Katollšk cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljA po posti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr.. za četert leta 1 pld. 30 kr. V tiskarnici sprejemana ua leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četert leta 1 gold.; ako zadene ua ta dan praznik . izide Danica
dan poprej.
Tečaj XXVII.	V Ljubljani 11. vinotoka 1872.	List 41.
Pervovirne naznanila o spre obračanji tur hov v Damasku.
Marsikteri bode začudeno pogledal pri enem ali drugem naslednjih dogodb, pa kar je. to je. Naznanila so pristne, pervovirne, iz Damaska samega, prič je toliko kolikor spreobernjeneev, in še veliko več, ker znano je po vsem jutru, kar se godi, in tudi po Evropi se mnogo piše in govori o musulmanskih spreobračanjih, odkar se je pričelo to čudno djanje.
Najnovejši (XV) zvezek naznanil iz svete dežele in Kolonijski zvezki o teh spreobračanjih prinašajo izvirne naznanila. Kar se bo dalo, bom posnel ob kratkem te silo mične in znamenite dogodbe za častite bravce.
I.
Ko sem hodil 1. 1866 po Siriji z dvema tovaršemah so nam po mnozih kraji, in zlasti v Damasku*) dosti pripovedovali, kako strahovito so turki 1. 1860 kristjane klali in morili. Kazun očetov frančiškanov v Damasku je konec storila tudi množica šest tisuč (6.000) druzih vernikov. Toda spolnuje se tudi tukaj, kar je pisal Ter-tulijan: Kri spričevavcev — martornikov — je seme kristjanov". Častiti o. Iln Geissler, apostoljski misijonar, po čigar naznanilih bodo posnete naslednje dogodbe, čisto nič ne dvomi, da na prošnje unih častitljivih spričevavcev se gode zdaj prečudne reči, ktere spremljajo spreobračanja in so tako posebne, da spominjajo na perve čase keršanstva. Naznanila pa so zvesto posnete iz pisem, ktere je v kratkem umerli latinski fajmošter v Damasku, č. o. Emanvel Forner pisaril latinskemu varhu (kustosu) v Jeruzalem. Pisma so shranjene v arhivu frančiškanskega samostana v Jeruzalemu.
Iz pervega pisma 11. mal. serp. 1869.— Hitim Vam naznanit sporočilo, ki Vam bo veliko tolažilo in veselje, pravi o. Emanvel Forner. Gospod je prišel turškemu ljudstvu posebno skazovat svoje usmiljenje. Dve sto turkov v Damasku se je k naši veri spreobernilo.
Dalje pripoveduje, da pred 6 ali 7 leti, (tedaj kmali po tistem strašnem klanji) se je pričela tam ločina, ktera se je popolnoma odpovedala Mohamedu in le samo v Boga veruje, kteri je pa tudi vse bistvo njih vere. Ta deistiška ločina (sekta) se imenuje „Sietlije", se močno razširja po vsi deržavi in smejo se ,,Šietlije" imenovati jutrovski „piizejiti". Že nekaj časa je, kar so mnogi izmed njih v Damasku in drugod prihajali k kristjanom in zlasti k katoličanom, kteri so jiin dajali katekizme,
*) Gl. „Popotovanje v Sveto dež«lo, Sirijo itd" str. 289—302, iz česar bode marsikaj bolj jasno iz pričnjoč^a popisovanja. (Ob enem bodi ta mnogo-obsežni potopis v novo priporo^-n, ki še veliko iztisov čaka svojih sprejemavcev. — Pri O 0^rb>r!i po 1. gold. 10 kr.)
evangelije in liste, ki se za vernike natiskajo v arabskem jeziku.
Ena teh ločin, 200 ljudi, v predmestji Midau-u, ima mladenča z imenom Ilogjase, ki se je znebil vse boječnosti pred mohamedani, in pričel se očitno naznanjati za kristjana, ter je z veliko pobožnostjo hodil v cerkev katoliških grekov, ktera je v predmestji Midau-u. Turki mu začno žugati in on pribeži k greško-katoliš-kemu patrijarhu, leta pa ga je poslal k predniku laza-ristov, in prednik k o. Emanvelu kakor dušnemu pastirju ondotnega mesta, naj bi ga obvaroval slehernega preganjanja. V ta namen je dobil službo kavas-a (nekega častnega služabnika in spremljevalca ter varha uradnih oseb; gl. „Popot." str. 47) pri španjolskom konzulu, kjer ie bil v varnosti. Po tem mladenču je dobil naznanilo tudi še zastran drugih, ki so odkntoserčno želeli v poduk hoditi in kristjani postati.
Začeli so hoditi k nauku, pa s previdnostjo, v začetku njih po 7 ali 8, potlej po 15 ali tudi po 20. Z velikim kopernenjem in zvestostjo so poduk poslušali. Dobili so na doni vsakterih podučljivih in pobožnih bukev v arabskem jeziku, kakor se tiskajo v Jeruzalemu, in prebirali so jih z gorečimi željami. Kadar so pa brali, koliko in kaj je naš Bog in Žveličar za nas terpel, so se pričeli neprenehljivo jokati, nekteri so prejokali celo noč.
Imajo pa prav dober red; eden, ki je bolj podučen, je njih vikši in ima 7 pomočnikov za kerščanski nauk, in vsak teh ima 25 tovaršev, da jih uči. So pa tako serčni, da so pripravljeni terpeti preganjanje, ječo in celo smert za Kristusa. V eni svoj ili hiš so si napravili nekako moliše z altarjem, križem, postavo M. D. z božjim Detetom , podobi ss. aposteljnov Petra in Pavla in sv. Frančiška, in pri vsakem je kratko popisovanje njegovega življenja. Dobili so tudi še druzih pomočkov za nauk in bogoljubnost in obnašajo se ti katehumeni ter pripravljenci na sv. kerst tako, da zamorejo kristjanom samim v zgled biti. Hodijo celo v okolico turke spre-obraČat, vender vselej skrivaj in s potrebno previdnostjo. Med temi novinci so ljudje vsih stanov, celo nekteri Effendii (učeniki postave) in santoni (nekaki mnihi ojstrega življenja). Žene so se bile do takrat le še samo 4 spreobernile. (Dalje nasl.)
FJnbim malim ftruznikom bratovšine sv. tMelinslva Jezusovega.
Posnetek iz pisma sestre Rahele Tronkoni, prednice usmiljenih sester v Han-Kowu leta 1870.
Narpervo omeni silne povodnji leti 1869, ki je tri mesce terpcla in čez polja in hiše stala. Bog sam, pravi,
nas je v toliki poskušnji mogel poterjevati. Mnoge družine so za lakoto izmerle; možje, žene in otroci so nas jedi prosili, pa le malokterim teh ubogih ljudi smo mogle pomagati, ker smo bile zase in za svoje male sirotice komaj oskerbljene. Dvanajstletne najdene deklice in dveh malih z velikim trudom iz povodnji otetih deklic vender nismo mogle brez pomoči pustiti. Previdnost Božja jih je k nam pripeljala, in sprejele smo jih. — Večina teh nesrečnih ajdov ima terdo in neusmiljeno serce; pri splošnih nezgodah ne poznajo nobene vdanosti in nimajo nič sočutja do svojih otrčk, ktere v jezi grozovito zaveržejo.
Po povodnji so kitajske žene in deklice spet hodile k navadnemu podučevanju. Podučevale smo jih vsak dan, posebno o praznikih, od jutra do večera. Ob, če je pridobitev ene duše zastava lastnega zveličanja, kolika tolažba mora serce tistega navdati, ki od časa do časa vidi sad svojega podučevanja, da se ajdje spreobračajo in vero Jezusovo sprejemajo! O Božiču sta dva zakonska prejela zakrament sv. kersta; dobila sta imeni Jožet, Marija. Pri polnočnici se jih je mnogo približalo mizi Gospodovi. O kako je človek ginjen, ko vidi, da je v tej ajdovski deželi, kier je še tako malo kristjanov, vendor tudi Jezus češen, ljubljen in goreče sprejeman!
Dve ajdovski družini ste nam svoje hčere izročile, da naj jih v pravi veri podučimo; to nam daje upanje, da bodo tudi one vero v Jezusa Kristusa sprejele. Neka ajdovska mati nam je dala svojega umirajočega sina kerstiti, prepričana, da ga večno srečnega stori. Ona sama je čez nekaj časa prišla v smertno nevarnost, in je, za silo pripravljena, prejela sv. kerst. — Gospod se velikrat posluži prav priprostih stvari, da duše oteva. Žena, z imenom Marija, ki je sicer prav revna pa pridna kristjana in dobrega serca, varuje s čisto nesebično ljubeznijo precej veliko otrok, ktere smo ji zunaj hiše izročile. S pohlevnostjo, s ktero si vsakega ve nakloniti, hodi po ajdovskih hišah, in kjer kakega umirajočega otroka najde, g s sveto izurjenostjo kersti, in tako mnogim angeljčkom nebesa o dpre. Neutrudena teka po mestu ter iše duš, da nam jih v izrejo v katoliški veri pripelje. In komu nam je zlasti hvala vediti za vse dobre nasledke? Z ginjenim sercem se zahvaljujemo Kraljici nebeški: ona, srednjica naša pri Jezusu, razgrinja svoje usmiljenje nad vse tudi neverne narode, ker v njih serca vdihuje ljubezen do prave vere in do pravega Božjega češenja. Ti ubogi kristjani dajejo potem narlepše spričevanje svoje pobožnosti do presvete Device. V naši sirotišnici se poskušajo vsi, mali in veliki, v pravem češenji naše preljube Matere Marije. O sklepu naše majnikove pobožnosti je truma mladih dekiic belo ogernjenih in ovenčanih v obhodu pospremila Marij no podobo, ki je bila potem na altar postavljena. Naše sirotice so Kraljico nebeško s tako živo vero in priserčnostjo klicale na pomoč, da se vsak mora zavzeti pri tako malo omikanih novo spreobernjenih kristjanah. Nekaj odrašenih se je iz naše sirotišnice vemilo v svojo domačijo, kjer se lepo vedejo, lep zgled daje 10 in druge mlade dekleta v keršanski veri pod-učujejo. Na njih mesto je spet nekaj mladih ajdinj k nam prišlo.
To leto se je veliko naših angeljčkov v boljši, večno življenje preselilo. Dasiravno smo žalovale nad zgubo nekterih deklic naj lepši nade, smo vender hvalile Boga, da jih je sprejel v kraljestvo večnega zveličanja. Se veliko tavžent tacih nesrečnih otrok bi se dalo oteti, ko bi imele pripomočkov k temu.
Roka Gospodova nas je tudi to leto s povodnjo obiskala, kakor lansko leto, še le hujši je bila, ker je voda še za čevelj višje nastala. Čez mesec dni so se vodč utekle, in zdaj imamo spet suho na vertu. Dasi-
ravno nas je rešenje od povodnji potolažilo, nas je pa strahovita morija v Tien-tsin-u v veliko britkost pripravila. Kar nas zadeva, zaupamo na veliko usmiljenje Božje, in smo pripravljene svoje življenje iz ljubezni do njega darovati. Kar nas pa v globočini serca žali, je to, da je zavolj strahu pred nastajočim preganjanjem veliko začetih dobrih del in drugih, ki smo se jih še lotiti želele, bilo zaderžanih. Pri vsem tem vse upamo od previdnosti Božje ; ona nas bo veliki nam proteči nevarnosti odtegnila, ter nam naposled v tej nehvaležni deželi podelila varen mir. Potem se bodo s pomočjo tolikanj zaslužljive družbe sv. Detinstva naše in vaše želje spolnile. Ozrite se torej na nas, ki smo tukaj brez vsih človeških pripomočkov, in le na Božjo previdnost zaupamo! Pobožne družnike omenjenega društva zamoremo zagotoviti, da se bomo, kolikor bolj nas bodo podpirali, s toliko veči gorečnostjo trudile iu si vse prizadjale, da bo njih milošnja z otenjem ubogih otrčk stoteren sad obrodila; ker ti ubogi otročiči vsak dan hodijo pred naše vrata, ter kruha in sprejetve proseč ročice proti nam stegujejo; pa jih velikokrat s solznimi očmi moramo odpraviti, ker pripomočkov in prostora nimamo, da bi jih zamogle ohraniti in odgojevati".
(Dalje nasl.)
Slorani r Ameriki in Uberainn rfo-misljeratna ornikorainosi.
Kadar Cerkev kaki narod zbere, kadar ga poduči, kadar mu napravi šole, knjigarnice, in raznotere oli-kavne naredbe, kadar Cerkev sploh kaki narod čedno obravna in obdela; potlej čez dolgo let se zbudijo ljudje, kteri začnejo duhovne čertiti, preklinjati in jim zabavljati: Vi ste mračnjaki, „Volksverdutniner", vi ljudstva v nevednosti obderžujete, vi vraže razširjate, vi ste krivi, da ljudstvo ni izobraženo, olikano - in sto in sto tacih černjenj, laži in naj ostudniših obrekovanj. Kaj hočemo govoriti o terdih in zagrizenih nasprotnikih, kakor so po judovskih „pressah" pa po tagblattih, laibahericah, triestericah itd., ako se celo učiteljski shodi vedejo, kakor da bi vsa izobraza bila na nje zastavljena, ako sc celo na slovenskem učiteljskem shodu sliši glas, „da učitelj je edini olikani človek na kmetih"! ^Če „S1. Nar." prav poroča. Pristavljeno bodi vender, da zadevni govornik ni bil Kranjec.)
V pojasnjenje rečenega poglejmo, kdo sedanjo dobo v Ameriki Slovane zbira, da bi se med povodni jo tujih narodov ne utopili, — kdo jih podučuje in za poduk skerbi, da bi po amerikanskih gojzdih čisto ne obdivjali.
Častiti O. Janez Marija Gartner v sporočilih do društva sv. Leopolda na Dunaju pripoveduje okolišine o Slovenih, po Ameriki raztresenih, ki so gotovo vredne vse pozornosti.
„Slovanski narod je znaten oddelek katoliškega prebivalstva v zveznih deržavah zlasti na zahodu, in se vsako leto narašča. Znano pa je pomankanje duhovnov slovanskega jezika, in za pomoč se močno mudi. Toraj želimo in prosimo dobrotnike, naj po svojih močeh pod-
Sirajo slovanskega misijonarja, čast. gospoda . M. Gartnerja, ki vstanovlja slovansko misijonsko seliše (štacijo v Milwaukee-ji) napravo, ki je ravno tako času primerna kakor polna pritežnosti."
Kdo se tako poganja za raztresene Slovane in njih omiko? Mar liberalni časniki, učiteljski shodi, možje, ki hočejo narod osrečevati, pa „vero" iz svojega gesla izložuiejo? ...
Trije škofije so une besede podpirali: Mihael Heiss, škof v La Crosse-u; Jož. Melcher, škof Greenbayski; Jan. M. Flenui, škof Milwaukejski, in prosijo katoličane
naj pomagajo, da se zbirajo slovanski bratje ter v svojem lastnem jeziku slišijo „čuda Božje", slišijo v lastnem jeziku njih otroci nauk po šolah itd.
Gartner sam pa piše: Katoličani! ali 8e vaše veselje ne bo kalilo, ko jih vidimo na tisuče, kteri po našem zadolženji umirajo za duhovno lakoto. . . . Govorim o katoličanih slovanskega naroda, ki med nami živč v obilnosti in razkropljeni, veči del brez vse pomoči; govorim o Čehih, Poljcih, Slovencih, in kakor že se vsi imenujejo. Tem na pomoč priti je potreba našega katoliško-družbinskega življenja, ki se že davno — davno čuti in zdajci že prav hudč pritiska. . . .
Dalje naznanje g. Gartner, da so mu katoliški škofje v večerni Ameriki naložili, da naj vstanovi slovansko misijonsko napravo, ki naj ima v Mihvaukee ji svoj sedež, ker naj več Slovanov se je naselilo na večeru ; misijonsko delo pa bode po primčri moči obsegalo vse zvezne deržave, posebno tudi veči primorske mesta, novi Jork, Baltimore, novi Orlean itd.
Tedaj ne amerikanska zvezna deržava, ampak katoliški škofje se usmilujejo razkropljenih slovanskih katoličanov v Ameriki, kličejo narode na pomoč, da se jim pomaga. In ne mnoge slovanske društva na Dunaju m drugod se nečajo za svoje daljne brate, ampak Leo-
Eoldovo katoliško društvo na Dunaju, katoliško du-ovstvo s katoliškim narodom po vsih deželah — ob kratkem katol. Cerkev jih v svoje zavetje sprejema zdaj, kakor vselei. Potlej, čez kaj časov, kadar jih bode Cerkev povzdignila, najberže da pricapljd „postfestum" tudi taka liberalna olika „autklarunga", „inteligen-cija", ki bode Cerkev spodrivala, duhovstvo in keršanski nauk z bridko-martrami vred iz šol metala, ter v nejevero in divjaštvo nazaj iskala prekucniti, kar je katoliška Cerkev s svojim duhovstvom, s svojimi vse oblaževalnimi pomočki iz teme na svitlobo spravila.
Gartner je pridobil že več duhovnov za svoj namen in iše jih pomnožiti.
Predlanskim ie bilo v gotiškem zlogu stavljeno poslopje blagoslovljeno. 15. nov. 1869 je Gartner v posebnem razglasu slovanske duhovne vabil v svoj vinograd, in kmali so se jeli okrog njega zbirati. Iz bogo-slovskega misijonskega ustava v Lovanji so prišli čč. gg. J. Zlepčik, V. Vacula in V. Tilek, in ti so zbirali v občine Cehe v Cedar Rapidš u, Jovi, Baltimori in Detroit-u. G. Hellerjz Češkega je zbiral Čehe v Mil-waukee-ji; A. Lang Čehe v Highland-u; J. Ehrenberger v Rock-Creek-u; J. Brunner v Cooperstown-u; J. Ro-dovicz Poljake v Mihvaukee-ji; Fr. Ks. Šulak, S. J., Poljake v Vinoni; J. T. Musielewicz Poljake v La Crosse-u. Tudi za Čehe v Edwardsville-u je poklican že duhoven iz Evrope; v novem Jorku in Pittsburgu so bile v začetku 1. 1871 vstanovljene katoliške srenje po gg. Weidlich-u in Videnku. Več slovanskih mladenčev se v amerik. škof. semeniših izobrazuje za slovanske misijone.
Svojo napravo je Gartner posvetil najsvetejšemu Jezusovemu Sercu, čegar vse prešinujoče plame naj ogreva z božjo ljubeznijo po samotnih logih omerzlele serca. Ako se pomjsli, kako neznansko veliko dela po vsi veliki Ameriki Štajerec Veninger, S. J., ni dvomiti, da bode tudi Gartnerjeva naprava po tako lepem začetku rodovitna za Slovane in da ravno po katoliških duhovnih se bode slovanski živelj s katoliško vero vred ohranil, da se ne utopi v angleštvu in protestanštvu.
Povsod tedaj po zveznih deržavah, pravi Gartner, se kaže novo življenje med katoličani slovanskega jezika. Toda po mnozih krajih nimajo še cerkev, ne šol; so pa revni, prav revni. Glavni namen je z vsta-novljenjem slovanskih srenj po škofijah dosežen, dosegel se bode toliko bolj, kolikor več slovanskih duhovnov se
bode pridobilo. Berž pa ko bodo povsod imeli slovanske srenje s svojimi duhovnimi pastirji, se bode gledalo tudi na manjši in male raztresene naselbe, in pa da se bodo ob svojih časih obhajali ljudski misijoni po že vstanov-ljenih srenjah. Taki misijoni namreč narod posebno vterdijo v nravni moči, s ktero je pa tudi v tesni zvezi naravna ali fizična kerpkost vsakterega naroda.
Brez ozira tedaj na to, da brez vere in duhovstva je človeštvo po duhovno zapušeno in nesrečno za večnost, tudi vsak previdni spoznd, da brez duhovstva bi bila vsa olika človeštva sploh tudi z vsim drugim šolstvom in olikovalstvom prazna misel in iluzija. Li-beralstvo še nobenega naroda ni olikalo in ga nebo.
Ogled po Slovenskem In dopisi.
Iz Ljobljane. V mesečnem shodu katoliško-po-litiške besednice je g. predsednik omenil god presvitle-ga cesarja, kteremu so pričujoči s slavoklicem priterdi-
Naznanil je, da to nedeljo 13. oktobra, bode katol. politiška družba v Smartnu pri Kranju obhajala svojo obletnico, ter vabi družnike k tej slovesnosti.
Društvo se je tudi pretekli mesec nekoliko pomnožilo. (Čas je zmiraj resniši, toraj je na tem ležeče, da se društvo razširja in se možje tesneje zedinjajo, kteri so pod katotiško - konservativno zastavo: za vero, cesarja, domovino.)
G. mojster Drašler je nato bral pomenljivo obravnavo o sirotišnici, za ktero se v Ljubljani že toliko in toliko lčt denar nabira, ktere je tako kervavo potreba; pa vender se od nikodar noče upanje posvetiti, da bi jo mesto že dobilo. Gospod Drašler je napovedal, da predloga ne bode stavil, dobro pa je, da si sleherni to reč v spomin vtisne in o lepi priliki v njeno pospeševanje besedo spregovori, ker tudi dobra beseda o pravem času veliko tekne. Naštel je potem mnogotere dobrotnike, ki so že od davnih časov (početek s Schillingom) v ta namen denar odmenjali in je zdaj že istine precej čez sto tisuč gold. Ni pa še zdaj brez dobrotnikov in dobrotnic, ki bi reč podpirali, samo da se začne. Treba je k temu edinosti, naj vsi, ki kaj premorejo, na to tiše, da se tako silo potrebna naprava ne odlaša več.
Omenil je, da sirotišnice so rod keršanstva ter je pojasnil nekoliko sirotišniško zgodovino, imenoval mesta, po kterih so sedanji čas sloveče ubožnice. Pojasnil je njih namen in overgel nektere nečimerne ugovore. Oi>om-nil je zlasti, da zaloga je tukaj tolika, da so malokje imeli tako; naj več so z malim ali pa skoraj čisto z n i č začeli, pa vender tolik vspeh dosegli, sej pri tako blagotnem delu je božji blagoslov očiten.
Sprožil je poslednjič misel, da bi bilo dobro, naj bi se napravil odsek djansko izvedenih mož, kteri bi sprejel primerne ravnila ter bi potrebne priprave za ubožni-co oskerboval, pozvedoval za prostor itd. Povedal je tudi, da deželni zbor bode to zadevo gotovo v roke vzel, da bode pa delo silovito, ker je zadevnih pisem za nekaj čevljev na debelo.
G. Regali je šaljivo piknil, naj akte denejo „ad Acta" in naj se enkrat že kaj dela, sicer se bode še le 400 let po koncu sveta kaj storilo.
Sprejet je bil enoglasno nasvet: naj se nekteri možje pošljejo k deželnemu odboru s prošnjo, da naj se brez presilnega ozira na „fascikeljne" veliko več prične djansko delati. —
Gosp. kanonik P. Urhje nadalje prav tehtno govoril o sedanjih politiških razmerah ter o cerkvenem življenju, kakoršno se je razodevalo ravno pretekle ted-
ne po Nemškem. Govorilo se je mnogo o „bolnem možu" (Turčinstvu)! zbolela je pa tudi žena: Evropa, in bilo je povovorov dokaj, kako bolni Evropi pomagati.
Pogovarjali so se naj pervo v začetku septembra tega leta v Hagu na Holanškem „internacijonalci" ali rudečkarji, pri kterih pa iz Avstrije ni bilo nobenega. Imeli so sedež dozdaj v London u, zanaprej ga bodo imeli v novem Jorku v Ameriki. Ti so klicali: delavcem njih pravice, zastop tudi v zbornicah, popolno prostost, boj zoper kapital (bogatine in posest), vse da je lastnina vsih. Vzdigniti se mora punt, so rekli! Hvalisali so pariško komuno (znane strašne požigavce s petrolejem itd. ). — Meščani so jih en čas poslušali, potlej pa pre-vpili in s svojo množino iz dvorane pregnali. Ti tedaj hočejo s puntom, ognjeni, ropom bolno Evropo zdraviti! Lepi zdravniki!
Drugi zdravniki Evropini so biii trije cesarji, ki menda niso bili zastonj skupaj prišli, ako ravno se ne ve natanko, kaj so se dogovorili. Ker se o tem ne ve kaj dosti zanesljivega, toraj o tem molčimo.
Shod katoličanov nemških v Vratislavu, ki je zlasti v veri iskal pomočkov, je gotovo pravo zadel. Povedali so zbranim vladarjem naravnost, da ljudje, kteri zdaj zoper vero tako neznansko kričijo, to delajo zato, da bodo potlej tudi vladarjem njih prestole prekucnili, ako se ta bolezen ne ozdravi, ako se hudobneži ne ukrotč. Posnel je izgovore in omenil pomočke bolj obširno. Ponmčki, ki jih je katoliški shod nasvetoval v duhovnem oziru. tičejo razširjanje bratovšine sv. Bonifacija, ki je že toliko storila za vspeh katoliške vere ; vstanov-ljanja družb dobrih mater, d i bode odreja mladine bolj i; naprave za lepo od rej o tacih otrok, ki imajo zanikerne starše; — priporočevanje in razširjanje dobrih časnikov in bukev sploh, pa tudi za mladino: prošnja do deržave, Toraj >e dnevi Gospodovi posvečujejo; — molitev za sv. Očrta, sv. (.'erkev itd. V telesnem oziru so pripo-ročevali: Bratovšino sv. Mihela; — pomoč delavcem, kakor koli je mogoče, — vsim katoličanom naj to na sereu bode. da se jim njih stan polajšuje z napravami za delavce in njih deržine, /. izposoj i lnicanii, zastavni-cami. hranilnicami, z oskerbniši za srovo blago, živež itd., da bi g a ceneje dobivali: pri volitvah naj se volijo taki možje, kterim je blagor delavcem pri sercu; — podpira naj ^e keršanska uinetnija: kdor meni, da ne more drugač ter hoče v Ameriko se preseliti, naj se priporoči v družin« sv. Kafaela, ki take izselee pod svoje zavetje jemlje. Kavnati pa se mora vse h- po postavni poti.
Sprejeta sta bila poslednjič še dva posebna predloga. 1. Znano je, da je „I,aibaeher Zeitung" nasprotna in sovraž-Ijiva (Vrkvi, papežu, katoliški reči. O vsaki priliki rozodeva to sovraži ji vost: omeni pa naj se le nekaj iz poslednjih dni. V listu 227. 3. okt. po ,,Triester Zeitung" naznanil je spis nekega šolnika »Schulmann), ki hujska, da naj se vero/, nanski nauk več ne ..klasificirat4*. v razredbe ne zapisuje, ter ni potlej na tem nič ležeče, ee se ga mladina uči, ali ne!
Kam da meri ta lesičnost, je očitno. Koliko bi se lahkomišljena mladost kršanskega nauka potlej št; učila, kako bi s katchctoiu utegnila delati, ako se ta naj ime-nitiiiši in naj potrebniši tvarina še toliko ne ceni, da se z drugimi vred zavey.no vverstuje, to vsak lahko pre-vidi. In kako bi bila potlej mladina še manj vterjena v veri, ki se ravno sedanji čas brez kazni tak«> nesramno psuje in zaničuje, to je čisto jasno. Čudno pa je, da ta ,,schiilmann" naj imenitniši, naj svetejši in neogibno potrebno vedo tako brezumno spodkopuje, ko vender le malo verstic dalje tako širokoustno govori o napredku, nemški učenosti, kulturi! Je mar to napredek in nemška učenost, da se mladina v veroznastvu zanemari in le samo v druzih vedah izobrazuje? —
Kar uni „šolnik" ugovarja zoper „klasificiranje" vero-znanstva, je lisičja laž, in le nekaj morebiti kje kaki „abusus, qui autem non tollit usum". —
V ravno tistem listu „Laib. Ztg." natega besede o „stvarjenji luči" iz Mojzesovih bukev, in pravi, da to pripoveduje „eine Mahre" — neka pravljica! — Kar tedaj je judom, luteranom in vsim kristjanom sveta, od sv. Duha navdana beseda božja, to je vladni Lai-bacherici „eine Mahre!? . . . Tako spoštuje „Laibacher Zeitung" vero kranjskega naroda!
Nasvet je toraj, naj katol. polit, društvo si. uiini-sterstvu in ob enem vladinemu predsedniku v protestu zoper tako sovražljivo počenjanje naznani in pojasni, da vladini časnik Laib. Ztg., s cesarskim orlom na čelu, in s kakoršno takošno podporo, je v nasprotji z vso našo katoliško deželo, ktera svojo katoliško vero, svoje verno spoštovanje do Cerkve in njenega poglavarja o vsaki priliki razodeva, in jo je razodela zlasti tudi une tedne, ko se je pobožnost in molitev za sv. Očeta po vsi deželi gotovo dve tretjini vsega odra-šenega prebivavstva vdeležilo, da molčimo o vsem drugem; pojasni naj sc, da tako počenjanje vladinega časnika je žal je nje, zaničevanje ni draženje vsih naših katoliških vernikov ter vse dežele, kar ne deželi in ne vladi nikakor ne more koristiti, in katoliško - politiška družba je v vesti zavezana zoper to malopridno udelo-vanje vladinega časnika protestirati. 2. Drugi predlog je, da naj društvo škofoma Ermelan-škemu in Genovskemu pošlje pismo sočutja v njenem terpljenji in preganjanji za sv. Cerkev od strani pruske in genevske vlade.
Oba sklepa sta bila enoglasno sprejeta.
Iz Ljubljane. Nektere dobre knjige za čč. gg. duhovne (vse pri O. Kleru dobiti). „Vade Meču m piorum socerdotuin, sive excrcitia et preces in su-sum sacerdotuni" je prav pripraven veliko prekoristne-ga obsegajoč molitvenik za duhovne s 305 stranmi v prav ma|linem formatu.
Officium Ilebdomadae Sanctae, s černim in rudečim tisom, žc zrava Hebdoina pripravna, zlasti ker seže od cvetne do bele nedelje.
S up pleme n tam a d b rev i ar um romanuin, obsega ,.otfieia nova et novissima4* (Campoduni 1808), ofticiuin immacul. Consep:. li. .M. V., pa .vi arij ne ofticia communia per aiinuiii pro rccitantiuni commoditata, in sploh dosti drnz h ki jih je včasi nepripravno sem ter tje iskati. 2*<>. stran.
Ofticiuin i m maculatae Conceptionis (juxta decr. C. et (J. ISIm.).
Iz Smlednika, 22. kim. M. K. Selški. — (Stoletnica sinelške K al vari j c.) V spodnjem delu Goren-skega po sredi lepe ravnine od severno-zahodnje proti južno-vzhodnji strani, dobri 2 uri na dolgost ob levem bregu Save se razprostira lepa Smleška fara, in ravno na sredi stoji veličastna, leta 1840 na novo sozi-dana tarna cerkev sv Urha.
Pičlo četert ure od farne cerkve proti vzhodu se vzdiguje majhen iiribec, verh kterega razvaline nekdanjega smleškega grada očitno pričajo minljivost vsega časnega. Na podnožje tega hribea, stari grad imenovan, je naslonjen prijazen homcc, na kterega je iz posebnega nagiba nekdanji posestnik smleske graj šine g. baron Flodnik leta 1772 dal sozidati štirnajst postaj Jezusovega terpljenja, in na verhu postaviti tri križe, spomin na Golgato poleg Jeruzalema. Leta 1804 so častiti naš ranjki župnik Anton Hafner s pomočjo naše pobožne, za vse dobro vnete gospe grotinje dali štacijonske znam-nja popraviti, križe prenoviti, stare, na majhnih deskah namalane in od dežja skoraj čisto oprane podobe s sicer starimi, vender lepo prenovljenimi drugimi nadomestiti
ktere so častiti oče Salvator, gvardijan, ravno tisto leto blagoslovili. Tako se ohranuje Smlejcem tako prijazni in ljubljeni kraj. Po letnicah je ravno zdaj sto let, kar je vstanovljena tukajšna Kalvarija, in ker se sedanji čas še druge manj imenitne petdeset-in stoletnice slovesno obhajajo, zatoraj so naš ljubljeni, kakor za olepšan je Božje hiše, tako za za Čedne znamenja ob cestah in potih posebno vneti gosp. oče Anton Klemen želeli stoletnico naše Kalvarije slovesno obhajati. Tukaj je stara navada, da se vse kvaterne nedelje v farni cerkvi namesto kerš. nauka moli sv. križev pot; zato so ravno pretečeno kvaterno nedeljo, 22. dan kim., za to slovesnost odločili. Smlejci so v ta namen iz spoštovanja in ljubezni do Kristusovega terpljenja od postajo do postaje vse pota popravili in vse od dna do verha lepo osnažili. V nedeljo po poldan ob 2 se je
Sričela slovesnost v farni cerkvi. Častiti gosp. oče Stare, czusove družbe v Repnjah, smleški rojak, za to na-prošeni, so v pridigi prav ginljivo razkladali začetek, premišljevanje, in korist sv. križevga pota. Prelepi nauki gotovo ne bojo brez obilnega sadu. Po naslednjem blagoslovu s presvetim Rešnjim telesom so šle dolge verste vernikov za znamnjem sv. Križa iz farne cerkve proti Kalvariji med ginljivim zvonenjem, zvesto molitvijo, in priserčnim petjem lavretanskih litanij. Tam, kjer e je že skoz sto let toliko molilo, toliko usmiljenih solz pre-lilo, tudi zdaj gospod Oče začno s celo faro terpečega Zveličanja premišljevati in ginjeni stoletnega spomina obmolijo sveti križev pot. Verlii Kalvarije se dokončajo molitve, in nato še pevci pod križi zapojo: „K svetemu križu pristopite" i. t. d. — Vse množice se vernejo j)otem zopet v lepem redu med zvonenjem in petjem k farni cerkvi, kjer sc je z zadnjim blagoslovom slovesnost dokončala. Slovesen in ginljiv je bil ta dan za vse smleške farane, kterim se je bilo pridružilo veliko bližnjih sosedov! Bodi vse k vikši časti Božji in prestavljanju sv. Križa, kteri je tudi marsikterim današnjim slabovercem v spotikljej, kakor je bil nekdanjim malikovalcem. „Naša hvala pa je v Križu našega Gospoda Jezusa Kristusa!"
Iz Mirne peci, 20. kim. J. Sk. *) — Ljuba Danica! Že več let tvoje liste prebiram, in neizmerno veliko podučnega in spodbudljivega si že svetu naznanila, torej naj ti enkrat tudi jest nektere drobtinice podam, ktere se po mojih mislili s tvojo nalogo strinjajo.
Pisal mi jc zadnje dni moj stari prijatel g. Fr. Alberti, bivši jetniški duhovnik v Gradiški, zdaj v pokoju!, iz Gorice, ozirno Sv. Gore, kamor vsaki polet-niški čas gre v duhovno pomoč romarjem.
Na pervo popisuje nenavadno svečanost na Sv. Gori 2. kim., kar si že ti, ljuba „Danica", v 2 listih lepo popisala. Okoli 15U duhovnov s prezvišeniin velikim škofom na čelu in čez 40.000 vernih od bližnjih in daljnih krajev — zares ogromna vojskina truma, ktere vsaj polovica je z orožjem prave molitve na goro pri-romalo prosit Marijo pomoči papežu in cerkvi. Čuditi se je, piše na dalje, da pri toliki gnječi ljudstva se ni nobena nesreča prigodila; samo dve stari ženi ste v cerkvi v omedlevico padle, kterim je pa zdravnik, poprejšnji dan nalašč na Sv. Goro iz Gorice poklican, precej pomagal.
Neki beneški potepuh je hotel ure in listnice izmikati , pa hitro so ga v rokah imeli žandarji, kterih je bilo 8 na gori. Od druge nezgode mi tukaj nič ne vemo; vero in cerkev sovražeči časopisi pa kvasijo o treh, kteri, češ, so tukaj smert našli; pa da veliko je bilo polomljenih in pohojenih, in še več laži kvasijo.
*) V zadregi zakasnjeno.	Vred.
Na to popisuje moj prijatel posebno ozdravljenje gospe vdove ranjcega g. Jož. B., bivšega kontrolorja v Terstu. Ti gospej se je bil že v tretje precej po za-celjeni rani, ko je bila operirana, rak povernil. Tretja operacija, so nekteri zdravniki rekli, je smert sama, in so ji odsvetovali. Priporoči se pa v naj večih britko-stih Mariji Devici na Sveti gori, in tretjo operacijo po Božiču ne le srečno prebtoji, temuč rana se naglo zaceli in od tistega časa je čisto zdrava ter ni več nobenega znamenja, da bi se hudo povračalo. Mesca avgusta se je na Sveti gori 631etna gospa Materi Božji za prejeto milost zahvalila.
Na dalje piše prijatel, da bo v nedeljo na sv. Mihaela Arhangela dan na Sv. gori prav posebna slovesnost, namreč na ta dan ima Gorica ;z obljube poseben praznik na Sv. gori, kamor pride tudi cerkvena godba; veliko število ljudi,, posebno veliko Goričanov, bode k Materi Božji priromalo, ker ta dan bo č. g. Miha Go-mišček, vikar v pokoji, 86 let stari, svoje GOletno maš-ništvo slovesno obhajal; in kar je še prav posebno, jo to, da bo pri tej slovesnosti tudi sam pridigoval. Od oOletnice mašništva ni hotel neki nič slišati, da bi njo slovesno obhajal, ko so ga na to opominjevali; 60letnico mašništva slovesno obhajati si je pa sam izvolil. Ta zlatomašnik po pismu prijatla hodi že več kot 20 let iz Solkane pod Sv. goro, kjer prebiva, duhovnom pomagat na goro, romarjem s službo Božjo postreč, zmiraj le peš, in še precej lahko. O pač srečni, od Boga posebno obdarovani mož! — In naš verli misijonar g. Fr. Pire je za 9 mescev in 20 dni še srečniši. Blagor mu ! Tudi piše g. Albert, da duhovni goriške nadškofije, posvečeni 1. 1847, so pred kvaternim tednom, kakor je v ,,Danici" omenjeno, prav spodbudno obhajali svojo 2oletnico na Sv. gori. V njih številu je tudi vodja Sv. gore. Naprosili so bili gospodje enega očetov jezuitov, kteri je z njimi imel duhovne vaje, in jim je neki prav k sercu govoril.
Iz Polic. Devetnajsto nedeljo po binkoštih se je obhajala na Policah v dekaniji Cerkniški redka j)a lejia slovesnost, kakorsne Poličani do zdaj niso doživeli. V saboto vže se je slišalo priterkovanje in streljanje, v nedeljo je pa pokalo, ko za časa kake bitke. Občo spoštovani vele častiti starček g. Blaž Matuc je opravljal svojo zlato sv. mašo. Gosp. Blaž je bil rojen leta 1793, 31. prosenca, posvečen 1. 1822, 22. septembra. Novo mašo je bil tiho opravil v Cerknem. Na prigovor v. č. g. dekana v Cerknem se je blagi starček odmenil v svojem rojstnem kraju na Policah, kjer je zdaj že 3 leta v pokoju, slovesno zlato mašo obhajati. Od vsih strani je ljudstvo skupaj vrelo v malo pa snažno in zdaj spodobno ozališano cerkvico, ki je precej oddaljena od vasi. Sprevod je šel iz gospodovega stanovanja; ganljivo je bilo viditi, ko jc pobožni belolasi starček s častitim spremstvom stopal na^palico sc opiraje j»roti cerkvi. Z močnim in razumljivim glasom je pel sveto mašo, med ktero je v. č. g. dekan imel okolišini primeren, kaj priserčen in ginljiv govor. Gosp. Blaž je pastiroval, dokler so mu moči jiripustile; kmalo ima 80 let, pa je še le 3 leta v pokoju; znamenito je, da je v kuraciji sv. Urlia v Ravnali skoraj 40 let pastiroval. Kaj tacega ni vsakemu dano. Znamenito iz njegovega življenja je tudi to, da je gospod zlatomašnik preživel vse svoje sošolce iz se-mei.iša, ne enega tistih, ki so bili ž njim posvečeni, ni več živega. Pomenljivemu dnevu blagi tspomin! Gospod Blaž, Vam pa:
Koljkor žarkov s solnca sije, Toljkrat nad Vas naj razlije Božji Sin svoj blagoslov; In ko pride smert kedaj, Naj odpre Vam sveti raj!
V Kotmaosdorfo na Koroškem je imela 22. septemb. katol. družba prav obilno obiskan shod. Iz govorov, ki so jih imeli večidel kmetje, se je jasno razvidelo, kako zopern je „liberalizem" kmetiškemu stanu. Eden govornikov je djal: „0d liberalizma ni nič pričakovati; ima pač v ustih zmiraj sladke besede svobode in zlatih prihodnjih časov, toda akoravno že več let gospoduje v deželnih zborih in na deržavnem zboru, venaer S« zlatih časov še Čisto nič ne kaže; svoboda pa, ki nam jo je dal, je edino in samo letd, da dandanašnji vsak tepec brez kazni sme čez cerkev, vero in duhovne ropotati in zabavljati". Občno pohvalo je prejel za te besede. Tudi so udje splošno nevoljo razodevali nad neko stranko na Koroškem, ki bi rada teh malo jezuitov iz dežele pregnala in celo podpise zbira v ta namen, akoravno juaom stanovanje v deželi privoši. (Kamtr. BI.)
Iz Vabas v Ameriki. (Konec.) Popoldne jih je doma učil od 1 do 3, in potem je konja zasedel in šel na deželo kake 2 uri deleč, in jih je spet tam učil kako poldrugo uro. Nazaj pridši smo pa šmarnice imeli, tako je včasih komaj večerjati utegnil. No, pa zdaj pustimo to; sej je današnji dar vse trud nadomestil in poplačal!
Potem so še kerstno obljubo na glas ponovili, in po maši je se z njimi molil, in potlej jih je pripeljal spet v šolo, jih obdaroval z lepimi podobcami. Tako je bila končana lepa slovesnost še le ob 12. Povem vam, imela sem že kak vesel dan na svetu, ali tako veselega, kot je bil ta, se nikdar ne. Vse vse je bilo ginljivo. Cerkev smo bili ozališali, kar je bilo mogoče, z lučicami, z venčiki, z zelenjem in cveticami vsake baže. Naj bo vse v čast sv. Rešnjemu Telesu.
Pretečeni mesec sta bila dva odrašena keršena v naši cerkvi, eden let star in drugi 26. Pervi se je ves keršanski nauk naučil v enem mescu, in zdaj je z drugimi otroci šel k sv. Obhajilu. Tukaj se sosebno vidi, kaj gnada božja dela. Ta mladeneč je tako dober in pobožen, njegov oče pa taki kot da bi bil obseden, nima nobene vere. In koliko je še drugih zgledov; marsikteri otroci imajo take starše, da vse zaničujejo, kar je božjega in namesto da bi otroke lepo učili se jim še posmehujejo, ker otroci pobožno živijo, pogosto sv. zakramente prejemajo i. t. d. Res, so nekteri otroci, ki vsaki mesec k spovedi pridejo, ako ravno njih staršev še k Božji službi nikdar ni, še menj pa k sv. zakramentom. Ni dolgo, kar je neka mati prišla k g. bratu in rekla: kaj je to, da je pri naših otrocih tako spremenjenje? Od kar so začeli k poduČevanju hoditi, nočejo o petkih mesa jesti! Kajne, to je bila prava mati! In takih odpadencev je tukaj veliko. O žalosten stan takih ljudi; še slabši so kot protestanti! Te je ložje prepričati in spreoberniti kot odpadenec zopet pridobiti, ker oni zaveržejo vse gnade, ktere jim Bog daje; zato jih pa tudi Bog s svojo gnado zapusti. Protestantov pa še zmirom kteri spoznd svojo zmoto, in se poda v naročje sv. Cerkve. Menim, da ne bo dolgo, da bo spet en odrašen keršen, ker se prav pridno katekizma uči. Nekaj protestantov prav dostikrat pride v našo cerkev, zato ker jim dopade, ko je lepo ozališana, in ker imamo lep altar, ki ga je naredil Martin Mikuž. Naredil je tudi dva altarja za naše pridružniške cerkve. Bil je pri nas skoraj 9 mescev, zdaj te dni nas je zapustil, in se bo počasi v Evropo spravljal.
Zdaj je šel doli v Vinono k. v. č. g. Plutu, bo še tam en altar naredil, in na jesen se bo spet podal v Evropo, ker annrikansku zima mu ne dopade, posebno zato ne, ker ni terdnega zdravja; terganje po udih ga je to zimo zelo nadleževalo. Misijona še nismo imeli; pa upam, da zdaj kmalo pridejo v. č. g. Veninger, ker so ze svoje reči do nas poslali. Hišo imamo že celo dodelano; neizrečeno je lepa, naj lepši, kar jih je v
mestu. Mislim, da se bomo kmalo preselili vanjo, in potem staro stanovanje pod cerkvijo pripravili za nune, ker v jesen se jih nadjamo. Gospod brat je to leto neizrečeno veliko naredil in predelal. Pri cerkvi je zakristijo naredil, v cerkvi altarje, pa novo hišo in še več druzih reči napravil, tako, da se je malo zadolžil; kjer dobi kaki denar, vse mora dati delavcem in pa za druge reči, kar se zraven rabi. Letos ima toliko skerbi in opravkov se zraven duhovskih dolžnost; da je res prav težavno za duhovna, ki ima toliko tudi s posvetnimi rečmi opraviti, to si lahko mislite.
Zdaj ima spet drugo težko nalogo; 3 mladenče so pripeljali v naše mesto v ječo, ker so bili zatoženi, da so starega moža ubili, in eden izmed tih je obsojen na vislice koj prihodnji mesec. Ni se vedilo, kakošne je vere. Pa zdaj, ko je vidil, kaj bo z njim, se je oglasil, da je katoličan in da želi katoliškega duhovna. Koj pride Irec g. bratu to naznanit. On koj gre v ječo ga obiskat, ga tolažit in k smerti pripravljat. Pervič ko pride noter, ga praša: ali kaj moliš? O nič; zdaj ni časa na molitev misliti, imam druge skerbi, je odgovoril. Potem ga je še večkrat obiskal, ga opominjal in po-dučeval, mu dajal dobre bukvice prebirati i. t. d. Zdaj je pa kakor jagnje, ves pohleven; prav skesano se je za velikonočno spoved pripravljal in prav pobožno prejel sv. zakramente.
Ta mladeneč je bil dobro zrejen, in v verskih resnicah dobro podučen ; ali slaba tovaršija ga je tako daleč pripravila, kakor tudi sam pripoveduje; sej ga ljudje zelo hodijo obiskovat. To je zgled drugim, kam slaba tovaršija pripelje. Pa večkrat zdihuje in pravi: o moja ljuba mati, kaj bojo počeli! Za moje življenje mi ni toliko, le mati se mi smilijo. Zdaj ga je prišla obiskat; več sto milj daleč se je pripeljala po železnici. Hiso ie mogla prodati, da je imela za popotvanje. Oh, kaj Dritkih ur otroci staršem napravijo !
Neki mož je šel z njo v ječo in pripovedoval je
1)otem, kako je bilo. Mati zagleda sina, ki ga že več čt ni vidila, pa ni se ga zaveselila, marveč žalostna ga je, ki ga najae v tako nesrečnem stanu; joka in ioka, pa vse zastonj. Sin pa, ko mater zagleda, ves obledi in na vsih udih se trese; ni mogel dosti govoriti, beseda mu zastane od straha pred dobro materjo.
Danes, ko dalje pišem, je g. brat šel v misijon 18 milj daleč; zdaj bo pa tam otroke za pervo sv. Obhajilo pripravljal.
Častita gospa prednica, veliko dobrot sem jest od vas sprejela, poverniti Vam nič ne morem ; molila bom za Vas, da bi Vam ljubi Bog vse dal, kar potrebujete za dušo in telo. Posebno hvaležna sem, da sem bila k Vam v samostan prišla, in se toliko potrebnih reči naučila, ki mi zdaj vse prav pridejo, in sem toliko lepih zgledov vidila, kterih ne bom nikoli pozabila.. . Molite, prosim, za dober vspeh sv. misijona, da bi prav veliko sadu obrodil. Z Bogom! Vaša nevredna služabnica
Marija Trobec.
Hnzffteii po sveiu.
v
V	glavnem mestu arslr. Slezije je 220 žen poslalo peticijo do ministerstva, ktere branijo natorne pravice staršev do svojih otrok in oporekujejo zoper brezversko šolo. — Tirolske žene večkrat zapirajo, ker narede kako demonstracijo zoper novošegne šole.
V	Dorstfli-u na Pruskem je mesca avgusta pruska vlada ondotnim očetom Frančiškanom poslala povelje, da naj ji v kratkem pošljejo pravila in postave svojega reda in odgovore na dvoje vprašanje: če so z jezuiti v rodu, in če so zunanjemu višemu podložni? — Nemara
bi Bizmark na stare dni rad še papež bil, ali saj starega Vilhelma za papeža naredil, ker vse hoče odtergati od Rima in od zunanjih katoliških višjih.?
Prusko omoipotenclerstvo. Zgodovina ima nekega Nabuhodonosorja, kteri je bil veliko narodov premagal, pa tudi Gospodov tempelj v Jeruzalemu razdjal! Njegove zmage so ga storile tako napihnjenega , da si je iz naropanih zakladov postavil strašno velikega malika, in potlej zapoved dal, da ga morajo vsi moliti; če ne pa v ogenj ž njimi, kakor je storil s tremi judovskimi mladenči po imenih Sidrah, Mizah in Abdenago, ki so molili pravega Boga, in ne Nabuhodonosorjevega malika.
Podoben malik je novemu Nabuhodonosarju Bizmarku deržavni zakonik. Škof Krementz v Ermelandu, je rekel Bizmark, se mora temu maliku brez vsake pogoje podvreči; če ne, ga ne bode sicer v ognjeno peč vergel, temuč iskal ga bo izstradati in tako prisiliti k malikovanju.
Škof je svoje katoliško stanje pojasnil in razločno povedal, da spoznd polno višji oblast v derž a v-nemokrogu, da bode od Boga naloženo dolžnost deželski gosposki dopolno pokornim biti zvesto spolnoval. Pa to Bizmarku ni bilo dosti, on ne terpi nobene obmeje.
Kaj čversto „Genevski dopisnik" pristavlja, da knez Bizmark je s svojo tirjatvo vse katoliške škofe na vojsko poklical. Ker Bizmarku ni dosti, kar je škof Er-melanski deželski gosposki prilastil, torej je ta reč tako, kakor bi Bizmark vsim katoličanom klical: „Vi vsi sterebeli, punta rji!" Nemški katoličani pa mu zamorejo odgovoriti: „Mi puntarji! Mi, ki smo za kralja in domovino kri prelivali ta čas, ko ste Vi knez kancler se zadovolil potoke černila prelivati, da ste naše zmage popisal in jih sam sebi prilastoval."
Bizmark tedaj (ko take reči tirja) je nemškim katoličanom na zbiro dal, pravi „Korresp.", ali vero zatajiti, ali pa se za sovražnike deržave razodeti; ali Boga, ali pa vladarja zapustiti!... Nemška deržava bi imela tedaj dvojne ljudi: Vernike, ktere bodo pa puntarje imenovali, — in odpadnike (ap ostat e), ktere bodo z imenom patriotov, domoljubov čislali! Kaj je hotel Bizmark s tim, da je od škofa Krementza zahteval „ne-obmejenopokoršino pod deržavno postavo?" Je mar menil, da se mu poneslo Škofa na to pripravili, da bi koristi in pravice Cerkve izdal, cesarja nad Boga stavil, svoje dolžnosti kakor škof, mašnik in kristijan zatajil? Mar ne sprevidi Bizmark, da celo protestantje , ki se zvesto derže svoje vere, njemu ne morejo vstreči, deržavi ne-obmejene oblasti ne priznati, cesarja nad Boga ne postavljati?
To pa je nauk, kteri ima oči odpirati vsem der-žavnim omnipotenclarjem. Ti ljudje hočejo Cerkev pri siliti, da naj neodjenljive verske resnice zataji, da naj sama krivoverska postane, samo da bi se njih terma spolnila. h tem pa ne dosežejo nič druzega, razun da vernike trinoško terpinčijo , deržave v zmiraj veče zadrege pripravljajo, sami sebi pa pečat cerkvenih prega-njavcev na čelo pritiskujejo in si plačilo Neronov, Dioklecijanov, Julijanov nakupujejo.
V začetku omenjeni Nebukadnezar si je bil s svojim napuhom in povzdigovanjem nad Boga to pridobil, da je postal kakor živina ter še le čez sedem let se zopet zavedil; pa je tudi spoznal svojo nespamet, preslavl jal potlej vsegamogočnostjo Božjo. (Dan. 6, 22—30.)
Krnielanskemu Škofu je pruska vlada s 1. oktobrom plačo ustavila, ker se ni smel in ne hotel tudi v duhovnemu oziru Bizmarku in cesarju Vilhelmu podvreči. S tem je pruska vlada prelomila 1. 1821 s papežem storjeno pogodbo, in ob enem pa tudi zoper 7. zapoved se na novo pregrešila, ker škofova plača je le neki nado-
mestek za cerkvene posestva, ki jih je vlada svoje dni brez pravice pozobala. Ugrabila je tudi škofu plačo svojevoljno in zoper vsako pravico ter se je ukrivičila samosilstva, ktero ji bo gotovo še presedalo.
In zakaj Bizmark škofa preganja? Zato, ker je par odpadnih duhovnov dal očitno oklicati za taka, ki sta iz občine katoliške Cerkve izločena. Pruska vlada je terdila, da je s tem izobčenjem poškodvano deržavljan-sko poštenje izobčencev, za ktera se ona, češ da, poganja, in hotla je, da vsaj škof priznd, da sme in hoče škofovsko službo le opravljati po volji in odkazih posvetne oblasti, da svetno „oblast" brez pogoje in po-
Iiolnoma sprizna, toraj tudi v rečeh vere in vodbe zve-ičanja.
..Svobodna" llalija, kakor piše „Gen. dopisnik", je v takih stiskah, da bode prisiljena od zveze z Nemči|0 odjenjevati in se Francije poprijeti, ali pa se Nemčiji do čistega v naročje vreči, da bi mogla v tej edinosti kljubovati temu, kar ji prihodnjosti žuga. Misel na zatrenje samostanov je mimitrom tako jezike z me šahi, da je njih razpad in pad verjeten, in tla sami laški njim prijazni časniki s tem babel-nom norčuje. Poprej so bile posamezne laške kraljstva, vojvodstva itd. svobodne; sedaj pa je vsa Italija kokor šepasta bab .ra, ki zdajci pade, ako ročaja in deržaja nima.
V Neapelntl je bila v osmino sv. Janvarija, 26. sept., najdena kri tega svetnika v steklenicah terda, kakor vsako leto o godu tega mestnega patrona. Ko so sedem minut molili, pa se je kri stopila iu je tekoča postala. Ta čudež, kakor je znano, se v pričo ljudstva ponovi vsako leto. Kdo ve, kakošni krivoverci in ne je verniki so že to opazovali, si prizadevali utajiti čudež, ga sle-pilstvu pripisati, in kdo ve, kaj še druzega: pa vse zastonj! Čudež je zgodovinsko djan je in ostane čudež.
Drugo Cirkliiško jezero. Iz okrajine donskik Kosa-kov se naznanuje o Monostirskem jezeru, da se mu je neutegoma in z vrišem dno usadilo ter so se kar naglo vse meje jezera spremenile. Jezero je bilo še z ledom pokrito. To jezero je bilo nekdaj silovito globoko, da se je bilo pa posušilo, kakor ve izročilo, in celo dno jezera se je obdelovalo. Vender pa se je od tistega časa jezero za nekaj časa v letu z vodo napolnovalo.
Hillisko-ailierikaiisko. 2<>. sept. so bili pred sv. Očetom 4 amerikanski mladenči iz Buenos-Ajres-a. Sporočili so sv. Očetu preserčno pismo vdanosti v imenu šolske mladine omenjene okrajine, in prinesli so jim l7.(HX)fran. mi* loŠnje otl ondod. Sv. Oče so se z njimi pogovarjali s posebno prijaznostjo iu ljubeznjivostjo. Koliko hvale jo vreden pa tudi predsednik ondotue vlade in minister za bogočastje, ker vsili stroškov so bili oprosteni ti dobri mladenči, ki so prišli v Rim za duhovski stan se učit v vstavil latino amerikanskem.
Nil Francoskem se pripravlja solska postava, ki je nasprotna psevdo nemškim šolskim vravnavam. Ta šolska postava ne izločuje cerkvenih redov od šolstva in od odreje mladine: šole ne loči od Cerkve ; učitelja ne stavi duhovnemu nasproti; brani pa pravice srenje in štaršev do šole in do njih otrok, in zoper brezverske namene radikalcev. (Vlksztg.)
katoliška Cerkev v Kleztik-llolštcin-u. Pred. enajst leti se je katoliški Cerkvi v Šlezvik Holšteiu-u prav slabo godilo, kakor piše „Bonilacius-Blatt". V obeli vojvotlinah so delali samo štirje katoliški duhovni in v vsakem čveterih krajev je bila šola, v Altoni z 09, v Kielu s 30, v Friedrichstadt-u s 14, v Nordstrand u s 25 otroci. Štirje duhovni in 4 učitelji, to je bilo vse. Drakonske postave so prepovedovale vsako duhovno opravilo zunaj teh 4 mest in brez privoljenja; pri mešanih zakonih jo bilo potrebno deržavno privoljenje, in to se je samo dalo, ako se je katoliški del zavezal k protestanski po-
roki in k protestanški odreji otrok. Zbor stanov v Itsohe-u 1. 1863 je sicer s temi okovi nekoliko prijenjal, ali cerkveni redovi in njih delavnost je bila pozneje kakor prej prepovedana.
Kako pa se je od tistih dob mnogo na bolje ober-nilo ! Ravno da je bil zbor stanov omenjeni sklep storil, izroji dansko - nemška vojska, in z njo pride tisuče katoliških vojakov z množico katoliških duhovnov in s kar-delom redovnih ljudi v deželo, ki so z veliko ljubeznijo in darežljivostjo delali po bojiših in pri bolnikih. Od tistega časa jo katoliška Cerkev stopnja za stopnjo napredovala. Množica novih misijonskih srenj z duhovnom in učiteljem je vstanovljenih, ki se vse veselo razcvetajo. Zraven teh je misijonska namestnija (vikarija) za 15 milj okrog Hamburga stanujoče katoličane, koder ni lastnega duhovna, in dve vojaški duhovniji, v Altoni in Kielu. Poprejšna misijona v teh dveh mestih veselo napredujeta. V Altoni se je narastla šola od poprešnjih 69 na 240 otr6k; v Kielu od 30 na 60; v Nordstrand-u od 25 na 76. Število vernikov je dvakrat toliko. Tudi naprave usmiljenih sester se vstanovljujejo. V Flens-burgu delajo od 1. 1863 usmiljene sestre v šoli in pri bolnikih, in vstajajo še druge katoliške naprave.
Vidi se, da občinstvo sploh je povsod dobro in vneto za Kristusovo vero; le neko presito „inteligencijo", ki ima viši vpliv, antikrist tako dolgo obseda, dokler čas britkosti tudi njim njih berlavih oči ne odpre.
Turški snllan je nevarno bolan; iz Pariza je bilo nekaj zdravnikov v Carigrad poklicanih.
Amerikansko. V Garnett-u v Ameriki, pripoveduje „WahrheitsfTeund", je bil taki vihar, da je poderl on-dotno katoliško cerkev in 13 druzih poslopij več ali manj poškodoval. — Iz Buffale v Ameriki se naznanuje, da je več jezuitov iz Nemškega tje prišlo. Novi prišlici so bili še priče pruske gerdobije in zagrizenosti, s ktero Bizmark nedolžne preganja.
Iz Ljubljane. Latinskih šolcev v pervi razred je sprejetih 98, v slovenski razdelek 66, v nemški 36. — Nunske šole imajo vse polno mladine, kakor navadno. — V pervi razred c. kr. vadnice za učiteljice, ki se je v novo pričela, so dobili tri učenke! — V novi Kočevski gimnaziji imajo tudi 12 učencev. Koliko pač bode teh še v 5., 7. ali celč v 8. šoli? —
Iz Ljubljane. Katoliška družba pridno pripravlja. da bode tudi letos oblekla množino kacih 100 ubozih šolskih otrok.
Iz IJul)(jane. Novica, podobna novi eri, je ta, da namesto dr. Jarca je postal šolski nadzornik za Kranjsko mnogobičani g. Pirker. Nadzorstvo srednjih šol pa je ločeno in za realistiški oddelek je imenovan nadzornik ne manj znani Štajerec dr. Vrečko. „Slovenski Narod" je kontiseiran, ker je te osebnosti nekaj zlasal.
Mislimo pa, da svet ju poznd bolj kot ond sama sebe; nepotrebno je popisavanje. Omenimo naj vender, da pervi je menda rekel: „Moje ime je moj program." Drugi pa: ,,Jaz stojim in padem z zistemo".
Kuha, biser Antilskih otokov, je v ognjenem puntu zoper Španijo in skor da bode zgubljen. v Nedavno je Diaz, euen naj prederzniših vodnikov, Spanjole blizo Manzanille otopel in vzel jim je njih topništvo in pratež. Liberalizem je povsod nesreča.
Minhorshe spremembe.
V teržaški skoliji. c. g. Fr. Kraljič gre za oskerb-rnka v Brezov ie« >: č. p. Janez Pretnar za oskerbnika v Golae: č. g. Mat Mikuž za duh. pomočnika v Mune;
č. g. Karol Kociančič, nov. posv., v Roč; č. g. JuriBačič, nov posv., v Umago. — Umeri je g. Janez Pregelj, duh. pom. v Munah. R. I. P.
V ljubljanski škofiji. G. Onušič Fr., kaplan v Gorjah, je prestavljen v Idrijo, g. Groznik Fr., novo posveč., pride v Goije.
Dobrotni darovi.
Za pogorelce v Starem tergu pri Ložu. Iz Kamnika; 8 gld.; z Berda 3 gld.; s spod. Tuhina 4 gl.; z Rove 4 gl.; s Tunjic 1 gld. Vse po preč gosp. dekanu.
Za pogorelce v Zalogu pri A ovem mestu. Iz Kamnika 5 gld.; z Berda 1 gld.; iz spodnj. Tuhina 2 gld.; z Rove 1 gld. Vse po preč. gosp. dekanu.
Za sv. Očeta. Preč. gosp. dek. J. Križaj 1 ces. cekin in 2 gld. 10 kr. sr. v kup. — Iz Zatičine 70 kr. — Enoinsedemdesetletin zlatomasnik 5 gld., želeč sv. blagoslova za srečno zadnjo uro. — Po gosp. G. Rozmanu 1 gl. — G. J. D. 2 gl. 60 kr. Za se in za čedo prosi sv. blagoslova.— Od neimen. po gosp. J. Rozmanu 5 gl.
—	S prošnjo, da bi Bog zaterl sklepe hudobnih in skoraj rešil sv. Očeta, neimen. 30 kr. — M. Brecelnik 1 gl. sr.
—	G. R. H. 10 gl. a. v. in 1 gl. sr.
Na grob gosp. Janez-u Dolenc-u.
predragemu sošolcu in mašniku. ki je umeri 29. sept. v Ternovem na Notranjskem.*)
Na nebu jasnem zvezdic čeda sije,
Med njimi mesec bledi se sprehaja, Skrivnostni mir nezmerni krog obdaja ,
Svetov duh čuje nebnih harmonije.
Luč večna v Božjem hramu žarke lije, Prostore svetega obsdva kraja; Tišina zemskega je tukaj raja,
Le kladvo čas svoj na zvonove bije.
Al čuj! že piš skoz okna svete hiše Potegne, pred altarjem luč izpihne, Na nebu zvezda s vi tla se uterne.
Tako, naš Janez ! ravno si v svetiše
Dospel — že smerti sila va-te dihne, In černi grob prezgodaj ti pogerne.
Dragi, nal Ie sMert ti srečna; LVČ nal sVetl tebi Večna!
*) Naj smem izreči, kar mi je že dolgo na sercn. — Ko smo lani, dragi sošolci, zapustili semenišča tiho zavetje ter se na vse strani mile svoje domovine razkropili, delati v vinogradu Gospodovem, kolikor jaz vem, smo se premalo dogovorili in med seboj v molitev priporočili. Že tadaj smo lahko prevideli, da se bodemo vsi sknpaj težko kedaj več videli. In zares, treh že ni več med živimi. Tako bode odletel eden pa drug zmed nas — do zadnjega. Spodobi se, da v duhovni zvezi ostanemo, ki smo skupaj v semenitSn se trudili. Svetujem toraj in priporočam, naj vsak izmed nas vse žive in mertve sošolce svoje za vselej v svoj „memento" sprejme, za vsaeega umer-lega pa eno sv. mašo bere. To bode ,,munomentum aere perenins", ki ga bodemu vsacemu odmerlemu sošolcu postavili onstran groba. „Molimo drug za druzega, da se vsi zveličamo". To je moja misel, moja želja, moj svet; ako pa kedo kako boljo misel v6, naj jo pov6 in po Danici" sošolcem nazani. — Priserčen pozdrav vsim verst-nikom svojim po mili naši domovini!
Na Dobravi, v nedeljo sv. Rožnega venca 1872.
Anton LuČinski.
Odgovorni
vrednik: Luka .leran. Tiskarji in založniki: .lezel Itlaziiikovl dedki v Ljubljani.