Izhaja vsak četrtek, ako je ta dan praznik, dan poprej. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu „Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predp. in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Za in s er a te se plačuje po 20 vin. od gannond-vrste za vsakokrat. r Velja: za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvo ,.511 r a“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje štev. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Leto XXIV. V Celovcu, 9. novembra 1905. Štev. 45. Deželni zbor koroški 1.1905. Otvoritev. Dne 11. oktobra se je pričelo zasedanje deželnega zbora. Otvoril ga je deželni glavar grof Goéss in pri tej priložnosti je naglašal, kako da bi bilo treba na vse strani pomoči, a sredstev primanjkuje. Država bo morala pomagati deželi. Vedno glasnejše prihajajo pritožbe kmetov, ker jim primanjkuje poslov in delavcev. Spomnil se je deželni glavar tudi cesarja ter obžaloval, da herostratični ljudje rušijo temelj monarhije. Zakaj primanjkuje sredstev? Zato, ker se najprej dovoljuje in sklepa vse mogoče in po dovolitvi se šele gleda, kje dobimo denar! Leta 1904. je imela dežela 92.000 kron več dohodkov, kakor leta 1903., in vendar se je 276.000 kron izdalo več, kot je bilo preračunano! Proračun za 1. 1906. pa že zopet kaže 55.000 K stroškov več, kakor je izračunanih dohodkov. L. 1907. pride čas, da hi morala dežela vračati državno posojilo in tedaj nastane naenkrat nov primanjkljaj v znesku 276.000 K. Iz teh številk je razvidno, kako slabo gospodarijo v deželi nemško-narodni gospodje! Z vso silo je ta stranka hranila in brani, da bi tudi drugi ljudje imeli kaj določevati z deželnim premoženjem: zato pa je zdaj nemško-narodna stranka sama za vse odgovorna. Ljudstvo kolne vedno rastoče deželne stroške, in vsa ta kletev mora priti na glave tistih gospodov, ki so te stroške povzročili ali pripustili. Nemško-narodna gospoda v deželnem zbora podobna je — ne gospodarju — da pa najemniku, ki mu je malo mar ovčic. Kmetje ste tiste ovčice, oni vas pa strižejo, in vi spite, ne vedoči, da bi pri volitvah lahko take najemnike odslovili. Kmetje nimajo poslov! Gospodje kmeta pomilujejo: revež si — a kaj — pomagaj si sam! Ali je s to pritožbo temu kaj pomagano? In vun v svet pravijo: Glejte kako se nam kmet smili, kako smo mu prijatelji! Razumnost te gospode pa ne sega posebno daleč, radi hi kmetu pomagali, le plačati mora račun teh poskusov kmet sam. A oni ne vedo, kako pomagati: gospoda, ki vodi deželni zbor, je kme- tom tuja in liberalni kmetje, ki so tam, so tej gospodi tako zvesto vdani, kakor ljubi psiček gospodarju: psiček gre za gospodom, se postavi na zadnje noge, kadar mu gospod ukaže, skoči črez palico, če je treba, in laja, kadar mu gospod naroči. Liberalni kmetje so prijazni in fini gospodje — a nasprotovati in samostojno misliti, jim ni dano. Herostratične nature ! Herostrat je sežgal slavno grško svetišče in je po tem zločinu postal znan. Kdo pa sežiga svetišča in kdo podira prestol ? To so tisti ljudje, ki se borijo zoper krščanstvo, zoper Avstrijo! To so naši stari sovražniki: liberalna gospoda v mestih, uradniki in od uradnikov preslepljeni meščani. In boj zoper te ljudi? Ta boj borijo krščanske stranke brez vse pomoči, da, služabniki Nj. Veličanstva, c. kr. uradniki, le prepogostoma niso na strani tistih, ki branijo križ in prestol. Katoliška slovenska stranka je ponosna, da se je vedno borila za vero, dom in cesarja, boj ni bil lahek, a spoznanje se začenja daniti v nasprotnih vrstah, da je boj proti krščanskim strankam za liberalce same bil poguben. Oni so si vzgojili vsenemške in socijal-demokratične sinove in ti bodo liberalne očete prej ali slej brez posebnih svečanosti pokopali. Ne potrebujemo jih! Ker je nemogoče premnoga vprašanja razpravljati v rednih sejah deželnega zbora, voli zbor odseke; tako si delo razdelijo. Nekateri obdelavajo finančne predloge, drugi pravne stvari, tretji odsek gospodarska zadeve. Kar odsek predlaga, se navadno v zboru sprejme. V te odseke naših poslancev nemško-narodna stranka ne voli! Tako postopanje ni pravilno! Volilni kraji, ki pošljejo v deželni zbor slovenske in krščansko-socijalne poslance, plačujejo kakor drugi svoj davek in njihovi poslanec ima tiste pravice, kot drugi. Dostikrat je posvetovanje v odseku važnejše, kot pogovor v zboru. Postava ne pripušča, da bi se poslancem manjšine ne pustilo glasovati v zboru, a če se glasovanje prenese v odsek in se vrši merodajno glasovanje že tam, potem glasovanje v zboru ni dosti več — kot sleparija! In poslancem manjšine ni več mogoče sodelovati pri sklepih. Odvzeta jim je pravica sodelovati pri deželni upravi, in z njimi vred je odvzeta ta pravica manjšini slovenskih in krščansko-socijalnib volilcev. Naglašati moramo, da konservativna večina na pr. na Češkem, da krščansko-socijalna večina na Avstrijskem in Tirolskem voli v odseke tudp poslance manjšine! Zato se mora odločno ugovarjati proti postopanju nemško-narodne stranke. Opravilni red deželnega zbora bi se moral tako prenarediti, da vsak poslanec sme vstopiti v kateri odsek hoče; po opravilnem redu, ki je sedaj v navadi, se manjšini jemlje po temeljnih zakonih dana pravica, zastopati svoje volilce. Ne potrebujemo slovenskih in krščansko-socijalnib poslancev, pravijo nemški narodovci. Kdaj pride čas, da bode cela dežela spoznala, da ne sme več pustiti nemško-narodne stranke dalje pokopavati blagostanja dežele? Ali je tega treba bilo? Dne 13. oktobra je poročal poslanec Hillinger, da je dežela prevzela 1. 1872. 31 okrajnih cest, ki jih je poprej podpirala, v svoje oskrbovanje. Ta stvar stane deželo na leto 335.000 K. Poprej so te stroške plačevale občine in država, ko je stvar prevzela dežela, se je breme odvzelo občinam in državi! Ko se je 1. 1903. poškodovalo po povodnjih mnogo takih cest, prosilo se je, naj da država k stroškom v znesku 391.000 K primeren del, ali država je odklonila. Zakaj pa je dežela te ceste poprej prevzela? Tako se zdaj po toči povprašujemo? 300.000 K na leto je velikanski denar. In če bi jih že prevzela, zakaj ne s pogojem, da jih država še dalje podpira, kakor prej! Da jih je pa brezpogojno prevzela, priča za brezmejno nespamet in lahkomišljenostliberalne stranke in priča za brezmejno neumnost tistih volilcev, ki so nekdaj to stranko volili. In država je zdaj odklonila podporo! Zakaj pa so nemško-narodni poslanci na Dunaju? Ali niso znali ministra pregovoriti? Seveda! Najprej je tem ljudem narodno hujskanje —- drugo pride dolgo pozneje. Ko bi imeli spretne poslance na Dunaju, marsikaj bi dosegli, tako pa volilci sami sebe tepejo, če volijo le tiste poslance, ki so veri in krščanstvu prav nasprotni. Poslanec mora več kaj znati, kakor v gostilni zabavljati črez duhovščino. Podlistek. TTk o ire a, n eiiiii cvetu. (Francetu Mediču.) (Spisal Josip B e k š.) (Konec.) — Danes sem zapisal zadnjo piko, in zdaj je konec vsemu. — Ustrašil sem se teh besed in ljubo bi mi bilo, da bi jih ne umel. A kakor hitro se odcepi beseda od jezika, je obenem tudi že izgovorjena in v človeškem ušesu — v človeški duši . . . In zdaj je konec ! — Počasi se je vzravnal in opirajoč se ob mojo roko drsal proti mizi. Pred zrcalom je obstal, in njegove žejne oči so se zagledale vanj, kakor bi si hotele počiti . . . „Zapisal sem zadnjo piko — ti pa popravljaj, kolikor ti je drago in ljubo. Jaz sem zadovoljen, da je tako, da je končano, jaz sem hvaležen —.“ Pokazal mi je na debel rokopis ; to je bila njegova „Emona“.* Kako je ljubil svojo „Emono“ — koliko ur, ki bi jih lahko preživel v prosti naravi, je žrtvoval * Ob tej priliki naj nam bo dovoljeno, da opomnimo gosp. V. Jelenca na ,Emono* pokojnega Mediča. Ker nam ni znan naslov omenjenega gospoda, ga vprašamo na tem mestu, kaj se zgodi z njegovo povestjo. Ali se pripravlja za tisk, ali leži kje med pajčevinami in pričakuje srečnejše roke? Op. uredništva. zanjo! Koliko muzejskih izvestij in zgodovinskih knjig je prelistal — da je mogel napisati zadnjo piko. In zdaj — zdaj je konec! Rjava brada mu je porastla obraz, in ogenj oči je pojemal. Široko njegovo lice je vidno upadalo, in podočesne kosti so preteče izstopile. — In na njegovem čelu je bilo zapisano nekaj skrivnostnega, ki se je čitalo vendarle dovolj jasno in razločno: Zapisan si smrti . . . V ogledalu je videl vse, da, morda še več kot jaz sam — in zato mu je postalo pri srcu hudo in žalostno do smrti . . . Na usehlih ustnicah je zatrepetala krvava rosa, ujel sem ga v naročje in odnesel v posteljo. In krvave lise so zažarele na njegovi srajci, in pot do njegove postelje — kakor bi jo posul z rdečimi rožami. — Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi. Prišli so črno oblečeni in hodili po hiši; lahen in komaj slišen je bil njih korak, kakor ljudi ob božjem grobu ... In da bi tudi odmevalo od vseh strani — on bi se ne zganil. Tako trdno spe le tisti, ki jih je omamilo trudapolno delo — spe in se smehljajo . . . Kdo bi se ne smehljal med svojimi dišečimi rožami — in na obeh straneh bele krste deviškobele sveče — ah! Kakor car na prestolu — in ljudje prihajajo po prstih, in njih kolena se pripogibajo do tal. Zvonovi so zapeli — in zadnja njegova pot ni bila dolga. Zabobnela je prst ob njegovo krsto, votlo in prodirajoče, kakor vse pod seboj gonobeči vodopad, zaječale so lopate, in zaplakale duše . . . Ab, Anica, da bi ne videl nikdar tvojih kot jezero globokih oči in solz, ki so izvirale iz njih ! Da bi ne občutil nikdar tvojega obupnega plača ob odprtem grobu njegovem in da bi te nikdar ne dvignil, podrte od rezke boli, na surova tla pokopališka! Kako lepe so bile tvoje oči tisti čas, kako lepe in toliko so govorile o živi žaloigri, vršeči se v tvoji mladi duši! — Ah, Anica! Komaj rojen je padel v grob moj ponos, komaj rojena — tvoja ljubezen . . . * * * Že tretjič brle lučke po grobovih, odkar te nimam . . . Že tretjič so zletele lastovke na jug — le dvakrat so se vrnile gnezdit pod krov tvojega doma. Zapuščen in osamljen stoji sicer tvoj dom še na holmu onkraj pokopališkega obzidja, a tuji obrazi gospodujejo v njem, tuji obrazi, ki ne vedo, da je stopala kdaj črez njegov prag tvoja noga, ki ne slutijo, da spi v njegovi bližini nekdo, ki se je še pred časom zamikal skozi njegovo okno na prostor, kjer zdaj počiva . . . Nad tvojim grobom se sklanjajo mrzle ge-orgine in vedno zelene ciprese ti šepetajo večno lepo pesem življenja in smrti. Pod nebom pa jadrajo beli oblački svojo pot vedno dalje, brez pre-stanka — kakor bi se ne bilo zgodilo nič posebnega . . . Ah, gotovo kleči ob tebi Anica, obkrožena s črnim florom, in ščiti z roko zdaj to, zdaj zopet ono svečico — in prsti ji drgečejo od mraza. In zdaj pa zdaj pade na grob gorka solza iz njenih lepih oči . . . Yelikanska oslarija. Še veliko hujša oslarija, kot pri cestah, zgodila se je pri šolstvu! Skoraj vse kronovine imajo šolske okraje, ki imajo skrbeti za šolske stroške dotičnih krajev. Na Koroškem se je pa v liberalni dobi vzela vsa šolska teža na deželo. Dežela plačuje vse šole. Po tej poti se je davek olajšal mestom in breme se je naložilo kmetom. Mesta in trgi imajo mnogorazredne šole, lepa šolska poslopja, in ta mora dežela plačati, v drugih deželah pa jih mora plačati dotični kraj sam. Naši kmetje so bili pri tej priložnosti od liberalne gospode — „pobriti“. Ta uredba ima jako slabe posledice: Gospodje ne znajo več štediti in nočejo več štediti — vse plača dežela! Podobni smo lahkomišljenemu sinu, ki hoče živeti, hoče življenje uživati in vsak dan bodisi z lepimi, bodisi s hudimi besedami terja od slabega očeta denar! Lahkomislec je pozabil, da zapravlja svojo lastno dedščino! Lahkomišljenost je, graditi na deželne stroške eno nespamet za drugo, kot da bi bila dežela neka bogata teta, ki ima zlata vse kleti polne. Naša dežela je uboga beračica postala, in ta beračica naj plačuje za šole na leto 1,621.000 kron! Država je k tem stroškom dala le leta 1875. 20.000 kron enkrat za vselej. Tirolska pa dobiva letnih 50.000 K, Dalmacija 36.000 K, Istra 16.000 K, Kranjska 20.000 K, Bukovina 100.000 K! Le-to priča zopet, da ima dežela slabe državnozborske poslance! Če nam ti nemško-narodni gospodje ne morejo izposlovati, česar potrebujemo, zakaj pa so na Dunaju? In zakaj imamo tako slabe poslance? Ker imamo toliko nespametnih volilcev, ki ne znajo ceniti škode, ki nastane, ako se voli zastopnikom nasproten človek ! Reveži smo ! Država je prevzela od dežele davek na žganje in uvedla na novo osebni dohodninski davek. Na Koroškem znaša l°/0 deželne doklade na ta davek 29.000 K, v drugih kronovinah 51.000 do 1,051.000 K. Kaj pa te številke pomenijo? Da smo največji reveži! Da imajo ljudje drugod veliko več dohodkov, kot pri nas! V ta propad nas je privedel liberalizem. Seve! Kaj pa so v naših mestih obrtniki? Reveži. In gospodarji na deželi? Hlapci svojih hlapcev. Polja puščamo neobdelana in kmetske domove smo postavili že vse na prodaj. Zakaj pa? Ker smo postali olikani. V mestu se je ljudstvo izpridilo po liberalizmu, na kmetih pa nikdo več biti noče. Postali smo vsi gospodje, le obleči in jesti nimamo več! 350.000 kron premalo! Deželni odbor poroča, da v proračun leta 1905. nepokrit primanjkljaj v znesku 350.000 K ni uračunan! Polovica tega izdalo se je že 1. 1905. in da se račun uravna, se bo moral napraviti dolg. Torej ni dosti, da se davek od leta do leta povišuje, povišuje se že za mnoga leta naprej. Kdor za nami pride, naj gleda, Njena duša se pogovarja z Bogom, ob nji in pri Bogu pa si ti, njena sreča, moj ukončani cvet. Ti, moj batjuška, ki sva nekdaj skupaj bodila za cilji sorodnih duš, skupaj živela za vse, kar je bilo lepega, počivaj v miru! Glej najini poti ste se tako nepričakovano hitro križali in šli vsaksebi — tvoja v večnost, moja v tujino ; oprosti tedaj, ker se ne morem približati tvoji gomili in ti šepetniti večnega pokoja, oprosti, ker se drži mojih nog prah mrzle in neprijazne tujine . . A jaz vem, da se najini poti zopet združite, in takrat ne bo treba prižigati lučk in želeti mirnega pokoja, najini poti se združite, in vsi cilji, ki so včasih vstajali in zginjali tam v megli kot veše, zažare pred nama, vsi veliki, svetli, krasni, popolni .... Koroške pravljice.* (Zbira dr. Jan. Arnejc.) I. Iz celovškega kraja. 5. Še ena o lintvrnn.** V davnih, davnih časih je bil v celovškem jezeru velik „lintver“. To je bila strašna zver. Požiral je kar cele vole in krave, ki so se pasle ob obrežju. Večkrat je zginil tudi kak pastir na tihem, * Nabiralec opominja nekatere gospode, ki so mu pri-neskov obljubili, naj mu jih tudi kmalu pošljejo. Vsi pri-neski naj se pošiljajo pod naslovom: dr. J. Arnejc, c. kr. suplent, Celovec. ** Zapisal g. fil. Kotnik na Tolstem vrhu. kako bo plačeval! In če pride splošni potop — tem boljše! Tako računanje se nam zdi podobno slabemu trgovcu, ki ne zapisuje več vsega, da se mu v konkurzu ne more dokazati goljufije. Kdaj pa bomo dali le-te gospodarje v preiskavo ? Kdaj jim bo ljudstvo nastavilo termin za „krido“? Zreli so že dolgo, le naše ljudstvo še ni zrelo. Deželna zavarovalnica za živino. Poročilo deželnega odbora govori tudi o tem socijalnem podjetju nemške narodne stranke. Ljudstvo se za ta zavod le malo zanima. Če bi že bilo velike važnosti, imeti živino zavarovano zoper nezgode, vendar je zanimanja malo. Dežela ima 256.000 goved, teh je le 13.600 zavarovanih, torej komaj 50/0. In še bolj pomenljivo je, da se je število zavarovane živine zadnje dve leti za 400 znižalo, čeprav je število okrajnih društev na 87 narastlo. Zavarovalnica je plačala 53.700 K škode, 33.400 K se je vplačalo od udov, za meso klane živine se je dobilo 18.300 K. Že tukaj manjka.................. 2.000 K. A zdaj pridejo še upravni stroški v znesku ............................ 10.000 „ Provizije.............................. 5.300 „ Stroški cenitve........................ 2,300 „ Vkup premalo . 19.600 K. In že gospodje pravijo, da s temi upravnimi stroški ne izhajajo! To gospodarstvo pa res hvali svojega gospoda! 50.000 K je škode pri živini in izplačevanje te škode in upravništvo stane 20.000 K, ki jih mora dežela povrh plačevati! V premijah (doneskih udov) se je sprejelo 33.000 K in upravnih stroškov je 17.000 K! Če gospoda ne zna boljše gospodariti, naj stvar opusti. Volilcem pa se morajo enkrat oči odpreti, priti mora čas, da bodo spoznali, kako draga jim pride ljubezen nemške narodne stranke! Proč s takimi oskrbniki deželnega premoženja! Koroške novice. Tužni glasovi z dežele. Res čudno je, da se nam koroškim Slovencem odreka vsepovsod vsaka najmanjša pravica, povrh pa se nas še smatra za neumneže, neizobražence, razgrajače itd. Pravice nam hočejo kratiti v šoli, v uradih, v javnem in zasebnem življenju in zadnji čas ponekod celo — v cerkvi. To so take gorostasne, vnebovpijoče krivice, da bi bil greh,-naravnost samoumor, ako bi se takim krivicam ne postavili v bran in bi jih mirno prenašali. Sicer pa se meni zdi, da ravno dejstvo, ker vse udarce raznih c. kr. uradov in vlade brez resnega ugovora, enega za drugim vtikamo v — žep in molčimo, k večjemu malo sami med seboj potožimo, kar Teži naše, za svoj narod čuteče srce, je krivo, da se množijo krivice, in je zatiranje Slovencev že prišlo popolnoma v — modo. Da sedanje koroške šole ne odgovarjajo svojemu namenu, to se je že neštetokrat neovrgljivo dokazalo. Manj pa se je do sedaj pojavljal boj proti krivicam, ki jih našemu vseskozi poštenemu slovenskemu ljudstvu prizadevajo c. kr. uradi s svojim oblastnim samonemškim uradovanjem. da nihče ni vedel, kam je prešel. Tista živad je naredila torej že strašno veliko škode. Višji gospodje v Celovcu pa so premišljevali in premišljevali, kako bi liutverna ujeli. Poizkusili so več reči, a vse je bilo zastonj. Toda nekomu izmed teh gospodov pa je le prišla dobra misel v glavo. Hud ropar je bil namreč ravno tedaj v Celovcu na smrt obsojen. Tedaj pa je rekel tisti gospod: „Pošljimo tega moža nad lintverna!" Pa so ga poslali. Dali so mu voz. Na tisti voz so mu nabasali medlega konja in vrečo smodnika z vžigalom (cundrom). Ta voz je moral na smrt obsojeni peljati po tisti cesti, ki vodi mimo jezera. On pelje in pelje. Strah ga je bilo, da so se mu kar hlače tresle. In ko pride tam mimo, kjer je cesta najbližje vode, zasliši strašno tuljenje. Voda se je kar kadila na vse strani. Iz vode pa prilomasti lintver, odpre gobec, da so se mu ostri zobje kar svetili, skoči pa požre vsega konja s smodnikom in vžigalom. Nato pa strašno zatuli: — smodnik se vname, — pokne, — pa razkadi vsega lintverna. Tisti mož pa, ki je zapeljal voz s konjem tja, bil je smrti rešen. Veliko veselje je zavladalo, da ,lintver“ ne straši več pri jezeru. V Celovcu so napravili veliko „gostijo“ (pojedino). Jaz sem se ravno tedaj mudil tudi v Celovcu, ne vem več kaj sem že vozil. Mene so seveda tudi povabili in so mi dali jesti iz „fingrata“ (naprstnika) in pa iz rešeta piti. 6. Še ena o turnarju. Neki dr. Ulepič je zložil v nemškem jeziku o celovškem turnarju pesem: „Der Turmer von Kla- Koliko tisočkrat se zgodi, da dobijo popolnoma slovenske stranke, ki ravno toliko razumejo nemški, kot celovški lintver laški, popolnoma nemška vabila, naznanila, odloke itd., in to v samoslovenskih okrajih, n. pr. v velikovškem, da si morajo potem še iskati po cele tedne oseb, ki jim pojasnijo, kaj stoji v pismu. Več kot enkrat se je to že tudi meni pripetilo v ravno omenjenem okraju, pod katerega spada 2 9 občin, ki so vse po večini od Slovencev naseljene, da je prišel kdo z uradnim pismom in me prosil, naj mu vsebino raztolmačim. Storil sem to rad in nerad. Rad, ker vsakemu rad postrežem, kolikor je v mojih močeh, nerad, ker vem, da bi lahko bilo za nas Slovence marsikaj drugače, če bi se le sami bolj in odločneje potegovali za svoje, nam na papirju priznane, a v dejanju krajšane pravice. Mi ne živimo več v časih nemškega absolutizma. Hvala Bogu, ti časi so minuli in dobili smo ustavo ravnopravnosti tudi mi Slovenci. Kaj nam pa pomagajo ustave, postave in pravice, če se jih ne poslužujemo? Bodimo torej možje in zavrnimo vsak dopis naših c. kr. uradov, če ga nam pošljejo edino le v nemščini, ki nam je nerazumna. Če smemo davke plačevati z našim slovenskim denarjem, smemo tudi zahtevati, da se nam naznanjajo tako važne stvari tudi v našem jeziku. Da povem primer : Bilo je pred tremi leti doli nekje na spodnjem Štajarskem. Fantje, ki so jih potrdili za vojake, so dobili poklic, naj do tedaj in tedaj pridejo v „kosarno“. Ti poklici pa so bili — nemški. Štajarski mladeniči zberejo jih skupaj ter jih pošljejo nazaj c. kr. uradu s pripombo, da se le slovenski poklici sprejmejo. Ni trajalo dolgo in bili so poklicani v svoji materinščini k vojakom. Še enkrat. Mi imamo postavno pravico zahtevati slovenskega dopisovanja od c. kr. uradov. Ne bodimo šleve, temveč zavrnimo vsak nemški dopis in gospodje se bodo kmalu naveličali nam ponujati svoja nemška obvestila. Posebno slovenske župane na to opozarjamo, da naj bodo dosledni in storijo svojo narodno dolžnost. Naroden kmet. Bogoslovcev v Celovcu je letos 48, in sicer v IV. letniku 10, v III. 9, v II. 13 in v I. 16. Med temi je 21 Slovencev, namreč v IV. letniku gg. Lakner Val. iz Radiš, Sekol Ivan iz Dobrlevasi in Ulbing Tomaž iz Podravelj ; v III. letniku : Be-netek Anton iz Griž pri Celju, Hafner Ulrik iz Krčanj pri Grebinju, Karner Edmund iz Labuda, Schiller Janko iz Skočidola in Tojnko Rok iz Prevalj; v II. letniku: Morti Valentin iz Melvič v Zil-ski dolini, Rožman Gregor iz Šmihela pri Pliberku, Štritof Anton iz Št. Vida pri Cirknici, Vidovič Janko iz Podkrnosa in Žel Janko od Sv. Benedikta v Slovenskih goricah ; v I, letniku : Budna Vladimir od Sv. Benedikta v Slovenskih goricah, Kasl Leopold iz Šmarjete pri Velikovcu, Mikula Franjo iz Pod-kloštra, Ogris Albin iz Št. Janža v Rožni dolini, Ogris Jožef iz Šmarjete nad Bajtiščami, Škofič Peter iz Št. Jurija na Vinogradih, Šenk Franjo iz Jezerskega in Truppe Andrej iz Skočidola. — Slovenska Akademija v bogoslovju diha tudi letos krepko življenje. Govori razne vsebine, lastna knjižnica, petje in tamburanje družijo slovenske bogoslovce v Akademiji, ki nas navdaja z upanjem, da dobimo tudi v bodoče vrlih, delavnih in izobraženih duhovnikov. genfurt". Tam pripoveduje našo pravljico drugače, blizu tako-le: Bil je nekdaj v Celovcu turnar, katerega je zadela huda nesreča. Po kratki bolezni umrla mu je namreč žena in naglo za ženo trije otroci. Čisto osamljen je siromak moral sedaj prebivati na zvoniku. Dnevi so mu bili težki in hudi, pa še hujše so mu bile noči, ko je bilo vse tiho in ga nikdo ni motil pri njegovih spominih na mrtve. Zamišljen in otožen je mož korakal počasi po hodniku okoli turna in je zdihoval nad svojo bridko usodo. Žalostno je gledal doli pod se na pokopališče, kjer so ležali pokopani njegovi otroci z materjo. V tem je začela cerkvena ura pod njim biti dvanajst. To ga je predramilo nekoliko iz njegovih misli. Spomnil se je na to, kar so stari ljudje vedno pravili, da turnar ne sme trobiti proti jugu, da ne vzbudi mrtvih. „Jaz jih pa hočem vzbuditi !“ vzkliknil je. »Vstati morajo moji ljubi mrtvi, vstati mora žena, vstati otroci, če ni laž, kar pripovedujejo ljudje !u In res, zatrobil je na večerno stran, da se je čulo daleč gori po jezeru, zatrobil je na sever, da je odmevalo od Goričice in Krna, zatrobil je proti jutru, da je donelo skoz tiho noč doli do Krke. Sedaj pa je stopil na južno stran in je nastavil trobento na usta in je zapiskal, da je kar zaulilo in zaječalo in se je slišal žalosten jek od Osojnice. Par trenotkov bilo je vse tiho. Turnarja samega preletela je sedaj groza. Glej, tu se začnejo gibati grobi. Odpirale so se jame in iz njih so vstajali mrtvi in zavite v bele mrtvaške rjuhe so stopale mrtvaške kosti okoli. Nazadnje so stopili mrtveci vkup in pričeli so čuden ples. Turnarja né • • • se šentjakobske šole! ^\/Y\^Y\/WWV\^WN/YN^WWW\ Št. Jakob v Božu. Dne 29. okt. se je vršilo redno zborovanje izobraževalnega društva v „Na-rodnem domu". Udeležba je bila dobra. Na sporedu je bil govor o razvitku pisave pri posameznih narodih in o pisalnih predmetih. Bazpravljalo se je tudi o raznih predlogih, katerih najvažnejši je bil ta, da se prirede v bodoče društveni sestanki vsako drugo nedeljo vedno ob 3. uri popoldne v klubovi sobi „Narodnega doma“. Prihodnji sestanek je torej dne 12. novembra ob 3. uri popoldne in sta na sporedu dva govora, poročanje o časnikih in tombola. Borovški delavci, pozor! Trgovinsko ministrstvo vam je dovolilo podporo, za katero ste je prosili v svrho nabave strojev pri izdelovanju pušk! V vašo korist so govorili gg. slovenski poslanec Grafenauer, deželni predsednik in poslanec knez Rosenberg. Toda proti vam je govoril g. poslanec Dobernik (znan nemško-nacijonalni agitator), češ, da se vam itak ne godi slabo. To je napad na vašo puškarsko obrt, to je odkrit napad na vašo puškarsko zadrugo, na vašo bodočnost. Nemško-nacijonalci hočejo vašo puškarsko zadrugo uničiti, oni hočejo doseči to, da bi bili vi popolnoma odvisni od njih, da bi postali hlapci nemško-nacijonalne nestrpnosti. Odprite svoje oči in si oglejte bolj natanko to nemško-nacijonalno gospodo! Ne mirujte, dokler se vam ne dovoli podpora, katero je predlagalo trgovinsko ministrstvo. Pri volitvah, ki se bodo vršile v kratkem, pa se postavite odločno na stališče: ,Nemško-nacijonalnim pijavkam niti enega glasa!" Borovlje. Gospodje Ogrisi, Ovčarji, Činkovci, Reberniki in kako se še imenujete, kaj pa vi pravite k temu, da jo je vaš nemško-nacijonalni brat Dobernik vašim delavcem tako hudo zasolil? Vi si pač prej ko slej takole mislite: „Mismo »lodnarji«, »flajškarji« in »mlinarji« in kot taki lahko »šav-bamo«, kakor hočemo. Delavci bodo že plačali, če bodo hoteli jesti. Dobernik je že prav storil, da jim je malo grebene porezov. Sicer bi ti delavci še nam začeli bolj pazljivo gledati na prste." Borovlje. Nemškutarji bodo pri bodočih državnozborskih volitvah baje kandidirali bivšega celovškega okrajnega glavarja Mac Nevina ! Dober tek ! Medborovnica. Vobče se govori, da bodo priredili socijalni demokratje v Borovljah zborovanje in da bodo vrnili posl. Doberniku zaušnico, ki jo jim je dal, z robato nezaupnico. Podljubelj. V celem spodnjem Rožu vlada ogorčenje, ker seje borovški puškarski obrti podpora odklonila. Od puškarije je odvisno blagostanje celega spodnjega Roža in zaraditega je nezadovoljnost tembolj opravičena. Borovlje. Dne 15. oktobra t. 1. se je ustanovilo pri nas nemško telovadno društvo. Prisostvovali so tudi „turnarji“ iz Celovca. Na tem nemškem ustanovnem shodu se je pokazal tudi g. dr. Maurer, p. d. Trnjakov, Podljubeljem, tisti Maurer, kateri je tedaj rojen Slovenec in se je kot tak tudi učil svojega maternega jezika na gimnaziji skoz osem let. Da je pa pridigoval borovškim je postajalo vedno bolj groza. S strahom je gledal, kako je prenehal mrtvaški ples in so se mrtveci nastavili v redi in so jo mahnili proti cerkvi; po-pred pa je šla žensko oblečena postava s tremi otroki. Turnar je spoznal svojo ženo in otroke. Strah ga je preveč premagal, ko je videl, da pridejo mrtveci nad njega, in umaknil se je v svojo sobico. Pa to mu ni nič pomagalo. Slišal je, da pri-ropotajo mrtvaške kosti po stopnicah v turnu navzgor proti njegovemu stanovanju. Naglo je pri-rožljalo gori in potrkalo je na duri. In duri se odpre in pred njim stojijo njegovi štirje mrtveci. „Oče, ti si nas zbudil", pravijo mu; „mi ne moremo pri tebi ostati, boš moral pa ti z nami!" In obstopili so na pol omedlevšega, podali so si roke in začeli so okoli njega spet tisti čudni raj, kakor na pokopališču. V tem trenotku je udarila ura eno, in ura strahov bila je pri kraju. Mrtvi so se ustavili in zdrknili so naglo po stopnicah doli na pokopališče. Vse je leglo spet v svoje grobe in po nekoliko tre-notkih bilo je na pokopališču spet tako tiho in mirno, kakor pred dvanajsto uro. Ves obnemogel in tog se je vlegel turnar, ko se je čutil rešenega, na postelj. Ko so mu pa zjutraj prinesli zajutrk, našli so ga mrtvega. Prestani strah ga je bil ukončal. Slovenci, spominjajte se Velikovške šole! nemškim turnarjem tudi c. k. gimnazijski profesor g. Fr. Vaupotič, je nas tem bolj presenetilo, ker bi bilo vendar pričakovati, da c. k. profesor toliko ve, da se v slovenskih krajih z nemškimi govori ne doseže nobenih uspehov in da se morajo torej nemški govori v slovenskih krajih smatrati za nemško-nacijonalno agitacijo, katera je pa c. kr. uradnikom prepovedana. G. profesorju Vaupetiču bi svetovali, da predava nemško v nemških krajih in pa na gimnaziji. Tam ne bo mlatil prazne slame, kakor jo je mlatil omenjeno nedeljo v slovenskih Borovljah. Borovlje. No, Borovčiči, al’ že veste, zakaj je poslanec Dobernik govoril proti temu, da se dovoli vaši puškarski obrti kaka podpora? — Menda zaraditega, ker so ga ravno nekaj časa prej nahrulili tisti „športmandlci“, ki so ustanovili „tur-narsko" društvo, za podporo. Tem se seveda ni upal pokazati — fige. Borovlje. Mi borovški delavci smo bili do zdaj zmerom še „tajčfrajndlih gsint", zdaj pa smo se vendar enkrat spametovali, ko vidimo, da imajo naši nemški nacijonalci le prazno pest za našo puškarijo. Pred volitvami se nam dobrikajo in prilizujejo, ko nas pa ujamejo na svoje „špindlne“, potem pa delajo z nami kakor s pravimi „gimpelni“. Edini slovenski posl. Grafenauer se je potegoval za našo puškarsko obrt in predlagal, da se nam dovoli podpora, toda tisti širokoustni Dobernik, ki pred volitvami obljublja svojim vernim ovčicam najboljši lek, je nasprotoval in s svojim govoričenjem tudi dosegel svoj cilj, naš poslanec dr. Lemiš pa je menda ušel pod mizo, ko se je govorilo o podpori namenjeni naši puškarski zadrugi. Mi si bomo tega Dobernika, Lemiša in druge enake poslance prav dobro zapomnili, in ko bo prišla pri prihodnjih državnozborskih volitvah kaka nemškutarska pokveka k nam in vsiljevala nem-čurskega poslanca, jo bomo tako nabrusili, da si bo zapomnila, kdaj je agitirala za takega poslanca, ki ima za delavce le batine in klofute. Slovenski poslanec Grafenauer pa naj bo uverjen, da ga mi spoštujemo kot vrlega poslanca, ki ima srce za delavstvo. Obžalujemo le to, da je v deželnem zboru takorekoč osamljen demokrat in da kot tak tudi z najpravičnejšimi zahtevami propade proti nemškim nasprotnikom, ki delujejo le za „luksus“, ne pa za potrebe našega življenja. Delavci iz Borovelj. Podgora. Tajčpetrov A—ej je pripovedoval, da si želi borovška gosjjoda otresti svoje debele trebuščke. Ustanovila si je v to svrho „turnarsko“ društvo, da bo tam delala vsak teden „purclbavme“! Gospod načelnik, le pazite, da vam ne bo kak nemškutar na „rekštangi“ obvisel. To bi bil joj-mene za vas in za tiste, ki vaše „turnarsko“ društvo podpirajo! Podljubelj. V 39. štev. „Mira“ je došla vest, da naj le zahajamo v našo slovensko gostilno in trgovino, ker jih imamo tukaj pod nosom. Kjer so pa slovenske trgovine in gostilne, tam se nahajajo tudi slovenski napisi, česar pa tukaj pogrešamo. Naša gostilna ima le svoj „Gasthaus“, in naša trgovina svoj „Gemischtwarenhandlung“. Ali niste brali pred par meseci dopisa iz Brnce „Proč z nemškimi napisi?" Ako zahtevamo slovenske časopise, vžigalice itd., zahtevajmo tudi slovenskih napisov na gostilnah, trgovinah itd. Slovenski gost. Kotmaravas. Pri nas je ustrelil lovec lisico z rogovi. Domneva se, da je bil pri njej kak »pok". Ve mogoče g. Krvina iz Bilčovsa kaj boljšega? Nimrod. Dholica. Pred kratkim je izgubila neka oseba okrog 160 kron, katere je našel neki 18 leten fant, oziroma „fajerberkar“. In dasiravno je bilo v cerkvi oznanjeno, da kdor jih najde, naj jih prinese v župnišče, si je fant mislil drugače. Mislil je : sedaj imam denar in zima je pred durmi. Nakupil si je precej obleke in druge ropotije, plačeval drugim pijačo. Rekel bi, živel je dobro, ali zasačila ga je roka pravice, namreč orožnik ga je prišel obiskat in ga baje povabil na ričet, da mu povedo, da je to prepovedano. Kaj se mora o takem „fajerber-karju* misliti? Gotovo je kriv temu »klerikalizem", bržkone pa le naša do nebes hvalisana šola. Dà, tako bo. Naši »fajerberkarji* oziroma »štramfort-šritlarji" so pač res lahko ponosni, da imajo take izvrstne sočlane, ki imajo pač mnogo opraviti z orožniki. No je pač „fortšrit". Slava mu! Nefajerberkar. Dholica. Cenjeni g. urednik, dovolite mi, da se oglasim in napišem par vrstic. Kakor veste, smo pri zadnjih občinskih volitvah propadli in je skoraj tekla kri. Zato se imamo zahvaliti našim vrlim liberalcem, ki so volilcem iz sosednjih občin svetovali, da naj pridejo volit „pers8nlih“, sicer jim more slabo presti; in res, prišli so volilci od vseh vetrov, ki so našim liberalcem pomagali iz zadrege in jih tako rešili propada. Omeniti hočem nekaj slučajev. Dva volilca iz gozdanjske občine sta prišla tudi volit „pers6nlih“ in sta se tako napila, zastonj seveda, da sta oba zbolela. Enega so morali celo prevideti, dasiravno že prej kakih dvajset let ni bil pri spovedi. Enemu občinskemu svetovalcu je neka naša oseba tudi povedala, kar mu gre, kar se je končalo s tožbo. Dasiravno je našinec izgubil pravdo, je vendar moral dotični odbornik plačati vse stroške, in še nekaj po vrhu, in gotovo smo mislili, da pri državnozborskih volitvah ne bo šel v to hišo, a motili smo se. Toda kaj hočeš, liberalec se ne da odgnati. Na svidenje! Dholica. Že dalje časa sem opazujemo, da vsako nedeljo po končani pridigi prihaja neka oseba, ime za danes zamolčimo, pet k orglam. Da se s tem motijo verniki pri molitvi, je umevno, in želimo, da bi merodajne osebe poskrbele, da se to odpravi. Mi mislimo, da onega, kdor pridige ne potrebuje, tudi pri petju ne rabimo, in naj ostane doma ali pa se naj udeleži tudi pridige ! Gozdanje. V št. 42. cenjenega lista »Mira" od dne 19. vinotoka, se bere pod naslovom »Gozdanje" neki odgovor na dopis „s poti" v zadevi našega društva, v katerem prejšnji predsednik in blagajničar dopisu nekaj oporekata, namreč da ni res, kar je pisal popotnik. Ker pa sum leti na nas, da je eden izmed nas ostalih odbornikov pisal dopis »s poti" v 40. številki »Mira" z dne 5. vinotoka, treba je, da resnici na ljubo odgovorimo nekaj besed. Omenjena odbornika namreč pravita, da ni res, da bi društveni odbor obstal od 14. julija 1904, ampak od 26. junija 1904, in da društvo ni spalo spanje pravičnega in da je imelo 3 shode, 2 igri in več kot desetkrat sejo. Vprašamo pa, kdo je skrbel, da so se shodi vršili, in kdo se je moral učiti drugo igro. Onadva ne, to vemo. Da so bile seje več kot desetkrat, je mogoče, ali ostali odborniki nismo vedeli zanje. Smešna pa je trditev, ko pravita, da ni res, da bi ostali odborniki ne vedeli, koliko časopisov je naročenih in kam so naročeni. To smo šele zvedeli na izrednem občnem zboru. In ako bereta samo »Mir", vsak po en iztis, in sta tako požrtvovalna, bi ga mogla oba skupaj brati enega, ko sta vendar oba v eni vasi. Zaradi blagajne pravita: Dragi ti, ki si to skvasil, ki se upaš kaj takega očitati, ali ne veš več, da je takrat, ko je blagajničar prevzel blagajnično knjigo, ž njo vred sprejel tudi 74 K dolga, denarja pa niti vinarja v gotovini in vendar je sedaj še nekaj kronic v blagajni." Mi pa pravimo: Draga vidva, ki se opravičujeta, zakaj pa ne povesta, koliko dolga sta nam zapustila in s katerim denarjem se je dolg zmanjšal. Kdo je skrbel, da so te kronice v blagajni? Dovoljujemo si vprašati tudi bivšega predsednika, kako bi prišli mi do tega, da naj sedaj mi plačamo dve kroni dolga v neki gostilni, ko ne vemo zakaj. Toliko za danes. Ako treba povemo še več. Za odbor: Tomaž Winkler, blagajničar oz. namestnik. Jože Lesj ak, tajnik. Vernberg. Pred kratkim so po naši fari hodile usmiljene sestre, ki so pobirale mile darove za neko sirotišnico v Bosni. Na tem potu so prišle tudi v hišo našega občeznanega župana Oraša, kjer so prosile za milodar. Ko so vprašale prav lepo in ponižno po gospodu, se jim je odvrnilo, da je šel v Beljak ter naj pridejo drugi dan. Ko so prišle drugi dan tja in naprosile županjo, jim ta odvrne, da je šel župan v Celovec. Nato pravi ena teh sester: „Ce tudi gospoda ni doma, saj imate gotovo vi toliko, da nam morete kaj dati". Ko je naša županja to slišala, je dejala: »Vam pa jaz nič ne dam", ter se je obrnila in šla od njih, tako da so bile primorane iti brez milodara s trdo besedo iz hiše moža, ki je 1. župan, 2. državni, 3. deželni poslanec, 4. okrajni predsednik c. kr. kmetijske družbe, 5. zastopnik deželne zavarovalnice, 6. imo-vitelj zlatega zaslužnega križca s krono, 7. od slovenskih, kmetskih vinarjev rejeni gostilničar itd. — Fej ! Sram vas bodi, vernberški občani ! Vas, mati Oštinka, pa vprašamo, od koga pa imate to, kar imate, da morete biti tako ponosni? Kaj pa ste imeli prej, prej da je dobil Oraš prej imenovane šarže? Kar imate, vam je dalo ljudstvo, slovenski kmetje, katere tako radi gledate odzgor doli. S takim zgledom delajo naši nasprotni »Volks-vertretarji" in vam svetijo pod oči, a vi, volilci, jih ne zastopite, in kadar pride volitev, potem pa le spet take volite. Mi pa, kateri še malo bolj po »bindišarskih" bučah mislimo, pa pravimo takole: »Kdor hoče dandanes na pošten način k denarju priti, naj postane nemškutar, zavrže vse, kar se imenuje usmiljeno in pravično, se pusti voliti, kamor le gre, drži jezik za zobmi in kasira za »ta slavna dela" lahko prislužene forinte ter se na vse grlo smeji neumnemu kmetu, ki mu vse verjame." Kotiče v Zilski dolini. Dragi moj stari prijatelj »Mir", prosim, dovoli, da ti tudi od tukaj sporočim par novic. — Mrzla zima je prišla. Italijani se vsak dan prav pridno vračajo skozi tukajšnjo vas v svojo toplo domovino. Tudi neki novinec Rasi je dne 25. oktobra pobegnil od tukajšnjega 8. lovskega bataljona. Do danes še ni o njem prav nobenega sledu. V letošnjem letu sta se dva vojaka ustrelila in eden pobegnil. To je pač dokaz, da vojaški komis ni posebno dober. — Sneg imamo že od 25. vinotoka. Pač ni čudno, da je med tako visokimi planinami dolga zima. — Letina je bila precej dobra, le dolgotrajna suša je precej škodovala, posebno koruzi. — Žganjepitje je tudi tukaj prav razširjeno, tudi pri ženskah. Ta moriina kuga pač ne prizanaša ne mestom, ne trgom, ne vasem, nahaja se v zadnji gorski koči. Pač je jako potrebna in spoštovanja vredna družba treznosti. — Prisrčen pozdrav od vseh slovenskih mladeničev, kar nas je v Kotičah! Slov. Plajberg. Pri nas je že popolnoma nehalo kopanje svinčene rude ter ostali delavci samo spravljajo „šila in kopita" skupaj. Že so pobrali žice, po katerih je bila napeljana električna moč za podzemeljske stroje in razsvetljavo, namesto katere pa morajo biti zdaj dobre čisto navadne svetilnice s petrolejem. Seve, imeli so električno razsvetljavo samo — boljši ljudje. Obče se govori, da se bo delo opustilo radi tega, ker rude ni več, nekateri pa zopet govorijo, da se bode delo začelo od one strani iz doline, kjer bode prijetno radi železnice. Jojmine, zdaj, ko metodiji gospodarijo, pa je mesto brez električne razsvetljave, no, se že vidi „Mckschritt“ Poglejte, kaj je napravil svinec v tukajšnji občini: Volilci Slov. Plajberga so od samega svinca črni postali in radi tega je izvolitev padla na črno stran ; vedno pa bodemo poudarjali : Naprednjaki (?), sami ste krivi! Gorečavas pri Škocijanu. Vseh vernih duš dan (2. novembra t. 1.) med 4. in 7. uro zvečer, je na neznan način izginila v Dravi pod vasjo pritrjena ladja. Ker jo je znala odnesti voda (če se je ni usmilil mogoče kak uzmovič), se vljudno prosi, da, če kdo kaj o tem ve, naj blagovoli to naznaniti na naslov: Boštjan Bažun, posestnik v Gorečivasi pod Škocijanom, pošta Sinčavas na Koroškem. Št. Peter na Vašinjah. Dočakali smo, česar smo že leta in leta pogrešali, dostojnega cerkvenega petja. Stare moči so že povsem opešale in bilo je skrbeti za nove pevce. Vsa čast našemu g. župniku, ki se je toliko potrudil, in se še trudi v izvežbanju šolskih deklet, ki nam s svojimi svežimi glasovi tudi že prav krasno zapojejo. Pa tudi našim odrastlim dekletom se že dalj časa vzbujajo želje, da bi se ustanovila dekliška družba, kakoršne imajo po Štajarskem in Kranjskem. S kakšnim veseljem bi se pač oprijele naše dekleta družbine zastave, ki bi marsikatera izmed njih bila ladja re-šilka med sedanjim popačenim svetom. Vrla dekleta, vzdramite se in pokažite s svojim vstajenjem, da hranite v svojih neokaljenih srcih pravo narodno in versko prepričanje in da ste vsikdar pripravljene priseči zvestobo materi Mariji in ravno tako tudi materi Sloveniji. Slovensko narodno dekle. Pliberk. (Pohvala in opomin!) Pri dopolnilni volitvi za državni zbor je občina Blato pri Pliberku jako dobro volila. Od 104 glasov ste dali blaški volilci 102 glasa g. Grafenauerju in samo 2 Seifritzu, tako da je dobil naš kandidat 21 glasov več kot leta 1902. Pa sramota je za občino, da sta ta dva glasa ravno od dveh občinskih odbornikov. Teh eden je imel še lep dobiček od volitve, pa vam je še hrbet pokazal. Mislim, da drugokrat ne boste več na takem kraju napravili volitve. Kakor sem slišal, imate sedaj v kratkem občinske volitve. Pokažite tudi vi takim figamožem hrbet in volite domačine, saj imate v občini dosti zavednih slovenskih in krščanskih mož. Pridite obilno k volitvi in volite previdno, da ne bodete enkrat „pod-laga tujčevi peti". Prevalje. Da bode enkrat konec podlemu sumničenju, izjaviva, da midva nisva pisala članka v št. 42 cenjenega „Mira“, ki je prinesel nekaj podatkov o zadnjih državnozborskih volitvah. Ferdo Lavrinc in Ignacij Glinik. Tolsti Trh. Pri nas je volil gosp. Seifritza trgovec in gostilničar Rudolf Brundula in še en kmet, katerega je g. Brundula pregovoril. Mi bi tega ne vedeli, ker so volitve tajne, a g. Brundula je v gostilni pri Careju javno povedal, da je on volil Seifritza in še en kmet. G. Seifritz ima šta-cuno, g. Brundula pa tudi, g. Seifritz je gostilničar, g. Brundula tudi — če jima pa ne bi nosili slovenski kmetje denarja, potem pa ta dva gospoda ne bi bila tako mogočna — torej živita tudi od slovenskih kmetskih žuljev. Kaj pa pravite gosp. Brundula h konsumu, katerega mislimo ustanoviti? Gnštanj. Zadnjič smo malo posvetili v gu-štanjske razmere. Opisali smo, kako težko stališče imajo delavci na fužinah. Take stvari se godijo tukaj v dvajsetem stoletju. Drugje so delavci popolnoma prosti v političnem mišljenju, tukaj pa jih primorajo, da volijo nemško-nacijonalnega kandidata. Drugje se borijo delavci za splošno in enako volilno pravico, pri nas pa jim še ne pustijo, da bi se organizirali. In kdo je temu kriv? Svobodomiselna" nemško-nacijonalna gospoda, „fortšritlih“ uradniki vernega katoliškega grofa Vincenca Thurna. črneče. Kar je nas volilcev v črneški fari, smo vsi šli volit na dan volitve. Le trgovec Gol na Meži ni šel. Prav je imel. Ker smo od ob- činske hiše v Tolstem vrhu precej oddaljeni, smo napregli konje in smo se peljali v trg in so nas čudno gledali, ko smo se pripeljali v trg in so si mislili svoje — mi pa tudi svoje in smo volili g. Grafenauerja. Libeliče. Po hišah je že precej časa napeljana električna luč. Stari ljudje zmajajo z glavami, kajti, ko so bili oni še mladi, so svetili še s treskami. Sedaj pa je še petrolej preslab ! Veste, svet napreduje in zato je tudi prav, da gremo s svetom in da ne zaostajamo. — Bauernbund je hotel pred volitvami pri nas zborovati. Naši gostilničarji mu niso dali prostora. Tempohar je prišel, pa nič ni bilo. Dr. Lemišu pa smo poslali pismo. Lemiš ima kosmato vest radi vinskega davka. On lahko plačuje vino dražje, ker je milijonar — ubogi kmet pa ne. Gradec. Podružnica beraškega kluba cveti in napreduje. Posebno dobro smo jo zadeli, da smo si izvolili znanega besednika-doktorja za predsednika, da nam pove včasih kako „prav fletno*. Zato pa „risn zasuž, da se ha mav v cajtinjah ovala." K. Udeležencem katoliškega shoda na Dunaju. Posebni vlak se odpelje iz Celovca dne 18. novembra ob 10. uri! — Gre s hitrostjo brzo-vlaka preko Maribora, Gradca na Dunaj. Obstoji v Grabštanju, Velikovcu-Sinčivasi, Pliberku, Prevaljah in Spod. Dravogradu. Kot znak bo imel vlak belo-rdečo zastavo! —• Vozni listki se bodo vsem udeležencem po pošti dostavili. Spored vseavstrijskega katoliškega shoda. Sobota, 18. novembra: Ob 5. uri zvečer (Kursalon, mestni park): Slovesna otvoritev: pozdrav barona Maksa Vittinghof-Schell-a ; poročilo grofa Ernesta Sylva Tarouca, komisarja splošnih katoliških shodov. Volitev predsedništva. Nagovor eminence kardinala dr. Antona Grusche. Oficijelni pozdravi deželnega maršala Prigdiana Schmolk-a, župana dr. Karola Lueger-ja in zastopnikov inozemskih katoličanov. Slovesni govor lvovskega nadškofa rit. arm. dr. Jožefa Teodoroviča. Govor predsednika o pomenu shoda. Ob 7. uri: pozdravni večer in zabava (v istem lokalu). Nedelja, 19. novembra : Ob 9. uri: Slovesna maša v katedrali sv. Štefana. Ob 11. uri: Prvo sklepčno zborovanje : prof. dr. Otto Willman : socijalno vprašanje in učiteljstvo (rokodelski dom, Gumpendorferstrasse 39). Ob 2. uri: drugo sklepčno zborovanje: poslanec Mihael Schoiswohl in Anton Preis : Zavarovanje za starost, nezgode, vdove in sirote (v istem lokalu). Ob 4. uri: zborovanje mladeniških organizacij: P. Georg Freund in ravnatelj Jožef Moser (V. Kohlgasse 89, katol. del. društvo). Ob 7. uri: slovesno zborovanje rokodelskih društev cele Avstrije: msgr. Wilhelm Michele (VL, Gumpendorferstrasse 39). Ob 7. uri: zborovanje društva sv. Bonifacija : posl. Mikl-Rake, iz Nemškega (Mainz); Leopold Kunschak: gibanje „proč od Rima* v Avstriji. (Volkshalle des Rathauses.) Ponedeljek, 20. novembra: Ob 8. uri: maša za umrle udeležence prejšnjih katoliških shodov. (Neuer Markt, kapucinska cerkev.) Ob 9. uri: tretje sklepčno zborovanje : Kolb. S. J. : časnikarstvo. (Sofiensaal, Marxergasse 13.) Ob 2. uri: četrto sklepčno zborovanje: „Obrtništvo“: Franc Loser, Avgust Letz. — ^Organizacija trgovcev": Karl Boss. „Kolportaža*. Franc Stadler in Edmund Richter (Sofiensaal), predpoldne in popoldne: zborovanje državne zveze kršč. delavskih društev v Avstriji. (VII., Kaiserstrasse 8.) Ob 3. uri: zborovanje avstrijskih duhovniških društev za pravno varstvo: dr. Kaufmann, Konr. Walcher, dr. Breitschopf, dr. Theod-Deimel. (L, Johannesgasse 2, restavracija Johanneshof.) Ob uri: zborovanje rafaelskega društva za izseljence (X., Keplerplatz 5, Gemeindesaal), posl. Peter Cahensly in grof Janez Oppersdorf. Ob 4. uri: zborovanje za katoliške ženske: msgr. dr. Moller, prelat Walterbach, urednik Spa-lovsky. (Gumpendorferstrasse 39.) Ob 5. uri: sestanek jeruzalemskih romarjev: dr. Zschokke. (Gemeindehaus, UL, Gemeindepl. 3.) Ob 7. u r i : slovesno zborovanje : knez Lichten-stein: „vera in znanost". Občinski svetnik Kun- schak: delavsko vprašanje in krščanstvo. (Sofiensaal.) Ob ValO. uri: komers katoliških dijaških društev. (Kursaal, mestni park.) Torek, 21. novembra : Ob 7. uri: maša z blagoslovom, pridiguje P. Freund. (Salvatorgasse 12.) Ob 9. uri: peto sklepčno zborovanje: posl. Povše in Hagenhofer: agrarno vprašanje. Dr. Klimsch: pomanjkanje duhovnikov. (Sofiensaal.) Ob 2. uri: šesto sklepčno zborovanje: P. Galen, urednik Riha: „odpadniško gibanje*. Dr. Klimsch: „misijoni“. (V istem lokalu.) Ob V24. uri: dr. Pilcz: zmernostno gibanje. (X., Keplerplatz 5.) Ob 4. uri: kongres za afrikanske misijone. (VL, Gumpendorferstr. 39), grofica Ledochowska in dvorni kaplan Rott. Ob V27. uri: zborovanje dunajskega katehetskega društva (L, Johannesgasse 2). Ob 8. uri: Zadnje slovesno zborovanje: dr. Šušteršič: združenje avstrijskih katoličanov. P. Boissl, S. J. Glavne naloge katoliškega gibanja v sedanjosti. Društveno gibanje. Vabilo na politični shod, katerega priredi „Katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem" v Šmihelu, v prostorih Šercer-jeve gostilne, v nedeljo dne 12. t. m., ob 3. uri popoldne. Spored: 1. G. Fr. Grafenauer: Deželni zbor. 2. G. dr. Janko Brejc: O političnem položaju. Občni zbor, ki ga je priredila libuška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda pri Hrustu, se je prav dobro obnesel. Več poročamo prihodnjič. Vabilo. Podružnica sv. Cirila in Metoda za Št. Štefan in okolico v Zilski dolini napravi v nedeljo dne 19. novembra 1905 ob 724. uri popoldne svoj letni občni zbor v hiši „pri Pečku" v Smolčičah pri Št. Štefanu po sledečem sporedu : 1. Pozdrav načelnikov. — 2. Razni govori in nasveti. — 3. Petje. — 4. Volitev novega odbora. — 5. Pobiranje letnih doneskov. — 6. Prosta zabava. Vse zavedne Slovence, posebno gospode govornike, prijazno vabi k obilni udeležbi načelništvo. Obcni zbor podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju bode v torek dne 14. novembra t. 1. ob šesti uri zvečer v dvoraui „Slovanske Besede", Dunaj, I. Fleischmarkt 16 (vhod Drachengasse 3). Društvo je letos podpiralo nad sto revnih vseučiliščnikov. Sredstva so pa zelo skromna. Zato prosi odbor najvljudneje, da, kdor le količkaj more, naj priteče društvu na pomoč. Vsako darilo bode hvaležno sprejel društveni blagajnik g. dr. Klem. S e s h u n, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, I. Singerstrasse št. 7. ,,Slov. akad. društvo ,,Ilirija44 v Pragi je imelo svoj zaključni občni zbor letnega tečaja dne 31. oktobra 1905 ob 8. uri zvečer v dvorani „Hotel Graf", Praga, Komenskega trg. Dopisi. Št. Jakob v Rožu. Pa naj kdo še reče, da se v Št. Jakobu ne skrbi pošteno za zabavo! Slišal sem, da mislijo naši dragi prijatelji, ki gledajo tako zaljubljeno v vsakega človeka, ki nemški govori, kot so tisti zamorci dol v Afriki gledali prve bele Evropejce, o katerih so mislili, da morajo biti najmanj bogovi, vsakega, ki bi še kedaj to trdil, iti tožit v Celovec, ali pa koj kar na Dunaj. Tedaj imeniten »špajs" so nam naredili v nedeljo, dne 22. oktobra, tako da se je moja uboga samotarska duša smejala še v ponedeljek ves dan in jim moram biti za to zabavo vendarle hvaležen. Veste, g. urednik, shod so napovedali in celo slovenski shod, tako da bi mi morali biti ž njimi prav zadovoljni ; „Gauverein“ ga je obhajal. Stvar je pa ta, da imajo v načelništvu vodilne besede možje, katerim so pač gospodarska vprašanja deveta briga, ki pa zato najrajši rijejo proti „Narodni šoli* in njenim vrlim zagovornikom. Napovedali so ga bili na Tešinjah, pa so si potem premislili in ga obhajali rajši v Št. Jakobu na pošti, češ svoje itak poznamo, da jim nič ni za takšen izobraževalen shod in da jih tedaj itak ne bo, če pa že vodimo tiste narodnjake za nos, se jim prav zgodi, kaj pa niso z nami enega srca in mišljenja. „Naj iščejo shod, ga bodo že našli*, so si menda mislili. Pa smejal se je le nekdo drugi: zgoraj na Tešinjah vse prazno, spodaj pa nič bolj polno. To je bilo še dobro, da ima ta podružnica kmetijske družbe vsaj odbor, ki se je zborovanja udeležil, drugih sta pa bila menda samo dva ali tri. Pa oprostite, tam v kotu so ja še sedeli neki drugi „zborovalci*, tuji delavci, ki so se kratkočasili na račun shoda in ki so uganjali burke iz celega sestanka. Da celo tisti, ki se sveti med njimi kot luna med zvezdami, če je polna, se jim je menda smejal, ko je pozneje rekel: „Vzrok, da je bil shod tako klavern, je bil pač gotovo ta, da je potovalni učitelj govoril slovenski !“ Zdaj pa roko pod glavo, g. urednik, pa mislite: Št. Jakob ima dve posojilnici, slovenska je stara že črez 30 let, ima dobro delujočo mlekarno, izobraževalno društvo, pevsko društvo, v šoli sedem razredov itd., tedaj samo stvari, ki pravijo: ljudstvo se mora zanimati za napredek, posebno za gospodarski. In shod, na katerem hoče predavati izborna moč, strokovnjak v gospodarskih stvareh, izkušen potovalni učitelj, gosp. Šumi, ki pride zato sem iz daljnega Velikovca, je prazen! Ne samo samotar, vsak šolar, ki hodi že par let v šolo, bode izprevidel, da mora tičati vzrok edino le pri prirediteljih, ki so naredili shod na uepripravnem kraju, brez večjih naznanil in ki so pokazali s tem na najjasnejši način svojo nesposobnost, voditi kakšno gospodarsko zadevo, in ki speljejo sploh vse, česar se lotijo, na rakovo pot. Ja, če pa mi razobesimo z „Narodnega doma“ svojo trobojnico in mi priredimo kakšen splošen shod, tedaj nam pa še prostora primanjkuje, posebno če nam komponira za to priložnost naš rojak Franc Rauter še kako lepo pesmico in nam zagode za kratek čas kako prav veselo na gosli, da se razveseli v svoji žalostni duši celo samotar. Gospodarske stvari. dajajte mladiču oves pred sesanjem, ker takrat je najbolj lačno in ga še najraje žre. Istotako mu ponudite pred sesanjem mlačne vode, ki je pomešana s posnetim mlekom, da se navadi piti. — Nekateri živinorejci odstavljajo teleta tudi tako, da jih puste 2 tedna pred odstavo dvakrat sesati, zadnji teden samo enkrat na dan, a zadnji čas samo vsak drugi dan. Sicer pa nadomeščajo materino mleko s finim senom, ovsom in mlečno vodo tako, kakor sem gori navedel. Oba načina odstavljanja sta dobra, samo za to je skrbeti, da se tele počasi odstavlja, da traja odstava vsaj 2 tedna. Cim dalje tele sesa, tem lepše se razvija in tem bolj se okrepi. Večinoma odstavljajo naši kmetje, ko so teleta 4 do 6 tednov stara, ne meneč se za to, za kakšen užitek jih nameravajo porabiti kasneje. V tem oziru morate različno postopati. Ce nameravate prodati tele mesarju, ker ni za rejo sposobno, tedaj je dovoljno, če sesa samo 4 do 5 tednov; kajti poznejše sesanje vam ne dà toliko dobička, kolikor je vredno mleko in za kolikor se krava slabi. Nasproti temu pa naj sesajo ona teleta, katera hočete odrediti za molzne krave, 5 do 6 tednov. Ce pa držite goveda bolj zaradi krepkega naraščaja, za prodajo dobrih plemenskih živali, in je torej mleko bolj postranska stvar, tedaj pustite teleta 8 tednov pod vimenom. Junčke, katere ste odločili za pleme, pa pustite še dalje časa sesati, da kolikor mogoče lepše narastejo in da se že pod vimenom dobro okrepé. Ce odstavljate teleta pred gori naznačenim časom iz štedljivosti (šparnosti), tedaj se ne more o vas reči, da štedite, ampak da razsipavate. Bodoča plemenska žival mora ostati dolgo časa pod vimenom, če hočete, da postane lepa, dobra, krepka in za pleme sposobna. (Dalje sledi.) Kupujte narodni kolek! Ustnica uredništva. J. K. Kotiče : Z največjirn veseljem ! Le pridno pišite ! V zalogi tiskarne Družbe sy. Mohorja v Celovcu so dobiti krasne platnice za knjigo: ,,Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini44 od J e r n. p 1. A n d r e j k a po ceni KI-— za komad, po pošti 30 vin. več. V zalogi tiskarne Družbe sv. Mohorja v Celovcu je ravnokar izšel: Anton Janežičev nemško-slovenski slovar (Deutsch-slovenisches Hand-W6rterbuch). Četrti, predelani in pomnoženi natis priredil Anton Bartel. 1905. Dobiti je tudi Anton Janežičev slovensko-nemški slovar. Tretji, predelani in pomnoženi natis priredil France Hubad. Cena vsakemu: mehko vezan K 6’—, trdo vezan z usnjatim hrbtom K 7 20 (po pošti 30 vin. več). pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta ZAGREBA. Ista zavaruje na Štajarskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju ponajnižjih cenah. Vsa pojasnila daje: Podružnica „CR0ATIE“ v Trstu. Zastopniki se iščejo po vseh večjih krajih Kranjske, Šta-jarske in Koroške. Svoji k svojim! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko zavarovalno zadrugo CROATIA Rimira 8 kožo, kilo po 1 gld., brez kosti po 1 gld. >1 il IIH<1 io kr., plečeta brez kosti po 90 kr., slanina in suho meso po 80 kr., svinjski in goveji jeziki po 1 gld., glavina brez kosti po 45 kr. kainiti» danajske po 80 kr., à la krakovske, fine, po kjuiltlilllC i gid ; jz šunke zelo priljubljene po 1 gld. 20 kr., à la ogrske, trde, po 1 gld. 50 kr., ogrske, fine, po 1 gld. 80 kr. kilo. — Velike klobase ena 20 kr. Slivovka *,r*u®vec’ pristen, liter od 70 kr. do Aatorno brinovo olje jSe^gil 6ovS? To priznano dobro blago pošilja po povzetji od 5 kil naprej prekajevalec in razpošiljalec živil Janko Ev. Sire v Kranju. Trgovina z železnino „MERKUR“ Črtice o govedarstvu. (Piše Fr. D u 1 a r.) V tisti deželi je blagostanje doma, v kateri napreduje živinoreja in v kateri cvete poljedelstvo. (Dalje.) Zelo napačno je, če teleta prehitro odstavite. Na hitro roko odstavljeni mladiči shujšajo, postanejo mršavi, zaostanejo v rasti in so sploh slabši. Take živalice se ne morejo kasneje niti pri najboljši krmi popraviti, in ne dajo nikdar dobrih dohodkov. V obče se jim vse življenje pozua, da so bile v mladosti zatrte. Nekateri živinorejci — zares malo pametni — celo mislijo, da mora mlečno meso s telet spasti, predno se začno dobro razvijati. To je zelo napačna misel. Pač mora tele shujšati, če mu prehitro materino mleko odtegnete ter mu dajete navadno, trdno klajo, katere ne more želodček prekuhati. Ce hočete, da vam teleta po odstavi ne shujšajo, morate jih navaditi že med sesanjem na trdo klajo ter jih morate razun tega prav počasi odstavljati. Štiri tedne staremu teletu začnite polagati v prav nizke jasli najboljše otave ali najfinejega sena, da se nauči, igraje se, žvečiti. Crez nekoliko dni kasneje mu dajajte tudi zdrobljenega ali strtega ovsa ter z vodo pomešanega posnetega mleka. Do Šestega tedna se mladič že tako privadi navadni klaji, da mu odslej lahko pritrgate malo mleka, lo je da ga začnete odstavljati. Odstavljajte prav počasi; odstava naj traja najmanj dva tedna. Najbolje storite, če izmolzete v početku odstavljanja pred sesanjem po eden, kasneje po dva, in še kasneje tudi po tri siske, tako da sesa tele samo iz treh, dveh, oziroma enega seska. To se seveda ravna po večji ali tanjši mlečnosti krave. Ker se tele ne more na ta način več do sitega napiti, zategadel jé od dne do dne več običnega krmiva. Med odstavo P. Majdič .\a debelo« C^elje Jfa drobno. priporoča svojo bogato zalogo peči, štedilnikov, zlitih in bakrenih kotlov, kakor kotlov za žganje kukati, razne kukinjske posode, nadalje poljedelskik strojev, posebno čistilnic in slamoreznic itd. Lepa izbira nagrobnih križev in svetilk. V zalogi so nepremočljive vozne plakte in pokrivala za komate. Proti ognju in vlomu varnostne blagajne. Zdravje je največje bogastvo! — Zdravje je naj večje bogastvo! Kapljice sv. Marka. Te glasovite in nedosegljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za zunanjo in notranjo vporabo. Osobito odstranjujejo trganje in koljenje po kosteh, nogah in rokah, ter izlečijo vsak glavobol. One delujejo nedosegljivo in spasonosno pri boleznih na želodcu, ublažujejo katar, urejujejo izmečke, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženejo velike in male gliste, ter vse bolezni izvirajoče od glist. Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenjn. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse bolezni izvirajoče od mrzlice. Te kapljice so najboljše sredstvo proti boleznim na maternici in madronu, radi tega ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobivajo se samo: Mestna lekarna, Zagreb. — Radi tega naj se naroča naravnost pod naslovom: .Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg štev. 6, poleg cerkve sv. Marka/ Denar se pošilja naprej ali povzame. Manj kakor 12 steklenic se ne pošilja. — Gena je naslednja in sicer franko postavljeno na vsako pošto: 1 ducat (12 steklenic) 4 K, 2 ducata (24 steklenic) 8 K, 3 ducate (36 steklenic) 11 K, 4 ducate (48 steklenic) 14*60 K, 5 ducatov (60 steklenic) 17 K. Na razpolago imam na tisoče priznalnih pisem, katerih mi ni mogoče radi pomanjkanja prostora navesti. Zato navajam samo imena nekaterih gospodov, ki so uporabljali .kapljice sv. Marka* z najboljšim uspehom, ter popolnoma ozdravili: Ivan Baretinčič, učitelj; Stjepan Barič, župnik; Ilija Mamič, opankar; Janko Kišulj, kr. nad-logar; Stjepan Seljanič, seljak; Sofija Vukelič, šivilja itd. itd. Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 6, poleg cerkve sv. Marka. Ustanovljena 1. 1360. Igralci na citre dobijo 5 komadov za citre in katalog brezplačno. J. Neukirchner, (ibrkan, Češko. ..Goriško vinarsko društvo," registrovana zadruga z omejeno zavezo v Clorici ima v svojih zalogah in prodaja naraina in nristna fina iz Brd, z Vipavskega in s Krasa. Razpošilja na vse kraje od 56 litrov naprej. Vzorce vin pošilja na zahtevo. Cene zmerne, postrežba točna in reelna. Sedež društva: Gorica, ulica Barzellim št. 25. Absolutno zajamčeno pristno mašno vino priporočal je ljubljanski knezoškofijski ordinarijat vč. duhovščini za nakup pri kmetijskem društvu (zadrugi) v Vipavi zato, ker je pod strogim nadzorstvom župnika-dekana v Vipavi. — Razpošilja se od 56 litrov naprej. Starega vina nimamo več na razpolaganje. Napravili pa smo novega veliko možino izvrstne kvalitete: belo po 40 do 50 kron za 100 litrov loko kolodvor Postojna. — Vino je jako milega okusa, ker je napravljeno po novem francoskem načinu. — Večje množine se zaračunijo nekoliko ceneje. — V zalogi so tudi finejša sortirana vina, kakor kraljevina po 60 K, pinela po 55 K, beli burgundec in laški rizling po 60 K ter stara buteljska vina, renski rizling in beli burgundec. Želod« bolezni so večkrat posledice zanemarjenega slabega prebavljanja in se pokažejo največkrat kot slab tek, otr-delost trebuha, gorečica, napenjanje, slabosti, slab okus, glavobol itd. ter se večkrat razširijo v težko bolezen, ako se pravočasno ne odpravijo. Kot izvrstno sredstvo proti vsem boleznim izhajajočim iz pokvarjenega želodca so se izkazale že desetletja kotMarijaceljske povsod znane in priljubljene Brady-jeve želodčne kapljice vsled svojega tek vzbujajočega, želodec krepčajočega in čistečega učinka. Cena stekleničici z navodilom K steklenica K 1-40. •80, dvojna Pri kupovanju v lekarni zahtevajte izrecno pristne Brady-jeve želodčne kapljice in se ne dajte pregovoriti s kakim drugim izdelkom. Pazite na zavoj v rdeči škatljici s podobo Matere Božje kot varstveno znamko in na podpis - »------ Osrednja zaloga C. Brady-jeva lekarna, Dunaj, I., Fleischmarkt št. 1 / 386, razpošilja proti gotovini ali po poštnem povzetju za K 5.— šest majhnih ali za K 4.50 tri velike steklenice poštnine prosto in brez nadaljnih stroškov. Vjdrovn tovarna branil, Praga Vlil. izdeluje in priporoča: Yydrovo žitno kavo. Juhni pridatek znamka „Vydra“. Juhne konserve (grahove, lečne, gobove in riževe). Oblati (specijaliteta : „ Desert délikat“ in masleni oblati). Sumeči limonadni bonboni „Ambo“. Dišava za pecivo „Buhtin“. 3TAPRATITE POSKUS! Kolekcija vseh teh izdelkov 3 K 20 vin. in poštnina. Naj cenej e usn j e za j esen je dobiti v trgovini z usnjem poleg gostilne „Kleel>latt“ na Mo vem trgu v Celovcu. Dobri in pridni hlapci se takoj sprejmejo ua posestvu „Stefanshof“ v Blatu pri Pliberku. Plača 15 do 20 kron, po uporabnosti. Otvoritveno naznanilo! Ljubljana Veliki hotel „Union“ (I. vrste). Last ljubljanske delniške stavbene družbe „Union“. Novo zgrajen, z najmodernejšo opravo, nad ioo elegantno opremljenih sob. Otvorjen 28. oktobra 1905. Osrednja kurjava, električna razsvetljava v vseh prostorih, kopališča, dvigalo, interurbani telefon, omnibus. Volila?» Krasne obednice in koncertna dvorana, V OllJvcl IC/Oldv restavracijski vrt, kegljišče itd. Izborna kuhinja, plzensko pivo v sodčkih, vina iz lastnih vinogradov itd. z najnovejšim zračenjem. V sredi mesta. KclVdllld Shajališče vseh trgovskih potnikov. Anton Kampoš, ravnatelj in restavratér, lastnik hotela Walter v Bolzanu. Stroji za prirejanje krme. Rezalnica za rezanico in krmo, s patentovanimi ležišči za mažo; tečejo jako lahko in prihrani se moči do okrog 400/o; rezalnica za repo in krompir (repico); mlini za drobljenje in mečkanje; parnice za živinsko krmo, premakljive kotlaste štedilne peči z emajliranimi in neemajliranimi vložnimi kotli, stoječe ali premakljive, za kuhanje in pa-renje živinske krme, repice, za mnoge gospodarske namene itd.; nadalje: mlatilnice, ge-peljne, železne pluge, valjarje, brane itd. izdeluje in pošilja v najnovejsi, priznano izvrstni sestavi Ph. Mayfarth & Comp. Tovarna za kmetijske stroje, livarne in fužine na par, na Dunaju, II./l, Taborstrasse 71. Ilustrovani ceniki zastonj. Zastopniki in prekupoi se sprejmejo. r s Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka. chicht-ovo štedilno milo znamko ,,jelen“. Ono je SV* zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares zajamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi J)o|)jy^ §0 pOYSOtl! dobro, da bo imel vsak komad ime ,SCHICHT“ in varstveno znamko „JELEN“ J Podružnica L Akcijski kapital K 2,000.000. Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Prodaja srečk proti mesečnim odplačilom. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. jubljanske kreditne ban Kolodvorska cesta št. 27. Zamenjava in eskomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje prednjme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkaso menic. — Borzna naročila. "Vii ke v Celovcu Centrala v Ljubljani. — Podružnica v Spljetu. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dné vloge do dné vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Josip Stergar. — Tiskarna drnžbe st. Mohorja v Celovcu.