Leto Vin it« 9 1 Ithija att 4. «jBti ^ _ =3 Stane mesečne» Dm »S—-, "H®-»emstvo Dut 40 — — II Of]»*S DO tCfttOLr! Uifninišive 1 LJubljana, Knafiova ulica iM». 3А Telefon štev. 73, pondfi tudi Ljubljana, sobota 1. januarja 1927 44510 Pouaa» Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravnlStvo: Ljubljana, PreSemor« uuca it. 54. — Telefon St. 36. tnseratnl oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica it. 4.. — Telefon êt. 49* Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. t. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poStnem ček. zavodu : Llub-jana St. 11.841 - Praha Č13I0 78.»80, Wien, Nr. 105.14«- Današnja številka obsega 48 strani in stane 3 Dir, prihodnja številka izide v torek. Ljubljana? 31. decembra. Sredi občega pesimizma treba vendarle biti iskren ter priznati, da je naše osvobojenje na vseh poljih prineslo izreden kulturen napredek posebno Slovencem. Obdarjeni s krasoto, manj pa s prirodno plodovitostjo svojih krajev. moramo Slovenci napeti vse moči. da se vzdržimo. V to nas vsposablja čim večja vsdstranska kultura vseh slojev ljudstva Njo dvigniti do impo-zantne višine nj !e na sebi lep cilj. temveč je eksistenčno vprašanje Slovencev. Temu prepnianju smo po osvoboje-nju posvetili velik de! svojih moči. Mnogo se pri nas nepotrebnih besed izgublja o kapitalistih in buržujih na eni in o proletarijatu na drugi strani. Nam. katerim socijaiizem ni marksizem, ampak srčna in sploh etična zahteva dvigniti vse nižje na -52 >o stopnjo, je zlasti v današnji gospodarski konjukturi socializacija kulture in kulturnih sred-«tev ena od glavnih poti. po kateri mislimo, da se da najbolj pomagati malemu človeku do povzdiga. V to svrho smo ustvarili velike organizacije. ki se od leta do leta stopnjujejo in zaokrožujejo v trdno fronto: Izobraževalno delo med ljudstvom, poprej le slučajno in diletantsko, prehaja v sistem, ki mu jamči smotrenost in vztrajnost. Ne bo preteklo mnogo časa in kakor mogočen stroj bo stala «Zveza kulturnih društev» s tisoči društev x organiziranim predavateljstvom. s filmom in radijem, gledališčem, petjem, tamburaniem in knjigo. Materijalna borba, s satero si ta iaša organizacija ob neumevanju države in javnih čini-teljev takorekoč minira svoje trnjevo. a častno pot v višine, borba z inercijo naše inteligencije, to delo iahko zavira časovno, a uspeha ne more več zgrešiti. Četudi se nàm nevtralizacija nravne-ga pokreta formalno še ni posrečila, njega nedvomni močni početki so tu m ne bomo počivali, dokler klubujoč za-smehu cinizm? ne dvignemo na prvo mesto naš trud za moralno povzdigo vseh slojev, za vzdržnost, za varčnost, požrtvovalno delavnost in karitativo. Organizacija tiska pa je vogeljni kamen naše kulturne ekstenze. Tu Je ogromen napredek jasno viden in obeta še nepričakovan razmah. Z razširjenjem Vodnikove družbe, ki je otvorila nov polet Ijudskoizcbraževalnega dela. smo za prvo leto lahko zadovoljni. A cilj je mnogo višje postavljen. Naša knjiga sicer res ni več privileg 300 naročnikov, a zadovoljni bomo šele. ko bo preprosti narod stalno in v dosedaj nepoznanem obsegu kupoval ceneno, zanj primerno knjigo. Naš cilj je iti v liroko maso. to smatramo za najvišjo «aristokracijo* v nacijonalni demokraciji. Za ta cilj ne more biti nobena duševna in gmotna žrtev premajhna. Ob sklepu leta naj v tej zvezi spregovorimo tudi o sebi, o «Jutru», «Domovini» iti našem novinstvu sploh, tako v Ljubljani, kakor v bratskih centrih v Mariboru in Celju. Tudi tu danes že vsakdo vidi. da so to le sredstva ta idealni cilj vzgojiti Slovence v zavedne Jugosloveni in državljane, dati |im uma s vitli meč v roke in vsa možna moderna orožja kaliure ter jih s tem podpreti v gospodîrskem delu in boju. v socijalnem napredku, v kulturnem razmahu. Razumljiva sta nam strah in mržnja klerikalizrna proti našemu tiskn. ni pa razumljivo histerično sovraštvo raznih «napredni!?* pigmejev, ki znajo pač le podirati. Vsa mogoča sumničenja so jim dobrodošla, rresto da bi iskreno pristopili in sodelovali. Naša novinska oiganizacija koraka t mogočnim когакзт naprej. Sovražna kletev se sproti spreminja v blagoslov. Stoječ sicer na zd-avem gospodarskem temelju, uporabljano vsak uspeh v nove naprave. «J ;ro> zvesto služi nacijonalni jugoslovenski ideji in svoji kulturni misiji v Slovenstvu. In četudi eni trde. da bi zanj bik manj te doktrinarne rvestobe bolje, je las v železni doslednosti in neizprosnosti ona moralna moč. ki našemu delu dae srčni utrip in notranjo moč žrtve. Priznavamo uspeh velike socijalne akcije pokojnega doktorja Kreka a nie»* slabost je bila in je. da je slonela in sloni ter živi aH spi z duhovščino. Naš: kulturna ofenziva pa ima cilj iz mase ustvarjati samostojne ljudske mislece, ^stvaritelje in tribune. Zasledujoč v:e velike in drobne, a zato v desettisočfri celini tako solidne kulturne uspehe med Slovenci, lahko z zaničevanjem preziramo sikajočo revščino raznih klik ki jemljejo kulturo Slovencev v zaku{, a so v vsakem oziru sterilne. Za kratko dobq ninulega dela smo lahko zadovoljni, ke- nam daje pravico stopiti pred vso jaihost m pozvati vse dobro misleče na slipno delo. Smer in organizacijske obliki, t. ta. v fronti kulturne ofenzive in kif&irne socijaiizacije ■>a treba desettisoày sotrudnikov in -ev. Spričo velifine Meje ta žrtev Kriza ilzunoDičeue vlade Ker sta ministra Simonovič in dr. Miiciič dala ostavko ter je vlada vsled glasovanja v radikalske tnklubu Ctjansko v manjšini se obnovljen? režim RR že pozet nahaja v krizi. — Konflikt med predsednikom skupščine in predsednikom vlade. — V pričakovanju Uzunovičc^e Jemisije. Beograd, 31. decembra, p. Današnji dan je prinesel pričakovano razčiščenje v radikalskem klubu, a je istočasno strmoglavil vlado v mučno kritično situacijo, iz katere se bo težko izmotala. G. Uzunovič je na neobičajen način v klubu presekal debato ter stavil vprašanje zaupanja. Zmagal je. toda njegova zmaga pomeni v resnici njegov in njegove vlade poraz. Dva ministra eg. dr, Miletič in Simonovič sta dala ostavko, izid glasovanja pa je pokazal, da ie vlada, ako stopi pred Narodno skuošči-no, dejansko brez večine, ker radikali, ki so danes glasovali v klubu proti njej, izjavljalo, da bodo isto storili tudi v parlamentu. Formalno šteje današnja vladna večina 179 poslancev, z odpadom 29. ki so danes aH direktno ali indirektno se izjavili proti njei in ki trdijo, da se jim bo pridružilo vsaj še 20. ie ta večina dejansko izgubljena. Z ostavko dveb ministrov pa je kabinet povrh ostal popolnoma okrnjen In Ima 4 resorte le provizorično zasedene. Zato so se takoi razširile vesti, da bo g. Uzunovlč še tekom današnleea dne podal ostavko. To se nI zgodilo. Vlada skuša, da si očuva eksistenco pr?ko oblastnih volitev ter se ie tudi že odločila, da pred 25. Januarjem ue skliče Narodne skupščine. Posebno kritičen moment je še v tem. da je nastal otvorien konflikt med predsednikom vlade In oredsednikom skupščine. Živahno se komentira ostavka ministrov Miletiča In Simonovlča. ki se smatra za najostreišo obsodbo Uzu-novičega postopanja. Oba motivirata svojo ostavko s tem. da sta vstopila v kabinet pod drugo predpostavko. Danes pa je vlada Izročena na milost In nemilost radičevcev. ie slaba m nI de-lazmožna. Zato odklanjata gg M letič in Simonovič odgovornost ter izvatata konsekvence v prepričanju, da se kabinet g. Uzunoviča itak ne more dolgo držati. Danes popoldne je vladala v radikalnem klubu izredna živahnost. Do poznega večera je bilo slišati iz kluba prepir in vpitje. Pašičevci vztrajajo na tem. da je njihova gesta definitivna in da bodo glasovali tudi v Narodni skupščini proti vladi. Naglašajo. da je njihovo postopanje odločno in da pod nobenim pogojem ne želijo, da bi popravili dopoldanski rezultat glasovanja. Edino, kar bi jih moglo zadovoljiti je. da Uzu-novič takoj da ostavko in da se sestavi nova vlada, ki ne bi bila odvisna od Stjepana Radiča. Veliko senzacijo }e izzval sestanek, ki sta ga imela popoldne Uzunovič in Marko Trifkovkl Trdi se. da je Trifko-vič od Uzunoviča kategorično zahteval, da da ostavko vlade, sicer da bo on demisijoniral in to tako, da bi sklical Narodno skupščino ter tam obrazložil svoj postopek. Vlada se dela. kakor da bi ne bilo nič hudega. Ministri se drže. kakor da se ni zgodilo ničesar. Uzunovič je po sestanku z Markom Trifkovičem rekel novinarjem: Po glasovanju se soelasno nadaljuje delo. Naša vlada je itak solidna. Na vprašanje, kaj je z ostavkama obeh ministrov, je Uzunovič odgovoril da ostavk ni dobil. Po razgovoru z Markom Trifkovi. čem je Uzunovič odšel v ministrsko predsedništvo. kjer so ga pričakovali njegovi prijatelji radikalni ministri, s katerimi je konferiral do 18.40. Uzunovič ie nato odšel na dvor. ministri pa so nani čakali. Ostal je na dvoru do 20.30. Na vprašanje vašega dopisnika, kaj lahko pove o svoji avdijencl. ie Uzunovič izjavil, da ie bi! le pri ministru dvora. Na vprašanje, ali je ostavka obeh ministrov uvažens, je Uzunovič odvrnil: Nimam pofma a ostavki. Medtem ie bil na dvoru tudi minister za zunanje stvari dr. Ninko Perič. ki je izjavil vašemu dopisniku, da je bil le pri ministru dvora. Tajna rojalistična zarota v Grčiji V Atenah so odkrili močno organizacijo, ki je delovala na vzpostavitvi monarhije. Atene, 31 decembra d. »Elephteros Ty-pos« poroča, da je bila zadnje dm v Atenah odkrita tajna ran k) je zasledovala ro-lalistične smotre Organ ziranci so se skrivali pod nazivom »Nevidnu. Na čelu tajne ga društva so stali bivši vodje rojalistov in odstavljeni častn.ki Samo v raznih delih mesta so varnostn: organi izsledili 114 krožkov Člani teh krožkov so bili za slučaj potrebe preskrbljeni z orožjem. Razburjenje, ki vlada zadnje čas-, v grški armad, se spravlja v zvezo z aretacijami in s stvar- mi ki so prišle na dan ob tem dogodku. A'ene. 31. decembra Z- Vb da odločno pre-klicuje vest, da bi bila Grčija na pragu nove révolue je, v katero bi bili zapleteni vo-iaški krogi Solun. 31 decetmra s. Tukajšnja posadka se je uprla ter st pripravlja na pohod proti Atenam. Voditelj- teaa up >ra hočejo чгто-glav;ti vlad" ter tjamesto nje postaviti diktaturo. (Ta vest se mora vsekakor sprejeti z veliko rezervo.) Francija proti angleškemu stališču v kitajskem probiemu Frsncrja se noče vmešavati v kitajske zadeve. — Francosko stališče istovetno z japonskim. — Pred objavo italijanskega stališča. Pariz, 31 dec:"ibra d Sauerwein Je pri občil v »Mannu« članek, v katerem povdar ia, da se ie pokazala angleška zunanja politika v zadniem ča.u nekoliko zbegana V rem članku pravi: »Francoska vlada m nikakor voljna ri'Pomoči do tega, da se Kitajska razdeli ча dva tabora. [2 take razpoke bi utegnT,c nastati še druge komplikacije. katerih s' "i mogoče želer Ce bi postala Kitajska prizorišče krvave vojne in težk.h konfliktov, h b i' Frincij: mučno in neprijetno T.:- !e .udi razlog, čemu Franci-la ne odobrava postopanja drugih velesil, ki se vtikajo v reševanje k tajskega pr«bletna. Samo iz tega vzroka je francoska republika ostala dosledna svojemu stališču in «e kakor Japrvnska ne želi mešati v notranje zadeve kitajske dr'ave.« Pariz, 31 decembra (pr.) »Matin« poroča ob prilik Br andnvega sestanka z lapon- so razni osebni in drugi oziri malenkost, ki nikogar ne bi smela ovirati, da po svoje in v svojem delokrogu ne orje na isti njivi. «Jutro» pa in vsa naša kulturna fronta—to obetamo ob novem letu 1927 — pojdeta z neizprosno doslednostjo naprej do novih zmag in uspehov. Našim prijateljem, vsem nad stotisoč čitateljicam in čitateljem -Sirom ljubljene naše jugoslovenske domovine veljaj ob novem letu 1927. naš iskreni pozdrav in želja da v dnevnih razočaranih /in težkih tojih življenja krepko vzdrže v svetlih svojih idealih. Pozdrav tudi nasprotnikom. ki pa naj pomislijo, da/ju-goslovenskega naprednega tabora |niso mogli premagati niti tedaj, ko še nj bilo Jugoslavije, danes pa z njim Ijpjejo brezupen boj. m. da se Japonska popolnoma strinja s francoskim stališčem v kitajskem vprašamu. Rim. 31 decenbra o. V zunanjem ministrstvu se priorivljd nota, v kater' bo rudi Italija zavzela svoje »tališče napram-dogodkom na Kitajskem Zadnje dni se je t vprašanjem bîv* Mussnhni vsled čf nota, ki bo tvorila ndgovoi na s a.ngleške vlade z dne 18 decem' izražala njegovo lastno mišljenje vprašanju. Skrivnostna pol1' ZedinjerJh dr Washington, 31 d« poučenih virov poroči Hfikfl Zedtnienib v Ameriki neugoden vtiР<*>'се Srt se posebno občutifr Вгатћ. B sfvo vprašanja se f okoli te^, vpliv nai ho v južnifreiah .. nemškega prekopa pčneiši, mehikfc ili ameriški. Jedro I» * Nikaragui os nr slej ko prej talP- BunfnlW v \V Sfreetu povdariajo jfdno roova. da so tem sporu docel« tinteresirani Po d™ »tTtni pa se govor*!8 se Un»i« mterep' sa ta del zemlie rf> ker predv dt^ možnost zgradlfvddragcga prekopa med Atlantskim in Ti* oceanom. Ameriška vladajoče dati o stvari nob«. ne Izjave Kar seft«* gospodarskega m te. resa treba pripojiti, da ima «rnerSk- V», pital v tem podrfiu le Hkib 12 do 15 mi. нјоплт dnJarir»a<™ri«- Kar se pa tfče роскЉе. kl jo « sklenila amer Ska vlada s Panamo, povefria tisk. da ima predsed. nik CooHdge tftem vprašanju celokupen ameriški tisk 1/ seboj. I-- Novoletne izjave vodilnih evropskih državnikov Briand izjavlja, da pomeni odklonitev sodelovanja z Nemčijo vojno nevarnost. — Dr. Strese manu ugotavlja, da je Nemčija republikanska. — Macdonaldov optimizem za bodočnost. Pariz, 31. decembra, (pr.) Zunanji minister Briand je v razgovoru z ameriškimi žurnaiisii izrazil svojo iskreno željo, naj bi v novem letu prišlo do de-finitivnega zbližanja med Francijo in Nemčijo. Nobeden od nasprotnikov tega zbližanja ne more povedati, kaj bi moglo nadomestiti locarnsko politiko. Odklonitev sodelovanja z Nemčijo bi pomenilo vojno nevarnost Kar se tiče izpraznitev Porenja. je skrajšanje za-šedbene dobe v smislu versailleske mirovne pogodbe mogoče. Berlin, 31. decembra (be.) Zunanji minister dr. Stresemahn je v svoji novoletni izjavi ugotovil možnost zboljšanja notranje in zunanjepolitičnih raz- Senzacionalen potek včerajšnje seje rad kalskega k uha Kako je prišlo do glasovanja. — Predsednik Trilkovič in podpredsednik Subotič proti Uzunovicu. — KH ična zmaga ministrskega predsednika. — Ostavka dveh ministrov. — Burni prizori m-îd sejo. — Razkol v strai ki vedno večji. Uzunovič izjavi] ieljo, navajajoč »a to je razloge, naj se razprava prekine ter blub izjavi. a!i izreka kabinetu go$p. N'ikole Cra- mer Nemčije kljub izredno težkemu gospodarskemu položaju. Nemški narod je uporabil vse svoje sile. da reši državo. Psihološka državna kriza, na kateri je Nemčija dolgo trpela, je vsaj glede državne oblike popolnoma premagana. London, 31. decembra (pr.) Bivši ministrski predsednik Macdonald priobču-ie v tForwardu» svoja razmotrivanja o političnih dogodkih v minulem letu. o katerem pravi, da je bilo za Anglijo nekaj strašnega. Angleški narod ie mnogo žrtvoval, toda zaman Kljub temu pa bodo znali Angleži zgraditi iz ostankov razvalin novo zgradbo. Beograd. 31. decembra, p. Današnje nadaljevanje seie radikalnega kluba .se ie pričakovalo z velikim zanimanjem. Med radikalnimi poslanci je bilo že ziutraj opažati veliko nervoznost in boievitost. kakor da bi se bali kakega presenečenja. Radikatski ministri so imeli že na vse zgodaj posvetovanje. kakšno stališče naj na seji Uzunovič zavzame Minister Simonovič in dr. Mile-tič se tega posvetovanja nista udeležila. Seja se ie oričeia šele ob 11. Predsedoval F je drugi podpredsednik dr. Radonjič. Takoi na pnčetku je stavil posl. Andrija Pro-tlč (Uzunoviče-v pristaš) nujen predlog, naj se ra-zprava že danes dokonča- Ta pred'og je bil sogîasr.o spreiet. Zatem je predsednik dr. Radonjič sporočil, da ie od velikega števila govornikov prijavlienih večina proti vladi Njegov predlog, naj se govorniki, ki so za ali proti, izmenoma vrste, je bil sprejet. Predno pa se j« pričela debata se le dvigni! predsednic vlade Uzunovič In zahteval besedo. Izjavîl Se. d s že!! prekiniti vs?koršno razpravljanje ter da predlaga v to svrlio. naj se t^koj glasuje za zaupnico atl nezaupnico vladi. V klubu ie nastal silen hrup In razburjenje. Pašičevci so burno protestirali proti temu. da se cnemogočuje razprava o vladnem delu ter so v ostrih besedah očitali Uzuno-viču. da beži pred kritiko kluba. Predsednik dolgo ni mogel priti do besede. V največjem hrupu se je prešlo na glasovanje, čegar izid ie bil naslednij: Glasovalo ie 94 poslancev In s'eer 66 za zaupnico 21 proti, 7 pa se jih Je vzdržalo glasovanja. Odsotnih le bilo 35 poslancev. Ko je predsednik razglasil izid glasovanja je nastalo novo divje prerekanje. Medtem ie prihitelo še nekaj poslancev pašičevcev. ki so burno zahtevali, da oddajo svoj glas, kar pa predsednik tri dovolil. Odigravali so se prizori, ki dokazujejo, da je prepad med obema radikalnima skupinama vedno večji in da ga ni moči več premostiti. O glasovanju se do-znavaio naslednje podrobnosti. Proti vladi sta glasovala predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič in podpredsednik dr. Niko Suhotič. Razen tega generalni tajnik glavnega odbora dr. Momčilo Ivkovič dr. Niko Novakovič. Ran-ko Trifunovič, Milutin Jelič. Mirko Komns-nevič. dr- Ljuba Popovič. Liuba Segedinac. Mi'utia Dragovič, Pera Jovanovič Andra Stanič, Sreten Stosič. Anta Radojevič dr-'utin Kojič, Miloš Savič, Jovan Cirko-drugi. 4uimi, ki so glasovali za zaupnico ahajajo mnogi, ki so bili prej di, kakor dr. .vteritovič, dr Veliiar Jankovié in drugi Dr :t je izjavi! noviaarjem, da ila tako nenadoma preki-«šanju, ki se je razprav-da je to proti tradiciji 1 vprašanje aovinar-vlado. je izjavil, da •oritete vlade ter i bližnjih oblast-J^'>du s seje !i ia vîa-lada ia-» volit-! proti kal po «ta je 8H. dala «'-«porodile. Po eeji ljeni dr. L. in dr. Radoa nost. Ta komu «Na danaSn U straake je г<и ira zaupanje ali ne. Zatem se je pričelo glasovanje. Glasovalo je vsega skupaj poslancev. Za zaupnico jib je glasovalo 66, proti 21. a 7 se jib je vzdržalo glasovanja. 35 poslancev ni bilo prisotnih Po glasovanju je bil stavljen predlog, naj se zakon • vrhovni državni upravi ttm prej predloži. Klub je ta predlog sprejel, predsednik vlade gosp Uzunovič pa je izjavil, da bo upošteval to zahtevo kluba. Po glasovanju se je prijavilo še nekaj poslance», da bi glasovali za nezaupnico, kar pa je ktab odklonil.« Izid danalnja seje radikal kluba je i» zval v vseli političnih krogih veliko seuia-cijo. Politični krogi mislijo, da razkol v radikalnem klubu definitiven. Pričakujejo и dalekosežne posledice današnjega glasovanja, položaj v radikalni stranki je zelo težak in kočljiv. Poslanci, ki so glasovali proti vladi, so pri odhodu s seje izjavljali: cHvala Boga, da èîïio se. znebili diktature!» Ukrepi zcoer komunistično propagando v ČSR Praga, 31. decembra g. V centralnem poslopju komunistične stranke je policija izvršila hišno preiskavo. Povod za pretres je daia neka ovadba kt je prišla z d vizijske-ga sodišča v Brnu. Sodišče je namreč izreklo sum, da skrivajo v tajništvu stranke tajne vojaške listine katere ima v rokah tajnik komunistične stranke Taborsky Radi tega suma je policija ob asistenci detektivov zasedla in izvršila preiskavo v celem poslopju Pre skava je trajala od 8. ure zjutraj do poznega večernega časa. Agenti so zahtevali, da se odpre blagajna. Enaka usoda je doletela tudi pisalne mize posameznih komunistični}' poslancev. Vendar je bila preiskava, kolikor se je nanašala na iz-sledovanje vojaških dokumentov, zaman ia ni rodila zaželjenegi uspeha Agenti so zaplenili Ie nekaj okrožnic, dopisov in službenih spisov, ki so biti spisani v nemškem jeziku. Casop sje pjvdarja ob tej priliki, dj je očividno uradni iezik češke komun sti&H stranke nemščina Radi odkritij, ki j h j« napravila policija pr: tej preiskavi, je vladi zabrar.iia zhajanje l.stov .Vojak« In »Del Soldat«, organov, ki sta bila namenjena zi propagando med vojaškitrM krogi. Praga. 31 decembra, s. Kak* Italiana pro Oriente» s sedežem lanu. Predsednik te organizac! Italiji senator Borleti, i: v grof Marchegnio, genialni Trgovske italijansko-bolgar* Organizacija naj širi italib na vzhodu in uveljavi/ razne načine: t^.kon ' preskrbela nekaf. kom italijar ii tt£ : ne . usne1- : ne bo i dane.« : j K> rr ril! -V' -icr-r Pri ms vfawtoo precej neurederti pojmi o •trafikah , važao Je tajništva а najvažnejša bi Hi« zavest vsakega privai* da le voditelj sv. Joga duševnega la B '-èpodarskega kroga, ki ga h č? pr vest! v ?DS. Potem bo ktr» j mesto 24.00"i IcrogHc, ki smo Jih zadnjič dobili v Sloveniji, dv'tu. toîjfli broj in — večtna Koroške pi; Politične beležke Še o dr. Leskovarjevi zvezi z nemškimi nacijonalci Potem ko so popolnoma ta v podrobnostih ovržeme trditve dr. Mûhlelsena, da je SDS poskušala pridobiti nemško stranko v Mariboru ali kjerkoli za skupen nastop, ostaja naša dolžnost, da Se enkrat ugotovimo stališče in taktiko SDS v mariborski oblasti glede Nemcev. Mi ne priznavamo ta ne bomo nikoli priznali obstoja nemške manjšine v tej oblasti, ki Je čisto stovea-ska in ni tn ne bo nikdar dvojezična. Pravi Nemci, ki tam prebivajo kot diaspora, so nam enakopravni državljani, katerim pa nuino svetujemo, da se politično ne organizirajo ta ne nastopajo pri volitvah, v koB-kor se jih udeležujejo, kakor nacionalna celina. VsaJc tak nastop bomo smatrali za sovražnost napram ideji, na kateri temelji nacijonalnl karakter aaSe ožje ta širše do-moviene. Ali je SLS demokratična stranka? Včerajšnji »Slovenec« Je zapisal, da je SLS demokratična stranka. To je seveda navadno varanje ta demagogija, zakaj, ves demokratizem klerikalne stranke obstoji v tem, da sme postavljati svoje kandidate le z odobrenjem škofa in da mora takoj danes več kot tretjina klerikalnih poslancev odložiti svoje mandate, ako bi škof to zahteval. Klerikalna stranka bi s svojo demokracijo tudi nikdar ne prišla do svoje moči, ako bi zanjo ne delal skoro ves cerkveni aparat z zlorabljanjem vere in verskih sredstev za volilno agitacijo. Saj je znano, da ie škof za volitve Izdajal posebne pastirske liste, pustil Izpostavljati mooštTaeco za »dober izid volitev«, da je prepovedoval čl-tanle nekierikaln h listov itd itd. Demokracija SLS je navadna klerikalna diktatura in nič drugega. Koliko je vredna ta demokracija, se je pokazalo tudi nedavno v Ljubljani, ko je vodstvo klerikalne stranke odklonilo kand date, ki so jfti soglasno po--U"'" "ieni zaupniki v LJubljani, ter proti ДЈ« in protestom vs;lilo druge. Tr-dttfcv ie»«. da je SLS demokratična s - rv tako čuje, kakor če bi na-oapež napravil v Vatikanu — -ŠSS- ' U : V p n zgodovinska i. Puclja» 'i je bil g. Pucelj h * se je lotila slo« o v&lika poparje» jetski list» v svoji ti pod debelim na« i malodušnoet?» čla« !- enako kakor za svoje nemške državljane!, Koroška deželna vlada je še pred plébiscitai, zbrana v |t. Vidu svečano ■agotovila, da iodo korošk'; Slovenci uživali Me pravice il ugodnosti kakor korošk. Nemci. Ali sleliio je zatiraije našega življa in brezobzirno se Slovence n odrekajo pravice na vgike® polju. Storji pa so vendar nakaj, kar diši po pravici: sprejeli so enega slovenskega učitelja v šojsko službo! Bivšemu šolskemu nadzorniku so nakazali mesto provizornegs učitelja v popolnoma nemškem okraju! Izmed železničarjev, ki so slu-žiii pod Jugoslavijo, jih je le neznatno število, ki imajo delo. Večmjma so taki. ki so se vklonili in so stopili v vrste raznih Orgešev in Heimatsbiindierj»v. vsi drugi go ostali brez pokojnine, brez pravnice, bre« zaslužka. Poslanec goep. Poijgnec je pri zadnjem dunajskem obisku zveinemu kanclerju dr. Seiplu obrazložil križe* pot teh nesrečnikov. Na najvišjem mestu se je sicer vse obljubilo, toda icaj pomaga, ko je tnepri-stransko-, reševanje takih zadev odvisno od milosti koroškega Heimatsbunda. Davke pobirajo od Slovencev z vso neizprosDoetio. ni jim pa mar, da bi dali p?r našim domačinom kruha, čeprav so dolžii to storiti. Slovenci smo splob državljani druge vr ste in Slovenec po končanih študijah na avstrijskih šolah ne pride v poštev za nobeno službo. Pri koroški deželni zavarovalnici so hitro odslovili edinega siatenskega uradnika oregen unliebsamen Aufsehens». Začela se je bila gotja proti njemu, ceki agent je uprizoril nanj napad na cesti, sledile so lažnive izjave in obsodbt, ki pa je bila po utokn razveljavljena. To je nečuveco* S« večja nečuvenoet pa je to, da smatra ravnateljstvo zavoda vso stvar za definitivno končano, da« je pritožna komisija priznala, da se je storila krivice. Ravnatelj lavods j» namreč tako bribteti gospod, da je izjavil, da bi oni slovenski uradnik več škodil ko* koristil! Kajpa, ako bi aeeet tisoč Poljančevih pristašev reklo, da njihov denaT škoduje deželnemu zavodu p« bi ga nesli drugam? Osebni izdatki v deželnem proračunu t» 1. 1927. zm\5ajo nad 12 milijonov šilingov ali okoli 60 odstotkov vseh potrebščin. Poprej so stali nasta"ijenci 55 odstotkov vsegs proračuna. Ta posta ka zadeva Slovence toliko bolj, ker {s Slovenec 'zkijučen iz iežeV ne službe. Naš davčni denar gre v roke nemških gospodov, ki inrzijo Slovence. Deželni proračun narašča od leta do leta. Za prihoi-nje leto napoveduje potrebščin 20.421.817 šilingov, dohodkov ps 1fi,S28.26'6 šilingov, tako da znaša primanjkljaj 3,593551 šilingov Pro ti potekajočemu letu sa zvišuje proračun м 2,950.000 šilingov. Slabe eo gospodarske razmere v deželi ln vremenske neagode so jih še poslabšale V deželnem zboru je govoril koncem novembra deželni glavar sutrJ o škodi, ki so jo povzročile nevihte in poplave, katerim so pe poiem sledile Se nove. Že po prvi nesreči ima n pr. Želfznf. R*p!a ikode okoli 150.000 šilingov, Bela 900.000. Žitarave* 40.000 šilingov, v Z i ski dolini znaša škoda samo na mostovih ir potih 455.000 šilingov, na travnikih in poljih oa 100.000 šilingov. Skoda po vseh prizadetih krajih je ogromna. Odkod denar za poprave? Kako bo kmet plačeval vedno večj« davke? Rod kmetski krov ee selijo silne »k-bi ;n » strahom gledajo ljudje v bodo&itts;. To vemo, da so za raznarodovalne гггће vedno ca razpolago milijoni, za dviganje foepndsrstva jih pa ni! V deželnem proračunu se je postavka » poljedelstvo vendar sekoliko zvišala, ker naši poljedelci strahovito trpijo vsled zastoja v prodajanju priielkov ln živine, vrhu veegs §o bile strašne le'oSnje povodnji. Ali kaj pomaga to, ko petrebuie dežela velikopotezne akcije v r>'Vri>l poljedelstvu! Naš poslanec Poljaiee je na Dunaju kot član depirtacije, ki je prosila pomoči slabemu kmetijskemu stanje v deželi, pred zbranim! ministri govoril л razmerah v slovenskem delu Koroške la opozarjal zlasti na Žilo, kjer bodo kmalu vsi travniki in njiv* zamočvirjeni. Žilo treba nwjno regulirati tn omogočiti živinorejo Tladni organi Šikanirajo Slovence v Žili in Rožu v servitutnih gozdovih in pašnikih. Kmetje, ki so imeli poprej 15—20 glav živine, jih redijo dane« komaj 6—8, ker ni paie ln sena. Potem seveda mora kmet propsdntl! Zahteval je zs nesrečne poplavljene« deželno in državne podporo. Da bi poklicani činiteiji v Celovcu mislili na povzdigo kmetijstva, sa to ni časa Raznarodovanje ;im brni po glavah. jim vznemirja možgane. Potujčevali hočejo naše ljudstvo odslej ae »eč samo s surovo, ampak tudi s kul'urno s^o. tSchulverein» odpošilja svoje ljudi med Slovence, da bi snovali med njimi izobraževalna in stiortn« društva ter jih po tej «trani pridobivali z» nefmštvo. V Hodigah so klicali liudi, naj pridejo, da se bo ustanovilo društvo. Ali odziv je bil tako malenkosten, da nekdo od nemške go<»T>ode pri odhpd/lnapisal na tablo ▼ Soli : podvrgla vse koroško gospodarstvo. Ljudje se verjeli, zato pa In bilo ob polomu гзто^агаг.је tem večje. Poslopje Koroške banke jo oblecale množice dva dni. Suli so se strtšni izbruhi razburjenja, in slično so deželani zmerjali poparjene nertške mogotce. Račun* se, da ee je vsled polotna <-KSmtner Ranke. goepodarstvu odtegnilo okoli 80 milijard*. kaVe posledice lahko nastanejo iz te?a! Tako zaključuje nemSkonacijonalna strank» leto 1926. s polomom na gospodarskem polju. Na) mu «ledi po!'*i tudi na političnem! Božične dobre volje j« med Slovenci mnogo. Radi bi dobro gofc^sriij. obrtovali. tržili. delali ln pri tem v miru živeli. Ponekod Je zelo živahno d-uštveno živlien;e. Zet-Hmo. da ie razširi >-<\, *ta; Hov«li \ж пПгИлг Ж • ! Nova sfanovanfska akcija mestne občine ljubljanske Mestna občina ljubljanska namerava najeti 6 odst. obligacijsko posojilo do najvišjega zneska 30 milijonov dinarjev, s katerimi bi se gradile v svrho odprave stanovanjske bede nove mestne stanovanjske hiše. Po amortizacijskem načrtu naj bi za odplačevanje tega posojila mestni davkoplačevalci prispevali na leto okoli 2 milijona dinarjev, ostalo najemniki stanovanj in lokalov v novo zgrajenih hišah. Od mestnih davščin, ki naj bi šle v ta namen v posebni gradbeni fond, bi bilo za 1,600.000 dinarjev novih (letna nova trošarinska doklada po 50 par od vsakega konzu-miranega litra vina.) Naprošen. da izrazim o tem projektu svoje mnenje, se ne nameravam spuščati v njegovo finančno-tehnično stran. Predpostavljam, da se je zanjo v do-voljni meri pobrigal tačasni vladni komisar na mestnem magistratu, ki nam sedaj svoj projekt predlaga že v konkretni tormi. Prepuščam tudi komunalnim in drugim specijalnim veščakom, da izrazijo svoje naziranje, v koliko je nova davčna obremenitev za ljubljanske davkoplačevalce znosna. Nobenega dvoma ni, da zasluži najvažnejša akcija, ki naj odpravi ali vsaj občutno omili stanovanjsko bedo čez tisoč. ljubljanskih rodbin — ne glede na to, da z novimi stanovanji vsestransko dvigne Ljubljano kot mesto — nenavadno velike žrtve. Pri tem je eno gotovo: da Ljubljane radi teh žrtev ne bo konec, brez teh žrtev pa bo konec zdravja in marsikojega življenja tiso-čev naših someščanov. Pozabiti ne smemo, da neha stanovanjska zaščita 1. septembra 1927., s katerim se bliža stanovanjska kriza svoji kulminaciji in težki katastrofi; kajti takrat bo lahko na cesti vsakdo, kdor ni hišni posestnik. Vse to so dovolj tehtni argumenti, da javnost pozdravi vsako prizadevanje, ki ima resno tendenco graditi nove hiše. Vsaka pot, ki vodi hitro do gradnje, je boljša nego ona, ki gre po ovinkih. Filozofiranje in dociranje, ki stremi po najidealnejših rešitvah ni vredno piška-vega oreha, če prihaja prepozno. Problem treba zgrabiti za vrat, energično in brez strahu, a tudi brez ozirov na levo in desno. Načrt vladnega komisarja na mestnem magistratu, g. Mencingerja, se nedvomno v tem odlikuje pred vsemi dosedanjimi mestnimi stanovanjskimi akcijami v Ljubljani. Zame je v danem slučaju irelevantno, kdo je akcijo pokrenil in iz kakšnih motivov, kakor tudi ne vprašam, ali je misel nova ali stara. Misli so poceni, dokler niso realizirane, navadno je rešitev Kolumbovo jajce. Pri nas je sicer običaj, da ni mogoče nobene in niti manjše javne akcije izvesti brez primesi škodoželjnosti, nevoščljivosti, demagogije in tudi gluposti. Kdor stremi za uspehom, se na vse to ne sme ozirati. Mestna občina ljubljanska bi še danes ne imela ugodno rešenega vprašanja električne struje, da ni mestni gerent-ski svet energično presekal večletnega kokodakanja mestnih očetov in strokovnjakov ter njihovih obsežnih «električnih» načrtov. Tudi tlakovanje ulic spada v akcijo te vrste. G. Anton Kristan bi ne postavil na Tržaški cesti cele kolonije novih stanovanjskih hiš, da ni šel korajžno in odločno na delo. Ko sem imel kot poverjenik za soci-jalno politiko nalogo in dolžnost reševati v svojem delokrogu stanov, problem, sem se vedno ravnal po principu energične akcije. Danes vidim, da sem imel prav. Na moj pritisk so takrat gradile stanovanjske hiše vse večie ljubljanske banke in tudi nekaj drugih podjetij ter privatnikov. Z mojo odobritvijo in tudi odgovornostjo je gradil «Pokojninski zavod» poleg uradne palače celo vrsto stanovanjskih hiš. Zdravilišče Golnik, ki smo ga za časa mojega poverjeniko-vanja spopolnili in dogradili, je danes zatočišče bolnikov iz cele države. Ni se pa popolnoma posrečila zasnovana zgradba velike palače «Okrožnega ura-da> na Miklošičevi cesti. Upropastili so jo Zagrebčani. A še sedaj sem zadovoljen, da nosi dovoljenje, s katerim se je že začel graditi podzemski temelj večje palače, ki je bilo pozneje preklicano, moj podpis. Vse to omenjam, da iz lastne izkušnje dokumentiram, da je treba pri vseh večjih problemih po treznem prevdarku energične in brezobzirne akcije. Ta fakta navajam mimogrede tudi zato. ker se jih je v zadnjih letih v javnosti zlohotno drugače predstavljalo. Vočigled velikopotezni stanovanjski akciji mestne občine ljubljanske, se mi tudi zdi, da stvari prav nič ne škoduje, ako ne bi bila zamišljena popolnoma do kraja. Z 400 stanovanji bo res odpravljena šele ena tretjina stanovanjske bede; kajti Ljubljana potrebuje danes vsaj 1200 stanovanj. Menim pa, da se H d-!a naloga projektiranega gradbe-"■«-v :>ida še razširiti zlasti v tem po-la bo poleg skrbi za kritje anui- tet obligacijskega posojila omogočeno organiziranje zlasti akcije za bonifikacijo obrestne razlike za nove zadružne in zasebne stanovanjske zgradbe. Ceni se, da je že do danes najemnina za stanovanja in lokale v Ljubljani poskočila povprečno najmanj za 100 odst. Začetkom leta 1927. se bo ta povišek pokazal tudi že v mestni blagajni pri povišani gostaščini. Ako bi se povišek gostaščine, s katerim se v prihodnjih letih s sigurnostjo lahko računa, stekal v gradbeni fond, bi se nedvomno dalo stanovanjsko akcijo še obsežno razširiti. V izogib medsebojne konkurence morebitnih sličnih akcij v drugih naših mestih in industrijskih krajih, kjer je stanovanjsko vprašanje ravno tako pereče kakor v Ljubljani ter za poenotenje administracije, bi kazalo razmišljati tudi o umestnosti in možnosti, da se ljubljanska akcija, če ne takoj pa pozneje, razširi i na vsa druga prizadeta mesta in kraje v Sloveniji. Prezreti ne smem še ene stvari. Proti stanovanjski akciji ljubljanske mestne občine se nekako sam od sebe postav Ija kot najjačji argument, da akcija zato ne bo uspela, ker se potom obligacij ne bo dobilo zaželjenega zneska. Gotovo zavisi ta uspeh v veliki meri od sposobnosti eksekutivnih organov te akcije, pravim pa, da zavisi uspeh akcije vendarle tudi od dobre volje Slovencev. Če se najde denarja za ustanovitve več ali manj reprezentativnega značaja, potem ga moramo najti tudi za to, kar je za nas življenjske in eksistenčne važnosti. Če smo v tej dobri akciji vsi enotnih misli, potem bi bila pač prava sramota, ako bi je z združenimi močmi ne izpeljali. Pozabiti ne smemo, da so bile komunalne obligacije med vojno in po vojni najsigurnejše in so še danes najbolj iskani papirji, ker se smatra, da radi davčne moči občine ni bojazni, da bi fundacija najetega posojila izgubila na vrednosti. Sedanji moment je za emisijo ljubljanskih komunalnih zadolžnic tudi zato ugoden, ker v kratkem poteče doba, ki je bila določena za poplačilo mestnega loterijskega posojila. Vočigled strasti, ki se je lotila javnosti za igranje v državni razredni loteriji, bi morda 30 milijonska vsota, ki jo predvideva obligacijsko posojilo, bila preje dosegljiva, ako bi se mislilo pri izdaji mestnih efektov na veliko povpraševanje, zlasti v širokih plasteh naroda, po «ratni šteti» ali svoječasnih «turških srečkah», pri katerih efektih ima kupec to ugodnost, da lahko dobi poleg obresti, ki so sicer nižje, nazaj mnogo večji kapital, kakor ga je vplačal. Slovenec rad sigurno sedi na svojih prihrankih, rad pa tudi malo pošpekuli-ra, kakor kaže že interes za državne srečke. Da resumiram: Stanovanjska akcija mestne občine ljubljanske je kot poskus za odpravo stanovanjske bede dobro in srečno zamišljena. Kdor ve, ali se vsaj zaveda, kaj znači biti brez strehe, mora to akcijo podpreti po svoji najboljši moči. Slovenska javnost opravičeno pričakuje tudi od finančnikov, da ne bodo ostati hladnega srca in zapetih žepov. Adolf Ribnikar. Kralja Petra I. spomenik v Ljubljani Prejeli smo: Nedavno je napisal g. K. D. lepo razpravo o postavitvi spomenika kralja Petra na Turjaškem trgu. Ker je to zadeva vse slovenske javnosti, dovolite par pomislekov. — Ko človek prebere razpravo, vidi, da je bila tr le akademična študija. Prvi nedostatek vidim v tem, da gospod ni upošteval, da trg pada za dobre tri in pol metre proti Ljubljanici in da ne kaže postavljati montrmentataega spomenika v podznož-le hriba z ozadjem, ki bi stalo mogoče še nižje. Ako b> bi! trg vodoraven — aH še bolje, če bi padal ravno v nasprotno smer, bi bila pa ta študija brez dvoma popolna — taka, da bi jo bilo vredno za vsako ceno čim prej izpeljati. — Drugo vprašanje pa ie, če hoče postaviti javnost kralju Petru tak spomenk kakor je bi! svoj čas cmi od Anastazija Griina. bi j« bil v umetniškem oziru tudi dovršeno delo. — Za spomenik takih dimenzij pa je v mestu tudi še kako drugo mesto, ki ne potrebuje, da bi se šele ustvarilo. Na Kralja Petra trg pa spada spomenik — tudi to misel je g. K. D. načel — analogne koncepcije kakor je spomenik M. Terezije med dvornima muzejema na Dunaju Ta spomenik, gledan z zgolj umetniške;;; vid:ka, je naravnost klasičen primer za pra ve dimenzije monumemtalnega spomenika ki naj obvlada svoj prostor na odprtem tr ffu — kakor je oni na Dunaju in v manjših dimenzijah seveda — tudi naš v Ljubljani. Ce pravim analogne koncepcije, ne mislim, da bi moral biti naš spomenik v takem slogu v tako bizantinskem razpoloženju, pač pa po svoji arhitektonski zasnovi analogno monumentalen ta prostor obvladajoč. Ne bi se dotakn;l tega spomenika, da se ga ni spomnil g. D. K., ki ga je gledal bolj v slovanskem, t. j. osebnem razpoloženju. Priznati mu moram, da so tudi mene obhajale marsikdaj precej drastične misM, ko sem ga ogledoval, a če sodim objektivno, moram priznati, da spada M. Terezija prav tako dobro na Dvorni trg kakor Garibaldi na Janieulum — Turjaški trg bo'pa po mojem mnenju šele tedaj hvaležno mesto za namestitev kakega monumentalnega spomenika, kadar bo tako zaključen, kakor jc bil že deloma prvotno :n kakor poroča tudi g. K. D. Spomenikovo ozadje pa bi moralo biti zgoraj in ne spodaj. Visoko odlikovanje zaslužnega župana V prijaznem mestecu Selce v Hrvatskem Primorju, dobro znanem tudi našim letovi-ščarjem, kjer je naš prestolonaslednik Pe-tar prvič zagledal sinje Jadransko morje, se je vršila na kraljev rojstni dan intimna ш prisrčna svečanost. Odlični in zaslužni tamkajšnji občinski načelnik, znani rodoljub g. Ivan Antič, je bil za svoje zasluge na narodno-prosvetnem polju odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje. Mesto je bilo ob tej priliki bogato v zastavah in pokali so topiči. Visoko odlikovanje je izročil vrlemu županu srezki poglavar Brežinščak iz Crikvenice v navzočnosti ministra Grujiča in njegove soproge Mabel, občinskih odbornikov, šolske mladine in častnih gostov s kratkim nagovorom, v katerem je naglašal odlikovančeve zasluge za razvoj in napredek Selc. Ginjen se je g. Antič zahvalil za visoko odlikovanje, poudarjajoč, da je s tem odlikovano vse prebivals-tvo, ki je s tako ljubeznijo in navdušenjem sprejelo malega prestolonaslednika v svojo sredo. Svečanost je bila zaključena z navdušenimi vzkliki kralju, prestolonasledniku, kraljevski dinastiji in domovini. Plesalka Meta Vidmar jeva Zoisova cesta v Ljubljani Do sedaj so bili ob obeh straneh te široke ljubljanske ceste nasajeni stari, košati divji kostanji, ki so ovirali dostop svetlobe v šolo na levi strani in povzročali v nji vlago Zakrivali so pogled na krasen kompleks starodavnih hiš s Zoisovo palačo na vogalu in prijaznimi vrtnimi terasami z gosposkim paviljonom in uticami v ospredju. Ko je mestna občina po načrtu mojstra Plečnika s plemenito gesto poklonila za božič ta nesrečna drevesa mestnim revežem, da jih posekalo in si napravijo drva, in ko se je z Emonske ceste odgrail razgled v ospredju na slikovito skupino hiš, ki jo vidimo na naši sliki, na most in Ljubljanico v sredini in pa na krasno preurejeni šentjakobski, trg z Valvazorjevo Marijo, Gruberjevo palačo — najlepšo našo baročno stavbo — in s hišicami kakor igračke, takrat*' so šele utihnili kritikastri in opazili, da je ta partija spadala med najslikovitejše dele Ljubljane. Priti je moral seveda šele čudodelni mojster, ki nam jo je odkril. -3S9- gojenka slovite plesalke Mary Wigmanove v Draždanih, k; nastopi dne 7. januarja v ljubljanski operi. Mlada umetnica je sestra našega šahovskega velemojstra univ. prof. dr. Milan Vidmarja. Naš podzemski svet Pretekli mesec Je imelo Društvo za raz-iskavanje jam svoj prvi redni občni zbor. odkar se je izvršila popolna reorganizacija društva in se je društvo postavilo na strogo znanstveno podlago. Društveno delovanje je bilo v pretečenem letu izredno živahno in plodovito, čeprav je imelo na razpolago le skrajno skromna denarna sredstva. Društvo je preiskalo 48 jam, nekatere po večkrat Po dvakrat Podpeško jamo, Zakrito jamo, Jerinovec, Svinjsko jamo, Je-lensko jamo, Drugo brezno v Špeharjevem talu ш Logarček. Trikrat Košilevko nad Vr-dom. Po štirikrat Županovo jamo pri Grosupljem in Tončkovo brezno pri Vrhniki. Po geografski legi odpade od preiskanih jam 33 n-a okolico Vrhnike, 7 na okolico Dobre-oolja, Grosuplja in Kočevja, 4 na okolico Škofje Loke, 1 na okolico Medvod, 1 na okolico Domžal in 2 jami na okolico Bohinjskega jezera. Od preiskanih jam so posebno znamenite Govic nad Bohinjskim jezerom, Županova jama pri Grosupljem, ki je ena najlepših jam Slovenije in Brezno za Bukovim vrhom in Logarček (Falkenhaynova jama) pri Planini. Precejšnje število preiskanih jam do sedaj ni bilo znanih. Jame so se preiskale v smislu od odbora sestavljenega načrta, opisale, premerile, skicirale, fotografirale in nabiral se je v preiskanih jamah bološki materijal. Za dela v terenu si je odbor sestavil podroben maksimalni program, spo-polnil je tehnično opremo, ustanovil malo strokovno knjižico in pričel sestavljati kartoteko o jamski literaturi. Če upoštevamo, da je obsegal denarni obrat društvene blagajne le par tisočakov, katere so naklonili društvu zasebni dobrotniki (večinoma Vrh-n'eani) pridemc do zaključka, da je trebalo v dosego tolikih uspehov čudovite požrtvovalnosti in pa res izredno idealnih znanstvenih stremljenj. To kulturno delo je tem bolj pomembno, ker se do sedaj pri nas na tem polju ni dosti storilo. Naše jamske žuželke, posebno pa človeške ribice, so pač razširjale sloves podzemske kraške zemlje preko kulturnega sveta, nismo se pa povzpeli do enotnega, smotrenega, vsestransko znanstvenega raziskavanja naših jam. To vrzel izpopolnjuje Društvo za raz-iskavanje jam. Poleg tega širi zan'manje za podzemeljski svet in njega živalstvo s predavanji. Na prošn/jo društva je predaval g. dr. Bohinc v nastanku jam, sige in kapnikov. Spis o tem zanimivem predavanju s tozadevnimi krasnimi slikami je odstopil iz posebne naklonjenosti društvu, ki ga bo na primeren način objavilo. Za tekoče zimsko sezono namerava društvo prirediti serijo širšemu občinstvu dostopnih predavanj o vseh strokah, ki spadajo v področje društva. Društvo obžaluje, da ne more stop'ti pred javnost s publikacijami dosedanjega znanstvenega materijala. Že samo biološki materijal, ki sta ga nabrala vseučillška docenta dr. Kenk in dr. Seliškar. bi znanstveno obdelan napolnil čedno knjigo. Potem pa še krasne slike in fotografije vseh zanimivosti preiskanih jam. Za izdajo take publikacije čakamo na mecena, pa bodi to država ali denarni zavodi ali zasebniki. Kot nadomestilo za tako publ kacijo naj -luži predležeče poročilo, s katerim naj opraviči društvo pred javnostjo svoj svoje-časni apel na isto javnost, da ga podpre z delujočimi in podpornim: člani. Kar je društvo obetalo, to izpolnjuje. Ni pa društvo našlo v javnosti onega zanimanja in one podpore, katere bi bilo vredno, po svojem kulturnem delovanju. Italija, ki je prišla po tuj: zaslugi v neopravičljivo posest slovenske zemlje ob Jadranu, kaže neprimerno več zanimanja za lepote- in skrivnosti kraškega podzemskega sveta, kakor mi. Tekem zadnjega časa je izšla v Milanu knjiga z naslovom; »Duemila Grotte«. Knjiga Ima nad 500 povečini barvanih slik in nešteto skic o vseh' naših iskrskih jamah, o znamenitostih in o živalstvu teh jam. Podzemski kraški svet nudi toliko zanimivih vprašanj, biologija jamskih živali toliko nerešenih problemov, da je znanstveno delovanje na tem polju res izredno hvaležno. Če rešimo le enega teh mnogih bio-logičnih problemov, smo se približali vsaj za korak rešitvi vprašanja o bistvu življenja in dosegli uspeh, za karerega nam bo hvaležen ves kulturni svet. Je pa tudi nele mogoče, temveč celo verjetno, da bodo, recimo, raziskavanja taln:h kraških voda rodila važne uspehe na polju narodnega gospodarstva. Zato je tudi s tega stališča delovanje Društva za raziskavamje lam vele-pomembno. Zato apeliramo še enkrat na širšo javnost, da uvažuje kulturno delovanje društva za raziskavanje jam in ga ojači z izvi» šujoč'm-i in podpornimi člani. Z umetnostne razstave v Ljubljani Lo;ze Dolinar: Glava Mariborska Slovanska čitalnica z Ljudsko knjižnico na cesti Maribor, na starega leta dan 193(5 Danes je dobil predsednik Slovanske čitalnice, ki je tudi lastnica znane mariborske Ljudske knjižnice in obenem najstarejše kulturno društvo v mariborski oblasti, od ravnateljstva Posojilnice, lastnice Narodnega doma, sledeč: dopis: »Slovanska čitalnica — Ljudska knjižnica, v roke g. dr. Avguština Reismana v Mari boru. eKr hoče s temi prostori na drug način razpolagati, Vam posojiln:ca v Mariboru na en mesec odpoveduje prostore, katere imate v najemu v prvem nadstropju njene hiše (Narodni dom) v Mariboru s postranskimi prostori ter Vas prosi, da te prostore izprazn te in izrečite do dne 31. januarja 1927. Z odličnim spoštovanjem, Posojilnica, dr. Pipuš, Alojz Sepec.« Ustanovitelji Posojilnice so svoječasno smatrali Slovansko čitafcvco v najožji zvezi s svojim zavodom, ki je bi! ravno tako ustanovljen v podkrepitev nacijor.alne zavesti v Mariboru in so zato že sezidali v palači Narodnega doma posebne prostore za < Datifs velika prrmi era slovite dunaisk» open te OsKaga S"au<« V gl. vlogi W lly Fritsch, Nady Chrisiana, Xenia Desni. „Valčkov čar IC (Walzertraum) Predstave danes in jutri ob pol 11. dop. in od 3.> pol 5 , 6., pol 8. in 9. uri. Pred prodaja vstopnic dnevno od 10 do 12. in od 2. dalje. — Pri predvavah sodeluie pomnoženi orkester, ki svira origina ne komade u operete ,Vai kov čar*. Kino «Dvor» Tel 730 Slovansko čitalnico In Ji dali napraviti četo posebne nap se nad vhodom v foyeriu Slovanska čitalnica ima gotovo mosočne zasluge za Slovenstvo v Mariboru m širni okolici Z razvojem časa ie sledila tudi ona modernemu duhu zahtev ljudske prosvete in pred leti na pobudo takratnega pred.sud-nlika posojilnice dt Rosine prevzela pod svoje okrilje tudi Ljudsko knjižnico, katera se je ravno zadnja !et3 razvila v mogočen velefaktor ljudske prosve'e. čeprav Je Imela knjižnica le malenkostne podpore. Denarni obrat Je kljub temu znašal okrog 100 tisoč dinarjev v letu 1926. knjig pa je sedaj že čez 11 000. med tem ko Jih je blo pred 5 leti le okrog 300 Danes predstavlja knjižnica gotovo milijonsko vrednost. Ljudska knjižnica je bila sedaj glavno delo Slovanske čitalnice In je ves Maribor občudoval te nepričakovane uspehe ta porast zadnjih let Sedaj Je to delo naenkrat pretrgano ta Slovanska čitalnica z Ljudsko knjižnico vred i« na cesti. Ljudska prosveta n duševna izobrazba naših najširših slojev kakor tudi Inteligence bo s tem utrpela nepopisno škodo. Nepričakovan ukrep Posojilnice pa ima menda to ozadje, ker je velki župan ponudil nakup oairoma najem prostorov za oblast-Bo skupščina Tujskoprometna zveza za mariborsko oblast Pred kratik m se je vršila prva seja odbora Tujsko-prometne zveze za mariborsko oblast v Maribora pod predsedstvom velikega župana g. dr. P rkmajerja Seji so prtsostvovar razen izvoljenih članov odbora: sekdjsk; svemlk g. dr Rataj. kot zastopnik nadzorstvenega oblastva, inž. Va-nek za gradbeno d rekcijo v Ljubljan', dr. Pless za Zborn'co za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, gg. Prekoršek, Stabej ta dr. Senčar v zasiopstvu mestnih občin Celje, Maribor in Ptuj. iz predsednikovega Izčrpnega por.ičla o dosedanjem delu izza •ustanove glavne skupščine dne 3. novembra je videti, da Z' t za nldub temu, da še nima svojih poslovn'h prostorov ta svojega pisarn Skega osobja, Lpo napreduje in se prav marljivo pripravlja, da bo mogla spomladi v polnem razmahu stopiti pred našo Javnost. Zveza šteje do sedaj 4 ustanovne, 13 rednih in 2 podpo>na člana fei razpolaga tudi že z znatnim premoženjem tako da je njeno uspešno delovanje v vsakem slučaju zasigurano. Prejela je tekom poldrugega meseca 113 raznih dop sov io razposlala več okrožnic, da zanese prepričanje o važnosti in potrebi tujsko--»rometnega pospeševanja v vse sloje prebivalstva. Tajniške posle začasno vrši ohrtno-zadružni nadzornik g. Založnik. Na seji so bili izvoljeni: podpredsednikom Zveze ravnatelj drž. zdravilišča v Ro-Saški Slatini dr Šter, tajnikom predsednik marfoorske podružnice SPD dr Senjor, blagajnikom zastopn k mariborske sekcije avtomobilskega kluba kraljevine SUS g. Pu-gel. Priglašenim članom se Je določila redna odnosno podporna članarina za leto 1927. Radi lažjega denarnega poslovanja pristopi zveza k čekovnemu prometu poštne hranilnice v Ljubljani. Tajniško mesto je odbor oddal prosilcu, ki ima v takem c*elu že prakso. Vloženih je bilo 22 prošenj, od 'eh 6 Iz ljubljanske oblasti, po ena iz Zagreba, Avstrije 'n Italije. 1? prošnjikov poseduje akademsko Izobrazbo. S »Puinikom« se Je sklenila pogodba radi otvoritve biijetarnice v Mariboru, kjer bo poslovala tud; zvezna menjalnica in prodajalna propagandnega in reklamnega materijah. Olede poslovnih lokalov je odbor pretresa) razne načrte. Najbolje je ugajal predlog. da Zveza zgradi pred glavnim kolodvorom primeren paviljon ter v to svrho stopi nemudoma v stik z železniško upravo. Da se pospeši ustanavljanje in koristno delo olepševalnih društev in društev za negovanje domačlnstva, bo Zveza izdala tiskana vzorna pravila Tudi skuša zainteresirati neko amer kansko filmsko podjetje za napravo iilmskih posnetkov lepih pokrajin, znamenitih podjetij, zg idovin-skih objektov in najznačilnejših namdnh običajev iz mariborske oblasti ter bo v sporazumu z lokalnimi činitetji sestavila tozadeven načrt Zveza Je Je zaprosila za lastno kinokoncesijo, a Je X nek'm mariborskim kinopodjetjem sklenila ngodno pogodbo, s katero ji Je zasigurana primerna udeležba na dohodkih podjetja, vsled česar bo postala prošnja Zveze brezpredmetna Končno se Je vrši! razgovor še o zadevah gosfitaičarstva in hotelirstva in o potnih olajšavah za Inozemske posetnke vinske razstave v Ptuju meseca januarja Tekom 4urne ze'o temeljite razprave Je bila sprejeta cela vrsta koristnih sklepov tudi za propagandno delo v bližnji bodočnosti. Lastniki blokov Z dne 27 decembra 36, 42 B. 18 C » » 28. » 12 33C I20 28A », 29. » Z3C I2B 41D » » 30. » 30R 17C 50B naj se izvolijo oglasiti v naši detajlni prodaji na Dunahkl cesti 21 Od zadnltji dveh razpisov t» de danes niso lastniki blokov objavljenih številk dvignili nagrade. Oni. ki do 31. t m. n dvignejo, zapadelo nagrada. Obenem si dovoljujemo vljudno opozoriti. da še do konca meseca decembra nadaljujemo i reklamnimi prodajami. Cene smo ponovno znižali Carl Pollak d. d.. trornlce nsnja hi «snfatlfe Izdelkov, detafhu prodaja, Ljubljana, Dunajska cesta 23, dvorišča. „Jutra" novoletna križanka Kakor vsako leto, je sklenilo »Jutro« tudi letos podeliti svojim narod» nikom in čitateljem novoletne nagrade. V ta namen priobčujemo na strani 15 veliko simbolično križanko »Jutro« za katere pravilno rešitev razpisujemo naslednjih 12 nagradi Za prvo nagrado smo določili krasno biblioteko najlepših klasičnih romanov in povesti Biblioteka obsega najlepše Tavčarjeve, Jurčičeve in Kersnikove romane, Sienkiewiczeva. Stritarjeva. Lahova dela, Shakespeara, Andrejeva, Čehova, Barbussa, skupaj 30 knjig v vrednosti okrog 1500 Din Kot drugo nagrado smo določili 2 zbirki krasnih knjig Tiskovne zadruge iz našega današnjega novoletnega knjižnega razpisa v vrednosti okrog 500 Din Tretio nagrado tvori zbirka 10 najlepših »Jutrovih« romanov v vrednosti 240 Din Nadallnlb 9 nagrad tvori po eden zvezek iz biblioteke »Jutrovih« romanov Rešitve morajo biti v naših rokah najkasneje do 16. januarja 1927. Napisane naj bodo na posebnem listj po vzorcu naših rešitev (torej po vrsti in posebej vodoravne in navpične besede), na njem pa mora biti nalepljen izrezek iz »Jutra« (ki je odtisnjen v desnem kotu aad križanko). Dan žre» banja nagrad objavimo kesneje. Naslov, na katetega naj se pošljejo rešitve; UREDNIŠTVO »JUTRA« (KRI2ANKA), LJUBLJANA KNAFLJEVA S. »Jutro« V zaščito fazanov Glavna podružnica SLD v Mariboru s ponosom kaže na uspeh svojih prizadevanj za sašč to srnjad' na Pohorju, ki ga je dosegla s tem da ie s posebno izjavo obvezala lastnike pohorskih lovišč da že več let ne streljajo srn. srnjak» pa samo v števila, ki ga obseg lovišč brez škode prenese. Uspeh gle- de srajadi na Pohorju je glavno podružnico vzpodbudil da sku*a na isti nač;n zaščititi fazanji rod v nižinskih lovišč!h Poslala je lastnikom poljskih lovišč okrožneo, v kateri lih opozarja na nelovsko ravnanje, katero zagreše lovski najemniki zlasti zadnje leto zakupne dobe « tem. da brutalno po-strele vse kar se iim pokaže pred puško S tem uničijo lov šče za več let, oškodujejo pa občutno tud* dofčno občino, ki za iztreblje-no lovišče nikakor ne more dobiti tiste za-kupnne k1 b' !o sicer lahko d'bila, če bi se v loviščih gospodarilo kot se spodobi za pravega lovca ki ne sme biti rnrhar pa tudi ne koristolnvec, ka erega stremljenje gre zgolj za 'em. da 'zhiie čim več dobčka iz lovišča ne oziraje se niti na divjad nfM na sosede niti na ohč ni oziroma narodno gospodarsko škodo Z okrožnico pa ie razposlala tudi obvezo v podpis, s katero se vsak zakupnik iov4ča v katerem so fazani, zaveže di ne bo do konca decembra 1928 niti sam streha' niti komu dovol i streljati fazanke In da bo tudi skrbel za zadostno prehrano fa>.an iv po zimi. S tem upa glavna podružnica d »seči. da se nova lovišča zopet pov/jgnejo na predvojno viš'no. ko je bila divja piedati skupine našega kraljevskega ptifj v nižini Obenem bo glavna podružnica sporočila vseb no obveze te 'mena obvezn kov velikemu županstvu oziroma srezklm pozlavarstvom s prošnjo da se prihodnje 'eto. k > se bodo lovišča znova oddajala, v obziru zakona upoštevalo predvsem tisti dosedanji zakupniki katerih lovsko postopanje le pravilno in neoporečno. Maticova smola L|aM|ana. 31 decembra Matic Je znan ljubljanski veselja) In v wedstvih. k: mu veselje ustvariajo, ne pozni mere Ko ie bil še mlalši. le hotel na vsak način v deželo dolarja, vendar pa tja ni nikoli prišel Takrat le bil zaljubil« In ca tja ni pustila »ona« Pozneje, ko se Je pričel z njo 'prepirati, pa ni imel nikdar potrebnega denarja kajti nje) Je bilo vendar treba kupovati khfcuke In plašč«. Tako gosipod Matic. n:koli nI videl Amerike in to ga Je aa tihem lezilo. Posebno, ko Je srečavai po votai razne znance, ki to se vračali domov kot srečni posestniki dolarskih tisočakov, si zidali ali kupovaM hiše ia se bahall po gostilnah Maticu je šumelo po glavi same Amerike in tedaj se ie s svojo boljšo polovico še večkrat $рт! ter se zabaval po gostilnah, dasiravno si Je moral trdo služ;ti skromne dinarčke. Včeraj se Je gospod Matic zopet grel v svoji navadni gostilnlci ob peči In pri tretji četrtinM. B'' je sam in je zopet veliko mislil. Nenadoma pa so se v veži začuli koraki. nastal je hrup In v gostilno sta stopila dva črno opravliena možaka. Imela sta amerikansko priščipnjene čevlje 'a ko sta odložila suknji, se je obema zasvetila Izpod suknjiča zlata verižica, težka zlata verižica »AmerTonca, kakopak!« si je mislil Matic in pogledal sprva srdito, nato pa milejše in se zopet zasanjal. Pozneje pa se je pripetilo da sta Amerlkanca naročila liter vina In še en rte. Sele od nje |e namreč zvedel pozneje, da je bil »aretiran« res v »Ameriki«, na naših tleh, v sicer čisto prijemi gos ti klici. Naj bodo aoji cenjeni odjemalci in prijatelji « novem letu kar najboli «rečni in naj mi ohranijo (voie zauranie Cl IL BRAJtR ipaoarliska trgovino, «ogal Real]«-«• in S«. Petra eeata Naši onstran éranic T V vi • # v« Irzaski fašizem Danes Je gospodar nad tržaškim fašizmom Izredni komisar, poslanec Barduzzi, ki je obenem tudi ravnatelj fašistovskega službenega glasila za vse Primorje, dnevnika sil Popolo di Trieetec. Njegova naloga je, da popolnoma izčisti nesnago, ki se je nabrala v tržaškem fašizmu tekom sad nji h let, in 8ele potem, ko bo to delo končano, si bo faši&tovska stranka na redni ejcupSčini izvolila svoje vodstvo. Komisar Barduzzi se je lotil svoje naloge z vso vnemo in tejr.e-ijitoetjo, in marsikdo, ki je že pred kratkim etaii v prvih vrstah tržaškega fašizma in zelo pokoncu noeil svojo glavo, je danes že med — »mrliči« in je vesel, da ga. ni zadelo še kaj hujšega. Barduzzi Jevo delovanje je tiho, in Se bi v Trstu ne izhajal poleg »Popola« še drtlg falistovski liait, tednik »Battaglie Giuliane-., flaeilo najpravovernejših museclinijaaeev, i sme in more od časa do časa malo bolj cakri&ti, kot pa službeni «Popok», bi *« niti v Trstu samem skoraj ne vedelo, kaj •e godi v v rs! ah tržaškega fašizma. Ta listič Je v svoji zadnji številki objavil neko bilan co tržaškega fašizma, iz katere se more posneti marsikaj, kar je širši javnosti ostalo popolnoma prikrito, pa sedaj kaže tržaški tažizem v zeio čudni luči. Kakor znano, se je fašizem v Trstu po» rodil v letu 1919 in mu je bii oče tisti zloglasni »advokata in kapitan Giunta. ki je. kakor je sam javno izjavil, pričel »vojo politično karijero s požigom tržaškega Narodnega doma in potem napredoval v njej toliko, da je dosegei čast poslanca, podpredsednika posianske zbornice in ge« neralnega tajnika fašistovske stranke ter ie, ko je bil pred šestimi leti v Trstu, še pravi pravcati uemanič, danes v Rimu eden najbogatejših fašističnih prvakov. Giunta je bil tudi prvi ravnatelj po njem obema strujsma tei potem že s karabioi» jerji, je bil prav tedaj šele imenovani prvi izredni komisar, generalni podtajnik stran« ke in general mil.ee posl Ricci sam prete» ptn. ko je skušal pomirjevalno posredo» vati. Ricci je skušal urediti razmere v tr» žaškem fašizmu s tem. da je sprejel v stranko ogromno število novih članov, ka* tere pa je pobiraj večinoma iz vrst svoje» časno najzagrizenejših avstrijakantov, mi» »leč, da bo ž njimi dobil premoč nad fari» naccijanci. kar ^a se mu ni posrečilo. Po onih ponovnih hudih spopadih z oboroženo silo tam v začetku meseca septembra, ko je bilo nekoliko mrtvih na obeh straneh in ie vojaštvo mor Jo braniti kvesturo in po» Ecijske komisarijate pred razjarjenimi fa» Sisti, je moraJ oditi izredni komisar Ricci, I katerega je nasledil sedanji pos! Barduzzi, j ki ima za Izvrševanje svoje naloge prav po j »efcna navodila od Mussolini j« samega. ustanovljenega »Popola di Trieste«, a mu je po njegovi izvolitvi v parlament sledil a tem mestu oni prosluli D' Angelo, ki je izneje izginil brez sledu kot kafra, ker mu je tržaški iatirični list »Coda del Dia» voloe (»Hudčev rep«) dokazal, da si je prisvajal častniški čin. ko je bil v resnici samo narednik, da se je dičil z vojaškimi odlikovanji, ki mu niso bila nikdar pode» Ijena, in se je celo poročil z neko Sloven» ko, silno navdušeno fašistko, dasirevno je bil oženjen in mu je žena z otroki živela v velikanski bedi nekje tam doli v Italiji. Ko ie Giunta stalno zapustil Trst, ki mu je dal poslanski mandat, so se na njegovem mestu v Trstu, namreč v provincijalnem fa» šlstovskcm tajništvu in ravnateljstvu »Po» pola«, vrstili zelo različni »voditelji«. Ravnateljstvo »Popola« je prevzel inženjer Menesini, Tržačan. znan iredentist iz pred» vojnih časov, kateremu ni mogoče odre» kati poštenosti Menesmi ie vodil list v najtežjih časih, ko fašizem še ni bil na vladi, in je marsikaj žrtvoval za list Ali bi' je domač in nikakor ne posebno po godu tistim, ki so prišli v Trst po zgledu Giunte. Menesini ie torej odletel takoj, ko je prišel v Trst prvi izredni komisar, ki naj bi bil intransigentno tržaško fari» naccijanstvo predelal v pravoverno tousso» iinijanstvo. Prav poseben tip je bil kapitan Lupetfna, ki je kot provincijalni tajnik faši»tovske stranke proti volji tedanjega prefekta Mo» roniia aranžiral lani v ja~etku meseca no» vembra naskok na tiskamo »Edinosti«. Lu» petina je bi! že pred vojno tržaški magi» stratni uradnik, in sicer v bolnici, kjer se je dogodilo, da je nekega dne izg ni!o ii blagajne kakih deset tisoč kronic. pa se je tedaj stvar nekako potlačila in se je po» meje mož kot prostovoljec v italijanski vojski med voino rehahi! tira! in povzpel do kapitana širši javnosti ni znano, da je ta Lupctina kot provinci"alni fašlstovski tajnik [wzneie. ko ie napad na »Edinost« omajal stališče prefekta Moroniia. presedlal s farinacciianstva n muesoliniianstvo. da bi se vrdržal „a s^oiem mestu, pa je konč» no obleža! med dvema stoloma. »Battaglie Gluliane« ga obenem z Meneeiniiem. Vi« vanteiem in Carlinijem prištevajo med ti« ste. za katere ni misliti, da bi še kdai pršli na Rovšje, češ ker je sploh či-dno. da jih Je Trst trn~J toliko časa. Domačin ie bU tudi profesor Masi. ki ie bi! po omenie« nem lističu nerm>goč pretiranec in prevrt» liivec Med «mrliče» so našteti tudi Casale Aloisio. A=a :ni in zlasti Monciatti. ti pa »m-Vandranci«. od katerih se očita zlasti Monciattliu. fa si je z izdaianjem lanvh pTiH'Vncii In oHreianietn eo«'ii in lntei-тј polni! žepe Monclatti je zaradi »nevn-dno» ■t'« izključen ir. fsîiia Izredni komisar Bardnzri ie dal zanreH pro*tore uprave fa« ilja, kier ie imel Monciatti glavno besedo, ta le odpustil vse osohie. Kakšni ao bili iT*T>»hf niegove preiskave. Se ni znano; dobri gotovo ne! Na'hujši boii med ohetna «tratama, fari« nacciiansko fn mussoliniiansko. v tržs«Vem fašizmu so frbp'hnili v letoînii zgodnji pomlad' r>o zaVlmfku Manenttflevega prr>» eesa in »pro<=tnvo!inem« ods'oou posl Fa» rinacciia od generalnega tgin:štva «trenke. Muff4ol:niianci so šte-li v Trstu in sploh v vsem PHmorju 7»!o ma:hno število prista» ïev. in ko ie 21 aprila t 1. na »rtm*Vi božič«, prlflo do onih hud h spopadov med Poslanec Giunta, podpredsednik posJ .uske zbornice, ki je organizira! svoječa.srx požig «Narcxineg» dama» ▼ Tratu- Po »bilanci tržaškega fašizma« kakor jo objavljajo «Battaglie Giuhane». b! bil položaj v tržaškem fašizmu danes tak»le: Vsi tisti, ki so delali zgago, so izginili, aribijent je korenito Izpremenjen, marši« kdo tistih, ki je doslej izkoriščal fašizem, »se je že lotil poštenega dela« Meščanstvo je pripravljeno sprejemati od Fašija vse ukaze, samo če se po pameti skrbi za nje» gove zanemarjene potrebe Vsemu je bila kriva dosedanja desorijentacija Fašizem sri je pač podvrgel mesto, toda tržaški fašijo je pokvaril vse. Mesto »e je ogradilo v svoje navade, da bi se tako zavarovalo pied čim hujšim. Zato ;e treba Trstu nari» niti fašistovski značaj. Vzdramiri je treba mesto iz njego-e nezaupnosti in ga naučiti spoznavati novo lice italilanske duše in novo nacijonalnj etiko Trst fašizma doslej ni priznal iz bližine, temveč samo is časopisja, a bi bil gj;. vo rad s reiel vse one dobrine, ki jih je fašizem ustvaril v drugih veli! :h oiestih. Toda voditelji trža» škega fašizma so se lili med seboj in je tako izostalo vse velikopotezno delova» nje. V podjetjih, v šoli, na občini se dela vse tako. kakor prej, v nekaterih javnih uraulh ni niti Mussolinijeve slike, vsled česar zaostaja Trst celo tt iužnoamerikan» skimi mesti, kjer je občudovan ie fašizma doseglo naravnost nepričakovano višino. Denarništvo je ohranilo svojo mentali'eto in dalje seje nezadovoljnost. Mladina nt organizirana in ni v njej niti sled one moškosti, ki izhaja iz čuta pripadnoeti k velikemu narodu. Treba je vobče vse obnoviti! Stvar je povedana sicer v zelo tn'lem tonu In precej prikrito, pa vendar toliko jasno, da se more spoznati, da Trst nam» reč pravi, resnični, »odrešeni«, ne pa i* Italije »privandrani« Trst doslej ne le ni bil fašistovski, temveč sploh ni maral z i fašizem, temveč žive' svoje lastno tržaško življenje, da so bili dosedanji voditelji tr. žaškega fašizma z redkimi izjemami ko>4» stolovci. ki so se tepli med seboj za boljše zalogaje, katere jim je moralo nuditi n* strani stoječe meščanstvo Fašizem v Trstu je potemtakem vse do danes visel v zraku, brez temelja, brez korenin. Premačilno za vse to pe je dejstvo, da govore to ravno trsti, ki so s fašizmom prišli po svo>'o srečo v Trst! Domačini »o Izključeni, gospodarijo »privandranci««! Se -eda, ker se domačinom ne more za« upati ker ne p znaio novega lica italijan» ske duše in novs nadionalne etike, i reba i; vse obnoviti, tudi duSo Trž-iana pre» den se mu 'o zopet moglo premisriti kako vodilno mesto, a vso to obnovo bodo îe» veda vodili in vršili tisti, ki so znali, ka» kor onorevole Giunta. pravo italijansko du» šo najti na pravem mestu ir o pravem ča» su S'roïke te obnov bo seveda nosil Trst, Tržačan, da bo vsaj vede!, da ne pripada zastonj velikemu italijanskemu narodu'. Ll -^wSLjSCaUSLSLMlJI Sreftvio novo leto 19Ë7 teli svojim cenjenim odjemalcem «dani DRAGO SCHWAB Ljubljana «2» iwsmmwwwwHBsi '■шЛ\.а\.и\.Л Današnji Številki smo poleg novoletnega koledarčka priložili za vse za» nanje naročnike brez izjeme tudi položnice, da morejo ž njimi obnoviti naročnino za bodoče leto. Naročnina ostane ista: za tuzemstvo letno 300 Din, ali polletno 150 Din, četrtletno 75 Din, mesečno 25 Din; za inozemstvo letno 480 Din, ali polletno 240 Din, četrtletno 120 Din, mesečno 40 Din. Kdor je za leto 1927 plačal že poprej nekaj na račun, porabi lahko pri» loženo položnico za nadaljno naročnino takoj, ali takrat, ko mu bo naroč» nina dejansko potekla. Vendar priporočamo cenjenim naročnikom, da pla» čujefo naročnino po možnosti za del], kakor samo za 1 mesec, torej za celo, pol ali četrt leta, da nam prihranijo vsaj del stroškov, ki nam jih za vsak pojedini položnični vpis računa čekovni zavod, ki je pred nekaj me» eeci vse pristojbine znatno podražil. Tudi jih prosimo, da plačujejo naroč* nino vsaj za en mesec naprej, in sicer takoj prve dni prej&njega meseca radi ekonomije in pa da si more uprava lista delo pravilno razdeliti. Morebitne zaostanke naj prizadeti meseca januarja z redno naročnino brez odloga poravnajo. Vsak nas naročnik pa naj za novo leto v krogu prijateljev in znancev na5 priljubljeni dnevnik vsestransko priporoča in mu skuša pridobiti novih naročnikov. Naš list ,se tiska za vse stanove, v njem najde prav vsak. učen ali priprost. star ali mlad. ženske ali moški, poleg časovnih novic, ki ga zanimajo, tudi obilo poduka iz vseh gran znanosti in vede in zraven še labavo. Opozorite svoje znance zlasti tudi na našo tedensko poučno in zabavno prilogo «ŽJVLJENE IN SVET», ki jo bodo naročniki v novem letu dobivali z «Jutrom» brezplačno». Upravništvo «JUTRA». Domače vesti žandarmeriji: Stanko Palčič za kape-tana L razreda; v vojni mornarici: Boris F4c, Oton Čermak. Ivan Fern, Henrik КЧтаг. Josip Atrlin in Miroslav Go-gala za poročnike bojnega broda I. razreda; Avgust Smerdu za mornariško - tehničnega kapetana П. razreda: Viktor Kristan za ekonomskega polkovnika; Vinko Paluč in Andrej Stare za strokovna kape-tana II razreda: Jože Zuran in Ivan Der-nič za ekonomska kapetana II. razreda: Gregor Kankelj za tehničnega poslovodjo II- razreda * Razpis natečaja. Razpisuje se služba starešine pri poštah: Mislinje (11-2). št. Vid pri Stični (II-2). Rogaševo" (II-2) Planina pri Rakeku (Ii-2) Križevci v Prekmur-Ш (II-2). Gorje pri Bledu (II-2). Gornja Lendava (11-2), Moravče (II-2). in Zgornja Sv. Kungota (H-2). Prošnie naj se vlagajo na direkcijo poŠte in telegrafa v Ljubljani do 15 tanuaria 1927. * Nekoliko statisitčnib podatkov z naših univerz. Splošni oddelek ministrstva pro-svete je nedavno dovršil statistiko profesorjev Iti dijakov na naših univerzah in visokih šolah na početku študijskega leta t926 27. Po tej statistiki imamo: rednih profesorjev 270, Izrednih 81. docentov 86, skupaj torej 437 učnih moči.'Vseh slušateljev in slušateljic v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani, Subotici in Skoplju le 11.C99 Največ je pravnikov. filozofov in tehnikov.. * Najvišje odlikovanje Ljubljanskega ve-lesejma. Gospod minister dvora je pismeno obvestil predsedstvo Ljublianskega velesej-ma. da le kralj Aleksander I. blagovolil prevzeti pokroviteljstvo nad VII. mednarodnim vzorčnim velesejmom v Ljubljani, ki se bo vršil od 2. do II- julija m nad II pokrajinsko - kmetijsko razstavo od 10. do 19 septembra Najvišje pokroviteljstvo le v največie vspobudo prireditelje,ti in razstavljavcem. da se prireditve izvedelo s čim večjim uspehom, ki naj bodo izraz našega gospodarskega razvoja kljub težki krizi. Kaj prinese novo eio 1927. Prorokov dovolj. Napovedujejo deloma ïobro. deloma slabo leto in človek res ne ve. komu naj bi verjel. Ni čuda! Saj so francoski preroki v navzkrižju z ameriškimi astrologi, med sebog se prepirajo tudi nemški historiomani. Vsi ti modemi preroki se bavijo v prvi vrsti s poVit čnimi vprašanji, ki jih pa vsak prikrotuje po svojem prepričanju. Boljševik napoveduje revolucijo fašist diktaturo, nesrečni Radič pa bi morda zopet napovedal samostojno, ujedinjeno, federativno. čiovečansk republiko — ako se ae bi seveda bal. da se zameri radikalom, paragrafom in slavni luknji v zidu Rrp:čeve palače. Kljub vsem raznovrstnim prerokovanjem pa se ljudje vendarle zanimajo zanje. Za letošnje leto prerokujejo vsi samo slabe dogodke Predvsem velike elementarne katastrofe, potrese poplave, orkane, vulkane itd. Francoski astrolog Andoux napoveduje katastrofah* potres v Južni Amerld. Pasqual pa v Severa, Ameriki Nemški zvez-doslovec Radezky je pTečital v zvezdah, da bodo letošnje ietr Francijo. Anglijo in Nemčijo opustošile vel ke poplave in druge elementarne katastrofe. Američan Withcomb prorokuje propast Nizozemske, ki bo baje popolnoma Izginila z zemeljskega površja. Precej nejasne pa so poiitične prerokbe Le glede horoskopa Rus:je so složni ameriški, francoski ta angleški astrologi: Vsi napovedujejo namreč -naglo propast boljševizma, Rusijo bodo pretresle težke notranje borbe, ki bodo Irnee dalekosežne posledice za vso ostalo Evropo Po propasti boljševizma bodo ruske čete poplavite vse sosedne države in sledila bo — vseslovenska revolucija Nekateri prerokujejo celo obnovitev carstva v Rusiji. M. A. C • Rojstni dan kraljice Marije. Ni. Vel. kraljica Marija proslavi dne 9- januarja svoj rojstni dan. Ob tej priliki se bodo vršile v vsej državi službe božje ter številne humanitarne prireditve in slovesnosti. • Dvorna žalost. Povodom smrti japonskega cesarja je odrejena na našem dvoru dvorna žalost, ki bo trajala sedem dni. Dvorna zastava je izvešena na pol droga. Naš kralj je teiekel svoje sožalje preko japonskega poslanika. • Imenovanja v naši voJskL Ob prilild rojstnega dneva kralja Aleksandra so bili v naši vojski Imenovanj v pehoti: Oton Lininger za polkovnika; Iran Krpan za podpolkovnika; Jernej Pavlič, [van Preželi, Luka Demšar, Ferdo Tratnik In Jakob Potočnik za kapetana I. razreda; Vladi.nir Drinovec. Božidar Košar, Emil Kečet. Božidar Zorn, Peter Tome, Mrtia Markež, Vilko Premrov, Josip Zergolern in Fran Finžgar za kapetane II. razreda; v arti-Ijeriji: Bogumil Armič za podpolkovnika; Kazimir Poje za kapetana l. razreda; Franc Stropnik Hubert Tambornino, Adolf Tominšek in Zdenko Gorjup za kape-tane II. razreda; v artiljerljsko-teh nični stroki: Fran Sedlak. Franc Kolman m Ivan Kavšek za administrativne majorje; v zrakoplovstvu: Pavel Cenčič in Joža 2upa ičič za kapitana l- razreda; Fran Ruš in Ivan Mrak za kapetana IJ razreda; v konjiči Miroslav Nežmah za kapetana II. razreda: v inženjeriji: Dragotm Oaberšček za kapetana II. razreda: vinženjersko- tehnični stroki Franc Vučnik za administrativnega poročnika; v sanitetni stroki: dr. Ante Hočevar in dr. Rudolf Kobal za polkovnika ; pri m u z i č n i stroki: Perdo Hercog za nižjega kapelnika I. razreda: v 311 o d ni aïelje 3fiftj dražba * o, z. v Liabl/ani — Vegova tulca štev. &. Otvoritev 6,\ jan. 1927. Za 1927 nai si naši smufani lovci, turisti in drugi prijatelji naiave nabavijo prstne Brajerjeve gojzarje na boljši lUgoslo vanski izdelek. J. Braier 8rtg §tev-1 * Učiteljsko društvo za kočevski okraj. V informacijo sporočam, da prijavnice podpišete. izpolnite druge društvene obveznosti. da ostanejo do obč. zbora še vedno člani društva. — Alfonz Završnik. * Društvo za raziskavanje lam prosi, da se pošiljajo prijave novih izvršujočih članov na naslov tainika g. vseučiliškega docenta prof. dr Kenka. zoološki institut vseučilišča. aH Pa na naslov blagainkia g. inž Turka, ravnatelja ketn. preizkuševalnega zavoda v Ljubljani. * PodaUŠ3nJe orožnih listov. Prejeli s.no: Po členu 18 pravilntka za Izvrševanje zakona o posesti In nošenju orožja moralo lastniki že tzd an iti orožnih listov iste dne 15 januarja vsakega leta predložiti policijskemu oMastvu za podaljšanje. V ljubljanskem policijskem okolišu je tozadevnei s kolekom 5 Din opremljene prošnie. katerim le priložiti orožni list za leto 1926 hi letna kolekovma. to te 50 Din od vsakega komada strelnega orožja, predložiti pri policijski direkciji na Blelweisovi cesti 22. I. nadstrople. soba št. 8. Prošnje za podaljšanje orožnih listov o posesti orožjs Je predloži« posebej s predpisano »kupno letno takso 20 Din. Za posest revolverjev Hi samokresov s kalibrom nad 7 mm so pred-pisani z odlokom ministra za notranje zadeve z dne 1. Hrtlja 1925. J. B. br. 7141. orožni Hetl s trajno veljavnostjo, za kater« znaša pristojbina 50 Din Rezervni oficirji ne plačajo za podaljšanje orožnih listov svojega službenega orožia nobene takse. * Corrlgendnm. V včerajšnji brzojavki o Izjavi bolgarskega ministrskega predsednika Ljapčeva se je vrinila neliuba pomota. Pravilno se ima glasiti: Notranjepolitični položaj le k'jub prevratni propagandi z gotove strani ozadovoljiv In ne nezadovoljiv. * Organizacija absolventov strojne delo-vodske tole tata svoj II. redni občni zbor v sobi št S, pritličje, desno, Tehnične srednje loie, dne 6. januarja ob 9. dopoldne. Vabijo se vsi absolventi strojne, pa tudi elektrotehnične delovodske šole k številni udeležbi. — Odbor. ♦ Pobiranje državne trošarine na žganje. Kakor nam finančna delegacija uradno poroča, je generalna direkcija davkov dovolila, da pobirajo državno trošarino na žganje do količine 5 litrov organi mestnega do-hodarstvenega ravnateljstva pri unosu oziroma uvozu preko linije. To pobiranje se prične s 1. januarjem 1927. Stranke morajo žganje, ki ga prinašajo v količinah do 5 litrov pravilno ta točno prijavljati mestnemu linijskemu uradu. Pri tem Jim ni treba imeti nobenega dokumenta. Pri uvozu žganja preko 5 litrov se morajo stranke, kakor deslej, izkazati s potrdilom, da je plačana državna trošarina. * Spremembe voznega reda avtobus prometa, na progah Maribor-Dravograd in Maribor-Ce.je. Obstoječi vozjii red navedenih prog se spremeni in sicer: Proga Maribor-Dravograd: Ob delavnikih: Odhod iz Dravograda ob 6.30, prihod v Maribor ob 9.; odhod Iz Maribora ob 1530. prihod v Dravograd ob 17.30. — V sobotah in dnevih pred prazniki: Odhod iz Dravograda ob 6.30, prihod v Maribor ob 9.; odhod Iz Maribora ob 13. prihod v Dravograd ob 15.30; odhod iz Dravograda od 16. prihod v Maribor ob 18.30. — Ob nedeljah in praznikih: Odhod iz Maribora ob 7, prihod v Dravograd ob 9.30 odhod iz Dravograda ob 16. prihod v Maribor ob 18.30. odhod iz Maribora ob '9.30. prihod v Dravogràd ob 22 — Proga Maribor Celle- Ob delavnikih in praznikih: Odhod Iz Maribora ob 7. prihod v Celje ob 9 30 odhod fz Celja ob 16, prihod v Maribor ob 18.30. ♦ Juhe. prlkuhe. zakuhe. nmelete. kmet-ska kuha itd. so nasovl raznih člankov in v »Gospodinjskem koledarju Jugoslo-venske Matice za leto 1927 Največje važnosti za rep ob do! 11 pop. ob 3. pol 5. 6 pol 8. in 9. uri. Kino IdeaL glasni železniški tat Štefan Duh. rodom iz Rake pri Krškem, ki so ga že iskale policijske oblasti. Izročen je bil pristojnemu okraj nemu sodišču v Laškem p— O povišanju pokojnin učiteljem po« ročajo italijanski listi Učitelji novih po» krajin, vpokojeni pred 1. julijem 1924.. ne bodo deležni povišanja Za te bi bilo tre» ba posebne zakonske določbe. * Nova senzacija za leto 1927. Enkrat v mesecu manufakturno blago zastonj- Ivan Kos, trgovina z manufakturo, Ljubljana. Sv Petra cesta št. 23 in Šiška, Celovška cesta št 63 bo za en prodajni dan v vsakem mesecu do 30. maja 1927. ki £e objavi vsakega 5 v »Jutru«, »Slovencu«, »Siov. Narodu« in »Domoljubu«, datela svorrim odienialcem za isti znesek blaga brezplačno, za katerega so objavljeni prodajni dan kupili v tovini. Izkazati se morajo z blagajniškim listom v časopisih obiavljenega dne Poslu-žite se te izredno ugodne pri'ike. ker dobite lahko brezplačno razno oblačilno blago Pozor torej pri nakupu! 1673 * Popravilo pisalnih strojev se izvršuje strokovniaško in najceneje v šoecijalni delavnici za popravila pisarniških strojev Ant Rud Ležat & Co. Maribor, Slovenska ulica 7„ telefon 100. 8 * Zakaj je švedski pisalni stroj »Halda« tako prHiitbî'pn? 1) Niegova prvovrstna konstrukcija nadkrilj-uje vsak drugi sistem pisalnih strojev Z.) »Halda« ie izdelan iz najboljšega švedskega jekla 3) Stroj ni množinski izde'ek. temveč naifineiše, precizno delo. 4.) Pisava pis stroja »Halda« le nadvse krasna udarec tipk zelo lahek m rahel. Generalno zastopstvo za vso SHS Ant Rud Legat & Co- Maribor. Slovenska ulica 7.. te'pfnn 100 Olajšanje plačila. Kra-levni zastnpnfki se iščejo. 9 * Opozarjamo na današnji oglas prve južnoštaierske vinarske zadruge v Celju, ki Išče potnika oz. zastonnika. 7 ITO zobna pasta najboljša * Vrednostne papirje predvojne tu- in inozemske vseh vrst kot državna, deželna, mestna železniška posoiiia. obiigacije. prioritete. srečke itd kupuje in plačuje r.aj-kulantneje Vere, komerciialna družba. Ljub liana. Kongresni trg 9 (na vogalu Kina Matice) 1643 * Zdrave živce In mirno spanje dosežete z uživanjem zdravilnega »Nervosal« čaja Izdeluje lekarna Ph. Mr Bahnvec. Ljubljana. «Zve/da» Kongresni trg 12- 1594 * Čajanka! Ste že poskusili čajne mešanice Čajanka in Globus vanilijin sladkor Poskusite, potem ne kupite več drugih znamk * Najboljše čevlfe «Karo» dobite v Mariboru Koroška cesta 19 od I oktobra tudi Aleksandrova cesta 23, v trgovini St Čer-netič. Iz tîuMîane и— Nagrade pri Mestni hranilnlcL Minister trgovine :e novemu eerentu »Mestne hranilnice« odvetniku dr. Marušiču določil nesečno nagrado 6000 Din- Dosedanji ge-rentl so opravljali ta posel brezplačno. Dr. Marušič zopet ie namestil odvetniškega koncipijenta dr R Ravniharia proti izredni nagradi za nekakega višjega pregledovalca računov v Mestni hranilnici Oba gospoda sta se delegirala v imenu Mpstne hranilnice na čelo posebnega upniškega odbora »S'a-venske banke«, kateremu je zopet Mestna hranilnica dala na razpolago za stroške do-sedai 30.000 Din. a— Aeroklub »Naša krila« v Ljubljani. Na prvi redni seji nove uprave se je poleg čisto orgamzatornega razgovora predvsem tudi razpravljalo o delu kluba Sklenjeno ie bilo. da se ustanove pod okriliem kluba sek cije. ki se bodo bavile pod strokovnim vodstvom aero-tnženjeriev z Izdelovanjem raznih vrst modelov aeroplana. jalje s praktičnimi poizkusi poletov letal brez motorja, oni pa ki iib zanima predvsem tudi konstru,. ciJa motoriev. bodo imeli priliko, da se nazorno o niih pouče- Klub ie uverjen, da bo ob primernem sodelovanju javnosti mogel vsem. ki žele poglobiti svoje znanje na poiju avHatike. nuditi i strokovno-teore-tično I praktično vodstvo. Zato apelira na vse. da se priglase za člane kluba. Vpisnina ta voiake. dijake in akademike znaša Din 5, mesečna članarina znaša pa I Din. Čla-ske prijave sprejema blagajnik kluba dr. lanko Berce med uradnimi urami Jadran-sko-Podunavske banke. Šelenburgova ulica In tainik kluba dr. Stane Rape, Kazina П. nadstroipie. o— Film ZKD. Ne zamudite ugodne prilike in oglejte si izredno zanimivi poučni film o lovu na divje zveri v afriških džunglah. Radi izredne lepote tega filma si ga je izbrala ZKD za svoj novoletni program In ga predvaja dne t. januarja 1927 ob II-dcpnldne in dne 2. lanuarja ob 9Jo in 11. dopoldne Opozarjamo, da le za vse predstave ob 11. uri le še malo sedežev na razpolago, dočim Iib je še dovoli za prvo nedelisko predstavo ob 9.30 orf ter naprošamo občinstvo v lastnem interesu, da obišče tudi to predstavo, za katero Je dobiti najlepše prostore. ГНт prikazuje na najbolj slikovit način življenje divjih zveri v naravi ter boje raznih ekspediclj z levi, sloni, hiienami itd. и— Koledovanje Stari običaji naših J>ra-dedov gtaevajo od leta do leta. Mnogo le- pih šeg ш navad se je že opustilo, mnogo se jih ie pozabilo, mnogo v slabem smislu moderniziralo, tako da smemo reči. da z umirajočo staro generacijo umira vse ono, kar je bilo pristno narodnega, simbol narodnega idealizma. Novi, materialistično vzgojeni generaciji bodo ostale o vsem tem le še neke pravljice, če se bo sploh še za pravljice brigala. Da se ožive stare tradicije in navade, bo uprizorila Mestna ženska podružnica »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani dne 5. januarja zvečeT v Narodnem domu »Koledovanje«. Pri tej prireditvi. za katero je nastalo splošno zanimanje sodelujejo odlični naši umetniki. Izza kulis nam je mnogo znanega, vendar nočemo ničesar izdati. Pridite vsi. ki hočete prebiti par ur v veselem domačem razpoloženju med koledniki. Preskrbljeno bo za vse, stari in m'adi pridejo na svoi račun. a_ V zvezi s krizo našega slovenskega gledališča se bo vršilo v nedeljo dne 9. januarja ob 10. dopoldne javno zborovanje v opernem gledališču. Več kot sveta dolžnost vse naše iavnosti je, oa se brez razlike strank udeleži tega zborovanja v obrambo naših najvitataejših kulturnih interesov- u— Mestno drsališče pod Tlvolijem bo na Novega leta dan otvorjeno. Cene so iste kakor lansko leto. u— Ustanovni občni zbor dramatičnega društva »Volja« bo dne 2. t. .n. ob 5. uri v gostilni »Novi Svet« v Prešernovi sobL Vabljeni vsi. ki imajo veselje do dramat-skega udejstvovanja. u— Policiiske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni poiiciji sledeči slučaji: 1 tatvina. 2 goljufiji. 1 prestopek ka-Ijenja nočnega miru. 1 prestopek nošnje orožja brez dovoljenja. 2 prestopka slepa-renja z nabiranjem novoletnih daril. I prestopek prekoračenja policijske ure. 4 prestopki pasjega kontumaca, 2 prestopka hoje po železnici in 8 prestopkov cestno-policij-skega reda. Aretaciji sta bili izvršeni 2 In sicer radi beračenia , Vsem cd e aalcotn ob lo sreče', J80 d e o si" tvoroica kemično 'ehsiinih proizvodov L i o b H a n a. u— Okradena v vlaku- Posesmici Ivani Budinekovi iz Kranjske gore se je dne 29. decembra med vožnjo v vlaku do Ljubljane pridružil v gnječi neznan moški, ki ji je izmaknil ročno tobrico, v kateri je imela zlato 2000 Din vredno uro. u— Plesni večer Mete Vldmarjeve ix mojstrske šole svetovnoslavne plesalke Mary Wigmannove se vrši v opernem gledališču v petek dne 7. januarja ob 8. zvečer u— Športniki In prijatelji športa, ki se nameravajo udeležiti »Redute v cvetju« dne 8. januarja 1927 v skupinah, se vljudno vabijo na sestanek v pondeljek dne 3. januarja ob 6. popoldne v dainsko sobo Emone. 1610 u— Herkules, angleški In češki štofi na obroke. Jos. Bedrač, Ljubljana, Turjaški trg 6. Dopisnica zadostuje; pridem z vzorci na dom. u— Novi plesi »Black-Botton«, Tango In Charleston 1927 kakor tudi vsi ostali plesi za letošnjo sezono se poučujejo edino pravdno in najhitrejše pri popoldanskih plesnin vajah Dancig-Matineé, ki se vrše vsako nedeljo ob pol 4. do 7. zvečer v dvorani »Kazine« pod strokovnim vodstvom priznanega plesnega mojstra g. Jenka. Svira Emona »Jazz-band«. Začetniki se vabijo ob pol 3 uri v svrho teoretičnega pouka. Za študente (-inje) znižana članarina- Informacije za privatni pouk v I. nadstr. kavarne »Emona« vsaki dan od 10. do 22. ure. 3 u_ Loterija saveza finančne kontrole. Radi večjega števila neprodanih srečk se žrebanje preloži do 10- marca 1927. — Sekcija saveza finančne kontrole, Ljubljana. 1661 u— Prijatelji kegljanja! Poglejte današnji oglas restavraterja Mikliča! 1651 u— Veliki lovski ples. SLD priredi 1. svečana 1927 v prostorih na Taboru svoj ples, ki bo po originalnosti gotovo nadkri-Ijevai vse ostale prireditve. Kakor pri vseh dosedanjih lovskih prireditvah, bodo tudi letos lovci poskrbeli, da se bo vse Izborno zabavalo, meščani kakor tudi podeželani, ki obetajo našo prireditev posetiti v ogromni množini. Ta večer je gotovo najbolj primeren za prijateljske sestanke lovcev iz mesta in dežele, pa tudi za ostale, ki se hočejo po domače zabavati. 2 n— Kolesarsko In motociklistično društvo Sava v Ljubljani t>riredi danes na Novega leta dan pešizlet v Dobrunje. Odhod ob eni popoldne izpred društvene pisarne Karlovska cesta 4. Vabljeni so vsi člani in prijatelji športa. o— Radi žrebanja ljubljanskih srečk mest na blagajna za stranke ne posluje dne 4 in 5. januarja 1927. S u— Snežne CevÇe In galoše sprejema ▼ popravilo »Voika« nasproti Mestnemu domu. 1660 a— Današnja doba Je doba materijalizma Uživanje ni vse ai življenje brez idealor ie prazno. Sim*4>l kJeaHzm» in Ihibezni so cvetlice. One so tista «rečna vn, U nl«J* deklico 'Jo mladeniča. daano in gospoda. »•Reduta v cvetju« se vrS 8. htnuark 1927. y Unionu. 1663 a— Zaključna plesna vala »Plesnega krožka Tabor« se vrši v nedeljo, dne 2. jan. ob običajne® prispevku. Vljudno vabljeni vsi člani ter po njih vpeljani gosti. — Od- hor. 1674 n— Plesna vaja maturantov Tehnične wednje šole se vrši v pond-eljek 3. Januarja. 1Ш a— Opozarjamo na današnji oglas Matematično mehanične delavnice Antoo Ko-zfnz, ki se )e preselila v Kette-Murnovo cesto št. 8. 1665 Osredato drušžvo eiij!h poštnih oslaibence? v L ubl dena. Bratovska skladnlc« v Trbovljah od« daja za tri leta v najem zemljišče, name» njeno za zgradbo okrevališča bolnim rudar« jem. Najmanjša ponudba znaša 4000 Din a* leto. Prevzem se bo jzvršfl že 15. t. m. t— Ofečiri zbor invalidske podruiniee. Za nedeljo 9. t. m. ob 3. popoldne je «klican pri Forte ju občni zbor tukajšnje podruž* niče Udruženja vojnih invalidov. t— Potni fisfi v Francijo ustavljeni. Okrajno glavarstvo v Laškem obvešča ru» darsko delavstvo, da je do nadaljnega ustavljeno izdajanje potnih listov v Fran» d jo. t— Uradni dan okrajnega glavarstva se bo vršil v Trbovljah v pondeljek 3. t m. Srečno in veselo Novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem in znancem Josip Rojina LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 3 Izjî ava Podpisani prek licu jem vse žaljive beso« de, izrečene napram goepej Fani Sefran ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega postopanja. 6 M. MARZ. Samo od 1.-31. januarja 1927 inventurna ZPRO Д. ŠLI&AR, Ljubljana Stari trg 21. ! ! Ne zamudite usodne ргШке I I Vremensko poročilo Meteoroiusk: »ш, . . usi-dii SI «leccmivi^ i '-rjt Vii.ua Oiiomfua .U«-'- Krai Ca.^ iarom. Temuer. Ue nar S« v °/r Smei vetra ш brzina v m Jaial I0V Vrsta padavine • ' ШстгОУсПЧ mm r» ■ ire opazovanja t 7. /b8 6 -7 s 8з E 1 megla Ljubljana . .1 8. 767-8 -7-2 91 E 1 v meeia (dvorec) Ï 14. 7658 —1-8 88 NE 1 megla 21. /•66 7 -29 85 E 1 megla ManbOi , . . 8. ! 166v -10 85 NW 3 10 Zagreb . . , 8. 765 8 —40 97 NNW 1 10 Beograd . . . 8. ! /65 S 5-0 66 mirno 9 Sarajevo . . . 8. t8 7 00 83 E 2 ti Skoplje . . . H. 7-vO 20 8i mirno 10 Dubrovnik . . 1. 654 60 63 mirno 0 Split .... 7. 63 0 40 54 W 6 0 Prtlia .... 7 '656 a-o — SE 1 10 Solnce vzhaja ob /'39 zahaia ob ib'27 luna vzhaja ot> 03-£>i lahais ob 14'01. Najvišja temoeratnr« danes v Ljubljani 1"8 najnižja —7 6 C Povprečni barometer je daoes » Ljubljani višji za mm kot včeraj. V zadnjem tednu je prvikrat letošnjo zimo preplavi! Evropo naval mraza. Zelo mrzli zrak, ki ga je sever preko Rusije pri» gnal do Karpatov in zapadne Poljske, je baš pred Božičem udri dalje proti zapadu In jugozapadu te' preplavil vso STednjo Evropo in prodrl na Sredozemsko morje in preko Francije do Atlantskega obrežja ter celo čez Pireneje v Španijo. Mrzli val zra* ka jc povsod povzročal velike vremenske zmede, ker je nastopil precej nenadoma ter dospel v Izdatno toplejše pokrajine in se mešal z mnogo toplejšim in vlažnejSim zrakom. Zato so prodiranje mraza sprem» Ijali snežni metežl, nad zapsdntm Sredo« zemskim morjem in nad Španijo pa so na» stale hude nevihte z viharji in nalivi, v v!» šje ležečih krajih z meteii. Seveda je poplava mrzlega severnega zraka omogočila ugodno razporeditev rrač» neg» pritiska. Nad zapadnim Sredozemskim morjem se je razvila depresija, okrog ka« tero je v velikem vrtincu krožil zrak; mrzli sever je preko Španije dospel celo v Afri» ko in povzročil velik padec temperatur« ns maroški obad, nevihte in viharje s točo te nalivi. S tem je bila zaključena pot mrzle» ga vala. ki je itak dospel dovolj daleč, od ruskih obal Severnega Ledenega morja do Maroka. Mraz. ki se je a tem ustanovil v večini evropskega kontinent«, pa ipak al bil po« eeboo izdaten. Razen nad Rusijo in Skat* dišavi jo nd presegel 15 stop. C pod ničlo; pa še to stopnjo je dosegel le malokje, n. pr. v alpskih dolinah; v Franciji se je n. pr. živo srebro po večini skrčilo na 5 do 10 stop. C pod ničlo. Mraz je vrh tega na severovzhodu kma» hi prekinila nova depresija, ki je s sever» nega Atlantskega oceana udarila preko Skandinavije in Rusije na jugovzhod. Pod njenim vplivom je tudi pri nas znova ka» zalo na slabo vietiie, in postalo je toplejše; toda kakor vselej, kadar potuje depresija od severne Skandinavije čez Finaào in za« pedno Rusijo v smeri proti južnemu Uralu, smo ostali južno od Alp brez dežja, do« čim je bilo v Avstriji zopet precej padavin. Za odhajajočo depresijo pa sili mraz s So vernega Ledenega morja zopet proti jugu. Sredi tedna je ka*al termometer nad Se« verno Rusijo, Finsko in severno Švedsko 30 do 40 stop. C pod ničlo. Kakor je sedaj vremenska situacij« sta» novknoeti še nI pričakovati. • Dunajska vremenska napoved za soboto: Sedanje vreme bo trajalo še dalje. Pojutri» šnjem bo temperatura mogoče še padla. Tržaška vremenska napoved z? soboto: Lahni vetrovi s severne strani, nebo veči» nom« jasno, temperatura od 5 do 10 sto» pioj, mofje mirna Sport Razpis tekem v umetnem drsanju za prvenstvo Jugoslavije za L 1927. Jugoslovenski zimako«sportni savez razpi •ujs za 16. januarja 1927 tekmo v umetnem drsanju za prvenstvo Jugoslavije ter senior« Ae tekme v umetnem drsanju po sledečih propozlcijah. Obe tekmi izroča JZSS po določilih tekmovalnega pravilnika v izved» bo Športnemu klubu «Ilirija» v Ljubljani Obe tekmi se vršita v Ljubljani na šport« nem» drsališču SK Ilirije ob Celovški cestL /. Tekma v umetnem drsanju za prvem stvo Jugoslavije je dostopna vsem pri JZSS verificiranim drsečem saveznih klubov, Id •o Jugoslovenski državljani. Zmagovalcu pripade naziv «Prvak Jugoslavije v umet« nem drsanju za 1927». sa ve zna prvenstvena kolajna in diploma. Nadaljne nagrade se podelijo po določilih Ç 9. tekm. pravilnika. Prijavnina znaša Din 25.—. Obvezni lfki: loki v osmici št. 3 in 4 (glej tabelo tekm. pravilnika), okret št. 31 in 32, protiokret št 41 in 42. trojka«vijuga»trojka It. 89 in 90, zanjka—vijuga—zanika št. 103 ta 104. — Prosto drsanje 5 minut. Doseg» Ijivo število točk za obvezne like 120, za prosto drsanje 84. skupno 204; razmnože» valeč 7. П. Tekma seniorfev v umetnem drsen Ju ie dostopna vsem pri JZSS verificiranim drva čem «veznih klubov. Id se niso prija« viH k tekmi za prvenstvo Jugoslavije Zma» govalec prejme častno nagrado, nadaljne nagrade se podeljujejo po določilih § 9. tekm pravilnika. Prii»vnine znaša Din 10. Obvezni liki: loki v osmlci št. 3 in 4, spirala št. 5 in 6, zanika št. 14. osmi ca na eni nogi št. 22 in 23, vijuga—trojka št. 59 In 60 P roeto drsanje 3 minute Dosegljivo število točk: za obvezne like 108. za prosto drsanje 72. skupaj 180; razmnoževalec 6. Splošne določila: Tekmuje se po pravil» oiku JZSS JZSS in SK Ilirija ne prevzameta napram tekmovalcem nikakega jam« »tva za morebitne poékodbe in škodo (Ç 40 tekm. prav.) Drsalna ploskev meri pribliino 50 >f 30 m. Zaključni rok za prijave je 14. januar 1927 Za naknadne prijave je položiti dvoj« no prijavnino. V prijavi mora biti navede« no: a) označba teKme. na katero se nanaša prijava, b) ime prijavljajočega kluba, c) Ime, starost in državljanstvo tekmovalca. Prijave s priloženo pri i e vrv no je nasloviti na naslov: Športni klub «Ilirija». Ljubljana. Miklošičeva cesta 13/I1L Program: ob 8.30 obvezno drsenje «enlor» k~v (7Г). ob 10 obvezno drsenje za prven» »tvo (I), ob 11.30 prosto drsanje obeh sku» pin. Ob 20. družabni večer in razdelitev dariL Likovne skfce k razpisu so na razpolago na drsališču SK Ilirije v Ljubljani, pri pod» eavezu JZSS v Zagrebu ter pri podcavezu JZSS v Beogradu — Pismene pojasnila de» je drsalna sekcije SK Ilirije. Poziv vsem športnikom in turistom! Zime je tul Panoge športa, Id se gojijo poleti, počivajo; le tu in tam se osmeli egiinejši športnik, de misli na svoje šport« no delo tudi pozimi. Zimski trening je za kondicijo telesa in za trdno podlago po pnejših uspehov neprecenljive vrednosti. Potrebi po gibanju, intenzivnem tipopol» njevenju telesnih sil nej zadoste naši sport niki in turisti z gojenjem zimskih športov. Smučenje. sankanje in drsenje je mogoče gojiti povsod, bodisi posamezno ali organi» zirano v družbi, v sekcijah ali klubih. Koristi smučanje so v fizičnem oriru ne« preceni j i ve vrednosti, kajti pri smučanju te enakomerno krepijo vsi deli človeškega telesa. Smučanje je popolno, vsestransko veibanje telesa zvezano z užitkapolnimi krasotami zimske prirode ter prekrasnim duševnim doživetjem. Zato športniki in turisti, ven v krasno rimsko naravo! Smufflci sport je pri nas v zadnjih letih rspidno napredoval; nad 4000 oseb goji «nučanje, 26 klubov je do sedaj včlanjenih v Jugoslov. zimsko»sportnem severu. Pri nas v Sloveniji pa je razširjen ta sport tudi med kmetsklm prebivalstvom ter fcdsko mladino. Kako eminentne važnosti je smučanje za nerodno obrambo» dokazuje dejstvo, da je delo ministrstvo vojne Izvežbati v smuča» o ju skoro 500 oficir je v in podofidrjev, ka« tero nalogo je izvedel podpisani savez s svojimi nastevniki Sedaj pe se uvejs smu» čerstvo za stalno v armado. Gibanje v prosti naravi, pod toplim zim« skim solncem in v najboljšem zraku za tire keH m bacile, uetvgrje najboljše pogoje za naše zdravje fn odpor proti boleznim. Du» levnJ delavci bodo našli v smučanju naj« boljše sredstvo za pomirjenje živcev in od poji tek duha. Tedaj ne samo v interesu na« samih, v interesu celokupnega našega naroda in dr» ževe je gojenje zimskih športov, neprecen» Ijive je vežnoerti za očuvenje In okrepitev ntrodovege zdravje in ze obrambo domo» rine. Smučanje more postati neš necijonalni sport! Pozivemo vse športne Idube In turistov» ska društva, de ustanovijo ztmsko*portne sekcije, prično z gojenjem zimskih športov In tako skrbe Ti razširjenj© RrouČSTStvs, najlepše športne panoge. Vse informacije in nesvete deje podpi» sani savez. Jugoslovenski zimskosportnl savez Ljub t Ji Pozor smuSarJt! V Sodražid Je popol» nema poledenel sneg, ze smuko torej do» cela neugoden. SK Ilirija fsmulka sekcija). Radi ne« ugodnih smuškili razmer v Sodražid odpe» dete obe neše izleta tje. Spor med JNS in ZNP. Redi enuledje dosmrtne diskvalifikedje znanega zagreb» fkega športnika Dušane Ztaefe po JNS je neste! med JNS in ZNP oeter spor. Ne kratko hočemo nevesti vzroke, zake) ie pr! Ho do teše spora, H ime lehko nedogled» ne posledice, ker se podrejene športne or» ganteacfi* bren! izvršiti ««lepe najvišjege nogometnega foruma. Kazenski odbor ZNP Je, kakor znano, dosmrtno diskvalificiral g. Dušana Zlnaio radi tega. ker je ta pred kazenskim odborom Izievf!. da je imel na» men udaritf Igrače MantTeria ter de bo te svoj namen ob prvi priliki izvršil ZNP je smatral to postopanje 0 z* «hoti» Kult» ter ga radi tega dosmrtno <8» •kvalifidntl. V četrtek ae je vršila sej« ZNP. Bo zel - bunr in obširni debati je ZNP soglesno sklenil, de se sklep JNS glede kazni g. Zinaje ne sprejme na zna» nje t« da ostane prvotna kazen v veljavi brez obzira na sklep JNS. To pomeni ne« kako «revolucijo» v našem športnem živ» Ijenju. Nogometne tekme na Dunaju. Po sta« tietiki dunajske mestne občine je bilo od 1. januarja do 20. decembra odigranih na Dunaju 2372 nogometnih tekem. Črno-bela reduta! Razpis natečaja za reklamne lepake ta irno^belo redu t o! Prireditveni odbor za črno»beio redu te. razpisuje natečaj za izvršitev propagand» nih lepakov, ki jih bo upotrebil v svrbo čim najefektnejše reklame ze reduto. Pogoji ze udeležbo v natečaju so: 1. Format bodi v razmerju 25 X 35 ca. Lepak nej se neslanja na sledeče motive: čmo»bele reduta, ča» (5. IL 1927.) kraj (Ti« bor). 2 Razpis je naslovljen v prvi vrsti n» neše studentovstvo brez razlike zavoda aH stroke. Eventuelna udeležba izven tega kro ga ie tudi dobrodošla. 3. Določajo se za tri najboljša dela ne« grade in sicer: L nagrada 300 Din: П. nagrada 150 Din; Ш. nagrada 100 Din in še pet nadaljnih nagrad v obliki prostih vstopnic za reduto. Podpisani odbor si pridržuje pravico, da se v svoje svrhe posluži tudi nenagra» jenih deL Ista se vrnejo po reduti in Ie na zahtevo. Nagrajena dela se ne vrnejo. 4. Jury jo, ki bo ocenila poedine lepake-tvorijo gg. akad. slikarji prof. S Santel. Jakopič in prof. Vavpotič. Oceno bo raj* glasila v «Jutru», dne 30 januarja 1926. 5. Lepake je poslati do 15. janunrja 1927 ob 12. uri na i.aslov: Hinko Stepančič, gradb. nadz., Ljubljane, Gradbena direk» dje, Turjaški trg št. 1. Ns isti naslov nej se obrnejo konkwenti, ki bi želeli podrobnejše informadje. Imena konkurentov naj bodo v zaprtih kuvertah označenih z geslom. Ljubljana, dne 31. decembra 1926. Odbor imotbele redut*. \ Herceg - Bosna f splošna zavarovalna ir«!ba v Beogradu Vodi vse vrste zavarovanja. Najcenejše premije za življenska zavarovanja. — Vodeča družba za zavarovanje proti toči. бгшШН HM 02d Dis НЖ080 - (Slavno zastopstvo za Slovenl|o Ljubljana, бе,еЖГа Podružnice v vseh večjih mestih 3u80slavlie isL 1910 Ustanovljeno leta imnnmHii 1910 Gledališki repertoarji Lluhflansiia drama Sobota, 1.: ob 15 : cPeterčkove poslednje sanje» Ljudska predstava pri znižauih cenah. Izv. Nedelja, 1: ob 15.: »Triglavska bajka». Ljudske predstave pri znižanih cenah. Izv. Ob 20.: «Stalni gost», «Boubouroche» Ljudska predstava pri znižanih cen ai. I Pondeljek, 3.: Zaprto. Torek, 4: «Kovarstvo in ljubezen;-. A, Sreda, 5.: «Slaba vest». E. Lluhljanska opera. Sobota. 1.: ob 15-: «Pt^dana neveste» Ljud ske predstave pri znižanih cenah Izv. Ob pol 20.: «Grofica Marica» Ljudske predstava pri znižanih cenah Izv Nedelja, 2.; ob 15.: «Terezina» Operete, Ljudske predstave pri znižanih cenah. Izv. Pondeliek. 3.: «Židinja». B. Torek, 4.: Zaprto Srede, 5.: «Coei fen hrt te». D. Četrtek, d.: «Ples v meskah». Premiera lir». Mariborsko gledališče. Sobota, I.: ob 15.: «Pepelka* Zn:žane cen». Kuponi Ob 20.: «Orlov» Kuponi. Nedelja, 2.: ob 15.: «Grofica Marica» Zni» žane cene. Kuponi. Ob 20.: «Manon». Znižane cene Kunoni Torek, 4.: «Orlov». B KupooL Šentjakobski gledališki oder. Sobota, 1.: Kontrolor spalnih voz. Ob ЗП Premijera. Nedelja. 2.: Kontrolor spalnih voz Ob 20. Ii IJubljanfk« gledališke pisarne. Na novega leta dan se vršita v ljubljanski operi dve predstavi, in sicer popoldne ob treh popularna Smetanova opera z gospo LovŠetovo, Zaludovo. gg. Be-tettom, Knittlom in Kovačem v glavnih ulo gah. Predstava je za abonma B. v toreV zaprto. V sredo, 5. t. m. drwa repriza uspele opere <€oei fan tutte» za abonma D. V ïe-trtek na dan Sv. Treh kraljev premijera t>o-Bularne Verdijeve opere , d eta jo naštudirala gg. Strltof in Kniftl. ie temu hudiču?!« je zaoral. »Počakaj, ošjta di binguli...« In nehvaležnost je bila plačilo sveta. Pendrek ie zapel novoletno budnico In Štefan Marternik je romal s trinogom v vnanjo temo. kjer je bil jok in škripanje z zobmi.--- Na Noveea leta dopoldne sem baš sedel v naslanjaču in dostojanstveno čakal svoje male nečakinje, kdaj pride čestitat, ko ml Je žena vsa bleda prinesla novico, da stoii zunai naš dragi Štefan v stanju najvišje popolnosti. »Kaj storiva?« je trepetala. »АЦ naj rečem, da te nI doma?« Seveda sva rekla, da sem doma. Ix- poeodbe Ta položaj predstavlja velik m'Viu» za organizacijo naše zunanje trgovine. Ekonomske poledice naše zunanje-polltlčnc krize "se vedno iasneje kažejo. Vedno jasneje se tudi vidi, da !e naša intrans gentnost v mnogih ekonomskih vprašanjih in neela-stlčnost naše davčne In carinske polit ke kriva, da se razmere v našem gospodarstvu ne morejo hitreje konsolidirari Vprašamje osnovanja gospodarskega sveta se celo leto ni premaknilo z mrtve točke. Tako tudi gospoda rsk krogi ne morejo priti do foruma, kjer Oi mogl» uveljaviti svoj vpliv in strokovne nasvete za naše javno gospodarstvo. V kroniki važnelših dogodkov preteklega leta je med drugm omenit) ratifikacijo in uveliavljenje gospodarskih sporazumov in trgovske pogodbe sklenje-godbe z Avstrijo, ki je stopila 21 avgusta v veljavo, dočim je tarifni de1 že od !6. septembra leta 1925 v veljavi. Narodna skupšč na je sprejela tik pred zaključkom poletnega zasedanja zakon o trgovinski pogodbi z .Italijo ter konzularno In naselje-valno konvencijo, poleg nekaterih drugih sporazumov, ki so znani pod imenom «beograjske krmvencije€. doč m ležijo nettun«ke konvencije, ki so za naše Primorje Izredno važnega pomena, še nerešene pred parlamentom. Tudi trgovinska pogodba z Albanijo, katero Je albanski parlament že davno odobril, pri nas od NaTodme skupščine še n' sprejeta. Dočim se je valutna situacija v centralni Evropi stabilizirala in Je mela naša trgovine i Avstrija ki je stopila 21. avgusta ško solidno kalkulacijsko podlago, so bile zapadne valute celo leto nestalne in spre-menlj ve Posetmr le r.eugodnr. vplivalo na gospodarske odno'.aje vedno menjanje tečaja Mre Po koniunkturi baisse, ki je spomladi težko prizadela naš Izvoz je nastopila proti koncu leta konjunktura hausse, ki je zopet za uvoz iz Italije in Francije neugodna Splošno mnenje ie, da drugega izhoda iz naše gospodarske stagnacije ni. kakor da se normalizira državni proračun in v Inve-sticïske svrhe najamejo dolgotrajna inve sticijska posojila Ta so potrebna predvsem za obnovo že'ezniškega voznega parka. rekonstrukcijo obstoječih železnic In zgradbo novih prog ki so za naš ekonomski pole1 m napredek neobhodno potrebne Ponudb za taka posojila ni manjkalo. Zatrjuje se nam, da imamo samo iz inozemstva za nad 10 milijard dinarjev ponudb za investicijska posoj:,3 In med njim- mnogo jako ugiKÎnîh. Tuii na notranjem tržišču ie zanimanje t a državne papirje vedno večje in bi se znaten dei investicijskih posojil lahko kril v tuzemstvu Prometno ministrstvo je zato ob koncu leta sklicalo strokovno komisijo da se določi program za najbližjo gradbeno per iodo, ki b se Iчhk-> realiziral s pomočjo prejetih ponudb ?a Dosoiila Razen železniškega omrežja potrebujemo ogromno investicii tud za naša morska pristanišča, za ladiedè'nice za regulacijo plovnosti rek In гз «varovanje nižin pred poplavami Teh del se ne da več odlašati, ker smo že do seda) potratili z dr Javnopravnimi borbami 'n političnimi krizami preveč časa Treba ie. da se enkrat prične z živahnejšo produktvno investicijsko delavnostjo. ki Je edina v stanju prinesti celokupnemu gospodarstvu novih si! in življenja. In to pričakujemo od novega leta. Zakonske ugodnosti Obrtne banke SHS Ker mogoče mnogi obrtniki še ne poznajo vsebine zakona o Obrtni banki SHS. jo v naslednjem navaiamo v glavnih obrisih: Banka le po zakonu oproščena vseh državnih in samoupravnih taks pri osnovanju in izdaji svojih akcij. Dalie ie oproščena plačanja davka in doklad. katere plačajo po svojih zaključnih računih družbe, zavezane javnemu polaganju računov Za te davke velja oprostitev tudi giede samoupravnih doklad. Finančni minister mora za Obrtno banko j SHS predvideti v državnem proračunu po- ' čenši z letom 192IS-27 vsako leto znesek 3 In po! milijona dinarjev K temu pride še del dohodkov državne razredne loteriie. ki se ceni približno na 1 in pol milijona dinarjev Pri tem se ho računalo tako da bo s.-nela znašati adeiefht Min mfreč 40 odstotkov celokupnega vplačanega cenovne« kapitala. S to vsoto bo država nakupi]* delnice banke, s katerimi bo razpolaga! minister trgovine ta todustrlie. Država se za vplačani državni denar odreče vsak) pravici ne dlvidendo, obresti ali za katerikoli drugi dobiček. Tudi ne bo ime Va država na glavni skupščini več kakor 25 glasov. 7. zakonom le zagotovljeno, da bo Narodna banka SHS prejemala na reeskont menice Obrtne banke SHS. кат bo vsekako pomagalo k nadaljntm cenenicn kreditom Pri takih izrednih privilegijih bo bank! mogoče dajati kredite po zelo nizki obrestni meri. Razen tega bodo delnice Obrtne banke SHS nosile tudi dobro dividende. V opravi banke morajo biti po zakonu zastopani pravi samostojni obrtniki vedno z nad-pojovično večino, tako da bo ta banka res prava obrtniška ustanova. Opozarjamo obrtnike, da poteče rok za vpisanje delnic nepreklicno s t5. januarietn 1927. Naj si vsak obrtnik pravočasno zagotovi udeležbo pri stanovskem zavodu. Ostra beograjska obsodba ministra Kraiača radi razpusta Zbornice »Razpust je akt partiianstrac »Trgovinski glasnik«, glasilo srbskih gospodarskih krogov, eden najuglednejših sn najreenejših beograjskih listov, posveča razpustu ljubljanske Zbornice га trgovino, obrt In industrijo v svoji četrtkovi Številki uvod aik in izvaja: »Vprašanje razpusta ljubljanske Trgovske zbornice ima poleg previdno prilagode ne zunanjosti In radi svojega ozadja. ki ee Daglo samo od sebe odkriva. Širši značaj, ki sega preko okvira slovenske zemlje Predvsem so nove nekatere formalnosti teg» slučaja. zlasti ako jih primerjamo z n;ičinom. kako ee Je postopalo v dveh prejšnjih, slič-nih slučajih. Treba ie ugotoviti, de je bil g. dr. Krajač pri sporih v novnsadaki in skopijanski zbornici, ko je razpustil In suspendiral uprave teh ustanov in odredil nove volitve, zelo pazljiv in oprezen, da postavi za svoje komisarje osebe, ki nimajo osebnega interesa na izidu volitev. V ljubljanskem slučaju je g. minister od stopi! od te prakse in imenoval ta komisarje osebe, ki so igrale vidno vlogo v volilid agitaciji. S tem Sinom se gosp dr. KrajaČ morda nezavestno opredeljuje poleg vse svoje nepristranosti. e katero pokriva vsak svoj nastop, za eno izmed prepirajočih se strank. Je-lf to dobro? Takisto so vaina stvar ne toliko razlogi, ki so dali povod za tožbe poedincev proti volitvenemu poteku, kakor vzroki, ki so razvneli duhove v gospodarskih krogih Slovenije. Danes ni ne za one gori. ne ta nas tu nobena tajnost več. da sta se pri volitvah za upravo Trgovske zbornice v Sloveniji borili dve etru ji, în sicer napredna, ki je pri tei priliki dobila večino, in druga konservativna: klerikalci in kmeti jci. Obe ti struji se borita tudi na areni strankarske politike Ker ee v tej zadnji struji nahajajo tudi načelni prijatelji g. dr. Krajača, je g. minister trgovine in industrije izdal svoj odlok o razpustu uprave preje, nego se je ona kons*i-tuirala in preje nego je s svojim poslovanjem pokazala, v koliko Jo vodijo splošno gospodarske in v koliko strankarsko gospodarske težnje. To čitveniro lahko smatramo kot docela partizanski akt. In to 4a-ree ne more služiti državniškemu ugledu g dr. Krajača. Ali so stranke vplivale na volitve in v koliko morejo biti nepravilnosti pri volitvah dovolj močan razlog za razmst uprave, to «ta dve različni vprašanji Nedvomljiva stvar je. da stoje vsake, pa tudi najmanjše volitve v današnjih časih pod vplivom političnih strank. To nesporno velja tudi za Slovenijo in nienp volitve v Trgovsko zbornico Toda to ne o«menia. da je stranka v tem konkretnem slučaju morala biti vsegamogočna, ko ie vendar гпапо. da so bile kandidatske liste sestavljene z udeležbo strokovnih, trgovskih, obrtniških in industrijskih korporacij. Njen vpliv ee je pa? b'hkr> občutil, toda ta vpliv se je bre7 dvoma vrSil Istočasno na eni. k*-kor na drugi strani Zategadelj se sme uspeh ene in neuspeh druge kandidatske liste tolmačiti kot delen dokaz moči in gihkostt strankarsko obeleženih skupin, nikakor in v nobenem oziru pa ne kot doka* popolne njihove nadmoči Ako komu. to je treba •Sloveniji in Slovencem priznatf. da imajo ïa gospodarske stvari nenavadno močno raz vit smisel solidarne akcije in čut skupnih potreb dajalec slovenskega naroda si ne sme veliko izbirati ako mu ie do ljubega miru. Pač oa sem naročil ženi. nai skuha črno kavo. poln lonec za iuho. in močno, kakor le more biti: če Ka pri priči zlodej vzame, nič za to! In Stefan Marternik je vsterpil in se je zrušil v mo.i naslaniač kakor piramida goria. Še preden sem za utegnil vprašati mi ie z zmedenimi besedami razpovedal svoie nočne prigode, spravljaje jih v skrivnostno zvezo z balkanizmom. korupcijo in jezikovnim ujedinjen.iem Iz kuhime se je čulo obupno ropotanje žene. ki ie kuhala črno kavo. »To — meni!« je vpil Stefan Marternik. »Kakor da nisem tudi iaz za Jugoslavijo! Kako bi io mogli napraviti, če bi bili mi pri »Stanovitnem jazbecu« zoper njo? Sem za Jugoslavijo, ampak za tâko brez jugoslovenstva...« A v tem je Prišla črna kava. ki ga je po malem spravila na druge misli, čim delj jo je srebal, tem boli obupano so mu zrle oči. Naposled jih je očitajoče spustil okoti sebe. »O. hudič, zdaj sem oa trezen!« Je vzkliknil In debela eolza mu je zdrknila v vele rumenkaste brke... Izrazil sem mu naigloblie sožalje. On pa se ie t&daici spomnil. zakaJ Je prijel. Mežikaie in zardevaje mi ie razodel. da Je pri enem svoiih sinočnjih padcev izgubil listnico, v kateri je bila vsa mesečna plača, vštevši ženin gospodinjski denar! »Ali mi Dosodiš dva tisoč dinarjev?« ie vprašal, ko se mu ie zdelo, da mj ie segla nesreča dovoli globoko v srce. »Hveh tisoč dinariev nimam.« sem odgovoril suho. »A dober svet imam.« In sem mu dal dober svèt. s katerim se ie potolažen odpravil. Posledica tega sveta ie bila. da so drugi dan vsi časopisi z debelimi črkami priobčili vest. kako so v Silvestrovi noči raz-boiniki napadli pod Rožnikom gospoda S. M. in so mu ugrabili listnico, v kateri je bila vsa njegova mesečna plača... Toda Stefan Marternik ie bedak. Ko ga ie doma Huta guja pestila zaradi roparskega napada. Je v svoji stiski Izgubil prisotnost duha. »Le kaj te je neslo pod Rožnik?« je vpila gospa Marternlca. »Kai si delal »m. mavra pijana, te vprašam! Kai?« »Kai sem delal?« ie zajecljal mučentk. •Z Mordaksom sva šla na izprehod. V trav) sva sedela in sva poslušala žabe. kako regliaio...« »Kaj!« je zavpila ljuta guia. »V travi sta sedela in žabe sta poslušala?... Al; ne veš. lažnivec, da žabe ooziml spe hi da Je zdaj pod Rožnikom sne*?!« In metla zakonske pravičnost! Je zapela Štefanu Marterniku novoletnlco. kakršne nam Bog deležnim biti n« daj. Kar m USe nepravilnosti, ao to napak«, kakor ae edl, poatavljeoe pod celo nejasno lui. No. tudi v tem pogledu aaj nam bo do-voljeoa opazka: Komiaija, ki jo je gosp dr Krajai imenoval, da pregleda volilni materija), je kon-iala svoje delo in kou&tatiraLa gotove hibe Vprašanje je, so li te nepravilnosti zadosten razlog za razpust zbornične uprave, ako je točna trditev, da nekatere izmed njih spadajo v področje sodnih oblasti? V vsakem elučaju je razpust Zbornice povzročil ogromno razburjenost v Sloveniji in pokazal gosp dr. Krajača bolj v ulogi poli tika, kakor pa šefa resora trgovinske politike In državnika.» Predstavniki gospodarskih korporacij o mirni likvidaciji Slavenske banke Prejeli smo sledeči komuniké: Predstavniki gospodarskih korporacij in organizacij so na sestanku, ki se je vršil dne 30. decembra 1926 v sejni dvorani Kranjske hranilnice v Ljubljani, po vsestranski in izčrpni razpravi o vprašanju Slavenske banke, d. d., soglasno sklenili sledeče: 1.) Pozdravlja se namera gosp. ministra trgovine in industrije, da predloži Narodni skupščini osnutek zakona o prisilni poravnavi z omejitvijo na denarne zavode, ki so obvezani javnemu polaganju računov. Oospod minister trgovine in industrije se naproša, da uzakonitev takega osnutka kolikor mogoče pospeši. 2.) Povdarja se potreba, da se oba postoječa odbora upnikov Slavenske banke d. d. združita v en sam odbor, ki bo mogel smotrenejše in z večjo avtoriteto zastopati interese vlagateljev in drugih upnikov. 3.) Deputacia predstavnikov gospodarskih korporacij in organizacij naj obišče gospoda ministra trgovine in industrije, gospoda ministra financ in gospoda ministra saobračaja. da iih opozori na izredno važnost vprašanja Slavenske banke. Kraljeva vlada naj se naprosi, da uporabi vsa možna sredstva, da se odgovorni činitelji prisilijo k prispevanju v svrho sanacije, ter da se na ta način v interesu težko prizadetih upnikov omogoči pravilna likvidacija tega zavoda. Trgovska in obrtniška zbornica v Zagrebu naj se naprosi, da se naši akciji priključi In z nami sodeluje. 4.) Na dnevno časopisje naj se naslovi apei. da v interesu stvari o vprašanju Slavenske banke ne prinaša drugih obvestil nego ona. koja prejme od upniških odborov, od nosno od pristojnih uradnih mest. Naš tovorni promet z Italijo Ni Se dolgo tega. kar smo čitali, da Izkazuje naše prometno ministrstvo v lanskem letu deficit preko 300 milijonov dinarjev človek se mora Čuditi, odkod ta ogromen primanjkljaj, ko imamo kljub vsemu varèe vanju uprave in visokim tHrilam Se veduo tako živahen promet Prometni minister je opravičeval to pasivno stanje s tarifnimi popusti, i elementarnimi nezgodami. • po manjkanjem volovnega parka itd. Vse to je i6tina. Ce pogledamo uaS promefl v Sloveniji, smo v splošnem Se lahko zadovoljni. Izjemo dela samo pr->ga Ljubljana Rakek. Več sto vozov, naloženih г našim in tranzitnim to-vorom za Italijo, stoji danes na tej progi in čaka oa milost Italijanov. Ker postaja Postojna zelo neredno sprejema naSe tovorne vlake in ie postaja Rakek za vzpostavitev tovora premajhna, se tovorni vlaki razpuste po progi Tako s(oje vozovi v Planini, 1.0-çatcu. Verdu. Brezovici in celo v Mariboru čutijo ta prometni zastoj, ko ne morejo spraviti iz Avstrije doêlega tovora ia Italijo naprej. Ko se po nekaj dnevih promet zopet malo odpre, tedaj ti viraovi nadaljujejo «vo;o pol proti Postojni Naenkrat postaja Postojna sprejemanje tovora w>pet od|mve in dotok uetavi Tako «e proga vnovič zatrpa in vozovi ponovno lahko čakajo več dni na oa daljno odpravo Kaj je prav za prav virok. ta Italijani tako neredno sprejemajo aaS tovor, »e ne d» popolnoma ugotoviti Oni «i-<"©r trdijo, da ta tastoj povzročajo reekepe-dirije v Prestranku. kjer se blago prepočasi oretovarja. da carina ponoči ne dela 'td in da jim laradi teea primanjkuje proe»ore Če temu tako. potem bi bilo predvsem potrebno preurediti lelezniSko carinsko ms-nipulacijo v Pnetojni. odnosno v Prestranku Toda pu®timo ta razmotrivanja. ki spa-1ajo pred konferenco strokovnjakov. Na», ki gled»mo na «ak tgroS». br.lj peče 5ko Ia. ki jo trpi naSa uprav* In г njo vse laSe eo-«podarstvo Pomisliti je treba, da pri nt», pustitvi vlakov na progi plačujemo dvojno vožnjo lakih voiov. da plačujemo stojnino га vnaove tujih leW.nir In da je pomanika-nje voiov radi tega Se občutneje Da »e pri 'akem clntnljenem prometu, mnogo det« wtonj in brei potrebe, ni treh* W pose bej povderjati Tudi je slaha reklam* ta naS promet v lnoiem«tvti deistvo. ko če*kn«lova-5ki. nemSki ali madžarski trgovec zvé. da je njegov vagon stal I teden ali ie več na SHS želetnicah in Je njegovo blago rn,>spc» darske kroge ter razpravija! 7. njimi v glav« nem glede aranžmaje potovanja jugoslo» venskih trgovcev v Mndžarsko. ki naj bi ee vršilo пз pomlad 1927 Do pozitivnih re» zultafov га enkrat ni prišlo, ker so se na» ši gospodarski krogi izgovarjali na zamo» tano notranjepolitično stanje in negotovost ki vlada glede nadaliniega razvoia našega gospodarskega življenje ter naše gospodar« ike politike. Madžarski gost je bil povsod prijazno sprejet in je mogel ugotoviti po« vsod razpoloženje za sodeiovaaje za Ma« diarsko = Italijanske toibe »aradi padca irvcia t Jugoslavijo Italijansko časopisje poroča, 4a ee je letos izvoz v Jugoslavijo zelo skrčil, in išče vzroke temu dejstvu. Italija, ki je prej zavzemala pri jugoslovenskem uvozu prvo mesto, je sedaj na tretjem Prvo mes'o ïavxema sedaj Češkoslovaška, ki oskrbuje 20 odstotkov vsega jugoslovenskega uvoza, potem slede Avstrija z 18 odstotki. Italija s 14 odstotki. Nemčija z 12.5 odstotka ter ostale države. = Naš dolg Franciji je znašal po francoskih uradnih virih 30. aprila t. 1. skupno 1783 milijonov frankov. Za predvojno Rusijo je največji francoski dolžnik Jugoslavija. Viej sledita Rumunija In Poljska, v&aka s eno milijardo, ter Češkoslovaška s polovico milijardp frankov. = Prodaja Dne 22. januarje 1927 ве bo vršila pri direkciji državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacijo glede prodaje 548 starih le*nih sodov. _ Predmetni pogoji so oa vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. = Močno aktivna èeSknelovijka trgovinska bilanra a november 1928 li Prage poročajo. la je zabeležila zunanja trgovina Češkoslovaške v novembru 1926 ogromen prebitek v znesku 761 milijonov češkoslovaških kron. dočim je v novembru 1925 bila bilanca pasivna za 20 milijonov češkoslovaških kron. = Obtok novčanie т Avstriji se je zmanjšal v tretjem tednu decembra 1926 za 8 milijone na 851 milijonov šilingov. Kritveno razmerje se je za malenkost zboljSalo, in si-eer od 56.4 na 56 6 odstotka. — Stoodstotno povišanje uvorne carine na konje v Italiji. Italijanska vlada je sklenila povišati nekatere uvoznocarinske postavke. Zlasti močno je povišana uvozna carina ua konje, in sicer га 100 odstotkov. = «Bankarstvo». lišla je 'anuarska številke tega obsežnega gospodarskega mesečnika, ki prehaja s tem v svoje četrto leto. Med številnimi članki omenjamo: Ekonomska situacija Balkana (Lj. St. Kosier), Jedr.a potreba (dr. V. T. Markovič), Naša epča kriza (dr. Dj. èurmin). Ratni dug naše države u A merici (prof. B. B. Todorovid), Naša industrija u godini 1926. (A. D. A!ex?.nder4 Težave in nedostatki našega ujedinjenja 'dr R Pipuš) itd. Letno stane 250 Din m se plačuje naprej. Adminietracija : Z; ?reb. Marovska 80. Borze 81. decembra. LJUBLJANA.. (Prve številke povpraiev» nja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: Investicijsko 82 - 84, Vojna škoda 352 — 0, zastavni ia komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195 - 198 (197), Ljubljanska kreditna 150 - 0. Merkantilna 100 — 0. Praštediona 890 — 0, Kreditni zavod 170 _ 180, Strojna 114 _ 0. Trbovlje 350 - 0. Vevče '20 — 0, Stavbna 5f> - 65, feešir 104 _ 0. - Blago: Brez zaključka. Povpraševalo se je le po bukovih drveh. drugo same ponudbe v iesu kmetijskih pridelkih brez povpraševanja. ZAGREB. V zasebnih papirjih kakor običajno. Opaža se, da Ljubljanska kreditna malce cvrstejša. Tudi Vevče pokazujejo v zadnjem času čvrstočo. Vojna Skoda čvrstej-5a. - Na deviznem tržišču ni bilo posebnih sprememb. Pariz je bil malo slabši, a Ttali"a čvrstejša Notirale so devize: An;stc-rds'n 2269 - 2275. Dunaj 798.5 _ 801 5, Budimo-šia 783.5 - 786.5. Bukarešta 25 75 - 26.25, Italija 255.5 - 256.5, London 274^5—275.65, New York ček 56.55 - 56.75. Pariz 224.29 ,io 226.29. Praga 167.7 _ 168.5. Švica 1004.5 -'o 10975; efekti: benčni- Liubljanska Vre-ditna 150 _ 0. Eskomptna 1015 _ 102 K'«-ditna Zagreb I04 _ ioe. Hipo 59 _ 60. Jugo P8 - S8.5. Praštediona 892.5 — 900; industrijski: Drava 370 _ 3S0, Sečersna Osijek 440 _ 450. Isie 55 - 66. Slavoni,i 33-35. Trbovlje 360 _ 365. Vevče 120 do 135; državni: investicijsko 83.5 — 84. CURIH Beograd 9.1175. Berlin 123075. New York 517.375. London 25.1225, Par j 20.475. Milan 28.28. Praga 15.315. Budimpe-Иа 0.007245. Bukarešta 2.7378. Sofija 3 75. Dunaj 78.025. ni'NAJ. Devize; Beograd 12.4125 do 12A3S. Berlin 168 45 _ 16S.95. Budimpešta 09.105 _ 99.405. Bukarešta S 73 _ 8 75, London 84 875 _ 84 475. Milan 81 88—31 New York 700.85 _ 71035. Pariz 28.05 do 28.15. Praga 220.9« in »edem osmink do 21-04 in sedeo oemink. Sofija 5.10 — 514, VarSava 78.26 - 78.76. Curlh 136.87-137 S7; valute: dinarji 12.« — 12.52, dolarji 706 — 710. Devlt« Beofrmd na ostala banak: v Pragi 68ДБ, v Berlinu 7.887. Kronika Martina Letopisca za leto Gospodovo 1926 Januar: Februar: Zamerili smo se nebesom — začeli leto smo s potresom, prešli nato smo v hude brige: komu bo Radič kazal fige, kako bo Pašič vlado rukal, kako se svet bo dalje sukal... Ne straši ga napor in zima, Momčilo Ninčic gre do Rima, podpiše nov svečan kontrakt. Mož ljubeznjivi še ne sanja, da mu Politika Zunanja rodila bo albanski pakt «Slovenca» tarejo blamaže, pred svetom se grdo izkaže: skovali so falzifikat... V obupu so ljudje Pariza, nastane panika in kriza: nesrečni frank drvi v prepad. Triumf sokolski v zlati Pragi! Preglejte, štejte nas, sovragi. Zlat soj čez Prago je razlit. Doma po naši zemlji plodni razsajajo straSné povodnji odnašajo nam breg in zid. November: December: V novembru pade strašna toča polemika se vname žgoča. «Slovenec» iz pamfletov zbirke izbira kritične ocvirke. Na Laškem nov pokolj se vname Benito nove dà programe. Povsod divjajo črne srajce, k nam čuje se vpijočih glas... Moj brate, to bo lov na zajce, ko sine dan, ko pride čas. Odšel je stari Čiča Baja med patrijarhe sredi raja, za večno se otel je krize, ki dalje RR^vlado grize. Za Božič, glej, so bratci složni, samo Korošec, mož pobožni, pri vratih je strme ostal, skomina njega v vlado mami, a se boji, kdaj «Mir med vamil» bo komandiral general... Marec: Že stara prafka nam ne laže, da brezen ima rep zavit, izkušnja nova nam pokaže, da gad je zvit je jezuit. V cerkvah berô pastirske liste škof Jeglič goni antikriste... Avgust: Ves čas nesrečnega avgusta so nam vremena strašno pusta. Nalivi Puclja poučč, (on je minister za vodé), naj izpopolni si talente, naj vpiše se med abstinente. Ljubosumnost Strlgri B. Potoni Shakespeare ,Kar hočete' S Drama v petih deianiih Prevel Oton Župančič Broširana kniiga stane 24 Din vtzana 32 Din Po pošti 2 50 Din več Knjigo m« v zalogi knjigarna TISKOVNE imm v luibljan 'reseruuvč ulite it. v •aserotl glavni oost> ;3ia Zmešnjave nam april prinaša, v prestolici vre nova kaša: Gre Pašič z vlade... Stipa gleda, kako Uzun na stolec seda, Ne mine dolgo — primojdunaj, je tudi Stipa Radič zunaj... Maj krasen, da tegà nikdar, povsod zboruje Svetozar, «Slovenec», Radie, Pucelj javka. Rudar angleški vztrajno stai'ka. Amundsen gre na nov polet tja gori čez severni led... September: Oktober: trgzMRN|CA Volitve TOI končajo jadno, frčijo zdražbarji na hladno. Tam v Mehiki pa Calles nune in patra ven Čez mejo sme Novice strašne... Sveti oče se v Vatikanu bridko joče..* V oktobru hladna rosa pada, v ostavki spet je naša vlada. Moj Bože! vsak se v strahu krils Uzuna pa ne zmore griža Spet prime Stipo pod pazduho in staro nam solita Jttho. Za Slovensko Akademijo Znanosti in Umetnosti — za Narodno galerijo Slovenci! Naša najodličnejša kulturna društva, Slovenska matica, Narodna rija, Znanstveno društvo za humanistične vede in Pravnik, so vtolill pri prosvetnem ministrstvu zakonski predlog za ustanovitev Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Po dolgih letih notranje priprave, v katerih ss Je naše znanstveno delo diferenciralo in izpopolnjevalo, stojimo pred trenut» kom, ko se bo stavba naše znanosti z Akademijo popolnoma dogradila. И Akademiji bodo imeli naši najboljši možje priliko, da gojijo znanstveno delo, naš narod bo prejemal iz nje obilo pobud za nadalnje udejstvovanje, vsem našim prosvetnim organizacijam bodo prihajali iz nje dotoki svežih misli in novih stremljenj. Ob istem času, ko so zgoraj imenovane znanstvene institucije izdelovale načrt za Akademijo znanosti in umetnosti, je naša Narodna galerija začela veliko delo notranje reorganizacije, katere namen je ustvaritev enotne umetnostne zbirke, ki naj predstavi svetu razvoj slovenske umetnosti od najstarejših časov do današnjega dne, a hkrati tudi pokaže najboljša dela naše stare umetniške posesti. Naše velike dosedanje zbirke, tako Narodni muzej, Škofijski muzej v Ljubljani in Narodna galerija, so izjavile, da so pripravljene združiti svoje dosedanje umetnostne zaklade v enoten organU zem. Društvo «Narodni dom» v Ljubljani je s polnim umevanjem važnosti ideje, ki se ima ustvariti, sklenilo, da v svoji palači da prostora Narodni galeriji in Akademiji znanosti in umetnosti, s čimer Je novima institucijama zagotovljeno primerno bivališče. Upravičeno torej smemo pričakovati, da dobimo umetnostni zavod, ki bo ponos našega naroda in naše prestolice, umetnostni vzgojitelj širokih plasti ljudstva, priča naše zgodovine in pobuda umetniku pri njega nadaljnem delu. Naša dolžnost je, da idealno stremljenje mož, ki se z izvršitvijo te naloge trudijo, z gmotnimi sredstvi podpremo. Izvedba bo zahtevala mnogo žrtev, ki jih ne bo mogla vseh prevzeti država. Gotovo živimo v pretežkih razmerah, a vendar ne tako težkih, da bi se še vedno ne tratile naše gmotne moči za stvari, ki nam niso potrebne, in ne v tako težkih, da bi se obupani smeli odreči skrbi za svojo kulturno bodočnost. Zato pozivamo vse posa» meznike, vse zavode, vse naše prosvetne in gospodarske organizacije, da doprinesejo, kar morejo v fond Akademije in Narodne galerije. V Ljubljani, 1. decembra 1926. ГЗВВВВВВВВВВВВВВВВВВВВВВВВВВИ Slavko Grum: kaznjenci Smo nekje, kjer zelo trpimo. Zbujamo se z zabreklimi očmi, opiramo na komolce. Vseeno je. če vstanemo ali ležimo, nič se nima zgoditi, povsem brez zmisla je vse. Govorimo besede, piestopamo sem in tja. Sobne predmete prijemljemo v roke. Včasih se kdo zasmeje, krčevit nagon po mestu nas zgrabi. Izmišljamo si trike za smeh, neverjetne stvari izumljamo, da se spravimo v smejanje. Tovariš z očali strmi cele ure v zrak. da iztuhta kako kvanto. Pretvarjamo se. Človek, ki je spravil dva, tri sestavke v tisk. se zelo malo zmeni za trpljenje, kot umetni se pač ves dan lahko koplje v mističnih prividih! Prijatelj, šepetamo, in se radi imenitnosti naše družbe še bolj stiskamo v užaljenost. Nekdo drugi. doktor medicine, izigrava svojo melanholijo; zahteva, da ga božamo. On sme biti bolj žalosten od drugih, posrečilo se mu je prepričati nas, da je občutljiv in nežen kakor deklica. Dolg. leo fant nam imponira s svojim telesom. Mnogo se umiva in slači pred namL Tudi pleše. Vsak, prav vsak inja na sebi kako posebnost, zaradi katere bi ga morali bolj vpoštevati od drugih. Venomer je kdo užaljen, vsak čas zapadajo v molk, zato da jih ogovarjamo in se pečamo ž njimi. Trpimo, zelo trpimo, zato glumimo. Oni z očali ie še najboljši med nami, še tu v tej grozi pozablja nase, da nas razveseljuje druge. Mrtvaško bled stopa po sobi in izumlja kvante. Režimo se. Topo in bedasto se režimo. Nočna služba. Vsakotoliko moramo imeti pri svojih tovariših službo. Po posteljah so nagromadeni udi. Od časa do časa se kdo spečih dvigne in obsedi z zaprtimi očmi. Doli po znočeni cesti gre včasih gruča smejočih se ljudi, ali to ie redko, zelo redko je. Zvoki vijoline prihajajo od nekod. Daleč naokrog ni nobene hiše, vendar poje od nekod viioHna. Sedim sredi teh šumov in iih urejujem. Smejoče se ljudi doli na cesti mislim. Okoli njih se dogajajo stvari, pričakujejo nečesa. Mi ne pričakujemo ničesar več. Skušam pisati pismo. Dragi otrok, pišem. Dragi otrok — Zelo mnogo spimo. On — sila dober človek je, z neznansko trpečim obrazom stopa po sobi ta izumlja smešnice. Ko smo prišli sem, je dva dni sedel na moji postelji ter mi pravil šale. Ne znam pisati Z nobeno mislijo ne sežem od nas ven. Njeno sliko gledam. Dobra je, poslala mi je fotografijo. Solnčni krogi so na pesku ob njenih nogah, smeje se. Morebiti je mislila name, ko se ie dala slikati. Zakaj ne. večkrat se me spomni. Različne stvari ji gredo po glavi in se pač zmisii tudi mene. Dobro je, da ne ve, kje sem. Skrivati moram, kakor mogoče dolgo. Sedaj ji še lahko kradem misli: kadar zve, kje sem, se ne bo hotela več ukvarjati z menoj. VUolina. Bog, moj Bog, kaj bo z menoj, kaj bo z menoj, kaj bo z menoj — V prste grizem, da ne kričim. Pisatelj si je zajel kolena ter niha s telesom sem in tja. Nekaj se je pripetilo: eden naših tovarišev je skočil skozi okno. Sredi dopoldneva se je začulo po hodnfkih tekanje in govorjenje. Prišlo je do nas, da je oni z naočniki skočil iz pisarne v drugem nadstropju skozi okno. V nemih gručah posedemo oo posteljah. Ali moramo sedaj tudi mi? Treba bi bilo, seveda bi bilo treba, pa — ne upamo se, bojazljivi smo. Tresemo se za svoje življenje, kakor nikdar poprej. Človek, ki je preležal tri leta v strelskem jarku, se je pred dejstvom samomora potuhnil v kot in si z naporno vnemo krpa hlače. Sram nas je. Skrivamo oči. Mogoče se bo dalo prebiti tudi kako tako, tudi kako tako pojde. Koncem koncev naše življenje vendarle ni tako obuono, samo malo dolgčas je. Nekoliko dolgočasno je, drugače nam ni zlega. Ležimo po posteljah in se opiramo na komolce. Jaz sem dobil pole lepega papirja in rišem igralne karte. Igrali bomo za kruh. Sicer pa tudi lahko pišemo in si bomo izplačali, ko odide-mo od tod. Popoldne smo zvedeli da ni mrtev, ampak si je samo polomil noge. Slišali smo tudi, da nič ne govori in ne mara Jesti. Jaz verjamem vse to. čuden človek je bil. Do večera, mislim, bom zgotovfl vse karte. Za kralje rišem samo krono, dame pa poenostavljam z dozo za poder. Tovariši so zelo vzhičeni nad to mojo idejo. Sklanjajo se čezme in me tle-skajo po rami. Sedaj iščem le, kako bi prav enostavno označil fanta. Danes ponoči se je ulil dež, našo sobo so zasule zveneče kaplje. Tako solnčni so bili vsi ti zadnji dnevi, da smo bili že naveličani svetlobe, danes pa se je vendar že ulil dež. Skoro vso noč sem ležal buden in sem se smehljal. Dobre, dobre kaplje! Toliko dežja potrebujem, da izmislim vse do konca, toliko dežja! Ne da bi mi bilo baš hudo. ali so iz-vestne stvari, ki bi Jih rad izmislil, povsem izvestne stvari so. Toktok — tok škrobotajo kaplje in se dâ cele ure gledati v strop. « Zunaj leži zlato, samo zlato leži za okni. Prijetno bi zašumelo, če bi stopila noga tja vmesl Nimamo mnogo jeseni, da bi se veselili, dva kostanja in komaj dober kup listja je vse. kar imamo na razpolago. Vendar je lepo. čudovito lepo je vse to za okni. Se nikdar nisem videl, kako umira drevje, sedaj opazujem prvič. Ganljivo je, kako vdano se predaja smrtL Sivosivo je nebo. dobra roka je šla čezenj. Sedaj ne bo več sobica, pozna jesen Je že. Od zunaj prihaja vonj po cupada* Kulturni pregled Beno Puteani V današnji Številki objavljamo vež dobro todelanih silhuet javnosti Se malo znanega umetnika g. Bena Puteanija. Puteani je Ljubljančan po rodu, star 49 let In je od L 1896. do L 1920. služboval v vojski kot efetivesi častnik. Pridobil ai je čin majorja in je po prevratu vstopil v pokoj. Kot oficir je bil ves čas zaveden Slovenec. Sedaj biva v bližini Zidanega mosta. Za umetnost se je ranimai že zelo zgodaj, vendar pa mu ni bilo dano, da bi krenil popolnoma na to pot. Vzlic trdi vojaški službi je ostal zvest svojemu idealu in se je marljivo izpopolnjeval v risbi in slikanju L. 1924. je razstavil na ljubljanskem velesejmu р;т portretov, letos pa emo videli njegove slike na umetnostni razstavi »Ljubljana v jeseni«. Njegove silhuete so ljubko delo, rezane s škarjicami, brez predhodnega risanja, v čemer se naš Puteani razlikuje od tujih silhuetistov, ki delajo večinoma po takczvanem »Schattenris-ru«, t. j. s črno ali senčno risbo. Puteani se je sedaj specijaliziral za silhuetista. Ta panoga ima v Jugosloviji zelo malo zastopnikov. Želimo mu v nji kar največ uspeha. Dva naša plesalca na tujem Lidija Wisjakeva in Vaclav Vlček v Pari ju. Povojna doba nam je ]*>darila marsikaj, česar smo si nekdaj komo j upali nadejati. Muza plesa se je priključila ostalim, ki so bile že zdavnaj slovenske in dobili smo plesalce. Kdo se ne spominja prve malover-nosti, prvega navdušenja, prvega bodrenja, prvih rahlih upov, ki ao se dramili v nas ob drobni Lidiji Wisjakovi in ob njenem soplesalcu Vaclavu Vltku? Zadnji je sicer po rodu Čeh in ni niti treba, da bi svojo modrost naslanjal na preživelo solzavost slovanske vzajemnosti; dobro bi bilo, da bi enkrat v bistvu razrešili to pereče vprašanje, vem tudi, da ga jaz ne bom s sledečim: kaj ni zraste! pri nas, kaj ni pri nas njegova duhovna domovina, vkljub vsem in vkljub njemu samemu. Zgodovina našega igralca je močno zapletena, polna težkih odpovedi, razočaranj in bridkih izkušenj. Zgodovina plesalca je pa morda še bolj mrka. Saj gledišče je le že za vsakega povprečnega meščana umetnost in dasi mu umetnost ni vedno pomenila visoke gospe, vendar . . . Toda р1ез. Morali so najprej izvojévati načelno borbo, kaj je, in da-li res zasluži to menda sveto ime. Vem, da si večina ni bila popolnoma na jasnem, ko eo se na odru prvič pojavili domači plesalci, polni dobre volje in zlatih obetov. Komaj nekaj let je tega >n je komaj vredno omenjati vse postaje na tej poti na goro. GlediSče v Ljubljani, sem pa tja kak samostojen večer, nato študij v Hellerau-u potem oprezna pohvala, premnoge zvenčeče obljube, a vse kakor ugibanje ... In začetkom 1926 sta po turneji, na kateri sta fiovsod žela uspehe, prišla gdč. Wisiakova in V. Vlček v Pariz: v Pariz, kamor se zgrinjajo vsi oni, ki jih žene notranji ogenj ali pa močna domišljija; tu se vsakdo raziskri in razčisti in se v silnem tekmovanju ali povzpne ali pa uzre natančno svojo mero. Ali sta naša plesalca prišla se izpopolnit ali zoret, ali iskat prave linije, ali le po neomejeno priznanje, v borbo za slavo, da se potem z viška postavita pred domače? Obeti so veliki. Za svoje šestmesečno bivanje v središču sveta lahko upravičeno trdita, da nista počivala. Lotila sta se trdega posla in v globo-čmah človek ali plava, ali utone. Plesala sta na večerih, ki jih je priredilo češkoslovaško in poljsko poslanstvo. V juniju sta imela celotno popoldansko predstavo v gledišču Champs Elysées pod Češkim in jugosloven-fkim pokroviteljstvom; kraj bi ne mogel bili lepši in uspeh je bil velik. Bila sta nato na programu music-halla Olympia in žela pri sabaveželjnem in razvajenem' občinstvu mno- go priznanja. Tisti, ld ne pozna parffldh musie-hallov, bo morda mislil: Hm, musie-hall, nič posebnega. Pa naj si jih raje ogleda; tudi ni bil tako malo razumen oni maroški oblastnik, ki je na vprašanje, kaj mu je v Parizu najbolj ugajalo, odvrnil, da Folies Bergères. Morda bo krivičen v svoji sodbi tudi oni, ki bi jih lahko poznal, ali pa jih pozna iz davnih let in ne ve, da marsikaj današnje umetnosti stremi v te nekdaj lahke prostore. Nastopala sta nadalje v Niči v odličnem hotelu Negresco pred odličnimi gosti, se zopet vrnila v Pariz, podpisala pogodbo za daljne dežele s prečudno lepimi pogoji in . . . In ko je jesenski salon odprl vrata in v svoji mnogostranosti nudil bivališče tudi drugim muzam, smo med plesalci preskuše-ne slave, kakor Vanah Yami, Nyota Inioka, To6hi Komori, ugledali t odi njuna imena. Bilo je koncem novembra. Prijazna prostorna dvorana je bila polna gledalcev. Sledili so z vdano pozornostjo gibom teJee, ki so postajala godbenost in melodijoza. Zdelo se je, kakor da jih čar Muaorgskega »Slik iz razstave« šele počasi osvaja; kajti tu niso vajeni analitičnega, včasih na robu iskrenosti se krertajočega ekspresi-jonizma, in je bil tako »Stari grad« zanje več ali manj zagonetka in »Vok (Bydlo) neznano čudo, dasi so se morali ukloniti silnemu čaru umetnosti. Ob vedroeti »Tuffle-rij-r se je morda začelo svetlikati Na vsak način pa je ob fantastiki šeste slike (Samuel Goldenberg in Schmuyle) presijalo skozi zadnjo meglo vi tost daljno razumevanje ali vsaj slutnja in je bila pohvala ploska, splošna in neposredna. Ta nema borba, v kateri se kakor dve kači družita in razdvajata, vzpenjata in sesedata oblastnost bogastva in nemoč siromaštva, ki nista nikjer tako poudarjeni kakor v židovstvu, ta nema borba je prečudno vzplamtela v godbi in razbičala telesa v ples. Skoro bi omenjal preveč, če bi poudarjal, da sta plesala sijajno in bi v tehničnem oziru izvedenejši od mene težko našel nedostatkov. Tu ples ni več le ilustracija godbe, ampak neposredna, paralelna in zase zaključena umetnina. — Drugi de! programa je obsegal poleg Francozov Dabussyja, Poulenca, tudi Čeha Jira-ka in Suka. Vsa legotnost, finesa in tenko-slušnost je bila zajeta v bežnih gibih drobne Lidije Wisiakove v Sukovem Zefirju in v Martinujevi Habaneri; zdi se, kakor da se orižigajo daljne luči, in tako živo kakor nikoli je kljuvalo v meni: ali dobimo kdaj plesalko. Debussyjev Cake walk je zopet razvnel tleča srca. Kajti Francoz je predvsem le Francoz in nato šele svetovljan in so mu njegovi ljudje izmed vseh le najbližji. Ta pies je poln bujne fantastike in si je s svojo paradoksalnostjo mahoma osvojil vse; ne vem, kaj bi moral bolj poudariti v njem, ali strogi stilizem ali jarko disharmoničnost, ki se pa v celoti veže v čudovita soglasja. Tu ni več kakega obotavljajočega oprijemanja klasične forme; ali smo še daleč od svojega lastnega sloga? Brez pretiravanja in strahu, da bi preveliko slavo pel, lahko pravim, da je predstava sijajno uspela in sta naša plesalca lahko zadovoljna z njo in mi z njimi. Empe. Boj za duševno svobodo v Nemčiji V Nemčiji se je razvila zanimiva borba med političnimi moralisti In literarnimi krogi. Naš list je že poročal o zakonu zoper umazano ta »šund« literaturo. Ta zakon je večina državnega zbora sprejela. Prvi paragraf ima nastopno določbo: »Da se zaščiti doraščajoča mladina, se bodo vse umazane in »šund« knjige sprejele v posebno listo«. Ta paragraf je dvignil v nemških svobodomiselnih krogih burjo odpora. Poudarja se, da je država vpeljala indeks za literaturo, kakor ga ima katoliška cerkev. Stvar bi bila kolikor toliko znosna, če bi zakon natančnejše določil, kako slovstvo spada pod pojem »umazane« in »šund« literature. Ko šo nekateri poslanci prijeli radi te nejasnosti notranjega ministra dr. K8tea, je le ta odvrnil: »Definicije ni treba: vsak normalen človek občuti, kaj je umazano in kaj ni!« Iz te Izjave je videti, da se nemški politiki kaj slabo spoznajo s slovstveno zgodovino. Če bi se malo zanimali za vprašanja, ki jih hočejo reševati, bi spoznali, kako resničen je francoski rek: On est toujours le aornographe de quelq'un. Še tako nedolžni erotični spisi so se zdeli strogemu moralistu umazani in »šund«. Flaubert Je bil radi svojega romana »Madame Bovary« postavljen pred sodišče. Moral se Je zagovarjati na obtožbo, da Siri nemoralo In pohujšuje ljudi. Dobro b: bilo, če bi bil nemški notranji minister prebral opis tega proce- jočem listju. Mir prihaja na nas, na kostanje in na nas za oknu Pri njem sem bil; pozvali so enega Izmed nas, da bi poizkusil spraviti i ž njega kako besedo. Pustili so me samega. Približal sem se postelji in sem se sklonil čezenj. Komaj sem ga spoznal, shujšal jc, da jc groza. Nerazumljivo, zakaj je tako suh! _Ti! — sem se ga rahlo dotaknil. Zdrznil se je — molk- S srepimi očmi strmi predse in ne âà nobenega glasu. — Ali Je huda ti? — Nič. _ Zakaj ne govoriš? Tovariš sem. Ali me zaničuješ? Saj — saj sem hotel tudi jaz, hoteli smo. pa smo se zbali Vidiš, nismo vsi enaki, nekateri nimamo poguma. Vidiš, oorosti. nimamo — Tukaj stojim pred njim s pobešenimi rokami m curkoma m: derejo solze — — Pridi zopet kmalu k nam. krat-kočasno imamo. Igramo marjaš. Danes sem že štirikrat usekal «skozi». Novo pesem smo dobili «Večernii zvon», ruska. Katerjkrat se zbudimo opolnoči In pojemo. Sedaj čakam že snega. Postavim se k oknu in duham. Vsak čas ima priti, vsak čas, čisto v nosu ga že imam. Bolničar je pravil, da ga bodo sedaj umetno hranili. Zavrača vsako hrano in mu bodo dajali s cevko skozi nos. Ugibljemo, kako izgleda taka cevka. Doktor nam razloži, da ie kavčukasta in se porine skozi nos v želodec. Kaj neki morejo spraviti vanj skozi to ubogo cevko? Doktor pravi, da jim dajejo mleka in jajc. Drugi menijo, da bo dobival močnega vina. Ne vem. zakaj trdijo to, da bo dobival vina, ker doktor vse to natančno ve. ali na noben način nočejo odstopiti od svojega stališča. Oni, ki je oženien, pravi da bi tudi k nam mogli dobiti vina. Govoril da je že tozadevno s strežnikom In bi se dalo urediti Svoje premoženje štejemo. Zberemo več, kakor bi mislili. Vsi navdušeni smo od nove ideje. Zmenimo se. da napravimo zabavni večer. Tudi strežnika povabimo. Pisatelj bo recitira! svetopisemskega Joba. Pokaže nam. kako bo govoril. Silno modulira z glasom, popolnoma kakor kak resničen igralec. Meni zaupa, da bo dodal še kako svojo stvar, če nam bo Job po godu. OS- sa, ki je priložen nekaterim francoskim izdajam Flaubertovega romana, pa b; t>e nemara preveril, da normalnega občutka za «nazaoo Htenrturo sploh al. Baudelalrove pesmi »Fleurs du mal« so dolgo veljale kot »iund* ta njih avtor se je moral takisto zagovarjati pred strogimi varuhi nravnosti la pravice. Tudi nekatera novejša dela so mnogi, celo takozvani »merodajni činitelji« uvrstili med pohujšljive spise. Tako je bli žigosam s pečatom pohujšljivca največji moralist našega časa L. N. Tolstoj тат mogočne drame »Moč teme«. Se bolj pa zavoljo »Kreutzerjeve sonate«, W je bila v nekaterih deželah prepovedana. Tudi mi Slovenci bi lahko postregli nemškemu zunanjemu ministru z dokazi, da so se pri nas mnoga resna literarna dela proglašala za umazana, tako n. pr. Prešernove, Gregorčičeve in Cankarjeve poezije. Lepo je, da se skuša mladima zavarovati pred res umazanimi knjigami in slikami Vprašanje j« le, ali se da to doseči z zakoni in indeksi. Noben nasprotnik nemškega zakona zoper šund - literaturo ne ugovarja boju zoper umazane knjige, zahteva pa se, da se pojmi jasno definirajo in da se zaščiti svoboda umetnostnega ustvarjanja, ali v širšem smislu: duševna svoboda. Treba je le, da dob! dTžavno krmilo v roke kaka reakcljonarna vlada in omenjeni zakon postane legalna zavora vsake duševne prostosti. Knjige, ki ne bodo vladnim možem ali njih svetovalcem po godu, tako n. pr. socialno-teadenôni spisi in obtožbe njih režima, bodo proglašene za šund in vpisane v indeks. In ne bo gospode prav nič pekla vest; narobe, še «živali bodo, da so rešili »maraitaa in socialna načela«. Skratka: taM zakoni so dvorezen nož, zelo nevarni v rokah ljudi, ki nimajo jasnih pojmov. Ln da jih nimajo večkrat niti odločilni, sicer svobodoljubni ljudje, priča citirana izjava ministra dr. Kulza. Vsekakor je polemika, ki se je razvtfa povodom zakona zoper umazano ir. »štsid«-literaturo zelo zanimiva In pod učna, ker se i njo čistijo pojmi in utrjujejo načela. Do besede prihaja zopet Oscar W.kie, ki je nekoč zapisal: »Nemoralnih knjig ni; obstoje zgolj dobro ali slabo spisane knjige«. Ta definicija je docela jasna, kakorkoli bo težko umljiva onemu, k! pozna zgolj kopico nravstvenih naukov, ne pozna pa umetnostnega ustvarjanja in duha, ki se očltuje pri nastajanju slehernega resnega literarnega dela. Nravno izprijenost mladine Je treba ozdraviti in preprečiti na drug način, ne pa z literarnimi indeksi. Sicer pa se v Nemčiji razburjajo duhovi o vprašanju, ki je že staro m k: se je tudi pri nas kaj često pre-mlevalo za časa Luke Jerama in dT. Mahr.I-ča. Ostalo je nerešeno, ali bolje: rešeno posebej za one, И stavijo stroge moralne norme in cerkvene dogme nad svobodo duševnega dela in posebej za one, ki vdijo v duševni svobodi osoovei princip, ki ga morajo spoštovat! tudd moralni nauki in predpisL Ta dva tabora sta trčila sedaj v Nemâj!, a bosta prihajala navslertž najbrže toliko časa, dokler bo človek razmiîHa! o takih rečeh. Gustav Krkîec odlični srbohrvatski pesnik, rodom iz oko« lice Varaždina, sedaj književnik v Beogradu. Krklec ee je nedavno odzval pozivu bolgarskega pesnik* K. Cbristova za zbH» Sanje Bolgarov in Jugoskyvenov s plame» nečim odzivom, ki vabi bolgarske kulturne delavce k delu za integralno jugoslovenst« vidno želi, da bi skrivaj malo agjtiral zanj, da bi mogel potem povedati še tiste svoie reči. Lepi fant pripravlja neko presenečenje. Takoj je vstal in začel zamišljeno stopati po sobi Zjutraj se je usu! sneg, hej, hu. kako vse to veselo frči po zraku! Se v trdi noči sem bi! na preži in čakal, kdaj ga ogledam. Ob oknu stojim in fantaziram. Po zakurjenih sobah diši ln Sveti noči. Zavzamem se, da pridobim na kak način naročaj drv. V naši sobi stoji železna peč, ki je sicer Že nekoliko ve-gasta. dala b? se pa še prav dobro Ogre ti Neskončno rad bi duhâl toplo peč. Oženjenl je danes rekel, da bo skočil tudi on. Toda to Je samo bedast trik, poznamo take stvari Ne boš, prijatelj! Marsikdo bi si dal dvoriti In se milovati! Pozno v noči so me zbudili In rekli naj grem zopet k njemu. Da umira. Mogoče bi hote! Še kaj reči Bog. o bog, on! Kosti samo kosti, prozorna mesena maska. V grozi se obrnem, če me niso pustili samega. Ob steni slonijo štirje bolničarji In se veselijo mojega obraza. „KUVERTA" d. z o. z. konf. tvornica papirja Vožarski pot 1. Karlovska cesta 2. Stalna zaloga kuvert vseh velikosti, plačilnih vrečic, aktovk Cene nizke1 kuvert z okenci itd. Blago solidno! S Srbski jezik v sofijski operi. Beograjski listi beležijo, da je minule dni gostovala v sofijski eperi gospa Kogovska, članica beograjske opere. Pela je v srbskem jeziku. To je bil prvi slučaj, da se je na sofijskem Odru slišala srbščina. Italijanska revij» ia naši umetniki. Nedavno je izšlo v Bergamu v Italiji delo o zadnji mednarodni umetniški razstavi v Benetkah. V knjigi je 450 reprodukcij slik iz te razstave, med temi dve MeStroviéevi (Gabrijel in Madona), a ena Gjuriča iz njegovega ciklusa cDelo». Tudi delo Elektnx. Knut Hamsun, ki je živel zadnja leta izoliran od »veta na Južnem Norveškem, ee je preselil sedaj v Oslo in stanuje na slikovitem otočiču Vydgorju. Tu namerava preživeti letošnjo zimo, vendar brez obiskov, katerim je zelo nenaklonjen. Dunajski Carhheater — češko dramsko gledališče? Z Dunaja poročajo o razgovorih med olomuškim gledališkim ravnateljem Drasarjem in med gospo Eibeiischutzovo. ki razpolaga s Carltheatrom. Pogajanja doslej ugodno potekajo in ni izključeno, da se otvo-ri na Dunaju že v najkrajšem času češko gledališče. Nagrade Češke Akademije za znanost in umetnost. Na seji Češke Akademije za znanost in umetnost v Pragi so se dne 25. novembra podelile naetopne nagrade: 5000 Ki Janu Vrbi za roman »Chodske rebeli®«; 8000 Kč pesniku Medku za zbirko »Laska a eoirt«; 2000 Kč pisatelju Jahodi za romaa »Naš dedeček«. Glasbena sekcija je prisodila prvo nagrado v znesku 5000 Kč skladatelju Ostrčilu za Sonatino, 8000 Kč komponistu ftitky za simfonijo v D-molu in 2000 Kč drju Axmannu za Suito. Izmed upodabljajočih umetnikov eo bili nagrajeni: slikar Hugo Bôttinger, ki je prejel 3000 Kč, slikar Dvorak (2000 Kč) in slikar Kuba. Vera Schwarz in Ljubira Oblak-Stroizi r Zagrebu. V zagrebški operi je pred kratkim gostovala komorna pevka Vera Schwarz, ki poje na Dunaju in v Berlinu v odsotnosti Marije Jeritze večkrat njene partije. Umetnica nastopa tudi v Monakovem in v Ham-burgn ter je gostovala v Zagrebu v naslovni vlogi Verdijeve »Aide«. Pozneje, spomladi enkrat, nastopi tudi v »Tosci«. — Te dni pride v Zagreb Ljubica Oblak-Strozzi, pri-madona Državne opere v Berlinu, katero je pozvala uprava Nar. gledališča na gostovanje. Puccinijeva >Turandot< v New Yorkn. Nedavno so imeli v njujorški Metropolitanki premijero Puccinijeve »Turandot«. Naslovno vlogo je pela Marija Jeritza, orkester je vodil dirigea Tulij Serafin, opremo Je pre-skrbel slikar Urban, režija je bila poverjena bivSeinu nadrežiserju dunajske dvorne oper"* Wymetku. Insceaacija je bila razkošna in je stala nad poldrugi milijon Din. Na odru je sodelovalo nad tisoč ljudi _ samo oevk je bilo v zboru nad 900, plesalk 120. nekaj desetin glasbenikov ter 230 statistov. Dejstvo, da to morali pervci nad 40 krat pred zaslor, jasno osvetljuje uspeh predstave. Toda kritika povdarja, da delo kljub dragoceni i7-vedbi ne dosega v glasbenem pogledu Puiy cinijevih del iz prejšnjih let- Nekdo pripoveduje, da je vedno poleg, če kdo umre. Da ni nobene stvari na svetu bolj napete, pravi Nikdar še ni zamudil nikogar m če je bila še taka ura. Pravijo, naj ga vprašam, če kaj želi. Ne trpam se. Popolnoma mrtev je že. Nič več ni naš človek, od drugod je. Na oni svet že mora gledati, da je tak v obraz. Od strani opazujem njegove oči in z veliko grozo ugotovim, da nikdar ne trenejo. Že zadnjikrat se mi je zdelo tako. Ali v prsih še živi, v г-r^ih še zelo žtvi. hropeio tn stresajo se mu kakor stroj. Prosim bolničarje, da ga oni ogovo-re, toda todJ od njih se nihče ne upa. Oni ld je vedno poleg, pravi da stori vse, samo pokliče ne nikogar. Umirajočega da ne smeš nikdar ogovarjati Oledam te steklene oči ki nikdar ne trenejo. Kakor v hudomušnosti jih te-nenada okrene proti meni in spači obraz. Krč ga lomi Ne. ne, smeje se, reži se. Popolnoma razločno vidim, da se reži. Mraz mi seže čez hrt>et. Boz, zakaj me zasmehuje? Odkod to strašno zaničevanje? Rad me je imel. Izmed vseh najrajši. Z obupnim naporoœ mi zahrfplje glas: — Ali kaj želiš? Smeh v obrazu popusti, ustnice mu vzdrgetajo. šepne, nekaj šepne, »vode«, razločim. Nastrežem žlico vode, vlijem v usta. Skuša požreti, ne more, ne more — Voda grgra t>o ustih — Prosim, če smem iti. Slabo m! je, bljujem. Zjutraj povedo, da je umrl. Pelje:o nas k njemu. Sklonjeni korakamo mimo in molčimo. Pripovedujejo, da je umrl lakote. Ko so ga hoteli hraniti po tisti cevki, se je premislil In je spet začd iesti sam. toda ko so po smrti premaknili postelj, so našli pod njo cele kupe napol izžve-čene jedi. Ce je bil kdo prisoten, je jemal v usta, potem pa takoj zmetal zopet ven. Videli so tudi. da si je mavec, v katerega je imel zalite noge. na spodnji stran} prebil in si razpraskal rane. Potujemo do sobi m uganjamo ša!e. Smejemo se. ker je h koncu vendarle izpregovoril. Meni pravijo, da sem za. s tisto žlico vode utopil. Pogovarjamo se že o Sveti noči Nahranili smo denarja in se obeta za takrat zopet vtno. »Večerntl zvon« vadimo v zboru in pisatelj bo oovedal Joba. Pozabiti ne smemo, da dobimo za Plesna sezona je kakor pravimo, v »polnem teku«. (Kakšen je prazen tek ali manj kakor poln, ne vem prav. Baje prihaja pri-sipodoba od tega, da tako dolgo teče v prireditveno blagajno, dokler ni polna. Izjave raznih funkcijonarjev pa prepričujejo, da ta etimologija najbrže vendar ni prava.) Danes se vrti vse. Triletne deklice se že zvijajo v čarlstonu, device v srpanu in dame v najboljši moški dobi skakljajo, stari osli se potimo kakor haremske odaHske in telovadimo, da vsaka kretnja vpije po fotografu. Àdamson ni nič v primeri z nami Zeleniš: in žabe, (mladima ob 16 — okrog 25 let, moškega respekttve kompelementar- nega spola) so seveda na čelu tega ... gibanja, da gibanja, ki je obsedlo cele generacije in se zagrizlo v najbolj progresivne arterioskleroze. Zaman kliče Qradnik »iz globin«: »Kako bodočnost nam kovala bode — mladina barov, šimija, fokstrotal?« N1 pomoči. Edina uteha je zgodovina. Plesali so v svetopisemskih časih, okrog zlatega teleta, kralj David pred skrinjo zaveze, sedem nespametnih devic in devet zborov angelov in deset tisoč devic iz Majnca (pa je mesto moralo biti takrat večje, ko danes) in rdečelične ljubljanske ljubeznive gospodične v onih etablismanih, kjer »mladino z materami vred kazé«. Plesal je Néron in Caligula, in tisti prismodé, ki se je operiral in bil zato povzdignjen v svetniški stan. Ta je plesal solo. Kako se je pisal, sem dabome pozabil Plešejo indijske bajadere in japonske gej-še, egiptovski baziliski ali obeliski in haremske katedrale, nubijske, hm, kako se že reče nubijskwn bafonicam bolj olikano? Ko brez m;ru okrog divjam, zapazim še ples srvečenic in misterije in kolo, horo, kra- kovviak, polko, furiante in bésedo in kup plesov komčadalskih in španskih, ruskih, čeških, turških, gruzinskih, — izkratka, pa-noptikum je kompleten. Mesto narodopisca zgodovinar? Ples pred 1000, 100, 50, 10, 5 leti? To so cele dobe, polne histerije. Tange ,e pred 10 leti pohujševal vse pridigarje in stare matere. Kmalu so pa umolknili, in danes ga celebrirajo isti pridigarji ,n stare matere in njih potomci, takorekoč od groba do zibelke. »Bol-cerja« že skoraj nihče ne zna in je vrtoglav ter učinkuje na znojne organe kakor vroč lipov čaj. Polka ni dostojna, béseda pozabljena, četvorka anahronizem in kompromis s prošlostjo. Na obzorju se kažejo znaki black-bjttona. Plesa, ki iziraža občutke zamorca, ki mora čez močvirje. Pred, vmes in pozneje, ko je že čez in dvakrat črn. Ljubljančani ga bomo kmalu znali. Vež-bališče barje, pa tudi mesto. Kdor ga ne znà, eksekutra po trioglatih ritmih hrešče-če tnuzike ple'sno trojico tango, blues in čarlston Dom-ta-ta-ta-hm. Dom-ta-ta-ta-hm, okrog, noge navskriž, skok. To je tango. Ples navdušenih vow-boys in cow-girls, kravjih pastirjev in kravjih dekei na nepreglednih stepah južne Amerike (Temperamenta imajo več ko vsi salonski plesalci ze- dinjenih držav Evrope). Blues, kretnje mornarjev, plešočih v zvezdnati noči na palubi zibajoče se ladje. Z rameni loviš ravno-težo in jo stiskaš k sebi (namreč ne rav-noteže) in se drsaš sem in tja in se po malem znojiš, j>o malem drstiš, infimtiv drhteti je sprejet tudi v oflcijelno liriko. Čarlston, to pa je ples zamorcev, ki darujejo bogovom. Nazadnje povsem ponore. Njihove kretnje kopirane, prenešene v evropsko možnost, iz akrobatike omiljene v sport, s spremstvom godbe, to je naš čarlston. Njegova papežinja. ni Favsta, marveč mademoiselle Josephine Baker, mulatinja, plesalka mondiafcegat slovesa. Videl sem jo le na sliki in reči moram: (Zaplenjeno). Tamara Karsavina, Pavlova, — to je zopet druga vrsta plesa, onega, ki ga gledaš, se mu diviš, ne da bi ga sam izvrševal. Toda v Ljubljani . . . zaenkrat ta téma ni aktualen. Kakor vsaka reč, prišel je tudi ples v Ljubljano pred 5 leti, modemi ples utrujene Evrope, ki se inspirira na Afriki in južni Ameriki Prišel je obenem s filmom, s postom, fašizmom, mistiko, univerzo in drugimi pridobtvami. Devičice noričice so se ostrigle si oblekle smoking, si nataknile očala. Fantje pa izgledajo, kakor da je vsaki pravcati mladič Lloj»da Harolda ali Bustera Keatona. Deklice imajo kratka krilca in dolge nogavice, dečki pa široke hlače, ki mahedrajo pri »habaneri« in »skoku« mačice« in pri »škarjicah«. Vedno moderna je stara devica: »Še kikeljco pirodala bom« in pa »ne gretn domov, ne grem domov« . . . Letošnji predpust: Politika ima večno krizo in oblastne volitve. Trgovina: Večno krizo in zbornične volitve. Vsi drugi: Detto. Letos cel predpust pa tudi dame volijo, — (po slovenski in po srbohrvatski) in brez ozira na težave dobe bo odmeval »ri-di, Bajazzo!« Izgleda, da mora tako biti. In končno, — zakaj pa ne? Ali moramo res vse generacije plesati enako? Ali naj se mi učimo carmagnole in fandanga in furlane? Vsaka doba svoj denar, svojo modo, svoja naziranja, svojo umetnost, svoje vojne, svojo vero, svoj ples. Ali se vrtiš stokrat okrog lastne osi ali med tem menjaš korak aH preskočiš, v čem je razlika? Menda res le v tem, da mlad lahko plešeš vse, star pa godrnjaš nad vsem. Tako je bilo in tako bo. Zato bo tudi letos — o predpust. ti čas presneti, — takšen, kakor že več tisoč let, namreč okrogel in . . . prekratek. Plesno in drugo življenje na Dunaju Pisala sem že, da na Dunaju uživamo novo veliko umetnost in ee učimo. No, včasih (žal, da poredkoma) se tudi zabavamo in učimo... V mnogih ozirih so Dunajčanje pač povsem drugačni od nas tam spodaj. Primerjati nemško nacijo, toliko starejšo, večjo in močnejšo, z našo sploh ni mogoče. Razloček je tako velik, da se čutim, kadar se vrnem z Dunaja v Ljubljano, nekako iztrgano iz novega časa in presajeno v ambi-ent, kjer ee je čas ustavil in zadremal ... V vsem se kaže to. V občevanju, pogovorih, vedenju, zabavanju, plesu — vsem. Na Dunaju se dela vse iz prepričanja. N. pr. pleše se tu iz veselja, iz zdravega nagona razživeti se, razigrati. Večina Ljubljane pa pleše, ker se pač pleše drugje in je taka moda: šele v drugi vrsti plešejo Ljub-ljančanje ludi zalo, ker čutijo semtertja, a prav redkokdaj, željo po razgibanosti. In kako se plešel Tukaj je dvorana polna sme-jočih se obrazov, ljudje se zares zabavajo in pozabljajo vse brige in težave; pri na9 pa? Bože moji Vedno me posili smeh, kadar se spomnim svečanoresnih obrazov, s katerimi plešejo mili moji rojaki charleston. Ples sam na sebi je dovolj grotesken, vendar vpliva lepo vsaj v smislu frapantnega ritma. Ne navdušujem se zanj, ker otežuje razvijanje gracije in je prenaporen. Ni lepo gledati v plesni dvorani prepotene obraze. Baš zaradi napora charleston ne učinkuje estetično in ee ne pleše preveč. Kakih štirnajst dni se zatorej pleše tukaj že — novi ples: black bettom. Ta naj bi bil nekako nadpmestilo za charleston in naj tvori kompromis med bluesom in charleeto-nom. V ritmu je počasnejši, močno sinko-piran in bolj salonski kakor charleston. Skratka novi ples ima vse predpogoje, da se priljubi Vrhu tega ni težak. Ritem sam diktira gibe, in kdor ima dober posluh, zadene hitro pravo. Jaz sem ga kar brž plesala po kratkem opazovanju dobrega plesnega para na perfekciji češkega kluba »Beseda« v hotel Post. Ples je tu na vseh koncih in družbah Dunaja enako priljubljen. V središču in na periferiji mrgoli plesnih lokalov. Od Kursalo-na z njegovimi >soupers dansants« preko vseh večjih kavarn, Sacher, Ritz, Promena-den, Erzherzog Rainer i. t. d. pa različnih plesnih klubov do najzakotnepih beznic v Ottakringe in drugod _ povsod se veselo in navdušeno pleše. Akademski klub »Sloga« na Dunaju ima svoje prostore v kavarni Stadtheater v VITI. okraju, v bližini istoimenskega gledališča. Tam je vsakih štirinajst dni ob sobotah za- Sveti večer tudi kitaro. Narisali smo na papir strune in se učimo akordov. Bog ve, 5e mi bo pisala za Božič? Sedaj mi že dolgo ni, ali za Božič se me gotovo sipomni. Pogovarjamo se, koliko pisem bomo dobili Lepi fant jih dobi vedno največ in bo gotovo tudi sedaj prvi. Strežajeva žena, ki je baš te dni v postelji, je sporočila, da nam pošlje drevesce in prinese novorojenčka med nas. Nekega jutra je med nami vest, da bomo za Božič pomiloščeni. Nihče ne ve prav, od kod je prišla, med nami je. Plešemo in objemamo se. Nekateri padejo na kolena ta drsajo po tleh. • Božič, Božič, čez štiri dni bo Svete noč. Tam zunaj po domovih narahlo prestopajo ljudSe. Matere — komai še upajo dihati, da ne bi kaj užalile otrok. Tudi jaz bom še med njimi. Zelo se veselim, da pojdem ven. Tudi drugi, mislim, da se le tako delajo, ko pravijo, da ne gredo radi od tod. Po starih zapiskih Nekaj starinskega se je še ohranilo na skrajnem gorenjskem koncu, v Kranjski gori. Star rod živi tod. vkljub nemškemu krvnemu mešanju zrasel v eno kakor bor in skozi stoletja enak današnjemu. »Chrainau« se imenuje v neki oglej» ski listini 1363. 1., »Kronowe« (izgovori Kronau) 1211 (Zahn. Urkundenbuch d. Herz. Steiermark). Nemško ime je menda celo starejše od sedanjega nas šega. Kdaj se je pričelo rabiti ime »Kranjska gora«, menda ne vedo naj» bolj trdni naši zgodovinarji. Listno sporočilo pa pravi, da ima kraj dvoje starejših imen, namreč »Marija na be« lem produ«, plastično, realistično ime, iz dobe romanskih cerkvenih zgradb morda, in pa prastaro pogansko ime »Borovška ves«, koje prebivalci so Bo» rovci. Grosupelj ni treba izpreminjati v Velike Uplje, res. Toda Kranjsko goro bi jaz takoj izpremenil v Borovško ves, uradoma. V Karavanke hodi, koder gospodari» jo pastirji. Tu stoje »stani«, po utrud» ljivi hoji počineš »V stanéh«. Korošec še danes hodi »v Kranj'« (femininum) in pri tem ne misli reči, da gre v me» sto Kranj, marveč v borovško dolino. Borovski govor se najbolj približuje gornjerožanskemu narečju (jat se na» domesti z i; n. pis »Pišenca = Pešce» niča). So pa še druga starejša selišča. Rates če in Koren. Selišči Gozd in Rute sta mlajši. Na Srednjem vrhu je najsta» rejša hiša zgrajena na ukaz grajščaka iz Bele peči, v turških časih. Nad sla» pom potoka »§' meča» (= Sumeča) se dviga enonadstropna Kamenita zgrad» ba, notri je strop iz mecesnovih brun. Letnice ni, ali sicer vemo, da je zgraje* na ta hiša okrog 1400, in se od takrat pravi vsem rodbinam, naj se pišejo ka» korkoli, »pri Mirtlu«, kar baje izhaja iz »der Merker«. paznik, stražnik, ki od» tod gleda (»merka«) v dolino, če se od Mojstrane ali od Kranja sem ne kaže kres, znak, da gredo Turki . . . Zgrad* bo je delal Lah. vse karakteristične čr« te laške hiše ima, kakor ona druga na Srednjem vrhu, kjer se pravi »pri Wa> hu» (Lahu) ali pri H'ebanji, kjer imajo mecesnov strop z letnico 1506 in začet« nicama A. M. Ustno izročilo pa pravi, da je ta A. M. bil Adam Mirti, ki je tod gospodaril, ko ie bil Primož Tru» bar še dečko in se igral ob vodi doma« čega mlina. Do 1848. 1. je tod pobiral desetino grajščak iz Bele peči. Tja moraš sedaj čez mejo in v adaptiranih ostankih grajščine se izprehajajo fašistovsko or* ganizirani nemški inženjerji. Borovci pa še pomnijo »desetenje« in »tlako«. Iz shematizma ljubljanske škofije: Anno 1362. ibidem per Henricum ple= banum de Radmannsdorf Vicarius insti« tutus est. . . . 1425 ad domum austria« cum transiit, — a cerkev je zidala-- španska kraljica. Od stare gotske stav* be ni ostalo več mnogo, razen zvonika, iz rezanega kamena (konglomerata). Na dveh oglih pod gornjim nadstrop» jem gledata že v šesto stoletje oba naj« starejša Borovca, dva cehovska zidar« ja, izklesana v kamen. — Les, lov, pa» ša in krompir, to je domače gospodar» stvo, poleg najnovejše — tujske indu» strije. »O dàb râstu krampér — dàb ga jédu pastér — dàbr zvfzgàv in pév, dà biv zméram vesév.« Višje gori pa čuješ: »Té bičee bôm pâsu. té mlékce bôm pfv, ànà déévà bôm ljubu, zaklé» drn bôm žfv.« (Bičce so ovce, če še ne veš.) Eksport Ijud; na delo, »v Stajre« in v Ameriko. V zadnjem času, hvala bogu, tudi v Bosno, Dalmacijo in Srbi» jo. Nova doba, nova orientacija tudi temu kraju, ki je sam nekam gotske zunanjosti in tipa. Nekoč je deževalo, in ker zato svo» ! jih letoviščarskih poslov nisem mogel ! nadaljevati, more Croatorum pa tudi j nisem hott. ležati ves ljubi dan, sem j jo mahnil v borovški farovž in zaprosil j za upogled v stare matrike. Stara krst» na knjiga vodi račune o dušah 13./2. 1642 — II./5. 1660. Torej koncem tri. desetletne vojne in po njej. JESVS MARIA Liber, in quo anno tantur is, qui Sacrjm baptismi Sacrm (suscepe» runt) seriptus & (= a) me And" Schinkhouiz Parochum, Canonice Installatum Anno Virginei partus 1638 mense Novembri, & Adm. tfdum Dnum Joaem Senex in Na« klass Parochum supra Crainbur« gum deputato Comiss. Feliciter vero Inceptus est A° 1642, mensis 7bris die 13° Joan. 3° Nisi quis renatus fuerit ex aqua e spa s° n potest introire in regnum Dei Marci ib. I Qui crediderit & baptiratus fuerit, salvus exit. j Omnia ad maioiem Dei gloriam, Bffmaecune Virg» Matris M AR IA E. Amen. j Prvi vpis pa pravi, da je 13./9. 1642 I rojen Michael filius legitimus Stru» Požigalec Kdo požiga po Gorenjskem? Zakaj? Herostrat ie klasični požigalec Radi nje» ga je zgorel hram Diane v Éfèzu, baje naj« lepši tempelj starega veka in sveta, le da se bo požigalčevo ime proslavilo. Namen je dosežen, Herostratovo ime živi po vseh humanističnih šolah ir le narodne dame ga eventualno zamenjajo z Musilom, včasih pa dâ član Jockeyaklubs svojemu konju takšno ime. Potomec ali član one družbe, ki. pričenja svojo zgodovino s Herostratom. je tudi naš požigalec, ki neti svoje požare po Gorenjskem. Zanimiv človek. Gre, zažge dom, kožo» lec, svisli Celo z listki vnaprej opozori, da »bo g su«. K ' j "emu požiga? Prilož» nostni poročevalec v »Jutru« je požiga Ica nekoč imenoval »zavrženo bitje«. Mnogi ugi« bâjô, kaj jt požigaifev m »tiv, njegov nagib Kaj |e njegov namen, kakšen smisel imej njegov čin. V stranskih gorenskih vâseh se mora bajé turist ali avtotnohh st zvečer kretati že s precejšnjo opreznostjo, ker so Ijrdjè trajno na straži in v neki razdraže« nosti, ter v razumljivi p S i o z i mase sumničijo vsakega tujca. V malem se tu ponavlia ista psihoza, kakot pričetkotn voj« ne, ko je iz vsaKega »patriota« p gledal de« tektivski amater, ki je lovil tuje avtomohi» le in v njih rusko zlato In angleške general« štabnike. Sedaj pa mnogi poročevalec âli svedoki, ki so >ogi .il že zanete .i Ogenj ali odkrili kupček pripravljenih trsk. pravijo, da so »videli neznanca, s kapo. bežečega čez plot in proti goščavi« Vedno pa le iz dâljavè nedoločeno Pri takšnih izpovedhab je potrebna previdnost Obenetn s psihozo ma-e se pojavlja fi dd psihoza švedokov in njihova kriminalistom znana, pa često pre» malo uvaževana nezanesljivost, celo laž» njivo pričevanja, pseudologia fai.tastica O tem vedo n.nogo povedati zlasti tudi poiz» vedovalfti Organi, orožniki, detektivi, župa» ni, preiskovalni sodijki Mord «e tudi kdo spomni ob gorenjskih požarih, da je pred nëkâj leti. že po vOjnl. na sliôên način vednc kje gorelo, sedai tu» sedaj tam, od ("îelu> do Slovertigradca in višje. Krivca ali krivcev menda niso dobi» li, požari SO prenehali sami Ali je to se» daj na Gorenjskem drugače? N aJtor né шг-pravam napisati navo» dila stražnikom, kako naj bi preprečili po» žar ali »šfladno a ryi 'e« ravohali storilca Takšno pričakovan bi bilo optimistično. Rad >i le podal nekaj občih pogledov a problem požigalstva, kakor jih najdeš se» stavlje- vsa em bolišem kriminalis' U nem priročniku Omeniti pa smem. dà inna» mo o kriminologiji in psihopatologiji poži» ga skoraj nepregledno literaturo, pravniško in medicinsko, francosko, nemško, laško NêS'ffi ktlminâlisfôfn vohče je premalo po» znina се1л tudi nerrtška, kakor je sploh kriminalistika kot znanost in kot praktična. zlasti policijska stroka, prj nas še pastorka. • Požigalčev poznamo več vrst. Najeno» stâvnéjSi sô, kjêr se najd- nagib v p r o i i» t u: Požigalec špekulira na izplačilo zava» rovalnine, sebi. ženi, deci. celo prijateljem V isto vrsto spadajo — gasilci, ki zažgo. da dobe reševalno premijo ali celo le po» hvalo. Znan je telo slučaj župana, ki ie Za» zigil, da bi še z novimi stavbami olepšalo mesto! Neki učitelj je zažgal šolo. ker je imélâ edina slamnato streho, vse dnige pa opeko Mlinar zažge mlin. d.* d z zavaro» vâlnino zgradi novega z novimi stroji, ki bodo kos konkurenci Pož;galec ne riskir« preveč. Priprav nihč-: ne vidi. ogniišče se lahko pripravi n-tru in s peudarkom. sle» dôvi se daio zabrisati Pogost motiv požiga je. da hoče poîiga» leC s svojim dejan lèm kâi prikriti eečino. ma umor, včasih pa tudi stvar manjše važ» nosti. S požarom se včasih zakonec reši za» konskega druga Tat zažge, da se pri požaru okoristi ali nakrade, kar mu drago Zgodi» lo se je že. da je dolžni najemnik zažgal, da je pri gašenju in reševanju mOgei ne» ovirano odnesti svoje premičnine, pohištvo, katero bi si gospodar sicer pridržal do pla» čile dolžne najemnine Včas-ih zažge hla» pec, dekla, berač, prevžitkar, pastir domači sin, ki je kaj ukradel pa hoče zabrisati sled Vojak letnik, stanovalec hiralnice aLi ubožnice je že zažgal svoj postelnjak ali kaj drugega, včasih v namenu, da bi ušel, včasih pa, ker si želi obsodbe v težko ječo in v prisilno delavnico. Zopet drugačen je tako zvam politični požigalec. Kakor so v Istri, zlasti v laškem delu, pred wjno ciko» rijasi narodnjakom porežali trte (lani tudi radičevci v Primorju), tako ie je zgodilo, da je zločinec tvojemu političnemu nasprot» niku spustil ponoči rdečega petelina na streho. Pri fašistih je tâ Oačln politične borbe postal sistem Tudi fta Madžarskem ga poznajo, baje trudi Bolgari, Grki, Ar» oav-ti V prevratnih letih «o zažigali ruski komunisti in nemški spartakovci, prav k a» kor 1793 francoski iakobinci, 1848 pa — drugod — kmetje. Pariške »petroleuses« 1870 so tudi prritr.èT zfl takšno požiganje, pa že obenem za novo vtsto požigalčev, pri katerih je zažig izraz neurejene g-a ču» s t v o v a n j a. Čustvo takšnega požigelca je sovraštvo, maščevanje, zavist, ljubosumnost. Takšn m čustvom pristopni nebrzdani ljudje, ki v impulzu čustva tudi store dejanje, store čin. so navadno slabotnejši. Deca, mladina, siužinčad, berači, potepuhi, prevžitkarji, slaboumni pohabljenci, invalidi, kaznjenci, ubežniki. Večinoma stori takšen individu» um svoj čin, ker je bil zavrnjen s prošnjo, osramočen, udarjen, kaznovan, ali ker se mu je prizadela krivica, surovost, ali še je naveličal trpljenja ali pâ iž še konkretnej» šega občutka sovraštva (eksekut). V takš» nih slučajih je požig prav pripravno déjà» nie. da nasitiš svoje občutke, jim zadostiš. Opazovati jè treba, kako se počasi porodi načft, kako storilec ogleda predrftet požara ta dostope, si omisli vž-gaiiče ali netivo, kako trepeta v njem tajna maščevalna na» slada, divja želja obenem tesnoba. Z eno samo potezo zadostiš vsem tem občutkom, s svečico. s čikoml Pri takšnih čustvenih činih pa storilec skoraj vedno nastopa brez smotrênôsti, prav nerodno v načrtu iti iž» vršitvi Neposredni povod čina je večino» ma malenkosten Vžifker, ki ni smel v zi» danico Mladenič, ki sO ga »podili od oh» ceri. Drug požigalec je pri Zaslišanju pri» znal, da požiga, kér rad sliéi mukâfljè krav v goreč h hlevih Ta je bil sekxuàlni poži» galec, sadist (Wulffén pâ navaja slučaj deklice, kï lé petkrat Zažgali, dâ jê v zmeš» njavi mogla k îvOjemu fantu, — razen Ob požaru je bila pod prestrogim nadzor» stvom.) Slaboumni mnogokrat Zažgo, najbolj razširjen niih moti- iè maščevalnost, ali pa tudi nespodobnost za življenjsko borbo, želja, da dobi »skrbo v ječi Nagibi so tu« ZASTOPSTVO m sLovEnijc^i R. LUCKHAHri, —^ m —.. di: nagajivošt, upornost, slab volja t*ri deklicah se včasih pojavi zelja po požigu ob perij^dah Pri mladih ljudeh ob histe» ričfah čustvenili pretresih, iz dom^tOŽia tesnobnosti. De-nentia praecox, epilcpsija in epileptoidrn napadi povzročajo pfljžigal» ska jžgrijenja. t'a tudi gluhonemi, m&itori (od starosti manj bistri), deliriki, alk*>hd» liki. ljudje v stanju patološke pijanosti' za» žgo, in končno melanLoliki. ki ze-go v ate» nju globoke čustvene depresije In ki se pb pogledu na po'ar dejt ko rešijo v-čabih dolgoletne dušie fifOrel Takšftl slučaji niše prav nič pOsebno čudnega ali svojevrstne»! ga, nasprotno, pogosti so i aš v dobah obče razburjenost!, pted prevratom ali po njem. če ni imel dovolj uspeh«, ali v časih občih dušnih kriz, v verskih bojih in slično. • Obče znano je, da imajo deca in mla* do^.iki neko posebno nagnjenje do ognja, da radi kurijo in gledajo v plamen isti občutek jè tudi v odraslem človeku, zlasti v primit vnem, in ima globoke korenine z občim človeškim čustvovanjem Odkod in zakaj genj tako vpliva na nas, še ni do» volj pojasnjeno. Nekateri zdravniki trdé, da vplivi pogled n živo ognjeno šviganje zubijev in na ritmično plapolanje, združeno s prasketanjem, d'-l.om občo razburjenost« jo, — na nas пзкако opojno, di povzroče neke premembe v krvni cirkulaciji v moi» gattih I. nas jarhl't v stanje, slično vi» njen os ti Slično vpliva na možgane ples, gt:ganje, zibelka. Celo utrujen odrasel člo« vek se v razmšlienosti zagleda v pl smeti vžigalice ali cigarete ifl pri tem počiva Skratka, — požar je mnogokrat Izpolnitev nèke v človeku sp-;iS nezavedne pa resnič» ne duševne potrebe. Ob pogledu na požar občutijo mnogi - da ji n je ugodnol Ob» čutijo Senzacijo. Tako trdé kriminalisti in psihologi, ln lastne izkušnje in izkušnje mnogih to vari» šev mi to trditev potrjujejo. Koliko hiš je zgorelo v svetovni vojski le na ljubo takš» nema nezavednemu ugodju požigaločega vojakal Pred več kot 25 leti smo dečad dirkali iž Celja na Ostrožno, kjer je takrat nekaj časa gorelo skoraj vsak teden po en» krat, in pogleda iz blizu na gorečo hišo ne pozabim, niti evolvcije mojih občutkov. Bil sem stat mOtdf 12 do 14 let V nas pa živijo atavizmi, povračamo »e v davnino, koje produkt šrtO in koje sledovi žive v nas. Tudi najbolj normalen človek je ab» normalen. Normalnih ljudi sploh fll. • V posebni luči ftaffi predstavljajo pro» biem požigalstva psihopatološka raziskava» njâ. Pyromanija ali bolestno nagnjenje k požiganju je spoznana kot ena rzmed mo» tenj nagonskega življenja, kot bolesten afekt, ki spada v isto vrsto, kakor bolestna potepuštvO, dipsomanij« (bolestno. Strastno zavživanje Opojnin: vina. žganja, morfija, kokaina), kleptomanij* (bolestna kradlji» vost). Temelj takšnih prêvtnjenih nagonov in iz njih izvir» iočih afektov je mnogokrat (če ne večfioma) s volno življenje ta čustvovanje, homoseksualnost pajdofilija. impotence Asthaffenburg pravi: »Med ep!» lepsijO, požigom, misticizmom, neusmilje» nOStjô in seksualno razdražeftdstjo obstoje neke 'edsebojn» zveže Psihološka skupna korenina tega ned^eboinega razmerja Se ni najdena. Pogosfort tëh kombinacij pa ka» že na globoko pf*"'oško sorodstvo, ki se mora na iti s skrbno anallžo vsakega takega slučaja.« Statistika 1 a? da je večina poži» galce mlada. J à požigajo torej v dobi. ko se nag< n zbudi iti ko mu še fti žadoščtno Ce dekla zažge S*1sH. kjer spi hlapec In ie fr ;ovo lež sče p ej polila petrole» jem: ali če je mladenič trikrat zapored z?» žgal v omari z materino obleko, kažejo ta dejanja na spolni u^gon, v p am slučaju »normalni«, v drugem «çervertiraai« (kjei le mladenič' »fiksiran na mater«, kakot pra» vijo psihoanalitiki) Psihoanaliz zaključu» je svoje raziekovanjej: Pyroman sploh nI zločinec, marveč bolnik, ki trpi na parapa» thiji ali nevrozi, na motnji nagonskega žjv> Ijenja, F eud in J . naramost trdita, da je požig regresivno simbolno dejanje, ki pomaga storilcu, da se reši duševne »Ore, v katero je zagazil vsled nezedoščenega ali nepravilno usmerjenega spolnega nagona. Psihologija je v nasprotju s konservatfvnej« šo krimifialistiko. katera slce» tudi upo« rablja spoznanja psihoanalitikov, toda v činih storilcev še ne vidi r prisiljenih činov» (ZwangshandlungenV marveč je mnenja, da so storilci, četudi morda res bolni, ven» 1 dar le prisodni. odgovorni in torej krivi in kaznjivi Vendar utegne v enem ali dru» gem slučaju porota izreči drugače, če se tložene način, kako in zakaj je obtoženi itiorilec rmoral* izvršiti svoj čin, zakaj to» r^i ni prisoten in «kriv». • jijodati je še treba: Redki zločinci so ta» ko zgovorni, kakOr baš požigalci Mnogo» krat požLgalec že vnaprej groz) :n izjavlja, da b*) nocoj tu in tu gorelo, ali da bo vse zažgaJ in slično, ш te izjave izdajo njegov nagib, zakaj («Nagib» je večkrat le zuna» □ ja oKlika one notranje more, sile ali per» vertiranega nagona, iz katerega izvira «pri» «iljeni iim>). Mnogokrat storilec piše in na» pove du j*' požar, prav kakor naš Gorenjec, ali si n-iJcupuje preveč svečk, petroleja, bencina, trsk, žepnih vžigalnikov, ali z ra» dostjo opazuje požar, ga pričakuje, prvi prileti na $x>moč, se mota okrog ognja, ob» enem pa -ч- često na prav neroden način — skrbi za alibi Razne podrobnosti same zase pa seaeda ne zadostujejo za dokaz, detektivski .amaterji naj se torej ne pre» naglijo z ostimničenjem, marveč naj raje svoja opazovanja zaupno sporoče pristoj» nim oblastvow (Pe ûê anonimno, ne pis» meno, marveč le osebno, ustmeno). § 166 kaz. ,zak določa: Zločin požiga stori, kdor podvzame čin. Iz katerega naj bi po njegovem podvzetju nastal požar na tuji lastnini, — čeprav ogenj v resnici ui nastal ali če Se ni storil škode.* Dodatne določbe §§ 167 -*> 170 Kazen I do 5 let težke ječe, če je. požar laneten podnevi, aH če je zaneten »am ugasnil ali so ge po» gasili, predno je nastale škoda Težka ječe 5 do 10 let pa. če fe zanetil storilec pemo» či ali v kraju, kjer bi se požar lahko raz» širil (vas), ali kjer je obstoiaia vidna opas» nost za življenje. Dosmrtna ječa. če ie sto» rilec že večkrat bre.tuspešno netil, ali če je enkrat zanetil pož.ar te stori) znatnej» šo škodo ln čelo smrt, če |e v nastalem požaru kdo zgorel, in 2e je storilec mogel predvidevati takšen uftffiek, ali pa, če »0 zažgali ljudje, ki so se zbrali v uničevalne svrhe (n. pr. uporniki). — Kazni za požig torej niso majhne V ko se teoretič» na kriminalistika nagiba milejši kazni, so veljavne izmere pač preacroge Ni pi vet» jètno. da bi v doglednero času zmagala psi» hOanaliza s tezo. da je vMk požigalec ne» prisoden bolnik Brez jedre pa tudi ps'ho» analiza ni. Sodna praksa bo pač morala reševati in skrbno pretehtati vsak konkre» ten slučaj, — le da bi storilca vsakokrat kmalu imela! Gorje, če se požigalst»o pO» jevi, kakor že včasih, epk/emično. io vzhu» di v več bližnjih krajih več psiho» in krimi» noloêko »orodnih zločincev ali storilcev. Saj »e že redi gorenjskih slučaiev pojav» Ija «um, da imamo najbrže posla z več storilci, In da si morde celo že štirje storil» çf dele krivdo na zadnjih požarih Tu rea n' druge pomoči, kot pozornost, zlasti pa opazovanje sumljivih. PodežeUke varnost» ne ôblesfve stoje pred nalogo, ki le težka, morda pretežka. Dr. V K. Veselo srečno novo leto ieli Franc Pavlin Centrala : GracTsie štev. & trgovina s soeceriiskim in kolo-niialnim blagom Podružnici: Trg Tabor itev. 4, Borštnikov trg itev. 4. bava s plesom. Prav prijetno domače. Klu-bovi člani igrajo sami iajz-band Mnogo se pleše kolo Originalno srbsko koio, ae tisto, ki ga plešejo pri na« doma Lepo je gledati linijo plešočih v hitretn Odsekanem ritmu ter uživati ž njimi veselje Kajti pr! Hrvatih in Srbih sta veselje ш potreba do plesa iskrena. V »Slogi« so tudi predavanja. In prav dobro posečana I Tudi naš poslanik «è često pojavi ondi s Svojo soprogo. Dne 1. decembra je bila proslava narodnega praznika v Areaden Cafie. Večer je uspel na splošno zadovoljstvo. Pose! je bil izvrsten. Dne 17. t. m. je bil sprejem na poslaništvu s čajanko In seveda S plesom. Sploh jé družabno življenje mëd dunajskimi Jugoeloveni neverjetno dobro razvito in z ljubljanskimi razmerami zopet ui primere. Prav to mi je poèêbno všeč, da tvorijo tudi Slovenci vsaj v tujini dosti enoten element. In vendar je miljé popolnoma drugačen, že se pride iz nemške družbe V našo. Vse je tako leipo ta 2e betsda Dunaj zveni zame s polnim, gorkim zvokom, kot otroku, ki čuje be«edo pravica ... Dunaj je zame pravljica realnosti, polna krasot, užitkov, izpolnitev, nankov, Siljenja . Mislim — vem, da nikdar ne pozabim teh juter, ko se vozim v Solo v čistih jutranjih urah. Takrait je Dunaj kot pastelna slika. Barve se božajoče prelivajo druga v drugo pod kopreno tanke meglice, solnce se užiga kot velika rdeče rumena obločoioa isa me gle. Rožna! ogenj vzplatnleva po visokih oknih in hiteče postave pasantov so simfonija bežečih linij A opoldne, ko ee vračam, je Dunaj kot akvarel In je šum rogov, tramvajev, signalov, vozov in avtov posebna muzika. Kol barve občutim v solncu ležeče, borno utripajoče ceste. Lepo je, lepo! Ko pa se v modri uri mraka prižigajo prve svetilke in pogledajo signali na križišču opere z rdeče-rumenim Ln zelenim očesom na življenje pod seboj, ko se prižigajo in ugašajo horicOntalne in vertikalne reklame in zažare girlande Obldčnic — vse to se podvojeno zrcali v gladko Obrušenem tlaku, — tedaj razume človek vso tisto veliko ljubezen Dunajčanov do a premalo in dolina zelo redko naše» jena. kajti razen današnje fare šo spa» dale v to krstno knjigo tudi še Rateče in Bela peč, pa je prihodnji in tretii krst te knjige še 7. novembra 1642, in njegov junak je Martinus iilegitimus patris Caspari Smerdlinegs famuli Jaco» bi Smolej. in Mitterperg (Srednji vrh!), & matris cognomento Majzigerin an» cillae Clementis Valthisar in Cronau. tenentes (botri) fuere Jacobus Supan» zizs ex Leesh supra Radmannsdorfium, & Magd* Valthiserin, testis e Primus Mertill ex Cronau. Sin hlapca in dekle, gospodinja je botra. Zgovorna socialna slika, kdor jo Druga imena so Zuesner (SiisSner Cuznar), Marina Fabiankha. Magdale» na Pezariza. Erlah. Ursula Rosisha. Ma» rina Aisingerin, Marina Tarmanira, Agata Wersolna. Elisabeta Heumoni» ra Bartholomaus Weinperger. Gertni» dis Wulkinia in Dorothea Musikonka. Statistika pa kaže prirastek novoro. ienčkov septembra 1642 dva, oktobra 5, novembra 5. decembra 8, Aûao D«1 i 1643 pa januarja 3, feb. 2, martit 5. aprillis 4, Maius 2 iun. 2. jul. 2. Aug. 2 sep, 0. oct. 2 nou. 2. december 5. Da-borne ni mnogo! Za dajanje imen gospod Sčhinkhouiz nišo imeli obsežnega repertoarja 1644 krste januarja 2 Gašperja, eno Mari> no; feb. 1 Jero in 1 Jurčka. marca 2 Marini in 2 Jurčka, in tako to leto še nekaj Magdalen Uršk Margaret. Ma« tejev, dve Neži, enega Luko in enega Štefana poleg več Marin. L. 1645 nride« nejo repertoarju še Boštjana, Pavla. Apoloniio, gemini Joannes & Helena. Primus. Laurentius, Lucia, Barbara. Valpurga. Ob iakšni vsebini matrik se nič ne čudimo, da še ni prav popularno, če krstiš svojo deco za Svetozara Zivana. Nevenko. ali de H; hčerki celo dal pre» lepo ime Košara ali Košuta. Dobro nas je gotika preiakirala s fevdnim ger« manskim lakom, da treba dolgo pras> kati, predno «e izpod njega nokaže naš stari rodi Rodbinska imena pa so slej ko prej v teh bukvicah zabeležena, ka« kor dandanes: Mochorizs Robbizs. Khober. Zuesner Zolner. Serian. Ma» khoueze. Pétries. Mlinar, Petterman. Mosikh. Scurianiz Dolenizs. Strtikhel. Maizinger, Composs Mrakh. Thoma» i shizs, Blasig, Loggar, Caissher (= Raj» žar!) Cunshiz. VVenets, Canalier, Co« paunig Werle, Pleiss Crišfan, Jakhl Schuerz. Koshiet Rehsmanza ex Sfer miz. Maria Clobosthniža Schaupach Plôsh. Hudobc7h VouzhouZa. Pisana so drugače, glasé se pa po domače, kakor dandanes. Iti bo kmalu 300 let. kar so gospod Sčhinkhouiz du< še pasli in vpisovali, in za njim župnik Joannes Josephus Hallër liber Baro ah Hallerstein. in vsi nadaljnji. Skoda, da ni bilo dnevnika, kronike (ali so se morda izgubile?), da bi se vi« delo, kako se zrcali doba v farovžih teh krajev in časov. Od tridesetletne vojne do Napoléonove Ilirije ne naj» deŠ tako nobenega sledu dogodkov, le v času. ko ie Vodnik zapel odo svobo« di. nosi tu gori krstna knjiga zazna, mek: »Nach Verordnung von hoherer Behorde sind die Taufbiicher am 9. October 1812 ar die Mairie iibêrgebén worden.« Liber copulationum 1638—1815, in Liber mortuorum. od 1641 dalje, izpo« polniuiete krstne knjige. Inventariufn & Urbarium 1755. Creditenbuch in Ur« barsextract proti pričakovanju ne po« vedo nič. zanimivejše bi pa bila stara pravda »Dero Mitterberger Vnd In Wald Zehend Befrevungs ProceB ao. 1586 B«, ki se začne v kurialnem ali kameralnem stilu Wir hernach be» nannter (Wolff Graf und freiherr vom Thurn und zum?). na kar sledi: Landes» furštliche Déclaration Wir (Karl von Gottesghaden Ërzherzog) 1586. Celi pravdni zapisnik pripoveduje, kaj sta trdili jbt pravdni stranki (cerkev in pa kmetje s Srednjega vrha), kako so se pričam stavila «gemevne Frag« iti »štrenge Frag«. nazadnje so prisegle, kmetje so pravdo menda izauhill. in pôd tem izrekon ie oberen spoštova« nja vreden pečat okrog pâ je podpisa» nih vše polno »vaših gnad« in grofov, da se kar ženiraš š< dandanes ko je že 350 let poteklo od cele glorije. V osta» lern naj si vsakdo, ki bi hotel brati to sicer zanimivo pravdo, nauči prej raž» birati tverižene črke, kakor sô lih pi« sali scribente.s et notaril onih kancllj. Ža zgodovinarja zanimiva je »Tajni knjiga« Liber Arcanus. k1 nosi naivni avîzo: «Quem Cave, ne inspicias. quiS> qiïis his qui a puhlice Authoritate hač poteštate Inštructus non es, Anno 1774.« Vsebina je mnogo manj zanimi» va. kakor ta uvodna ki tvica in dolgo« vezno pripoveduje o terezijanski Mili« tarreform 1780 Bulla uniflênitus. von ProzêSsionsachen De impedifnentls oc cul tis dispensandis. von der Tolleranz» Portiunkulaablass. V knjižnici najdeš Še »žlato knjigo«, 1819 je bila tu »K. k. deutsch«krairtische Trivialschule«, 1840 Pfarrschulê, deutscii^krainische Pfarr» schule, 1849 pa. po revoluciji. »K. k. slovenische Trivialsthule « — z nem« škim vpisom. L. 1838. je poklonil knji» gô »Laurfnz Hribar, k. k. Gvmnasial» professor dei Triviaî'chule zu Kronau. — Zilli, 5. Okt. 1838.« K temu Hribarju je hodilo v šolo več »nanih poznejših dolnještajerskih narodniakov. — 1867 (letnica dualizma) pokažt prvi sloven» ski vpis v tej fari — ženin Andrej Jurca. 28 let. nevesta Katra 38 let. to» rej 10 let starejša. Takih razlik (ženin 20 let starejši, ali nevesta 10—15 let starejša) je v Liber copulationum sko» zi vsa tri stoletja izredno mnogo, in ie tudi to morda borovška specialiteta. ki pa ima presenetljivo paralelo na Koro» škem! Nekaj takšnih podatkov, paberki de» ževnega letoviškega dne. Pa bo moralo priti nekaj naših profesorjev, ki še ho» do morali bolj intenzivno in obenem ekstenzivno popečati s takšno staro ša* ro. ki je vkliub 'semu zatrimlva, zâ» bavna in podučna obenem. Po naîïh fâ» rovžih in gradovih ie leže zakladi, ia tudi kronike iz let 1812. 184& 1867 bo do Se Zrele za objavo Zunanja in notranja politika v minulem letu Zunaniepoltični pregled za leto 1926 Za vnanjo politiko naše kraljevine je bilo leto 1926. dosti mirno in nor» malno. Zasidrana v okvir Male antan» te se je uveljavljala primerno v poli» tični usodi južnovzhodne srednje Ev» rope ter Balkana. Mala antanta je imela v tem letu dve konferenci; prva, izredna, se je vršila v februarju v Temišvaru na ru« munskih tleh, druga pa koncem junija na Bledu. Obnovile so se zavezniške obrambne pogodbe med Češkoslova» ško, Rumunijo in Jugoslavijo za na» daljna tri leta, obravnavala tekoče za» deve v razmerju do sosedov in določi» lo se je tudi, da bodi Mitileneu zastop» nik Rumunije, ne Jugoslavije, kandi» dat Male antante za Svet Društva na« rodov. V jesenskem zasedanju se je res Mitileneu izvolil vanj kot predsta» vitelj Male antante. Kar se tiče razmerja Jugoslavije do sosedov, je n. pr. glede Bolgarije naj« važnejši dogodek, da ji je Društvo na» rodov dovolilo izdatno begunsko po» sojilo, s katerim naj se ji omogoči na» seliti begunce iz Trakije, Dobrudže in Makedonije in jim omogočiti solidno eksistenco. Ako ?e begunsko posojilo pravilno porabi, se s tem likvidira v celoti vprašanje bolgarskega ireden« tizma, vsaj kar se tiče Makedonije, ako pa bi se posojilo zlorabilo, bi men g!a z njim revolucijonarna propagan» da makedonstvujuščih dobiti novih vi« rov. Zato je naša država zahtevala pris merno kontrolo nad porabo posojila in velesile so uvidele upravičenost na« šega stališča, zato je upati, da pome« ni bolgarsko begunsko posojilo zares osnovo za pomirjenje Balkana. Kar se tiče odnošajev do Grčije, se v preteklem ietu na žalost še vedno ni uredilo vprašanje obnove prijateljske pogodbe med našo državo in Grško. Sklenili smo sicer pogodbo z vlado ge» nerala Pangalosa, ki je urejala zadevo z jugoslovensko cono v Solunu in vse, kar je v zvezi s tem vprašanjem, ali malo tednov nato, še preden se je po» godba ratificirala, je bil Pangalos str« moglavljen in nova grška vlada se je postavila na stališče, da ne prizna ni» česar, kar je bil zaključil Pangalos. če« mur se seveda naša kraljevina upira. Tako se vprašanje razmerja do Grčije že vedno ni uredilo. V odnošajih do Madžarske je za» znamovati v preteklem letu izboljša» nje; sklenila se je trgovinska pogod» ba in državni upravitelj Horthv je o priliki proslave štiristoletnice bitke pri Mohaču izrekel velepomemben govor, 8 katerim je snubil za sprijaznenje z Jugoslavijo, za kar je našel z naše stra» ni simpatičen odziv. Do konkretnej« šega še ni prišlo; tudi vprašanje Ma» džarske cone v Splitu se še ni uredilo. Glede razmerja do Rumunije je omeniti, da se je vlada generala Ave» rescua pričela približevati Italiji, s ka« tero je sklenila prijateljsko pogodbo, vendar se ne more trditi, da bi bilo to združeno z ohladitvijo razmerja do Jugoslavije. Najvažnejši dogodek naše vnanje politike v 1. 1926. je vsekakor neuspeh v Albaniji. Dasi je Ahmed beg Zogu v albanski notranji vojni zmagal kot naš kandidat in prijatelj, se je vendar tekom svoje vlade pričel nagibati na italijansko stran. Italija mu je dala iz» datno finančno pomoč, mu ustanovila državno banko z absolutno večino ita» lijanskega kapitala in si pri tem zasi» gurala vsa gospodarska in finančna podjetja v deželi; Italijani grade v pr« vi vrsti ceste, ki naj gredo od morske obale do naše meje pri Skadru, Prizre* nu, Peči. Debru in Ohridu. Dne 27. no» vembra pa je italijanski zastopnik v Tirani podpisal z Albanijo prijateljsko pogodbo, s katero garantira Italija Al» baniji pravni, teritorijalni in politični status quo, kar pomeni v danih razme» rah toliko kot priznanje italijanskega protektorata nad Albanijo. Ko je la» ška Agenzia Štefani dne 1. decembra objavila tekst pogodbe, je nastalo v vsej naši kraljevini silno ogorčenje in vnanji minister dr. Ninčič, poglavitni zastopnik ultralojalne politike napram Italiji, je moral podati demisijo. Jav» nost je pričela zahtevati novo smer v vnanji politiki, tesnejše prijateljstvo s Francijo in sprijaznenje s sovjetsko Rusijo. V evropski in svetovni politiki je po» stalo 1. 1926. pomembno po sprijaz» nenju, ki se je ipak doseglo med Nem» čijo in Francijo. Ko je Nemčija z za» padnimi državami v Locarnu podpisala garancijski pakt za renske meje, se je hkrati sklenilo, da se sprejme v Dru» štvo narodov. Na zasedanju Društva narodov v marcu 1. 1926. v Ženevi se sicer države niso mogle sporazumeti glede stalnih mest v Svetu in radi tega se je sprejem Nemčije zakasnil; toda v jesenskem zasedanju v Ženevi se je dosegel sporazum in Nemčija je vsto» pila v Društvo narodov ter postala sta« len član v njenem Svetu. Cena za to je bila, da se je razen Brazilije, Spani« ja odstranila iz Ženeve, priglasivši svoj izstop iz Društva narodov. V Franciji je bila za to leto najhuj» 8a preizkušnja finančna kriza. Franco» ski frank je padal nezadržno in levi» čarske vlade, ki so nastopale in padale druga za drugo, mu niso mogle pomo» či, dasi so ministri po vrsti predlagali finančne načrte: šele ko se je Poinca» »oerečilo sestaviti močno končen» tracijsko vlado iz zastopnikov vseh strank, se je posrečilo izboljšati sta» nje francoskega franka in zdi se, da je sanacija francoskih financ na do» brem potu. V kolonijalni politiki ima Francija v tem letu za seboj lepe uspe» be; užugala je opasnega upornika Abd el Krima v Maroku ter ga internirala na enem od otokov pri Madagaskarju. Prav tako je obvladala tudi upornike v Siriji. Za Anglijo je najvažnejši dogodek preteklega leta — ogromni rudarski štrajk, ki je pričel z generalnim štraj« kom v maju, a se je kmalu spremenil v štrajk rudarjev. Trajal je čez vse po« letje in predstavlja gotovo največjo stavko dosedanje zgodovine. Mnogi so ga smatrali za bitko med Anglijo in Rusijo, ker so stavkujoče boljševiki podpirali denarno in so bili v stavkov» nem vodstvu močno udeleženi komu» nisti. Orjaški štrajk je propadel po» polnoma. povzročil pa ie angleškemu gospodarstvu ogromno škodo. — Sicer je najvažnejši dogodek angleške poli» tike imperijska politika, ki je položila pravni temelj novemu razmerju med dominijoni in Anglijo; odslej bo do« besedno samo oseba kraljeva še veza« la veliki britanski imperij. Vprašanje posesti Mosula. ki je vznemirjalo pred» njo Azijo sedem let, se ie rešilo s ka» pitulaciio Turčije v angleško korist. V Italiji ie prineslo leto 1926 veliko povečanje fašistovskega pritiska na vse notranje nasprotnike. Ponavljajo» či se atentati zoper Mussolinija so da« li na zunaj povod za izjemne odredbe zoper vse nefašiste; ti novi fašistični zakoni so pravi absurdum XX. stolet» ja in pomenijo najizrazitejšo unifor« miranje vsega javnega življenja v dr« žavi. tvoreč dobesedno konec občim človečanskim in državiianskim pravi» cam v državi tretjega Rima. Da je ta ojačeni fašistovski pritisk prinesel tu» di nova nasilja zoper Jugoslovene v Italiji, je samo ob sebi umljivo: osobi» to so to pot trpeli Slovenci v Gorici. V vnanji politiki kaže Mussolinijeva Italija vedno večie imperiialistične tež« nje. kar je prineslo napetost s Turčijo, z Jugoslavijo in s Francijo, ki ji faši» sti silno zamerijo, ker ne izganja po» litičnih emigrantov; sramotni slučaj agenta provokaterja Ricciottija Gari» baldija priča, kako pravilno postopa Francija v tem pogledu. V Poljski se je v maju izvršil voja» ški prevrat, ki ga je izvedel maršal Pilsudski zoper vlado Witosa, ki je združil parlamentarni centrum in des» nico v konservativno vlado. Pilsudski je dal po parlamentu izvesti nekatere važne ustavne reforme, ki dajo večjo oblast predsedniku republike ter vla» di. Vladi Pilsudskega stavijo vedno večje ovire konservativci, ki so pod vodstvom Dmowskega pričeli z ener» gično protiorganizacijo. V Češkoslovaški se je v 1. 1926. pri« čela zelo važna sprememba. Volitve v parlament so oslabile socijalne demo» krate, ojačile pa komuniste, še bolj pa separatistične slovaške klerikalce Pet» ka, to je koalicija petih češkoslovaških strank, ni mogla več vršiti vlade, in razširila se je s pritegnitviio nove obrt» ne stranke v šestico. Vendar pa se je take vrste vladna koncentracija že preživela in pričela se je grupacija strank po socijalnih in ekonomskih in» teresih, kako da se jim je pričela pod« rejati celo narodnost. In pripravil se je teren za prvo vlado v ČSR ki se» stoji iz Čehoslovakov in Nemcev, opi» rajočo se na meščanske in agrarne stranke obeh narodnih taborov. Z no» vo vlado se odpirajo nove perspektive notranjemu razvoju v ČSR. V Rumuniji se je morala pričetkom leta liberalna vlada Bratianova umak» niti vladi generala Averesca. ki je iz» vedla pričetkom pomladi volitve in dosegla v njih veliko večino, dasi ni imela v prejšnjem parlamentu niti de« set poslancev. To so pač rumunske vo» litvel Rumunija in Poljska sta obno» vili zavezniško pogodbo, s katero si garantirata nedotakljivost meja na» pram vsakomur. Nove volitve je izvedla tudi Ma» džarska; prinesle so slavno zmago Bethlenu, ki jo evropsko časopisje zna» čilno komentira. Na Grškem ji vojaški prevrat pod vodstvom admirala Kondilisa vrgel diktaturo generala Pangalosa. Kondilis je storil to v namenu, da napravi konec vmešavanju vojske v politiko. Izvedel je volitve v parlament, pri katerih so republikanci dobili večino nad monar« histi, ki so pretili, da prevladajo. Se» stavila se je koncentracijska politika iz zastopnikov vseh večjih parlamen» tarnih strank. Svet zase je ostala tudi v 1.1926. sov» jetska Rusija. Tega leta je imela veli» ko notranjo krizo; proti večini s Stali» nom na čelu se je pojavila opozicija, obsegajoča večino nekdanjih vodilnih članov, Leninovih ožjih tovarišev, s Trockim, Kamenjevim in Zinovjevim na čelu. Na XV. konferenci boliševi» ške stranke se je vršila med obema strujama odločilna besedna bitka; zma» gala je vlada, opozicijonalci pa so iz« gubili važnejše politične pozicije: tudi Zinovjev se je moral umakniti s pred» sedniškega mesta v tretji internacijo« nali. S tem je zagotovljeno, da se bo sovjetska notranja politika tudi še na« dalje razvila v smeri na desno, kakor tekom zadnjih let. Precejšna izguba za vlado je smrt Krasina, prvovrstnega ekonomskega strokovnjaka in izbor« nega diplomata. V vnanji politiki nadaljuje sovjet« ska Rusija svojo protiangleško politi» ko. V velikem angleškem štrajku ni imela uspeha, г Nemčijo je sklenila berlinsko pogodbo, s katero si je za» gotovila nemško zavezništvo tudi za dobo po vstopu v Društvo narodov; slično pogodbo je sklenila s Turčijo. Perzijo, Afganistanom in Kitajsko. Največ uspeha je imela v Kini, kjer je kantonska vlada, boljševiška zavezni» ca, dosegla v zadnjih mesecih velike zmage v državljanski vojni ter je po» doba, da bo «magala popolnoma nad generaloma Vupejfu in Cangtsolin. ki zastopata protisovjetsko smer. Uspeš» no boljševiško»kitajsko zavezništvo je napetost med Moskvo in Londonom le še povečalo. Ekonomsko se svetovna situacija še ni dovolj konsolidirala; politična kon» solidacija je v 1. 1926. napredovala, od» pravila precejšen del povojne napeto» sti, a neznatno povečala nasprotja med Rusijo in Anglijo, odkrila se je opasna imperijalistična agresivnost fašistične Italije, ki je danes brez dvoma najbolj opasna za svetovni mir. Dr. Fran Novak: Proširjenje zakonov in nazorov (Malo kritike k novemu teta.) Manjka nam zakonov in na podlagi zakonov izdanih naredb, upravnih odredb-Naše gospodarsko, socijalno in kulturno življenje pri dosedanji zakonodajni površnosti in apatiji preživlja težke čase. Sem in tja «i je pomagala naša vlada s proširjenjem zakonov stare Srbije na naše kraje, toda to proširjenje se ne »me vršiti brez zadostnih stvarnih predpisov. Pred nedavnim časom je bila n. pr. proširjena na naše prečanske kraje v stari Srbiji veljavna odredba, da so lovci, organizirani v lovskem društvu, upravičeni do polovične vozne cene za daljavo 50 km po železnici. Privoščimo našim lovcem, da so se na ta način poceni vozili po železnici, smiselno in upravičeno pa to proširjenje na naše kraje nI bilo. V Srbiji je lovska pravica drugače urejena nego pri nas; če pa so šli iz enega kraja prebivalci v drug kraj pomagat sosedom preganjat divje zveri, volkove itd., je bila seveda v takem slučaju upravičena zahteva po znižani vožnji po železnicah, v kolikor eo take železnice tamkaj obstojale. Pri nas pa, kjer se lov izvršuje kot sport,'pač nI bila upravičena odredba, da se lovcem kar tako vsem in pavšalno dovoli znižana vožnja za njihove lovske izlete. Ne malo začudenje je seveda vzbudilo pri nas to proširjenje v Srbiji veljavne odredbe. Moram pa priznati, da so se kmalu premislili v Beogradu in da so po preteku nekaj mesecev v zadnjem času zopet ukinili ta lovski privilegij. Proširilo se je svojčas na naše kraje tudi 9. in 10. poglavje kazenskega zakona za kraljevino Srbijo tudi na naše prečanske kraje. Naša sodišča so imela dosti posla z interpretacijo tega zakona, da se je leti smiselno uporabljal za naše kraje. Je-li to proširjenje danes umestno ali ne, v tem je postojalo in postoja še danes pri nas mnogo dvomov. Proširjenje nazorov glede javne uprave učinkuje včasih prav senzacijonalno! Urad ee je smatral v stari Srbiji in se morda še danes ponekodi smatra kot nekaka >rad-nja«. Uradniki naj bi imeli svoje urade za bazo, da si v času, ko je njihova partija na vlasti. poskrbe zadosti denarja. Taka nazi-ranja pri nas niso postojala. Vprašanje je seveda, ali se naj naše naziranje proširi na druge kraje, ali pa naziranje drugih krajev na naše. Karakterističen Je poziv ministra, ki ga je izdal v nedavnem času na uradni-štvo. V tem pozivu ministrstvo seveda z dobrimi intencijaini.poživlja uradnike, da ščitijo ugled urada in temu primerno tudi uredijo svoje zasebno življenje. Kot vzrok, da ne uživajo uradniki zadosti ugleda, navaja poziv, da so mnogi uradniki pijanci, prešestniki ali pa »kockarji«. Naši uradniki so začudeno zaznali za svoje kvalifikacije. Po mojem mnenju bi pač minister ne smel tega evojega naziranja, ki velja morda (a ne verjamem!) za en del naše države, pro-širiti na druge dele naše države. Zanimivo pa se mi vidi, da ni dotični razglas navedel kot važen vzrok za kršenje ugleda uradnika, tudi podkupovanje. Menda ja ni »podmita« brez pomena za ugled uredništva I V Državnem svetu ie sestavljajo posamezni oddelki po kockah, to se pravi, žreb odloča, kdo izmed častitih gg. državnih svet-uikov, med katerimi eo menda v večini odlični upokojeni generali, profesor^ In drugi visoki državni činovniki itd., naj sodi n. pr. o finančnih pristojbinskih ter pravnih zadevah. To kockanje v oddelke Državnega sveta mora vendar enkrat zginiti s pozori-šča; morda dobimo potem tudi odločbe ministrstev in Državnega sveta opremljene vsikdar z razlogi, ne pa samo z lakoničnimi besedami >pritožba ee zavrne kot neutemeljena«. Konkurzi so danes pri nas na dnevnem redu. Naš konkurzni red določa, da imajo uslužbenci podjetja za svoje zahtevke pred-uostne pravice, to se pravi, zahtevki uslužbencev na plači in na odškodnini radi predčasne ukinitve službenega razmerja spadajo v I. konkurzni razred, v kolikor vsi ti zahtevki ne presegajo zneska po reci in piši 2400 K. Ni še zakona, ki bi spremenil to, za današnje razmere smešno določbo. Sodišče sicer preter legem ali contra legera valorizirajo ta znesek po 2400 K, toda zakonite določbe za to še danes nimamo. In vendar je sprememba te določbe vitalnega pomen? za uslužbence. 1 Naš poravnalni zakon je nekoliko časa bil razširjen tudi na druge kraje države, toda malo časa. Gotovim krogom to ni konveni-ralo in gladko je bilo proširjenje ukinjeno Po mnenju vseh gospodarskih krogov, vsaj prečanskih, je potreben poravnalni zakon, ki pa ga je ministrstvo hkratu s Srbijo ukinilo tudi za naše kraje, tako da smo sedaj brez tega zakona in vendar kažejo najnovejši slučaji gospodarskih polomov, kako potreben bi bil poravnalni zakon. Priznam, da bi bilo umestno razne določbe prejšnjega poravnalnega zakona sedanjim izkušnjam primerno spremeniti in tako v večji meri varovati pravice upnikov in s tem zaprečiti, da bi se ga lahkomišljeni kridatarji posluževali. V novejšem času je trgovinsko ministrstvo pokazalo dobro voljo in pripravilo za Narodno skupščino od-nosno za ministrski svet načrt poravnalnega zakona, ki pa bi se tikal samo denarnih zavodov. Vsaj tak poravnalni zakon naj bi se čim prej sprejel. Pa že so se oglasile korporacije v Beogradu, ki se protivijo upe-Ijavi kakršnegakoli si bodi poravnalnega zakona, tudi takega, ki bi veljal eamo za zavode, ki sprejemajo vloge strank. Pri utemeljevanju svojega odpora navajajo, da bi bilo bolje spremeniti konkurzni red sploh in prisilno poravnavo v konkurzu. Priznam, da bi bilo dobro spremeniti konkurzni red in prisilno poravnavo v konkurzu. toda boljši je vedno sovražnik dobrega; na ta način uimamo ne poravnalnega zakona, niti spremenjenega konkurznega reda, kajti naša zakonodaja spi trajno mirno spanje pravičnega, pa tudi lenega. Ako v drugih krajih države niso poznali poravnalnega za kana, — ki ga poznajo tudi naše sosedne iržave — to še ni razlog, da se to pomanjkanje« »proširi« tudi oa naše kraje in že obstoječa pravna ustanova pri nas ukine. Z zakonom o zaščiti vlagateljev so se pečale in se pečajo sosedne države, kakor Avstrija in Češkoslovaška. Pri nas navzlic pobudam z raznih strani o tem ui govora. Zakon o taksah in trošarinah so pač pro-širili na naše kraje, kar zopet mi najhuje čutimo, baš ker v naših krajih promet živahne je pulzi ra. Kot kurijoziteto navajam razpis generalne direkcije državnega računovodstva ministrstva financ dne 16. novembra 1926, drž. br. 154.377, ki opozarja Finančno delegacijo v Ljubljani, da je kredit po partiji 55. bud-žeta 1926./1927., iz katerega se poravnajo državne obveznosti iz prejšnjih budžetnih let, ie popolnoma izčrpan, da tedaj prošnje sa izplačilo zaostankov oa penzijskih, potnih in selilnih stroških itd. iz dobe pred 1. aprilom 1926 do prihodnje proračunske dobe, žal, nimajo nobenega izgleda oa uspeh. Dr» žava tedaj, ki dolguje penzijonistom zaostanke še iz dobe pred L aprilom 1926, izjavlja naenkrat, da nima denarja, da jih ne more plačati, in priporoča opravičencem, da naj raje opuščajo prošnje za Izplačilo zaostankov! Kaj naj rečemo k takemu postopanju in naziranju centralne državne oblasti, ki v zakonu jasno utemeljenih in nespornih obveznosti države niti napram penzijonistom ne morejo izpolniti? Sploh to državno računovodstvo! Vsak trgovec, ki dobavlja blago državi, se boji okosteneloeti in zastarelih predpisov tega državnega računovodstva. Za poplavljence se je uredništvu gladko odtegnil del doklad. Ravno tako so se tudi poštne pristojbine za vso državo zvišale za mesec november. Seveda smo vsi prepričani in tudi ne dvomimo o tem, da se tako nabran denar tudi uporabi za poplavljence. V Narodni skupščini se je pojavila ideja, da bi poslanci od svojih d i jet odstopili primerni znesek za poplavljence; proti tej ideji so gospodje poslanci nastopili in izjavili, da treba predvsem dognati, ali bi ta denar tudi prišel v resnici poplavljencem v pomoč. S tem vprašanjem vzbujajo pri nas misel, da se pač denar uporablja morda v druge (seveda dovoljene) svrhe, ne pa v svrho podpore poplavljencem, kar po naših nazorih zopet ne gre. Do izenačenja davkov ne pridemo г 1ерл, čeprav bi bili mi zadovoljni, da bi se dosedanji srbski davčni sistem proširi] na naše kraje, toda tega proširjenja se vlada zop»t brani na vse kriplje. Dosti se je sicer že zboljšala uprava, toda še vedno doživljamo slučaje, da moramo državljani, ko iščemo pravice pri višjih, sIma vremena«, ta princip ue more trajno obveljati niti pri nas ne več. Misli o konkordatu Kdor stoji dosledno na stališču ena» kopravnosti ver v smislu ustave, mora smatrati konkordat s Sv. stolico za ne» potreben. Ako ga katoliška cerkev že« li, se s tem vsaj v načelu sama prizna» va kot cerkev druge vrste v naši državi. Duhoviti argumenti Luje Vojnoviča o potrebi konkordata me niso prepri» čali. Mi ne želimo niti indirektno pri» znavati pravoslavju v Jugoslaviji polo» zaja nad drugimi verami. Da se kljub temu pristopa k sklenit» vi konkordata, je znak. da žal obstoji med Sv. stolico in naša državo še ved» no stanje nezaupanja, ki se skuša iz» gladiti po tem potu. Mi svobodoumni Jugosloveni prista» jamo na konkordat s Sv. stolico s pri» držkom. da varujemo načelno stališče, verujoč in želeč, da bo čim krajša do» ba zadoščala ustvariti tako atmosfero, da bo popolna pariteta cerkva tudi na tem polju izvedljiva, konkordat pa odveč. Konkordat se more pečati le z vpra» šanji, ki zanimajo oba črnitelja («me» šana vprašanja»), kjer obstoji bojazen spora in v kolikor na obeh straneh neizgibna doslednost sploh dopušča kompromis. N. pr. brak stoji pod zaščito države. Njeno stališče g lede «mešanih» zakonov je s kanonskim pravom nezdruž» Ijivo. Umestno bo torej, da se opusti siliti to vprašanje v konkordat. Kakor je itak gotovo, da bo država celo mu» slimane privedla k monogamiii, tako tudi ne bo preprečevala cerkvenega bračnega obreda. Cerkev mnogo posega na šolstvo. Pogoji za dovoljevanje zasebnih šol so stvar države ki je vzela šolstvo v svoj program. Tudi načelno vprašanje, ali naj se v šolah uči verouk, je stvar države, ki bi 4a labko prepustili i cerk» vam. Čim pa je verouk del učnega programa, nastopi glede njegove ure« ditve «mešana» kompetenca. Pri nas stoji država na celi črti na stališču, da spada verouk v šolo. Ustava je tu že pravilno potegnila meje. Šolski zakon bo predpisal, da se more učiti vera seveda le tako. kakor jo oficijelno pri» znava in zahteva dotična cerkev, in da mora učni načrt in veroučne knjige ona prej odobriti. Isti zakon bo kot normalno gotovo tudi predpisal, da ve» ro uči duhovnik dotične cerkve kot državni organ in le izjemoma, kjer ni primernega dobiti, učitelj ali druga oseba Iste vere, a v vseh slučajih tudi pod nadzorstvom cerkvenih organov. Konkordat bi ne mogel več zahtevati. Ako pa se zdi iz oportunističnih raz« logov potrebno, gotovo ne bo mnogo ugovarjati, da se vprašanje verouka v šolah v tem smislu tudi v konkordat» ski oogodbi omeni. Glavno vprašanje konkordata bo vpliv države na nameščanje škofov in dušebrižnih duhovnikov. Avstrija ga je sama regulirala z zakonom in tudi cerkev je priznavala, da ne more drža» vi biti vseeno, kdo je škof ali župnik. Cesar Franc Jožef je bil na svoje pre» rogative pri nameščanju škofov silno pazljiv in lahko se reče, da je nadiko* ft in škofe dejansko postavljala vlada, četudi je formalno bilo drugače. A v» stro»ogrski kardinali so bili organi vla* de, ki so vršili naloge ministra. Tako je šlo tudi navzdol. Cerkev je na vso moč forsirala monarhistično idejo Habsburgovcev. Okrajni glavar in de» kan sta bila čisto paralelna organa iste ideje. Uvodoma smo ugotovili, da je za* hteva po konkordatu izraz nezaupa» nja. To nezaupanje je obojestransko. Oficijelni krogi Sv. stolice so videli nastati Jugoslavijo proti svoji volji, le po malem se sprijaznjujejo z njenim obstojem. Ni dvoma, da še vedno niso gotovi, jeli vse to definitivno. Morda se to zanika, a tako je. Politika kurije je v bistvu še ona stara politika. Po» skušajo se sicer nove orijentacije, a napram slovanstvu ni še prodrl nov pogled. Se vedno so Čehi predmet no zaupanja kot Husiti, Jugoslavija kot «pravoslavna nevarnost», Poljaki pri» ljubljeni kot obramba napram pravo» slavju, Rusijo pa hoče jezuitska «aeti» on catolique» z uprav evangeljsko na» ivnostjo z naglim trikom podrediti rimskemu primatu. Akcija jezuita D' Herbinyja se označuje kot «velika», a kmalu se je pa spoznalo, da temelji na popolnem nepoznanju razmer in na površnosti sodb. Nove slovanske ori« jentacije rimske kurije še ni. Kadar bo neuspeh D'Herbignyja popoln in mine tudi psihoza z g. Musolinijem, da je poseben «božji varovanec», bo morda prišla doba za novo boljšo trezno ori» jentacijo papeškega Rima napram slo» vanstvu, ki bo predvsem morala nazaj v šolo k Strossmayerju. Država ne more opustiti zahteve, da sodeluje pri postavljanju cerkvenih dostojanstvenikov vsaj v toliko, da označi, kateri ji niso ljubi in katere izključuje. Kar je bilo prav v Avstriji, ne more biti «nasilje» v Jugoslaviji. Nobena javnopravna organizacija se ne more odtegniti tej kontroli države, najmanj pa cerkev, ki ima svojo glavo v inozemstvu, glavo, ki je z vso okolico vedno bila in ostane čisto italijanska. Mi se čudimo, da se more Ie za mo ment oporekati Jugoslaviji to stališče, kt je obenem stališče vseh držav. To pa tem bolj, ker se pri nas z no» bene strani ne smatra za izvedljiva ločitev cekve od države in bo pač ostalo, da pri plačevanju svečeništva sodeluje država. Gospodarstvo z onim delom narodnega imetja, ki je name* njeno za pokritje potreb verskega živ« ljenja, se bo uredilo z državnim zako» nom, ki bo vernikom zagotovil popol» no samoupravo. Bera (lukno) bo pač v današnjih časih odpravljena. Po po» novni cenitvi lastnih dohodkov nasto* pi regulacija prejemkov duhovščine analogno javnim nameščencem in se bo doplačilo države (kongrua) pač krilo s posebnimi davčnimi nakladami, najbolje za vsako oblast zase. Premo» žen j a cerkve kot univerzalne in p*riJ« kularue ni, pač pa je javno imetje, na* menjeno pokritju potreb škofij, župnij itd. Ni torej možno priznati Sv. stolici kakšno pravno reprezentanco tega imetja in s tem odpade tudi razlog, da bi se stvar obravnavala v konkor» d a tu. Naša država želi, da se v konkor» datu obnovi pravo bogoslužja v starem našem jeziku (glagolici). Cerkev ugo* varja, da je obredni jezik njena no« tranja stvar. Vendar je gotovo, da se je cerkveno jezikovno vprašanje reše» valo, ker nima nič opraviti z vero sa» mo, izključno po načelih oportunitete (politike). Gre razen tega za staro pra» vo, ki ga je via facti odpravila tuja nadvlada. Ker je prav Hebrejcem. Ar» mencem, unijatom itd., je prav i Jugo» slovenom. Naš problem se ne da vzpo» rediti z vprašanjem latinščine med Nemci. Škofje ne zastopajo naroda, ki jih ni postavil, narod pa predstavlja država, ki je upravičena in dolžna braniti interes njegovega jezika. Pre» judic v annexu srbskemu konkordatu ex 1914 je že tu in Sv. stolica ga bo težko zanikala, tem manj, ko istočasno ponuja v Rusiji ne samo narodni jezik (če treba i živi), ampak tudi razne obrede ter sploh vse zunanjosti. Priznanje glagolice bi to atmosfero nezaupanja zelo olajšalo in marsikate» ro vprašanje bi se potem lažje reševalo. Naša država sloni na načelu verske strpnosti in je naklonjena vsemu, kar zagotavlja popolno svobodo cerkvâ in njihovega udejstvovanja na njihovem terenu. Napaka je, da se reševanje konkordatnih vprašanj daje v roko predvsem pravoslavnim politikom in funkcijonarjem, ki ob najboljši volji ne morejo povsem pogoditi, kje je je» dro problemov. Prepričani smo, da bi na videz često «ekstremni» zastopniki, recimo klerikalnega in svobodomiseln nega ali državno»suverenističnega na» ziranja iz katoliškega dela države, prej in bolj zadovoljivo razvozljali ves problem konkordata in cerkvenega za* konodajstva kakor možje, ki imajo stvar sedaj v rokah. Katholikos. Za nase časopisje V cerkvah imajo nabite pozive, da naj se ljudstvo naroča na «katoliško» časopisje. Celokupni aparat cerkve je na poslu, da reši politikujočo smer cerkvene politike preteče likvidacije. Bolj in bo) !j so ljudje siti mešanja ve» re in cerkvenih poslov s politiko in ča» sopisno agitacijo. Tembolj pa se neka» teri cerkveni poglavarji, navdahnjeni nezdravega nasilnega duha posvetno» sti, trudijo, da s silo nadomestijo, kar sicer manjka. V spovednicah se zopet deluje na vso moč zlasti na ženski svet naj v rodbini vpliva na naročitev «Sloven» ca», «Domoljuba», «Slov. Gospodar« 7 a», « Bogoljuba» in drugih glasil kleri» kalne stranke. Medtem mi ne smemo držati rok križem. Akcija izziva protiakcijo. Na» ši prijatelji uvidevajo, da noben uspeh ne pade sam z neba. Treba mnogo tr» dega dela, da pride uspeh. Kakovost našega časopisja daleko prekaša kleri» kalsko duševno revščino, kjer vse sto» ji pod neizprosno cenzuro škofov in njihovih cerkvenih policistov. Vendar treba žive agitacije, da gredo naŽe no» vine naprej. Seveda je pa zopet naša skromna «Domovina» središče truda vse kleri» kalske gonje. Nje se boje politikujoči duhovniki, kakor hudobec blagoslov» ijene vode in njo uničiti je ideal vseh teh eksponentov, ki iih je obsedel hu» dobni duh. Zato je naša dolžnost, da v takem trenotku vsi delamo neutrudljivo, da razganjamo laži, ki jih širijo politiku» joči duhovniki: Cerkev, kadar v njej doni partijska strast, ni več hram ho ž» i i, ampak agitacijski lokaL Duhovnik, ki besni za SLS in proti naprednim listom, ta hip ni duhovnik, še manj pa namestnik božji, ampak navaden huj» skač, ki žali vero in zlorablja božje ime za svoje umazane namene. Kdor reče, da je «Domovino» čitati greh, je navaden slepar, kdor pa to verjame, je duševno manj vreden. Najbolj raz» orožiš politikujočega duhovnika, če se mu na njegovo čenčanje o pregrešnem čitanju «Domovine» začneš naglas smejati, in ga vprašaš, če je morda on tako daleč zadaj, da to sam verjame. V Ljubljani se ne upajo javno pridi» govati, ne v spovednici obrekovati na» ših listov, ker vedo. da bi dobili v od» govor smeh in krepke besede, na de» želi pa so drznejši, ker tam prosveta ni še tako prodrla v najširše kroge in ljudstvo tlačijo tudi s posvetnim te« rorjem. SLS se čudi, da dobiva v Beogradu brco za brco. Ali ni v stanu videti, da stranka, ki vero vsak dan tepta v bla« to in se drži pokoncu le z lažjo o svo» jem verskem poslanstvu in zlorabo ve» re, ne more biti smatrana za polno» pravno, ker zaničuje državljansko svo« bodo in zavaja ljudstvo v zaostalost in nekritičnost? Ob novem ietu je dolžnost vsakega prijatelja zlasti pa tudi naprednih že» na, razširjati naše časopisje na vso moč. Naj ne bo h:še brez «Jutra» in tudi ne kmečkega doma brez «Domo» vine». Vsak Jutrov čitatelj pridobi vsaj enega novega Domovinaša! Novoletno razmišljanje o lunanji politiki 3ygosia¥ife »Jutro* je vedno poudarjalo, kako velika napaka je in kako usoden nedosiatek, da v Jugoslaviji ni parlamentarnega odseka za zunanjo politiko, kakršnega imajo '-se moderne države. Pri nas se je cel čas po ustanovitvi zedinjene kraljevine vodila zunanja politika s čudovito skrivnostjo V ta tajinstveni mrak je imelo vpogled samo par privilegiranih oseb, ki so krmarile zgolj po lastnem preudarku in vidiku našo državno barko po razburkanih valovih mednarodne politike. Naši zunanji ministri so se kaj neradi oglašali v parlamentu, in če se je to le zgodilo, nismo iz njihovih izjav izvedeli prav ničesar, kar bi nam dalo slutiti, kam plovemo. Navezani smo bili zgolj na izjave inozemskih politikov, pisavo tujih listov in na ugibanje po zunanjih znakih, kakor so bila n. pr. skrivnostna posvetovanja dr. Ninčiča v Rimu in Parizu. Redkokdaj se je izvedelo, kaj se pripravlja; navadno smo bili postavljeni že pred gotov ïin, proti kateremu ni bilo več leka. Vsak trezen človek priznava, da se zunanja politika ne more voditi pod steklenim pokrovom. Izkazalo se je, da wiisonske in boljševjške ideje o popolni javnosti na tem polju še niso dozorele ia uresničenje. Tajna diplomacija je še prav tako v veljavi, kakor je bila pred svetovno vojno. Če drugi ne igrajo z odprtimi kartami, jih tudi mi ne moremo razkrivati. Iz tega pa Se nikakor ne sledi, da ne bi smel imeti narod оигоша njegov predstavnik, parlament, prav nobenega pojma o smereh in ciljih ju-gosloveneke zunanje politike. Od naših mednarodnih odnošajev in našega stališča v evropskem in svetovnem koncertu je v mnogem oziru odvisna naša varnost in bodočnost naše države. Dve, tri osebe lahko zablodijo v množici razpotij, tej nevarnosti je tem bolj izpostavljen en sam človek. Ustanovitev parlamentarnega odseka za zunanje zadeve ne bi na noben način odvzela vodstvu naše zunanje politike one potrebne opreznosti in rezerviranosti, ki jo priznava vsak pameten človek. Ce se je tak odsek obnesel drugod, zakaj se ne bi pri nas? Z njim pa bi se izognili onim usodnim napakam, ki morajo nastati, če je zunanja politika prav bree vsake kontrole. Nekdanji upravičeni pomiçleki proti ustanovitvi cmtanjega odseka danes gotovo ne veljajo «A Drugi, prav tako hud in usoden nedo-statek je skrajno slab aparat, s katerim razpolaga naš zunanji minister. Jugoslo-venska diplomacija je na žalost takorekoš izključna domena radikalne stranke. In če bi se vsaj iz tega ozkega kroga izbirali med dobrimi najboljil Temu pe še daleč ni tako. Z nesposobnim diplomatskim aparatom }e pač težko voditi uspešno zunanjo politiko, najsi ta aparat etane še tako horend-ue vsote. Z maloštevilnimi častnimi ixje-maml se od naših zunanjih taetopotko* ae mo«« pričakovati tatove kake koristi, pred- vsem pa ne iaicijativnosti, ki se pri nas toliko pogreša. Skrajni čas je, da se na tem polju izvede temeljita remedura. Zunanji urad mora biti pristopen najsposobnejšim in najagilnejšim sinovom vseh delov našega naroda. Če bo hotel novi zunanji minister dr. Perič spraviti naš zunanjepolitični voz na boljšo pot, bo moral vsekakor skušati, da odpravi ti dve temeljni pogreški v svojem resoru. Dedščina za dr. Ninčičem ni posebno razveseljiva. Ninčič je sicer izvedel nekaj hvalevrednih činov s sklepom večjega števila arbitražnih pogodb. Take pogodbe bi sklepal tudi kdo drugi na njegovem mesta Bil pa bi morda opreznejši in bi se mu v nekaterih slučajih manj mudilo nego dr. Ninčiču, ki so mu po pravici očitali pakto-manijo. Pakti po londonskem vzorcu utegnejo biti dobri, ne smejo pa ostati zgolj mrtva črka. Preden se podpišejo, morajo razmere dozoreti in pogajanja pokazati praktično vrednost. V ostalem pa je bila cela Ninčičeva politika zgrajena na slabem temelju. Slepo zaupanje v lojalnost Italije se je izkazalo za hudo napako. Na blejski konferenci je dr. Ninčič izjavil, da ne 9tori nobenega zu-nanjepolitičnega koraka brez predhodnega posvetovanja in sporazuma z Italijo. Mussolini je njegovo slepo lojalnost nagradil s tiranskim paktom, ki je spravil Albanijo popolnoma v laške kremplje. Razočaran nad polomom svoje italofiiske politike, je dr. Ninčič odstopil. Z njegovim odhodom pa »e mora postaviti naša zunanja politika na zdravejšo podlago. Malo je manjkalo, da si z laškim ljubimkanjem nismo zapravili prijateljstva Francije, ki je vendar naša najnaravnejša. najzanesljivejša in tudi najmočnejša opora. S Francijo nimamo nasprotnih interesov, pač pa maso skupnih koristi ne glede na tradieijonalno prijateljstvo obeh narodov. Odnošaji s Francijo se morajo odslej poglobiti in zavzemati zopet prvo mesto v naši zunanji politiki Iz tega seveda ne sledi, da bi se morali z naše strani ukreniti kaki ae-prijataljski koraki proti Italiji. Mi se moramo držati obstoječih pogodb, v kolikor jih izpolnjuje Rim, na mestu pa je skrajna previdnost in čuječnost. Zakaj le slepec ne vidi, da stvarja Italija železen obroč okrog Jugoslavije. Zato moramo biti pripravljeni na vse eventualnosti Celokupna jugoelovenska javnost po-adravlja izboljšanje traneosko-aemških odnošajev in želi, da pride do popolne sprave med obema velikima narodoma. Končni Sporazum med Nemčijo in Francijo bi bil ne samo najčvrstejše jamstvo za ohranitev miru v Evropi, marveč tudi najboljša obramba zoper morebitne krvave avanture fa-šietovskega imperijalizma. Jugoslavija pa ne sme stati kot gledalec ob strani, temveč men storiti vse, da poglobi tudi sama svo- je odnošaje i Nemčijo in si tako zagotovi blagodati bodočega francosko - nemškega bloka. Novi zunanji minister se ne bo smel več ogibati vprašanju obnove odnošajev s sovjetsko Rusijo. Kar je storila Italija, Francija, Nemčija, Poljska in druge države, bomo morali v lastnem interesu storiti tudi mi. Jugoslavija ne more ničesar izpremeniti na toku dogodkov v Rusiji. Nespametno bi bilo, da bi ravno naša država ostala zadnja, ki še ni obnovila diplomatskih in gospodarskih stikov z Rusijo. Ce je Mussolini bes pomisleka priznal sovjete in s tem pridobil Italiji zlasti važen gospodarski vpliv v Rusiji, je z naSe strani oklevanje tem manj na mestu. Pogajanja, ki »o se baje nekoč ie začela v Berlinu, se morajo nadaljevati, pe se bo že izkazalo, koliko je dobre volje na obeh straneh. Pri tem nas ne sme ovirati stališče Runi uni je, ki gotovo ni naša najzanesljivejša partnerica v Mali Autant! Mala Antanta ima svoje miroljubne in obrambne cilje v srednji Evropi in na Balkanu. Nikakor pa nas ne veže apor za Besarabijo. Rum unija ne sme tolmačiti našega eventualnega pri- Dr. H. Jendov, Praga, znanja sovjetske Rusije kot neprijateljski čin, kakor ji mi ne zamerimo njenega približanja Italiji. V Mali Antanti imamo itak najožje zveze v prvi vrsti z bratsko Čeho-slovaško in z njo se moramo predvsem sporazumeti glede ruskega vprašanja. Seveda mora Jugoslavija vztrajati pri očuvanju Male Antante, saj je ona danes žalibog edini kolikortoliko uporaben diplomatski inštrument, ki nam ga pušča dr. Ninčič. To pa nas ne ovira, da se ne bi ozrli še po drugih, novih inštrumentih v zunanji politiki. Nadvse važno je končno, da se nadaljuje politika zbližanja z Bolgarijo. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi bila naša istočna in največja slovanska soseda člen v obroču, ki ga kuje Italija za Jugoslavijo. Naša diplomacija je v tem oziru zagrešila težke napake v preteklih letih. Te napake se morajo popraviti Tedaj se bo izkazalo, ali tudi Bolgari resno mislijo, ko govore o veliki ju-gosloveneki zajednici od Jadrana do Črnega morja. Najmanj, kar mora skušati doseči novi zunanji minister, pa je ustvaritev zanesljivih prijateljskih odnošajev г Bolgarijo in s tem razbremeniti naše istočne meje. Leto 1926 in 1927 v Češkoslovaški republiki Retrospektiva v češkoslovaško po» litiko leta 1926. ni posebno razvese» Ijiva vkljub temu, da je češkoslovaški narod dosegel v tem letu več ogromnih uspehov, katerim se divi ves svet. Ne» kateri izmed teh uspehov so dali za vedno trajno smer razvoju češkoslo» vaške države, poleg tega pa bodo tudi trajno v korist državi in češkoslova» škemu narodu. Predvsem sokolski zlet, velilci triumf češkega človeka. — Realiziralo se je sodelovanje z Nemci, in sicer iz načel« nih nagibov, na podlagi in pod pogoji na obeh straneh moralnimi, poštenimi, državotvornimi; ne za kupčije, marveč iz globokega prepričanja in iz iskrene težnje po pozitivnem delu. Uspeh je tem večji, ker ni samo reklamni, zu» nanji uspeh, marveč ker Nemci dejan» sko delujejo v prospeh države, ker njihovo sodelovanje ne ogroža mirne» ga razvoja države in ker država njih sodelovanje direktno in indirektno za» hteva. Nadaljni in največji uspeh je sprememba politike Slovaške ljudske stranke in Slovakov vobče. To je dej» stvo, da so Slovaki prenehali biti ne» prijatelji države in so sami ponudili roko sodelovanju, ne da bi pri tem trpela enotnost države. Leta 1926. je torej češkoslovaški narod dogradil zgradbo svoje države na temeljih, na katere se lahko popolnoma varno lah» ko nasloni za mnogo let. Vsi ti uspehi, s katerimi ee je drža» va konsolidrala in ki so pripomogli k notranji in gospodarski stabilizaciji, pa so bili znatno potlačeni in uglušeni po strašnem kriku in viku, s katerim je bila v javnost spravljena cela vrsta afer, druga za drugo, namenoma in brezobzirno, kakor se v vojni mečejo smrdljive bombe, da bi se ž njimi za» delo sovražnika ter ga napravilo ne» sposobnega za nadaljni boj. Z ozirom na to je postalo leto 1926., mesto da bi bilo leto uspehov, leto škandalov in afer, ki povzročajo državi in narodu trajno škodo, trajno korist pa imata obe skrajni krili notranje politične fronte: levičarji, boljševiki in klerikal« ci. Boljševiki so se mogli v tem ambi» jentu neopaženo razvijati; k sreči pa niso mogli te ugodnosti mnogo izkori« stiti v svoje svrhe radi lastne svoie no» tranje razcepljenosti, a so mogli pred češko javnostjo igrati celo vlogo za» ščitnikov države proti korupciji . . . Neizmerno več koristi so imeli skrajni desničarji, klerikalci, ki so zlasti v zad« njem letu tako ojačili svoje pozicije, da je njihova moč in njih pliv v drža» vi za dolga leta zasiguran in da so po» stali nenadomestljiva celica države, s katero je treba računati. Pri tem je najhujše prizadeta napredna misel. Na njo nihče ne misli, ako nima od na» predka direktne koristi... • Preko vseh teh afer, ki se jim še ne vidi konca, stopa češkoslovaška politi» ka v leto 1927. z najboljšimi nadami. Božične izjave ministrov in politikov v časopisih govore o tem docela jasno: načrti, ki jih bo treba v letu 1927. re» šiti, so sicer vseskozi nehvaležni. To je takozvano podrobno delo, ki ne do» voljuje mnogo reklame in o katerem se ne da mnogo govoriti. Zato pa je to delo tem težavnejše. V tem podrob» nem delu država v notranjosti ne bo motena, ako se ne ozira na mogoče zunanje avanture, ki niso izključene pri takšnem sosedu, kakor so Madžari. Protidržavna opozicija, ki se v osmih letih, odkar obstoja češkoslovaška dr« iava, ni mogla zediniti na skupen pro» gram, izgublja vedno bolj in bolj na svojem pomenu. Ubili so jo slovaški klerikalci. Nemci so razcepljeni del njih je opoziciji pokazal hrbet in bolj» Seviki preživljajo težko notranjo kri» zo, tako v Moskvi, kakor v Pragi. Vladna opozicija, ki obsega pred» vsem eocijaliste vseh struj, je brez glave in ni sposobna, da bi osnovala socijallsttčen blok. Zato ostane ta blok tudi v bodoče zgolj utopfstična h ime» ra. In sicer vkljub temu, da Je časopis» je te opoiieile združeno in Ima tako osrednje vodstvo, kakor tudi zadostne gmotna sredstva, kar se v nobenem i oziru ne more trditi o časopisju koali« ranih meščanskih strank. Edina nad« socijalističnega bloka, nemški socijalni demokrati, delajo, odkar se .'e Todila republika, nacljo» j nalno bolj šovinistično nolitiko kakor nemški nacijonalci sami. To pa zbog tega, ker so brez programa in nimajo v vodstvu posebno bistrih glav. Brez« pomembni so že radi tega, ker niso samostojna stranka, marveč samo me» haničen del dunajskih socijalnih de» mokratov, od katerih so tako idejno kakor materijalno popolnoma odvisni. Najmočnejši del socijalističnega blo» ka, češki narodni socijalisti, so desori» jentirani, poleg tega pa so z izključit« vijo Stfibrnega iz svojih vrst izgubili linijo, ki jo nihče ne more nadomestiti. Izgubili so smotreno vodstvo in popu» larncst. Zato se vedno bolj in bolj pojavlja iz vrst članstva, iz ljudskih mas klic po reviziji odnošajev k Stri» brnemu, to pa zategadelj, ker lahko sedanje strankino vodstvo, ki omeju» je v delovanju tudi Klofača, katerega je izrabilo v borbi proti Stfibrnemu, za» pelje stranko v slično situacijo, v kakršni so bili realisti pred vojno. t. j. oapravi iz stranke preje najširših mas skupino zajedljivih nezadovoljnežev. Obec Legijonarska je bila svoječasno ognjišče legijonarjev vseh smeri, strank in prepričanj. Čim se je pro» glasila za nositeljico ideje socialistič» nega ujedinjenja in čim se ie izvedelo, da so njeni voditelji izjavili, da je ta institucija izključno socialistična, je postala neznatna organizacija brez» programnega in brezbarvnega socializ» ma. A kljub temu danes nihče ne ve, je»li ta Obec sedaj del socijalne demo» kratske ali narodno socijalistične stranke. Ker večina legijonarjev ni so» cijalističnega mišljenja, je povsem na» ravno, da je Obec s tem odrinila od sebe vsliko večino legijonarjev. Zato so šanse za blok, kakor rečeno, prav nepovo'jne in današnja opozicija proti vladi je docela nesigurna in neenotna. Mnogo se govori o češkoslovaških fašistih, dasli pravzaprav takšen fašizem vobče ne obstoji. Iz opozicije proti «politiki Orada» in proti osebi ministra zunanjih de! dr. Beneša so se leta 1926. zbrali gotovi življi ter jeli dvigati glave. Nekateri politiki iz narodno-demokrat-ske (Kramarove) stranke so hoteli te elemente izrabiti, da povečajo vpliv in pomen svoje stranke. Te elemente tvori masa nezadovoljnežev, ki so odpadli od raznih političnih strank. Niso organizirani in nimajo niti pravega vodstva, niti vodilnih osebnosti. Poslužujejo se zmedenih gesel italijanskega fašizma in ne mislijo, to se pravi, ne morejo niti misliti na kako diktaturo. V naprej je bilo računati s tem, da se bodo ti elementi vmešavali v notranje strankarske spore in s tem postali tako brezpomembni, da jih ne bo treba v politiki niti uvaže-vati, ako pa bi le kdo ž njimi računal, bi žel takšen sad, kakor ga sedaj žanje narodno demokratska stranka. Popolna brezglavost in brezprogramnost te skupine se pokaže šele leta 1927. Vesti o samostojnem nastopu fašistovske skupine pri občinskih volitvah so neresnične, ker fašisti vobče niso prijavili svojo udeležbo pri volitvah in se jih zategadelj tudi ne morejo udeležiti. Priglasili pa se zato niso. ker niso politično organizirani. Govorice o udeležbi bivšega generala Gajde pri tem pokretu so prav take bajke. Gajda namreč ni niti član te organizacije. Znano je, da je osrednji odbor Gajdi prošnjo za sprejem meseca oktobra preteklega leta vrnil nerešeno, a danes v danih razmerah Gajda menda tudi med fašisti ne najde mnogo častilcev. Meseca maja leta 1927. bo parlament volil prezidenta republike. Vsaka agitacija proti ali za kandidaturo dr. Masa-ryka je docela odveč, ker volitev ne izvrši nihče drugi kakor «Narodno shro-maidenje», v katerem ima prezident dr. Masaryk zagotovljeno ogromno večino. Nihče ni mislil doslej na kako drugo kandidaturo, v kolikor niso bile iz socijalističnega bloka razširjene predčasne vesti, da se namerava prezident Masaryk odpovedati kandidaturi v korist neke druge osebe. Te govorice so bile demantirane. V zadevi dr. Beneša zatrjujejo, da ostane dr. Beneš oa svojem mestu kot minister zunanjih del. da pa bo to ministrstvo temeljito reorganizirano. Te reorganizacije se že izvršujejo In načrti za nje so delo dr. Beneša samega. Dognana stvar je, da se leta 1927. v administraciji izvrše dalekosežne spremembe, in sicer v namenu, da bi s tem zadovoljili Slovake v ojih težnji po sa- 1 moupravL V to svrho se vsaj v gotovih ozirih obnovi sistem bivše pokrajinske uprave. Deželni zbori sicer ne bodo obnovljeni, pokličejo pa se v življenje deželni odbori, v katere bodo gospodarske organizacije imenovale eno tretjino članov, dočim bosta drugi dve tretjini voljeni. V tem smislu bodo oživljeni tudi okrajni odbori Ostane deželni odbor čeŠci v Pragi, moravski pa v Brnu. Pod moravski deželni odbor pride tudi Šle-zija s Hlučinsko. S tem izgine Šlezija za vselej iz češkoslovaške administrative. Nadalje se osnuje deželni odbor slovaški kot zveza slovaških žup in deželni odbor podkarpatoruski. Volitve v te korporacije bodo na jesen 1927., in sicer v času, da se bodo te korporacije lahko konstituirale še leta 1927. in pričele redno poslovati že začetkoma leta 1928. Slovaki torej dobe svojo samoupravo, in sicer administrativnim potom. Naravno pa je, da je ta samouprava daleč od avtonomije, ki so jo Hlinkovci zahtevali Češkoslovaška republika je in ostane strogo unitaristična država. Slovanski svet Zanimanje za slovanske Stadije v Nemčiji Z Novim letom bo Vzhodnoevropski institut v Breslavi na Nemškem preosnova! tvoj organ »JahrbOcher (tir Kultur und Geechichte der Slawent v centralni časopis za vzhodnoevropske študije po vzorcu rimekega >L'Evropa orientalec. Ta revija bo beležile vse znanstvene članke, ki bodo izšli v slovanskih časopisih in bo objavljala stalne vesti o vseh važnejših znanstvenih in literarnih publikacijah na slovanskem jugu. Referat za Jugoslovane je prevzel graSVi profesor dr. Joeef Mati, ki je dober poznavalec naših literatur. Ker se v Gradcu težje dobe naše publikacije, bi pisatelji oziroma izdajatelji ustregli našemu ugledu v inozemstvu, če bi dr. Matlu omogočili natančno informiranje inozemstva o naših publikacijah. Njegov naslov je: G raz, Eduard Richter-gasse Nr. 11, Iz ruske memoarske literatur«. General A. I. Denikin je pravkar izdal peti in zadnji zvezek svojih spominov »Očerki ruaskoi smuty<. Sočasno so izšli v neki berlinski ruski založbi spomini generala Zalgeskege >Vozmerdie<. Oba opisujeta vzroke ruske revolucije ia svojo vlogo v protirevolucijskih bojih. Vseelovanska zdravniška konferenca f* vrši te dni v Pragi. Na tej konferenci se imajo sestaviti pravila za Vseslovansko zdravniško zvezo, o kateri se je «k I epa to jueoslov. zdravniškem kongresu v Beogradu Bolgarske zdravnike zastopa vsem še c neiši kakor Ouco. Svojo elastično svet odoče vsakršno nejasno in neplodno eksperimentiranje. Slej ko prej pa ostane bistvo njegovega programa: najširše »vobodoumje, ki ustvarja brez kakršnihkoli predsodkov. It gradiva, ki je listu že došlo ali mu Je obljubljeno, omenimo samo nekaj poglavit nih točk. V leposlovnem delu se po nadaljeval In zaključil Vladimirja Levstika roman iz voj ni dni »Hilarij Pernat«, ki se v letošnjem letniku radi tehničnih neprilik ni utegnil dovršiti. Ta povest je že letos priklenila nâse širok krog čitateljev. Njih zanimanje se bo « prihodnjih nadaljevanjih še stopnjevalo. Delo razodeva vse vrline avtorjevega peresa. IstotakO pride prihodnje leto na vrsto Jota Lorrenčifca etarorimeki roman »Prubliu* in Hispala«, ki smo ga morali letos radi pomanjkanja prostora odložiti. De janje dela se vrši po drugi punski vojni, ko so v antični Rim jeli pronicati prvi azijat-ski vplivi pomehkuženoeti in razvrata. Ljudstvo se vdaja mističnemu kultu Duha zemlje, ženske se boré za neke svoje pravice. Tako razmere tedanjega Rima v mnogočem spominjajo na današnji čas. Jedro je izraženo v geslu: salue rei publicae suprema le* — to je: Če se v narodu pojavijo kali bolezni ni samo dolžnost posameznikov, marveč goeposke, da jih odstrani in izleči Tudi ta roman, ki Je pisan v klasično-jedrnatem slogu in odpira nekaj nazornih perspektiv v vrenje in trenje tedanjega Rima, bo dostopen najširšemu občinstvu Poleg tega bo gojil list v prihodnjem letu v večji meri krajšo novelo in črtico. V ta namen so izročili uredništvu svoje pri spevke že številni književniki: France Bevk (»Nenavadni obiske), Juš Kozak, Ferdo Kozak (»Skrivnost naše hiše«), Cvetko Golar. Anton Novačan. Ivan Zoret i. dr., med mlajšimi: Miran Jare (»Partija šaha<), Slavko Grnm (zanimivi dramski prizor »Upornik). Tone Seliškar, B. Kreft, ter mèd najmlajšimi: Anton Ocvirk (»Gospod Izidor«). V pesniškem delu ostanejo listu zvesti vsi dosedanji sotrudniki, priobčijo pa se prispevki tudi nekaterih tnlajžih pesnikov ш pesnic. Razen tega objavi list nekaj poslednjih pesmi iz Aškerčeve zapuščine. Pod naslovom »Iz svetovne književnosti« se bodo priobčevali krajši značilni sestavki iz del pomembnih sodobnih umetnikov besede tujih narodov. Takoj prvi zvezek predstavi slovenskemu občinstvu največjega modernega francoskega romanopisca M. Prou-sta: temu slwii Anglež Conrad, nato Španec Jamez in drugi. Esejfstični del bo pèstèr in aktualen Največjo pažnjo bo uredništvo posvečalo sodob nim domačim literarnim in umetniškim vprašanjem Tu bodo zastopani: odlični esejist Janko Lavrin. ki piše danee v angle škem jeziku in čigar dela se prevajajo v ja ponščino. je izročil Uredništvu originalno razpravo: »O psihologiji evropskega roman tizma«. razen tega priobči nekaj portretov iz svetovne književnosti (I Cankar, Bau délaie. Whitman itd.); Oton Župančič (o gledališču in kritiki); A l.ajnvir. Jni« Olo nar. J Kelemina. F Bradač: Franjo Čibc.j priobči esèj o »Psihologiji Cenkarjeveg* umetniškega ustvarjanja«. Karel Oohide pi 5e O reviji evropske upodabljajoče umetnosti na razstavi v Benetkah Josip Vidmar bf poročal o sodobnem Iranc-iskeni gledališču: o sodobni francoski književm>stl bosta konč no poročala tudi A Debeljak in P Rarlin Poleg navedenega bo list redno prinašat tudi krajše esejistične preglede preko so dobne srbsko-hrvatske in bolgarske kn[i ïevnoMi in umetnosti Niz e«»|ev namerava uredništvo končno posvetiti modernemu an gleškemu slovstvu, kritiki In gledaliiču. ki je danes med Slovenci malo znano V to svrho je uredništvo pridobilo znanega angleškega publicista in kritika, prof. W. H. Hlndlea. Smer lista je tedaj Jasno opredeljena kulturno slovenstvo — v najožjem kontaktu s kulturami drugih jugoslovenskib narodov — e sodelovanjem sodobne kulturne Evrope. Novost v novem letniku bodo ametniške reprodukcije v bakrotisku Tekom leta prej mejo naročniki deeet portretov naših vel mož Prvi bo priložen februarski številki Da bo uredništvo moglo Izvrševati tO tvo jo nalogo. Je v veliki meri odvisno od ob člnstva. Zato vabimo vse dosedanje na ročni ke. da ostanejo listu zvesti i v bodoče, pro eimo pa tudi druge, vee, ki ume jo ceniti pomen lepe knjige, da stopijo v naš krogi »Ljubljanski Zvon« bo izhajal točno prvi teden vsakega meeeea Naročnina znaša - sa celo l«to 120. za pol leta 60. za četrt leta 80 Din; ze Inozemstvo 150 Din. NaroČ« te pri Tiskovni zadrugi v LJubljani, Prtéemova ulica št 54 I. zbirka: Tavčar Iv.: Cvetje » leseni Visošks kro» nika Kersnik: Cyclamen Roman Kersnik: Agitator Roman Barbusse: Ogenj Ro» rran Vajanski Le'eôe «ence Roman Zba> šnik: 2rtve R' «H: Zbrtnl «piei I r» lenko S.. Peemi Strug: lutri Novačan: Vele it Debel fak: Solnce In sence Stritar: Sodnikovi Po« vest Prijatelj: Predhodniki In Idejtfl oU» meljitelji ruskega realizma. Vseh 8 knjig 100 mesto 249 Din. Poštnina 13 Din (kjer se dostavljajo zavitki na dom 18 Din.) VII. zbirka: Pola in cilfi (Vsi dosedai izišli zvezki po. Ijudno « atianstvene zbirke.: A nI Melik: Zgodovin* SHS L ta H zv Pr Veber: Uvod v Bioznfijo A Melik. Jugoslavija I. in 11 del Prijatelj: Predhodniki m 'demi utemliitelj* mskeg* realizma Sffibrny Si. mon Gregln-rčič Fr Veber: Znanost in ve« ra Pr čermelj: Materija in energija Vseb 9 knjig 100 mesto 239 Din. Poštnina ГЗ Din (kjer se dostavljajo zavitki na dom IŠ Din.) VIÏI. zbirka Prosvetl in 2tabav\ (Vs1 zapori dni zvez« ki zbirke): fosi. Dalmatinske povesti Sta> re: Lis lakov a hči Povest Dolenc: [zbrani spisi Stritar: Sodnikovi Povest Zeyer: Tri legende o razpelo Puškin Kapetano. va hči Povesi Kersnik Cyclamen Ro. maft Kersnik: Ag tator Roman Fastuikin: Križev pot Pefra Kuplienika Povest Zfea. Jnifc: Žrtve Pavest Hearn: Knnga o Js. ponski Kmetova Večerna pismt Vseh 12 knji|» 100 mesto 194 Din. Poštnina 13 Din (kter se dostavljajo zavit» ki na dom 18 Din) IX. zbirka: Oder (Vsi dOsedtanji izišli zvezki zb:rke): Lah: Nloč na Hmeljniku Nulič: Navaden človek Stolba: Sfh-.ri grehi Petrovič: Ploha. Thoma. Lokata» ž^lezmc« Linhart: 2upa. nov» Micka Svoboda Poslednp mož \u» (ič: Nerodni poslanec SchCnherr Zemlja Korolija lugane Petrovič Vozel Žaper I : Vrtinec Svoboda Popek Lah Pepcli:h. Thnma: Lotkta foisfnt dan Ib^en Gospa z morit Novačan Velela Pregelj AzazeL Vseh 18 knjig 100 mesto 23! Din. (Veza ne zbirke ni.) Poštnina 10 Din. (kjer se zavitki lostavliajo na dom 15 Din). X. zbirka: Knjižnica * Jutra* Heller P-i god, gospod» Colline Roman Heller Blaetina velikeea votvode Komth ferrere Gussrti Roman. Sheff Hč< pipe ž t Romtn Fereal Veliki inkvlzttor Roman Mire Lucifer Romtn. Leblanc: Tigrovi zobie Roman Verecficns: Ptter Kalettn Roman Dumas. Zvestobt do groba Roman ЧеПк: Do Bitoljs ta Ohndt Vseh 10 knfig 100 mesto 236 Din. Poštnin« 13 Din flcier че dostavljajo 2svitki na dom 18 Din.) „JUTRO" . ■^■JS&.t.-VfjJv. Mrazko (Ruska narodna.) Starec in starka sta imela troje hčeri Najstarejša hči je bila starki pastorka, zato je mačeha ni marala, ampak ji je nalašč dajala težko delo ter priganjala ubožico od jutra do večera. Pastorka je morala vstajati še pred svitom; ona je nosila vodo in drva, kurila peč, pometala tla in krmila živino. Se tako .ie bila starka nezadovoljna z njo. »Lenoba, zanikarnica!« je godrnjala venomer, »metla ni na pravem kraju, burklje ne sloné tam, kjer bi morale, v izbi je polno smeti!« Deklica je molčala in plakala. Na vse načine si je prizadevala, da bi ustregla a tudi sestri sta se ravnali do materi in sta pri vsaki priliki žalili Marfušo, prepirali se z njo in jo pripravljali do tega, da je jokala; prav to jima je bilo po godu! Sami sta pozno vstajali, umivali se s pripravljeno vodo in se brisali s čistim prtičem, za delo Da se nista zmenili prei kakor po kosilu- Tako sta dekleti rasli in rasli, dokler nista postali veliki in godni za možitev. Stara dva sta jela premišljevati, kako bi preskrbela dekleta. Očetu je bilo starejše žal; rad jo je imel. ker je bila tako poslušna in delavna in se ni nikoli upirala, nikoli pričkala z nikomur. A kaj mu je bilo storiti? Zena je bila godrnjalo, njeni hčerki lenuški in trmoglavki, on sam pa nadložen tako. da se ni mogel postaviti po robu. Mačehi je bilo edina skrb. kako bi se iznebila starejše. Nekega dne je rekla možu: »Nu, stari, zdai omoživa Mar-fukto.« — »»Prav,«« je dejal starec in je zlezel v posteljo. — »Jutri vstani prej ko moreš in za-prezi konja v sani, je velela starka; »ti, Marfutka, pa zloži svoje stvari v košaro in obleci čisto sraičico: v goste se popelješ z očetom!« Dobra Marfuša se je razveselila, da poide v gosti, in je vso noč sladko spala; zjutraj je vstala, umila se. pomolila k Bogu. zložila svoje stvari v košaro in se napravila, da jo je bilo veselje pogledati. Ni se še danilo, ko ie starec zapregel konja v sani, zapeljal pred hišo. stopil v izbo in sel na klop, rekoč: »Nu, kako, ali si pripravljena, Marfuša? Sani že čakajo.« »»Pripravljena, očka'-«« — »Če sta pripravljena, sédita za mizo in žrita!« — se je zadrla mačeha. Dala jima je hlebec suhega kruha in skledo postanega zelja ter dejala: »Nu, golobica, naiej se brž in spravi se izpred mojih oči; dovolj sem .se te na gledala!... Zapelji Marfutko k ženinu, stari; a pazi, dedec, vozi najprej po cesti, potlej pa zavij na desno, v črni les, naravnost k tisti veliki smreki, veš, ki stoji na griču; tam oddai Mar-futko vrlemu ženinu Mrazku.« Starec je od straha izbuliil oči, zazijal in prestal srebati zelje, hčerka pa je zaplakala. »Nu, kaj se cmeriš,« je rekla mačeha, »kakor da ti je ženin premalo lep in bogat! Le oglej se, koliko ima: vse jelke, smreke in breze so njegove; življenje pri njem ni karsi-bodi, pa tudi sam ie junak!« Starec je molče vstal, naložil balo na sani, velel hčeri, naj obleče kožuh, posadil jo in pognal konja v zimsko .iutro- Koliko časa sta se vozila in kdaj sta prispela, ne vem; ko sta se pripeljala v črni les, je zavil v neprodirno goščavo, naravnost k ogromni smreki; tam ie velel hčerki, naj stopi s sani, postavil ji košaro pod drevo in posadil deklico na njo, rekoč: »Sedi tu in čakai ženina; kadar pride, glej, da ga sprejmeš kar Čudežne kocke Koliko je kock na tej risbi? Če jih gledamo naravnost, se zdi, da jih je samo šest. Če pa zapremo oči in urno obrnemo risbo narobe, vidimo, da jih je sedem. Ta prevara pa izgine, če počasi obrnemo list in pri tem ne zapremo oči. V tem primeru je optična prevara izključena, kajti risba predočuje samo šest kock. moči prijazno.« S temi besedami je obrni! konja in se je odpeljal domov. Deklica je sedela na košari in prezebala; kar treslo jo je. Najrajši bi bila zaplakala, toda v očeh ni bilo nobene solze več! Tedaj pa — čui: nedaleč od nje škriplje Mrazko na drevesu, z jelke na jelko skače in poka in prasketa! Ko ie prišel do smreke, pod katero je sedela deklica, jo vpraša z vrha: »Ali ti je toplo, devičica? Ali ti ie gorko, krasotičica?« — »»Toplo. Mrazko. in še kako!«« — Mrazko se .ie jel spuščati nižje; še bolj je škripal, še boli ie pokal in presketal; in jo ie vprašal v drugo: »Ali ti je toplo, devičiča? 'Ali ti je gorko, krasotičica?« Deklica, čeprav je že komaj dihala, je vendarle odgovarjala: »»Toplo, Mrazko. in še kako!«« Mrazko je zaškripal še huje, na vso moč je zapokal in zaprasketal; in jo je vprašal v tretje: »Ali ti je toplo, devičica? Ali ti je gorko. krasotičica ?« Deklica, ki je že zmrzovala. je komaj slišno odgovarjala: »Oj, dragi Mrazko, strašno mi je toplo, strašno mi je mraz!« Tedaj se je Mrazko usmilil in je zavil ubožico v kožuh in debele odeje, da bi jo ogrel. Zjutraj je mačeha velela možu: »Pe-Iji se v gozd, dedec stari, in zbudi ženina in nevesto!« Starec ie zapregel konja in se je peljal v gozd. Ko ie prišel do hčerke, jo je našel živo; oblečena je bila v prekrasen kožuh, na glavi je imela dragoceno ruto in košara je bila polna bogatih daril. Ne da bi tratil čas z izpraševanjem, je starec naložil košaro in hčer na sani ter pognal domov. Mačeha toliko da ni okame-nela, ko je zagledala pastorko živo in zdravo in v novem kožuhu in dragoceni ruti. »Ej, golobičica, le počakaj.« je dejala sama pri sebi, »mene ne ukaniš!« In res je nedolgo potlei starka ukazala možu: »Zapelji tudi moji hčerki k ženinu; njiju dve bo še vse drugače obdaroval!« Rano zjutrai .ie mačeha pogostila dekleti, napravila ju, kakor se spodobi nevestam, in ju poslala z doma. Starec je zapeljal hčerki tja. kamor je bil peljal Marfušo, in iu je pustil pod smreko. Dekleti sta sedeli v gozdu in sta se posmehovali: »Kaj je prišlo materi na um. da naiu hoče zvesti v goščavi? Kakor da v vasi ni zalih dečkov dovoli! Tu lahko pride vrag po naju in ne bova vedeli, kako naj se ga otreseva!« Dekleti sta bili v kožuhih, a vendar ju .ie začelo zebsti. — »Veš kaj, Paraha. mraz me ščiplje po koži. Ženina pa ni in ni! Zmrznili bova...« — »»Ne klati neumnosti. Maska, ženini ne prihajajo tako zgodaj!«« — »A kaj bo, Paraha, če pride samo eden; katero vzame?« — »»Nu, gotovo tebe. prismoda!«« — »Nemara pa tebe!« Ko sta se tako prerekali, ie začel Mrazko škripati; z jelke na jelko je skakal, glasno je pokal in prasketal. Dekletoma se je zazdelo, da prihaja ženin. »Čuj ga, Paraha, s kraguljčki se pelje po naju!« Mrazko pa je prihajal čedalje bližje; ko je dosnel na visoko smreko, se je sklonil k dekletoma in je vprašal: »»Ali vama je toplo, deviči-ci?«< —. »Oj, Mrazko, strašno naiu zebe, toliko da nisva zmrznili!« Ženina čakava, pa se je menda izgubil, da bi ga bes!« — Mrazko se ie jel spuščati nižje; še bolj je škripal, še bolj je pokal in prasketal: »»Ali vama ie toplo, devičici? Ali vama je gorko. krasota čici?«« — »Poberi se k vragu, kaj silis v naju? Saj vidiš, da nama roke in noge odmirajo.« Tedaj se ie spustil Mrazko prav do deklet in je pritisnil tako, da sta povsem otrpnili in zmrznili. , „ _ Zjutraj je rekla starka mozu: »Za-prezi, stari, sani, položi nanie naročaj sena in dve topli odeji. Dekleti sta go- tovo prezebli, ko je tako strašen mraz! In da se mi kmalu vrneš, dedec!« Starec se je brž odpravil; žena še ni utegnila pozajtrkati, ko ie bil že na poti. Pripeljal se je do smreke in je našel hčerki mrtvi Naložil ju je na sani, pokril ju z odejami in ju odpeljal domov. Starka mu je pritekla naproti. »Kje sta moja otroka?« Planila ie k sanem. od-grnila odejo in ostrmela, kakor da .ie strela udarila vanjo: »Kaj si napravil, stari bedak? Pogubil si moii deklici, moji rodni hčerki, nenagledni ptičici! Z žežljem te naklestim za to!« — »»Molči brezumnica! Kriv nisem jaz, ampak ti: bogastva si se polakomnila. sama si ju umorila...«« Starka se je togotila in zmerjala, potlej pa se je spravila z njim in sta jela živeti v miru in voziti po pravem tiru; vse dobro sta si privoščila, vse zlo sta kmalu pozabila. Marfušo ie kmalu zasnubil vri mladenič; na niuni svatbi sem bil, med in pivo sem pil; bo brkih mi je lilo, v usta mi ni kanilo. (Po Afanasjevu V. L.) Rešitev računske naloge ki smo jo priobčili v božični številki. Možnih je seveda več kombinacij, kakor doke« zujejo vposlani odgovori naših nadebudnih malčkov. Zato naj se tisti, ki so se sicer dižaii predpisanih pogojev, kojih rešitev pa se ne sklada z gornjo, nikar ne boje, da bodo prikrajšani. Imena, izžrebanih ugankarjev priobčimo v eni prihodnjih številk. Umetna kača Kačo napraviš iz lesenih valjev, ki morajo biti v sredi preluknjani. Skozi valje potegneš motvoz, ki mu napraviš med posameznimi valji vozle, če hočeš imeti kačo klopotačo, ji priveži na rep majhen zvonec. Valji morajo biti najtanjši pri repu, potem pa vedno bolj debeli, nekako do srede, nakar se zopet Rešitev naloge z dominami 14^-—— T I И1 !■'! M ! 'I * O o o o o o o o e o e o •e sfh t Ш o o o o o eo t Î V- O 0 O o ooo ooo ooo ooo o a il !! » I I ; manjšajo. Slika F kaže, kako spojiš valje med seboj. Slika B prikazuje pogled na valj v podolžni smeri in v pogledu na os. Slike C, D in E pa pojasnjujejo, kako napraviš kači glavo. V grlu motvoz zavozlaš, konec pa razdvojiš v preklani kačin jezik. Petelinček in potka (Ruska narodna.) Živela sta petelinček in putka. Nekega dne se odpravita v gozd po orehe. Petelinček zleti na oreh. »Jaz.« pravi, »jih bom trgal,« — putko pa pusti na tleh, da bi jih pobirala. Petelinček meče orehe doli, putka jih pobira. Vrže petelinček oreh z drevesa, oreh prileti putki na glavo in ji izbiie očesce. Putka gre in milo zajoče. Pa se pripeljejo gospoda in vprašajo: »Putka, putka, zakaj se jočeš?« — »»Petelinček mi je izbi! očesce.«« »Petelinček, petelinček, zakaj si izbil putki očesce?« — — »»Oreh mi je bil suknjo raztrgal.«« — »Oreh, oreh. zakaj si petelinčku suknjo raztrgal?« — »»Koze so me bi- Rešitev uganke „Zver": Beli medved le oglodale.«« — »Kožice, kožice, zakaj ste oglodale oreh?« — »»Pastirji ne pazijo na nas.«« — »Pastirji, pastirji, zakaj ne pazite na kožice?« — »»Gospodinja nam mlincev ne peče.«« — »Gospodinja, gospodinja, zakai pastirjem mlincev ne pečeš?« — »»Svinja mi je kvas razlila.«* — »Svinja, svinja, zakaj si razlila gospodinji kvas?« — »»Volk mi je pujska odnesel.«« — »Volk. volk. zakaj si svinji pujska odnesel?« — »»Bog mi je velel, da bi kaj jesti imel.«« (Po Afanasjevu V. L.) Kako ugasiš svečo s steklenico? Prižgi svečo, postavi poleg nje prazno litersko steklenico in povej, da boš svečo ugasnil s steklenico, ne da bi se plamena dotaknil! Nihče ti ne bo verjel in ta ali oni bo celo stavil, da je to nemogoče. Stvar pa je zelo enostavna: Vzemi steklenico, vtakni njen vrat v usta in pihaj močno v steklenico, da se zrak v njej komprimira. Preden vzameš steklenico iz ust, jo dobro zamaši s palcem. Nato približaj steklenični vrat plamenu sveče in odmakni palec. Stisnjeni zrak. ki se nahaja v steklenici, bo bušil na plan in upihnil svečo. Škornji ▼ postelji Jurček je star tri leta in dobro ve, kaj se spodobi in kai ne. Neko jutro si je oče obuval škornje. Močno se je napenjal, zakai škornjev ni baš lahko natakniti, in pri tem mu je od velikega napora nekaj ušlo. Ves presenečen se Jurček ozre. Je-Ii mogoče? Ali je prav slišal? Oče je bil za hipec v zadregi, a se je hitro zavedel. In kakor da se ni nič zgodilo, je pojasnil strmečemu sinčku: »Veš. tako škripljejo škornji, če niso namazani« Jurček je bil potolažen. Čez nekaj dni je oče zbolel in je moral v posteljo. Nihče ni smel biti v njegovi sobi. le Jurčku je mamica dovolila ali obljubiti je moral, da ne bo preveč glasen. Vse je bilo tiho v sobi, naenkrat pa se začuje Jurčkov glas: »Papa, zakaj pa ležiš v škornjih?« Zastavica št. 1 Državljanska vojna ла Mongolskem ie prisilila slavnega raziskovalca Koz* lova k vrnitvi skozi Turkestan. Na» porna pot skozi velikansko gorovje »Streho sveta« je zmanjšala njegov oddelek do 9 ljudi. Zato so rešili iz ujetništva os'anek članov druge ruske ekspedicije prof. Temjakina, ki je raziskovala petrolejske vrelce v Zgor« nji Buhari. Afganski roparji so jih sle» kli do golega. Kozlov, ki je napravil velikanski ovinek zaradi mongolskih dogodkov je mel še malo živeža, ki mu je moral zadoščati za ostale 4 dni poti do prve ruskt naselbine, Zbral je svoje ljudi in rešene rojake, da hi sklenili, kaj лај store s prehrano in vodo, kei so b"'^ zdaj zaloge pre» majhne. Eni so predlagili odposlati v naprej sla, a ta bi bil opet lahko ujet. Končno je rekel neki kazak: Naiboljšt je, da vse bratsko delimo. Če odstopimo osvobojenim rojakom t četrt naših zalog, t. j. toliko, koli» kor Hot.4bujerr na 'an, bomo vsi skupaj tri f'ni siti, en zadnji dan pa bom zopet -upaj stradali. V našel» V 'ni pa se bomo vsi zopet najedli. Ta» ko se je tudi zgodilo. Koliko ljudi je bilo v rešenem oddelku prof. Temja» k'na? (Rešitev. Če si je nridržal Koz» lov za i dni živeža, je odstopil Temja» kinu enodnevno zalogo, ker je imel hrane vsega za 4 dni. Kozlov je imel s seboj 9 ljudi in ti so pojedli ome» njeni živež v enem dnevu. Temjakinu pa bi zadoščal za 3 dni. To pomeni, da je bil drugi oddelek trikrat manjši. Rešeni so bili tedaj 3 ljudje.) imela s seboj eno hčerko. Ta je bfla sestrična dečka»bratranca in stričeva nečakinja. Mati pa je bila teta neča* ku in sestra njegovega očeta.) Otroška usta Sedemletna Marica je morala pesto-vati svojo sestrico Liziko. Tako je ukazala mamica. A kmalu se ie naveličala pestovanja in je Liziko položila na tla. To ravnanje pa je triletno Liziko razjarilo in začela je vekati. da ie bilo joj. »Na, veš kaj,« ii pravi slednjič Marica, »tebi je res lahko. Vedno bi hotela da te pestujem. Ves dan nai te nosim na rokah. Slišiš, saj sebe tudi ne pe- stuiem, pa se vseeno ne cmerim'« ★ Bilo je v praznikih in v hiši so bili gostje. Toliko jih ie bilo. da so celo Sla-vici zasedli njeno posteljico in se je morala zadovoljiti s prostorom poleg papana. Ko je legla noč. je torej Slavica splezala na posteljo. legla lepo na sredo ter se udobno zarila v pernice. »Oho, le počasi, ljubica,« jo je pokaral oče. »Mar hočeš zasesti kar celo posteljo? Kam pa naj jaz ležem?« Toda Slavica se ne dâ kar tako. »Premalo prostora da imaš?« se odreže malone užaljena. »Saj sem si izbrala prav malo v sredi, zate pa ie več kot dovolj na obeh straneh!« "Ar »Jožica«, pravi mama svoii hčerki, .»poglej če se je Janezek že vrnil iz šole!« »O. seveda se le,« odvrne urno Jožica, kj se ji ni dalo vstati od igrač. Ali ne slišiš, da miiavka muca v kuhinji?« Zastavica št 2 Oče s sinom je srečal na sprehodu svojo sestro z njeno rodbino. Pričeli eo šteti, koliko jih je, in so videli, da so skupaj: 1.) oče, 2.) mati, 3.) stric, 4.) teta, 5.) brat, 6.) sestra, 7.) bratra» nec, 8.) sestrična, 9.) nečak in 10.) ne» čakinia. Koliko jih je bilo na spre» hodu? (Rešitev. Samo četvero. Sestra je Prehod skozi igralno karto Prepogni igralno karto v oodolžni srneri na dvoje ter napravi v njej s škarjami zareze tesno in vzporedno drugo poleg druge! Pri tem pazi. da izvršiš zareze izmenoma enkrat is srede, drugič od robov! Zgoraj in spodaj pusti kake 3 mm širok rob! Ko se to delo opravi, primi razrezano karto za zgornji in spodnji rob ter io nalahno potegni narazen! Karta se bo raztegnila in dobil boš iž nje obroč, ki dovolju^ je prehod tudi visokemu človeku. Žvepienka in robec Gospod računski svetnik in njegova rodbina Otroci! Vzemite svinčnik in polo papirja ter poskusite iz številk napraviti človeški obraz. Kot vzorec naj vam služi slika gospoda računskega svetnika. Oglejte si ga natančno! Njegov klobuk je na- Vzeml žveplenko in prosi kakega gle dalca, naj jo na kakršenkoli način (recimo z modrim svinčnikom) zaznamuje. Zavij žveplenko v robec, ki ga poprej-pokažeš gledalcem, da se uv.erijo, da ni prepariran. V robec zavito žveplenko ponudi komu izmed pysotnih ter ga prosi, nai jo zlomi. Nato robec razvij in gledalci bodo z začudenjem ugotovili, da je žvepienka cela. Tudi znak na njej je neix>Škodovan. Razlaga. Preden začneš s poskusom, vzemi drugo žveplenko in jo vtakni v rob robca. Ko razkazuješ robec navzočim gostom moraš imeti to žveplenko v bližini palca in kazalca desnice da ti ne pade na tla. Nato razgrneš robec na dlani levice in položiš nanj zaznamovano žveplenko. robec za-viješ. obdržiš zaznamovano žveplenko v roki, drugo (nezaznamovano) pa pomoliš gledalcu, da ti jo zlomi Stvar je torej vrlo preprosta. rejen iz eimjke, sedmice in osmice. Njegov nos je šestica. košati brki so tudi šestica, podbradek pa je iz številke devet. Za oči smo porabili dvojko in ničlo, za uho petico in za ovratnik številko štiri. Poglejte ga od daleč: številke se ne opazijo, pred vami je debel napihnjen brkač, ki koraka v svojo gostilno. Druga figura je njegova žena: gospa računska svetnica. Lepe kodrčke ima in pravile« nos, pa vse je narejeno iž številk. Take gospe ne bodo uganili na trgu, kadar gre nakupovat Lahko bi vam pokazali še sina in hčerko gospoda svetnika, a ju rajši na' rišite sami. Ne pozabite le. da so napravljeni iz številk obraz, ovratnik in tudi kapa sinova. Pravila igre zahtevajo, da se zrabijo vse številke po vrsti: I, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 in 0. Igre za deco Pošta Samo do deset je štel » », Prihuljeno je prišel opoldne Mihec domov. S strgano obleko, ovratnik ie bil izgubil, s pomandranim klobučkom, z oteklimi očmi in razpraskanim licem. Mama ga sprejme s strozim obrazom. »Kaj ti nisem že neštetokrat dejala, da se mi ne pretepaš? Kadar te zgrabi jeza, štej lepo počasi do dvajset da se ti kri ohladi. Tako sem te vedno učila. Pa tebi nič ne pomaga. Kie si se že zopet pretepal?» »Jaz nisem kriv, mama,« odvrne Mihec ihte. »Jaz sem hotel šteti do dvajset, a kaj, ko je Tine štel samo do deset!« Vsak izmed igralcev si naj nadene ime kakega mesta. Potovalec pa vpraša enega izmed njih, kam naj potuje. Dobi n. pr. odgovor: iz Ljubljane v Maribor. V tem trenotku morata oba, ki siišita na ti imeni, hitro zamenjati stole, na katerih sedita. Potovalec se tudi lahko vsede na enega izmed teh stolov, če sc mu — posreči. Oni, ki ne dobi prostora, ostane potovalec. Odvetnik Vsi se vsedejo v krog. na sredi pa stoji oni. ki vodi igro. Ta mora nélçaj pripovedovati in končno staviti vprašanje na enega izmed navzočih. Vendar mu ne sme odgovoriti noben naslovljenem To mora odgovoriti njegov «odvetnik». t. j. sosed na levi. Vsak, ki odgovori sam, plača giobo. takisto tudi odvetnik za nepravilen odgovor. Če pa Hi izpregledai kake zmote sam izpraševalec, mora tudi on plačati giobo. Volk Volk se skrije v sobi pod mižo, za omaro ali zunaj za plotom. Ovce se pasejo na enem koncu travnika, pastir se postavi na drugi konec. Pastir vabi ovce: Domov, domov, ker se bliža noč! «Bojmo se volka!» — odgovarjajo ovce. Pastir se ozira naokoli in če ne vidi volka, kriči: volka ni! Zdaj tečejo ovce k pastirju, volk pa plane iz skrivališča in začne loviti ovce. Igra se nadaljuje. dokler niso vjete vse ovce. Skrivanje brez skrivanja Eden izmed igrajočih se naj izmisli kraj, kjer bi se lahko skril. Drugi hočejo skrivališče uganiti in mu stavijo vprašanja Oni, ki ugane, se začne skrivati in igra se zopet prične. Prostori za skrivanje so ooljubni: Trst Šiška, Triglav itd. Vsa vprašujoč dobi v odgovor samo «Da!» ali «Ne!» in se mo- ra vsled tega precej potruditi. Treba je seveda spreteo staviti vprašnja: ali pa je to daleč? Koliko je visoko? itd. Lov na prstan Otroci se postavijo v krog. na sredi pa čaka oni, ki bo iskal prstan. Navadno navežejo prstan na tenak motvoz in zavozljajo konce. Eden izroči ta prstan drugemu, ne da bi to zapazil v sredini stoječi lovec. Prstan mora venomer potovati iz roke v roko Vsakdo si mora izbrati trenotek, ko gleda lovec v nasprotno stran, in hitro izročiti prstan sosedu, če se posreči lovcu najti prstan, postane dotični, ki je bil s prstanom zasačen. sam lovec. Mačka v koto Mačka stoji sredi sobe. miške pa so po kotih. Mačka se jih ne sme dotakniti, dokler so doma. če pa zbeže na prostor in zamenjajo kotičke, sme prijeti mačka vsako miško. Vsled tega se mora vsak par domeniti zlede zamenjave v naprej za hrbtom mačke, da jih ta ne ujame prelahko. Ujeta miška pa postane sama mačka in lovi naprej. Nariši z eno potezo Križanka „Lutka" Besede pomenijo: vodoravno: 1. ruski revolucijonar, 4. ustanovitelj krščanstva, 8. av. 9. število, 12. or. 13. del obraza, 14. število, 15. kurilno sredstvo, 16. "žensko krstno ime, 18. vidni znak otroške tuge. 19. pogosti otroški občutek, 20. živalski glas, 21. av, 23. kratica za »oziroma«, 24 adr, 26. morska žival, 28. srbohr-vatska vprašalnica, 30. predlog, 32. nedoločni števnik, 34. število. 35. kratica za »starejši«. 36. uzmovič. 37. ab. 39. zimski pojav v gorah. 40. utežna enota, 42 svetilno sredstvo, 43. Pic. 45. azijska dežela. 47. težka bolezen. 48. hr, 49. vp, 51. naplačilo. 52. žensko krstno ime. 53. pobočje. 55. predlog. 56. osebni zaimek, 57, prebivalec azijskega otočja, 59. pomožni glagol, 60. isto kakor 34, 61. svetopisemska oseba, 62. j ad, 63. povelje, 64. skalovje. 65. gleda- lišče, 71. živali, ki dajejo kožuhovmo. 75. sad, 76. del pokrajine. 77. kos blaga, 78. žensko pokrivalo. navpično: 1. mesto v Sloveniji, 2. postrežaj, 3. slovansko ime. 5. kulturno razdobje, 6. Indijanci. 7. jed. 9. kratica za »starejši«, 10. število. 11. oi, 17. at 18. pomožni glagol, 22. otrokom pogosto potrebno zdravilo. 25. pritrditev, 26. del sobe. 27. uzmovič, 29. prislov, 31. poklic, 33. svetopisemska ženska oseba, 35. podoba. 38. jugosioven-ska pokrajina, 39. plamen. 41. Kristusova mati, 42. čas, 43. gorski prehod, 44. iugoslovenski operni pevec. 46. iusoslo-venska pokrajina, 48. živež. 50 časovni prislov. 54. prejšnji hrvatski dostojanstvenik, 57. poljska cvetica. .58. cesar, 66. dvojica, 67. eda. 68. pregovor. 69. až. 70. božanstvo. 71. pomožni glagol. 72. ru.ska reka. 73. mostič. 74. ju-g'>s!ovenski otoik. »veta Moita, nove predsednik švicarske konfederacije. Schuithess, novi podpredsednik zveznega sveta. Psihologija plesa Američani prav radi dobavljajo Evropi stvari, katerih ne potrebujejo sami. Ne bom omenjal filmov, ki prikazujejo dolarske princese, pač pa se mi zdi vredno dotakniti se znamenite španske bolezni, ki je južnoameriškega izvora, pasje kuge. ki je prišla iz Mehike in končno modnih plesov. Še nedavno priljubljeni shimmy je prišel iz Kanade. Njegovo ime izvira baje od francoske besede »chemise«. Bistvo tega plesa predstavlja lenega zamorca, ki stresa svojo košuijo predno leže spat ne da bi jo slekel. Glede izvora charlestona si raziskovalci še niso na jasnem. Vendar misli večina, da ponazarja ta ples kretnje zamorca, ki trpi radi pihanja moskitov. Vsekakor tvorita ta dva plesa nekako celoto, to se pravi, eden je nadaljevanje drugega in vsled tega se je izvršil prehod od enega k drugemu brez posebnega razburjenja in brez odpora. Od kraja (v dobi shimmyja) smo videli, kako leze golazen zamorcu pod košuijo in prisili človeka, da se krči in z;vija. Pri charlestonu pa vidimo veliko jato komarjev, ki napadejo mladega zamorca in ga pikajo predvsem po bosih nogah. (Od tod, pravijo, izvirajo besne kretnje pri tem plesu.) Človek, ki ni zadostno poučen o vplivu zamorske gktsbe na elegantno Evropo, bo seveda nekoliko v zadreg:, ko bo gledal moderne plese. Zakaj temeljno pravilo pri charlestonu se glasi: naj ne ve tvoja desna noga, kar dela leva. In resnično brezhiben plesalec mora plesati ta ples v izredno širokih oksfordskih hlačah, za katere se porabi trikrat toliko blaga, kakor za navadne. Nerodno zapletane gube hlač posebno podčrtavajo nerazumljivo prestopicanje. Dame seveda \ tudi store, kar jim veleva sedanja mo-| da. Priznati je treba, da pohodijo ne-i katere izmed njih zoipeme jim moskite j z neverjetno prožnostjo in eleganco. A i kljub temu doseže popolno enotnost pri j izvajanju charlestona le proîesijonalen ; plesni par. Amaterji pa se ne smejo za-j nesti drug na drugega in raditega vi-I dimo, kako neprestano opazuje plesal-: ka korake svojega partnerja, on pa j ogleduje njene noge, kajti oba se bojita : stopiti na boleče kurje oko. Jazz-band mora biti zelo hreščeč, sicer ne zasluži . besnega peketanja plesalcev. Navadno ■ pa ubogi godbeniki niso kos tej nalogi; toda saj jim tudi niti ni treba dolgo j igrati. Plesalci vedno opešajo v raz-i meroma kratkem času. V Berlinu je n. j pr. charleston prepovedan v mnogih lo-1 kalili — pravijo, ua radi tega. ker dekleta nočejo kupovati vsak- teden novih čevljev, ln starejši, solidnejši ljudje z ustaljenimi nazori radi tega očitno da- j jejo prednost staremu in preizkušenemu îox-trottu. Sovražnik smrti Naš tisk je menda popolnoma prezrl desetletnico-smrti velikega ruskega bakteriologa prof. Mečnikova. ki je umrl meseca novembra 1916. Bil je prvi, ki je dognal, da smrt ni nujen in neizogiben zaključek človeškega življenja. Svojo trditev je učenjak podprl s strogo znanstvenimi dokazi. Pred njim so branili to tezo samo duhovniki in tisti, ki so se bali smrti. Mečnikov je moral ostaviti Odeso in se naseliti v Parizu, kjer je deloval v Pasteurjevem institutu. Od njega izvira nauk o imuniteti, teorija o embrio-lcgiji vretenčarjev iti on je bil tisti veliki duh, ki je naravnost prekvasil patologijo ter dokazal, da je sifilis dedna bolezen. Poglavitno odkritje Mečnikovo pa je dokaz zopernaturnosti in vsake nasilne smrti, ki kosi mlado in staro. Njegov aksiom se glasi, da more smrt nastopiti le tedaj, ko se s telesom vred postara tudi duša, ko izgubi utrujena zavest veselie do življenja ter hrene"' po počitku. Bil je preverjen, da se bo medicini posrečilo najti lek za vse bolezni it; podaljšati življenje do skrajnih Charleston pri črncih in pri nas Ko je charleston prišel iz Amerike k nam,je dvignil zbog svoje ekscentričnosti in neestetičnih kreteuj vihar protestov in več ali manj upravičenih zgražanj. Polagoma pa se je unesel in prilagodil civiliziranejši m nazorom ter si tako utrl pot tudi v naj» boljše salone. Njf -;ovo metarnorfozo prikazuje naša slika. Na spodnjih treh kretnjah vidimo originalni charleston, kakor ga plešejo črnci, zgoraj pa so posnete tri faze plesa, kakršnega pleše jo v otmeni družbi. Žrelo ognjenika Vezuva o priliki nevadne erupcije. mej, ko si bo človek radi utrujenosti prostovoljno poželel smrti. V svojem boju je izhajal Mečnikov od ideje brezsmrtnosti stanice, torej stvari, ki je biologiji že davno znana. Ze Weissmann je dokazoval, da ne poznajo smrti niti enostavnejše živali in rastline. Pri najnižjih bitjih se deli vsaka stanica v dve polovici, ti dve polovici se zopet cepita v štiri dele in tako gre naprej do neskončnosti. Življenje se ne ustavlja. Različni vzroki lahko ugonobe na stotine milijonov organizmov, a vse to ni naravna smrt. Vendar pa se je izgubila lastnost neomejenega razmnoževanja pri višiih organizmih. Še človeške spolne stanice so nesmrtne, ker se prenašajo. Umirajo torej le telesne stanice, ki so obrabljene in so opravile svojo življenjsko funkcijo. Iz vsega tega je jasno razvidno, da je smrt neka tuia, postranska činitelii-ca, kateri ni. mesta v temelini brez-smrtni naravi žive materiie. Takozvana naturna smrt je le posledica opešanja »plemenitih« stanic v jetrih, ledvicah, jajčnikih, živcih itd. Možganske stanice, ki izvršujejo najvišje duševno delo, jetra, ki odstranjujejo škodljive kisline, vse te »aristokratske« stanice se v starih letih tako preobrazijo, da postanejo nekako lesene in se nadomestijo s »proletarsko« nekvalificirano tkanino, takozvanim »vezivom«. Tako nastane skleroza. Plemenite stanice so nazadovale in so izgubile ravnotežje med posameznimi organi. Tudi tako-zvani fagociti ali makrofagi. premične stanice. nimajo več pravega posla. Dokler je človek mlad, vrše makrofagi pri človeku nekako sanitetno službo in skrbe za higijeno. ker odstranjujejo vse nepotrebno. Pri starem človeku pa po-žro makrofagi že itak oslabele pleme-enite možganske, jetrne in druge stanice. živlienje opeša in smrt postane neizogibna. Mečnikov ie tudi dokazal, da nastopa skleroza samo vsled večje občutljivosti višjih stanic napram strupom, ki jih producira naš organizem. Naša čre-va konstantno izločajo takozvane tok-sire. Organizem bije neprestano boj z njimi, končno pa se utrudi, opeša ?• podleže. Olavnn y-iv-^tiÇrp stp'n^mli mikrobov je debelo črevo, ki vsebuje do 128.000.000.000.000 mikrobov. Ta »črevesna flora« sama na sebi ni škodljiva, toda njeni izločki — toksini — zastrupljajo kri in stanice. Mečnikov je predlagal kislo mleko kot najboljše sredstvo za uničevanje mikrobov. Kislo mleko namreč ustvarja kislino, ki zatira gnilobo. Razun tega je našel Mečnikov citotoksične siratke, ki jača-jo slabotne stanice in uničujejo napredek skleroze ter škodljive vplive ma-krofagov. Na žalost Da danes še ni mogoče kontrolirati delovanje citotoksične siratke pri živem človeku. MeS-nikov je dobro vedel, da osebno ne bo premagal smrti. Vendar pa je bil tisti mož. ki ie postavil človeštvu orjaško nalogo ter mu predpisal boj zoper smrt. On je bil, ki je povedal, da je človeštvo podedovalo od svojih prednikov debelo črevo in črevesno floro, in da so se na drugi strani izredno razviii človeški možgani, ž niimi vred pa tuli zavest naše starosti in umrljivosti. Naša želia po življenju ostro nasprotuje bolezni v starih letih in kratkosti človeškega življenja. Prva naloga naše znanosti torej bodi, odstraniti to največjo disharmonijo v človeški na-ruri, Francoski literarni aeropag: Goncourtova Akademija Člani Akademije, ki so prisodili letošnjo literarno nagrado pisatelju Henryju Debers Ivju. V prvi vrsti sede (od leve na desno): Raoul Ponchon, Rosny st. in Ajalbert V drugi vrsti stoje: Léon Daudet, Hennique,Pol Neveux. Gaston Cher au in Rosny ml Na sliki manjkata Georges Courtcline in Lucien Descaves. Q'b stoletnici «Poslednjega Mohikanca» Zgoraj (na levi): šotorišče rdečekožcev v narodnem parku pri Banffiju ((Kanada); ameriški pisatelj Fenimore Cooper, ki je pred 100 leti izdal indijansko povest «Po» slednji Mohikanec». — Spodaj (na levi): Indijanci v svojih narodnih nošah; rdeče» kožka z detetom. t Zofka Kveder-Demetrovičeva: Moja zahvala novinam Gospodje uredniki, dolžna sem Vam posebno zahvalo! Saj sem, žal, še bolna, a mi je že bolje, dosti bolje. Ah, tisti dolgi meseci, ki sem jih morala prebiti v postelji in ko nisem smeta sprejemati niti posetov! Neusmiljeno me je uklepala bolezen: kakor železo trde so bile njene pesti. Soba mi je postala ječa. N:č več lepih izprehodov, nič več gledališča, niti koncertov, niti razstav, niti družbe. Samo tri zlate ribice v akvariju in lepa. rdeča ciklama z mnogimi, mnogimi cvetovi so mi nudili vsaj nekaj lepote. Ure in ure sem opazovala dražestno igran ie okretnih rdečezlatih ribic. In kako lepa je bila ciklama vsako jutro, ko je zimsko soln-ce posijalo v sobo! Vsak cvet je bil kakor živ eksotičen metulj, ki je tiho in ponosen na svojo krasoto sedal na zelen list... Leno so se plazile minute dalje in enoličnost dni je bila težka ter brez utehe. «Nikakih knjig! Nič pisati, nobenih ročnih del, — kvečjemu čitajte novine!» Čitala sem torej novine. Svet je prihajal zopet k meni, takorekoč ves svet, v ekstraktu, skrbno izbran, raznovrsten, pester, močan: novine! Samo bolniki znajo citati novine, intenzivno, vdano, z užitkom. In čitala sem jih dobesedno od prve do zadnje vrste. Kritikovala sem, hvalila in reagirala na vse na posebno intenziven način. Zakaj novine so mi bile nadomestek za vse: za izprehode in umetniške užitke, za družbo, za opero in dramo ter za politične debate. Tudi prej sem čitala uvodnike, toda med boleznijo sem prebirala mesece in mesece vse novice, vse borzne vesti in celo inserate. In zanimivo mi je bilo. ugibati, kdo je napisa! to in ono v Vaših novinah. In razmišljala sem: kako različni so temperamenti, ostrost duha, hladnost ali toplota srca, širokost ali omejenost duše! Zakaj v kratkosti ali lepoti izraza in popisa, v intenzivnosti besed in stavkov, v moči karaterizacije je skrivnosten fluid ustvarjajoče osebnosti. Kako različni in zanimivi ljudje podajajo vsak dan mal ekstrakt svojega bitja, znania. talenta in svoje duše na teh par listih, ki tvorijo novine! Iti posredujejo zvezo s stoterimi in tisočerimi usodami, odpirajo okna v drug svet. poln lepote ali skrbi, teme ali vzvišenosti. S tisočerimi jeziki so mi govorile novine. Gledala sem narode in države, se seznanjala z osebami, v katerih je kristaliziran duh časa ali njih nacije ali njih stanu, in moj duh je letal preko morja in gorovja, zrl zaklade umetnosti ter bogastva sveta. Par vrst, jedva stolpec, morda le kratka beležka, a vsak zares kakor skrivnosten zlat ključ, ki odpira ogromna skladišča človeškega znanja in lepote bivših in današnjih rodov. Le nekaj močnih besed, in premostene so daljave in dobe, moi duh prodira v g'o-bine zemlje, se do'ika zvezd ter leta tisočletja v preteklost in tisočletja v bodočnost. Tišina in beda bolniške sobe izgine, tajinstveni glasovi mi šepetajo čudovite melodije, pred očmi mi vstajajo slike, na katerih so delali umetniki dolga leta, začutim bližino zadovoljnih ali nesrečnih ljudi ter poslušam borbo milijonov za lučjo, srečo in spoznanjem istine. Bolezen me je naučila, da cenim novine kot posredovalca znanja in stremljenja, radosti in tuge vsega človeštva. In moje hrepenenje po novem delovanj je naraščalo in narašča ogromno. Ah. da bi bila zopet zdrava, da bi bila neodvisna od uslug poslov, da bi ne bila več na breme ljubljenih oseb, da bi se mogla zopet kretati svobodno, uži- vati življenje in da bi mogla zopet delati! Temna melanholija se mi plazi v srce. In bolesti! Togotim se na neusmiljeno silo bolezni, ležim mirno, pokorno, vdano v neizogibnost in upam na okrevanje ... Toda srce se mi noče umiriti; strašni napadi se mi ponavljajo. Izmučena, vsa prepotena, ječeča prebdevam dolge noči, večnosti, polne muk in trpljenja ... Včasih se mi nestrpna duša napolni z uporom. Okrevati ali umreti! Kolikokrat sem že obračunala z življenjem, se z vročimi solzami poslovila od vsega. vdano razvezala vse vezi, se v mislih ločila od moža. otrok, prijateljev in vse zemske lepote ter si želela !e miru, večne nirvane! Stokrat sem tako umrla v temnih nočeh. Potem pa ie napočil dan. srce je začelo zopet redno delovan, moji dragi so prihajali želeti mi dobro jutro; v srcu sem praznovala novo vstajenje in bila hvaležna usodi, da mi je dovolila vrniti se s črnih, tajnostipolnih mej bitja v življenje, čeprav v bolesti polno življenje. In segla sem po novinah in jih čitala vdano, hvaležno. Vsako misel, vsak stavek, vsako sliko, vsako risbo sem spre- jemala kakor posebno, le meni namenjeno darilo ter se čutila srečno, da živim v dobi. ko telefon in radio uničujeta vse razdalje, ko smo vsem ljudem bližje, ko sodoživljamo stremljenje vseh nadarjencev, ko smo dušam posameznikov in splošnosti za toliko, toliko bližji, kakor so bili pred sto, da celo pred petdesetimi ali dvajsetimi leti. S tisočerimi jeziki govore novine o vsem velikem in lepem, o napredku, borbi, bolesti, a tudi o zmagi in sreči. In bogata, srečna, pogumna sem iznova! Da, gospodje uredniki, moja bolezen me je naučila novine duševno uživati in jih višje ceniti... Ze teden dni visi nad Zagrebom mračna mokra megla. Kolikokrat sem včasih v tem času romala tja gor na naš lepi Mirogoj, kjer nad mestom v krasni legi počivajo naši mrtvi! Solnce je sijalo z modrega neba, Sljeme je bohotilo v jesenskem veličastju, kakor srebrn trak se je viia bistra Sava za mestom po planjavi skozi zelena in rjava polja ... Barve, krasne barve, kamor so mi segale oči in pokopališče kakor cvetoč vrt. Toplo, z lepo mgo sem lahko razmišljala o pokojnikih, duša se mi je lahko in vdano dvigala nad vsakdanje Vrtilni laboratorij Aero- in hidrodinamični laboratorij v Gôttingenu je dobil pred kratkim napravo, kakršne nima ves ostali svet. Ta naprava je 3 m širok laboratorij, ki se vrti s poljubno hitrostjo in se obrne okrog in okrog svoje osi v eni sekundi s pomočjo elektromotorja. Namen laboratorija je proučevanje tzpremçmb onih tekočin in vplivov, ki tvorijo notranjost vrteče se zemeljske oble. Tako n. pr. vpliva vrtenje naše zemlje na vetrove in na oceanske stru-je. Važno je tudi kontrolirati zakone gibanja vode ali pare v notranjosti turbine. Doslej je bilo tako neposredno opazovanje izključeno, kajti zemlja se vrti prepočasi, na njej vpliva vrhutega centripetalna sila, turbina pa teče prehitro. Nov laboratorij omogoča podrobno proučevanje tega g.banja. Seveda je bilo predvsem potrebno ugotoviti, kako vpliva krožno gibanje na opazovalca samega. Izkazalo se je, da izgleda normalno, če se obrne laboratorij lOkrat v eni minuti. A to je le navidezno. Oko zabeleži samo začetek in konec gibanja. Ko se stroj ustavi, se zdi opazovalcu, da se pričenja gibati soba v nasprotni smeri. A tudi tukaj je pogoj, da stoji glava čisto mimo na mehkem. Ce opazujemo kroženje z nagnjeno glavo, se zdi, kakor da se ziblje opazovanj objekt sem-intja kakor ladija na morskih valovih. Ce pa vržemo glavo naprej ali nazaj, se nam ziblje prostor na levo in desno. Tako nastane morska bolezen. Vsega tega seveda ni, če sedimo mirno na mestu. Ce se opazovalec nasloni na steno vrtečega se aparata, ima občutek, da se podira stena z laboratorijem vred in da leti v globino. Ta občutek narašča v enaki meri s hitrostjo gibanja in pojema približno v sredmi sobe, izgubi pa se popolnoma v njenem centru. Hoditi po taki sobi ni prijetno. Vrtenje te vleče vstran, če hočeš sesti, padeš na desno ali levo. Končno se navadiš hoditi po strani in zadeneš prav. Iz vsega tega izhaia. da ima naša zemlja prav pripravno hitrost in da je naša hoja po njeni površini popolnoma v skladu z njenim gibanjem. Ce bi letela hitreje skozi vesoljstvo, bi imeli dan na dan neprijetni občutek, kakor ga ima oni, ki dela poskuse v vrtečem se aparatu. (Mislimo pa, da bi se v času, odkar že biva človek na svetu, že privadil tudi na večjo brzino svoje zemeljske oble. Op. ur.) Sport in zdravje Ljudje so še vedno pomanjkljivo poučeni o vplivu športa, odnosno telovadbe na zdravje. Moderna fiziologija je dosegla tozadevno nadvse važne ugotovitve, ki zaslužijo splošno pozornost. Učinek vsake gimnastične vaje obstoji v tem, da se po premikanju ali gibanju ojači delovanje sleherne slanice našega telesa. Točne podatke o posledicah tega ojačenja t. j. o živahnejši prebavi in krvotoku nudi poraba kisika. Navadno potrebuje človek 14.4 litra kisika na uro. Pešec porabi v istem času 40.8, veslač 136, drsalec na ledu 156 1 kisika na uro, tekač ali smučar v hribih celo do 200 1 kisika na uro. Iz teh številk je razvidno, da odgovarja poraba kisika različnemu naporu človeškega telesa. Človek, ki urno koraka po ravni cesti, potrebuje 351 kalorij na uro ali 5 kalorij na vsak kg telesne teže. Pri teku potrebuje že 591 kalorij, kolesar pa, ki vozi po ravni cesti, če nima proti sebi vetra, porabi 629 kalorij (9.13 na kg telesne teže). Če primerjamo delovanje organizma tekom ene ure pri kolesarju in pri popolnoma mirnem sîradaiocem umetniku, znaša razlika med obema nič manj ko 58%. Da nadomesti to izgubo kalorij, bi moral stradajoči človek pojesti 275 gr dobrega kruha. Ojačeni krvotok raztegne predvsem srčno mišico. Obseg srca se pri tekaču na ravni cesti in pri veslaču poveča. Zato pa ne spremeni srce svojega obsega, n. pr. pri telovadbi, če se telo še tako stegne. Smotrene vaje uspešno jačijo delovanje organov za prebavo. Pri pljučnici, difteriji in sličnih boleznih nudi športniku in telovadcu njegovo ojačeno srce več pomoči kakor vsa zdravila. Srce namreč skriva zaloge odporne sile in ta sila premaguje bolezni. življenje — toliko utehe so mi nahajale oči, kamorkoli so se ozrle. Zdaj pa je vse mračno. Megla je razobesila svoje sive rjuhe povsod naokoli, srce pa mi je samotno in tuga težka, dušeča... Pokojniki so mrtvi, /a nas izgubljeni, nedosežni našemu, brezmoč-nemu, žalostnemu hrepenenju. Minilo je poletje, minili so modri, solnčni dnevi, jaz pa zmrzuiem ne samo telesno v tihih svojih sobah. Ah, kako temne, temne tužne sence so oklopile mojo dušo! — Ali ipak vem: še me obsije solnce, še zacvete pomlad! Še je mrzlo, še me zebe, še mi je okoli srca led. Se se opotekam od težkega udarca usode. Vendar zopet verujem v veliko dobro in lepoto življenja. Bliža se Vstajenje... Opomba. Moder kovčeg, do vrha poln pisem in rokopisov v slovenskem, hrvatskem. češkem in nemStem jeziku, stoji v moji spalnici. Preden je umrla, mi ga je poslala. Dvakrat je začela pisati to zahvalo novinam, a dovršila je ni več. Iz obeh konceptov sem ga sestavil, da ea priobčim na spomin nji. ki zdaj na krasnem Mirogoju pričakuje Vstajenja... Pr. G. Pljuča močno delujejo pri teku, veslanju, nogometu in sličnih igrah, ker morajo oskrbovati menjavo kisika z dušikom. Malokdo si pa utegne predstavljati, t kako orjaški stroj so naša pljuča. Njih notranja površina vsebuje do 350 milijonov dihalnih bradavičk, ki zavzemajo 75 krat več prostora, kakor pc)vršina celega našega života. Človeška koža ima kvečjemu le dva m2 obsega, površina pljuč je po delovanju mnogo večja. Iz tega sledi, kako važno je, če jačamo pljuča s tekom in z razumnim športom. Delovanje pljuč se da izmeriti s posebnim respirimetrom, ki ugotovi količino predelanega zraka tekom nekega danega časa Zato je re-spirometer najboljša kontrola koristnosti tega ali onega športa. Močno «zračenje» gornjega dela pljuč pri globokem dihanju je nadvse koristno kot najzanesljivejše sredstvo proti vgnez-ditvi bacilov jecike. Povprečen človek pričakuje, da se mu ojačijo po telovadbi predvsem mišice. Vendar je veliko večjega pomena urnost in sigurnost kretanja. Ideal zdravja je žilav, prožen skakač, drsalec, smučar, plavač, ne pa težak roko-borfoec ali atlet. Samo športna telovadba ustvarja gibčnos. ter občutek popolnega zdravja, ki tako blago vpliva tudi na naše duševno razpoloženje. Povečano delovanje mišic obudi tek in veselje do hrane. To je zelo važno, ker preprečuje živčno obolelost čreves in želodca Stalne pravilne vaje so najboljše sredstvo zoper take bolezni. Končno je treba omeniti še delovanje kože. Telo mora biti pri gimnastič-nHi vajah čimbolj prosto ter čimmanj pokrito. Telovadba in šport v lahki oblek] na prostem jačata odpornost kože zoper rane, izpuščaje in ture. Enako blago vpliva tudi plavalni sport ki učinkuje skozi kožo in pospešuje pravilno razdelitev krvi po životu. Vsak sport ima specijalen vpliv na človeško telo. Zato si mora vsakdo izbrati tisti sport ol. vaje, ki se najbolj prilegajo njegovim prirojenim zmožnostim, njegovemu poklicu in ki ga končno veselijo Kdor se muči, ne da bi pri tem vžival. ne mort koristiti svojemu zdravju. Osebna dispozicija odloča tudi pri telesni vzgoji. Radi tega je nujno potrebno, predno se odločimo za to aH ono športno panogo, da se posvetujemo z izkušenim zdravnikom. Nemimkaličen mož muzikalne pevke Angelika Catalinj je vzela za moža kapetana de Balabregue, častnika, ki je imel vse vrline, katere išče ženska pri moškem, bil je pa popolnoma nemuzi-kalen. Temu so se ljudje splošno čudili. A lepa Angelika ie šla mimo tega in si ni delala skrbi. Bila je zadovoljna s svojim možem. Ko so jo vprašali, kako je mogla dati oficirju prednost pred drugimi moškimi, je odvrnila: »Veste, vsi so me oboževali, hvalili so mojo lepoto in mi govorili o ljubezni. De Balabregue pa je govoril o moji možitvi in zato sem vzela n>ega za .moža.« Kapetan je krasotec in med tovariši na glasu najlepšega oficirja. Večkrat spremlja svojo ženo na pevskih turnejah, seveda samo kot zakonec in noslu- — Pa ->ie res oizurcn, diagi moj: Časih ste možat in t-nergičen, da va> moram ob» čudovati, časih pa tako ženski, da vas ni moči prepoznati! — Veste, to bo nemara podedovano Po» lovica mojih prednikov je namreč moških, druga polovica pa ženskel Poljska Listi s poti. Večer. Lučke, silhuete pokrajine, modro nebo na obzorju, modre vode Donave. Za nami tonejo luči Dunaja. Br-zovlak hiti na Češko, na Poljsko. Romam. Ahasver z juga, v Čensto-hovo, v poljsko zemljo. Grenak sem šel z doma iskat Ni nam prav troedinm... Mar ni za nas leka. mar ni vsaj tople besede v Poljakih? V kupeju mi vis-à-vis sedi žid. Romar, še boli grenak od mene. Iz Dunaja kolne v Krakov, vse baltske države kolne, sveto Rusijo, Krim, Palestino, Pilsudskega, Dawesov načrt. Zid je in vešč je kletve kakor Irec kake starodavne sekte, z besedo hebrejsko, poljsko in nemško zna in s kretnjo in obrazom. Kristusovemu podobnim. Od Petrograda je bežal z belimi, prebrodil je za kruhom ves sever in vso centralno Evropo, pa je nI pod solncem pedi zemlje zanj, ni zadihljaj prostega zraka, ni za uro svobode. Zid je žilav, marsikateri dokument — časih pravi, časih kriv — je govori! zanj, m vendar Je bilo manj kruha nego policijskih ječ po mejah in po centrih. Zdaj je na šalec. Nekoč ju je pot pripeljala v kraj, kjer ni bil klavir dobro uglašen. Angelika je pela najprej na poskušnji in je pri obedu potožila možu. da je klavir previsoko uglašen. Bala se je, da bo koncert radi tega slabo izpadel. »Kar nič se ne boj,« jo je potolažil mož. »Bom že jaz uredil tako, da bo vse prav do večera.« In res, prišel je zvečer, dvorana je bila polna občinstva in pevka je prišla na oder. Njen spremljevalec je udaril prve akorde — strah in groza, klavir še vedno ni bi! pravilno uglašen! Angelika je morala napenjati vse sile, da ni pela prenizko, kajti klavir je zahteval izredno višino. Občinstvo je bilo navdušeno in je aplavdi-ralo brez konca in kraja. Angelika pa je bila slabo razpoložena in je nejevoljna zapustila koncertno dvorano. Ko sta se odpravliala z možem spat, je vprašala svojega moža, kako ji je mogel obetati, da bo uglasil klavir, ko ni storil ničesar. »Ljuba moja,« je odgovoril mož zelo začudeno, »kako se vendar moreš pritoževati radi klavirja? Takoj po tvoji pevski vaji zjutraj sem šel po mizarja in mu ukazal, naj odžaga noge pri klavirju za 10 cm, da ti ne bo treba tako visoko peti.« Obdavčene ničle Pariški kritiki rabijo v najslabšem slučaju besedo »genijalen«. Tujec lahko misli, da ni na Francoskem no« benih manj nadarjenih penatov, tem* več sami zvezdniki. Kritikom pomaga založnik, in sicer z ničlami. Vsaka no» va knjiga je namreč prepasana z rde» čim, rumenim ali zelenim trakom, na katerem stoji, da je bilo prodano že prvi dan 100.000 izvodov, 92.000 eksemplarov itd. VeRdar nudijo vpra» sevalne pole. katere ie poslal franco» skim pisateljem mesečnik »Revue mondiale« sliko v like revščine. Pesniki iščejo ure francoščine pri Japoncih in Amerčanih. zgodovinski romanisti prodajajo za delo potrebne knjige iz svojih knjižnic. Literatura je postala luksus in malokdo si lahko pris vošči literarno delovanje. Knjige so poceni in vsled tega so nazadovali tudi pisateljski honorarji; knjig pa ne ku» puje nihče. Človek ne more izhajati brez stanovanja, ki je zdaj petkrat dražje, kakor pr d vojno, brez čevljar» ja, dimnikarja, kosila, tobaka itd. Brez knjig pa se živi prav lahko. Čevljar ra» čuna 20kratno ceno iz leta 1914., če mu daste narediti podplate. Stavec preje» ma 30krat večjo plačo kot pred voj» no, pisatelj pa strada. Zdaj je še pove» čal to nesrečo novi dohodninarski za» kon. Pisatelji so dobili plačilne naloge. Davkarija ie natančno izračunala, ko» liko dohodkov vrže avtorju 50.000 pro» danih izvodov. A mesto denarja je do» bila obupane odgovore. V sili so postali iskreni tudi pisate» Iji. kateri sicer пр bi nikoli razodeli skrivnosti. Obdavčeni pisatelji so hi» teli pojasniti, da ne pomenijo številke na rdečih listih nič resnega, one samo vlečejo bralee. kei hoče vsakdo brati le modne romane. Založniki imajo svoje stalne številke za vsakega avtorja. Rajnki Anatole France ni imel kljub svoji duhovitosti nikoli toliko ničel na ovojih, kakor Pierre Benoit ali Vic^r Martruert0 Ko je dob'1 znani Lovssa — In tedaj zagledam celo jato jere» bic Pomerim, sprožim, in ko se dim raz» kadi — No? — Ni bilo nobene več! dolgem romanju — v rusko Palestino, na Krim Ozira se, če kdo ne prisluškuje, meni pa je zaupen iz dna srca. Ne bo. ne bo do cilja priromal. Kakor otrok je iskren. Zdaj je namenjen na Krim. Dognali so bili ruski učenjaki, da njihovi židje niso iz Izraela. Iz Hacérov. iz starega turansko-altajskega plemena da so. Na Krimu jih kanijo kolonizirati, tja se je namenil. Skozi češko deželo se vozimo, nekdo poje pridušeno: Fčerajs byla mamjenčina, fčerajs byla mamjenčina, a dneskaj už si a dneskaj už si moja žena. Tega žida nisem vesel. Kakor zlo znamenje mi je pal na pot. Človek brez doma je. Pod podom se v divjo brzino vrte osi in poropotavajo kolesa, pokrajine beže mimo oken. desetim ljudem, tujim med seboj, gori luč. on pa se v kotu zaviia v suknjič in kramlja z menoj neznancem — to je danes njegov dom. jaz sem mu to uro edini brat Človek brez domovine je. Iz rodu je. ki ga učenjaki šele kopljejo iz starih perga-mentov. Ne vem, zakaj mi je ob tem židn ta- Zdravje je prava sreča družine, ako pa hočete da Do sta na n treba misliti како boste nadomt stili Vaše sile. koncentriram produkt hranilnih snovi mleka, 'ajec m kakava je pravi blagoi ra vse za očeta. Katerega krepi in jač> pri delu in v pisalni, za matei kater množ si e; potrebno je za hišo za dete kateremu fagotov najboljši raz-vitek in ga oiači ra šoiski pouk. Ena skodel ca OVOMALTINfc s svoio hranljivostjo je vredna kakor 12 skodelic ;uhe, 7 skodelic karava ali 3 ajc ter pri tem še veliko lankeiša za prebavo. Ovomaltlne se dobi v vsaki apoteki fn drogeriji po ceni: 100 gr 18 50 Din. 250 gr 36"25 Din. 500 gr 63 25 Din. Zahtevajte poskusno pošiljatev, sklicujoč se na list. od Dr. A. WANDER d. d tovarna farmacevtskih in dijetetnih preparatov ZAGREB. Jurjevska ul. 37. «p.-. romanist plačilni nalog na temelju prodanih 250.00D izvodov je prinesel takoj založnikove knjige, poštne sprem-njce in si. ter dokazal, da je bila zadnja ničla le reklamnega značaja. V resnici se je prodalo ie 25.000 izvodov njegovega dela. Zdaj bodo vedeli vsi. da je zadnja ničla le pravljica Kritiki so to vedeli že prej. Tembolj je torej treba poudariti njih ljubeznivost. Če nima pisatelj dohodkov od založnika in uspeha pri čitatelju. naj si oddahne vsaj pri kritiki, da ne ђо obupa. Tako delajo v velikem svetu . . Dela za ureditev Londona London je že davno postal pretesen za svoje prebivalce. Zato so Londonča-ni pravočasno podvzeli potrebne korake. da se najprej napravi načrt, potem pa takoj prične z deli za razširjenje in ureditev tega največjega ljudskega mravljišča na svetu. Načrt, ki so ga napravili posebni strokovnjaki, predvideva v prvi vrsti zgradbo štirih novih mostov preko Temze in renovacijo starih prehodov. Največji novi most bodo gradili pri Charing Crorsu. kjer že stoji most ki pa ni več uporaben. Starega bodo porušili. poleg njega pa zgradili novega ki bo imel to posebnost da bo zidan v dve nadstropji Spodnja nadstropja bodo rezervirana za železnice in vozila, zgornje pa za pešce in transporte. V l nadstropju bo šest parov tračnic z železnico. v zgornjem nadstropju pa bo prostor rezerviran ob straneh za oešce in kakopak tudi za tračnice električne železnice. Stroški tega kolosalnega mostu so preračunjeni na 7.500.000 lir šterlingov. vsa dela starih mostov in za razširjenje Londona pa so preraču-njena na 27.500.000 lir šterlingov Dovršena pa bodo šele čez 15 let. ko tesno, da truden vendarle ne mo rem zadremati za minuto. Krai Č^ške. Na vzhodu se narahlo, prav narahlo budi dan. Mimo nas drvi vlak premoga Angleški rudar drži ro-ke navzkriž angleškim akcionarjem gredo računi iavzkriž. Poliski. češki rudniki cv- to. Poljska zemlja, zdrava v tej nedeljski zori! Zemlja Reymontovih kmetov, zemlja tisočletne zgodovine — ne daj. da stopim nate od doma bolan in še po židu-vagabundu omalodušen! Pre-klič: ga, daj mi toplo besedo! In ga je preklicala v tem rosnem jutru in je vame dahnila bratski pozdrav. S polj, ki je na njh požeto žito zloženo v kupe in evete ajda, od vasi. kjer dim nad domovi oznanja, da so matere že rano na fiogah, od mlinov, ki jim na dalekem obzorju veter giblje dolge lopate, od PastirČKov na travnikih :n ma-rogastih goved in belih brez in pisanih kmetic, ki ie spešijo v daljno faro k maš:, od nizkih karpatskih obronkov na jugu je dahnila. Takšno je bilo prvo jutro na Poljskem. Dziedzice! V kupe je nosač za dvema težkima jezuitoma prinesel dva težka kovčega. Jezuita sta sedla, brevirja v roke, ustnice so se avtomatično razgibale v mo- Bodočnust avtomobila v 4meriki V Ameriki je sedaj okrog 20 milijonov avomobilov. Ker Zedinjene države šte-iejo okrog 115 milijonov duš. se lahko reče. da ima povprečno vsaka obitelj svoj avto Toda to je po mnenju avtomobilskih fabrikantov šele začetek It je čutiti učinke inseratne kampanje ki si stavlja za cilj: Dva avta za vsako familijo! Ie pa res že tudi skrajni čas da se dosedanji škrtosti v tem pogledu napravi konec Ako se je g družinski oče zjutraj z obiteljskim avtom peljal v svojo delavnico, so se morale obžalovania vredne soproge posluževati plebejskih cestnih železnic ali celo apostolskega prometnega sredstva (pešhoje) Tako ne more dalje Zato doni alarm: Dva avtomobila za vsako družino! Statistiki izračunavajo da se bo že tekom 15 let število avtomobilov podvojilo in jih bo torej okrog 40 mil jo-nov Avtomobilskim tvomicam ne bo manjkalo dela. ker se bo vsako leto «odložilo» blizu 4 milijone starih rečal na ces-i procesijo. muz ko. bandera, ornate. ženske v glasni molitvi. Vide! sem židovski kva.rt, najbednejši. umazani. Poldan je . in na Pragih so sedeli kod ravi otroci v raztrganih kaftanih in naglo zaie-mah iz skled. Stare ženske, iet čni. bie-di starci z bergljami. Na tr?u so se zbirali boljš, v čistih črnih kaftanih. in se menili. Nedelja je. zakon pa je neizprosen in spoštovati jo morajo kakor soboto. V Plantah se izprehajajo polj- ski oficirji, študentje, mladi svet. 2i-dovke so lepe. Ko zvečer beži vlak proti Varšavi, sem truden od vsega. V vozu mlada dvojica. Lepše, bolj iskreno se ljubijo poljski ljudje nego pri nas, ne taje se tako, ne potvarjajo se, strežejo si. Kraj mene dremlje mlada gospa. Noč je, zastrta svetiljka daje medlo luč. Trudna je gospa in glavica se ji je pobesila na mojo, tujčevo ramo. Rad ji strežem vso pot do Varšave, vso dolgo noč. Po tej mladi gospej mi jc Poljska v drugo dala toplo besedo. K > " - » v - :x :< ШШ • ČOKOLADA 3: KAKAO BONBONI A. D. V splitski okolici Iz Lovretske ulice — lovor pred oknom mi dela nevšečno senco — po» malem »šctando«, kakor se čuje iz près prostih ust okoli Dubrovnika, hodim skozi Veli Varoš mimo franjevcev ma» lobračanov, ki so 1. 1214. ustanovili sa* mostan zoper bogomile na podnožju brda Marjana. Tod še živi starinski naziv »kmani«, iz 1. kampani = kmeti. Vzdolž Ilirske obale in prvega škara drži kolovoz na Zapadno obrežje do Starega kopališča in vojaške streljar» ne, pred katero zvijajo vrvarji dolge konope. Dober km od mesta se je dvi» gala opatija sv. Štefana pod bori (de pmis) iz 1. 1020. Danes leži na njenem selišču Sustjepansko Groblje. Srednja Dalmacija. obiluje s sličnimi jezikov» nimi zlitki kot naš Števerjan ali Šen» čur, n. pr. Sumartin, Sutrojica, Sučur, Sučurac, Suduraj in Svečuraj (Juraj), Suc'idor (Izidor), Sutivan, ki se v ljud* ski izreki navadno krči v Stivan, kar se rabi za ime čolnov. Ko sem svojo bogoljubno gospodinjo vprašal, kak svetec utegne biti Sukojišan, se je opravičila s tem, da je Slovenka iz Ptuja! On kakor njegov imenjak Su košan pri Zadru je potvorjen Kasijan, Sutomiščica zastopa morda Evfemijo, Stomrata sveto Marto, gotico Sutikva (30 m) z grobovi v notrini pa si ni dala sneti svoje tikve, razen če je amalgam Ivan in tkan z odbitim končnim n, ka> kor sem v soseščini ponovno čul Kame za selo Kamen pri Solinu. V baziliki so pokopani hrvaški vladarji, cerkveni veljaki, ugledni meščani. Na vzhodni strani je med zelenim drevjem odsek za nekatolike. Glej, na enem kamenu je skoro.po prleško ovekovečen dan, kedaj je »preminija« (preminul) Tudor Plazibat, ki bi mogel biti tudi Teodor Vucibatina. Tam se blesti »slava juna« ku Leopoldu Lazniku, t 12.*8. 1920. iz Dubrave, srez Ljubljana«, slovenska groba sta tudi R. Turnšek in Milka Hribar, tu počiva Vesela Župa in Dan» ka Srdelič, ondi pa Manda Mamut, uzor domače vjernosti. Ker je grobišče pretesno za rastoče mesto, se v krat» kem stvori novo na polju pri Firulah, ki pomeni isto, kar drugod Šibe, Sohe, in kar je pustilo v slovenskem besedi» šču izraz »berla, bergla«. Put ispod Meja, odcepek Alojevega puta, se vije ob slikovitih razvalinah proti Košljunu, ki ni po Dalmaciji nič manj zastopan nego v Italiji CastigHo» ne, v Franciji Châtillon, Španiji Ca«to» jôn. Izza te podrte cerkvice iz 8. stol. se polotoček končuje v rt sv. Jurja z opuščeno kapelo in špiljo sv. Jere ali Jerolima. Prav za prav sta v živi pe= čini dve jami; ena dvonadstropna, ob» zidana in s stopnicami opremljena, bi lahko služila za skromno stanovanje puščavniku. Z druge, nepristopne, sem si prepisal latinski izrek o slogi: Con« cordes vota sequntur, discordes frustra laborant. Ves ta pas tvori vznožje griča Mar= jana (nekoč Mergnianus ali tudi Kyrie Eleison), ki utegne biti ugasel ognjenik (178 m). Od Trumbičevih stolb in Račičevega prilaza drži mimo židovskega pokopališča in cerkvice sv. Nikolaja popotnika zavojita cementi» rana pot s krasno ograjo in številnimi počivalniki, od koder se proži vidik na amfiteatralni Split in bližnje otoke: evo Čiovo z antimalarično postajo za deco, potem Sulet ali Šolta z odličnim medom in rožiči, skaloviti Brač z Vidovico, najvišjo točko primorskega otočja (778 metrov), Hvar, Vis id. Na obeh stra» neh Marjana se spreminjasto prelivajo barve širokega morja, žal, da v po» četnem odseku čarobnega šetališča tri dimniške betice iz Betizzove tvornice neredkokrat zasmrajajo čisti vzduh. W.em breiiček je obsajen z gostim bo» rovjem in čudiš se, da je mogla med debelimi skalami najti dovolj hrane tako čvrsta crnogorica. Vmes pa se samoniklo »truje« (plodi) eksotični stilet (aloja). z neštevilnimi vrezanimi imeni zaljubljencev ali domišljavcev. V ostalem pa se po vsej okolici brati bujna tropska flora: palma, kaktus, agava, pomaranča, limona z vinsko lo« zo, smokvo in maslino. Vso pot mi de» lajo špalir zeleni grmiči modrocvctne« ga rožmarina, cele bratovščine lekovi« tih, eteričnih biljk, ki dajejo brdu po« seben značaj ter opajajo, kakor pravi Cimperman: Duh puhti iz njih sladak, napolnjuje čisti zrak ... Ali da citiram domačega pesnika, Jerolima Kavanjina (1640»! 714), ki ima na vesti največji naš ep, epigonsko »Bogastvo i ubošt« vo« z 32.000 verzi: Bez bahornic i liečnika Tu mi narav zdravlje goji. Izvarsniega nie bo leka Neg u miru kad duh stoji. Samočo, u svem blažena si I blaženstvo ti sama si. Sosedna ploča nosi prevelik slavospev Luke Botiča (1830—63) na samotno planino Marjan, da bi ga mogel nava» jati. V romantičnem epu »Bijedna Mara« jc avtor proslavil to gorico. Dvosedežni Bréguet s 500 HP, na katerem je bil dosežen rekordni polet brez pristanka iz Pariza v Djask (Perzija): 5450 km. Obzidje v Palestini, ki so ga zgradili križarji, se, kakor poročijo iz Jeruzalema, vsled silnih viharjev podira. Obrambno zidovje, ki ga je sezidal Rihard Levosrčni, je popolnoma uničeno. scheja, Hamsuna in drugih maliki vseh športnikov. Žal je dokazala mo» derna znanost, da teh plavolasih orja» kov sploh ni bilo na svetu. V naših muzejih jc shranjenih dosti kosti in lobanj jamskega človeka, sodobnikov mamuta, jamskega medveda, sabljezo» bega tigra in drugih, zdaj izumrlih ev» ropskih pošasti. Medicinska razisko» vanja so ugotovila, da je takratni člo» vek hudo trpel na putiki, revmatizmu in drugih boleznih, ker je živel v vlaž» nih luknjah, imel slabo obleko in jedel surovo meso. V londonskem Ken» singhtonskem muzeju sem se ustavil pri lobanji 30»letnega moža iz kamene dobe, ko se je še rabilo kremenasto orožje. Zobje so mu odrgnj'eni do ko» renin, ker je grizel kakor volk debele kosti. Odrgrnjeni zobje pomenijo od» prtî živce, to je stalen peklenski zo» bobol, Otečena čeljust govori še sedaj o oteklinah in gnojenju ko posledicah te bolezni. Druga iobanja z izbočeno, luknjičasto čelno kostjo priča nedvom» no o najhujši spolni bolezni, sifilidi v tretjem stadiju. Ni treba pripominjati, da ni bilo pred desettisoč leti nobenega zdravila proti tem boleznim. Kar se tii> zdrav» ja in dolgoletnosti, nismo nazadovali v primeri z našimi predniki. Vendar slika znani H. Wells v svojih romanih strašne posledice sedanjega zanemar» janja telesne kulture. Piše, da posta« ja'o človeške ko~ šibkejše, da naza» dujeta vid in voh, da slabe posebno kožni živci, ki ne prenesejo nenadne izpremembe zraka: posledica je razšir» jenje ekseme in slične bolezni. Človek se nehote vprašuje, v kakem oziru smo n izadovali od klasičnih časov, od one blažene grško—latinske kulture, ki je oojila »zdrav duh v zdiavem te» lesu«? Vsi antični pisatelji omenjajo kot izredno junaštvo beg onega sla, katere à je poslal 1. 490. pred ICr. Mil» t.'jad v Atene, da naznani zmago nad Perzijci. Ta tekač jc izdihnil takoj, ko je pretekel 30 km od Maratona do Aten, zakričal je edino besedo »Nike« (zmaga) in umrl. Vsi klasični pisatelji so slavili to junaštvo sto in stoletja. Zdaj pa se ponavlja maratonski tek ob vsaki mednarodni športni prireditvi. Športniki vestno pretečejo 30 km in v boljšem času kakor Miltijadov sel, ostanejo pa živi in zdravi. Kot drugi čudež je veljal Grkom Leander, ki je preplaval vsako ioč Helespont, da se sestane ljubljeno Hero. Dardanele so široke kakih 6 km. Bvron, ki je pono« vil ta rekord iz navdušenja do Helade, je potreboval 75 minut, in Leander go« tovo ni plaval hitreje. Kaj pomeni to junaštvo v primeri s sedanjimi zmaga» mi v Rokavskem zalivu, kjer vzdrže moški in ženske po 12 do 14 ur v vodi ter preplavajo do 60 km? (Preliv je si« cer samo 30 km širok, a plavaču dajejo veliko posla valovi in tokovi.) Iz tega sledi, da sedanje človeštvo ni nazado« valo telesno, temveč prekaša svoje prednike in se jača vedno bolj. Seve« da to ne pomeni tudi duševnega na« predka, sicer ne bi bile mogoče take grozote, kakor je bila zadnja vojna. A kaj hočemo . . . Nas so morili svoj čas z latinsko in grško slovnico, a vendar nismo postali Sokrati in Platoni. Sedanja mladina ži« vi v znamenju nogometa. Počakajmo, mogoče se bo bolj približala klasičnim vzorom kakor mi . . . Okradeni mojstri Na ■ lici St. Hono-é v Parizu ima svojo palačo ena najbolj znanih trgo« vin s čevlji. Prodaja in izdeluje pred» vsem damsko in plesno obutev. Pred izložbo je vedno kup radovednežev, kljub temu, da visi v razkošni izložbi naois: Copier cv ' voler — Posnemati pomeni krasti. Francoski odlični čev» Ijarji in krcači ljubosumno čuvajo svoje avtorske pravice. Imajo seveda pravico na to. kei plačujejo poleg obrtnikov tudi priznane umetnike, ki jim kombinirajo barve in napravljajo risbe. Krojači sami se smatrajo za uiik nike (les artistes) in nikdo jim ne reče »krojača : imenujejo se »les mai» très de la couture parisienne«. Seveda Pristanišče v Aleksandri ji (Egipt) Gorski velikani v Boliviji (Južna Amerika) Zgoraj: Zapadno pobočje gore Illampu (6560 m). — Spodaj: gorski hrbet (na levi) in vrh Caca»Aca (6220 m). Ljeninov kult v Rusiji Kip rdečega diktatorja, ki so ga bolj-ševiki postavili v park nekdanje car« jeve zimske palače v Ljeningradu. Človeštvo se jača Stari ljudje vedno radi tožijo, da je današnja mladina za nič. Janez Tr» dina, ki je korakal vsak mesec peš preko ljubljenih Gorjancev po pokoj« nino v Novo mesto, in dr. Ivan Tav» čar, obžalujeta v svojih povestih, da iz» umirajo »stare grče«, in ne sodita po» sebno prijazno o novem pokoljenju gostobesednih neznačajnih »škricev«. Tako je sovražil »črnilno stoletje« še Kari Moor v Schillerjevih »Roparjih« in je čital samo o junaštvih Hanibala in Cezarja. Če se oziramo nazaj, se moramo spomniti tudi Chateaubrian» da, ki je neusmiljeno ironiziral svoje rdečekože junake. Njih nepokvarje» nost ugaja še danes čaartitemu »Slo» vencu« — vsaj v podlistku. Prav tako se je navduševal še poprej sredi pre» grešnega Rima Tacit za divje, a narav» ne ter iskrene Tevtone. Rousseau in Tolstoj sta povzdignila vrnitev k na» ravi do filozofskih višin. Končno je zapel Nietzsche, filozof predvojne Nemčije, pravi slavospev »plavolasi živini«, orjaškemu, kodrastemu divja» ku, ki je živel le za ljubezen in vojno. Za sedanje plešasto, kratkovidno in napredno pokoljenje ni imel Nietzsche niti usmiljenja, temveč ga je preziral. Še pred kratkim, so bili junaki Nietz» Buldog »Menelik« Na vsakoletni razstavi luksusnih psov v Parizu, ki se je letos vršila 11. in 12. decembra, je dobil »Menelik« najvišje odlikovanje: dvoje prvih nagrad z značko »excellent«, častno nagrado in posebno nagrado za najlepšega psa na razstavi. »Menelik« je star šele 10 me» secev in je last Švicarja Hubera. V Pa» rizu so mu zanj ponujali 15.000 frankov (35.000 Din), a ga Huber ni hotel pro» dati. Kraljica trgovskih potnikov Društvo trgovskih potnikov v Ženevi si je o Božiču izvolilo svojo kraljico, ki bo obenem njihova patronesa za leto 1927. — V sredini: gdč. Nelly Ruf» fiex, ob strani njeni častni dami gdč. Renče (na levi) in Violette Favrod. jim te hudo, če priroma i» trgovino rue de la Paix kaka tuja šivilja, si kupi eno ali dve obleki, se odpelje v Berlin, London, New York, tam naredi več tucatov posnetkov pariških modelov in jih proda kot lastni izdelek! To je tat» vina! kričc francoski mojstri. Nekateri izmed njih zahtevajo že zdaj Dri pro» daji od tuica nriznanje avtorske pra» vice (droit d'auteur). Seveda zaležejo te obljube prav malo, kakor tu 'i napis v oknu: Posnemati pomeni krasti. Inozemski krojači pošiljajo v Pariz svoje risarja, ki se potikajo s svinčni» kom v roki okoli izložbenih oken, na dirkah, plesih 'i v gledališču. Obisku» jejo tudi modi krojačnice, in če tam ne morejo risati, Se Dotrudijo vsaj, da si čim več zipomniio. Nato pa se po» slovijo, hité v najbližjo kavarno m ta» koj narišejo vse, kar so videli. Barvna godba Prof. Aleksander Laszlo deluje že več let kot utemeljitelj nove «sintetične umetnosti», kjer tvorijo barve m godba zaokroženo celoto. Njegov nauk temelji na teoriji barvne godbe (Farb-iichtmusik). Napisal je že več opusov in tudi teoretično knjigo z skrižaijkarni, risbami, notami in barvnimi lestvicami. Prvič se je predstavil javnosti 1. 1926 na razstavi v Diisseldorfu, sedaj pa mu je dala "na razpolago svoie prostore in tehnična sredstva berlinska mestna opera, da poitane tudi širše občinstvo deležno plodov njegovih eksperimentov. Misel o sintezi godbe in slike ni nova, temveč izvira iz fiziološke skupnosti človeških kretenj, sluha in vida. Tudi gledališče, posebno opera in balet je pravzaprav sinteza nekaterih umetnosti. Nastalo je iz verskih predstav prastarega izvora. Vendar pa ie sedanja gledališka umetnost v tehničnem oziru mehanična sestavina. Zvok in s!;ka sta še vedno kvečjemu vsporedna pojava. Ruski skLaciatelj Skrjsbin je prvi predpisal barvne efekte za svojo simfonijo <'Pro-metej». Uredil je zadevo tako. da so posamezne akorde spremljali raznobarvni efekti. Komponist Rimskij-Kor-zakerv je že takrat protestiral zoper sinji H in rumeni F. ker si je predstavljal te glasove v družili barvah. Prof. Laszlo si je postavil še težjo nalogo. Sestaivil je «barvni glasovi r», katerega fcpke mečejo na platno kinematograf ske slike, medtem ko vdarja pianist po klaviaturi. Slike so grafične: geometrični vzorci brlijo, se menjavajo, jzpreminjajo barve in sence. Glasovir vrže na platno več plasti slik v različnih ritnrh in smereh. Navadno je videti na platnu luskine, pike, oblačke, mreže in valove. Skozi to osnovno risbo valovijo barve, ogenj, včasih se prikažejo večie temne sence ladije, zmaja, gradu itd., sence, ki so nepremične ali pa se gibljejo. Včaisih se zopet zasvetijo solnca. ki so nalik pajkom v obliki kolesa ali pa se vrte naokrog ognjeni jeziki. Slike so same zase res lepe, izpreminjanje barv in kroženje smeri pa kaže nadarjenost umetnika. Godba sama na sebi, pravi prof. Laszlo, je malo izrazita. Drobne sonate, sanjarije in predigre niso vezane na «'•tople* ali na «hladne» barve, ki sprem-îjàjo razfčno visoke glasove. Vendar шгабмиштмшшгшшшшшишшнтшп! Najboljša Krema za čevlje 1мши!мшп1(!!ПШ™111ш1гаж11ши»111!П1гаШНПт1№1п; kjer je prebil svoje detinstvo. Na pr» vem vrhuncu stoji razen tega njegov kip s stihi iz 1. 1861: Od mene če odpuh praška biti. AI u grobu raztvoreni prašak Za slcfbodu razigrat sc hoče. Tik spomenika se dviga meteorološki observatorij, kjer posnemam za vče» rajšnji dan, praznik sv. .Martina z bu* čo: najnižja temperatura 13.5, najvišja 20.8 C. Po dvorišču se podijo z zopr» rim vreščanjem in hreščanjem udoma* čeni galebi, na ograjah bližnjega priro» doslovnega muzeja iz 1. 1924. se leno rvirajo ošabni pavi, po pesku pa stopi» cajo faraonice, kiviju podobne kokoši. Zadaj za restavrantom pa snuie gla» sen živ»žav raznolikih krilatcev v zoo» loškem vrtiču. Opic in drugih jetnikov nisem šel gledat. Iz Amerike dospe v kratkem medved »grizli®, ki so mu že pripravili primeren brlog v globoki ja» mi. Zakaj je potrebna poleg buffeta še orožniška stanica, nisem poizvedoval. Zgradbo vseh teh poslopij je vodil sivolasi arhitekt Ante Petre!, ki je v svojem noklicu obredel vso srednjo Evropo ter «Intalijo«. Splitski zvonik in vodovod sta v znatni meri njegovo delo. A ko se je v Zadru potegoval za pokojnino, so mu avstrijski birokrati voda za usta je ritka statična, mâ\ tedaj, če traja samo ' en kinematografski trenutek. Godba je pa dinamična in se izgubi brez sledu. Umi in pisani ritmični zvoki niso izraženi z naglo optično igro. Malokdaj je n. pr. vtis celoten, kakor .ie bil nekoč pri sliki morskih valov. Sinjezelena voda je odgovarjala žubo-rečemu arpeggiu kristalne harmonije gorenjega registra. Naraščanju valov so odgovarjale nove, trenutne kombinacije na platnu. Ni dvoma, da se bo sčasoma posrečilo izboljšat,' tehnične vezi med glasbenim ritmom in slikami. V splošnem pa ni občutiti nujnosti te. sicer prijetne barvne godbe. Zakaj iste slike bi lahko ilustrirale drugo glasbo ali pa narobe, predvajano godbo bi lahko spremljale druge slike. Kitajski državniki doma Kakor vsak človek, imajo tudi Kitaj» ci v prostem trenutku svoja razvedrila, po katerih cenimo njih duševnost. V »starih dobrh časih« izbira ni bila baš velika. Lepopisje, nabiranje knjig, porcelana, stare zlatovezene svile in drugih umetnin, gosi in kure ter boj petelinov, to je bilo vse, kar si je lah» ko privoščil Kitajec. Zdaj pa je ustvarilo pronicanje zapadnih vplivov bolj pestro in nepričakovano sliko. Kdo bi n. pr. mislil, ca je nekdanji kitajski cesar Pu»Ji strasten kolesar? In ven» dar izpolnjuje ta sport večji de! njego» vega časa v Tien Tsinu.. kjer prebije skoro celo leto. Minister Henry Pu»Ji ne manjka nikoli v kinematografu. S svojo ženo in priležnico (ki tvorijo, mimogrede povedano, prav srečno tro» jico) si ogleda skoro vsak novi film. Obiskuje tudi plesne prireditve evrop» skih hotelov in ie na glasu spretnega plesalca v ameriškem slogu. Isto velja tudi za njegove dame. Plesno umetnost eoji tudi »mandžur. ski prestolonaslednik«. 25Ietni general Čang»Sio»Ljan, sin mogočnega maršala Čang»Tso»Lina. Zadnjič je dobil prvo nagrado pri otvoritvi jesenske plesne sezone v Tien»Tsinu. Ce ni zaposlen z letali in vojno (on je namreč vodja zračnih oddelkov svojega očeta), igra vedno tenis v Mukdenskem klubu, zelo rad tudi kvarta "oridge in pocker ter se udeležuje r rk s svojimi konji. Prireja tudi velike plese ter uživa uspe» he pri evropskih in domačih lepotcah. Njegov oče Čang»Tso»Lin pa ie Kita» jec staregt kova. Čisla poleg opjja edi» no le še ma»čžan, priljubljeno kitajsko igro, ki spom; ijd na šah in na karte. (Znana je tudi v Evropi pod modernim imenom mah-vong.) Včas'h, če ie igra zelo zanimiva, jo igra dan in noč. Maršal Vu»Pej»Fu, njegov sovražnik in kljub sedanjemu porazu največji ki» tajski vojskovodja se tudi ravna po vzoru očetov. Slovi kot nedosežen umetnik v kitajskem hijeroglifskem lepopisju. pridno študira taktiko starih kitajskih junakov in ie. kakor poročajo, dosegel s pomočjo starih zgodovin» skih podatkov marsikatero zmago. Pi» še tjdi pesmi in čita kitajske filozofe. Odstavljeni piezident Čao»Kun je bil v svoji mladosti navaden krošnjar ter goji edino le cvetke in ptiče. Poleg vrta si je celo uredil zverinjak. Vse njegove sobe so pokrite z lastnoročno spisanimi dui»čami, to je podolgastimi papirnatimi trakovi z reki kitajskih modrijanov. Njegov naslednik Duan» Či»Zui je znan šahist. Kot prezident ima dosti časa га kraljevsko igro. povedali, da je že prejel vso svojo pla» čo. »Sest cerkva sem sezidal, danes pa rabotam ko dninar; vidite, tole je se» daj moj posel: zavoc/«. Pokazal je z grenkim glasom na stranišče (zahod). Razkazal mi je razna dišavna zelišča. Je li res to zdravilna kadulja? »E. tako ju zovémo od stariné«. Povedal mi jc nadalje, da sta se Grška in beneška republika pred stoletji prepirali, kate» ! ra proizvaja boljši med. a se je priso» I dilo prvenstvo šoltanskemu medu iz j rožmarina. Ni pa znal razložiti, zakaj I se ni kralj Aleksander odločil, da bi i si pod Marjanom izbral svoje kopali» ' šče. Dozdaj ima namreč naš vladar na najvišji »vidilici« samo naziv razgle» dišča otvorjenega 1. okt. 1925. Ako si prodrl, plašeč med potom jate divjih ptic, do divje romantične» ga Marjanskega sedla, se moraš obr» niti nazaj, ker je v zadnji odsek zaradi divjačine zabranien dostop »pod za» pelom glebe 1000 Din i!i 30 dana ra« tvora«. Na voljo ti je dana potratno široka cesta, ki pa je od 6 zv. do 6 zj. zaklenjena. Kakor po mestu tako je tudi tod polno nabiralnikov za odpad» kc in železnih obiral za blatne čevlje. Končno Je Se Wellington Cnh, poslanik v Ženevi pri Zvezi narodov, strasten jahač in kvartač. Poleg mah»yonga imajo Kitajci najrajši pocker, bridge se jim zdi predolgočasen. Kitajci namreč radi potegnejo pri igri razen naspr tnikov tudi soigralce. Splošno lastnos* vseh kitajskih državnikov in uradnikov pa t ve i strast do nabiranja — dolarjev. V tem oziru tekmujejo gospodje drug z drugim s pridnostjo in vztrajnostjo, ki bi zaslužila boljšo uporabo. Tako piše moskovska »Krasnaja Ga» zetaa. V Moskvi zdaj niso posebno za» dovoljni s Kitajci, ki so se tako brez» obzirno iznebili sovjetskega prijatelj* stva, Prijetna oporoka Blizu poljskega Manchestra Lodža stoji vas Ripultovice. V tej vasi je pred kratkim umrl premožen posestnik Pa-luska, ki je zapustil za sedanje čase precej neobičajno ODoroko. Premoženje je ostavil svojemu 14 letnemu vnuku pod sledečimi pogoji: Dedič mora vsak dan moliti ter iti vsako nedeljo v cerkev k maši. Ko dčseže 20. leto, se mora oženiti in ostati zvest svoji ženi. Nadaljna določba se glasi, da ne sme čitati nobene knjige in ne sme vzeti v roko nobenega časopisa. Svojih potomcev tudi ne sme dati v šolo, da se ne nauče pisati in citati. Zadnji dve točki utemeljuje pokojnik z izgovorom, da je gospode vedno več. Radi tega postajajo ljudje nesrečni, ker vtepajo- v svoje glave preveč znanja. Paluska je namreč imel sina gimnazijca. Tik pred maturo je zašel fant med revolucionarje. Bil je pregnan v Sibirijo, kjer je tudi umrl Tako ie oče, trdna ktnečka korenina, popolnoma verjel, da so mu sina izpridile knjige in listi, brez katerih ne bi postal mladi Paluska nikoli vstaš. Najlepše pa šele pride. Varuh 14 letnega dediča, ki ni nihče drug nego do-mači župnik, je prosil sodnijo. naj očetovo oporoko razvelavi. Poteguje se posebno zato, da odpadeta zadnji dve določili testamenta. A treba je takoj priDomnrti, da je g. župnik pri tem mislil same na sebe. Poliski zakon namreč določa, da mora vsak varuh skrbeti za izobrazbo svojih varovancev, sicer pride sam pred sodnika. Vsakemu svoje Kmoigralec Mittler se je udeležil neke filmske skušnje, pri kateri je igraj vlogo stare ženice. Pozno ponoči se je vračal domov od vaje, imel pa je na sebi isto skromno žensko obleko, katero je nosil pri skušnji. Na nekem oglu j se je ustavil, da bi si kupil prigrizek za večerjo. In kaj se mu pripeti? Pristopi stražnik ter ga prime, ker je bil prepričan, da pomeni nastop moškega v ženski obleki javno pohujšanje. Zadeva je prišla pred sod. Mittlerjev odvetnik je ugotovil, da njegov klijent ni nikogar izzival in da je vsega kriv le stražnik. Po tej utemeljitvi je sodišče sicer opravičilo igralca, ker je bil skromnega vedenja in tudi potreben večerje. Obenem pa je izreklo sa!o-monsko sodbo, da mora vsakdo nasiti svojemu spolu primerno obleko. Pri nas smo zaenkrat nekoliko libe-ralnejši. Vsaj ne sliši se šc. da bi ustavil stražnik pred pošto kako smučarko v hlačah... Neuljuden umetnik Pariški slikar Jean Gabriel Doumer-gue je postal slaven s svojimi ženskimi portreti. Časopis «La femme de France» je hotel izkoristiti to priliko in ie vprašal umetnika, naj odgovori s stališča strokovnjaka na vprašanje, kateri mož na-bolj ugaja ženskam. Slikar je povedal, da je ime! opraviti z najrazličnejšimi ženskami. Na podlagi izkušenj, ki jih je doživel, pa je napisal nepričakovano krut in trd odgovor, ki se glasi takale: «Ženska duševnost je zopema. Najlepše in najbolj izobražene ženske so ponazorjena Iažnjivost. Moški jim je Ie tedaj všeč, če streže njihovi čutnosti. Razum, blago srce in plemenita duša so za ženske nerazumljivi rekviziti. Ideal francoske žene pa je top in živinski ljubček, predmestni postopač in končno tudi takšen moški, ki mu je treba plačati, da molči. O tem bi marsikaj vedeli povedati zamorski plesalci...» Ta odgovor nevljudnega slikarja ni no«v. Slične nazore so imeli že marsi-kakšni starokopitneži. ki nočejo verjeti, da sta si ženska in moški enaka v pogledu življenjskega boia. Nešteto pro-svetljenifi ljudi smatra žensko zgolj za igračo in neredki so celo duhovniki, ki slejkoprej trdijo, da je «baba hudič». S takimi trnradavci se seveda ne kaže spuščati v debato. Toda Jean Gabriel Doumergue je s svojo izjavo razburil francoski ženski svet in izzval burjo odgovorov. Nekateri napadi nan.i so se glasili: «Otroci, ali niste imeli matere, ki se je sklanjala nad vašo zibel? Možje, ali nimate soprog, ki vam stoje ob strani v trenotkih skrbi, obupa in težkih porazov?» Francozinje sploh nimajo sreče v domovini. Pisatelji so jili razkričali za najbolj lahkoživa bitja pod solnceni, dasi so večinoma marljive gospodinje. Sedaj pa pride še slikar, ki napiše, da je ni boli nesramne ženske od Francozinje! Vsekakor se bodo sedaj moraie francoske dame preorijentirati in si poiskati manj nesramnega in izzivajočega portretisia. Poljski ћшпог Neki poljski seljak je svojemu sosedu razlaga! bistvo boljševizma: »Ako imaš konja, ga moraš oddati županstvu.« »Razumem!« '»Kravo tudi.« »Razumem!« »Plug tudi.« »Razumem!« »Svinjo tudi!« »Te pa ne!« »Zakai ne?« »Poslušaj: konja nimam. Krave tudi ne in ne nîuga. imam pa prešiča.« Rumeni vrag Posebni poročevalec moskovskih »Izvestij« piše iz središč-, znanih al» danskih zlatih polj v Sibiriji. Nadvse bogata ležišča visokood» stotnega zlatega peska so bila najdena le slučajno. Lovec, ki je odri losa, ie hotel kožo s pepelom na notranji stra» ni odrgniti. Segel je po grmadi in je našel med pepelom zlata zrna. Ta vest se je po bliskovo raznesla in proti Aldanu se je napotilo na tisoče pusto» lovcev. Živeli so v napo! izkopanih luknjah in šotorih iz smrečja. Poleti usahne edini studenec v tem močvirju in rudarji morajo oddaieč donašati vo» do. Pozimi pa ni bilo od nikoder živil v to puščavo. Ljudje so umirali od škorbuta in glada, plačali so za kos rženega kruha njegovo dvakratno težo v zlatu. V hribu blizu Nezametne» ga štrli proti nebu cel gaj lesenih kri» žev — to so ostanki žrtev prvih aldan» skih let. To je bilo pred dvema letoma, zdaj pa je Nezametni celo mestece, uprav» no središče aldanskih državnih rudni» kov, sedež so - jeta, komunistične orga» nizacije, zadružne zveze, ima čitalnico in narodni dom. Na videz je vse ka» kor drugod, a pod to zunanjostjo si» bi. skesa mestecr se skriva posebno nemirno in prav razuzdano življenje. »Rumeni vraga je višja oblast v tem kraju: zlato izpreminja in kvari ljudi. Mimo ' izkih. pritličnih lesenih hiš ko» rakajo karavane velblodov, drve na pasji vpregi oročanski lovci na svojih ozkih saneh. Sredi mračnega pragozda je skrit trg, kier tujci — krojači, urarji in zlatarji — kupujejo in prodajajo prstane in obeske temnega aHanskega zlata. Korejec fotosrafira srečne ru» darje. Sredi kitajskih šotorov in tun» gunških glinenih koč se zibajo papir» nate svetilke pred kitajskimi kadiini» cami opija. Po lesenih kmečkih kočah so skrite neverjetne beznice, kjer se igra za milijonske vsote. Največ sc v Aldanu tvega pr' sledeč, igri: Na zna» menie zvončka se zberejo igralci in sedeic na klopi cb zidu. Gospodar sto» pi noter, se molče prikloni, sede k mi» zi in ->apiše na papir določeno število posameznih besed. Piše počasi in za» mišljeno, potem skrbno zloži listek skupaj, sa pus.i na mizi pred vsemi in odide. Nato napišejo vsak p eno be» sedo na listič tudi igralci. Vsa1- skrbno premišljuii in napiše navadno ime ka» kega predmeta, ki ga jc ta dan poseb» no potreboval, ali pa se mu je o njem sanjalo. Vsak zloži svoj listič, vse sku» paj pa zlože ла mizo; nato pride go» spodar ip pobere stave v zlatem pesku, pa tudi dvojne, trojne, ne samo na» vadne. Tedaj se približa od!oč'Im trenutek. Gospodar prebere najprej svoj listič, nato pa lističe vseh posameznih igralcev, če je napisal kdo besedo, ki je tudi v gospodarjevem seznamu, do» bi nazaj svoi denar in ravno toliko od gospodarja. Kdor pa ni napisal nobene gospodarjevih besedi, izgubi svoj de» nar in sa pobere gospodar . . . Zunaj praznujejo srečni iskalci zlata. Novi bogataš naroči harmoniki »aldanko«, rudarski ples. in vrže na mizo vrečico zlatega peska. Dobi jo ona ženska, ki ostane pri niem po plesu. Na 6000 mož pride v Aldanu le kakih 600 žensk. Večinoma p« co še te »mamke« — ka» harice posameznih skupin iskalcev zla» ta. Mamka zasluži do 200 rubljev (5600 Din) na mesec, prodaja pa tudi žganje in — sebe. Marsikaka mamka zasluži več kot vsi njeni gospodarji skupaj. Te ženske pridejo včasih na pošto, da pošljejo domov po tisoče rubljev. Mamka pogosto menja moi-ke: gre vedno k onemu, ki ima več zlata. To je vzrok stalnih krvavih pre* ti-pov, ker nož nikdar ne počiva. Pohlepnost pc zlatu je ustvarila po» sebno obrt vodnikov, ki pripoveduje» jo zaupljivim novincem prave čudeže o gozdnih poljanah, kjer leži zlato kar pod mahom. Iskaici vplačajo deleže, rede vodnika in ga napajajo z žga» njem, da jih popelje na srečni kraj. Včasih vodi slepar novince cele mese» ce po pragozdu in jih goljufa končno pa izgine ponoči. Nesrečni družabniki morajo strsani in iačni nazaj do prvih naselbin. Gorje vodniku, če bi ga do» bili osleparjeni v roke! V Aldanu vladajo posebni napisani zakoni: Greh je ukrasti tujo cunjo, ali zaviti vrat tuji kokoši. Tatvina se kaz» nuje s smrtjo. Nekoč sem videl pretep voznika, ki je vzel iz tujih iasli nekaj ovsa za svojega konja. Moral je oves povrniti: vsakikrat pa. ko je zagrabil pest ovsa, je dobil udarec po obrazu, da je krvavel. Ni pa greh oropati pro» dajalno špirita, oslepariti nadzornike. Iskalci se bahajo o takih junaštvih v veseli družbi Nihče ne ve. kaj ga čaka v bližnji bodočnosti, in zato vsak uživa po svoje. Rumeni vrag ne pusti predolgo živeti svojih sužnjev. Težko, da se je posrečilo komu izmed Aldan» cev ono, o čemer je sanial ob priho» du: vrni Lt se z denarjem domov in pri» četi boljše življenje. Dar rumenega vraga je prekletstvo, ne pa blagoslov. Obsodba modernih plesov Profesor Julius Harrison iz MiHoma (Anglija) je pred kratkim izjavil, da bodo vsi »zamorski« plesi kmalu izginili. Po njegovem zagotovilu se bomo kmalu zopet vrnili k sarabandu. menuetu, gavotj in k drugim plesom, ki slove še iz dobe Mozarta in Haen-dela. Charleston iti jeebie heebie sta že danes obsojena na smrt. Te vrste plesi, zaključuje učeni profesor, so primerni zgolj še za kanibale Centralne Afrike. Ptice računarji Naravoslovci so zdavnaj načel; vprašanje, ali znajo ptice šteti. Med lovci je razširjeao mnenje, da znajo vrane šteti samo do tri. Pravijo, da nikoli ne pridejo vrane po nastavljeno meso, čo je skrit lovec v šotoru. Cc pa gredo noter štirje lovci in trije nato odidejo, mislijo vrane, da je šo« tor prazen, in se takoj spustijo na vabo. Vrag ve, ali je to res. Prof. V. Moter v Pragi je letos nedvomno ugotovil, da znajo kure računati. Imel je патгеЗ dve koklji: ena je zvalila 4 pi» ščance, druga pa 7. Ko so piščanci malo odrasli, je druga koklja zapusti« la svoj naraščaj. Hodila je z ostalimi kurami in kljuvali svojo deco. Sirote so se zatekle k četvorici srečnejših bratcev in koklja je skrbela za vseh 11. A to je bilo le podnevi. Ko so šle zvečer kure spat, je vzela koklja pod peroti le 4 piščance, ostalih 7 pa je vedno neusmiljeno napodila. Pri tem pa ni razločila svoje dece od tuje. Po» znala je samo število 4 — kolikor piščancev je zvalila. Prof. Moter je naredil temo. tako da niso kure nič vi» dele. Kaj se je zgodilo potem? Raču« narska koklja je sprejela pod peroti vseh 11 piščancev, ne da bi kaj rekla. To dejstvo, ki se je večkrat ugotovilo, ie pač menda dokaz, da znajo kokoši šteti. KLJllC naj boljše. najtr pc2r»e|se. zato najcenejše» Pohorje pozimi Okoiica Mariborske koče Ziui.w Pohorje je bilo »odkrito« šele pred nekaj leti. Pred tremi ali štirimi leti so ga obiskovali zgolj pogumni turisti. Pogumni z mariborskega vidika, kjer je nedeljski izlet na poletno Pohorje že -tura, ki se o nji pripoveduje ves teden. Kai čudo, če veljajo ljudje, ki si drznejo sredi zime in nreko snežnih žametov na Pohorje, za pogumne turiste. No, nekaj poguma je res treba, da ti ni mar ne za sneg in dež, ne za led in zajnete. Dasi Pohorje nima gorskih ledenikov in nevarnih pečin; čeprav so njegova pota tako krotka in ponižna, da jih zmore otrok, je zima vendarle zima. in kdor nima največje kramljalec v božični številki. SeJai se vrši že v drugič pri Mariborski koči na Pohorju smučarski tečaj, ki ga vodi naš znani planinski pisatelj g. R. Badi-ura. To nam je dalo povod, da s par slikami opozorimo »Jutrove« čitatelje na zimsko Pohorje. Tam pri Mariborski koči! Kako veselo je ondi, 1080 metrov nad morsko površino, to se pravi: nad dravskimi poljanami, gozdovi, potoki in vasmi, nad tisto lepo ravnico, ki jo obrobljajo bregovi Slovenskih goric, Boč z Do-načko goro, Pohorje in daljne hrvat-sko-zagorske gore. Okoli in okoli koče se razprostirajo divni pohorski gozdo- Sankanje pri Mariborski koč1 planinske in športne čednosti: korajže, naj se ne podaja pozimi niti na Pohorje. Ali tb je treba zapisati: korajžnih ljudi je vedno več in tako postaja tudi zimsko Pohorje od leta do leta bolj znano. Še nekaj let, še nekoliko zim-sko-sportnega razvoja in razmaha, pa bo postalo Pohorje pravi mariborski zimski sanatori.i v tistem smislu, kakor ga je lepo očrtal »Jutrov« smučarski vi: tu umno zasajeni, tam prosti in podvrženi lastnim zakonom kakor pragozd. Včasih ječe doline cele tedne v megli, dežju in blatu, tu zgoraj pa sije solnce, ki doseza opoldne majniško temperaturo. In skrije se ves nehvaležen svet, zavije v megleno morje, le pohorski vrhovi srkaio solnce in se pomenkujejo z vrhom Boča. ki moli kot najbližji sosed iz tega morja Drugekrati je narobe: v dolinah je vse suho in brez snega, tu pa je pol metra snega in še več, pa smuk takšen, da malo takih. Koča je dostopna pozimi iz Hoč. Zimski športniki nam zatrjujejo, da so odkrili na Pohorju prekrasne smučarske partije in da bo postalo počasi uprav vzorno torišče smučarskega športa. Celo zagrebški planinci-smu-čarji se zanimajo zani. kakor se je Po- horje v zadnjih letih močno prflcnpflo Zagrebčanom, osobito »Sljemenašem«. Predsednik mariborske podružnice SPD, podjetni in energični gospodar g. dr. Senjor, si lahko s svojimi odborniki vred veselo mane roke, zakaj delo, ki je bilo izvršeno tekom petih let za napredek pohorskega planinstva. je pognalo bogato klasje. Dobro uro od Marborske koče leži Ruška koča. ki jo oskrbuje že 25 let obstoječa podravska podružnica SPD, čije duša je g. nadučitelj Davorin Les-jak. Obe sosedni podružnici živahno tekmujete med seboj in tudi tej tekmi gre hvala, da prodira planinstvo na celotno Pohorje, tudi zapadno, ki je bilo dosihmal zanemarjeno. Naše slike nam kažejo Ruško kočo in cerkev sv. Are-ha tik Ruške koče. Ta cerkev je znana daleč naokrog. Neko nedeljo v poletju se vrši pri Arehu pohorsko proščenje. Pravijo, da so nekatere pohor. cerkve Koprivnikova monografija o Pohorju ln Badjurov Vodič po Pohorju. Pohorje zasluži večjo pozornost širšega slovenskega sveta. V poletju in pozimi. Je vsekakor svojevrstno in mikavno. Ruška koča s cerkvijo sv. Arefaa nastale na mestih nekdanjih poganskih svetišč. Dognano je, da se je tu v rimski dobi posebno častil bog Mitras. Od cerkve sv. Areha, ki jo obdaja široka trata, se odpira krasen razgled na pohorsko hribovje okoli Slov. Bistrice. Okrog Mariborske in Ruške koče se osredotočuje planinsko življenje na Pohorju. Počasi pa se težišče prenaša na Klopni vrh, kjer ima kočo Mariborska podružnica SPD in ki je izhodišče za izlete in smučarske partije na zahodnem Pohorju. O Pohorju, ki so ga hoteli imeti gru-ški Nemci še v septembru 1. 1920, ko so bili že bolj skromni, za državno mejo, so pisali že mnogi pisatelji. Izmed Nemcev ga je lepo opisoval /nani pisatelj Bartsch. Ceslal ga je Slomšek. V Vodovniku J. Je imelo svojega »pevca in pivca«. Na podnožju Pohorja ie tekla zibelka kremenitemu slovenskemu rodoljubu dr. Turnerju. Na Pohorju je živel kot preprosti bajtar pozabljeni prevajalec iz slovanskih literatur P. Miklavec-Podravski. Največ pohorske lepote odraža poezija Janka Gla-serja (»Pohorska pota«), V najnovejšem času sta izšli dve knjigi o Pohorju: Veselo navzdol... drama v petih dejanjih. Preve) Oton Zupančič. Knjiga vsebuje tud< zgodovinske podatke diame. Cena za broš zvod Din 14—, ca vezan izvod L)in 20'— Po pošti Di n 2*M) več Naroča se v kni'gaini Tiskovne zadruge v Ljubljani, PteSernova ulica 54 Nas.irot gavne poŠte Slovanske narodne pesmi v nemškem prevodu V znani zbirki »Mevers Klassiker Ausga» ben«, ki jo izdaja Bibliografski zavod \ Leipzigu, je izšla 560 strani obsegajoča knjiga »Volkslieder der Slavvcn«. V Pragi živeči nemški pisatelj Paul E i s n e r, znan tudi kot sotrudnik »Pragcr Presse«, je zbral v tej obsežni knj gi lastne prevode slovan» skih narodnih pesmi. Delo je zahtevaio ogromno truda, spretnosti in poznavanja snovi in jezikov, kar bomo pri nemškem prevajalcu tembolj cenili, čc uvažimo, da imajo narodne pesmi vse polno provincija» lizmov, ki jih cesto ne pozna niti domač človek. Strokovni kritiki, ki bo imela pri rokah izvirnike in zadosten pregled čez fcra« gas-tvo slovanske narodne poezije, je pri» držana končna sodba o delu. ki ga je opra» vil dr. liisncr. V tej antologiji so zbrane lirične narodne pesmi, izmed epičnih pa zgolj one, ki imajo liričen značaj; tak^ izmed srbskih znana »Smrt majke Jugoviča«. Ker je knjiga na« menjena čitatelju iz širših krogov, je imel prevajalec pri izbiri gradiva pred očmi este-tičen moment. Zato je knjiga »Volkslieder der Slawen« antologija poezije, ne pa znan» stven pripomoček. Prevajalec pravi v uvo« du, da imajo Slovani izmed vseh evropskih narodov še največ narodne pesmi Pokazati preprosto lepoto slovanske narodne duše in pestrost ljudskega življenja, kakor se od= ražata v narodni pesmi — to je bil preva« jaičev pogiav:tni namen. Kolikor jc bilo potrebno komentarja da čitatelj lažje uži« va te pesmi, ga je prevajalec podal v uvo* du in v posebnih opombah na koncu zbirke. V vsej pestrosti so nanizane v tej anto« logiji preproste, a mične uspavanke, otroške.. zaljubljene, prazniške, delavniške, ple» salske, pivske, žetvene, vinogradniške, pa« stirske, materinske, moralne, stanovske, na» božne, refleksivne in druge pesmi vseh slo= vanskih narodov. Tu so pesmi, ki jih poje že stoletja ruska mati svojemu detetu v zibelki; tu je erotična poezija ukrajinskih step, pomešana s prastarimi spevi narodnih in cerkvenih praznikov; poljskim zaljubljen nim vzdihom, ki dosezajo vso ljubkost v krakowiankah, slede glasovi češke grlice z Vltave in slovaških golobčkov z Vaga: oglaša se slovenski romar, ki poje o žele» nem Juriju in prosi nebeško Devico, da mu prižge luč v temini groba; hrvatski fant trubadurj dekletu na širni slavonski ravni« ci; srbski junak ^oje o konjih, sabljah, vinu in dekletih; slednjič pride k besedi Bolgar s svojo napo! slovansko « čustveno, napol orientalsko, nomadsko«tožno ljudsko po^zi» jo. Vrh tega so zastopani še Belorusi in Lu* žički Srbi. Prevajalec se je držal pri vsakem narodu enakega vrstnega reda: najprej sle* di otroška doba z uspavankami, koledami in praznovanji, n;to se vrste erotične pe«-mi, med njimi tudi plesne, zatem stanovske in slednjič verske in refleksivne, ki govore o najvišjih rečeh: o Bogu, o smrti, o tego» bah življenja, o modrosti in čednosti. Zelo obsežna sta hrvatski in srbski del. Slovencem je posvečenih 20 strani. Naše pesmi avtorja stara belokranjska koleda; slede ji božična pesem pastirjev, pesmi slo» venske pomladi, ki jo predstavlja sv. Jurij, pesmi o kresni noči, romarske, ljubavne in ženitovanjske pesmi, vinogradniška poezija, napitnice, primer lovskih pesmi in slednjič nabožne. Zaključuje jih gotsko membno delo, sad pesnika in znanstvenika. »Volkslieder der Slawen« stanejo v lepo opremljeni, vezani izdaji samo 4 marke 25 pfenigov. Za današnje razmere na nemškem književnem trgu ugodna cena. Al. Pugelj: Dr. V. P. Oddelek za šolstvo ie v četrtem nadstropju prostrane vladne palače. Široki hodnik, s katerega vodi obilo vrat v različne pisarne višjih in najvišjih šolskih uradnikov, je izpremenjen v čakalnico ter poln starinskih, z usnjem prevlečenih zof, po katerih sede moški in ženske, ki čakajo sprejema. Ogromna okna so obrnjena na dvorišče, kjer leži sredi riavih zidov umaza-nomlečna megla. Maia in prikupna gospodična Amalija je pridrobila vsa zasopla v čakalnico, pihnila parkrat sapo pod svoj nosek in preko svojih rdečih lic in se nato z vidno naslado predala tisti zo-fi, ki je stala naibliže. Ko je ogledala nekaj starikavih in sitnih žensk, naibrže starih učiteljic, dva starikava gospoda, od katerih je bil eden velik in suh, drugi pa majhen in debel in ki sta vselej, kadar je šel kdo mimo. stisnila glavi skupaj, da si nekaj pošepetata. se ie brezbrižno in zadovoljno stisnila v kotiček in se zagledala v svoje bele. nekoliko predebele roke. Amalija sama ie bila tudi učiteljica, toda še mlada. Imela je ozke, temne. nekoliko poševno ležeče oči. temne lase in zelo zal životek. Včerai ie prejela od šolske oblasti pismo, naj se takoj zglasi pri podpisanem. Podpisan pa je bil dr.^ Vladimir Polianec. Kakšno zvočno moško ime in priimek, ali ne? Vlad. Poljanec. Priimek napoveduje nekaj zdravega, pristnega, kakor je na primer drevo na travniku. Mlado, močno, zeleno drevo. In Vladimir da slutiti nekaj podobnega, simpatičnega, zrelega, dostojnega, a kljub temu zelo podjetnega in odločnega. In spredaj sta stali še dve črki s piko: dr. Torej doktor Vladimir Polianec. Zato ker je doktor, je gotovo že šolski nadzornik. Zakaj Vladimir Poljanec ne rrore ne biti ne postati star. Tako je mislila in se v mislih smehljala, ko se je spravljala spat. Pihnila je luč in šla še enkrat v sami srajci do vrat, da se prepriča, so Ii res trdno zaprta ali ne. Fantje v vasi, zlasti nekateri. so res od hudirja. Tako poštarjev Nace. Tega ni sram nobene besede. naj bo še tako nespodobna. In če ga one bla гјп-с* hla-ga;n 1л vzicanje v ^rno-lne K'jufaln ce d m>č« пгчп >n ke DVIGALA Z' osebe, br»-mena t d ta in >Ие. dv gm a ernos re, dwi ala zr bo mke, pregledovanje in -o rav le dvigal. Za dvigala: Seneralao tastoasr.o « Siottnu т Иг» tsku Ut ektor Ing R. ROESSER LJUBLJANA Gledal.šk» ui. st s lit nadstr StaMo joSiOMinu u -nantir»» t n <«*K>r*lim Višji monter VILIM TRAGER, ZAGREB Gundui čeva ulica br 23 e e. «inu ciste s m. u Eosdo ,M O N T A N I A", tehni ko-к m«'-tialno poduzeče. SARAJEVO Kral.a Pelr» ulica br. b. onima dvema na glavi. Množina sivih redkih brčic. ki le deloma Dokrivajo pornjo ustnico, je na prvi pogled na desni večja nego na levi. Suknjič visi na životu kakor na količku in koščene ter sitne ročice, ki iščejo nečesa med papirji po mizi. štrle žalostno in revno iz prekratkih sivih rokavov. To malo bitje zatisne naenkrat svoie vodene in drobne oči. zaokroži ustnice navzdol v obliki podkve in se oglasi nosljavo in čemerno: — Ste vi učiteljica Amalija Kociper ki službuje zdaj na štirirazrednici pri Sv. Ožboltu za Zeleno goro? — Da. se odzove Amalija vsa bleda. — Torej ste vi tista, ki odpušča otroke pred koncem za oouk odmerjenih ur? Zato jih spušča domov, da gre prei sedet na klop ored pošto ln se po-menkavat s poštarjevim Nacetom? — Prosim, dovolite, se zavzame Amalija vsa bleda in vstane. _ Sedite, zarenči malo bitje. — Mene je naročil sem gospod doktor Vladimir Polianec. — Gospod doktor Vladimir Poljane« sem laz. Ja. ja. ja. le glejte me prav čudno! Kai ne. vidi se da ne more bitJ vsak tako lep. kakor je poštarjev Nace. _ Prosim, jaz vršim svojo službo točno. — 2e poznamo vašo točnost in natančnost. V zvezek učenca četrtega razreda Janeza Rogača ste zapisali na korekturni rob domače naloge »Katere domače živali so najkoristnejše?» šti-rinajstkrat. pomislite, štirinajstkrat »poštarjev Nace«. — To je nemogoče, to je podtaknjeno .. . — No, no, kaj bo podtaknjeno, če je pa tukaj zvezek, kjer ste na rob štirinajstkrat zapisali »poštarjev Nace«. Kaj boste grizli ustnice oa pomežiko-vali. kakor bi vam moke natresel v oči! Vi ste še v tistih letih, ko vam vse poje. žvižga: grm za hišo. oblak in luna in planka ob poti! V življenju je pa tako narejeno, da ima vse svoi čas. Šola svojega, poštarjev Nace pa svojega. In vse spada na svoje mesto in ne sme biti nič tam. kamor ne spada. Poštarjev Nace ne spada na korekturni rob domače naloge Janeza Rogača. In vi stojite zdaj pred dr. Vladimirom Po-Uancem. ki ni poštarjev Nace. Za enkrat boste za svojo nemarnost primerno kaznovani, drugič boste pa še primernejše Ste opravili. Zbogom. Ko se ie peljala mala Amalija nazaj na svoje službeno mesto in ie vozil vlak skozi predor, ie jokala, stiskala mali robec v pest in tolkla z njo po kolenu in sikala v temo: — Ti grdo, nesramno življenje! Ali ie to dr. Vladimir Polianec?! . . . Ivan Zoreč: Ubožec Martin Prvi puh je Martinu že nekoliko osul biado, nekakova mišja dlačica mu je že začela temneti pod nosom ln strašno rad bi se bil izpeljal iz materinega gnezda, pa se ni mogel. Z materjo je moral hoditi po vaseh in skupavati jajca in perutnino. Kaj pa sta mogla, če sta hotela pošteno živeti? Vse bogastvo jima je bila tista ponižno čepeča, v drevie se skrivajoča hišica na Smarčevem hribu in nekaj malega v denarju, ki pa ga je mati zmerom skrivala in na ves glas tajila. Kadar sta obredla vso sosesko, sta brž s polnimi kurniki in košarami naložila samotežni voziček in se napotila v daljni Trst: peš tja. peš nazaj. »Z železnico ni nič.« je mati učila. »Vedi ga sam zlomek. kakov svet so ti železničarji. Se jajca bi nama spotoma pobili ali pa kokoši izpustili. In vožnja bi nama požrla pol dobička.« Tudj hrane sta si vselej vzela z doma. A pravili so. da ima Poberela. Martinova mati. leto in dan po jarem volov v reji in denar na posojilu. Martin je kmalu spoznaval vrednost denarja Sai ie videl ženske, kako se z materjo vlečejo za uhoge vinarje, in se v Trstu čudil belim gospem, kako težko jim gredo dvo.iače iz rok. In najsi je videl silno moč denarja, hraniti in varčevati le ni znal. »Vse življenje boš siromak.« ga je kara'a mati, ki ie skoparila in se tresla ob vsakerm izdatku, a sina vendar nikoli ni pustila brez denarja. Martin je tiščal med fante in jim dajal za pijačo, oa ga niso nič kaj marali: nikoli ni smel z njimi iti na vas. »Spat. kokošar!« so ga podili. Tudi dekleta so se mu le oosmeho-vala. če jih je oblezaval in ovohavaL »Kaj boš ti. kokošar!« so ga pikala Bolj ko zaničevanje fantov, ponosnih na kmetrie in kmečko delo. ga ie skelela nemilost deklet, ki ie za njimi tako rad srboritil. Le Pelinova dekla Mana ga ni kar očitno zametavala. ampak mu je bl'a prav dobra prijateljica. Kadar je prišel iz Trsta, vselej g ie prinesel kai za soomin. »Nočem, da bi mi nosi] daril,« se je vžasib branila. iNe jempi mi veselja!« jo ie prosil. ! »Ko jih izbiram mislim nate in vso pot 1 so mi potlej misli pri tebi.« »A kako naj ti vse odvrnem?« »Ce bj te smel prav posebno pobožati, bi se mi močno prikupila-« »Bog ve, kako misliš?« »Lepo. lepo mislim.« Sklonil se ii je do ušes in ii nekaj za-šepetal. »0 ti grdavž kokošarski!« ie siknila in ga odpehnila. Tako se ii te zameril in se brž loti! ntke druge ki ni bila tako samosvoja Mana pa ie zvedela in ga od jeze da!a v jezike. Tudi mati ie to slišala. »Da te !e sram ni!« je pihala. *K spovedi pojdi, gnusoba!« A Martin se ni nič kesa!, kar še po drugih ie začel gledati Ce ni bil čas za kupčijo ie vlekel harmonika žvižzal kanarčku ali oa hodil v h os to po gobe in iežice Hosta ga je vselei vsega prevzela Na ves svet je čisto Pozabil tiho hodil po mehkem mahu ir vlekel vase fihotn in lepoto veličastne samote Včasih se te zlek-m'1 po tlth in zamiš'ien tfleda! v oHake ln za pticami ki so se vozile z vetrovi. 0. ko je hodil v šolo in če se mu Je bilo bati učenika. ie pobegnil kar v Domača obleka Domačo obleko je zares treba krojiti z razumevanjem. Ustrezati mora vsem zahtevam. Ako nočemo, da bi bila uporabna samo za določen letni čas, marveč za vse leto, ne sme biti niti prelahka, niti preitež-ka, poleg tega pa mora biti vedno gTaci-jozira in praktična. Predvsem pa ne sme biti predraga, ker га domačo garderobo proračunske postavke navadno itak niso previsoke. Cesto skušajo dame izgotoviti domača oblačila \г razpoložljivih ostankov. kar ne povzroča prevelikih težkoč, ker pestrost ni nrkaka napaka; nasprotno, ba. Martinova žena ga je prav dosti nabrala in namočila, a Martin ga je,' da bi bil z oči financarjem in orožnikom, v brenti nosil v hosto. Tam inu je v skriti skalni duplini čvrčal pod kotlom pohleven ogenj. in tu ga je izvohal zviti finanear. »Zdaj sva pa vkup. Martine!« se mu ie hudobno režal. »Nemara, da sva. Glejte si no, saj sva res! Kako pa vam kai zdravje?« se je Martin hitro opomogel, popadel puško, skočil za steno in pomeril; »Zdaj pa kar brž steči, zelenec: — čez pol minute bom sprožil!« — Potlej je šlo naglo. Zaprli so ga zaradi javnega nasilja. To mu je šlo v živo. Zdelo se mu je zelo krivično, da so mu branili preku-havati črvoiedno sadje, ki bi dr ig.iče gnilo pod drevjem, in mu vzeli svobodo, ker ie malo postrašil tistega ne-pnplednepa prežuna. Kazen ea je čisto spremenila in ubila. la ko je prišel venkaj, mu je še Ma-i ; a umrla za hitro pljučnico. Zdaj je bi! spet sam in še bolj neroden in ubog. Nobena stvar ga nj več veselila: kanarčku žvižgal, ni harmonike še-retal. ni zveriad nadlegoval; ogr-ka rolezen ga ni preveč lomila, ker ni bilo Mane. da bi skrbela zanj in godrnjala nanj. Cez leto in dan se јг premislil. Kar na brž je prodal hišico s tisto zaplato zemlje in šel v Ljubljano za hlapca. Tu ga je našia volna in mu kmalu postlala v črni gališki zemlji. Po 400 Din doNte damski plašč, čista volna v Šeat različnih barvah, dokler traja zaloga, Gričar & Mejač samo 1294 Selenburgova u'ica štev. 3. ZA NOVO LETO! i. že.ijo naši malčk novo slikanico JKartje tiroštjeve: Čebelica brenčelica. Večbarvne slike iz otročjega m živalskega živijenia s pesmicami j Cena Din 30, s poštnino 33 50 i. Naročila spre;ema Knjiçarna Tiskovne /.adrugt • L-iubliant, /71 j: Jules Lemaîire: Zaljubljenec (Na robu Cervantesovih novel.) Markizu Manuelu de Léganezu je bi» lo šestdeset let. ko se je zagledal v mlado grofico Elviro de Nisana. Don Manuel je služil v vojski pod kraljem Ivanom II. in se je boril proti Mavrom. Dokaj dolgo je živel življe« nje. polno ljubavnih pustolovščin. To» da v vseh nemirih življenja je vedno ohranil zanimanje za lepo slovstvo; rad je prebiral viteške romane, čeprav je dobro vedel, da so samo za razvedrilo; toda cenil je njihovo nravstveno rah» ločutnost. Oženil se ni; in tako je se» daj, pokojno živeč v Murciji. gojil raz» ne umetnosti in najplemenitejšo fi o» zofijo. se obdajal s prijatelji in z neko dolgočasno elegantnostjo gostil najod» ličneišo družbo. Bi'o je o procesiji na Veliki petek, ko je prvič videl Elviro. Stala je na svojem balkonu, ki je bil le malo vzvi» šen nad cesto; a mimo nje so se tisti trenutek ravno pomikali spokorniki v haljah, noseči križ iz Trpljenja zasra. movalni plašč, šibe. lestvo. žreblje, tr» njevo krono in sulico; tako, da se mu je Elvira sprva zazdela vsa obdana z mučilnim orodjem, kar bi bil moral prav za prav smatrati za slabo zname» nje. Poizvedoval je o nji; izvedel je, da se je iz ljubezni omožila z grofom Pompeyem de Nisana in da je ostala blazno zaljubljena vanj, akoravno je bil poln pregreh. Ni mu bilo težko do» seči, da ga je grofica sprejela, in po» stal je eden najpogostejših hišnih go» stov. Ljubil jo je takoj od početka z naj» silnejšo ljubeznijo in ne brez poželje» nja: toda, ker ni mogel upati, da bi ga vzljubila tudi ona, je sklenil, da nase popolnoma pozabi, da jo bo ljubil za* radi nje same in bo storil vse, da ji pri» hrani bridkosti. In ker pojma lepote ni ločil od pojma čistosti in ker mu je bi« Ia Elvirina krepost tako draga, je skle* nil storiti vse. da jo ohrani, če že ne nedotaknjeno (ker je na nesrečo bila pač že v oblasti drugega moškega), pa vsaj nedolžno, kolikor je to mogoče, in zvesto njenemu možu. Spočetka je bila donu Manuelu de Léganezu misel, da je žena tega sopro» 0a in v ljubezni njegova last, neznosna. Zato mu ni bilo neprijetno, da je Pom« peyo vzdrževal več priležnic, zakaj mi« sliî je, da svoji ženi daje manj sebe sa» mega, ko mora toliko razdajati drugim ženskam. Nekaj časa se je don Ma» nuel celo udeleževal Pompevevih vese» ljačenj in ga je vzpodbujal k razuzda» nosti. Zato, da bi bil utrujen in poln prezira, kadar se je vračal k svoji ženi, jo je objel. Toda Elvira, vsa ljubosumna, je jo» kala in hirala. Don Manuel je spoznal, da jo še težje gleda nesrečno, nego če bi jo videl srečno z njenim možem. Ker je trpela zaradi Pompeyeve nezve» stobe, je poizkušal vse, da bi vrnil Pompeva na pravo pot. Pripravil ga je tako daleč, da je prekinil zveze z dve» ma ali tremi ljubicami. Toda komaj je Pompevo žrtvoval eno, že si je poiskal drugo. Vrhu tega se je don Manuel v težkih mukah >risilil, da je pred Elviro opravičeval in zagovarjal njenega gnus» nega soproga, da ga je včasi celo sam privedel nazaj k zapuščeni ženi ter da je prisostvoval njunim spravam in ra» dosti Elvire, ki je bila kruta, ne da bi se sama zavedala tega. Kmalu mu je dala povoda za nemir celo Elvira sama s svojimi oboževalci, ki jih je slabo soprogovo ponašanje privabljalo v njeno bližino. Belil si je glavo, kako bi jih odvrnil k drugim razvedrilom. Dona Jeronima de Mova» das ie vlekel v igralnice in mu celo po» soja! denar, kadar je vse izgubil. Da bi dona Rogera de Rada ozdravil njego» vega nagnjenja do Elvire, mu je po» iskal zelo lepo milostnico. Dona Gon» zalesa Pacheca je navadil, da si je iskal razvedrila v pijančevanju. Kar se pa tiče dona Juana de la Membrilla, s ka» terim je Elvira ravnala še dokaj priza» nesljivo, je izzval z njim prepir in ga je nato ubil v dvoboju. Njegova gorečnost ni ostala brez nekakšne nedolžne nagrade. Elvira je občevala z njim prav po domače in do» brohotno. kakor s starim stricem ali z dedom. Zaupala mu je vse svoje ma» lenkostne skrbi in težave. Dovoljevala mu je. da je prisostvoval, kadar se je napravljala, in da je smel nji na čast prirejati veselice, pojedine in koncer» te. Vpraševala ga je za svet, kaj naj bere. Končno, ker je bila dobrosrčna, se je hlinila, kakor da ga res zelo po» trebuje. Toda ljubila ni prav nikogar razen Pompeva. kljub njegovi nezvestobi in vsem razuzdanostim. Pompeo je nada» ljeval svoje neredno življenje, bil je ves zadolžen in zdelo se je. da se če» dalje bolj otresa predsodkov. Don Ma» nuel 2a je zaničeval zato, ker je bil kriv. rla je žena trpela, in ker je bil njen mož; toda istočasno se je vztraj« no vedel kot zvest Pompeyev prijatelj, to pa zaradi Elvire, ki jo je bil ta pn> kleti soprog — kot je mislil — začaral in obsédel. Med tem je kralj iznova pričel vojno proti Mavrom. Generalu de Xerica je bilo ukazano, da zasede mesto Lorca, važno trdnjavo, oddaljeno nekaj milj od Murcije. Njegov poročnik je bil don Pompeco de Nisana. A don Ma« nuel je stopil spet v vojsko, da bi mo< gel čuvati Elvirinega moža. Mavri so kmalu pričeli oblegati Lor« co. Oblega je trajala že več mesecev, ko se je Mavrom posrečilo priti v me« sto skozi neka vrata v obzidju, ki so bila po naključju brez brambovcev; španska vojska se je morala umakniti do Murcije. Bil je pa ravno don Pompeyo tisti, ki je tedaj ukazal, da naj se puste tista vrata brez obrambe, ker ie — kot je trdil — izvedel, da se sovražnik pripravlja k napadu na drugem kra*u. Vedelo se je Da tudi. da ie bil v silnih denarnih stiskah in zato zmožen vseea. in pričeli so ga dolžiti izdajstva. Take govorice so dospele tudi Elviri do ušes, ki jo je zgrabila ne:zrekliiva groza In bolest, tako da ie don Manuel ni mogel več ne pomiriti, ne utolaž^ti. Nato je emir mavriške vojske poslal generalu de Xerica pismo v Murcijo, vako Mazi: Državna sluhonemnica v Ljubljani Bival aica Dela 7 niča spričo obče gospodarske krize zaenkrat le Pu-oožna želja, k; pa jo bo treba prej ali slej tudi uresničiti. Dokler pa se to ne zgodi, bi morala država krepko podpirati vsaj ta edini zavod, kar pa se na žalost ne vrši. Prvo vodstvo naše glirhonemnice je bilo v rokah Šteiana Primožiča, ki ga je leta 19Ј5. nasledi! Janko P i a n e c k 1, dve leti kasneje pa sedanji ravnatelj Fran Q r m, katerega bogato delovanje in skrb omenimo na drugem mestu. Nekaj zgodovine in statistike V preteklem stoletju smo imeli pol tucata redkih človekoljubov, ki jim ie bila pri srcu naša najbolj zapuščena gluhonema mladina. Živa želja, zgraditi takim sirotam potrebno šoioin dom, jih ie napotila, da so v svojih oporokah ali drugače volili večje ali manjše zneske v ta blagi namen. Ti dobrotniki in ustanoviteji ljubljanske gluho-nemnice so bili: Frančišek Schmid, prélat in stolni kantor v Ljubljani, ki je leta 1630. volil za ustanovitev zavoda 6043 goldinarjev. Jožei 5 k u š e k, kaplan v Železnikih, istega leta, 952 gid., Benjamin J e -I o v š e k, vpokojeni stotnik v Novem mestu, leia 1S39. znesek 2J0 gid.. Anton Alojzij W o 1 i, knezoškoi ljubljanski, leta 1859-, vsoto 8CXX) gld.. Frančišek Sev. D a i n e r, duhovnik na Dunaju, leta 1851. znesek 3000 goldinarjev. Ignacij Holzapiel, dekan v Rib-n.ci. leta 1SÔ2., pokroviteljsko vsoto 52.962 goldinarjev,' ter grofica Stubenberg leta 1866. znesek 4000 gld. Naj izdatnejše volilo je bilo tedaj ono dekana Holzapfla, ki je tu-di zadostovalo za nakup zemljišča in zidavo poslopja. Mestna občina je po tem dobrotniku gluhoneme dece imenovala ulico, ki leži za obsežnim zavednim vrtom. Dokler se zavod ni začel graditi, so se porabljale obresti teh ustanov za šolanje naših gluhcnemcev na vnanjih zavodih bivše monarhije, zlasti v Lirtcu. Toda otroci so se na teh zavodih cdtujevali svojcem, ker so se izobraževali v tujem jeziku- Bila je torej nujna potreba po ustanovitvi lastnega zavoda. Učna uprava pa je to perečo zadevo tako dolgo zavlačevala, dokler niso začeli vnanii zavodi odstavljati našo deco z izgovorom, da nimajo prostora. Tako se ie naposled leta 1S98. nakupilo stav-bišče ob Zaloški cesti nasproti bolnice ter se je v prihodnjem letu začelo z zgradbo, ki se je slovesno otvorila 28. oktobra 1930. Prvo leto se je priglasilo za sprejem 32 gojencev. To število je ostalo v prihodnjih letih skoro neizpremenjeno. Zavod je popolnoma zadoščal potrebam bivše Kranjske, za katero je bil tudi zgrâ.ien. Po prevratu pa je 'postal mahoma pretesen. V Ljubljano so zdaj pritisnili gluhonemi otroci iz Štajerske, ki so se poprej šolali v Gradcu Število gojencev je tako naraslo na 90 in jih več tu-di ni mogoče »prejeti, dasi izkazujejo zadnji statistični podatki blizu 300 šologodne gluhoneme dece v Sloveniji- Treba bi bilo tedaj zgraditi vsaj še en zavod in to za marborsko oblast, na katero pade skoro 70% teh siromakov. Seveda je to Na kretanje se je naslonil tudi pouk v ptvih gluhonemnicah. Ker pa se je pokazalo. da kretnja marsikaj ne more izraziti (zlasti abstraktni pojmi!), so poklicali na pomoč umetna znamenja, med katera spada tudi takozvana ročna abeceda. Na ta način in še s pomočjo pisave so mogli doseči učenci prav znatno stopnjo naobraz-be KUub temu so ostali tujci med slišečo okolico, ki njihovih izumetničenih znamenj ni razumela. Hude in dolgotrajne pravde su se vnele med zagovorniki te šole in tistimi pogumnimi borci za novo smer. ki ;e tirjala v giuhonemnico živ govor. Poslednji so se opirali na dejstvo, da je s pomočjo vida in tipa mogoče odbrati govor od ust in tudi zganiti sicer zdrava govorila gluhonemcev za dovolj razločno giasovno izražanje, s tem pa tudi ozdraviti nemost. Zagovornikom stare šole pa je ostalo v rokah neizpodbitno orožje, da je tak način pouka za glušca docela protinaraven. Toda veano lepši uspehi nove šole so potiskali v ozadje tudi ta poslednji ponv-s-lek. Res da so bili zdaj napori učitelja, pa tudi učenca neprimerno večji nego prej, ali Ie z živim govorom ie mogoče postaviti glušca kot polnovrednega člana v človeško družbo. Ta novi način pouka po govorni metodi se vrši na naši gluhonemnici že vse od njenega obstoja ter se uspešno izpopolnjuje z bogatimi pridobitvami drugih kulturnih narodov na tem polju. Otroci I se nauče v osmih letih šolanja na zavodu j gladkega črtanja govora od ust in tudi dovolj razumljivega izražanja lastnih misli v živi bese-di. Njihova naobrazba odgovarja skoro popolnoma naobrazbi, ki jo nudi osnovna šola polnočutnemu otroku. Seveda so tudi nemi otroci bolj ali mani nadarjeni, i splošno pa nadkrilju.iejo dečki deklice. Uči- i teljstvo polaga po triletnem prakticiranju na zavodu in obsežnem strokovnem študiju poseben izpit za stalno nameščenie. Njegova plača pa ni v nikakem razmerju z ogromnim trudom, ki mu razjeda živce boli nego v kateremkoli drugem poklicu. Toda to ie posebno poglavje, o katerem ie bilo že mnogo besed, pa doslej še vse zaman- Ravnatelj Fran Grom Malo pozna naša javnost tega izrednega moža, ki ima za sabo bogato dobo dela in skrbi za biagobit naše gluhoneme mladine. Po pravici bi ga lahko imenovali slovenskega Abbé de l"Epeéja, očeta gluhonemcev. Fran Grm se je rodil v preprosti kmečki hiši na Raki pri Krškem dne 12. februarja 1877. Po dovršeni meščanski šoli v Krškem je vstopil na ljubljansko učiteljišče, kjer je maturirai leta 1896. V prvo učiteljsko službo ga je zaneslo na Kopanj pri Grosupljem, od koder ga je leta 1901. poklicala naša mlada gluhonemnica, da H posveti vse svoje velike sile. Tako obhaja letos 251etni jubilej svojega učiteljevanja na zavodu, prihodnje leto pa bo poleg svoje SOletnice slavil tudi 2-Oletnico odgovornosti in skrbi polno brigo, ki mu jo je naprtilo vodstvo naše gluhonemnice. Ze koj spočetka se je vrgel naš jubilant z občudovanja vredno vnemo na strokovno literaturo, da bi mogel tem uspešneje zaorati v domačo ledino, ki je bila takrat skoro docela prazna. Razen pomanj- nadstropju na vsakem krilu po en kabinet za nadzorstveno osobje, ki vrši nočno službo. Najzanimivejši je pogled v katerokoli od učilnic, ki so vse enako velike in enako opremljene ia tudi edini prostori, ki odgovarjajo potrebam. Sredi učilnice je v polkrogu razvrščen h 1 do 15 majhnih pultov, kakor je pač število učencev. Za vsakim pultom ie navaden stol, ki ga otroci po potrebi prenesejo tudi pred pult, da so tako bližje učiteljevih ust, na katera je treba gledati veliko .pozornostjo. Da se otrokom ne napenja vid, je veliko okno tako nameščeno, da pade vsa svetloba v učiteljev obraz in na table, kamor se črta priučena snov Za zavodom se širi velik vrt za zelenjavo. Tu je nameščeno tudi prostorno igrišče, na katerem uživajo otroci ob ugodnem vremenu potreben oddih. . Pouk na gluhonemnici nekdaj in sedaj Spoz-nanje, da so ghihonemci zmožni na-obrazbe, je razmeroma še jako mlado. Ves stari in srednji vek si ni nihče belil glave za napredek teh četveročutih bitij. Najradi-kalnejši so bili menda Špartanci, ki jim je taka vprašanja reševalo široko žrelo Taj- kljivega Koprivnikovega »Gluhoaiurca« in skromne Rudeževe knjige »Gluhonemci« ni-smo imeli niti enega strokovnega dela na ttm polju. Mogel pa bi nam tako delo napisati iz svoje bogate prakse Fran Grm, samo kje najti založnika? — Poleg nemške strokovne literature pa je gnalo našega jubilanta tudi zanimanje za nič manj obsežnimi irancoskimi viri- MoraJ pa se je šele učiti jezika. Dasi nI imel za to nikake' podlage iz meščanske šole in učiteljišča, se je kar sam lotil učenja, pri čemer mu je vrlo pomagala fonetika, katero ie že takrat dobro poznal. Čeprav nikoli ni videl Pariza, obvlada ravnatelj Grm francoščino, zlasti glede precizae izreke, v toliki dovršenosti da so se temu nemalo čudili celo rojeni Francozi. Каког ima nas jubilant uevcnijive zasluge za cxigo;o gluhoneme dece in si j« znal vzgojiti kader učiteljstva, ki po svoji strokovni naobrazbi nadkriljuie marsikak ugleden inozemski zavod, velja še posebe podčrtati njegovo široko znanje ionetike, tiste mlade vede o glasovih človeškega go-vera, ki je pri nas še domala nepoznana in vtndar nujno potrebna ne samo učitelju na gluhonemnici, ampak tudi vsem tistim, ki se bavijo z govorom, torej učiteljem sploh, pevcem, igralcem, govornikom, predavateljem itd. Posebno važno pa je znanje fo-uetike pri učenju tujih jezikorv, ki iih sicer ni mogoče pravilno obvladati. Tu zija globoka vrzel in ravnatelj Grm, kot naš najboljši praktični fonetik, bi bil prvi poklican, da nam napiše prepotrebno delo o slovenski izreki. Upajmo, da nam tega r.e ostane dolžan. S tem si bo postavil tudi med narodom trajen spomenik. Naš zavodni oče pa ima tudi kot človek odlične vrline. Kdor bi ga sodil samo po videzu, bi dejal, da je morda nekam mrk in čemeren, ker ne trosi rad besed. Zato pa ga mora človek tembolj vzljubiti, ko se тпц odkrije izpod te trde lupine videza njegova nad vse blaga in nežna duša. Naš jubilant ni samo poštenjak od nog do glave, človek, ki bi nikomur ne skrivil lasu, pa makar bi mu šlo za lastno kožo, ampak je tudi kljub vsem težkim časom, ki jih ima za sabo, še vedno mladostno navdušen idealist, vseki>zi plemenit značaj in sploh vzor človeka. Nai bi mu bilo dano še dolgo vrsto let vztrajati v veliki in izredni nalogi, ki mu jo je dodelila usoda- Učiln:: geta. Dosti boljše ni bfio niti kasneje, ko je bilo splošno razširjeno mnenje, da so gluhonemci obsedena bitja in da bi bilo proti božji previdnosti, ako bi se kdo lotil »izganjati hudiča« iz njih. šele v novem veku zasledimo prve poizkuse izobraževanja posameznih gluhonemcev. Prvi zavodi pa so nastali komaj pred par stoletji v Franciji in Nemčiji in šele mnogo kasneje po ostali Evropi. Toda pouk na teh zavodih je bil docela drugačen od sedanjega. Znano je, da se gluhonema poslužujejo za izražanje svojih misli živahnega miga-nja rok in obraza, kar imenujemo kretanje. To je nekak »materni jezik» mutcev vesoljne zemlje in vseh časov, hkrati pa tudi najbolj razširjen in najboij naraven mednarodni jezik sploh. Saj tudi mi »govorimo« tako, zlasti če pridemo v dotiko s tujcem, s katerim se sicer rte moremo sporazumeti. Izprehod po zavodu Državna gluhonemnica v Ljubljani je internat, ki potrebuje poleg učilnic še več drugih prostorov. V prizemliu so poieg velike obednice in prostorne kuhinje s shrambami tudi pralnica, kurilnica za centralni ogrev, lepa kopalnica, ki pa mora hudo skopariti z vodo, za katero »nema para«, in razne kleti. Celo pritličje zavzemajo učilnice, osem po številu, in majhna telovadnica. ki pa vsled pomanjkanja prostorov služi za delavnico. V prvem nadstropju je obsežna bivalnica, toda še mnogo pretesna za sedanje število otrok, dalje risalnica. rav-nateljeva pisarna in stanovanje ter še par drugih prostorov. V drugem nadstropju so štiri velike spalnice, ki pa tudi ne zadoščajo ter je bilo treba v ta namen adaptirati še boln:ško in ordinacijsko sobo. Poleg dveh tesnih garderob in umivalnic sta v tem Umetnost in sramežljivost Svetohlinska sramežljivost se ne more skladati z umetniškim stremljenjem. У fil-ШЧ ne ilčejno marale nego lepote. Smo proti nekaterim filmom zavoljo de-ff . Tisti starši, ki skušajo zadržati pri otrocih trenutek, ko se oglasi ljubezen, in jih obraniti vpliva neprimernih prizorov, ravnajo pravilno. Zato ne vodijo svoje dece k vsem gledališkim predstavam in ji ne dado v roke vseh knjig. In zato ji tudi ne dopuščajo, da bi si ogledala ta ali oni film. Moški ne sme skrivati svojega duhA v toliki meri, da bi veljal za neokusneža, in i«nska ne sme zakrivati svojih čarov tako taIo. da bi izgubila sleherno človeško obliko. Bilo bi moralnejše. mask ira ti gotova razbrzdana moška nagnjenja kakor zakrivati gotove telesne dele ženske. Resnico, najvišji cilj vseh človeških stremljenj, je upodabljala antika kot boginjo, ki iszkazuje svojim vernikom ... to, kar cenzura zabranjujè. Skoda, da ee nežnočutnost, ki kloni pred ljubeznijo, ne poda tudi pred logiko. Kdor preveč moralizira, so mu slednjič aaron čednost zagabi. Veliki slikarji so razgaljali žensko in njih slike so razstavljene v muzejih, ljudstvu v občudovanje. Za piatno pa veljajo posebni zakoni sramežljivosti. V nekaterih državah cenzura ne dovoli, da bi poljub trajal dlje nego tri sekunda Na nekaterih slikah traja že stoletja. In bo trajal še dalje. Poljub je dostopen vsem, ker je demokratičen. (Ali pa obratno.) Včasih je živahen in navidez hladen, deviški in boječ, drhteč in nežen, goreč m Kladostrasten. Film nam je razodel bliskovite poljube. Romeo utegne poljubljati Juliio tako brzo. da poljubov niti ne znznamo. Ce pospešimo rotacijo aparata, dosežemo lahko več tisoč poljubov na minuto. Ta hitrica je vrlo simpatična ... le žal, da jo je moči realizirati samo na platnu. Pola Negri. Filmska reklama Reklama ima samo en namen, in ta namen najbolje označuje beseda: ogreti. Da reklama ogreje, danes ni več potrebno, nasprotno, celo škodljivo je, če se poslužuje rêperlativov, kakor n. pr. »najlepši, najboljši, največji, najduhovitejši, najsenzacijonal-nejši« itd. Itd. Vsak moderni trgovec se more varovati uporabe sličnih besed. Moderna reklama mora biti predvsem duhovita. Vzor originalne in duhovite reklame je podal lastnik nekega kinematografa v ameriškem mestu Denver. 0 priliki premijere nekega filma z Raymondom Griffithom si je fa gospod nabavil nosila, kakršna uporabljajo v bolnicah za bolnike, in jih je postavil v čakalnico g sledečim napisom: »Za vse od«, ki bi oboleli pri predvajanju Oriffithovega filma< Draga brzojavka Zadnjič se je v nekem londonskem poštnem uradu pojavil mlad mož in je oddal brzojavko, namenjeno v Ameriko Dve posebnosti eta bili na tem telegramu, ki sta takoj vzbudili pozornost poštnega uradnika. Prvič je veljal odpošiljatelja malenkost kakih 25.000 dinarjev, drugič pa je bila njegova vsebina docela nevsakdanja. Poštnemu uradniku se je stvar zdela sumljiva. In zato je porabil priliko in je obvestil svojega šefa. Ta je brzojavko prebral in bil s sodbo hitro na jasnem. Mladenič očividno ni bil pri pravi pameti. Kaj naj stori? Ekspedicije brzojavke kakopak ni mogel in smel za braniti. A poprej ■e je vsaj hotel uveriti, da-li je njegova §od-ha pravilna, in je jel mladeniča spraševati. Mladenič pa ni bil neumen, zakaj raz-œnel je takoj, kam oni meri. Prostodušno se je nasmejal in dejal: »Jaz sem sin znanega filmskega tvorni carja Carla Laemmla, ki se momentano mudi z menoj v Londonu. Za jutri je določeno, da začno snimati film, ki sem mu napisal manuskripL Moral bi biti navzoč, toda oče je bolan in se je moral dati operirati. Zato ee nisem mogel pravočasno vkrcati na ladjo. In ker ne morem ostaviti umetnikov, režiserjev in operaterjev na cedilu, sem bil pač prisiljen, da jim pošljem scénario brzojavnim potom.« Puščice Kako bi Američani sprejeli film, v katerem bi ne nastopali več mladi, obriti, za sport navdušeni ljubimci? plavolase melanholične primadone? ruinirani Očetje? bogati strici (iz Amerike, seveda)? krute tašče? nedolžne pomaranče z dežele? potratni bratje? pošteni sodniki? itd itd. . . .? Nekdo je o priliki zapisal, da je >umet-nostc ameriSkemu tilmu tuja. Kaj pa nai potem rečemo O brkih Lewisa Stona? o obrvih Barbare La Marr? o ravnodušnosti Ronalda Col mana? o nasmešku Dicka Barthelmeesa? o plečih Nite Naldi? o očeh Qlorije Swansonove? o plavih k od rekih Mary Pickfcwdeve? o ... itd. itd___? Drobne vesti — Pola Negri začne v kratkem snimati film »Izpoved« po sceneriji Ernesta Vajde. — Cbarlie Chaplin je formalno prepovedal predvajanje filma »Življenje Charlieja Chaplina«, ki so ga začeli vrteti v nekaterih londonskih kinih. Charlie meni, da privatno življenje umetnikov ue briga široke javnosti. Mar ni v pravem? Charlie Chaplin iunior — Paramounl pripravlja film, v katerem nastopita v glavnih vlogah Wallace Beery in Emil Janninga. Naslov filma še ni določen. — Conrad Veidt je sklenil z Uni-versalom pogodbo za pet let. Ta krmtrakt stopi v veljavo šele potem, ko odigra film, za katerega se je obvezal pri Ufi. Prvi njegov ameriški film bo imel naslov »Poet-vagabund«. Nastopil bo z Johnom Barrymo-rom. — Ernst Lubitsch pripravlja »Stari Heidelberg« z Ramonom Novarrom. — Alice 'Геггу je s svojim možem režiserjem Rexom Ingramoon odpotovala v Francijo, kjer bodo snimaai eksterijerjl za »Alahov vrt« — John Fairbanks, starejši brat Douglasa. podpredsednik in generalni upra vitelj družbe Douglas Fairbanks Pictures, je po kratki bolezni umrl v Hollywoodu v starosti 62 let. — Charles de Rochefort, poznan iz »Desetih zapovedi«, »Madame SanfvOene« itd., je Ziičasno prekinil filmsko karijero. Nahaja s sedaj v New-Yorku. kjer vodi neki . kabaret — Chaplin — ločen. Posebni poročevalec pariškega »Cinémagazinet javlja iz Hollywooda, da je sodnija ugodila zahtevi Charliejeve žene Lite Greyeve po ločitvi. Odprto je le še vprašanje odškodnina Kakor znano, zahteva Chaplinova žena 2 milijona dolarjev. — V kalifornijskih filmskih krogih Chaplinova razporoka ni presenetila. Že dolgo je bilo znano, da se Charlie in Lita nič kaj dobro né razumeta. Vrhu tega je bajo Chaplin zadnje čase dvoril svoji novi partnerici Memi Kennedyjevi, ki jo pozna že od zgodnje mladosti. Cuje se, da se namerava Charlie z njo poročiti. — Anthony Aequith, sin angleškega državnika, ee je mudil dlje časa v Hollywoodu. kjer se je seznanil z Dougta-som Fair bank som, Charliejem Chaplinom in Marry Pickforoovo. Na njih pobudo je miadi Aequith sklenil posvetiti se filmski karijeri in opustiti dosedanji diplomatski poklic. Pri-šedši domov, je sldenil z londonsko tvrdko Stoli pogodbo za celo vrsto filmov. — Eisenstein, sloviti avtor in režiser »Ok lopne križarke Potemkin«, odpotuje v kratkem v Ameriko, kjer bo režiral velik film, prirejen po ameriškem scenariju, v katerem nastopijo zgoij ameriški igralci in igralke. Eisenstein znači veliko pridobitev za ameriški film. Pravijo, da ga je pregovoril Douglas Fairbanks, ki se je pred meseci mudil v Rusiji. — Maurice Stillor pripravlja velik film z glavnima interprètoma Polo Negri bi Emilom Janningsom. Baby Peggy — Edwin Carewe Je začel s snima-njem Tolstovega romana »Vstajenje«. V prologu nastopi grof Ilija Tolstoj v maski evo-jega velikega očeta. Takisto je za film an- àran Rus N. PleSkov, ki bo nadziral vo-prizora — Buhovecki pripravlja Tolstovo Ano Karenino za tvrdko Metro-Goldwyn-Mayêr. Naslovno vlogo prevzame Lillian G lah. — Edna Purviaace, dolgoletna partnerica Charlieja Chaplina (Paeje življenje, Charlie kot vojnik itd.) in glavna Junakinja »Pariških metre&î (Javno mnenje) je angažirana pri francoski firmi Aubert, kjer nastopi v vlogi princese v tilmu »Education de prima«. Film je prirejen po istoimenski komediji Mauricea Donnaya. — Wallâce Beery igra Louisa XIV. pod režijo Jamesa Cruza . . A ne Louisa XIV. francoskega, nego — ^tilničarskega natakarja, glavnega junaka neke komedije, И pravkar zanje v New-Yorku salve smeha . . . Sun y a je ru*lov prvega Glorijinega ............ • je Earl Brovme, je povzet po gledali- fiima pri United Art ista Scénario, ki ga il F napisal škem komadu Masa Marciaa: The Eyee of Youth (Oči mladosti). V tem filmu igra Gloria Swanson tri docela različne vloge. Re®-jo vodi Albert Parka (Sunya pomeni v au-skritu sSen — iluzija«.) — L v a de Putti je začela Kimati svoj . drugi ameriški film »Tbe Prince of Tempters* (Knez-izkušnjavec). — J a c k i e C o o g a n se je po dolgi odsotnosti vrnil v atelje ter nastope v filmu iJohnny. daj si ostriči lase!« Nove knjige Razprave Ifdaja Zpanttieno drgštvo za humanistftre rede v Ljubljani. III. 11*26. Nasa akadeçnija, ki se skromno naziva »Znanstveno društvo», je pravkar obeloda» nila tretji zvezek »Razprav* svoj», perio» dične publikacije. Rezultati znanstvenih raziskovanj imajo pi« m-;hen pometi, če postali-;o znani sa» mo najbližji okolici znanstvenika (n. pr slušateljem na univerzi) t. j. če se ne natis» r.ejo. Znanstvo bi se torej le težko razvi» jalo, če ne bi raziskovatelj našel primerne» ga prostora za obelodanjenje svojih spisov. Zato moramo biti hvaležni činiteljem, ki so omogočili izdajo teh »Razprav«, obenem se pa tudi začuditi, ko slišimo da je vlada črtala podporo zanje v prihodnjem prora» čunu. Je pa še drug činitelj tu, ki lahko ohrani »Razprave« to jc naša javnost. Go» tovo je, da niso pisane m da ne izhajajo »Razprave« samo za znanstvenike. Dokler smo dobivali publikacije Slovenske Matice je tùdl nérnanstvenik mimogrede prečital kako znanstveno, a vendar splošno zanimi» vo razpravo v matičnem Letopisu oziroma Zborniku; danes pa, ko se še leposlovna knjiga s težavo širi, danes so prav redki tisti, ld bi žrtvovali nekaj tudi za znanstve» no knjigo, češ, to je samo za specijaliste» znanstvenike Pa vendar ne more biti tako. Članek, obravnavajoč našo kulturno in lite» ramo zgodovino, čeprav znanstveno napi» san, bi moral zan'mati vsakega pravega i z» obraženca. In takih člankov je v letošnjih »Razpravah« dovolj. Prof. dr Kidrič, znani prešernosiovec, je napisal razpravo »Prešernove odklonjene prošnje za advokaturo« (o katerih je poro» čalo tudi »Jutro«) V dosedanjem prešer» nqslovju je izpolnil znatno vrzel za umeva« nie pesnikove miselnosti in življcnske uso» de Stavil si je vprašanje, kdai, s kakimi utemeljitvami in v kakih okoliščinah so se zavrnile pesnikove prošnje za advokaturo. Vzporedno z glavnim vprašanjem nam po» daja tudi najvažnejše momente za zgodo» vino advokature na Kranjskem, odkar je prenehala Napoleonova Ilirija, pa do lete 1&50 Glavno vprašanje nam razvija v ie» stih, prav zanimivih poglavjih: 1. Stanje ob Prešernov: vrnitvi v Ljubljano (1828). 2. Poskus (1832). 3 Resna kandidatura (1834). 4. Veliko upanje (1840) 5. V evidenci po» ličije (1843). 6. Se en poskus za Ljubljano (1845) Končuje: »Proèlem, kl se je razgrnil pred mogotci nad slovenskim teritorijem e Prešernovim iskanjem življenske pozicije, se je reševal in res., tako, da ostane za večne čase opomin, kako se taki problemi v kulturni državi ne smejo reševati.« Prof. dr. Prijatelj je napisal {Jetrno- vi tev »Ljubljanskega Zvona* in celovškega »Kresa«. Novo obdobje poetičnega realiz» ma (1881—1895) sta po prenehanju duatj* skega Zvona poizkusila inavgurirati takrat pri nas dva nova literarna orgai.j in dva različno usmerjena pisateljska kroga: lite» rami krog našega centralnega m pa čete zastopnikov našega obmejnega Slovenstva. Prvi krog je stal de bolj umetniškem »tali» šču, dočim je bil drugi bolj utilitaristiâno usmerjen Pisec nam na osnovi doslej po večini še neznanega gradiva osvetljuje lito rame boje obeh krogov in končno zmago ljubljanskega kroga »Kres« je 1. 1885 pre» nehal kot liter, glasilo in vegetiral še leto dni kot znanstven mesečnik, medtem to izhaja Ljubljanski Zvon še danes. Anton Breznik je prispeval s temo» ljito razpravo »Slovenski slovar/i« Sloven» skib slovarjev ni po njihovi notranji vred» noti še nihče ocenil V njih je mnogo več duševnega dela in tudi jezikovnega boga» s-tva, kot se je doslej mislilo Presenetljiva jc posebno vrednost zlasti nekaterih sta» rejših slovarjev (Kastelic. Hipolit. Pohlin), ki so bil? doslej d cela prezirani Zagrebški prof. August M u s i č (član Hti» manističnega društva) je piispeva) z jezi» koslovno razpravo o negaciji ni. utemelju» joč svoja izvajanja ponajveč z gradivom iz slovenskega, srbskohrvatskega rn staro» cerkveno»slovanskega jezika. Napisal je članek v slovenskem jeziku; želeti pa bi bilo, da bi ga bil napisal v srbohrvaščini, al' pa da bi dal slovenski tekst v popravo. Petar Skok (tudi član H D.), romaniet, ki uporablja svoje bogato znanje romanske I gramatike za pojasnitev jezikovnih poj«« ; vov, tičočih se romanistike in naših jezikov ' podaja dov poizkus za razlago besed cesar, càr. Za vsakim člankom sledijo kratki po» *netki v francoskem ali nemškem jeziku, namenjeni inozemskim znanstvenim kro» 2om. Tiskarna (Učiteljska) je odlično reši» ia svojo težko nalogo, kajti zunanjost knji* jo dovršena in dostojna. Dr. M. fL Signd Undset: Kristin Lavranstochter -igrid Undset, kandida'ka ta Nobtavo Ц> Ti r;îfno nagrado, je bih rojena ! 853 kot V-i slavnega norveškega arheoloea. Ker je bilo v očetovski hiši več otrok, si je morala zgodaj sama služiti kruh. Bila je pisarniška uradnica v Oslu. V svobodnem času ;e pesnila, napisala svoj prvi roman »Fru Marta Oulie-t in nekaj novel. Od l. 1921 so se п<чп-ški založniki začeli zanimati za njene spise; takrat je izšel v nemškem prevodu njen roman sjenny« (napisan 1. 1911). Njen roman »Pomlad« je iz 1. 1914. V letih 1920-1922 pa je napisala svoj veliki nacionalni roman »Kristin Lavransdorter« v treh knjigah (po 600 strani): »Venec«, »2ena« tn >Križ«. Ta ogromni roman iz 14. stoletja, dobe kraljev Hakona in Maguuea. ima — kakor pove naslov — za osrednjo osebo Kristino, hčer LaVransovo. Ob njej se opisuje v široko epični obliki patrijarhalno preprosto življenje po plemiških veleposestvih; življenje, polno ver, vraž La borb; ti plemiči so kmeitovalci, Junaki ia politiki. Usoda Lavransa in njegove žene, Kristiue, uje-nega prvega zaročenca, kasneje svaka Simona, njenega moža Brlenda iu njenih številnih sinov, raznih duhovnikov, podnajemnikov in oskrbnikov sredi dolgotrajne historične borbe za osamosvojitev Norveške o-i Švedske, ki sta dobili končno vsaka svojega kralja, je vsebina tega psihološko, narodopisno k) zgodovinsko vpfezanimivega romana. Nemški prevod vseh treb knjig je čitateljem po ljubljanskih knjižnicah aa razpolago. kjer je dejal, da je človek, ki mu je za denar označil nezavarovano mesto v trdnjavi Lorci, bil plemenitaš. čigar Imena pa ne ve. toda.ki ga je skrivaj videl v neki zapuščeni hiši blizu okopov, in da je ta plemeniti gospod pozabil ravnotam demantno okovico. Emir le poslal okovico nazaj, češ naj jo vrnejo lastniku, ker od izdajalca noče ohraniti ničesar. Pismo in okovico so razstavili v mestni hiši v Murciji. Ta dragulj ni bil nič kaj poseben za oko. Toda ker je don Pompeyo de Nisana šele nedavno poplačal del svojih dolgov, se je sum-nja. ki jo je vzbujal, oglasila iznova in s še večjo silo. Don Manuel ni mogel prenašati niti Elvirinega obupa, še manj pa misli, da je žena onečaščenega moža. Sklenil je. da zaradi svoje ljubezni do Elvire reši Pompeya, čeprav se mu je bil zastu-dil in čeprav je njegovo naihujše trpljenje'izviralo ravno iz Elvirine ljubezni do Pompeva. Vzel si le za "milostnico najslavnejšo Murcijsko kurtizano: nastanil io ie v razkošni palači In hlinil do nje sramotno in neizlečljivo starčevsko ljubezen. In naročil je tej ženski, nal pripoveduje, da jo že dolgo časa tako silno ljubi in J da jo obsipa z zlatom. ' Zadeva je postala tako občeznana. da jo je celo Elvira verjela in da je nekega dne obsula dona Manuela z obupa polnimi očitki; odgovoril ji je s tem. da jo povesil glavo in priznal svojo norost. češ da se ji ne more upreti. In pristavil je, kot da ga tare sramota, aa ona niti še ne pozna vseli njegovih pregreh. Drugi dan je pisal kraljevskemu namestniku, da ve. kaj govore o grofu Pompeyu; da ne more dopustiti, da bi dolžili nedolžnega: da mu je Bog podelil pogum, da prizna resnico: končno, da ie okovica. ki jo je bil poslal mavrski emir, last njega samega markiza de Léganeza. Vsi so se začudili; toda ker se je obdolžil sam in je očitno kazal znake silnega kesanja ln ker se ni zdel brez uma. so ga zaprli, sodili in obsodili na smrt. Da bi pojasnil svoj zločin, se je skliceval edino na to. da ga je na stara leta popadla ljubezenska blaznost do radodarne dekline, ki je potrebovala mnogo denarja. Okolnost. da so v njegovi knjižnic! našli spiše mohamedanskega modrijana Averroesa, je pripomogla, da so se njegove zveze z Mavri zdele verjetnejše. Pompeyo je molčal, ker je bil čisto, navaden lopov. Elvira satna, ki ie vedno enako ljubila svojega moža. ni hotela več dvomiti o zločinu tega starca, ki jo je tako sijajno oboževal. Toda na predvečer usmrtitve je šla v ječo obiskat dona Manuela de Léganeza. Dejal ii je: »Hvala vam. da mi vzlic moji sramoti niste odtegnili vsega sočutja«. Bil je celo tako drzen, da je pristavil, dobro vedoč, da jo morejo take besede samo še bolj oddaljiti od njega: »Ce bj me bili vi ljubili, ne bil bi postal žrtev te blazne strasti do nevred-nice.« Hladno mu je odvrnila: »Karkoli ste storili, pozabiti ne smem dobrot, ki ste mi jih izkazovali. Naj vas Bog sprejme v svojem usmiljenju!« Izprevidel je jasno, da res ne dvomi o njegovem zločinu. Razveseli! se je tega ter jo ponižno prosil, naj mu dovoli. da jo sme Poljubiti: a začutil ie. da se je le s težavo odločila k temu. Toda umrl je odločno, ker le bil gotov. da bo tam. na onem svetu, Elvira vedela. Spominjajte se nesrečnih poplavljencev! Pierre Louys: Gardni stotnik • Stari profesor Chartelot je zravnal svoj visoki stas, kot da hoče napovedati bolniku življenje ali smrt, potegnil uro in pogledal nanjo s svojimi sveče-niškimi očmi: »Dovolj časa je. da vam povem tole,« je rekel, »ampak glejte, da ne zamudim vlaka. Jutri moram predavati« Stisnili smo se okoli njega v kotu parka, pred selskim dvorcem, kamor so ga prijatelji poklicali na konzultacijo.-Njegoya čisto pomirljiva diagnoza nam je olajšala dušo. da smo mogli dostojno oceniti še njegov pripovedovalski talent. ko smo prej občudovali njegovo učenjaško bistroumnost, in poslušaje ga smo živo občutili čast. ki nam jo je izkazoval s tem. da nam je pripovedoval svoje spomine. * *Da.< je povzel, »vedno sem mislil, da je resnični zaupnik žensk zdravnik in ne d u h o v n ! k. O vsak! naših bolnic, o vsem česar o njej nihče na svetu ne ve. vemo mi več nego vodnik njene vesti. Običaji so zelo napredoval! izza starih Grkov, pri katerih je toliko nesrečnic umrlo v otroški postelji, ker je zakon prepovedoval pomoč babice in ker se poštene ženske niso hotele vselej pokazati zdravnikom-porodni-čarjem. Dandanes, nočem reči. da je Izginila vsa sramežljivost, to b! bilo ne-zmiselno, toda če čut dostojnosti povzroča, da pred zdravnikom še pove-šajo oči. vendar ta običaj ne prepreči da bi odložile srajco, in v tem naše žen-stvo ni povsem slično Ksenofontovemu. V kolikor je telesno zdravje bolj stvarna dobrina, nujnejša hi (za nekatere) sigurnejša od večnega odrešenja, v toliko prihajajo ženske k nam z iskre-nejšim in bolj gorečim poželjenjem da jih utešimo. Vsaka preiskava nam je dovoljena; vsako vprašanje nam opro-ščajo. Spovednik ne prodre v tajnosti zakonskega življenja: te podrobnosti, ki niso greh. tudi niso podvržene pokori; toda ker tvorijo del zdravja, so podvržene medicini. Kar se pa drugega tiče, bo spovednik sredi nepopolnih priznanj venomer dvomil. V soovednic! dokaz ni pripuščen. Ob bolniški postelji nam Je dan v roke. Za nas ne velja kar !e zapisano v slovitih svetopisemskih vrstah Salomonovih o nevidnem sledu orla na nebu !n mladega moža pri m'qdl ženski; »Ženska jé in s! obriše usta. nato nravi: »№č hudega nisem storila.« To pravf ona drugim, ne svojemu zdravniku. «JUTRO» št. Ï 28 Sobota 1. I. 1927 Radlo-amater V dosedanjih izvajanjih smo videli, da je potom električnih valov mogoče prenesti del električne energije iz enega kraja do dru Slika 13. gega. V naslednjem bomo spoznali kako vtisnemo električnim valovom glasove, ki jih U transpartirajo v daljavo. Za temeljito Slušala, ki se rabijo v brezžičnem prometu iimevanje tega procesa si bomo najprej ogledali princip navadne žične telefonije. Na sliki 13 imamo baterijo B, v spojno žico vtaknemo mikrofon M in nato slušalo T. Mikrofon obstoji iz plošče 1, ki je ravna, in iz druge okrivljene plošče 2. Obe plošči sta iz oglja, in se nalahno dotikata. Slika 14. V prvo ploščo tok vstopa, iz druge spet izstopa ter teče dalje skozi slušalo v baterijo nazaj. Slušalo obstoji v principu iz tuljave t, v kateri nastane pod vplivom toka magnetno polje. To polje močno ojačimo e tem, da v tuljavo porinemo jedro iz mehkega železa. Pred jedrom je v posebnem okrovu vpeta tenka opna ali membraaa m, ki je iz mehke železne pločevine. Spomnimo se, da obstoji zvok iz zračnih valov, to je iz zgoščin in razredčili zraka, ki jih proizvaja zveneče telo. Slika 15. Če v mikrofonsko ploščo 2 govorimo, daj zadevajo ploščo omenjene zgoščine in razredčine zraka. Zgoščine plošče 2 tesneje pritisnejo na ploščo 1, razredčine pa prvotni pritisk še zmanjšajo. Točka, kjer se obe plošči dotikata, stavi že pri normalnem pritisku prehodu električnega toka precejšen upor, ki pa se z malenkostnim spreminja- njem pritiska prav izdatno povečuje oziroma zmanjšuje. Kadar zadene ploščo 2 zgoščina zraka, se upor mikrofona močno zmanjša, po spodnji žici steče jačji tok, magnetno polje v tuljavi t se pojači in potegne membrano močneje k sebi. Pred membrano se zrak trenotno razredči in ta razredčina se kot zračni val razširi na vse strani. Enak pojav poteče, če zadene mikrofon razredčina sraka. V tem primeru dobimo v slušalu zgoščino itd. Zgoščine in razredčine zraka, iz katerih obstoji glas, spremeni mikrofon Antena oddajne postaje v Stuttgartu v odgovarjajoče električne toke, ki potom membrane v slušalu verno reproducirajo enake zgoščine in razredčine, torej enak glas. Z mikrofonom moduliramo, kakor pravimo, električni tok Končno lahko spojno žico poljubno podal^amo in postavimo mikrofon v enem, telefon pa v drugem kraju, pa imamo možnost govoriti na daljavo. V principu je telefonija torej prenos, modulirane električne energije iz kraja v kraj Kako prenašamo energijo brezžičnim potom, smo že spoznali. Treba bo tudi tu energijo z mikrofonom modulirati. Najenostavnéje dosežemo uiodulacijo, če vklopimo mikrofon naravnost v oddajno anteno. Jakost izmeničnega toka, ki niha v anteni, se pod vplivom glasov veča in manjša. Dobimo diagram moduliranega izmeničnega toka. kot ga predstavlja slika 14. S tem smo modulirali tudi energijo, ki jo električni valovi traneportirajo na vse strani V. prejemni anteni ti modulirani valovi inducirajo popolnoma. enako moduliran izmenični tok. Mislil bi kdo, da je treba eedaj v prejemno anteno vklopiti le še slušalo, pa bomo že čuli glasove, ki jih v oddajni strani govorimo v mikrofon. V resnici pa stvar iA tako enostavna. Izmenični tok v oddajni anteni ima frekvenco 1 milijon ( če se držimo izhodnega primera). Torej tudi v prejemni anteni tok milijonkrat v sekundi zaniha. Temu visok» frekvenčnemu toku pa stavi tuljava slušala tako velik upor, da je jakost toka v tuljavi premajhna in slušalo nanj ne reagira. Pa tudi če bi bil tok v slušalu dovolj močan, bi ostalo slušalo nemo, kajti membrana bi morala napraviti milijon nihajev v sekundi, za kar pa je preokorna, prelena,_ in bi nikdar ne mogli napraviti tako fine in elastične membrane, da bi dosegla to visoko število niharjev Visokofrekvenčni izmenični tok nas je torej tu ostavil na cedilu. Končno pa izmeničnega toka za_ prejemanje sâmo 6ploh ne potrebujemo več. Visokofrekvenčni tok je bil potreben za prenos električne energije iz oddajne na prejemno anteno, dočim bi nam bil sedaj mnogo ugodnejši moduliran enakomerni tok kot pri žični telefoniji. Tega dobimo, če visoko frekvenčni izmenični tok u e m e r i m o, t. j.: doseči moramo, da nam bo tok po anteni tekel le v eni smeri. Najenostavneje dosežemo to, če vklopimo v anteno v bližini zemlje poseben ventil, ki propušča tok le v eni smeri, dočim etavlja toku v nasprotni smeri neskončno velik upor. Takih ventilov poznamo več vrst, najenostavnejši in najob-čuinejši je kristalni detektor (slika 15). V slàk Slika 17. V kovinski čeljusti je pritrjen košček kristala b, n. pr. svinčevega sijajnika fgale-nita). Kristala se prav nalahko dotika grafitna konica s, ki jo drži kovinska ročica L Z vijakom pritisk konice na kristal poljubno fino vravnamo. Čeljust s kristalom in ročica s s konico sta pritrjeni na ebonitni ploščici, ki ju dobro izolira med seboj. Kristalni detektor propušča le tok, ki teče od konice na kristal, dočim tok od kristala na konico popolnoma zavre. Kristalni detektor vklopimo v anteno n.. pr. tako, kakor kaže slika 16, in priključimo vzporedno še slušalo. Tokovni impulzi, ki imajo smer iz antene proti zemlji, imajo pot iz konice na kristal in v zemljo. Impulzi pa, ki gredo iz zemlje po anteni navzgor, nalete na detektorju na nepremagljiv upor in morajo skozi slušalo. Na sliki 17 imamo zgoraj diagram nemo-duliranega, pod njim pa je diagram moduliranega izmeničnega toka. Detektor odstrani spodnjo polovico moduliranega izim*-ničnega toka, tako da ostanejo le posamezni impulzi toka v eni smeri, torej enakomernega toka (spodnji diagram). Ti posamezni impulzi enakomernem toka se pred slušaloui združijo in gredo skozenj kot nepretrgan, toda moduliran enakomerni tok. (Črtkana ШШШШШ/ШШШт Slika 16. črta, ki gre preko posameznih enakomernih impulzov na spodnjem diagramu). V tem primeru bo slušalo verno reproduciralo glasove, ki zadevajo na oddajni strani mikrofon. Tako smo si skonstruirali najprimitivuejšo oddajno in prejemno postajo za radio-tel'}-fonijo, ki sta shematično označeni na sliki 16. Moderna tehnika Razpošiljanje parfumov Do pred kratkim so razpošiljali parfume v istih steklenih posodah, v katerih so ga pozneje tudi prodajali. Slučajno pa so prišli na to, da je boljše zanj, ako ga spravljajo v steklenice iz organskih snovi. Na potu po daljšem pretresanju namreč se parfum silno utrudi, postane uebister, celo moten, včasih izgubi za nekaj dni svoj karakteristični vonj; zato se ga ne more prodati takoj, ko je prispel, mora se vležati ali spočiti. Posoda iz organske tvarine — uporabljajo parafin, pomešan s kazeinom in drugimi kondenzacijskimi produkti formaldehida, ki nimajo le prednosti, da odstranijo te slabe lastnosti, to je da napravljajo parfum lažje transportabel, marveč tudi bistveno povzdignejo njegov vonj. Poizkusi uporabljati tudi za alkoholne in ocetokisle raztopine eteričnih olj, tako-zvano kolinsko vodo in toaletni kis iste steklenice, pa so pokazali, da se skvarijo te dišave v crga-ničnih posodah tako zelo, da jih sploh ni mogoče več popraviti. Na Angleškem prodajajo v letošnjem božiču prvič parfume v posodah iz organskih snovi, ki so jako lično izdelane, četudi mani gracitae od steklenih in začephe-nih s čepom pritaljenega parafina. Nadomestek za zaboje Zaboj običajne vrste, ki ie povsod pri nas v rabi, ima neprijetno lastnost, da zavzame v skladišču in pri pošiljki prazen ravno toliko prostora kakor naložen. Vrhu tega še ti zaboji hitro obrabijo. Američani uporabljajo zato zložljivo ogrodje, ki je tako močno, da daje oporo naloženemu blagu in da ga bolie varuje mehanični ozled kakor zaboj sam. Blago je stisnjeno in se zato ne na piie tako močno vlage, kakor če je ra- fpržite se stasv navade in uporabljajte se nadalje davno preizkušeni Pr&i?iïranclL©i? li&uni mMaffek. la pocenjuje kavo, jo krepča in ji daje dober okus. Tudi k žihj .spada neobhodno Ravi Franck. hlo zloženo. Posebno ugodno ie to za transporte papirja, lepenke, blaga in občutljivih poljskih pridelkov, na primer hmelja, čaja in tobačnih listov. Pri transoceanskem transportu zavijejo ves naložen materijal še posebej ali v štu-nijol ali pa v papir, ki ga nato pople-skajo z oljnato barvo ali s firnežem Zaboj sestoji iz dveh plošč, ki sta zvezani z močnimi drogovi. Ako ni v rabi, zavzame jako malo prostora. Vrhu tega je naprava boli priročna, ker nudi delavcem več možnosti oprijema. LLbGANlNC m primerno aaruc damam Francoska študija o naših agrarnih problemih V Parizu je izšlo obsežno delo docenta zagrebškega vseučilišča dr. Milana I v š i č s : >Les problèmes agraires en Yougoslavie*. Knjigi, ki ima motto: »S svobodo k socialni m gospodarski organizaciji«, je spisal predgovor bivši francoski poljedelski minister, poslanec Victor Boret, ki se laskavo izraža o delu in podčrtuje piščevo osnovno stališče, da je vprašanje zemlje in kmeta temelj državne politike. Spis dr. Milana Ivšiča nima primere v naši literaturi. Nihče se ni s tako temeljitostjo in tolikšnim poznavanjem problemov lotil analize jugoelovenskih agrarnih odnœnv. Problemi pa so zbog svoje samoniklosti, sta-rodavnosti in zapletenosti, kakor tudi ra'!: poizkusov, ki so se storili v prejšnji in v sedanji državi, da se rešijo v duhu sodobnih socijalnih in ekonomskih stremljenj, tako zanimivi, da bo Ivšičeva študija s pridom rabila tudi strokovnjaku tujih narodov. Knjiga, ki obsega 376 strani velike osrner ke, je razdeljena na 3 dele. Prvi del nuJi zemljepisno-geološki pregled položaja našega državnega ozemlja e posebnim ozirom ш; poljedelstvo. Ta pregled je namenjen v prvi vrsti tujcu, ki ga seznanja s klimatskimi razmerami in pogoji poljedelstva ter mu prikazuje naše ozemlje kot križišče svetovnih potov in civilizacij. V drugem delu je pisec premotril razvoj našega poljedelstva z zgodovinskega vidika, podal celo študijo o fevdalizmu ua Hrvaškem, v Slavoniji, Vojvodini in Sloveniji, o nastanku in razvoju zadruge, o svobodnem kmetu, o kmečkem plemiču, o vojaški granici in o kolonatstvu. Sledi študija o turškem agrarnem režimu v Bosni. Hercegovini, Srbiji in Macedoniji. Tretji de', ki je najobsežnejši, nudi informativno- kritičen pregled o agrarni politiki po 1. 1918. Tu so zbrani vsi podatki iz tega področja, ki osvetljujejo peripetije, iskanje in zmote naše agrarne reforme, vse podprto z bogato statistiko in bibliografijo. Tu najdeš podrobne, še nikjer pregledno objavljene podatke o stanju naše velike in male posesti, o začasnem zakupu, o kolonizaciji itd. Skratka; bogat materijal, ki je tu razvrščan sistematično in kritično. Spis dr. Ivšiča vsebuje tudi osnutke it predloge o rešitvi posameznih perečih problemov, h koncu pa sledi resume piščevih nazorov, ki loči pozitivne strani agrarne reforme, kakor se je izvajala v Jugoslaviji v letih 1919—26 ter teh za Jugoslavijo izredno važnih problemov. Piščev credo je izražen v besedah: »Kmei-ski sloj, fizično zdrav in ekonomsko zadosfi krepak, tvori narodne temelje; dotok svež» krvi obnavlja in vzdržuje mesta«. Knjiga je tehnično lepo opremljena; s -Lidna francoska izdaja, ki je šla na avtorjem račun. Naroča se pri avtorju (Zagreb, Kapfnl št 3L) Z eno besedo, manjka nam sanio priznanje krivde greha kot greha. Tako priznanje bi bilo. se dozdeva, čisto slično tistemu, ki ga slišimo, ker je predvsem povest o istem činu in ker ga vrhu tega vedno izzove strah. Pa naj gre za njeno telesno rešitev ali za njeno odrešenje. Ženska se v prvi vrsti boji smrti, pekla šele v drugi in občutek groze jo prisili, da izda svojo skrivnost. Nu. dobro! V resnici sta obe priznanji vendar precej različnega značaja. Naj bo priznanje kratkobesedno. kolikor hoče. ako nismo njegovi zaupniki, je, kako bi dejal, tem lepše. Skesanka si ne prizna, da jo misel na večne muke sili in tira. Draga mala ve. da se mora pokesati in za hip se omama kesanja spremeni v dejansko istino. Pripovedujem vam to, ker poznam te zadeve Kajti slučaj je hotel, da sem bil nekega dne zdravnik in spovednik obenem, »doetor in utroque«, kakor so dejali naši očetje. * Kakih dvajset let je tega ko so me poklicali v neko protestantsko rodbino, da leč m žensko, staro trideset let. katero sem poznal, odkar se je rodila ali skoro že od tistih dob. Vstopim. Najdem bolezenski slučaj z dramatsklm začetkom : 40 stopinj vročine, tri ure nato mrzlica m šklepetanje z zobmi. Kmalu se je pojavilo zbadanje v bokih. Tekom večera je močno naraslo. Kašelj je bil jak, dihanje sopihajoče in naglo, iz-pljunki lepljivi in malce krvavi: skratka, lep slučaj pljučnice. Drugi dan se je vročina vzdržala pri 40 stopinjah; dan pozneje se je približala 41 stopinji. Lahko si še zdajle predstavljate poblaznelega soproga, staro, vso objokano služkinjo in mater, ki se me je oprijemala za roke: »Rešite jo, rešite jo!« Ne vem, ali je bolnica čula vso to razburjenost, toda našel sem jo stanju obnemoglosti. katere ni povzročila samo vročica. Ko sem ostal sam ž njo: — Umrla bom. kaj ne, dragi doktor? _ Pojte no! Zaradi napada mrzlice! — Povejte mi resnico, umrla bom, kaj ne? A4 se to zgodi že danes? — Niti v nevarnosti niste. — Ah! ne govorite mi odkritosrčno.. Dobro čutim, da že odhajam... Bolj neço na pol sem že mrtva ..Če vročica ostane ne preživim noči, dragi doktor, nimam več moči. da bi dihala... •V nevarnosti ie r^ bila. izk-ušal sem jo kljub temu pomiriti: vsak trud je bil zaman. Zdelo se ji je. da umira, in vse. kar sem ji mogel reči. ji ni dalo niti utrinka upanja. Večkrat je ponovila s svojim resnim glasom za vse odločene in hrabre kal-vinistke: — To noč umrem... To noč umrem .. • Toda naenkrat jo je zapustil ves pogum. Vzdihnila je globoko, kolikor so ji dopuščala pljuča, in zamrmrala je dvignivši oči: — Katoličanke so res zelo srečne!» — Se vam zdi? — Katoličanke so srečnejše od nas! Na dan. ko jih Gospod pozove k sebi. so jim poslednji trenutki hipi radosti. Oprane so vseh grehov... Rešene so pekoče vesti... Ali se je hotela izpreobrniti? — Kadar okrevate, boste imeli dovolj časa premišljevati vse to. — Kadar okrevam! Ah, moj Bog! — Okrevati! Spustila'je glavo na blazino in skoro takoj nato je silen kašelj prekinil razgovor. ki ga nisem želel nadaljevati. Dvignil sem se ... Govorila ie še vedno. — Ah! Kakšna radost, če priznaš — končno prznaš! — Malenkostne pregreške! — Strašno priznanje... vi ne veste. — Sama domišljija je to. — Prevarla sem svojega moža. To pot sem spet sedel, docela zme* den. Odkar izvršujem svoj poklic, sem doživel kot svedok ali soigralec zelo nenavadne prizore, toda tale je goto* vo eden najkrepkejših. kolikor jih pomnim. Sklenila je nenadoma roke in jih dvignila nad posteljo. — Ah, dajte mi, da vam povem ... povem vse..., da vam priznam svoj greh ... dokler še morem govoriti... Ne vem, ali bi bila morala živeti po rimski veri..vem pa vsaj to ... ču» tim, če more kaka stvar odkupiti moj zločin... če ga morem poravnati s po» koro v svoji zadnji uri.... potem bo to storila sramota tega priznanja! — Pomirite se, zaklinjam vas!« — Ne, ne preklinjajte me, olajšu» jem si dušo. ko vam to pripovedu* jem... čutim se manj krivo vseh zlo» činov, kar se vam jih upam spove* dati. — Večina žena je bolj ali manj va* rala svoje može, gospa. Celo evangelij sam jim je odpustil... — Nobena ni, kakor jaz, z enim sa* mim grehom, prevarila tako dobrega, tako popolnega soproga ... — En edini pregrešek? To ni greh, komaj trenotek izpozabljenja je. — Poslušajte me... V zadnjem letu cesarstva... eden mojih bratrancev, gardni stotnik. — Gardni sfotnik, gospa, kakšna olajševalna okoliščina! Poskušal sem jo tako potolažiti z dokazi, ki so se meni samemu zdeli bedasti in ki niso niti enkrat zausta; vili toka njenih neprevidnih besed. Govorila je kljub veliki slabosti, to» da v razburjenju, ki je naraščalo od stavka do stavka... Sicer pa njena iz« poved ni bila posebno težka. Učinek kesanja je pa mnogo prekašal posa» meznosti pregrehe; bolj nego poslušal, sem opazoval to spokornico »>in parti, bus«, ki me je smatrala za župnika. Gardni stotnik je imel plave hrke: te podrobnosti, katero mi je pogosto ponovila, se dobro spominjam. Neke» ga jutra je vzel svojo sestrično s seboi na slučajno šetnjo na konjih. Dospela sta v bližnji gozd. Tam v gozdu so bile goščave, bilo je grmovje in svež mah ( bilo je začetkom maja). Plavi brki so se večkrat približali .. Prav zares, »gosto drevje lésa« in njegova skrivnostna tišina sta bila edina krivca te uboge dogodivščine. Dal sem ji odvezo. Ko sem ostavil bolnico, isem v je- Zdravstvo 0 kokainizmu Kakor nas je oblagodaril Orijent e sokom svojega maka, z opijem in njegovim glavnim učinkovitim derivatom morfijem, take nam je zapad, osobito Peru v Južni Ameriki, poklonil v koki še nevarnejšo drogo: koko. iz katere napravljajo znani alkaloid kokain. Dočim je kokainizem, to je kronično otro-vanje e kokainom v svoji vroči domovini že jako dolgo znan, ga pri nas nismo poznali dotlej, dokler ga niso začeli uporabljati kot sredstvo pri lečenju kroničnega morfinizma in sicer navadno s tem uspehom, da morfinist ni opustil morfina, zato pa je začel uporabljati kokain. Imeli smo torej opraviti skoraj vedno samo z morfmo-kokainieti. Kot čist kokainist je prišel y naših deželah v opaziva nje k večjemu kak inozemec ali izseljenec, odnosno vseljenec iz Južne Amerike. Svetovna vojna je tudi na tem polju ustva rila nove odnošaje. Vseobče trpljenje in trajna pripravljenost na neposredno pretečo smrt je zmedla vsak red, zbegala emotrenoet, omajala etične temelje in jih celo izprevrgla, ter ljudi utrdila v prepričanju, da je itak živečim od d an еб na jutri edini cilj in smoter čim izdatnejše uživanje In kulturni človek, ki je itak v vednem boju s pračlovekom, z zverjo v sebi, je odločil v prilog svoji prvot-nosti in je dodal, za grobo uživanje najpri-mitivnejše in najordinarnejše sorte. Kakor že sicer, ie vojna in obče razsulo po njej pa še v izdatni meri utrla pot razmahu najrazličnejšim psihopatom, ki ao se pričeli udejstvovati na vseh poljih, in ki so, kot emo že enkrat povedali, v izredni meri naklonjeni uživanju vsakovrstnih mamil in dražil. Iz klasične dežele psi^opatije se je menda zanesel kokainizem, največ menda z ubežniki, iz Evrope in je preplavil ostale evrop ske države. Alkohol in morfin nista zadoščala, trebalo je novega bodrila, nove uživ-nine: kokaina. Pričelo se ie vseobče n jokanje čistega ali tudi z drugimi praški zmeša-nega kokaina, ustanovili eo se naravnost krržki v to svrho, kjer so razni umetniki in demimonda in kdor ima sicer posrednih ali neposrednih stikev z temi krogi, prednjafili v teh, novo v živlienje poklicanih novover-skih občinah. Brezvestni verižniki, ki so tam ljudem za neverjetno visoke svete prodajali ta strup, eo jih pa izkoriščali do skrajnega in podpirali z vsemi sredstvi to pognbonosno gibanje, ob katerem ni šlo samo zdravje mnogih tisočev v nič, ampak prav tako mnoga velikanska, dasi morda uprav nagrabijo-na premoženja. Kokain povzroči prvotno neznatno in jako kratek čas trajajoče zvišanje motoričnega razmaha, živahnosti, občutka blagodejne toplote in zvišanje telesne in duševne dela-zmoinoeti. V marsičem povzroči torej neke vrste oosebne pijanosti, z neznatno okrnitvijo zavesti. Preteče utripanje srca ш omotičavosl silijo vsakega kokaina navajenega človeka potem «pet k novemu vzemku. K temu pomo-iejo še razne druge senzacije : srbečičnost in mravljinčavoet na koži, depresije, očutek ne-dretatnosti in zapuščenosti, itd. Ko piove zopet strup po krvi, bolniki za nekaj časa ožive, so blebetavi razposajeni, razigrani in zapadejo pozneje v neko prijetno, pestrobarv no sanjavost, v kateri se jim zdi, da so se jim izpolnile sleherne njihove želje, svet pa da je rožnobarven. brez vseh zoprnosti in podobno. Ko premine učinek, se ponovi stara pesem in treba je poseči po vedno večjih dozah strupa, če se hoče bolnik zazibati v za-željeno strmje opisanega ugodja. Ob tem pa se že pokaže naklon k pozostim vidovnim in slušnim iluzijam in halucinacijam. Apetit izginja. bolniki silno shuišajo in se postarajo ter prično telesno in duševno propadati. Posebno trpita za pomnivost in spomin. Na tej podlagi časovnega otrovanja se razvije torej prava hiravost in izpremembe nepokojni, plašljivi, sumnjavi in nezaupljivi, čutijo ee vse povsod ukročeme in preganjane-v značaju do težke eitične depravacije. Bolniki so zlasti v abstinenci silno razdražljivi, R- zvije se nekaka fizikalična ukratitvena blodnjavost: preganjajo jih z elektriko in hipnotizmom, gledajo jih skozi špranje in razpoke v zidu, dajo jih policijsko nadzirati, mamijo jih z zrcali skozi ključavnice in podobno. Jako značilna za kokainiste so blodnjavo razložena zaznatja in halucinacije, vi-dovne in taktilne, mikroskopično majhnih predmetov, kot bacilov, klopov, bolh opilkov pod kožo itd. Časih se razvije izredno obsceno barvana ljuboeumnostna blodnjavost, ki je tem nevarne'ša, ker je navzlic vsem absurdnostim okolica ne smatra kot bolestne, ker govore in se vedejo bolniki urejeno in ne delajo vtiska nezave-stnoja. mnogokrat niti ne opitnega človeka. Vendar je smatrati vsakega kokainista, pri katerem se pojavljajo preganjalne blodnje, kot težko nevarnega blrznika, ki svojih groženj ne prikriva eamo. ampak jih premnogokrat tudi usodepolno udeisfvi. Ozdravljenje navadno ni težko in dela zdravniku dosti manjše preglavice, kot leče-nje morfinizma. Žal je pa ta uspeh še do »ti manj zanesijiv in kratkotrajen, kot ie pri morfinizmu. Kdor ni postal kouainist iz mode, ampak iz naklona, zanj je malo upanja na trajno ozdravljenje. Psihotično stanje sicer z abstinenco brzo premine, ne pa hiravost in degeneracija z njo. Kakor vodi kokainizem v relativno brzem času do bolezenskih izprememb, tako je prekotrajni njegov učinek dosti jačji in pogubnejši, kot na pr. po alkoholu ali morfinu. Iz teh vidikov tudi vse države skušajo potom stroge prohibicije kokainizem zatreti v kali. Seveda pa nikakor ne zadošča, da pošiljajo v ta boj samo carinike in finančno upravo. To vojno je treba izvesti do zadnjega moža in jo izvrševati brezobzirno do navidezno malo pomembnih malenkosti v nadziranju pri prodaji v lekarnah. Posebno paž-njo je pa obrniti na že omenjene krožke, ki morajo veljati kot pravcata okuževalna gnezdišča, zlasti že zato, ker pritegujejo k sebi mladino in jo zavajajo. Kdor pa reši mladino, reši narod. R. Kri v vražah in ljudski medicini nekoč in sedaj Ze primitivni človek je imel dovolj prilike spoznati, da z večjim odtokom krvi mine življenje. Zato se ni čuditi, če mu je bila kri mnogokrat simbol in še več, življenje samo. Latinski pesnik Vergil rabi naravnost tropo »škrlatasta duša« za kri. Rimski zdravnik Galenus je smatral kri za dušo in Sokrat se vprašuje, če ni kri tista snov, s katero mislimo. V Hadu bivajoče sence umrlih so neme; če se pa napijejo krvi, t i. življenja, dobe zopet dar govora. Zato so temu čudesnemu življenskemu soku skoro vsi, posebno pa stari narodi, pripisoval' izredno moč in učinkovitost. Kdor zastavi življenje, zastavi svojo kri. ш kdor hoče kako zagotovilo posebno krepko in slovesno potrditi, se skliče nanjo. Zato vidimo, da igra kri pri prisegah in obljubah zvestobe in prijateljstva, pri sklepanju mirovnih pogodb in podobnih prilikah važno vlogo. Herodot pripoveduje da so si Medi ш Lidi narezali kožo in si Hzaii kri. Nekaj podobnega pripoveduje Tacit o Fberih Stari Germani so si ranjal kožo in pustili teči kri na skupno rušo, pod katero so prisegali. Pri Slovanih sklepajo po-bratimstva na ta način, da odcedita prijatelja par kapelj krvi v skupno čašo vina, ki jo potem tudi skupno izpijeta." V Južni Italiji pozna mafija slične obrede; v Albaniji, kjei še živi krvna osveta. sklepajo na podoben način dosmrtne prijateljske vezi. Tudi važne pogodbe se pišejo s krvjo. Hudič, ki je jako previden, zahteva vedno s krvjo pisan podpis onega, ki se mu zapiše. Kri je pa tudi izdajski neizbrisljivi znak izvršenega zločina, ki priča zoper ubijalca in morilca 'n kliče po osveti. »Glas krvi tvojega brata kriči z zemlje do mene« či-tamo v biblijski tragediji. Ce se morilec svoji umorjeni žrtvi bliža prične mrtvec iz ran iznova krvaveti. Siegfriedove rane ožive In izcejajo kri iz sebe, ko se mu približa Hagen, pripoveduje nibelunška junaška pesem. In v Shake-speareovem »Rikardu Tretjem« pravi vdova: »Gospodje, glejte! Mrtvega moža odpirajo se ranam trda usta, in zopet krvave!« Tudi kri po nedolžnem obsojenih ljudi krvavi na dan smrti nj hove iznova, kakor se oživi tudi kri krščanskih mučenikov pri posebnih prilikah. Poleg vrednosti na blagu je posebno kri živali v posebnih čislih, če je treba pomiriti bogove in demone. Posebno človeške krvi, kot najplemenitejše, so na nižjih kulturnih stopnjah bogovi silno željni. V ta namen uporabljajo narodi kri zločincev, sovražnikov, vjetnikov, sužnjev, če je pa sila velika, lastnega rodu in naroda, ali celo pripadnikov izbrancev iz najplemeniteiših rodbn in najvišjih slojev Povsod prevladuje vera v zločeste duhove in demone, ki koprne po krvi in si žele osvojiti nove duše ali 7 novo živo krvjo prepojiti svojo senčno eksistenco. Zato jim nalivajo krvi v grobove ali posebej v ta namen izkopane jame. Demoni, duhovi in strahovi so v predstavah narodov brez telesa, so blede, brezkrvne prikazni, ki neprestano strežejo po življenju iz krvi živih, za katero so nekateri sploh nenasitljivi, tako da nenaklonjene jim ljudi naravnost napadajo, se vsrkavanjo vanje in jim pijejo kri. Najbolj znani demoni te vrste so vampirji, katere si mislijo balkanska ljudstva kot neke vrste kri sesajoče netopirje. Seveda je netopir skrivnostna žival, njegovo življenje tiho in skrito, njegovo prhutanje neslišno, prhu-tavke njegove pa take, kot jih nosi tudi vrag. ki jih je pa brezdvomno obratno pre- vzel od njega In ne narobe. Nekaj podobnega so poznali tudi stari Grki v svojih la-mijah in empužah Pa kakor pijejo prisežniki kri v potrditev sklenjenih zvez, tako pijejo zmagovalci kri premagancev. Pijejo jo iz sovraštva in divjega srda, pijejo pa tudi, da bi se obogateli z življenskimi zakladi, močjo, div-jostjo. pogumom, silo, prelivajočimi se v krvi ubitih sovražnikov. Posebno čislana je srčna kri, ker tiči v srcu pogum, drznost in druge kreposti. Ta kri je najžlahtnejša, naj-plemenitejša- Zato jo srebajo duhovniki iz src, pravkar izrezanih iz živih teles darovanih žrtev pri Inkih ta sorodnih srednjeameriških narodih. Poleg mnenja, da s krvjo prehajajo lastnosti dajalca na prevzemnika, je bilo tudi razširjeno naziranje, da se dado s krvjo obnoviti življenske sile, da se da s krvjo prenesti tudi mladostna čilost in krepost. Vrhtega so pa krvi pripisovali še celo vrsto drugih čudovitih in čarobnih lastnosti, vero, ki je temeljila kajpada nekdaj tudi na slrôtiih premisah, katere je Pa pozneje ljudstvo pozabilo. Tako je zašla kri v medicino, kjer ni samo pri drugih in starih kulturnih narodih, ampak do zadnjih stoletij bila važna zdravilna snov tedanjega zdravilnega zaklada. Ker je lev srčan. je bila levja kri zdravilo zoper bojazljivost, ker lastavica po tedanjem mnenju posebno dobro vidi, je bila niona kri imenitno leč:lo zoper slabovidnost, kri divjih konj zoper vrtoglavost, kri bikov za moštvo in proti slabosti itd. K&r so bila morišča sama na sebi grozljivi kraji, na katerih strašijo du-hcvi usmrčenih zločincev, se shajajo čarovnice in zli duhovi, je umevno, da je bila tudi kri iustificirancev posebno čudodelna. Uporabljali so jo za vsakojake čarobne pijače, za varovalne amulete in podobne stvari. Da je bila kri tudi sestavina raznih čarodejnih lečil in pijač za in proti ljubezni, ie samo po sebi umevno. Krvi nedolžnih otrok in dev c so vedno pripisovali posebne moči. Kri čist h in čed-nostnito naj opere nečiste in pregrešne- Zato se tudi iie bomo čudili, da so zlasti v srednjem veku pripisovali taki krvi izredno učinkovitost pri lečenju gobavost'. To bo tembolj umevno če zvemo, da je po prastari mišljenosti bolezen za greh in da tudi na gobavosti nikdo ne zboli, kdor se ni težko pregrešil. Gobavemu Faraonu so sve-čen ki obljubi1!, da okreva, če se zjutraj in zvečer okopje v krvi 150 nedolžnih otro-čičev. Po izvajanjih biblije je gobavost neozdravljiva. če je Fahme grešniku, ki se ie skesal in spokoril ne odvzame zonet. O Konstantinu Vel kem pripovedujejo, da ga je Bog kaznoval radi preganjanja kristjanov z gobavosti-j. Jovovi svečeniki mu obljubijo, da okreva, če se skoplje v vodnjaku, napolnjenem z otroško krvjo, kar je pa otmeni mogočnik odločno odklonil. Vsled te velikodušnosti se ga je usmilil Bog in mu posla! sanje, v katerih mu obljubi, da nadloga premine, če se bolnik fe-preobrne in da krstiti. Znamo je. da se ie kri uporabljala vse- povsod kot lek brez vsake znanstvene utemeljitve, zgolj samo na podlagi gotovih tedaj v veljavi stoječih predstav. Samo temeljna izhodna predstava je bila upravičena, sloneča na točnih opazovanjih, da je kri življenski sok. Stoprav v preteklem stoletju so se začeli učenjaki kaj več znanstveno pečati s krvjo, z njenimi izpre-membami v boleznih, z njenimi nalogami v telesnem ustroju, s pogoji, pod katerimi prospeva ali se razkraja, iz česa sestoji, kako se razsedo itd. itd. Toda stoprav v zadnjih desetletjih se je na podlagi teme-Ij'tih študij znčelo uporabljati kri in njene sestavine kot lečila, n. pr. krvno rdečilo, serume, krvno beljakovino itd. V resnici smo pa stoprav na začetku poti; odprli smo doslej samo vrata in gledamo novo, brezmejno polje zdravniškega raziskovanja pred seboj, ki v prihodniih časih brezdvomno obrodi mnogo sadu in prinese poznim rodovom učinkovita krvna zdravila, katerih še danes ne poznamo, na katerih sile je pa z neomajno včasih vražarsko vero viselo trpeče človeštvo od pradavnih dni pa do danes v svojih večnih, nikoli motečih se slutnjah. Fcezija naših rojakov* onstran moria <â Frank Kerže: Vse je mogoče Veter pleše in tuli okoli voglov, po gozdih ko v žitu zrelem šumi, z oblaki pokrite so glave gorskih vrhov, nad vodo pod mostom meglica stoji. Oko se izgublja v daljave boleče in v albumu davnih dni išče si sreče. Bila zrcalo je voda. Nebo, ko oko. vrh gore ko da je iz zlata kovan, pozdravljal me gozd: dobro jutro. kako je, kako? Med vogli z otroci preganjal se dan. Pel sem o nji. Prišla je pred mano, kakor škrjanček na jasno poljano. Z mosta so padali cveti prelepih kresnic: me ljubi — ne ljubi — le malo — nič več — Drhtelo srce ji ko listi v naročje vodic so legali, z vali odplavali preč. V daljavi je vriskat pastirček pri čredi, — Oj dekle, kaj ljubiš me, reci, povedi. — Bilo nekdaj je. Med srebrom bledi gospod Prikukal je in razlil se v smeh. posvetil mi. da sem preskočil plot in z okna cvetke djal po tleh. S poljubi nji sem zavezal jeziček, gosnod pa se je skril za griček. Kadar mi danes nikjer ne počiva oko in v duši je kakor požeto polje, V preteklo življenje mi misli moje teko in lajšajo trudno in premo srce. Kar bilo, vedri me, ko kujem bodoče; dokler smo živi. vse je mogoče. Iz velemesta Dajte mojo mi vasico, znanko ljubo davnih dni, vrt za njo, in log, planico. žarke dneve in noči. hiše bele, okna v cvetih ko je bilo v davnih letih- Sit sem, bratje, velemesta, ko grobišče se mi zdi; mesto polja — trda cesta 7 grobi živ h na strani. Z cesto cesta, s streho streha, kje začne se. kje se neha? Bil v vasici vsaj sem bilka poleg pisanih cvetov, v velemestu le — številka, ki izgine brez sledov. Si brez zdravja — si brez de% rojstvo, smrt — vse je tabela. Vsi smo tuji, nepoznani, brez ljubezni med seboj, vse hiti, da se prehrani, tukaj je življenje — boj. Zdaj gre s *abo zdaj pa preko vse drvi z veliko reko. Oh kako srce zdihuje v grobih živih, nad zemljo oh kako vari in kuje, du se vrne zopet v njo: do tedaj pa golobica: zdrava ljubljena vasica. Sflvestrova doma Kar rož zasadil rajski je vrtnar, naslikal jih je na mrliški pri —■? po bliskovo se suče kolobar december'januar, december'januar Kar krepkega je zgradil mladi up, kar lepega je ustvarilo srce, kar delala si je mladost obljub, porušile so poznih let roke. A vendar snuje dalje mladi red, kjer krvavel je stari PrometeJ, in vsaka smrt utira rojstvu pet, le čas kraljuje mirno prej ko dej. Ohranil dokaj grob je piramid, in papyrus nam piše marsikaj: Atene, Babilon, Kitajski zid — a človek se poti in trudi kot tedaj.. * tuga -t- bet, > — smrt ln kaj je to: veselje ljubezen in sovraštvo, rojstvo ■ ljubezen in sovraštvo, rojatvo—amrt, nagon in volja, greh in kes, poslednja groza in vprašaj odort —t Grila. Čistite perilo ne da bi prali! Po enostavnem kuhanju z „Radio no m" postane perilo v pol ure čisto in snežno belo. dilnici opazil tretjega јцпака tega romana: hočem reči, dragega soproga. Naglo me je v duhu izpreletela slut« nja, kaj se bo zgodilo: videl sem tega moža, ki je ravno hotel vstopiti v spovedniško sobo, in ženo, ki je izte» zala roke proti njemu. Odpusti mi! ... ničvredna seml — Vse same čisto nepotrebne besede, če mora nastopiti smrt in še mnogo bolj neprijetne, če ji bolnica uide. — Prepovedan vstop! sem mu odločno dejal, — tudi če bi vas dala klicati. Malce se ji blede nocoj, miru je potrebna. Pustite jo, naj prebije noč. Videli jo boste jutri zjutraj. Teden dni kasneje se ji je začelo obračati na bolje. Človek zares ne bi bil mogel misliti. Do konca meseca sem ves vesel vos dil njeno počasno okrevanje. Ni treba posebej reči. da nisem več govoril z njo o gardnem stotniku in da se za« upljivosti drugi dan niso nadaljevale. Ko je ozdravela, me ni vprašala za ho» norar, kajti od rane mladosti sem jo zdravil kot prijatelj ... G. Chartelot je prekinil stavek in se je z okroglim ročajem palice dotaknil svojih starih, dobro obritih ustnic, ki jih je smehljaj še stanjšal: In nikdar več je nisem videl, —. je rekel, dvignivši obrvi. «Vzela si je drugega zdravnika.* Podgrajčan: Strah Ni mi moči povedati z besedami, to* da kdor je že doživel kaj podobnega, me bo razumel. Bilo je temne jesenske noči; spešil sem korake s poznega vlaka v več ko dve uri oddaljeni s'už» beni kraj. S seboj sem nosil važne listine, vrednostne papirje in precej« snjo vsoto denarja. Pot me je peljala skozi dolg, zaraščen gozd. Pač si vsak lahko misli občutke, s katerimi stopaš ob tej uri skozi strahotno samoto, ko t» vsako sušljanje odpadajočega lista spravi lase v jež in ti sleherni šum, bo= diši da se je v bližini splašil zajec iz= pod grma ali pa da je zletel ptič raz drevesno vejo, povzroča kurjo polt Morda ti niti ni toliko do varnosti lastnega telesa, ko'ikor do vsega onega, za kar odgovariaš ... Gozd. skozi katerega moram poto» vati. se boči deli nego uro nad menoj, tem skrivnostneiši. čimbolj je globok! Neoriietno te dira jo samotni in čuda otožni g'asovi pernatih šumskih nrebi» valcev; naposled se bojiš že odmeva lastnega koraka. Kako neznansko dol« ga je nocoj ta pot! Kolikrat sem jo že prehodil ob belem dnevu in tudi ob večernih urah in kako krasna in pri« jetna mi je, ker nisem nosil posebnih vrednosti s seboj, saj nisem strahope« tec! A danes! Danes mi je že četrt poti cela več« nost Pred menoj so še debele tri če« trti in pot se poglablja, čedalje bolj po« j glablja v notranjost . . . Mehanično sežem v žep, da se uverim, ali je obrambno sredstvo na svojem mestu, čedalje bolj me obhaja slutnja, da mi nekaj grozi . . . Kje me čaka? Morda j že tam za tisto goščo, morda v sre« dini ali že bolj na robu šume? . . . Strahopetec! '; kličem, ali te ni sram, da se plašiš kakor majhen otrok, ki tre« peče pred bavbavom. da ne bi zdaj« zdaj iztegnil kremplje in mu ne bi iz« pil krvi! Ha, ha! ... A vendar; lani so tod rapadli mesarja, ko se je pozno v noč vračal s kupčije, in nekaj prej kmeta Završano po srečni prodaji pi« tanih volov! ... Ali njega so čakali, zanj so pač vedeli, napad je bil pri« p-avljen! A kdo ve zdaj zate. kdo te ima za bogatega človeka? In tudi. kdo je pričakoval, rla boš potoval baš no« coj po tej poti? Take misli mi dvigajo dušo in kre= Dijo korak — a vzlic temu me napa« dajo mračne misli in me spravljajo v malodušnost ... Bog! Kaj je to? . . . Zdi se mi, da : je počila veja v bližnji gošči. . . . Spet! ... To so koraki! . , . Noga mi zastane, burno mi zatolče srce! . . . Slišal bi mravljo, bežečo preko ceste. Dolg tišina . . . Saj ni nič . . . Bil je le dozdevek bujne fantazije . . . Morda pa se je splašila kaka div» jačina . . . Plaho stopim dalje. Kdaj bo konec te večne poti? Ah . . ., in imam še več nego n ! pota pred seboj! . . . Zop;t, čuj! ... To je korak! . . . Človeški korak!! . . . Zona me obliva, kri mi trepeče v žilah . . . Mehanično sežem v žep; ko žačutim v roki mrzlo orožje, mi za trenutek odleže. Neza« vestno stopam dalje, pripravljen na vse, ostro upiraje oko v zagonetno te« mino, odkoder prihaja î'.rivnostni šum . . . Koraki so čedalje razločnej« ši. Očividno se mi bliža nekdo po križ« ni poti, ki prihaja iz temne šume. Po mirni hoji sodim, da je ponotnik kakor iaz in morda brez vseh zlih namenov. Toda kaj pomeni to? . . . Čemu se je ustavil? . . . Tudi jaz se ustavim. Mučna, neznansko težka tišina! Šle« opazno privlečeni samokres iz žepa in položim prst na petelina. «Kdo je?» Zvok mojega glasu me je opogumil; s policijsko drznostjo stopim prati prišlecu, ki pa ga zaradi teme ne mo» rem opaziti. «Jaz ... kaj pa hočete? . . .* se plaho odzove iz teme. Boječi in mladi ton tega glasu me dvigne k polni za« vesti. «Ničesar, samo bliže stopite, da î»e vsaj vidimo! Menil sem ... a kam greste, če smem vprašati?» «V Jurjevo. In vi?» «Istotako.» Za vsak slučaj mu nisem povedal resnice. Ko stopi iz teme, si ga oprezno ogle« dam. Njegova vnanjost se mi zdi kaj sumljiva, prej bi mu prisodil vse slabe lastnosti, kakor eno samo dobro. Skriv» nostne so njegove oči in ves neopre» deljivi izraz njegove pojave, kolikor jo pač morem razbrati v temi. Kar pe me najbolj sumljivo bode v oči. je nje« gova desna roka v žepu I Sam v ag si ga vedi kak namen ima in kakina je njegova misel! Pripravljen za vse »Ip* čaje. držim tudi jaz revolver v žepu, oprezno zasledujoč njegove kretnje. «Potemtakem greva skupaj.» «Prosim, če ste tako prijazni . . д Prešernove odklonjene prošnje za advokaturo Nadaljujemo hi končujemo izpiske iz razprave taniv. prof. drja Fr. Kidriča. Šele po petih letih in v zelo izpre-menjenih okoliščinah je mogel Prešeren zopet upati, da dobi advokaturo. Prešernove osebne razmere so se izza 1835 tako preokrenile. da je moral videti v advokaturi rešitev iz naravnost obupne situacije. Rednih letnih dohodkov je imel še vedno samo 800 gld. kon-cipijentske plače, torej na mesec le malo več negb v svojih dijaških letih. Živel pa je po stričevi smrti 24. marca 1835 draže nego prej, ker je imel odslej lastno stanovanje in gospodinjstvo. Gostilniška družba ga je po izgubi Čopa 6. julija 1835' še bolj mikala, drugo-vanje s Korytkom ga gostilni ni odtegovalo, češče bivanje Smolètovo v Ljubljani izza 1839 je pomenjalo jače-nje njegove veseljaške družbe. Upanje, da si z advokaturo pridobi Julijo, ga siicer ni več podžigalo, ker je ta ostala zvesta zaroki z Jožefom Scheuchen-stuelom ter se 28. maja 1839 poročila. Toda maja 1837 je začel 27 letini pesnik misliti na 14 letno Ano Jelovšek. Iziprva mu stvar z neizobraženim, a brihtnlm in lepiim otrokom delavca in hišnika ni bila resna, a ko je postala deklica 1839 nosna ter 15. okt. porodila, se je pod vtisom dolžnosti do matere svoje hčere in morda tudi iz opozicije do Julije odločil, da se z Ano poroči, čim se razmere «zasučejo tako, da jo bo mogel vzeti», to se pravi, čim «postane sam svoj gospod», ter si zagotovi primerne dohodke. Zato se je sedaj v resnici bal vsega, kar bi mu moglo biti v oviro: avtorstvo «Nebeške procesije» iz novembra 1835 je pred policijo dosledno tajil; še bolj s-î je branil paskila proti uršulinki m. Ignaciji (Engelhaus) in Slakarju iz 1839, ki se mu je po krivici pripisoval; a stanoval je že 1840. v šempeterski župniji, ker se je po pravici zanašal, da mu župnik Svetličič, s katerm sta bila sošolca, pri eventualni potrebi nravstvenega spričevala ne bode delal sitnosti. V tej dobi je začelo sodišče spoznavati tudi njegovo kura-torsko prakso, ker se omenja Prešeren 1837 kot varuh otroka nekega Antona Luschina Vendar se zdi, da pesnik ni upošteval pomena, ki se ie dajal tem funkcijam na sodišču pri ocenjevanju odvetniških aspirantov: 9. nov. 1836 je prosil, da mu oproste globo 2 gld ter ga teh kuratorskih poslov sploh razrešijo. . - Referat je dobil Čop. Referent, ki je mimo novih predpisov upošteval v prvi vrsti službeno dobo, se je pozival na tabelo kompetentov iz 1. 1834 ter se priključil, aktu kot «votum separatum». Uveljavil se je fcončno tudi potrebni ozir na Prešernovo literarno delo. Sploh je sestavljen referat tako, da se čuti, kako bi tudi referent Čop bil rad pomaknil Prešerna na prvo mesto. «Kompetent doktor Prešeren (Pre-schern) se je odlikoval že za javnih študij. Notorično je, da ima dragoceno znanje ne je v jurisprudence ampak tu. di v drug'h literarnih odrastkih, tudi kot pisatelj stvari, ki so že izšle v javnosti, ni neznan. Odlikuje ga trd značaj, in ker Prešeren nima le omenjerah lastnosti, ampak se že dolga leta po sveča izključno pravim poklicnim poslom advokata, se sme po pravici označiti za najizvrstnejšega med vseund kompetenti.» Vsaj že od konca maja pa vse poletje in vso jesen 1840 je bil Prešeren prepričan, da mu advokatura to pot ne uide. Ko mu je 14. maja 1840 umrla hčerka Rezika na sušeči vročici, a je Ano Jelovšek, ki je postala med tem šivilja, njena mati nagovarjala, naj pusti Prešerna ter po. de iz Ljubljane, se je pesnik upiral: «Zvesta si hočeva biti drug drugega ne pozabiti in čakati, dokler se razmere zasučejo tako, da te bom mogel vzeti». In ko je Ana radi tega kmalu po otrokovi smrti morala pobegniti iz stanovanja staršev ter se preseliti v isti hiši v stanovanje mizarja Jurija Lacherja, ki je bil poročen z Jerco, sestro njene matere, jo je dal Prešeren učit se kuhati, a ji je dejal, «da ji ni treba služiti, trdno namreč upa, da postane prav kmalu sam svoj gospod». Tem poraznejši je bil udarec, ko je dne 30. nov. 1840, torej istega dne, ko je izgubil Prešeren tudi Smolèta, ргШо v Ljubljano oficijalno obvestilo, da se predlog deželnega sodišča ra upošteval in da je advokaturo dobil Kleindienst, najmlajši med kandidati, za 10 let mlajši od Prešerna! Pesnikovo veliko upanje je doživelo fiasko. Končno, ob tretji Prešernovi konkurenci, v 11. letu njegove strokov-njaške prakse, v 13. letu njegove slovenske publicistike, so spoznali v Ljubljani problem, ki je neizgovorjen tičal v njegovih prošnjah za advokaturo ter našli besedo za dostojno rešitev, a Celovec, ozùroma Dunaj sta prezrla ta kulturni klic iz Ljubljane! • Prešeren se je po porazu 1840 zavil v resignacijo. Pač sedaj je začel govoriti Francu Suppantschitschu, ki je bil menda tudi «frajgajst»: «Ti, nikoli ne bova advokata.» Tu je treba po vsej priliki iskati tudi oni g'.avni akt zapostavljanj, ono protežiranje «vsiljivih tekmecev», ki je pesnika «vodilo v radikalno družbo» ter povzročilo, da «sta ostala delo in ekonomija brez ostrog». Ona preudarnost in oni o®ir na lastno pozicijo, ki sta v boju z družbo tudi umetniku potrebna in ki jih je Prešeren do takrat imel, sta se odslej izgubljala. Razmerje dO Ane, ki bi ji po njeni lastni izpovedi «ne bilo toliko, če bi jo bil pustil» po smrti otroka, je začelo dobivati vsebino, ki bi jo bil Prešeren prej najbrž zavračal: prisiljena pijanost je minila; pesnik je spozna! in v družbi priznal, da to dekle «ni, da bi jo za ženo jemal»; a vendar ni imel poguma,, da bi bil odkritosrčen tudi do nje ter prekinil zvezo v času, ko bi bilo to še manjše zlo, nego je bilo nadaljevanje. Ko se je proti koncu 1840 podrlo njegovo veliko upanje, ji je pač «dovolil», da si sme iskati službe, a odločil je, da je od spomladi 1841 do 1 marca 1842 bila za hišno pri Recherju, čigar sin, ki je bil Prešernov prijatelj, je poskrbel, da je mogla Ana sprejemati svojega ljubimca v gosposki sobici vsak večer. Da je bila Ana s 1. marcem 1842 «službo pustila, ker ji je on dejal, da ji ni treba služiti, trdno namreč upa, da postane prav kmalu sam svoj gospod», je sicer napačno, ker bi takrat slično upanje ne bilo imelo podlage. Vendar se zdi, da je pesnik pod vplivom svoje matere, ki mu je dala na smrtni postelji, torej tik pred 24. aprilom 1842, sporočiti, «naj nikar ne pusti one lepe deklice», vsaj za neka r časa zopet resno mislil na ženitev. Ana je bila takrat v drugič nosna, a ni pomenjala več Prešernu nobene izpopolnitve. Značilno za šibkost tega razmerja je dejstvo, da je iskal Prešeren sedaj češče nego prej omame v vinu. Tradicija, ki sporoča, da je bil član «komisije za vničevanje vina» ter da se je udeleževal 10 let «pravega turškega življenja» na «skrivnih shodih» pri «Fasselbirtu» ali v re-duti, je vsaj v toliko pravilna, da se je po 1840 opazljivo vdal pijači. Tudi svojo zunanjost je začel menda šele sedaj zanemarjati v oni meri, da se je zdela njegova obleka marsikomu nedostojna Njegovo jerobsko poslovanje ni postalo vestnejše. Anton Achtscbin, računovodja stavbne direkcije, ga je v testamentu določil za varuha svojima sinovoma. Sploh je pokazal Prešeren po sodbi prezidenta Pettenegga «pri poslih, ki so se mu naročili kot varuhu Achtschinovih tako brezprimerno malomarnost», da so se morali ti posli opetovano urgirati in da mu je sodišče zagrozilo že z drugim kuratoriem. Obenem je dobival nesrečni pesnik vedno več črnrih točk v bukvah ljubljanske policije. Med njegovimi pesmimi, ki so se v tej dobi objavile ali po diktatu mogočnega genija takorekoč šiloma utrnile iz obupnih razmer, sicer ni takih, ki bi bile morale večati pozornost policije. Stavek da so Prešerna «v Ljubljani ... imeli vedno na piki, da bi jim s kako slovensko pesmijo ne preobrnil mesta», za dobo 1841—43 nima oslove. Za ta leta ie pravilnejše, ako se reče: «Policija je ojstro pazila nanj, ker je vse, kar je mislil, na polne usta povedal ». V jezi in prepričanju, da je itak vse izgubljeno, se ni več brigal za po- licijske agénte, ki «so bili tadi v najboljši družbi», in postal sam vzrok, da policija ni samo točno bila informirana o njegovi slabosti za vino in ženske, ampak tudi o takih njegovih nazorih, o katerih si je preudaren človek dvakrat premislil, kje in pred kom jih je razgrinjal. Rešitev Prešernove pozicije je bila za formalista radi nesrečne ocene odvetniškega izpita zopet samo v upoštevanju službene dobe, ki je bila daljša, nego katerega koli ostalih kandidatov. V seji ljubljanskega sodnega gremija 9. dec. 1843 je Coppini predlagal za Baumgartenovo advokaturo terno s Prešernom na čelu. Utemeljevanje izpričuje, da si je osvojil referent vso Čopovo frazeologiio v prid Prešernu, tudi Čopovo naglašanje Prešernovega literarnega ponosa. Od 9. dec. 1843 naprej, pa prve mesece prihodnjega leta, se je mogel Prešeren zopet udajati nadam. To pa le radi tega, ker ie Pettenegg umel po vsej priliki poskrbeti, da so njegovi prezidijalni akti ostali tajni tudi njegovim svetnikom. V resnici je namreč bila Prešernova stvar že izgubljena. Le izredno močni zaščitniki Prešernovi bi bili mogli v Celovcu ali na Dunaju doseči, da bi se bila vpoStevala beseda gremijeva in ne predsednikova. Ker pa takih ni bilo, je prišel 27. maja 1844 v Ljubljano advokatski dekret za Pfef-fererja, ki je prisegel 1. jun. 1844. Proti koncu maia 1844 je bilo Prešernu evidentno, da drči njegov čoln, ki mu je dala zadnji sunek predmarčna policija, nevzdržno navzdol. • Prešeren se izza srede 1844 ni ob ničemer ustavil, kar b; bilo moglo dati njegovemu življenju smer poboljšania v Petteneggovem smislu. Razmerje med pesnikom in Ano Jelovšek, s katero sta sedaj stanovala tako, da sta se mogla doklicati preko vrta, je postajalo za oba neznosna muka. Tuai njuna 2 letna hčerka Ernestina, ki je v 2. polovici 1844 prišla iz reje ter živeia pri materi, je mogla prinašati v to noč Ie malo solnca. Pravi pekel za oba je nastal leta 1845., ko je bila Ana tretjič nosna. Pesnik po vsej priliki o svojem očetovstvu ni bil prepričan ter je mučil s črno mislijo sebe in dekleta. Ko je Ana 18. sept. 1845 porodila sina ter mu dala, pač v spoznanju dciiočbe, da se nezakonska mati ne more siliti k navedbi pravega imena, a kakor v zasmeh lju-bimčeve črne misli in v maščevanje lastnega trpljenja Prešernovo krstno ime in priimek, pesnika «niti blizu ni bilo». A vendar se ni mogel čutiti nedolžnega, ker je «čez nekaj dni» tudi za ta porod «kakor po navadi vse plačal» ter plačeval za Franceta še potem, ko je Ana odšla v začetku okt. 1845 v Trst, kjer je ostala do mata 1846. Pesnik je začel sedaj tudi telesno propadati ter se sredi poletja 1845 zgrudil nezavesten pred Chrobatovo pisarno. Ako je osnovana tradicija, da «enkrat se je hoteč na Bleškem jezeru vstreliti, ali pištola se... nii hotela sprožiti, tako tudi enkrat v Ljubljani», potem je treba ta odmev skrajnega obupa časovno lokalizirati najbrž že v tem času. Redki trenutki, ko je mogel pesniško oblikovati ali urejati Poezije, so se mu morali zdeti kot spomin iz čarobne dežele. Dovrševala se je usoda genialnega umetnika, ki je ječal pod bičem lastne težke krvi, rabil in zaslužil paž-njo in nego vsega naroda, a bil v oblasti hladnih tujih birokratov. Zdi se, da je Pettenegg sedaj že v gremtju uveljavil svoje pomisleke proti Prešernu. V prezidijalnem poročiiiu z dne 2. dec. 1845 je zagovarjal terno brez Prešerna, Advokaturo je dobil Rak, a Prešeren je ostal «povsod pre-zirani genijalni mož», ki so ga prijatelj pomilovali, sovražniki se mu morda rogali, med tem, ko je on «v svojih prsih nosil svoje bolečine» ter se «otožen in hud na svojo usodo ... vsak dan bolj vinu u daj al» Problem, ki se je razgrni! med mogotci nad slovenskim teritorijem s Prešernovim iskanjem življenjske pozicije, se je reševal in rešil tako, da ostane za večne čase opomin, kako še taki problemi v kultumj državi ne smejo reševati. Anton Čop in Coppini sta bila častni izjemi. Adamson ob novem letu Adamson športni fotograf Največji praznik v letu Neznanec me napeto opazuje; vzpo» redno stopa z mano, niti za četrt ko» raka me ne prehiti. Če hočem zadržati korak, ga zadrži tudi on; rad bi si ga ogledal od zadaj, toda ko po naključju ustavim korak, hoteč si popraviti oble» ko, se ustavi obenem z menoj. Sprem» lja me točno kot lastna senca! Sopotnik ne izmakne roke iz žepa. Jaz napeto držim petelina. «Odkod prihajate? Oprostite da vprašam!» «Prosim ... Od Visokega ... A, vi, če smem . . .» «Iz Devč . . ., obiskal sem prijatelja in sem se zamudil. Pride razgovor in človek se zakasni . . .» «Seveda ...» Mo!k ... O. večnost! . . . Kdaj bo konec te mučne poti? . . . «Pozno bo že . . . Koliko je neki ura?» «Mislim, da bo okrog devete . . . Nimam ure. sodim tako po poti . . .» Zopet molk. dolg in mučen molk . . «Ste li stalno v Jurjevem. ste morda tam doma?» Čemu vprašuje? Mučno mj je od» govarjati na ta vprašanja, ker vem, da se bom nazadnje vendarle ujel. «Ne, gospod; le nekaj dni se mudim pri svojem znancu. Saj poznate uči» telja . . .» «Da.» «Dolga je ta pot.» «Zelo dolga.» «Če bi imel denar, bi si za tak primer najel voz. Tako pa . . ., kaj hočemo.» «Vsi smo siromaki, oni ki kaj imajo, plačujejo težke davke, drugi se mora» mo boriti še za vsakdanji kruh . . .» «Slaba politika!» «Slabo gospodarstvo!» Hinavec! Kako zvito bi mi rad iz» vabil nepopravljivo besedo! Prideva do razpotja. Da bi se zne» bil neljubega sopotnika, sklenem kre» niti po stranski poti. Že se hočem po» sloviti, a glej spaka, tisti mah krene z menoj tudi on! «Ne greste v Jurjevo?» «N— da . . . toda imam tu doli še~ drugi opravek ... A vi — ne greste li v Jurjevo? — Ona pot je bližja...» «Tudi jaz imam posla tu doli . . . torej greva še nekaj časa skupaj . . j» Bojazen pred neznanim človekom, ki me ie že nekoliko minila, mi zopet naraste. Kdo ve. če ne gre namenoma z menoj po tej še samotneiši poti?.. Prišel sem v še večjo zadrego. Kam naj se obrnem? Ali naj grem do uro oddaljene vasi kar tako zastonj — in vrh tega skozi temni gozd — in morda zopet v spremstvu tega človeka? Kje se ustavi, kje ima svoj opravek? Prišedši do novega razpotja krenem proti Jurjevemu, nadejaje se, da bo spremljevalec nadaljeval to pot. Molče in brez besed zavije z menoj vred! V žile mi seda groza . . . Ne upam se več vprašati, nemo in oprezno sto» pam ob njem. Čim boli ga opazujem, tem bolj me opazuje on. Ali res čaka ugodne prilike? Zakaj ni izvršil svo» jega namena že prej. ko je bila prilika ugodnejša — saj se vendar bližava se» Iišču! Neprijetni spremljevalec še vedno tišči roko v žep; jaz držim kazalec ob petel'nu, vsaik čas pripravljen na najhujše . . . Že se nama blešče luči naproti, že se bližava hišam. Tako sva prispela v Jurjevo. četudi po daljšem ovinku, ne da bi opravila < ne «posle« . . . Meni je nekoliko nerodno in grabi me srd na tega človeka. Ze se pripravljam, da ga Si vprašal naravnost, a tedaj me spet premaga bojazen . . . Užaljen sam v sebi stopam ob niem in spešim korake, d« bi čirr prej dospe! na var» no . . . Morda pa ie moj prazen strah, morda se bom jutri smejal samemu . sebi . . . Vendar že! Pred vasjo krenem na stran-ot in tu, g'.ej, nadaljuje moj to» variš pot po glavni cesti! Težak kamen se mi odvali od srca. «Lahko noč!» Tudi njegov glas zveni izredno pri» jazno, vse drugače od prejšnjega. Te» daj vendar ni bil hudoben človek! Globoko se oddahnem, ko sem sam, zopet svoboden, čisto sam! Pri duši mi je, kakor prazni vreči, iz katere so iz» tresli težko blago! . . . Ker imam še lep kos pota pred se» boj. krenem v gostilno, da se okrep» čam. Trudno sedem za mizo v kot . . . Hudir! Mar ie moja lastna senca oži» vela to noč? ... V nasprotnem kotu sedi moj sopotniki Tudi on me je opazil. Neprijetno me zbode njegov pogled, saj je skrajno neiskren! . . . Urno vpije kupico, plača in potuh» njeno zapusti gostilno. Kam gr^? Če» mu ta brzi odhodV Sicer pa — zakaj se razburjam? Saj je morda domačin! Pokličem krčmarico in vprašam po č!oveku. Krčmar g; ne pozna, niko» li ga še ni videla, niti ne kdo drugi izmed domačih gostov . . . Temna slutnja mi vstaja v duši... Kai če me nrav zdaj ne pričaka kje na polju?... Vsekako zdaj ne smem po glavni cesti; treba je. da uberem stransko pot... Zaradi sigurnosti se zamudim dobršno uro. S tesnobo, kakoršne še nisem občutil doslej, hitim po stezah preko polja, neprestano gledaje okoli sebe. noseč v roki pripravljeni samokres. Vsak šum me razburja do skrajnosti 2e se bližam cilju. Hvala Bogu! Vendar sein srečno prispel! Ta pot mi ostane za vse življenje v bridkem spominu! — — Drugi večer stopim v krčmo, da bi se v krogu prijateljev otrese! strašnih vtisov s nočnje noči. A glei čudo — med njimi sedi — kdo? Moi sopotnik! Ali me je res prišel preganjat celo semkaj? Nezaupno se približam ntiho-vi mizi. Zdržema se mi muza ves krog. «Dovoli. Janko, da ti predstavim svoiega prijatelja I. I.»---!!! Bilo je smeha, da še nikoli toliko! Moj sopotnik je bil že posedal prav to zgodbo, le s to :zpremembo. da ie bil D'ašliivec on sam ne jaz! «Ali bi zdaj vedeli povedati, koliko je ura?» «O, prosim!... Muja kaže po! desetih.» -- Ah. žal. da je svet tak, da se bojimo največkrat svoje lastne sence!--- ^озптпггтгппаапа H » Il H n H ГГТППГГГПГПГИ o и i innni в ч ч» и-гато ианиццд« нтгппгтплпги u » m p ц II ин 8 н-вв в в н н и u» плрлпго il u ииинипццуицнмН" ШП " « » » irrmi imimmu ламамшн« 8 m « sem, ki hodilo u „D0K8" obutvi in vsem onim, ki bodo po prepričanju, da boljše obutve ni dobiti, kakor ie „DOKO" obutev, tudi nosili samo „DOKO" čevlje, ter vsem svojim znancem in prijateljem želim prav 4c srečno in veselo Novo !eto. n n ■ ■ ■ a s ■ S! 5j Ivan Carman, tovarna ,D0K04 čevljev Zg. Šiška trgovina ,DOKO' Ljubljana, Prešernova ulica štev. 9 (■■■■■ппннаниппвипаеЕШппнмнаЛ ^ишииипгггутг^^ H a ■ a s a m Srečno Jfovo leto želi svojim cenjenim odjemalcem in se priporoča nadalje 1 Cescutti S Zaje £]ubljana, Stari trg št. 3 ваввавввваававав! S MODNA KR03AČNICA | J. SUŠNIK j ■ L3UBL3 ANA | S SELENBU8GOVA UUCA štev. 4. S£ 416 » Vsem teni. odjemalcem žen SR€ép PVO ££70 pripjročs \v . MIRA FERENZ i>"ivi"' ' i"e<",,m ^1"01" UUBUfllU. PoH»ASkd П 111шш1шшшхаш£ Srečno in veselo . novo leto! Grand hotel UNION* » v Ljubljani Hotel, kavarna, restavracija, vinska klet itd. Srečno : Novo leto! j. Remžgar slikai stvo in pleskarstvo oo'ivoraki m «tov. 18. Cjubljana 15oeiwepek" Srečno Jtovo leto svojim cenicnim naročnikom Lovro Pičman, kleparstvo in vodovodna instalacija Ljubljana 421 « Teleloo 911 Srečno Novo leto! in Rudolf WIQller. i4 . LJUBLJANA. Sv. Petra cesta 7 IBBBBBBBBBBBBBBBB 1 \ iosiii in tipia Fiao lil i Ljubljana, Tržaška cesta 4 s j Srečno Jîovoleto! SREČNO NOVO lETO Min miim cen,. saroCuikam :n se pnporotam tnii nsda!;r I. WANEIC 1та mtula. prečne J^eue lete! Med» • Zanki Ж O.S. ol|a, lakov Nt Soiidiiost, trpežnost m tovarn.ike cene >o reKiama uaiim zdelkom in to pr^viem zimskim novostim iraglane itd.) za gospoae, deč«c in otioKi OGLEJTE SI NAŠE IZLOŽB Ei Konfekcijska tovarne Fran Derenda & Cie uubuana OETAILNA TRGOVINA irjavieva cesta itev. 2. «JUTRO» št. 1 ■■■■•■■■■•■■■■■шааашаааааашааааанаамми a g : Srečno Novo leto i • a S vsem svojim cenjenim odjemalcem a ; ieli tvrdka 214 S I FR. KHAM i » ! • Ljubljana, Miklošičeva cesta ; s : ^мамааааааваааааааввааааааваааваавааааваа Srečno in oeselo flooo leto teli 4- Panel Poglajen, kiolaffi mojster, Llnbtlana-Sodeljevo (naaproti vo'. alagalUta) Ivan in Ana Penne, mesar v Trnovem 24S Шш in in veselo Ifovo leto! Srečno HINKO ŠIMENC j^OVO ščetke, čopiči Itd. leto! Ljubljana, Kongresni trg 8, 222 TržaSka cesta 5. aaaaBaaBBaBaBBBaBBBaBBaBaBBBB a 8 Vsem cenj. odiemalcem in prijateljem g S 3 želi 2J» ■ 3 srečno Novo leto ■ ! pnrfiiiMiio „Strmoif I 1 LJubljana, Pod trančo 1. j Ivan Kapeli i bakrar In kotiar Ljubljana-Šiška Aljaževa c. 4 ob Celovški cesti вваввавав ^■■вмаваааааавсвваававввававаавав! žeti Franc Bernik šzdeiovalnica klobukov ljubljana - šiška S>over»ska cesia. П § Srečno in veselo ftovo lete p м п svojim cenjenim naročnikom želita g PAVEL in MARIJA ŠIMENC o cvetličarna na Sv. Petra cesti a П p. kopališki vit ar Sv. Kri?, Liub ja v p «дшививвв*»ВВаве1ЕИ»ВВВ«ИВВа» □ ___□ оддјшшшодшшшт] ХПОООООООООООООООООГЈОООООГХПМОСХИ^ m ii veselo Mono ié 192/ 2 6 h. Oerkman trgovina z usn em L:i'bli'»3 S». Pe*p» cesta 71 зппоопоооппппопппппппотпопп. D n Srečno Novo leto □ vsem svo im cenjenim naročnikom, pri-q з eljem in znancem želita ж § trn in MARIJA ERJAVEC n trgovina usnia. Ljubljana, Stari trg lia V-em cenje< im naročnikom, prija tel!em in znancem ааааваааавааааааааааааваааааааааа Srečno Novo leto j \ i. Eržen SSSST^.™ j želi svojim ceij. odjemalre-n. prijateljem • » Kongresni trg, nasproti „Zvezde" ; in znancem ! J j w_ - - _______ • ! želi svojim cenj. odjemalcem, prija- » SV. /mernammer ■ : teljem in znancem i B » zaloga šivalnih strojev u-> S nln +o?s « ica <:t 3 J srečno Novo leto! вваааваававввааававвввававааававаа Srečno Novo leto vsem cenj. odjemalcem in prijaiel,em želi Josip Winter trgovina z mešanim blagom, vinom аааввааааааааваааававаааваааавввва 3 § Srečno Novo leto s □ želim vsem svojim cenjenim gostom g jj Karol Kačič § gostilna ,,. g Uu^ljana. Dunnjs'-o cèsta ^tev. 58 □ Srečno Novo leto \ vsem cenj. odjemaicem, pri-jateliem in znancem žel.ta o Rozi in Fran Leveč i mesar s Stojnica pri Zmajskem mostu Ljubljana VII.. ИГ*ГЛУ 5 I I srečno Novo leto! ШКД AHAcIc. splošno parno mïzarstvr Hrenova ulica št. 8 r: Srečno In veselo i:ovg leto < žen JOSIP BAJDE umetno mizarstvo pohištva in klavirjev is ^ LJUBLJANA VIL, Mali dom. << Vsem cenjenim gostom žen p»aaa ft □ Cenjenim gostom, prijateljem B in znancem želita S prav srečno Kouo leto in se priporočata za nadaljno zaupanje lerne! in Fanfca Černe ftotel Štrukel' i Srečno Novo leto 2tli tvrdka M. Štele & I. Pielick noz in izvoz lužnega in domačega sadja ter deželnih pridelkov LJUBLJANA w Šolski drevored (semen, poslopje1 Srečno Novo leto bodi vsem cenjenim gostom restavracije .Ljubljanski dvor ter vsem prijateljem in znancem 2 Mania in Bogdan Pupovac Vsem svojim cenjenim naročni- S kom želi J srečno Novo leto ! Leopold Šušteršič j Sedlar in ličar vozov, špecijalno » lakiranje v ognju vseh raznih ! delov avtomobilov. ; Telefoy 54 Srzcj'avi: Štele Pielick v - v [It ? 1и posestnik in gostilničar Ljubljana, Ahacljeva cesta 15 Svojim cenjenim gostom Srečno Novo leto i želita svojim cenjenim od jemal- S cem, prija1 eljem in znancem g J ter priporočata razne ® klobase, salame in S drugo suho blago ( ivan in Marija Marinšek ■ mesar 219 ■ Ljubljana, Prečna ulica št. 6 * Konii za klanje se ku-ujeio. ■BBBBBBBBBBBBBBBi M Mi" Rezi Zalaznik Vsem svojim cenjenim odjemalcem in gostom želita prav srečno Jlovo leto i 3van in €iza Rahne trgovina in gostilna ;> Se l o - Jfloste pri Ijubljani. 2 J sem, - o ..otovali, di. se Dudo : otuva g ■ îoto^r r iz pisarne v Amerino, Dud Jj srežno S Novo leto S [ie. CIb. Transatlan- 5 lastopni • ivan Kralci, tibliana, Kolodvorska 11 Zahvaljujeva se vsem cenjenim damam in gospodom ta dosedanje zaupanje, želiva jim srečno Novo leto is se priporočava tudi nadaljoi naklonjenosti Oamski salon Brivski salon D Ш. Q;ud mi. • !. G uri st ireino Novo leto želi svojim odjemalcem Andrej Dolinar pekarlja 244 Ljubljana, Bohoričeva ulica St. 1 .3" S 1 Srečno novo teto žeum vsem svo/im cenienim odiemalcem v slavnem lokalu Florijanska ul. 40 < L- v podružnici Sv. Petra cesta št. 95 A h dre) Prime, mesar. Ljubljana. JOSIP 5ATRAN špecerijska trgovina 4, LJUBLJANA, Vodnikov trg Srečno novo leto! * Svojim komitentom ! SREČNO N000 LETO S želi tvrdka >?4 B 5 SlEGEL Ljubljana [ Dunajska c. DRUG S s K H ■ ■ Srečfio Uovo ëeto vsem odjemalcem in konsumentom našega piva, špirita in kvasa želi > Pivovarna ..Union" ( d fS. L'ilb farsa JOSIP VITEK Ljubljana, Sv. Petra cesta 13 Delikatesa Î Trgovina s kanditi na debelo Izdelovalnica peciva zeli vsem cenjenim odjemalcem ! srečno Novo letos *•»................................ Srečno novo leto 1927. Modni salon za gospode vsakovrstnih pletenin 1 Strojno pletenje in prodaja nogavic ter vsa Martin Mahkota, Sp. šii ■■■■■ввававвваавввваввввавв! Šiška - Ljubljana PlJiHIiuti irodbena družbo i Ï4 I Llubltana, Slomikova ulica itav. 19 I ^ priporoča in želi Vi/ 1 Srečno Novo leto! Srečno in veselo Novo leto 1927 že i vsem cenjenim cdjemalcem in prijateljem, ter se priporoča nadaljni naklonjenosti Ravnateljstvo Pivovarne LaSko. • VVWWW» Vi./ y • ; , lOOddODODDDaonc: Srečno fMovo leto želi «tfojini cenienim odjemalcem skrene I Franc Slamič, mesnica t Ljubljana Gosposvetska c. 6 Ljubljana ." LHHIlHIHHIHt................ a Vsem svojim cenjenim odiemalcem se zahvaljujem. želeč jim s srečno Novo leto! ( 1 Jernej Jelenič 1 tovarna vinskega in ftpiritovega kisa LJUBLJANA, Stara poti 24 i Srečno Novo ieto teli cenlen m odjemalcem In se priporoma za nadaljno naklonjenost tvrdka KARL PRELOG trgovina VOLNE, bombaia In galanterije Na debelo: GOSPOSKA ULICA $T. 3 Na drobno: 2ir> Stari trg štev. 12 Židovska ui. št. 4 Srečno Novo Leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem ter vsem prijateljem in znancem FRANC DOLINAR, PARNA PEKARNA, Poljanska cesta 1У in Pred škofijo H. ....................■■■■■■■■........••»■■■■■■•■•■■■■■lun,, Шш 30TEL ,SLGN Rudolf 8 Jurma** g : n 11111 JI 11 » » i 9 i „ ^ ■ ; л TT'C 'Л ' V ' ' 'Л m I A4ÀAÀ 4M/4 f\i\ ■ t «4. Ж л. Л- -t. 4» A. * ■ !_____ a ■ лммтиааннана» ! S > ; j мегпо in vesele S 1.1. o Р_ш IIII i II n i; н 11 IIН Т1ППППГ Н- m u и k II j H II H 11 IIH тппа:- ' j Novo îetc i D i g Srečno in veselo Novo leto ë 5 B □ ieli vsem svojim cen/erum odjemalcem S Svečama J. Kopne Sf Ljubljana □1 □ D .a n □ C □ g - ----, -J---,—y.^»,.«,,,. g 5 I ГГЈиЈШиииЈЈХЈЦиШШПЦЈииШ . ?■ eli cenj. odiemalcem Julij Zupan rsovina s SpecerljsV n n kolonijalnlm blason Ljubljana Sv Petra ce; t? ?'- 2'S Mnogo sreče in veselja v letu 1927. žele vsem svojim p. n. odjemalcem, prijateljem in znancem naslednje tvrdke: Ljubljana Umetniški zavod za litograHjo C E M A Ž A R & DRUG LJUBLJANA, Na Friškovcu »■■■■■■»■■■■■■■■■■■i ■f^1-*--•■ -■ ----— - ..t.- THE R E X CO. trgovina s pisalnimi stroji LJUBLJANA Dr. EMIL GAJ Javna assntufa in gospodarska pisarna LJUBLJANA Šelenburgova ulica 7 Telefon 956 srečko potnik !ft drug tvornlca sadniii sokov, esenc itd. LJUBLJANA Metelkova ulica "i & i ta ; » a ' gj i! <3 ! a ; a 1 a g a o 65 33 s S ! a i m 5! » i a j » e < И R Modni salon E. DJUKANOVIC LJUBLJANA Sv. Petra cesta 27 poleg hotela Tratnik ivan zupančič izdelovatelj metel ljubljana Kersnikova ulica 8 F. POTOČNIK lastnik internacionalnega krojnega učilišča, odlikovan na internacionalni razstavi v Rimu z zlato kolajno. z naslovom profesorja la Izvedencem omenjene razstave ljubljana. Stari trg 19/1 STAVBNO IN UMŽTNO MlŽARSTVO A. RÔJINA & KO. LJUBLJANA DOMÊNÏK BATTÉLINO Izdelovatelj umetnih kamnov LJUBLJANA Slomškova ulica 1# Slomškova ulica Kolodvorska ulica Tvornlca dežnikov L. MIKUŠ ljubljana Mfesto) trg 15 ALOJZIJ IF.4ČEK nasl. sin splošno kleparstvo ljubljana Sv. Petra cesta 29 ZALTA & ŽILIC trgovina z železnimi ljubljana Dunajska cesta I H a B s s st iS » H » Л » s» K a » a c? B m № E ne e 55 H m e m m LUDoviK Cerne Juvellr in zlatar LJUBLJANA, Wolfovà ulica 3 l cerné tovarna za stavbno in pohištveno mizarstvo ST VID ljubljana, Dunajska cesta 28 MATEVŽ in MARUA KRUŠIC mesarija in gostilna ljubljana Zelena jama OSVALD PENGOV trgovina s špecerijskim blagom in gostilna ljubljana Karlovška cesta 19 Modna trgovina T. EGER ljubljana Sv. Petra cesta 2 menjalnica REICHER & TURK ljubljana Prešernova ulica GRICAR & MEJAC Ljubljana šelenburgova ulica à fran kolšek trgovina s špecerijskim, kolonialnim, materijalnim blagom ln deželnimi pridelki LJUBLJANA, Dunajska c. 47 KOLINŠKA TOVARNA ljubljana ANA in FRANC ŠELAN mesar ljubljana Šolski drevored josip kastelic krojač ljubljana Vodnikov trg 4 FRANČIŠKA In IVAN JAVORNIK mesar in prekajevalec LJUBLJANA Domobranska cesta 7 ln stojnica. Šolski drevored H. SUTTNER LJUBLJANA Mr. M. LEUSTEK lekarnar LJUBLJANA Restiez a cesta 1 fran škafar mizarstvo s parno silo LIUBLJANA Rimska cesta 16 ivan in uršula rozman čevljar LJUBLJANA Rožna ulica 3 JOSIP KRMPOTIC VIR—DOMŽALE—LJUBLJANA P. L R. BUNC & DRUG LJUBLJANA-CELJE antonija štor gostilna, špečerlja, trgovina premoga in drv VODMAT 16, Moste L. M. ECKER SINOVA kleparna in podjetje za izpeljavo vodovodnih del LJUBLJANA JAKOB in MALCI ZALAZNIK LJUBLJANA KAVARNA, SLAŠČIČARNA Ш PEKARNA MARIJA URBAS nasL LJUBLJANA Komenskega ulica 16 FRAN IGLIC krojaški atelje LJUBLJANA Kolodvorska ulica 28 MARCAN ANDREJ mesar LJUBLJANA Prešernova ulica 16 L KVAS krojaški mojster LJUBLJANA, FlorljanSka ulica 3 želi vsem svoji« naročnikom ta prijateljem srečno novo letol FRANC LAVTIŽAR mesar Iti hišni posestnik LJUBLJANA Sv. Petra cesta trafika blaž LJUBLJANA Dunajska cesta 12 restavracija «pri roži» LJUBLJANA ZldoVtkà ulica TRINK — BERNIK mizarstvo LJUBLJANA Linhartova ulica S. L TOMŠIČ manuiakturna trgovina LJUBLJANA Sv. Petra cesti 38 Môdna trgovina PETER ŠTERK LJUBLJANA ANTON MENCINGER špecerijska trgovina LJUBLJANA Sv. Petra cesta O STEGU IN DRUG komandltna družba za strojno in električno Industrijo LJUBLJANA Gledališka ulica S (Pokoja, zavod) IV. JAX IN SIN LJUBLJANA Gosposvetska cesta 2 Cesalnl salon za dame O. FETTICH-fRANKHEIM LJUBLJANA Šelenburgova ulica Specliafnl artistični atelje za črkOsINtarstvo PRISTOU & BRICELJ LJUBLJANA hotel «Mat»» M. TlCAR LJUBLJANA Šelenburgova ulica 1 to Sv. Petra cesta M 8 ■ : i M. KEŠE trgovsko vrtnarstvo LJUBLJANA Linhartova nltea B Pekarna IVAN PISKÂR LJUBLJANA DftaUska cesta S VEKOSLAV in FRANJA PELC restavracija «Kolezija» LJUBLJANA lili. RUDOLF WILLMANN strojnoštavbna delavnica ljubljana Slomškova ulica 3 JOSIP in JULIJA JAVORNIK LJUBLJANA Šolski drèvôred JOSIP in RAJKO TURK špedicija ljubljana MaSàlykova cesta 9 ivan sedlar trgovina s špecerijskim, kolonijalnim, materijalnim blagom in delikafesami LJUBLJANA Linhartova ulica 4 EMIL MORE •odavičar LJUBLJANA Kette-Murnov» cesta 11 brunclc & rebernik pleskarstvo Id Učarstvo LJUBLJANA (Ledina) Kari Kotnikov« ulica JOSIP VIDMAR tovarna dežnikov in solnčnikov LJUBLJANA Pred škofijo 19 Mamifaktn-nn treovlna IQ. KESSLER LJUBLJANA Pog»fr»rtev trg 3 «GROM» CARINSK0-P0SREDNIŠK1 IN ŠPEDICIJSKI BIRO LJUBLJANA ANTON KANC SINOVA drogerija in fotomanufaktura LJUBLJANA Židovska ulica 1 FR. KSAV. CASPER LJUBLJANA IVAN in ANA ZAMLJEN čevljarska delavnica LJUBLJANA Gradišče 4 Brata Eberi naši. MARTINC. CERNE & KO. pleskarstvo, črkosllkarstvo d .z o. z. LJUBLJANA. I grška »lica 6 peter semko krznarstvo LJUBLJANA. Turjaški trg FRANJO ZAJC mL brivski mojster LJUBLJANA, Pražakova uL 13 (za sodno palačo) FRANJO GRABJEC fotografičnl umetniški zavod LJUBLJANA Miklošičeva cesta 6 f. fajdiga sin zaloga pohištva, mizarska delavnica LJUBLJANA. Sv. Petra cesta 17 . Ustanovljeno leta 1879 Salon ta dame In gospode ANTON TURK LJUBIJANA Miklošičeva cesta 7 FANI DE SCH1AVA pri «Starem Tlšlerja» LJUBLJANA Kolodvorska ulica 24 MATEJ OREHEK LJUBLJANA Kolodvorska ulica 26 HINKO PMLER krojač LJUBLJANA Sv. Pefra cèsta CADEŽ & BRCAR trgovina tehniških potrebščin za mlinsko industrijo LJUBLJANA . Kolodvorska nl'c» 35 ŠTEFAN MIHOLIČ kavarna bi gostilna «Central» LJUBLJANA ANTON ln JOSIPINA KRAPŠ kavama 11 LJUBLJANA. Šknfla ulica 12 ■■■■■■■BIHIM «JUTRO» št. 1 Sobota 1. I. 1927 ашшиии ■■■■■I Mnogo sreče in veselja ¥ letu 1927, žele vsem svojim p. n. odjemalcem, prijateljem in znancem naslednje tvrdke : «■■■■■■ШМНММШПМН1 «■■■■■■■M m< Ljubljana A. JERŠE špecerijska trgovina LJUBLJANA Sv. Petra cesta 14 ANTON KOLESA tapetnik in dekorater LJUBLJANA Sv. Petra nasip 45 SREČKO VRŠIČ LJUBLJANA šelenburgova ulica 3 Gostilna PLANKAR LJUBLJANA Dolenjska cesta 5 A. SKUBIC — KREČIC trgovina z mešanim blagom LJUBLJANA Florijanska ulica 30 MATKO SOKLIC mL trgovina z mešanim blagom LJUBLJANA Hrenova 19 (Zabjek) TRAFIKA SEVER LJUBLJANA Šelenburgova ulica 1 F. C UD EN zlatnina, ure, srebrnina LJUBLJANA Prešernova ulica 1 MARIJA DERGANC brivski salon LJUBLJANA Frančiškanska ulica 10 IVAN IN ROZI HERZOG restavracija «Pri Levu» LJUBLJANA M. ROGELJ manuiakturna trgovina LJUBLJANA Sv. Petra cesta 26 IVAN MOHORIČ krojaški mojster LJUBLJANA Sv Petra cesta 6 MATIJA ANDLOVIC mizarstvo, zaloga pohištva LJUBLJANA Vidovdanska cesta 2 FR. PUH strojno ključavničarstvo in strugarstvo LJUBLJANA, Karlovška c. 10 FRAN SARK trgovina delikates in slaščičarna LJUBLJANA Sv. Petra cesta .33 IVAN RAVN1HAR urar, trgovina z zlatnino in srebrnino LJUBLJANA KAREL DINTER frizer za dame in gospode LJUBLJANA Sv. Petra cesta 95 L KOSTEVC manuiakturna trgovina LJUBLJANA Sv. Petra cesta 4 FRAN MARTINC mesar in prekajevalec LJUBLJANA Sv. Petra cesta 53 JOŽEF SAJOVIC mizarstvo LJUBLJANA, Škofja ulica 13 IVAN MEGLIC ključavničar LJUBLJANA, Proie 6 ANGELOSL, HRASTNIK trgovec LJUBLJANA Karlovška cesta 8 ANTON CERNE graveur LJUBLJANA Dvorni trg 1 FRANC BABIC LJUBLJANA ŽNIDAR ANDREJ modni atelje LJUBLJANA Reber 11 JOSIP BRESKVAR čevljarski mojster LJUBLJANA Škoija ulica 10 PILARNA IVAN FIGAR LJUBLJANA Gosposvetska (Vošnjakova ulica 4) blizu restavracije «Novi svet» IVAN ARBI pekarija LJUBLJANA Zvezdarska ulica 4 FRANC SZANTNER LJUBLJANA Šelenburgova ulica 1 ANGELA PEKOLJ modni salon LJUBLJANA Aleksandrovi cesta 12 Prvo jugoslovansko izdelovanje drož MAR. VOLK-KOŠMERL LJUBLJANA M URBAS izdelovanje in eksport pristnih kranjskih klobas LJUBLJANA, Slomškova ulica 13 poleg mestne elektrarne IVAN VREČEK trgovina LJUBLJANA Karunova ulica 7 FRANC POSAVEC pekarna LJUBLJANA Karlovška cesta 39 IVAN MOŽINA brivski salon LJUBLJANA Stari trg 28 FRANC ZAVODN1K pekarna LJUBLJANA Tlorijanska ulica 29 M. RAVTAR vinska in delikatesna trgovina LJUBLJANA Stari trK 19 Kavarna «VOSPERNIK» LJUBLJANA Stari trg 32 EMIL NAVINŠEK šef-vlasuljar Narodnega gledališča LJUBLJANA VIKTOR BAJT nasL L ljubljanska cvetličarna LJUBLJANA J. TAVČAR špecerijska trgovina LJUBLJANA Stan trg 30 ANTON STACUL trgovina delikates LJUBLJANA Šelenburgova ulica J. & A. LUPŠE manulaktuina in galanterijska trgovina LJUBLJANA Karlovška cesta 30 IVAN G JUD brivski salon LJUBLJANA Stari trg 30 K. PEČENKO trgovina z usnjem LJUBLJANA Sv. Petra cesta 32 IVAN KAJNC gostilna, modno krujaštvo ia uniformiranje LJUBLJANA _Sv. Petra nasip 71 ENGELBERT FRANCHETTI brivski salon LJUBLJANA, Dunajska cesta 21) i nasoroti kavarne «Evropa» AVTO-FLORJANČIC sedaj LJUBLJANA KARLOVŠKA CESTA 22 Brivski salon JOSIP MILETIC LJUBLJANA Karlovška cesta 14 A. MIHELČIC trgovina z mešanim blagom in delikatesami LJUBLJANA, Stari trg 6 A. JAMNIK-POK trgovina s klobuki LJUBLJANA Stari trg 14 T. NOVOTNY slaščičarna in posredovalnica LJUBLJANA Dunajska cesta 9 ALOJZIJ FUCHS juvelir LJUBLJANA Šelenburgova ulica 6 R. JUVAN nož ar LJUBLJANA Prešernova ulica 18 JOSIP COTIČ S SOPROGO gostilničar LJUBLJANA MICI ANŽUR Izdelovanje pletenin SELO št. 46 pri Ljubljani RUDOLF SEVER špecijaina zaloga tapetniških izdelkov LJUBLJANA Gosposvetska cesta 6 __ IGNAC VEHAR splošno mizarstvo LJUBLJANA Gradaška ulica 12 ANTON KAJFEŽ urar LJUBLJANA Dunajska cesta 31 GOSTILNA «PERLES» (pri Jerici) LJUBLJANA, Prešernova ulica 9 ANTON IN JERICA ZlCKAR GOSTILNA «MEDVED» LJUBLJANA Linhartova ulica 4 I Špaga. 1 jŠTEFAN in MARIJA SLAKOPER gostilna «Krušič» VODMAT-ZELENA JAMA i JOŽKO JEZERŠEK g brivski mojster S ■ NOVI VODMAT 50 pri Ljubljani H ' 9 a; 8 ! a n И B = s< s И n e B 5r a ■ : ■ ■ e R. RANZINGER šoedicijska pisarna LJUBLJANA M SOKLIC gostilna in trgovina LJUBLJANA - TRNOVO Pred konjušnico Trgovina VESEL JOSIP LJUBLJANA Prešernova ulica ANTON VERBIC delikatesa in špecerija LJUBLJANA Stritarjeva olica MARIJA in FRANC JUVAN gostilna «Pavšek» LJUBLJANA Kette-Murnova cesta 26 FRANJO FISTER izdelovalnica in eksport kranjskih kiobas LJUBLJANA Zaloška cesta 10_ A. VOLK trgovina z žitom in moko LJUBLJANA Resijeva cesta 24 Dreta« Konopjuta d. d. TaSSf Vida Bratouž LJUBLJENK, Goiposoefssa cesta šteo« 2 (nasproti , Figovoa".) tfrvarski izdelki, Jeta, sîa malce. ANTON BRULC mesar LJUBLJANA Šolski drevored — Cerkvena nllca JOS. WEIBL stavbno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo LJUBLJANA, Čopova nilca 10 FRANČIŠKA ALIC trgovina z mešanim blagom SELO 28, p. Moste pri Ljubljani Alojzij JANEZlC nasL IVAN ŠUBELJ klobučarstvo, slamnikarstvo LJUBLJANA Slomškova ulica 27 KAREL VIDMAR pekovski mojster LJUBLJANA Rimska cesta 5 J. POSPIŠIL stavbni in ornamentalni klepar LJUBLJANA Zaloška cesta 6 ANTON ALBREHT vrvar LJUBLJANA, Rimska cesta 11 delavnica: Baraka Ledina i MARTLN PEVEC modno krojaštvo LJUBLJANA Galnsovo nabrežje 29 GOSTILNA »PRI KROFU« LJUBLJANA (Pukelstein) Sv. Petra cesta HOTEL in RESTAVRACIJA MIKLIČ LJUBLJANA TVRDKA KVEDER LJUBLJANA Poljanska cesta 19 JOSIP SLUGA tapetnik in dekorater LJUBLJANA Rimska cesta 21 ANA SUHADOBNIK trgovina z mešanim blagom in trafika LJUBLJANA, Poljanska cesta 70 R. YVARBINEK Izdelovalnica klavirjev LJUBLJANA Hilšerjeva ulica 5Л 1 ROŽNA DOLINA pri UUBUANl JOSIP MARCAN _ mesar LJUBLJANA Rimska cesta 21 ki Wolfova ulica ANTON MANCIN1 foto-atelje Splošno ključavničarstvo ANTON ACCETTO LJUBLJANA Tabor 2 jos. r. puh LJUBLJANA Gradaška ulica 22 IVAN KROŠELJ LJUBLJANA Kette-Murnova cesta 15 (Martinova cesta) MARICA JANC trgovina in gostilna LJUBLJANA - NOVI VODMAT Društvena ulica 61 maher & drug LJUBLJANA Mirje 2 Trgovina in brivnica a. druškovic VODMAT-ZELENA JAMA Atellje «Helios» velican bester LJUBLJANA Alesandrova 5. — TeL 524 MAKSO NOVAK pekovski mojster LJUBLJANA Dunajska cesta 58 ivana gorse restavracija «Novi svet» LJUBLJANA Gosposvetska cesta 14 fran repic codarsko podjetje LJUBLJANA ludovik zajc urar LJUBLJANA Zaloška cesta 27 BARBIC & RADONIC veletrgovina z vinom LJUBLJANA Stara pot 9 anton keber mesar LJUBLJANA Bohoričeva ulica 4 ava paškulin pekarna LJUBLJANA - NOVI VODMAT 77 M CASERMAN krojaški mojster LJUBLJANA Martinova cesta 9 Gostilna SCAGNETO LJUBLJANA Metelkova ulica 19 IVANA ZUPANČIČ mesarica LJUBLJANA stojnica. Šolski drevored FRAN JEZERŠEK parna pekarna NOVI VODMAT it 58 jakob gril pekovski mojster LJUBLJANA Rimska cesta 1 KAROL MAROLT trgovina LJUBLJANA Trnovska ulica 13 SIMON KLLMANEK LJUBLJANA Šelenburgova ulica 6 MARUA JEGLIČ damski močni saion LJUBLJANA Slomškova ulica 27 a. turk trgovina z mešanim blagom LJUBLJANA Streliška ulica 22 FRANC SOKLIC trgovina z mešanim blagom in zajtrkovainica LJUBLJANA, Breg 20 RODBLNA KOŠENINA mesarija LJUBLJANA JOSIP REBEK splošno ključavničarstvo LJUBLJANA Galusovo nabrežje 9 FRANC LOBOREC brivec LJUBLJANA Rimska cesta 21 ALOJZIJ in MARIJA KOCJAN mesar LJUBLJANA Šolski drevored IVAN SLOKAN koncesijonirani zidarski mojster LJUBLJANA Študentovska ulica 7 ŠTEFAN SPELETIČ slikar in pieskar LJUBLJANA Rimska cesta 16 I IVAN in IVANKA CERAR pekarna I LJUBLJANA, Poljanska cesta 25 podružnica: Za Bežigradom jos. bergman trgovina s črevi in parna topilnica loja LJUBLJANA Poljanska cesta 85 DEDIČI PUTRIHOVI mesarija m gostilna LJUBLJANA Dolenjska cesta 6, Stari trg 24 josip meznarcic pekarija LJUBLJANA Tržaška cesta 4 PETER in MARIJA URBANC gostilna «Terpinc» LJUBLJANA Tržaška cesta 9 tomaž bizilj gostilna «Pri kolovratarju» LJUBLJANA Pred Škofijo 14 IVAN MIHELClC elektrotehnik LJUBLJANA Lepi pot 12 — Tržaška cesta JOSIP PAVLIN čevljarski mojster LJUBLJANA Kapiteljska ulica 5 j. končan gostilna, trgovina jn zaloga piva pivovarne «Union» LJUBLJANA Rožna dolina. Cesta II36 LEKARNA TRNKOCZY-DEDlCl LJUBLJANA MIROSLAV BIVIC knjigoveznica in kartonaža LJUBLJANA Sv. Petra cesta 50 ALOJZIJ VRABEC kleparska delavnica LJUBLJANA Sv. Pe>ra nasip 41. KAROL JARC eksport kranjskih klobas LJUBLJANA Bradecketa vas 38 JAKOB PETRIČ mesar LJUBLJANA stojnica. SolsKi drevored 3 sreče In veselja v letu 1927, žele vsem svojim p. n. odjemalcem, prijateljem in znancem naslednje tvrdke: SIMON KUNClC sodavičar LJUBLJANA Sv. Petra cesta štev. 45 Gostilna pri «Slepem Janezu« FRAN te JOŽICA ŠUSTERŠIC iZLAKAR MARIJA kavarna in gostilna Židovska steza 4 Ljubljana IVAN GENUSSI pleskar in ličar Sv. Petra cesta <1 Ljubljana IVAN BOGATAJ električno podjetje Kongresni trg 19 LJUBLJANA poleg minske cerkve T. MENCINGER LJUBLJANA Sv. Petra cesta štev. 43 TVRDKA ANT. KRISPER LJUBLJANA Mestni trg štev. 26 PETER ta JOSIPINÀ gostilna KOŠAK BRATA MOSKOVlC trgovina nsnla le čevljarskih potrebščin na debelo, zalog« strojarskih maščob (Ilštran. degras in strojBa) LJUBLJANA Zeleni hrib CENTRALNA VNOVCEVALNICA za živo in zaklano živino d. z o. z., tvornica mesnih izdelkov LJUBLJANA Krakov trg štev. 4 LJUBLJANA FRANC SLOVSA trgovin» g kurivom Razlagova ulica štev 20 LJUBLJANA "IVAN BRESKVAR mesar na stojnici ob Zmajskem mosta Šolski drevored LJUBLJANA FRANJO MALIS dlpL krojač LJUBLJANA Tržaška cesta štev. 29 CARINSKO POSREDNIŠTVO DRAGOTIN ŠTRUCELJ LJUBLJANA Donajska cesta štev. 38 KAVARNA PREŠEREN LJUBLJANA KAROL IN POLD1 POLAJNAR IVAN PODBOJ trgovina z mešanim blagom LJubljana Dev. Mar. v Polja »NARODNA KAVARNA« JOSIP CARL Gosposka nlfea Ljubljana Vinska veletrgovina IVAN OGRIN LAVERCA pri Ljubljani FRANJO ZAJC si brivec LJUBLJANA Donajska cesta štev. 13 TONE MALGAJ ikar, ličar In črkoslikar LJUBLJANA Kolodvorska ulica 6 IVAN BIZOVICAR umetno in trg. vrtnarstvo Kolezijska ulica BJUBLJANA ŠENTJAKOBSKA KNJIŽNICA svoBm čltateUem In Statelicam — j ŠENTJAKOBSKI -ODER svojim posetnikom, igralcem ter igralkam ŠENTJAKOBSKI PEVSKI ODSEK svojim pevcem in pevkam ST. KOSTANJEC brivski salon LJUBLJANA GRADIŠČE 7 MARIJA ZGONC gostilničarka In kavarnarica Cesta v RoSno dolino 36 LJUBLJANA Šiška ANTONIJA KOTAR trgovina z mešanim blagom ŠIŠKA LJUBLJANA BOLAFFIO & SINOVA Veletrgovina jc vinom to žganjem Ljubljana • Šiška MARTIN KERIN gostilničar LJUBLJANA Medvedova nllca štev. 161 „JEKLO*4 trgovina z žeiegnlno Stari trg LJUBLJANA Društvo za prodajo Slngerjevih šivalnih strojev BOURNE & Co. NEW YORK PODRUŽNICA LJUBLJANA Selenbutgova al. 3. ; A. A. BAKER & Co, 4 z o. t LONDON E. C. LJUBLJANA ŠIŠKA RUDOLF MLAKAR špecerijska trgovina ŠIŠKA ADOLF MLINAR pleskar In ličar Spodnja Šiška Celovška cesta štev. 50. MATUA PERKO mtaarsfca tovarna Telefon 373 LJUBLJANA EMIL PERUZZI čevljar LJUBLJANA ŠIŠKA Celovška ceste štev. 10 PETER STEPIČ vlnotržec posestnik In gostilničar Tržna oBca < Spodnja Šiška 54 MICI SLEJKO gostilna »Pri kamniti цШ< Šiška Vodnikova cesta štev. 17 STANKO GLAVIC trgovina z mešanim blagom Spodnja Šiška JOSIP LEV ANIC veletrgovina z Vinom LJubljana VU ANDREJ BELIC trgovina z mešanim blagom Kavškova c. 18 LJUBLJANA VII Podružnica, Janševa allca L Gostilna in čevljarstvo BLAŽ NOVAK Spodnja Šiška Vodnikova cesta štev. 18 FRANC URŠIC krojaški mojster LJUBLJANA VU Medvedova cesta štev. 26. F. ZORN Izdelovalnlca turjstovskih, lovskih in sportsklh predmetov Lepodvorska 23 Ljubljana VD MIRKO KOSIRNIK ključavničarstvo avtogenska varOnlca Medvedova cesta 20 LJUBLJANA A. PUCIHAR mesarija, iagaojo drv Ljubljana Šiška F. M. REMIC trgovina z mešanim blagom LJUBLJANA Zgor. Šiška 10 FRANC KMET gostilna »Pri Kmetu«, prej Cooiek Šiška Šiška Celovška cesta štev. 78 FRANC PRAPROTNIK strojno mizarstvo Spodnja Šiška Celovška cesta štev. 78 IVAN SIMONCIC trgovina z mešanim blagom Šiška Trgovina z mešanim blagom MARIJA BIZJAK Spodnja Šiška Celovška cesta štev. 71 ANTON VELKAVRH mesar Sp. Šiška »Prt rad« Celovška cesta 65 FRANJO ROŽIC brivnlca LJubljana Krojaštvo za gospode In dame ALOJZIJ LOMBAR LJubljana Spodnja Šiška Celovška cesta štev. 53 METOD In F ANI KAClC Gostilna »Pri rad« Spodnja Šiška Iz Novega mesta čestitajo: JOŽE JELENC mesar LJubljana VD Celovška cesta štev. 84 Prodaja Jestvin MARIJA PEVEC Spodnja Šiška Kolodvorska ulica JOSIP PREŠEREN » čevljarstvo LJUBLJANA ŠIŠKA Poleg stare cerkve Celovška c. 63 A. In M. SAGMEISTER mesarija in prekajevalnica LJubljana VD JOSIPINA KLANClCAR gostilničarka Zgornja Šiška 43 ANA DOBNIKAR Izdelovalnlca perila Šiška Ljubljana Celovška cesta štev. 61 AL. In BEL. BRECELNIK mesar Spodnja Šiška štev. 93 Veletrgovina z vinom in žganjem LUDVIK DEKLEVA Ljubljana Spodnja Šiška Celovška cesta štev. 76 N. M. MALGAJ trgovina z mešanim blagom Spodnja Šiška 131 ALBERT VODNIK gostilna pri „Mojstru" PODUTIK peter bizjak strojno mizarstvo LJubljana Celovška cesta štev. 71 IV. ČARMAN tovarna čevljev za ŠIŠKA Industrija perila POVH & MEDIC Novo mesto Parna pekarna JAKOB PAUČIČ NOVO MESTO Treovina FR KASTEUC NOVO MESTO - KANDUA JOSIP OGOREUTZ trgovina mannlaktnrnega blaga NOVO MESTO Г " • i' Ï I I Trgovina z urami, zlatnino In optiko FRANJO BLA20N NOVO MESTO JOSIP KOBE špecerijska in delikatesna trgovina NOVO MESTO ALOJZU REITZ urar, optik in dater NOVO MESTO i! JULIJ KOBE trgovina manuiakturnega blage NOVO MESTO CIRIL DULAR NOVO MESTO имаманмвашаашш JOSP KOŠIR MIŠKO In MAMACl POULA gostilna , NOVO MESTO Kavarna RUDOLF SMOLA NOVO MESTO HOTELIR POLAJNAR hotel „Kokllč" NOVO MESTO ДДШТПТЛППГРТптпппппг! i« iiimn mn I H II H I H ULtJLJU □lju » a nrn. ШЈЦШШШО H H II II I» I И I U.,» IJULHU ЈП IIHIIIIIIIIIIII ШШХЈ v V M. v m адтшшшшшшшЈДдттпштп « n nm Јппппвппвврвахахк^^ □пра!хдхш даиишшишвЕ^^ Josip Černelič Kranj jttanujaktura, perilo, бш! | plašči. ТШШШПСШЛСОСИППЕШШЗШП M B J medicama—slaščičarna ■ ; Velika izbira. — Jfajnižje cene. S ■ 7П P KRANJ 376 i 374 t Restavracija „Pri kolodvoru" KRANJ Ivan Potočnik s 0 špeciiafna čevljarna po naročilu 0 ■ 0 ■■■■■■■HHBinn muHumiHi Srečno in veselo NOVO LETO želi in se tudi v nadalje priporoča cenjenim odiemaicem za blagohotuo naklonjenost FLETiLn» ïHOUSTRiJfi ORIl URIT, Rran! J SIMON PIRC trgovina vlečene ln žgane žice, žičnlkov ln drugovrstnih stroinlh žebliev KROPA (Slovenija) Bil OaCZ>SO«OeC3BCDlC3BCZ>lC3BO ■ " o ■ o ■ o M. PIRC I trgovina z 2 manufakturnim blagom 0 v Kranju o a W IVI H1IJW a 0 0 poleg iupne cerkve, ustanov. 1.1863 ■ U Velika zaloga tovarniških ® g ostankov po najnižjih cenah s OIOIOIOIOIOIOIOIOSO Krani trgovina i mešanim blagom na drobno in debelo, nakup suhih gob, brtnievega olja in deželnih pridelkov. ,, Pozor aulomobiiistii Postaja za bencin in auto olje Ignac Andrašk Kranj. STEFAN ROUSEK FOTOGRAF lan trgovina s klobuki Kranj 37« t Mesarija, prekajevalnica, razni mesni izdelki. tse i * K-R-A-N-J Kranj ■ ■ - ■■■■лиинишни 1 30SIP SLAVC ! KRANJ f i STAVBENO P OD JEDE £ S s S ® 2 I Ш1Ш S Proračuni — Načrti. Franjo Majdič Kranj pri „Puščavniku" Trgovina s špecerijskim, koloniialnim blagom in deželnimi pridelki. Delikatese. Vinama. LslQQQEQQ i KRANJ ïïo JsgoAvaiG 1\\ Schenker 4 Co, mednarodna špedicija JESENICE. Anton Štefe trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami Di-ie : □ИЕ0ВЕ1Е ■ Mb-butti Musli hranilnica v Kranju obrestuje hranilne vloge po 5°/o ▼loge na tekoči račun po dogovora tudi vlite, brez odbitka reutnega in invalidskega davka, katera plačnie hranilnica iz lastnega »«ллвчиввм [i in «lin Ljudevit Sire za avtomobile Kranj. Tovarniška ialoga „Portland"-cementa, trgovina * mešanim blagom ter z daielnim) pridelki. — Nakup In prodaja vreč. FRANC CROBATHd.zo.,Kran) Zalosa manufakture na debelo in drobno. Ustanovljeno leta 1885. ^ Ustanovl!eno leta 1885. Vinko Savnik velika zaloga manufaktura galanterije, konfekcije ter modnih potrebščin = Radovljica. = Na drobno I Na debelo I Velika zaloga vse obutve Okasijska razsrodala damsklh - dekliških če/II e v in sandal - družb* i o. l KRAN3 - SLOVENI3 Specialna izdelava gor«*lh in -portnih iivanin čevljev, sandai kakor tudi vseh drugih vrst obutve. Lastni Izdelki Ročno delo. y *> f M 4" v •s ? v •i r* v •< I» y •I ' \f I« \f 4* V Janko Meznnrič 1 brivec in damski frizer | Jesenîce (Ш1 S Kino ■ [ T. SABLATNIK i i Jesenice - Fužine J • Gorenjsko Puškama ■v •V DANKO MIŠIC, Kran! lastna izdelovalnica vsakovrstnih najmodernejših lovskih pušk. Zaloga municije. Kr. prodaja smodnika in razstreliva. Ж £ manufukturno in posa-menterijsko blago KRANJ an a Carinsko posredništvo na Jesenicah ANTON STEKAR želi vsem častitim komitentom •»i« Srečno novo leto ter se priporoča i za nadalje. ». ■BBaBBBBBBBBBBBBBBBBFBBBBBBBB*"™ lil il ГТ*................... elja in Laškega čestitajo sledeče tvrdkes ■вввввввввввввввввс 1. jugoslov. tov. tehtnic to ključ, ter konč. Inštalacija vodovodov ivan rebëk CELJE JAKOB KOVAČ krojaški mojster CELJE. Razlagova ulica 6 ANTON LEČNIK prej F. Pacchiaifo urar. draguljar CELJE, Glavni trg 4. IVAN RAVNIKAR CELJE JANKO BOŽIČ trgovina špecerije to kolonljale CELJE ALBIN RUTAR puškar CELJE, Slomškov trg 4. P. S. LUKAS Liker Rum Nâ VêllkO Konjak Žganje IlBBBBBI Učni zavod za prikrojevanje moških ta damsklh oblačil ivan bizjak CELJE, PrfeSérâôVa u!lca. ïvan maštnak trgovina manufakture ter lastna fedelovainica oblek CELJE, Kralja Petra 15 FRANJO VEHOVAR tovarna pohištva CELJE Zaloga Glavni trg 12 ALOJZ DROFENIK «Pri Solncu» CELJE, Glavni trg FENIX d. z o. z. CELJE TVorfilca gornjih delov za čevlje, dokolenlc, damsklb torbic, kov čegov Ltd. IVAN TAČEK mL prva celjska kemična čistilnica to barv arija CELJE, Gosposka ulica 21 B ■ 3 JOŽEF CVELBER čevljarski mojster CELJE. Ozka ulica 3. MAKS ZABUKOŠEK CELJE VACLAV SCHRAMM izdelovanje glasbil CELJE FRANJO DOLŽAN galanterijsko to stavb, kleparstvo konces. VOdOVOdnl taštalater CELJE JOSIP ZIDARIC carinski posrednik CELJE, Skladišče »Sloga« MARY SMOLNIKER modlsttoja CELJE, L hrv. št*d. MARTIN KOLŠEK Čevljarski mojster — Celje PODRUŽNICA LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE v CELJU hranilnica mestne občine celjske CELJSKA POSOJILNICA D. D. JOS. VRANJEK dežnikarna CELJE ANTON ORAŽEM krojač CELJE JOSIP TOMAŽIC Civilni in vojaški krojač CELJE, Na okopih 5 S B B a S B HOTEL »UNION« CELJE ALEKSANDER M. HLAVAČ VINKO KUKOVEC Stavbno podjetje, tesarski mojster, trgovina z lesom to parna žaga CELJE. HOTEL »BALKAN« CELJE. GospOška ulica 7. FRANJO KALAN Trgovina premoga to drv CELJE ORGANIZATOR družba z o. z. Tvornlca prlpomočnlkov za organi-zatorično tehniko to umno gospodarstvo HOTEL POŠTA CELJE FRANJO KUNŠEK fotograf CELJE kavarna evropa CELJE javno skladišče to prevozna družba d. d CELJE m. rauch Trgovina s porcelanom, steklom, ok vitli za slike In steklarska delavnica CELJE Prešernova uL 4 RAFAEL SALMI^ trgovina z urami, zlatnina srebrnim) to optičnim) predmeti CELJE, Narodni dom ZADRUŽNA ZVEŽA V CELJU registrovana zadruga z omejeno zavezo cMestni kino Gelje IGNAC GRILEC mizarski mojster CELJE FRANC GRILEC trgovina špecerijskega blaga, gostilna za stoječe goste GABERJE 118 vrbancic mesar GABERJE HOTEL-KAVARNA-EVROPA CELJE valentin hladin manufakturna trgovina CELJE Preiernova ulica Knjigarna, trgov, umetnin, muzlkalij in papirja FLORA LAGER - NECKERMANN CELJL. Prešernova ulica 1 Fllijalka: Rogaška Slatina v poletni seziji. F. URCH trgovina z manufakturnim ta modnim blagom Tovarna perila karol pajk CELJE Gradbeno podjetje FRANJO NERAD CELJE slavko šuškovič carinski posrednik CELJE — Telefon 48 anton fazarinc špecerija. kolonljale, dellkatese Celje ANTON PERMOSER mesar tn gostilničar GABERJE • CELJE miloš pšenlcnik manufakturna in modna trgovina CELJE, Kralja Petra cesta kino gaberje CELJE fischer & drug Manufakturna trgovina CELJE. Kralja Petra c. 22. J. JELLENZ trgovina z usnjem iu sirovimi kožami CELJE ZVEZNA T/SKARNA IN KNJIGOVEZNICA Celje VIKTOR HOHNJEC mesar CELJE EMIL PERDIH gostilna, mesarija tn prekajevalnlca LAŠKO FRIDERIK VIVOD prva jugoslovenska pekama LAŠKO ŠTEFAN ZORKO trgovina mešanega blaga LAŠKO p. herlah trgovina z lesom in meš. blagom LAŠKO josip kačic gostilna LAŠKO JOŽICA LESKOVSLK orva, celjsko, čistil lica in likalnica. Gosposka ul. Jo CEUb PREMOGOKOP DROBNIDOL LAŠKO pri Celju alojz princic trgovina LAâKO anton stopar mesar LAŠKO f. pacnik vinska klet LAŠKO karol gradt mesar to gostilničar LAŠKO ivan tadina gostilničar in mesar LAŠKO (Slov.) 1 1 z Maribora čestitajo: - - . 1 ■ r —------ ■ - ii M 1 * U i L. ORNIK ■ MARIBOR Koroška c. » ALOJZU In IVANA RACIC restav. Gambrinova dvorana MARIBOR LORENC STOJEČ urar MARIBOR Jurčičeva ul. 8 STANKO VIDOVIC krojač MARIBOR Gledališka ul. 10 ■ FRANC in MARIJA LEBEN ■ gostilna pri „ZLATEM LEVU" S MARIBOR Vodnikov trg 4 C MARIBOR MARKO KOSKEK manufaktura na debelo SLOVENSKA UL. 13 1 FRANJO MAJER g modna manufaktura g MARIBOR Glavni trg 9 FRANC KORMAN galanterija, pletenina m drobnine Na veliko Na drobno MARIBOR Gosposka ul. 3 SLAVKO CERNETIC moda, galanteriia in perilo MARIBOR Aleksandrova c. 23 JOSIP KARN1CNIK modna trgovina MARIBOR Slovenska ul. 10 H. J. TURAD veletrgovina MARIBOR Aleksandrova c. 7 AL FELDIN J svilene rute na debelo, manuiaktnra 8 na drobno * MARIBOR Grajski trg 1 j JOSIP CEBOKLi j parna pekarna g MARIBOR Glavni trg 9 A. PLAIZER trgovina s papirjem, knjigoveznica, kartonaža, modni časopisi, razprodaja časopisov MARIBOR Gosposka ul. 3 VIN. KUHAR trgovina z železnlno pri «Železnem možu» MARIBOR Aleksandrova c. 1 AVG. 2LAHTIC razpečavanje amerikanskih mineralnih oljnih produktov in kemikalii MARIBOR Slovenska nL 2 Lekarna pri Mariji pomagaj PH. MR. M K0N1G MARIBOR J. N. ŠOŠTARIC trgovina z modnim lo manufakturnim blagom MARIBOR g | „JUGOSLAVIJA" *[ -.piošna zavarovalna družba I J. SACHS g glavni zastopnik S MARIBOR Ulica 10. oktob. 4 FRANJO LAH trgovina z manufakturnim blagom MARIBOR Vetrinjska ulica 13 UGLJENlK PEKLENICA Glav. zastopstvo BOŽO GUŠTIN, MARIBOR Cankarjeva 1 Skladišče: Cankarjeva 24 teL 136 in 400. EMAN ILICH slaščičarna MARIBOR Slovenska ul. 5 ANTON GOLE2 g prodajalne srečk dri. raz. loterije, * MARIBOR Aleksandrova c. 42 § pri gL kolodvora * | KAVARNA C 1 LOJZE STÏ ENTRAL Podružnica upravništva „Jutra" Maribor KAROL JANCIC manufaktura MARIBOR Aleksandrova c. 11 £ M. LETONIJA predtiskovanje ročnega dela MARIBOR Aleksandrova c. 44 J. PELIKAN | slaščičar i MARIBOR Gosposka uL 25 g 5EHAR M. RENČELJ trgovina z mešanim blagom MARIBOR-PobrežJe «KLOBUČARNA» LEYRER, MARIBOR ust. 1765 Gosposka uL i FRANC GREIF 1 usojarna 0 MARIBOR Pobrežka cesta IOS1P BERANIC trg. s čevlji MARIBOR Kralja Petra -rs J. HOCHMULLER tovarna bučnega olja MARIBOR Pod mostom 7 RADO TIPEL trg. s kanditi in galanterijo MARIBOR Kralja Petra trg 9 F. PERC instrumenti MARIBOR Gosposka uL JANEŠ & HROVAT MARIBOR Kralja Petra trg 9 ■ I JAKOB PERHAVEC S tovarna za izdelovanje likerjev. S de?, vin in sirupov 1 MARIBOR DIVJAK & GUSTINCIC zaloga dvokoles in motor, vozit MARIBOR Olavnl tr« 17 G TROSTNER restavracija «Union» MARIBOR ANTON BRAUER delikatesna trgovina MARIBOR Aleksandrova c. 17 RUPERT JEGLITSCH železnina nasL Franc Frangescb-a MARIBOR FRANJO STARČIC 1 manufaktura | MARIBOR Vetrinjska uL 15 ] g IVAN KROIS i čevljarska obrt ■ MARIBOR Koroška c. 18 ■ MIROSLAV KLEMEN urar MARIBOR Koroška c 7 FRANC WEILER trg. z mešanim blagom MARIBOR Glavni trg 10 BETKA LEŠNIK trgovina dežnikov in palic MARIBOR Gosposka uL 14 ROMAN PELIKAN generalno zast. Indlan motorjev MARIBOR Kralja Petra trg 5 IVAN TRPIN manufakturna trgovina MARIBOR Glavni trg 17 b ---'- s r Fr. Bernhardov sin: Imejitelj 1 GUSTAV BERNHARD ■ i MARIBOR Aleksandrova c. 17 VILKO HOPPE veletrgovina z moko in deželnimi oridelki MARIBOR Oosooska ui 38—41 IVAN KVAS klobučar MARIBOR Aleksandrova c. 32 ERNST GERT steklar MARIBOR Gosposka nL 13 ŠTEFAN TOMAN brivec MARIBOR Aleksandrova c. 30 JOSIP BRANDL tovarna za izdelovanje orgel) in glasovlrjev MARIBOR | ANTON KOSIC g zajutrkovalnica S MARIBOR Strossmaierjeva 6 ■ «VOLTA» d d. tovarna električnih žarnic MARIBOR V. VOŠINEK trgovina z usnjem in izdelovanje gornji* delov čevljev MARIBOR Koroška c. 13 IVAN TRGO 1. dalmatinska gostilna MARIBOR Vetrinjska nI. 3 " IVAN RESNIK MARIBOR Meljska c. 85 FRANC BALON gostilna MARIBOR Pobrežje ■ S ALBIN CEH U trs- z mešanim blagom ■ ! ■ j MARIBOR IVAN KLANČNIK tovarna mizarskih izdelkov MARIBOR Pobrežje IVAN TEREZIJA GRADIŠNIK gostilna «Trst« MARIBOR Tržaška c. 8 KAVARNA «JADRAN» Jadranska klet MARIBOR RUDOLF ZELISKA trg z mešanim blagom t RUDOLF SMOLEJ J tovarniška zaloga papirja J ||--- J : VJEKOSLAV G.IURIN I; hlgiienična brivnlca i j MARIBOR Jurčičeva uL 9 ГОМО in IVANKA MAJER restavracija gl. kolodvor MARIBOR JOSIP SULIC čevljarski mojster, trgovina s čevlji In usnjem MARIBOR Aleksandrova c. 30 | ANTON JAKAC ■ čevljarna I MARIBOR Slovenska ul. 26 ANDREJ HALBVVIDL jj ANTON PAŠ i! « Hotel «Stara pivarna» modna trgovina Ii MARIBOR Jurčičeva uL 7 MARIBOR Slovenska uL 4 IVAN CILENSEK MARIBOR-MELJE 6 MAKS DURJAVA » tovarna perila MARIBOR Gregorčičeva uL 24 ALOJZIJ PLOJ i špecerijska in kolonilalna trgovina ■ ■ MARIBOR Vodnikov trg 1 J Slavenska amerikanska petroiejska družba t o. «. Zastopstvo : STANDARD OIL COMPANY OF JUGOSLAVlA Maribor Trg svobode št. 3. HOTEL «KOSOVO» M. S. RADILOVIC MARIBOR Grajski trg 1 1 ERNEST ZELENKA trgov1« s pohištvom MARIBOR i.!iea 10 oktobra 5 M. RANTAŠA trgovina z mešanim blagom STUDENCI pri MARIBORU ---■ Prvo Jugasloven. transportno d. d. {jj SCHENKER & Ca J MARIBOR " ■ FRANC GOVEDIČ čevljar j MARIBOR Prankopanova uL 10 RADO MEZNARIC MARIBOR Glavni trg FRANC GULDA S MARIBOR Meljska c. | i PETER KOLARIC | čevljarski mojster I MARIBOR Meljska cesta 33 BRIVNICA ROTOVŽ 3 ULCAR j MARIBOR Glavni trg 14 JOšEF STANJKO kolar MARIBOR Jugoslovanski trg 3 IVAN SMID 1 krojaštvo za gospode, dame ln vojaštvo MARIBOR Tržaška c. 9 FRANJO KUMERC železokonstrukcije s'roi in stavb ključavničarstvo MARIBOR JULIJ VERNIK S gostilna MARIBOR TržaSka cesta 1 1 ERNEST BUBAK | tapetn'k In dekorater I MARIBOR Vetrinjska nL 11 и^дмиинтншнпп H. BRACIČ mednarodna ipedlc'Ja 1 MARIBOR Mlinska ulica 1 HANS ANDRASCHITZ veletrgovina MARIBOR Vodnikov trg 4 KAVARNA EVROPA MARIBOR Aleksandrova c. ALOJZU In ALOJZIJA KXFER kavarna «Rotovž» MARIBOR Rotovfkl trg S JOSIP MISLEJ pekarna MARIBOR Korogka c 21 j ^ХХУХХКТППППГТЈПГУУУУУУУУии* MMmMMMHHMMWWï^ Cena i Din 18,009. * * Frsnko zacarlnjeno Maribor« Prospekti na razpolago pil generalnem zastopstvu ALBERT ACHTZG MARIBOR, Trg a «oboda été», 1. пвааааааааааавва! |.4.fa IVAN KOVflCIC Maribor, Koroška e. 10 nasproti Ciriioye tisnarne Telefon 433 priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega stekienega in porcelanastega b aga doitaša: MAL! TATRA 4/12 HP. Toliko si vsakdo vsako leto prihrani na bencinu, olju, gumiju popravilu itd. AUTO je na višku moderne in zanesljive konstrukcij, motor zračno hlajen, ter se nikoli ne pregreje. NUDI VAM, ker se radi svojih nihajočih osi prilagodi vsakemu terenu, zelo udobno vožnjo, kakor veliki avtom 4iti. BREZ KONKURENCE e na slabih in gor-skik cestah. Poskusite awo pri nas! IUS0- Al/TO, d. z o. z. LiUBLIANA. Teieton «tav. 23 S Citaj! VSAKOMUR so znani BSA motocikli JE-li to čudno? ŽEP je pred božičem napolnjen IN čaka olajšanja ŽIVLJENJE je pa lepo samo, če se voziš z motociklôm DRAGO to ni, ker je BSA skoraj zastonj ZATO se požuri in hitro KUPI svetovnoznani priljubljeni BSA-MOTOCIKEL, ki nudi sigurno udobno vožnjo PRI domači tvrdki N JUGO-fltfO d. z o. z. LJUBLJANA. a K, X ХХХУ« * * g * * *1 Нко hočete BITI LEPI шавваваааааааввааваапскрввваввав «••••••«••■■»•■■••■■■»■•■■MMMHMiaiMHnt I POZOR! 1 pa libira pnmernib bož čn h m novoletnih daril STEKLARSKA DELAVNICA :-: okusno okvirjenje slik :— t Prva slov. tord te stroke v Mariboru s a ив a B и s и is b e« m «e b a & Ш ЕШШХр Ivan Kravos, Maribor Usnjate torbice vseh vrst, gamaSe nahrbtniki, opreme za konje, gonilni jer- meni, tovčegi za vzorce in potnike. <1.л 31 □CE □črnil ...........HI I t i I , I hrastove ta bukove dobavljam in pokladam v vsaki množini i JOS. R. РШ, Ljubljana, Oradaška ulica 22, telefon 813. Џ1 osebnega vplivanja sugestiie - hipnotizenr. - osebni magnetizem. Pouk potom dopisovanja Številna priznaina pisma Dtio obsega 10 pisem, kateia vsebuje io najmo der.iejše metode za vzgojo m jačenle volje, «uges'ivno in hipnotično tehniko, zdravljenje potom sugestij, telepatijo itd. Uspeh zajamčen Prvo pismo na ogled! ..Veaa m znanost' Celle Razlago«* ulica 6. je s prilikami našega Primorja znan, išče ob povoijnib pogojih večje domače podjetje Proeilti tz koiomjalne stroke in z znan jem italijanskega jezika imajo. prednost — Ponudbe pod oznako .Putnik 28—11* oa •nterreklam d. d., Zagreb, Strossmayerova (•> Creva surovi hlačam ga Jos. Bergman, vsakovrstna po najugodnejši ceni kakor vsako leto vedno v zalogL Kupim tudi la stopljeni loj. oo najvišii dnevni ceni. Liub! ana Poljanska cest » 85. Ni potrebno, da nosite obledelo obleko, plašče, kostume i. t. <3., ker ub tovarna los. Meh, Ljublan*, Pslsansfc nasip 4-6 pobarva najlepše v različnih barvah Spreiemaiilie: Seienburgova ulica 9 S g SB Postrežba točna Cene zmerne jJ •F ^|м.а>ишмамшаммдм1типшиим>и|»ммпм!1 «ганиммиицваааввввавааавиавааввввввввааввввв S! iS "ч si s- es u :S if UL O J РЈСЈСО irr-if 1Г1ПГ « 1Г î' 4 T it I! ТГ-if li iC 0 II If H H l| IL I! Il t If UTIL n efektne loterije „INVALIDSKEGA DOMA* v Trbovljah zadenet gotov» n sa mnogih dobitka ako pa nc Dos ^зип duš oh Koristi. Tvoiemu bratu, sestri, s Tvopm, če tudi maio po zmernosti pritrganem nrispevku za eno prvih in skozi lastno probujo ustvarienih socijamih naprav, in to za dom Vojnih invalidov vdov m siro v Trbovljah, Torai samo za IG'— Din lahko zadeneš krasno in novo enonadstropno rušo, «i je že sama vredna 200:000-— Din, a k temu, če še kupiš več srečk, dobiš lahko celo soalno opravo, koleseij, konja in še mnogo krasnih dobitkov. Žrebanje se bo vršilo, čimprej bodo srečke razprodane. nepreklicno oa l . septembra 1927 ^ђпгт fcJUUU. & A jLt «.JU A iLi JLil i 11 ji j" ji Î i! il II » *•« II !i ); îf H il lf it il )ПП №S|pOpOlit8jŠ! Stoewer šivalni stroji za šivilje, Krojače in čevliarje tei za vsak dom Preden $i nabavite stroj oglejte si tc ziednost pr tvrdki Lud. Baraga, uu&itane Selonburgova ulica в I. Irsjoisčsi, ju«, o-ietfn tjčrantlii leleton «t 980 ■> г.ш4аn. ccue m n ooniklanie dvokoles. otroških vozičkov šivalnih strô-tv itd. t^rodaia na obroke. - Ceniki franko. .«TRIBUNA* r» B. L., tovarn* dvokoles in otroških vozičkov i iubliar.a Karlov ■k* --(»st* i , Vzamemo ¥ službo proti dobremu plačilu takoj vet izvelbanih delavcev za plrttfiT rute Rascheltflcher). ki so možni samo stomega dela pri pletenih rutah in spioh v pletarsk stroki. — Nadalje iščemo zanesljivega in izvežbanega pomožnega motstra za splošno pietsrno (Raschelbilfmeister.) 8eogr?dska 'ekstiina ndustri a d. Beograd-Klanfee ako se hočete veseliti nad svojim dobro negovanim licem, svojim rokam in svojimi vedno lepše postajaločiml lasmi, Uporabljajte tudi Vi kot mi: Fellerieva mila zdravja in lenote z marko „Elsa", naj-plemenitejše kâkovotrti vsebujejo medicinsko preizkušene dobro delujoče sestavine tei niso torei le navadna toaletna mila. Poizkušajte enkrat „Elsa' UIl]ao mieOno milo .11»." rnmanlakOTO milo, «Elaa" gUoertnako milo. ,Ши" borak 0*0 milo .ДЗаа" iatransko ml Tovarna bučnega olja J. HochmaHor, Maribor. Pod mostom žt 7, (južna stran mosta) priporoča pristno bačno olje po konkurenčnih cenah. Kostanjev Ses » razžagan do i m /U cm, ahko jo 10 do 45 cm neklan m neobelien, kupuie stalno pO ugodnih cenah m takoišnjemu plačilu eventuelno akreditivu £RM£Sl «ПНШПС, Celle Zrinskega ulica 4 — Posredovalo dobe provizijo. Foto aparati in patrebftôine po nizkih cenah v zalogi |drogerl|a НПТОП КНПС slaoM, LJubljana, Židovska ulioa št 1. (Aparati v trgovini na ogieo — Zahtevajte ceofic za ostale potiebščine. Tvrdka A. VOLK UUBUANA, Rsslleva c. 24 priporoča 1 ШТ n druge mlevske itdeike IVAN ZAROTNIK Sfâ MESTNI TESARSKI MOJSTER Tele">n žt 379 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe. Ostrešja za palaie, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla. stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene «graje Ltd. CiadU leseiuti mostov. Jezov in mlinov. Parna Saga. «3-1 Tovarna fttrnirFi, f.P.Vii & Kip. in ivopnica glinastih izdelkov. LJUBLJANA, Prešernova ui cs št. 3. UiC. Tržaška cesta nudi pod konkurenčnimi cenami: glinaste peči modemih oblik in modelov, kmečke peči, štedilnike, bele češke emajlne ploščice za obložite v sten v kopalnicah, kuhinjah itd. Prevzemamo tudi vsa v to stroko spadajoča po pravila l3ei2 Najsigurnejše v porabi, tore) najboljše. Reform - steklenice - za konzerviranje sadja In povrt-nin v vseh velikostih ter vse drage pritikline in Zupanfevo knjigo Konzerviran e sad a In oovrt-nin ima v zalogi tvrdka lovro Petovar Ivaojkovd Ceniki se pošljejo na zahtevo. i Revmai§zem Izjava zahvalnosii. 10823 LOHOIHOBILE MOTORJI DIESELOVI ia na sesani pito ШЕ1П1К1 PINi & Ш kompi. žaga Povoljni plačilni pogoji 177 Braca Fischer i Zaereb, Pantovcak 1b. ''ДОч цпгитпптупг« r Gosp. Dr-iu I. Rahlejevu, Beograd, Kosovska ul. 43. Veleučeni gospod doktor i Hvaležno Vas prosim, da na naslov mojega očeta pošljete po I povzetju za sedaj steklenico Vašega odličnega zdravila .Radio balsa-mlka\ L. 19;5 sem oiejel od Vas 3 steklenice in stm se zares uveril, da je Vaš 1еч edina rešitev proti revmatizmu. Zato sem prlporoč I tudi svojemu očetu, da tud on poizkusi zdrav ti se z .Radio balsam ka-. S tem se Vam najtopleje zahvaljujem » Vaše zdravilo, kl me je rešilo hudih bole&n. Ugljan (Dalmacija), 29. oktobra 1926. Viktor Mirkovlč upravitelj Kr. Pomor. Svetionika .Tri Sestrice". Lak „RADIO BALSAMIKA« Izdeluje, prodaja in razpošilja z doplačilom po povzetju laboratorij RAOIO BALSAMIKA Or. I. in H. Rahlejev, Beograd, Kosovska al. 43, parter • , 1П1 II IT 1I7.Q JUUUU xc mn v _ • це га ш Cooornn olja Ш pošta Umbuš pri Mariboru zamenja garantirano čisto bučno olje in sicer: 5 kg ne luščenega zrnja ali 4 litre luščenega zrnja za 1 liter olja brez vsake posebne pristojbine. 7jo « ЛПСШШЛСШ1ПХПШ1ШХ: Stanje vloženega denarja 1.000,000.000 kron ali Din nad 250 000 milijonov. Sprejema vloge na hranilne knjižice kakoi tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanjo. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Telefon «tav. 16 Ustanovljena 1.1889 Poštni čok 10.538 Mestna hranilnica ljubljanska (Gradska štedionica) UUBUANA, Prešernova ulica. Naii rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker ie denar tu popolnoma varen. HraniMca Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, kei iamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja ie mesto LJubljana i vsem premoženiem tei davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njei sodiiôa denat nedoletnih, tupni|ski uradi, cerkveni in obilne občinski denar. зд dala oosoiila po aizki obrestni men na posestva io menica. I / Najpopolnejši so svetovno znani proizvodi FI HT" Soc. an. 99Ш IM B Torino Automobili vseh vrst: osebni type: 509A, ^03, 507, 512, 519B. Tovorni type: 509F, 503F, 507F, 603, 605. Nedosegljivi specijalni izdelki tovornih automobilov posebne type za autobuse: type 31 Soc. an. ff SPA Torino Stroji za čiščenje cest Sot an. $f S. I. M. Milano Plačilne oiaiiave! Zahtevajte ponudbe! type 30 požarne brizgalne. Plačilne oajšave- Zahtevajte ponudbe! Triumph - Auto d. z o. z. Uubllafta, Aleksandrova cesta 3. Tel. int. ŠL 187. Brzojavl: TRIUMPHAUTO. Auto Motor Haribor, Gosposka ulica 20. Tel. int. ŠL 133. Brzojavl: AUTOMOTOR. -jjuuuujJLrrTm^ * JUiJULOoaax! osnuje v vseh večjih provincijalnih mestih lastne podružnice s * skladiščem prvorazrednih angleških in čeških proizvodov. Osebe ~ neoporečnega značaja, ki moreio prožiti kot zasiopniki aH pošlo- fc vodje za poverjeno jim imovino popolno maierijalno sigurnost p v iznosu od 20.C00 do 300.000 Din, naj pošljeio tako: izčrpne £ pismene ponudbe z naznako prvovrstnih referenc ter načina in p višine jamstva na Jugoslavensko Rudolf Mosse d. d., oglasni J zavod, Zagreb, Gajeva ulica 1 pod „J. H. 515*. JLOJUUmUULiUU^ C Stalna razstava mirni „MiS maST£%S> aQlLE' apara>e, pioSčt najiinejše gle, vse oosameznr dele itd. samo pri tvrdk> H. RflSBERGER, MaDljana Tavčarjeva u.lca 5, poleg dež. sodišča, t«*. Predno »iie Tngje ■ ÇTRMPItJE t T 572 i Janeš fi Hrouaf RIHRIBOR Kralja Petra trg 9 IÏIHRIBOR Največja zaloga tirolskf ga in češkega blaga. Raznovrstne odeje domači izdelek. Ženske, moške in otroške NOGAVICE. Perilo, predpasniki (soliden di m. izdelek M. TIČAR, Ljubljana. Šelenburgova ul. št 1 in Sv. Petra c. št 26 priporoča za NOVO leto cenj. podjetjem in uradom vse pisarniške m tehniške potrebščine vse vrste trgovskih, kopirnih in prepisnih knjig, ameri-kanske journale, kuverte, registratorje, vložne mape, luknjače, črnilo tu - in inozemsko, indigo in karbon papir, polnilna peresa i. t d. Za tehnične pisarne: negativni, pozitivni, pavzni in skicni papir. Pavzno platno in precizna risalna orodja. Postrežba točna. in» » Cene nizke. Tudi f letu 1927 IV i se boste najbolje in najceneje oblačili v najcenejši družinski oblačilnici I M. BAN na Eeijevi cesti 7 (nasproti №. МШ) E Г ki hoče dejansko dobro in poceni kupiti modne potrebščine, potrebščine za šivilje in krojače, toaletne potrebščine, modne gumbe, specijalne čipke in si jih izbrati iz najlepše za-__ loge, naj se vedno napoti k tvrdki p I T. E G E R, Sv. Petra cesta. iitni zavod za trgovino in industrijo IJUBLJAKA. Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju). Ooresiovania viog nakup m prodaia vsakovrstnih vrednostnih oapiriev devi< in vaiut, зоггпа naročila. oreduim> m Krediti vsake vrste, iskompi in rnkasu menu tei nakazila v tu- iD inozemstvu, sate déposas ita itd. leiefui. f o. 4< i - >0 CnZ!DGGCn2aannCDD0DnG00nnnD00n0nmaxaxnD0D0Ig r Vsem cenj. naroinikom se najvljudneje priporoča n Stavbeno podjetje NIKOLA PAVUNIČ ZAGOBDE OB SAVI &-3 s ЈТШШШХЈОИШШ1ТТТШ1Ш] r Proda se radi :az družitve lastnikov • VI 4 OIVANE otomane, zrmnioe ži-ne vloge garniture v največji iz-b r. in najcenejšem nakupu dobite pri tvrdki Rudolf Sever Marijin trg št. ï (nasproti irančišk. cerkve) јОШВБЕК u. kovinske stroke v Ljubljani. Podjetje je dobro upeljano in rentabiliteta zasigiirana. Potreben kapital približno Din 500.000 ostalo po dogovoru. — Pismene ponudbe pod ,Gama" na upravo .Jutra* 12719-a Mlinske Stroje, najrazličnejše transmisse, pogonska jeimena, ter razne v mlinsko stroko spadajoče predmete, elektromotorje, 2 tovorna tritonska auto-mobila .Fiat' proda 1288 Valjični mlin кга* no Z¥ mesečni obrok šivalni stroj Rast in Gasser pri Alolz Ussar, Maribor ûbmosco ui. m RADIO-АУ TO- bateri.e itJ., prvovrstni fabri-kat po konkurenčnih cenab izdeluje in popravlja „MATRA" Hartbor. Strossma y er jeva ulica 3 Orisinoine aotreastlne za OPflLOGRflPh. Preservai tn Fixai m druge potrebščine: Onginalne barve in matrice za Gestetnei Cyklostil. LUOtfIG BARAGA ' -v uJUBLJANA itienburao«; чНсј» 6 • eleton st 981 3 Ћ сз 3 S C? 3 3 o $ 9 O O b Proda se li80 a oziroma Ua .udi v najem t Gotnj Radgoni na Spodnjem Grisu tik sodnije, davkarije, carinarne obmejnega komisarijata, finančne-kontrole in drugih uradov enonadstropna hiša, ki obsega dve Kuhinji, enajst sob, obširne kleti, ledenice, veliko skladišče, hlev, vrt, betoniranc dvorišče. Vpeliana je električna razsvetljava Pojasnila daje do 1. februarja 1927 iz prijaznost g. Dt. Lenart Boezio, odvetnik v Gornji Radgoni, kje» naj se vložijo 'ud' kupne nonndbe - Cvetličarna PAVEL ŠIMENC Ljubljana, Sv Petra cesta št 33 priporoča se . napravo svežih m suhih vencev čopkov, naiisnih trakov, dekoracu no t.e!o zrr.et ib rem h - ^vp» n/-t < vsa1 dan Frnnže zn oDielie » vseh barvah se izdelujejo. TONI J A G E R, Ljubljana, Dvorni trg štev 1 f Pri nabavi novih poslovnih knjig V*m o smž' mes prvovtst nimi zdeiKi, kakoi tudi z b'e?piafn m proračunom A. Janežic, Ljubljana Flor lanska ul. 14, knjigoveznica in čitalnica poslovnih knjig. POZOR ženini in nevest« Žimnica ma:ract, pobielint mi? že, železne postelje (zlo tljive), otomane divan n apetmške zde k£ nudi najceneje Rudoli Radovea •apetnik Krekov trg stev. 1 poleg Mesinega dom 3HHBES5 ffajinoBernejse gramofon çratnotonske plošče i- '' ^erie) v veliki izbiri. P0, "iame'-ne delt >n »^ iribor se dofr najboijS s obilnem številu na njegovi zadaj« poti. ^lnka Požene! In otroka. V-;-' ^ Mali „CHEVROLET" Model 1927. 4 sedežen je za naše hribovite kraje in zelo slabe ceste najboli zanesljivo, trpežno ekonomično in že pri nas pod najslabšimi pogoji preizkušeno in razširjeno motorno vozilo. Vsak lastnik „Chevrolet44 auta je zanj najboljša referenca. Din S4 000-— Zastopstvo : V. & M. Barešič & Co., Ljubljana Dunajska cesta ia. Telefon Int. St. aga. Zahtevajte ponudbe i Vsi nadomeatnl deli so promptno na razpolago, dobavni iz 'astne zaloge. Izučena trg. s sîeklom in porcelanom ali podobne stroke se spre mé v sialno ilužbo. Pismene ponudbe s prepisi spričeval na inlit Ц>еп, Liubl ana. Kegliltte pri hotelu MIKLIC pred glavnim Kolo ivorom, se še odda za redno igranit ob sobotih in nedel ah od 20. do 24 ure Do '20 ure je pa vsak dan na raz polago. Kegliišče je novo kurljivo. Trgousto zastopnik lobro vpeljan v Sloveniji Hrvatski rekmur u in Medžimurju prevzame po eg svojega zastopstva še neka dohrii vrdk. Ponudbe na upravo „Jutra" Ma ribot pod „Dobra koekcia" №l ib — 35 KS išče tekstilna tovarna v bližini Liubljane. Lokomobila pa ne smp hiti stareiša od l. 1912. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod št. .3212" Г" cMiloš Skerbiè Lastnik konfekciiske tvorniče tPevca cKrasiova veleposestnika in trgovca hči zaročena, decembra 1$26 Srbovije Poljan« čpretalje. »S ■""■t o z o a n C I <1. ffiT Generalno zastopstvo za S. H. S. Tri. agentora A. ALMOZLINO, Beograd Največje skladišče za SHS. pri S. Ad. ENGL. Subotlca, Autopnevmatika Michelin Ljubljana Ljubljanska Kreditna banka. mariborske oblasti čestitajo: ■■■■■■■■■■■■■■un SKET FRANJO RUŠE štev. 3 pri Mariboru IVAN LEGAT I. špec. poprav. pisal. s trote т MARIBOR Vetriniska uL 30 FELIKS ŠKRABL manufakturna trgovina MARIBOR Gosposka 11 SREČKO PIHLAR manufakturna trgovina MARIBOR, Gosposka uL 5 JAGODIC & ŠA.IKO mizar, tapet. In zaloga pohištva MARIBOR Rotovškl trg 3 GOSTILNA «PRI LOKOMOTIVI» M. In A. Rozman MARIBOR Frankopanova ul. 29 KAREL JARH lesna trgovina MARIBOR Gregorčičeva ul. 1 JOS. KOŠIR trgovec MARIBOR Aleksandrova c. 45 KATICA KOTNIK kavarna «Bristol» ZLATA BRIŠNIK trgovina s papirjem in galanterijo knjigarna MARIBOR Slovenska ul. 11 D. ŠKERBEC ipecljaina trgovina 21vQ MARIBOR Gosposka uL S MARIBOR Vetrinjska ul. 30 TRGOVINI A. POŽARJA v RUŠAH in LOBNICI pražarna bratov Požar MARIBOR Gospejna ul. 3 ANTON in MARIJA GLAS pekarna STUDENCI pri MARIBORU PUGEL & ROSSMANN veletrgovina z vinom MARIBOR Trg svobode 8 FRANC CVERLIN krojaštvo in konfekcijska trgovina MARIBOR Aleksandrova c. 28 HINKO KOSIC restavracija «Vetrinlski dvor» MARIBOR IVAN KODRIC FRAM pri MARIBORU M. TEMERL stavb, ta stroj, ključavničarstvo MARIBOR Voikmajerjeva ul. 6 M. KOŠAK premog in drva MARIBOR Židovska uL 4 GRAJSKI KINO MARIBOR Grajska uL 2 OBLACILNICA «DRAVA» OTON PELAN MARIBOR Koroška c. 48 IVO BARTA I. mariborska strojna pletarna Maribor Orožnova ul. 8 VALBURGA GLUMAC strojna pletarna MARIBOR Ulica 10. oktobra 4 VIKTOR SENK VDOVA In SIN čevljarstvo MARIBOR Tržaška c. 1 KARL TEMENT čevljar MARIBOR Barvarska uL 1 KAVARNA TEMENT MARIBOR Glavni trg 3 ANTON SA.IKO krojašk] mojster za civil in uniformo MARIBOR Frankopanova uL 17 Umetnlšk'-tlskarskl zavod «AŽBE» d. z o- z. MARIBOR Slovenska uL 20 Landis Gvr IVO MIHORKO MARIBOR Slovenska uL 20 ZIRINGER JOSIP nagačainlca MARIBOR Slovenska uL 28 L. GLUMAC. A. Oman-a nasL kotlarstvo MARIBOR Glavni trg 4 FRANC TOMAŽIČ sedlar in tapetn'k BREG pri PTUJU ANTON BRENClC trgovina z železntao PTUJ ŠTEFAN BRODAR vino engros TeL taterurb. 12 ORMOŽ A. SENCAR In SIN PTUJ FLORIJAN HLEDE trgovina sadja PTUJ RUDOLF PERIC tvornica bičevnikov PTUJ IVAN ROJNIK trgovec SLOVENJGRADEC ANGELA CEH • VRŠIČ trg. z mešanim blagom zaloga H. Melnl LJUTOMER. LOVRO PETOVAR trgovina in glavna zaloga Reform steklenic za vkuhavanje IVANJKOVCI FRANC SENCAR trg. mešanega blaga, nakup vseh poljskih pridelkov LJUTOMER — MALANEDELJA FRANJO RAJH hotelir ORMOŽ HINKO KREFT trgovina z mešanim blagom in deželn>ml pridelki PTUJ HANS WEISS kotlar MARIBOR Slovenska uL 28 JOŽF VOLClC mizarstvo MARIBOR Slovenska uL 36 MILOŠ OSET veletrgovina špecerije, monopolno skladišča vseh vrst vžigalic MARIBOR Glavni trg Produktivna zadruga mizarskih mojstrov r. z. z o. z. MARIBLR Grajski trg 3 PLETARNA r. z. z o. z. Centrala PTUJ IVAN CVIKL manufakturna trgovina PTUJ PEKARNA Vseh svebtfltOTi f PTUJ ANTON VAUPOTIC trgovina z mešanim Nagota (n dei'katesaml PTUJ FRANJO PODPLATNIK trgovina mešanega blaga 'n nakupovataica jajc ORMOŽ VTVOD & RANFL splošno mizarstvo ORMOŽ RADO POLACK trgovina z mešanim blagom žganjem in vinom na debelo ORMOŽ RUDOLF ANDERLIČ trgov'na manufakture, špecerije in deželnih pridelkov ORMOŽ FRANC REPIC trgov'na In pogrebni zavod LJUTOMER JANKO KOSTAJNŠEK trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki SV. MARTIN pri VURBERGU KOPRIVNJAK MARTIN brivec ROGATEC Industrija umetnih cvetlic in vencev CVETLIČARNA PODČETRTEK lastnik: RADO PREGRAD. SIMON HRASTNIK m>zarskl mojster SLOV. BISTRICA IVAN DOBNIK trgovec mešanega blaga BISTRICA OB DRAVI ANTON DOGŠA trg. mode, manufakture in špecerije ORMOŽ GOSPODARSKA ZADRUGA podružnica LJUTOMER FRANC SERŠEN veletrgovina LJUTOMER Veletrgovina ludvik kuharic ORMOŽ Podružnica: Vinica Zaloga modnega, manofakturnega in špecerijskega blaga, cementa ter železnlna. Ek športna trgovina z lesom, parna žaga in električna centrala. Glavna zaloga delniškega piva RUDOLF PUŠENJAK trgovina mešanega blaga LJUTOMER, podruž. LIPOVCI ALOJZ ZAVRATNIK hotel, kavarna In vinska trgovina LJUTOMER LEGRADSKA ŠTEDIONICA v SV. LOVRENCU na Pob. BLAŽ JERICEK trgovec RAJHENBURG ob Savi R. SAVNIK modna in galanterijska trgovina i Aleksandrova 4 CELJE VIKTOR SUŠA trgovina z mešanim blagom ZAGORJE ob Savi VIKTOR PILIH ŽALEC IVAN KRISTAN kolarski mojster SLOVENJGRADEC HOTEL BELI VOL CELJE ALOJZ KRAINZ, LJUTOMER trgovina modnega, manulakturnega in špecerijskega blaga. — Zaloga stavbenega in rezanega lesa. — Umetni mlin In žaga. — Tovarna opeke. — Veletrgovina z vinom. FRAN PODBREŽNIK lesna industrija GORNJI GRAD, Slovenija FILIPIC ANTON brivec in lasničar ČRNA pri PREVALJAH s podružnicama Mežica in črna П- MARIJA BOROVIC trgovina šivalnih strojev In kole» CELJE Kralja Petra cesta št 33 T. DEBELAK trgovina z mešanim blagom MURSKA SOBOTA FRANJO ŽMAVC trgovina z mešanim blagom GORNJI GRAD podružnica Bočna MILAN HERZ brivec RETJE pošta Trbovlje L IVAN KOVAČ stavbeno in pohištveno mizarstvo s strojnim obratom ČRNA pri PREVALJAH KAROL FLOR.IANCIC Elektrotehnično podjetje CELJE MAKS ROBIC trgovina z mešanim blagom in dež. pridelki; izvoz jajc SREDIŠČE OB DRAVI Kozlevčar Josip mesarija in prekajevalnlca ŠOŠTANJ FRANC URBAN mesar in prekajevalec PTUJ JOSEF TEPPEI Lesna Industrija, trgovina in hotel VITANJE PRI CELJU FRANJO CVETKO prej J. Golob trgovina z mešan'm blagom SV. TROJICA — SLOV. OORICE RUDOLF BRUNDULA trgovina z mešanim blagom gostilničar itd. GUŠTANJ IVAN PODBEVŠEK urar ŽALEC KOKOLJ & REMEC podzastopstvo soc. an. Plat Torino CELJE Mariborska cesta 3 Skalič Peter posestnik in trgovec s poljskimi pridelki Lipa, pošta Beltinci, Prekmurje FRANC LUSKOVEC trgovina z lesom ŠOŠTANJ IGNAC & MARIJA ŠIMENC ščetarska ta galanterijska trgovina CELJE Kralja Petra cesta KOLODVORSKA RESTAVRACIJA MIRKO in PAVLA ŠTRUKELJ ČAKOVEC «JUTRO» It I Sobota 1. L 1927 Iz mariborske oblasti čestitajo FRANC ŽEMLJIC hotel bi restavracija pri •Črnem orla» MARIBOR ANTON TAVČAR tovarna roes&atlh Izdelkov MARIBOR Jurčičeva nL 3 RUDOLF WISTAN slaščičarna MARIBOR HOTEL pri «ZAMORCU» MARIBOR Gosposka oL 30 Telefon 13 PAVLA ZAOA2EN trgovina z mešanim b lazom MARIBOR Krčevlna IVAN KOKOT trgovina z mešanim blagom KRČEVINA - ZG SV. KUNGOTA HOTEL MERAN MARIBOR Aleksandrova cesta IVAN KRHLANKO delikatesna trgovina in tatfet MARIBOR Aleksandrova e. 31 RUDOLF KIFFMANN mostu i stavbenik MARIBOR Meljska cesta 25 BRATJE WUDLER tovarna kovtnastih Izdelkov JAKOB SENEKOVIC slikar in pleskar MARIBOR SERVAT MAKOTTER îaloga pohIStva, Izdelovanje posteljnih žičnic MARIBOR MARIBOR Meljska cesta 55 JOSIP SINIGOJ trgovina 2 deUkatesami MARIBOR Aleksandro ve, c. 18 TEMERL & KOVACIC trg. z ročnimi deli In Šivanje perila MARIBOR Stolna oL 8 KAVARNA V MESTNEM PARKU MARIBOR Ciril Metodova uL FRANC VRHUNC trgovira z mešanim blagom MARIBOR Maistrova uL 17 Lelteršperk podružnica GOSTILNA nad «DRAVO» STUDENCI pri MARIBORU DRAGOTIN ŽERJAL trgovina z mešanim blagom MARIBOR, Rafteva 2, Ruška 37 FRAN.IO SPES stavbeni mojster ADOLF KUBICKA mehanična delavnica in popravljal-nlce čevljev FRANC TIRSEK trgovina t usnjen in čevljarskimi potrebščinam) SLO VfcNJGR 4 DEC MARIBOR Vrtna ulica MARIBOR TriaSka cesta i MARIBOR FRANC ZEMLJAK krojaštvo Slovenska uL 24 M. NAVERZNIK trgovina a usnjem GOSTILNA ori STARI POŠTI MILAVEC FRANC GROBELŠEK veletrgovina z moko in dež. pridelki MARIBOR Aleksandrova c. 57-a 87 RUDOLF WELLE tovarna za klobase n prekajeno meso KRČEVINA pri Mariboru RESTAVRACIJA PRI NOVEM KOROŠKEM KOLODVORU SCHWAB MARIBOR Črtomirova nL 8 M. BERDAJS Špecerijsko In kolonijaho hlago, semena FRANJO DUHEK MARIBOR Vetrinjska ulica 26 FRANC NEGER & SIN tovarna šivalnih strojev in koles MARIBOR Slovenska ul. 29 Prodajalna Vetrinjska uL 17 FRANC KAGER tzdelovalnlca srebrn Ine In medenine MARIBOR Vetrinjska uL 30 RAJKO ZOTTER krojač MARIBOR Gosposka иПса 37 MARIBOR ŠTEFKA ŠPES modni salon za dame Linhartova uL 18 R. ALMOSLECHNER zlatar bi juveflr CELJE PreSernova nL I VITOMIR DOLINŠEK trgovska ageotura CELJE Gosposka ulica 26 FISCHER & DRUG manuiakturna trgovina CELJE Kralja Petra c- 22 i 8 LEOPOLD GUSEL trg. s Špecerijskim, kolonljalnim blagom In dež. pridelki «Pri črnem pstu MARIBOR Koroška c. 16 MARA HLEBŠ šivilja za dame MARIBOR Slomškov trg 3 IVAN VIZOVIŠEK ŽALEC MARIBOR Trg svoboda ANTON POŽAR vrtnarstvo MARIBOR Vrtna uL 17 JOSIP DRUŠKOVIC lesna trgovina SLOVENJGRADEC JANKO KLUN trgovina z mešanim blagom SLOVENJGRADEC KARL LOIBNER CELJE Kralja Petra c. 17 SLAŠČIČARNA JORA CELJE Dečkov trg 6 RUDOLF PERDAN mehanična delavnica CELJE Krekov trg 5 FRANC TAŠKER stavbeno, galanterijsko m ornament-no kteparstvo CELJE GASPARI & FANTNGER MARIBOR •■■«■■■■«■■•■■■■•■■««■•аааагааадшккч-акхмпа вд»»».«« - Posredovalnica služb 577 * PAVLA MRAK Kopitarjeva ulica 4 (poleg Jugoslovanske tiskarne) želi cenjenim damam srečno Novo leto in se priporoča tudi nadalje. Veselo in srečno NOVO LETO želi vsem svojim cenj. odjemalcem Matevž Rabil! prva gor. domača tvornica žičnih pletenin Slovenski Javornik Gorenjsko ■ Vsem cenienim damam strankam žtlim 795 ' veselo novo (eto ter se ob priliki odhoda iz Ljubljane v Zagreb najlepše zahvaljujem za izkazano zaupanje in prijaznost. Kožuh Anton brivski pomočnik v damskem salonu Gjud. Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim .enjenim odjemalcem ш « FRANC ZALAB, m iO iM Bežigradom — Ljubljana Vsem ceni. odjemalcem m doba- § viteljem, znancem in prijateljem želim 733 2 srečno in Ш J. Menart trgovec, Domžale Srečno Novo leto želi cenjenim naročnikom Albina Bogata! izdelovalnica perila Židovska ulic« 1. s?s a Srečno m m m Џп leto žel IÏ Josp stupica5 iermeoar in Ljubljana, Slomškova ulica 6 Trgovina avtomobi.ov, vozov in konjskih oprem. „Duco" - Hčanje. „ Olje Avtogaiaža Bencin Tvrdka M. FELDIN, Maribor g specijalna trgovina s svilenim blagom, robci îiT in šerpami 960-a Želi vsem svojim cen;enim odjemalcem .. srečno novo leto! in se priporoča za nadaljno naklonjenost »■«••tvtitfctMSfsnstfttsitiiifMaisiniiistinmitsitiiiiatmittetissKiiHatimsraiMiNisHfitsiattitKti Gostilna pri Paimoštru M. Anžič želi vsem svojim gostom srečno Novo teto ....................................„.,.,.....t....t.ii,.,.1„„11H..1MIMiMJ1Meml ■» -si-it«li-JLiiL»7 Srečno novo seto želi tvrdka IVHN ŠIŠKA tovarne parkefo« in parne Žag* LJUBLJANA //à i Srečne Îo veseio »ovu lato želi vsem dosedaniim m bodočim odjemalcem priporočajoč ae za mnogobrojen obisk cvetličarna zvr-Seval vsa v mojo stroko spadajoča dela točno, solidno po najnovejši modi in vedno po najnižji ceni I?an ¥гћо?ес krojaški mojster» g a B a a aai DRAVLJE 302 «,, g a St Vid nad Ljubi ano | аааввавпва! pLiuu' ii il u ii „a :liu!_ Srečno i« veseo novo !eto želi vsem svojim naročnikom ter se zahvaljuje za n 'h zaupanje in naklonjenost Stavbeno podiet e Andrej Čeme LjlBLjAMA. Linhartova ulca štev. 9. želim »sem svo d<>če za ceni. naročila m beiezim z odličnim spoštovanjem 3VAN BAUNAN velezg anjarna. П t St. Ill v Slov. nor. «•аавекаввав! Srečno veselo novo leto | 573 i g aa m l Velikn kovarno, шм \ m a ■ Clnis-Palais de danse g i A. KLEŠIČ Ц SéStanex elegantnega sveta. g Onevno umetniški koncerti. variété-ples f Najelegantnejši lokal Slovenije, a •ававвваавваввааававвввваав! □□□oDononannooc ~ Mo io veselo №o leto želita vsem svojim cenjenim gostom prijateljem in znancem Josip in £eopoldina JKastnak restavrater hotela „Slon" g v Liubliani. 7« a Srečno Novo leto vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem želi 744 a § družina franio Omanova, mesarija § Ljubljana-Kolizej. Št. Vid veselo in srečno Novo loto želi 7«. vsem svojim cenlenim odjemalcem tvrdka A. VERBAJS LJUBLJANA Gosposvetska c 13 er ie za nadaljno nakiomenos! priporoča u g Vsem p. n. gostom, prijateljem д in znancem želiva 7S2 a veselo srečno JIovo leto Sostiina pri jtacctu, Vrhnika. □ Ignacij in Jrtarija Kunstelj. □□[^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□апаоаВ S>e«no »n »eseio Novo leto trgovina z železnino Stanko Flariančlč. LJUBLJANA. S« Petra cesta 3& 'ofliuiii.iD Šiška, CelovSka cesta it. 63 423 ; Voščim zdravo, veselo fn srečno novo leto vsem stalnim odjemalcem m pri aieijem, katere priraku em z do bro postrežbo in ugodno ceno MAKS ROX posestnik, mesar In prekaieva-iec na Sutni 12. v KAMNIKU. •■■■■■■■»■■■•■■■■•■■•■■■■■■■■■■■■■■■«■•■■■i : « Obilo sreče želim vsem cenjenim odjemalcem in Vese'o Novo leto DRAGO STANZER mesar in gosti niCar Draslovče m * vač", Tomačevo. Na'srečnejše Novo leto žer< ktnosti, ki jih je v ško o č. nalo-sjoda alcev zagrešala špediciiska družba „Slovenia-Tianspori", pretrgal vsak stik s to dr žbo ier prosim, fia se vsa cenena ■ ■aročila, pisma in dr. odsihdob naslav-ja o izključno na gornji moi naslov. Prevzemam vsa, v carins o posredniško stroko spada oča naročila 1er iamčim za vestno ločno in h 'ro odpravo po priznano najnižjih cenah Sprejme se potnik oziroma zastopnik za Slovenijo s primerno kavcijo. Nastop po dogovoru. Ponudbe z zahtevki na : Pr»a fninoita'erska vinarska za draga v Celin r. z. z o. z. sin in hčerka — prav vsakdo se veseli izbornih elegantnih ter cenenih „DOKO" čevljev, ki se prodajajo samo v Doko trgovini v Prešernovi ulici št 9, dvorišče Zabavni večer • plesom is šaljivo pošto priredi podoficirsko društvo tukajšnje garuizi>e v soboto, dne 1. januarja 1927 т restavraciji na glavnem kolodvor». Svii» Jazz-band «Merkur» Vstop br« po-aebnega vabila. — Začetek točno ob 20. an. Za obilen obisk m priporoča odbor. 39694 Galoie popravlja parna vulkanizacija P škafu. Ljubljana ftim-ka »esta a. e7o Z WsWA dobe Gdč. aii gospo k šestletnemu dečka za čet dan sprejmem takoj Naslov pove oglasni oddelek «Jutra» Učenko takoj sprejmem v trgovino г električnimi predmeti — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» Ondulacija. vodna. Dndulacija. striže-ije. barvanje ias. Tianikura. najtočne-fe se izvršuje v damskem salonu «KELSIN». Kopitarjeva ulica L Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hagoo Kibier T Liobljanl Vaivazorjev trg 266 Lastni izdelki! Nizke cene! Smučarske obleke kompletne po 780 dinarjev. telovadne oblačilne potrebščine ïn modni salon sa gospode priporoča e ob-Hnatvu in društvom tvrdka Brata Capuder orej Pero Capuder Ljubljana. Vagon ulica l. 246 «Tribuna» F. B. L. Dvozoleea motorji, otroški vozički is poeumatika po aelo nizki ceni Ceniki banko — Prodaja na obrcte Ljubljana. Kariovaka e. 4. Tovarna dvokoie» tn otro ikib vozičkov 195 Pozor čevljarji! (Gornje dele veeb vrst čevljev dobite dobro in solid-ло izvršene po najnižjih aenah pri L Harehiotti. trgovina z usniem Ljublja IV Sv Petra 90. 184 pečclfc •tikoia. gravaratvo SITAR & SVETEK i L LJUBLJANA fij - ®fra C0® Trg. potnika -prejme takoj večja tvrdka ra potovanje po SlovenijL — Prednost imajo kavcije zmožni, dobro vpeljani re-flektanii. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod značko «Fiksuni. dnevnice in provizija» 39576 Vrtnar, pomočnika sprejmem pod zelo ugod-nimi pogoji. — Ponudbe na oglasni "oddelek «Jutra» pod šifro «Vrtnarski pomočnik». 39680 V trgovino apecijalne stroke sprejmem takoj trgovsko popolnoma izobraženo samostojno žensko Želim organi zatoričen talent. popolno znanje slov., srbohrv. in nemške korespondence. strojepisja in občevanja s strankami — Ponudbe s eliko, ki se vrne na ogla-sni oddelek «Jutra» pod «Marljivost». 39665 Biagajničarko s potrebno šolsko izobras-bo. eventuelno tudi prakso, sprejmem v večjo trgovino v mestu na Štajerskem. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» r>od «Štev. 1000». 39481 Gospodično inteligentno, event. trgovsko naobraženo. povsem zanesli: vo. energično, starejšo, ne pod 25 let. katera bi imela veselje privaditi se tudi event. postrežbi strank, zmožna enostavnega knjigovodstva in strojepisja, z lepo pisavo — eventuelno špecerjska prodajalka z gornjimi zmožnostmi, se sprejme v boljšo trgovino v Ljubljani takoj ali do marca. Ponudbe samo prvovrstnih značajnih gospodi-čen z obširno navedbo dosedanjega službovanja, zahtevo plače in s eliko, katera se vrne, na oglasni od-deik «Jutra» pod značko «Zanesljiva 348» 89348 Trgovskega učenca od 16—18 let starega, ali pa trgovskega pomočnika sprejmem v trgovino in tovarno. Za odgovor priložiti znamko Ponudbe na oglai. oddelek «Jutra» pod šifro «Uienec 1927» S Kuharico poétano in snažno, sprejme boljša družina v Ljubljani ta takoj ali pozneje. Plača 40Q Din Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Varčna kuharica». 14 Prodajalko prvovrstno moč sprejmemo manufakturno trgovino. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevo plače na oglasni oddelek «Jutra» pod Konfekcija 1894». Ozira se le na strokovno izobražene. 37015 Učenca sprejme špecerijska trgovina pri Ljubljani. Naslov r oglasnem oddelku «Jutra». Šiviljam oddam v izdelovanje plašče kostume (Mantelkleid). Prednost imajo tiste, ki so že šivale za tovarne ali modne trgovine. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». Izobraženo dekle sprejmem k 4 in 51etnima otrokoma. Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Ljubezen do otrok» 27 Zastopnike za vse kraje Slovenije išče večja zavarovalnica. Dober postranski zaslužek. — Ponudbe na oglasni oddelek Jutra». 5 Kuharico p r e j m e m v boljšo hišo proti dobri plači Nastop takoj ali pozneje. Naslov oglasnem oddelku Jutra. 39530 Stalno službo dobi neodvisna, priprosta in zanesljiva ženska, ki je zdrava ter gibčna, snažna in vešča samostojnega gospodinjstva in vseh hišnih deL pri družini 2 članov. Ponudbe s popisom dosedanjega življenja in z zahtevo plače na oglasni oddelek «Jutra» pod «Odkritosrčna 35» S9472 isceio Elektromonter izvrsten elektrotehnik, išče službo Irvetbas v instalacijah daljnovodov, v elektrarnah pri stiskainib napravah. specialist v popravilu električnih naprav — tudi ca elabi tok (Sfcbwach etrom) Sel bi najraje b kaki majhni elektrarn; ker sem zmotes tudi računanja in proračtmanja. sploh vsega kar je treba pri elektr obratu Neoienjen energi. čen in samostojen Cenjene ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod šifro «ElektTO-monter» 386Л7 Mizarski pomočnik star 29 let. samski, z večletno prakso išče mesta za takoj Ponudbe pod značko «Zanesljiv 2» na oglasni oddelek «Jntra» 39502 Odvetn. uradnica i uajizvrstnejšo kvalifikacijo v mnogoletni odvetniški praksi, popolnoma vešča in spretna slov «rbo-brvaška in nemška steno grafinja. spretna strojepiska. zmožna vseb pisarniških poslov v slov., nemškem in hrvaškem jeziku vešča v kjigovodstvu. korespondenci. dobra računarica. išče primerne službe kjerkoli, v kakršnemkoli podjetju v Sloveniji ali na Hrvatskem Nastopila bi s 1 jan., ev pozneje Ponudbe prosi na oglasni oddelek «Jutra» pod «Dobra moč 73» 39473 Pletilja prevzame stalno delo na dom — jopice, telovnike, majice itd. Prevzamem tudi stroj št 10/60. ali ga od-kupim na obroke Jamčim s posestvom. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Stalno 10» 39245 Absolventinja trgovske šole. zmožna slovenščine, srbohrv., semlBi-ne. italijanščine ter slovenske in nemške stenografije, strojepisja, išče mesta. — Cenjene ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod šifro «Praktikantinja — takoj» 39183 Poslovodja večje trgovina a čevlji teli premeniti službo Zmožen slovenskega nemškega in arbohrv. jezika. Cenjene ponudbe proei pod «Kavcije zmoien» na oglasni oddelek «Jutra». 39709 Dekle z dežele ee teli priučiti kuhanja v kaki boljši gostilni aii restavraciji. Gre eventuelno pol leta brezplačno. Naslov v oglasem oddelku «Jutra» 89701 Službo upravitelja veleposestva sprejmem proti deležu ali v najem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. Ekonom-vrtnar lena gospodinja, oba inteligentna in energična, iščeta upraviteljsko mesto. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 39740 Prodajalka zmotna kavcije, išče službo Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Zmožna is vestna». 89652 Gospodična z večletno prakso, zmožna perfektno slovenskega in nemškega jezika, izurjena v knjigovodstvu, strojepisju, nemški stenograffti in v vseb pisarniških delih, išče službe s 1. januarjem 1927, event. pozneje. — Ponudbe pod «Praksa 27» na oglasni oddelek «Jutra» 36931 t***** Starejšo kuharico ne čez 40 let' staro osebo, za večjo kuhinjo za gosposko in družinsko brano, sprejme Nadina Cvenkel, Sv Pavel pri Preboldu. — Pismenim ponudbam je priložiti spričevalo is če mogoč« tudi sliko 89560 Šiviljo nekoliko izobraženo ia lepega vedenja, katera bi tudi lahka hišna dela opravljala ter po šoli ua 2 fanta pazila, sprejmem Ponudbe z navedbo plače in starosti na oglasni oddelek «Jutra» pod «Šivilja 40» 39677 Lep, lahek zaslužek Iščem potnike za razpeča-vanje dri. vred. papirjev Potrebna kavcija 50 Din. Josip Plevnik. Maribor, Vr. banova ulica 28. 39763 Postranski zaslužek nudimo uradnikom, ki razpolagajo popolnoma neobvezno. četudi samo s eno uro dnevno. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Samo Ljubljana». 39724 Učenca poltenega, zdravega in močnega sprejme za medičar-sko obrt E. Starv nasledniku Krško ob Sa'vi 39664 Steklena strešna opeka љ zopet v zalogi pri £dru lenih opekamm. d. d. v Ljubljani 100 Služkinjo pridno, snažno in pošteno, daljšimi spričevali, vajeno domačih del, sprejme manjša obitelj v bližini Ljub'iane. Naélov v ogl oddelku «Jutra». 89708 Dvokolesa »opravlja najbolje, najhitreje ia sataeaeje Florjančil Stuuka ulica i 815Л Snežne čevlje in galoše •spravlja Avguat S k o f, Borštnikov trg 1 (za dramo) »440 Snežne čevlje popravilo tvro Ljubljana Petra cesta 6 39158 гејета . . U Trebar. Odeje »erejemam v delo ta popravno ter vato V cufacje. — Kotna ulic* 19. 39700 Pozor, občine! bdelujem po najsitji ceni pasje znamka H različnih kovin. — Ггавс Grebeuc, klepar, Trbovije I ,¥Mé! i ■ scsnonn or-'- a Mlekarna Gros Veprovsc (Bacha). Fii r\3 KOViSIVflC Čevljar, vajenca sprejme z vso oskrbo Adolf Straka, Duplje, p. Krite. »769 Dobro službo stalno, oddam tistemu, ki da takoj na razpolago 15.000—20.000 Din za dobo mesecev. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Nujno 20». 39697 Pekovskega vajenca poštenega in močnega sprejme takoj Joe. Zunko, Selnica ob DravL 89765 Stara dunajska tvTdka ma-nufakturne stroke rabi prvovrstnega. rutiniranega in branle veščega potnika ki je dokazano dobro vpeljan le or: la odjemalcih v Sloveniji. Hrvatski in Dalmaciji Izčrpne ponudbe nemškem jeziku s podatki o starost*, zahtevki in potovalnem delovanju od leta 1920 naprej, poslati na oglasni oddelek «Jutra» pod «Energičen 55» 38755 Bivša učiteljica nemščine, sprejme v pouk deklice za nemščino, itali-anščino in godbo Naslov Villa Marcheselli, Boden-dort Oss See — Kirnten 39581 ŠOierska šola oaje pouk in izobrazuje praktično in teoretično kan didate za aamostojse šoferje Pouk je temeljit in □ spM -iguren Kandidate -j.: - j < *mo vsak las Pro-t. - gratis Natančne is fornja.-tje v avto-školi. Za freh. Kaptol 15 — Telefon 1-95 254 Marija Grill izprašana učiteljica. Kolodvorska ulica 11. pritličje poučuje angleščino, francoščino, italijanščino, nemščino in klavir. S9742 Inštruktorja (ico) išče gospod na d o m za francoščino, če mogoče tudi angleščino Ponudbe na: J. S. Marčeč. Maribor Tattenbachova 16. 39766 Kontoristinja z večletno prakso, popolnoma vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru, pisavi, stenografiji in strojepisju, z znanjem hrvaSbe in francoske korespondence, izurjena v knjigovodstvu, išče službe. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Marljiva 1000». 39408 Kot sluga bi Šel v banko ali posojilnico s prostim stanovanjem Sem inteligenten, oženj en, primorski Jusrosloren, zmožen sem jezikov in pisar-niških del. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Celju pod «Sluga». 39661 Omozorilo! Prosimo p. n. Inserente malih oglasov, naj sl ne dajo naslavljati pisem s šifro na «poštno ležeče», ker pošta takih pisem ne sprejema, nego na oglasni oddelek «Jutra» v Ljubljani, oziroma v Mariboru ali Celju. Korespondentlnia perlektsa atenoeipiatka is lakturiatka, zmotna slov., srbohrvaščine in nemifcne, išče alntbe. Dopise na o«L oddelek «Jutra» pod iilro «Spretna it. 5». 39605 Osebne sani lepe, skoraj nove, Ssedetne, po nizki ceni proda Slo-grad», Sp Šiška. Žagar - brusač na polnojaremnik, samico, oteajen, teli premeniti gospodarja. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro «Žagar Z». 89748 VVanderer trosedežen, na novo predeta, na 4 sedete, popolnoma ohranjen, z električno razsvetljavo Bosch, stroj prvovrsten in samopogon — proda Eudolf Oroszy, Ljub-jaoa, Tavčarjeva ulica Î. ' 39241 Trgovski pomočnik mešane stroke, mlajši, išče slulbo. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Ptuj 14». 80 Službo natakarice sprejme dekle srednjih let, k: zna šivati in bi pomagala v gospodinjstvu. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». £6 Strah za tatove Da ne boste imeli več strahu pred tatovi in vlomilci tw da Doste mirno spaH. pošljite mi svoj naslov z znamko za odgovor Stvar je važna in zanimiva — • M Pučko Budina. Ptuj 89191 Službe v trgovini želim kot delavka Hitra sem v šivanju na stroj — Dopise na oglasni oddelek «Jut/a» pod «Delavna in poštena». 12 Uradnika (co) zmožnega slovenščine in nemščine v govoru ter pisavi, dobrega strojepisca sprejmem. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Besna ln zmotna moč». Šivilja k{ gre tudi na dom, iiče zaposlitve. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Zaslužek 89». 89 Prodajalka zmožna samostojno voditi trgovino s mešan, blagom, vajena pisarniških del, ter zastopati v vseh ozirih tudi šefa, želi premeniti sedanje mesto poslovodtinje. Nastop b 1. marcem 1927. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Prvovrstna moč 34». 43 Gospodična starejša in zanesljiva, inteligentna, izvežbana v trgov. stvu in šivanju, želi primerne službe. Prevzela bi tudi vodstvo gospodinjstva pri samskemu gospodu ali gospe. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «štev. 1881». 17 Izurjena šivilja fina, gre Šivat na dom — tudi izven mesta. Naslov oglasnem oddelku «Jutra». 50 Orožn. narednik vpokojen. trgovsko izučen, išče službo skladiščnika mešanega blaga, blagajnika, tajnika, portirja v hotelu ali tovarni v Ljubljani, Zagrebu. Celju ali Mariboru. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod značko «Stalna služba 120». 58 Revirni gozdar strokovno naobražen. z državnim izpitom za gozdno tehnično pomožno službovanje. verziran v vseb panogah. zmožen jezikov in pisarniških del, išče službo Razpolaga e spričevali in referencami Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Gol " ----- zdar» Trg. poslovodkinja agilna zanesljiva ter izvežbana vodstva trgovine vsake stroke, i večletno prakso ter dobrimi spričevali, želi premeniti temu primerno službo s 15 jan. .ali 1 februarjem — Ako 'treba, tudi temu primerna kavcija пз razpolago Zna tudi šivati in ima lastni šivalni stroj. — Tozadevne ponudbe do 5 januarja 1927 na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Poslovodkinja 120». 87189 Gozdar želi premeniti službo. — Zmožen je tudi ekonomije Oženjen, star 41 let, z gozdarsko šolo in državnim izpitom. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 87203 Gospodična z večletno prakso, vešč* vseh pisarniških poslov — išče primerne namestitve. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod Šifro «Zanesljiva 42» 89142 Hotelski sluga zmožen poleg državnih jezikov še nemščine, italijanščine, francoščine in češči-išče službo v boljšem hotelu na prometnem kraju Nastopi takoj ali pozneje. — Ponudbe na podružnico «Jutra» v Celju pod značko «Hotelski sluga». 39663 Prodajalka etarej&a, z dobrimi spričevali, išče službo, najraje gre na deželo. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Celju pod šifro «Zanesljiva moč» 89659 Gospodična samostojna moč, izurjena knjigovodkinja in kore-spondentinja. vešča strojepisja, slovenskega, nemškega in srbohrv. jezika v govoru in pisavi, vseh pisarniških del in dobra računarica, zmožna samostojno voditi pisarno, želi в 1. februarjem 1927 premeniti službo. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Vestna in poštena». 89554 Inštruktorico za poučevanje deklice v računstvu, sprejmem. Ponudbe pod šifro «Enereična» na ozlaeni oddelek «Jutra». 6 21 Instrukcijo matematike, opisne geometrije in nemščine za nižje srednje ali slične šole prevzamem. Sporočilo prosim na oglasni oddelek «Jutra» pod «Temnit;" 60 Mlajšo prodajalko mešane stroke, dobro iz-vefhano, takoj sprejmem Kavcije zmožne imajo prednost. Ponudbe pod značko «Trg ob železnici» na ogl. oddelek «Jutra». 6 Vajenca sprejme proti plačilu Anton rucbs. kleparitro, Urilev- uiška uHe* C Samostojna gospa z dvanajstletno trg prakso, zmožna ^amo-slojno voditi trgovino, vešča tudi nekoliko v šivanju in strojnem vezenju želi nameščenja ▼ trgovini ali kakem drugem podjetju. — Prevzame tudi podružnico na račun Blagohotne ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Vestna in zanesljiva 1927» S9749 Kontoristinja začetnica, zmožna knjigovodstva, strojepisja, trgovskega računstva, slovenske :n nemške stenografije ter obeh jezikov, išfce službo. Ponudbe na upravo «Jutra» v Mariboru pod «Btev. 16». 3S>762 Mladenič v obupu — prod službe. Naelov v oriasnem oddelku «Jutra» pod «Samomor 90» 89771 Mesarski pomočnik izurjen v vseh ireeanfclh delih, išče službo za takoj. Ponudbe na ogla«, oddelek «Jutra» pod « močnik 500». ëroî Prodajalka agilna in poštena, zmožna veè jezikov, išče službo v kakršnikoli stroki. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod mačko «Vestna 51». 89651 Solicitator z dvajsetletno prs-kso v odvetniških pisarnah na Primorskem. zmožen stenografije, strojepisja in koncepta želi službo za takoj. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod «Solicitator». 89662 Vrtnar star 23 let. vojaščine prost, neoženjen, vešč v vseh panogah vrtnarstva — kakor tudi v ekonomiji. iJ.fcp službo. Ponudbe je nasloviti: Hasl M.. Ptuj, Marijin dv. I Kuharica z večietno prakso v raznih m fazah in boljših hišah, išče službo sa takoj. Naslov v oglasnem oddelku «Jetra» pod šifro «Fina kuharica». Absolventinja dri. trg. šol. - Ljubljani išče službo kontoristsnje ali koreepondentinje. — Vešča slovenščine, srbohrvaščine, nemščine, stenografije in strojepisja Cenjene dopise aa oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Zmotna 57». Slaščičar Cehoelovak, 24 let star, ki je bil zadnji 2 leti zaposlen v Jugoslaviji kot strokovnjak kokoea. išče sulno službo, tudi kot drugi laborant, najraje v veijem podjetju v Jugoslaviji. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Naprej». UT Boljša kuharica išče službo k samostojnemu gospodu ali v boljšo hišo. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Samostojna gospodinja». 39582 Uradnica vešča vseh pisarniških del in knjigovodstva, sprejme delo na dom. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Do- mače delo». 39568 Gospodična izučena prodajalka, zmožna tudi pisarniških del in strojepisja, išče primerne službe. Ponudbe pod «Nujno» na oglasni oddelek «Jutra» 89553 Občinski tajnik inteligenten, primorski Ju-gosloven, popolnoma vešč vseh pisarniških del, išče službo. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Celju pod značko «TajnfK». 89660 Prodajalka starejša, dobro verzirana v vseh strokah, želi premeniti službo. — Ponudbe na podružnico «Jutra» v Celju pod šifro «Starejša meč». 39655 Prodajalka izurjena v vseh strokah, želi prevzeti kakšno podružnico, katero bi samostojno vodila. Ponudbe podružnico «Jutra» v Celju pod «Podružnica». 33657 Kopirna preša knjige in regiftratoiii za pisma naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 73 Stroj za rezanje mesa in slanine (Wolf), v najboljšem stanju, it. 17/A, na transmisijskl pogon, proda V. Fortič, Slomškova ul. 17 77 2 svetli spalnici z ovalnimi psihami prodam po 4500 Din. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra» Motor surovo olje — Original Crosiey, sistem «Otto» — Manghester, 12.5 HP, prodam po ugodni ceni. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». S9173 Spalnico novo. moderno, kompletno proda ia 3000 Din Ig. Toplak, Celje, Breg št. 14. 39668-П Vata za odeie 10—40 Din kg, odeje od 153 Din naprej. Roina ul. št. 19. Avtohladilnik 58 cm širok in 60 cm visok, kolo z lesenimi štiri ki jami (Holzepeichenrad) 710 X 90 ter acetilenski generator, vse rabljeno, ^ v dobrem stanju, naprodaj pri Strojo-gradjevnem poduzeču Hilja-na. pošta Podčetrtek. 8 Tovorni avto 85 PS, a—5tonski, prima voz prodam za 2S.OOO Din. Omersu, Maribor, Aleksandrov. 24. 39673 Tri spalne oprave in črno jedilnico vse polirano. proda Ivan NovaJt. splošno mizarstvo, Vitmarje 65. poleg poetaje 38692 Pirot narodna noša in zimski ženski plašč naprodaj pri go-HaMcht. Tabor H. S. 9 spe Pohištvo Spalnico iz trdega lesa, skoro popolnoma novo, kuhinjsko opravo in posamezno pohištvo proda Sušni k, Sv. Petra ceata 52. 40 Buteljke in ročke za mast aH sUčso, prodam. Naslov v oglaenem oddelka «Jutra». 22 Visečo svetilko veliko in lepo, za petrolej ali elektriko, pupo za šivilje in lesne (strutese) karnis« proda Ttrrk, Nunska ulica 17. 24 Za kopalno sobo kompletna oprava in stol za bolnika (Leibstohl) naprodaj v Križevniški ulici št. 2/П. 13 Oglejte si bartunafte in Ше klobuke od 80 Din naprej, samo modnem salonu Stuchly-Maske Ljubljana, židovska ulica S 10 Damske drsalke «Eieblume» št. 25, skoraj nove, prodam. Na opled v oglasnem oddelku «Jutra». a Transmisijo s konsolami in mali parni kotel proda «Papirol», WoI-fova ulica 8. dvorišče — Ljubljana. 56 2elezničarski kožuh kratek, prodam po zelo nizki ceni. ~r Na ogled v Prisojni ulici 5/Ш. 39746 3 železne peči dobro ohranjene, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 66 2 peči za žaganje poceni prodam. Naslov pove ogiasnj oddelek «Jutra». 65 8 konjskih oprem (komatov) popolnoma novih naprodaj po zelo nizki ceni. Dopise na poštni predal 73, Ljubljana. 46 Železno blagajno prodani Naslov v egia-c-: oddelko «Jutra» 39621 Raglan - plašč zioit-ki -noski, sktraj nov m rjav zimski Ženski plašč poceni prodam. Na ozletf v trgovini «Pri Korošici» na Poljanski cesti 39746 Kože lisičje, zajčje in od druge divjačine kupuje po najviiii dnevni ceni P. S e m k o. \rznar. Ljubljana. Turjaški trg štev. 1. 39608 Ogrevač (Lufterhitzer za sušilnico kupim. Cenjene ponudbe na ogja6ni oddelek «Jutra» pod «T. S.» 89719 Hlode nra^tove m Lukovt supnjt paroa taga V âcagnettl 'v Ljubljani 252 Zlatnike kupujem in plačam dobro f Cuort. Ljubljana Prešernova 1 23t Vsakovrstno zlato Eupujt uo uaivišjlb eenah Cer ne — ju velir Liabljaoa Woltovr al 1 34 Zlato, srebrne krone kopnj* P. Čuden LJubljana Prešernova 1 41 Rž in ječmen kupuje is sajboljše plačuje Ivan Pestotnlk & drug — Kesljeva cesta 3 39522 Železno peč majhno ali sredsjeveliko, kupim. Poaudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Peč». S9764 Besednjak slovensko-nemški kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Besednjak». 89603 Koščeno domino dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Domino» 41 Ljubljanski Zvon i. 1916. in Cankar: Hila Marije pomočnice, broš. ali vezano kupim. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Cankar». 89 Železen štedilnik v dobrem stanju in dobro delujoč, kuri ca, Dolenjsko. ulju Jeraa, Ribni- 39594-a Fotoaparat dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na ogla«, oddelek «Jutra» pod značko «Toto». 39584 Auto dvo- ali štirieedetni, kupim Natančne ponudbe a sliko na podružnico «Jutra» v Mariboru ood «Auto». 89638 Železno blagajno varno proti ognju, kupim. Ponudbe z navedbo dimenzij na naslov: Soriak, Maribor, Majetrova ulica 18. 39640 „Posest" drulba z o. a. Realitetna pisarna Ljubljana Miklošičeva c. št 4 proda: VILO, enonadstroptio, 5500 m> vrta, 7 sob, nova — šentpetensko predmestje — Din 330.000; VILO, visokopritlično, novo, 5 sob, vrt, v Domžalah — 75.000 Din; VILO, enonadstr., ž komfortna stanovanja po pet sob, 1000 m» vrta — pri Sv. Jožefu, Din 550.000; VILO. cnunadï-tropnu. tri-stanovanjsko. velik vrt. blizu Dunajske ceste — 135.000 Din. — Cisti letni lonos 50.000 Din; VILO, euonadstropno, dvoje stanovanj po 3 sobe, pritikline. vrt. blizu Tivolija, Din 200.000. Takoj potrebno 50.000 Din, ostanek na obroke; I1I50. pritlično, 4 sobe, z vso opremo in strojnim pletilstvom — 5 strojev. 5(A>0 ma vrta. v mestu na Štajerskem, 120.000 Din; HISO, enonadstroftno. tri-stanovanjsko. 6-sobno stanovanje prosto, lep vrt, tik tramvaja. 280.000 Din HISO. enonadrtropno. novejšo, stiristanovanjsio. 10000 m' vrta. Dunajska cesta — 205.000 Dn; HISO, eno-na-istropao. novejšo. 6 stanovanj, vrt, dvorišče. Dolenjsko predmestje — 145.000 Din; HISO. pritlično, o sobe ш pritikline, vrt rdizu tramvaja. Din 110.000; HISO, visokopritlično. 4 sobe, pritikline. vrt. Šiška. Din 105.000; HISO, enonadstropno. 6 stanovanj. velik vrt. dvorišče. blizu Trfaške ceste — 85.000 Din; HISO. visokopritlično. 4 stanovanja po 2 sobi. pritikline. vrt. dvorišče, blizu Šišenskega kolodvora — 100.000 Din; HISO, enonadstropno &tiri-stanovanjsko. lokal, een-ter Ljubljane. 105 000 Din PRITL. HISO i GOSTILNO, zelo prometno, dvoriščne stavbe, velik vrt. blizu centra — 185.000 Din; TEG. HISO. prenovljeno, stanovanje 2 sob in priti-klin, trgovski lokal. 1800 m1 vrta. nedaleč centra. Din 125.000; GOSTILNO, pritlična niša, 4 stanovanjski prostori, vrt, periferija Ljubljane. 100Л00 Din; TRGOVINO mešanega blaga, pritlična, dobro ohranjena hiša. od 3 stanovanj trisobno in lokal prosto, predmestje. Din 115.000; HOTEL, dvonadstropen, tik poataje večjega industrij, kraja. 8 gostilniške, 16 tujskih sob. kompleten is ventar — 280.000 Din: GOSTILNO Z MESARIJO, trgovski lokal, enonadstr. hila, 10 sob, gospodarska poslopja, dvorišče — tik farse cerkve večjega kraja na Gorenjskem — Din 125.000; TRGOVINO mešanega blaga, boljša hiša, 4 sobe, pritikline, 16 oralov prvo-vrstaega posestva, ve« Siv in mrtev inventar — Din 175.000; MALO KMET. POSESTVO, pri Mokronogu, hiša, gospodarska poslopja, njive, travniki, gozd. za 4 glave živine — Din 15.000; KMEČKO POSESTVO, 20 oralov, blizu večjega trga na Štajerskem — Din Î5.000; KMETIJA. 14 oralov, pri Domžalah. 110.000 Din: VEC PARCEL tik Dunajske eeate po 25 in 30 Din za m>. 500—10000 m" v SiSki, Trnovem, pod P.ož-nikom itd. 78 Enonadstropno hišo z več stanovanji, gostilno in trgovino z inventarjem proda za 125 000 Din Frane Skubic. Zjvertsik pri Litji. • Belega krompirja kupim več vagonov za dobavo v marcu. Ponudbe na ogiasnj oddelek «Jutra» pod «Krompir 70». 39670 m «BSA» motocikel 2 *U HP, v najboljšem stanju ugodno proda Frane Seršen, Ljutomer 39675 o r a » t o v e odpadne Drva od parketov iostavl> po oifki eent d a d o m paru» tak* V Seagnetti Ltubija na u roreojskis toi od v o rom - Prt odvifmo večj* «noožio* tnaUe nor. oddelku *Jurra> 61 Konjsko žimo 50 celih, lepih in dolfrib repov proda Jeraa. RIbn>a. Dolenjsko. i3594 Žimnice, ogledalo in več pohištva poc-eni prodam. Naslov v ~ «Jutra». 89574 Hiša v Zagrebu z razpoložljivim stanovanjem. obstoječim iz 4 »ob, električno razsvetljenih, vodovodom in kanalizacijo, poleg 800 čho. zemlje, pripravno za večje gospodarstvo ali za stavbne prostore, letna renta 60.000 Din, tik projektiranega tovornega kolodvora in sejmišča, poceni naprodaj Kupnino ni v»o naenkrat za plačati. Pojasnila daje odvetnik Ko-vaôevié, Zagreb — telefon 22-81 ali lastnik hiie: Liva-dersH put 12 39C81 Hiša v Krškem Da ^гит-rtn. točk; naprodaj Prizemno 2 trgovska lokala • kletjo ln skladiščem V prvem nadstropju trisoč» no »Lanov*nje ia kuhinja Pole? hiše četrt joh» velik vrt in 4 joh* gozda proda r» 800.000 Din Ing Cavlina Zagreb. Gunduliéeva ul 20 59281 Hiša z mešano trgovino, vinoto-čem, prostim stanovanjem, na najprometnejši cesti pri Mariboru, vsled "bolezni takoj naprodaj. Izvrstno vpeljana. Cena 100.000 Din. — Ponudbe na upravo «Jutra» v Mariboru pod šifro «Vi-notoč 100.000». 39761 Manjše posestvo ali par oralov zemlje Savinjski dolini kupim. — Ponudbe na oçla*. oddelek «Jutra» pod «BEzu Celja» 2 hiši v Mariboru nova. dvostanovanjska — davka prosta, s takojšnjo vselitvijo, z gospodarskim poslopjem in 2 v rtoma, na zelo lepem kraju, četrt ure iz mesta, kakor tudi eno-stanovanj^ka, prenovljena, davka prosta hiša z drvarnico in vrtom, s takojšnjo vselitvijo, v sredini Maribora, j» nizki ceni naprodaj. Naslov pri podružnici «Jutra» v Mariboru». S3760 Hišo kupim v Mariboru ali Olja. — Plačam do 80.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko ^«TV kojšnje plačilo» Manjšo hišo z vrtičem aii manjšim dva. riščem kupim v Ljubljani, event v najbližjem predmestju Ponudbe i opisom is navedbo cene na ogUa oddelek «Jutra» Dod šifre «Mirni dam». Posredovairt izključeni. 38S62-S Kupim hišo najraje v Trnovskem predmestju. Ponudbe na oglaesi oddelek «Jutra» pod šifre «Proeto stanovanje». 89721 Realitetna pisarna «Rapid» — Maribor Gosposka ulica itev. 21 proda: LEPO VILO v Maribor«, enonadatropno — 150 ' d< 300.000 Din; TRG. Ш50, enonadstropno, 6 lokalov — 150.000 Din, VELEPOSESTVO, 1090 ora. lov. z nafta izvirkom ia gozdom za sekati, velika mlekarna: POSESTVO, 20 oralov. « oralov krasnega gozda. 2 orala vinograda. 2 hiši — 160.000 Din; NOVO HISO z lepim vrtom 85.000 Din. 3967» Dvonadstropno hišo v Celju ob železnici in glavni cesti 5 minut od kolodvora, tat pritlično hišo prodam. V prvi je 20 X 8. v drugi 20 X 5 m* samo spodnjega, za vsako industrijo, obrt ali trg. pripravnega prostora kupcu takoj ca razpo'a-go. Cena 160.000 Din. Pri hiši je veliko dvorišče, vodovod. napeljava električnega pogona. Proda se, ev. se tudj odda za eno leto ali več v najem. Naslov pova oglasni oddelek «Jutra». Sv. Petra cesta 18 proda: HISO. dvonadstropno, novejšo. moderna stanovanja, blizu Tržaške ceata, 105.000 Din: VILO blizu Bleiweiaove caste, trietanovaajsko. pet-sobno prosto. 250.000 Dia VILO ob tramvaju, trista-sovasjsko. 4-sobno proste — Din 235.000-, GOSTILN. POSESTVO ori Ljubljani. 7 oralov. Din 129.000. 39725 Gostilno dobro idočo, kjer je tudi trgovina z mešanim blagom, na dobri točki, tik farne cerkve, kupim v mestu ali tik mesta, z sekaj zemljišča aii brez. Alojzij Stibiar, Bučečovci, Križev. cl Ljutomer. 366«t Gostilno iščem ■ 1. januarjem 1927 na račun ali v najem. — Imam osebno pravico za izvrševanje gostiln, obrti. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod značko «Januar 1927». 39394 Trgovino v majhnem mestu na Dolenjskem oddam radi bolezni — Kupec bodi resea reDektant in zmoien prevzeti vso zalogo, proti takojšnjemu plačilu Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 87057 Lokal in sobo pripravno za vsako obrt. oddam sa prometni točki. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 39735 Marstan — Maribor nad Mestno lekarno, vhod iz Lekarniške ulice štev. 2. Več stanovanjskih in trg. biš naprodaj, več gostiln v najem ia naprodaj. Preskrba za lokale, stanovanja in sobe. 39759 oglasnem oddelku Bukova drva capanice. napravljene «ep. tembra in oktobra, prodam par sto m*. — Germoršek. Ponil ~ " Ponikvo-Trebnje. 39543 Brivci, pozor» Modema, kompletna oprava za brivnico, s S sedeti, it trdega lesa. skoro nova. po zelo nizki ceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» " " Hišo z vrtom kupim v centru ali ca periferiji Ljubljane. Maribora Enonadstropna hiša | g fc nv, Ljubljana. Gos^osvet- ska 13,60. 39548 prt . ^OlU'-'.llt-ri ПЛ {•Cuojrru fitajf-rs-keo. v •iini trga naprodaj, ali jo oddam v najeu Novo ure. jeni trgovski lokali z dobro idočo trgovino Na*iov v 0£riasn»>ir. od 1f tk"., «Jutra» 49273 Enonadstropno hišo * trgovino m tepim velikim vrtom za zelenjavo v lepem traju poleg cerkve, pošte ш postaje, prodam vsled družinskih razmer — Hiša je tudi pri m »-ma ta mesarja tli peka 'Na-lov v oglasnem oddelke «Jutra» 36139 Dvonadstropna hiša trdno zidana, velik vrt ia dvorišče, prodam. Na-lov v oglasnem oddelku «Jutra». 39710 Majhna hišica takoj naprodaj. Pojasnila v trafiki na Kongresnem trn k. L *T Gospodarska pisarna Josip T ri b u č Ljubljana-Glince vljudno sporočam, da tem t zatopil kot družabnik in -avnatelj tovarne «Pekate-te» in da se bom po»v*-ti] od 1 januarja 1927 nadalje topet popolnoma tvoji pi--arui Priporočam ** 'zlasti v sledečih zadevah poere-i o van j«» pri prodaji nakupu n zamenjavi nepremičnin in premičnin posredovanje posojil. trgovske in druge po -avnave, ustanavljanje — a prava in e.«n.jt*v posestev m podjetij, sestava obrtnih, trgovskih in industrijskih inventur in bilanc go*po iarski nasveti itd ter zagotavljam tvoje p. n. stran, ke strokovne in solidne po strežbe — Josip Triboč, »»Prieeieai »odni cenilec 8BSS1 Trgovino r največjem industrijske« kraju naše d rta ve. ob gl. cesti, t popoinim inventarjem in takoj praznim sta^ novan}em oddam v naj^a ali prodam radi družinsk a razmer. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 39771 Brivnica na deželi dobro vpeljana, primerna za začetnika, naprodaj za 6000 Dia. Cenj. ponudi* na oglasni oddelek «Jutra» pod «Izvrstza bedočnoet». Knjigarna dobro vpeljana, v wedini mesta v SHS drlavi. t dolgoletno najemninsko pogodbo. je naprodaj al! pa jo oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelko Jutra pod «Fortune». 89671 Pripraven prostor na prometni točki v Ljubljani. za ustanovitev pekovske obrti, z lokalom ii stanovanjem iščem. H>ni posestnik, ki bi tak prostor hotel oddati v to s vrbo. naj piše pod značke «Obrt 1927» na oglacn: oddelek «Jutra». 396*5 Trgovski lokal s celim inventarjem ia stanovanjem. razen tega M majhno skladišče in vir> toč oddam takoj po nizki ceni v predmestju. Ponudb« na osrlasni oddelek «Jutra» pod šifro «Ugodna prilika». 7« Gostilno na deželi spojeno z majhno trgovin« in trafiko, dam v najem t marenberškem »od okraju. Po*ebno pripravno za ga obrtnika ali lesnega trgovca. — Več pove lastnik Ivan Predan v Mareebergu (Jeucfeot ne rabi nobene reklame, ker j« sigurnost obratovanja, trpežnost in varčnost tega avtomobila pač vsakomur rnana. — Najnovejši w џ modeli 1927 dospeli ter promtno dobavljivi od skladišča glavnega zastopstva O. ZUZEK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica II. čjkujeot Opremljeno sobo ЈГ1Ш0. s parketno m fiziko oddam. Naslov v »-nem oddelku «Jutra» Opremljeno sobo iZ'. podstrešno ali klet-iščem v bližini juatične iače Ponudbe oa oglasni ielek «Jutra» pod iitro 1Ш0 prenočuje». 39610 Gospoda ■e;mem kot sostanovalca p!o v v oglasnem oddelka ura». 39598 Zakonski par otrok, tiče t o b o • lilnikotr — gre tndi za lika Naslov v oglasnem Mku «Jutra». Sobo porabo klavirja, event. ii » hrane išče gospo sa Ponudbe na oglasni Ielek «Jutra» pod šifro ber klavir». Stanovanje eoječe iz sobe, kuhinja pritiklin takoj oddani, j siov v oglasnem oddelku ura» 30738 Sobo i«j oddam gospodu Ka-< pove oglasni oddelek ra» 89754 Soliden gospod kramo >obo v bliiini ■ja — Poseben vhod in itrika Kaelov v oglat. l«ltn. «Jutra» 897S3 Stanovanje ч in kuhinjo ali sobo s iilnikom Iiče 1 oseba lov na oglas oddelek ira» pod iitro «Mirna soka li» 33746 Sobo z za trkom takoj oddam boljSemu g> sPodii aii 3 dijakoma — Naslov v oglasnem oddelku «Jetra» 87 2 opremljeni sobi poseben vhod. prosta kurjava La razsvetljava. erent souporaba telefona, oddam v Ljubljani ha Aleksandrovi cesti 2/1 Pojasnila daje dr J BenkoTii, Miklošičeva cesta C. 81 Za sostanovalko sprejmem solidno gospodično ali gospo v lepo stanovanje s posebno majhno spalnico Naslov v ogla«, oddelku «Jutra». 83 Zakonski par majhnim otrokom, i i č e veliko prazno sobo a uporabo kuhinje sa takoj aH > 15 januarjem. Cenj ponudbe aa orla«, oddelek «Jutra» pod «Mirna stran- ka 3». 62 Stanovanje solnčno in čedno. novo. 8 sob! s pritiklinami takoj oddam mirni stranki- Ka-•lov pove oglasni oddelek «Jutra». 44 Kot sostanovalko sprejmem gospodično na brano in stanovanje ta 800 Din mesečno Elektr razsvetljava Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 62 Prazno sobo oddam Naalov v oglasnem oddelku «Jotra» 89578 Stanovanje obstoječe iz kuhinje in X sob » pritiklinami, iiče miren zakonski par Po nudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod iifro «Miren 9» 89731 Prazno sobo «vest. poditreéno ali kletno, iičem v bližini jnstične palače. Ponudbe ha oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Samo prenočišče» £9610 Majhen kabinet t zajtrkom oddaja na Bim- »ki ceeti 12(11 79 Breg Srečno novo letol Mislim mnogo, mnogo na le 89770 Samski gospod ielj znanja z gospodično, ki je dekorativna risarka za umetno arhitektonsko obrt Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» ped «Umetna obrt» 71 Gospodično sprejme uradniSka družina na stanovanje in dobro hra no po zmerni ceni Naslov oglasnem oddelku «Jutra-» 7F «Morfls» Veselo — zdravo in najsrečnejše novo letol 39713 MALACKY ftt'astlivy No»} Sok celi Malacky ieli Flsol-ček. 67 Gospodična v stalni službi, se ieli И-znaniti radi pomanjkanja lnanja tem potom z zna-čajnim. starejiim gospodom z visokošolsko ali srednje-eolsko izobrazbo, ali slično — potom dopisovanja Rosne ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Dopisovanje 20» 89757 30.000 Din posojila iičem za takoj proti dobrim obrestim in garanciji Ponudbe M upravo «Jutra» v Mariboru pod «Dobre ob-resti» Gospodična v stalni ?!užbi osamljena, ieli znanja z značajnim gospodom od 45 let dalje, višje izobrazbe, v aktivni službi Vdovci z 1—2 otroci niso izključeni Resne ponudbe na ogla* oddelek «Jutra» pod iifro «Srečno iivljenje 45» 897.» Družabnika Inteligentnega namestnika v Ljubljani za realitetno prometno pisarno, z 10.000 Din pristopnine sprejme takoj Zagorski. Maribor, Tatten-bachova ulica i ta? 19. WOOO 60.000 Din posojila iščem proti vknjižbi na posestvo Dotičnemu oddam tudi dobro vpeljano peka-rijo za tri leta brezplačno. Naslov v oglaanea oddelku «Jutra» Harmoniko dobro ohranjeno, Lupim. — Ponudbe a navedbo cene na oglasni oddelek «Jutra« pod značko «Harmonika». 64 Klavir znamk«. «Stelzhaamar» — skoraj ie nerabljen, prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 89Б92 Perutnina vsakovrstna «e dobi мЈее neje pri Verbiču v Stritar jevi ulici S964f Psa lep«, po 6 mesecev stara (pes in peica) čistokrvne nemške ovčarske fiasme, s rodovnikom prodam Po jasnils daje graičlna Pileče pri Breiicah 87172 Psička !»k «Jutra» pod iifro ■'-» soba 1987» »602 aka ali dijakinjo iioe boljša rodbin v -O dobro oskrbo. — iov v oglasnem oddelku 89601 Na stanovanje =»m gospoda * Sp. Z:bertova ulic« 194 а eno leto starega, majhnega, zelo prijaznega, oddam dobrim ljudem. Pojasnila daje A. Eberle, Mestni trg it 17 47 Plemenska kobila rajava. 10 meeeerv breja po polnokrvnem anglelu, 184 cm visoka, za lahko in teiko voïnjo ter jeio. na. prodaj - tstotam tudi kompletno «edlo Ljubljana. Poljanska cesta M. 71. 89642 Kupim psa volčje pasme in dobermana. Hstokrvna. od в—IO mese-eev stara — Ponudbe pod značko «Rodovnik» na ogl. oddelek «Jutra» 83 Očala črno obrobljena, tem Izgubil 2S decembra pri tadnji predstavi v kinu «Dvor» Najditelja naprošam, da jih odda pri tamkajšnji blagajni proti primerni odškodnini 58 Na dobro hrano domačo, sprejmem .gospodično. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». Zastopstvo avtomobilov avtomobilov Iveb prvovrst ho vpelianib znamk oddan. ta Maribot ta Celje Dopi». poo iifro «Pod zastopstvo» na «Apollo» Ljubljana — Star trg 19 89S70 Trte Via amarikanske podlog» kljuèi in korenjaki, origi nalne leiekijeve selekcije, cepiči na Berlandien «Prvi Jugwlavenski Loznjaci» -Daruvar Hrv — Zahtevajte eenovnikl ----- 2 poslovna prostora za pisarno, i! sobi v pritličju na Aleksandrovi cesti B odda • 1. jan 1927 uprava Paumgarten ti Pečni zasionjač (Utansehtrm! tropredelnl p*. polnoma nov naprodaj — 4a«lo* < affiaanam oddelka «Jetra» 86971 Vsakovrstni rabljene predmete piaalne livalne n ùrii^f stroje pohiitvo klavirje veeh vrst muzikaiije o Dre me itd prpvzame v komisij, prodajo pou ûaittj»0'!nejiim fogoji «POSES I » Ljubljana Mi kloiiieva «mta I ter» « 8706f Trgovino Več gospodov in dam sprejmem na dobro domače brano po 18 Din v Stritarjevi uflci it 7/Ш — levo 88612 a -vtem inventarjem prodam v večjem kraju Dolenjske. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» pod značko «Trgovina 9999». 89674 Avto vožnje t tovornim avtomobilom prevzame Frani- Kristan mehanična delavnica. Ljub ljana Dunajska o 47—64 — V zalogi ima ромтеаш 4ala raznih avtomobilov i 88279 I Aspirinovc tablete te mnogokrat ponarejalo. Da aa efc varujete pred ponarejenimi isde№Ц tahievajie vedno <• originalni tavqf " (ploitnati kartotd » 6 ali 2O tat et«mij • modro-belo-rdrio varstveno mamka. Odklanjajte vse druga lAVof», Potorl Poaerl Dramatična društva laiia je «Ituatrirana -epa maska» Učna metoda oa podlagi itevilnih «lik in «kic v naravnih barvat- ter izdelava umetnih brad brk to nosov - Nabavi naj jo vsak oder in vsak igralec Cena 40 Din - Naroča ie E Naviniek. Ljubljana Ljubljana, Wolfova ul. št 12 se ka> najiskre-neje zahvaljuje p. n. dobrotn kom in prosi za njih nadalnjo naklonjenost. Vpokojenca ali vpokojenko sprejmem v vso oskrbo v lepem kraju na Gorenjskem Sodeloval bi lahko pn mali trgovini Naslov v oglas, oddelku «Jutra» 89654 Oseba Ц je v petek pobrala večjo vsoto denarja v bliiini Vodnikovega spomenika. je prodajalki leee-ne robe dobro znana in ee v interesu nje same napro-Sa, naj denar nemudoma vrne v oglasnem oddelku «Jutra» sg Kako pridobiš koncesijo ta gostilnilko aii kako dru- fo obrt — pove «R o d o», iika.' pzad Bernikom 89573 Čevljarskim obrtlm in trgovcem! trgovski potnik specijalno uveden v čevljarski stroki v vsej Srbiji iUe zastop stvo — Prodaja «amo na povzetje Ponudbe na A Petelin, Beograd Vrsačka 1 39494 «Jugoport» smo preselili iz dosedanjih lokalov v Tavčarjevi al 8 v nove prostore Kolodvorska allca i te v 30 ter se oenj strankam tudi v bodoče najtopleje pripo ročamo 89620 svtfovnGznani motoclkll 1, 2, 4 ciiindrski dospe v krat kem opremljeni z največjim kom- Exeelsior fortom- „ „ Нак^ижплм O'avno zastopstvo O. ŽUŽEK Ш?9ШеГ9<Ш Ljubijana, Tavčarjeva ulica 11 NOVE Vrele RABLJENI vae vrat« tma vedno na zalogi dobra znana tvrdka 1LV MIRKO MLAKAR, Lfubliana Pisarna: Krakovska nasip 14/1 Skladišče Slomškova ul. n Stanovanje v novi hiši v Sp. fciSIu, obstoječe iz 3 sob: kuhinje, pritiklin in vrta, oddam • 1 februarjem. Naslov pove oglasni oddalek «Jutra» 45 Sostanovalca sprejmem po zmerni ceni. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 13 Lepo, zračno sobo z elektriko 1з posebnim vhodom oddam solidnemu gospodu Naslov т oglas oddelku «Jutra». 51 Sobo oddam S—8 gospodom dijakom, event. s hrano na Rimski cesti 24, pritličje 55 premljeno sobo r.nim vbodom oddam ли gospodu Dlica na "a. 14 premljeno sobo boljiemu gospodu, r oglasnem oddelku 11 Sostanovalca ga gospoda ali dija-'Prejmem takoj ta 100 aa Sv Petra nasipu 39 »liHčje, levo. 19 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo in posebnim vhodom oddam eni ali dvema osebama v vili Dellak, Kodelovo 285, L aadstr. k) z 2 posteljama s m zakoncema brez gospodičnama ali 2 Woma. Električna ras 'л-г in poseben vhod grad S/L в Iščem sobo a vendar čisto, Sni glavnega kolodvo-- Fouudbe na oglasai f»k «Jutra »pod Wre % najemnik». 29 Lepo sobico K. elektrika, takoj od-i hrano gospodu aH «ični na 0v. Jakoba IS Dijaka te bol jia drutina na in stanovanja Naslov Sobico čedno opremljeno, poceni oddam na Resljevi cesti mirni gospodični. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» S9800-Š Opremljeno sobo oddam ta 800 Din solidnemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 89430 Opremljeno sobo veliko, i razgledom na ulico, takoj oddam v Gosposki ulici 9Д. 54 Opremljeno sobo t električno razsvetljavo bi Im vhodom tako) od-Naslov v oglasnem metatm vhodom dam. Naslov v oddelku «Jutm». Enodružinsko Ulo sredi Maribora. < velikim, krasnim vrtom proda u 10B.000 Din ter 142 raznih otesiev Zagorski, Maribor, aitesbachova nEca it. 19. 89096 F. Opremljeno sobo lepo. • popolnoma separira-nun vbodom liSem za takoj proti dobremu plačilu Poaadbe na Offlas oddelek ~ «X П» Na stanovanje in hrano sprejmem prtprosta gospoda Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 84 Mlad zakonski par absolutno mirn stranka, iiče stanovanje, obstoječe vsaj iz 1 sobe, kuhinje in pritiklin. Ponudbe z naved-bo pogojev na oglasni oddelek «Jutra» tiod «Takoj» r Ona visoka dama v črnem, r belo pentljo okrog vratn. ki je bila v nedeljo, E6 decembra zve čer pred 7 uro v kolodvor ski restavraciji v družbi ne ke dame in gospoda in je zbudila pozornost pri pro stovoljou. a katerim je m» njala poglede in «e potem brlkone odpeljale ca Gorenjsko. se prosi da poilje svoj naslov na oglasni od delek «Jutra» pod značko «Kolodvor», kar bo le v njenem interesu 89537 Moja ženka! Srečno novo letol Piiil — Svidenjel? Pcliube — samo Tvoj. 89747 Annemarie! Srečno 19271 V mislih vedno pri Tebi, ljubljena — Tvoj Ločen trgovec ieli dostojno znanje t inteligentno, samostojno vdovo od Sft—SJ let staro, < lastnim stanovanjem — v tvrho prijateljstva Kasnej-la ieoftev al Izključena. — Dopise pod «Osamljen» na oglašati oddelek «Jutra». 89704 1927 bo nitju srečno, če se obrnete pod Jifro «18—20-letna» na oglasni oddelek «Jutra». 88750 M L. Priai S jan 1927 ob 4. uri popoldne pred kavarno Evropa 48 Mrgolelki prav srečno in zdravo novo leto! Ruža W. Bil z&drian, pridem v pone. deljek. - Z t T4 Sem Slovenka Kje je kako bitje, ki bi ljubilo samo eno dekle? — Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «Bodi odkrito srčen» Prednost imajo drt namoičenci 88561 Gospod, Hrvat IJuMjani nepoznan, ieH lakranega prijateljstva t sa-auMtejno vdovo ali dostojno gospodično — H tma lastno stanovanje Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «Osamljen 88». 89708 Mlad Dunajčan la ugledne rodbine, iiče v Ljubljani čast poznanstva a dobro slturrano damo — Starost in stan postranska ttvar. Resne ponudbe pod «Vamfta 28» aa oglasni oddalek «Jutra». • Znanja želim bogato in inteligentno gospodično Cenjene dopise na Oglasni oddelek «Jutra» рол «Soliden itudent» Boljša gospodična iiče prijatelja ki bi ji po «odU 2000 Din da si ohra ni tvojo eksistenco Vrni tev v 2 mesecih aasigurana Usmiljeno srce naj poilj» ponudb» na oglasni oddelek «Jutra» pod Šifro «Sigurna vTnit*v». 88679 Dva mlada lisjaka inteligentna in neizkuiena, ilčeti istotakib druilc v svrho vesele korespondenc« Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod Ifro «Hinko», «Hranko» 39678 I. StjepuSir» * Sisak Tihega družabnika ali družabmeo - kapitalom od 40.000 Din sprejmem v dobro idoče podjetje modne in mannfiktnrne stroke — Osebno ^sodelovanje nI potrebno Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» v Ljubljani pod iifro «Podjetnost 27» 89627 Družabnika spprejmem v dobro idočo trgovino z mešanim blagom, lesom in 10 000 sadik prvovrstnega hmelja, ali oddam samo trgovino v najem — Potreben kapital 100.000 D Ponudbe na upravo «Jutra» v Mariboru pod «Trgovina na Štajerskem». 88767 SLOVENIJA - TRANSPORT d. i o a LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 36 Nova telef. štev. 718 Mednarodni transporti, špedicija ocarinjevanje robe, selitve, prevozi, reklamadjski in taritski biro, zbirni promet, inkasi. Vsa v to stroko spadaioča dela po najnižjih cenah. Kalkulacije in informacije brezplačno. OdpremniStvo za sol iz Monopolnega skladišča soli v Ljubljani. iaS2i, Samski gospod teli v svrho takojihje le-nitve znanja z -- — 'I — pw^v.uvwv ali vdovo »rednjib let. trg naobraženo meičanskega nastopa in z nekoliko premo-ienja Ponudbe pod značko «Ljubljanski podjetnik» na oglasni oddelek «Jutra» 72 Katero dekle ali vdova bi pomagala 83-letnemu mladeniču s kapitalom od 10000 Din k njegovi eksistenci? Zeuitev ni izključena Več pismeno Cenjene ponudbe ш oglas oddelek «Jutra» pod Usoda» Pozor, godbeniki! Veliki is mali boben prav dobro ohranjena, naprodaj v kavarni «Leon». Kolo-dvorska ulica 89435 Klavir dobre ohranjen, paewl predam. — Naslov v oglasnem oddelka «Jutra» 8 Dober klavir poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 15 Ljubljana Poljancka o 12 | nudi vsakomur naj modernejše m špeci Jelno izdelane slike kakor vse vrste dia pozitive naisolidnejt Se priporočata Joiko Šmuc in Franc Pele Dober planino Gospod, ki je pred Božičem iskal pri tvTdki Jnrasek v Ljubljani Wolfova štev 12 zs neko druitvo planino se vljudno naproša, da w tamkaj rglari. ker ima tvrd tedaj prvovrst«« tostru mani naprodaj. 1 (Freneh Line) i57. Havre - Newyork »amo S lH dal tti morje. — Dobi« hrana In plja£a brezplačno. Cie Chargeurs-Réunis, Sud Atlantique, Transport - Maritimes sa Saaerno in Juiao Ameriko x ekspres parnlki kateri vozijo vsak teden iz Havre, Bordeaux in Marsilijr v Argentlnljo, Uruguay, Chfle, Aastralijo ia Kanado, liaimi Mjtsiili d|i kmphta «tmil Kolodvorska ulica št 35 Otroka jmem v dobro oskrbo, faelov v oglasnem oddelkn «Jutra» 49 DOZOr! Lovci, I Slovite orie. angleške polne patrone |E!ey Castinght z Diamond brez-dimnim sm< dnikom in tvrdimi angleškimi Dey šibrami. iS. Kočonda, Zagreb, lli ca broi 40 u prolazu. Popoten usoeh I v družabnem in poslovnem oziru, v denarntt -adevah, v ljubezni itd. dcisežete le, ako obvladate zakone medsebojnega duševnega vplivanja. Naročite n takoj edino slovensko učno knjigo, I katera Vas nauči, kako si razvijete moč osebnega vplivanja do one stopnje, ki Vam bo omogočila v kratkem času doseči zaželjene dlje in uspeha. Najmodernejše metode jamčijo za praktičen uspeh Vsa specijalna navodila in poskus* so takoi izvedljivi. Pojasnila daje: .Veda In znanost", Celle, Razlagova ulica. je idealna krema sa poieplanja ta* je na znanstveni način vsestransko izpopolnjena a vsemi modernimi metodami. — Njen uspeh je pripi ■»vati njenim nedosegljivim svoj« •stvora Je suha krema brez maičo» b« m oev;dljiv» » porabi ter po» vzroČa koži novo moč. odstranjuje puščale ш mazolje in napravi lep obraz Cremo cNEIGE DES CEVEN. NES» uporabila jo najlepše dame vse lero: pozimi očuv« nežne koi» ne luknjice pred mrazom in ve» trom, poleti oa pred hudo vročine in prehudo svetlobo Omenjena krema je priljubi leno «redar vo ie» Pih len. Id žele dolflo obdržati svojo mladost m lepoto in tudi • istih, ki žele postati lepe in mla» dostne Nepojmljiva svoistva t« čudo tvorne kreme so povzročil«, da jo uporabljajo naiuBlednejie Par>žan. ke: cdč Mistinguett. Spinellv Mar. the, Chenas. Vapierkowska Vera Sergine in mnoge druge, ld iim je mar njih lepo'a To je resnično krema lepih žen in deklet in jo najbolj uporahljaio Priporočamo nadalie tudi ostale špecialitete «NEIGE DES CEVEN. NTES» fSneg « Sevenov). ki so v moderni kosmetik"' zavzele prvo. mesto, in s svojo tzbornoetjo dosegle svetovni rekord Cttroneiga ipecialiteta ta roke Potidre de Rit r Bouquet*, ki ie napravljen iz naj. fineišega materijala Cold Cream Rut (rdečilo) za ustnice in lice te. koč in v puščici, ki »e ne razmaže Matinelge. tekoča krema in puder z« zvečer Moutte det concombret (pena od kumar), ki odstrani» pe» ge. mozolje, ogrce in tud' polep» ïava. La/t des concombres fmleko od kumar) za *zdria*anie lepote Shampotng za lase Dentinodol. pa. st« za zobe. ki odatrania zoKni ka man. mik> Neige hi Cttroneiga Diamant, specialni kamen aa. «vet. lienje nohtov fnfdoeeeliiv), toi ta kopanfe. parfumi, lotinni itd TI Izdelki ee dohiv»lo povsod: ako bi se pa k ie ne dobili, lih raz. pošilja glavno skladišče za vso na> ïo državo Prarrcuskl magasin, Osl'ek l. I Glavno skladišče aa «o našo državo j Tvornica v Parizu 12. Rne Calmels Neige des Cevennes. «JUTRO. St I 43 Sobot» l, L 1927 Mali „CHEVROLET" tovorni za 1500 kg Zanesljivo davka prosto motorno vozilo za hiter in ekonomičen transport vseh tovorov. — Specialna šasija za omnibus do 15 oseb. Cena Din 50.900-— » Zastopstvo : V & M Barešič & Co., Ljubljana. Vabimo na ogled .ETOILE gorčica (senf) je najboljša, dobite jo v vseh del katesnih in speeerjskih trgovinah. k. .v . •-■ -r jas esta usakega ualca čeuljeu u letu 1927. тпгтт v t ïF^Tm r -4 T -tr -r -yr V" V- »f -Ц ~ ~ ^ :: i i Prej nego shranite Vaše ietne obleke, plašče, kostume itd., dajte jib kemično čistiti in likati pri tvrdki JOS. REICH LJUBLJANA, Poljanski nasip 4-5 IL. ; I 'innnuriiiiititnt; пггутттгттг.-т^-гт-^.^-- I i Županstvo trsa Rogatec razpisuje mesto tajnika, kateri mora prevzeti tudi redarstvo. Prcšnje z navedbo mesečne plače ter opre mo potrebnih dokumentov je vložili pri zgoraj omenjenem uradu do 15. januarja 1927. 331 s BRAZA Y francvsko žganje z mentoom Dobite ga v vseh leMrnj-h arogerjtb in več ih prodajalnah. ZaHte pa ima ,,Destilat( d. d. v Zsmunu 8 s ». » c 5 5ојјојјл11 m ' h i i1 iti л Dr.flnton Slivnik zdravnik v Radovljici g do preklica ne ord nira. ^ULliD02nnnrrririm,';i П ii Ш. SJLO_ Ш 1 .Korespondenta) a hraščno. nemščmo na.ijanščno > steti04raf jo. če mogočt s knjigovod sko izkusujo spre mémo v Jugo>laviji 1 a tako šen nastop .Natančne poqudbe pod »Priden* na oglasn< ortdeleR ,Ju ra" zanesljivih vajenih v prevozu lesa iz gozdov spre 1 me takoj uprava družbe „JEZERSKO", Kokra nad Kranjem Hipotekama banka jugoslovanskih hranilnic «5Ж. v Ljubljani "ST <_■ (prej Kranjska deželna banka) 1-1 izvrčuje vae bančna poala m tranaakoije Sprejema «loge na hranilne knjižice in tekoči račun proti naj. ugodnejšemu obrestovanju ter daje vsakovrstne kredite In predujme. Nakup In prodaja valut la devis. y зевв©в©в©©©ев! g □ □ '3 □ □ □ s H3 □ 3 ILtIE III1KE vseh veliki sti iz pobakrene žice, v lesenem ali železnem ok' irju s križno ali vzmetno oporo, mreže za ogr je. presipanje peska, omreženje oken itd izdeluje in _ najcenetše dobavlja ^ prva gorenjska domala ^ tvornica žičnih pletenin Matevž Rabič Ш Sloven k JQU0RN K p! pri Jesenicah. (Slovenija). ^ E E CI E e E E E E E I ........ шт ШД ВШШ • v n Ormoško opekarna ШИ M 11 Ormožu nudita za prihodnjo stavbeno sezono po zelo znižanih brezkonkurenčnib cenah: 1) Žgano apno iz Huma pri Ormožu, po kakovosti neprekosljivo. i) Zidno opeko Handschlag). 3) Zarezne strešnike, bobrovce in žlebnjake. Naročite pravočasno ! WL, [T| f п I I 1 I г ■ i > 1пгтттт-гтт^-.-гт--| i Bilan гтттт- veščo perfektne slovenske in nem =kc ko-espon Jence stenograhe in str. jepisja išče industrijsno podjetje na perferi.i mesta Lj-bl апе. ^ Ponudbe z navedbo place je po- □ slati na ogl. odd. pod št 2812 H ^ I П i 11 I П ■ I ! >• « ! П I i I I I i H I I f 1 1 06S Spre mémo potnika odnosno zastopnika za delni okra bivše Ktanjske — Nastop takoj. Ponudbe z zantevami na: l/inarla d. d. olnoTadnihoD o Pfrša. Naznanilo preselitve Siarnemu občinstvu, zavodom ш institucijam nazc njamo. da se preseli naša matematično - mehanična delavnic 1. januarjem 1927 iz sedanjih prostorov v Cegnariev . št. 12. v nove moderno orejene in vsestransko ustreza :: nrostore na Kstte-Murnovo cesto št. 8 (dvoriSče) Prosimo si. občinstvo, zavode in institucije, da blscJ volijo ohraniti naklon enost ter beležimo z naiodlične i " spoštovanjem Anton Kozina matematično-menanitne ceiavnc M ». 1 ' НПШ1Ш/Ј ЛЈОПГ JLXJU :.гпч 1 ГX1лјшгт I ! \ ? tanitiiiiiimiiiiiKitai Dr. Fran Hubad naznanja, da je otvoril odvetniško pisarno v Ljubljani, Beethovnova ul. 15 ■ ••■■■•••••Mn»t|UlnMraaHIIaM j ^^l^rig^o^grigxiH Trgovci pozor! in ra*ne šopke za poroke s svilo vezane v naj- àJf^l___ИАШЈА finejši izdelavi kakor tudi razno umetno cvetlično FlUllUifl шЂ IIïll © M©!iC© listje in si»čne predmete kupite najceneje pris fesM RddO Pregrad Prvo tu največje podjetje sa industrijo wnetnih vencev in cvetUc v Sloveniji. Odlikovan ne mednarodni razstavi v Slovenija.