105. številka Ljubljana, v sredo 9. maja XVI leto, 1883. IthMjH vsak dan «vW'»t, iz m Si nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v str ij sk o - og erske dežele za rte leto 1* ghi., za pol lela 8 ghl., za četrt leta 4 gld., j.v1en meneč l gld. 40 kr. — Zn Ljubljano brez pošiljanja na dom ea vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jedel) mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljunje na dom računa ee po 10 kr. za mesce, po 30 kr. za četri leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor po&tuina zua^a. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., fe se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj Be :zvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravni&tvo je v Ljubljaui v Frana Kolmana hifti „ Gledališka stolba". U pravni it v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne htvari. Občni zbor „Narodne Tiskarne". Dne 8. maja 1883 občni zbor „Narodne Tiskarne" v Ljubljani ni mogel zborovati, ker je bilo po pravilih premalo delnic uloženih in premalo delničarjev udeleženih. Zatorej se razpisuje drugi občni zbor delniškega društva „Narodne Tiskarne" na dan 23. maja 1883 ob 6. uri zvečer s pristavkom, da po §. 17 društvenih pravil ta novo sklicani občni zbor veljavno sklepa brez ozira na število navzočnih delničarjev in število od njih zastopanih glasov. Od upravnega odbora. K narodni ravnopravnosti. x. Za Dalmacijo in tisti del Istre, ki je nekdaj spadal pod beneško republiko, bil je leta 1815 proglašen takozvani gališki BoJni red od leta 1796. v laSkem jeziku. Piestava i2 nemščine pa je bila tako površna, da se je v §. 14, kateri v izvirniku govori o jezicih v deželi pri sodnijah navadnih, na-mestu tega rek O, da se imajo stranke in njihovi zastopniki posluževati „italijanskt ga je/ika". Pa vzlic tej določbi nikomur ni na misel prišlo, zabraniti hrvatskemu jeziku pot v sodni jo, tem manj, odkar so ministerski ukazi od 1. 1862, 1869 in 1872 popolnem natančno urejali jezikovne razmere v Dalmaciji. Leta 1878 je celo najvišje sodišče na Dunaji vsled nečega priziva izreklo, da je 19. člen osnovu h državivh zakonov nasprotno določbo §. 14. aoduijskega reda odpravil in da je justično minister-stvo v zmislu člena 11. osnovnih državnih zakonov o izvršitvi vladne oblasti bilo kompetentno izdati jezikovno uredbo od leta 1872. Tako je sodilo najvišje sodišče leta 1878, tedaj v času, ko je Se G laser bil minister pravosodja. In leta 1882, štiri leta pozneje, je ravno isto najvišje sodišče diametralno nasprotno razsodbo izreklo, da namreč §< 14. za Dalmacijo veljavnega soiinijskega reda, kateri zahteva italijanski sodnijski jezik, ni niti vsled 19. člena, niti po miuisterijulnih ukazih spremenjen, tedaj je pri vseh sodnijah v D d maciji iu Istri sodnijski jezik izključno italijanski. Mi se nečemo in ne smemo spuščati v kritiko razsodeb najvišjega sodišča, dasi se vsak priprost človek mora začuden vprašati, kako je mogoče, da se more v jedni in isti stvari ravno naspiotno soditi, dasi v dobi od leta 1878 do 1882 ni uobene diuge bistvene spremembe, nego da je leta 1878 bil g. G laser, leta 1882 pa g. dr. P raža k minister pravosodja. Proti tej določbi najvišjega so lišća, vsled katere bi se za ničeve spoznalo muogobrojne hrvatski pisane pravde v Dalmaciji, trebalo je nagle pomoči postavnim potom. Dalmatinski poslanec dr. Bula t je torej pred ložil <11žiiviiemu zboru postavo, po kateri bi se naj §. 14 sodnijskega reda glasil: „Obe stranki in njeni zastopniki se imajo v svojih govorih posluževati nli hrvatskega (srbskega) aii italijanskega jezika". Ko se je oni predlog v justičnem odseku obravnaval, se je g. minister Pražak izjavil proti temu, da bi se jezika imenovala v post-ivi in zahteval, da se ima §.'14. tako glasiti: „Obe stranki itd. se imajo posluževati v deželi navadnih jezikov". Izjava g. ministra Pražaka, ki se je po njegovem zahtevauji zapisala v zapisnik in ki naznačuje vladno stališče glede jezikovnega vprašanja, poudarja, da so vse c. kr. vlade od leta 1848 naprej se držale načela, da ima vludua in izvr.ševalna oblast določevati, ali in kateri jezik je v deželi navaden, in da ima vlada pravico tudi za sodnije dajati ukaze z vezi Ino močjo (Anonlnungen mit verbind lioher Kraft), kateri so potrebni, da se vsac^mu v deželi navadnemu jeziku v razmeri prebivalstva in sodnij zagotavlja pravica, katera mu pristoji. Dalje so vse vlade, odkar so proglašeni državni osnovni zakoni z 19. členom, bile tega mnenja, da so s tem členom odpravljene vse starejc postavno določbe, ki so nasprotne 19. členu, tedaj tudi določba §, 14. sodnijskeg.i reda. Vlada je *•» vedno na tem stališči, da ima ona izdavati je § ne naredbe, po katerih se morajo tudi sodnije uati in da v tem oziru ni treba nove postave. Z ozirom pa na po sebne razmere v Dalmaciji dovoljuje v postavo z gori zaznamovano spremembo. Justični odsek je potem vzprejel postavni načrt po vladnem predlogu, a levičarji s tem neso bili zadovoljni, ampak so zahtevali, da se namesto besed: „v deželi navadnih jezicih" ima postaviti: nv deželi pri sodnijah navadnih jezicih;" tediij tisti tekst, vsled katerega se našemu slovenskemu jeziku de vedno toliko zaprek dela pri soduijah. S to postave za Dalmacijo se je nastopil pot, po kuterem jedinem se rm re rešiti jezikovno vprašanje. G. minister Pražak ima gotovo prav, ako trdi, da neso uradi, ampak da je vlada poklicana jezikovne razmere urejati. Pa kaj pomaga, če je od dobre volje sodnikov odvisno, ali hote vladi pri-poznati tako oblast ter respektirati njene ukaze. Kaj pomugu, uko g. minister ukazuje, da morajo sodnije s slovneskimi strankami slovenski uredovati, če sme vsak sodnik to m i istrovo naiedbo djati ad aeta, ter se mu vsled te nepokornosti ničesar ni bati, ker je neodstavljiv. In dajmo, da se s čusom sodnije mlado in da celo gospoda \Vnser v Gradci in Schinerling na Dunaji g. ministru Pražaku ne bosta nasprotovala, vender nič stilnega ui ustvar -jeno in vsak čas sodnije, sklicevaje s.* na §. 18 na-štga sodnijskega reda, zopet lahko izbacnejo slovenski jezik »z soduijskih zapisnikov. Zuto moramo Slovenci želeti in ne sm« mo odnehati, dokler se tudi za nas jezikovno vprašanje postavno ne uredi, kakor se je to zgodilo za Dalmacijo. LISTEK. Izza peči. IX. Dne 5. maja. „Ti griva ščetiuasta, da bi te dihur pokadil!" sem dejal davi, ko sem oblačil mestu nove letne obleke svoj stari zimski kaput, katerega sem že bil obesil v omaro, kjer je visel na klinu nekaj časa, danes pak je na svoje stare dni zopet začel slu/iti gospodarju. — Tako pride do veljave v mesecu maju stari kaput, ki je že bil Židu namenjen, a zdaj po takej skušnji, ko zvunuj brije piava jesenska burja in ko bijejo na okna mrzle, debele vodene kaplice, ga še ne bo dobil žid, ampak hrbtišče mi bode ogreval dokler bo mrzlo, pozneje pa, ko bode jasnejše solnce nam sijalo, bo zopet romal na svoj klin in bo visel na klinu do nove zime, ki mi bo naklonila nov kaput, če si ga bom priskrbel in če ne bom starega po nasvetu krojačeve modrosti dal obrnili tako, da bode v prihodnjej zimi čisto novo lice kazal strmečemu svetu. Cisto verjetno je. da se tako zgodi, naročito v slučaji, če mi ne bodo srebrni k^bri lazdt pod srajco, kakor svoje dni tistemu Urbančeku Kosu iz Kamnika na Šutui duma, kakor stoji zapisano v Kodrovem romanu „Lllteraoci*. Kar je staro, je časti vredno, pravijo, in po tem takem ni dvojbe, da je tudi moj stari kaput časti vreden in Puškinov romati „Stotuikova hči" je tudi časti vreden, ne samo zarad svoje Btarostl, ampak i zato, ker polni našemu dnevniku predale pod črto, namestil nas — n-ljtouistov, ki smo se letos nekako ugreznili v „Nirvano" lenobe. Koliko sem se lani trudil, predlagal in -kli-caval, da bi spravil skupaj feljtoniško StfdrUgO, obetal sem nagrade, da, celo z vinom sem jih dražil, ter koval iz njihovih imen — heksametre; ah vse zaman: niti osuovalnega zbora nesem dognal. Pa jo menda že zopet nestečna številka trinajst uzrok tej nezgodi! Da, da, ta številka je nesrečna, to znam iz lustne skušnje! Trinajst sem jih bil naštel in predlagal za podlistkarsko zadrugo in iz teh trinnjsterih ostala sva samo dva, ki jeziva poplav s ruskimi romani v „ Narodovem" podlistku: Pro-stoslav Kieianov iu — moja malenkost „za i ečjo". In prav se l.am godi! Ko bode pie-ta'a „Stol- nikova hči" in bode izcrpljen Pn-kin, pride na vrsto Lermootov in zopet m njim — Turgenjev itd. Vsak izobražen Slovenec bi moral čitat; ruske romane v izvirniku, ali, prosim vas, k t»'inu smo preugodni; rajši sežemo po nemškem berilu ter si naročamo „Iliustrirte VVelt", „Das Buch fiir Alle", „Ueber Land lind Meer" in če je treba, celo kak „Giornale uelle donne" iz — Milana a i kali! Meni ni do tega, nego žal mi je, da ste mi z ruskimi romani oplaiili ter razvtdili v^e moje originalne kidege pod črto, razen g. Prostoslava Kre-tanovega, ki jedini, ne gledeč ni na levo ni na desno, potuje križem domovine andante v \, taktu in U plete po Btarej navadi v svoja pisma nemške in dru^e citate, dostikrat umestno, tedaj pa tedaj tudi neumestno, kakor se rnu je to dogodilo v XXI. številki s citatom: „Qnod licet .lovi non licet Invi", kateri citat ni bil na pravem mestu. Jaz nesem protivnik Litatov, celo dobi i so, ampak na prikladno mesto jih mora znati postavljati, kdor jih hoče sploh imeti; če |se pa c;lat postavi na nepravo me-.to, ne velja, kar bodem piecej tukaj to dokazal. Leta 1859 je v Trstu v 6. gimnazijske t! raz- Kulturni boj na Nemškem. u. Postava, katero je predlagal Windtborst, obstoji le iz jednega paragrafa ter je prouzročila živahno debto. Vender je značaj cele debate že s tem zaznatnenovan, da nobeden mnogih govornikov ni skuhal braniti mejnih zakonov, temveč da se je splošno priznavalo, da trebi predrugačiti celo nekdaj toliko slavljeno sisteuio. Že v tem tiči gotovo lep moraličeu uspeh katoliške stranke! Vse slabe strani B:smarckove cerkvene politike bičal je prvi govornik središča, Schorlemer Alst. Če se bode v 50 letih — pravi — čt*lo, da so se na Pruskem sodni,sko kaznovali duhovniki le zaradi tega, ker so mašo brali in sakramente delili, se bode moralo misliti, da je to gola laž ali hudobno obrekovanj. 13 itko toži, da pruska država s kato ličani postopa, kakor stari Rim s prvimi kristijani iu kakor Angleži ? nesrečnimi Irci. Vladi očita, da bistven«* sodeluje z revolucijo, kajti Č3 se uporni duh na Nemškem tako silno razširja in če spoštovanje monarbične avtoritete povsod vidno hira, je to bo>ja kazen za krivični nkulturni boj". Postave se ne izpeljujejo z jednako natančnostjo; tako n. pr. je dvoboj prepovedan, in vender se ga t.-rja z drugo Strani in uradni časniki prinašajo doTge članke, v katerih se se slavijo krvavi dvoboji mej sevoro- in ju?nonemškimi dijaki. Će pa kak duhovnik sakramente deli svojim \ernikom, gi tikoj zaprti lil iz domovine preženo. Od pravicoljubnosti poslancev pričakuje govornik, da bode o pritrd li VVmdthorstovemu predlogu. Za predlog oglasila sta se mej drugimi tuli poljski zastopnik S table WS ki iu — židovski de moktat Stern. Prvi je naglasa!, da se najhujšemu hudodelcu ne odreka zadnja tolažba, predao ga peljejo na smrt, da se pa zvestim podložnikom za-branj u jej o cerkveni obredi. Se bolj krepko pa je podpiral Windthorsta Žid Steni od skrajne levice, kateii je naravnost dejal, da bode glasoval za po-Btavo, kajti ona katoličanom ne daje nič, druzega, nego to, kar fcidje že dolgo v miru uživajo. Zakoni so krivico storili katoličanom, ti krivica se mora odpraviti, nas lstvo mora nehati in državljanska svoboda .se vračati na Pruskem. Z glasno pohvalo bil je govor tega levičarja sprejet od katoliškega središ' a. Nasprotnikom se je le težko posrečilo, ugovarjati smernemu in pravičnemu predlogu; tudi najod* ličnej>im govornikom liberalne stranke se je poznalo, da zagovarjajo nazore, o katerih krivičnosti so sami prepričani. Le jeden zastopnik narodne liberalne barve, nekdanjih Bismarckovih kimovcev, je če hotel razlagati, da mora jed no vladi presojati, kateri trenutek daje ugodn za revizijo cerkvenih postav. Nasprotno pa je moral voditelj naprednjaške stranke, lt i c h ter, priznavati, da se mu cei i predlog vidi povsem utemeljen in opravičen, ter da je cela zadeva vprašanje notranje politike, katera se mora lazsojati v deželnem zboru, a ne diplomatičniin potom. Le v toliko je nasprotoval predoru, da ga je hotel se posebnemu odseku izročiti v pretresovanje. Protestantov3ka konservativna stranka bila je v čudnej zadregi« Tudi njej je bil predlog Windt-horstov po volji in v njenem imenu poudarjal je baron II a m m er s t e i n, da se morajo predrugačiti majni zakoni. .Zoper uporne sile", — kiiče ta govornik — „kakor se dandanes kažejo, ne zadostuje policija, tu mora pomagati krs"čan3tvo !u Vender so se pa konservativci toliko ozirali na vlado in njena pogajanja s papestvom, da so stavili posredovalni predlog, naj se vlada v resoluciji pozivlje, da pre-naredi majne zakone ter odpravi najprej one določbe, vsled katerih je služenje maše in delitev sakramen-tov kažnjivo dejanje. Polovičarstvo, katero je sarkastični Ricliter dobro ocenil z besedami: „wir moehten wohl gern, aber wir diirfen nicht!" jNi Čuda da je izredni ta položaj izvedenemu parlamentarcu Windthorstu nalogo izdatno olajšal. Z mlad* nisko živahnostjo, katero ne bi mogli pričakovati od 71 letnega starčeka, sukal se je na vae strani in z ono elegantno zgovornostjo, katero svet občuduje pri »iuti borne kmetske koče, pobijal jej vse svoje nasprotnike. Pri glasovanji sicer njegov; predlog ni zadobd večine, ali sprejeta je bila reso j luciJE konservativcev, katera poudarja „organično J levidjo" nujnih zakonov, z veliko večino in tako se 1 je posrečil prvi napad na BUmsrckovo cerkveno po-( litiko. To katoličanom ugodno glasovanj: pa bode gotovo imelo važne posledice. Ravno sedaj so vrfte poganjanja mej nemškim cesarjem in rimsko kurijo in trditi se sme, da bode zadnja debata v pruskem deželnem zboru nanj izdatno uplivala. L)a tudi Bis-niarck želi spravo s papežem, je sicer gotovo, ali bas s kazenskimi določbami proti nemškemu d uho venstvu hotel je prisiliti kurijo, da odneha v mnogih zadevah in da s svoj m uplivom tudi v drugih posvetnih vprašanjih, v rinaučnej in carin -skej politiki, podpira njegovo politiko. Dj seiaj se je zviti državnik mogel sklicevati na to, da se strogost proti k-itoličanoni zahteva od protestantov ske večine deželnega zbora ter da so mu v tej zadevi roke zvezane. Sedaj so pa je javno pokazalo, da večim v parlamentu sama ne mara več nekdanjega nasilstva, •la hoče mir imeti z cerkvijo ter da le—vlada za vira ugodni uspeh diplomutičnih obravnav. S tem se ,e ves položaj hipoma preineml kato'iškej stranki na korist in, ker se hoče železni kancelar, kakor razvi-dirao iz najnovejših berolinskih poročil, v srditi boj podati z liberalnimi in ni.prednjaškimi nazori, proti katerim naglasa „inonarhieni značaj" pruske ustive, smemo za trdno pričakovati, da se bode kmalu sprijaznil s katoliškim središčem ter da bode „kn I- turni 1» o j - kmalu izginil od površja sosedne nam JNemČije. —j— redu pou- eval nemščino profesor Eduard Ott. Mej dijaki je bil nek Tolusso, ki je tudi rud postavljal citat-*, p . ko jo jedenkrat dobil svojo nemško zadaćnico od profesorja nazaj ter je v del zapisano v taistej: „ungeniUen 1 — Oa", je pod ime profesorjevo zapisal ta le latinski citat: „Nomina stultorum inveniuntur ubique locorum." C'ez 14 linij pride ta citat g. profesorju v roke. in joj si ga dijaku, malo d.i ga neso spodili; tako hudo je opravil in zadel naš kolega Tolusso s svojim latinskim citatom, katerega je bil upotrebi! na nepravem iu za citate čisto neprikladnom mestu. Tako se godi tistemu, ki neoprezno ravna s citati. Gospod Prostoslav Kretanov sicer ni hotel niti mogel razžaliti nikogar s svojim gori napomenutim citatom, ampak samega sebe je v taistem prenizko postavil, ni kar sem ga hotel tukaj opozoriti. Ker se sedaj kolega Kretanov še kreče napram Zagrebu, se bojim, da me ne bi opraskal v svojem pismu iz Zagreba, in zato, da ga v dobro voljo spravim, mu bom povedal nekaj ter ga bom opozoril na originalno firmo, katero sem mu bil prigodom njegov, ga boravljenja v Zagrebu pozabil pokazati. N id neko krčmo v sta rej „Novej ulici", katerej novo ime ne vem na pamet, a gledat iti se mi zdi predaleč, stoji zapisano: »Gasthaus zur Cvečke". — Ne da bi hotel reklamo delati za vino, ampak iz jezikoznanstvenih Ozirov mu to povem, ker sem se prepričal, da ga razni napisi vsegdar interesirajo, in „(jlastlnus zur Cvečke" jo gotovo zauimljiva jezikoslovna prikazen v ulicah zagrebškega mesta, često kaj druzega, nego je „Holtzverkauf" pri nekem Židu v Kukovičovej ulici in kakor so razne nemške židovske firme s hrvatskimi krstnimi imeni, katerih je videl sum dosti in celo preveč za tako mesto, ka kor je naš Zagreb. Konečno še en citat na adreso Kretunovo, da ne bi mislil, da sem neprijatelj citatov. „Noli adhue apjnam bisere, sed moiico vino utere propter Btomachum tuum et frequentes tuas infirmitates — ad Tim. I. 5. 23 u Opazujem, da si ti citat nesem prepisal iz sv. pisma, ampak v Jaški sem ga našel v velikej gostilnilci na sten;, ko sem 1. 18G2 potoval iz Reke čez Jasko do Zagreba, in tam sem si ga prepisal. S p e ct ab ili s. Govor poslanca Nabergoja. Blizu izza dvajset let se že uvideva, da je silno potrebna od južne železnice nezavisna zveza Trsta z zadej ležečimi deželami, in ni ga bilo skoro zasedanja državnega zbor/, da ne bi bil kak poslanec ali pa kak deželni ali mestni zastop izrekel željo, da bi naj visoka vlada v tej zadevi kaj štorih za Trst in za povzdigo avstrijskega trgovinskega prometa sploh ter gradila železnico, bodisi čez Predil, bodisi čez Loko. Jaz sam imel sem že večkrat priliko, v tej visokej zbornici osvetliti potrebe Trsta in po svojih močeh obširno dokazovati, kako neizmerno škodo da trpi trgovina in promet vsled tega obotav-Ijenja od strani vlade in državnega zbora, ter da je skrajni čas, da se kaj stori za Trst, tako važno mesto za trgovino. Danes ni moj namen, da bi to stvar se jedenkrat na drobno razpravljal; to se mi dozdeva nepotrebno, ker je itak vsaki izmej častivrednih gospodov dobro prepričun o tej potrebi, namreč o potrebi, da se Trst iu zad ležeče dežele zvežejo z drugo železnično progo. Z veseljem pozdravljam torej to vladino predlogo, s katero se vender jedenkrat stori korak do cilja, da se Kudol-f*va železnica zveze s Trstom in morjem, kar bi se bilo imelo prav za prav /goditi že pred desetimi leti. Italijanski prigovor pravi: „ruegiio tarde che mai", to se pravi: „bolje pozno ko nikoli". In veseli nas torej, da se s tem delom, če tudi pozno, vender le sploh pričenja. Imel sem pa priložnost slišati, da nameravajo nekateri mojih gospodov somišj-nikov na desnej strani glasovati proti temu projektu, katerega je iiumislila visoka vlada ne le Trstu v prid, temveč v prid cele države, in sicer iz razloga, ker nekateri miših gospodov kolegov iz Trsta navadno glasujejo proti intencijami desulce te visoke zbornce, iu 8e bolj zato, ker nekaj pojedinih ljudij v Trstu agituje v ohčesovražnem zmislu proti nvstrijskej državi. Kar se t če mojih gospodov tovarišev U Trsta, moram priznati, da bi tudi jaz želel, da bi postopali solidarno z desno stranjo zbornice, ki je v večini in katera Bi vedno pr zadeva zastopati prid vseh dežela iu narodnostij. (Dobro! na desni.) A ti gospodje so pač le svojim volilcem odgovorni za to, in mislim, da meni ne pristuje jih obsojati. Kar pa zrdeva one nezadovoljneže Tržaško in njihovo početje, pa gotovo ni moj poklic, še manj pa moj namen, da bi jih zagovarjal ali pa obsojal. Toliko pa smem reči, da zaradi pojedinih ljudij ni treba, da bi trpela vsa dežela in nje prebivalci, kateri so gotovo navdahnjeni, kakor vsi drugi prebivalci Avstrije, z najsvetejšim domoljubjem. Sveto pismo nam spričuje, da bi bil Bog, ko je ka/noval Sodomo in Gomoro, pomilostil ti mesti, ako bi se bilo v njih nahajalo v.->aj pet pravičnih. Ker pa Vas morem zagotoviti, gospoda moja, da je v Trstu velika veČina pravi^nežev (Dobro! na desni), smem pač pričakovat', da se bode tuli tukaj ravnnlo po milosti. Disiravno pa neso odnošaji v Trstu povsem taki, kakor bi morali biti, mislim, da je v prvej vrsti prejšnja in tudi sedanja vlada temu kriva. (Dobro! dobro! na deBui.) Konečno pa prosim svoje politične prijatelje in vso visoko zbornico, da glasuje za to vladino predlogo, zadevajočo gradbo železnice Trst-IIerpelje, ker nam je ta železnica tako potrebna, kakor ribi voda, ter jo smemo po vsej pravici zahtevati. Priporočam Tam torej iskreno vzprejeti postavo. (Pohvala na desni.) Politični razgled. Notranja dežele. V Ljubi j a ni 9. maja. V včerajšnji seji držnvue^a zbora inte.r-peloval jeposlanec For egger, da duhovščina na Spodujcm Štajerskem preseza svoj delokrog s tem, da nadzoruje učitelje in se prepričuje o tem, jo U poučni jezik slovenski. Tako da se je godilo v Laškem Trgu, kjer du je ljudstvo vznemirjeno ter se boji slovenjenja šole. (H Schonerer povpraša predsednika, mu ]e li česa znanega o teku kazenskega postopanja proti njemu, na kar mu predsednik odgovori, da ni dobil nobene informacije o tej zadevi. Na to se je več predlog v drugič čitalo, mej drugimi postava o železnici Str y Be.skid. — Poročevalec odseka za kongruo, grof It. C lam Marti ni c, predlaga naslednjo resolucijo: „Vladi se naroča, da ima, preduo se izvede postava o plačah katoliških duhovnikov, po primernem načinu skrbeti, d* se onemoglim dušnim past.rjern dohodki poboljšajo." — Poslanec Ruczka nasvetuje, da se naj vse peticijskemu odseku oddane in po njem rešene peticije z odloki vred izroče vladi v izvršitev. Baron Hackelberg ugovarja temu nasvetu, ker se nahajajo mej njimi jako važne peticije, kakor n. pr. one z m poslovenjenje srednjih šol. Ker pa nasvet Ruczkin ni bil na dnevnem redu iu se za njega obravnavanje msti odločili dve tretj ni poslancev, ne more se obravnavati. — Ni to se preide k volitvam v delegacije. Prvi so volili poslanci iz Češke, ki so bili vsi navzočni, 92 ne številu, po 46 iz vsake stranke. Pri prvi in drugi volitvi dobilo je na vsaki strani po 10 kandidatov vseh 46 glasov vsake stranke; in ker tudi ožja vobtev teh 20 ne da nobenega resultata, morali 80 se delegati izžrebati. Slepa sreča gojila je jednakopravnost, kajti naklo nila je vsakej narodnosti po pet zastopnikov. Izvoljeni so: Henrik Cl a m-Marti ni c, L ob ko vic, Mat t uš, Trojan, Žak; in Klier, Nitsche, Scliier, Stceruvvitz, S to lir. Propadli so: Ba-reuther, Plener, Oppenheimer, Itoser, Schatshmid in Adamek, Harrach, Jireček, Rieger, Zelthatntnei — Za Kranjsko je bil izvoljen v delegacije grof Hohenvvart, namestnikom pa poslanec K lun. Po končanih delegacijskih volitvah se je sej« pretrgala in zvečer nadaljevala. O »vstrlJsk«i-ii€»in»Uili odnosa jih pravi dopisnik „Narodnih Listov" z Dunaja, da je fonda mentalna /mota, ako se m s'i, da se ima nemško avstrijska politika z jednako mero me-viti, kakor je odlikovanje, ki g a j e u t i 1 pruski princ Viljem na Dunaji. R«vno na robe: odkar je hotel kiez Bismarck Italijo pripraviti do aiijanee, čaka beroiinska politika v K-dnokv jevi predsobi in bode čakala tako dolgo, dokler n< bode AvBtitja nasproti runsko-beroliisk emu prjatilj stvu zavarovali svoje politike v Parizu in Petrogradu Mej Giersom in Kalnokvjem obstoje tako prijatne razmere, da se bode moglo še le t^daj misliti n i razširjenje dvoearske zveze, kadar bode vzporedno z njo razširjena vsebina privatnik dogovorov mej A v strijo iu Rusijo. ViiafiOc države« Pred svoj m odhodom iz llelgracla i'.dal je razmetropobt M i ha j I nekako proklamacijo, ki se je dtlla ob srbskih velikonočn h praznikih, ko je raz-metropolit bil že odpotoval v Carigrad. V Belem-gradu najti j.i malo izvodov te proklamacije, ker jo je policija naglo zasačila. V njej pravi odstavljeni cerkveni dostojanstvenik, di s* bole kmalu vrnil v Srbjo. Ne da bi kralja Milana z jedno besedo o:ne nil, naglasa Milu.jl, da se je z njim ravnalo' nečuveno, protizakon to in bre«ozirno, pa da so trpljenja cerkve le kretko lobn \ kar sprićuje »godov na. --Dva iz odstavljenih škofov hotela sta raainetropolit« spremiti v Carigrad, da hi ekumenskoga patrijarbi nagovorila k akciji proti belgrajski vladi, pa ministarstvo jima ni botelo dati potnih listov, nego jima je odkasalo dva samostana za bivanje. — Doaedaj sta ispražnjena še škofovska sedeža v Žabacu in Nčgotinu. V ru*ltili krogih neso povsem zadovoljili z dogovori, ki jih je dognala vlada % rimsko kurijo. Posebno so Katko v u kaj malo ušeč in ta očit* ruskej diplomaciji, da se je preveč prenaglila v svojej spravi a papežem. — Neizpolnjena so ostala pričakovanja, ki so jih gojili dijaki Varšavski vsled dogodka A p u c h t i n - Š u k o v i č. Ne le, da je Apuchtin ostal učili85ni kurator varšavskega okraja, bil je zadnji čas odlikovan z Ab-ksander-JNevskijevim redom in običajno ročno pismo carjevo poudarja sočasno velike zasluge, ki si jih je pridobil Apuchtin s svojim podpiranjem one ruske politike, ki namerava poljske provincije spraviti v večje soglasje upravo drugih ruskih gubern'j. To pismo carjevo vzbudilo je občno začudenje in nezadovoljnost, po sebno pa se to kaže v dijaških krogih. Zuluje č»si bo se ti va^eli pogosto zbirati v velikih gručah pred vseučiliščem, da bi demonstrovali proti pred stoječemu dekoriranju Apuchtina; tudi se je našlo mnogo dotičnih plakatov prilepljenih ob zideh, ter ima policija jako mnogo posla. Sploh se trni, da je v obče prebivalstvo vzburjeno in nezadovoljno. O domnevanej trrško-bolfrartilKj zvezi poroča se iz Aten listu „Agence Havas": „Gotovo je, da se je napravil načrt temelju za bodočo grško-bolgarsko entento. Vsled kratkega bivanja bolgarskega kneza v Atenah pa ni bilo mogoče razprav- ljati vse nje podrobnosti. Čuje se, da hoče Grška, po tem ko 8o se prej rešila politična vprašanja in določile grško-bol^arske meie, ponuditi svoje po sredovanje v odpravi* razkolniUva. Obravnave se bodo nadaljevale. — Knez Aleksander dospel je ponedeljek večer na ruskej vojnej laiiji „Afrika" Kotor, kjer ga je. dočakal prvj pobočnik kneza Nikite, Petrovič, s spremstvom in pa kot rske politične in vojaške oblasti. Z-t rad i pozue ure preložil se je odhod v Cetinje na drugo jutro. Ttirilin vlada obrnila se je bila sredi fe-bruvarja s spomenico do berolinskih zaveznih vlastij, da bi sprožila izvršitev onih členov berolinske po podrte, s katerimi se ima določiti delež novih balkanskih držav pri otomanskem dolgu in pa visokost tributa turšk«'j suvereniteti podvrženih dežel in pro-vincij. VeČina vlad, mej njimi tudi dunajski kabinet, odgovorili so pri trje valno na to spomenico ter se pričakuje, da bodo poslaniki, ko dospo vsi dotični odgovori kmalu jeli obdižavati svoje konference v rešitev te zadeve. — K*ko? se je poročalo velevla stini, misli Visoka Porta z vso resnostjo n* potrebne refor me v Armeniji. Našlo se je ueki, da je bila v E'zerumu zalotena tajna družba vojaški or ^unizovana ter da je imela zvezo z ruskimi nihilisti v dosego ustanka za armensko neodvisnost. jezik na kako korporacijo, uradnijo, a če se tja spravi, se tudi često do dobrega opari. — Včeraj bila je prav taka zadeva pred Sežanskim c. kr. okrajnim sodiščem. Obravnava bila je zoper Valentina Stolfa, trgovca z lesom v Sežani, zaradi obrekovanja županije Sežanske. Obrekovalec se je opekel in je bil obsojen na 10 dnij zapora ali 50 gld. globe. — (Okrajni šolski svet v Ormoži) že štiri mesece ni imel nobene seje. Po zakonu morali bi vsaki mesec biti jedna seja, a ptujski okrajni glavar pl. Premerstein skozi štiri mesece ni nobene sklical. Domare stvari. — (P res vitli cesar) potrdil je volitev jJSO-p. Ivana Kukovca, posestnika v Ljutomeru, načelnikom okrajnega zastopa, gosp župnika F r a n a Žrola pa namestnikom. — (Gosji o d vitez Schneid) ustavil se je, potujoč na Dunaj, včerai v Ljubljani, (iotovo bode vsakdo z veseljem v/.prijel vest, da *e je g vitez Schoei iu zdravje popolnem povrnilo. — (Dr, Millevoi) čutil je v državnem zboru tudi potrebo oglasiti se in je mej drugim trdil, di v Istri nI niti jednoga odvetnika ali no tari a, W bi znal slovenski ali pa srbsko-brvatski je i k. Temu nasproti mu bodi povedano, da mu n treba daleč se truditi, kajti tikoj v Vodnjanu najdi odvetnika, dr. Staniča, ki je kakor slovenskega tako tudi hrvatskega jedka popolnem zmožen. A'*o poslanec, Millevoi niti razmer v svojem kraji ue pozna, hi p;ič bolje pogodil, ko bi se ne oglašal. — (Umrl) je včeraj ob 8 uri zvečer Anton baron Codelli-Fahuenfold, 82 let star. Itanjki bil je posestnik graščine na Kodelovem, služil nekaj časa v Trstu kot gubemijaloi ta;nik, pa šel kmalu v pokoj. Ol 1. 1861 do 1866 bil je deželni glavar k ran j aki. Spadal je k nemSkodiberaluej stranki, v tej last no.li vodil kot predsednik volitve v velikem posestvu m bil kot častni meščan ljubljanski d> zadnjega letu aauedjiv volilec nasprotne stranke v prvem razredu. Tiuplo se prepelje v petek v Kamnik v tamošnjo rodbinsko rakov. Naslednik njegov v ti lei-komisu |ti brat, upokojeni deželne sodnije svetovalec Karol baron Godelli. — (Razstav h goveje živi Ne, kmetijskega orodja in manjših strojev) ob priliki SOOtetnlce je zagotovljena. Prostor je določen v L&ttermanovem drevoredu, na zadnjem travniku proti Šiški. — (Imenovanja.) Dr Matija Bcbmirmaul, sekundarni lečn k v bolnici milosrđu kov v Zigrehu, imenovan je podžupairjskim lečnikom v D.akovem, a Josip Vamberger, blagajnilki ofistol v Z .grebu, fioančn'iTi perovodjem v Vukovaru. — (Gospodje odborniki „Sokola") vabijo se najuljudo**J8 v nujno sejo danes Bredo Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 9. maja. „Wiener Zeitung" objavlja, da je sektijski načelnik Szogvenvi imenovan tajnim svetnikom. Carigrad 9, maja. Volitev Wassa-erfen-dija (rodom Albanca) guvernerjem Libanonskim vsestransko odobrena, zapisnik o njegovem imenovanji podpisan. Cetinje f>. maja. Bolgarski knez dospel je semkaj ter odpotuje jutri. Monakovo 8. maja. Avstrijska cesarica ostane tu do 11. t. in. Berolin 8. maja. Državni zbor zavrgel je v drugem branji povišanje carine na les s 177 proti 150 glasom. /i tukaj-in, jedno« posestnik dne D maja ob 8. uri zvečer v čitalnično pevsko sobo (1. nadstropje). — (Iz IV i k niče) se nam pi-e: šnjo K|>lošno občino izvoljen je bil (>. t glasno županom gosji. F r a u j o Š e r k o in trgovec v C rknici. Zi svetovalce pa sledeči gg. : Alojzij Pogačnik iz Cerknice, Andrej V i d m a r iz Begunj, Jan z Ž i t n i k iz Cerknice, Josip Mi l a v e e \r. Cerknice, Janez Petro v 6 i Č is Dolenjevasi in Mitija Kraje iz Grahovega. C'ikniški občni sme ponosna biti, da ima na čelu take vrle narodnjake! Ž iveli! — (Iz Sežane) se nam piše v 8. dan t. m. : Večkrat se sliši tu |>a t iin žalenje, obrekovanje in gnlenje častnih oseb ali iz zavidnost', zlobnosti, ali pa tudi iz osobnosti, a ma'okedij pa se spravi zlobcu Razctava izdelkov hišne obrtnije, ženskih ročnih del, prazgodovinskih, starinskih in kulturnozgodovinskih predmetov v Ljubljani. Iz pozivov in splošnih določil, ki so se objavila svoje dni po kranjskih časopisih, je znano, da nn-merava slavnostni odbor sa praznovanje let šnje 600letnice napraviti mej drugim tudi ra/.stavo, katera naj bi obsegala izdelke hišne obrtnije, ženskih ročnih del, p r a z g o d o v i u s k e , starin-I s k e in kulturnozgodovinske predmete, če so s Kranjsko v kakej zvezi. Namen te ra/sta e je, pokazati nekak splošen in poučen obris zaznamovan li strok, kakor so se v teku Stoletij razvijale. Di se ta namen lo?e in v resnici tuli doseže, je odbor razposlal pozive na vse one kroge, oblastni}©, zastopstva po mestih in po deželi, ki samorejo uplivati, posredno ali neposredno, na razvoj razstave, bodisi, da se je sami z različnimi predmeti udeleže, bodisi, da druge k udeležitvi pripravilo. Povabila so i/šla tudi na veliko Število privatnih osob, od katerih se lahko pričakuje, da delujejo rdatno v ugoden pro* Bpeh razstave. Dosedanji uspeh je sp'oh ugoden, za nekatere i -osa možne stroke Še celo zelo ugoden. Največ oglasil je došlo dosedaj za ženska ročna dela, iu sicer večinoma iz Ljubljane, deloma pa tudi iz Gorenjske in Notranjske. Tudi hišna obrtnija bo, kakor se kaže, dobro zastopana. Jako povoljen je usjndi na polj! cerkvene umetni je, in sicer posebno, kar se tiče raznih krajev Gorenjske. Odboru je na tem ležeče, da so vse stroke dostojno zastopane in da predmeti za vsako stroko kolikor mogoče iz vseh različnih delov Kranjske prihajajo; le na ta način se namen razstave v resnici lahko doseže. Ker pa nekateri kraji do sedaj ne o tako zastopani, kakor bi bilo želeti, in ker je v popolno dosego stavljene svrbe še dosti objav pričakovati, je odbor sklenil obrok za oglasila p od al j-B a t i d o 2 O. maja 188 3. Odbor se tedaj obrača do vseh merodajnih krogov in do prebivalstvu kranjskega sploh, da bi ga dejansko podpiralo, ter radovoljno in krepko delovalo ni to. da se razstava dostojno in deželi na čast zvrši. Oglasila sprejema vsak dan član razstavinega odbora, trgovinske in obrtne zbornice tajnik Ivan Murnik v Ljubljani. Pismena oglasila se tudi labko pošiljajo pod napisom : „ Razstavi ni odbor v Ljubljani". — Rizstaviui predmeti naj se pošiljajo rasstavinemu odboru do 15. junija I88a. Umrli so v IJiiltljanl: 5. maja: Marija Železnik, uradnega sluge b6i, 21 let, na Hregu it. 6, za plučno tuberkulozo. — Andrej Zupin, uradni sluga, 8a let, Frančiškanske ulice fit. b", za otrpne-njero črov. 6. maja: Franca RamovS, dekla, 27 let, sv. Petra cesta St 42, za osepnicami. — Oton Kratochwil, zasebnega uradnika sin, 1»» dnij, Poljanska cesta št 35, za božjastjo. 7. maja: Rudolf Riis, mestnega stražnika sin, 25 dnij, Kožne ulice št. 3. za božjastjo. 8. maja: Ana Kreiiižar, bukvovezova udova, Oo* let, Kimska cesta St. 4, za vodenico. V deželnej bolnici: 4. maja: Anton Kozjek, dninar, 57 let, za vodenico 6. m»ja: Miha Zdnik, duinar, M let, za jctiko. — Magdalena sVeger, fotografova udova, 49 let, za kroničnim kat.troin v črevesu. Tržno cene v IJublJasil dne 0. maja t. I. Zahvala. Vsem onim, ki so skazali toliko sočutje in ljubezen mej dolgotrajno boleznijo in o smrti našega nepozabljivega s:na, oziroma brata, gospoda Franja Šega, Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ . . . Ječmen „ . . Oves, w . . . Ajda, n . . . Proso, » ... Koruza, „ . . . Leča „ . . Grah „ . . . Fižol - . . . Kiompir, 1O0 kilogramov . MaBlo, kilogram. . Mast, „ Špeli frišen „ . . n povojen, „ . . Surovo maslo, r . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ n Svinjsko „ „ Koštrunovo „ „ Kokoft........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metru . , mehka, „ „ - gld. j kr. ZD"ixn.aosi£:a, borza, dne* 9 maja. (Izvirno telegratidn« poročilo.) Papirna renta ...... .... 78 gld. 6=> 79 ( 15 Zlata renta ...... i'9 . 10 fi* , marčna renta..... 98 , 20 Akcijo narodno banke . HO „ — Kreditne akcijo..... 906 , 70 London ..... J19 , 85 Srebro . ... — 9 . 50» , 66 Nemške marke .... M , 50 4°/0 dižavne srečk o iz 1. 18.r>4 250 gld. 119 . 75 Državne srečke iz 1. 18(»4. 100 „ 170 „ 75 4"/g avstr. zluta renta, davka prosta. . 99 „ — 120 „ 10 4°/ 89 , 35 n papirna renta T>70 «7 n 80 6*/« štajerske zeniljise. odvez. oblig. . . 108 , — 1 muhi'. ;i reg. srečko 5*/a KM) gld. 118 „ 75 Zemlj. obč. avatr. 4*/i*/a slati zast. listi . 118 „ 25 Prior, oblig. Kluabetine zupai . Železnici; 103 i. 50 Pr.or. oblig. Fenlinundo\ e se\ . železnice 105 „ _ KM) gld. 170 „ 85 Kudoltovu srečke..... 10 „ 18 , _ Ak;ije anglo avstr. banke . 120 „ 116 fi _ Trainimvuv-driifit. vel j. 170 gld. a. v. yis 75 izrekan o po tej poti svojo najprisrčnejsV« zahvalo; — hvala soBebno čč. gospodom duhovnikom za ginljivi „Miserere", hvala gospodom pevcem za mile nagrobnice in vrlim gospodičnam za lepo vence. Se jedenkrat vsem naso najiskrenejso zahvalo' VSo dražici, dne 7. maja 1883. (812) Žalujoča rodbina. Ob priliki navzočnosti Nj. Veličanstva boie v dan 13. julija t. I. na travnik h pod Tivoli ljudska veselica. Vsi oni, ki se hočejo pri omenjenej vos« lici u*e!efciti b premakljivimi restavracijami, kavarnami, šotori s pijačo, z bazari, s prodajalnicami, razveselujo-čimi objekti (kegljišče, drevoplez, gugalnica, ka-ruselj itd.) — we prosijo, da dotične nasvete izroče Ho 14. nijija pri podpisanem odboru; ob jednera se pristavlja, da se ne to te smel nobeden pri Ijud-skej veselici udeležiti v jtdnej iz omenjenih smer, ako se ni prej oglasil in ni dobil dovoljenja od ve-BeliČnega odbora. Pojasnila daje odbor v svoJ«>) |»i«arul (IflfMtiil tru, Nt. IO, I. IMid «< rn|»Jt») vsak dan od 2.-3. popoludne. V Ljubljani dne 4. maja t. I. (296—3) Kkseknfivni odbor za slavnostne sprevode. Dominik Dereani, c. kr. davkarski pristav, daje v svojem in v imenu svojih bratov, sester, prijateljev in znancev na znanje prcžalostno vest, da je BogU vsemogočnemu v nerazumljivih njega sklepih dopalo poklicati k sebi nafiega iskreno ljubljenega očeta, gospoda Dominika Dereani, trgovca, hišnega in zemljiškega posestnika, kateri je po daljšem bolehanji danes ob 11. do-poludne V 63. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v četrtek 10. t. m. ob 10. do-p iludnc. Nepozabljivi ranjki priporoča se v pobožen spomin. (313) Žužemperk, v dan 8. maja 1883. Št. G774. Razglas. (805—8) Mestni zbor ljubljanski je v seji dne 1. maja t. 1. odobril dopolnilne volitve za leto 1883, pri katerih so izvoljeni bili gospodje: dr. Josip Derč, Miha Pakič, dr. Fr. Papež, Fran Itavnihar, Fran Šuklje, Josip Tomek in Fran Žužek, Služba. Za svojo prodaj.Jnieo mešanega blaga iščem popolnem izurjenega pomolniu«. — Ponudbe in spričevala naj s«; pošiljajo /%iig«»|u Caaitgrami** (808—2) • V Ajdovščini. dr. Henrik Dolenc, Anton Klein, Fran Kolman, Miroslav Križnar, Alfred Ledenik, Ivan Mu mik, v mestni zastop. To se javno na znanje daje. Mestni magistrat v Ljubljani, ino 2. mnja 1883. Za župana: Perona. -jev „£hre des Herzogthums Krain" jirvotne ix.«lsij«* produ se za 30 gld. Kje? pove upravništvo „Slovenskoga Naroda". (27«-41 oooooo« ♦ ♦ TJ lii«* t i* «* ♦ 234—8) ♦ i zebe in zobovja: J ustavlja po najnovejšem a m <• r i k a n s k e m načinu t + brez vsakih bolečin ter opravlja plombo vunjt% in * ♦ \se /oblic o pomol je ♦ ♦ zobozdravnik A. Paichel, S o o ♦ poleg llradeckjjevega mostu. I. nadstropje. « ♦ O 1 Salicvl-ustna voda, 4 uspešno sri'ilst \-o proti vsem boleznim v ustih in na A /.obeh, obrani prijetni duh in naravno bojo zob; ste- 2 Menica po 40 kr. i Anstherin-ustna voda po (JO kr. Zobni prašek po 4() kr.; priznano najboljše sredstvo za čiščenje ust. Dr. Pfefletmann-ova zobna pasta V M'aflja/i po / glti. 96 kr. i Dr. Popp-ova ustna voda po l gld, -iu kr. prodaje C991—1) (3-. PICCOLI, lekarnar v Ljubljani, na Ihinajskej cesli. i 3. M s s £8 & 3,5 i 3. rt N < .. f 11 C, s n fi C £L r ! i ♦ : o o : o o t ♦ na rl"in* jjiMli ♦ o o ^ o o ♦ o O "ft- Dovoljujemo si naznaniti, da bode po nas zastopana t Assicurazioni Generali v Trstu, \ \ ^ga -LTSt3.no Tri jen. a, i. 1831. * z zagotovilnim zakladom okroglih devet in dvajset t milijonov goldinarjev av. velj., tudi letos na IEx*tilljMlcoJDl vzprejeinala zavarovanja proti toči. Da se dosele mnogobrojna in občna udeležite v, nastavile ho se premije kar mo7.no nizko in so Nlgunio brci vsaln- «l«pIaC'ilii«» «lolžn