33. številka. Ljubljana, v soboto 9. febravarja. XY1L leto, 1884 ^^^^B ^^^^1 fl^BI flii^s ^^^^B ^^1^1 ^BnV^M fi^B i^^fl ^i ^B^^B^B ^^^^M ^^^H ^I^h l^^^ft m3^h ^B ^^B^B^^h ^B HK^ft Esfifl H^Bl ^^^^B ^^9H Mfi^j ^^^^B Isfaaja, vsak dan »večer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poSti prejeman za avstrij sko-ogersk e dežele za vs« leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za ćetrt leta 4 gld., za Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Lj ubijano brez poSiljanja na dom za vbe leto 13 gld., za ietrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meaec 1 gld. 10 kr. Za poSil janje na dom računa a« po 10 kr. za mesec, po 30 kr. z-a četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poitnina znafta. Za oznanila plaftuje se od četirUtopne petit-vrste po 6 kr., ue bo ozuanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., £e se dvakrtt, in po 4 kr., Ce bc trtkrat ali veCkr&t tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vručajo. Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hifti, „Gledalidka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo poiiljati naroćnine, reklamacijo, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Iz državnoga zbora. Z Dnnaja 8. februvarja. Ha/prave o izjemnib naredbah v odseku še neBO končane. Liberalci se zlasti nad tem spod-tikajo, da naredbe neso om ej e ne na socijalne demokrate, ampak so splošne, se tedaj obraCajo sploh proti vsem društvom. In da policija naredbe res v tacem smislu smatra, kaže njenu postupanje proti tacim društvom, kateri gotovo z socijalnimi demokrati iu anarhističnitni nakanami nitesar nemaje opraviti, na primer Studentovskim društvom, katerim se je ukazalo, da morajo v§ak govor policiji predložiti. Slav-nostnemu odboru za Turgenjevljevo slavnost pak je policija prepovedala vsaki govor, ter le dovolila petje. Drugi ne manj imeDitni ugovor imajo liberalci, da v naredbah nikjer ni rečeno, za koliko Časa so veljavae. Levica bode tedaj iz teh dveh razlogov — in našla jib bo gotovo še več — glasovala proti . naredbam. Dr. Gregr in Mladočehi tuđi nečejo priznati neobhodne potrebe vladine naredbe in bodo proti njej govorili in glasovali. Većina bo tedaj odvisna od Coronini-jevega kluba. Ako bode beli klub z a naredbe, potem ima vlada vender še večino. Ako ne, jej ne ostane drugi pot, kakor razpust državnega zbora. Odsek bode jutri nadaljevul razpravo, in će priđe do sklepa, izvoli porofcevalca. Tačas se bode tuđi izvedelo, kaj nameravajo liberalci in kakšne posebne nasvete mi slij o staviti. V zboru pa bode debata morda še le koncem tedna »e začela. Tedaj bo spet druzih štirinajst đnij zborovanja minolo z neplodnimi govori. In če ae naredbe od većine državnega zbora potide, in Če bo to njegovo posled-ivje politiško delovanju pred razpustom, bati se je pa£ poslancem hude kritike, ČeS, da volilcem, neso domu prioesli ni5 druzegs, ko uekaj višjih davkov in izjemne naredbe. G. Božidar Raic je v deoašnji seji storil obljubo, seveda v slovenskera jeziku. Tuđi dalmatinski postanci Sele, da bi o izjemnih naredbah ne porocal kak južni Slovan. A po poslovnem redu se poslanec, ako je v katerem odseku, ne more brez važnih razlogov odtegniti po- ročanju, ako ga voli otlaek. Če bo tedaj dr. Tonkli izvoljm referentom, kar se skoraj gotovo zgodi, se ne bo z lebka otreuel te ne ravno prijetne naloge. Gospod profesor Šuklje — oponent. (Koaec.) KoneČno si laskamo iz.raževati atališče odlične večine Ljubljanskega mestnega zbora, ako trdirao, da je njega aklep utemeljen in opravićen v UHtav-nega zakona členu XIX-tem, tuđi 5e 8e z njim za BlovenSčino na realki zahteva obligatnost v stvarne m pomenu te besede. Ne le, da se obligatno&t slovenskemu jeziku načeloma pripozna, temuč pravico imamo kot narod tuđi terjati ia paziti, da se načelo to tuđi istinito iz vršu je, zlanti, da njega narodnosti na kvaro samovoljuoat ne preobraća v prazen videz. In za to prepričanje in zahtevo pa imamo jako dobro oporo v členu XIX-tem, samo prav ga nam je treba tolmatiti znati, — najprvo pa lio teti! TolmaČenje, kakeršno smo mi v 19. listu iz-pregovorili, kakeršno je prav nisko pero napisalo v 5. številki „Slovana", ne dela ustavnemu zakonu Čisto nobene sile, in zavest imamo, da nam pritrdi vBakdor količkaj v tacih, stvareh izveden mož, če tuđi pri tem ne misli na korist in Čast svojega naroda. GoBpod profeuor Šuklje sam vzklikne: „Naša naloga naj bode, da uživotvorimo alinejo 1. cleua XIX.!" Dobro ! Kako more slovenski narod, ki hoče in ume svojo narodnost in jezik braniti in gojiti, kako more ou kot državno-pravno pripoznana celota trpeti, da se mu potujćujejo nežni otroci, samega sebe nezavedajoć'i se mladeniči, ki so se rodili na pamtiveČDO slovenskih tleb in so vzrastli v eminentno alovenskej deželi, kakor je to naša dezelaV Ali ni že moralno prisiljen iu pokliean, obustaviti nenaravno potetje samovoljuoati sturišev ali pedagogov, ki učencu, odtegnivši mu pouk elovensčine, tako vzamejo narodnost slovensko, h katerej je po svojem rojstvu pripadal in katero bi baš zbog tega v poznejsih letih rad in vesel na srce pritiskal ia ne-goval jo do smrti? Sploh pa, ker mora vsaka količkaj vredna pravica le sama v sebi imeti sredstvo, da se obistiujuje in brani, za tega delj je px>stavodajalec v 1. odstavku Clena XIX-tega s pravico vred „implicite" dal tuđi oblast, da »me narod v obrambo in obrambo svoje narodnosti in svojega jezika pri ftvojej učečej se mladini razpolagati s silo in zahtevo. Kdaj pa bi alineja 3. XlX-tega člena imela prevladovati nad narodovo voljo, to bi se dalo določiti v vsakem pouomičnem slučaji, vsekako pa je na mestu doloćba, ki v narodnem interesu kliče: pozor! Tako se bine tolmačiti, tako se tuđi mora! Kajti po gospoda profesor ja Čukljeja satno-učnej interpretaciji bi ae amel vsacega trdosloven-Bkega kmeta sin oprostiti slovenskega nauka, in vsled tega si po pravilih logike lahko mislimo ko« n e 6 d o posledico, da bi tako slovenskoj narodnosti, slovenskemu jeziku bila tla popolnem izpodbita, kakor se je doseda) bilo le vzbujeuej narodnej zavesti zahvaliti, da po srednjih šolah alovenščiua ni trpela Se vec" preziranja baS zavoljo nevarne alineje 3. v (lenu XlX-tem! Kaj pa k vsemu temu pravi odstavek prvi tega ustavnega zakona, to je nam bridko jasno, ne pa gospodu prof. Šukljeju, kateri bi pafc labko vedel, da je postavo tolmačiti po dubu, po logiki, ki že ve sprijuzoiti na videz protivo si hodeče doloftbe. Ako je torej gospoda nasprotnika slovenske narodnosti mar ia skrb, mora jej za prave in popacene Slovence pripoznati tuđi sredstvo obligatne eloveuštine po srednjih žolah. S slovenBkimi paralelkami na Ljubljauskej realki, za katere gospod profesor vztraje, bi se sikdar tisto ne doseglo, kur se namerava z obligatno slovenScino: oni Lažinemci, ki se bi dveur-nemu obveznemu pouku slovenžfine znali odtegniti, bi to storili tem lažje v lice splošnemu slovenskemu poučevanju, in kakor do se daj, če ne Stevilniše, bi tuUi odposlej vedeli se sklicavati na interpretacijo tivojega pokrovitelja! In kar bi pri tem bilo naj-hujše, je to, da bi mi i?recno v naSej deželi pod-prli laiinemStvo, poleg tega pa odatopili od ter-jatve, f'a se ima slovenščino v primeri z njeno de-jansko veljavo v tej slovenskej deželi smatrati vsaj za jedoakorodno z nemščino, vsaj za načelno obligatno na realki v glavnem mestu! Tacega tolmačenja. tacega preudarjanja priča-kuje Blovenska politika od svojega zastopnika. Mi LISTEK. Cetrto berilo za ljudske iu nadaljevalne sole. Tako se imenuje lična knjiga, kakerSne do sedaj ljudski učitelji in naša učeča se mladina navadno neso dobivali v roke. SeBtavil jo je znani pedagog g. Peter Končnik, vodja celjskej gimnaziji, ki v no-vejšem Času naše ljudske 6ole prav marljivo zalaga z dobrim\ berili. To knjigo izdala je c. kr. zaloga šolskih knjig na Đunaji; obsega 323 Btranij, velja 60 kr. in ima tako-le razdeljeuo tvarino: I. Povesti, popiBi, pesni in pregovori. II. Iz zemljepinja. III. Crtice iz prirodoslovja. IV. Prirodopisje s posebnim ozirom na kmetovalstvo. V. Človek. in cloveško društvo. VI. Iz zgodovine. Ćela knjiga ima po vsem izborao zbrano gradivo od naših najboljših pesnikov in pisa-teljev, kakor so: Cegnar, Eriavec, Gregorčić, Jenko, Jurtič, Levstik, Ravnikar, Slomšek, Stritar itd. Vender, to se mi adi pomanjkljivo, da nahajamo od Slomšekovih raznih spisov jedino basen „Ilojka in I koBtanju. To pa omenim le za tega delj, ker je j ravuo Slomšek naš prvi in nujveči pedagog, ki torej ! gotovo zasluži, da se mu v jednakih knjigah od me r i važnejši prostor. — Izbrani spisi iz „Vrtca" in „Zvoua" so prav primerni. Knjiga bode torej posebno dobro služila v prvej vrsti višim razredom ljudske sole, pa tuđi drugim jednakim šolam (nadalje valnim in meščanskim). S tem berilom odpr&v-ljena je potreba posebnih knjig za „realije" (zemlje-pis, zgodovino, prirodopis) ter ustreženo občui želji pedagogov, ki spoznavajo berilo kot središće vaegu pouka v ljudrikej soli. Knjiga bode tuđi učiteljem dobro služila v laatno nadaljevalno izobraženje, kajti za marsikatero teže razumljivo berilo treba se jim bo skrbno pripravljati za pouk. Oglejmo si pa vsebino knjige nekoliko natunčneje. I. oddelek je prav primerno urejen. V II. oddelku iz zemljepisja čitamo jako dobre zemljepisno-zgodovinske opise posamiEuih avstrijskih mest, raej njimi: Celovca, Gradca, Ljubljane, Trsta, Duuaja, zlasti Ljubljana je jako zanimljivo in temeljito opisana. Ni mi treba dokazovuti, da taki opibi neizmeino pospešujejo pouk v zemljepisji. i III. oddekk He nam veniler nekoliko pomanj- | kljiv zdi. Kajti popisi tuko malo znanih kemiOiiib. i nelementovu kakor so: Klor, Kalij um, Natrij um, Kalcijum, Aluminijum, po našdm mnenji ne npadajo v ljudsko solo, posebno, ker ni mogoče kaj tacega razkazovati s poskusi. Mislimo, da bi bilo mnogo bolje, ce bi se bil gosp. pisatelj poatavil na bolj praktitno stališče, ter nam mesto omenjenih „ele-mentov" opisa val izdelovanje stekla, porcelanti, smod-nika, plina; nadalje opisal apnenico, ra/ložil, kako se pivo kuha, jesih dela, kako vino vre itd. To bi uČencem gotovo ve6 koristilo. IV. oddelek moramo pa posebno pohvalno omeuiti, ker s prirodopisom je združeno kmetijatvo. Srefna misel, ki bode posebno šolam nn kmetih mnogo koristila. Neovrgtjiva resnica pa6 vedno ostane, da so za poljedelca najkoristneji nauki branje, pisanje, račuiiKtvo iu umno kmetijstvo, torej naj Be vspkateri tuđi vadnjega predmeta že nekoliko v ljudakej goli uči iu tu pravo podlago za poznejSe prnkticno življenje pridobi. Tuđi domača lekarna je tukaj popolnem na mestu. V V. oddelku se rav.lagajo državne razmere. Tvdi VI. oddelek je prav pievidno sesti'.vljeu. Jako poufljivi sestavlii so: „Narašćanje av-strijske-ogcrbke države". „ImeuitnoBt domaće zgodo-•vine"; potent zi\otoiiel, da se ogromna večlua nemskih učen-cev vcnder le uči slovenski, odobril je to glaBuu ter je s posebno krepkim uaglasom večkrat ponavljul: Das ist sehr gut so ist es recht." Sklicevaj« se na to cesarsko izjavo, o katerej iznajdljivi nasprutm list< molče, in oziraje se na dobrodejne nasledke, katero bode imel Giam Martiničev preilog za avatrij-sko državno idejo, iiadejamo se tedtkj, da bode kljubu naporu nemških intransigentov kinalu zadobil postavno veljavnost, ter me pusiicmal tuđi po na&lli sluveiisklli đežclali !♦♦ Tako nas je gospod profesor Šuklje pred se-Mtimi meseci navduieval in vabil. Prišli smo — in kaj ? Difh'cil.imum est, sutvram uon scribere! — Gospod profesor Šuklje nam tega ne zamori, nekaj pojasnila je tuđi on svojemu narodu dolžan. Mi ce-riimo visoki njegov taleut, a on ni prvi, ki je su-memu sebi kot žrtva zapadel in ki ga je najbrž poli-t čuu sirena zapeljala s prejsnjega, pravega pota. Ali poslušati nam je vsem le tajne kabinete našega srcu in slovenske domovine prošeci glas! Politični razgled. Hotraijje dežele. V Ljubljani 9. februvarja. OJsek, ki se poavetuje o Izjemiilfi na« rodbali imei je predvčeraj zvećer sejo Od strani vlade bila a ta navzoćna mini^terukt predsedaik grof Tabffa in baron Pražak. Danes bode imel baje ta odsek zadnja sejo. Kakor poroča „Prager Abend-blatt", se snide gospodska zbornici takoj, ko konca zbornica poslancnv svoja posvetovanja o izjemnih na-redbah, da se tuđi o njih posvetuje. Kazeoski odsek je predvčeraj končal posveto-vanja o predtogi, ki m tiče odfkodovanja nedolžno obiojeuih in je spremenil nekatere točke vladne pred-loge, zlasti je sklenil predlagati, da bode postava tuđi za nazaj veljala, kar je uključila vladna predloga. Hrvatski ban grof Khuen Hedervarv je včeraj prišel na Dunaj, da bode cesarju poročal o hrvatskih zadevah iu dobit najvišje potrjenje zi nekatere potrebne naredbe. Znani livrccgrovliist«! ustaSki vodja Ahmed Kovačić je v Travniškem okraji v Bosni vjet, in priđe pred vojaško sodišče. VnaiUe države. Po privatnih poroč lib pa izid srbsUlti volitev klubu vlaclnemu pritisku ni tako ugodea zh vlado, kakor je oficijelno poročilo naznanjalo. I^voljenih je bilo 30 napreduju kov, 17 radikalcev, 6 liberalcev in 42 poslancev nedoloćent* politične barve. Za 39 volitev se že ne ve, kako »o izpale. V Nišu se radi neredov volitev ni mogla izvršiti. V Šabacu bo morala biti oija volitev mej naprednjakom in radikul-cem. Da je v Behmi gradu zmagala vlada se pi ni -čuditi, ker je tu najložje vplivala ua volilce. li tega se razvidi, da bi vlada v skupš6int Se večiue ue imela, ko bi sama ce imenovala 41 poslaucev. V Sofiji izhrtjajoć list „Lt Bolgarieu prinaia vest, da se bode bolgarska agentura vy Petro-gradu opustila iu da se bode tamošnji agent Čokojev odpottlical. Ker se je pa bolgarski ministar vnanjih zadev Balabunov v budgetni debati pri posledniem zasedanji imroduega sobranja jako odlučno potegoil, da je potrebno, da se ta agentura ohmni, iz tega e»e du sklepati, da tn naredba ni iz3l& \i inicijative bolgarske vlade. Govori se, da Rusija zato ni hotela ve£ dopuštati te agenture, ker bi kdo iz tega mogel sklepati, da ona dela za popolno samostojnost B)l-garije, drugi pa zopet sodijo, da je Rusija le hotela utrditi s tem veljavo Bvojpga zastopntka v Sofiji, da je izključilu vsako drugo /vezo. Konservativci nameravajo v spodnjVj i u zgor-DJej bornici aiftffle&kega parlamenta predlagati ne/aupnico vladi zaradi nje egiptovske politike. Vlada je pa tuđi popustila svojo dosedanjo ravnodušnost in od vseh stranij pošilja podpore v Sua-kim, kjer je jako nevarno vrenje. Tako odpluie oklopnica nCarysfurt" iz Aleksandrije, da se pridruži Hewettovemu brodovju pri Suakimu, iz Malte odidejo takoj vse vojne ladje iu pomorski voiaki, kateri se morejo odposlati, danes odide iz Port-moutba ladja „Poouah" z oddelkom pomorske infan-terije v Plvmouth", kjer vzame drugi oddelek 540 mož, ter potem odpluje naravnost v Suakim. „Times" pravijo, če se hoče vlada izogniti nezKupnice zaradi tega poraza, mora popustiti sedanjo politiko in začeti akcijo. Gordonova misija z istočasno iz-javo, da jo vlada ue bo-le podpirala niti z jednim možem in jednim topom bila je neumuost. Franco-ski listi jako hudo napttdajo angledko egiptovsko politiko. Tako piše „Nutional", ki je z vlado v tes-nej zvezi: „Gospod Gladstone misli, da je ustaja v Sudanu čisto afnkanska zadeva, ki nema nikake zveze z egiptovskitn vprašanjern, katero hoče An-glija reSiti z anekbijo. To je velika zmota in mi mislimo, da evropejske vlade sodijo o položaji, ki utegne Aogliji napraviti še velike Bitnosti, čisto dru-gače. Vsi na kontinentu nrslijo, da je neka zveza mej sudanskimi dogodki in angle^kim umeševanjem v egiptovske zadeve Draženje mabomedanskega svetn, ponižanje egiptovskega podkralja in sultana, lord DuHerinov ue.smislini program spremembe egiptovske uprave so prouzročile ustajo v Sudanu. Zti časa Arabija, bi se egiptovska vojska bila mogla u stav ljuti Mahdiju; a potom so jo desorganizovali in demoralizovali an^lesk) častniki. Anglija je odgovorna /a dogodke v Sudanu evropskim državam." Vsa zguba c^lptovskili ćet pri Torkarjt zua^a 2250 \no'/.\ mej ujirni je 96 častnikov, in od tt'h jih je 16 štabnili častnikov. Buker-paša je po-ročil egiptovskej vladi, da ima Se 3600 mož, a dve tretjini je brez orožja. Vsi rodovi ono stran Koroska so se pridružili sovrazniku, tednj Gordon-paša gotovo ne more nadaljevati svojega potovanja in njegova misija je koćana. Ćelo verjetna je vest, da je Gordon ujet. Gordon je sicer angležki genoral, egiptovski paša, kitajski ti-tu; pa brez doorega vojaškega spremstva in s tako svoto pacirikacijakih denarjev potovati pii sedanjih nizmerali po teh poldivjih krajiti, kodar se kiatijo plenaželni roparski rodovi, je naravuoat pr^drzuo. AtigleSka vlada je sicer objavila v zbornici, da o tein 5e ni dobila nobenega poročila, pa to Še ne izključuje možnosti, da se je kuj taloga, privodilo. Angleška admiraliteta ukazala B^F" Dalje v prilogi. "^PIR Priloga „Slovenskemn Narodu" St. 33. 9. febrnvarja 1884. je vojnim brodom odpluti v Rudefie morje, da zava-rujejo Su:ikm in Massanah. Telegraf mej Kajiro in Chartuui in je pretrgan. — Dopisnik angieSkega časopisa „ Pi.il Mali Gasette" porota, da je imel daljSi pogovor z Samuel Baker-paSo, in da je ta izjavi), da on iu pa Gortion tuđi mi.slita, da je nemogoče ostaviti vzhodnji Sudan. Ta labko postane žitnica za ves stari svet iu Chartum jedno naj boga tejSih kup-fcijskih krajev. V angleakib rokab hi Sudan kmalu labko preskrbel Anglijo a p&volo in žitom, da bi ta ne bila navezana na Ameriku. S GOOO možmi se lahko obrtrži ves Sudim. Dopisi. Iz »podlijega Štajerskoga 6. febru-varja. [Izviren dopis.] Zadnja volitev v državni zbor, pri katerej je ueniakutarski kandidat „Losch-nigg" tako grdo propal, potrla je hudo naše Nemce. Udarec je tem huji, ker ho se buhali, kako grdo Daa bodo pri prihodnjih volitvah natepli, in ker jim njihovi listi vedno trobijo na ušesa, kako da je že akoraj ćela spodnja Štajerska za njimi. Da Nemci in nemškutarji tem porotilom Bvojih li»tov radi ver-jamejo, kdo se bo čudil. Kar človek želi, to rad veruje. Ali mnogo je tuđi naših Ijudij, katere je to čeučarenje nasprotnib liatov, ki jita pa vedno io zveBto prebirajo, zelo zbegalo, tako da so z nekako boJ8zljivo8tjo gledali v prihodnjost. Tem našim pesimistom bode ta sijajua zinaga, kjer je pokazal naš kmet, da stoji kakor skala za avojo narodnost, po-vrnila pogum, in jim dala novo preprićanje v zmago naše pravične stvari; posebno, ker ta zmaga ni osamljena. Slovensko ljudstvo na Štajerskem je v zadnjem času pri raznih volitvah pokazalo tako si-jajuo naroduo zavest, da mura vaakega rodoljuba z veseljem in ponosom navdajati. Omeaiti trebu satno ztnago pri volitvah v okrajni zastop Ptujski in v občiuski zaBtop obćiue Celjake okolice, pri kuterih so sicer Slovenci vBled nepostavnih aredatev, ki so jih rabili nasprotniki Nemcem, meščanom Ptujskim oziroma Celjskim podlegli, pri katerih pa se je pokazala ista živa narodna zavest pri našem prostem ljudstvu. Z mirnim srcem smemo torej Slovenci na Šta-jerskem zreli v bodočuost; ali s tem uikakor ni rečeno, da tuđi mirnih rok. Uapehi, ki smo jih dosegli v probujenje »loveuskega ubroda, morajo nas le spod-bujati, da se Se z večjo delavnostjo popnmemo dela. To je tembolj potrebno, ker so naši naspiotuiki živahni, kakor mravljioci, katerim mravljišče razgre baš. Poleg tega pa vedo izvratuo svoje čadnitte rabiti. Iz najmanjšega uapeha, ki ao si ga priborili, napravijo velikauske zmage, kar njihove pristade zo-pet 6e k večjej gibčnosti iu d. luvnosti spodbuja. Nasprotno pa naši Ijudje vse prevec molčfc. Imamo ljudi, 80 narodni gotovo. Pri vsakej priliki poudar-jajo svojo narodnost, ter preiskujejo z drobuo^ledom Brca in obiati svojega bližnjega, da bi potein kazali 8 pistom nanj, Ćeš, bune Romaue caveto! Ali pri-govarjaj tem Ijudem, naj tuđi oni, ker itak drugega za narodno stvar storiti ne morejo, vsaj primejo pero, ter svoje misli o naroduej politiki raavijajo, naj dopisuje slovenskim listom o vsfh važuiših do-godkib, ter naj pomagajo našemu ćaanikaratvu v njegovej tožkej nalogi. Mi imamo liste radikalue in pohlevne v ruzuih mjausub. Ako jim tu list ni po godu, naj bi i/iberejo diuaega; vai se poganjajo za jeden cilj, ia korici u.aoduv, te ludi ta cilj p*» ruz-lifeuih potth doseći bočejo. Pa misi te li, da bodo ti goiefci uarudtijaki, Iu črkico »pisali V In veuder je časnikarstvo najvažnije naše orožje! Vsakerou prav em u narodnjaku pa bi morala biti sveta doUnost, da [>o avoji inoči pripo-more, da bode naše orožje dobro. V vsakem boji zmaguje oui, ki ima boljke orožje. Zatorej vi, ki tako radi poudariate svojo narodnost, vi ki bte po svojih atudijah sposobni, da kaj spišete, poprimite peresa, ter pišite, dopisujte, kužite vsaj tukaj tuđi v dejauii, da ste res narodni! 8 Primorja 7. februvarju. [Izv. dop.] Tega meseca bode kmalu kouec in ž njim tuđi zaključek nabirauja članov družbe sv. Mohora. Knjige, katere v bodoče dobinio so uam že uazuanjene. Najpra-ktičnejšega pomeua bode, kakor je izvestno, „Koledar". Kakor vse izišle uru/bine knjige bil je tuđi ta že od već Btrauij in vseetraujsko oceujen. Nedavno temu spre-govoril jo tuđi „Sloveuec" v št. 24. od 29. jan. v dopisu z Gorenjakega nekoliko o njem. — n^re~ lega premisleka — 8e čita oudi — je vreden „Koledar". Veliko let se že prašu, ali z imenikom ali brez njega. Oe se na to povoljno odgovori, treba »tvar razlicevati. Ako bi imel .Koledar" izhajati brez imenika — pa tuđi brez primernega namestila za nj, potlej naj le bo še, v imenu Božjem! Ako pa je moć za imenik dobiti druge koristnejše tvarine, naj se odstrani. Za zmeraj odpraviti ga ne kaže in tuđi ne gre. Za zdaj naj S4 poakusi opustiti ga vsaj vsaku drugo leto. Jih je, ki bo prijatelji imeniku, a ti ee dajo sešteti na prate". Tako dopisnik! — On je dakle za pogojno odstranenje nimenika". Ako ga ima kako drugo berilo nadomestiti, naj se ne tiska, ni pa takega nadomeatila, naj le bo Se v Božjem imenu. Za zmiraj odpraviti ga ne kaže in tuđi ne gre. Za zdaj naj se poskuai opustiti ga vsaj vsako drugo leto. Gospoda! Ne za zmiraj, ali vsako drugo leto, ampak „imenika" ne smete nikdar opustiti, ako si hočete sedanje družbenika obvarovati in si še druge pridobiti. On je, tolike važnosti, da se ne da z nikakeršnim gradivom nadomestiti. Družbi glavni namen je: omika priprostega ljudstva. Brez „imenika" ponuja ee vse jedno v ostalih knjigah dovolj poučnega gradiva; v njih nahaja narod do-volj dušne hrane za jedno leto, ako jo hoCe le prebavljati. „Imenik" z<\nimiva vaacega! On nam je neka vrsta „kažipota" po vsej „Sloveniji". Dohovnu služi mesto „šematizmov" raznih škofij; rad vanj pogleda, kadar sliši o tem ali onem narodnjaku in I ob drugih razlienih prilikah. Učiteljem in drugim I služi, kedar išfiejo bivališče tega ali »'unega sobrata, katerega bi radi kaj povprašali. Tu ga najprej najdejo! Imenik nam pomaga tuđi v etimologićnih studijah. V njem zagleda čitatelj soimenjaka, ki pa stanuje v drugej pokrajini, nego on in, ki Be malo drugačno piše, nego od. Prvotno sta se pa bojda jednako glasila. In to je marsikomu prav zanimivo. Najbolj važen je „imenik" za priprosto ljudstvo. Izmej vseh knjig — iz izkušnje govorim — pose-gajo najprej po „Koledarji", poišćejo si škofijo iu postikajo po člamh evoje duhovnije. „Ej! Letoa jih je toliko pristopilo; še ta se je vpisal, ta pa ne; sram ga bodi, ni ni6 Čudu, saj nič ne znajo, kakor proklinjati." Taki pogovori so se že slišali. Imenik je — rekel bi — neka reklama za družbo. Narod gleda tuđi na to, ali mu je tuđi duhovni pastir na čelu družbenikov. Le poglejte nekoliko imenikov od leta 1880. nazaj. Kjer ni duhoven pastir vpisan, tam je tuđi malo udov. — Jih je, ki so prijatelji i „imeniku", a ti se dajo sešteti na prste. — No! ■ Dopisnik morda popolnem prav govori, sodeč po okolnosti svoje poverjeniškega stališča. Ali vđe dru-g&čno je tu ob meji treh škofij i. Imenik je v teh krajih družbi veliko društvenikov pridobil. Opustite ga popolnem ali pa pretrgajte ga tuđi samo, kakor „Stare-tovo" zgodovino, in oii Vam mnogo ćlanov odpravi. '— Še nekaj! — „To bi Že bilo — be-seduje dalje dopisnik govoreč o uagradah pisateljev. — nkje se bo pa tvarina jemala. Rokopiae je treba zlastiu. Gradiva se Mohorjevi družbi ne bo manjkalo nikoli; oziroma nagrade pa naj se sklicuje o najzad »j em pripadu — najnovejši izraz pravi nemcizem, ako sem jo pogodil, ?a lat. „casus" in za nas že udomaćeni slučaj — na rodoljubje pisatelja. Quusque tandem z Vašim pozivljaujem na rodoljubje. Da! Istina! Poziv na rodoljubje pisateljev bi bil kje drugod umeaten; a tu nikakor ne! Družba je dovolj imovitna, — le skrbimo da število družabnikov povišamo ali saj pri sedanjem ostanemo — ljudstvu poučne spiae nagradjujmo, učenih knjig objavi juti pa ni uaineu „družbi'. Dixi et suivuvi atniU'iin uieuin! Duhoven — muogoleten pover- jenik „družbe sv. Mohora". Iz Plvškega-Krasa 8. februvarja. [Izv. dop.] Kdaj se ustanovi bralno društvo v Št. Petru na Pivki? vpradal me je nek soaedni rodoljub. Odgovori mu pač niseru mogel, kdaj, a — tolažil sem ga s tem, da Št. Peterski gospodje rodoljubi že govore, kuko bi se to napraviti dalo. Tuđi voljo imajo gotovo vai, kar je pravih uarodujakov, a — pravega pogutna priinaujkuje. Izgovarjajo se še vedno, kje bodo dobili ude v društvo? Na to jim pač lahko odgovarja vsaki, ki je bil v siedo pri večerni zabavi pri „Kršinu:u „Udje bi se prav lehko dobili". Dve tretjini tukaj pričujočih bi Be brez ugovora vpisalo. Ne trdim, da smo bili pri tej veselici vsi pod jedno kapo spadajofi, a vendar po večjem in če nismo bili vBi jednega mišljenja, pokazali smo drug druzemu vendar. da lehko složno živimo in se pri veselici Bkupaj veselimo. Ome njena veselica, katero so napravili obisko-valci „Kršinove" gostilne, pričela se je s tombolo. Za lepe dobitke se je primerno ukrbelo. Največji pozor napravila je ftinkovina. Za tai^to bili sta dve lepi ođ dveh mladih krasotic podarjeni torbi. Za okus jamčila je lepa ročica. Po tomboli bil je v lepo okinćanej sobi ples. Za plesni red skrbel je lehkonoini gospod J. prav povoljno. Muzika in lepe plesalke razvnele so še ćelo takim gospodom noge, ki so za gotovo trdili, da že 15 let nišo plesali. Z jedno besedo, lep večer je bil. Obračali smo se do belega dne. Kakor ćujem, napravijo nekateri rodoljubi konec pusta zabavni večer. Bog daj, da bi tišti večer pričujoči gospodje položili temeljni kamen zaželjenemu „bralnemu društvu14. Klićemo jim že naprej trikrat živio! Št. —ec. Domaće stvari. — (Sokolovski jour-fix) bode danes zvečer v reatavraciji Ljubljanske 0 taluice. Zaćetek ob 8 uri. — (Requiem.) Za cesarico Carolino Avgusto četrto ženo cesarja Franca I., brala se je danes dopoludne ob 10. uri v stolni cerkvi po g. prostu Županu firna sv. masa; kateri so prisustvali razno civilne in vojaške oblasti, mej ujimi deželui pred-sednik baron Winkler, FML Eugen pl. Muller, župan Grasaelli, kupčijske zbornice predsednik g. Kušar in dr. — (Trgovski ples.) Po važnih spletkah, pogajanjih in obotavljanjih ae je vender koustituiral odbor za trgovski ples, obstoječ iz 14 goapodov, mej katerimi čitamo tud) imeni đveh naše gore listov. Odbor je po velikej većini nemSk in nem-škutarsk, a bil je vsaj toliko uljuđen, dt» je vaem slovenskim strankam poslal prav lepo izdelano slovenska povabila na trgovski ples, ki bode v 16. dan t. m. v dvorunah starega strelišta. Ker se odbor ne ponaša strankarsko, temveč nekako koncilijantno, ker je čisti dohodek namenjen pen-zij&kemu zakladu bolniskega društva trgovcev, tedaj v jako blag namen, ker so trgovski plesi vsekdar izmej najlepših in najbolj obiskovanih, Bmo prever-jent, da bode tuđi letos obisk jako rnnogobrojen, zabava pa izborna. Vstopnica za osebo stane 1 gld. — (C. kr. davkovna krajna komisija) razpošilja obrazee raznim osobam, da vsakdo upiše svoje stalne dohodke, po katerih se potein odmeri dobodnina. Do aedaj so bili ti obrazei dvojezični, nomSki iu slovenski, letos pa so Bamo nemški. Zo-pet za korak nazaj ! Morebiti je g. Verdtrber toli laskav in nam pove, zakaj se ne razpošiljajo slovenski obrazei ? — (VčerajŠnji mesečni živinski some n j) bil je izredno številno obiskan, kakor doslej odkar so se vpeljali mesećni živinski ^omnji v Ljubljani, še nikdar. Prignalo se je na aomenj volov, krav, telet in konj 221O, doaedaj še nedosežena številka. Volov je bilo kakih 700 in je cena, dasi Iše zmerom dobra, proti zadnjemu velikemu somnju neznatno odjenjala, Tuji kupci, posebno iz Trsta, Gorice, Reke in Pulja. nakupili so do 200 volov in dobro plaćali. Tuđi Bavarci in Korošci so dokaj pokupili. Kodj je bilo nad 400, lepih malo, a ipak so ititlijanski kupci mnogo nakupili. Kmetovalci so posebno za krave mej seboj živahno barantali. Zmi-rom bolj se kaže, da bodo ljubljanski živinski somnji postali najimenitnejši daleč na okolu. — („Po dpiralna zaloga alovanakih vseučiliščnikov v Grade i") izdala je svoje tretjo poručilo za dobo od oktobra 1883. V tem času uarastla je glavnica od 3500 na 4600 gold. nom. vred., k ćemur je najbolj pripomogel g. Gorup h svojim darilom 1000 gld. Dobodkov imelo je društvo 446 glJ. 89 kr. izdatkov 270 gld., tedaj pre-bitka 176 gld. 89 kr. Slovanskim vseutiliščnikom dalo ae je 250 gold. podpore. Odbor: Predsednik g, dr. Gr. Krek, predsednikov namestnik Al. Ho-man, blagajnik J. Lendovšek. Tajnik I. Bezjak iu odborniki dr. E p p i n g e r, V e r g h a, V r u s, Ž i t ek, KoSan obrača da se do rodoljubov s prošnjo, naj tuđi v uovem letu ne pozabijo te zaloge, da jo gmotno podpirajo in pridobe še novih podporuikov, da bode podpiralna zaloga veduo bolj ustreuala svojemu namenu. — („Sloveuski jez") v Brdih ima 17. dan t. m. ob 5. uri popoludne v gospe Vendraminove sobani v Biljani besedo. — (Parni tramvay z Trsta vVipavo.) Bodoči teden poda se komisija na pot, ki ima nalog pregledati vso nameravano crto. Ta komisija pojde 12. dan t. m. iz Trsta preko Opčine v bežano in Na Brezino, 13. t m. do Ronk in Červinjana, 14. iz Zagraja v Gorico, 15. t. m. iz Gorice v Ajdovščino in Vipavo. — (To so bili zlati čaši za mesarje.) Mej Ijubljaiiskimi m.sarji ktž' se izre/Hi iz itarma ncmškfgii fasnika, v kuterem stoji nledefca ootica: V arhiTu opatije Hiiitersbach uaŠlu se je računska knjiga, v katerej je leto 1453 vpisano kot Itto ve like draginje ni to, ker je veljal pitan vol 3 Va «1.; jedna krava 2 glM jedno tele tretjino gohlinurja; 23 koStruuov veljfclo je 8 g!. i u 40 diuatov jaje 50 kr. Zaradi velike draginje odpodlal se je iz B*yeuburga posebeu aluga v lueato Koltn 3 tremi viuurji, 8 to vdoto plubl je dvikratuo prepelevauje in si Uupil brano pa jilaeal sUtiovunje. To so bili pač zlati interesi. — (ProBtovoljna požarna bratnba v Kranji) priredi 17. februvunja v titalni^uib pio atorih ples, katereya čisti dobodek je niimenjen pod-porni matici tega društva. Oziraje na olagi naraen, revnim brambo?cein v bolezui pomagati, keterej uzrok je dostikrat ttžuvni posel pri požanh, dine biti odbor dobrega uspebu gotov. — („Balkanska Carica",) že večkiat na-po\eduna, žaloigru kiie/a čruogurakega, pred.-tavljal« se je že trktdt na Cetuiji v n >vej hisi MaSe Vrbice. Prvi predstavi v 2 in 10. dan januvarja bili ste prosti, (bre/ vstopniue), |>ri tretjuj predstavi bila je vstopi.iua na korist gKduliškemu fondu. GltdaliŠCe bilo je dubkoni polno, ktjti ra .en kneza i a megove obitei|i bili so iibv/očm v.-i diplomatj« in dostojan-stvetiiki. Ostali prostor ('200 osob) bil jo zii vsaivya ktlor je bil tako sr. cen, da je dobil prostor, drugi 8o stali zvuvaj iki .»iifgu in bili veseli, ako so vjeli kako besedo. To je bila prva predstava na Ci/titni in igrale so osobe, ki Še nikdhr gledali^čnega odra vidtle i.e?o. Giavm osobi sti: Poturica Stanko iD mlaua Danica. Najbolje se je predstavlja! Stanko Ubogo Diuice je prevrelu 14 letim gospica Zofija Popovićeva, koja — kakor p:Se kritik v „Ćrno-gorki" — ni kad nije vidjela pozoriAta niti ima i samog pujma o pozuridnoj predstavi," tedaj ni prouzročila tako silik-g.i ef.kta, kakor bi to Btuiila vešča in rutniratia glumica. — Drama samo na sebi, ima preširoke dhluge, ki neso v pri-meri i dejanjeoi. D.alug mej Stmikom in Danico, uajlepsi del igre, je le dolg moraličen dvoboj. Naslov , Balkanska Carica ' prav /a prav ue pristaju toj igli, kajti vae dejanje ae vrSi na crnogorskih tleh, le poturica Stinko pripovtniuje Danici, dn bode on balkansko krotio not'snil na svoje čelo, da bode potem Danica ,,Balkanska curici", a!:o bodo njiga ljubila Od tod naslov. — MBJkanska carica" še Di mkjer tiskana. Stihi, kolikor je piiob.':enih v „Čruo-gorki" zapisani so na pamet. Prznavamo, da je k teinu trebalo dobrega aponvno. Poslano. Novi raznaSevnlee „I^ubljanske^a Zvona" tekoči mesec nekaterim gg. ljubljanskim luiročnikoin 2. številko ni inogel prinesti na dom, ker ni vodol i hv. Elizabete zapeljulo je mnogo izumljivih ^.av k postieiuanju tega preparata. JJe-lajo se falsifikati ddoma iz škodljivih, deloraa pa iz delov, ki ne napravijo nikakega aćinka, in usiljujejo obćiustvu za pristui preparut. Da se pa pri kupovanji iio^nete teh falsi-tikatov, glejte, će ima vsaka. Skatljicu varstveno znamko „Iloil. Leopold" in će je na zav;tku in na nakazilu, kako 80 rabi, tiskan po»lpis ,,I*li. *«-utitelu". lb4»slaiio. ^Teizog'i'bliiTT© 1 S to besedo tačenja se anonsa V daiiflšnjej atcsilki, katera pripur«>£a novo, po alaviteui edravniku dr. l'iuksia-u izumljeno sredstvo, K'jhcrautium (laso uatvarjjijoča tekočina), kutero je pri i^padnuji las, plešcih, gotobradcih [ri osivclih ?.e neverjutno mnogo koristilo iu dotdej v svojih uspehih ni bilo še doaeženo. Nećemo na dolgo in široko razkladati ter hvalisati to iznajdho, kakor bi aa-služila, temveč opozaijamo p. n. čitatelje na dotično anoiiHo in priporočamo poskuaiti a tem sredstvom. Ako ne bi imelo uapeha, pripravljen je izumitelj denar brez ugovora povruki. Meteorologično porocilo. S Ća.opa-^2ril: Peiu- Ve- Nubo krfn°a\ S zovanja/18;0;;;,;'1' peratur* trovi ullll> ________________i__________________________J_________ ^ |7. zjutraj 741-a0mm. — 4-6 C brezv. megla OOOmm. Ž 2. pop." 738*81] mm. + 2 8 U al. vzl). jas. ^ 9. zvečer, 73802mm.' + 30"C | al. jz. . d.jas. (lcžJiU Srednja temperatura -f- 0 4°, za 08° nad norinalom. IDvLiaeJsl^a. borz.5. ih>e 9 fehiuvi.ija t. 1. (Izvirim vlt't?r*ri£nu poroci Io.) r'apiruu renta . . ... .79 gU\. 8f> k . Srebrna ron?;* .... . . 80 . 40 ,. Zlata rcutrt ... 101 . 45 „ 5*/0 uiarcnj* i«;iitH. . ......95 . — Akcije narodne hankr ^44 , — , -Irutiitnr akrijc . . . 308 ,90 rujMlou . . . 1511 . 30 .Sapt»l. .... . . . • 4 „ 61 , v. kr. cekini...... F> „ 70 „ NoiDškt- marko ..... ■ ; 9 n 25 „ 4UU drfcavne Hrt-oke h 1. lhf>4 k2.r>0 *flii. 123 , 2"> „ Drf iivni' srećka iz 1. 1864. l'H) gld. 172 „ — „ 4'/L, nvstr. zlata re,nt.u. da\ kn pionta. . 101 ,20 „ ORi-bka slata icita 6»/„......121 „ 80 „ n r> *-".'. . . . . SO rt 05 r r papirna renta 5"/0..... 87 „ 70 „ 5°/u ntajerake zetnljiSč. ud.cz. oblifj. . . 104 „ — „ Dunava veg. Breoke S°/u . . 100 g\A. liti „ — , Zenilj. <»b^. avstr. 4Va'/0 zliLt' '^iiat- Hsti . 120 n 5) „ I'rior. ot)li#. Klizahetiue z:ipsul. žt'lezni»e 105 „ 70 n Pri'>r. ohlif^. FerdiriHndove sev. ielezniee 105 n 2"i r Mala kramarija na Kranjskem orlda ge pod jako ujjfodmmi pokoji. Ta kup-čijii duje nekuj stotakov uisti-^a doltieka na leto, in je primarna za neoženjenu ali oženjen« osebe, posebno pa za krojato, drugo obrtnike in S.vilje, kakor postranski zaslu-žok : oilda su za 200 - .'J00 guU\. — Natanćnuju se izvo v l'r. ]tlUllcr-JeYt'ni auoiicl)>«k.tMii hurrau v IJut»< l|unl. (10O-1) Samo 3 gold. 30O ro|»roK 1»'> nsijmićnrjftih turskih, Škotskih iii piHiinih u/or, se mora hitro spia/.niti in st; proda kos sumo po 3 £ltniiiorf<>lr»xjubl)«iii pri lekitrji I. 1». Trnko«»;,v-ji. (79^ Trgovski učenec, 14—15 let star, zmožen slovcnakega in nem£kega jezika, ki je dovršil prvu realko ali prvi Kimnazijalni razred, vzprejme se v prodajalnico inešanega blaga pri F. X. Cilolli-Ji v Idriji. — Vei se zve pri Fr«n X. Nouvnn-u v IJub-ljuni. (8ti—3) Dalmatinsko vino, litoi- po 28 lcr., naravnoat iz Spljeta, se toči v goatilni vPri združenji"vSpodnjej Šiški. (05-2) Karol Lorenc, gostilničar. /^0^\ WG~ S c. kr. avstr. pri- ^^^ u|Sg|y vilegijem in kr. pruskim P^JS ^f^y ministei'sfcim potrdilom. xM^ Dr. Borchardi-OVO aromatično (dišeče) mifo (žajfa) iz zelišč za olepsauje in popravo kožo in sku5eno zoper \sakake nesnago na koži; v zapečatenih izvirnih za-vitkih po \'2 kr. Dr. Suln de Boutemard-ova dišeča pasta za zobe, iDijHplo&iiujsi ni nitjzane&ljivejfii pripomoček za ohra- njenjo in ćiatenjo zob in zobne^a mesa; v colih in pol zavitkih po 7(1 ali 3f> kr. Dr. Hartung-OVO olje iz kitajske skorje za varovanje in ok'pMaiuc las; v zapečatenih in v steklu fitemplja- nih steklenicah po 85 kr. Dr. Beringuier-jeV Uišeči kroninl duh, krasna voda za diihanjf. in umivanju, ki krepfia in hudi živelj; v izvirnih »toklenicah po 1 g\d. 25 kr. in 75 kr Prof. dr. Lindova rastlinska pomada v Stanjacah, poviša svit in voljnost las in je pripravna posebno za to, da obdrži proge las na glavi-, v izvirnih koaovih po 50 kr. Balzamićno milo Iz oljke se odlikuje po oživljajočej in ohranjiijofiej nioei za voljnost in meli kost kože; V zavitkih po .'3o kr. Dr Beringuier-jev rastllnskl pripomoćek za barvanje lan, barva prav crno, nijavo in runienkaato; s krta- čiimi in lotički vred po 5 tfld. Dr. Hartung-OVa zeljlšćna pomada za oživljenje in zbu- jenje rasti iaa; v zapečatenih in v steklu štempljanih posodicah po 8F) kr. Dr. Beringuier-jevo olje iz zemljlskih korenln za okrep- čanje in ohranjenje las in brade; steklenica 1 ffld. Dr. Koch-OVi bonboni iz zelišš, znan in bkuden domač pripuuioeek za pichlad, hripavost, zabasanost, hripavo Kilo itd.; v izvirnih škatljicah po 70 in i$f> kr. BratOV Ledar-jevo balzamićno milo iz olja zemelj-skih orehov, prijetun pripomoček pri uiuivanji uežne in obeutljive kože, posebno dainam in otrokcin; po 25 kr.; paket (4 kosovi) 80 kr. I*r«vl ti po pripoznanej solidnoati in pripravnosti tuđi v naših krnjih že priljubljeni pripomočki se dobi vajo: V I>jul»]|aiii pri bratik Krisper in pri Edvard >Iuliru; v Zagrebu pri J. J. Cejheku Karol Ara/Jinu in Floi1. Kiraloviću; v Colji pri Kr. Krtspt-rjii; v Uekl pri droglijeru Nikolu Pavačiču; y CJoricl pri lukarjih G. li. Pontiniju in G. C'ristotbluttiju; v Celovcl pri le-karjih II. Koinmetterju in v'ilj. pl. Dietriehu; v Trstu pri lekarjih J. Serravallo, K. Zanettiju in P, Prendiniju; v llclfuku pri Kumpf-ovih dediCih; v Varaždinu pri h karj'h Frau Kiedtti in Anton Kuavju; v Zndru pri le-karju N. Androviću. #ip^ Svarilo. ^w ^^ Svarimo pred pouitrejau, em, EUjslH osobito pred ur. huma «o Isoiite- \^gagy mard ovo đišočo zobuo jmst« in pred H^^^ dr. ISorliardt-dviin aromatu-niui zelišrnim milom. Mno^i ponarejalei in prođujalcl ponarejenih naših priv. stvarij bili so že na I>uunji in v Fragl sodnijsko obsojeni, da bo morali plaćati |»rece)Aiije Klobe v dcuarji. RAYMOND & Co., c. k. pr. I;i8tnik tovaru hygalističnik cosm. stvarij v llcrlimi. (4—i)) <% s-1 % sa £' a" *e 3 pr ' »T3 5" I "V i 2, i ^'1 3 s* ž *• 1 © I 2,5. "5"^ ? ^ g- ^ N = I 5'?? %?r - a ■ ! 1 " ■ — *& *b ^^^* ■ ■ o

i.. —-■ — « ^3 & ! 1 CD ! s° «^" i: — ur: j-i. gj-^ '— \fOH]ailki>rJQiio, uiivujo jih radi tuđi otroci. To pilo bo r .ilikovauo » j»ko tiiattniii |iiirn>iin itvomi'f/u svetiiilui l'itlui. B9~ JttlHft ikntljica a 15 pilumi vrtjti t/t kr. — Za vi trle, osetn Alntlljlc skujuij, V4O pit, vel)a ««»«» i uiIIJC 1 hrilijm Jjrojiold in na zadnje) strani naše fs1/L.'0> Lr * 77 varstveite tnamke, Je jnmarejrn-t, tor svarimo, naj so ne ^^^C/ift/f Ml€&££+n kupuj o. ^C iA^&H i'it ■ J*^ J'aziti *<" mora dobro, da kdo ur doltl alntiega, iu iiptir. e^^,; ^^-" * »!/•(/« «/; fflo *kodljtvt>i/a tzdrlka. VHakdo naj iirečuo zahtev« ' /y ~~č A'riiMtctHcrih JCIiznbi-tinih jtil, to imajo na zavitku tor nnvodilu ' za rabo jtoteff atojf-H jtodpis. Glavini, zalogu uu I>uuaji: Apotheke ,9zuui li«>ili|$eu Leopold"' des I*li. Neutttein, Studt, Ecke tler IMankeii- uiul N]»ieg«]gaHHe. Za 1 gld. 15 kr. pošljeino frauko jeden zavitek. ! Livarna za železo in tovarna za stroje > G. Tonnies-a v Ljubljani 1 kupuje : lito železo, teto in rumeno kovino i W~ P° najvlsjlh ccnati. "^pflf (96—1) Isto tam dobć r1 Hvcl stalno delo. Odlikovano z 18 avetinjami in spri-Čevali imenitnih in merodajnih osob in korporacij knt na)t>ol|£«t i n»J-c«mi«;|hm iiittMl za obntev in za nsuje in konjsko opravo in pri vosovlh, in se že već let rabi za lovake iu po-potne ču vije na Nujvišjem dvoru in od Tijeka mjvišjih lovukih prijateljev, da, pri izletih v gore od Nj. Veličanstva eesariue. gfipjpi3lllj %»J. BENDIK-y g^ST.VALENTINK^rS Glavna zaloga za Kranjsko pri SCHUSUHSlKA-tt'EBKR ■V EJubljttlli. Cena: v Skatljah po 5 kilo 10 gld., 2'/i kilo 5 gl'1., v takoim. '/i £katljah (40 deka) 1 gld., '/jSkatljell« deka) 1 hO kr.,' lU Skatlje (8 deka) i>f> kr., 100 koBov '/h Skatelj pa 12 gld. f)0 kr. Vojakom in pro-dajalcein na <1 robno nad 5 gld. rabat i franko posiljutuv. Za pređpustno saisono priporočam svojo bogato zalogn ry*tlln, iicvcHilnih v«ieev in p»|to1ituov, enlr^-iaTratnlkuv, vetrujM^* flplt in trakoT vsake vrate, nadalje svttlonarvastih ntlanov, brocatov« »Htlua, tarlntana, crcpelfn«, liKUjakegn balista in bo- t>ine(tt. Na novo upeljano: glacd-ro kovice najboljše kakovosti vseh vrst in barv, na izbero za gospode in gospe. Z velespoStovatijem (53—4) J. S. BENEDIKT. Rezi I ne stroje za skopo in klajo, rezajoćo v vsaki poljubili dolgosti, v 24 raznih velikostih, iz,dehijejo kot posebnost, iz vratne; knkovosti in rahnosti ter razpoSiljajo točno z Dunaja PH MAKFABTH & Co., izrtelovalci strojev, -^C^ZElsr, II., Praterstresse 78. TB^F" JS6ejo se izvedeni, zouedjivi roterih posnenianj naj su puzi na višnjov ovitfk iti varstveno %naiuko prtstnili siiid-nib bonbonov (slika izumitelja). V viSnjuvib zavitkih po fi(), 30, l~> in 10 kr. Zaslužni diplom mejiiarodne zdravstvene razstave v Londonu 1881. leta za medicinske tvarine in aparate v pospeševanje zdiavja. ~F o dpis i: NJ. velićastvo kraljica Vikturija angleška. — Nj. kr. visokost vojvoda Edinburški. - Spencer, predsednik razstave. — John Eric Erichsen, načelnik odbora. — Mark. H. Judge, tajnik, Ivan II<»lf»>>- Koncentrirani sladni isleček. Za bolne na prntli in plutah, zasturol kašeij, katare, bolezni v grlu. — Si^urni'tfa uspclm in zel(» prijatno za ti>.ivati. — V flaeonHi po 1 ^ld. 12 kr. in po 70 kr. iviiii rio nov ». S1 a d n a čokolada. Jako rediln.-i in krt'pilnazuoaobe slabofnrga telena in živcev. Zolo okuana in posebno priporočnti, kjer jo znuiivuuje kavo ker vaburjajofi« zabranjeno. Zavoj «/4 kl«, po 1-M0 kI-, '•'(> i" «J<> kr.? «»vjj •/•. kltf- a-40 «1., 1 ft) gl irt 1 *!. Proti kašlju, hripavosti, bol«čiiiam v prsili in želodcii, oslal>ljenjii, sušici, slabej prel)avljivosti, najiispesuejse krcpilno sredstvo za okrcvajoče po vsakej ltalezni. I 58 krat odlikovano. ^ Ustanovljeno 1847. | Izumitelju in jedinomu izdelovatelju pristnih prepavatov iz sladne^a izlečka, gospodu IVANU HOFF-u, c. kr. dvornemu založniku, c. kr. svetniku, (lvorticmu Kaložuiku Mkoro vticli evropskih »uverćiior, I>uu»| I., To%nriiiMka zalogu: C^rnlu'ii, llriluuerHtrn«me H., tovarim: Ornbeio hol", itriiuuerMtrMHH« i£. Priznavanja in naro&ila viaocih in najvtijih oaob letu 1882.: Cesarđki viaoko3ti nadvojvoda K:ir«il Ijjudovik, nadvojvoda Friedrich, kr. visokoat princ Wales-ki, princuaa do Ligne, vojvodinja OldcnlmrSka, princeaa UtMiaa, ^C. pl Furenczv, čitateljica Nj. v«ličan«tva naše presvetle cesarice, nn^leSka bonno (variihinja) Nj. c^sarske visok(»ati prinčeao Marijo Valerije, obitelj Metteruich, Olau-Gallas, Karac8onyi, Hatthyanyi, Rommer, nj. vzviS. fcm. Filipović, grof VVuriubrsind itd. itd. — Priporočano py zdravtiiSkili prvukth, proteaorjih dr. lluinbt'rgor, SchriHter, Schuitzlcr, Granichstiittcn in mnogo družili Duuujakih. Pet najnovejših poročil in zahval za ozdravljenje meseca septembra 1883. z Dunaja in z dežele. Stotisočeri, ki so žu nad vsoin obupali, bili so rešeni pt> Ivan Hoffovib sladnili prepnratib ('.drnvilno j»ivo ix sisidiioga izlefika), da so zadobili mizaj ljubo zdravje ter se ga Še zdaj vcaelč. iflamolastiio izrečeno besede ozdravljenih.) Vaše blagorod je! C'elo lt'to aetn trpel na mnčnein želođćueui U»taru in ktiHljl: zaman ho bili vbj loki, dokler ncseui rabil Vaših izvrstnih Ivan HoA'ovih ulad-nih preparutov. Čcz nekaj ineae ev izoatano kuSelj, tek se vine, in moje zdruvj • je bilo po Vašem Ivan IIolTovem zravilrem pivu iz alndnih izlečkov popohuim popravljeno. Vzprejnaite ruojo iskreno zubvalo. 0b jednem ptiložiin zahvalo v ogerskem jeziku, razglasite jo po ćirnein svetu. Mezokovacshaza. Dr. Aloj/,1J Nagy, župnik. Vašo visok orodje! Prosim Vas, da mi tnkoj kakor hitro uiožno pošljete 13 nteklenic Va-5eg» Ivan Hoffovega zdravilne^a piva iz sladnih izlečkov in dva zavoju sl;id-nili bonbonov po poštncin povzetji. Z veseljem koiiAtatujem, da Vnše fabrikute prav rad rabini, ter da ini ugajajo iu koristijo. Z visokim spoStovanjem St Andrej pri Buljuku, 5. septembra 1883. 91. i»l. l*eicltl, vodje^a soproga. Častno mi je Vam nuznanjati, da so se Ivan lloflovi sladni preparati doslej pri VReh mojih bolnikih, kateri ao že dolgo trpoli na tezkem sopeuji, slabem teku ia prebavljenji, prav dobro obnusli • zaturoj Vas vnoviC prosim, da pošljete s poStniiu povzutjem in nuslovoin : „G. Ivanu Guscliallu v lirnu" 28 fltoklenic zdravilnega piva iz sladnih izlečkov in 3 zavoje sladnih bonbonov. SpoStovanjem Grottava, 9. septembra 1883. l>r. Josip FrUde, prakt. zdravnik. l>uiiajsko iKMočilo o ozaravljeiijL Uuniij 11. acptembrtt 1N83. Ne moreui si kiij, da bi se Vam iskreno ne zabvalila za čudovito ozdravljenje želodčnega katara, kateri je mojega moža že štiri mesece pestil. Mož luuj jo rabil raznu sredstva, a žttlbre« impeha, dokier slučajno ne čita v list ili pohvalo Vaših Čudovite) delujotih Ivan lloffovih sladnih preparatov. Poskusil je I njiuii, in že po kratkem zimživnnji Vašega Ivan Hoffovega zdravilnega piva iz sladnib izlečkov mu jo otlleglo, in sedaj, po jedeuindvajseti steklenici je moj mož popolnem ozdravol. Vzprejmite inojo in mojega soprog/a srčno zahvalo tor prosim, da to pismo objavite v blagor jednako bolujoćih. Z visokim spoštovanjem Fraujn Platenik, Ts'eufiinihaus, Goldschlaggasse 28. Najnovejša Dunajska zahvala a 7. dne septembra 1883. Prosim zopet za 13 steklenic Ivan Hoffovega zdravilnega piva iz sladnih izlečkov, kajti. če ga le omsiu ihiij ne zauživam, imam poželjenje do njega. Uživam ga zdaj že dve leti ter aem se prepričal, da mi ugaja, zatorej se ne bi protivil, ako se to tuđi javno ozimni. Dunaj v 7. dan septembra 1883. SpoStovanjem Frnu Ittftrgetsl, konditor, Mariahilferstrasse 62. SVI ik T\ 11 *\ Zabtevajo naj se samo prvi pristni Ivan IloiTbvi sladni preparati % varstveno zniimko, ka tura je po c. kr. trgoviuskem sodišči na Av-flf n iR I l_ '0 atrijskem in Ogerskem registrovana (slika izumiteljevaV Ni-priatnim izdelkom drugih nedostaje zdravilnih aokov zelišČ in pravilno izde-Jinillifc W» lovanje Ivan lloffovih sladnib preparatov ter po iijavah zilravnikov mog6 eelo škodljivo uplivati na zdravje. j|^~ Prvi, piistui, slizo razanujoci Ivan Hoffovi sbidni bouboui za prsi zaviti sc> v višnjev papir. Naj se izreeno lo taki zahtevnjo. "^H Ivan Hoffovi bontoni iz Bladnega izlečka v višnjevih zavojih po 60, 30, 15 in 10 kr. ^58-18) Glavno ztilogo v Ljubljani ima: Peter Lassnigg, trgovec s specerijami, Nadalje iniujo zaloge: V Reki: Nic. Pavačić, droguiHt; v <«oriel: O. Chri.stofuldti; v Mariboru: F. P. Jlotaaek-, na ^lavnein trgu; v Piuji : J. Kaaimir, lekarnar; v (Jelji: J. Kupferschmidt, lokurmr; v Hruuji: Fran Dolmee, trgovec. l»aiis. | l.oiulon. | liiiiir£. | t'ranli«»l»rod na Ml. | iTew-York. "O"staxio-vlje3^.o leta- ±©4^7. Vsi čiharni Ivan Hoffovi sladni preparati so bili 58krat po cesarjih in kraljih odlikovani. JVIolan g e Ularmela&e mešani salsen (rastlinski sok) dvbiva se jako fin in svež po jako nizkej ceni, kg. po 60 kr., na d«'bek> pa šti ceneja, pri (84—3) ■a Stolnem trgu št. I, na ogt« Spital&kih utic v Ljubljani. Pivovarna bratov Kosler-jev. flac vratno marcno pivo v zabojih po 25 in 50 steklenic 1 se dobiva iz (83—52) ALOJZU MATER-jeve zaloge piva v steklenicah v Ljubljani. !£ Javno naznanilo ^Z vsem prebi?a.lcem lutriji iB Ogerske. Vsled velikanskega pokupovanja ud strani p. n. obcinstva v prej v listih objavljene) razprodaji velike zalogu blaga iz zapušćine 121 let ubstoječe velike kupčijske hiSe Janeza Kurula Kunza & Schmidta, 8e je ta zaloga ze za dve tretjini zmanjSala in dediči ao sklenili v poslednjej seji, da se bode razprodaja nje Se nahajajofiega se biaga ft*mo tri teđue Se nadaljevalo. Kdor huče kupiti lepo in izvrstno blago skonij zuHtonJ, naj v svojo laatno koriat hiti z na-ročitvijo. Da ni treba razdirati atavka, so so pustile prej-finje številke kosov. (51—4) Na prodaj Je fte sledetfe blago: 4500 ženskih srajc iz najfmejSega angleSkega chiffona I b pristniini švicarskitni vezeniiui uatavki, prava I unietna vezenina, — po 1 gld. 50 kr.; d van uja to- I rica za 16 gld. 50 kr. I 1500 ženskih ponoćnih srajc jednaku bate, zelo tlo'ge I in po vsej dolgoati s Svicarskimi vczenimi uatavki, I jako elegantno upravljene, kraaota za vsako damo, I — po 1 gld, 50 kr.; dvanajstorica za 16 gld. 50 kr. I Taiate iz teškega barhanta po 1 gld. 00 kr. I 5600 ženskih spodnjih kril iz najfinejšega aivega platna I a pristnimi avicarskimi svilnatitui obšivkl okraSena, 1 — po 1 gld. 40 kr.', dvanajstorica za 15 gld. 50 kr. Taiflta iz rudečega cretona po 1 gld. 50 kr. •, dvanajatorica za 16 gld. 50 kr. Iz teško klobučine po 1 gld. 75 kr. Taiata i/, najfinejšega in najtežjega sukna, z najlinejšo pisano volno vezena, na okotu plisiraua, z volanti in zobci, — po 2 gld. 50 kr. 250 dvanajstoric ženskih hlač iz uajfiriejšega bar-hanta, bogato okrašene, z robci, po 1 gld. 50 kr., dvanujstorica 14 gld. 3500 mozkih »raje iz najfinejšega anglcškega chiffona, cetvernato opraje glariko ali vezeno, vaakeršne ovratne širjave, — po 1 gld. 25 kr.; dvanajstorica za 16 gld. 50 kr. 1500 dvanajstoric damastovih numiznih garnitur, z ušitimi cveticami, obatoječe iz jednega prta in 12 bristtlk, — samo 2 gld. 85 kr.; neobhodno za vaako hifio in Čudovito ceno. 2000 dvanajstoric turskih otirač, zarobljenih, poaamič zlozenih, z rudećimi obrobki in dolgiini resiuni, naj-titujše pikiranih, prekrasnih, — po 3 gld. 75 kr. dvanajstorica. 2000 velikih ženskih ogrinjal iz naj (ine j se Berolinske volne, z dolgimi reaami, različno krasno in moderno harvana: škotsko, tursko, bela, aiva, drapp, križa-sta, crna, rudeća, rujava, itd., — po 1 gld. 20 kr.; dvanajatorica za 12 gld. ftO kr. 400 popotuih plaidov, jako veliki in debeli, iz najtežjega in najboljšega sukna tkani v elegantnih augležkih uzornih; rujavi, sivi, melirani, s težkimi dolgiuii rcHaini; ti pl..idi ae dade zaradi svoje ne-znanske vi;likoati in širokoati rabiti za obleko, popotno oicriujulo9 iiosteljuo otlejo in it'u-ttke nIihwU" ter ae dasti še po 2Olet»oj rabi iz njih napraviti «lye kr., II puža prej po 12 gld., »daj sauto po 4 gld. 85 kr. 300 zavojev domaćega platna, 30 vatlov, nujbnljši, najteži iu terpežnejši tovaruiški izdelek za domaću rabo, — po :> gld. 50 kr. Gena boinbažu vidno poskakuje, platno bo v kratkeui imelo podvojeno ceno; zatorej uaj ai gn vsaki mtjno naroči. 500 svilnatih koltrov iz najtežje Lvonske ehappe-svile, belo, rudeče in žolto črt&ui, — po 4 gld.; čudovito ceno. 320 avilnatih robcev iz težke Lvonske svile v vseh barvah, VBak kos v drugej barvi. Ti robci »e lehko rabijo kot ovratni robci. Dvanajstorica velja samo 3 gld. 50 kr. 650 gurni tur iz gobelina, obstoječe iz dveh nnih posteljnih pregrinjal in miznega. prta z baržunastiiui čopi, v raznih barvah krasno izdelano, ter velja garnitura, to jo vai trijo koai vkupe, samo 7 gld. 50 kr. 5000 dvanajstoric rjiih brez šiva, iz dobrega, težkega platna, tuđi za največje postelje; — po 1 gld. 35 kr.; dvanajatorica zu 15 gld. I Vsaki kupee, ki du skupiti ob jeđnem najmanje 15 gld., dobi nagrado, torej gratiN Švicarsko uro'iz franeoskega zlatega hrona 2 dolgu verižico; zu pravilni tek se jamči 2 leti. Naročila v gotovini (a poStnimi nakaznicami ali pa tiiHi puvzetji) naj se poSiljsijo z naslovom: IErbschafts-Yerwaltung Rabinowicz, Wien, II., Schiffamtsgasse Xr. 20 'VffeLli dan sveže predpustne krofe. J. Foderl-ova pekarija sladćic v Lingerjevih alicah. (29-5) ♦♦♦#♦♦♦♦♦♦♦»♦»»»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦•♦♦»»» { Umetae (32—9) o J nstavlja po najnov6Jšein amerikaiiakem naćinu || ^ brez vsakih bolečin ter opravlja ploinbovanja in <> ♦ vae lobue oi»erw«ije <> i zobozdravnik A. Paichel, ]\ + po'fg Hradeckjjevega mostu, I. nadstropje. o »♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦»»♦♦♦♦♦♦•♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦ Zoper jetikco! Radgostski univejrzafni čaj in rožnovsti maho-rastlinsli celllićki, Š^^GtfTMuT ^ priporočajo so posebno \§^0^^mT > ^ ; za vsei tiadi za zastarane f<&Bj%&*2^'£\;:\ bolezni na pljučah, za (^f^lSirffifr S^%?;-\^\ 8r^ne! Prsne ^n vratne 1-W^/Jl^^^^l^đ^l b°le^nei posebno za bu-\^^/m^vmJy^l S*co' želodčevo slabost, \^^O^^V^^^fe' za splošno slabost Čut- ^J^^^-^^^fei nic in začenjajočo se HT^^T1** VŠSrmm pljučnieo! Veliko što vilo priznanskih pisom razpolagajo se v propričanje. Javna zahvala. Gospodu J. Seichertu, lekarju v Rožnovi v Radgostskem. Čestiti gospodi Po dostanem nevarnnm pljučnom vnetji naučil uio je ćele tri leta auhi kašelj in ponavljajoča ae hripavost. Pretočeno jeaen postalo je moje žalostno stanja tako hudo, da aeui ćelo koace strjime krvi izkašljal in trpni sem pri tem zarad pribavljanja in telesne slabosti, uirzlico in ponočnem me jako slabe-čem potenji. Zdravnik — moj dobri prijatelj — konutatiral je začetno jutiko I Po dolgem brezvspeanem zdravenji poskusil sem valeđ sveta mojpga ztiravnika kot zadnji pripomoiek Vaš liadgoatski univerzalni čaj, kateremu ae zahva-ljnjejo liže mnogi v našom meatu za 7.opet pridob-Ijeno zdravje, tor rabim za olajfianje suhega in žgečega kašljanja Vaše Il-*žnov»ke eeitličko. V kratkoj doti ztoljšalo se je moje brezupno stanje tako, da se ćudijo vsi moji znanoi, kakor tuđi moji zdravnik, kateri nikakoršnega ozdravljenja nlj upal. — Kaši janje nehalo ju popolnem, ravno tako nijaem več kri pljuval iu uulialo jo tuđi ponoćno potonje, povrnil s*' jo zopet tek in moćnejši kot poi)rej, in tako pridobilo ju uiojo slabo telo zopot poprej-šnjo krepost in ttlasticiteto. Komaj po atiritednem uživanji sem popolnem zdrav in veBCl in zahvaljujem svoje ozdravljenje poleg Bogu jedino le Vašim pripomočkom. Prosim Vaše blagoroiijo mojej atarej materi, ka-tora uzo štiri leta trpi na arcneiu bodenji iu teakem dihanjf, priposlati pn>ti podtneinu povzetku dva pa-i keta tega čaja in »avno toliko škatljic maho-rastlin-akih ceitličkov, iu želim iz srca, da bi ta izvratnt lek in ne drago hištio zdravilo zasluženo nplušno pripu-znanje pridobilo, ter ostajum s posebnim spoštova-njom Vašemu blagorodju hva'ežni 1 Ivan na M.orav-akum), in razpošiljajo ao naručila na vae strani proti poatneuiu povzutju. Da je pa p n. občiustvu bolj prirofino, imajo tuđi za!(»ge slodeČi lekarji: W. Uayr v LJul»l|aut, W. Konig v Maribora, S. Mittelbuch iu J. Cej bek v Zagrebu, Baruiherzige Briiilur iu A. Nodveit v *jJradci, A. Marok in J. Kupfor-si:hiuied v «'elji, 0. Kiuslmiiu v lJimi«ls Carl Grabacher v Nuruu, J. Illing v ltot-teuuiunu, W. Thuruvviild v C;«Ioy«K Zalo gro napravile se bodo v vaeb lekarnah in vefijih pro-dajalnicali materijahie^a biaga. |^~ Uoktur lloratov« Jediuu prava voda za ući, pririjona uat;uiko po starem rodbiuskein receptu toga svotovno slavnega zdravnika za oči, pripravna je za okropljtmjo in vztlržanje vida v v&\-koj hturosii; v kratkem ozdravi no da bi boluika nio-tila v njegoveui pokliču, frišui ali stari prissid na oČeh, poge na rožnici iu kaso ter odpravi situo solzonjo. lzvirna ateklenica z navodom za rabo volja I7O kr., za k«»lek in zavoj 1** ^«"- već. Prava sit dobi samo uaravuuttt i/, lukarue m v kopi'liači ltužnavi. H %0fr itoiitovHki cvet za živtc, hitro in trajno io/.dravija puiiko, irgiinjo po lutih iu vsako viHte s'iabust v živcih in kitah, l^virna sklenica 70 kr. av. v., za kolek iu zavoj 1« kr. već. Pravi so dobi gauio uuruvuoMt ia lokaruo v Koznavi ^A"-ravnka... (G93-12) 5OOO l ^788^14' astankov snkna {po .')—4 metro), v vseh barvah, za polno mozko obleko, pošiijapo poštnem povzetji, ontanckpoSgl. Hi. Storcli t liriiu. Ako bi se blago ne dopadalo, se »tore zam«i\j«Ui. TakoJ delnjode. Uspeh zajamčen. 4|\d!*%, Dt>nar dobi vsaki takoj povrnen, pri jpffFr'JiBtai katerem ostane moj sigurno delujoči MB$Sm. ROBORANTITJM f$iSHBr'*^j^ ': (brado u^tvarjajoce sredstvo) ^Hrw%v!m. tf*^4M- hrez nspeha. Ravno tako sigurno pri '|M>^Mv§|W Ple*nh, impaUb in oMvollh 1 useli. X&&&?j'!'jf)ffi7$\ Uspeh po većkratnem moćnem utrenji ''^i&C'^i^M^ z»j»načen. Posilja v steklenicah po 1 gld. ' .^jTiat''?£%£'"' 50 kr. iu v steklenicah za poskuB po 1 gld. J. Cirr-olioh -v 3E5r*iiu.. V ftfuhljani se dobiva pri g. M^dtnrttit MaHr-ut v Trstu lekar Pavel Eocca; v Gorici lekar C. Cristoffoletti; v Reki lekar C.Šilhavtj; v Celji A. Krisper; v Mariboru J. Mariinz, 0T NI ileparljal "^Q (096—13) Nesreću a katastrofa v Casamicciola. dne 28. julija je bil švicarski fabrikant ur Ivan Demus iz CLaus de Fonda na otoku Ischia zasut \ in 80 je ondu v 41. letu svojo dobe zadušil. Kljubu I vserau poizvedovanju postavljenega kuratorja Giacoma liufatti v Neapolji no ncao nadli niti surodniki, niti pravni dodiči, VBled tega je vae premoženje pripadlo državi. Pošiljatev, imejoča v sebi 2463 prisb.ih Švicarskih ur in zlatega kinča, ki jo bila via Duuaj na-menjena v iztok, pridržal je BpeditGr Fr. Itauvau.rfils v 7. dan avgusta, ter v 15. dan oktobra izročil pod-pisanej trgovini z urami in zlatim kitičeuo, naročivši, da naj se vse blago, samo da se pokrije carina in in voznina, tedaj »koro zaslonj odda, ter se ku-ratorju otnogoči izvesti zapušćinski račun. Vse ure so repasiraue in na minuto regulovane in je samo graviranje pokrovov in fitc/tn pristnih zlatih kin6ev toliko stiil, kolikor se zdaj za vae zahteva. 350 žepnih ur na valjček iz najfinejfiega franco-flkega doublć-ilatJi, ali pa z dobro posrebrenim ni-kljrviin pokrovom, unjiim-jGe gravirane in giljoši-rane, z dobro pozlaćeno verižieo, zlati fagon, fino na minuto repasirane. Vse vkup samo gld. 4.OS; taisto iz pravega lćJlotnega srebra, po c. kr. uradu puncirane, težko pozlaćene, samo gld. 6.6O. Iste ure na valjček iz pravi'ga 14 karatuega zlata, pun-cirane, prej «ld. 45, zdaj za slepo ceno samih gid. 17. 250 ur na sidro iz najfiiu>j3ega franeoskega double-zlata ali pa z dobro posrebrenim nikljevini pokrovom, fino gruvirjino in giljoširune, na 15 pristnih rubinih tekooc, s preciznim kolesiščem, kazaleem za sekunde in krasno verižico, fino repasirane, »iiino k!*1- 7. Iste ure na sidro iz pravoga 13lot-m-{r