18Z. Hevilka. V Linlljait. f sototo, 9. nousfo 1913. XLVI. leta. —------------------- i «—■—wmmmmmm——mm——9mm^^WP*- »■ ■■ »'» .Slovenski Narod' velja: v Ljubi jaqj at dom dostavljen: . v upravništvu prejeman: *clo lcto .•••«,• K 24— I ćelo Ieto, • . . # • . K 22— pol leta ...... # . 12*— I pol leta ....... . 11«— četrt leta .*.»•*•*• . . 6*- I četrt leta• . ...•,. • . 5*50 ju mcscc • «•»«• , 2*— 1 na mcscc »••%•"• » 1*90 Dopisi na] se frankirajo. RokopisI se ne vračajo. Vredništroi Kaaflova alte« it 5 (v pritličju levoj UUIon ftt S4. Izhftfa vsak dan zv«ćer IstimbM anđeli« la praznik*. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta u enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri većjtti Insercijah po dogovoru. * Upravništvu naj se pošiljajo na ročni ne, reklamacije, inseratl L t. ^Ministrski predsednik grof Stiirgkh se zadnji čas ni z niko-mur pogajal glede delazmožno-sti štajerskega deželnega zbora. V prvi vrsti zato, ker so dogodki na češkem in Gališkem obraćali vso paznost vlade na se . . .« >N. Fr. Presse« z dne 6. avg. Poleg Češkega eksistira za vlado danes že gališko, a še vedno ne štajersko vprašanje. Štajerski dežel-ni zbor že ne dela več tri leta — in res je, da vlada do danes še ni mig-nila s prstom, še se ni niti enkrat res-no potrudila, da bi resila krizo, ki vlada v njem. Kajti naj se presoja stvar tako ali tako, eno je gotovo: v štajerskem deželnem zboru imamo težko krizo, katere ne bo tako lahko niti tako hitro konec. Ta kriza razra-šča v pravcato »štajersko vpraša- > nje«. In tega smemo pustiti štajerski narodnjaki končati ie z — narodnost-nim sporazumom na Štajerskem. Ali bi ne sodilo, da si stvar enkrat po-skusimo ogledati s tega stališča? Vlada očividno podcenjuje teža-ve, na katere mora zadeti resite1^ krize v štajerskem deželnem zboru* Za danes morda kalkulira tako: M financijalnem oziru se še na Štajerskem za sedaj ni bati enakega poIck ma kakor na Češkem. Deželni odbor je ustavil vse investicije in uživa tuđi še pri nekaterih bankah nekaj, če tuđi dragega kredita. In većina v deželi, pardon, v deželnem zboru bo kas-neje itak vse to kreditno gospodarstvo brez vsakega odpora požrla. Čq pa bi došlo do skrajnosti, potem pa je tuđi jasno, kar treba storiti: s pritiskom na dr. Šusteršiča in njegove tovariše pri kranjskem deželnem odboru se da doseči tuđi pri dr. Ko-rošcu potrebno pomirjenje. Saj Stiirgkh prav dobro ve, da }e sloven-* sko - klerikalni stranki, ki ima v po-* šesti tuđi skoro vse štajerske dežel-no- in državnozborske mandate, na|-* višji in edini politični cilj, da obdržj na Kraniskem deželo in njena sred* stva v rokah ter da v prvi vrsti s po-i močjo vlade tišči k tlom narodno opozicijo na Kranjskem. Dr. Šuster-* Šiču, sedanjemu deželnemu glavarju kranjskemu. je Štajerska in vsi boji štajerskih Slovencev za svojo ena* I kopravnost le postranskega pomena. Eksistenca štajerskih klerikalnih po-i litikov je pa tako zelo odvisna od njegove milosti in naklonjenosti, da bi se ne upali braniti . . . Ali pa kalkulira vlada drugače?! " Ali misli, da se bo obrnilo v štajerskem deželnem zboru »na bolje«, ako ga razpusti? In pri novih voiit* vab zmaga na Sp. Štajerskem druga, narodna stranka? Če bi šio samo za delazmožnost deželnega zbora, ali ne bi bilo mogoče, da bi se združili na Sp. Štajerskem vse opozicijonalne, skupine proti dr." Korošcu in dr. Ben-koviču? Narodna stranka, slogaši, štajercijanci, nemško meščanstvo in tržanstvo, vlada: vse to skupaj s spretnim izrabljanjem ljudske nepo-j učenosti, lahkovernosti in pohlepno-, sti po denarju bi dalo morda take vo-litve, da bi niti eden slovenski kleri-kalec ne videl več deželne zbornice^ LISTEK. Ha letavištu leta 1913. L u i g i C a I c o. Globoko si je oddahnila gospa Agneza Rogljeva, soproga pekovske-ga mojstra in hišnega posestnika v Ljubljani, ko je po ganljivem slovesu od svojega moža Gašperja, ki se je 1 pa pri tem prav grdo držal, zasedla s svojim nadebudnim potomstvom posebni oddelek železniškega voza, ki ga ji je z udano uslužnostjo odprl I sprevodnik, ki je jemai pri njenem možu za svojo družino kruh, ki ga je plačevai redno vedno še-le za več mesecev nazaj. I Njen globoki vzdih je bil tuđi po- polnoma razumljiv. Koliko truda in boja jo je stalo, predno je od svojega zelo skopega in nazadnjaškega maza I izvojevala dovoljenje in še bolj po-I trebni denar za letovišče. Mož Ga-sper je dolgo rentačil in godrnjal, go-f voril nekaj o avšastih Nežah, ki naj j bi rajši ostale pri svojem poštenem i delu, ne pa hodile past lenobo na Go-renjsko in bogu krast zlati čas, konč-no se je pa le vdal prepričevalnim in ponovnim zahtevam svoje zgovorne boljše polovice ter odpr! svoj tolsti mošnjiček. Našteti je bilo pa treba '.cej okroglega, ker je kmet, h kaci emu so sli na letovišče, za svojo krasno opremljeno sobo tirjal na mesec samo dve sto kron, kar je označil mojster Gašper za najbolj nesramno zahtevo celega stoletja. Ko je vlak oddrdral z Ijubljan-skega južnega kolodvora proti čarobni Gorenjski, se je gospa Agneza ozrla ponosno okrog in v duhu vži-vala zavistne obraze svojih mnogo-številnih prijateljic, ki nišo bile tako srečne, da bi si mogle čez vroče poletje privoščiti prijazen oddih pod nebotičnimi gorenjskimi velikani. 2e v naprej se je veselila, kako jim bode po svojem povratku v prašno Ljub-ljano pripovedovala o svojem udob-nem življenju na letovišču in jim opi-savala s tako zgovorno besedo svoje čudezne doživljaje, da bodo samih skomin postajale kar zelene . . . Iz teh zelo mičnih misli in sanj je pa že med državnim kolodvorom in Št. Vidom vzbudil gospo Agnezo prav neprilično njen, v prelepo belo opravo oblečeni sinko Branko, absol-viran učenec III. razreda visoke sole na Ledini, ko jo je na svoje tetesne potrebe opozoril s prav prozaičnimi besedami: »Mama, lačen.« Zelo, zelo nerada se je ločila gospa Agneza od svojih lepih sanj, vzdignila svojega rojstva precej težke kosti in segla po zelo obsežnem ročnem kovčku, v ka-terem je imela spravljeno svojo zalo-go jestvin za potovanje od Ljubljane do istoranega letovišča. Iz te bogate zaloge dala je svojemu sinčku velik kos povitice, kar je imelo za posledi- co, da so se enake telesne potrebe hipoma pojavile tuđi pri Brankovih sestricah, petnaistletni sanjavi in romantično navdahnjeni Solzani in dva-najstletni praktični Vidi. Kot pravična mati, ki pri svojih otrokih ne pozna nobene razlike, je enako velika kosa oddelila tuđi svojima hčerkama. Komaj pa je pomahal Branko svoj kos, odrinil je svojo sestrico Solzano od okna in začel svojo mamico izpraševati po imenih krajev, hribov in gora, rek in potokov, mimo katerih so drdrali s hlaponom. Dobra mamica mu je dolgo in potrpežljivo odgovarjala po svoji najboljši vedno-sti. Skoro je bilo pa njeno znanje pri kraju in ker Ijubeznivi sinko le ni ne-hal s svojim izpraševanjem, ga je napodila iz oddelka ter se zopet za-topila v svoje prijetno sanjarenje. Iz tega sanjarjenja je bila pa zopet tik pred škofjeloško postajo na prav ne-prijeten način vzbujena. Njena hčer-ka Solzana je hotela prav natančno videti škofjeloški samostan, kjer se nahaja njena najboljša prijateljica Emica. Stegovala in stegovala se je skozi okno toliko časa, dokler se s svojim lepim slamnikom ni zadela ob okvir in ji slamnik ni odletel raz glavo in na krasno sorsko ravan, katero je že tako lepo opeval naš nesmrtni Simon Jenko . . • Na bolestni vzklik: »Moj slamnik!« opazila je gospa veliko nezgodo; v svoji jezi je začela kričati nad svojo hčerko in jo obsipati z najkrep- kejšimi izrazi. Ze je tuđi vzdignila svojo tolsto roko, da bi popravila svoji nesrečni hčerki frizuro, ki ]e pri nezgodi precej trpela, ko se prikaže med vrati njen ljubi Branko in z iz-premembo v svoji zunanjosti odvrne jezo svoje mamice od Solzane na se. Branko, čegar obleka je bila pri od-hodu iz Ljubljane bela kot sneg, pri-kazal se je med vratmi zamazan kot kurjač. Malemu možu je bilo namreč zunaj dolgčas, zato se je utopil nekoliko v vlogo sprevodnika, splezal na njegov prostor in raz ta vzvišeni prostor, ki se vedno odlikuje po obilici saj, priganjal vlak k hujšemu diru. V tistem hipu je že namerjena tolsta roka gospe Agneze izpremeni-la svojo smer in se z vso težo dotak-nila Brankovega telesa, ki je ta do-tikljaj takoj oznanil vsemu svetu z glasnim kričanjem. Solzana in Vida ste kot dobri sestrici takoj priskočile na pomoč z milim jokom, v katerega so se kakor plat zvona vmešavali glasni ploški tolste roke in krepki glasovi gospe Agneze. Vrišč je bil tak, da je privabil v posebni oddelek sprevodnika, katere-mu je gospa Agneza začela na dolgo in široko pripovedovati nezgode svojih otrok. Sprevodnik je potolažil gospo Agnezo s tem, da je obljubil iz kranjske postaje brzojaviti radi slam-nika v Škofjo Loko in da bodo Bran-kovo obleko že oprali na letovišču. Po odhodu sprevodnika je vladala dalj časa mučna tišina v oddel- ku. Gospa Agneza je zrla jezno skoz^ okno, njeni otroci so pa sedeli tiho drug poleg drugega kakor politi kuž^ ki. Na nadaljni vožnji se tuđi ni nič* hujšega več zgodilo kakor samo, da je Branko malo sunil Vido, in da je. poslednja tako nerodno s svojim nosom zadela ob vrata, da se ji je ulila kri. Ker pa ni mogla takoj najti svo-i, jega robea, kapala je kri na njeno be-j lo krilce in puščala tam rožnate sle-dove. . - Brez vsake nadaljne nezgode so potem dospeli srečno na svoj cilj, kjer jih sicer ni sprejel, kakor dogo-* vorjeno, kmet z domačim vozom* pač pa prav pohlevna ploha, ki nika-kor ni hotela ponehati. Gospa Agneza je bila upravičeno ozlovoljena. Njene slabe volje pa ni-i kakor ni odpravilo več kot polurna čakanje na zapuščeni postaji na dnn gega voznika, ki se je končno le poja-večjo zahtevo, ker je tirjal za vožnja včjo zahtevo, ker je tirjal za vožnjq do letovišča, ki je bilo oddaljeno pičlo uro, samo 17 K. Hočeš ali no-češ se je morala gospa Agnez^a udatj v svojo usodo in vozniku naprej odšteti zahtevanih 17 K, ker je odločno jzjavil, da mora prifi prej njen »cvenk« in da bo še le za nienim »cvenkom« prišel njegov »hi!« Nato so se začeli počasi pomik& ti, ker se konj nikakor ni dal prego* voriti, da bi stopil nekoliko hitreje^ Posledica te počasne vožnje ob obil* netn dežju je bila, da so dospeli yst Stran 2. »SLOVENSKI NAROD«, dne 9. avgusta 1913. 182 štev. __________________ —.....--------------------„^— — ■ . ——---------------------------------------------- - - ■ — . ... __________________________. _________________________ . —__________________ fv-Gradcu. In potem bi bilo krrze v jtajcrskcm dežclnem zboru konce, »štajersko vprašanjc« bi ne delaio več tnj)enm težav dunajski gospodi. Znano tiam le, da Studira gotova graSta gospoda na eno ali drugo to e\*db*ioost. Todf to so napačni sklepi in bi bila tuđi napačna sredstav za rešitev »štajengkofa vprašaaja,« Kajti gotovo ]•, da bi pomenfla ena ali druga poprej navedenih eventualnosti ne4z-mertro škodo za slovenski narod na Sp. Štajcrskcm, pomenHa bi hud in nitooH ne odpustljiv udarec za nas Slovence. Mi ne smenio pustiti, da bi defSR naši štaferski deželni postanci dr. dusterMču na ljubo oportunistič-do pofitfko, ne spuštamo pa se tuđi v nobeno kakrinokoli zvezo s štajerci-Jantf in Henici ter z onimi elementi1 pri vladi, ki mislijo, da se eksfstenč-na Mpraianja štajerskih Slovencev tfedD fe^tvati s političnimi bonifika-dfcr«\ tfa^pdiia stranka bo menda Zitefe zbrafi po deželi dovolj ljudi, ki bdtfc znaji zdobra ali zgrda prepre-£\ii vsa\ udartc, naperjen na naše narodne Interese. Klerikalci dobro vedo, da zavoI5o nas ne smejo in ne morejo več z boja, ne da bi kaj znat-nega doseg^ mi pa za par mandatov ne prodamo svoje strankine in osebne časti. Najsi izpaJdejo potem nove vo-litve zopet tako, da obđržimo le svoj trski man4at, najsi pridemo mi v po-štenem in odločnem boju na površje: ^štajersko vprašanje« ne srne izginitl več z dnevnega reda, do nove uredit-yo Šfcferskili razmer mora priti Afi praktično povedano: ob-StnikcJje. krize v štaferskem dežel-m&m zboru r.e r*:>Jc \o: ko^ie,;. .-::..:-biti loČjjo danes merodajni slovenski stranki na Sp. Štajerskem le taktičm pomisleki, različno naziranje o posto-panju. pomešano z nezaupanjem do nčkaterih vodilnih oseb — enega pa smo si svesti vsi: nastopaio za nas zgodovkiski čaši zadnje borbe za naš prostor na solncu. Nemškutarji se za-našajo, da so nas ponižali in prestrašili zadnji dogodki na Balkanu, razdvojenost med jugoslovanskimi rodovi. Ako tako računajo, se motijo. Noben trezen človek med nami ni niti takrat pričakoval, da nas bo rešil srbski ali bolgarski imperijalizem, temveč gledati moramo, da sami iz sebe nekaj ustvarimo. Orožje imamo sedaj v deželnem zboru v rokah in gotovo je, da ga tako hitro ne odložimo. Danes ali Jutri se bode od Nem-cev decidirano in zadnjič zahtevalo, naj dado odgovor na vprašanje, ^ če hočejo narodnostni sporazum na Šta-jerskem: ako so Hm več nemogoče žefje in nacrti sebičnih *o\ Inistov v Mariboru,Ce!?u in Ptuju, ko mir in red v deželi, potem pa ne bodo več vladali v deželi i oni in dežeina avtono-miia bo začasno morala biti sistirana. Ne zanašamo se, da bodemo potem dobili oktrpirano to, kar rabimo: ali cesarski koinisar bo dal pač tuđi mnogo misliti večini štajerskih Nem-ce\\ ki so jim \Vastiani, Ornigi in Marckhli ter interesi nemškonacijo-nalne stranke hekuba, in uvideli bodo. da bo treba hoditi nova pota. Ka] bi jim bilo pač tuđi tako mučnega administrativna delitev dežele, v ko-Iikor je isto možno doseći v okvirju deželne zakonodaje? Enega pa pri koncu svojih izva-janj ne smemo prezreti: tak vstrajen boj je že in še bo zahteval hude politične in gospodarske žrtve. Zato uvi- dijo pač vsi, kojih pogled šega preko vsadanjosti in preko domaćega plota, da je treba za ta boj konsolidacije vseti narodovlti siL Treba je na zu- naj trdnega in enotnega nastopa — in predpogoj je, da se zasuka naša domača politika na drugo plat. Ob-stoječih političnih organizacij ne kaže uničevati, ker imamo domačih vojsk že dovolj, pač pa bo kazalo doseči neki sporazum. Kje in kako — to bo stvar nadalnjega razmišlje-vanja. _________m Rako je dežela Kranjska kupila moje koncesije na Savi. V zadnjih dnevih je moj zastop-nik g. dr. Oton Vallentschag, odvet-nik v Ljubljani, vložil tožbo zoper 4eželo Kranjsko na priznanje kupne pogodbe za moje koncesije na Savi. Na mestu je torej, da javnost izve, kako se je vršila ta kupčija med dež. odborom in menoj in da se ista prepriča, v kakšne roke je izročena uso-da dežele Kranjske. V boljši pregled moram poseči nekaj let nazaj. Ko sem leta 1899. predložii prve nacrte za moj projekt Jama pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kranju, sem našel takoj hud odpor. V začetku je bilo več nasprotnikov, ki pa so kma-lu odjenjali; ostala sta mi pa dva glavna in trdovratna nasprotnika. G. Vinko Majdič iz Kranja, zastopan po g. dr. Krisperju in g. Karei Pollak iz Ljubljane, zastopan po g. dr. Šu-steršiču. Ta dva nasprotnika sta se zoper mene takoj zedinila in veliko jima je koristilo, ker je imel prvi ćelo narodno-napredno, drugi pa ćelo S. L. S. za seboj. Tuđi financijalno sta bila v veliko ugednejšem položaju, kakor pa jaz. Te ugodnosti sta znala njihova zastopnika izborno izkorišča-ti. Po potrebi je nastopila narodno-napredna stranka, S. L. S., ali pa kak denarni zavod zoper mene. To je trajalo celih 14 let. Končalo se je tako, kakor se konca vsak cirkus s tragikomično pantomimo na Dunaju, toda o tem tukaj ne bom govoril. Stranki gotovo ništa vedeli, zakaj sta se tako oboroževali zoper mene. Danes sta si pa gotovo že na jasnem, da v njih prid to ni bilo, pač pa bi bilo to v prid dotičnih nasprotnikov, če bi se j;m bila nakana zoper mene po-srcčila; to se pravi, da bi prišla Sava v njih posest. Jaz sam dolgo časa nisem vedel, kam da merijo te ime-nitne šahovske poteze. Vedel sem pa, da je Majdič moj odkriti nasprotnik; ne pa, da je bil dr. Šusteršič moj za-vratni prijatelj. Kako so mi znali ti prijatelji in sovražniki povsod nasprotovati in moje delo preprečiti, tukaj ne bom opisoval. Omejil se bom samo r.a to, kar se tiče moje tožbe z deželo Kranjsko. Meseca junija 1907. me je želez-niško ministrstvo povabilo. naj mu postavim v nakup svoje projekte na Savi. Jaz sem se temu povabilu od-zval. Tako povabilo so dobili tuđi proiektantje v drugih dežela-i, tako da je želez. min. imelo na r; zpolago z rnojimi skupaj 33 proiektov. Po do-brem letu so bili vsi ti prote :ti na-tanko izprašani. Takrat sem se zgla-sil pri sekcijskem načelniku sedanji ekscelenci g. železniškem ministru baronu Forsterju. Ko sva govorila o raznih projektih, rekel mi je pri tej priliki: »To smo se prepričali, da so vaši projekti izmed vseh tu predloženih, nafbol] idealni, natančni in raci-jonalnl za izpcljavo.« Ne vem kakšni vplivi so bili merodajni, da takrat ni prišlo do zaključka te kupčije med nami, vkljub temu, da je bila polovica merodajnih gospodov v železniškem ministrstvu z vnemo za to. Za to vse, kar se je vršilo med železniŠkim ministrstvom in menoj je izvedela S. L. S. po svojih poslan-cih. V septembru leta 1908. so me nagovorili poslanci S. L. S.t da na] skupno z »Zadružno zvezo« izpelje-mo te projekte. Za ta način financiranja je bil posebno vnet dr. K r e k. Na njegov predlog je »Zadružna zve-za« med drugimi povabila tuđi deželo Kranjsko k soudeležbi. Zoper to se je pa izrekel dr. šusteršič. »Dežela kot taka se ne more udeležiti pri privatnih podjetjih«, pač pa je on zato, da dežela sama to izvede. Kupčija z deželo mi ni ugajala, ker bi ne niogel biti pri svojih projektih soude-ležen. Nato se je vsako nadaljno pokajanje z »Zadružno zvezo« prene-halo. Dva meseca potem na Silve-strov dan 1908, se je zglasil v Kranju v moji pisarni tedanji zastopnik tvrd-ke A. E. G. Union inženir Dušan S e r n e c , sedaj ravnatelj deželnih električnih central. Poslan je bil od dr. Šusteršiča s posebnim naročitom, naj me on pregovori; da naj svojih projektov ne financiram z družba-mi, ampak iste prodani deželi. To sem odločno odklonil. On pa se ni dn! na kratko odpraviti, poudarjal je med pogovorom večkrat, da ga je poslal dr. Šusteršič in me pregovarjal na vse načine, da bi prodal svoje projekte deželi. Jaz se v to nisem hotel podati, nakar je odšel. Šest dni po-zneje na Sv. tren kraljev dan I9G9. prišel ie inženir Sernec zopet k meni in mi rekeh da ima striktno naro-čilo od dr. Šusteršiča, mene prego-voriti, da prodam svoje projekte deželi. Rekel je, da se nikakor ne vrne, ne da bi pri meni kaj opravil, ker mu dr. Šusteršič ne bo verjel, da ss je on kaj potrudil za to. Slednjič me je pripravil do tega, da sem mu oblju-bil vso stvar premisliti, posebno pa še osebno z dr. Šusteršičem o tem govoriti. Nekaj dni pozneje sem pri-šel po opravkih v Ljubljano, srečal sem dr. Šusrteršiča, ko je šel ravno proti kavarm »Union«. Vprašal me je takoj, kaj da je z našo zadevo? Odgovoril sem mu, da sem stvar pre-mislil. Da mi nikakor ne kaže proiektov prodati deželi; pač pa sem za to, da sem pri podjetjih soudelezen. On mi je rekel, da to nikakor ne more biti. Nagovarjal me je še dalje, naj iih prodam deželi, obljubil mi je, da Jiom dobii za moje proiekte veliko denarja, in se s tem znebil svojega dolga in vseh skrbi. Z ostalim denar-jem pa bom še lahko špekuliral n. pr. z nakupovanjem grajščin ali s čimur drugem. Ko sem pripomnil, da se od svojih projektov ne maram ločiti, mi je rekel: »Saj vam tega ne bo treba. Vi lahko ostanete zraven za komer-cijclnega ravnatelja, za kar bodete dobro plaćani.« Na te obljube sem se slednjič udal. Vprašal me je za ce-no. Rekel sem mu, da mu to ne morem takoj povedati, ker še nisem ra-čunal na to, da bom postavil svoje projekte v nakup deželi. Na to mi je naročil, naj mu kakor hitro mi je mo-goče prinesem nacrte in povem ce-no; za slučaj, če njega ne dobim, naj jih izročim dež. odboru. K temu pa moram še pripomniti: Ko je Šel rekurz za mojo koncesijo na Jami na Dunaj in sem se začel pogajati z železniškim ministrstvom za nje, je Karei Pollak, poučen po svojem zastopniku dr. Šusteršiču, odstopil od vodne pravde. Premeni-la sta kurs in se pričela meni prijateljsko približevati, zlasti dr. Šusteršič. On mi je v začetku leta 1909., takrat ko me je nagovarjal za kupčijo z deželo, pri neki slovesni priliki v »Unionu«, ponudil bratov-ščino. Jaz sem bratovščino sprejel, ker nisem vedel, kako drago da jo bom plačal. V drugi polovici meseca januar-ja 1909. sem prinesel svoje nacrte k dež. odboru in obenem povedal ceno 1,600.000 K in pogoje, pod katerim sembilpripravljen prodati deželi svoje projekte. Takoj na to je dež. odbor z nekim dopisom dal nalog električni družbi A. E. G. Union, da na podlagi mojih načrtov, izdela nacrt za električno omrežje ćele Gorenjske. Te nacrte je dež. odbor rabil kot konku-renčne nacrte, proti projektom želez-niškega ministrstva, katere je isto predložilo meseca februaria 1909 pri c. kr. okr. glavarstvu v Kranju in sicer na istih stopmah, kakor so bili moji. Obravnava za predložene projekte železniškega ministrstva je bila razpisana na 26. maja 1909. Pred-no se je ista vršila, je prejšnji dež. glavar pl. Šuklje po njegovi zatr-dttvi osebno intervenira! pr* poijedel-skem iijinistratvu, naj se mi že skoraj podeii definitivna Koncesija za projekt jama, Ko se je pa bližal čas obravnave in meni koncesija še ved-no ni bila podeljena, se je obrnil dež. odbor telegrafično na poljedelsko ministrstvo in zaprosil: V interesu dežele prosim, nai se takoj podeii koncesija Pavšiarju. Dne 26. maja 1909. pričela se je pri c. kr. okr. glavarstvu v Kranju komisiionelna obravnava za projekte železniškega ministrstva. Pri isti so bili navzoči: Štirje zastopniki želez-riiskega ministrstva in štirje zastopniki deželnega odbora kranjskega. Ko se je obravnava pričela, stopil je zastopnik železniškega ministrstva k zastopnikom đežele Kranjske in jih vprašal: »Kaj pa imate vi pri Pav-š!ar|evih projektih ocraviti?« Nakar so mu odgovorili: Za te proiekte je dežela že zmenjena s Pavšlanem. Priča za to ie g. ces. svetnik prof. Ivan Franke. Med obravnavo, ko smo bili ravno na Prbačevem, me je zastopnik železniškega ministrstva vprašal, zakaj. da nočem prodati projektov železniškemu ministrstvu? Odgovoril sem mu, da smo že z deželo v dogovoru za nje. Ko je bila pa komisija ravno na dvorišču tovarne Karei Pollaka v Kranju, je stopil dež. glavar pl. Šuklje k meni in me povabil. naj greva za trenotek na sprehod po Čirški cesti. Prišedši na Čirški most me je vprašal: »Koliko hoćete še vi od cene za vaše projekte odjenjati?« Odgovoril sem mu: »Gospod dež. glavar, niti vinar-ja ne morem odjenjati. Prosim vas pa. da se kmalu odločite, če boste vzeli moje projekte ali ne.« Med tem, ko sva se v tej zadevi nadalje pogovarjala, mi je rekel: »Kako pa naj mi to vsoto tako naenkrat sku- pa] spravimo?« Odgovoril sem mu: »To boste pa že sami najbolje vedeli.« Potem sva se vrnila h komisiji. Komisija se je vršila tri dni z obhodom ob Savi. Četrti dan, pa se je pisal zapisnik pri c. kr. okr. glavarstvu v Kranju. Ko so bili navzoči vsi zastopniki, je prejel pl. Šuklje brzojav od dr. Lampeta iz Ljubljane z vsebino: Ravnokar sem slučajno izvedel pri dež. vladi, da je prišla definitivna koncesija za Pavsiarjev projekt Jama. Ko je pl. Šuklje ta brzojav v na-vzočnosti vseh zastopnikov prebral, je rekel takoj na to zastopnik železniškega ministrstva: »Sedaj smo pa tri dni zastonj kornisijonirali, prosim, da se zapisnik zaključi.« Takoj na to se je pl. Šuklle v imenu dežele Kranjske brzojavno zahvalil pri po-ijedelskem ministrstvu za meni podešeno koncesijo. Na dan sv. Rešnjega Telesa 10. junija 1909 prejel sem brzojav od deželnega glavarja pl. Šukljeta, naj se drugi dan, popoldan ob treh, zglasim pri njem v uradu. Ko sem drugi dan ob določeni uri prišel k njem, je bil navzoč dr. Lampe. Prve besede, ko se je pričel razgovor, so bile od obeh. »No ali ste se kaj premislili? Koliko bote odjenjali od zahtevane cene za vaše projekte.« Odgovoril sem, da prav nič, pač pa da sem pripravljen plačilne pogoje v toliko ublažiti, da se mi izplača 1,000.000 K takoj, ostalo vsoto 600.000 K pa ali v letnih obrokih, ali pa da participiram pri projektih. Ravno ko smo bili v tem pogovoru, je prišel nekdo opozorit dr. Lampeta, da ima iti na shod. Predno je odšel, je rekel: »Sedaj ps moram jaz iti. Pogodita se sama. Jaz se itak s tem striiijam, za kar se bosta vidva z g. dež. glavarjem pogodila.« Dogovarjala sva se potem še dalje časa, potem sva bila edina za ceno. G. dež. glavar pl. Šuklje je stopil korak proti meni, mi segel v roko in rekel! »Torej naj bo tako 1,600.000 kron In mesto komercijeinega ravnatelja. En milijon se vam izplača takoj. — Glede ostale vsote 600.000 K se bo moral najti modus. Ali naj se vam ista izplača v letnih obrokih, ali pa tako, da participirate pri podjetjih. To pa ima skleniti dež. odbor, kateri bo itak imel sejo v desetih dneh.« S tem je bila kupčija sklenje-na. Še isti dan sem to iz hotela »Union« poročal svoji ženi v Porto-Rose in v pismu natanko navedel, kako da se je kupčija za moje projekte med nami izvršila. Cakal sem na sklep dež. odbora, ker pa ga le ni bilo. sem jih vprašal, zakaj da to za-vlačujejo. Rekli so mi, da bo o tem sklepal še deželni zbor. Da je treba poprej občinstvo na to pripraviti In mu stvar natanko pojasniti, zato se bodo še poprej izdale brošure v več tisočih izvodih. IVleseca septembra so se brošure res izdale. Pod uvodnim člankom je podpis: Deželni odbor vojvodinje Kranjske, v Ljubljani, dne 1. septembra 1909. Deželni glavar Fran pl. Šuklje 1. r. Ob istem času je izdala brošuro tuđi tvrdka A. E. G. Union z naslovom: »Elektromotor v mali obrti.« — Oglejmo si malo brošuro dež. odbora. Takoj v uvodu se bere med drugimi: »Taka vodna sila, ki bi se dala s primeroma malimi stroški izrabiti, je Sava v blizini Kranja. Od elektrarne, ki Je projektirana na tem mestu, se preskrbi lahko vsa Goreniska od Jesenic do Uubljane z elektriško silo za raz- skoro do kože premočeni na svoj končni cilj. Ko je mali Branko hotel svojo mamico med vožnjo spraviti v boljšo voljo s pripombo, da sedaj vsaj ne bode treba prati njegove obleke, mu je gospa Agneza dala tih, a razumljiv odgovor s svojo roko po Čeljusti. Ko so prišli v vas in se }e voz po daljšem izpraševanju ustavil pred hišo, v kateri so imeli prebiti štiri tedne, so našli hišo in gospodarska poslopja zaprta, nikjer pa žive duše. Ko so stopili iz voza, ki se je takoj odpeljah so našli pred dežjem prav Bkromno zavetje pri skednju, kjer se fe gospa Agneza v najslabšem raz-položeniu vsedia na največji kovček, otroci še Pa sfisnin okrog nje, kakor piščanci okrog koklje. še lc čez dobro uro, ko so tako Vsi premjoćem prezoba^ pred sked-njem, se je izza vogala prikazal mal fantiček, ki se je še le na dolgo prilazno vabljenje nekoliko približal obupanj gospej Agnezi in ji povedal. da Koširicvih ni nobencjja 4oma, ker so vsi odSlj v scnpžet, da sprayjjo pravočasno ;ooo. Dve uri na to so se Koiirjevi vr-nili % obloženim* vozovi in resili ubogo Agnczo in njene otročiče iz neugodnega pćiožia. Da se vsaj nekoliko posuše, odšTi so v hišo m čez pol ure potem v $yo\e »JeiQ*iškg stanovanje«. To »letoviško stanovanje« fe pa gospo A^nezo hudo fazrfcaralo in iz-datno ohlađilp Blejao ve&eHe in do- nos. Bila je mala prazna sobica v podstrešju, v kateri razun dveh pre-cej polomljenih stolov ni bilo nobene druge oprave. Ko je gospa Agneza ogledala to revščino, ji jeziček ni dal miru in je svoje mnenje s prav razločno besedo povedala prijazni Koširjevi mamici, ki jih je spremljala v »letoviško stanovanje«. Koširjeva mamica je moč-no razjarjeno gospo Agnezo skuŠala potolažiti s tem, da bodo skoro, čim pospravijo seno pod streho, za gospodo pripravili stanovanje tako le-po, da bi se ga sam cesar ne sramo-val. Čez dobro uro so res začeli vla-čiti Koširjevi otepe v >letoviško sta-novanje", otepom je pa sledilo nekaj zelo raskavih rjuh, še mokrih konjskih ode) in »letoviško stanovanje« je bilo opremljeno, ker Koširjevi v svoji naravni nepokvarjenosti še nišo poznali niti nekih, ponoći zelo potrebnih posod, niti umivalnikov in druge potratne ropotije, ki bogate samo trgovce s stekJeno in poredana-sto posodo. Gospo A^nezo le ta siiajna oprema tako presenetila. da |i je zmanika-lo sape in besed. Nemo je gledala KoŠirjevo mamo, kako je otepe raz-vezala in zrahljafa. položila čez n)e raskave rjuhe, tako improvizirane postelje pokrila z odejami in potem zgovorno omenjala, da bodo spali kakor baronL Na to so se prepravili in se obo-roženj % dežuiki podali v vaško go- stilno, kjer so imeli po dogovoru dobivati dobro, tečno in zdravo hrano za inal denar. Tu jih je čakalo zopet bridko razočaranje, ker ni bila hrana niti dobra, niti tečna, ker je bila kuharica preveč radodarna s soljo, skopa pa z mastjo in ker je bila tuđi mnenja, da je jed tedaj še le posebno okusna, če je na eni strani pošteno zasmojena. Pijaca je bila pa zopet prava posebnost: pivo gorko in motno, vino pa kislo kot vrisk in spreminjajoče se v vseh mavričnih barvah. Da se pa ostane dosleden, jim je po kuharici že preveč zasoljeno večerjo zasolila prijazna krčmarica še s prav slanim računom. Slabe volje in potrti so se vračali Rogljevi v svoje »letoviško stanovanje« in se spravili, kakor je bilo v danih razmerah pač mogoče, k za-služenemu počitku. Toda prva noč na ietovišču je bila strašna in taka, da jo uboga gospa Agneza ne bode pozabila do konca svojih dni. Komaj so se vlegli in je gospa Agneza vpihnila skromno svečo, začelo se Je pod postrešjem tako ropotanje, da ni bilo moči zatis-niti očeša, ker so se otroci zelo bali strahov in se jokaje pritiskali k svoji dobri mamici, čez dolgo časa je pa to rorjotanje prenehalo naenkrat, kakor bi bilo odrezano. Gospa Agneza se je oddahnila v sladki nade)i, da bode sedaj mir, toda se je bridko varala. Naenkrat so se začuli v podstrešju pretresljivi glasovi »mijav, mijav«, katerim se je skoro začel o4- zivliati drug »mijav« in se s prvim izlil ne ravno v harmoničen, pac pa v več ur trajajoči koncert. Ta vstraj-ni koncert je prekinil mali Branko, ki je hotel opraviti človeško potrebo. Gospa Agneza je hotela napraviti luč, toda je na svoje novo neprijetno presenecenje opazila, da so Koširjeva mama najbrž iz bojazni pred ognjem vzeli s seboj klinčke. V ti za-dregi si je moral pomagati ubogi Branko kar v sobi, kar se pa hvala bogu ni slišalo, ker je dež še vedno curkoma Hl in ker je koncert še vedno trajal, pač pa se je moralo nekaj čutiti, ker se je naenkrat oglasila Vida, da gre dež že v sobo ... Gospa Agneza ni mogla ćelo noč zatisniti očeša, njeni ubogi otroci pa tuđi malo. Ker pa nobena stvar več-no ne trpi, prešla je tuđi le-ta strašna noč. Ko so zjutraj vstali Rogljevi in pogledali skozi okna, jih je prvi po-zdravil dež, ki ni niti najmanje po-nehal. Ko so se kar v veži nekoliko in za silo umili, so odšli v vaško gostil-no na zajutrk, na katerega so pa morali čakati dobro uro, ker so bili mati krčmarica s kuharico pri maši. Zajutrk jih pa tuđi ni spravil v boljšo vo-Ho, ker je bilo mleko prismojeno, kava pa vodena in nekam čudno di-šeča. Ker Je dež neprenehoma lil, so ostali Rogljevi do opoldneva Har v gostilni, kjer jim vsaj ni bilo dolgčas, ker so imeli številno družbo — naj-bojj nadležnih muh. Po kosilu, ki ni bilo mč boljse, a tuđi nič slabše kot veČerja od prejš-nega dne, so se pa osrčili in se pod varnimi dežniki podali domov, da bi se popoldne pokrepčali s spanjem, katerega ponoći nišo bili deležni. Toda tuđi ta račun so napravili brez krčmarja. Komaj so se polegli in je Branko voščil svoji mamici s sladkim po-ljubčkom »Lahko noč«, oglasil se je že iz skednja ravno nasproti glasen »pika-pok« in z nameravanim spanjem zopet ni bilo nič. Nekaj časa so se premetavali po otepih, končno pa drug za drugim vstali in se ob traj-nem dežju vrnili v gostilno, da v družbi muh počakajo večerje. Temu prvemu dnevu je sledilo še sedem enakih ob zanikrni hrani, brez pravega počitka, toda ob izdat-nem dežju, ki nikakor ni hotel prene-hati. Gospo Agnezo je začela boleti neusmiljeno glava, mali Branko se je pa prav po nekrščansko prehladil, Solzana in Vida ste pa jokale in sto-kale, dež je pa lil in lil. V srcu ponosne gospe Agneze se je tedaj začel biti srdit boj med njenim ponosom in med njeno skrbjo za lastni dobrobit in za zdravje njenih liubih otročičev. Ta boj je trajal več dni in se končno odločil tako, da je ponos gospe Agneze doživej srarao-ten poraz. Ko dvanajstl dan tako težko iz-vojevanega letoviškega življenja le še ni ponehalo deževati, začela ie go- 182. Ste*.______ „SLOVENSKI NAROD«, dne 9. avgusU 1»13. Stran 3. svetliavo in goaHae svrhe.« Pod po- giavjem: Savske deželne cemrale, je zapisano na strani 1ne 28. juniia je izjavil romunski poshnik v Sofiji, da si pridrži Romunska proste roke. Kliub temu in kljub oUkritim pripravam Romunske na vojno, je hotel Danev vojno s Srbijo in Grško. In vojna se je pričela, — brez vojne napovedi, ne da se določiti, ka-teri dan je bil prvi dan vojne. Naen-krat je bila tu. Ugibalo se je sem in tja, upali smo, da priđe do sporazuma kljub temu, da je že tekla kri, upanje nas je varalo. Danev si je hotel s silo vzeti, česar mu Srbi nišo iz-lepa hoteli dati in tako je bil pre-slepljen, da bi bil privoščil ćelo Grku, kar je zavidal Srbu. Bolgarske čete so stale v Makedoniji. General Sa-vov je bil izdelal vojni nacrt, da naj general Ivanov operira proti Grkom, ki so jih cenili na 80.000 pušk. To naj bi se vršilo tako dolgo, da bi bolgarska armada z 250.000 puškami pobila Srbe, ki so imeli samo 125.000 pušk. Toda Savov se je varal v junaštvu Srbov. Glavna bolgarska armada generala Kutinčeva in Dimitrije-va ob stari srbsko - bolgarski meji je imela nalog, prodreti proti Nisu, da bi odrezal Srbom edino pot v domovino, železnico Čez Kumanovo in Skoplje. Da se to tem bolj gotovo posreči, naj bi bil en oddelek 40.000 mož zadržal Srbe pri Kjustendilu in drugi oddelek 40.000 mož pri Koča-ni. Glavna bolgarska armada pa naj bi udarila na Niš. Danev s tem nacrtom ni bil zadovoljen in se je mešal tuđi v vojaške stvari. Zato je Savov odstopil, na njegovo mesto pa je sto-pil Radko Dimitrijev, zmagovalec pri Lile Burgasu. Medtem so se bili pričeli že boji. Dne 30. junija so Bolgan pjičeli na ćeli črt! proti Srbom in Grkom z z ofenzivo. Proti Grkom so začeli s prodiranjem v smeri Elevtero, proti Srbom s prodiranjem na Gevgeli in Mecovo. Grke so hoteli Bolgari samo zadržati, proti Srbom pa so namera-vali ofenzivo pri Kočani. Dne 1. ju-lija je prišlo že do resnih bojev ob Zletovski reki. Prišlo je do odločilne krvave bitke na Ovčjem polju. Prve dni so se morali Srbi umakniti veli-kanski premoči Bolgarov. Srbom je že začela presti slaba in že smo se izpraševali, ali so resnične vesti o velikanski bolgarski zmagi, ki so pri-hajale iz Sofije. Tedaj pa so dobili Srbi pomoč od levega krila svoje vojske, ki je operirala proti Ivanovu. Bile so to tri divizije, ki so jih vrgli proti generalu Kovačevu in ga po-gnali 4. in 5. julija do Keprilija. Srbi so imeli velikanske izgube, zlasti velike so bile izgube pri timoški in drinski diviziji. Istočasno so začeh Bolgari na severu prodirati in 14.000 mož je dospelo v Vranjo. Položaj ćele srbske vojske je bil skrajno neva-ren. Osem dni so trajali nepopisno krvavi boji, ki so se raztezali na fronto 60 km. Tuđi v teh bojih so ostali Srbi zmagoviti, dasiravno nišo prodirali več tako hitro, ker so hoteli dati svojim junakom oddiha, predno udarijo na Kjustendil in Sofijo. Ko je bila na ta način pretrgana zveza med glavno bolgarsko arma-do in armado generala Ivanova, je moral ta misliti na umikanje. S svojimi maloštevilnimi cetami je izvršil to umikanje pred velikansko premoč-jo Bolgarov naravnost sijajno. Tri dni je zadržal Grke pri Dojranu in Kilkišu in se je umaknil nato ob reki Strumi navzgor. V pasovih pri Kre-sni se je zopet ustavil. Dne 9. julija so se združila krila Srbov in Grkov. To je bilo odločilno za ves na-daljni potek. Ta dan so se morale bolgarske čete umakniti čez mejo na staro bolgarsko zemljo- Takrat je zaprosil Danev Rusijo, da izposluje premirje. Do premirja ni prišlo. Srbi so zasledovali Bolgare počasi in oprezno. Grki so prodrli ćelo do Djumaje. Medtem pa so poslali Romuni dne 11. julija prve čete čez Donavo in par dni nato se je pričelo splošno prodiranje romunske vojske. Pokrajine Tutrakan - Balčik so bile hitro zasedene, romunska vojska pa se ni ustavila in je korakala proti Sofiji. Kutinčev naj bi prišel sedaj s svojo vojsko, s katero proti Srbom ni bil ničesar opravil, v Sofijo, ščitit glavno mesto. Dne 14. julija pa se je zgodilo, česar nobeden ni pričakoval, turska vojska z Enver begom je začela prodirati proti Odrinu in je zasedla 8 dni nato Odrin. To je bil zadnji udarec za Bolgarsko in odločilni uda-rec za Daneva. Dne 16. julija je Da-r*ev odstopil, pričela se je era Rado-slavova, ki je smatral za svojo prvo nalogo separatni sporazum z Ro-munsko. Pričelo se je poniževalno prosjačenje bolgarskega carja Ferdinanda, ki se je začel bati za svojo kožo. Prošnje ne bi bile imele uspe-ha, ko bi bolgarska vlada ne bila obljubila, da izpolni vse želje romunske sovražnice, ki je bila pred par dnevi še najboljša prijateljica Bolgarske. — Romunska je prevzela posredovanje, češ, če jaz ne dobim več, naj še Srbi in Orki ne postanejo premoćni. — Končno so se zavezniki vdali bolj zahtevi velesil. kakor želji Romunske. Dne 20. julija je bila prva seja mirovne konference v Bukarešti, 30. julija se je sklenilo petdnevno premirje, 4. avgusta se je premirje po-daljšalo za tri dni in 7. avgusta je bil sklenjen definitiven mir. Sedaj pa se rrične mešetanje in prerekanie velesil. Vesti o evropski reviziji mirovne pogodbe. Vesti o evropski reviziji mirovne pogodbe v Bukarešti ne marajo utih-niti. Izpočetka se je zdelo, kakor da bi ostala v tej zahtevi Avstro-Ogrska osamljena. Vse države so bile izjavile, da smatrajo za najboljše. če osta-nejo določbe, sklenjene v Bukarešti, v veljavi. Avstrija in deloma tuđi Rusija pa očividno ništa odnehali in velesile so, pač potem iz skrbi, da bi moglo priti do novih hudih konflik-tov, vendar nekoliko odnehale v svojem odporu. Na revizijo meje proti Srbiji misli pač pred vsem samo avstrijska politika, ki še vedno noče verjeti, da bi bilo Avstriji mnogo bolj koristno, če bi že enkrat prenehala s svojo brezumno politiko, ki srbskemu sose-du noče privoščit, kar nam ni v škodo. Glavno vprašanje, o katerem govore sedaj diplomati, pa je Kavala. Pariški »Temps« priobčuje toza-devno interviv z nekim visoko stoje-čim diplomatom, najbrže z Izvolskim, ki je baje izjavil: Mi se ne bavimo z vprašanjem Kavale, rnarveč smo iz tega vprašaoja napravili svojo lastno zadevo. Z vso ođločnostjo smo za to, da dobi to pristanišče Bolgarska, ki je potrebuje* Na londonski konferenci smo se zavzeli za to, da pripade Solun Grški. Ce zahtevamo sedaj Kavalo za Bolgare, zahtevamo samo, da se ohrani ravnotežje na Balkanu. Čim bolj namreč se Grška razvija, tembolj izteza svoje roke proti Dar-danelam. S Kreto in ostalimi otoki bi bilo Egejsko morje samo Grško morje. Tuđi javno mnenje v Bukarešti zastopa mnenje, da je treba iskati izvor kavalskega vprašanja v pridrž-ku, ki sta ga prijavila Avstro-Ogrska ali pa Rusija. Romunska pa zahteva to zalugo za sebe. Oficijozni krogi tr-de, da je romunska vlada, ko je vi-dela kmalu po začetku mirovnih pogajanj, da bo ravno to vprašanje naj-težje resiti, sama predlagala, da naj se prepusti odločitev y tem vpraša-nju velesilam, da se mirovna pogaja-nja preveč ne zavlečejo. Od kabineta do kabineta gredo sedaj vprašanja, kaj hoče ta ali ona vlada, počakati bo treba, kakšen uspeh bodo imeli ti razgovori; za enkrat se zdi, da ne obstoja v Evropi preveč nagnjenja za evropsko vme-šavanje, kako pa se bo zadeva razvila, sedaj še ni znano. Iz Petrograda poročajo, da obstoja Rusija na reviziji mirovne pogodbe v Bukarešti. V petrogradskem zunanjem uradu zatrjujejo, da obstoja tozadevno popolen sporazum med Avstrijo in Rusijo. Odrinsko vprašanie. Človek bi mislil, da bo sedaj, ko ie mir med balkanskimi narodi sklenjen, prišlo na površje odrinsko vprašanje. Zdi se pa, da se živ krst v Evropi ne mara več meniti o Trakiji in Odrinu. Takozvane velesile store vse, kar ni umestno in tuđi Rusija, ki se je naiprej potegovala najbolj za pravično stvar Bolgarske, ie utihnila. Iz Carigrada poročajo. da je bivši minister Hadzi Adil beg, sedanji odrinski vali, popolnoma jasno izjavil, da Turki Odrina prostovoljno ne bodo dali. Vojska bi se ne pokorila takemu povelju iz Carigrada. Enver beg je ćelo izjavil, da se turska vojska ne bo umaknila iz Odrina, ražen če bo popolnoma razbita. In kaj delajo velesile? Lažje bi bilo odgovoriti na vprašanje. kaj ne delajo. Toda poskusimo odgovoriti tuđi na to vprašanje! Z Dunaja poročajo, da tuđi zadnji ministrski svet ni sklenil agresivnega postopanja proti Turčiji. Armensko vprašanje ostane sicer še vedno aktualno, vendar se ne bo nič zgodilo. Iz Petrograda pa poroča.io, da je čutiti v odrinskem vprašnju znatno olaišanje. Velesile se posvetujejo o kompenzacijah za Turčijo, če popusti v odrinskem vpraša-nju. Baje so se velesile že zedinile, da naj se dajo Turcij te kompenzacije ob Marici in reki Ergeni. Zvišanje turske uvozne carine pa za enkrat odklanjajo. Med tem so posetil zastopniki velesil v Carigradu včeraj ob 11. do-poldne velikega vezirja ter so mu iz-ročili sledečo identično noto: Po naročilih svoje vlade imam nalog:, spomniti z največjo odločnost-jo cesarsko vlado, da se morajo vzdr* žati v veljavi načela londonske pogodbe, zlasti pa one določbe, ki se ti-£ejo meje Enos-Midia. Ob enem sem pooblaščen izjaviti, da bi bile velesile pri obmejfitvi pripravljene presojatl pogoje, ki jih smratra cesarska vlada za neizgibno potrebne, da zavamje to mejo. Veliki vezir si je pridržal pravico, v kratkem odgovoriti na to noto. Seveda ta nota ni napravila prav nobenega vtiska in je tuđi tursko vlado, — kakor se je izrazil neki visoki turski funkcijonar, — prav malo bolela. Vsa okolica velikega vezirja odločno zavrača vsako popuščanje. Tuđi je porta hitela odgovoriti na to .posredovanje« ter je naročila svojim poslanikom, da odgovore velesilam, da Turčija ne misli odnehati. Enako je odgovorila porta tuđi že pred sklepom miru med Bolgarsko in zavezniki. Zato pravijo na Dunaju zelo naivno, da bo morda ta mir pri-pomogel, da bo Turčija odnehala proti kompenzacijam na ekonom-skem in financijalnem polju. Dasiravno stoji ob Cataldži pa do Odrina 160.000 turskih vojakov, vlada vendar kliče vedno več voja-štva v Trakijo. Poklicala je že vojne obvezance s 45. letom. V turskih krogih pravijo, da se hočejo samo za-varovati proti eventualnemu vpadu Bolgarov. Bolgarski vojaški krogi pa zatrjujeo, da imajo gotova poročila, da hočejo Turki prodirati še čez Odrin, da dobe v roke tuđi del sta-rega bolgarskega ozemlja, ki je hočejo obdržati tako dolgo. da jim Bolgari prepuste Odrin. Ze več dni je slišati v Harmanliju grmenje topov v smeri proti Qdriqu in proti jugu. Pred Krivolakom. (Z makedonskega bojišča koncem julija.) Dne 25. julija, ko sem ravno od-poslal svoj zadnji dopis s pozicij, so me poklicali v pisarno generalnega štaba. Tam so mi prečitali brzojavko vrhovnega poveljstva. Brzojavka se je glasila: »Ni več potreba, da bi čas-nikarji poročali s pozicij. Lahko poročajo iz Skoplja in Belgrada, ako žele, da se napotijo tjakaj. Podpisal sem, da mi je bil dotični akt prečitan. Nato sem vprašal: »Ali moram že danes oditi, ali lahko sele jutri?« t . »Ni ravno tako nujna stvar. Lahko odidete jutri ali pojutrišnjem. Dokler se ne pripravite in dokler ne najdete prilike za potovanje, lahko še ostanete tu.« Vleklo me je, da bi videl krivo-laške pozicije, Gjevgjelijo in Gu-mendžo, kjer je srbsko-grška meja in kjer bo tuđi ostala. Moral sem se odpraviti v Skop-lie po dovoljenje. Na vsakem koraku je bila taka kontrola, da bi o tem lahko napisal debelo knjigo. Vozil je samo takozvani vojaški vlak. Če bo na potu v raj približno taka kontrola, bo malokdo prispel tjakaj. Ob potu priča vsak kamen, vsak vrh o krvavih borbah prošlih dni. V Tikvešu, Krivolaku in Gjev-gjeliji je bilo zelo malo srbke arma-de. Bili so tu večinoma vojaki tretje-ga poziva, ki so oboroženi še z ber-dankami. Imeli so Ie malo topov. Tu so izvršili Bolgari napad s trikrat moč-nejšo armado. Pri Demir Kapiji in Gjevgjeliji so Bolgari na dveh mestih razrušili železniški most preko Vardarja. Porušili so te mostove tam, kjer je reka najbolj globoka in najbolj deroča, toda vse te mostove je inženirski oddelek srbske vojske popravil z never-jetno hitrostjo in z velikim strokov-njaštvom. Ob obeh straneh pota se vidijo požgane vaši. Nekatere vaši so sama pepelišča, druge so Ie malo trpele, tretje pa čisto nič. Prekoračili smo Crno reko. V Tikvešu se na več mestih vije rdeče-belo-rdeča zastava. Tu so bogate na-selbine virtemberških Nemcev. Ti Nemci ne morejo prehvaliti srbskih vojakov. Videli so srbske vojake, ki so z največjim naporom nosili bolgarske ranjence na previjali-šče, češ, da ne smejo umreti, ker imajo doma otroke. Na postaji Krivolak se že blešči napis v ćirilskih črkah v srbskem jeziku. Na Krivolaku so se Bolgari borili na življenje in smrt. — Na Krivolaku so Srbi podcenjevali situacijo. Tri dni, 6., 7. in 8. julija, je pro-sil poveljnik srbkih Čet pri Krivovla-ku, da se mu pošljejo ojačenja, na-glašajoč, da se ne more dalje uspešno upirati bolgarski premoči. Toda mislilo se je, da se bodo srbske čete Ie držale, češ, srbska vojska premore danes vse. Toda, kar je preveč, je preveč. Ko je od voja, ki je štel tisoč mož, jih ostalo samo 150, so hitro poslali srbskim četam ojačenja in Krivolak je zopet prešel v srbske roke. Pri Demir Kapiji zeleni ob bregoviti Vardarja riz in raso smokve. V blizini Gjevgjelije se razprostirajo velike poljane, zasajene z murvami. i u cvete sviloreja in donaša prebi-valstvu vsako leto par milijonov do-hodkov. O Gjevgjeliji in Solunu, kjer sem bival dlje časa, bom pisal ob priliki. Jaša Tomić. Štajersko. O pogajanjih za delazmožnost štajerskega deželnega zbora piše dr. Korošec v »Straži«: »Na Dunaju se je rodila novica, ki je vzbudila v ne-poučenih krogih nekoliko pozornosti, da so se pogajanja za delazmožnost štajerskega deželnega zbora zaradi neodjenljivosti obstrukcijonistov zopet razbila in da bo meseca novembra deželni zbor razpuščen. Ta vest pa ne odgovarja dejstvu. 2e od no-vega leta sem ni bilo nobenih pogajanj, vsled tega se o razpustu deželnega zbora v teh dneh ni niti sklepalo, niti pogajalo.« Vidi se, da je imel naš graški dopisnik prav, ki je trdif že pred 14 dnevi, da se v vladnih krogih misli na eventualna ppgajanla za delazmožnost štajerskega deželnega zbora še Ie koncem avgusta ali meseca septembra. Ako se ta pogajanja posrečijo, očemur je vsakdo prepričan, priđe do novih volitev. Pošteno tuđi to ni! Tuđi »Straža« se bavi s člankom »Marburger Zeitung« o razmerah pri Sv. Duhu na Ojstrem vrhu. Clanek je potn prav krepkih psovk — ampak ene in glavne stvari pogrešamo v njem. Člankar je »pozabil« povedati, odkod pravza-urav razburjenie y nepiška-uacijo- Stran 4. ,8BLOV£N5M NAKOD*, one 9. avgusta 1913. 182. §tev. nalnem taboru; »pozabit« Je omeniti, da odtod, ker je slovenska Ciril-Me-todova družba dala denar za razšir-jenje ljudske sole pri Sw Duhu proti zagotovilu, da ostane ista slovenska! To je bilo jedro »Marburgerčinega* članka in to bi bi! moral »neodvisen političen list« že povećati, ako bi bil s svojo pisavo napram slovenski narodni stvari bolj pošten kot »Mar-burgerčin« renegat. Ampak to je prokletstvo slabih časov: če se v pone-dellek z užitkom priobči umazan Hohnječev napad na Ciril-Metodovo družbo, se v sredo scveda ne more svojim bralcem povedati, kako važno delo vrši družba ob meji! »Pfui TeufeU vzklika »Straža« nad nemško čanikarsko izprijenostjo — in kaj naj rečemo mi nad toliko »poštenostjo« pri »Straži«? Avtomobilna zveza Gornji grad-Celje. Poskušna vožnja tega prepo-trebnega podjetja vrši se 15. t. m. od Savinjskega mostu preko Polzele, Pake, Mozirja, Rečice na Gornji grad. Poskušna vožnja se bode na-daljevala čez Crnevc do Kamnika. Ker se je za to zvezo tuđi neka nem-ška družba prav zelo zanimala, je res z veseljem pozdravljati, da ostane podjetje v domaćih slovenskih rokah. Iz Zidanega mosta. (S e ž g a 1 i so franeosko trobojnico.) Ćlanek »Slov. Naroda«, v katerem se je na prav drastičen način opisalo ro-goviljenje redkih tukajšnjih nemšku-tarjev, osobito uradnikov, je zadel v živo. Pozorna je postala nanj tuđi uprava Južne železnee in prišel je sem višji uradnik. da ćelo zadevo preišče. Pri zaslišanju je izjavil nad-inženir Raicr, da se r""i ""\t"^"* »Sonnvvendfestu« pri kremarju Kraj-šku ni sežgala slovenska, temveč franeoska trobojnica! Ali se ie >ob-man« tukajsnje »Sudmarkine« podružnice zavedai. kaj bi lahko iz se-žiganja franeoske trobojnice nastalo? Mi smo trdno prepričani, da bi franeoski delničarji Južne železnice nikakor ne trpeli, da bi se kaj takega godilo, ne da bi se krivca pošteno pri-jelo za ušesa. Seveda, če bodo Bai-erja znova prijeli zaradi franeoske trobojnice. bo pa rekel. da je bila slovenska! To so pristni siidmarkovski možie in iunaki! AH je pa po vsem tem Baier še mogoč na Zidanem mostu, je vprašanje, glede katerega bi bilo dobro, da bi ga Južna železnica kmalu resila. Laski trg. Po neumornem trudu je dosegel pek F. F. Frece. da se je v eno njegovih mnogih hiš naselit nem-ški brivec. Neki Schrock iz Eggen-berga je tako srečen, da je dobil. ko je tam izkrvavel. po prizadevanju Freceta od Sudmarke« za naselbino sto kron. Obliubil mu je lahko izha-janje. ker ni mnogo dela, in trkal je na darežljiva srca svojih kumpanov, ki mu bodo vožnjo oprave plaćali, za-stonj dobi luč in pri Frecetu vsak dan liter šnopsa. Ubogi vrag! S tem bo ohlaiena njegova jeza do našega brivca gosp. Zupanca. ki se trudi organizirati slovensko obrtništvo, kar je pa Frecetu, Mortlnu in Einspinner-ju trn v peti, če prav da obžalujemo zadnja dva, da nimata v Laškem bolišega zastopnika kakor Freceta. Ni potreba poudarjati, da sta v Laškem trgu že dva nemška brivca zmrznila. in tuđi tretjega ne caka boljša usoda. Čudimo se samo fanatični zagrizenosti tega peka, ki se je še pred nekaj leti v Zagorju trkal na svoja slovenska prsa, a danes pa je njemu ćelo Bismarck premalo naci-jonaien. Svetujemo temu duševnemu revčku, naj gleda, da bo boljše žemlje pekel in se za hujskarijo manj bri-gal, sicer borno pa o njem še dalje govorili. Iz Slovenske Bistrice. Slovenci! Slovenke! Dne 17. avgusta t. 1. ob 4. popoleine se vrši ustanovni občni zbor slovenjebistriškega Sokola v hotelu »Austria^. — Bratje Sokoli in prijatelji Sokolstva, vsi na krov! Slovenske čebelarje na Sp. Sta-jerskem opozarjamo, da se vrši v Karlovcu pri Zagrebu v četrtek, dne 4. septembra glavni zbor zveze hr-vaških in srbskih čebelarjev v kraljevini Hrvaški in Slavoniji. Istotam je od 3. do 8. septembra zanimiva gospodarska razstava. Iz Ljutomera. Tukajšni Sokol je uvedel letos razun telovadbe deškega tuđi telovadbo dekliškega naraščaja. To pa razburja iz očividno čisto političnih razlogov ljutomerskega ka-plana L o v r e c a in te dni se je izra-zil med veronaukom v soli napram učenkam sledeče: »Ve ste grše od nagih svinj in niste vredne, da bi se plesnjive kole za vami metalo! Sokol biti je greh . . .« Učenke pravijo, da je zmerjal tuđi matere istih deklic, ki telovadijo pri Sokolu, z besedami: »Vaše matere ne zaslužijo, da bi se jim 25 na nago r . . nadevalo, vi p ... i fačoki, sram vas bodi, da s temi p .... i fanti telovadite!« Mislimo, da zadostuje, ako smo le navedli te nesramne psovke katoliŠkega duhovnika. Vsa spodnještajerska, ne le I ijutomerska javnost se bo opravičc- I no zgražala, nad toliko surovostlo ln 1 neolikanostjo. Prlzadeti starši nimalo seveda zdaleka namena odtegniti svoje hčerke zdravi telovadbi, pač pa Jim Je svetovati, naj store proti temu nesramnemu duhovniku vse primerne korake pri šolskih in duhovskih oblastih ter na] svojih hčerk iz moralnih In pedagoških vzrokov tako doigo ne puste obiskovati vero-nauka, dokler ga bo na ljutomerski šoll poučeval kaplan Lovrec. Kako pridejo starši, ki uče doma hčerke, da morajo spoštovati vsakega člove-ka, zlasti pa ljubiti in ubogati svoje matere, do tega, da bi jim predrzen kaplan kvaril in pohujševal deco! Če drži naše sokolstvo kaj na se in na svoj čast, bo gotovo protestiralo proti takim žalitvam ne le v Ljutomeru, temveč na celem Sp. štajerskem. Lahko bi povedali o kaplanu Lovre-cu še kaj več — ali iz razlogov do-stojnosti in snažnosti si bodemo to pač prihranili. Ropošho. Nesramnost nemških železniških uradnikov na Koroškem. Iz več postaj na Koroškem, posebno iz Celov-ca, nam prihajajo pritožbe, da ondot-ni nemškonacijonalni železniški urad-niki nočejo razumeti pasažirjev, ki govore slovensko, ter jim na slovensko prošnjo nočejo dati voznih list-kov. Pred kratkim je železniški rnini-ster baron Forster obljubil, da deluje na to, da ustvari med prebivalstvom in železniškimi nastavljenci prisrčno razmerje. Vprašamo, je-li se na ta način izvrŠuie obljuba rninis^rova. Skrajrn Čas je ze. Ja .se odpravijo te razmere na koroških železniških po-siajah in da se pouče nesramni nemškonacijonalni železniški uradniki, kakšne dolžnosti imajo napram ob-činstvu. Utonil je. Iz Brnce poročajo: Dne 31. julija je v Žili utonil žagar Andrej Kugi. p. d. Strelcov pri Roga-jah. Prepeljal se je kakor večkrat s čolnom čez Žilo in pri tej priliki uto-niL Truplo so našli pri Vetrovskem mostu, čoln pa pri železniškem mostu. Trdovratna samotnorilka. Iz Poreč poročajo: V nedeljo je skočila neka uslužbenka park hotela s samo-morilnim namenom v jezero. Vzrok — nesrečna ljubezen. Že prejšni dan je izpila strup. Strup pa je le toliko učinkoval, da ni mogla drugi dan vstati. Ko je hotelirjeva žena napodi-la služkinjo iz postelje, je šla ta na-mesto na delo, v jezero, iz Katerega jo je potegnil neki šofer. Prepeljali so jo v celovško bolnišnico. Primorsko. Deželnozborske voiitve na Gori-šketn. Jutri se vrše deželnozborske voiitve iz veleposestniške kurije. Uradni list »Osservatore triestino« pozivlja vse one volilce, ki stanujejo izven Primorske, naj dvignejo svoje legitimacije pri ces. namestništvu v Trstu. Suspendirana goriška mestna uprava. Iz Gorice poročajo: KaKor smo že včeraj telefonično porocali, je vlada odvzela goriškemu magistratu agende prenešenega delokro-ga ter jih izročila vodji ' krajuega glavrstva, To se ni zgodilo nepriča-kovano. 2e več let se je \ delo, da namerava vlada to storiti. Vlada je to odredila v vseh važnejših italijan-skih mestih, ki leže na meji in ki so za vojasko upravo prav posebne važnosti. Ker so bila ta zastopstva nacijonalno-liberalna, jih vojaška uprava ni smatrala za dovolj zanes-ljiva, da bi upravljala te agende. Da je prešlo do te odredbe, so bili toi ej predvsem merodajni vojaski oziri. Ražen teh ajrend pa bodo, kakor govore, občinskim odborom odvzete tuđi ostale agende prenesenima delo-kroga, čeprav nišo izrečno navedene v dekretu. To bi vsekako moglo ro-menjati težak udarec za italijanr.ko liberalno stranko, ki je že od nekJaj na krmilu. V Gorici je splošno iznenadila ta okolščina, da se je dekret razglasil ravno včeraj, torej na predvečer deželnozborskih voiitev iz ve-leposestva. V klerikalnih krogih so upali, da bo pri deželnozborskih vo-Htvah italijansko-liberalna stranka v mestni kuriji podlegla in da ho isto doživela tuđi v veleposestrvški kuriji. To pa se ni zgodilo, kajti liberalni Italijani so pri ožjih volUvah zmaga-li. Vsled te odredbe, tako govore v liberalnih krogih, naj se od liberalne stranke odvrnejo oni številni konzervativni elementi veleposestniške kurije, ki so dozdaj navzlic svojemu konzervativnemu lojalnemu mišljenju vendar iz narodnih ozirov glasovali za liberalno stranko. Dekreta ni pri-dejana nikakrSna motivacija. Deželna • vtonomila v Istri bo baje odpravljeoa. List »Trentino« je dobil iz Trsta informacijo, da se bo jeseni odločilo o usodi istrskega de-žclnega zbora, ker ni nobenesa um« i nja več, da bi mogef delovatf. Pri zadnjih pogajanjih, ki so se vriila pod predsedstvom ces. namestnika princa Hohenloheja, se je pokazalo, da ]e sporazum Hrvatov in Sloven-cev z Italijani glede jezikovnega vprašanja absolutno nemogoč. Za-stopniki Hrvatov in Slovencev za-htevajo, da naj se ustmeno in pismeno odgovarja na v dež. zboru vlože-ne predloge, interpelacije v tistem jeziku, v katerem so bile vložene. Italijani pa zahtevajo, da mora ostati javni razpravni jezik deželnega zbora in uradni jezik italijanski. Spričo tega nepremostljivega nasprotja so bila vsa pogajanja brezuspešna. Vsled tega so zastopniki vseh strank izjavili, da z ozirom na izkušnje pri zadnjih pogajanjih nimajo nikakršne-ga veselja več, znova začeti pogajanja. Tuđi deželna vlada ne namerava znova začeti s pogajanji, pač pa bo storila primerne korake za razpust deželnega zbora. Splošno pričakuje-jo, da bo jeseni deželna avtononnja sistirana ter nastavljena upravna komisija, ki bo obstojala iz vladnega komisarja ter dveh italijanskih, kakor tuđi dveh jugoslovanskih uradnikov kot prisednikov. Nove voiitve v istr-ski deželni zbor se ne bodo tako kmalu vršile. Imenovanje. ProvizoriČni na-mestniški koncipist pri okr. glavar-stvu Fran S v e t e k je imenovan za koncipista. Iz Šempolaia. Občina Sempolaj si je izprosila po dolgem času od post-ne uprave poštno nabiralnico, katera je začela poslovati s 1. februarjem t. 1. Da bi ne bil s tem poštni erar preveč oškodovan, je poštno ravnateljstvo v Trstu nabiralnico v bližnji vaši Slivno odstavilo in vas Slivno, Prečnik ter Samatorco iz občine Zgonik priklopilo poštni nabiralnici Sempolaj. Ker pa poslovodja poštne nabiralnice v Šempolaju ni mogel za tako nizko plačo dostavljati pisemsko pošto v Slivno, Prečnik in Sempolaj, so se občinarji občine Slivno prito-ževali in končni uspeh je bil ta, da je poštno ravnateljstvo v Trstu odvzelo poštno nabiralnico v Šempolaju in jo zopet otvorilo v Slivnem. S tem so dosegle modre glavice pri poštnem ravnateljstvu največjo zaslugo. da so občino Sempolaj in vas Samatorco iz občine Zgonik priklopili k nabiralnici v Slivno, katera je v zvezi s pošto Nabrežina I. Bivši nabiralničar v Slivnem pa noče sprejeti vodstvo nabiralnice pod pogoji, katere mu je naložilo poštno ravnaeljstvo, tako, da leži sedaj od 1. avgusta naprej vsa pošta na pošti Nabrežina I. Opomniti je tuđi to, da v Nabrežini sta dve pošti, v Nabrežini je pošta I., na postaji pa pošta II. Občina Sempolaj ima do pošte II. le kakih 20 minut, a do pošte I. pa najmanj tričetrt ure. Tu se vidi, kako so poučeni pri poštnem ravnateljstvo! glede zemljepisne lege posameznih krajev. Občina Sempolaj je glavni kraj obeh občin in ima tuđi več prometa nego občina Slivno, in želeti je, da poštno ravnateljstvo svojo pomoto popravi in porazdeli poštne zveze tako, da homo vsi zadovoljni. Dnevnikov ne borno za to plače-vr.li, da bodo ležali po dva do tri dni ali pa po cei teden na pošti. Mi plaćamo in zahtevamo tuđi redno pošto in sicer dnevno. Tuđi merodajnim oblastvom polagamo na srce, da tuđi ona preskrbe, da bodo njih uradne zadeve hitreje dohajale na svoja me-sta, ker ako ne bode poštna uprava gledala na redno poštno zvezo, tuđi podrejeni uradi ne bodo odgovorni radi nedostakov, ki nastanejo radi neredne pošte. Občine imajo že itak velike doklade, ki nastanejo radi ta-kih stroškov, ki bf jih morale vzdrže-vati dežele in država, in zdaj naj bi podpirale še poštni erar. To je nečuveno! Tuđi novoizvoljenim poslan-cem polagamo na srce, da se ti nedo-statki odpravijo ter da pridejo v de-žclo boljše poštne razmere. Pravicoljub. Ohlic! Narodne strokovne organizacije prirede prvi svoj kongres v dneh 15., 16. in 17. vel. srpana letos. Namen tega kongresa je, da položimo slovenski javnosti račun o dosedanjem svojem delovanju, da položimo temelj še tem intenzivnejšemu delovanju, da sklenemo svoje vrste v tem trdnejšo in popolnejšo organizacijo. Pomnožiti nam je število članstva, raztegniti pa moramo delovanje svoje tuđi na stroke, ki še pogrešajo organizacije tuđi v našem smislu. Z utrditvijo gmotnega stališča, z izbolj-šanjem gospodarskega življenja naših delavnih poklicev, dajemo demokrat-skemu narodu slovenskemu novih temeljev. V stremljenju za socijalno pravičnost svojemu članstvu nudimo neprecenljivih koristi svojemu narodu. Preverjeni smo, da z delom za svoj obstanek, za ojačenje gospodarskega stališča pospešujemo rast in veličino svojega nirodft- Le*v vseh svojih slojih krepak narod ima pravico do samosvoje bodočnosti. — Prav zategadelj stojimo v službi na-rodovi in pa tuđi zato, ker smo prepričani, da v narodnostnem okvirju lahko dosežemo neposredne svoje ci-lje. Prezreti tuđi ni dejstva, da ob politični konstelaciji, ki se v njej na-haja slovenski narod, ]e gospodarsko in socijalno vprašanje njega delav-skih poklicev prav dostikrat združeno z vprašanjem njihove narodnosti, Pripravljalni odbor za prireditev kongresa je določil kongresu ta - le spored: I. Dne 15. vel. srpana ob 11. do-poldne v mali dvorani »Narodnega doma« v Ljubljani otvoritev kongresa. Popoldne od 3. do 7. ure ter v soboto, dne 16. vel. srpana od 9.—12. dopoldne, od 3.—7. popoldne poroči-la in razprave o predmetih: 1. Položai na Slovenskem: a) Delavstva in uslužbencev vseh strok; poroča gosp. dr. Josip Mandič iz Trsta; b) trgovina in industrija; poroča gosp. dr. Emil Brezigar iz Gonce; c) o spiošnem položaju; poroča gosp. dr. Vladimir Ravnihar iz Ljubljane; d) ljudsko in strokovno šolstvo; poroča gosp. Ivan Dimnik iz Trsta; e) glede ženskega vprašanja; poroča gospa Minka Govekarje-va iz Ljubljane; soporočevalka gdč. Manica Komanova iz Ljubljane; f) glede mladinske organizacije; poroča gosp. Dragotin Širok iz Trsta. 2. Socijalno zakonodajstvo: a) obrtni zakon, b) boiniška blagajna, c) zavarovalnice proti nezgodam, č) starostno zavarovanje, d) zavarova-nje za brezposelnost in onemoglost; poroča gospod dr. Tone Gosak iz Ptuja. 3. Zadružništvo in samopomoč; poroča gosp. Miloš Stibler iz Celja. 4. Naše naloge in cilji: a) o or-ganizatoričnem smislu, b) program dela, c) taktika in sredstva; poroča gosp. Kamil Černy iz Ljubljane. II. V nedeljo, dne 17. vel. srpana dopoldne prihod vnanjih udeležen-cev.Sprejem gostov na kolodvoru ob prihodu posebnega vlaka, ki ga prirede tržaski Slovenci. Sprevod po mestu do »Mestnega doma«, kjer se vrsi ob 11. dopoldne manifestacijsko zborovanje, poroča kot glavni govornik g. dr. Josip Mandič iz Trsta. III. V nedeljo, dne 17. vel. srpana se vrši na vrtu »Narodnega doma« velika ljudska veselica v korist družbi sv. Cirila in Metoda. Slovenci! Vabimo vas na te pri-reditve Nimajo na sebi bleska in si-jaja! V znamenju resnega dela se vrše, v korist in prospeh slovenskega naroda! Pripravljalni odbor: Dr. Vladimir Ravnihar 1. r. predsednik. Kamil černy 1. r. blagajnik. Rudolf Juvan 1. r. tajnik. Anton Pesek 1. r.; Ljudevit Mlakar 1. r.; Fran Rak 1. r.; Ivan Kelc 1. r.; dr. Pavel Pestotnik 1. r.; De Antona Oskar 1. r.; Manica Komanova 1. r.; Fran Jeraj L r.; Luka Jelene 1. r.; Fr. Planinšek 1. r.; Ivan Robavs 1. r. Za Štajersko: Ivan Kejžar 1. r.; Ernst Vargazon 1. r.; Ivan Deržič 1. r.; dr. Tone Gosak L r. Za Primorje: Dr. Sosič 1. r.; dr. Kisovec 1. r.; A, Brandtner 1. r.; Dr. J. Mandič 1. r. lesenišhe novice. Umri je dne 31. m. m. zvečer posestnik in lesni trgovec gosp. Josip K 1 i n a r, bivši večletni župan. 2u-panoval je celih 15 let — za časa, ko se je gradila železnica. Kot župan je bil mož na svojem mestu, ni tiral v uradu politiko kot se godi sedaj, uslu-žen in pravičen vsem ter vsled tega priljubljen v vseh krogih, kar je naj-jasneje pokazal njegov pogreb. N. v m. p.! — Dne 6. t m. je umri v ljubljanski bolnici tukajšnji nadučitelj gospod Josip S e d 1 a k, kamor so ga prepeljali ravno pred 14 dnevi. Mož je bil politično brezbarven. Zadnja leta ga je klerikalna stranka neusmi-Ueno preganjala, kar si ie tako gnal k srcu, da je legel v prezgodnji grob. N. v m. p.! šest mesecev star otrok tovar-niSkega delavca se ie zadušil v zibel-ki. Zjutra] so ga našli ležati na ustih mrtvega. Občinski svet jesenlški je v seji dne 1.1. m. sklenil s o g 1 a s n o, da se fle pođeli na pređlog gosp. Skubica nobenemu gostilničarju in društvu v jeseniški občini več licence za godbo in ples. Kakor čujemo, se proti temu famoznemu sklepu vloži od intere-sentov pritožbo, ki bo šla eventualno do upravnega sodišča. Sadovi klerikalnega zmaja se občutijo dan za dnevom bolj. čudimo se res poslepljenosti ljudstva, ki še vedno ne pregleda in se Še pusti komandirati od raznih »šnopspoliti-karjev«. Z »grobokopi, falirantmi šuštarii« i. t. d. je zadnjo soboto ozmerjal gospod župnik Skubic naprednjake v >>Slovencu«. No, nas veseli, veselilo bo mogoče tuđi gosp, župnika, če bi mi prihodnjič navedli priimke, ki mu jih daje ljudstvo samo. Veselilo je gosp. župnika Skubl-ca, ker smo pri zadnji volitvi gospodarskega odseka ostali doma. Lahko ste prepričani, gosp. župnik, da smo mi tuđi veseli, ker ni bilo prilike gledati vašega prečastitega obličja. Kapelnik gosp. kaplan Kogej je zadnjo nedeljo napravil koncert s ka-toliško godbo v hotelu »Stol« na Do-bravi. Dirigiral je sam. Igrali so samo take brezbožne »štikelce«, kakor iz »Vesele vdovice« in Skubicu v zasmeh: »Kind, du kannst tanzen \vei meine Frau...« itd. Neki letovi-ščar se je izrazil: »Das ist wohl nicht am Platze, dass ein katolischer Geistliche solehe Stiicke zum Besten gibt!« — Brez komentarja, gospod knez in skot Bonaventura! Pravico smo dobili za javno go-stilno, vpijejo naši katoliški konsu-marji! Saj ni res! Ali ne veste, da še ni rešeno od zadnje instance. Da danes poljudno razpečavajo žganje, pivo in vino, se imajo zahvaliti samo klerikalnemu okrajnemu glavarju, ki ne izvršuje svoje dolžnosti in jih ne zasleduje. Kolodvor na Jesenicah se v krat-kem moderno preuredi. Do posameznih tirov napravili se bodo podzem-ski hodniki, poleg tega se bode kolodvor povečal, — kar je že nujno potrebno, ker promet na tem kolodvoru od leta do leta narašča. — Ce bo le res! Kurji tatovi so se zopet pojavili na Jesenicah. Pred kratkim je bilo pokradeno več kur in pisčancev. Dnevne vesti. "4-" Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke za Kranjsko je po- slal goriškim Slovencem, v roke g. deželnega poslartea dr. Karola Pod-g o r n i k a, ob priliki zadnjih voiitev na Goriškem sledeči dopis: Velecenjeni g. dež. poslanec! Presenećeni po uspehih, ki ste jih dosegli goriski Slovenci pri zadnjih volitvah in ki so dokaz smotrenega dela, gledamo kranjski naprednjaki v Vas vzor in bodrilo za nadaljne boje proti našemu narodu tolikanj pogub-nemu klerikalizmu. Sprejmite k junaški in slavni zmagi naše najsrčneje čestitke. Z odličnim spoštovanjem. Za Izvrševalni odbor narodno-napređne stranke v Ljubljani: Dr. K- Triller, t. č. I. podpredsednik. Dr. Vladimir Ravnihar, t. č. II. podpr. + Nimamo zastav! Te dni je pri-sel k hišnemu posestniku, našemu so-mišljeniku, klerikalen agitator ter ga pestil na vse načine, da bi povodom katoliŠkega shoda okrasil svojo hišo z zastavami. Pripovedoval mu je, da so klerikalci že sedaj sklenili, da bodo prihodnje leto ob priliki slovan-skega sokolskega zleta razobesili zastave, zato naj tuđi naprednjaki sedaj ob katoliškem shodu store isto. Na to mu je odgovoril: »Prvič na vaše obljube nič ne dam; drugič pa nečem onečastiti naše narodne trobojnice s pozdravom tistih, ki so hoteli častit-ljivo našo slovensko in deželno zastavo nadomestitl z zastavo nemških deželnih stanov, s tem znamenjem slovenskega robstva in tlačanstva!« — Klerikalni agitator je na ta odgovor umolknil in se ves poparjen od-stranil. + Podkupljeni klerikalni voditelji? Naši klerikalci se kaj radi hva-lijo, da delajo vedno in povsod iz same ljubezni do ljudtva. Dobro je še vsem v spominu, na kako nesramen način so lani klerikalci pognali de-lavce v Vevčah v stavko samo vsled tega, ker tovarna ni imela dela. To-varna je hotela imeti stavko, da si prihrani par tisočakov — in klerikalci so ji radevolje ugodili ter zapelja-li ubogo delavstvo v dolgo stavko. Delavstvo je pozebalo, stradalo in čakalo, kdaj se izpolnijo obljube kle-rikalcev. Dr. Zajec, dr. Pegan in drugi so hodili v Vevče ter hujskali de-lavce, naj toliko časa vzdrže v stavki, da bo imela tovarna zopet — dovolj naročil. Mi smo že tedaj pribili dejstvo, da Je tovarna direktno najela klerikalne matadorje, da so zapeljali delavce v ono nesrečno stavko. — »Slovenec« je nato prav na njemu la-Sten način odgpyarial in EtsovaL Ea 182. Stcv. .SLOVENSKI NAROD«, dne 9. tvgusta 1913. Stran 5. Iie bilo vendar tako. Posredovalca med tovarno in delavci sta bila župan Dimnik in župnik. Kako je župan Dimnik zastopal interese delavcev, tega mi ne borno preiskovali. pač pa se nam zdi, da bi bilo zelo umestno, če b) vevški delavci to sami storill. Razmerje med vevško tovarno in županom Dimnikom je namreč že več kot sumljivo. To se razvidi posebno iz naslednjega dejstva: NekaJ časa pred stavko }e vevška tovarna darovala županu Dimniku 10.000 K beri: desettisoč kron. Vsakdo se mora vprašati: iz kakega nagiba in v kak namen je vevška tovarna darovala kar 10.000 kron županu Dimniku? — Vevška tovarna je akcijsko podjetje in tako podjetje ne dela daril zastonj in če daruje 10.000 kron, mora pri tem imeti prav posebne namene. Kaj more župan Dimnik vevški tovarni? Za njegovo župansko veljavo in oblast se vevški tovarni pač ni treba brigati, kajti svoje javne pravice bo tovarna vedno igraje branila, pa če bi se ta Dimnik desetkrat na glavo postavil, bi tovarni ničesar ne mo-gel. Za tovarno priđe Dmnik v po-štev samo po svojem vplivu na de-iavce in tovarna ima interes, da po-rablja Dimnik svoj vpliv na deiavce tako, kakor je tovarni všeč. Dimni-kova javna veljava kot predstojnik občinske veljave je za tovarno vred-na kvečjemu pol litra vina in pol klo-base, njegov vpiiv na deiavce pa je že malo več vreden in v gotovih okoiiščinah tuđi par tisoč kron. Čemu je torej vevška tovarna darovala Dimniku 10.000 kron? Ali zato, da je vevške deiavce zapeljai v stavko, kj je škodovala deiavcem, koristila pa edinole tovarni? Med stavko so delavci s svojim rodbinami vred stradali, klerikalni župan Dimnik pa se je lahko mastil s tisočaki. ki mu jih je darovala vevška tovarna. In da bi županov uslužbenec, obcin-ski tajnik Mrcina, svojemu predstojniku Dimniku ne moge! ničesar očitati, je tovarna še Mrcini darovala 3000 kron. Za danes opozarjamo na to posebno vevške deiavce. da bodo od svojega župana, od občinskega tajnika in od Klerikalne stranke lahko zahtevaii račun! -r Vsegernianska misel. Nemški cesar je daroval Norveški velikanski kip nehistoričnega starogermanskega junaka rrithjofa- Pri predaji spomenika tega pravliičnega heroja je imel nemški cesar govor, ki je bale obudil $ia Švedskem in Norveškem veliko navdušenie in je očividno raz\Tiel tuđi nemška srca v Gradcu in morda Še dije na jugu. Nemški cesar je v svojem govoru poudanal skupnost vseh germanskih narodov, rekoč. da r.aj Frithjofcv spomenik spominja Nemce, Angleže in Skandinavce, da so enega rodu in ene krvi, in da so pokiicani skupno, če treba z mečem ustvariti novo obliko svetovnega razvoja in kulture. Gostobesedni nemški cesar je s tem govorom raz-vil zastavo vsegermanske misli. Nova ta misel pač ni, a novo in prese-netljivo je. da jo je zdaj priznal in razglasil cesar jiemške države in pro--'"^il meč za sredstvo njenega vres-jnja. V prvi vrsti je nemški cesar pač naslovil svoje besede na An-gleško, ki živi z Nemčijo v velik em poiitičnem in gospodarskem na-sprotju, in malo je verjetno, da bi njegove besede v Veliki Britaniji našle tišti odmev, ki bi ga želeli pristaši vsegermanske misli- Vendar pa je važno in zanimivo, kako je nemški cesar zavihtel vsegermanski meč in pokazal Slovanom pretečo največio r.evarnost. Sorodstvo med Švedi in Angleži, Nemci, Danci in Norvežani pač ni tako ozko in živo, kakor med Rusi in Cehi. Srbi in Slovenci. Polja-ki in Bolgari, ali pod zaščito tako mo-gočnega vladaria. kakor je nemški cesar, se zna, ako se angleško-nem-Ška politična in gospodarska nasprot-ja poravnajo, v kratkem času razviti v velikansko nevarnost za Slovane m za Romane. Ali bo ta grozilni nastop vzpodbudil Slovane, da bodo že en-krat v večji meri kakor doslej začeli gojiti slovansko misel? 4- S falsifikacijami si hočejo po-nagati. Neki dunajski list poroča: Ko je dunajsko oficijozno časopisje Romunom svetovalo, naj se ločijo od Srbije in Grške, češ, da so že dobili svoj delež od Bolgarije, je izjavil ro-munski ministrski predsednik iMajo-rescu z oštro verzijo proti Dunaju izjavil: »Izročam vam vpogled zapisnik, podpisan od vojaških delega-tov; tako doseženi separatni sporazum je samo del splošnega operata, ki mu morajo pritrditi vse vojujoče države, ako hočejo vojno končati. Romuniia ostane s svojiral zavezni-cami solidarna.« — C. kr. korespon-denčni biro je prvi del izjave mini-strskega predsednika Majoresca po-polnoma zatajil, drugi del izjave pa falsificiral tako - lc: »Romunska ne-če ločiti svoje od splošne stvari.« — Vzpričo tega konštatiranega dejstva vprašamakoliko se je zanašati na po-ročila oficijoznega c. kr. koresoon-denčnega uradaž — Zglaševanfe poalov ta usluž- bencev. Dokler je mestni magistrat oskrboval zglaševami urad, dotlej je bilo zglaševanje preprosto: gospo* dar je poslal poselsko ali delavsko knjižico na zglaševalni urad in vse je bilo v najlepšem redu. Mestni uradniki so šli občinstvu na roko in so imeli pri tem gotovost, da se je zglaševanje točno vršilo. Zdaj pa oskrbuje zglaševalni urad državna policija in zdaj je seveda konec prej-Šnjih ugodnih razmer. Policiji ne za-dostuje, da se ji predloži poseiska knjižica, nego zahteva, da mora gospodar za posla izpolniti tri zglasilnice. Ljudje, ki nišo posebno izvežba-ni v spisovanju, imaio vsled tega vsake vrste krize. Proti postopanju policije seveda ni ugovarjati: pravico ima zahtevati, da se ji predlože spisane zglasilnice in Če se te pravice poslužuje, se ji to ne srne zameri-ti. Za občinstvo, vajeno na prijaznost in postrežljivost mestnih uradnikov, je to seveda neprijetno. Pa nai se zahvali klerikalcem, ki so se tako potegovali za podržavljenje policije-V ostalem pa samo rečemo, da lju-dem različni uradi nalagajo že toliko pisarij, da jim bo kmatu zmanjkalo časa za delo. — Čudno postopanje uradnika. Soproga nekega našega naročnika je prišla te dni po neko informacijo v sodno palačo v oddelek za stanovanj-ske zadeve. Na njeno vljudno vpra-šanje pa je neki uradnik prav surovo zavpil nad njo, da je morala kar od-iti. Menimo, da bi bil dotični uradnik vsaj napram dami lahko prijaznejši. — Pritožba proti policiji. V našem uredništvu se je zglasil pečar-ski pomočnik Fran Cerar, ki se je vrnil iz Sofije, ter se pritoževal, da so na državni policiji z njim prav surovo ravnali in da mu nišo hoteli izdati potnega lista. — Mestni stavbni urad se je preselil iz mestnega magistrata v po-slopje meščanske imovine v II. nad-stropje. Dohod z Lingarjeve ulice št. 1 in iz Šolskega drevoreda št. 2. — Deželni stavbni urad. Kakor čujemo, je deželni odbor vzel v na-jem v bivšem »Katoliškem domu« na Turjaškem trgu, poleg dosedaj že za deželno naklado najetih, se druge prostore, v katere nameravajo v kratkem preseliti iz Turjaškega trga cei stavbni urad. — L radni prostori davčnega referata pri c. kr. okrajnem glavar-stvu v Ljubljani bodo dne 12., 13. in 14. t, m. vsled preselitve v prvo nadstropje istotam za stranke zaprti. — Ene misli so vse naše gospo-dinje, da je namreč Kolinska kavna primes najboljši kavni pridatek. To se vidi pač najbolje iz tega. ker vse naše gospodinje kupujejo samo Kolin-sko kavno primes, ki daje kavi prije-ten vonj. izvrsten okus in lepo barvo ter je poleg tega tuđi pristno domaće blago, edino te vrste sploh. Patite ori nakupovanju na varstveno znamko »Sokol*, kajti le v škatljicah in za-vitkih s to varstveno znamko se na-haja izvrstna in pristna domača Kolinska kavna primes. Z Vica. V nedeljo so naš »župnika oznanili, da bode prihndnjič vsakdo. ki se bo predrznil stati j»red cerkvijo, aretiran. Nekoliko r- -tati pred cerkvijo in se pomeniti a t- i ali oni stvari, to je vendar stara Kranjska navada. Ko so Kranjci no- li še irhaste hlače in zametaste »la liče« so se zhirali pod lipo pred farno cerkvijo; danes ne nosimo več irhastih hlač in tuđi lipe zginevajo nred cer-kvami, toda pred cerkvijo se pošten Kranjce še vedno rad ustavi bočisi pri Sv. treh kraljih nad Vrhniko ali pa v deželnem, stolnem mestu v Ljubljani. Veliko župnikov je živelo in jih še živi na Kranjskem — Bog jih ohrani — toda še nobeden se ni zmislil s policijo kristjane od cerkve preganjati; žal tako pre^anjanie je moral roditi naš prebrihtni prečedni Čampa. Toliko s stališča narodne navade. Ker pa Čampa še ni napravil skuŠnje za župnika, ga hočemo tuđi poučiti, kaj pravi v tem oziru av-strijska postava. Postava prepove-duje v blizini cerkve med službo bož-jo vsako vpitje in hrup. Tako n. pr. je prepovedan v gostilnah v blizini cerkve med službo božjo ples in god-ba. Vsakdo pa ima pravico stati pred cerkvijo, ako se mirno obnaša, če hoče 24 ur na dan, ker prostor pred cerkvijo je javen prostor. Te določ-be veljajo za vse vere v Avstriji: katoliško, pravoslavno, protestantsko, židovsko, starokatoliško itd. Toliko nevednemu »župniku« na znanje. Proti postavi se je ravnalo n. pr. o priliki zadnje čukarske veselice »pri Pavliču«: popoldne je bil v cerkvi krščanski nauk, poleg cerkve pa je igrala veseliška godba. Seveda ta-krat so častiti »župnik« najbrže spali popoldansko spanje pravičnega. Ta slučaj jasno kaže, da je »fajmuštru« čast božja lanski sneg. Od državne policije pa pričakujemo, da se bo ravnala po tem. kar li ukazujcjo drgavni zakoni, ne pa po oznanilih kakega oiabnega in na domišljiji bolncga farja. Sicer pa g. »župnik«, ali še niste siti blamaž? Z Vica. Več časa se čujejo pri-tožbe glede nedeljske maše ob pol 5., ki je v prvi vrsti namenjena obrtnikom, mesarjem, gostilničarjem itd. S to maso je združena pridiga pred oitarjem. Mislimo, da bi ta pridiga prav lahko odpadla. Marsikoga smo že slišali: ćelo leto že nisem bil pri maši vsled pridige; za maso hi že še imel čas, političnih govorov pa mi ne moremo poslušati, ko nas na vse zgodaj caka delo doma.Povedaii srno to; imamo pa prav malo upanja na izboljšanje, ker župnik se ravna po geslu: škoduj svojemu bližnjemu. Posebno komodni so naši patri giede polosme maše. Določena je ta masa na pol osmo uro. Toda enkrat se bere ob sedmih, enkrat ob tri Četrt na osem, drugič zopet ob pol osmih, škof se za vsako klerikalno mlekar-no na Kranjskem zanima, naj se še malo pobriga za nered pri viških ku-tarjih. Najbrže so gospodje vecmo skrokani od cukarskih veselic, ZJto pa so njih ure zmešane. V Katoliškem domu Betlehem, pri Pavliču Lmavz, v viški cerkvi pa Babilon. Pasji kontumac v Št. Vidu. C. kr. okr. glavarstvo razglaša: Dne 6. t. m. je poginii srednje velik, rjav, dolgodlak pes posestnika Fronca Matjan iz Št. Vida. Ta pes je kazal znake stekline. Zaradi tega se za-ukazuje na podlagi § 41. in 42. zakona o živinskih kugah z dne 6. avgusta 1909, drž. zak. št 177, pasji kontumac za ohčino Št. Vid do preklica. Vsak pes mora biti ali zanesijivo pri-klenjen ali pa mora nositi zauesljiv, proti popadanju varen, nagobćnik. Izvzeti so le lovski psi, toda le oh času rabe za lov. V lovišče in iz iovi-Šča morajo se tuđi lovski psi peljati zavarovani na gori navedeni način. Pse, ki bodo letali prosto brez na-gobčnika, bode vzel, oziroma polovil in brez izjeme pokončal koniač, last-niki istih pa bodo strogo kaznovani. Vsakdo ima dolžnost sumljivo obo-lenje psov in maček nemudoma na-znaniti županstvu, sumljivo žival pa spraviti na varen prostor. Določila za poljsko tekmo frma- čev, ki jo priredi >Slovensko lovsko društvo« dne 8. septembra t. 1. v Domžalah na Kranjskem v lovišču društv. podpredsednika g. Fr. Urban-ca i. s. ob vsak. vremenu. 1.) Tekma se vrši dne 8. septembra t. 1. pri Domžalah in sicer ob vsakem vremenu. Natančen spored se dobi pri zgla-ševališču. 2.) Tekma se vrši kot prva od »Avstrijske zveze kinologov« pripoznana poljska tekma. 3.) Razpi-sujemo naslednja darila: 1. 100 K. 22. 70 K. III. 50 K. Ražen tega razde-limo še več častnih in voditeljskih daril. 4.) Tekme se udeleže lahko fr-mači vseh pripoznanih pasem, če so vpisani v kaki veljavni rodovni knii-gi ali pa si pridobe pravico do vpisa pri ogledu pred tekmo. To pravico bodo pripoznali od »Avstrijske zveze kinologov« avtorizirani sodniki le takim psom. katerih zunanjost odgo-varja priznanim plemenskim znakom in ki so dokazano čiste krvi. Zato ho treba pri ogledu predložiti za take pse rodovnik in plaćati ro-dovninsko pristojbino v znesku 1 K 50 vin. za psa. 5.) Priglase sprejema »Slovensko lovsko društvo« v Ljubljani; zadnji zglasilni rok je 6. septembra opoldne. Poznejše priglasitve in one na mestu tekme z dvojnim vložkom so dovoljene od slučaja do slučaja. Zglasilnice oddaja imenovano društvo. Pravilno izpolnjene se mu morajo doposlati do zadnjega zglnsilnega roka. 6.) Vložek znaša 10 kron za psa, pri poznejših zgla-sitvah in onih na licu mesta 20 K; kesnina vsa svota. Lovci po pokliču plačajo za svoje pse polovico. Društvo srne v posameznih slučajih vložek znižati. Vložke je treba plačati pri zglasitvi. Lastniki takih psov, ki nišo vpisani, plačajo vložek sele pri ogledu, če se pripozna psu pravica do vpisa. 7.) Ako ne priđe na dan tekme najmanj pet za tekmovanje sposobnih psov na kraj tekme, se tekma ne vrši, vložki se pa povrnejo. 8.) Tekme se udeleže lahko psi tuđi hors concours, vendar morajo zado-ščati tekmovalnim pogojem. Za take pse ni treba plačati vložka. 9.) Po PreizkuŠevalnem redu »Avstrijske zveze kinologov«, veljavnem od dne 1. aprila 1913, se bodo preiskusili na-slednji predmeti in ocenili s prideja-nim številom točk: a) kakovost nosa — 15; b) frmovanje — 5; sledenje — 4; d) način iskanja — 4; e) hitrost iskanja — 4; f) vztrajnost pri iska-nju; g) sekundiranje — 1; h) odziv na klic, žvižg, migljaj — 2; i) obnašanje po strelu — 2; j) obnašanje vzpričo odletele perutnine — 2; k) obnašanje vzpričo bežečega zajca — 2; 1) pri-našanje perutnine na povelje — 2; m) prinašanje dlakaste divjačine na povelje — 3; n) prinašanje izgubljene perutnine brez $1cdu — 3; o) prinašanje dlakaste divjačine brez siedu — 3; p) prinašanje perutnine iz vode — 5; r) čakanje na določenem mestu — 1; s) vodljivost na povodcu — 1; š) splošen vtis z ozirom na lahko vodljivost in razumnost — 2. 10.) Vodja tekme (rdeč znak) gosp. Dra-gotin Klobučar. 11.) Sodniki (beli znaki) naslednji od »Avstrijske zveze kinologov« avtorizirani gospodje: Maks B u x b au m, Gradec; Fran K r a u s, Strengberg, in Karei P r e u s s 1 e r, Sv. fiipolit. 12.) Re-ditelji (zeleni znaki) gg. odbormki društva in njih namestniki. 13.) 2i-vinozdravniško nadzorstvo (rdeč križ), g. Lovro T e p i n a. 14.) Vsak voditelj mora prinesti s seboj puško in patrone. 15.) Pse, ki se ne preiz-kušajo, se mora voditi na povodcu. Prestopki se kaznujejo s 5 K. 16.) Tekme se udeleži ražen posestnikov in voditeljev psov lahko vsakdo brezplačno kot gledalec. 17.) Prire-ditelj tekme je »Slovensko lovsko društvo« v Ljubljani. Vrhovno vodstvo ima imenovano društvo, oziroma njegov predsednik gosp. dr. Ivan LovrenČič (belo - rdeč znak). More-bitno neobhodno potrebne izpremem-be določil si pridržuje vrhovno vodstvo. 18.) Za vse udeležence tekme veljaio splošna določila in izvršilni predpisi preizkuševalnegi reda »Avstrijske zveze kinologov« z dne 1. aprila 1913. — V Ljubljani, z dne 7. avgusta 1913. —- Za »Slovensko lovsko društvo« v Ljubljani: dr. Ivan Lovrenčič, predsednik. Umri je g. Fran Šumi (Pije-montezar) mesar in posestnik v Kranju v starosti 54 let. Avtomobil se je zalete! v petek popoldne v štant neke branj^vke v Kranju pri hiši mesarja Frana Sumi-ja. — V zadnjem trenotku je branjev-ka skočila na vogal hiše, avtomobil ji je pa polomil štant in stole na drob-no, ter se s tako silo zaletel v ogra-jo hiše, da je odnehal zid in zloir.il železna vrata. Avtomobil je pripeljal iz Ljubljane, tu sta lastnik avtomobi-la in njegov šoier menjavala med vožnjo svoje prostore in to med hi-Šami na takem kraju, kjer je mestna tehtnica in vedno po več naloženih voz, ter voznikov in drugih ljudi. Glina skup strina! Moščanski župan Oražem ima dičnega in kre-postnega tovariša v Novi vaši pri Rakeku v osebi deželnega poslanca in župana — Drobniča po domaće Mramor! Ta človek se je priženil iz nič na precejšnje premoženje in so mu vsled tega zrasli rogovi, kot ježu v lisičji luknji. Rogovili sedaj po Novi vaši in grozi ljudem, posebno pa mladim dekletom. Tako na pr. je sedaj, kot vsi kmetje, potreboval pri košnji več grahljic. Nekemu dekletu, ki Drobniča dobro pozna in ni hotelo iti grabit k njemu, je zagrozil, da ne ho dobila dovoljenja za možitev in da ji bo delal ovire. Zopet drugi deklici je zagrozil s tem, da ne bo smela priti nikdar v župansko pisar-no in da če priđe, jo bo zapodil ven, če ne gre k njemu grabit. Ni pa še dovoli, da jim grozi, ampak jih tuđi zalezuje. Če se ne bo poboljšal, bo-mo te stvari še bolje popisali, da bodo vsaj kmetje vedeli, koga imajo za poslanca in župana. Na katoliški shod ž njim! V spanju so mu odvedi! kolo. Zelo slabo vreme je bilo, ko se je pripeljal v nedeljo, dne 27. juliia t. 1. akordant Jakob Herzog po opravkih v Podgoro pri Prečni. Vračati bi se bil imel v Novo mesto pozno ponoči in po zelo slabi cesti. Ker je bil tru-den in zaspan, je legel v seno pod bližnji kozolec in zaspal. Med spa-njem mu je nekdo kolo izmiknil. Zelezničarji v Postojnski jami. Zveza absolviranih srednješolcev južne železnice priredi v nedeljo, dne 10. t. m. popoldne v Postojnski jami veliko veselico. Svirala bo že-lezniška godba z Dunaja. Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto 9., nedeljo 10. in ponedeljek 11.: 1. Nantes, franeosko vojno pri-stanišče. 2. Redka znamka. (Humo-reska.) 3. Gaumontov teden. (Kinematografska poročila o najnovejših, Športu, modi, literaturi itd.) 4. Rekord. (Senzacijska drama v 2 deja-njih.) — Samo popoldne in pri zadnji večerni predstavi. 5. Kolo sreče. (Kriminalni roman v 4 dejanjih. Krasna mimična igra.) — Samo zve-čer. 6. Nemogoč soprog. (Veselo-igra.) V torek, 12. avgusta senzacij-ski spored: Deklica iz vsetržnice. (V treh dejanjih.) — Samo zvečer. Zlomljena pomladna cvetka. (V dveh dejanjih.) — Samo popoldne. Maks na ženitovanjskem ogledu ter odlo-čilna bitka med Srbi in Bolgari ob Bregalnici. V mestni klavnici so od 27. juli-ja do 3. avgusta t. 1. zaklali 54 vjIov, 6 bikov, 14 krav, 109 prašičev, 183 telet, 37 koštrunov in 1 kozliča. Vpe-ljali pa so 443 kg mesa in 14 zaklanih telet. S trga. Ker je bil cei teden de-ževen, ni bilo tuđi na trgu tako živahno, kakor bi imelo biti. Prvjč ni bilo toliko živii, drugič so pa tuđi i?a- < spodinje odlašale od dne do dne, ko-likor so le mogle. Zategadelj je bilo pa danes v obilici živil in tuđi kupo-valk ni nedostajalo, le cene so kijub obilici živil in času razmerno dovolj visoke. — Danes so pripeljali trije Vipavci na trg 108 škatulj sadja in grozdja. Na trgu je tuđi že precej do-mačega sadja in veljala tri debelejša jabolka 10 v, drobnejša pa 4 deset yi-narjev. Hruške so bile 2 za 2 v, slive pa tri za 2 v. Solata navadna, kakor vendibijo so prodajale tri glavice za 10 v, kumare pa po 14 v komad. Zelj-nate glave so bile po 10 v, repica po 2 v, korenje pa tri komade za 4 v. Novega krompirja je bilo na ligu 17 voz in so ga prodajali 100 kg po 6 K, na drobno so ga ženske prodajale pa 15 komadov za 10 v. Rdeče maline so bile po 40 v, maline (robidnice) pa liter po 12 v. Gobe so začele že zelo pojenjavati in postajajo čedaije bolj črvive. Tržno nadzorstvo uh je v m zadnjih treh dneh konfiskovalo 14 kilogramov. Jaje je bilo od 4.—9. t. m. z električno lucjo preiskanih S670, med katerimi je bilo 23 pokvarjenih. Piščanci so bili par po 2 K 40 v, kokoši (ena seveda) po 2 K 30 v, race ena po 2 K 40 v. Na trgu sta bila danes tuđi dva pava, katera sta bila prodana po 10 K. Jajca so bila komad od 7—8 v. Seveda je marsikatera gospodinja kupila živila tuđi cenejše in dražje, kakor je pač nanesel slučaj, mi smo navedli le splošne današnje kurzne cene, posameznosti pa za občinstvo nimajo pomena. Tat na trgu. Včeraj se je pojavil na trgu nek okoli 161eten tat, kate-remu pa sreča ni bila naklonjena. Ko je namreč prišei do neke gospe, ki je imela na roki obešeno usnjato ročno torbico z zapono, je stopil za njo ter začel torbico, odnosno zaponko po-lagoma odpirati. To je pa gospa še pravočasno začutila in se obrnila okrog ter zakričala tat. Le-tega se je fant prestrašil in ker je bil še mlad, se ima zahvaliti le svojim urnim pe« tam, da ni bil prijet, kar pa je prav malo manjkalo. To ga je tako prese-netilo, da ni včeraj več poskušal svoje sreče. Pogreša se deček. K tozadevni notici z dne 7. t. m. se nam poroča, da je 161etni ključavničarski vajenec Alianz Koleša takoj po pobegu od svojega mojstra krenil proti Trstu. Ker pa tržaška policija nima smisla za take posetnike, je Kolešo, takoj, ko ga je izsledila, sprejela v svoje okrilje in bode moral fant rad a[i nerad zopet domov. V prisilno delavnico v Ljubljani so danes pripeljali 531etnega France-ta Pura iz Streinacha, okraj Ino-most na Tirolskem in 311etnega An-dreja Ander\valda iz Vkov, okraj Be-ljak na Koroškem. Izgubljene stvari: i zamotek s 4 moškimi oblekami, 1 zlata zapestni-ca z obeskom, 1 damska zlata ura in istotaka verižica, 1 pes velik, ternno-rjave barve, 1 bankovec za 20 K, 2 bankovca po 10 K, pes Foxterieur, 12 denarnic z vsebino, 1 srebrna damska ura s verižico (tula), 1 dež-nik, 1 usnjata ročna torbica, 1 srebrna damska ura z tako verižico, 1 ročna torbica iz baržuna, 1 zlat ženski prstan, 1 zlata zaponka, 1 ročna usnjata torbica z denarjem, 2 siamni-ka, panama za gospode, 1 dežnikova preobleka, 1 denarnica s 140 krona-mi. 1 zlati moški verižni prstan, 1 mornarski jopič, 1 dalnogled, več srečk. — Najdene stvari: 1 bankovec za 20 K, 1 srebrna žepna ura za moške s športno verižico, 1 dežnik, 7 denarnic z denarjem, 1 igla za ženski klobuk, 1 srebrna damska ura, 1 usnjata ročna torbica, 1 bankovec za 10 K, 1 zlati damski prstan, 1 knjiga o knjigovodstvu, 1 knjiga »Ilijada«, 1 vozni vijak, 1 zlat prstan, 1 damski dežnik, 1 pas za gospode s srebrno uro in verižico, 1 učno pismo, 12 fotografskih ploščic, 1 ščipalnik, 1 dežnik, 1 rožni venec, 1 iovski pes, velik, rjave bave, 1 ročni voz s štirimi kolesi, 1 dalnogled, 1 crnogorski papirnati denar. Izkaz posredovalnice siovenske-ga trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se: 3 konto-risti, 2 poslovodja, 1 skladiščnik, 5 pomočnikov mešane stroke, 2 po-močnika železniške stroke, 2 konto-ristinje, 1 blagajničarka, 9 prodajalk, 5 učencev, 5 učenk. — Službe išče: 3 knjigovodje, 4 kontoristi, 4 poslovodje, 6 skladiščnikov, 22 po-njočnikov mešane stroke, 7 pomočnikov železniške stroke, 10 pomočnikov manufakturne stroke, 14 pomočnikov špecerijske stroke, 16 konto-ristinj, 10 blagajničark, 15 prodajalk, 6 učencev, 2 učenki. — Posredoval-nica posluje za delodajalce, člane društva, učence in učenke brezplačno, za druge pa proti majhni odškod-nini. Nova siravna. V Prevolafi pri Preserju okraj Borovnica je otvoril domačo zasebno sirarno in mlekarno g. Fraoc Jeseno^eA itafi agfcs. Stran 6. .SUDVENSKI NAROD*, dne 9. avfusta Bia. 182 štev. - - ■ ■ - — — — - Prosveta. GieilSITšlta predstava na pfo-UBlft y Ljubljani. V petck 15. t. m., na praznik Velikega šmarna popoldne ob 5. se pb parK hotelu »Tivoli« vpri-zori N0šic6va srbska drama »Knez iz Semberije«. Predprodaja vstopnic je od jutri, nedelje, v trafiki gospe Ce-šarkove v Šelenburgovi ulici. Cene so prav skromne, tako da je udeležba prav vsakomur mogoča. Stancjo: rezervirani sedeži a 2 K, stoii alK, sedeži na klopeh v sprednjih vmah a 60 v, v zadnjih vrstan a 40 v, passe-partout-karte a 20 v. Darila se spri-čo blagotvornega namena hvaležno sprejemajo. Po vprizoritvi, ki bo trajala do poldrugo uro, bo na revstav-racijskem vrtu in v dvorani ter v pa-viljonih park-hotela velika varijetet-na veselica z godbo, petjem in ples-nimi točkami z vseskozi zabavnim sporedom. Prostor za gledalce je senčnat in bo prirejen tako, da bo« vsakdo iziahka videl na pozornico in spričo izborne akustike bre^ truda slišal prav vsako govorjeno besedo. O gledallških predstavah na pro-stem. Na praznik 15. t. m. se ob park-hotelu »Tivoli« v Ljubljani prvič pri nas izvrši gledališka predstava na prostem. Drugod se ie ta na;in vpri-zarjanja že dckaj vdomačil, tuđi pri Nemcih, ki imenujejo tako naravno pozornico »Freilichttheater-. Odkar je bil lani Kvapil ob priiiki sokolskega zteta v Pragi priredi! vprizoritev velike zgodovinske dramatsKe slike »Maraton«, so se tuđi v Pragi začeli živo zanimati za te vrste gledaliških prireditev pod milim nebom in s.^> le-tos z velikim uspehom na prostem odigrali že ćelo vrsto dramskih in glasbenih gledaliških iger. Tako je Narodni divadlo%v Pragi v eno uro od mesta oddaljeni romantični dolini Šarki vprizorilo Smetanovo opero »Prodana nevesta< pred 20.000 gle-dalci, Zveza čeških gledaliških diletantskih društev pa vprizarja v dolini Krči v okolici Prage, kjer ie prostora za 4—5000 gledaicev. z največ-jim gmotnim uspehom na korist šoi-ski družbi redoma take gleđihške predstave na prostem in je odigralo Krapilovo dramsko bajko »Pampe-liška«, Štolbovo veseloigro »Na leto-višču«, Klicperovo »Veseloigro na mostu«, Hašlerjevo opereto ^Proda-na ljubezen<:. Schonherrovo dramo »Vera in dom« in Vrhlickega »Noč na Karlstejnu<. — Hrvaško dcželno gledališče v Zagrebu priredi ta me-sec v Splitu veliko zgodovinsko predstavo na prostem, 15. in 17. t. m. pa vprizori v zagrebškem Maksimiru dramo »Dubravka. — Vtisk, ki ga nudijo take prireditve. je spričo naravne okolice in njenih čarov nepri-merno gioblji nego oni vprizoritev na umetno sestavljenih pozoriščih s slikanimi in ponarejenimi opremami. Pričakovati je torei. da bo tuđi slovensko orjčinstvo ta način ^ledali-škega vprizarjania, ki je za nas sen-zacijonalna novost, pozdravilo z veseljem in predstavo, ki bo v petek (na praznik) popoldne, posetilo v ve-likem številu, tem bclj, ker ie čisti donesek namenien podpori slov. igralcem, ki so brez kruha. Razne stvari. * * Velika tatvina. Iz Oenta poro- Jajo: Neki međnarodni tatinski družbi se je posrećilo, ukrasti nekemu potniku z juveli v ekspresnem vlaku Geni - Freiburg - Bern dragocenosti za 700.000 frankov. ♦ Avtornobilska nesreća. Iz Zagreba poročajo: Poštnemu avtomo-bilu, ki vozi med Gospićem in Oto-čacenom, se je blizu Otačaca zlomila os. Pri tem je eksplodiral bencinovi motor. Vsi pasažirji so bili poškodo-vani, najtežje domobranski stotnik Lapčević. ♦ Nereče na vodi. Iz Berlina poročajo: Na Schwielowskem jezeru se je predvčeraišnjim prevrnil neki čoln. Vseh osem oseb, ki so bile v čolnu, je pađlo v vodo. Nadučitelj \Vassermann iz Berlina, njegov sin in učitelj Sommer so utonili. Ostale o resili. — V kopališču Rinz na Ruja-ni se je tuđi prevrnila neka jadrnica. Dvanajst oseb je padlo v vodo, od katerih jih je osem utonilo. Vsi so bili letoviščarji. ♦ Samomor poijskega plemića. Iz Lvova poročajo: V nekem tukaj-šniem finem hotelu se je ustrelil MieszislaV vitez pl. Brykczynski, član ene prvih poljskih plemiških rodbin. Vzrok samomoru so bile fi-nancklne težkoče. Brykczynski je hotel dobiti v Lvovu večje posojilo. Ker mu davoljeno posojiio ni zado-ščalo, je še enkrat zaprosil za posojilo, vendar pa tuđi ni ničesar dose-gcl. Nato se je vrnil v svoj hotel, kjer se je ustrelil. ♦ Težka obdolžitev zdravnika. Iz Szatmara poročajo: Pred par dne-vi je prišla k preiskovainemu sodni-kp iriada žcoa iz bližnle vaši tei mu povedafa, da jo je zdravnik dr. Šte- Ian Koszorus posilil, ko je ležala tež-io bolna v postelji. Ko so se začeli kazati znaki zdravnikovega dejanja, je hotel te odstraniti na nedovoljen način. Ko je prebivalstvo v občini izvedelo o zdravnikovem činu, ga je hotelo linčati. Zdravnika je orožni-štvo prijelo ter ga oddalo sodišcu. * Sedemnajst oseb utonilo. Iz Swinemiinde poročajo: Vinar je prevrnil jadrnico »Princ Friderik Karei«. Od dvaindvajset oseb, ki so bile v čolnu, se jih je resilo Ie pet, do-čim je ostalih sedemnajst oseb utonilo. predno je prišla pomoČ. Nesrećo je opazovalo mnogo kopališčnih go-stov, ki so na obrežju poslušali god-bo cesarske jadrnice »Hohenzollern«, vendar pa so prišli reŠevalni Čolni prepozno. Nekaj Časa pred tem, predno se je nesreća zgodila, se je cesar Viljem odpeljal iz Swinemunda v Ahlbeck. * Hemeroidi so kronične, za-časno močneje nastopajoče bolezni in izvirajo v največ slučajih na zastaja-nju krvi in slabem odvajanju. Vladni in medicinski svetnik dr. Clemens, Rudoltstadt, piše: »Približno pol ko-zarca naravne Franc - Jožefove grencice že sigurno učinkuje odvaja-joče. Franc - Jcžefova voda, v malih množinah zavžita večkrat dnevno, je izborno sredstvo proti zlati žili in bo-lečinam v križu.« — Dobiva se v le-karnah, drogeriiah in trgovinah z mi-neralnimi vodami. Razpošiljalno ravnateljstvo Franc - Jožefovih zdravil-nih vrelcev v Budimpešti. Slovenci! Slovenci! dne 10. avgusta 1.1. 2537 Jn rt Moie te" povodom proslave 25 letnlce novomeškega „Sokola" v Hgmo mesio! Telefonska in brzojsvna poročiia. Dogodki na Balkanu. Mirovna konferenca v Hukarešti. Bukarešta, 9. avgusra. Včerai-šnja seja mirovne konfcr.:nce je trajala pozno v noč. Začetkoma seje je predsednik Majorescu prečitai nule avstro - ogrskega in ruskega poslanika z dne 4. in 6. t. m., glasom katerih si Avstro - Ogrska in Rusija pri-držujeta pravico zahtevati revizijo mirovne pogodbe. Obe not* imate predhodni značaj s porazumu, zakiju-čenemu med vojujočimi se državami. Bolgarski pooblaščenec Rad^v je iz-javil, da so bili boigarski delegati o tem koraku Avstro - O«rsKe in Rušile poučeni in da je ta kori-^ znatno rripomoReS k temu. da so 'olgarski delegati sprejeli mirovne poo:oje. Ta izjava se je zabeležila v za; isniku. Na to se je prečitaia mirovna pogodba, kakor jo je sesraviia redakcijska komisija. Pogodba konštatuie v I. ćlenu, da se je »v imenu boga .se^amoguč-nega« skfenil mir med vojujočinii se državami. Clen H. se nanaša na sklei'ieni mir med Romunsko in Poigarijo, do-loča novo obmejno crto in usranovlja rok dveh let za razru^enie uirdh pri Ruščuku in bunili. Obe ne ni odreja rok 15 dni za določitev meie na licu mesta. V slučaju nesporrizumljeni se daje pravica razsodišča Belgiji, Ho-landski ali Švici. Ćlen HI. se nanaša na zaključen mir med Srbijo in Bolgarijo. Ta clen se je pridržal za posebno sejo kemfe-rence, ki se je vršila danes dopoldne. Clen IV. se tiče miru med Grško in Bolgarijo. \r 2. točki te^a čiena se Boigarska odpoveduje otoku Taso-su. Kar se tiče vprašanja odškodnine, je Grška predlagala, naj se prouče-vanje tega vprašanja poveri posebni komisiii. Boigarski delegati so to odklonili, češ, da bi to lahko povzro-čilo nova nesoglasja. Šolska in cerkvena vprašanja v pokrajinah, ki pripadejo Boigariji, se rešijo tako, kakor to zahtevajo grški delegati. Ureditev šolskega in cerkvene-ga vprašanja v pokrajinah, ki pripadejo Srbiii, so srbski delegati odklonili, češ, da bi to bilo v nasprotju z državno ustavo. Nato je podal boigarski delegat Tončev sledečo izjavo: Boigarski delegati smatrajo, da bi se bilo dalo balkansko vprašanje nai£f£>n.ejše urediti na podlagi m~ rodnotnega principa. Vzlic temu ho-čejo podpisati mir, ker se ozirajo na dejanski položaj in iz spostovanja na-pram velesilam, katerih nasvet je Boigarski zakon. Boigarski delegati upajo, da bo Boigarska nasla pri ve-lesilah ono podporo, ki odgovarja njenim velikanskim žrtvam in po-trebam njenega gospodarskega in narodnega razvoja. Predsednik Majorescu je nato zaključil sejo z naznanilom, da se bo v današnji seji razpravljato o demobilizaciji in ratifikaciji posameznih točk pogodbe. Mirovna pogodba bo slovesno podpisana najbrže v ponedeljek. Danes se vrši v zunanjem uradu galadi-ner. Jutri bo povabil kralj Karei delegate, v ponedeljek pa mesto Bukarešta priredi delegatom diner v slovo. Bukarešta, 9. avgusta. V včeraj-šnji seji mirovne konference so boigarski delegati glede cerkvenega in šolskega vprašanja izjavili, da zahtevajo tako ureditev vprašanja, da odgovarja popolnoma cerkveni in šol-ski svobodi vseh kršćanskih narodov na Balkanu. Srhski delegati so nato izjavili, da se vzdržanie avtonomije eksarhata v Makedoniji protivi principom pravoslavne cerkve, ki temelji na ideji avtokefalnosti. Đukarešta, 9. avgusta. Ministr-ski predsednik IVtajorescu ie dobil od sira Oreya brzojavne četitke k skie-pu miru. Konferenca v Bukarešti. Belgrad, 9. avgusta. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega urada »Slovenskemu Narodu«.) Predvče-rajšnja plenarna seja konference se je pričela ob 5. uri in 15 minut. Delegat Ivančev je prečitai akt, s kate-rim naznanja Venizelos brzojavko grškega generalisima, oziroma na podlagi katerega je prišlo do nesporazuma, nakar je sledila brzojavka grškega kralja. Konferenca je vzela akt na znanje ter izjavila, da smatra incident za končan. Nato je delegat Matanović prebral memorandum Crne gore in Spalajkovič je obvestil konferenco, da je bil med Srbi in Bol-gari dosežen popolen sporazum glede mej. Konferenca je to naznanilo sprejela z zadovoljstvo. Srbsko-bol-gar. meja se prične ob stari bolgar-sko - turski meji pri razvodiu Stru-me in Vardarja. Dolina Bregalnice in Pehčevo ostaneta srbski. Od doline Strumice gre meja nato proti zahodu ter preseka prostor med mesti Rado-vište, Kočana, Štip, ki prioadajo Srbiji in Sirumico, ki jo dobi Boigarska. Nato prekorači meja dolino Strumice in gre preko vrhov Belašice planine. Tu se konca srbsko - boćarska meja ter se prične grško - boigarska meja. Majorescu je nato poročal o grško - bolgarskem sporazumu. Grško-bolgarska meia gre od ustja reke Meste od pristana Verine do vrha Di-bita.i. Od tod gre po dolini reke Meste do sela Rakistana, nato po gorskih slemenih do Belašice planine, kjer se strne s srbsko mejo. Kavala, Seres, Drama pripadejo Grški, Ksan-ti, Gumuldžina, Lagos Bofgar?ki. Po-Mane tobaka dobe do 2 5 Grki, 3/5 pa Bolgari. Revizija mirovne pogodbe. Pariz, 9. avgusta. Srbski poslanik Vesnić izjavlja v »Tempsu«, da velesile ne morejo zahtevati za sebe pravice revizije mirovne pogodbe. Nikdar se taka revizija ni izvršila med kršćanskim! državami, marveč samo proti Turčiji. Balkanske države so brez izjeme neodvisna kralje-stva. ki jih je Evropa priznala. 1 Belgrad, 9. avgusta. (Izvirna br- zojavka srbskega tiskovnega urada i ^Slovenskemu Narodu«.) Francoski ■ listi pozdravljalo zaključenje spora-i zuma ter pišejo, da velesile nimajo i pravice niti do vmešavanja niti cio i revizije, ki bi mogla dovesti samo do i novih komplikacij. Iz Berlina brzo-i javljajo, da izjavljajo tamošnji pol- ■ oficjozni krogi. da Nemčija ne želi revizije. »Tempsu« javljajo iz Bukare- i ste, da je umaknila Angleška svojo i noto, s katero izjavlja, da si pridržu- • je pravico do revizije, ker se je pre-. pričala, da se hoče Avstro - Ogrska » izkoristiti revizijo za svoje cilje. — r »Temps« pravi, da se angleška nota . ni tikala ćele pogodbe, marveč samo , vprašanja Kavale. Bukarešta, 9. avgusta. V krogih i delegatov polagajo veliko važnost ) na dejstvo, da sta Avstrija in Rusija priglasili svoj revizijski pridržek r že 4., oziroma 6. avgusta, tedaj še • prej, predno je bilo znano, na kak > način se bodo države sporazumele. Srbski, grški in romunski delegati so ■ innenja. da ta pridržek sedaj nima • nobenega stvarnega pomena več, ker ■ je bil mir sklenjen na taki podlagi, ki e odgovarja interesom Evrope. Petrograd, 9. avgusta. Politični : krogi zatrjujejo, da Rusija vztraja na svoji revizijski pravici glede Kavale. l Rusija je odlocena to revizijo doseči ; z vsemi sredstvi diploraatične ak- DunaJ, 9, avgusta. »Neues Wie-ser Tagblatt« izve od odlične in posebne strani v Đukarešt] (avstrijski poslanik knez Fiirstenberg): Mir, ki ie bil skJenjen, ni zadovoljiv. Srbija se je sicer pokazala zelo zmerno ter je uvaževala samo strategične in gospodarske cilje, odločitev v grško-bolgarskem mejnem vprašanju pa je naravnost veksatorična, ker so Grki potisnili mejo tako visoko na sever, da otežkočiio bolgarsko železniško zvezo z Egejskim morjem in izrab-lianje važnih in dragocenih tobačnih polian pri Lagosu. Bukarešta, 9. avgusta. Romunski listi pišejo oštro proti avstrijski zahtevi po reviziji mirovne pogodbe. Oficijozna »Poiitique« prinaša čla-nek, v katerem pravi, da je zahteva po reviziji vsekakor prerana. Velesile eveda lahko izpremene določbe, toda Ie pod pokojem, da so glede iz-prememb popolnoma edine, o čemer pa se da upravičeno dvomiti. Pariz, 9. avgusta. Med rusko in franeosko vlado je prišlo do nesporazuma, ker stoji Rusija na stališču, da mora Kavala končno pripasti Boigarski. V »Matinu« priobčuje franeoska vlada članek, ki pravi, da vprašanje Kavale ne more biti povod nespo-razumljenju ruske in franeoske vlade. Demobilizacija. Sofi.ia, 9. avgusta. Vesti o vojni napovedi Bolgarske Turčiji imajo na-rnen, pripraviti evropsko javno mne-nje na turski vpad v stare bolgarske pokrajine. Boigarska ne pripravlja vojaških operacij proti Turčiji, mar-\eč namerava odrediti demobilizacijo svoje vojske. Belgrad, 9. avgusta. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega urada Slovenskemu Narodu«.) V pređvče-rajšnji seji so bili podplsani protokoli srbsko - bolgarskega in grško-bol-garskega sporazuma. Takoj ko bo podpisana mirovna pogodba, se bo rejena demobilizacija. Atene, 9. avgusta. Zaključek miru so tu praznovali z ovacijami na armado in na kralja ter z iluminacijo. Kralj je brzojavno odredil da naj vse utrdbe od Dardanel do Janine slave zaključek miru s 101 strelom. Solun, 9. avgusta. GrŠke čete se umikajo po dolini Strume na jug, na crto nove bolgarsko - grške meje. Belgrad, 9. avgusta. Ministrski predsednik Pasić je izjavil. da bo^ ratifikacija mirovne pogodbe izvršena tekom 10 dni in do tega časa tuđi određena demobilizacija. Ratifikacija mirovne pogodbe- Belgrad. 9. avgusta. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega urada Slovenkemu Narodu«.) Verietno je, da bo mirovna pogodba tekom petih dni ratificirana. Konferenca se bavi sedaj s sestavo pogodbe. Turčija ne odneha. London, 9. avgusta. Iz Carigrada poročajo, da je včerajšnji turski ministrski svet sklenil, da se porta v vprašanju Odrlna in Trakije ne bo uklonila zahtevi evropskih vetesH. Turčija ojačuje svojo armado ter je odlocena se eventualno z orož]em ustaviti izpraznjenju Trakije. Srbija in Avstrijja. Bukarešta, 9. avgusta. Na podlagi poročil visoko stojeće osehe se zatrjuje, da se vrši zbliževanje Srbije in Avstrije na komercijalnem temelju. Bodoče razmerje med Bolgarsko in Romunsko. Bukarešta, 9. avgusta. Neki član romtmske vlade je izjavil glede bo-dočega razmerja med Bolgarsko in Romunsko, da bo moglo bit; prijateljsko. Zlasti v komercijalnem oziru je upati na zbližanje. Za Bolgarsko je to posebne važnosti, ker se hoče od-trgati od prometnih zvez, ki gredo čez Srbijo. Romunska bo to stremljenje brez pomisleka podpiraln m zgradila nov most čez Donavc iz Kalafata v Vidiu. Romunska vlada hoče zgraditi tuđi direktno železniško zvezo s kakim bolgarskini pri-staniščem ob Egejskem morju. Ro-munija je že izdelala tak nacrt, ki jra je tuđi boigarski gencralštabni šef Fičev odobril. Ta proga se prične ob progi Vidin - Sofija, gre čez Plovdiv in Ksanti do pristanišča Lagos. Koncesijo za zgradbo pristanišča bo od-dala najbrže kaki privatni družbi, denar za zgradbo železnice pa bo dala najbrže Romunska. Revolucionarno gibanje na Bolgarskem? Frankobrod, 9. avgusta. »Frankfurter Zeitung« poroča u Belgrada: Boigarski dezerterji pripovedujejo, da vlada med bolgarskim ljudstvom velika nezadovoljnost in da. se pripravlja revolucionarno gibanje. Proti Rusiji. Petrograd, 9. avgusta. Listi poročajo, da so sprejeli Boigari v Ru-Muku Pddelek ruskega Rdoćcga ka- za z demonštracijami proti Rusiji. Klicali so »Doli z izdajalsko Kusijol Zivek Avstrija!« Prodiranje Turkov. Sofija, 9. avgusta. Tu je razSr-jena vest, da so Turki zasedli Suili, Makedonski begunci. Belgrad, 9. avgusta. Uradno se zatrjuje, da so bolgarske vesti, da be-» že makedonski prebivalci pred srbsko armado na Bolgarsko, izmišljene, oziroma popačene. Dejstvo je namreč, da so Boigari pri umikanju prisilili velik del prebivalstva, da je zapustil Makedonijo in da so vse, k} so se branili, usmrtili. Denarni promet v Srbiji. Belgrad, 9. avgusta. Petinštiriđe-set dni po končani demobilizaciji uaj se konca moratorij. Ker pa. rezervi-stov ni mogoče istočasno poslati do-mov in ker so plačilne obveznosti različnega značaja, naj se plačevanje uredi s posebno zakonsKo novelo. Nove srbske poljedelske zadruge. Belgrad, 9. avgusta. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega urada »Slovenskemu Narodu«./ Zveza po-Ijedelskih zadrug je ustanovila do sedaj novopridobljenih krajih 24 zadrug. Albanija. Pariz, 9. avgusta. V franeoskih listih se zopet naglaša, da Franeoska ne bo privolila v one južnoaiban-ske meje, ki jih želi Italija, če ltaiija ne odneha v vprašanju Egejskih otokov. * Avdijenca. Išl, 9. avgusta. Cesar je sprefet danes dopoldne ob 11. zunanjega ministra Berchtolda v avdijenci. Zlšanje rekrutnega kontingenta. Dunaj, 9. avgusta. „Militarische Rundschau" piše glede zvišanja kontingenta pri konjenici, da hočejo pomnožiti pionirske oddelke, brzojavne patrulje, oddelke s strojnimi puškami i. dr. zlasti ob obmejnih deželah. Odvzame naj se konjenici izvežbanje konj in izroči nadomestnim eskadro-nom, katerim naj se zviša stanje za 25. mož in 60 do 70 konj. Komisija na Češkem. Liberce, 9. avgusta. Predvčerajš-nem se je vršilo tu zborovanje hišnih posestnikov, ki je protestiralo proti zvišanju dežeinih doklad za 10% ter sklenilo doseči odločbo upravnega sodiŠČa ali državnega sodišča. Zborovanje izjavlja, da hišni posestniki ne morejo več iz svojega nositi tega no-vega bremena in da je morajo prevaliti na najemnike. Dva češka politika. Praga, 9. avgusta. Baje hoče odložiti bivši minister dr. Pacak zaradi starosti svoj državnozborski mandat. Mladočehi računajo, da bo minister za javna dela dr. Trnka kandidi-ral za kutnogorski mandat. Nov pristan za donavske monitorje. Budimpešta, 9. avgusta. Donavski monitorji, ki so jih morali dosedaj vsako zimo razorožiti in spraviti v Budimpešti, dobe na spodnji Donavi nov zimski pristan, najbrže med Novim Sadom in Petrovaradinom. Hrvaško. Zagreb, 9. avgusta. Baron Sker-lecz je sprejel včeraj dopoldne več odposlanstev ter konferiral ćeli popol-dan z bivšim banom baronom Rau-ehom. Danes bo konferiral s Supilom. Budimpešta, 9. avgusta. Cesarjevo lastnoročno pismo imenuje bivšega sekcijskega šefa Karla Unkelhauserja za državnega tajnika v hrvaškem mi-nistrstvu ter mu podeljuje ob enem komanderski križ Leopoldovega reda. Reaktivacija srbskih društev v Bosni in Hercegovini. Sarajevo, 9. avgusta. Vsled intervencije predsednika sabora Sole in poslancev Stokanovića in Srskića Je dovolila vlada reaktivacijo svoj Čas razpuščehih srbskih društev na podlagi starih statutov ter jim dovolila tuđi zopet narodne srbske zastave. Kolera. Dunaj, 9. avgusta. V Kotoru je 5. t. m. umrla zasebnica Ana Marti-novićeva za kolero. Odredili so vse potrebno, da se bolezen ne razširi. Franeoska zbornica. Pariz, 9. avgusta. Včeraj je bila sesija franeoske zbornice zaključena. Revolucija v Mehiki. London, 9. avgusta. Mehikanski revolucionarni predsednik Huerta je izjavil, da se bo protivil vsakemu vmešavanju Zedinjenih držav če treba z orožjem. Po poročilih iz Washing-tona vlada v Zedinjenih državah veliko razburjenje in se zatrjuje, da bi vsaka žalitev odposlanca Zedinjenih držav Lindsa, ki je na poti v Mehiko, imela 2a posledico vojno. 182 itcv. .SLOVENSKI NAROD", dne 9. avgusta 1913. Stran 7. Narodna obramba. 2ensko Cirll-Metodovo podružnico v Hrastniku maramo radi njene marljivosti in radi njenega uspešnega delovanja pohvafiti s posebnim priznanjem. Svoj čas se ie ustanovila Ciril-Metodova podružnica na Zida-nem mostu, iz te sta se razvili podružnici v Trbovljah, pozneje so nastale podružnice v Radečah in Dolu in dve podružnici v Hrastniku. Ženska podružnica v Hrastniku šteje 94 letnih in 21 podpornih Članov in se nadeja, da se to Število še pomnoži. To so lepi uspehi zavednih naših Slo-venk! Ciril - Metodove podružnice in sploh vse zavedne Slovence opozar-jamo, da ob raznih veselicah in narodnih priredbah ne pozabijo razpe-čavati družbino blago, posebno narodni kolek in razglednice. Pisama zelo pogreša teh narocil, družbina blagajna pa dohodkov. Društvena naznanila. »Sokol II.« naznauja svojemu članstvu, cia se udeleži Zvezncga zle-ta v Novo mesto korporativno. V ta namen se zbira jutri, v nedeljo, 10. avgusta ob 6. uri zjutraj na Cojzovi cesti pred šalo. Od hod na južni kolodvor ob 1;47. uri. Na zdar! Slovenske strokovne organizacije ponovno opozarjamo. Ja ncniu-doma prijavijo delegate za kongres narodnih strokovnih organizacij. Vse organizacije skrbite za to, da niti ena ne izostane in ni zastoparu t:a tem kongresu. Tuđi glede prenočišč, katere se preskrbe po možnosti brc/-plačno, je žeieti od strani orgaiiiiscii in društev takoišnje prijave. Ndtan-čen program kongresa je pnobjcn v vseh slovenskih iistih in razposlan tuđi na posamezna društva. Izkuzni-ce za kongres se đobijo Se na dan kongresa v Ljubijani. Sprevod po mestu se vrši v nedeljo 17. avgusta po sprejemu trža-ških gostov, ki pridejo s posebnim vlakom v Ljubljane. Sprevod ]e đo-ločen po sledečih ulicah: Z južnega koiodvora, po Dunajski cesti, Fre-šernovi in Stritarjevi ulici, Mestni trg. Vodnikov trg in v Mestni dom. kier se vrši javen velik manifest cici jski shod. Sprevodu se pridružfjo tuđi udeleženci iz Štajerske in Koro- Velik manirestacijski shod, katc-ri se vrši v nedeljo 17. ivgusta ob pel 11. uri ćopoidne v Mestnem ćo-mu v Ljubljani, to važen za vsakc-gar, posebno pa želimo na se shoća udeieži vse slovensko delavstvo. Do-slej so vsi stanovi premalo Dcjmovali pomen strckovnih organizacij, posebno delavstvo se še vse premalo zanima za važna njemu koristna socijalna vprašanja. Nuino potrebni so rudi vsi drugi uslužbeni kot uradni-štvo, trgovski nastavijenci, slu^e itd. pojasnil v raznih stanovskih vpraša-njih. Vsem tem je namenjen kongres narodne organizacije in tuđi shod v Viestnem domu. Zato Slovenci v re-Jeljo vsi shod. »Sokol« v Štepaiiji vaši napravi dne 7. septembra t. 1. oešizlet iz Šte-panje vaši skozi firušico, Dobrunje in čez Jance v Litijo. Oahod točno ob 6. uri zjutraj iz telovadni ;e v ^tepanji vaši. Prosimo bratska društva in prijatelje Sokolstva, cU se poinoštevilno tega izleta udeleže. Beiokranjski »Sokol« v Metilki je priredil s podružnico C. Al. družbe v Metli**! dne 3. avgusra ljudsko veselico z javno teiovadbo, katere so se udeležila društva \z Crnomlja, Gradca in Semiča. Nastopiio je pri prostih vajah 25 telovadcev in na orodju 4 vrste. Telovadba je izpadla dobro, kakor tuđi ljudska veselica, katere se je uđeiežilo veliko število občinstva. K dobremu iispehu veselice so prispeie največ naše narodne dame. ki so pod vodstvom Katinke Guštinove, z veliko požrtvovalnostjo vodile vse priprave, za kar jim bodi izrečena iskrena zahvala, kakrv tuđi vsem ostalim, ki so na kak način pripomogli k dobremu uspehu. N<\ zdar! Bospeđarstvo. Uspehi avstrijske diplomacije na franeoskem trgu. Francija ima jako visoko carino za uvoz iz evropskih industrijskih jržav. S tem hoče varovati svojo nJustrijo. Pred vsem ima pa ta carinska politika tuđi politično ozadje, da se namreč emancipira gospodar-'■cara vpliva neljubih ji tujih držav, rudvsem držav trozveze, in da jih s tem neposredno gospodarsko slabi. Toda ražen visokih carinskih rostavk se franeoska vlada poslužu-ie šc drugih sredstev, da onemo^oči uvoz blaga neljubih tujih držav. Pred kratkim je uvedia novi red £le-3t dotočevania tare. S tem hoče vla- j da indirektno zviŠati obstoječe carinske postavke, in sicer za 50 od-stotkov. Gotovi avstrijski krogi sicer pravijo, da se je Avstro-Ogrski posrećilo doseći vsaj to, da so se nekoliko olajšala najostrejša določi-la. Toda ta uspeh je le bolj navide-zen. Prve težkoče glede uvoza so se pojavile že v franeoskem carlnskem zakonu iz 1. 1892. § 15. tega zakona namreč določa, da se ne smejo uvažati, prevažati in prodajati vsi oni inozemski produkti, naj si bodo naravni ali fabricirani, ki imajo na blagu samem, na embalaži, zabojih, vre-čah ali etiketah fabriško ali trgovinsko znamko, ime, označbo a!i sploh kak migljej, iz katerega hi se dalo sklepati, da se je blago izdelalo na Franeoskem ali da je franeoskega izvora. Ta določba je bila kar največ-ji udarec za inozemske fabrikante, ki so hoteli pod franeosko krinko prodajati predvsem nemško blago. Kajti aočim v drugih deželah konsu-inent čestokrat protežira inozemsko blago, je, franeoski konsument po- ; vsem drugega mnenja. Francoz ljubi svojo domovino čez vse, zatorej smatra tuđi domaće izdeike za naj- j boljše, đočim rnu tuji nišo enako- ; vredni. Posebno kar se tiče modnih • predinetov, je Francoz ponosen na svoj okus, na svojo franeosko modo, ki daleč nadkriljuje vse druge, in tako je samoobsebi razumljivo, da Francoz ne kupuje blaga, ki ni fran-co?ko označeno, adjustirano in etiketirano. Avstro - Ogrska in Nemči-ja sta se svoj čas oštro pritožcvale proti § 15. carinskega zakona, toda določba je ostala v veljavi. In kako irđhcoske carinske oblasti izvajajo to določbo, ie razvidno iz nasl'idnjih pr:;::iT,'V. ' . , ivi anj. označbo »Souvenir«, »Nouveante«, »Haute Nouveante« in drugo, se ne srne uvažati. Najbolj udarjena je vsled tega jablonška industrija. Stiožje se seve-da ne more interpretirati ta določba, toda kdor pozna napetje, ki via-da med trozvezo in trojnim snorazu-mcm. bo razumel to postopanje frcn-coske vlade. Škoda je le ta, da pri tem popolnoma po neđolžnjm trpi izvoz slovanske industrije. In če vpoštevamo še d?jstvo. da fraiuoska vlada natančno kontrolira, kam se izvažajo oziroma v katerih državah se investirajo franeoske kapitalne, tedaj vidimo, kakšne uspehe je dosegla naša diplomacija na iranco-skeni trgu, katerega zakladi so tako-rekoč skladišče za razne izvemran-coske potrebne države. Francija ima vsako leto velike preostanke kapitala, ki dosegajo leto ćelo tri miliarde frankov. Toda ti preostanki r.e more-jo iti na naša avstriiska denarna tr-žišča, ker se temu upira zavednost [ Francozov, ki smatrajo trozvezo za | svojo konkurentinjo na političnem in gospodarskem polju. Ker pa se ! iraneoskemu kapitalu odpira novo j polje na Balkanu, kjer bodo potrebovati mnogo financielnih sredstev, da vstopijo te pomlajene in povećane dr/ave v konkurenčni boj s svojimi sosedi, tedaj je evidentno, da bo franeoski kapital porajal v teh državah dobre sadove. In če se tolažijo nemški listi s tem, da bo Francija v kratkem sama iskala kredita, tedaj ! se ti listi zelo motijo. če mislij<>. da bo Francija iskala kapitala na i■ *šem I trgu. — In tako smo dospeli dc> jako žalostnega gospodarskega rezi:;tata. Balkanski trg nam je odvzet — franeoski trg zaprt. * m m — C. kr. priv. sr-Iosna prometna banka podružnica Ljublja::a, preje J. C. Ma.ver. Stanje denarnih vlog 31. julija 1913 70,963.302 K. Dariia. Upravništvu naših li"stov so poslali: Za »Ciril - Meiodovo družbo«: Katina Guštin iz Metlike 6 K 40 v, nabral >3ajnar« na Pungertu; dr. Fr. Rosina, odvetnik v Mariboru 15 K, v spomin prijatelju dr. Jos. Ku^arju in D. Repe na Bledu 1 K 20 v, kot izku-piček že plačanega koledarja (plačal dr. med. 1). Spirta iz Ujv'd,jka biva-joč na Bledu). Skupaj 2-1 K 66 vin. Za »Domovino«: Gdč. Barbi Podvasnik, Unterrach na Zgornjem Avstrijskem 2 K. Za rSrbske ranjencee: Fran Dekleva na N. V. ladji »Aspern« v Ercagnovi 5 K; Neimenovani v Ljubljani 20 K in športno omizje pri • Ro-ži« v Ljubljani 10 K. Skupaj 35 K. Za »Narodni sklad <: G. M. Iz Novega mesta 3 K. 2iveli nabiralci in darovalci! • * • Povodom smrti odvetiifka dr. Kušarja darovali so rodoljubi iz mesta Kranja kranjski podružnici S. P. D. 300 K, kateri s€ je naio-?il kot dr. Kušarja fo^d za priziaek lf^re^^rijovi koči. ' ' Telivatu Initn JiiMusti SotaT SDanes, v soboto 9. t m. ob 9. uri zvečer v telovadflici v Narodncm domu sestaoek vsega članstva, ki se udelcii izleta v Novo mesto (telo vadci, telovadke in člani v kroju). — Po sestanku redovne vaje za člane ki na-stopijo v kroju. NaČdlfilk. Zahvala. Dnevi slavja so minuli in podpisano društvo Izpolnuje prijetno dolžnost, da se zahvaljuje vsem onim neštetim udeležencem, ki so s svojim posetom pokazali, da cc-nijo 25 letno društveno delo in nriznavajo pot, katero si je zacrtalo društvo kot e d i n o pravo v dosego plemenitih humanitetnih ciljcv. Bodi izražena posebna zahvala slavni „Ga-silni zvezi* in vsem gasilnim društvom, ki so se v tako veliki meri odzvali povabiiu. Nadalje se zahvaljuje podpisano društvo velecenjenemu g. de; elnemu poslancu Josipu Turku, slavnemu občinskemu svetu spodnješišenskemu z gosp. županom načelu, slavnemu pevskemu in tam-buraškemu zboru „Čitalnice" slavni „Domžalski godbi", t>e^em in pevkam za lepo cerkveno petje, posestnikom ki so okrasili niše z zasta-vami, darovalcem in darovalkam krasnih do-bitkov, cvetk in mlajev, gospem in gospodičnam za spletanje vencev, prodajo srečk, cvetk in za delo v paviljonih in sploh vsem, ki so pripomogli, da se je izvršila slavnost tako velič.istno. Odkrito naklonjenost in simpatije, katere ste vsi navedeni izkazali podpisanemu društvu ob priliki 25 letnice, dne 3. avgusta ostanejo kot bodrilo za nadaljno delo v novem petin-dvajsetletju! 2812 Na pomoč! PtosteToljeo gasltno društvo i Spodnji Šiiki. Današnji list obseqa 16 stran!. Izdajatel.j in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastninn in tisk »\arodne tiskarno -. Za pr^Mvslcs mest, urađnlke itđ. Proti težkočam f.rcbavljanja in vsem nasledliom mnocrega sedenin in nnpornepa dusevnega dela je uprav neobhodno r>otrebn;> domaće zdravi'o pristni „MoH-ov Seidlilx prEŠek," ker vpiiva na prebivljćinje tmino in uravnovalno fer ima clajševalen in topilen učinek. Skatljica velia 2 X. Po po>tnem povzetji razpošilja to zdmvilo vsak dan lekarnnr A. ttiOLL, c. in kr. dvorni zala eri te li n.i EU HA JU, Tachlaitben 9. V le-kr.rnah na dežeii je izrecno zalnevati Moll-07 prerarai, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 33 r a prijt^ieii moi,^ grc na vsako pot intenojl Ker se većkrat z njim krepčara, Vedno zdrav zelod'c imam! Ijiraijšeliiefliitta! Sladki in grecki. Pazite aa pristaost! Posebno na holođvarih! V^_____________V Postavno varovano. Žitne cene v ^laidinipe&li« Dne 9. avgusta 1913. T e r tu i n« Pšenica za oktober 1913. za 50 kg 11*39 Pšenica za april 1914. . . za 50 kg 11-91 Rž za oktoher 1913 . . za 50 kt* 8 86 Oves za oktober 1

krojačice in krojače, dam proti proviziji manjšo kolekcijo blaga, ki se Iahko prodaja. Ponudbe pod nZavedenyM na inseratno pisarno r. Maze*, Praga. Ferdfaamđova cesta ittv. 4, Čeiko. 2S07 V Beetbovnovi uiaci šf. 15 se ođda lepo majhno 2821 & ■ Trije mladi Sioveaci vojne mornarice žele korespondence z enakimi gospicami. — Dopise pod: JT, „184", Jl3" L H S. Jirita anitis" Pala L 2814 .______ _ m _ „_ ■ ------------r Iščein kraja I na Kranjskem ali Štajerskem ki bi bil brez foe*iif3iice kjer bi roogel en brivec izhajati s svojim zaslužkom. Ponudbe sprejemam do 24. avgusta na naslov: Valentin Simo-nić, brivec, Zagreb, Hacova ul. 2, II. nad, Pod ugodnima pegoji je naproda] močno zidana s 4 stanovanji pripravna za obrt, 15korakovod ljubljanske glavne ceste z vrtom, dvonščsm, vodovodom in drvarnico, Natančneje se izve pri S^an Pstrič^i, Nd¥O r^@s4c. št. 224« obstoječe iz 2 sob, verande, kuhinje in pritiklin, 2820 se ođda takoj ali za novenib. termin« Vpraša se: Grubs.rievo s;abrežje št. 28.1. nad« Lep 1 nicali z velikim izložbenim oknom, prav ugo* den za prodajalno ali obrt, se s 1. avgisstom t. 1. odda. Poize ?p v pisarni Filipa Zup1HČiČas Blei^relsova ces- ttlB, I. nadstr. Lepo ppiitlečno obstoječe iz 4 sob z vsemi pripadki ss Qdda za novsinlier 1013 v Kflaflovi ulici 5. Podrobnosti v upravništvu „Nar. tiskarnc". v I. nadstr., 2 sobe z balkonom, pred* soba, kopalnica in del vrta se Odda za uovember. — Isiotam se odda Pot v Rožao dolino štev. 42« 2782 —■————■—-—---------------- __________________t Za vse obilne dokaze srčnega sočutja, kakor tuđi za mnogobrojno spremstvo našega predragega očeta, starega očeta in tasta, gospoda I izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in udeleŽnikom sploh ter I za poklonjene vence našo iskreno zahvalo. 2813 I Ribnica, dne 9. avgusta 1913. Žalujoči ostali. I____________ ------- - - --------------------____^—_---------------- Stran 8. .SLOVENSKI NAROD*, dne 9. avgusta 1913.__________________________________________182 štev. Jf< MAYT.1t jaŠ^SSS Monufahtiiniii trsraftni ^ ^KMm J.^V.^L.^l^^^ i^L .B^^bI^E^L 9V^ na debelo m drobno. ^Kg ■ ^#B ■WHbMIH B HUl :: nega blaga. :: Ljubljana, Stritarjeva ulica. ««jk«^iteju .a.p.,tu. Ceno posteljno perje! ml kcr. širega, Hobrega, puljenega 2 K; bo)j$e?a 2 40 K; orima polhclcea 2*80 K; belejja 4 K; belega nuhastepa 5lO K; kg veletinega sneinobelega, puljenega, 6'4o K, 8 K; kc puha, aitega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfineiši prsni puh 12 K. Narotila »4 5 kc «a|>re< franko, — *-----------—---- itSUlDVUtnE PUSIEIJB drega, bele^a ali rumcne^a nankinga, pernica 180 cm do'ga, 120 cm Široka, i dvema zglavnicama, 80 cm dlg, 60 cm šir., polnjena i novim, sivim, prav stanovitnim puhastini oeriem 16 K; napol puh 20 K: puh 24 K; posametne pernice 10 K, li K, 14 K, 16 K, cglavnice 3 K, 3-50, 4 K, Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav-nica, PO cm dolga, 70 cm Šir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, Črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12 K 80,14 K 80. Razpoiilia »e po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenia za neueajajoče se vrne denar — Natančni cenorniki gratis in franko. S Benisch, Deženice St. 767, Češko. Specijklna modnći fh športfca trgovina za gospode in dečke čepiće parilo !k:r3.Tra,te v s e potre"fcščlxxe j za* Icrv ; tvLristilso I telova.d."bo i Lt.d. j ]. (EIIE, liiana, ffi Jožefa tesla 1 vnrDiffTinni irn nnninrniSi s mešane stroke. Reflektiram le na prvo moč za samostojno zanesljivo delo, naston taWo|. Pla^a po dogovoru A. A. Mlekai| B^vec na Primorskem. 27t9 Pristen dober se dobi pri 41 L SEBEH1KD V Spođ. SIŠKI. Strogo solidna najstarelšs domata tvrđka. Juveli, zlatnina, srebrnina ter razne ure. ^^*"^^ Popravila in ^L^^vjf nova dela po I *^^»^ najnii|i ceni. i Ceniki zaston(. Geniki zastoni. | Ludi C@FiiGg juvelir, trgovec z urami ter zapri-seteni sodni cenilec. 234 Ljubljana, VVolfova ulica št.3. | Hr^ninfl/n t nnli r n (Rrva^°) zdraviio protin. revmaf izem ishias. Ili fllllll ilir llllllll i Prospekte in pojasnila daje zastonj [ Moderna ročna dela in materijal I I Volna za športne obleke, Čepiće itd. I 1 Zgotovljene, pričete in predtiskane § ll/l Ib 1* O "H % \r vezenine v največji izberi. Predtiska- i lim« mJF 1 C li 1 IV rija. Vezenje na roko. Tamburiranje. B w . A „ Plisiranje itd. Popolna zaloga telo- I Ljubljana, Kongresni trg 7. vadDih ob,ek _ Zunanja naroči,a :: se izvršujejo točno in vestno. :: i I^rIporoča.rxLO ^peciialr^o zelo solidne tvrdke i Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiša« I Krasne Fine Moderne i KOSTUME, Wk Jf ■■ $9 |9| STEZNIKS, I PRASNE PLASCE, D | 1 I f |^ SPORTNE KAPE, i : NOĆNE HALJE, : O ^ O JU L 0TR0SKE CEPICE, I ERILA. PERIL0. I OTROŠKE «iK - *• a MLADENKE I Bigienično perilo in draga potrebščine za novorojenčke. i W*T Pošilja na izbiro iudi na deželo. ~^ia i iiitiliziiiislcsi Ici^Gtiitiis iselile 3 if Li u 1j i i 3iii i TOe,^h39.a,nica3,000.000w,on. 7. m Siritarjeva ulica štev. 2- ^^^^"""^ I Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. I Spreiema vloge na knjižice in na tekoči racnn E*\ 0! Kupnje in prodaja srećke in vrednostne papirfe I «P lerTh ob?esSe od dne vloge po fcistih :: 4H 4 |0 :: :: :: vseh vrst po dnevnem knrzn. ■■: :: ■; j P. F. Vidic & Komp., Lfablfana : iovaraa zarezanih stnešnikov : ponudi vsako poljubno množino dvojno zarezanl ^S^TB^^^ ^ž> 1^ I Iff ■ 3P £& Iff B^ W *%$ SS f^ u s poševno obrezo in priveznim nastavkom. :: Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami! Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti. Ha ii polio lakoj vzorce in m Spretni zastopniki se sprejmejo. 1 Kmetska nosolilnlca Uubllonske okolice g liuduom. obrestujc hranilne vloge po čistih Rezervni zakbd nad X 800.000. brez odbitka rentnega davka. ' 1' Ustanovljena leta 1881. 182 «ev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 9. avgusta 1913. . Stran 9. Slovanskemu učiteljstvu. Tovarili! Tovarišice! Bratić! Sestre! V dneh 6. in 7. septembra 1913. praznuje Zaveza avstrijskih jugoslo-vanskih učiteljskih društev v srcu slovenske zemlje, v naši beli Ljubljani, svojo petindvajsetletnico, ki bodi sijajna manifestacija vsega slo-vanskega učiteljstva. — Po petin-dvajsetih letih bojev in naporov za prospeh šolstva, za pravice in obrambo stanu, za utrjenje in povz-digo našega ugleda in naše Časti se združi tedaj v Ljubljani vse slovan-sko učiteljstvo, da povzdigne s svojo mnogobrojno udeležbo srebrni jubilej naše Zaveže do najlepšega praznika, ki ga je do-slej učakalo napredno slovensko učiteljstvo! — Iz vseh pokrajin, kotler deluje slovansko učiteijstvo za kulturno ojačenje, za razvoj duševnih in telesnih sil svojega ljudstva, prihi-te med nas prosvetni borci — naši bratje in naše sestre po krvi in jeziku, naši tovariši in tovarišice po de-lu in stremljenju se zedinijo tedaj v središču Slovenije! Slovanska kulturna vojska se zbere, da pokaže vsemu svetu , svojo moč in veličino! Pred kuli^r-no slovensko javnostjo hoćemo rc-voriti, pred njo položiti račun o do-sedanjem svojem delu, pred njo razviti nacrte o bodočem delovsnju, za-kaj ker je naši preteklosti in naši bodočnosti podlaga resnica in pravica, sredstvo poštenost in značaj, a sniOTcr b'a^nja na- \'a in C ".vnv.1-: — se ne bojimo javnosti, ampak sto-pamo pred njo s čistimi rokami in rlemenitimi nameni. — Da dokaže svojo solidarnost z našo Zavezo. je določilo vodstvo Zveze slovanskega ucitelistva v Avstriji. ki šteje danes 27.000 članov, da se vrši obenem z našim jubilejem v Ljubljani zbor delegatov Zveze slovanskega učiteijstva v Avstriji. Za zborovanje te delegacije sta določena dneva 5. in 6. septembra. — Na tem zboru bodo razmotrivaii o položaju našega šolstva in stanu hlj-izkušenejši naši slovanski brarje in _ tovariši, ki jim dušo prešinja ena mi-sel: Sveto služimo sveti domovini! — Ko bo delo obeh upravnih odbo-rov in obeh delegacij dovršeno, te-iaj se sestane naš slovanski učiteljski parlament — in to bo slavnostno zborovanje« ki se vrši dne 7. septembra v veliki dvorani Narodnega doma. Na to slavnostno zborovanje se zgrnejo vse naše množice, a pridejo k nam tuđi naši narodni delavci in veljaki. cla bo tistega dne v Ljubljani v znamenju prosvetnega dela in narodne-sa edinstva pod geslom bratstva, enakosti in svobode združena reprezentanca kulturnega Slovanstva! Na večer pred slavnostnim zbo-rovanjem se vrši v veliki dvorani Narodnega doma impozanten j u b i -lejski koncert, ki se zanj marljivo vrše priprave po vsem sloven-skem ozemlju in ki bo po kvaliteti in kvantiteti odlična priredba. — Resno delo vseh dni pa zaključi slav-nostni banket, ki se vrši po slavnostnem zborovanju v hotelu Tivoli. Vse posameznosti sporeda se objavijo pravočasno. Tovariši! Tovarišice! Bratje! Sestre! Pridite vsi, ki ste enih misli, da si bratsko stisnemo roke, da se okrepimo, ojunačimo za nadaljnie delo! Sprejeli Vas borno z liubečimi srči! Ne bodi slovenskega kraja in ne slovanskega plemena, ki bi v te-danjih dneh ne imel v Ljubljani svojih zastopnikov! Z bratskimi tovariškimi pozdravi! Na zdar! V beli slovenski Ljubljani, dne 1. avgusta 1913. Ćastni predsednik: Dr. Iv. Tavčar 1. r., župan ljubljanski. Luka Jelene 1. r., predsednik Zaveže. Jakob Dimnik 1. r., predsednik pripr. odbora. Vilibald Rus 1. r., tajnik Zaveže. Fran Luznar 1. r. blagajnik Zaveže. Slovenski profesorji o slo-venshem učnem jezihu. »Društvo slovenskih profesor-jev« v Ljubljani je predložilo svojim članom ti-le dve vprašanji: »I. Ali naj bo učni jezik na naših srednjih solah pri vseh predmetih ražen nemščine tuđi v višjih razre-dih slovenski? II. Ali mislite, da bi bilo to za intelektualni in moralni razvoj naših učencev in za njih bodočnost ugodno ali manj ugodno?« Na ti dve vprašanji so došli ti-le odgovori: 1. »Slovenec se naj izobrazuje v materinem jeziku; vsakokrat me je sram, kadar pridem v zadrego za kak slovenski izraz, ko imam za isti pojem na razpolago po več nem-ŠKih. -* 2. »Samo na temelju maternega jezika se more duh uspešno in hitro obrazovati.« 3. »Iz pedagogično didaktičnega stališča je materinščina pač edini pravi učni jezik.« »Razvoj našega srednješolstva pac ne more obstati na stopnji polo-vičarstva. v zasmeh našim narodnim nasprotnikom.« 4. »Ker je učni uspeh (pri mla-dmi) mogoč edinole v materinščini, zato je prvi postulat zdrave pedago-gike — učni jezik v vseh predmeiih (ražen nemščine) slovenščina.« »Na stroške manj potrebne la-tinščine se naj pomnoži število učnih ur za neinščino na — šest in vsi po-iii-sleki glede uspehov v tem predmetu so ničevi, ako bo poučeval ta predmet strokovno dovolj izobražen učitelj. v< 5. »Vpeijava slovenskega učne-ga jezika je za ugodnejši intelektualni in moralni razvoj našega dijaštva neobhodno potrebna in ne bi pri pri-merni reformi poduka v nemščini siabo vplivala na bodočnost naših đijakov. slabše gotovo ne kot seda-aji u.rakvizetn.v^ 6. »Učenei bi se nemščine potem intenzivneje učili, ko bi videli, da si njeno znanje le pri nemških urah morejo pridobiti. — Popolnost in te-meijitost v drugih predmetih bi pa s tem zelo pridobila. — Slovenščina bi se tuđi zelo spopolnila.« (Jtevilo nemških ur pomnožiti, toda le za konverzacijo, govore, pri-povedovanje vsebine). 7. »Da zaostaja v soli intelektualni razvoj (učencev) zaradi nedo-sratnega znanja učnega jezika, se i smatra kot tako znano dejstvo, da se ga navaja povsod kot vzrok, za-kai nemške ljudske sole pri Sloven-cih naravnost ubijajo njihov intelekt. Ravno tam se kaže tuđi moralni vpliv takšnih sol na moralno vzgojo-kot škodljiv. Mogoče, da je ta vpliv pri starejših učencih manj škodljiv, uhođen pa gotovo ni.« »Na drugi strani je pa znanje nemškega jezika potrebno. Ako se da doseči v samo nalašč za nemščino določenih urah, je to na vsak način bolje, kakor če se za to porabljajo drugi predmeti, kar se zgodi vedno na stroške temeljitosti znanja v do-tlćnem predmetu.« V maternem jeziku se doseže n?. lažji način in bolj temeljito znanje vsake stroke. — »Treba je pogledati k drugim narodom, ako se porablja ta metoda — (utrakvistična) — in s kakšnim uspehom. Kolikor je meni znano, se to nahaja samo v izjemnih slućajih, navadno v privatnih zavo-dih. Nikjer pa ne tako, da se kak narod uči po vseh srednjih šolah :a ta način — (kakor Slovenci) — ljega jezika. Znano je, da Poljaki v >ploš-nein obvladajo nemščino na srednjih š'^lah dobro, a vendar se je ne učijo na ta način — (kakor pri nas). — Stvar filologov je, da doženejo, *na kakšen način se dosežejo zadostni uspehi, ne da trpijo zaradi tega drugi predmeti.« 8. »Vsi predmeti naj se poučuje-jo v siovenščini, ker se nemščine pri drugih predmetih ne pridobi mnogo; zdi se mi, da se v gotovem oziru ćelo nje čistota kvari pri učencih.« 9. Pri sedanjem utrakvizmu ne zna učenec le premnogokrat ne predmeta ne jezika! Ko bode vseskozi slovenski učni jezik, »se bodo učen-ci raje učili nemščine, ko se ž njo ne bodo mučili pri posameznih predmetih. Že iz maščevanja za vse te muke se je nočejo pošteno učiti.« Pri nemškem učnem jeziku se v mnogih slučajih navadi učenec leno-be: površno se nauči, potem ne zna prav povedati, se izgovarja, da bi slovenski znal povedati. »Vedno se pa učitelj ne more o tem prepričati, ker bi po nepotrebnem tratil čas, in da raje učencu zadosten red, samo da bi mu ne delal krivice.« 10. »V kolikor mi je dovoljeno sklepati (o učnem jeziku) iz dobe, v kateri sem bil zaposlen na realki na Pir.iaju, trdim, da kranjske utrakvi-r>tične sole kakor tuđi primorske z nemškim učnim jezikom glede znanja učencev ne dosegajo (cet. par.) sol, kj^r se vseskozi poučuje v materinščini.« *Zdi se mi, da se v tvarini ne more z istim korakom naprej.« (Dalje prtbodnjiC.) A. KUNST LJablfana Židovska ulica itev. 4. Velika zaloga obu val lastnega lzdelka za dama, go*po4e ln otroke je vftdno na lzbero. Vsakršna naročita se izvršojejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zazuamujejo. — Pri zunanjih naroćilib naj se blagovoli vzorce poslati. 40 Dobro blago se tamo hvali I fi. F. JflRASEH lastnik zaloge prvovrstnih gla-sovirjev, pianin in harmonije vi zavod za vglaševanje ter popravila gla-sovirjev in vseh glasbil, Ljubljana, Poljanska c. 13. ^p^^^g—M—^ S 1. avgustom V^ dajal bodem tuđi vse glasbene instrumente, ter vse potrebščine. Posojevalnina ter mesečni obroki. Najnižje cene. Ko je instrument izptačan, ne zahtevam obresti. — iščimo reelne tvrdke. Dobro blago se samo hvali! Josip Stupica jermenar in sedlar v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6. Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših koniskih oprav - krasno opremljene - kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo katero imam vedno v zalogt, kakor tuđi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb-i: ščine, že obrabljene vozove in :: ——— konjske oprave. —— (gamuu Balili AM I svojim! /gplb-,. Zastonj Wflf SttlZ^&šS dobi vsak 1 ploš in iSBtB^ a^° naen^rat na~ ^5^^^^^^ :: roči 6 ploŠč. :: : Za stotij : dobi vsakdo 1 album in 200 igel, ako naenkrat naroČi 10 plošč. Gramofoni že od 21 K naprej Aviomati že od 80 K naprej tuđi na prav primerne mesecne obroke. Posebno ugodni nakup za gg. ^ostilničarje. Vsa popravila gramofonov izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Glavni zastopnik največjih tvornic, kaker znamke Angel Zonophon, Favorite, Odeon, Junibo idr. Preprodajalci dobijo popust Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj. Fr. P. Zajec Ljubljana« Stari trg 9. Spedalna trgovinu finih ročnih del IONI JAGER w Ljubljani, Židovska ulica štev. 5. Originalni I starokranjski vio I porabljeni v usnjati aplikaciji na I blazinah, torbah in pasovih. I Kot specialiteta samo pri meni. I : Wmmnttmir tvtralea Tralakirchan pri »uafm, Uebleln 4b Co. Cementna malta, beton, apnena malta napravi neprodorne za vodo samo STE A RIT (obi. varovano.) 2291 Najidealnejše sredstvo za osušenja vseh vrst zadržanje talne vlažnosti. Nepremočljive fasade z apneno malto. Zastupstvo in zaloga: F. P. Vidic Hgfnp., Ljubljana Losne kite naflinefe kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrsto iasne pod-lage in mrežice — barva za lase in brado „Neril" po 2 in 4 K — toaletne potrebščine — lasulfe, brade in druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča Štefan Strmoii brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1, (vogal Mestnega in Starega trga). Izdeluje vsa lasnićarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase Velik koncert se vr5i w jutri, v nedeljo 10. avgusta 1.1. na prostornom vrtu pri Travnu na Glincah * Viču. Začetek ob 4. ori pop. Vstopnina prosta. 2a dobra gorka in mrzla jedila ter pristno pijaco bode preskrbljeno. K obilni udeležbi viju dno vabi J. Tranii. . Pri neugodnem vremenu se vrši koncert v salonu. 2124 Pozor! Pozor 1 Drože (Presserm) Naznanjam vsem odjemalcem za DroŽe, da sem preselil svojo znano tovarno v lastno nišo na Krakovski nasip št. 26 ter jo uredil na vodno silo s turbino, zato mi je mogoče, postreči brez konkurence po nizkih cenah in z najboljšim blagom. — Opozarjam pa, da moje materčine drože so za 50°/o boljše od vsakih špiritnlh drož. Spiritne so mehke in vsebujejo vodo, zato jih nudi konkurenca po 80 vin. Priča kuj em cenjenih naročil in beležim s spoštovanjem Makso Zaloker tovarnar drož 3627 Cr»5nf Vm Ijnbljana, Polirajte domato inđostrijoI IIIIIII n HV Stare nogavice se IlUlIl IlUJ Sočna ulica. ceno p«*m«iioi ^ Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, ro-kavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo. 9 SI valni strofi od 70 kron napref. /p| Pletilni stroj patent »NViedermann« je edina in najuglednejša đ prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno -0 Ker delaro brez agentov, so cene veliko nlžje. 3 I Židovska ^ilioa. 3 a PrOda|3 radi pozne sezije .S o * "a ^ I po znatno znižani ceni 55- :: slamnike vseh vrst za dame in deklice. :: JL I li * 1IY-I$1E. 1 Q) Žalni klobuki vedno v zalog i. Zalni klobuki vedno v zalogi. ni 3 I 25idov«*lMi. ulica I 3 l^ol^arji, zai^teueijte v lastnem interesu nemudoma brezplačno in post- I nine prosto prvi slovenski pravkar izišli I bogato ilustrovani cenik 1913 I za kolesa in posamezne dele. I Poglejte ga pažljivo ali pa se osebno prepričajte v naših I trgovinah in uvideli boste, da vodimo prvOVTStnO I blago po na)nii]ih, brezkonkurenčnih cenab. I Karei tari i ti Ljubljana. Dunaiska A 9-12, I špetialoa trgovina s kolesi, motorji. avtomobili in posamezaimi delu mebanitna delanica in garaža. "■ SaniO 5 dni! z brzoparniki franeoske družbe. I Najkrajša vožnja iz I Havre v Nev York. VeliSTS« vozne liste (šifkarte) za vse razrede dobiš edlno pri 3439 ■ _ - JL .1 EcL Smarda ObUitreno potrfena po-loTalsm pisama v Lj ubij anl Donaiska testa 18 v hiši Kmetske posojtlnlce, nasproti gostilne pri „FigOTca*. IVoue listko U Amerike v staro domovino po ma> nli|l cenL Imđafa vosae Ustke po T*eh ielenieali ta prirofanf• sabavrnlk te romar ftklh vlakOT. Taa po-iasnilalstotam ln eipliiiao Stran 10.____________________________________________________„SLOVENSKI NAROD*, dne 9. avgusta 1913.__________________________________________*82 §tev* in^ rabljena ozadja se Oeao pr+daf* w BeetbeTgl ulici §te*.6. pri foL LaildaU« Poizve se pri hi ž ni ci. 2797 Učenec teU mcsta v k^terikoli fotografski obrti Da deželi ali v mcstu. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. Be4ka prilika! fteđka prilika I Dobro obranjen kratek 2815 glasovir se ceno proda na Radeckega cesti 2/1. li ta.179 v Opatiji % ir#vfn prUtadaJačo parcelo ]e napredaj. 2773 Već po^e Ivan Belič, Ljubljana, Du-= najska cesta Štev. 8. -l ! ZopKce cesarja pranca Jožeja kopalttč* La&ki trg pče brzovlakov, natopiejSi vrelec Štajerske, enakega uTinka kakor Gastein s stalnim dotokom, torej zvi*ena radioaktivnost, veliki zdravimi uscehi, pozdovita po-krajipa, tuđi ravna izprehajališča. Ob veliki sez i \i vsak dan vojašk i koncert, cv'^e ;ene, • prospekti gratis. -7*3 Riiii 9'isalnl stroii dsUsr iift is li] i zalili n &a ZOQ H ?nibiait. The Oliver Trading Olfice Ljubljana, Mikloslčeva cesta 16. 2758 Prodam popolnoma no« 1777 pi5a!ni$tre>j za K 170. Poizve se pri gcsp. Josipu Gmerca, Liubljana, DuaJ-ska cesta štev. 6. L nadstropje. Za odgovor najse priloži znamks. Lepo zračno Mm obstoječe iz 2 sob, knhinjo in s pri tiklinami na prav mirnem kraju se odda s 1. septembrom. Kje, pove upravništvo »Siov. Naroda«. 2798 slenogral^ stroispisec ali stenografi nj a 2799 se sprefme'tekoj ali pozneje. Dr. KoLfcek, Laiki trg. iSniaMiiita ®60 *ramov težka, K 140*—, me-stčno 4 K. Prve vrste srebrna ura 3 3 srebrnimi pokrovci 14 K. Pošilja se na vse strani. Kdor bi rad ceno kupil uro in veri-iico.naj piše takoj. 11 LecbM«r, Sftclava (Laattnbiirg) 299 r trgovima z zlatalao. ===== S| in modno blafo za gos- II H H H pode in gospe dobe zali R II fl sebnikl naJb°Ue iz prvo-II |\ IIII vrstne izvozne hišc li 11II ti Prokop skorkovsky & Sin Hutnpolec, Češko. Velika izbera. Vzorce na zahtevo franko. Na ieljo damo napraviti moike obieke tukaj. Kapi se lep !■ dobro ohrujea pudel dolžine 4 metrov, kateri je stal v ma- inanufakturni ali galanterijski trgovini. Ponudbe na upravaištvo »Slovenskega Naroda« pod šifro „Pm4olM. 2S01 lio tfoo ali trgovino ameiama široko bi rad provxol na račun ali v najem priletni sarnec, kavtije zmolen ter tega posla vajen. Poaođbe sprejme J#mo| KmU v Pas« taof, posta OoIHhi pri golamarasta.__________________2715 Absolf ent Me Jsle išče primernc službe. Ponudbe pod „ttaifca 11 27M." tui upr. »Slovenskega Naroda«. 2764 X YTtOBt ob državni cesti, v blizini Ljubljane in ieleznice ao proda« Pripravno za letoviščarje. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 2701 Ali ste oženjeni? ■HBM^MBaHH^HPotem zahtevajte aov* jaagmaar ^Vvzorce 3 za 1 K, 6 za. Hb 3 4z H|H <^m| PjWfcfllustrovan cenovnik i, Hfipj^vT^ J7"*^j|zdravriiSkimi nasveto h^K^w U^ ^Hgrati^ in franko Uaprtr WT&'^ ZI ^60 h> — L Singa. j *> JGX •^P**/^:l klgleBi6na masv-Kl ^r .^ mi^F"'"' laktnra, Dnsai 1-^ W!estageratr. 8 r Skokom* I S»oai«»s*X Vsled prcseiitve oddajara srojo dobro iđočo trgovino i m. iilsgoia Treba je le neka] tisoč kron drugo pa na | obroke. Ker je bodočnost zasigurana, iš'em samo resne in poštene komnetente. Trgovina se nahaja v blizini mesta Ljubljane in sicer na eni najbolj obljudenih čest Ponudbe naj se pošilja^o na urravni5tvo „S!ov. Naroda,, pod „Srt&ia iK>do«BOSt iL 30CC iiS4*•. 1 pudelj, dole 4 m in 1 štelaža z ši-pami, dolga 41 2 m, visoka 21 2 m za spravo maoufakturnega blaga ali tobaka, če je tega zaloga v zvezi z špecerijskim blagom itd. Oboje je skoraj Še novo. Več se izve pri FjanuZa(!n^,Sgn0ž»či!tl75. ^»Mfc ^^^l iiedealeo JSaH^ffiMplBI kasto pločevino, »"^Sl^ ,."^S *& v'.ožene s stekle- 1 %m biadilHice za * * gostiine, mesar- I. S. RndolI, c. in kr. ^J^E^r dvor. dobavite!] v Plznu. {fod^Vdka I Pohištvo ielezno In od medi ! Najmoćernejše postelje od medi, toalete, umivalniki po tvorničkih cenah. Mcdroci iz jeklene Žice od K 10-— naprej Pristne postelje od medi » » 70*— » Napol medene postelje » » 34"— » Otroške posteije . . . » » 14'— » Medene karnise . . . » » 3 50 » Umivalnik.....» » 3*— » Razložljive žel. postelje » » 14"— » Specialist za opreme hotelov, vil, sanatorijev. Ob sklicevanju na ta list 5°,o popusta. Na debelo. Cenovnik zaston}. Na drobp4O. H. Hoffniann. Docaj VI., Webgasse 23. telefon :!ev. 1004S. Koncipijcnt s substitucijsko pravico in 2755 stenograf - stioiepisec se sprejmeta v odvetn. pisarni. Ponudbe z vsemi potrebnimi podatki na .Jattn sIot. odv. io nit. m'Mii' ? Celja. Prođi s« bot« HIŠA ▼ Zattčni na. Dolen|skem 10 minut od cerkve, 20 minut od kolodvora. Krasna tega, v zdravem zraku in zlepim razgledom. 6 opremljenih sob, kuhinja in 12. metrov dolg mostovi, 3 obokane kleti, strelovod, vodnjak. Sadni vrt in vinograd s 3000 koprškimi trtami in mnogo zemljišča. Pojanila daje Latfovik Rikoi^Ul ftt. SCKmtfte«. nadležne hotlne I ^^^^^ na obrazu ali na rokah ^1 ^^^^^^^^ odstrani v 5 minutah ^H -SF^ittnijnalK Ini. I ^y\ Zaj. neškodljivo, gotov H X * uspeheh. Pusica za 4K ■ zadostuje. Razpoiiljanjc strogo diskretno. ■ KiLfr.LKx,IJnMLlHiDUNlK«17/L ■ Zaloga v Ljubljani: Lekarna .pri zlatcm ■ jelenu", drogeriji A. Kane in „Adrija". J | (titiniiili ^^^fl^^ vseh vrst za urade, HHBL^^^ društva, trgovce itd * I fft 1 ^nton Čcrne, ^^^-^^"^^*^^r graver In fzdelovatetj ^^**H*i«^^ kavčnkovih štampilij Li«M|«naf Šelenliarf ova olica 1. Ceniki franko. Ceniki franko. Blaž jesenko I Ljubljana, Start trg 11 1 1 kloFiuke slamnika 8 cilindre, čepiće itd. S 1 H - na;nove;še fasone - H H po najnižjš ceni. B 3 Uastrovani ceniki zastonj in postnine prosto. 8 I1 «JŠ^^K^ i 1 Najcenej&e j domačega izdelka priporoča tvornica deznikov in solnčnikov Ljubljana Pred Skofijo 19 — Prešernova ulica 4. Teodor Kom (poprej Henrik Kora) poKrivslec strsli in kiepar. vpe!jalec strslovodov, ter instalater vodĐVGs!oy Ljiiana, PaljansRa cesta SI. S. Priporoča se si. občinstvu za. izvrše-vanje vsakršnth kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, franeoskim in tuzemskim Škfiijem z a:trest-CBBientnini M))m (Iternif) patent ffatschek ■ z izbočno in ploSČnato ope!:o, lesno- cementno in stresno opeko. i i Vsa stavbinska in galanterijska kle-rarska dela v priznano solidni izvršitvi. fitšna in kuhinjska oprava. Postekljena posoda. Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in post. prosto. Hsjijši ifl najcenejsi nakup! Ljubljana, Stari trg 9. Predno se obrnete dmgam, oflejte si mojo bogato zalogo pravih, najfinejŠih Švicarskih nr iz ^A zlata in srebra, ure. '^^a^ za dame z diamanti jT ^^k , ifl briljanti, zipest- ^^/đi ^^& i niče, uhaie, vratne ^^^^j^^^k verižice, porolne ^aK^^a^am io druge prstane, ^r ^^^k krasflt nastavke iz ^^ffl§^ aV^ kiia srebra, na- mf J*^M ! aiizia orodja itd. C ^Sa^B ' iaki«¥fl|te etalk, ^La>M^KŠ Vam popravila isvršajem v tvoji Itltlll I u dcUvt^ci toaip 'm aoUdi^ :: ! 500 kron ! Vam plačam, ako moj uničevalec korenin fcfllsam Ria Vaših kurjih očes, bradavic, otiščancev ne odstrani v 3 dneh brez bolečin. Cena lončka z garancijskim pismom 1 K. Eem«BylKoilc«L,Postiachl2 64 Ogrsko Dve U stanovanii (parter in I. nadstropje) obstoječa iz 3 sob in vseh pritiklin, se takoj oddasta za novembrov termin. Poizve set 2752 Prisofna nlica 1, pri upravitelju« Traovska oprava (za šptcerijsko trgovino) skoro popolnoma nova (ker le kratek čas rabljena) se takoj proda. VeČ se izve pri tvrdki 2439 A. Krisper, Ljubljana, Mestni trg. ™~jE£9fflBfcfc w9 ^9 BI ^^5S» bfiTi8l ^0^^a% iiče mož srednje starosti, inteligenten, trezen, delaven, oženjen brez otrok. Zaradi smrti v družini opustim svojo večletno obrt in želim službe kot sluga v kaki pirarni ali paznik pri kaki to-varni ali v kaki trgovini, ali hišnik ali kaj primernega. Ponudbe na upravn. „Slov. Naroda" do 15. avgusta pod „štev 9999". 2628 I iiaiititiip ofi inima I I od Fhiia&tropina. Cena 1 K, po pov- H I Ženska ali moški, vsakdo mora H ■ poznati vsebino tega neprecenlji- flj I vega dela, ker vsebuje tvarino, 9 a o kateri se vsakdo rad pouči. B ■ Pišite takoj na 2535 B I Eliro Schrdder-Bock, Đnna) I., K ca. 14 let star, popolnoma zdrav, krepak deček iz poštene rodbine, s pri-merno izobrazbo, 2747 se wm 7 trgovino z mUm blagom A. Pogačnika v Cerkaici. Učna doba 4 leta, obleko in vso oskrbo ===== dobi v hiši. = Naprodaj |e lzvrstno obranjen s premakljivo klav5aturo in basovim podalj^alom — kakor nov — za nižko ceno. Eventualno se zasnenj& z dobro obranjenim 2793 Pojasnila daje upravništvo »SI. Naroda«- ■ Prva slovenska iidelovalaica no- ■ stnth, tlvtasklh ta drufjih tehtfiic I la trgoTino In obrt, stavbeno in ■ umetao klinčavn&čarstvo I Celje, Folfska uL it 14, priporoča ■ svo(e iehtnice. Ceniki na razpola- ■ go bresplaćno In franko. G. Flux mm- Oosposka ulica 4, -« I. nadstropje, levo. 2786 Urmđao dovoljen«, i« 20 let obsto-|eča aalsUrelia ljubljanska pnreloialBita daiovaii io duzi je v udobnost cenj. občinstva zopet v •r«elli£u mosta, s Frlporofta ta namesfta le bolfse « sliil iskaiite vsake vrste kakor pri^atao trf*yak* ta ■ oatUalako osobje bMra raatltela alat A, slasti sa ieaske Wislas lav haMfc0y motao kttrm posiroiba aateta*l|—a. W taaajlli vpraiaajla u prtii uuuakt za taftftf Stalni 2549 kraleuni agenti zmožni nemščine se sprelmeio ali pa na-stavijo s stalno plačo za prodajanje do-volienih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod „MERKUR", Brno, Neugaste Nr. 20. Đekle iz bolJSe hlše želi službe kct • v kaki boljši gostilni — tuđi na deželi. — • Prijazne ponudbe se prosi pod 28C9 = „A. 200" Škofja Loka.------- Izjavljam, da nisem plačnik ni-kakoršnih po komurkoli na moje ime napravljenih dolgov. 2805 Bazbor pri Zidanem mosln, 6. avg. 1913. Blaž Jurkof šol. vodja. za modno trgovino fS&"" se sprejme- "^H , Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod „Septembe?". 2695 v podpritliČju z 2 sobama, kuhinjo jedilno shrambo in drvarnico se &?*. takaS v nafem« Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. ! 2808 BBB^v^v^^Zh ChJj ^L^Sm Vt^R^rf^^nDV fl^B^^n ^^aS^^^^BO^V ^^^Bb^^^BBkV s primerno šolsko izobrazbo v trgovino z meŠanim blagom. I^Saks LajovEc, Litija« i - Radi prezidave 27S0 je po ceni oddatl: Železna postelja, politirana postelja z nastavkom in presno zimnico, salonska miza, posteljna oprava, velika preproga, lepa, skoraj nova ura s tremi utezi, Ši-valna mizica, kuhinjske stelaže, preproge, umivalnik, podobe in druge malenkosti. Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«. V (sluga) se nado mesti v večjem kraju na deželi. Samostojna ženska z 1 ali 2 otrokoma ima prednost, potem ože-njenci brez malih otrok. Pisma je pc-Š'ijati na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod šifro „Šolska služkinja". Požar! 2796 Pozor! Naznanjam cenjenim trgovcem in go-stilničarjem, da sem pričel izdelovati 1—4 kg. Sir je polnomasten ter jako okusen. Glede kvalitete se more meriti s siri iz inozemstva. Ker sem delal v raznih sirarnah Švice, Nemčije in Moravske, mi je mogoče postreči z najboljšim blagom. Cene zmerne. Fianc Jesenovet. mlekania. Pieiolje mi Preserio. i I^^SHaflBm a^^yl H^aa Je9h ^c^^K ^aplai^ ^a^aT a^aW Inlrf^B^H ^Hu^fl c^&k^?* ^EF^T^ srednje starosti iz Špecerijske stroke, samostojen in zanesljiv korespondent, ki vodi vse kontorno delo ter nem- Škega in slovenskega jezika veŠč, se sprejme v w\m mestu na Su. Štajerta. Ponudbe nemŠko pod „StnOŽeil 2800" ca upravništvo »Slovenskega Naroda«. _________________2800__________________ obeh deželnih je2ikov v govoru in piša vi veščo, kakor tuđi nemške steno-grafije zmoino, 2792 te sprema i 1. s«f t«mbrom pri laju, RabensteUia, LJatomer, fttaj. Želi se neroiko pisana pojuidba. 182 tter._____________________________________________________.SLOVENSKI NAROD', dne 9. avgust* 1913. _________________________ Stran 11. Za krateh čas. M o ž: Kako je danes vroče . . . fo je že strašno! 2 e n a: Da, strašno, tako je vroče, da se mi je še kosilo prismodila Sodnik: A kako je pa to mo-goČe „ . . slišite župan ... vi ste dali PretepaČevemu Antonu izvrstno nravstveno spričevalo; da je priden, miroljuben, delaven . . . v resnici je pa pijanec in pretepač. Kako je to? Župan: Če bi mu dal slabo spričevalo, bi še meni kosti polomii. Gospodična: Vaše razodet-Ie, da me ljubite, me je zelo presene-tiio . . . nisem nič takega slutila . . * vi ste mi sicer zelo simpatični . . . vendar, predno odgovorim, moram vprašati svoje srce. S n u b e c : Izvolite, gospodična ... ali morda lahko kar poča-kam na odgovor? * Letoviščar: Pri vas se je pa od lanskega leta marsikaj izpre-menilo . • . res ... na bolje . . . tuđi vaš občinski tepec se je predrugačil. 2 u p a n: Kajneda! Obeinskemu tepcu je olepševalno društvo kupilo novo obleko. Mati: Pojdi, Micika, da te umi-fem . . . gospod živinozdravnik pri-dejo. Micika: Kaj mi pa je? Z d r a v n i k: Kar je res, fe res . . . deset let že nosite mleko k nam in vedno je dobro. Če hočete, vam bom pa iz hvaležnosti izrczal vaš krof. Mlekarica: Ali se jim ne dopade? Gospodična (hčerka zobo-zdravnika): No, Franeelj. ali si b:l danes pri papanu in si me zasnubil? Francelj: Tam sem že bil, ali zmanjkalo mi je poguma ... pa sem si dal zdrav zob izdreti- Zlatar: Ali naj urezem v ta prstan ime vaše gospodične ne-veste ? Naročnik: Raje ne ... ure-žite besede »mcji nevesti« . e . člo-vek nikoli ne ve .. • * • * Mož: Ife. da bos vedela . . . 2 K; Limbuš 12 K; Rajhenburg 101 krona 08 vin.; Maribor, ženska, 23 kron; Maribor, moška, 200 K + 80 kron 85 vin. = 280 K 85 vin.; Dol pri Hrastniku 39 K 91 vin.; Vuhred 22 kron; skupaj 1303 K 85 vin. Primorska: Štanjel 157 K 01 vin.; Gorica, moška, 137 K 24 vin. -- 240 K -r 20 K = 397 K 24 vin.; Gorica, ženska. 137 K 24 vin. + 240 kron -f 341 K = 718 K 24 vin.; Devin in Mavhinje 6 K 10 vin.; Krmin 46 K 50 vin.; Vrdelca 100 K + 51 K 01 vin. = 151 K 01 vin.; Sv. Ivan 554 K 16 vin.; Lonjer 72 K 96 vin.; Barkovije 129 K 90 vin.; Trst (Bel-veder) 129 K 90 vin.; Rojan 129 K 90 v; Prvačina, ženska. 70 K; Trst, Sv. Jakob 1071 K 14 vin.; Miren 14 kron 80 vin: Ajdovščina, moška, 12 kron; Trst. Marija Magdalena 50 K; I skupaj 3710 K 86 vin. III. Zbirke časOpisov. »Slovenski Narod«, tu, 320 K 74 vin.; »Dan«, tu, 17 K + 1 K = 18 K; skupaj 338 K 74 vin. IV. Prispevki od družbinega blaga. Franja Keber, Št. Vid nad Ljub-ljano, od kreme za čevlje 150 K; Go-lob & Ko., Vič, od čistila za kovine in tla ter vazelina za čevlje 200 K; — skupaj 350 K. V. Prispevki za obratnbni sklad: M. Lj. Novak, Gradec 16 K; kamen c. kr. geometrov na Kranjskem 25 K; Fr. Zupančič, Kranj 25 K; F. Berlec, Kandija 5 K; podr. Lonjer 100 K; slov. poštni uradniki v Mariboru 50 K: tarokisti rodbin Mcči'ik-Orožen v Kamniku 50 K; Vida La-pajne, Dunaj 200 K; uradniki južne železnice v Št. Petru na Krasu 10 kron; podružnica Laški trg In okolica 200 K; politično in izobraž zvalno društvo za dvorski okraj v Ljubljani 100 K; podr. Bazovica 200 K; ab-solventi trgovske sole Mahr v Ljubljani 200 K; učiteljstvo meščanske sole v Krškem 100 K; klub napr. slov. akademikov v Celju 1000 K, skupaj 2281 K. VI. Razni prispevki. A. 2iberna, Trst, od C. M. plesa ,3005 K -h 2107 K 57 = 5112 K 57 v; Ana Vilhar - Kalskega, Zagreb 10 K; R. Gorše, Stari trg 4 K; pri slavlju višjega revidenta Gabr. Dragota, nabral Fran Suša v Divači 22 K; Iv. Dekleva, Cajnice, nabral ob priliki dekoracije M. Žmavca 7 K, M. Zmavc doda! 3 K, skupaj 10 K; Jožef Toplak, Rabeljčja vas 1 K; F. Štu-belj, Šmarje ob priliki poroke Josip Gruntarja z Doro Poljšakovo 12 K 80 v; Avg. Vidmar, tu nabral ob priliki pogreba prijatelja, slov. pisatelja Premka 1 K 90 v; Kat. Guštinova, Metlika, nabrala po vinarjih 1 K 21 vin.; narodni davek slov. učiteljišč-nikov v Gorici za leto 1912/13 za narodno solo v Gorici (na Blančah) 208 K 60 v; polovico čistega dobička zabavnega večera slov. abiturijen-tinj ženskega učiteljišča v Gorici za narodno solo v Gorici (na Blančah) 180 K; narodni davek kandidatinj ženskega učiteljišča v Gorici i. s.: IV, tečaj 23 K, II. tečaj 3 K, skupaj 25 K; Josip Jakše, Smlednik, nabral 3 K; M. V. nabral na veselici v Šmartnem ob Paki 4 K 25 v; celjski sedmošolci 4 K 60 v; A. Čargo, Vrdelca, nabrala 13 K 60 v; A. Hudo-vernik, tu, nabral nar. davka 17 K; obitelj Pirnatova, Slov. Gradec, me- sto brzojavne čestitke dr. Konradu in dr. Josipu Šmidu 2 K; J. Vosper-nig, Podravlje, mala zbirka 9 K; ab-solventi trgovske sole Mahr, tu 43 kron; idrijski abiturijenti, nabrali 113 K 29 v; na občnem zboru podružnice društva jugoslov. železnič-nih uradnikov v Gorici za narodno solo v Gorici na Blančah 24 K; učen-ci IV. razreda ljudske sole v Dolu pri Hrastniku 28 K 54 v; Marica Vranjek, Šmartno pri Slov. gradcu, zbirka pri okr. učit. konferenci 10 K; R. Šegula, Hrastnik, zbirka 10 K 40 vin.; hranilnica in posojilnica Šmarje pri Jelšah 100 K. VII. Ciril Metodovi darovi: Jos. Rudež, Tostivrh 5 K; dr. A. Lavš, Splet 10 K; dr/ Jos. Spečič, Središče 10 K; ga. Štembov, tu 5 kron; Anton Gnus, Dol, nabral pri obedu učiteljstva laškega okraja 17 kron; A. Kofol, nabral pri omizju Slovencev 13 K 50 v; Slavko Deže-la, Grobelno - Št. Vid, nabral 41 K 20 v; dr. Fran Jurtela, Ptuj 10 K, nabral 10 K, skupaj 20 K; Zdravko Habjan, Višnja gora, nabrala 51 K 64 v; F. Črnagoj, Barje 3 K; rodbina J. V. Kaukler, Ptuj 3 K; Ivan ffafner, tu, nabral v gostilni A. Kline 3 K 14 vin.; Mira Engelman, Trst, nabrala pri učenkah 20 K: učenke 1., 2., 3., 4. in 5. razreda v Trstu (Acquedotto) 118 K 60 v; veselica pri ge. 2ičkar v Sevnici 40 K; Jos. Gosak in K. Hin-terlechner. Blagovna a 1 K, skupaj 2 K; učenke VI. razreda v Trstu (Aquedotto) po gdč. Burger 60 K 21 vin.; slovenska mladina iz Sv. Križa pri Trstu 46 K 90 v; Rado Meršek, Trst, zbirka If. a razreda pri Sv. Jakobu v Trstu 17 K 12 v; skupaj 487 kron 31 v. — Zbirke podružnic, nabrane kot C. M. darovi, oziroma nabrano pri veselicah v ta namen, iz-kazane pod točko II. znašajo 7991 K 63 vin. Ciril Metodovi darovi rr.eseca julija 1913 znašajo torej skupno 8478 K 94 v. Poživljajoč spanec je poživijenje in nujna potreba vsakomur. Cim bolj-ša postelja, tem boljše spanje. Ob kupovanju posteljnega perja in gotovih postelj bi se morali torej obrniti samo na pripoznano in solidno firmo. Razpošiljalna firma I. Benisch v De-šenicah št. 767 na ČeŠkem je že zdavnaj znana, zsl tako in si je s svojim poštenim in postrežljivim ravnanjem pridobila povsod veliko zaupa-nje. Zahtevajte, predno kupite kaj takega od zgorajšnje firme ilustrovan cenovnik. mili IEIHA" v Ljubljani, Komenskega ulica 4. Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. Porodnišnica. Medicinalne kopeli. Lasinik in Sef-zdravnik: Dr. Fr. Denjant, primar. I. kir. odi del bohr Jtajboljša osvežilna pijaca •"" alkaliena kislina tlmtost okus« Snmeča oglfikova kislina lakko prebavno, ▼es organizam poiivljajoče. Zalcf i f Ljubljani: Mibaei Rastner. Ptttf Lassnik in JL ŠmboB. Proii 22 zoH ifl uli zob: ixborno delnfe dobro znmna : antiseptična Melusine ustna in zobna voda kl ntrdl đlesno In odstrmn|«|« neprifetno sapo ix nst : 1 stoklealca s asTOdUom 1 kroao. Deželna lekarna Milana Leusteka : v Llnbljmml, Roslfora OMta «er. t polef Franc Jožeforega jnbilejnegt mosta. • V tej lekarni dobivijo zdravilt tnđi člaal : boiniških bligajn jož. Žclcmice, c.kr. tobičac tovanie in okr. bol, blagajne t Ljubljani. ; llsl«stai«-«staa in sosoa voda. Šonja, Hrvaško, 22. februarja 1906. Blag. gospod lekarnar! Prosim vijudno, pošljite ml zopet ! tri stekienice Vaše Izborno delujoče : aaUsopMeao sflastat Mtao solmo ¥040, katera je neprekosljivo sredstvo : zoper zobobol, utrja dlesno in od-' stranja nepriietno sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom : vsakomur kar najbolje priporocat SpoitOTanjem , Malo Kaurinovte, kr« poste meftar Proda ae po niski ceni ¥ Sp. Si&kl s prostornim dvoriščem in vrtom. — Več pove upravništvo »Slov. Naroda«. Trgovina v večjem, zelo prometnem kraju na hrvaško-štajerski meji, obstoječa 40 let, se zaradi dru-gega podjetja daje obenem z opravo in blagom v zakup. — Potrebni kapital 8000 kron. Vprašanja pod „ć. 0. 2703" na upravn. .Slov. Naroda". 2703 Starejši zakonski par brez otrok 2556 i stanovanje z 2 sobama in vsemi pripadki za no* vember L 1« Ponudbe pod vfMirfl upr. »SI. Naroda«. | Franc Furlan j | naslednik faschingoie idove § I ključavničarstvo | I zaloga štedilnikov # 1 senaliaja: 535 f I ^mbrožev trg štev. 9. f jVIaslo, malisno stupo, suhe gobe, vinski kamen jabolka namizna in hruške za mošt, fižol«, oves, pšenico, ječmen, bučne peške, ko« ružno slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tuđi petrolejske in oljnate sode, ter močnate solne in otrobne vreće kupi vsako množina veletrgovina ANTON KOLENC, Celje, Graška cesta 22. 3095 Vinko jtfajdič: vini mlin v Kraju ; ^^—^-^ (Kranjsko)« ■—^—— ' Največja proizvajanja priznano naj ; boljših pSeničnih mok in krmnih izdelkov- j ► ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih < vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vođe 5j < v se in dado kvantitativno nedosegljiv j' pridelek, kar je zlasti za gospode peko vske moj stre neprecenJjive vrednostL ; { Zastopstva in zaloge: 65 V Ljnblfani, Cerknlol, Trnovem, Podgradu, Trsta, Pulja, Rekl, Za- : dm, Spljeta, Ercegnovem, Eotom Sv. Lucifi ob Soči, Beljaku, Celovonl , Inomostn, Đoloann in Trldentn ; Brzojavi: Valjčnl mllny Kranj« Že od I. 1868 sljajno prelzkaieno Bergerjevo medicinsko kotranovo milo tvrđke 0. HBLL & COMP. priporočano od najodličnej5ih idravnikov, se v skgro vsd| evropskih driavah s »ijajnim os pehom rabi proti izpuščajem vsake vr-ste zlasti proti kroničnim in lešajem na glavi in paraxitarnira iipu^ajem. Berfer]6T« kotranovo mflo obsega 40 «d« •tofkov leraeg« kotrna in se bistveoo razlikiiie od Tseh drugih kotr»ooTih mfl, kar jih priđe na trg. Pri trdorramih bolesnih to obrnite na jako očiakoTito Bergerjevo kotranovo - žvepleno milo." BDleJio kotnmovo milo za ođstranitev vseh noolatooll pqtH» proti irpuščajem na koii in na glavi pri otrok ih ter kot neprekosljivo kosmetično nmlrmlno in kopalao mllv xa T—kd«n)o mbo je : Bci^erjevo glicerinovo-kotranovo milo.' Za radikalno sdravljenje proti ttpataga Im in bolemint lastio« rabimo Bergerjevo tekoče kotranovo milo: Isvntne uspehe kot odlična koina sredstva doses*jo nadalje Birgerjeva medicinalna mila m*«S ktnaii Bergerjevo boraksovo milo proti oflroeaa, F«sam in priioaat ter kompozicije ■ ben- coem, iveplom, iveplenim mlakom, naftolom in titnoloni in drofa t brošuri priporoČana. Cona komadu vsako vrate 70 k 9 ^BPhB^BfeT^B) kupu brecno Bon«u|OW katranova ^^P_A VT^Bav nula in boraksova mila in glejte na tn ^r**9tt«9^^B vpodoaJjeao varstveno »narako in na j|»3j^On™Jk polee ttoiećt podpia firme 0. BoU *> *^k£2SidB** Coanp. na Tsaki etiketi. — y^L^^ ^»^0 ^ Odlikovano t iastno diplomo 9^7^/^^^^ ^ na Dnnaju leta 188S in s slato ^^^^^-^-*^"g-fl iaa^ ■retinjo v Farisu leta 190«. ■ ~>^—mm—jmr Dobiva se po rseb Iektrnah in ztdemlh trgovinih Na debelo: 1383 •.■^*CoaMKD«ma|)LlBfb#rstraM«8. V LjabljtBJ se doUTt t lekantb: mimm* iMsttui d#«UL n. Mr. J—im tHMav, J. «ayr, ttTpieoolI, UteldpL Tla^ltfcjiifmlififih|etarMiMRrtaJ»keai Stran 12. .SLOVENSKI NAROD", dne 9. avgusta 1913,_____________________________________________________182 §tev. Učenec prijetne zunanjosti, poštenih staršev* z zadostno Šolsko izobrazbo se sprejme v manufakturno trgovino 2723 Vlak* Skftt ▼ U. Bistrici (Notraa).) Kovinski strugar in III ¥ •* 2737 kljucavmcar se tak oj sprejmeta i Ptetolski tkaliiti, St. Paul pri Predolda. kamor je poŠiljati ponudbe. Javijo naj se delavci, ki se morejo izkazati z : dobrimi spričevali. ■ Dva krasna 3Utna 274« bernhardinca eden dolgodlak in drugi kratkodlak. Na verigi sta zelo huda, a spuščena pa krotka. PriporoČljiva za samotna po-sestva ali tovarne. Cena vsakemu 150 K. Več pove upravništvo »Sloven>ke£a Naroda« pod šifro „Bernhardinec". Pri DospoffiĐistva5Oii>Dnbianka lafcko desefe vsaka gospodinia, ako narne-sto presnega masla rabi eđini polnovredni nadomestek za presno maslo: margarino Blatmscheinov »Unikum«. Margarina »Uni-kum« se izdeluje iz najčistejše goveje obi-stne tolšče v zvezi z najfinejšo smetano ter rumeni in se peni kakor navadno presno maslo. Kraje, kjer se dobiva v vsakem me-5tu ali v vsakt vaši, naznani na vprašanje edina izdelovalnica svetovne znamke Miiiliiin upiia „Dnflnnf rtroftH tioraici margarine ii presnega masla. Daaaj IIY. 2052 1995 Prva domaća to vama omar za led Si m on a Praprotnika v tjubljam, Jenkova nlica št. 7. f^jLLj C"*^ Prevzemajo se vsa v ^1|' PTn stavbno in pohištveno .Bwjt * lEk : mizarstvo spadajoča : g—-) r * dela, katera se točno Ffr *j4~_L in po najnižjih cenah ^CIl^lL-^jjJT izvršujejo. === Velika zaloga gosTimiskm o&rcgliH miz. Uaiki ss jk^j&,3 u zatfen kaptabs ■ pflnc prosto. , Pozor kolesarji! jj^si Jtomesto X120 fitb'/fci samo kron 80. ^l%g^jLL^2fc=^^. Franko na vsako postajo. V reklamne namene T^zr^ljem 200 novih sve-tovno znamenitih graftkih dvokoles model 1913, elegantnih in čvrstih, s torbo in orodjem namesto za K 120, za 80 K. Storpednim prostim tekom K 95*— s poštnino vred. Ze rabljena kolesa od K 40-— naprej. Nova čvrsta guma po K 5'—* 6*—, 7'—, 8—, zračne cevi po K 3'—, 4'—, 5-—. Svetiljke, zvonci, pedali in vsa ostala pritiklina po cenah na debelo. Popravila, emajliranje in poniklanje v Iastni de-lavnici hitro in ceno. Razpcšiljanjc po povzetju. tCa dvokelesa naplačila K 20-—. Plačevanje na obroke izključeno. Cenovniki gratis in franko. Srbo-hrvaško dopisovanje. 1069 Trormiko sklad išče 4rokoles in ii valnih stro je? A. Weissberg, Dunaj II. Untere Donaustrasse stev. 23 UL I Vttnlte ii t spenln ATTA||J| H U ker s ponaredbaml I s sliko In Ime a III I |||V|ll|l ta0ČeJ° konsumente j cigaretiega papina ii strotnU II11UIVIHII - maja«. = Erejema zavarovanja človeSkega 2iv- »1. A VT T^V** Zavaruje poslopja in premičntne proti nja po najraznovrstnejših kombina- '* *"* ** požarnim škodam po najnižjih cenah. ah pod tako ugodnim! pogoji, ko •■• . .'. vzaiemno lavarovalna banka v Pragi. .-• - .», Škode cenjuje takoj in najkuiantneje. nobena druga zavarovalnica, leurml foadt E 58,461.432<5f - lzplaćan« odskodaine in kap Italije E 123,257.695*77 U2iva najboljši sloves, koder posluje, isti je ugodno zavarovanje na Po velikosti druga vzajemna zavarovainica naše države z vseskozi siovansko-narodno upravo. Po„r! sprejema tuđi zavarovanja fivetje In smrt z manjšajočimi se ——i———— v*a po]««nfl« dale: ———————— proti vjomsi; i GosposKi ulici itei. 12. -•• nimi»>*<>»■ -ZM™*°^°^te< Proda se tako] malo rabljea biiiotoi z 10—12 konjskimi silami 2395 Naslov v upravništvu »Slov. Naroda«. mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Do?tavijo se na zahtevan^e tuđi na dom. 257 Parna žaga SCACIlfETTI, za akladiačem driavnega kolodvora« y^?V Zajamčen uspeh I ■p*5^ 2'., denar nazai. jH ^T Zdrarnlški izkaz I /^^ \^ o izvrstnem učinku. ^B \ W Buine, \w prsi I A ^^ dobite ob rabi med. ^H Dr. $. Rixa kreme za prst ■ oblastveno preiskano, gar. ne5kodljivo za ^M vsako starost, lanesljiv uspelu Rabi H se zunanje. Poizkusna pusica K 3, ve- ^m lika pusica, zadostna za uspeh K 8*-- ^H Razpošiljanje strogo diskretno. 2b80 ^m In dr. A. ftii, Iainratorij, Đsnaj Dl. Berggasse 171 I Zaloge ▼ Lfnbliani i Lekarna pri „Zla- H tem jeienn*. drogeriji Kane in „Adri ja". H Gramofonske plošče iMU in Sava-R9konl z najnovejširai slovenskimi posnetki so izšle in se dobe v :: ateljeju za gramofone :: A. Mm. Lliiaiia Sodna ulica Si. 5. HnQa zaloga goUii nMii^' :r2moionoy. y^^\. Cenj.pg- ostilnčarjcm //\} Milijom rabljo mali Gfr jkašljuj ^M hripavostif kataru in zasle- ^M ^H zenju, krćnemu in oslovske- ^M !ff mu Uailju, nego slastne ^M ■ prsne kanamele ■ IP! s „tremi jelkasni11, ^M ^Hhbkt* cntnnot poveneni!i i ^S*^^ hlllll izpričeval od ■ 1 ^SBSMSl^^ lili III zdravnikov in ^1 ! fflPP^^ UUJII Zasebnikov za- ■ B| jamčuje gotov uspeh. Izrcdno prijetni ^M ^B in slastni bonboni. 1562 |H H Zavitek 20 in 40 vtn., dkaUia H H 60 ▼. Prodajm iih ▼ LJubliaml: H I JS8 Ubald pi. Trnkoczy. lekarna. Rih. Sušnik, 1e- ^H i |H kama. Dr. Q Plccoii, lekarna. Oežetna le- ^H ^H kama Mr. Ph. And. Bohinc. lekarna pri kroni. ^H ^H Mr. Ph. Jos. Čizmar, lekarna. Ant Kane, dro- ^H ■H peti ja. B. Cvanćara, drogerija „Adrija". ^H ^H Daniel Pire, lekarna Idrija. J. Rerpmann, le- ^H ^H kama. Novo mesto. C Andrijančič, tekama, ^H ^H Novo mesto. Jui Ha«, lekarna pri .Mar. P, Vi- ^H I ^H pava. Mi an Wac>i3, l«kama. Metlika. A. Ro ^H ; ^H blek, lekarna, Pidovljica. Hinko Brilli, le- ^B j ^H kama. Liti ja. Karei Šavnik, lekarna pri „Sv ^H i ^H Trojici", Kranj. Fr.Baccarcich, Jek^ Postojna. ^H ^H Jos. Moćnik, lekarna, Kamnik. B. Burdych, ^H H 'ekarna v Sk. Loki. Mg. Ph. P. Lavicka, lekaroa, ^M ^H Tržić. Ph. Mr. E. Kn/elj. iekarna. Jesenice. ^H H| V. Arko, trgovec, Senoreće Jos. Rudolf. drog. ^H ■^ Litija. J. Kanduiar. tr« Mengeš. Jos. Anctk, le- ^B K kama v Ribnci 1 R Ho^evar, lek na Vrhntki ^H Samostojnega 2759 kleparckega poniba in dva učenca mm Frao Gradišar, Selenburgova ul. &. Proda se zaradi preselitve pod iz-redno ugodnimi pogoji lepa enonadstropna fiisa z gospodarskim poslojem, sadovnikom in lepim poljem. Pripravna za vsako obrt ali tuđi za gospodo, ker leži ob državni cesti v izredno lepem kraju. — Poizvedbe na naslov posestnika: Jos. Bixjak, oroin. straimojster, Vojnik pri Geljn. Zagreb, Ilica 40. • Tvornica žaluzij rolet, lesenih in železnih vetrnic Ceniki in troškovnik na zahtevo brezplačno. V Ameriko in ICanado CUNARD LINE. Ivernia iz Trsta dne 10. avgusta 1913. Saionii iz Trsta dne 24. avgusta 1913. Paunonia iz Trsta dne 7. septembra 1913. Iz Liverpola s Lositania dne 2. in 23. avgusta, 13. septembra, 4. oktobra, 1913. Mauretania dne 9. avgusta, 30. avgusta, 20. sept., 11. oktobra 1913. Carmania dne 12. avgusta, 9. septembra, 18. oktobra 1913. Cainpania dne 16. avg., 6. sept., in 27. septembra 1913. Caronia dne 26. avgusta, 23. sept 25. oktobra 1913. == Pojasnila, vozne karte: = Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškova ul. 25 Dunaj I., Karntnerring4, Trst, Via Ghega 8, pri vseh agenturah v deželnih glavnih mestih, vseh potovalnih pisarnah, pri tvrdki Thomas Cook &. sin, pri vseh Llovdovih agenturah in agentih Dalmatie. — Cene: 111. razred Trst-New York: za v Kanado po-tujoče K 120 za prostor, za v Združene države potujoče K 140 s pristojbino za osebo. ■JI . |« « • ne predrag, £e kupi. — Ponudbe s ceno na upravništvo »Slov. Naroda«. 2207 Uodo držečo 2791 (če tuđi že rabljeno), za velik lojterski voz, kupi Peter Strel, trgovet v MoKronaoa. najskrbneje zastreljeno in z drž. zastrel-nim kolkom opremljeno, v najboljši kvaliteti in najiičnejši izvedbi razpošilja c. in kr. dvorni dobavltelf Jan Konrad. Most, štev. 2395 (teško). Samokresi K 8'—, flobertove žepne pi-štole K 2*—, terzeroli K 260, flobertovi tešingi K 1060, lovske puške K 46'—, brovninške pištole, kaliber 6'35 mm K 46'— in višje v najbogatejši izberi. Glavni katalog se posije na zahtevo vsa- komur gratis in franko, li i^ lili si i rn »ili U 1%1II%U prav dobra domaća se nadomesti s naturnim sredstvom Muskatin je žlahten naturni preparat za pripravo dobre domače pijace. Iz Muskatina narejena pijaca, da moč, pozivi in krepča živce. Muskatin stane liter na 4 do 5 vin. Muskatin se po-šilja vsak dan po pošti in žeieznici po povzetju. Muskatin se dobi samo v glavni zalogi Ivan AndrascUtz v Mariboru, Koroška ulica. 2635 ® ozdravi brez vbrizganja pri gospodih in damah vse bo-lezni spolovil, iztok, kapa-vico, bolezni v mehurju, kjer drugi pomočki odpovedo. tternial-Dragee Škatlja (100 kom.) K 5"—. 2 škatlji za 13 eno zdravljenje. — Izdeluje Delta Lasoratoiro fle Produils Cnimigaes d Pariš Dobiva se pri gen. zalogi za Avstro-Ogrsko: Lekarna Mariafiilt, BadapeSta, U. liszt ferenc-Ki 2a po povzetju ali ako se znesek poš'je napre. Parna tovu opeke 11 Brda I p. Vič, tvrdke I. Knez v Ljubljani priporoča svoje izdelke strojne zidne in osokovrstne znrezne stresne opeke garantirano ine in trpežne kakovosti go zimi teni. ¥sorc0 poillfa brezplačno. 579 Spralema sastopnlke. Stanjedenarnih vlog na knj. io tek. riftii31.dec.19l2: -^- ^ gB - Stanje denarnih vlog na hran. knjižice 30. juhja 1913: ;: K 214,160.979-. :: O. kl?, ^f priv. „ K 70,963.302--. :: Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer Centrala na Dmuji. — Ustuovljena U64. - 29 jdroiik. fifal larijl M PttTi [Bti (l HS MtOM kW$\\ Keliiiki kapital in reserve 52,000.000 kron. Preskrbovanic vieh bankovnih transakcij, iupr.: Prcvzcmanje 4«urBili *f§ n* hranilnt Najkulantnejic UvrUrvanje Mradk aarotil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih — tzpla- kniižice brez rentntea davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre- Ccvanjc kuponov In izžrebanje vrednoatnih papirjev. — Kupćvanje in prčdajanje deviz, valut in tujih stovaniem — Denar se lahko dvio vtak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje frUMUHI novcev. - Naiemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih pa^ papirfU strofb v okvira uradnirfkurznih poroCIL - Shranjevanje in uf ravnanje (4tpcti) vrednostnih pirjev, l'stin dragotia !W. pod »astnim zak^porn stranke. - Brezptačna revizija izžrebanih vrednostmh rapirjev tn poiojfla nanje. papirjev. - Promeae za vsa žrebanja. lsplailU lm MkaslU w Ameriko In ti Amerike, I66o UsUnena In »•*•«•«« poimmmU* In n*s*«tl e «••» « hmntn* stiske »|>»ć«j^iai transalmli^i vMktfnr »rsaplacne, HV" lnA|avk«s Promtma »amka Linbllana. - Telelon ftt*T. 41- 182 fler.____________________________________________________.SLOVENSKI NAROD', aut ». avgusm isia. Stran ta. C kr. priv. tovarna za cement I Trboveljske premogokopne draiko * Trfc*vl|ah I priporoča svoj pri znano izvrsten Portlantf-camant v vedno enakomernl, vse od I avstrijskega društva inženirjev In arhitektov doloiene predpise glede tiskovne fn podorne trdote Aaled madkrtljafoćl dobroti kakor tuđi tvoje primano izvrttoo •■«••)• Priporočila in izpričevala 3307 raznih uradov in najsi ovitejših tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, l.f Maximilianstrasse 9. I M s-Ka I prvovrshta in najbolju I ■ dler I I Ls-Ka 11. A| Afi a | II dler I I1 s-Ka I HUICSĆI I U dler I j li S-Ka | sedanjosti. | Ildlor | I Specialna trgovina s kolesi in deli I I Ana Gorec, Ljubljana I I Marije Terezije cesta Ste*. 14 (Novi svet« nasproti Kolizeja). I ■ Zahtevajte cenik. Rabljena kolesa od 25 K naprej. Izposojevanje koles. I Prva, največja, najstarejia in najsposobnej&a slovenska tvrdka In Iz« posojevalnica klavirjev in harmonije« na avstrijskem jugu. Velikanska trgovina vsega glasbenega orodja, strun in muzikallj. AI^FONZ BREZNIK nćitel) Olasbene matice In sodno zaprlseieni strokovniak c kr. 4ei. »odali* • Z'*čzdi- r. _. , i • , ""i-»wnj trn v( i-» .. J i« nasproti ; nunske cerkve : *-Jl ..'»»u, AUii^iCMU U £ 5 U lil . nunske cerkve : ^^^^ Klavir]i, planini in harmoniji aCaaV ^^BHH^^l na;>: -vltc?i5:h svetovnih tvrdk 4?^Baa ^ ^^^^^■M B6send#rfep Rndolf (ne An- jfiP^aV w ^d^^^^^^^F^ ton) Stelihammer, (najboljši mjf/ ^■^^QKV^^HBH|^fi : ar.g'e?k\ MSteT* sedanjosti\ : aa^aflaa^3Efi&ta^^__ J^^^^^^^^HgprV^H^ H51&1 A Heitxntann (neprekos- ^^^^K^^Hm^BPf^vi ^^^I^^^^HHPV Bratle Stingl, Ciapka, Lanb ft &đE^M^^^đm ^^^H^^T^^ m eiois -; ^certni 7! 4 0kt. pianim) ^^tt|p9^V^ - W "*f *f ^-*t;jt» m Horugel (amer. harmonij od ^^M^B^^r : - W ' *"* -fj 00 K naprej), imam le f sa, njih ifl^^H '"^j—/■ -^ edini zastopnik za Kranjsko v 4P^B ^■*P£TV_2p velikanskt zaiogi in izbiri (vedno 30 do 40 instrumentov). " *"***- -j— Zato svarim pred nakupom event falsifikatov ali navidezno cenega bofelna zlasti, ker vsakdo kupi pri meni na obroke od K 1S naprej prvovrsten instrument goraj omenjenih najbGljš'h tvr'dk z resnično lOletno postavnoobve2no garancijo. Tuđi preigrani klavirji v zaiogi. Zamena najugodncjša. Lgia^evan e in popravila sol.in ceno. Nobena draja trrdka ne zamore nuditi tako cenega, ngodnega is zanesijivega nikapa Ze zategadelj, ker goraj označene prve tovarne ne dajo srojili klavirje? ni Kranjskem ntkomur t zalogo kakor edino meni in drugič pa zato. ker je ta kapćija moj postranski zasla2ek in brez vsake režije * St. 15343. ^m—^ M____ -^ 2718 o iBiei uev v kliko solo na Ormo. Meseca novembra se prične na Grmu novo šolsko leto za učence zimske in letne sole. Zimska šola traja dve zimi od novembra do konca marca in je namenjena kmetskim sinovom iz poljedelskih in živincrejskih krajev. Letna Šola traja eno leto od novembra do konca oktobra in je namenjena sinovom iz vinorodnih krajev. 2a sinove kranjskih posestnikov se bo letos oddalo 28 prostih mest Plačujoči učenci pa plačujejo za hrano in stanovanje po 30 K na mesec Prošnji za sprejem in za prosta mesta je priložiti; 1.) rojstni list, 2.) zadnje šolsko izpričevaio, 3.) zdravniško izpričevalo o telesni sposobnosti, 4) izpričevaio o vedenju in 5.) izjava starišev ali varuha, s katero se zavezuje plačevati stroške šolanja. Prošnjo, ki je koleka prosta, je poslati ravnateljstvu sole na Grmu do 15. septembra 1. I. Katančnejia pojasnila daje ravnateljstvo sole na Grmu. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 25. julija 1913 3 Dntnibi u Amoribnl Naivečii parnik na !vehi ie S 3 rulIlUU I hUIcIIAU! „Imperator«. » Wj ki so previdni, se vozijo dandanes samo z D0I5 je 920 čevljev Q80 metrov), W J najaovejšimi parniki .Velikani" preko nosi 50 000 ton ter je prva ladja ^ J , Hamkiififia ——— na 4 vijake, dočim so bili dosedaj ^ ri —_ n«tmuurga. -^^— največji in najhitrejši parniki samo R ^j A —_ na 2 vijaka ^aiperator1* je ^ Wj ^^IB||'*]■■/ I \ ^ ° prvi vožnii t4"»P«'»torJ«il P ! 3 ^ttl^^^ i'j$F±tft-- **^Mf w ••*"iFtratar" j.e više.k modernc G J ^jMS^J^^^^0^^PW^r M nif ne sIiil Ladja pluje tako mirno, u w _______^______ .T ■ ■ . Tfl -Amerika' (24.000 ton), .Cicve- U I ^kVKttttVVVtttffl^* tthža Und- In .Cincinnati- (po 20.000 Q \ j ton) itd. Važno! Vsak potnik dobi pri meni pismeno garancijo, da je prost LA J vsch stroškov za hrano in stanovanje, kakor hitro se pripeije v Hamburg. — rj ■ 255S Vsakojaka pojasnila daje brezplačno: pl w EB fEHUlie LJibll«««, Molo«T»rifc* »Uca, M S iK, SEUnlu, ^eiiiui *t>mn28. g iSi^iiMSHnSn otroških vozičkov •■■•vaiM <• »IH—H> |^^-r ŽllUBi ^^HF ILPaklč _^H^H% ■■"■il MfrintM * "^^■ii^^^ Nfflii t prniijM. I Josip Rojina | ij krojač prve vrste || II se nahaja sedaj f lastni hi si II 0 Franca Jozefa cesta i H I konkurira z največjimi tvrdkami glede finega kroja in elegantne uvršitve. j ] Tvorniška zaloga najfinejših angl. [U J in IranL specijalitet blagi I =: Zavod za uniformiranje.: 1 Zdrave, U« otroke 72 hoćete imeti? S SS Potem jim dajte uživati izboljšano, aro- J ^ matično ribfo Olje iz lekarne pri zlatem M h orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje * * olje iz katerega je popolnoma odstranjen jj m zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 1*80. N X N ; Zoper kašel)9 zaslize- i I nest in prehlaien|e ; H je v tem času za otroke najboljše pre- ^ « izknšen in mnogostransko priporočen u JJ trpotćev- sok. — 1 steklenica 1 krono. jj 2 Zaloga vseh tu- in inozemskih J P specialitet ter preizkušenih do- « C mačih zdravii. m h Izborna toaletna sredstva )VAda"a N s Vedno sveze gumijeve špecialitete t ; Odđajajo se tuđi zdravila za q ; člane vseh bolniških blagajn. jj J Razpošilja se 2krat na dan na vse strani. J ! Pharm. Mag. E |Josip Cižmfirf ; leHarna pri zlatem orlu E < Ljubljana, Jar čiče v trg št 2. q [vctluDi salon Viktor Ba|t I Stfnfeoma il 6. znm Hane peitt I Sopki, venci s trakovi in napisi se ■ izdelojejo »o sa|ait|ik o^aak. Delo I okusno vezano. Velika zaloga krasnih ■ suhih vtneev. I Pri porota se z odličnim spoStovanjem Trgovina z oro$e« in ckr. zaloga unodnika Lechner & Jungl, Gradec, Sporgasse 1. ^HflBJBiall'ajjaja^ priporoča po tvorniških cenah kot ^A »^ JnttJ^ najboljie braniino orodje avtom. žepne ^^9911^,^^ JjKI^^ pištole, točno zastreljene sistemov ^fl^HHBaVa^BB^H ^F\y/ ,Browning#, Stevr', .Mauser" in ^^^Tj^^fl iHf .Bayard- samokresi najbogatejše iz- ^^^ ^^P* bire že od K 5*50 naprej, floberti in karabinai ice, dvocevne lovske puške od 36 K naprej. Patrone, patronske stročnice itd. itd Cenovnik gratis in franko. 4658 Cenovnik gratis in franko. Hotel Lloyd. sr Restavradio in naliw goinii vrt =ss priporoča slavnemu občinstvu 2108 KAROL TAUZES, hotelir na Sv. Petra cesti št. 7. Qospice za pouk v kuhanju se vedno sprejemajo. VVVVVV fiaf ifa]niz|e cene. <&$% WW>WV f Ion pohištva 1. J. Hs f a Ljubljana, Kongresni trg št. 12. 232 1 ! Haivečia zaloea pohištva! —Ti za spalne in iedilne sobe, salone tn gasposhe nn 55 sobe. Preproge, zasiorji, modro cl na vzmet vv 3^j( iimnatl modroct, otroiki voslčkl it«L, j^j^ XK______________________________.______KX VVVVUU SV^ Nalsolionelse Dlago. ^Pffi iVVVMVV Ivan Bizovičar pmetni in trgovski vrtnar Ljubljana, Kolezijska ulica št 16 priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tuđi okusno :: izdelane vence, Šopke in trakove. :: V v V _—__ Dalje ima na razpolago :: za izposojevanje :: ob mrtvaških odrih drevesne cveaice, kakor tndi najli-nejSe dekoracijske cvetiice za dvorane :: in balkone. :: Imam tuđi vsakovrstne sadike do najžlahtnej-ših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam tuđi naro-čila za na deželo. Vsa | naročila se izvršujejo r: točno in solidno. :: Brzojavke: L BliOTičar, I r. vrtnar, Ljubljana, a Ustanovljena 1884. Ustanovljena 1884. „CEOATIA" zavarovalna zadruga v Zagrebu. Glavni zastop za Kranjsko, Koroško In Štajersko v Ljubljani pri tvrdki Kmet & Kornp., Marije Terezije cesta štev 8« rntitnll r Zagrebu v lastni hiŠi, vogal Marovske rnnff'llg Lcilllalu ==r- in Preradovićeve ulice. _ LCilllDlll Podruinica v Trstu, Via dal Lavatoio fttev. 1, II. nadstr. Ta zadruga sprejemlje po ugodnih pogojih sledeča zavarovanja: I. Na življenje. I. Zavaravanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti; * ' 2. zavarovanje dote; ' 99 3. zavarovanje življenske rente; II. Proti škodi In požaru. 1. Zavarovanje zgradeb, (hiš, gospodarskih poslopij, tovaren). 2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev; blaga itd. itd). 3. Zavarovanja poljskih pridelkov (žita, sena itd.) III. Zavarovanj« steklenlh Šlp. Zadružno imetje vseh oddelkov znaSa «.*««•. *-««K 3,013.332*66 Dohodek letne premije s pristojbinami ... ^ »-•••%« K J»486.297'56 Izplačane odškodninc .,.,..«,«<'f'»-K 5,624.162-96 Sposobni mostili posredovaUcl In akvUi-tor|l so sprolmofo pod ngodnlml pogolL TtMMI Mev. IM. TtHfoa it«r. U*. Stran 14,___________________________________________________________„SLOVENSKI NAROD«, dne 9. avgusta 1913. 182 štev. ^^SrjmL^Kim **$&* s studenčntco.grenčico ali I I P^iWlXL 6odsvico tuđi izvrsma I I Ofii» krepoilna pijaca. | I I i I 1466 I POZOR! Ker izdelujejo enako se glaseče, ničvredne ponaredbe, zahtevajte torej I izrecuo wmr gozdnl biser Iz isdalovalnlc gozdnega bisera, Brno-Huc ovtea. ""•■ I Emannel & Dskar Kraus Trst, Via S. Nicolo št. 2. \ Tehnična pisama. I Uredba popolnih industrijskih narrav vsake vrste, dal>e električne luči in sile I Glavno zastupstvo draldanske tvornice plinovib motorfev pref Moric Hille I v Brazdanih NajstarejSa tvornica motorjev -.a rutt\ s^ani r! n, benzin, hencol in I plin. Čez 10 000 motorjev v obratu. Sijaine odhke. Strafi xa »pekarnice vsakovrstni, I za ročni obrat !n n-> s?'o. Prve v?»e strofi za ObdelOV&ttie l*Sa firme JUUUf Al- I dlnger v Oberturkheimn rn StuUgarta. Univerzalni stroji za ohlanje, krožne I žage, vrtalni in skobeljni (Frasmascninen) stro \ strou za rezanje čepov in za bru- I Šenje. Popolne oprave mizarstev Stroji sa obdelovanfe sele«*. Stružniki, vrtalni I stroji, skobeljniki (Frasmaschinen) itd. — Proračuni ponudbe In tehnlĆne lnlor- I marile zastonf In postnine prosto. :6S4 Otvoritveno naznanilo. Podpisani naznanjata slav. občinstvu, da je lepi, proti vetru zavarovaoi ni nsirai pn „Plzenjskem prtiu" oivonon. Točijo se zajamčeno pristna vina, Reininghausovo marčno pivo ter plzenjski prazđroj. Vedno dobra kuhinja. Zmerne cene. Ifaro&niki na hrano pri zniiaai ceni se sprejmejo. Za obilen obisk se priporočata H. 1 SdiniilL RstanatirlL 1957 Gradišće št. 2, prej Fiala. Jffl iiiiie, šoslerooolafe, v on podnkaae strojne žitni! Mine ____— s 13—120 mm širokimi petljami različnih dcbclosti gm_: - ,-r?£^~i aa ^ .^^—==n^^ "*^^Bi*^!T4>*"*^T**~!rL^j " '** Jr' -^F**"" *^** priprave T2 onw»aditve partfov za divjačin«. vinn^ratfev, dr«wesnic, w varttvn proti žalcem, mm paalake, varstvo oroti toči, fazanerije. voliere in kletfce, z.i **rm-l;£ća lawn-tenni*a -> , ■- «* . ->-■ Rabitzeve ste ne f monirske gradnje mi T« ? ^:ec.-- - - > » po »pletenju ¥ ognju oocinkaio - ?^ - - * *• *■ '■- ^ *■;'■ trin^^ -%■■> v« « pocmkane ±!C- na-rav -ne p'.e — -.:-" .V^e Štiri««lat« lične Strojne pletenine rt nZr'" ■" v«"'i v-ir okenske mreže - mreže za pesek - framoz, * oaradilni materijal. 1 klena bodeča žica za Dletave, žiča*t© litoželezne ograje, fttopniike, okenske probne, grobnitke, cočelne balkonske Ofraje •-■ •- ^ •-■■■-« «delke dobavilo po n,?. n cenah *&* Hutter & Scbrantz d. dM DnnaJ V1M Wlndmfthlg. 2t/42 ■L2SyV tvornica sitarske«a in klobnćevinastega blaaa. BjKfi == Naravni vzorci in pojasnila vsake vrste gratis in franko. === I Najhitrejša I in najsigurnejša I vožnja v Amerika I je z ekspresmmi cesar-I sklml brzoparnlki: I „Ksiser Wilhelm IL", " pvKals«rWUli«lmd.er.M, I „Sronprlnc Wllhelm") MKronprincessln Cecilie", in z največjimi brzoparniki I s »Princ Frledrih Wllhelmu, „George Washlngtonf(f „Colnmbus11 Itd« s I Vožnja 5 do 6 dni! I Posebno opozarjam na novo vpeliane kajute (kabine). — UL raxr. I V teh je pro-I stora za 2—4—6 oseb, opremljene so čim najudobneje. Potniki dobivajo v posebnih I fedllnib dvoranah ob pogrnjenla smixaM izborno hrano. Na razpolago imajo poleg I drntabal" in kadllalh dvoran tuđi posebni setalnl krovt kopel|l itd. Na krovu I jim igra vsak drugi dan godba. — Odkod potnikov li L|nbliaaa Tsak torttk U I ćetrtek. — Potnlk, ki kupi pri meni vozni list, dobi hrano in stanovanje v prista-I nišču bresplaćno I — Ecfhi« veljavne vozne listke za te parnike, kakor tuđi za vse I P^gc amerikanskih 2e1eznic pri EDMU \MW i Lianiiani Kiioannb nlica 9 I nasproti občeznane gostilne „pri Staraam TUlarJ«11. I Izđajanje voznih listov tuđi za proge: Balttsaora, rtUdalftla, «alv«a«Qay Kaaada, , I Afstrmllla. — Zabavna potovanja v Italijo, Egipt, na scvemi rt itd. ^H _^___ —------....-----------^^.^^^^^i^ krojač Ljubljana, Sv. Petra c. 16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-mofeljiveti havelokov itd. itd. Obleke po meri se po najnovejSih vzor-cih in najnižjih cenah izvršujejo. ^^HfcR a^LnBi^^^SsA^hfete^^^h^nv aK^P^^^^Hb*^^^^^nnB^^^aannV jvsak dan svež g in ledena kava ■■ se dobi Hj ■ w slaščičarni S IJ. ZALAZHlK 1 ■ stari trg št. 21. S ■ i == ■ == T* Je. Čadež1. ~ v Ljubljani ™ Mestni trg št. 14 poleg Urbančeve matinf. trgovine piiporoia slamnike m imi razno muško periio. B H kravate, ovratnike itd. itd. B Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno. ■ 1 = ■ = lii ■na .^BnP^^^nnV Ja*?^^nnnaMnnBannfew^Bnnil6ssBw nan ■■■ ,^nnn&^^lHa»?^ '^^^Snn^BnVvBt"*^ :^^^BHnnB^K -^3nnB^^^annW nan BBH _**#?*,■ M U B»"^^Sfc^ BBH nB -JanESaFriiŽKIl I afcna*^|Sai Eml LHIKUSCH I Ljubljana, Mestni trg 15 I I priporoča svojo veliko izber I I dalnikov in solnčnfikov. I I Popravila se izvrSujcjo toSno in solidno. I 1 - Turama ulitili iiar?, laka ili fiiža ? \ aggasBgngHa^sgRiagaBigtaggg»giiggiiiggggggiing^i[gginggggiJ i BRATA M EBERL j i trUarja. lakiraria. Mna'^S iopoilvena pleskaija.'j i * 231 » , Prodajalnica: liiiMiand Delawnica» E ! Miklošičeva ulica št. 6. LjUlfl (111(1 Igriška ulica štev. 6. g J nasproti hotela „Union". -■—— Električna sila. * ■ Prihranite mnogo deraarja! Se danes! i W s pišite za xhlpk.Q odrezkov sukna s I s&s volaesega in /&V razne Ppavo I "^/ nsoSnega blaga /^/ a^ -£-* I 1 anK^»^nnH^EBnnk ^ i/ti^iann9nnHaw Bs dobro znane tvrdke f^mm *j*9P I y.HliU,liogalffiPO!ii3fis[. :š&**rxffi I Bna * ^n^^BE^^^Bn^nBK^BL flaV ^ ^* ~ ' - ^»^ ^ ^BjEn^KaV nas I Uzorci franko. Le kratek čas. ^^^PhtS^^^^HBk I H Istotako poJ.ilj.-imo žc novo zbirko novosti modnih #^fnTi^NffHff"T^r^^^^jBn^BHJnnl^a^ I ■j I/ar ha tov, llartela in cimskega blaga. Zavoj 4u m ~~~~ JoflHHnC^#<^^.^te^|aC9H^SK^^V' I 3 lepih razrezanih kosov delav. blaga za 18 K poStnine ^-^^——-"•^"^^^^^^^^^^M^K^SBP^^^^^S^'BB^^ I 1 KoroškoI Koroško! | I ^= Edino slovensko narodno podjetje! ^= I I v Celovcu, Velikovska cesta štev. 5. I 9 Podpisana voditeljica „Hotela Trabeslnger" se vljudno priporoča vsem velec. I 9 slovenskim in slovanskim gostom, ki prenočujejo ali več časa ostanejo v Celovcu. ■ ■ V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja I m in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Na razpolago je tuđi kegljiŠČe I 9 poleg senčnatega vrta. V hotela Trabeslnger dobite vsak dan, posebno pa ob I ■ sredah, prijetno slovensko družbo. I ■ S'ovenci. ustavliaite se samo v edini slovenski narodni gostilni ,»HOTEL ■ H TEAB2S1N6ER" v Celovcu, kjer boste vedno dobro postreženi. ■ 9 Za mnogobrojni obisk: se toplo priporoča voditeljica hotela 2122 ■ I Leon Alojzija. I fl^annnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnn^^ I Idrija-Losatec, II llf fliTI fl ili lH 9 7U1171I Idrija - Logatec, | kolodvor. U VIlllISlIIIIIIIO ftflifD kolodvor- I Odh&d lx Idrlje: Prihod v Logatec: Odhod lx Logatca: Prihod v Idrlfo: O5 6-— zjutraj ob 7 50 zjutraj ob 8*30 zjutraj ob 10'20 zjutraj 12-— opoldan * 140 popoldan , 2*30 popoldan , 4-— popoldan \ 3 30 popoldan i , 5*10 popoldan , 6*30 zvečer » 8*15 zvečer Cene x avtomobilnim nmnlbusom: j Cene s kombiniranim avtomobllom: 4649 L razTed II. razred L razred n. razred za osebo za osebo »osebd za osebo Mrija- Logatec zli nasprotBO K 3— K 2*— Idri ja - Logatec ti nasprotoo K 3-— K 2*— ldrija-Godovič n , 150 t 1-— Idrija-Godovič , m 150 , 1*— Godovit-HotedrŠica , . 1-50 , 1*— Gođotič - HotedrŠica , , 1*50 , V— Hotedršica-Logatec , . 150 , 1'— Hotedršica- Logatec , , 150 , 1*— I Označena vožnja se vrši vsak ćelavnik, omnibus vozi vsak dan I 1 cpolđan, ob ređeljah in praznikih vozi le opoldan omnibus. I B Sjay Totnost se po moicosti ndrtnjE, vendar pa ne premcem nobene odgovornosti za morebitso zamado. "TWB I I Valentin Lapajne v Idriji. I Icovi, telovađno oiodie in avtomoliile I ■ kupujte samo pri K I R.A.Smekol,Zosreb I Ikatera tvrdka se zdaj glasi: 2093 ■ Srediična prodaja ognjegasnih brizgalnic In potrebšiin I tolovada. orod]a in avtomobilov d. s. 0. ]. Praga-Smichov ■ B. A. Smekal. V. L Strattlek. V. K. SmakaL I ■ Opozarjamo ! ■ I ■ da V zadnjem času razpoŠiljajo različne nemške tvrdke po svojem za* H I stopniku v Zagrebu na gasilna društva nomške GOnlkO in ponujajo I I svoje blago. — Ne podpirajte jih, ker imate svojo slovansko tvrdka I 182 stev-_____________________________________________________.SLOVENSKI NARDD", dne 9. avgusta 1913. Stran 15. 1 nnn hm! dofee deklice in žene vsake starosti, ako I DDD 111x1 rablJ° m°Je najnoveiše »aiilo ali vodo Luli U UNI *• **•*• rabi se samo na 2Unai, edino res-~ r nično učinkujoče sredstvo, zajamčeno neškodljivo. Cena K 3, .S in 8. Zraven spadajoče milo 60 vln. f llki dofee *cpe' Po1nc telesne oblike z mojo redilno moko Vlllll *Kathe«. zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih tlliul P*5«™- Cena kartonu K 220 po povzetju. Od 4 kar-tonov naprej poit prosto. — Pošitjatve poste re-stante samo če se posije denar naprej. — RazpoSilja ga i Mk Mn[ Diinaj, pošta: orad 59, nojtni oredai 5. Mad.l«»mJU*lwBm€» termalno bopallA6e Toplice na Kranjskem Sezija od 1. maja do 1. oktobra. Postaja doleniske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 3S°CM ki daje vsak dan čez 30.000 hl radioakativne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in kopanjem, Izredno uspeŠno proti putiki, revmi, neural^iii (trganiu\ ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in mOČvirno kOpelL Elektroterapija in masaia. Ravnateljstvo: KopaliŠki zdravnik dr. Konstaatia Konvalinka. Zdravo podnebjc. Gozdnata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavra-cije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kOfiališk* nprava. 1178 B\^^^At>r'A p*' * Severna io Južno flaenko I \\^-^*-^Žni?\\ u se vozijo sedaj le po domaći avstrijski progi i f l&~~- Avstro-Amerikaaa i L^fi^Bhta*.* * '-~ "' ^*1*** — New York» Bisenos Aires, III ^ P~5flHnfiL ~ Kio de Janerio» Santos itd. \Š1 EJ f "^SVIHP^ z n^J^OTejštai brzooartiiki i dvema Tijakoma* El f|l j- *^%^^^S5fe Jte-^^ *' ' '~ " '3?svetrr»'-k. tre7?i:nin X--;■■ na IT Ij ■ ^W9^^4^^ *^^- . - ;e za vsakega potaika preskibijenu. da II li = dob' doToff doraače tirane z vinom, siti krnb, posteljo, kopelj itd. - ■= II ^ 01II0D PARRIEBT: I JETitno lisiriko vsals sonete, t Jazno lioeriko nakit! 14 dni. U. E^ fažnja iz Trsta v fosaia: (Part^and Oapbec, Itntreai) isaki eeset enknl. [=j ,_ Vsakorrstaa pojasnila daje rađevolje brezplačno in predaja vozne liste glavni zastopnik za == ) Kranjsko, Stafersko ia Koroiko IT SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. || ^^^^^^ 2781 gumljeve podpetnike [eor;vć"h;3= Bersonovi gumlfevi podpetnlki so dokazano trpežnejši od usnjatih, radi tega tuđi cenejši. Bersonovf gnml|evl podpetnlkl so zeio elastični in zato varujejo vaše in vaše okolice živce. Bersocovi gumi|#vi podpetniki zabranjujejo spodrsenje. Bersomovi gumlfevi peđpetaikl zabranijo pokvaro peta ter dobijo čevljem eleganco. Zahtevajte pri čevijarjih izrecno samo prave nove Bersonove gumi-jeve rjodpetnike v pozlaćenih zavojih ter zavračajte vsako ponaredbo. Ber9onwerket Danaj VL ■ Prosti ogled! Nihče ni prisiljen kupiti I ■ ^m Naznanjam slavncma p. n. občinstvu iz mesta in okolice, ^M I da nlsem opnstil đoseđanfe trgovine s stekiom, porce- H H lanom in galanterijskimi predmeti 2774 H I Grand Bazar Spiegl I I v Ljubljani, Kongresni trg štev. 9 ■ H marveč, da se pod istimi formalitetami vodi naprej. — Isto- ■ B časno pripomnim, da so vsi predmeti v velikanski izberi ■ H nanovo dospeli in da se bodo prodajali po zelo znižanih cenah. H H Društvom se daje t prodaja Gostilničarji dobe velik popust. ■ H Z odličnim spoštovanjem ■ ■ Josip Spiegl mL I Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih «enah EMIL KRAJEC preje F- Hiti Pred Skofijo žtev. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. r]BM______Dstanovljeno 1845.______HB^^9 parno barvarstvol ter kemično čišćenje in snaženje oblek. .. Ap^efura suknaa « g Poljaircki nasip - Ozka niita \l. i M i Sprejemališče Seknburgova ulica št. 3. L * Postrežba točna. Solidne cene. ■ ■ H XXI X H X bti w Fll II • vl LHaoa, IMmm tu št. G! priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih pušk in samokresov lovsklb pctreiščlH, n& M Mu (HiJiklo?) kakor ttsdi Distai nm po ini! M. Popravila pušk, samokresov in biciklov točno in solidno. Cenovnik zastocj in postnine prosto. i I v Me, Duji cei 21 Velika zaloga steklenlne, poredana, svetilk, zrcal, šip, kozar cev, vrckov i. t. d. Jostilniška in kavarnar-ska namizna posoda po najnižjih cenah. \Jm mA<+mm v eleSantni obliki priporoča VlZliniCC Narodna tiskar na. za Ljubljano in okolico za prevzetje emajlirane in lite pOSOdef kakor do« mačih in kuhinjskih posođ, proti đabri proviziji. Gospodje, ki so dokazano dobro vpeljani pri trgovcih, železninarjih in sličnih trgovinah, naj bla-govolijo poslati svoje ponudbe pod l9Loistungrs!aMse FiffD&a Nr. 65528" na anonČno ekspedicjjo Henrik Schalek, Dunaj L, Wollzeile 11. 2779 za nek patentiran, iz^rstoo se obnašajoč način Id se *p s-asji že pri eivilaili, vel&dMh In cerkvenlb oblastib. Večje stavbne firme imajo prednost. —"Ponudbe pod: 2780 „W. O. 6531" na Rurfclf SV!osse, Dunaj I., SeilenstStte 2. giri3 iii Dsiiia i f AlDBIIkO z modernim! velik im i brzo parni k i iz LjGiiijasg čez Antwenisn v Flew-York 37 ie proga Red Star Lioe deča zvezda Na našin pamikih Finianđ, KroonlnnJ Vaderland, Zeetenđ, Lapl^nd in So ral and ki oskrbujcjo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Anftverpnom in Novim Yorkom je snažnost izborna hrana, Vjjudna postrežba in spnlnice pc novem urcjtrie v kajite za 2,4in6oseb, za \-sakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni. odhod iz £jubijane vsak torek popolftne Naši parniki vozijo tuđi na mesec po večkrat ćex Sanado v Severno Ameriko in je ta vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York. Pojasnila daje vladno potrjen zastopnik v Ljubljani, Kolodvorska ulica 0^ stev. 35, od južnega kolodvora na desno poleg prodilnice. ,iiijata TVm ŠeVČlk Mrti/. pužkar priporoča svojo veliko zalOffO raznovrstnih 63 pušk in samokresov 2a8tnega izdolka, icakor tuđi belgijskih, stilskih in čeških strogo ureizkuftenih pnšk| za katere jamčim za dober streL Posebno pripo-ročam lahke trocevko in pu&ke Bock s Kmppovimi cevmi za brez- dimni smodnik. — PriporoČam tuđi veliko zalogo vseh lovskih potrebščin ■j^T po najnižjih cenah. ""VS , PopraTUa ia naročb© se izvriulejo toteo in zaneslllvo. C«navnlkl na zahtevanj* sastonj In po&tnine prosto. Stran 16. „SLOVENSKI NAROD", dne 9. avgusta 191a. 182 štev. Ll| ft f|l|f f| fl uklif /|l| tlivliltft Zahtevajte pri nakupu vedno izrecno Luserjev obliž za turiste ■ I ^L wM J I mJ Wm II II I I # m II Iliri ^k I ^r p° K ! 2° najboljše in najzanesljivejše sredstvo proti kurjim uČesom in žuljem. Dobiva se po vseh lekarnah. \f§^ |m ^0 A ■ %^ ^T Vr Ir 1 | Jv ^B M A U A 1 ^P A wfA Glavna zaloga L. Schwenk, lekarna, Duna}, Meidling. — Premnoge ponaredbe, ki nikdar ne dosežejo Luserjeve ^ ^^ ^^ ™ ^^ ^*^ originalne znamke, dokazujejo izborno kakovost Luserjevega obliža za turiste. — Pozor pred ponaredbami, fini AK A P°merrIrR f« A#t1 L!nbliana W Wl VH V najnovejše oblike pri: IV ■#■ lIVIllI MesfnifFg 19—Stari trg8. IPATENTEI ■ vseh dežela izposiuje inženir 94 I I MU GmMZM^atmtoMJtLMJSS^ oblastveno avtor in zapriseženi patentni odvetnik I I______________na Dunaju VI-, MariahiHer>trai>e *t. S7. J „PFAFF" Pozor! Pozor! £*Nn0 Kdor si želi kupiti v resnici dober ŠivaHni stroj, naj ^^^BCL— kupi samo pravi 1LM PFAFFOV STROJ KB[flS\ ki nosi na £lavi 1Q stoj&lu ime »Pfafl' m se zanj 10 let jamči. lllp^ji Velika zaloga koles kakor IPattenrad, Pucb, solidno ljudsko kolo Kosmos in Ilirija kakor tuđi ▼si posamezni deli in popravila po najmžji ceni pri tvrdki: Franc Tschinkel, Kočevje št. 240. Cenik brezplačno in poštnine prosto. Cenik brezplaćoo in poStnine prosto. 1r Brez konknrence! ^ F. L. Popper čevlji £ n gospode in gospe so nogatn ^ najbolj priležni, lični in najboljše ^ kaXovosti. Kap rodij samo pri S JULIJI STOR, Ljubljana *^ Prešeraova nlica št 5. ^L Goysserski ćevlji za turiste, higijenični ^k čevlji za olroke in Lawn-tennis-Ce¥iji. %^ K 12-50—16-50. i Ljudevit Borovnik puškar v Borovijah (Fer-lach) na Koroškem. se priporoča v izdelovanje vsanovrstnib pnAek za lovce in strelce po najnovejših ■ sistemih pod popolnim jamstvom. Tuđi prn-delaje 3tare samokresnice, sprejerna vsako-vrstna popravila, ter jih točno in dobro Izvršuje. Vf.s puške so na c. icr. preskuše-valnici in od mene preizkušene. — llustro- 39 vani oenflcl z*«tt^n| \\ Angleške kostume različne toalete priporoča in izvršuje damski modni atelij6 Josiplna Šetinc-Bersin Ljubljana, Kongresni trg 6. L J Naroćila z dežele se točno izvršujejo. L UL1P122_____„___,._______irJj rsiiin obsega v vodi topljivo fosforjevo ^^ , Ikislino! najučinkovitejše, zato naj- |H ceneiše ^H gnofilo s fostorovo kislino ■ Za amčeno največji donosi na tleh ^B vseh vrst, za vse sadežne in kul- ^m turne stroke! Zajamčeno naihitretši ^m učinek! Superfosfat prekaša vsako ^H drugo gnojilo s fosforovo kislino ^B Posebno učinkuje mešan s kalijem, ^B amonjakom in solitrom. Dalje amo- ^1 nijakove kalijeve in solitrove su- ^H perfosfate dobavljajo vse tvornice ^H urmetnih gnojil, trgovci, kmetijske ^M družbe in drušva. Predznambe za ^M gnojilne poiskuse sprejema: ^M U Centralna pisama društva Hg ■■ avstr. superfosfat. tvom i c |Q 8jE Praga, Pfikopyl7. SLaa^ Kadar hoćete kupiti dobro blago, obrnite se na tvrdko Katinka Widmayer „pri SOLNCU" za vodo, ki ima v zaiogi dobre in trpežne čevlje za dame, gospode in otroke. Izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakov z napisi. Bluze, vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno perilo itd. — Postrežba točna. — Cene najnižje. Prosim prepričajte se! 3440 Prosim, prepričajte se! Ol^ps^^l 3 Vile, stanovatijske hiše stav-lili a 1 Sli 1 bne Parcele v mestu kot v illilfiill I okolici se pod iako imođ-1 H||yi|# nimi pogoji prodajo. Posredovalnica za nakup in prodajo: Kolodvorska ulica štev. 8. W Ljubljana, M ■ UF^mA««^ W Lj«Wi«na, ^ H Marije Ter. N PM! K il oll V ^ Marije Ter. U M cesta št 11 W I I - 1 lij I/U A H cesta št< U H W : (Kolizei). :W **" ■»•»^•»^ M|: (Kolize}). : W 1 Zaloga nBBn ie tapelniškega hlaga. j § Zaloga spalnib ter ledilniti m& ^ Otomane, U m zimnice ° W :: v različnih najnoveiših slogih. :: ^ ■ različne kakovosti. , W § Vsakovntao iup iiIKtiL s otrowrhavobzSco7 S M Primano solidno blago X «"»»*'« VUZltn.OV, „ j iJS^SJTS.* g vsakovrslBib ft oaledal itd. g ■ ■• M1M1B11|^ Iri NI • pisama v Ljubljani, na Resljevi cesti št-2 w pnporota zarezao stresno, navodno stresno io siicp ino opeko v vsaki ni in najboljši KaKovosTi. -*& \ Najcečja slovenska kranilnica! Najcečja slovenska hranilnica! „MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA' V LJUBLJANI v lastni hiši, Prešernoca ulica štev. 3 je imela koncem leta 1912 660 milijonov kron đemtmega prometa. 42 milijonov kron vlog in 1 milijon 300 tisoč kron rezervnega zaklada. — Sprejema vloge vsak delavnik. — Sprejema tuđi vlozne knjižice drugih denarnih zavodov. Vlozeni denar obrestuje po W0F* 4% \ **•! brez odbitka. Pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu, da se ludi obrestujejo. Hranilnica je pupilarno vama. V ujo vlagajo c. kr. sodišča in jer obi denar mladoletnih otrok in varovancev, zupnišča cerkuen, obline pa obcinski denar. Hranilnica stoji pod javno kontrolo in nadzorstvom c. kr. dezelne vlade. Izključena je tor ej vsaka izguba vlozenega denar ja m to tildi za časa vojske, ker ima hranilnica denar razposojen na zemljišča. — Hranilnica posoja na zemljišča in poslopja proti •52|ti°|0 obrestim in najmanj \°\0 amortizacije. Za varčecanje ima cpeljane lične domaće hranilnike. — Posoja tuđi na menice in vrednostne papir je.