99ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 2004 • 1–2 ( 29) • 99–116
Marjan Linasi
[e o zavezni{kih misijah ali kako in zakaj je moral umreti
britanski major Cahusac1
O knjigi Bo`idarja Gorjana - Boga
Konec lanskega leta je v zalo‘bi Lipe iz Kopra iz{la knjiga Bo‘idarja Gorjana – Boga z
naslovom Zavezni{ke misije na Koro{kem in [tajerskem 1944–45, operacija Avstrija. Avtor,
po rodu Primorec, rojen 1924 na Premu pri Ilirski Bistrici, z dru‘ino pregnan v Ljubljano,
aktivist OF in partizan, po vojni dolga leta politik in diplomat, je bil med drugim tudi namest-
nik politi~nega komisarja Koro{ke grupe odredov, enote, ki je bila ustanovljena 24. aprila
1944 in je zdru‘evala Vzhodnokoro{ki in Zapadnokoro{ki odred, 29. septembra istega leta pa
je bila iz razlogov, ki so danes ‘e nekoliko bolj jasni,2 koro{kim partizanom pa niso bili
razumljivi ne takrat ne danes, ukinjena, ~eprav naj bi po njihovem mnenju, ki ga prav tako
zastopajo {e danes, njeno delovanje predstavljalo »najbolj slavno obdobje koro{kega parti-
zanstva«. Letos je torej {estdeset let od ustanovitve (in ukinitve) te partizanske enote, ki naj
bi bila nadomestek za koro{ko brigado (ki je nikoli niso ustanovili).
Zelo ob{irna tema o zavezni{kih misijah sicer ni nova in so o njej napisane knjige spomi-
nov nekaterih vodij misij, ki so iz{le po vojni; tudi v slovenskem jeziku.3 S strokovno –
zgodovinskega vidika je o njih pisal zlasti dr. Du{an Biber.4 Gotovo je, da vsi avtorji, tudi
Gorjan, o temi {e niso izrekli zadnje besede, vendar tudi moj namen ni, da bi k temu dodajal
kaj bistveno novega. Povem lahko le nekaj svojih vtisov. Pohvalno je pri knjigi, da so na
enem mestu zbrani zapisi o zavezni{kih misijah, zlasti tistih, s katerimi se je avtor pri svojem
delovanju na [tajerskem in Koro{kem v letih 1944 in 1945 sre~eval sam. Je torej kombina-
cija avtorjevih do‘ivetij in {tevilne, tudi tuje literature in dokumentov iz tujih arhivov, ki jih
je navedel na koncu knjige. [koda je le, da se ni dr‘al dosledno zgodovin(ar)skih na~el glede
1 ^lanek z naslovom Kako je dejansko umrl britanski major Cahusac, s podnaslovom Skrivnostna smrt na
Svin{ki planini decembra 1944, je avtor objavil v leto{nji mar~evski {tevilki revije Ampak. V tej {tevilki Zgodovin-
skega ~asopisa predstavlja bralcem raz{irjeno in dopolnjeno verzijo.
2 Zdravko Klanj{~ek v svoji knjigi Deveti korpus slovenske narodnoosvobodilne vojske 1943–1945, Ljubljana
1999, vidi vzrok za ukinitev v dejstvu, da so se na jesen 1944 na jugoslovanskem boji{~u za~ele sklepne operacije in
priprave za osvoboditev vsega jugoslovanskega ozemlja, zato je bilo potrebno, kjerkoli je bilo mogo~e, preiti od
partizanskega na~ina vojskovanja na operacije rednih enot, brigad in divizij, ki bi lahko delovale pod neposrednim
poveljstvom Glavnega {taba NOV in POS. Razlago povzema tudi Gorjan. Bo‘idar Gorjan, Zavezni{ke misije na
Koro{kem in [tajerskem 1944–45 : operacija Avstrija, Lipa, Koper 2003, str. 68, opomba 35.
3 William Jones, Dvanajst mesecev s Titovimi partizani, Ljubljana 1962; Fitzroy Maclean, Vojna na Balkanu,
Ljubljana 1968; F. W. D. Deakin, Gora trdnjava, Ljubljana 1980; Franklin Lindsay, Ognji v no~i. Z OSS in Titovimi
partizani v medvojni Jugoslaviji, Ljubljana 1998.
4 Du{an Biber, Zavezni{ke in sovjetske misije ter obve{~evalne slu‘be v NOB, v: Borec 1–3, 1991, str. 77–138; isti,
Ameri{ke misije, slovenski partizani in prodor na sever, v: Zbornik Janka Pleterskega, Ljubljana 2003, str. 417–425.
100 M. LINASI: [E O ZAVEZNI[KIH MISIJAH ALI KAKO IN ZAKAJ JE MORAL UMRETI BRITANSKI MAJOR ...
navajanja virov; tako v besedilu uporablja {tevilne dokumente, vendar jih ne navaja v opom-
bah pod ~rto. Poleg skrbnega navajanja vsebine poro~il pripadnikov zavezni{kih misij o njiho-
vih opa‘anjih pri nas pogre{am tudi njihovo globljo analizo glede na stvarne razmere. Tako
prihaja ponekod do protislovnih trditev. V o~i padejo {e nekatere druge nedoslednosti; tako je
za Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte (POOF) za Koro{ko vseskozi navajal kratico PNOO
(Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor, ustanovljen 16. maja 1945 v Celovcu). Velika po-
manjkljivost knjige za zgodovinarja je odsotnost krajevnega in imenskega kazala. Vendar se
mi vse to ne zdi tako pomembno kot tisti del knjige, s katerim predvsem ‘elim sam polemizirati,
obenem pa predstaviti svojo razli~ico dogodka, do katere sem pri{el predvsem na osnovi
novoodkritih dokumentov iz Arhiva Slovenije pa tudi drugih dokumentov in literature. Gre
za skrivnostno smrt britanskega majorja Alfgarja Hesketha Pricharda ali majorja Cahusaca,
kot je bilo njegovo skrivno ime, na Svin{ki planini decembra 1944. Uvod, ki ga je avtorju
napisal zgodovinar dr. Marjan @nidari~, ima sicer lep naslov Resnici na pot. @ivljenjske
izku{nje, ki jih imam ‘e kar nekaj, pa me u~ijo, da tisto, kar se samo razgla{a za resnico,
navadno to ni; je v najbolj{em primeru le polresnica. Tako postanemo nehote bolj pozorni na
posameznosti. @e v avtorjevem lastnem uvodu opazimo, da je svojo pripadnost OZNI5 in
pozneje UDBI6 previdno zamol~al. Na strani 9 sicer pove, da je bil ~astnik obve{~evalne
slu`be pri {tajerskih in koro{kih enotah, vendar je ta formulacija premalo konkretna. V parti-
zanskih enotah sta bili namre~ dve vrsti obve{~evalcev: voja{ki obve{~evalci in kontra-
obve{~evalni oficirji, ki so sodili pod OZNO oz. njeno III. sekcijo. Iz knjige torej izvemo le,
da je prihajal v stik s pripadniki misij, ne izvemo pa, jih je v svoji vlogi ali tudi »obve{~evalno
oziroma protiobve{~evalno obdeloval«. To dejstvo samo zase {e ne bi bilo sporno, kajti nena-
zadnje so bili tudi pripadniki zavezni{kih misij, vsaj za pripadnike OSS velja, tudi agenti
obve{~evalnih slu‘b svojih dr‘av. Sporno je mol~anje, avtorja kot tudi njegovih tovari{ev,
celo o pripadnosti omenjeni, razli~no poimenovani politi~ni policiji. Resda {e ni bilo kakega
dr‘avnega organa, ki bi jih uradno odvezal od obveze mol~e~nosti (`e vedo zakaj), toda ni
verjetno, da bi potem postali kaj bolj zgovorni. Kot poznavalec koro{ke problematike v ~asu
nacizma in protinacisti~nega odpora sem torej knjigo zaradi navedenih dejstev, ki sem jih
odkril takoj na za~etku, {e bolj pozorno prebral in kmalu ugotovil, da imamo tudi v njej
opraviti s prav tistimi polresnicami, ki smo jih bili doslej vajeni v mnogih delih, ki so jih o
zgodovini NOB pisali akterji sami. Vsaj za opis skrivnostne smrti britanskega majorja, ki ji je
avtor posvetil celo poglavje v knjigi, to nedvomno velja. Vsekakor je potrebno upo{tevati, da
avtor po stroki ni zgodovinar, ker pa se je odlo~il napisati ve~ kot samo lastne spomine,
moramo njegovo delo pa~ vrednotiti z druga~nimi vatli.
Dosedanje védenje o smrti majorja Cahusaca
Zgodba o skrivnostnem izginotju oziroma smrti britanskega majorja prav tako kot zgod-
ba o zavezni{kih misijah pri nas ni nova; o njej je pisalo ‘e ve~ avtorjev (v nadaljevanju
navajam nekaj najpomembnej{ih). O njej sem sli{al {u{ljati med koro{kimi partizani ‘e pred
dvajsetimi leti. Vseskozi je nekako »viselo v zraku«, da so ga usmrtili partizani sami. Tudi o
5 Iz arhivov slovenske politi~ne policije, Ljubljana 1996, str. 74, kjer izvemo, da je bil vodja II. sekcije OZNE za
oblast [tajerske in Koro{ke, vendar ~as ni naveden; Ljuba Dornik – [ubelj, Oddelek za za{~ito naroda za Slovenijo,
Ljubljana 1999, str. 178 (da je bil od novembra 1944 vodja III. sekcije).
6 Arhiv Slovenije III, zadeva Jo‘e Ul~ar, poro~ilo o preiskavi, 26. 8. 1947.
101ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
konkretnih imenih se je ob~asno ugibalo, le dokazov ni bilo nobenih. Ob pomanjkanju doka-
zov pa se pogosto dogaja, da ljudje sumni~ijo nepravega, zato je prav, tudi najbolj neprijetne
dogodke, ~e je le mogo~e, raziskati in raz~istiti, saj s tem prispevamo tudi k bolj{emu po~utju
ljudi. Prvi~ sem se z zadevo podrobneje seznanil `e 1985 ob branju knjige Titostern über
Kärnten koro{kemu »Heimatdienstu« naklonjenega belja{kega novinarja Ingomarja Pusta.7
Na strani 79 je primer opisan pod naslovom Genickschuß für Bundesgenossen (Strel v tilnik
za zaveznika). Knjiga je, ~e odmislimo ideolo{ke poudarke, glede dejstev samih dokaj real-
na; ‘al pa avtor prav tako ne navaja virov . Temo je v svoji knjigi obdeloval tudi ameri{ki
zgodovinar, koro{kemu partizanstvu naklonjeni Thomas M. Barker, zlasti v 4. poglavju z
naslovom Zadnja zima: kri na snegu.8 Zadnji zahodnjak, ki je videl majorja Pricharda, je bil
takratni vodja angloameri{ke misije pri {tabu 4. operativne cone, partizanstvu naklonjeni,
vendar do revolucije in komunizma kriti~ni ameri{ki major (pozneje podpolkovnik) Franklin
Lindsay, ki je vlogo misij, tudi misije Clowder ter vzroke za skrivnostno smrt njenega vodje
Pricharda navedel v svoji knjigi.9 Domneve o partizanih kot majorjevih »likvidatorjih« so
izra‘ene v vsej na{teti literaturi, nenazadnje sem jo navedel tudi sam v magistrski nalogi
Koro{ke partizanske enote.10 V Gorjanovi knjigi lahko o britanski misiji Clowder beremo v
skupno treh poglavjih, od katerih je eno posve~eno prav ugibanju o skrivnostni majorjevi
smrti,11 ko se avtor vseskozi vztrajno vrti okrog resnice o neposrednih okoli{~inah njegove
smrti in o izvajalcih, vendar je ne zapi{e, pa tudi vzrokov, tako ka‘e, ni navedel pravih.
Naro~nikov pa se v svojem razglabljanju sploh ni dotaknil. Vtis imam, da o tej zadevi ve
veliko ve~, kot pa nam je pripravljen povedati.
O najdenih dokumentih
Dokumente sem na{el tam, kjer jih ne bi pri~akoval; Arhiv Slovenije, njegova III. disloci-
rana enota jih hrani pod oznako »Zadeva Jo‘e Ul~ar«, glavnino pa predstavlja ob{irni zapi-
snik (imenovan »Izve{taj«), ki ga je spisala UDBA za Slovenijo (podpisan je podpolkovnik
Mirko Zlatnar) in ga 26. avgusta 1947 napisanega v srbohrva{kem jeziku poslala zvezni
UDBI v Beograd, oddelku za kadre. Poleg tega poro~ila sta v mapi {e dva zapisnika Ul~arjevih
izjav, ki jih je dal v preiskavi, prav tako v srbohrva{kem jeziku; prvi obsega tri tipkane strani,
drugi, ki je preveden tudi v sloven{~ino, obsega dve tipkani strani. Oba sta nedatirana. Poleg
teh je {e nekaj manj{ih dokumentov: Ul~arjeva pro{nja Titu z dne 21. avgusta 1947 za sprejem
na »raport«, Ul~arjev dopis pomo~niku ministra za notranje zadeve z dne 22. avgusta, dva
~lanka iz Ljudske pravice (31. maja in 1. junija 1947). Vsa dokumentacija se nana{a na
interno preiskavo UDBE v zvezi z domnevnimi prekr{ki, ki naj bi jih storil kapetan Jo‘e
Ul~ar – Mirko, takrat uslu‘benec UDBE za Slovenijo v zvezi z opravljanjem svoje slu‘be,
predvsem v tem smislu, da ni poskrbel dovolj, da bi strogo zaupne naloge, ki so mu jih dajali
v izvr{evanje, take tudi ostale. Tudi majorjeva smrt! Ve~ kot o~itno je, da je UDBA pri preiskavi
7 Ingomar Pust, Titostern über Kärnten, Totgeschwiegene Tragödien, Celovec 1984.
8 Thomas M. Barker, Socialni revolucionarji in tajni agenti. Koro{ki slovenski partizani in britanska tajna slu‘ba,
Ljubljana 1991.
9 Lindsay, Ognji v no~i.
10 Marjan Linasi, Koro{ke partizanske enote, magistrska naloga, Filozofska fakulteta, Ljubljana 1999 (raz{irjena
verzija pri avtorju).
11 Ugibanja o Hesketh–Prichardovi usodi, str. 84–93.
102 M. LINASI: [E O ZAVEZNI[KIH MISIJAH ALI KAKO IN ZAKAJ JE MORAL UMRETI BRITANSKI MAJOR ...
zasli{ala tudi druge osebe, kar se vidi iz vsebine poro~ila, vendar njihovih izjav v mapi ni.
Tako izvemo iz omenjenih dokumentov tudi za skrivnostno smrt britanskega majorja kot tudi
za podrobne okoli{~ine, izvajalce in naro~nike. [e vedno pa ne izvemo vzrokov, ki so jih
naro~niki o~itno odnesli s seboj v grob. Pri svoji razpravi se opiram na navedene dokumente
kot osrednje gradivo, zato jih v nadaljevanju ne bom posebej navajal v opombah; navajal
bom druge uporabljene dokumente in literaturo. Preden razkrijem nedvoumne dokaze, ki jih
prina{a gradivo, naj opi{em {e nekatere splo{ne okoli{~ine dogodka in glavne protagoniste.
Kdo je bil skrivnostni major Cahusac?
Namen misije Clowder, ki je delovala v okviru britanske SOE (Special Operation Execu-
tive), tajne slu‘be za pomo~ odporni{kim gibanjem, ki je bila ustanovljena julija 1940 in se
s~asoma razvila v zelo razvejan sistem (ukinjena januarja 1946),12 je bil po{iljanje tajnih
agentov v Avstrijo, da bi tam zanetili upor proti nacisti~ni oblasti (vse misije so imele skrivna
imena; ime Clowder sta si izmislila polkovnik Wilkinson in major Alfgar Hesketh Prichard v
prvih dneh avgusta 1943, ko sta delala na~rt za prodor v Avstrijo). Zlasti so ciljali na ozemlje
severno od Drave, pri tem pa so ra~unali na pomo~ slovenskih, zlasti koro{kih partizanov, ki
so jih v ta namen tudi izdatno oboro‘evali in opremljali iz skladi{~ SOE. Vodstvo slovenskega
osvobodilnega gibanja jim je nudilo pomo~, obenem pa preko njih obve{~alo britansko in
ameri{ko vlado o zahtevah za spremembo rapalske in sen‘ermenske meje. Glavna akterja, po
~inu majorja, sta bila Charles Williers (skrivno ime Buxton) in ‘e omenjeni Prichard (skrivno
ime Cahusac) Njuno delovanje pa je usmerjal vodja omenjene misije, polkovnik Peter
Wilkinson.13
Pravo majorjevo ime je bilo Alfgar (Alfred) Cecil Giles Hesketh Prichard M.C. Rodil se
je 9. maja 1916 kot drugi sin Lady Elisabeth Motion. Postal je ~astni pa‘ pri britanski kraljevi
dru‘ini in nekaj ~asa pri kralju Juriju V. Bil je odli~en strelec, ljubitelj {portnih avtomobilov
in dober letalec. Dobro se je izpopolnil tudi za radijske zveze. Nekaj ~asa je ‘ivel v Nem~iji
(zato je tudi govoril nem{ko) in potoval po evropskih dr‘avah. Zaradi slabega zdravja ni bil
sprejet v RAF, zato se je hotel izkazati v kak{ni drugi elitni slu‘bi. Dodelili so ga misiji
Clowder kot pomo~nika {efa te misije Petra Wilkinsona. Iz Apulije v ju‘ni Italiji sta skupaj s
pod~astnikom za zveze Georghesom Hughesom 3. decembra 1943 odletela z letalom na par-
tizansko letali{~e na Glamo~kem polju, od koder sta se pe{ ali z volovsko vprego podala do
Glavnega {taba NOV in PO Hrvatske na Oto~cu, od tam pa do slovenskega glavnega {taba v
^rmo{njicah. Odobritev Vrhovnega {taba in Tita za delovanje na jugoslovanskem ozemlju
jima je ‘e prej priskrbel William Deakin. Od tu sta se skupaj s skupino misije Macmis po-
maknila v Cerkno. Prichard je ostal v Cerknem, Wilkinson pa je posku{al prodreti v Bohinj,
a mu ni uspelo, zato se je vrnil v Cerkno in oba sta se podala v Istro, da bi s podmornico od{la
nazaj v zavezni{ke baze v Italiji. Ker pa podmornice ni bilo, se je Wilkinson podal pe{ v
Drvar in nato z letalom ~ez morje v Italijo, Prichard pa se je vrnil v {tab 9. korpusa in nato
spomladi 1944 od{el na Koro{ko. Gorjan ga v svoji knjigi na osnovi lastnih spominov ob
sre~evanjih z njim opisuje kot hladnega, nedostopnega in zadr‘anega ~loveka; »kot da ne
pripada stvarnemu svetu; in tudi ni.« Bil je formalni vodja misije, vendar so se partizanski
12 Enciklopedija druge svetovne vojne 1939–1945, Ljubljana 1982, geslo SOE (Special Operation Executive),
str. 399.
13 Barker, Socialni revolucionarji, zlasti 3. poglavje z naslovom 1944: SOE v glavni vlogi, str. 47–64.
103ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
funkcionarji raje zatekali k majorju Charlesu Williersu (Buxtonu), ki je bil z njim v misiji
zaradi njegove ve~je dostopnosti in komunikativnosti.14 Iz dokumentov o Koro{ki grupi odre-
dov izvemo, da se je kot odli~en strelec zelo izkazal v bojih v dolini Bistre pri ^rni od 19. do
24. avgusta in po bojih poslal radijsko depe{o mar{alu Alexandru, ki je z obratno depe{o
pohvalil poveljnika Vinka Simon~i~a – Ga{perja in enote, ki so se bojevale pod njegovim
poveljstvom (originala depe{e o pohvali doslej ni bilo mogo~e najti kljub vztrajnemu iskanju).
V no~i od 14. na 15. oktober 1944 je od{el ~ez Dravo na Svin{ko planino z bataljonom, ki je
bil oblikovan ob ukinitvi Koro{ke grupe odredov, in ki ga je vodil Jo‘e Ul~ar – Mirko. Do
prihoda Ul~arjevega bataljona, kot so to enoto neuradno imenovali na Svin{ko planino sta
delovali na tem izpostavljenem terenu na stikali{~u slovenske in nem{ke etni~ne meje ‘e dve
~eti, in sicer Bojeva (poveljnik Franc Mahni~ – Boj), ki je od{la tja 24. junija, in Belinova
(poveljnik Jo‘e Belin), ki je {la tja 1. septembra 1944. Poleg teh dveh ~et sta bila pred odho-
dom omenjenega bataljona vsaj {e dva poskusa prehoda, ki pa nista uspela. Po prihodu ba-
taljona na cilj sta se mu priklju~ili {e obe omenjeni ~eti, pozneje {e ~eta, ki je delovala na
Gurah med Dravo in Vrbskim jezerom in ki sta jo vodila poveljnik Anton Miv{ek in politi~ni
komisar Gojko Gornik – Iztok, in nastal je nov bataljon.15 Tema o delovanju enot severno od
Drave je zelo obse‘na in zanimiva, vendar jo bo potrebno obdelati na drugem mestu. Tu
lahko zapi{emo le, da so omenjene enote delovale na izjemno zahtevnem terenu, kjer je tudi
na ju`nem delu pogorja prevladovalo nem{ko govore~e prebivalstvo;  zlasti to pa je ve~inoma
sprejemalo nacisti~ni sistem in mu zvesto slu‘ilo skoraj do konca vojne. Le redki posamez-
niki, ki so si upali misliti z lastno glavo, pa so bili spri~o nacisti~nega terorja in splo{nega
vzdu{ja mo~no prepla{eni. Partizanske enote na tem obmo~ju si tako do konca vojne niso
uspele splesti niti trdne mre‘e zaupnikov, kaj {ele oblikovati odbore OF (kot je bilo to ‘e na
ozemlju ju‘no od Drave), kar bi bil prvi pogoj za uspe{no partizansko vojskovanje. Vsemu
temu so se pridru‘ile tudi nemogo~e zimske razmere, z visokim snegom in nizkimi tempera-
turami ter pomanjkanje streliva. Dokaj hitro se je izkazalo, da so na~rti za dvig vstaje av-
strijskega prebivalstva proti nacisti~nemu re‘imu zgolj iluzije, ki so jih gojili v centralah in
podru‘nicah britanske SOE, ter njenega dvojnika, ameri{ke OSS, dale~ od stvarnega do-
gajanja. O tem v svoji knjigi zelo nazorno govori tudi Gorjan.
Kdo je bil Jo‘e Ul~ar – Mirko
Kapetan Jo‘e Ul~ar, s partizanskim imenom Mirko (omenjeno oficirsko stopnjo si je
prislu‘il ‘e v partizanih), je bil ob dogodku star manj kot dvajset let. Rojen je bil 21. aprila
1925 na Bledu. Na Jesenicah se je v tamkaj{nji ‘elezarni u~il za elektromehanika. Z osvobo-
dilnim gibanjem v okviru OF je za~el sodelovati ‘e 1941 in bil zato od 20. oktobra do 30.
novembra 1941 zaprt v begunjskih gestapovskih zaporih, nato pa izpu{~en. Po izpustitvi je {e
naprej delal v tovarni kot vajenec, obenem pa hodil v vajeni{ko {olo ter ob tem nadaljeval s
svojo dejavnostjo za osvobodilno gibanje. V partizane je vstopil 21. aprila 1943 v 2. bataljon
Gorenjskega odreda, 22. oktobra istega leta je z Zapadnokoro{kim odredom pri{el na Koro{ko
(odred, pravzaprav {ele {tab prihodnjega odreda s ~eto, je bil ustanovljen 12. oktobra v Cerk-
nem), nato je bil do aprila 1944 aktivist. Decembra 1943 sta z Matijo Verdnikom – Toma‘em
14 Barker, Socialni revolucionarji, in Gorjan, Zavezni{ke misije, str. 85.
15 Linasi, Koro{ke partizanske enote, (raz{irjena verzija, pri avtorju). Bataljon je imel ve~ poimenovanj: »Sever-
ni«, »^ezdravski« (Svin{ki), 4. bataljon Koro{kega odreda.
104 M. LINASI: [E O ZAVEZNI[KIH MISIJAH ALI KAKO IN ZAKAJ JE MORAL UMRETI BRITANSKI MAJOR ...
(ranjen, umrl 1. 2. 1944; narodni heroj) kot prva partizana pre~kala Dravo pri Sve~ah v Ro‘u.16
Aprila 1944 je postal politi~ni komisar Zapadnokoro{kega odreda in bil na tej funkciji ve~
kot mesec dni, nato je bil junija postavljen za poveljnika Vzhodnokoro{kega odreda, a je to
funkcijo opravljal do 24. julija, odtlej pa je bil na~elnik {taba odreda. Kako se je izkazal kot
poveljnik v kratkem ~asu enomese~nega poveljevanja, je te‘ko soditi. Poznej{e poro~ilo,
Karla Pru{nika – Ga{perja iz ~asa, ko je bil Ul~ar poveljnik poveljnik bataljona na Svin{ki
planini, govori o tem, da je dober vojak in strateg, vendar si zaradi svoje »prostosr~nosti« ne
zna ustvariti dovolj avtoritete med partizani.17 Ni pa mu bila tuja tudi krutost. Tako se je kot
na~elnik {taba skupaj s poveljnikom {tabne za{~ite in poveljnikom 1. bataljona Vzhodno-
koro{kega odreda zelo spozabil nad nekim biv{im partizanom, ki je sprva dezertiral iz enote
in od{el na delo v Nem~ijo, nato se je vrnil na svoj dom, kjer ga je na{el neki aktivist in ga
pripeljal nazaj v partizane. Zasli{evali so ga 18. septembra 1944 na Bukovnikovi kmetiji pod
Raduho (najvi{e le‘e~a kmetija v Sloveniji) na krut na~in in ga nazadnje tako tudi pokon~ali.
O tem je aktivist napisal prijavo v poro~ilu svojemu nadrejenemu organu, ker se je ~util
sokrivega za njegovo smrt, obenem pa prosil, naj taka dejanja v prihodnje prepre~ijo. Novica
o krutem ravnanju se je namre~ naglo raz{irila med partizani in civilisti, ki so se nad dejanjem
trojice mo~no zgra‘ali.18
Ul~ar je od{el na Svin{ko planino sprva kot zvezni oficir med {tabom bataljona in britan-
sko misijo, ki jo je zastopal major Prichard sam, ker, kot pravijo dokumenti, mu je major
najbolj zaupal. Za poveljnika bataljona je bil sprva namre~ imenovan Albert Kone~nik –
Modras, ker pa se je zadr‘al ju‘no od Drave, potem pa je iz neznanih razlogov tam tudi ostal,
je bataljon pri pohodu operativno vodil Ul~ar, ob prvi koncentraciji in preureditvi enot nad
Pustrico 23. oktobra pa je formalno postal poveljnik. Ob zadnji preureditvi enot 18. aprila
1945 pa je bil, potem ko je bil 13. marca ranjen v roko, z dekretom odrednega {taba razre{en
svoje funkcije, s ~imer se je te‘ko sprijaznil, in je med njim in novoimenovanim poveljnikom
Antonom Miv{kom nastal spor, ki so ga nato zgladili s pomo~jo skupine aktivistov, ki je
aprila pri{la ~ez Dravo.19 S skupino ranjencev in bolni~arko je od{el ~ez Dravo v {tab odreda
na zdravljenje.20 Ob koncu vojne, ko so bataljonove enote zasedle ve~ krajev na Svin{ki
planini in okrog nje, se je zna{el spet tam, in sicer v Grebinju. 14. maja jim je {tab 4. operativne
cone ukazal oditi z ve~ino pripadnikov bataljona v Velikovec, kjer je bil Ul~ar dolo~en za
komandanta mesta, obenem je bil imenovan za namestnika poveljnika novoustanovljenega
Koro{kega vojnega podro~ja.21 Po odhodu partizanske vojske s Koro{ke po 21. maju 1945 je
bil v Ljubljani na razpolago {tabu 4. armade brez pravega dela, kmalu ga je s seboj na ilegalno
delo nazaj na Koro{ko vzel major Franc Primo‘i~ – Marko. Formalno je bil {ofer dr. Herberta
Zaver{nika, upravnika Vojne bolni{nice JA (ki so jo Britanci tolerirali v Celovcu {e do 4.
avgusta 1945, ko so odpeljali ~ez mejo {e zadnji transport ranjencev). Pono~i pa je organiziral
odbore OF po terenu. Po vrnitvi v Ljubljano je bil spet na voljo poveljstvu 4. armade, kjer je
urejal arhiv. ̂ ez nekaj ~asa pa mu je Pavle @aucer – Matja‘, ki se je naknadno vrnil s Koro{ke,
povedal, da se zanj zanima britanska policija, ki da ima njegovo fotografijo in osebni opis.
16 AS II, spominsko gradivo, spomini Jo‘eta Ul~arja – Mirka; Josip Ul~ar, @eleli smo ostati z na{imi padlimi,
Koro{ka v borbi, Celovec 1951, str. 185.
17 Glej tudi Karel Pru{nik – Ga{per, Gamsi na plazu, 2. izdaja, Ljubljana, Celovec 1981, str. 244.
18 Koro{ki pokrajinski muzej, partizansko gradivo, fasc. 52/44, poro~ilo okrajnemu komiteju (KPS) ^rna –
Me‘ica, 24. 9. 1944 (podpisan politi~ni delavec Adolf, najbr‘ Alojz Stanta).
19 Linasi, Koro{ke partizanske enote, (raz{irjena verzija, pri avtorju).
20 Anton Ikovic, Marjan Linasi, Koro{ko partizansko zdravstvo, na Koro{kem in Sol~avskem, Ljubljana 1985.
21 Franci Strle, Velik finale na Koro{kem, 2. izdaja, Ljubljana 1977, str. 224.
105ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
Poklicali so ga na OZNO k Ivanu Ma~ku – Matiji, mu povedali isto in mu zagotovili slu‘bo
na OZNI ter ga na predlog majorja Vlada Majhna – Rafaela, na~elnika OZNE za mariborsko
okro‘je poslali pod la‘nim imenom Ivan Pokljukar na delo v okraj Ljutomer. Tam so ga
nekateri oficirji poznali pod pravim imenom, in med ljudmi se je domnevno za~elo {u{ljati,
da je spremenil ime »zaradi tistega Angle‘a«. Na OZNI oz. UDBI je ostal {e nadalje na
razli~nih funkcijah, tudi v Ljubljani in v Mariboru, do leta 1948. Takrat se je demobiliziral,
kot pi{e v njegovem nekrologu, »iz JLA« (ponoven primer prikrivanja pripadnosti) in postal
upravnik vajeni{ke {ole na Jesenicah, po dodatnem izobra‘evanju pa obratovodja v jeseni{ki
‘elezarni, pozneje tudi republi{ki poslanec in predsednik ZB Jesenice. Umrl je nenadoma 11.
januarja 1985, ko mu {e ni bilo {estdeset let.22
O uboju majorja Cahusaca, izvajalcih in naro~nikih
Iz omenjenega poro~ila o preiskavi in iz Ul~arjeve lastne izjave je mogo~e razbrati, da sta
Ul~arju pred odhodom bataljona na Svin{ko planino naro~ila poveljnik 4. operativne cone Jo‘e
Bor{tner in sekretar CK KPS Franc Lesko{ek – Luka (ki je skupaj z dr. Ale{em Beblerjem pri{el
v osvobojeno Zgornjo Savinjsko dolino in se nekaj ~asa zadr‘eval v njej) naj po prihodu na
Svin{ko planino najde ugodno prilo‘nost in »likvidira« majorja Pricharda. Ul~ar sam pravi v
svoji izjavi, da mu je bila ta naloga dana kot strogo zaupna, vendar se je zelo ~udil, ko so mu
nekateri partizanski oficirji {e pred odhodom namigovali, da vedo, kaj se bo z majorjem zgodi-
lo (ali je bilo to res ali pa se je tako samo branil, je te‘ko ugotoviti). Po prihodu na Svin{ko
planino se je {tab bataljona skupaj z britansko misijo zadr‘eval najve~ pri 2. ali Brankovi ~eti
(poveljnik Ivan Jura~ – Branko), ki je imela operativno obmo~je na zahodni strani med sleme-
nom planine in Kr~i{ko dolino (Görtschitschtal) z glavnimi kraji St. Oswald, Mirnig, Hochfei-
stritz in drugimi; skratka, na prete‘no nem{ko govore~em obmo~ju. Major Prichard se je pogo-
sto gibal po terenu in iskal, tudi samostojno, zveze, v prvi vrsti s francoskimi vojnimi ujetniki.
Pri nekem kmetu na Mirnigu je poiskal stik z nekim Francozom in ga poslal v Svinec (Eber-
stein) v dolini z naro~ilom, da poi{~e kakega nem{kega podoficirja, ki bi se sestal z njim in ki
naj mu tudi sam dolo~i kraj sestanka. Ul~ar je moral to o~itno vedeti, zato je 3. decembra zjutraj
sam napisal na listek v nem{~ini in v gotici navidezno sporo~ilo domnevnega nem{kega podo-
ficirja in navedel tudi kraj sre~anja, ki naj bi bil isti dan ob dveh popoldne blizu zaselka Preiling
severno od St. Oswalda, ter ga posredoval majorju. Proti domnevni javki so nato od{li Ul~ar,
Prichard in partizan, v dokumentu naveden kot »Puc Roman – Vajda, ~lan Partije« (partizana s
takim imenom, priimkom in partizanskim imenom na Svin{ki planini in tudi med koro{kimi
partizani ni bilo; po vsej verjetnosti je to bil R. K. – V., po doma~e Puc, takrat namestnik
politi~nega komisarja bataljona, po svoji funkciji torej sekretar partijske organizacije v bataljo-
nu; velika verjetnost je torej, da ga Ul~ar ni slu~ajno vzel s seboj). Po dolo~enem delu poti se je
od St. Oswalda sli{alo mo~no streljanje; pozneje se je izkazalo, da je imela neka nacisti~na
enota (mogo~e doma~i Volkssturm) strelske vaje. Ul~ar je izkoristil prilo‘nost in ustrelil Pri-
charda s strelom v ~elo, kot pi{e v poro~ilu o preiskavi (Ingomar Pust, ki se gotovo opira na
poro~ila, objavljena v ~asopisu Kärntner Landesmannschaft, govori o dveh strelih, in sicer
enem skozi vrat in enem v tilnik, in ima verjetno prav. Sklepam, da ga je moral najprej ustreliti
od spredaj v vrat, potem pa, ko je major padel na tla, in najbr‘ {e ni bil mrtev, mu je dal {e
»milostni strel« v tilnik). Mrtvega majorja sta nato polo‘ila v skalnato »{piljo«, dolgo pribli‘no
22 Umrl je Jo‘e Ul~ar – Mirko, Vestnik koro{kih partizanov, 1–2, 1985, str. 105.
106 M. LINASI: [E O ZAVEZNI[KIH MISIJAH ALI KAKO IN ZAKAJ JE MORAL UMRETI BRITANSKI MAJOR ...
dva metra in pol, in truplo zatrpala s kamenjem in zemljo. ^evlje, vetrovko, revolver, pu{ko in
strelivo sta zakopala na drugem kraju, medtem ko sta torbo z dokumenti se‘gala. Ko sta za-
maskirala vse sledove v snegu, sta si potrgala hla~e in umazala obleko ter se vrnila v bataljon,
kjer sta soborcem pripovedovala, da so bili napadeni in da se je major izgubil. Naklju~je je
hotelo, da je bila drugi dan, torej 4. decembra   2. ~eta z bataljonskim {tabom v istem taboru res
napadena; tisti dan se je za~ela {ir{a ofenziva nacisti~nih sil, ki je trajala do bo‘i~a in se nato s
kratkim presledkom nadaljevala. To dejstvo je dajalo odtlej dobro osnovo za govorice med
partizani pa tudi med prebivalstvom, da se je Prichard predal ali bil ujet, in da jih je prav on tudi
izdal, in dejanje je bilo s tem {e dodatno zakrito. Ni ~udno torej, da govori nacisti~ni dokument
z dne 18. januarja 1945, da je policijska ~eta iz [t. Andra‘a decembra prej{nje leto preiskala
obmo~je Svin{ke planine in na{la tri bunkerje in da je bil neki angle{ki major odpeljan v Celo-
vec. Pisec poro~ila pri dogodku ni bil prisoten in tudi ni pripadal nacisti~nim oboro‘enim si-
lam, pa~ pa se je slu~ajno mudil na Svin{ki planini v zvezi s prou~evanjem ponovne mo‘nosti
zagona rudnika sljude [t. Lenart – Golovica po partizanskem napadu 16. oktobra 1944, kar je
jasen dokaz, da je novico povzel po govoricah.23 ̂ e bi ga bili res zajeli in prisilili k izpovedim,
bi bilo gotovo pri{lo do aretacij sicer redkih partizanskih sodelavcev na Svin{ki planini,
vendar iz obstoje~ega gradiva ni razvidno, da bi se bilo to zgodilo. Kljub strogi tajnosti, v
kateri se je usmrtitev izvr{ila, pa predvidevam, da so morali zanjo ‘e kmalu potem vendarle
izvedeti vsaj nekateri iz bataljonskega poveljstva in ~etnih poveljstev.24 Partizani 4. bataljona so
~ez zimo povsem izgubili zvezo s {tabom odreda na ju‘ni strani Drave, tako da je tam dolgo
veljalo prepri~anje, da so vsi padli. Tudi britanska letala so ve~krat preletavala Svin{ko planino
(Prichard je namre~ na dan svoje smrti {e zadnji~ vzpostavil zvezo s svojo bazo, s kratkim
sporo~ilom »tole tu ni kraj za gentlemana«). 27. decembra je Ul~ar dal znak nekemu britanske-
mu letalu (z znakom SOS, verjetno s pri‘gano baterijo v roki, kot ga je bil nau~il Prichard) in
letalo je odvrglo pomo~, ki pa je, razen 1000 nabojev (in svilene srajce, narejene o~itno iz
padala, ki so jo slekli nekemu ujetemu nacisti~nemu vojaku, ki so ga nato usmrtili)25 padla v
roke nacisti~nim silam. 16. marca 1945 so letala, brez znakov, ponovno odvrgla pomo~, a je
spet padla v roke nacisti~nih sil. Spomladi je bataljon z akcijami nadaljeval, mobilizirali so celo
dva ameri{ka pilota – Slovenca iz Hrastnika, ki sta se o~itno spustila s padali.
Britanski in ameri{ki oficirji i{~ejo sled za svojim izginulim tovari{em
Drugi dan po prihodu bataljona s Svin{ke planine v Grebinj (13. maja) je pri{el vpra{at neki
britanski oficir Ul~arja, ~e so oni tista enota, ki je bila na Svin{ki planini skupaj z majorjem
Prichardom. @e nekaj dni potem ga je iskal major Cramsy in mu povedal, da je mladostni prija-
telj in so{olec majorja Pricharda, ter se zanimal, na kak na~in je umrl, ~e{ da je obljubil njegovim
star{em, da bo posku{al poizvedeti podrobnosti o sinovi smrti. Rekel je tudi, da mu je novico
povedal major Charles Williers (Buxton), ki ga je sem tudi napotil, ~e{ da je bil Ul~ar Prichardov
23 Dokument je med gradivom iz Himmlerjeve pisarne, ki so jih po vojni odnesli v nacionalni arhiv v Washingto-
nu; kopijo sem dobil na In{titutu za sodobno zgodovino (Institut für die Zeitgeschichte) na Dunaju.
24 Spominjam se, da mi je pred leti Anton Ikovic (‘e pokojni) povedal, da mu je to povedal takratni poveljnik 2.
~ete Ivan Jura~ – Branko (tudi ‘e pokojni). Tudi pokojni dr. Tone Ferenc mi je pred leti povedal, da mu je o tem
ve~krat pri{el pripovedovat politi~ni komisar takratne 4. ~ete Gojko Gornik – Iztok (umrl pred kratkim). Povedal mu
je, da je Pricharda ustrelil Ul~ar, s pripombo, da on sam pri usmrtitvi ni bil prisoten, pa~ pa je sli{al strel nekaj sto
metrov ni‘e od tabora. 4. ~eta je sicer delovala na ju‘nem delu Svin{ke planine, vendar je mo‘no, da je tisti dan pri{el
v {tab bataljona na poro~anje in po nadaljnje ukaze.
25 AS II, spominsko gradivo, spomini Ivana Jura~a – Branka, 1961.
107ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
najbolj{i prijatelj, kar je v svojih depe{ah pogosto tudi sporo~al svojim star{em v London. Star{i
so Ul~arju pripravljeni poslati bogata darila po njegovem izboru. Ul~ar je dogodek Cramsyju
natan~no opisal, seveda po svoje, Cramsy pa ga je z zanimanjem poslu{al in ga na koncu prosil,
naj mu na karti natan~no ozna~i kraj dogodka. Ul~ar je to storil na svoji karti, Cramsy pa si je
natan~no zapisal kote. ̂ ez dva dni je pri{el major Williers z nekim poro~nikom. Oba sta poznala
Ul~arja ‘e od prej{njega leta. Zelo vljudno sta ga za~ela spra{evati o dogodku in Ul~ar jima je
povedal isto kot Cramsyju. Skrbno sta si vse zapisala in mu pri tem zastavljala zelo podrobna
vpra{anja. Williers mu je povedal tudi, da je bil med ~asom, ko se nista videla, doma v Britaniji
in govoril s Prichardovimi star{i, ki so bili zaradi sinove smrti zelo potrti. Ponovil mu je, da so
mu povedali, da jim je sin v depe{ah sporo~al, da ima v Jugoslaviji dobrega prijatelja Ul~arja in
da se dobro po~uti. Povedal mu je {e, tako kot ‘e prej Cramsy, da so mu star{i pripravljeni v
spomin na prijatelja poslati bogata darila, ter mu predlagal, naj si izbere, kar si ‘eli. Ul~ar mu je
odgovoril, da so star{i ‘e tako dovolj prizadeti zaradi sinove smrti, zato no~e ni~ razen kak{ne
fotografije. Williers ga je prosil, da bi {el z njima in pokazal kraj, kjer naj bi bil Prichard zajet, a
mu Ul~ar ni ugodil. 17. maja je poro~nik, ki je pri{el z Williersom, spet pri{el sam k Ul~arju in se
mu ponudil, da ga odpelje v Vrbo k zdravniku britanske vojske zaradi po{kodovane roke, na kar
je Ul~ar pristal. Med potjo ga je {e spra{eval o Prichardu. Medtem je Williers od{el s skupino
vojakov na Svin{ko planino iskat kraj, ki mu ga je na karti pokazal Ul~ar. Na{li niso ni~, ker jim
je Ul~ar pokazal napa~en kraj, tri do {tiri kilometre od dejanskega kraja, kjer se je dogodek
zgodil. ^ez dva dni se je pri Ul~arju ponovno oglasil Williers, vendar ga je tokrat provociral in
mu razburjen in v u‘aljenem tonu povedal, da so na{li skupinski grob in da so ga odkopali,
vendar med enajstimi partizani, ki so pokopani v njem, ni Pricharda. Sam naj gre z njimi na
planino. Ul~ar mu je na to odgovoril, da bo to storil, vendar mora najprej dobiti pisno privoljenje
{taba cone, in da ima trenutno veliko dela. Williers mu je obljubil, da mu bo on priskrbel do-
voljenje {taba, nato je Ul~arja {e nekajkrat iskal, a ga ni na{el (o~itno se mu je izmikal). Pred
neprijetnimi vpra{anji Britancev ga je kon~no re{il od njih samih izsiljeni odhod partizanske
vojske s Koro{ke po 21. maju. Britanci so torej na{li grob v Schwarzwaldu, kjer so bili pokopani
partizani, padli v napadu nacisti~nih enot na tabor 2. ~ete in bataljonskega {taba 13. marca. Iz
poro~ila o preiskavi izvemo tudi, da je bil Prichardov grob sto metrov ni‘e od tega groba.
Kon~no se je tudi ameri{ki major Lindsay po vojni mo~no anga‘iral, da bi na{el sled za
izginulim britanskim sobojevnikom. Tako pi{e v svoji navedeni knjigi,26 da je julija 1945 na
mariborskih ulicah sre~al in prepoznal Ul~arja ter ga najprej vpra{al za usodo majorja Pri-
charda. Ul~ar mu je odgovarjal, tako kot dotlej ‘e mnogim, da je Prichard padel sredi decem-
bra prej{njega leta v bojih z nacisti~nimi varnostnimi enotami.
O domnevnih Ul~arjevih prekr{kih
Nadrejenim v slu‘bi je bil Ul~ar sumljiv, ker je bil izpu{~en iz gestapovskega zapora,
partizani pa so leta 1943 zaradi domnevnega sodelovanja z okupatorjem usmrtili dva materi-
na brata (Andreja in Florjana Hudovernika). Nadle‘en jim je bil tudi zaradi o~itkov, da upo-
rabljajo slu‘beni avtomobil v privatne namene, naredil pa je po njihovem {e druge prekr{ke,
kot na primer ob priliki »realizacije Nagodetove {pijonske skupine« in s tem povezanega
procesa, kot dobesedno pi{e v dokumentu. Ob tej priliki je UDBA za Slovenijo organizirala
aretacijo ~lana tako imenovanega Salzbur{kega komiteja kapetana Gruma na avstrijskem
26 Lindsay, Ognji v no~i, str. 201.
108 M. LINASI: [E O ZAVEZNI[KIH MISIJAH ALI KAKO IN ZAKAJ JE MORAL UMRETI BRITANSKI MAJOR ...
Koro{kem. Operativno skupino je vodil major Franc Stadler – Pepe (narodni heroj), v njo so
vklju~ili tudi Ul~arja, na katerega so ra~unali, da kot biv{i koro{ki partizanski funkcionar
dobro pozna teren. Ugrabitev jim je spodletela, ker je skupina 22. maja 1947 zve~er v Rutah
(Bärental) pri Podgorju (Maria Elend) naletela na koro{kega mladeni~a Jo‘eta Otovi~a, ga
prisilila, da se je legitimiral, nato ga je zvezala in odvedla v gozd ter zaprla v neko pastirsko
kolibo, od koder mu je v no~i od 24. na 25. maj uspelo pobegniti. Dogodek je prijavil na
oro‘ni{ki postaji v Podgorju in britanski voja{ki policiji v [t. Jakobu v Ro‘u. Po njegovih
podatkih je skupina {tela 13 do 14 ljudi, izmed katerih je eden dobro govoril nem{ko. Trije so
bili v civilnih oblekah, med njimi je bila tudi ‘enska. Pet ali {est jih je bilo oble~enih v
avstrijske policijske uniforme, vsi pa so bili dobro oboro‘eni z brzostrelkami in revolverji in
imeli celo angle{ko strojnico. S pobegom je nastala nevarnost, da bi skupino odkrili, zato se
je vrnila brez opravljene naloge. Medtem ko je skupina na dolo~eni to~ki ~akala Gruma, da
bi ga ujela, je Ul~ar predlagal vodji skupine, da bi skupaj poiskali in izkopali kosti partizana
Zapadnokoro{kega odreda Janka Rusa – D‘ura z Bleda, ki je padel novembra 1943 in bil
pokopan kako uro od kraja, kjer je skupina ~akala. Izkop so nato izvr{ili, kosti in kos obleke
kot dokaz, da gre res za padlega partizana, so nesli s seboj ~ez mejo, kjer sta jih ~akala
podpolkovnik Mitja Ribi~i~ – Ciril in major Ivan More – @an, ki sta sicer koordinirala in
vodila celotno akcijo. Svetovala sta Ul~arju, naj kosti preda materi padlega partizana, ob tem
pa si izmisli zgodbo, da so jih prinesli ‘e partizani pred dvema letoma, ko so zapu{~ali Koro{ko,
in jih pustili na na{i strani meje, vendar jih je {ele sedaj imel ~as poiskati in predati. Ul~ar pa
se ni dr‘al navodil, ampak je na Bledu sam organiziral pogreb svojega padlega soborca,
rojaka in mladostnega tovari{a ter imel govor. Oboje, tako novico o ugrabitvi mladeni~a kot
tudi o pogrebu z navedbo Ul~arjevega govora na njem, kjer je zelo jasno povedal, kje je
partizan padel, in da so {ele sedaj prenesli njegove kosti v domovino, je objavila tudi Ljudska
pravica 31. maja in 1. junija 1947 (v prvem primeru seveda novinar ni vedel, da je ugrabitev
izvedla UDBA, zato govori le o »tolpi oboro‘enih oseb«).
Ul~arjevi nadrejeni so se torej bali, da bi lahko Britanci dobili v roke obe {tevilki ~asopi-
sa, po njegovi krivdi primerjali datume in kraje ter imeli s tem jasen dokaz vdiranja UDBE
~ez mejo.
Strah, da bi se razkrila resnica o Cahusacovi smrti
Sodu pa je pravzaprav izbil dno dogodek, ki se je zgodil `e prej v Hutterjevem bloku v
Mariboru. Potem ko je bil Ul~ar slu‘beno preme{~en v mariborsko okro‘je, je nekaj ~asa
stanoval tam pri svojem nekdanjem soborcu in sokrajanu Ivanu Ribi~u – Stojanu. Ribi~ je bil
med vojno kratek ~as poveljnik Vzhodnokoro{kega, po reorganizaciji 29. septembra 1944 pa
Koro{kega odreda,27 takoj po vojni poveljnik mesta Maribor, ob dogodku pa je delal v Operi
SNG Maribor kot re‘iser ({tudiral je namre~ primerjalno knji‘evnost).28 Pripravljal naj bi
knjigo o koro{kem partizanstvu, zato je imel zbranih precej dokumentov, tudi takih, ki so se
nana{ali na britanske misije in na odnos osvobodilnega gibanja do njih. V enem izmed njih
naj bi pisalo tudi, da jih ne smejo spustiti ~ez Dravo. 2. aprila 1947 je prijavil policiji, da je
nekdo vdrl v njegovo stanovanje in mu odnesel prav te dokumente. Kot je mogo~e razumeti,
27 Linasi, Koro{ke partizanske enote.
28 Enciklopedija Slovenije, 10. zvezek, str. 202, geslo Ribi~ Ivan.
109ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
je UDBA naredila preiskavo stanovanja (Ul~ar je bil ob dogodku na terenu), pri tem pa je
najbr‘ odkrila (in o~itno zaplenila ter prebrala) tudi dokumente in zapise, ki so bili {e v
stanovanju; tudi vso zgodbo o britanskem majorju, ki jo je Ul~ar o~itno povedal Ribi~u,
~eprav mu je ne bi smel. Morda se je Ribi~ tudi nehote izdal, da zgodbo pozna; slednje iz
dokumentov ni jasno razvidno. Ko so nato strogo zasli{ali svojega uslu‘benca Ul~arja, zakaj
je povedal zgodbo Ribi~u, se je izgovarjal, da ga je Ribi~ sprovociral, ~e{ da o tem ‘e tako
sam mnogo ve. Za~eli so tudi s podrobnej{o preiskavo vdora v stanovanje in pri tem ugotovi-
li, da sostanovalci v bloku dajejo o dogodku protislovne izjave. Za~eli so sumiti Ribi~a, da je
vdor fingiral, z namenom, da bi prikril predajo dokumentov britanski policiji. Kot mo‘nega
posrednika in celo vlomilca je UDBA dol‘ila tudi Borisa Ben~ino, to‘ilca pri 43. diviziji v
Mariboru, ki je pogosto zahajal v Ribi~evo stanovanje, zanj pa so sumili, da je povezan z
britansko policijo. Drugi tak posrednik pa bi po njihovem mnenju lahko bila Ribi~eva prija-
teljica iz Celovca, ki je bila prej partizanka in je delala za OZNO kot obve{~evalka, sedaj pa
so imeli o njej podatke, da dela za britansko FSS. Preiskava pa je pokazala tudi, da o Ul~arjevi
zadevi, torej o uboju majorja vedo ‘e tudi mnogi funkcionarji: poleg Ul~arja in Ribi~a tudi
omenjeni »Puc Roman«, takrat ‘e demobiliziran in doma v ̂ rni, Jo‘e Bor{tner, Drago Ben~i~
– Brkin (politi~ni komisar 4. operativne cone), Franc Lesko{ek – Luka, Bo‘idar Gorjan –
Bogo, Milan Veni{nik, Matija Male{i~ in Egon Remec – Borut ter morda {e kdo. Jasno je, da
bi lahko stvar postala nerodna, ~e bi Britanci izvedeli pravo verzijo, torej ne samo izvr{evalca,
ampak predvsem naro~nika, kar bi, skupaj z morebitnimi posledicami prej opisanega Ul~ar-
jevega prekr{ka poleg velike blama‘e za jugoslovansko dr‘avo bila tudi velika {koda pri
njenih pogajanjih za Koro{ko, ki so takrat {e potekala. UDBA je zato gotovo storila vse, da bi
zadevo uti{ala. Za~ela je na razne na~ine {ikanirati oba, tako Ribi~a, ki se je hotel zaposliti v
gledali{~u v Gorici, pa mu je to prepre~ila, kot tudi Ul~arja, ki se je zato hotel najaviti na
razgovor celo k Titu. Oba je sku{ala kompromitirati z o~itki o njuni preteklosti in domnev-
nem neprimernem zasebnem ‘ivljenju ter ju za~ela s svojimi agenti zasledovati. Verjetno je
bil na tej osnovi naslednje leto Ul~ar tudi demobiliziran, kar pa iz najdenih dokumentov ni
razvidno.
Trditev avtorja v knjigi, da je poznal zadevo, je glede na prej povedano torej resni~na,
vendar mi njegova trditev, ki jo pove v nadaljevanju skoraj v isti sapi (str. 85 – 86), v povezavi
s prej povedanim, ne da miru. Pove namre~, da ga leta 1948 major Williers v Celovcu na
vlaku ni hotel ve~ poznati, ko sta se sre~ala in ko ga je poklical po njegovem prej{njem
ilegalnem imenu, ~eprav sta bila med vojno mnogo skupaj in se zbli‘ala, in da je tudi pismo,
ki mu ga je poslal, ostalo brez odgovora. ^e se je njuno sre~anje res zgodilo 1948, po prej
povedanem pa naj bi zadevo poznal, tako kot drugi na{teti (nekateri med njimi so bili prav
tako kot on uslu‘benci UDBE) ‘e zgodaj v letu 1947, potem njegova trditev, da se je {ele po
sre~anju z Williersom za~el zanimati za dogajanje na Svin{ki planini, ne dr‘i. Kako to, da je
v svoji prizadetosti, kot pravi, mogel kar uganiti, od kot táko Williersovo vedenje? Ali ni
morda kot pomemben funkcionar poznal zadevo ‘e med vojno, ~e dr‘i Ul~arjeva trditev, da
so ‘e pred odhodom ~ez Dravo nekateri oficirji vedeli, kaj se mora s Prichardom zgoditi? Je
bil tudi on `e takrat med tistimi »dobro« obve{~enimi oficirji? Vsekakor, ~e je zadevo poznal,
in, kot vidimo, jo je, bi jo moral v knjigi opisati takó, kot je bila; tega pa ni storila. Zakaj ne,
najbolje vé sam. Mo‘na razlaga za tako Williersovo vedenje je, da je glede na to, da ni poznal
naro~ila CK KPS, za smrt svojega bojnega tovari{a in sonarodnjaka pa~ krivil vse pomembnej{e
funkcionarje v osvobodilnem gibanju na Koro{kem; tudi Gorjana. Da so, ~e ‘e niso bili vsi
vpleteni, vsaj vedeli za resnico, pa o njej niso hoteli spregovoriti. In ravno tu se samo od sebe
ponuja vpra{anje, kaj so o nameravanem uboju takrat dejansko vedeli (in imeli z njim) {e bolj
odgovorni koro{ki partizanski funkcionarji: v prvi vrsti Gorjanov najtesnej{i sodelavec Mitja
110 M. LINASI: [E O ZAVEZNI[KIH MISIJAH ALI KAKO IN ZAKAJ JE MORAL UMRETI BRITANSKI MAJOR ...
Ribi~i~ – Ciril, ki je bil ob njeni ukinitvi {e vedno politi~ni komisar Koro{ke grupe odredov,
nadalje Pavle @aucer – Matja‘ (sekretar Oblastnega komiteja KPS za Koro{ko), Du{an Pi-
rjevec – Ahac (organizacijski sekretar Oblastnega komiteja, nato referent za avstrijske zade-
ve pri {tabu 4. operativne cone), Karel Pru{nik – Ga{per (sekretar POOF za Koro{ko). Sle-
dnji je {el na Svin{ko planino z Ul~arjevim bataljonom, se tam zadr‘eval pribli‘no dva mese-
ca; tudi {e v ~asu, ko se je zgodil uboj. V svoji knjigi Gamsi na plazu pove na strani 228, da
je imel (skupaj z drugimi funkcionarji) po svojem prihodu iz Dolenjske, kjer se je udele‘il 2.
zbora aktivistov OF, tik pred odhodom na Svin{ko planino »va‘en sestanek z Lesko{kom« (o
vsebini ne govori). Za majorja Pricharda v svoji knjigi pove samo, da je {el z njimi ~ez Dravo,
in ni~ drugega. ^e je njegovo usmrtitev ‘e zahteval CK z Lesko{kom, ali bi ga kljub vsemu
lahko re{ili, ~e bi se dovolj odlo~no zavzeli zanj? Ali ni bilo nobene druge mo`nosti,
onemogo~iti ga, ~e `e ni delal v skladu z njihovimi interesi, a je bil vseeno zaveznik.
Morebitni vzroki za uboj majorja Cahusaca
Po avtorjevih besedah so se koro{ki partizani po vojni zelo trudili najti posmrtne ostanke
majorja Pricharda, za kar naj bi jim izrekel priznanje tudi njegov predpostavljeni, polkovnik
sir Peter Wilkinson. Vpra{anje je, ali je to res in ali so se res dovolj potrudili ugotoviti tudi
okoli{~ine, predvsem pa vzroke ter naro~nike. Obstaja vtis, da jih je pri tem nekdo vseskozi
namerno vodil na napa~no sled. Naknadno so ga tudi napisali na spomenik v [t. Rupertu pri
Velikovcu, sicer napa~no kot Hesketh-Richard, ~eprav tam dejansko ne po~iva. Dovolim si
izraziti mnenje, da majorjeva smrt sama sedaj po vsem ugotovljenem in opisanem ni ve~ tako
skrivnostna, kot {e ugotavlja v svoji knjigi Gorjan. O tem, kdo ga je ustrelil, kje in kako,
gotovo ni nobenega dvoma ve~, kot tudi ne, ali je tisti 192 centimetrov dolgi skelet, ki sta ga
1950 na{la lovca Josef Grassinger in Andreas Robitsch pod neko skalo na Svin{ki planini in
ki ga je Prichardova mati po dol‘ini, zobovju in ostankih obla~il prepoznala kot skelet njene-
ga sina,29 res njegov ali ne. Bistveno pa je nekaj drugega: v njegovem primeru je za razliko od
drugih »likvidacij« {lo za zaveznika, usmrtitev sama pa zaukazana z najvi{jega politi~nega
vrha. [lo je tudi za tajno usmrtitev, ki so jo pred drugimi partizani prikrili in jo sku{ali
prikrivati tudi po vojni, vse do danes. Gre torej za tipi~en politi~ni umor, ki ga je te‘ko
opravi~iti z bojem proti okupatorju in njegovim pomaga~em ali s preprostim izgovorom, da
je bila »pa~ vojna« (»Security Risk«, kot pravi Wilkinson v svoji knjigi, ki {e ~aka na sloven-
ski prevod). Lahko ga razumemo le v kontekstu boja za oblast in za delitev interesnih obmo~ij.
O vzrokih lahko samo domnevamo in so to storili v svojih knjigah ‘e prej na{teti pisci. Ul~ar
je bil samo izvr{itelj (kako se je po~util, ko je moral ustreliti svojega najbolj{ega prijatelja,
najbr‘ ne bomo nikoli izvedeli kot tudi ne, kak{nih gro`enj je bil dele`en za primer, ~e po-
velja ne bi izvr{il), ob njem omenjeni partizan pa njegov pomo~nik oziroma sostorilec. Gla-
vni naro~nik, Lesko{ek, kot predstojnik najvi{jega organa partije, ki je bila glavni usmerjeva-
lec osvobodilnega gibanja, je bil v ~asu, ko je UDBA za~ela s preiskavo Ul~arjeve zadeve,
minister za industrijo in rudarstvo, drugi po stopnji odgovornosti, poveljnik 4. operativne
cone Jo‘e Bor{tner, ki je naro~ilo politi~nega vrha posredoval v obliki voja{kega ukaza Ul~arju,
pa minister za lokalni promet LRS. Ali je UDBA o naro~ilu povpra{ala tudi njiju, iz najdene
dokumentacije ne moremo ugotoviti, ~e pa ‘e je, sta ji to lahko povsem brez skrbi povedala,
saj se nista imela ~esa bati, zato tudi ni razloga, da Ul~arjevi navedbi ter navedbi v zapisniku
o preiskavi ne bi verjeli. Saj je bila UDBA le »jeklena pest revolucije« v njunih rokah in
29 Pust, Titostern, str. 79–80.
111ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
rokah njunih tovari{ev, preiskava sama pa tako ali tako ni bila usmerjena na razkrivanje neke-
ga zlo~ina in na kaznovanje krivcev, ampak na kaznovanje neposrednega izvr{itelja, ker po
njihovem ni poskrbel dovolj, da bi zadeva ostala v tajnosti. ^e pa je ‘e dal izjavo samo Ul~ar,
pa tudi ni verjeti, da bi si upal tako visoka funkcionarja »obremeniti« brez razloga.
Ob vsem povedanem se zdi manj prepri~ljiva avtorjeva trditev na strani 88, da je major
Prichard s svojim poizvedovanjem po hi{ah na Svin{ki planini ogro‘al tajnost enote in njenih
malo{tevilnih sodelavcev, ker naj bi opozarjal nacisti~ne sile na njeno premikanje. Po drugi
strani pa spet (pravilno) ugotavlja, da so bili partizani brez kmetij obsojeni na smrt. Gre torej za
protislovni trditvi. Ne razumem, zakaj se ravno on ne bi smel pribli‘evati kmetijam, saj so se jim
v iskanju hrane in informacij pribli‘evali tudi drugi partizani. Enota vendar kljub visokemu
snegu ni mogla biti vso zimo skrita v svojem taboru! Kakorkoli `e, uboj majorja ni imel nobene
zveze z grozljivimi zimskimi razmerami. Morda bi kot pojava (visok, angle{ko nem{~ino govo-
re~) res lahko zbudil pozornost nacisti~nih sil, ki bi ga intenzivno iskale, ga ujele in prisilile k
izpovedim o partizanskih sodelavcih, vendar glede na povedano tudi to ne more biti vzrok za
njegovo odstranitev. Na smrt je bil namre~ obsojen ‘e pred odhodom ~ez Dravo, in le vpra{anje
~asa in primernih okoli{~in je bilo, kdaj se bo spro‘ila eksekutorjeva pi{tola. Tudi kot oseba, ki
edina lahko prikli~e zavezni{ko pomo~, kot trdi avtor, jim s~asoma ni bil ve~ potreben, saj so se
te »umetnosti« pred usmrtitvijo {e nau~ili od njega (vendar, kot smo videli, jim tudi to ni poma-
galo). Pritrdimo lahko avtorju, da je Prichard, prepri~an o skoraj{njem koncu vojne, mislil le na
izpolnitev svoje naloge, in tako izgubil sposobnost za stvarno presojanje voja{kega polo‘aja, s
pripombo, da avtor s tem gotovo misli na njegovo delovanje na Svin{ki planini. To sposobnost
presoje je najbr‘ izgubil ‘e ju‘no od Drave, sicer ne bi vztrajal pri odhodu ~ez reko.30 [e bolj to
velja za njegovo presojo ljudi okrog sebe; kot angle{ki »gentleman«, pripadnik visoke dru‘be
pa~ ni slutil, da ga lahko, ko gre za interese, ubijejo tudi njegovi zavezniki ali celo osebni prija-
telji. Ravno to pomanjkanje sposobnosti presoje, ko, tako kot mnogi zahodni Evropejci {e done-
davna (glej dogajanja na Balkanu v 90. letih prej{njega stoletja), ni dojel komunisti~ne brezob-
zirnosti, kri‘ane z balkansko premetenostjo, ga je stalo ‘ivljenje.
Izklju~ena je tudi mo‘nost, ki jo ponuja avtor, da bi majorja ustrelili kak{ni pripadniki
prosovjetske skupine Avantgarda. Ta je, potem ko se je, prihajajo~ iz Moskve s padali spusti-
la na partizansko letali{~e v Beli krajini in pri{la ~ez Savo na [tajersko, res {la ~ez Dravo in
tudi ~ez Svin{ko planino, vendar prej, kot je nanjo pri{el Ul~arjev bataljon, ki ga takrat sploh
{e ni bilo, in tudi od{la je z nje ‘e pred prihodom bataljona (konec septembra ali v za~etku
oktobra, saj se je 11. oktobra pri cerkvi Sv. Urbana na Ko{enjaku njena glavnina ‘e sre~ala z
2. bataljonom Lackovega odreda). V ~asu, ko se je zgodil uboj, je omenjena skupina, mo~no
okrnjena, delovala v okviru Lackovega odreda na sosednji, vendar oddaljeni in z Labotsko
dolino lo~eni Golici. Da bi kdo od njih {el na Svin{ko planino in usmrtil Pricharda, ni verjet-
no; obratno pa je res, da se je ~eta iz sestava Ul~arjevega bataljona, ki sta jo vodila poveljnik
Anton Miv{ek in politi~ni komisar Gojko Gornik – Iztok, zaradi nevzdr‘nih zimskih razmer
in pomanjkanja streliva umaknila na Golico in se tam za nekaj ~asa priklju~ila Lackovemu
odredu in Avantgardi. O tem se lahko prepri~amo tudi iz knjige takratnega zveznega oficirja
pri Avantgardi ali pri »Kampfgruppe Steiermark«, v kar se je le – ta po prihodu na Golico
preimenovala, Ladislava Grata – Kijeva,31 in Milana @evarta.32 Je pa v avtorjevih besedah, da
30 Mitja Ribi~i~ je v pismu Viktorju Avblju – Rudiju 27. junija 1944 zapisal: »Cahusac ho~e na vsak na~in v
Avstrijo…Po{iljati ga danes preko, se pravi, poslati ga v smrt, ker je fant dolg in neroden in bo zaglavil v prvi
gostilni, kjer bo prespal.« (navedel po: Du{an Biber, Zavezni{ke in sovjetske misije ter obve{~evalne slu‘be v NOB,
v: Borec 1– 3, 1991, str. 98).
31 Ladislav Grat, V mete‘u, Ljubljana 1969.
32 Lackov odred, Maribor 1988.
112 M. LINASI: [E O ZAVEZNI[KIH MISIJAH ALI KAKO IN ZAKAJ JE MORAL UMRETI BRITANSKI MAJOR ...
bi pri teh »obstajal razumljiv in sprejemljiv motiv za politi~ni umor majorja« (mimogrede: za
noben umor, {e najmanj za politi~ni, ni ne razumljivega, {e manj pa sprejemljivega motiva, in
se mu ~udim, da lahko to pove s tak{no samoumevnostjo) tudi nekaj resnice. Ravno tu morda
lahko i{~emo osnovni vzrok zanj: kri‘anje sovjetskih in angloameri{kih interesov, boj za
prevlado v Evropi med (tedaj {e) zavezniki ob pribli‘evanju to~ke, ko so eni in drugi vedeli,
da zavezni{tvo ne bo ve~ mogo~e. ^igave interese je zastopala KPS kot del KPJ, pa je za
takrat ter vsaj do leta 1948 bolj ali manj jasno. [lo je tudi za vpra{anje povojnih jugoslovan-
skih meja, za povojne ozemeljske zahteve, za katere so bili voditelji slovenskega osvobodil-
nega gibanja prepri~ani, da bi jih samostojno odporni{ko gibanje Avstrijcev s podporo zaho-
dnih zaveznikov utegnilo ogroziti. Tu pa zadenemo na {ir{a vpra{anja mednarodnih razse‘no-
sti, ki niso predmet mojega prispevka in o katerih v nadaljevanju delno govori tudi Gorjan.
Njihovo razre{evanje bi zahtevalo {e precej ve~ prostora kot pri~ujo~i zapis. Za ponazoritev si
samo {e prikli~imo v spomin besede iz omenjene Gratove knjige,33 kjer pravi, da mu je povelj-
nik Glavnega {taba NOV in POS Franc Rozman – Stane ob odhodu skupine zabi~al: »Gre za
politi~no stvar in va‘no je dvoje: ~e bo kdorkoli izvedel, kdo so ti ljudje, bo{ ob glavo! ̂ e kateri
teh ljudi pade, preden pridete do Drave, bo{ ob glavo! Vrhovni {tab mi je dal nalogo, da spravi-
mo te ljudi ‘ive do Drave…« V nadaljevanju pravi, da je tudi po prihodu na cilj, dokler je bilo
to mogo~e, vzdr‘eval najve~jo tajnost o skupini in njenih namenih tudi pred {tabom in partizani
Lackovega odreda, s katerimi je skupina vsak dan ‘ivela in se bojevala. Vtis pa imam, da je ni
dokon~no razkril tudi v svoji knjigi, ~eprav je iz{la 24 let po kon~ani vojni.
[e o usodi nekaterih drugih pripadnikov zavezni{kih misij
Zdi se, kot da je z Gorjanovo knjigo, pred nedavnim objavljenim zapisom dr. Du{ana
Bibra34 in mojim skromnim zapisom (prav tako ‘e objavljenim),35 o zavezni{kih misijah
med 2. svetovno vojno pri nas, zlasti na [tajerskem in Koro{kem, povedano vse. Pa vendar ni
tako. [e vedno se najde kak drobec. Tako Gorjan kot tudi Lindsay in Biber omenjajo izgi-
notje {e ve~ ~lanov zavezni{kih misij. Med njimi tudi podporo~nika Juliusa Rosenfelda in
radiotelegrafista Ernesta Knotha. Po ugotovitvah vseh treh avtorjev naj bi se zdravila v neki
partizanski bolni{nici, ki je bila napadena, in naj bi v njej zgorela, skupaj z drugimi ranjenci.
Od znanstvenika takega formata, kot je dr. Biber, najbr‘ res pri~akujem preve~, da bo utegnil
prebrati Ikov~evo in mojo skromno knjigo o partizanski saniteti, ki je iz{la ‘e pred devetnaj-
stimi leti.36 Morda bi jo lahko prebral Gorjan kot biv{i koro{ki partizan, Lindsayu kot
Ameri~anu pa nepoznavanja vsebine sploh ne gre zameriti. Na strani 122, ko opisujeva
bolni{nico SVPB-SZC II v Robanovem kotu, se nama je z Ikovicem ‘e v tistih ~asih zapisalo
naslednje: »Pod to skalo so zgradili iz desk tudi operacijsko sobo, ki pa je niso utegnili
opremiti in zaradi umika ranjencev iz Robanovega kota ni nikoli rabila svojemu namenu. V
tej sobi sta nekaj dni prebivala zavezni{ka oficirja podporo~nik Julius Rosenfeld in radiotele-
grafist Ernest Knoth, oba iz New Yorka, ki sta pri{la iz Koro{kega odreda. Eden se je zdravil
zaradi bole~in v nogi, drugi pa zaradi iz~rpanosti. Oba so morali, ne da bi to opazila, strogo
nadzorovati (pod~rtal avtor). Pozneje sta {la nazaj v Koro{ki odred.« V seznamu ranjencev in
33 Grat, V mete‘u, str. 320.
34 Du{an Biber, Ameri{ke misije, slovenski partizani in prodor na sever, v: Zbornik Janka Pleterskega, Ljubljana
2003, str. 417–425.
35 Glej op. 1.
36 Glej op. 20.
113ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
osebja v najini knjigi je navedeno, da se je Knoth zdravil zaradi prehlada, Rosenfeld pa
zaradi bole~in v nogi in iz~rpanosti. Oba sta bila v bolni{nici samo dva dni, in sicer od 27. do
29. 12. 1944. Doslej sem pri svojem prou~evanju pregledal veliko gradiva o Koro{kem odre-
du, vendar nisem nikjer zasledil njunih imen in priimkov res pa je, da nam za dolo~ena
obdobja gradivo manjka. Pa~ pa sem na{el nedatiran zapis izjav, ki sta jih, kot pi{e na koncu,
»dala amerikanca ~lana misije pri na{em odredu«, podpisan pa je Grega (Maks Grenardon,
kontraobve{~evalni oficir pri Koro{kem odredu).37 Iz njunih izjav veje velika samozaverova-
nost. Dobro sta se zavedala, da pripadata oboro‘enim silam najve~je svetovne velesile, in
vtis imam, da sta na partizane gledala skoraj tako kot na domorodce v kaki eksoti~ni de‘eli.
Zelo verjetno je, da gre za isto dvojico, so pa njune izjave zanimive do te mere, da se mi jih
zdi vredno zapisati v taki obliki in s tako dikcijo, kot sta jih podala, s popravkom najbolj
o~itnih slovni~nih napak in zatipkanih mest. Je pa to redek ohranjen dokument vtisov, ~e ne
edini, ki sta jih pripadnika zavezni{ke misije povedala direktno partizanom. Vsi na{teti avtorji
knjig in razprav o misijah, tudi Gorjan, namre~ navajajo tiste njihove izjave, ki so jih podali
po radijskih zvezah svojim bazam ali pa {ele po prihodu v svoje baze. Marsikaj nenapoveda-
nega se je kmalu uresni~ilo, marsikaj se uresni~uje danes, v dolo~enih trditvah se tudi motita.
»Smatrajo naju za {pijona. Toda to ni res. [pijoni sede, ne da bi to vedeli, med vami po
raznih komandah mest. Midva sva prispela iskati zvezo z Avstrijci, ki je pa zaradi zavla~evanja
politi~nih boncev nisva mogla dobiti.
Zakaj se tepete? Vse ljudstvo, koder sva hodila, je nezadovoljno z vami. Taka vojska
sploh nima nikakr{nega smisla. Odlo~ili ne bodo vojne partizani, ne Jugoslovani, ne kake
druge dr‘ave, temve~ bo odlo~itev tak{na, kakr{no bo diktiral Washington. Ker mi Ame-
rikanci ne bomo trpeli, da bi bila vojna vsakih 25 let. Nam Amerikancem je prav vseeno, kam
pripada Koro{ka ali Primorska ali kateri koli del va{e zemlje, le mir ho~emo imeti. Koro{ka
na primer ima prebivalce, ki govore slovenski in nem{ki. Ti prebivalci bodo vedno z zmago-
valcem. ^e bo oni, ki bo zmagal, govoril slovenski, bodo s Slovenci, ~e pa bo govoril
kakr{enkoli jezik, bodo z njim. Ljudska masa je oportunisti~na in zlati klju~ odpira nebe{ka
vrata. Mi smo za to, da se po vsej Evropi ukinejo narodnostne meje in da se vzpostavi samo
ekonomske. Vi pa ho~ete vzpostaviti narodnostne meje in gre{ite isto napako, ki so jo delali
vsi diktatorji, pa naj bodo Hitler, Mussolini itd. Zahtevate, naj vsi, ki so kdajkoli govorili
slovenski, pridejo v va{o dr‘avo. Ker pa je ~isto sigurno, da bodo ljudje, ki bodo pri{li v va{o
dr‘avo, nezadovoljni z va{im sistemom vladanja, kot so ljudje vedno nezadovoljni, se bo iz
tega izcimila nova iredenta, ki bo pripeljala do nove vojne. Na tak na~in ne bo Evropa nikoli
mirna. Mi pa ho~emo mir, ker je le v takih prilikah mo‘no dobro trgovati, in bo na{a vlada to
na vsak na~in dosegla. Va{ boj nima nikakega smisla.
Ho~ete imeti svojo lastno industrijo. Kak{no in po ~emu? Vse industrijske proizvode, ki
jih rabite, vam more Amerika dobavit mnogo ceneje, kot bi jih mogli vi proizvajati. Sicer pa
je va{a ideja o industriji popolnoma neizvedljiva, ker boste za industrijo v prvi vrsti gradili
tovarne za izdelovanje strojev. Pod tak{nimi pogoji je izgradnja va{e industrije utopisti~na.
Tudi ~e bi se vam nekaj takega posre~ilo zgraditi, boste na eni strani zatrli izkori{~anje va{ih
gozdov in ‘ivinoreje, na drugi strani pa ne boste imeli kam prodajat svojih industrijskih
proizvodov. @ivo srebro in dragoceno ‘elezo in svinec se industrijsko sploh ve~ ne uporablja.
Va{ premog in sli~no sploh nima nobene prakti~ne vrednosti.
^udno se nam zdi, da vi Jugoslovani gledate v svojih oficirjih nekaj izrednega. Pri nas
oficir sploh ne upa okrog v uniformi, ker se to zdi slehernemu Amerikancu sme{no. Vi pa z
37 AS III, Koro{ki odred – obve{~evalni center, fasc. 301 – 103/ZA.
114 M. LINASI: [E O ZAVEZNI[KIH MISIJAH ALI KAKO IN ZAKAJ JE MORAL UMRETI BRITANSKI MAJOR ...
ob~udovanjem gledate, kako si va{i oficirji delajo iz treh amerikanskih uniform eno samo,
kako nosijo {kornje, do~im hodijo va{i vojaki okrog goli in bosi. Kaj je va{ oficir, na primer
oni Ben~i~ (Dragomir Ben~i~ – Brkin). Ob polno~i vzame v roke brzostrelko in naredi uzbu-
no, ~eprav smo na osvobojenem ozemlju in ni na desetine kilometrov okrog nobenega [vaba.
To dela ponavadi na ponedeljek po prekrokani no~i. In potem spet miting, ples, ‘enske in
slivovic in spet uzbuna, to so va{i oficirji.
Ne moremo vas razumeti, kje ste se nau~ili re{evati spore z revolverjem in pu{ko. Nikdar
{e ni revolverski strel v kak{nem sporu imel zadnje besede. Vse to pri vas nas mo~no spo-
minja na tiste ~ase, ko so po na{ih tovarnah hodili od kapitalistov najeti {pijoni, iskali neza-
dovoljne‘e in povzro~itelje {trajkov in jih potem za 50 centov ubijali po zakotnih ulicah.
Toda mi smo pospravili z revolverskimi junaki in va{i ljudje bodo storili isto.
Va{a prehrana je ~isto navadna tatvina. Kmet redi ‘ivino, vi pa pridete in jo vzamete kot
v kavbojskih filmih. S tem si ljudi ne boste pridobili.
Revolucija – komunizem! Stara pre‘ivela gesla. V praksi, kot to vidite, se ne da izvesti in
mi smo to re{ili na drug na~in. Mi smo vsi delavci, vsi organizirani in imamo danes v Ame-
riki tak{no mo~, da brez privoljenja sindikata ne more biti ne sprejet ne odpu{~en iz tovarne
noben delavec. Seveda so tudi pri nas posamezniki, ki se ne zavedajo svojih dr‘avljanskih
dol‘nosti. Proti njim se mi borimo, toda ne z revolverjem v roki, ampak s po~asnim in napor-
nim delom. In to je dol‘nost evolucije. Pri nas se lahko vsi narodi Evrope u~e, kako se mirno
in pametno vlada. To nam je dala demokracija. Seveda so nas pri evropskih narodih diskredi-
tirali Angle‘i, o katerih vsi vemo, kaj naj si mislimo.«
Da bi se zdravila (pa spet oba naenkrat) v kaki drugi bolni{nici, ni znano niti verjetno.
Znano je, da so gorenjski domobranci na{li nekaj partizanskih bolni{nic na obmo~ju Zgornje
Savinjske doline in jih po‘gali. Ena takih je bila bolni{nica »Nova [tifta« v Podvolovljeku,
odkrita in po‘gana 7. januarja 1945. Okrog 15 ranjencev je bilo postreljenih, med njimi dva,
ki sta bila tja prestavljena iz sol~avskih bolni{nic (eden med njima je bil Francoz, Paul Bu-
land). Verzija, ki jo navaja Bob Perry in ki jo povzema tudi Gorjan, da sta namre~ po prihodu
iz bolni{nice padla v neznanih okoli{~inah, v povezavi s podatkom o najdbi dveh neznanih
padlih mo{kih, ki so ju pokopali po vojni v skupni grob v Sol~avi, se zdi verjetna. Spet po
drugih, nepreverjenih izjavah, so ju ob koncu vojne sre~ali v @elezni Kapli. Morda se bo tudi
njuna usoda kdaj razkrila povsem slu~ajno, tako kot usoda majorja Pricharda.
Zadnji primer, ki sem ga sam na{el v dokumentih, je primer dveh, za katera partizanski
vir ve~krat pove, da sta Ameri~ana, a v isti sapi, da sta pripadnika britanske SOE, in tudi po
njunih osebnih podatkih, ki so navedeni, vidimo, da sta Britanca.38 Prvi je bil Georg Charles
Pump, rojen 28. 11. 1903 v Hullu, po ~inu nadporo~nik, drugi pa pod~astnik (~astni{ka stop-
nja ni navedena) Henry Neuman, rojen 1. 6. 1923 v Londonu. Na{li so ju kurirji na Kara-
vankah in ju pripeljali v Ziljsko ~eto, kjer se je z njima pogovarjal njen politi~ni komisar
Vojan Rus. Izjavila sta, da sta ‘e nekaj ~asa iskala stike s partizani. Starej{i med njima je ‘e
prej deloval na Siciliji in v ju‘ni Italiji, kjer je posku{al zanetiti upor proti fa{izmu, sedaj pa
sta bila izpu{~ena k partizanski skupini v okraju Tolmezzo. Z njima je bila tudi ameri{ka
misija. Povedala sta, da sta imela s temi partizani pogodbo, da bosta preko njih po{iljala
agente v Avstrijo, in da so imeli velike zahteve. V hajki sta bila njuna kolega – Ameri~ana
ujeta, onadva pa sta se lo~ila od partizanske skupine in pri{la ~ez Ju‘no Tirolsko v Ziljsko
dolino, kjer sta pri{la do slovenskih partizanov. S seboj sta imela veliko denarja, tudi mark, ki
sta jih brez vednosti partizanskih funkcionarjev delila partizanom. Tako sta partizanu –
doma~inu Hansu Böhmu iz Svatenj (Schlatten) pri Podro‘ci (Rosental) dala sto mark in ga
38 Prav tam.
115ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
nagovarjala, da bi {el z njima ter bi ga dali v {olo (za agente) in ga spustili s padalom v
Avstrijo. Partizani na to niso pristali, nakar sta mu {e sama prigovarjala, naj to zahteva od
njih, ~e{ da je avstrijski dr‘avljan in da ga nimajo pravice zadr‘evati v svoji vojski. Ob tem
sta partizanom povedala tudi, da bo Avstrija po vojni obnovljena v starih mejah; da imajo v
Ziljski dolini ve~ino Avstrijci, in podobno. V za~etku novembra 1944 so ju po kurirski zvezi
poslali v {tab 9. korpusa, ker s {tabom Koro{kega odreda ni bilo kurirske zveze.
Namesto zaklju~ka
Nekdanji predstavniki zahodnih zaveznikov pri slovenskih partizanih, zlasti na [tajer-
skem in Koro{kem v svojih povojnih spominih pogosto to`ijo nad nepripravljenostjo Av-
strijcev na odpor proti nacizmu, ~eprav so bili po njihovem mnenju naravni in drugi pogoji za
partizansko vojskovanje v Avstriji enako dobri ali celo bolj{i kot v Sloveniji. Na njihove
izjave se radi opirajo tudi pisci iz vrst bor~evske organizacije. Hvalevredno je, da izrekajo
vse priznanje partizanom in ljudstvu, ki jih je podpiralo. @al pa pri tem pozabljajo, da so
taiste velesile, ki so jih predstavljali, po vojni zaradi svojih lastnih interesov Avstrijce za
njihovo pasivnost nagradile (jim priznale status `rtve nacizma, ~eprav so bili v resnici sosto-
rilci, in obnovile Avstrijo v mejah pred an{lusom), nas Slovence pa za na{ aktiven prispevek
h skupni zavezni{ki zmagi kaznovale (nam niso priznale Koro{ke). Kak{en smisel pa bi sploh
imelo za Avstrijce tvegati oboro`en odpor z vsemi posledicami, ko pa je bilo mnogo bolj
elegantno mirno po~akati na konec vojne? Moskovsko deklaracijo iz oktobra – novembra
1943 so namre~ poznali vsi malo bolj razgledani Avstrijci, in pristavek v njej o njihovem
lastnem prispevku k osvoboditvi izpod nacizma je bil le »Bla`ev ̀ egen«. Vse je bilo odlo~eno
`e takrat. Jadikovanje, zlasti Lindsaya o pasivnosti Avstrijcev je torej samo golo spreneve-
danje. Pa tudi glede odlo~itve slovenskega vodstva o prodoru na Svin{ko planino (~e se je `e
kljub moskovski deklaraciji, za katero je tudi vedelo, povsem upravi~eno odlo~ilo organizi-
rati odpor na takrat {e mo~no slovenskem ozemlju Koro{ke ju`no od Drave in Vrbskega
jezera) se postavlja vpr{anje ali je bilo smiselno `rtvovati vsaj sto `ivljenj za projekt, ki je bil
`e vnaprej obsojen na neuspeh.
Z u s a m m e n f a s s u n g
Über die Alliiertenmissionen oder wie und warum der britische Major Cahusac sterben musste
Marjan Linasi
Der Verfasser setzt sich im vorliegenden Beitrag mit den Umständen und Ursachen für den geheim-
nisvollen Tod des britischen Majors Alfgar Hesketh-Prichard (Major Cahusac war sein Deckname)
auseinander, eines Angehörigen der Mission Clowder aus den Reihen des britischen Dienstes für Son-
deroperationen (SOE), die sich zum Ziel gesetzt hatte, in das österreichische Gebiet einzudringen und
dort den Aufstand der österreichischen Bevölkerung gegen den Nationalsozialimus zu entfachen. Seine
Erkenntnisse beruhen auf dem Quellenmaterial, das er vor kurzem im Arhiv Slovenije (Archiv Slowe-
niens) gefunden hat. Major Prichard versuchte zur Durchführung seiner Aufgabe, mit der er von seinen
Vorgesetzten, diese aber von der britischen Regierung, beauftragt worden war, den Stab der sog. 4.
Operativen Zone (4. operativna cona – dieser waren alle Partisaneneinheiten in [tajerska/Steiermark
und Koro{ka/Kärnten sowie in einem kleineren Teil von Gorenjska/Oberkrain und Dolenjska/Unter-
krain einschließlich Primorska/Küstenland unterstellt) und die der 4. Operativen Zone unterstellte Truppe
Koro{ka grupa odredov für sich zu gewinnen. Zu diesem Zweck bewaffnete und rüstete er durch Luft-
116 M. LINASI: [E O ZAVEZNI[KIH MISIJAH ALI KAKO IN ZAKAJ JE MORAL UMRETI BRITANSKI MAJOR ...
sendungen, die er koordinierte, die Kärntner Partisanen ausgiebig aus den Lagern der SOE. Schließlich
wurde ihm in der Nacht vom 14. zum 15. Oktober 1944 der Übergang über die Drau ins Gebiet der
Saualpe in Südkärnten ermöglicht, und zwar mit einem Bataillon unter dem Befehl von Jo‘e Ul~ar –
Mirko. Vor dem Drauübertritt erteilte der Sekretär des Zentralkomitees der Kommunistischen Partei
Sloweniens Franc Leskov{ek – Luka, dem Kommandanten der Operativen Zone Jo‘e Bor{tner, der sich
damals im oberen Talabschnitt der Savinjska dolina aufhielt, den geheimnen Befehl, der an den Batail-
lonskommandanten Ul~ar weitergeleitet wurde, nach der Ankunft auf die Saualpe, die günstige Gele-
genheit zu nutzen, um Major Prichard zu töten. Über die Ursache für diese Anweisung geben die neuent-
deckten Quellen keine Auskunft, man kann lediglich vermuten, dass es nicht im Interesse der sloweni-
schen Volksbefreiungsbewegung lag, dass Prichard eine eigene österreichische Widerstandsbewegung
unter dem Schutz der westlichen Alliierten gründen würde. Das könnte, so nahm die slowenische Führung
an, die slowenischen Forderungen nach Grenzverschiebungen nach dem Zweiten Weltkrieg gefährden,
nämlich den Anschluss Kärntens an Nachkriegsjugoslawien. So beschloss die politische Spitze der
slowenischen Befreiungsbewegung, Prichard als Hauptvertreter der Interessen der westlichen Alliier-
ten heimlich zu beseitigen. Die geheime Liquidierung vollstreckten Ul~ar und der Stellvertreter des
politischen Kommissars des Bataillons am 3. Dezember 1944 oberhalb von St. Oswald im westlichen
Teil der Saualpe. Die Leiche wurde von zwei Jägern im Jahre 1950 gefunden. Unmittelbar nach dem
Krieg suchten britische Offiziere Ul~ar auf, um sich nach dem Schicksal ihres Kompatrioten, Mitkäm-
pfers und sogar Jugendfreundes zu erkundigen, doch dieser gab ihnen falsche Antworten. Um unange-
nehmen Fragen zu entgehen, zog er sich nach Slowenien zurück und fand eine Stelle bei der jugo-
slawischen Geheimpolizei (UDBA), die später in einer internen Untersuchung feststellen musste, dass
er das Geheimnis von der Hinrichtung des Majors Prichard doch nicht für sich behalten hatte. Die
Bekanntmachung dieses Ereignisses und die Mittäterschaft der damaligen jugoslawischen Behörden
(beide Auftraggeber waren nämlich zur Zeit der Untersuchung Minister der slowenischen Regierung)
wäre eine große Blamage für den jugoslawischen Staat gewesen, der damals auf diplomatischem Wege
um den Anschluss Kärntens kämpfte. Aus diesem Grund tat sie alles, was in ihrer Macht stand, um den
Vollstrecker mundtot zu machen. Der Verfasser stellt fest, dass es sich im Falle von Major Prichard um
einen typischen politischen Mord handelte, der Befehl dazu erging vom höchsten politischen Gre-
mium. Politischer Mord, geheimer Mord und Mord an einem Alliierten, all das gibt ein typisches Bild
vom Handeln einer engen Gruppe von Personen der damaligen Kommunistischen Partei Sloweniens
ab. Darin sieht er ein Muster für ähnliche Vergehen, vor allem für die Massenhinrichtungen der Nach-
kriegszeit.