, plemenskih in komunalnih gozdovih, in ki je po svojem značaju in tehnični sposobnosti potreben zrakoplovstvu ter za vojaško in civilno domačo aeroplansko industrijo, je izvzet od redne seče in izvoza kot sredstvo državne obrambe. CL 2. Minister za šume in rudnike bo v soglasju z ministrom vojske in mornarice določeval količine seče in obdelavo tega signiranega, inventariziranega in eviden-ciranega lesa, upoštevaje pri tem potrebe vojaškega letalstva in potrebe rezerve, proti plačilu izračunane takse. Kalkulacija gozdnih taks za brinov les, ki je označen v d. 1 in ki se nahaja v občinskih in plemenskih gozdovih, bo v rokah njihovih kvalificiranih organov, če pa teh ni, bodo to opravljali državni organi. CL 3. Podjetja in osebe, ki imajo z držalo dolgoročne ali kratkoročne kupoprodajne pogodbe za sečo lesa, so dolžne na zahtevo državnih gozdnih in vojaških oblastev dovoliti sečo določenega letnega kvantuma tega lesa za potrebe letalstva v smislu Čl. 2 tega zakona ter za ceno proizvajalnih stroškov. To velja tudi za sečo tega lesa v občinskih in plemenskih gozdovih. Stružnice, ki s svojim tehničnim ustrojem obdelujejo ta specijalni les, so dolžne na zahtevo državnih gozdnih in vojaških oblastev, da obdelajo določeno količino tega leua za ceno proizvajalnih stroškov. V podjetnikov dobiček spada 20% vseh proizvajalnih stroškov. čl. 4. Razdelitev seče in obdelavo redne letne količine od strani raznih oseb, stružnic ali podjetij, ki imajo z državo dolgoročne ali kratkoročne kupoprodajne pogodbe, bo odredil minister za šume in rudnike po potrebi. Pri tem bo upošteval kapaciteto podjetij in stružnic, kakor tudi rentabilnost njihovih poslov. CL 5. Izvzemši od čl. 2. tega zakona sme minister za šume in rudnike po dobavi potrebnih količin za zrakoplovstvo in s prejšnjim sporazumom z ministrom za vojsko in mornarico dovoliti sečo in Izvoz tega lesa v določenih odstotkih za vsako leto posebej, vendar le tako, da je s inventariztra-nim in evidenciranim stanjem zajamčena trajna dobava tega lesa v določenih letnih količinah za vojaško letalstvo. Ves brinov res (čl. 1), ki ga obdelujejo stružnice in Yj ga veščaki proglas« za nesposobnega xa aeroplansko industrijo, je prepuščen lastnikom v prosto uporabo. CL 6. Kdor bo prijet pri seči kakor tudi oni, ki mu v njegovi stružnici najdejo vtl-hotapljeni les, se kaznuje s petkratno kaznijo in z globo v znesku 500 Din ali z enim mesecem zapora za vsako steblo. Razen tega se mu odvzame zaplenjeni les. V ponovnem primeru izgubi lastnik gozda pravico dela v stružnici in se kaznuje z zaporom 3 do 6 mesecev. CL 7. Lastnik podjetja ali stružnice, ki odkloni čl. 3 tega zakona, izgubi pravico do dela v kraljevini Jugoslaviji. CL 8. Za izvršitev tega zakona, kakor tudi o podrobnostih seče, obdelave, nege Id obnove tega lesa bo predpisal minister za šume in rudnike pravilnik v roko 3 mesecev po uveljavitvi tega zakona. čl. 9. Ta zakon stopi v veljavo in dob! obvezno moč z razglasitvijo v »Službenih Novinah«. Slovanski zdravniški kongres Split, 8. okt. V okvira vseslovenskega zdravniškega kongresa so včeraj poslovale posamezne sekcije, ki razpravljajo o po* edinih problemih, ki so na dnevnem redu tega kongresa. Ostali udeleženci, ki niso zaposleni pri delu sekcij, so napravili te« kom današnjega dne izlete v splitsko oko* tico. Povratek naših izletnikov iz Grčije Beograd, 8. okt. V ponedeljek so se vr» nili iz Grčije udeleženci ekskurjije zastop* nikov jugoslov. gospodarstva. Na kon* ferenci, ki se je vršila v Atenah med na* širni in grškimi zastopniki, je bilo sklenje* no, da se osnuje v Atenah posebno taj» ni" o, čegar naloga bo obstojala v tem. da pospešuje medseboine trgovinske stike Na konferenci se je podrobno analiziralo stanje jugoslovenskega in grškega gospo* darstva ter se ugotovili vsi oni predmeti, ki prihajajo v poštev za medsebojno trgo* vinsko izmenjavo. Zasedanje velikega fašističnega sveta Zasedanje bo trajalo dalje časa, ker ima rešiti važne zadeve — Fašistični prostovoljci v vojski Rim, 8. oktobra. V palači Venezia *e je pričelo zasedanje velikega fašističnega sveta, ki mu predseduje sam ministrski predsednik Mussolini. Na zasedanje sveta so dospeli skoro vsi člani, med njimi tudi že novoimenovani minister za promet Cia-no, dalje Edmondo Rossoni in bivši finančni minister Alberto de Štefani. Zasedanje velikega fašističnega sveta bo trajalo dalj časa, ker je zanj pripravljen zelo obširen dnevni red. Posebno pozornost zbuja prva točka, poročilo o zunanjepolitičnem in notranjem političnem položaju Italije. Ob tej priliki bo imel zunanji minister Dino Grandi daljše poročilo o stanju italijansko-francoskih pogajanj ter o vzrokih, ki so povzročili prekinitev teh pogajanj. V fašističnih krogih zatrjujejo, da bo imel daljši govor tudi predsednik Mussolini, ki bo podal načelne izjave o stališču Italije v vprašanju pomorske paritete s Francijo. Razen tega bo razpravljal veliki svet še o pereči gospodarski krizi v Italiji in o ukrepih za omejitev stalno naraščajoče brezposelnosti, o smrtni kazni po novem kazenskem zakonu, o sodnem postopku za miličnike, ženski atletiki, podeželskih fašističnih korporacijah, fašijih v inozemstvu in proslavi desetletnice pohoda na Rim. Rim. 8. oktobra. AA. Oktobersko aa*e-danje velikega fašističnega sveta je bilo otvorjeno snoči ob 8. Pred prehodom na dnevni red jps predsednik vlade pasdravtt senatorja Marconija, ki bo kot predsednik italijanske akademije sodeloval v velikem fašističnem svetu. Senator Marconi, je dejal Mussolini, je proslavil s svojim ženi-jem ne samo italijanski narod, marveč dviga tudi ugled in čast velikega fašističnega sveta. Nato je Mussolini sporočil svetu izpre-membe zadnjega časa. Za tajnika stranke je bil imenovan Giuriati. Novi direktorij stranke je tale: tajnik Giuriati, podtajnika Achille Starace in Hacci, administrativni tajnik Giovanni MarinelH, člani direk torija pa so Carlo Scorza, Umberto Klin ger, Gabriele Parolari, Arturo Marpicati, Rodolfo Demartino, Leon ar do Daddabbo. Zatem je Turati pojasnil neke strani svojega delovanja. Veliki svet mu je isre-kel zahvalo za vodstvo tajniških poslov fašistične stranke v zadnjih 5 letih. Veliki fašistični svet je nato pozdravil novega tajnika Giuriatija, ki se je proslavil kot invalidni intervencijom" s t, kot reški lesi-jonar in kot vodja crnih srajc, s izrasom upanja, da bo novi tajnik na tem mesta okrepil stranko. Rim, S. oktobra. 48 bataljonov fašistič* ne milice se je Mussoliniju in generalnemu guvernerju milice prostovoljno ponudilo, da bodo vršili 101 etno prezenčno službo v bojnih oddeMrilK Socijalistična ofenziva proti avstrijski vladi Nezaupnica Vaogoinovi vladi v dunajskem deželnem zboru Dunaj, 8. okt. V ponedeljek se je vršila seja dunajskega občinskega sveta kot deželnega zbora, ki je bila sklicana, da bi se imuniziral neki konfisciran članek »Arbeiter Zeitung«. Imuniziranje se je izvršilo z nujnimi interpelacijami, ki so vsebovale tudi konfiscirane odstavke nekaterih drugih listov. V debati o nujnosti je prišlo do velikega hrupa in je vse že kazalo, da se bo razvil celo pretep. Interpelanti so poudarjali, da so se pri konfiskacijah izvršile kažnjive kršitve zakona ter so zahtevali od deželnega glavarja, naj obsodi tako koniiska-cijsko prakso v svarilo odgovornim faktorjem pred njihovim nevarnim početjem. Deželni glavar Seitz je poudarjal, da je glavni vzrok motenj gospodarskega življenja v omejenem zaupanju trgovcev. Vsaka bela lisa v količkaj razširjenem listu zbuja v inozemstvu bojazen zaradi dotične države. Dolžnost je, da se gospodarstvo in finance nele samo konsolidirajo, temveč jim da tudi videz urejenosti. Govornik je svaril pred dejanji, ki bi lahko povzročili, da bi Avstrija letošnjo jesen zopet prišla v položaj, v kakršnem je bila lani, ko se je beležil beg kapitala iz Avstrije v toliki meri, kolikor je znašalo celo inozemsko posojilo. Na vzklik krščanskega socijalca Preverja, da so socialni demokrati boljševiki in da so hoteli izvesti prevrat, je deželni glavar Seitz odvrnil, da je vzklik zelo značilen. Ako se hoče stranko, ki ji pripadata dve tretjini prebivalstva Dunaja in ki upravlja glavno mesto ter okolico, označiti kot boljševiško, potem je to jasen dokaz, kakšno naziranje o Dunaju se hoče razširjati v inozemstvu. Od takega naziranja je potem prizadeta vsa Avstrija, zlasti usoden vpliv pa ima na trgovino in industrijo Pri tem je došlo do burnega prerekanja med krščanskimi socialci in socialnimi demokrati. Krščanski socialisti so zlasti protestirali proti sklicanju seje. V nadaljnji debati le poslanec dr. Danne-berg poudarjal, da notranji minister Star-hemberg žvižga na zakon, da se je tudi kot minister skliceval na svojo fašistično prisego ter je kot zvezni vodja tieirmvehra podpisal, ko je komaj postal minister, izjavo, ki napoveduje odkrito kršitev ustave, češ. da se ne bo umaknil, čeprav bi prišla rdeča večina. Razen tega je Starhemberg pozival tudi k umoru mestnega svetnika Breitneria, kateremu ni vreden odvezati čevljev. Nato je dr. Danneberg predlagal naslednjo resolucijo: »Dunajski deželni zbor naslavlja kot poklicano zastopstvo dunajskega prebivalstva na zvezno vlado nujno opozorilo, naj ne vznemirja javnega mnenja in še bolj poslabšuje žalostnega gospodarskega položaja. Kršenje tiskovne svobode, igračkanje t protiustavnostmi in grožnje ministrov morejo zbuditi razpoloženje, iz katerega s« lahko rodi nevarna gospodarska panika. Zato deželni zbor slovesno protestira proti režimu ki hoče terorizirati ljudsko voljo ter uničiti svoboščine, in poziva deželnega glavarja, naj stori vse, da se zavarujeta ustavni in zakoniti mir. V tem smislu sprejema deželni zbor odgovor deželnega glavarja na znanje.« Po govoru krščanskega socialca Gschlad-ta, ki je označil resolucijo kot ponižanje deželnega zbora na volilni shod, je bila resolucija sprejeta z glasovi socialnih demokratov, nakar je bila seja zaključena. Uspehi brazilskih revolucijonarjev Vlada vpoklicala 420.000 rezervistov — Uporniki zavzeli Pemam- buco London, 8. oktobra. Položaj v Braziliji postaja čimdalje bolj resen. Revolucionarno gibanje je zavzelo tako velik obseg, da je bila zvezna vlada prisiljena vpokli-cati 420.000 rezervistov. Vlada je takoj odposlala proti upornikom 100.000 mož. Po zadnjih poročilih koraka 80.000 revolucijo-narjev proti Rio de Janeiru, kjer so -koncentrirane močne vladne čete. Poročilo brazilskega poslaništva v Londonu pravi, da so prometne zveze z državo Rio del Grande del Sud prekinjene in da niti tamošnji konzuli ne morejo občevati s svojimi vladami in poslaništvi v Rio de Janeiro. V državi Pernambuco se vrše med vladnimi četami in revolucijonarji krvave borbe. Tamošnji guverner je zaprosil za naglo pomoč. Na londonski borzi so napravile zadnje vesti iz Brazilije silen vtis in so brazilski državni, industrijski in bančni pa- pirji silno padli. Izgube cenijo na 4 milija de dinarjev. Pernambuco, 8. oktobra. Revolucijonarji so zasedli mesto Pernambuco po krvavih bojih, v katerih je padlo na obeh straneh veliko ljudi. Vladni guverner je odpotoval na krovu nekega remorkerja, Newyork, 8. oktobra. Ker postaja položaj v Braziliji zaradi vedno večjih uspehov revolucijonarjev čimdalje bolj nevaren, je vlada vpoklicala prvi in drugi poziv rezervistov in rekvirira velike množine živil. New York, 8. oktobra. Brazilska vlada je objavila komunike, v katerem naglasa, da je velika večina vojske in policije ostala zvesta vladi, ki je zaradi tega zmožna, da zatre revolucijonarni pokret. Vlada bo i» dala najstrožje ukrepe. V splošnem je re* volucijonarno gibanje že ponehalo, le v dr* žavah Paranama in Para se še vedno širi. Vojna mornarica je odplula v južne luke, da nastopi proti upornikom. Izboljšana gospodarska situacija v Beogradu Beograd, 8. okt. Beograjski listi bele* žijo kot veliko senzacijo dejstvo, da me» seca septembra v Beogradu ni bil objav« Ijen noben nov konkurz. Zadnja leta sem so bili konkurzi v Beogradu tako pogosti, da je navdajala gospodarske kroge resna skrb za nadaljnji razvoj. Zdaj se je situ« acija znatno poboljšala. Pač pa je število protestiranih menic še vedno dokaj viso* ko in je znašalo v septembru 1432, kar da dnevno 55 protestov. Tarifni odbor Beograd, 8. oktobra. AA V drugI polovici tegra meseca bo tretji sestanek tarifnega odbora v tem letu. Na tej seji bo tarifni odbor konkretiziral svoje predloge za ministrstvo prometa o tarifni politiki. Nacrt zakona o ribolovu Beograd, 8. oktobra. V ministrstvu za poljedelstvo je komisija pod predsedstvom načelnika dr. Prohazke dokončala načrt zakona o ribolovu, ki bo v kratkem predložen vrhovnemu zakonodajnemu svetu. Obsodbe poflskih komunistov Varšava, 8. oktobra. Pred varšavskim okrajnim sodiščem st« se danes zagovar* jala dva komunistična voditelja Pfarski in Reich. Menijo, da je Reich bivši ruski ljud* ski komisar Schacht. Oba sta bila zaradi protid-zamega rovarjenja obsojena vsak na 8 let ječe. Pfarski je bil že pred dnevi pred lvovskim sodiščem obsojen na 8 let m bo moral sedeti skupno 16 le«. Kandidatna tista poljskega vladnega bloka Varšava, 8. oktobra. Danes je bila objavljena kandidatna lista bloka za sodelovanje z vlado. Prvi kandidat je maršal Pilsudski, nato pa mu sledita bivši ministrski predsednik Slavek in zunanji minister Zaleski. Volitve na Finskem Helsingfors, 8. oktobra. Pri včerajšnjih parlamentarnih volitvah so bili doseženi naslednji rezultati: Nacijonalna koncentracija 38 (doslej 28), napredna stranka 9 (7), socijalni demokrati 62 (59), kmetska zveza 58 (60), švedska ljudska stranka 21 (23), komunisti 12 (23). Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.76, Berlin 13.42, Bruselj 7.8707, Budimpešta 9.8823, Curih 1095.9, Dunaj 794.46—797.4« (795.96), Lrondon 273.69—274.49 (274.09), Newyork 56.205—56.405 (56.305). Pariz 220.32 do 222.32 (221.32), Pra&a 167.46, Trst 294.25 do 296.25 (295.25). INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.12875. Pariz 20.195, London 25.01, Newyork 514.75, Bruselj 71.81, Milan 26.955, Madrid 52.5. Amsterdam 207-675, Berlin 122.42, Dunaj 72.63, Sofija 3.73, Praga 15.28, Varšava 57.75. Budimpešta 90.175, Bukarešta 3.06. f an 1 _>8LQVEN8KI NA R O D<, dne 8. oktobra 1930 Stev. 220 Dobrodelne ustanove mes magistrata 81 denarnih ustanov — Redno se izplačujejo le tri, in sicer dijakom Ljubljana, S. oktobra Mestni socijalno politični urad upravlja večje število dobrodelnih ustanov. Nekatere obstoje iz hiš, ki jih sicer upravlja mestni gospodarski urad, a katerih čisti donos služi v kritje stroškov občinske socijalne politike. Te hiše so: 1. Hiša Franje Studenbergore v Gradišču št. 11. 2. Hiša Antona černeta v Gradaški nI. It. 16. 3. Dve hiši Marije Pohl-Planinškove ▼ Gradaški ulici, ki so ju po potresu podrlJ ter na njih mestu sezidali novo hišo c istim namenom. 4. Poslopje meščanske imovine v Stritarjevi ulici. 5. Mestna ubožnica na Karlovški cesti it 7 in 9. 6. Mestno zavetišče za onemogle v Jap-Ijevi nlici št. 2. Raznih denarnih ustanov ima mestni socijalno politični urad v evidenci 81. Te nstanove so imele pred vojno velik pomen in so bile dobra pomoč mestni občini pri izvrševanju njenih socijalno političnih dolžnosti. Ustanove še danes pričajo, da so imeli naši predniki za najrazličnejše prilike in potrebe svojih someščanov velik smiseL Znamenita in znana je bila ustanova Frana Metelka za obrtne vajence. Marsi- kateremu današnjemu ljubljanskemu obrtniku je pomagala ta ustanova v preteklih letih do skromne obleke, obuvala in perila skozi celo dobo njegovega vajenstva. Danes je ta prepotrebna ustanova mrtva, ker je bil njen kapital porabljen sa vojnu posojilo. Nič manj cenjene niso bile nstanove Bernardinijeva, Kraschkowitzeva in Toll-maverjeva za dekliško balo. Druge ustanove so bile zopet namenjene za mestne uboge, za meščanske vdove in sirote, za revne dijake, za onemogle služkinje, za vojaške sirote, za onemogle obrtnike itd. Vse te ustanove bo po* svetovni vojni postale brez vrednosti, ker jih radi devalo-rizacije ni vredno več razpisovati. Izmed 81 ustanov se sedaj redno izplačujejo le tri, in sicer: 1. Dr. Košmerlova ustanova za dijake višjega oddelka obrtne srednje šole in za dijake humanitarne in realne gimnazije. Kapital znaša 100.000 Din. 2. Ustanove ljubljanskega mesta za dijake srednje tehnične šole. Ustanov je 13, vsaka po 1000 Din na leto. 3. Dr. Krekova ustanova za dijake srednje tehnične šole. Kapital znaša 21.454 Din. Vse ostale ustanove bi kazalo čerz čas, ko kapital naraste, strniti v manjše število ustanov, ki bi v glavnem ustrezale namenom ustanoviteljev. Državna grafična podjetja pasivna Važna anketa predstavnikov grafične obrti — Državne tiskarne ogrožajo obstoj privatnih V Beogradu so se posvetovali te dni zastopniki naše črne umetnosti. Anketa je bila sklicana po inicijativi Zveze grafičkih delavcev potom centralnega tajništva De« lavskih zbornic. Udeležili so se je trije predstavniki centrale grafičnih delavcev, po en zastopnik podružnic Zveze grafičnih delavcev rz Zagreba, Ljubljane, Beograda, Skoplja, Subotice, Novega Sada, Sarajeva in Splita, predstavnik centranega s in dika* ta Delavske zbornice, po en zastopnik lastnikov tiskam iz Zagreba, Sarajeva, Ljubljane (g. Hrovatin) in Beograda, pred* atavniki Centrale industrijskih korporacij ter zastopniki ministrstva prometa, pro* svete, vojne in mornarice ter socijalne po* lirike. Po nnsvetovan jih je bila spreieta obširna resolucija, ki je za položaj grafič* ne obrti v naši državi zelo važna, V resoluciji je med drugim rečeno, da so v naši državi poleg zasebnih grafičnih podjetij (tiskarne, litografije itd.), tudi dr* žavne tiskarne bodisi kot samostojna pod* jetja (državna tiskarna v Beogradu, Sara* jevu in Zagrebu, državna novčanica v Be* ogradu in vojni geografski zavod v Beo* gradu) ali pa so priključene po edinim dr* žavnim ustanovam in zavodom (direkcija post in brzojava v Ljubljani, direkcija dr* žavnih železnic v Ljubljani in v Subotici, Čekovni zavod v Ljubljani im v Zagrebu, moška kaznilnica v Mariboru, moška kaz* nimica v Stari GTadiški m Dom malolet* nih v Beogradu). Resolucija je ugotovila, da so bila ta državna podjetja ustanov* ljena z državnim denarjem,državi pa pri* nalajo samo škodo, ker so vsa pasivna. Na anketi zbrani predstavniki grafične obrti so kot strokovnjaki ugotovili, da ogrožajo državna grafična podjetja obstoj privatnih tiskarn in sicer vedno bolj. V dokaz so predstavniki privatnih grafičnih podjetij navajali: Državne tiskarne se upravljajo izven državnega proračuna in ne polagajo vsa* koletne bilance. Njihovi upravniki niso odgovorni za njihov uspeh ali neuspeh, ne plačujejo davkov in drugih državnih dajatev, imajo ugodnosti brezplačnega dovoza in odvoza ter razne druge beneficije, pa so podjetja navzlic temu pasivna tako, da ima država vsako leto občutno izgubo. Dr* žavne tiskarne so ustanovili povečini stro* kovno neizobraženi uradniki pogosto brez vsake stvarne potrebe. Ker njihovi usta* novitelji niso imeli dovolj izkušenj, niti kvalifikacij v grafični stroki, je jasno, da je utrpela država že pri samih investicijah občutno škodo. Dogajalo se je tudi, da so začeli taki ljudje pogosto dobivati pojme o grafični tehniki, v kateri je potrebna absolutna strokovna kvalifikacja in večlet* na praksa, šele po nastopu službe. Državne tiskarne sodelujejo na licitacijah tiskarskih potrebščin za državne urade. Ker ne plačujejo davkov, uživajo razne dnrge beneficije, in ker jim je pri tem vseeno, ali bodo imela njihova podjetja večjo ali manjšo izgubo, so njihove ponudbe seveda vedno najnižje tako, da privatne tiskarne, ki spadajo med največje davkoplačevalce, ne morejo dobiti državnih naročil. Cene tiskovin, ki jih nudijo državne tiskarne, ne krijejo pogosto niti stroškov za materijal in že na licitacijah se jasno vidi, da bodo imela državna podjetja izgubo. Država odnosno davkoplačevalci, med katerimi so tudi privatne tiskarne, morajo že itak kriti ves deficit. Tiskarne v naši državi so se začele tehnično zelo izpopolnjevati, toda zaradi splošne gospodarske krize so zadnja leta v zelo slabem gmotnem položaju, a državne tiskarne Jim odvzemajo še ono pičlo delo, ki so ga imele nekako do 1. 1925 z državnimi tiskovinami. Državne tiskovine se naročajo v državnih tiskarnah, dočim ostajajo privatnim tiskarnam samo velika bremena v obliki davkov in drugih državnih dajatev. Bilo bi pravično in za državo najbolj rentabilno, da bi državna podjetja naročala tiskovine izključno v privatnih tiskarnah. Anketa je zahtevala, naj državne oblasti v bodoče čim bolj podpirajo privatne tiskarne, da se bodo mogle razviti in da se bo s tem dvignil kulturni nivo naše države. Država sama naj poskrbi, da se ne bodo več ustanavljale nove državne tiskarne. Vse tiskovine, ki jih potrebujejo državne ustanove, naj se naročajo v privatnih tiskarnah in sicer potom licitacij najcenejšim ponudnikom. Specijalist pred sodniki Ljubljana, 8. oktobra. Vse se specializira in tudi tatovi niso zadnji. Anton Čebela je rojen sicer na Reki, pristojen je pa v Litijo. Namesto Reke bi lahko zapisali tudi Trst, pa bi vedeli, kako je z njim. >Brez stalnega bivališča« stoji v aktih skoraj odveč, saj je usoda domalega vsem enaka. Brez doma in brez vzgoje, potem pa tat in od vsega sveta preganjan bivši kaznjenec. Nikdo mu ne zaupa in nikdo ga ne mara v službo, vrnitev na pravo pot je nemogoča, a lakota je huda. In vrne se zopet v kaznilnico, ki je edini njegov dom. Tako je tudi s Čebelo, ki je včeraj sedel na obtožni klopi, kakor že neštetokrat. Inteligenten fant je videti, ne samo zato. ker je natakar po poklicu, ampak že po krvi, kakor je večina plodov ljubezni. In najbrž je tudi pošten na dnu, saj ne krade revežem, temveč le denar, ki so ga ljudje dali v dober namen. Po postavi sicer to ni, če si kdo sam prilasti kak denar, čeprav je namenjen za dobra dela usmiljenja, ki so glavna med njimi žejne napajati, lačne nasititi in nage oblačiti. Ali drugače ne more priti do tega denarja, če g*a ne vzame iz puščice v cerkvi. V Laškem se je že tako rešil lakote in v Braslovčah ter v Sent Pavlu in drugod po Savinjski dolini, pa se mnogo drugih cer- kva je obiskal, da le z malimi presledki sedi v kaznilnici. Iz aresta je prišel in je bil zopet namenjen skozi Crni graben v Savinjsko dolino. Tisti torek po sv. Jerneju je v Moravčah velik sejem, pa je krenil mimogrede še tja in zvečer pred praznikom v znameniti dekanijski cerkvi pregledal nabiralnike. Kakih šest je bilo zaprtih, pravi, pri velikem oltarju je bil pa odprt in v njem je našel 581 Din 65 p. Kako so ugotovf i to vsoto tako natanko, je težko — zumef:, a najbrž so našli toliko pri njem ko so ga zaradi potepanja aretirali. Povedati seveda ni mogel, odkod ima denar, in orožniki so poizvedovali, komu je zmanjkal. Dejal je, da je naberačil okrog Zagorja, kjer so mu mesarji dajali kar po kovaču. No, te naivne pripovedke mu pa orožni*ri niso mogli kar tako verjeti in so ga gonili okrog mesarjev iskat dobrotnike. Seveda zaman. Tudi je povedal, da je v Moravčah gospodu dekanu prodal dve sliki, ki mu jih je plačal s samim drobižem. Gospod dekan je pa poklical oba ključarja in Sel odpirat puščice. Najprej v malo osamljeno kapelico, potem pa še v dekanijsko cerkev, vse po vrsti. Povsod je bilo vse v redu, ključavnice zaklenjene in denarja toliko, kolikor ga je navadno vsako leto od Novega leta do sv. Jerneja, samo pri velikem oltarju bi imelo biti 600 Din, sedaj je bilo pa le za otroško prgišče drobiža. In imeli so tiča, ki je tudi vse lepo priznal, samo izgovarjal se je, češ, da je bila pu- ščica odprta. Gospod dekan je sicer pod prisego izjavil, da je mogoče, vendar pa skoraj neverjetno, posebno ker se je na nabiralniku malo poznalo, kakor bi ga oil nekdo s silo odprl, a vendar dobrodušni dekan po vesti ni mogel obtoženca z gotovostjo obdolžiti vloma. Skod$- je vsa poravnana, tatvine se je s priznanjem :udi skesal grešnik in revež je revež, pa je že kazen za tatvino dosti velika, si je mislil dobri gospod, ali sodniki niso smeli poslušati svojega srca in so Čebeli za vlom dali 2 leti robije in še 2 leti Izgube državljanskih pravic. Čebela je smatral kazen za zasluženo in jo je brez ugovora sprejel, bo vsaj enkrat zopet doma, sirota, ki ni izgubil še čuta za pravico. Ko mu je predsednik či-tal kazni, je obtoženec strokovnjaško popravil paragraf, češ, da je bil takrat obsojen po milejšem, in tudi krivici se je uprl, ker je baje v spisu, da je bil aretiran dva dni pozneje, kakor je bil v resnici. Gre namreč za dva dni svobode, ker mu je vštet preiskovalni zapor, in svobodo ljubi tudi revež, ki mu je edini dom kaznilnica, ag Gostovanje „Soče" na Vrhniki Vrhnika, 8. oktobra. Dramska družina »SOČE« vprrzori v nedeljo, 12. t. m. ob 20. v dvorani »Roko* delskega doma« na Vrhniki eno najzna* menitejšrh dram iz svetovne dramske li<* terature — STRINDBERGOVEGA »OCE* TA« Družina, ki obstoji povečini iz igralcev iz zasedenega ozemlja, se je pred časom osnovala s ciljem, da prireja umetniške turneje v onih krajih, kjer še nimajo staS t O V E N S K T K A R O D<, dne 8. oktobra 1930 Stran 3 Dnevne vesti — Iz državne službe. Za glavnega katastrskega tehničnega manipulanta pri katastrski upravi v Mariboru je imenovan pomožni manipulant Franjo Lah. — Razpisani profesorski službi. Pomorsko - zrakoplovna podčastniška šola v Di-vuljah potrebuje dva profesorja za geometrijo, opisno geometrijo, tehnično risanje, lepopis in kemijo v obsegu gradiva za 4. razrede srednje sole. Prošnje je treba vložiti do 15. novembra. Podrobni poboji so razvidni iz 3 Službenih Novine št. 229 z dne 7. t. m. — Iz »Službenega lista.« »Službeni Rst« kr. banske uprave dravske banovine št. 30. z dne 8. t. m. objavlja zakon o držav* ni brambi, uredbo o sestavi zdravniške komisije, pravilnik o zdravilih in zdravil* nih* specijalitetah, pravila za polaganje državnoga strokovnega izpita uradnikov Tesora ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje in pravilnik zdravstvene* ga doma v Rogatcu. — Francozi bodo gradili pri nas hotele. V Beogradu so se mudili te dni predstav* siki velike francoske hotelske industrije, da se seznanijo z našimi raxmerami. Ogle* dali so si vse naše kraje, ki pridejo v po» štev za tujski promet, potem so se pa obr* nili na merodajne kroge s predlogom, da bi zgradili v naši državi celo vrsto velikih modernih hotelov. Čez zimo bodo poga* janja zaključena in spomladi bi začeli Francozi graditi hotele. Njihovi pogoji so zelo ugodni in podajanja bodo najbrže uspešna. Tako bi bila kriza našega hote* Brstva znatno omiljena. — Povpraševanje po našem vinu v Fran* ciji. Zagrebška trgovska zbornica je ob* vestila naše izvozniške organizacije, da je nastalo zadnje čase v Franciji veliko pov* praševanje po našem vinu. V postev pri* hajajo samo vina, ki imajo nad 8% alko* hola. Zagrebška zbornica ima naslove francoskih interesentov za naša vina. — Himen. Včeraj opoldne sta se poro* čila v frančiškanski cerkvi v Ljubljani gdč. Danica Metlikova in gosp. Slavko Repe, trgovec na Bledu. Za priči sta bila g. Ivan Bitenc posestnik in g. dr. Fran Ramovš, univerzitetni profesor. Obilo sreče! — Enomesečni pietarski tečaj. Uprava banovinske kmetijske šole pri Murski So* boti priredi enomesečni pietarski tečaj za kmetovalce sreza Murska Sobota in Dole* nja Lendava. Tečaj prične 10. novembra ob 8. uri. Tečaj bo trajal najmanj mesec dni, po potrebi bo uprava tečaj podaljšala. Število tečajnikov je omejeno. Sprejeto bo 20 tečajnikov. Tečajniki se morajo vzdrže* vati ob lastnem strošku. Marljive tečajni* ke bo uprava primerno nagradila. Intere* senti, toda le oni, ki nameravajo tečaj stal* no obiskovati, naj se prijavijo pismeno ali ustmeno najdalje do 1- novembra t. 1. Poznejše prijave se ne bodo upoštevale. Sprejeti bodo obveščeni pismeno. Istočas* no bo uprava priredila vsaki drugi večer dveurni večerni tečaj za one v neposredni bližini šole, ki so podnevi zaposleni. Tudi ti naj se javijo do L novembra ustmeno v pisarni kmetijske šole. — Marinka Paulinova, Včeraj je v Le-oninu po kratki bolezni nenadoma umrla na vnetju slepiča v najlepših letih simpatična soproga veterinarskega inšpektorja g. Alojzija Paulina, doma iz ugledne Dei-singerjeve p. d. Žorževe hiše v Škof ji Loki ter sestra Viktorja, ki je prve dni svetovne vojne padel kot srbski dobrovoljec pod Zemunom, gospe Pecharjeve in trgovca Josipa v Škofji Loki, gospe dr. Staretove v Ljubljani, gospe nadsvetnika Oblaka v Bosni in pokojnega majorja Zorža, zapustila je pa tudi edino hčerko Ojdano in svojo sivo mater. V Ljubljani je bila pokojna znana kot ljubezniva družabnica in v raznih ženskih organizacijah vedno vneta podpornica potrebnih. Njena nenadna smrt je razen družine in sorodnikov še posebno pretresla vse njene znance, ker nikdo ne more verjeti, da ta čvrsta, zdrava in vedno vesela dama leži danes med cvetjem na mrtvaškem odru in, da jo že jutri ob 15. spremimo izpred mrtvaške veže, Stara pot 2., na pokopališče k sv. Križu. Družini naše iskreno sožalje, nepozabni gospej Marinki pa sladko spanje! — Razstava tiska v Zagrebu. V Zagrebu so priredili veliko razstavo tiska, kakršno smo videli nedavno tudi v Ljubljani. Zanimanje za razstavo je zelo veliko. Prva dva dni je znašalo število posetnikov okros 2000. Posebno zanimanje vzbuja filatell-stična razstava, ki je priključena razstavi tiska. — Nove mednarodne telefonske sveze. Zadnje čase smo dobili več novih mednarodnih telefonskih zvez, tako Sv. Lenart v Slovenskih goricah — Spielfeld (taksa L50 zl. fr.). Brežice — Celje, Rogaška Slatina — Rogatec in Varaždin — Mureck (taksa 2.70 zl. fr.). Ljubljana — Sisek in Zagreb — Mureck (taksa 3.34 zl. fr.). Apače — Brežice Gornja Radgona — Ormož — Slatina Radenci, Sv. Jakob v Slovenskih goricah, Št. Ilj pri Gorici in Št. Lenart — Dunaj (taksa 3.45 zl. fr.). Maribor — Deutpchslandsberg (taksa 1.50 zl. fr.). Brejce — Gradec (taksa 2.70 zl. fr.). Brežice — Dunaj (taksa 3.45 zl. fr.). Maribor — Ptuj — Celje, Slovenska Bistrica in Pristava — Judenburg, Obdach in Oberzeirtng (taksa 2.70 zl. fr.). _ Dražba lova. Lov krajevne občine Križa se bo oddal v zakup na javni dražbi bi v občinski pisarni v Tržiču, 2h. novm-bra ob uri za dobo 4 let i a 4 mo.=»ecev to ie od 1. decembra 1W. do V. marca 1935. Zakupni in dražbeni pogoji so na vpogled ob navadnih urah v uradu okrai-nega glavarstva v Kranju. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države bolj ali manj oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 20, v Splitu in Beogradu 18, v Mariboru 17.8, v Ljubljani 16.3, v Zagrebu 16 stopinj. Davi je kazal baročne* ter v Ljubljani 764 mm. temperatura je znašala 4.2. — Drzna tatvina. V Irigu v Vojvodini je bila te dni izvršena drzna tatvina. No* vosadska policija je pred dnevi izpustila iz zapora 25 letnega Jovana Ma'.eševiča iz Novega Sada, ki je bil zaradi manjše tat* vme obsojen na 20 dni zapora. Ko je pri* šel iz zapora, je dobil poziv od sodišča v Irigu, naj se javi, ker bo glede neke tat* vine zaslišan kot priča. Maleševič je odšel v Irig. Na sodišču je iskal sobo, kjer bi moral brti zaslišan, šel je od oddelka do oddelka in prišel slučajno v sobo blagajne sodišča. Uradniki so bili zaposleni s štet* jem denarja, nihče se ni zmenil za gosta in pustili so ga čakati. Ko so pa za hip od: šli v drugo sobo, je Maleševič segel na mrzo, pobral več denarnih pisem in izginil iz sodne palače. Tatvino so seveda takoj opazili, tatu so zasledovali, alarmirana je bila policija, toda Maleševič je s 100.000 Din odnesel pete. O tatvini je bila obveščena tudi novosadska policija. Sam šef kriminalnega odseka dr. Vujin je vodil preiskavo in zasledoval Maleševiča do Sremskih Karlovcev, kamor je baje po* begnil. Toda Maleševič je izginil brez sle* du, namestu njega je pa dr. Vujin v Srern* skih Karlovcih aretiral drugega opasnega tatu v osebi 32 letnega Dušana Cvetkovi* ča, ki se je izdajal za zasebnega pilota, v resnici pa je nevaren slepar in goljuf. — Izpred mariborskega sodišča. Pred senatom treh sodnikov v Mariboru se je včeraj zagovarjal 25 letni mesarski po* močnik Maks Verzel iz Sv. Duha, ki je v maju med prepirom sunil Janez Kosa z nožem v obraz. Obsojen je bil na 10 me* seoev ječe. — Zaradi sličnega dejanja se je zagovarjal 21 letni delavec Miha Jamar iz Velikega Boča, ki je bil obsojen na dva meseca ječe. — Radi ponarejanja listin je sedel na obtožni klopi Matija Pivec s Po* ličkega vrha. Mož je s ponarejenim raču* nom inkasiral 600 Din. Obsojen je bil na 2 meseca zapora in 200 Din globe. — Za* radi tatvine koles je bil obsojen 44 letni krojaški mojster Kari Verdonik iz Pekr na leto dni zapora. — Radi tatvine že 6 krat kaznovani 29 letni delavec Hugo Markuš se je včeraj sedmič zagovarjal pred sodniki, ki so mu to pot prisodili leto dni zapora in dveletno izgubo držav* ljanskih pravic. — Zaradi tatvine se je zagovarjal tudi znani žepar Peter Mrazo* vič, ki je hotel nekega Štefana Zilavca iz Čakovca olajšati za listnico. Obsojen je bil na poldrugo leto ječe in na 4 letno iz* gubo častnih pravic. — Epilog rodbinske tragedije. Pri ok* rožnem sodišču v Bihaču je bil te dni kmet Suljo Beganovič iz Boe. Krupa ob* sojen na 14 let ječe, ker je na zverinski način z nožem umoril svojo ženo. Zago* varjal se je, da ga je žena varala. — Risalno orodje kupite najboljše pri FR. P. ZAJEC, optik, Ljubljana, Star; trg 6. _' Pr| zapeki, motnjah pri prebavi, gorečiči v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz - Josefove« grenČice. Po izkušnjah nabranih na klinikah za notranje boiezn". je »Franz Josefova« voda izvanredno dob-rodejno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ltafeliane —Ij Na današnjem živilskem tnru je bilo bolj pusto, trgovina ni šla posebno dobro, branjevke je pa zeblo, bilo jih je malo. Gob je še vedno dovolj, ker jih malo prodajo, uradno določena cena je 10 Din za kg, vendar se je kmetice ne drže, merica jurčkov stane 6, kg pa 12 Din; pravijo, da jih ne morejo dati ceneje, ker jih stane preveč truda, predno jih nabero. Jabolk je bilo malo, cene so bile jako različne od 3 do 7 pa tudi celo 8 Din kg — po kakovosti. Temveč pa je bilo domačega kostanja po 4 Din kg in belokranjskega in smederevskega grozdja, povpraševanja pa po njem malo. Za grozdje so uradno določene cene, za navadno domače, Šmarnico, rza-belo. othelo itd. 4 do 5 Din kg, za kraljevino 7 Din in za smederevsko 7 do 9 Din kg. Branjevci so se teh cen tudi večinoma držali. Zelenjave in sočivja je bilo dovolj, kupčije malo. Precej je bilo zeljnatih glav, kos 1 do 2 Din in krompirja po 1 do 1.25 Din. Prevladovala je salata, kakor vedno, ki pa tudi ni šla v denar, za dinar se je dobi sicer mnogo, a kupcev ni bilo. Stroe-jega fižola še ni zmanjkalo, vendar je pa občutno drag, 5 Din kg, tudi paradižniki so po 5 Din. Mnogo je bilo tudi špinače, karfijol, Čebule repe, korenja, peteršilčka itd. Največ se je prodalo kislega zelja po 4 Din kg in repe po 3 Din. Rariteta je grah, katerega merica, naprstniku podobna, je stala 4 Din. Kot privlačna posebnost in sladkost je bil domač rožnodolski med, ki se ga je precej prodalo po 24 Din kg. Na kokošjem trgu je bilo dovolj jajc in pišk, prodajalke pa rajši svoje blago nosijo nazaj domov, kot bi pri ceni popustile. Jajca so bila po 1.50 Din kos, piske pa kakor navadno od 35 do 50 Din par. —Ij Pred »Slonom« so poškodovani trotoar vendar popravili, četudi ni bilo več mnogo upanja. Sčasoma pa pride vse na vrsto, le potrpeti je treba. S tem se naj tolažijo tudi drugod, n. pr. v Šelenburgovi ulici, ki je kot nalašč za promenado. —Ij Nase ceste in hodniki. Od 20. m. m. popravljajo Celovško cesto med Zgor* njo Šiško in St. Vidom. Na tej cesti je zelo živahen avtomobilski promet in zato je cesta tud« tako razdrapa;... in kotanja* sta kakor nobena druga. Zdaj jo posipajo z gramozom in v akciji st* dva cestna valjarja. S težjim tlačijo m ravnajo gTa« m oz, ki ga posipajo z drobnejšim peskom, nakar zgladijo cest:Sče z lažjim valjarjem. Ko bo ta cesta pcmravliena. ne b~do vprežna živina in vozila toliko trpela k a* kor doslej. Ureja se pa tudi hodnik na le* vi strani ceste od pivovarne Union do Keršiča, Posipajo ga namreč z drobnim peskom, da bo hoja po njem prijetna. —Ij Tudi v Anton Knezovi ulici pola gajo kabel za elektrovod. Govori se tudi. da bodo to ulico v doglednem času razši; rili v nerazširjenem delu. S tem se bo po* daljšala Gledališka ulica, odnosno se spo* jila s Knezovo, dočim je zdaj zaključena z žalostnim zidom, ki je vrtna ograja ne* kega zasebnika. Vozni promet se zdaj tu kz ene ulice v drugo, ne more vršiti, ker je vrt tako rekoč na cesti. —Ij Adaptacija obrtnih lokalov. Na Celovški cesti se predelavajo in modernizirajo pritlični prostori v Terlepovi Do te oziroma Kosove hiše je v delu tram* vajski tir. S cestno železnico bo hiša na vrednosti mnogo pridobila. Obrtne lokale bo dajal zlasti v najem, zlasti še, ker bodo moderno urejeni. Lokali bodo prirejeni za gostilničarski obrt, ki se je v tej hiši iz* vrševal šc pred leti. —I j Kanalizacija na vzhodnem delu našega mesta stalno napreduje. Že deset dni je tega, kar so pričeli delavci kopati ce* stišče na Stari pori. V jarek polagajo ob* sežne betenske cevi, da se tudi ta del me* sta kanalizira. —Ij Obnova hiš. Na .Bičevju je obnov* ljeno pročelje enonadstropne hiše (štev. 21), ki je last Gustava Egra. Na Mirju je pa dal dr. Andrej Gosar enonadstropno vilo okusno prebeliti. —Ij Nova javna ura. Na pročelju pre* novljene nunske cerkve na Kongresnem trgu je napravljena lepa električna ura, ki je kolikor toliko v olepšavo tej krasni cerkvi. —Ij Javna knjižnica šišenske čitalnice posluje vsak torek, četrtek in soboto od 6. do ure zvečer. Nabavila si je zopet večje število novih zanimivih knjig. Knjige si more izposoditi vsak, je član Čitalnice ali ne. —Ij Društvo ljubiteljev ptičarjev naznanja, da je španjelska tekma, ki bi se imela vršiti 11. t m., zaradi tehniških ovir preložena na poznejši čas. Tekma vseh vrst ptičarjev bo pa, kakor že objavljeno, v nedeljo 12. t. m. v lovišču Dev. Marija v Polju. Zbirališče ob 7.30 zjutraj na vrtu restavracije glavni kolodvor. V soboto U t. m. ob 20. bo pozdravni večer v hotelu Unionu. v nedeljo ob 20. pa poslovilni večer v srostilni Cinkole. Ob tej priliki se raz-elas? izid tekme ;n se razdele darila. Aluminijasta kuhinjska posoda je veselje vsake gospodinje; zato si oglej še danes veliko izbero po najnižjih cenah pri tvrdki z železnino STANKO FLORJANCIĆ, UUBUANA. Sv. Petra cesta št. 35 —Ij Udruženje vojnih invalidov, krajevni odbor v Ljubljani, obvešča članstvo, da je preminula tovarišica vojna vdova Dinuc Marija, trafikantinja. Pogreb pokojne bo v sredo dne 8. t. ni. ob 4. uri popoldne iz splošne bolnice k Sv. Križu. Pozivamo članstvo, da se polnoštevilno udeleži pogreba. —Ij V mestni klavnici ljubljanski ?e bo v četrtek 9. t. m. ob 15. na prosti stojnici prodajalo svinjsko meso. —Ij Pevsko društvo >Bežigrad< v Ljubljeni javlja, da se sprejemajo novi pevci še do 1. novembra vsak torek in petek v društveni sobi, Staničeva ulica 2, od 20. do 21. Dobri pevci vabljeni in dobro došli! Poučevala se bo tudi teorija. — Odbor. —Ij Ples — gimnastika. Plesalka Vid-marjeva, diplomirana v šoli W limunove, sprejema od 3.—5. Narodni dom, Bleiwrisova c. 498-n —I j Pevsko društvo >LjuMjanski Zvone. V sredo 8. t. m. ob 20. uri vaja mešanega zbora! Vse in vsi točno! Po vaji — ob 20.30 važna seja odbora. Udeležba strogo obvezna. — Tajnik. —Ij Prirodnoslovna sekcija muzejskega društva za Slovenijo v Ljubljani ima svoj prvi redni sestanek v četrtek, dne 9. t. m. ob 18. uri v novi predavalnici Mineraloškega instituta na Univerzi. Predavala bosta g. notar Hafner: »V spomin Antena Bu-lovcai in g. prof. dr. Hinterlechner: ^Geološka podlaga ljubljanskega nebotičnika«. Člani vabljeni, gostje dobrodošli. —Ij Dr. Pavel Avramovič se je vrnil in zopet ordinira od 9.—11. in od 2.-4., Beethovnova ul. 9. Iz Cella e— Dijaška kuhinja ▼ Celju je nastopila 45. leto svojega poslovanja. Letos se je oglasilo 157 prosilcev. Odbor jih je mcgel sprejeti na hrano le 110 (82 učencev in 28 čenk) iz gimnazije in trgovske šole. Zaradi pomanjkanja prostorov jih je moral odkloniti 47. Iz meščanskih šol odbor ni sprejel letos nobenega učenca, ker se na ton zavodih snuje lastna šolska kuhinja. —e Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek dne 6. t. m. je bila otvorjena nova sezona predavanj na Ljudskem vseučilišču. Predaval je g. dr. E. Mejak >0 slovenski manjšini na koroškem«. Predavatelj je razjasnil današnn položaj slovenske. Koroške in sra primerjal s položajem "nemške manjšine v Jugoslaviji. Vendar je izrazil nade v boljšo bodočnost. Pomen in zanimivost predavanja sta gotovo zaslužila mnogo več pozornosti celjskega občinstva. Ob koncu predavanja se je predsednik Ljudskega vseučilišča vladni svetnik g. Lilek iskreno zahvalil prpd;»vntelju ob odhodu iz Celja za njegovo požrtvovalno delo v korist Ljudske vseučilišča. —c Izgube in najdbe. Izgubila se je zlata zapestna verižica, vredna 200 Din. 100 dinarski bankovec, na cesti v Gaber-ju, usnjata denarnica 8 30—40 Din in raznimi računi. Na glavni cesti v Gaberje sta bila najdena 2 100 dinarska bankovca, na Starem gradu pa je bil najden rdeče Črtan suknjič. Našel se je tudi volnen pleten jopič. Dob| se ga v Matije Gubca ulici št. 6.-I. v Celju. Eni delajo, drugi se zabavajo Vsako delo v mestu privabi radovedneže, ki modrujejo In se zabavajo, ko dru §i delajo Ljubljana, 8. oktobra. Ljudem je dolgčas, vsem pa tudi ne. Nekateri se namreč kratkočasijo z delom, sicer se pa tudi tisti, ki ne delajo. V Ljubljani je marsikaj senzacija, zato mora biti tudi podiranje kostanja v Zvezdi. Na klopeh je dremalo mnogo brezposelnih ter preklinjalo dolgčas in vse skupaj. Eden se je celo zleknil kakor je bil dolg in širok po klopi. Naenkrat pa je nastal tak dirindaj po Zvezdi, kot bi se najmanj kdo obesil na kostanj. Kaj bi ne bil! Neki fant se je spravil nad trhei kostanj sredi Zvezde. Najprej je sklenil požagati veje. nato pa izkopati deblo. Pa so se zgrnili okoli njega vseh vrst ogleduhi. Prihiteli so oni s klopi, tistega, ki je ležal na klopi, je nekdo kresnil po zadnji strani, da je sko* čil pokonci kot bi ga pičil gad, tudi on je prikrevsal. ustavili so se šefi, ki so lezli v pisarne in vrag vedi kdo še. Ljudi je bilo toliko, da se je kar trlo. Fant je že poza* gal stranske veje, samo oskubljen vršič mu je še delal preglavice. Kljuval je po njem s sekirico, ki je bila močno podobna tistim gasilskim igračkam. Trske, velike kot zobotrebci, so odletavale, neki gospod se je pa vseeno bal za svojega sina: — Beži proč. da te ne ubije! — Sinček je stal za deblom starega kostanja. Ljudje so z veliko nape; tostjo pričakovali, kdaj se bo zvrnil vrh. ali »kdaj ga bo neki vzel hud č«, kakor so govorili. Sicer so pa večji del molčali in zadrževali sapo. Stvar je bila tako napeta kot v kinu, kdo bi jim zameril, šlo je za to, ali bo vejevje oplazilo fanta ali ne Fant je stal na cizi, katero je v pokončni legi naslonil na deblo, ter se z levo roko oprijemal drevesa. Vrh se je majal kot bi pihljal vanj nežen zcfir, kajti fant je mislil resno. Tresel je ubogo drevo, žagal in se« kal ter ga poskušal na vse načine strmo* glaviti. — Bežite, gospodična! je kriknil starejši gospod flegmatičnemu mimoidoče« mu dekletu, šele, ko se je oddaljilo za ka« kih sto korakov, si je oddahnil. Hm, so še dobri ljudje na svetu . . . Ljudi je bilo čedalje več. Imenitna za* bava! Neki brezposelni je dejal svojemu drugu: — Ta fant je pa res trapa! Ves dan gara in gara, tako delo je za konje, ne pa za ljudi. Ljubitelj Zvezde je pa strašno resno potožil tovarišu: — Vidite, tako so začeli, kmalu bo vso Zvezdo vrag vzel! Kaj pa nas briga, če ljudje nimajo drv, drevore* dov menda ne bodo zaradi tega požrli! — Nič niso pomagale te tožbe. Fant se je ju* naško vprl v steblo, vrh se je počasi na* gnil, bušil na tla in se prelomil na nebroj koščkov, ker je bil ves trhel. — Presneto srečo imaš danes, niti žagati ti ne bo treba! je pripomnil brezposelni. E>aleč naokrog je ležal gnil les tudi pri klopi je bil kos pripraven za pručko in je res takoj po tem, ko je vrh padel, sedel na klop neki možakar ter položil noge na »pručko«. Ljudje se pa še niso mogli raziti. V Šelenburgovi ulici pri polaganju telefonskega kabla so se tu* di zabavali. Delavci so vrteli veliko vrete* no, ki je bilo nameščeno na posebnem vo» zu, ter s tem odvijali kabel in ga rinili v rov skozi jašek. Nekateri gledalci so se vpraševali, kaj to pomeni. Neki hudomuš* než jim je razodel skrivnost: »Zrak pum* pajo v kanal, da se ne bodo podgane zadu* šile!« — Zamera je bila velika, seve. Brezposelna sta se menila, da bi bilo do* bro imeti tako dolgo salamo, nato pa sta se izgubila, ker so se jima sline že preveč cedile. Radovedneži so bili tudi tu vseh vrst ljudje, niti nežnih gospodičen ni manj* kalo, ki jim je bil kabel tudi zelo všeč. Pred Emono •so brskali s krampi poleg telefonske celice, vlačili sem in tja telefonski kabel, kdove zakaj. Marsikdo je to hotel vedeti, pa ni zvedel. Nekaj se je govorilo, da bodo mo* rali celico prestaviti, ker baje magistrat godrnja, češ, da kabel ne sme biti poleg tistih dreveščkov. — Jej, jej v Ljubljani pa res na vseh koncih in krajih brkljajo, ali bodo tudi tu postavili nebotičnik? je vpra* šal neki penzijonist. Nihče ni vedel odgo* vora. Končno pa se je vendar oglasil neki postrešček: — Ne bo tičnik, nikar se ne bojte, saj niti Zoo ne potrebuje tičnikov, ker bodo tiste srake in vrane spustili — baje jih je »košta« preveč stala. — Zvečer pa je vendar tam stala nekakšna tičnica, kurnik niti ni bil. Odkar so v Ljubljani prenehali graditi tiste stojnice, ki jih še zdaj povsod mrgoli, so pa pričeli postav* 1 jati nekoliko bolj moderne tičnike, kate* rih svrho je res težko uganiti. Tudi na Aleksandrovi cesti so prodajali zijala. Tista palača iz betona jim ne more in ne more v glavo. — Kar skup mečejo, je res čudno, da se ne podre! so modrovali. — Meni >c ne zdi niti varno stati na cesti, kdove, kaj se lahko zgodi. — Koga se boš bal, dandanes so ljudje s hudičem, prej bo tvojo bučo razneslo kot tako bajto! je ugovarjal očanec. — Nikar mi ne poj! Poglej tisti pesek in malo prahu, ki se mu pravi cement, pn* mešajo, pa napravijo blato — koga bo pa blato držalo, to mi povej! — Ti. rajši mi povej, kako dol^o si že v penzijonu? — Saj veš. 15 let bo ob Miklavžu. — Saj se mi je zdelo, zato si pa tako ! b rih ten! Na Gosposvetski cesti pa tudi na Celovški, je delo spalo. Vsakodnevni radovedneži so na vse pretege po* izvedo vali, kaj pomeni praznovanje — Državni praznik ni. drugje delajo, zakaj pa tukaj ne. mi ne ve nihče povedati je dejal neki možak. — To bo najbrž zaradi tega. ker bi bili drugače prej gotovi nego dobe kredit. — Fantje, jaz vam povem, da tramvaj ne bo nikoli vozil v Šiško. boste videli, pri mej, da je tako! se je napihoval eden. ki hoče imeti vedno zadnjo besedo. Delali so še marsikje in se zabavali. Pa zakaj bi se ne — saj pravijo, da se od dela še ni nikdo zredil. Suhači podpišejo. — O novem načelniku Sateza SKJ prinaša zadnja številka Vestnika sokolske^a< daljši članek izpod peresa brata Vincenca ■depanka. Na kratko omenja, da je bila sprejeta ostavka, ki jo je podal zasluženi dosedanji načelnik brat dr. Viktor Murnik, in da je bil na njegovo mesto imenovan br. Ivan Bajželj. Pravi, da je novi savezni načelnik znan med Cehoslovaki zlast! po svojih prevodih iz Češčine, dalje kot poSokolskem glasniku«, in zaključuj« iskreno pisani Članek z željo, da bi imel novi savezni načelnik pri svojem delu kar največ sreče. — Sokol 1 — Ljubljana — Tabor vabi vse one člane in Članice, ki so bili v smislu pravil sprejeti na 6 mesečno poskusno dobo, da prisostvujejo zanje obveznim predavanjem, ki se bodo vršila letos v okviru društvenega vaditeljskega tečaja na Taboru (vhod z Vrhovčeve ulice) in sicer na nedelje 12 in 26. oktobra ter 2. in 9. novembra t. L, vselej dopoldne. Prvi predavanji bodeta v nedeljo 12. t. ni. in sicer od pol 9.—9. ure: >Otvoritveni govor<, od 9.—10. ure: sokolska ideja«. Naslov in čas ostalih predavanj bo vselej pravočasno objavljen. Po preteku 6 mesečne poskusne dobe bodo definitivno sprejeti in zaobljuh-ljeni samo oni novi člani, ki bodo obiskali predpisana predavanja. Zdravo! — Začetek priprav za proslav« stoletnice Tvrševega rojstva je na posebno svečan način proslavilo prostovoljno združenje petih praških iup dne 16. septembra v Smetanovi dvorani Obecnega doma v Pragi. Proslave so se udeležili poleti ministrskega predsednika Udižala, ministri, senatorji, poslanci, zastopniki 28. pešpolka, praški župan dr. Baxa, starosta ruskega sokolstva br. dr. Vergun in še vse potno drusjih ofieielnih zastopnikov. Spored slavnostnega večera so tvorili nastopi pevskih zborov, predavanje univerzitetnega profesorja dr. Pražaka. o br. dr. Miroslavu Tyr-5u in devet telovadnih točk moškega naraščaja, članov in Članic. Pri krojaču. — Tale obleka vam krasno pristoja. V nji ste povsem drug človek. — Res? Ce je tako, pa kar pošljite račun onemu drugemu človeku. Stava. 2ena: Notoričen pijanec si! Mož: Ne pijem več kakor ti. — Stavim, da piješ več. — Velja. Za koliko? — Za liter ruma. Nič ne de. — Je res, madame, da je vaš mož pobegnil s sobarico čez mejo? — Res je. toda to nič ne de. saj sem ji itak hotela odpovedati. Žrebanje v drž. raz. loteriji Pri včerajšnjem žrebanju državne razredne loterije so bili izžrebani naslednfi večji dobitki: 250.500 Din je zadela srečka št. 54*004« 80.000 Din St. 57-958. 60.000 Din št. 88.556« 40.000 Din št. 48.530, 30.000 Din St. 59.767, 24.000 Din št. 23.628, 15.000 Din št. 51.381 in 86.074, 8.000 Din št. 1.986, 20.195, 30.220, 6.000 Dhi št. 6 017, 16.213, 41.697. 59.268, 14.584, . 1.000 Din št. 7.782, 7.633. 10.381, 10.856, 13.027, 13.057, 16.180. 21.682, 26.467, 27.811. ?8.761. 41.103, 43.287. 4« 686, 51.446,58.675, 60.639.64.840,65.615, 66 187, 68.795, 72.802. 72.938 82.290, 84.151, 87.595, 87.002, 88.037, 90.540, 91.449, 91.855, 91.771, 95.507, 98.877. Zadružna hranilnica r. z. z o. z^ Lfnblfana, Sv. Petra c. 19 Stran 4 >S LOTE NS KI NAROD«, đn« 8. oktobra 1930 Ster. 220 E.E.G. BroH-n: 22 Vitez enega dne Roman — In to ste tudi dobili, mar ne? — je dejal Gibbs m pokazal na mizo. — Po tem, kako govorite, se začenjam malo bati za svojo nagrado. — Nikar se ne bojte! — ga je tolažil mož z bradico. — Saj jo dobite, čim dvignem denar v banki. No, pripovedujte dalje. — Kupil sem torej vstopnico, potem sem pa doživel mučen trenutek, kajti nenadoma je prineslo od nekod mladiča, kateremu sem bil obesil kočo. Prišel je z rdečelasim dekletom. Pozneje se je izkazalo, da je bilo dekle, kateremu je bil poštar oddal v najem kočo in da se je bil fant koči odrekel v prid nji kot pravi kavalir. Bila sta nekakšna prijatelja mladega Bellerbvja. Prvi hip sem se ustrašil, potem sem pa spoznal, da nima ta tepec niti pojma, da sem jaz tisti, katerega je videl na obali ko je hotel vdreti v kočo. No in potem me je sir Walter povabil v svojo galerijo pogledat slike. Bil je zelo navdušen zame — dejal je, da imam sijajen estetski čut. Kako bi ga pa tudi ne imel, saj sem prečepel v javni knjižnici v \VelIbridge pol ure in se potil nad spisi o starih mojstrih. — In Gibbs se je od srca zasmejal svoji duhovitosti. Ko se je nasmejal, je nadaljeval: Tako sem torej zvedel, kaj je kje bilo, in pre-ostajalo mi ni drugega, nego čakati ugodnega trenutka in vzeti, po kar sem bil prišel. Vrnil sem se torej v krčmo, pripravil svoje stvari, se preoblekel in hitel nazaj v Old Hali na ples. Bil je imeniten večer, to mi lahko verjamete. Ta stara opica ima sijajno žganje. Bilo je vsaj... — Vrag vzemi še žganje! Povejte mi raje. kako ste to storili. — Šel sem, vzel sem, odšel sem. Še svoj živ dan mi ni šla nobena reč tako gladko izpod rok. Vsi so bili na plesišču, v hiši ni bilo žive duše. Počakal sem, da je bilo že zelo pozno, potem sem pa igral vljudnega gosta in sem dejal Iady Bellerbyjevi, da moram zjutraj zgodaj vstati in da bi rad malo zadremal. Poslovil sem se in izrazil globoko hvaležnost za imenitno zabavo. Bogme, kot pravi gentlemen. Pred odhodom sem pa skočil še v galerijo, kjer sem izrezal iz okvira sliko in jo odnesel. To je vse. Po tem živahnem pripovedovanju je nastala kratka pavza. Gibbs si je prižgal cigareto in gledal skozi okno. Na obrazu se mu je poznala prijetna zavest dobro opravljenega dela in dobro pripovedovane zanimive zgodbe. Mož z bradico je poželjivo ogledoval sliko na mizi. Za špansko steno sta stala nepremično Peter in Jeanne. ki so jima rojile po glavi čudne misli. Končno se je oglasil mož z bradico: — Škoda, da ste se jim sploh morali pokazati. Mislite, da bi mogli uganiti, da ste storili to vi? Gibbs je odkimal z glavo. — Kaj še! Tam je bilo več sto ljudi, med njimi dobra polovica neznanih. Saj to je najboljše na vsaki dobrodelni prireditvi. Zopet molk. Potem se je mož z bradico znova piščeče zasmejal in vstal. — Vsa čast vam, Gibbs! O, če bi vedeli, kako dobro mi de to! — Veseli me, — je dejal Gibbs. — Torej nimate nobenih pomislekov ali ugovorov? Delo je bilo storjeno točno po naročilu, a? — Seveda, seveda. Imenitno ste to napravili. — Torej mi dajte zasluženih pet sto-takov, gospod Hopper. — To se razume. Samo da nimam pri sebi toliko denarja. Bojim se namreč, da bi ga utegnil izgubiti. Po zajut-reku se pa takoj odpeljem s »Kresnico« — to je moja jahta, ki je priplula včeraj sem — in najbolje bo, če se odpeljete z menoj. Cim prispeva v Southhamp-ton, dvignem za vas denar v banki. Ste zadovoljni? Gibbs je malo pomislil in prikimal. — Dobro torej, odpeljem se z vami. Meni je vseeno, če sem v Southhamp-tonu ali kje drugje. — Obmolknil je in se prijazno nasmehnil možu z bradico. — Drugega dela zame nimate, gospod Hopper? — Zdaj ne, — je odgovoril Hopper. — Nisem — da se tako izrazim poklicni slepar, Gibbs, ker mi ni bilo nikoli težko služiti denarce. Toda na to sliko sem se kapriciral in to je bil edini način kako priti do nje. Poskusil sem zlepa, ne pozabite. Ljudje govore o meni, da sem skop, ker imam pet milijonov in ne razmetavam denarja za vsako neumnost, ki me prav nič ne zanima. Ce pa zahrepenim po nečem, znam dobro plačati. Ponujal sem temu domišljavemu bahaču celo premoženje za sliko, pa me je pogledal, kakor da ima pred seboj garjevo ovco. Ni čuda, da sem se razjezil nanj. — Koliko ste mu pa ponujali? — je vprašal Gibbs na videz kar tako mimogrede. — To je moja stvar. Bila je zelo visoka kupnina, toda on jo je odklonil in razjezil sem se. Toda zdaj sem mu vse odpustil... celo smili se mi, revež. Tega sicer ne ve in najbrž nikoli ne bo vedel, toda ravnati s Harrisonom Hop-perom kot da je škodljivec človeštva, to vendar ne gre. Škoda le, da ne morem slike nikomur pokazati, toda kadarkoli se bom ozrl na njo, se bom moral smejati, a smeh je dober za prebavo ... Zdaj bi pa že lahko šla. Čas je, da vzamem svoje praške. In čim prej se napotim domov, tem bolje bo zame. — In zame tudi, — je pripomnil Gibbs. — Okopljem se in slečem tole svečano obleko, potem pa pridem za vami. Stanujete na št. 32, kaj ne? Kaj bo z Rjepinovo zapuščino? Sovjetska Rusija si prizadeva spraviti vsa Rjepinova dela v svoje muzeje Sredi avgusta je prišla iz vasice Kuokkale na Finskem, kjer je imel slavni ruski slikar Ilja Rjepin svoje tiho domovanje, prva vest, da je 861etni starček na smrt bolan. Kmalu je sledila vest o njegovi smrti. Pozneje se je pa izkazalo, da Rjepin še ni umrl. Živel je še nekaj tednov, končno ga je pa smrt le pobrala. Šele zdaj se prišlo na dan, da so močno vplivale na njegovo bolezen rodbinske zadeve. Rjepin je bil tik pred svojo 861etnico v velikih skrbeh za usodo svoje najstarejše hčerke, poročene Jazevove, ki je bila sklenila pobegniti s svojo omoženo hčerko, zetom in štirimi vnuki iz sovjetske Rusije, ker je grozilo vsem izgnanstvo v Sibirijo. Hči se je hotela z možem in otročički zateči k očetu. Več dni je bil sivolasi patrijarh upodabljajoče umetnosti v velikih skrbeh in strahu, kaj bo z njegovo hčerko, vnukinjo in pravnu-ki. Končno so begunci srečno prekoračili mejo in dosegli cilj. Bili so vsi pre-padeni in sestradani. Rjepin se jih je tako razveselil, da je navzlic težki bolezni in visoki starosti vstal in jih stoje sprejel. Ruski emigrantski in sovjetski tisk se zanima zdaj, kaj bo z Rjepinovo umetniško zapuščino. Moskovski listi poročajo, da se je vršila te dni seja Federacije sovjetskih upodabljajočih umetnikov, ki so apelirali na vlado, naj poskusi dobiti po možnosti vso Rjepinovo zapuščino za sovjetske muzeje. Ce bi pa ne mogla dobiti vseh slik, naj poskrbi, da dobe sovjetski muzeji vsaj najdragocenejša Rjepinova dela. Temu sklepu se je pridružila tudi strokovna organizacija slikarjev v sovjetski Rusiji, ki predlaga, naj bi akademija upodabljajoče umetnosti v Leningradu in ljudski komisarijat prosvete kupila Rjepinovo zapuščino. Ljudski komisarijat prosvete je že poslal v Kuokkak) pooblaščence, ki naj bi se pogajali z Rjepinovimi sorodniki v zadevi zapuščine. Rjepin ima sina, ki je tudi slikar, in dve hčerki. Pokojnik je bil baje velik nasprotnik sovjetske vlade in komunističnega režima tako, da je malo upanja, da bi mogla sovjetska Rusija dobiti njegovo zapuščino, če je zapustil oporoko. Sicer pa umetnikova zapuščina ni posebno bogata, kajti zadnja leta je priredil Rjepin več razstav, s katerih se je vrnilo le malo slik. Prodal je tudi mnogo manjših skic in osnutkov za večje slike. Nekaj jih je kupil tudi prezident Masarvk. Ruski emigrantski listi so poročali, da je mlajša Rjepinova hčerka Vera odločno zavrnila trditev, da se je hotel njen oče pogajati z zastopniki sovjetskih korpo-racij o prodaji svojih del. Vesti emigrantskih listov o energičnem odporu Rjepina in njegovih svojcev proti sovjetskemu režimu pa niso povsem točne, kajti znano je, da so najboljša Rjepinova dela shranjena v leningrajskih in moskovskih muzejih. V to dragoceno zbirko bi spadala še zadnja Rjepinova velika slika iz rnaloruskega kmetskega življenja »Narodni ples ho-pak«. In za to sliko se bo najbrž potegovala sovjetska Rusija v prvi vrsti. Bila bi res škoda, če bi prišla Rjepinova zapuščina v tuje roke in se porazgubila po tujini ali pa postala morda celo predmet špekulacije raznih mednarodnih prekupčevalcev. Rjepin je bi! Rus in njegova dela spadajo v Rusijo. Dom tuberkuloze V Parizu bo v kratkem dograjen Dom tuberkuloze, namenjen proučevanju te strašne bolezni, ki je posebno močno razširjena v Franciji. Dom grade na vrtu Pasteurjevega zavoda po načrtu znanega učenjaka prof. Calmet-ta. O prof. Calmettu se je zadnje čase mnogo pisalo v zvezi z umiranjem dojenčkov, ki so baje postali žrtev njegovega protituberkuloznega seruma, kar je bilo pa pozneje ovrženo. Dom tuberkuloze bo imel pet nadstropij in vsa bodo namenjena študijskim svrham. V I. nadstropju bo 1400 kletk za živali, na katerih bodo delali učenjaki poskuse. V drugem nadstropju bo ogromen laboratorij. Zavodu bo priključena velika knjižnica, v kateri bodo zbrane vse knjige svetovne literature o tuberkulozi. Prof. Calmette, ki je posvetil vse življenje proučevanju te zahrbtne bolezni, bo v domu tuberkuloze tudi sta-novaJ. Žena mora plačevati alimente Neka bogata berlinska vdova se je poročila z zastopnikom neke trgovske tvrdke. Kmalu po poroki je mož opustil svoj poklic m se posvetil podjetju svoje žene, ki ima v industrijskem delu mesta tovarno. Mož je zamolčal ženi, da ima nezakonskega otroka, za katerega mora plačevati 34 mark mesečno. Mati nezakonskega otroka in njegov varuh sta zvedela, kako dobro partijo je napravil nezvesti ljubček. Vložila sta tožbo, češ, da mora njegova žena plačevati alimente. Mož se je namreč energično upiral plačevati ali- mente, češ, da nima nobenih dohodkov, ker dela v podjetju svoje žene brezplačno. Sodišče je odločilo v prid nezakonskega otroka in obsodilo tovarnarico. da mora plačevati alimente za svojega moža. Prepustilo ji je pa na prosto voljo, aH hoče plačevati alimente neposredno ali pa v obliki plače svojemu možu, iz katere bi se krili stroški za vzdrževanje nezakonskega otroka. Sodna eksekucija štorkelj Štorklje imajo močno razvit čut pravičnosti. O tem priča zanimiv dogodek, ki se je pripetil v Sommerfeldu na Brandenburškem. Tam sta na strehi nekega kozolca štorklja in njen mož več let zaporedoma gnezdila. Štorklji sta bili znani v okolici in vsako pomlad sta se vračali v isto gnezdo. Zvesta zakonca sta se vrnila tudi letos. Cez nekaj dni sta pa priletela v Som-inerfeld druga zakonca, ki sta tako dolgo napadala prvotna prebivalca gnezda, da sta ju pregnala in se vgnez-dila v njem sama. Uboga izgnanca sta dolgo tavala okrog starega gnezda, končno sta se pa odločila prepustiti zadevo sodišču. Cez nekaj dni sta se vrnila v Som-merfeld, toda ne sama. Z njima je priletelo 12 štorkelj in na travniku za kozolcem so se spustile na tla. Pritepen-ca sta bila pozvana pred sodišče. Ker se pa pozivu nista hotela odzvati, je odšlo 8 štorkelj po trdovratna obtoženca. Eksekutorji so ju pregnali iz gnezda in zapodili daleč od kozolca. Prvotna prebivalca sta se potem svečano naselila v svojem domovanju. Da bi se pritepenca znova ne polastila njunega gnezda, je ostalo v bližini kozolca nekaj štorkelj na straži, da bi lahko nastopile, če bi bilo treba. OTROŠKE tlOGAVtCt 1llGOH Dobro je pogodil. 2ena stoji pred izložbenim oknom in vpraša moža: — Možiček, kaj misliš, kateri klobuk je najlepši? — Hm, men? se zdi najlepši tale, M ga imaš na glavi. RAZPIS učnega mesta suplenta, odnosno profesorja na tehnični srednji Soli v Ljubljani x nastopom v šolskem letu 1930 r31. Razpisuje se učno mesto suplenta (profesorja) za arbo-nrvatski jezik t zvezi z nemfiCino. Za mesto pridejo v poštev kandidati z diplomskim izpitom filozofske fakultete iz dotičnih predmetov. Prošnje, opremljene po čl. 12. zakona o civilnih uradnikih m ostalih državnih uslužbencih naj se naslovijo na ministrstvo trgovine in Industrije v Beogradu, vložijo pa do dne 30. oktobra 1930. pri ravnateljstvu tehnične srednje šole v Ljubljani. Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 1. oktobra 1930. Nagradna naloga Teo - Max - Zacharias - Erich Te besede je treba tako postaviti drugo pod drago, da dado začetne črke, čitane od zgoraj navzdol, besedo: »METZ« Za pravilno rešitev razpisujemo tale-darila: 1. darilo Rmk 2000.— v gotovini1 (Rmk je nemška državna marka) 2. darilo Rmk 1200.— v gotovini; 3. darilo oprava za jedilnico; 4. darilo oprava za spalnico; 5. darilo oprava za kuhinjo; 6.— 8. darilo 3 fotografski aparati; 9.—12. darilo 4 kolesa za dame in gospode; 13.—22. darilo 10 radio-aparatov (3-cevni); 23.—32. darilo 10 nalivnih peresnikov z zlatim peresom; 33._50. darilo 18 žepnih ur za dame in gospode; 51.—80. darilo 30 fotografskih aparatov in veliko število tolažilnih daril la izvršitve. Vsak, ki nam pošlje pravilno rešitev, dobi eno zgoraj navedenih daril. Vsi predmeti, ki se bodo razdelili, so novi iz tvornice. Tolažilna darila bomo razdelili sami, glavna darila se bodo pa razdelila pod nadzorstvom katerega tukajšnjih notarjev. Malenkostne stroške za doposlatev daril, trpi pošiljatelj rešitve. Rešitev je treba takoj poslati v zadosti frankiranem pismu in je to za vas neobvezno. Pišite še danes na: \Vestdentsches Exporthaus, Eisemroth (Deut*cb- land) Dillkreis. Danes velika premiera ob 4m % 8 in * lo uri zvečer Oboževani pevec Broadwaya J ol son nepozaben iz filma »Singlng Fool« v svojem najnovejšem velefilmu veselja, pesmi, smeha in solz Smej se in plakaj Ganljiva povest dobrega očeta in ljubečega soproga, katerega je nesrečen slučaj pahnil v največjo tugo in bolest. RESTAVRACIJA HOTELA MIKLIč toči najfinejši beli štajerski sladki vinski mošt po 14 Din; ravnotako dalmatinski po 12 Din in najboljšo štajersko PORTUGALKO po 16 Din liter vsa vina čez ulico 1 Din ceneje Sonny Boy« igra tudi v tem veliko vlogo pod imenom »Lit-tle Pal« Krasno! Nepozabno! Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure. Telefon 2124 ELITNI KINO MATICA CC NIMAM DOBRE K0/V 'DOBITE DNEVNO 3VEŽE PPAŽIN0 lV mmtmm voomcov tog s. Brinje, orehe in žlahtni kostanj nudi Jako ceno Ehrenfreund, Sisak. 2580 150.000 do 200.000 Din letnega zaslužka nudi jako " rentabilno podjetje delavolj-nim gospodom, ki razpolagajo s kapitalom od 15.000—60.000 Din v gotovim. Odlično delo. Ponudbe na Publicitas, Zagreb, Hica 9, pod br. 24.588. 2572 Želodčno tinkturo preizkušeno, prod zaprtja ki dragim te ž koča m Želodca priporoča dr. Q. PiccoM, lekarnar t Uiro-•am. 58T Štrukelj) Vsa pleskarska in soboslikarska dela izvršuje točno, solidno ta po -nkurencnib cenah pod garancijo J. HLEBA dražim s o. s. pleskarstvo Id aoboslikaratvo Ljubljana, Sv. Petra e, 3S. yUUL-IUUUUUL-l Sprejmem vsakovrstno ŠIVANJE ter popravljanje po nizki ceni. Naslov v upravi »Slov. Nar.« 7610 KROJAŠKEGA MOJSTRA (prirezovalca), ki mora biti verziran v vseh panogah dela, zlasti prvovrsten v izdelavi uniform, sprejmemo. Reflektiramo samo na prvovrstno delavno moč, z zadostno prakso, ki je bila v tem svojstvu že zaposlena pri več tvrd k ah. — Pismene ponudbe z navedbo, kje je bil zaposlen, naj se pošljejo tvrdki Antun Kramer i drug, Suboti-ca. 2609 IBBBBBSBBSB VAJENCA za pužkarsko obrt sprejmem« F. K. Kaiser, puškar, Ljubljana, Kongresni trg 9. 2606 POSESTVO Z GOSTILNO in lokalom, na najprometnejšl točke cele okolice — prodam radi družinskih razmer. Renovirana hiša stoji ob glavni cesti, njiva in kozolec v bližini. Cena po dogovoru. — Srebor Franc, Sv. Križ pri Litiji. 2603 Strojepisni pouk *e vrši vsaki dan zvečer od 6. are dalje. Tečaji za začetnike in Izvežbance. Učna ura 4 Din. Vpisovanje vsaki dan od 6_. are zvečer. Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska e 7L 2294 t Občina Ljubljani Mestni pogrebu zavod Paulin Alojzij, veterinarski inšpektor banske uprave, naznanja v svojem in v imenu svoje hčerke Ojdane ter ostalih sorodnikov pretužno vest, da nas je za vedno zapustila naša nadvse ljubljena žena in mamica, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa Marinka Paulin roj. Deisinger Preminula je po kratki, zelo mučni bolezni, previđena s tolažili svete vere v torek, dne 7. oktobra 1930. Pogrreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 9. oktobra ob 3. uri popoldne izpred mrtvaške veže, Stara pot št. 2, na pokopališče k 9v. Križu. V Ljubljani, dne 7. oktobra 1930. — Za >N tffrriMK Iran J M h nI del tista: Oton Christof. _ V«* T Ljubljani. 06