http://www.mandrac.si. urednistvo@mandrac.si tednik 1105 ČETRTEK28.MAJ 2015 / ŠTEVILKA 1105, LETO XXI / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR )|l7896 1 2ll440671 C? s'mobil iko Pn\/oi nolzai I cm cin a Obiščete nas lahko vsak delavnik od 830 do 1930 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 teljt. 040 410 743 Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC Nimamo več stacionarca. Pokličite mobilca! 040 211434 Oblačila moška, ženska in otroška, slovenskih proizvajalcev Manziolijev trg 1 T'»- t ■ ■ ' V ' L.' v--*- Uk—rili Človeka je ustvarilo delo Še nobena tehnološka revolucija ni rešila nobene krize. Krizo so najprej premagovali zaposleni in posledično zadovoljni ljudje, potem je prišla na vrsto tehnika in znanost. (Mef) Dan mi je polepšal zapis na spletnem portalu Sobotainfo.com. Ni ga bilo moč spregledati: “Župan se je odpovedal plači in omogočil službo osmim delavcem” je bil naslovljen članek o županu občine Kobilje, ki se je odpovedal nadomestilu in s privarčevanim denarjem zaposlil osem javnih delavcev. Že res, da je s to odločitvijo prikrajšal svoj družinski proračun, je pa pomagal občinskemu, ki je v tej mali prekmurski občini tako ali tako zelo skromen. V notici niso bili pojasnjeni nagibi, ki so ga vodili k takšni odločitvi, vendar si upam trditi, da je preprosto želel omogočiti človeka vredno življenje tistim občanom, ki bi radi delali pa zaposlitve zanje preprosto ni. Javna dela sicer financirajo lokalne skupnosti, pa tudi država sofinancira zaposlitev dolgotrajno brezposelnih, ki so se vključili v javna dela na področjih socialnega varstva, izobraževanja, kulture, varstva narave, komunale, kmetijstva in sorodnih področjih. Letos je država za takšne zaposlitve namenila nekaj več kot 33 milijonov, v odobrene programe pa bodo letos vključili okoli 6000 brezposelnih oseb. Glede na stopnjo brezposelnosti (12,6%) država sofinancira 75% plače na javnih delih zaposlenih oseb. V občini Izola smo v preteklosti, preko javnih del, zaposlovali lepo število ljudi, žal velikokrat po kriteriju naklonjenosti občinske oblasti, vendar število teh zaposlitev vztrajno pada. Po neuradnih podatkih je trenutno v Izoli na javnih delih zaposlenih šest ljudi. Podatek je zaskrbljujoč, posebej če vemo, da je bilo aprila na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih 882 nezaposlenih izolskih občanov. Povprečen nezaposleni izolski občan je moški, star med 30. in 40 let s končano srednjo šolo. Gre za kader, ki bi mu lahko našli zaposlitev, ki bi jo v občini Izola res potrebovali, seveda, če bi bilo zaposlovanje Izolanov deležno kakšne posebne pozornosti oblasti. Pa se, celo pri zaposlovanju javnih uslužbencev, velikokrat dogaja ravno obratno. Seveda ne gre pričakovati, da se bodo izolski funkcionarji odrekli kakšnega dela svojih nadomestil za sofinanciranje javnih del in zmanjševanje nezaposlenosti med izolskimi občani. Pričakovali pa bi, da se bodo resneje lotili prijavljanja programov javnih del. Žal pa naši oblasti avtomatizacija pomeni več kot zaposlovanje ljudi, tudi pri tistih delih, ki bi jih bolje in ceneje opravljal človek. Kot da ne bi vedeli, da nezaposleni avtomat ni socialni problem. Človek pač. Izolamanija Če človek Izolo ima v srcu in glavi, in na majici plavi, potem naj se ve, da Izolan je ta pravi. Če zraven rokomet igraš, za sendvič in pivo, in ostaneš v prvi ligi, je prav, da je živo, da Ribari slavijo, da baklje gorijo, da te mečejo v zrak, da se počutiš junak. A slava je kratka, niso dolgo vroče glave. Slab mesec počitka pa spet na priprave. V sredo prihaja Kino otok 2015 WWW.NAKUPI.NET @ BANKA KOPER Tednik MANDRAC OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700 l mali oglasi in naročnine: tel 040 211434 Izjava tega tedna Ob odprtju tunela Markovec bi morala koprski in izolski župan zapreti obalno cesto. Breda Pečan RAFKO: »JAZ SEM BIOLOŠKI ODPADEK!« piše: Franko Hmeljak (Radio Koper - Capodistria) Koprski smetarji so zjutraj doživeli pravi šok. Med praznjenjem zabojnikov na trgu za Čevljarsko ulico v starem mestnem jedru so naleteli na moškega, ki je ležal med smetmi v enem izmed zaboj-nikovPrvi vtis je dajal slutiti, da so naleteli na truplo, a se je nato izkazalo, da je človek živ. Moški, po prvih informacijah star od 69 do 70 let, je bil gol in popolnoma prezebel. Na kraj dogodka so prišli reševalci in policija. Moškega so odpeljali v izolsko bolnišnico.Kako je končal v zabojniku, kriminalisti še preverjajo, so nam povedali na koprski policiji. Ne izključujejo možnosti, da je bil moški žrtev nasilnega dejanja, v pomoč pri razkrivanju okoliščin pa jim bo tudi nadzorna kamera na pročelju stavbe univerze, kije usmerjena prav na otok z zabojniki. (Evgenija Carl, TV Slovenija) Kolegica, tudi Slovenka leta, me je po vprašanju druge kolegice, kaj sem delal ponoči, pretresla, saj živim na »Giardinetu« in me, upam, da vsaj pozabljena »nadzorna kamera«, vestno beleži, nekajkrat na mesec, ko naj bi vestno recikliral. Telefonček se je dobro segrel, da sem končno izvedel, da je znanec Rafko ta moški mojih let.Z besedo dve na minuto mi je po kosih v skoraj 20 letih opisal svojo življenjsko zgodbo. Konec 60-letih prejšnjega stoletja, tedanjo krizno varčevanje smo imenovali stabilizacija, je postal »gasterbei-ter«. V Nemčiji mu je sčasoma uspelo postati serviser velikih računalniških centrov, zdi se mi, da IBM-ovih. Živel je z domačinko z dvema otrokoma ob večjem jezeru v južni Nemčiji, tedaj smo ji rekli Zahodna. S kolegi je v prostem času plezal in se odpravljal na ture tudi v obe Ameriki. Zaradi bolezni so ga predčasno upokojili in tako se je vrnil v Koper z nemško penzijo, kar bi mu načeloma moralo omogočiti dostojno življenje. »Gaisterbaterska« usoda terja svoj davek. Sanki, polni prijateljev, samevajo in ti z njimi. Po toliko letih postati spet ljubljeni otrok svojih staršev je milo rečeno nadležno. Tako vegetiranje je Rafka pripeljalo do koprskih obstrancev, s katerimi se je čedalje bolj družil in jim tudi pomagal, ne samo z drobižem za še eno rundo. Zase se ni preveč brigal, poje ena pesmica, pa tudi za stvari ni maral. Enkrat je novo gorsko kolo kar dal enemu klošarju, ki ga je prosil za »en giro«. Stanovanje z vrtom ob transformatorski postaji so prodali, ker sta bila starša v Domu upokojencev. Sinu sestre Zinke, ki živi v Logarski dolini je s posojilom, ki ga najbrž še odplačuje, pomagal do diplome. Pa je kmalu kasneje enkrat poskrbel za presenečenje, ko se je gol sprehodil po koprski mestni dnevni sobi. Po dveh tednih smo spet spokojno srebali kavne požirke, ko je rekel, da se je po dolgem času dobro spočil. Prav tisto jesen so bili študenti koprske Humanistike izredno aktivni in znašel sem se na predavanju o zen budizmu. Rafko je poldrugo počasi nizal svoje izkušnje iz japonskih samostanov s preprostimi resnicami njihovih prosvetljenih menihov, tudi o zvenu ploska ene roke. Ko sem to omenil njegovemu prijatelju »izbrisanemu« Mučo-tu, se je zakrohotal, saj ga je poznal le iz Skice. Že celo lansko leto je Rafko načrtoval odselitev na Tajsko po pogrešano spokojnost. Na vprašanje zakaj ni šel že prej, je odgovoril, da je čakal na starostno upokojitev in pripomnil, da bo najprej šel sam za nekaj mesecev in potem bosta skupaj »rajžala« z Medotom. Februarja sem zamudil njegov odhod na avtobus do Brnika. Zato sem bil presenečen, ko sem ga po nekaj tednih skrušenega zagledal v Skici. Povedal mi je, da so ga v Bangladešu ogoljufali, kar sem itak videl, saj je srkal le vodo z ledom. Sledila je običajna nekaj tedenska idrijska odsotnost. “In evo ga na”: Rafko zopet poseda z Mučutom v Čevljarski in pri Doriski z Draganom. V usodni noči na petek je spraznil podnajemniško sobico in vse znosil pred zabojnike. Vestno je “sortiral” svoje reči in se gol ulegel v zabojnik za biološke odpadke.Točajka iz Skice mi je v soboto povedala o obisku policajke in njene prošnje, če gre z njo. Ko je svojega rednega gosta Rafka prepoznala v kontejnerju za biološke odpadke mu je samo rekla: «Pridi Rafko gremo na kavo v Skico.« Pa je doživela protestni zbruh: »Nikamor ne grem. Jaz sem biološki odpadek!« Zdaj so ga v idrijski bolnišnici že obiskali prijatelji. Rafko je zagotovo pred odhodom v Nemčijo v koprskem filmskem gledališču gledal film o tem, kako so nekje po nekakšni kataklizmi ljudi hranili z piškoti, ki so jih izdelovali iz umrlih sokrajanov. Takrat so nam ta filmski žanr najbrž še naivno poimenovali »znanstvena fantastika«Današnja večina 99 odstotkov smo za »samoizbrani« odstotek prefriganih ne več zgolj tehnološki, temveč tudi biološki odpadek. Rafko ima samo to »zdravniško potrjeno pegolo«, da je vse to skupaj prej dojel. Zbrali tono nevarnih odpadkov Komunala Izola je v prejšnjem tednu izpeljala spomladansko akcijo zbiranja nevarnih odpadkov s premično zbiralnico iz gospodinjstev. Zbrali so 1.005 kg nevarnih odpadkov. Z akcijo so občanom omogočili odvoz nevarnih odpadkov kot so stara zdravila, kozmetika uporabljeno jedilno olje, odslužena svetila, razne kemikalije, barve, laki, topila, itd. Tokrat je bilo oddanih največ starih zdravil, odpadne barve in odpadnega jedilnega olja, so pa sicer zbrali nekaj kilogramov manj odpadkov kot z oktobrsko akcijo. »Kljub temu trend zbiranja nevarnih odpadkov vse skozi narašča, sploh pa je spodbuden podatek, da občani nevarne odpadke v vedno večjem številu sami prinašajo na zbirni center in ne čakajo na termine akcij«, so povedali na Komunali. V zbirnem centru je bilo tako v obdobju med oktobrsko in tokratno akcijo zbranih kar 5.520 kg nevarnih odpadkov, za dobro petino več kot v enakem obdobju lani, ko je bilo zbranih 4.012 kg. »Vsi ti podatki kažejo na to, da so občani vedno bolj ozaveščeni glede pravilnega ravnanja z odpadki in sami veliko naredijo za čisto in zdravo okolje«, so zadovoljni na Komunali. Sporočilo za javnost Natečaj za izbor Zupanovega vina Občina Izola je objavila javni natečaj za izbor Županovega vina Občine Izola za leto 2015. Na natečaju lahko sodelujejo registrirani vinarji, vinogradniki in vinske kleti s stalnim prebivališčem v občini Izola, ki so vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina pri pristojnem upravnem organu. Županovo vino 2015 bo razglašeno v okviru Praznika oljk, vina in rib, 13. junija. Dokumentacija in prijavnica sta na spletni strani Občine Izola www.izola.si in v prostorih TiC na Ljubljanski ulici. Za Županovo vino v lanskem letu je ocenjevalna komisija izbrala malvazijo 2013 Robija in Dorjana Korenike, prvo spremljevalno vino je bil cipro 2012 iz kleti Slavec s Kocine, druga spremljevalka pa malvazija 2011 Vin Božič. Parecag 31, tel.: 05 672 20 10 VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN: za parke, vrtove, cvetlična korita... SADIKE: pelargonij, verben, daliet, enoletnic.... Uj® /*~Korte Sečovlje\ Parecag Spori in rešitve IZOlAcija obmorskega mesta Obalni župani so v torek dosegli dogovor z ministrom za infrastrukturo Petrom Gašperšičem, da bodo v predoru Markovec sicer obvezne vinjete, na izolski obvoznici pa ne. Po eni strani gre za kompromis, po drugi pa preprosto, poraz. Kot je znano, so se župani treh obalnih občin dlje časa borili, da bi predor Markovec bil izvzet iz vinjet-nega sistema, s tem pa bi lahko staro obalno cesto namenili sprehajalcem, turizmu in rekreativnim vsebinam. V torek dosežen dogovor z ministrstvom pa ne razrešuje glavnega vprašanja: kako od Izole do Kopra brez vinjete? V torek so namreč župani na ministrstvu dosegli, da bo obalna cesta prešla v uporabo Občine Izola in Občine Koper. Za to območje pa že dlje časa napovedujejo, da bo namenjeno turizmu, in ne bo prometnega značaja. Obalni mesti torej potrebujeta alternativno povezavo, ta pa bi lahko bila le predor Markovec, ki pa bo, kljub vsemu trudu, vendarle “vinjetni”. Ostaja torej samo še lokalna cesta čez Markovec, ki pa je že dlje časa v jutranjih urah zaprta v smeri proti Kopru, po besedah predstavnika koprskega župana Gašparja Gašparja Mišiča pa ne bo postala obvoznica za tiste brez vinjet. Sem brez vinjete. Kako v Koper? Rešitev za tranzitni promet je cesta Šmarje-Dragonja, ki je primerna tudi kot povezava med Piranom oziroma Lucijo in Koprom. Izole pa v celotni enačbi kot, da ne bi upoštevali. V ponedeljek sta Občina Izola in koprska nacionalna televizija na vrat na nos sklicala okroglo mizo, ki pa je bila bolj novinarska konferenca, saj tam ni bilo, takorekoč, nobenega občana, Tudi v uredništvu Mandrača smo zanjo izvedeli šele po izidu zadnje številke. Smo pa bili pozorni na besede nekdanjega direktorja Policijske uprave Koper Emila Čeboklija, ki je razmišljal o tem, da je v Kopru edina cesta, ki mesto povezuje s preostankom države, vključena v vinjetni sistem. “Ostale ceste, ki so lokalnega značaja, pa za zgoščen promet nikakor niso primerne, vendar jih zaradi vinjet zdaj poznajo že po celi Evropi, tudi na Norveškem. ” Ni odveč torej pomisliti, kako prometna bi postala cesta na Markovcu, posebej v jutranjih urah. Če pa bo prometni režim ostal takšen, kot je danes, torej enosmerni, pa lahko pričakujemo povečanje prometa skozi Barede in Gažon, a to “medmestno” povezavo bi težko ocenili kot dobro, kaj šele idealno. Izola bo Izolirana Na ponedeljkovi okrogli mizi, imenovani "Prihodnost obalnega pasu: plaža ali vinjeta?", so sodelovali: strokovnjak na področju prometa, dr. Livio Jakomin, strokovnjak za pomorsko pravo, dr. Marko Pavliha, ki je predstavljal tudi Občino Piran, strokovnjak na področju turizma, mag. Tomi Brezovec, župan Občine Izola, mag. Igor Kolenc in predstavnik Mestne občine Koper Gašpar Gašpar Mišič. Obvestila o okrogli mizi v javnosti takorekoč ni bilo, zato je bil tudi obisk skromen, prisotni pa so bili predvsem politični funkcionarji, ki so o poteku dotedanjih dogovorov verjetno bili že obveščeni, ter nekaj novinarjev. Govorilo se je predvsem o tem, da bi moral predor Markovec biti izvzet iz vinjetnega sistema, torej o tem, o čemer se je veliko govorilo tudi v medijih v zadnjem mesecu. Večkrat pa je bilo slišati, da župani obalnih občin znajo stopiti skupaj takrat, ko je to najbolj potrebno, oziroma, ko dobijo skupnega sovražnika, ki je v tem primeru država sama. Vprašanje pa je, kaj je okrogla miza dosegla, saj sklenjeni dogovor ne rešuje niti enega od postavljenih vprašanj. Predvsem pa, kaj se spremeni za Izolo, če je obvoznica brezvinjetna, lokalna cesta čez Markovec pa, kot pravi Mišič, ne bo postala obvoz do Kopra? Ob vsem tem pa ne moremo mimo dejstva, da bo prišlo do diskriminacije med vozniki, saj se bodo lastniki tovornjakov in avtobusov lahko peljali iz Izole v Koper brez plačila vinjete, za razliko od lastnikov avtomobilov. Nedvomno pa gre za unikatni primer zaračunavanja cestninske takse na medmestni cestni povezavi, kar predor Markovec tudi je. Vendarle novi krožišči? Dobra novica za Izolo pa je, da se je županska delegacija na ministrstvu dogovorila, da bo Dars prenovil že hudo dotrajano kožišče v Jagodju, ter postavil krožišče na Belvederju, za kar si lokalna skupnost že dlje časa prizadeva. S sprostitvijo vinjetnega prometa skozi predor je ureditev tega križišča že zelo nujna. Kdaj se bomo sprehajali ob obali? Kot je bilo slišati, bo obalna cesta še vsaj nekaj časa delovala tako, kot je doslej, na vrsto pa pride dogovarjanje med Občinama o skupni viziji in projektih za to območje. Verjetno bodo svoje mnenje podali tudi naravovarstveniki, ter seveda Zavod za spomeniško varstvo, saj je območje rta Viližan pravzaprav arheološko območje, oziroma, kot je zapisano na spletni strani ministrstva za kulturo: “Na morskem dnu so ohranjeni temelji rimskega pristanišča, ki segajo pod današnjo cesto Koper - Izola na nasprotno stran, kjer je bil odkrit rob antične obale in antični tlak ter temeljni zidovi zgradb." In spet se bo treba dogovarjati in iskati kompromise. AM Druženje invalidov na Krasu V petek 29. maja ob 9 uri, Društvo invalidov Izola, vabi člane in podporne člane na enodnevno druženje v Lipico ter Štanjel. V Lipici si bomo ogledali dolino miru, nato si bomo ogledali grad Štanjel, galerijo Lojzeta Spacala, cerkev sv. Danijela, kraške hiše in Ferrarijev vrt. Po končanem ogledu, bomo druženje nadaljevali ob kosilu na izletniški kmetiji Grča v Hruševici. V Jagodju o blagajnah V prostorih Krajevne skupnosti Jagodje Dobrava (gostišče Jasna) vabimo na predstavitev Zakona o davčnem potrjevanju računov (davčne blagajne), ki bo v petek, 29. maja, ob 14. uri. Poslanca SMC Tilen Božič in Urška Ban bosta konec maja in v juniju predstavljala Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR). Predstavitve bodo v šestih krajih po Sloveniji: v Izoli, Novem mestu, Mariboru, Velenju, Postojni in na Jesenicah. Poslanca bosta odgovarjala na vprašanja o spremembah, ki jih prinaša zakon, to je elektronsko potrjevanje računov pri plačevanju blaga in storitev z gotovino oz. t. i. davčne blagajne. Predlog zakona predvideva, da bodo morali zavezanci, preden bodo natisnili račun, tega prek internetne povezave potrditi na Finančni upravi RS. Po predlogu bo sistem zaživel z 2. januarjem 2016, predvideno je dveletno prehodno obdobje, do konca leta 2017. Na predstavitev vabimo vse zainteresirane občanke in občane, še zlasti pa bodoče uporabnike davčnih blagajn, ki bodo z vprašanji pripomogli k čim bolj konkretni in koristni razpravi in predstavitvi. Lokalni odbor SMC Izola Za odpoklic županov a tudi o sestavi delovnih teles Obč. sveta Kot je znano smo bili ob lanskih lokalnih volitvah prvikrat v zgodovini slovenske samostojne demokracije, priče popolnemu nadzoru delovnih teles občinskega sveta s strani vladajoče koalicije, ki je opoziciji namenila le funkcijo statista. Izolska praksa se je hitro ponovila v še nekaterih občinah, od Kopra do Nove Gorice. Dejstvo je, da so v teh in še nekaterih občinah izkoristili nedorečenost zakonodaje, ki govori o oblikovanju delovnih teles, saj je v sedanjem Zakonu o lokalni samoupravi zapisano le to, da občinski svet imenuje delovna telesa v katerih mora biti najmanj polovica svetnikov, iz vrst svetnikov pa imenujejo tudi predsednika. V Izoli so to vzeli dobesedno in delovna telesa sestavili tako, da ta lahko delujejo, tudi če na sestanku ni niti enega člana takoimenovane opozicije. Zato so v Listi Izdani, ki je že ob imenovanju glasno protestirala proti takšnemu razumevanju demokracije, pripravili predlog dopolnitve omenjenega zakona pa tudi občinskih odlokov, ki urejajo to področje. Njihov predlog gre v smeri, da morajo biti v delovnih telesih najprej zastopane vse stranke in liste, ki imajo svoje predstavnike v občinskem svetu, nato se delovno telo popolnjuje glede na volilne rezultate. Predlagajo tudi, da se ukine določilo, da mora biti v delovnem telesu najmanj polovica članov iz vrst občinskih svetnikov. Glede na to, da bi ta delovna telesa morala biti predvsem strokovna in ne politična pomoč občinskemu svetu bi ostalo le določilo, da mora biti predsednik odbora ali komisije iz vrst občinskih svetnikov. Kdor ni za čistilko ne more biti župan V predlogu sprememb zakona je zapisano, da župana, podžupana in člana občinskega sveta ne more opravljati posameznik, ki je pravnomočno obsojen za nepogojno kazen zapora za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Pravzaprav se zdi skoraj neverjetno, da je to treba pisati v zakon. Odpoklic župana je iluzija Med novostmi je tudi odprava administrativnih ovir za izvedbo referenduma za odpoklic župana. Po tem predlogu vlade glasovanje ne sme biti izvedeno prvo ali zadnje leto v županovem mandatu. Kljub dobremu namenu predlagatelja pa se zdi, da je izvedba odpoklica skorajda nemogoča. Postopek odpoklica je naslednji: - Pobudo za razpis glasovanja o odpoklicu župana lahko vloži vsak volivec v občini, mora pa biti podprta s podpisi najmanj 2 % volivcev, ki so glasovali v prvem krogu na zadnjih rednih volitvah za župana. V primeru Izole to pomeni, da mora pobudo, z overjenimi podpisi, podpreti najmanj 114 volivcev, kar je zelo dosegljiva številka. Zaplete pa se v nadaljevanju. Pobudo in podpise preveri občinska volilna komisija, ki določi obrazec za podporo zahtevi in datum, s katerim začne teči petintrideset dnevni rok za zbiranje podpisov podpore. Podporo referendumu mora podpreti najmanj 20% vseh volivcev, kar v Izoli pomeni kar 2.704 volivcev, ki bi morali osebno podpisati obrazec v izolski upravni enoti. Dejansko bi moralo referendum podpreti več volivcev kot je bilo tistih, ki so v prvem krogu volili sedanjega župana. Referendum je veljaven, če se glasovanja udeleži več kot 90% vseh volivcev, ki so za župana glasovali v prvem krogu na zadnjih rednih volitvah. Če je predlagatelj imel v mislih samo tiste volivce, ki so izvolili aktualnega župana, se mora referenduma udeležiti vsaj 2.400 volivcev, kar tudi ni malo. Če pa je imel v mislih vse, ki so glasovali na županskih volitvah, bi moralo na volišča 5.116 volivcev, kar dejansko pomeni, da bi imeli ponovne volitve in ne referendum o odpoklicu župana. Čeprav vlada pravi, da s predlogom lajšajo pogoje odpoklica župana pa se v resnici zdi, da brez vstaje, kot je bila mariborska, župani ostajajo varno v svojih foteljih. Met Delovna ne politična telesa V Listi Izolanov so pripravili predlog sprememb Odloka o ustanovitvi, delovnem področju in sestavi delovnih teles Občinskega sveta Občine Izola. 4. člen odloka so preoblikovali tako-Ie: - Kandidate za delovna telesa občinskega sveta predlagajo občinski svetniki vseh strank in list, ki sestavljajo občinski svet. Vsaka stranka ali lista je v delovnem telesu zastopana z najmanj enim članom. V primeru, da šteje delovno telo OS več članov kot je strank ali list se opravi drugi krog pri katerem se upošteva volilni rezultat stranke ali liste. V primeru, da je kandidatov strank ali list več kot je določeno število članov delovnega telesa so imenovani predlagani kandidati tistih strank ali list, ki so dosegli boljši volilni rezultat. Z dopolnjenim 4. členom odloka o ustanovitvi, delovnem področju in sestavi delovnih teles Občinskega sveta Občine Izola predlagamo ureditev področja sestave delovnih teles, ki se je pokazalo kot pomembna nedorečenost na ravni občin, medtem ko na ravni države glede tega ni težav. Naš predlog je dan v razpravo, če bomo našli še boljšega ga bomo z veseljem podprli. za Listo Izolani Jasna Istenič, Gašper Čehovin Bodo kmetje dobili prednost pred mešetarji? Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je včeraj v državni zbor vložila pobudi skupaj s podpisi podpore za spremembo Zakona o dohodnini in Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. KGZS je s pomočjo svojih članov in drugih volivcev naredila prvi korak k sprejemanju kmetijstvu bolj prijazne zakonodaje in v korist slovenskega kmeta. KGZS s predlogom sprememb Zakona o dohodnini želi ukiniti prag za obvezni vstop v računovodstvo in znižati obdavčitev neposrednih plačil. Z nekaterimi spremembami zakona so se pogoji za kmete še zaostrili, zato je KGZS izkoristila zakonsko možnost demokratičnega vplivanja na sprejem zakonodaje in zbrala več kot 5.000 podpisov podpore med volivci. Druga pobuda se nanaša na Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, kjer KGZS predlaga, da bi bili v svetu sklada spet trije predstavniki uporabnikov, ki bodo imenovani s strani vlade na predlog KGZS. Določa se tudi obvezno soglasje vlade k podzakonskim aktom sklada, ki urejajo postopek zakupa in popolnoma na novo se določa obvezno načelo določitve vrstnega reda med enakovrednimi prednostnimi upravičenci. Glavni kriterij ne bo več denar in tudi iz namena in načel Zakona o kmetijskih zemljiščih lahko sklepamo, da zakonodajalec pri oblikovanju zemljišče politike v RS ni želel dajati prednost denarju ampak osebam, ki se intenzivno ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so razvojno naravnani. Licitacija slabo vpliva na razvoj kmetijske dejavnosti in s tem na samooskrbo v RS. To problematiki v Izoli še kako dobro poznamo, saj so nekatera kmetijska zemljišča kupili ljudje z drugih koncev Slovenije, ki so sicer imeli status kmeta a niso imeli nobenega namena obdelovati ta “skladova” zemljišča. Kvečjemu so jih dali nekomu v uporabo, dokler ne bodo postala zazidljiva. Medtem pa domači kmetje niso mogli niti zaokroževati svojih kmetijskih površin. ur Lokalno Sem optimist, da lahko veliko naredimo Tako pravi Vanda Zajc, novoizvoljena predsednica sveta krajevne skupnosti Staro mesto, po prvem srečanju s krajani, kjer so se dogovorili o načinu dela in se seznanili z nekaterimi težavami krajanov. Krajevna skupnost Staro mesto je tista z najpogostejšimi spremembami vodstva, za razliko od ostalih, kjer imajo člani in predsedniki svetov za seboj tudi po tri in več mandatov. Vanda Zajc, fizioterapevtka po poklicu, kulturnica in večna aktivistka, se je dela lotila odgovorno, pač svojemu karakterju primerno. Za začetek je, skupaj s člani sveta KS, pripravila srečanje s krajani na katerega so povabili vse krajane. Prišlo jih je seveda bistveno manj oziroma toliko, kot so pričakovali, zato pa je bila razprava zanimiva in je navrgla kar nekaj nalog, ki jih bo treba postoriti. - Predvsem sem vesela, da je bil ton razprave kulturen, vsebinski in sploh takšen, kot si ga želimo, brez nepotrebne nervoze in obsojanja vsevprek, saj bomo na tak način lažje rešili marsikateri problem. Naj omenim, da je nekdo opozoril na to, da nekje primanjkuje košev za smeti, predstavniki Komunale pa so zatrjevali, da ni prostora zanje. Marjetka Popovski, ki je članica sveta KS, se je odpravila na teren, ugotovila, da obstajajo točke, kjer bi lahko koše postavili, zdaj bomo Komunah poslali te naše predloge in obljubili so, da bodo ukrepali. - Verjetno to ni bil največji problem? - Seveda ne. To je bil le primer, kako nameravamo delati. Na zboru je bilo slišati kar nekaj zelo različnih pripomb in pritožb ljudi, za začetek pa se bomo lotih dveh: ureditve parkiranja in ustavljanja v Piranski ulici, kjer je lastnikov avtomobilov in dovolilnic za parkiranje bistveno več kot parkirnih mest in problema ekoloških otokov v Smrekarjevi in Gregorčičevi ulici. S tem v zvezi naj omenim tudi pobudo, da bi v ekoloških otokih bilo obvestilo o vseh drugih storitvah Komunale s kontaktnimi podatki, ko ljudje ne vedo, kam, naprimer, s starim pralnim strojem ah še uporabno posteljo. - Očitno prevladujejo komunalni problemi. - V krajevni skupnosti je pač tako. Tukaj ljudje skušajo reševati konkretne težave iz njihovega okolja. Zato je bilo kar precej pripomb na LETNO SREČANJE UPOKOJENCEV V soboto 20. 6. bo v Cerknem letošnje srečanje upokojencev severne in južne Primorske. Ob 13. uri bo osrednji program srečanja, kulturni program in ob 14. uri kosilo ter zabavni program z druženjem in plesom. Za hrano in pijačo bo poskrbel Hotel Cerkno. Pripravljen bo divjačinski golaž s polento po ceni 7,00 Eur za porcijo. Hrano je potrebno predhodno naročiti in plačati. Prispevek za prevoz bo cca. 10,00 Eur, odvisno od števila udeležencev. Prijave zbiramo na sedežu društva najkasneje do 1. junija 2015, ob ponedeljkih od 9. do 11. ure in sredah od 15. do 17. ure, informacije po telefonu 6419 737. ravnanje tistih lastnikov psov, ki ne očistijo ulic ah parkov za svojimi psi, še posebej pa so opozorili na travnati pas med cesto in ladjedelnico, ki je postal največje javno stranišče za izolske štirinožce. Pripombe so tudi na račun tistih ljudi, ki hranijo golobe sredi mesta, na tržnici pa tudi v nekaterih ulicah. Občinsko redarstvo bomo obvestili o tem in jih pozvali, naj se večkrat sprehodijo skozi mesto in na ta način vsaj vizuelno “prestrašijo” tiste, ki to, kljub prepovedi, počnejo. - Ste govorili tudi o svetilniku? - Pravzaprav niti ne, smo pa zato seznanjeni z načrtovanim urejanjem kopalnega dela plaže na svetilniku. Betonska ploščad je tam življensko nevarna in zaradi obraslosti z algami je tam padlo že veliko kopalcev. Zato v Komunah predlagajo, da bi na tisto območje nasuli prod, ki bi ga tam zadrževal manjši podvodni zid. Na svetu KS smo podprli odločitev, da se na ta način preprečijo morebitne poškodbe kopalcev. - Problem delovanja KS Staro mesto je, vse od takrat, ko je KS imela prostore na Rdečem križu, da krajani ne vejo, kam naj se sploh obrnejo s svojimi težavami. - Upam, da smo se dobro dogovorih, seveda po možnostih, ki jih imamo. Vsak p vi torek v mesecu bomo, med 17. in 18. uro imeli na voljo prostore pisarne ob sejni dvorani občinskega sveta na Kristanovem trgu (ob tržnici). Tam bom vsakokrat jaz pa tudi še kateri od članov sveta, zato vabim krajane, naj se kar oglasijo, lahko pa pokličejo tudi na telefon 05 66 00 100 in zagotovo bodo prišli do nas. MI pa obljubljamo, da bomo za vse težave našli najmanj odgovore, upam pa, da tudi rešitve. D.M. Vsa bitja imajo rada topel dom Torek dopoldan, nekje med 9.00 in 10.00 nas je dohitel klic Občinskega redarstva: “Na neimenovani ulici (od lekarne San Simon proti Simonovemu zalivu), so na cesti odvržene tri mlade mucke.” Sprašujem lastnike odvrženih živali, če morda še niso slišali za društva, ki jih je kar nekaj na Obali, ki pomagajo lastnikom živali tako pri sterilizacijah kot pri oddaji mladičev. Ah se zavedajo, da se bo zgodba čez tri mesece ponovila in bodo na cesti spet pristali novi mladiči.... zgodba preprosto nima ko n- : I ca. Ne morem verjeti, da v ' —- tretjem tisočletju marsikdo še ne ve, da so sterilizacije samic obvezne oziroma je obvezno preprečevanje kotitve neželenih mladičev. Zato PROSIMO, preden odvržete nič krive mladiče in storite to, človeka nevredno dejanje, ki je po Zakonu o zaščiti živali tudi kaznivo, pokličite Društvo za pomoč, saj je naš cilj čimmanj odvrženih in begajočih živali. In verjemite, da si ta bitja, bolj kot brezdomstvo želijo najti odgovorne lastnike. Društvo za dobrobit živali Izola Generacija, ki obeta V nedeljo 24. maja je ribiško društvo PORPORELLA iz Kopra organiziralo 25. Državno prvenstvo v trkarjenju z zidane obale. Tokrat so zabeležili izjemen uspeh mladi Menolaši, ki jih strokovno vodi Janez Pucihar. V prijetnem sončnem vremenu so zasedli sledeča mesta. V kategoriji kadeti, v starosti do 14 let: 1. Mesto, LEON KRIŽMAN Menola Izola s 750 gr. ulovljene ribe 2. Mesto, KLEMEN HVALA Menola Izola s 728 gr. ulovljene ribe V kategoriji starejši mladinci, v starosti do 21 let: 1. Mesto, KEVIN TAVČAR Menola Izola s 596 gr. ulova 2. Mesto, BENJAMIN JAGURDŽIJA Menola Izola s 540 gr. ulova V kategoriji mlajši mladinci nismo imeli tekmovalca, so pa v razredu kadetov, za barve Menole tekmovali še LEON ALESSIO in ALEN MEMIČ, ki sta zasedla 7. in 8. Mesto. Dan prej v soboto 23. maja so se starejši člani MRK MENOLA udeležili pokalne tekme PODKOVANI KRAP na naravnem jezeru pri Podpeči. V »trojkah«, ki sestavljajo ekipo, je med štiriindvajsetimi tekmovalci MRK MENOLA v sestavi RAJKO KALAN, LUKA MASLO in JANEZ PUCIHAR zasedla ekipno prvo mesto. Prav tako je pripadalo prvo mesto posamezno RAJKU KALAN -u, ki je potegnil iz jezera najtežjega krapa , ki je tehtal 3,720 kg. Četrto mesto posamezno je pripadalo ZVONIMIRJU GR-GUROVIČ-u prav tako iz MENOLE. Tekme PODKOVANI KRAP se Menolaši radi udeležijo, saj se tako družijo z dolgoletnimi prijatelji iz Ribiškega Društva Barje, katerega člani so vsako leto tudi na naši Menoladi v Izoli. Edi Marinšek Kino Otok Kino Otok je pred vrati Na petkovi tiskovni konferenci so razkrili letošnji program mednarodnega festivala Kino Otok. Začelo se bo v sredo s projekcijo nemega filma, ki pa več kot zgovorno priča o grozotah I. svetovne vojne. Projekcijo bo pospremila glasba ansambla Insium, ki bo projekciji dodala poseben čar. V petek je izolski Art kino Odeon gostil tiskovno konferenco za festival Kino Otok, ki ga Izola gosti že enajstič. Prisotne je najprej pozdravil v.d. direktorja Centra za kulturo, šport in prireditve Boris Kobal, in povedal, da je Kino Otok resnično zgodba o uspehu, ter da CKŠP pomaga, kolikor pač lahko, glede na to, da so sredstva omejena. Občino Izola je na tiskovni konferenci predstavljal profesionalni podžupan Gregor Perič, ki pravi, da je Kino Otok pravzaprav Izola v malem, s svojo kritičnostjo in odprtostjo. “Kino otok je dogodek, ki iz kraja naredi mesto, Izolo pa povezuje z Ljubljano", je še povedal Perič. Sledila je predstavitev programa, ki se bo letos v Izoli odvil od 3. do 7. junija in bo, kot pravijo organizatorji, tam dosegel znana prizorišča ter nove kotičke, se naselil v galerije in na trge, v dneh prej in potem pa pljusknil vse do ljubljanskega Kinodvora in Slovenske kinoteke. “Že enajstič bo ustvaril prostor srečanj, izmenjav in ustvarjalnosti, kjer ni ločnic med občinstvom, gosti, prostovoljci, domačini, in enega redkih festivalov, kjer filmsko predstavo spremljata tako brnenje projektorja kot šumenje morja.” Letos bo imel Kino Otok na razpolago dva letna kina, Manziolijev trg in plažo Svetilnik, Art Kino Odeon in Kulturni dom, za katerega pravijo, da sicer ni najbolj primeren za filmsko projekcijo, a je to skoraj obstranskega pomena ob imenitnem vzdušju, ki ga pripravijo otroci, ki jim je namenjena ta lokacija. Za začetek poklon 100. obletnici začetka I. svetovne vojne 11. Kino otok bo sicer otvoril pretresljivi Let nad bojnimi polji (En diri-geable sur les champs de bataille, 1919). Nemi film obsega tri izbrane sklope filmskega gradiva, ki sta ga pilot Jacques Trolley de Prevaux in snemalec Lucien Le Saint med avgustom in septembrom 1919 posnela ob preletu zahodne fronte z zračno ladjo francoske mornarice. Prikaz razdejanja in uničenja, ki ju je pustilo pet let bojev med prvo svetovno vojno, nemo govori o nesmiselnosti morije in človeškega trpljenja in izraža nezadržno željo po premiku naprej. Pretresljivi posnetki, ki so bili skoraj stoletje izgubljeni v arhivih francoske vojske, bodo na ogled ob živi izvedbi nove glasbene opreme Glauca Veniera in Micheleja Corcelle za ansambel Insium, ki bo ob tej priložnosti doživela svetovno premiero. Ruski mojstri v Izoli Na filmskih projekcijah se bo predstavilo marsikatero uveljavljeno režisersko oko, ki s svojim pogledom na film, svet in življenje navdušuje kritike na najvidnejših filmskih festivalih po svetu. Z enim takšnih se bo festival 7. junija sklenil: Poštarjeve bele noči (Belje noči poštalona Alekseja Trjapicina, 2014) j e večkrat nagrajeno najnovejše delo ruskega režiserja Andreja Končalovskega. Zanj je prejel tudi srebrnega leva za režijo na beneškem festivalu leta 2014, projekcijo pod zvezdami na izolskem Manziolijevem trgu pa bo pospremila soscenaristka filma, Jelena Kiseljova. Ruski film bodo v sekciji Signali zastopali tudi Angeli revolucije (Angely revoljucii, 2014) enega najizvirnejših glasov te kinematografije, Alekseja Fedorčenka. Ta se je občinstvu Kino Otoka prvič predstavil leta 2011 s filmom Tihe duše (Ovsjanki, 2010) in tudi v prvi osebi, letos pa bo na ogled njegova trpka in globoko humanistična satira revolucionarnega idealizma, postavljena v Sovjetsko zvezo zgodnjih 30. let. Film je prejel nagrado MarhAurelio prihodnosti na filmskem festivalu v Rimu. Letos je več nagrajenih filmov V dneh med otvoritvenim in sklepnim večerom se bo na velikem platnu letnega kina z naj novejšim filmom predstavil tudi čilski do- kumentarist Patricio Guzman, ki je domovino zapustil po državnem udaru leta 1973 in se v svojih delih pogosto ukvarja s temnimi platmi njene zgodovine. Prav to velja za Biserni gumb (El Boton de Nacar, 2015), v katerem z metaforo vode išče resnico in zgodovinski spomin na dogodke iz bližnje in daljne preteklosti Čila, ki so v uradni zgodovini zamolčani ali izkrivljeno prikazani. Za film je na letošnjem Berlinalu prejel srebrnega medveda za najboljši scenarij. Na še enem od osrednjih filmskih festivalov, v Benetkah, je bil v sekciji Horizonti nagrajen režiser Naji Abu Norvar. Theeb (Theeb, 2010) je njegov celovečerni prvenec, v njem pa prek zgodbe o malem beduinu, postavljene na Arabski polotok leta 1916, izriše vizualno osupljivo filmsko pripoved in dokument o izumirajoči tradiciji nomadske skupnosti. Na prvi pogled zelo drugačna, a vendarle s podobnim motivom potovanja kot metaforo osebne poti in rasti, je zgodba filma Fidelio -Aliče na poti (Fidelio - L’odyssee d’Alice, 2014). Prvenec francoske režiserke Lucie Borleteau prikaže mlado žensko v redko videni vlogi inženirke na ladji in njeno razburljivo, čutno odisejo. Vzhajajoče ime evropskega filma Ariane Labed, ki je Kino Otok obiskala leta 2012, je za upodobitev naslovne junakinje prejela nagrado leopard na festivalu v Locarnu. Program letnega kina Manzioli zaokroža Človek na Luni (Uuomo sulla Luna, 2014) Giuliana Riccija, ki bo s še enim mojstrom sedme umetnosti, Er-mannom Olmijem, na letošnjem festivalu zastopal in predstavljal italijanski film. V času festivala, od 3. do 7. junija, bo, kot vsako leto, med 20. in 24. uro zaradi projekcij filmov popolna zapora ulic, ob Manziolijevem trgu. Organizator lepo prosi za razumevanje. ur/SZJ OBVESTILO O ZAPORI CEST ZARADI SNEMANJA CELOVEČERNEGA MLADINSKEGA FILMA “NIKA” Obveščamo vas, da bo zaradi izvedbe snemanja celovečernega mladinskega filma »Nika«, oviran promet na naslednjih območjih • dne 29.05.2015 od 7.00-19.00 ure na delu Vedijeve ulice, Manziolijevega trga in Ljubljanske ulice. • dne 31.05.2015 od 13.30-17.00 ure bo na cesti Bolnica - križišče avtokamp od krožišča pri bolnici do odcepa do kmetije Markovič popolna zapora ceste v intervalih po 5 min. obvoz je magistralni cesti. • dne 31.05.2015 od 17.00-02.00 ure bo zaprt nadvoz na Rudi. Obvoz bo urejen. Prosimo za razumevanje in upoštevanje začasne prometne signalizacije! Četrtek, 28.maj 2015, št. 1105 --------------------------------------- Onesnaževanje-------------- Imamo več plastike, kot rib? Sredozemlje, še posebej pa Jadransko morje spada med najbolj onesnažena morja z mikroplastiko. Škodljivih učinkov na človeku sicer še ne poznajo, ampak dejstvo je, da vnos majhnih delčkov plastike ne prinaša dobrega počutja. Pred nekaj tedni je Piran gostil mednarodno konferenco o problematiki mikroplastike v morju. Na konferenci, ki jo je organiziral Inštitut za vode RS, je javnost lahko ugotovila, da je stanje z onesnaževanjem z mikroplastiko že zelo hudo, med najbolj onesnaženimi morji pa spadata tako Sredozemsko morje, kot tudi Jadransko. Sicer je prvič na problem mikroplastike opozoril norveški raziskovalec v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Nato se o tem ni govorilo do leta 1997, ko je kapitan Charles J. Moore po naključju odkril območje koncentriranja odpadkov v severnem Pacifiku. Ko je z jadrnico zajadral skozi območje severnega Tihega oceana je opazil velike količine različnih večjih odpadkov, predvsem plastičnih, nato pa je vzel še nekaj vzorcev vode in odkril velike količine mikroplastike. O tem območju, ki danes velja za največji odpad na svetu, velikosti Francije, se je v naslednjih letih veliko govorilo. Leta 2008 je nato Evropska Unija sprejela direktivo o morski strategiji, v kateri so naložili državam članicam, da morajo pričeti z analizami mikroplastike v morski vodi. Takrat je s tem začela tudi Slovenija, in leta 2011 so na Inštitutu za vode opravili prvo vzorčenje morske vode. O tem, kaj mikroplastika sploh je in njenih učinkih smo se pogovororili z Andrejo Palatinus z inštituta za vode RS. - Kaj je mikroplastika? - Gre za odpadke iz plastičnih materialov, ki so manjši od petih milimetrov, vse do nekaj mikrometrov. Raziskujemo jih v glavnem v morski vodi, ampak našli smo jih tudi že v rekah in jezerih. Torej, to so vsi odpadki, ki se zdrobijo ali pa razpadejo na manjše kose, naprimer vrečke ali plastenke, ki pod vplivom sončne svetlobe in vode začnejo razpadati. So različnih vrst in oblik: lahko so koščki, lahko so peleti, torej surovinska stopnja pri proizvodnji plastike, lahko so polietilenske granu-le v kozmetiki, ki jih uporabijo za “pilling” učinek na koži. Lahko pa mikroplastika izvira tudi iz drugih virov, naprimer iz sintetičnih oblačil med pranjem. - Tega je kar veliko, kajne? - Ja, veliko je teh delcev. Kar presenetljivo veliko, saj, ko smo se začeli s tem ukvarjati, nismo pričakovali, da jih bo toliko. Gre za onesnaženje, ki ni vidno očem, opazimo ga šele, ko vzorec vode analiziramo pod mikroskopom in štejemo število delčkov plastike, ki smo jih v njem našli. Tisti koščki, ki so večji od milimetra in so barvni jih hitro vidimo, pod mikroskopom pa pogosto najdemo filamente, nitkasto plastiko. - Dolgo se o mikroplastiki niti ni govorilo. Koliko je je v morju? - Z zadnjimi analizami ugotavljamo, da je Sredozemsko morje eno med najbolj onesnaženimi kar se tiče mikroplastike. Povprečno plava na kvadratni kilometer okoli 116.000 delcev mikroplastike, kar je ogromno, če za primerjavo vzamemo območje v tihem oceanu, kjer je gostota delcev manj kot 30.000 delcev na kvadratni kilometer. Rezultati, ki smo jih dobili v sodelovanju z Univerzo v Novi Gorici pa so pokazali že zelo alarmantne številke. Seveda je odvisno, kje določeni vzorec vzamemo, kot tudi od drugih pogojev, ampak prišli smo tudi do tri milijone delčkov na kvadratni kilometer. - Glede na zaprtost Jadranskega morja in Tržaškega zaliva, bi pričakovali, da je v našem območju veliko mikroplastike. - Ja, ravno na semiranju, ki smo ga imeli pred tremi tedni v Piranu, kjer smo se dobili raziskovalci z Jadranskega morja, pa tudi s Sredozemlja, smo ugotovili, da so naše številke podobne tistim iz Južnega Jadrana, drugod pa je boljše. Pri izlivu reke Pad so našteli do 150.000 delcev na kvadratni kilometer, medtem ko so na južnem Jadranu imerili do 400.000 delcev. Dejansko ugotavljamo, da je tudi Severni Jadran kar hudo onesnažen z mikroplastiko. - Pa je to zaradi rek, ki prihajajo do nas mimo industrijskih centrov, ali česa drugega? - Najverjetneje so glavni krivci reke, definitivno pa prispevajo k temu tudi neprečiščeni kanalizacijski izpusti. Poleg tega gre tok v Jadranskem morju mimo južnega dela, in po vzhodni obali pride do nas, nato pa se obrne in nadaljuje pot proti jugu ob italijanski obali. Sicer bi moralo to onesnaževanje oditi po italijanski obali, zato se še sprašujemo, zakaj imamo pri nas toliko mikroplastike. Če bi bile res krive samo reke, bi jo imeli največi pri izlivu reke Pad, ki je največji vodotok v Jadransko morje, pa ni tako. - Kako pa jez Izolo? Ribiči se pritožujejo, da smo z izgradnjo marine izgubili tokovanje v izolskem zalivu. Je to možno? - V Izoli je po naših podatkih, ki smo jih pridobili v projektu DEFISHGE-AR, nekaj čez 200.000 delcev na kvadratni kilometer, medtem ko smo jih v Kopru ugotovili 330.000, odprto morje pri Piranu 320.000, znotraj Piranskega zaliva pa pod 200.000. Številke so torej zelo visoke. - Kako pa to vpliva na kakovost življenja? Najprej pomislimo na ribe, a je verjetno tega še veliko. - Težko karkoli povemo o vplivih na zdravje, saj se to šele raziskuje. Dejstvo pa je, da mikroplastika prehaja po prehranjevalni verigi, saj je tako majhna, da jo morski organizmi nevede pogoltnejo medtem, ko se hranijo s planktonom. In dejstvo je, da ima mikroplastika ne sebi toksične polutante, obstojna organska onesnaževala, torej zelo strupene kemijske substance, kot so razpadni produkti pesticidov, pa raznorazne vrste kemikalij, ki jih dodajo plastiki med samim procesom proizvodnje in te toksične substance se v telesih živali, naprimer zaradi drugačnega pH-ja, začnejo sproščati in s tem onesnažujejo naša telesa. Vprašljivo je, kaj mikroplastika pomeni kot onesnaževalo v naši hrani. Dejansko, ko pojemo ribo, pojemo meso, ne njenih prebavil in vprašanje je, koliko mikroplastike se vgradi v ribje meso. Poznam pa raziskavo, ki so jo delali v Nemčiji, kjer so analizirali prisotnost mikroplastike v hrani, naprimer mleku, medu in pivu in so jo našli tudi tukaj. Definitivno jo torej dobimo v telo preko prebavil, ne vemo pa, kakšen vpliv ima na nas. Vemo, da obstaja možnost, da je to negativen učinek. - Verjetno prej negativen, kot pozitiven? - Definitivno. S tem, da ti delci akumulirajo toksične stvari in dejansko čistijo vodo, ker vežejo nase te toksične substance. Plastika deluje kot spužva, ki se polni s temi kemikalijami. - Lahko bi rekli, da nam čistijo vodo? Čeprav je težava v tem, da se jih ne znamo znebiti. - Ja, tako je. Mikroplastike ne znamo potegniti iz morja. Težave imamo že z analizo vzorcev. Ta problem šele začenjamo reševati. - Pa je rešljiv? - Edina trenutna rešitev, ki jo poznamo, je preprečevanje vnosa v okolje. Ravno zdaj se je naprimer ameriška zvezna država Kalifornija odločila, da bo prepovedala uporabo teh delcev v kozmetiki, EU pa tudi razmišlja o tem. Lahko pa bi pomagala tudi vgraditev boljših čistilnih naprav in tako naprej. Skratka, preprečiti vnos mikroplastike v okolje. - Kaj lahko naredi posameznik zato, da sam pripomore k zmanjšanju teh delcev v okolju? - Ko sem delala analizo mikroplastike v kozmetiki sem bila dobesedno šokirana, ko sem ugotovila, koliko je je v enem takšnem proizvodu in zato priporočam, da preglejte sestavine kozmetičnega preparata in če ta vsebuje polietilen, tega proizvoda ne kupite, ker obstajajo tudi naravne alternative za ta “scrubbing” sredstva. Nato je seveda dobro, da se izogibamo uporabi plastike nasploh, torej vrečke za enkratno uporabo, plastenke in tako naprej, če pa jih že uporabljamo, pa pazimo, da jih pravilno recikliramo. Izogibamo se lahko tudi sintetičnim oblačilom. Predvsem pa tisti, ki o tem vedo kaj več, naj to povejo tudi prijateljem in se o tem pogovarjajo. Veliko pa naredijo tudi nevladne peticije. Ravno zdaj bodo naprimer na podlagi ene od teh iniciativ v Evropski uniji prepovedali uporabo brezplačnih plastičnih vrečk za enkratno uporabo in to izvira ravno iz dejstva, da so nevladne organizacije in raziskovalci toliko časa pritiskali, da so to dosegli. Skratka, biti moramo aktivni. - Sicer bomo pilling, ali scrubbing efekt doživeli v našem morju. - Tako je, ja. Predvsem pa bomo vnašali mikroplastiko v naše telo z vsakim požirkom morske vode. Izola: Bilje 4:0 Ekipa je navijačem na zadnji domači tekmi rednega dela podarila zmago in štiri zadetke v mreži nasprotnika. Sledi vikend brez tekme in vroče gostovanje v Ajdovščini. Pričakovano je bil obisk na zadnji tekmi boljši kot doslej, saj je tekma odločala o dogodkih v nadaljevanju prvenstva hkrati pa je to bila zadnja prvenstvena tekma v letošnjem rednem delu 3.SNL-zahod. Na tribunah je bilo videti tudi skupino predstavnikov navijaške skupine Ribari, ki so prišli zaploskat ekipi za uspešno sezono. Mrežo gostov sta v prvem polčasu načela Stipaničev v 12.minuti in Zemljak v 33.minuti. Ob veselju navijačev na tribuni smo uspešno nadaljevali tekmo in v drugem polčasu dosegli še dva zadetka preko Nika Mihailoviča in Fink-šta, ki je v igro vstopil namesto Zemljaka. Gosti so sicer imeli nekaj napadov in priložnosti, a je vse strele uspešno ubranil naš mladi vratar Goran Lalič, ki je uspešno zamenjal suspendiranega Rupnika na zadnjih nekaj tekmah. Goran Lalič po tekmi: “Končno smo ujeli pravi ritem. Poškodbe nekaterih igralcev so mimo, vzdušje v slačilnici je odlično in vse se nam je nekako poklopilo. Odločilna bo tekma v Ajdovščini, kjer bo treba iti kot radi pravimo “na nož.” Trenutno še ni čutit pritiska pred to tekmo, saj imamo vmes prost vikend, kjer bomo lahko zbistrili misli pred zaključkom prvenstva. Rad bi pohvalil tudi obisk na tribunah na današnji tekmi, upajmo, da se tudi v bodoče zberejo Ribari na tekmah, še posebej pa potrebujemo pomoč na zadnji tekmi v Ajdovščini, kamor vabim čim več ljudi v podporo navijat!" Pred nami je torej prost vikend, veseli pa nas pogled na lestvico dva kroga pred koncem prvenstva. V nedeljo bomo čakali rezu-late 26. kroga, po tem pa pričakujemo tekmo za biti ali ne biti, torej gostovanje v Ajdovščini. Vsekakor bomo na tej tekmi potrebovali vso podporo izolske publike in navijačev, zato vas vabimo v čimvečjem številu podpreti ekipo v Ajdovščini! Skupaj do vrha! Izolani izgubili v finalu MNZ Koper Izola: Ankaran 1:4 Pokalno tekmovanje se je za nas končalo z visokim porazom, ki pa ni odraz dogajanja na igrišču. Naša ekipa je praktično celotno tekmo parirala drugoligaškemu nasprotniku, kljub igralcu manj, saj je sodnik že v 10. minuti srečanja pokazal direktni rdeči karton Sanjina Gavriču, za nenameren prekršek na robu kazenskega prostora. Po prejetem zadetku smo kljub igralcu manj izenačili na 1:1. V drugem polčasu je Ankaran spet povedel po napaki naše obrambe na 2:1, a naša ekipa je še naprej pritiskala na vrata nasprotnika ter zatresla prečko in nanizala nekaj lepih priložnosti, a žoga ni hotela v gol. Le nekaj minut pred koncem je Ankaran iz dveh protinapadov povišal rezultat in postavil končnih 1:4. Naj omenimo, da je trener Aljoša Čotar odpočil nekaj ključnih igralcev iz prve ekipe ter v prvo mošto postavil igralce z manjšo minutažo, saj je Izolane v nedeljo že čakala pomembna tekma z Biljami. Najbolj se je izkazala ekipa Ur-banscape Loka, ki je najprej ugnala Sviš z 20:13, potem pa še Rače s 16:12. Turnir je obiskal tudi ptič Rugi -maskota 13. Evropskega univerzitetnega prvenstva v košarki, ki bo potekalo v Kopru od 20. do 27. junija. Po prvem delu sezone in pred nadaljevanjem V zadnjem obdobju je Vasilij Žbogar vse podredil olimpijskim igram, ki jih bo prihodnje leto gostil Rio. Tudi zato je veliko vložil v novo opremo, nova jadrnica (spredaj ožja, zadaj širša, mehkejša) je prilagojena razmeram na olimpijskem regatnem polju, ki ga bo preizkusil avgusta. »Veliko sem slišal in bral o razmerah v Riu, zdaj pa je čas, da jih tudi preizkusim. Tam bom opravil del treningov, nastopil pa bom tudi na predolimpijski regati,« je o načrtih povedal Vaško, ki bo iz Ria jadrnico poslal direktno na Novo Zelandijo, kjer bo novembra svetovno prvenstvo: »To tekmovanje bo zame zelo pomembna generalka pred olimpijskimi igrami. Takrat moram biti vrhunsko pripravljen, da bom videl, kaj moram še narediti do nastopa v Riu, da bom vedel, kaj je treba popraviti, nadgraditi, da ne bo napak tako v tempiranju pripravljenosti kot tudi opremi.« V zadnjem obdobju Žbogar zelo veliko govori o novostih in spremembah. »V zadnjih letih sem se veliko naučil iz svojih napak. V preteklosti sem veliko pretiraval, sploh pri treningih in lani me je telo opozorilo na to. Po dveh mesecih brez treningov, ko sem hodil od zdravnika do zdravnika sem spoznal, da bo treba nekaj spremeniti. Z novim pristopom do treningov in priprav sem postal učinkovitejši, ne pretiravam, kljub temu pa vzdržujem kondicijski trening na visoki ravni. Telo poslušam veliko bolj kot v preteklosti in tudi to je pomagalo k boljšim rezultatom,« je nov pristop do treningov in priprav razložil najboljši slovenski jadralec v razredu finn, ki je letos videti še močnejši, skrb za težo se je pokazala tudi na tehtnici: » 98 kilogramov imam in posledično tudi veliko več moči kot prej, ko sem jih imel 92 ali 93.« Pomembna pridobitev v novi sezoni pa je tudi sodelovanje brata Jureta kot vodje ekipe, ki skrbi, da delo poteka nemoteno in da se je Vasilij precej razbremenil: »Jure skrbi za številne obrobne stvari, ki so mi v preteklosti jemale veliko časa in energije. To je zame zelo pomembno, saj se lahko osredotočam samo na treninge in počitek. Svoj kamenček v mozaik moje ekipe pa je dodala tudi žena Maja, ki je opravila izpit za maserko in skrbi za regeneracijo. To se je kot zelo Polovičen nedeljski uspeh Mladinska vrsta Istrabenz plinov Izole se je v končnici DP za uvrstitev od 7. do 12. mesta v nedeljo dvakrat srečala s Cerkljami. Izolani so najprej zmagali s 36:30, potem pa so v ‘povratni tekmi’ izgubili z 29:25. Včeraj je v Izoli potekal tudi zaključni turnir mlajših dečkov a za razvrstitev od 9. do 12. mesta. Ekipa Istrabenz plini Izola je najprej izgubila proti Račam z 20:13, potem pa je v dvoboju za končno 11. mesto premagala Sviš s 14:12. pozitivno izkazalo na tekmi svetovnega pokala v Hyeresu pa tudi na evropskem prvenstvu v Splitu. Po napornih regatah so mi masaže zelo pomagale pri sprostitvi in pripravi na nov dan.« Prvi del sezone je že za Vasilijem, naslednja pomembnejša regata bo avgusta v Riu. »Zdaj se bom spet osredotočil na kondicijske priprave, v sredini junija pa grem spet v Valencijo, kjer bodo v ospredju treningi na morju. Del priprav pa bo potekal tudi na Gardskem jezeru,« je o načrtih za prihodnje tedne povedal Izolan, ki se je že vrnil s krajšega dopusta in se v zadnjih dneh poti v telovadnici in v veslaškem čolnu. GteoaaoTBKDS Lea Paulin druga V nedeljo je v Velenju potekal 2. Top 8 RS za kadete in kadetinje. Na poziv selektorja so na turnirju igrale tri kadetinje in dva kadeta Arrigonija. Najbolje se je odrezala Lea Paulin z osvojenim drugim mestom v prvi kakovostni skupini. Lea je dosegla štiri zmage in tri poraze, kar priča o izenačenosti skupine. Drugo mesto je tudi zaradi tega odličen rezultat. V drugi kakovostni skupini sta nastopili Kim Fink, ki je bila tretja, in Manca Paljk, ki je turnir zaključila na osmem mestu. V kategoriji kadetov je v prvi kakovostni skupini nastopil Matija Novel in dosegel končno šesto mesto. Matija je kar tri tekme izgbuil s 3:2. Če bi le enega o dteh dvobojev zmagal, ko je že vodil z 2:0 in v zadnjem setu z 10:7, bi bil, tako kot Lea, na koncu drugi, tako da lahko rečemo, da zares ni imel športne sreče. V drugi kakovostni skupini je nastopil Martin Kocjančič, ki je z dvema zmagama in petimi porazi zasedel šesto mesto, oziroma skupno štirinajsto. CSiaumoB Pavlovičeva bronasta na Svetovnem prvenstvu! Brankica Pavlovič, ki igra za ekipo Izole, je prišla s Slovensko ekipo do bronaste medalje! V majhnem mestecu Speicher-sdorf v Nemčiji ob meji s Češko republiko se je v soboto končalo ekipno svetovno prvenstvo za članice in člane, kjer sta nastopih tudi Slovenski reprezentanci. Moška je po neugodnem žrebu v skupinskem delu, kjer je imela za nasprotnike kasnejše finaliste Srbijo in domačina Nemčijo, zasedla 3. mesto in izpadla iz nadaljnjih izločilnih bojev. V prvem nastopu je izgubila proti Nemčiji s 7:1 oziroma 3869:3712, v drugem nastopu je premagala BiH s 7:1 oziroma 3665:3511 kasneje pa izgubila proti kasnejšim svetovnim prvakom Srbom s 6:2 oziroma 3902:3848. Svetovni prvak je postala ekipa Srbije, ki je v finalu premagala domačine Nemce s 6:2 oziroma 3902:3848. Dvoboj je bil zelo napet saj so do zadnjega para vodili domačini. V zadnjem paru pa so Srbi imeli najboljšega kegljača zadnjih let na svetu Zavarka, ki je s 705 keglji prinesel preobrat in zmago za Srbe. To je bila njegova druga 700 na tem prvenstvu! Boljša pa je bila ženska reprezentanca, v kateri je uspešno nastopila tudi igralka Izole Brankica Pavlovič. V skupinskem delu niso izgubile točke. Najprej so premagale BiH s 6:2 oziroma 3574:3426, najboljša je bila Fidelova s 632, Pavlovičeva pa je podrla 584 kegljev. V drugem nastopu so premagale kasnejše svetovne prvakinje Hrvatice s 5:3 oziroma 3636:3586, najbolje je igrala Koz-musova s 624, Pavlovičeva pa je podrla 586 kegljev. V tretjem krogu so bile proste, vendar so vseeno opravile nastop brez nasprotnika, ker tako narekujejo pravila. Podrle so 3530 kegljev, tokrat je bila najbolj uspešna Pavlovičeva s 625 podrtimi keglji. V izločilnih bojih so naše najprej opravile z Italijankami s 6:2 oziroma 3560:3305, in tudi tokrat je bila najbolj uspešna naša Pavlovič s 609 keglji. V polfinalu pa so naletele na domačinke Nemke in izgubile s 2:6 oziroma 3568:3674. Tokrat je bila najboljša Nada Savič s 612, Pavlovič pa ni bila tako uspešna kot v prejšnjih nastopih in je podrla 557 kegljev. S tem porazom so izpadle iz borbe za zlato vendar je tudi bron velik uspeh naših deklet! Dekleta so bila po ogledu finalnega nastopa malo žalostna, saj so svetovne prvakinje postale igralke Hrvaške ki so proti našim v predtekmovanju izgubile! Izid finala Hrvaška: Nemčija 7:1 oziroma 3624:3492. Rajko Hrvat na evropskem prvenstu Veslači bodo konec tedna nastopili na evropskem prvenstvu na Poljskem. Cilj dveh posadk, Izolan Rajko Hrvat bo nastopil v la- hkem skifu, Gašper Fistravec in Janez Zupan pa v dvojnem dvojcu, je pred tekmo različen. Hrvat naj bi se glede na prikazano boril za finale, dvojni dvojec pa čaka premiera v evropski konkurenci. "Glede Rajka Hrvata lahko rečem, da bo vse usmerjeno v to, da se uvrsti v finale, dvojni dvojec pa je še nepopisan list papirja. Gre za dva posameznika, ki skupaj še nista tekmovala. Za nami je 14 dni resnega treninga, določene stvari smo naredili, nekatere preizkusili, izidi na treningih pa so le nekakšen potokaz ... Ne morem napovedati, kako naj bi bila ta posadka uspešna na EP. Cilje seveda prepuščam športnikom. Mi trenerji jim na tej spoti skušamo le pomagati, da cilje dosežejo. Sam pričakujem predvsem ambiciozne in nepopustljive nastope ter izpolnjevanje taktičnih zamisli,"je pred odhodom na EP v ljubljanskem Maxi klubu povedal slovenski selektor Dušan Jurše. Visoke cilje ima med lahkimi skifisti Rajko Hrvat, srebrn na uvodni tekmi svetovnega pokala na Bledu. “Po pokalu sem nadaljeval s pripravami v Mariboru. Delali smo maksimalno, popravljal sem start in zavesljaj, imel tudi nekaj sparinga, da sem popravljal svoj nastop skozi sredino proge. Mislim, da imam ob startu še kar nekaj rezerve. Pomemben bo tudi dober nastop v predtekmovanju, zato bom tam šel na vse in prepričan sem, da bo rezultat prišel,” pred potjo na sever pravi Izolčan. Na vprašanje o boju za medaljo pa pravi: “Manjkata dva ali trije kakovostni tekmovalci. Ničesar ne bi rad napovedoval, moj prvi cilj je finale in tam je ob dobri tekmi možno vse. ” Mladi izolski veslači uspešni na maldinskem EP Na mladinskem evropskem prvenstvu v Račicah so izolski tekmovalci zaključili s svojimi nastopi. Dobro uvrstitev je dosegel ženski dvojni dvojec, v katerem sta veslali Valentina Alicia Miklavčič in izolanka Alja Škrlj. Dekleti sta nastopih v finalu B in tam zasedli drugo mesto. Od starta pa vse do 1.500 metrov sta tekmo vodili, na polovici proge sta imeli konkretno prednost dolžine čolna pred avstrijsko posadko, sledili pa sta Čehinji in Norvežanki. V drugem delu sta močno pritisnili Avstrijki Helen Schonthaler in Alexandra Bres-chan in v razburljivem zaključku tekme prehiteli naši. Valentina in Alja sta kljub temu vzdržali do konca in zadržali drugo mesto pred tretjeuvrščeno posadko Norveške. Četrta je bila Češka, peta Belorusija in šesta Ukrajina. Skupno sta Miklavčičeva (VK Dravske elektrarne Maribor) in Škrljeva (VK Izola) zasedli osmo mesto na evropskem prvenstvu, kar je zelo vzpodbuden rezultat za njiju in za slovensko žensko veslanje. Sploh sta dekleti zadovoljili z zrelim pristopom in optimalnimi nastopi. S svojimi nastopi sta zaključila prvenstvo tudi oba izolska enojca. Nastopila sta v finalu C, med fanti je Tim Mahne (VK Argo Izola) zasedel skupno 17. mesto, med dekleti pa Tinka Kersikla (VK Argo Izola) skupno 16. mesto. TTz®®C5 Tarokaši brez premora v poletne tekme Turnirji v taroku za prvenstvo posameznikov v mesecu maju so končani. Na devetnajstem turnirju, 18. maja, je prvo mesto zasedel Anton Sevčnikar z maksimalnim številom šestih točk in razliko +670. Drugo mesto je osvojila Marija Bolje s 4.5 točkami in razliko +241, tretje mesto pa je zasedel Boris Debeljak, ki pa je igral samo dve koli. Osvojil je 4 točke in visoko razliko +1111. Na turnirju 25. maja je Jože Bolje slavil zmago s šestimi točkami in razliko +723. Drugo mesto je osvojil Boris Debeljak s 5 točkami in razliko -470, tretje mesto je zasedel Božo Praprotnik s 4 točkami in odlično razliko +2038, ki jo je zbral predvsem z dobljenim napovedanim valatom v drugem kolu. Po 25. kolu letošnjega prvenstva vodi Cveto Ličen s 75.25 točkami in razliko +11602, drugo mesto je zadržala Marija Bolje s 72.50 točkami in razliko +5426, tretje mesto še naprej drži Anton Sevčnikar s 70 točkami in razliko +6592, četrto mesto je zadržal Igor Meze s 61.50 točkami in razliko +807. Za ovratnikom mu diha Boris Debeljak, ki je zbral 61.25 točk z razliko +2894. V seštevku niso upoštevani rezultati 18. kola, ker se zapisniki s tekmovanja nahajajo pri operaterju računalnika, ki je bil odsoten. Že naslednji turnir pa lahko premeša vrstni red tako na vrhu, kot na četrtem mesti, db K 28.5. četrtek 20.00 Palača Manzioli Izola večerni klepet z »Zanimivimi Izolani« Gost večera bo prof. Ervin Kocjančič, dr. med., predstojnik urološkega oddelka Univerzitetne klinike v Chicagu v ZDA. Izolan, ki svojo izjemno uspešno karierno, a tudi življenjsko pot gradi v tujini, a se zmeraj znova rad vrača v domačo Izolo. Večer bo z glasbo obogatila priznana flavtistka, akademska glasbenica Alenka Zupan. 29.5. petek 17.00 Galerija Orat Ljubljanska ulica otvoritev razstave "MAKEDONSKI RUBIN V SODOBNEM NAKITU" Dogodek bo v starem mestnem jedru Izole - na Otoku nakita. • ob 17.00 pričnemo v RUBI, Trg Etbina Kristana 1, s tematsko razpravo in predavanji o makedonskem rubinu, filigranu ter s kratkim filmom, nadaljujemo z otvoritvijo razstave • ob 18.30 v Galeriji ORAT na Ljubljanski ulici 20, kjer bodo razstavljena dela makedonskih in slovenskih oblikovalcev sodobnega nakita. • ob 20h, se vrnemo v RIIBO na večer etno elektronike. 19.00 Palača Manzioli Izola Gledališka skupina »Teatra incontro« iz Trsta predstavlja II volo transoceanico di Lindbergh Režija: Elisabetta Guštini. 19.00 Mestna knjižnica Izola predavanje Humanitarnost in egoizem: Kdo je sploh še sočuten? V predavanju bo Simon Habjan osvetlil današnje pojmovanje humanitarnosti, etiko so-čutja in naš odnos do depriviligiranih 21. stoletja. Je humanitarnost zares pristen odraz našega sočutja ali pa le podpiramo agendo svetovnih elit? Predaval bo Simon Habjan, diplomirani filozof in doktorand Filozofske fakultete v Ljubljani. Njegova področja raziskovanja so transpersonalna psihologija, etika, evolucija zavesti in družbena zavest. 30.5. sobota 11.00 Galerija Plač Izola vabimo vas na otvoritev razstave fotografij Izolani s srcem avtor fotografij Remigio Grižonič 12.00 Galerija Insula Izola Vabimo vas na vodenje po razstavi ZVEST APOLLONIO RAZSTAVA OB 80. OBLETNICI AVTORJEVEGA ROJSTVA Razstavljena dela bo predstavil kustos razstavnega projekta Dejan Mehmedovič. Vabljeni! 4.6. četrtek 19.00 Mestna knjižnica Izola potopisno predavanje MISTIČNA ŠRI LANKA IN INDIJA Z JOGO Nives Uljan in Barbara Kaplan vas bosta popeljali po čudoviti deželi čajevcev, okusni azijski hrani, norih javnih prevozih, po plaže, ki ti vzamejo dih in budizmu, ki te, kot njihov način življenja, spremlja na vsakem koraku... Osvetlili bosta, kako poteka tečaj joge v Indiji, kako indijski jogiji delajo »krije« oziroma čiščenja telesa in duha, kako poteka življenje pravega indijskega jogija ter česa vsega sta se sami naučili in spoznali KINO OTOK 2015 Sreda 3. 6. 21.00 Letni kino Manzioli Let nad bojnimi polji. Francija, 1919.1., 2. in 3. del. 21.00 Svetilnik, Video na plaži 21.00 l.sklop kratkih filmov natečaja Video na plaži Četrtek 4. 6. 21.00 Letni kino Manzioli Lučonoša. Hrvaška, 2009. Režija: Damir Čučič, Boris Boljak. Theeb. Jordanija, ZAE, VB, Katar, 2014. Režija: Naji Abu Novvar. Art kino Odeon 11.00 »Hrvatski kratki«: filmi Hane Jušič in Sonje Tarokič, program kratkih filmov. 14.00 Soline (Alikes). Grčija, 2014. Režija: Ira Dika, Vorgos Savoglou . 14.00 Bx46. Francija, ZDA, 2014. Režija: Jeremie Brugidou, Fabien Clouette. 17.00 Krizno obdobje. Slovenija (Jugoslavija), 1981. Režija: Franci Slak. 17.00 Kulturni dom Felix. Južna Afrika, 2013. Režija: Roberta Durrant. 21.00 Video na plaži, Svetilnik Fokus: Avstralija in 2.sklop kratkih filmov natečaja Video na plaži. Plač Izolanov Četrtki pr špini Začenjamo serijo večereov s skupnim imenom Četrtki pr špini. Vsak četrtek se bodo tam spontano predstavljali različni domači ustvarjalci in poustvarjalci, od klasikov do rokerjev. V četrtek, 28. maja ob 20.00 bodo večere odprli irsko govoreči, brenkajoči, pihajoči in prepevajoči Brkinci, ki se jim reče Turn on Irish. Hangar bar 29.05 Momento (melodični rock - Krško) Galerija Plač Ljubljanska 32 V soboto 30.maja ob 11.00 vas vabimo na otvoritev razstave fotografij Izolani s srcem avtor fotografij Remigio Grižonič Galerija Drat Ljubljanska ulica v petek, 29.5. vas vabimo na otvoritev razstave "MAKEDONSKI RUBIN V SODOBNEM NAKITU" Dogodek bo v starem mestnem jedru Izole - na Otoku nakita. Ob 17.00 pričnemo v RUBI, Trg Etbina Kristana 1, s tematsko razpravo in predavanji o makedonskem rubinu, filigranu ter s kratkim filmom, nadaljujemo z otvoritvijo razstave ob 18.30 v Galeriji DRAT na Ljubljanski ulici 20, kjer bodo razstavljena dela makedonskih in slovenskih oblikovalcev sodobnega nakita. Ob 20h, se vrnemo v RIIBO na večer etno elektronike. Galerija Alga razstavasiikLikovnega društva Tuba iz Izole »Zlato jabolko« Galerija Insula ■ spominske razstave ob 80. obletnici rojstva Zvest Apollonio (1935 2009) Galerija Insula v Izoli Palači Gravisi - Buttoral v Kopru Galeriji Sq-ArtvKopru Studiu Galeriji Gasspar v Grožnjanu / Hrvaška Umetniški studio Apeiron Sončno nabrežja 18, Izola razstava slik in kipov iz bogate umetniške zbirke Vladimirja Tula "Collezione Tul" jj* m* Na razstavi si bo možno ogledati likovna dela različnih istrslih in mednarodnih avtorjev. razstava bo na ogled od 23. maja do 20. junija Manziolijeva palača Izola razstave grafik na temo posvečenih morje in narava COLORI PRI IVI ARI Kavarna Zvon Razstava INES FUGINA MALNAR www.center-izola.si | www.odeon.si Center za kulturo, šport in prireditve Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola NAPOVEDUJEMO • torek, 9.6., ob 17.00 in 19.00, Kulturni dom Izola: letna produkcija PLESNI STUDIO PETRA (org.: PS Petra, CK5P Izola). Vstopnina: 5 € • četrtek, It. 6., ob 19.30, Galerija Alga: otvoritev razstave KDLU LIK Izola JAVNA UMETNOST 3 (org.: KDLU LIK, CK5P Izola, JSKD Ol Izola). Vstop prost. ■ petek, 12., in sobota, 13.6., od 19.00, staro mestno jedro: tradicionalni, že 13. PRAZNIK OLIK, VINA IN RIB Vstop prost. • torek, 16.6., ob 18.00, Kulturni dom Izola: predstava Gledališča STEPS Izola MALI STRAH BAV BAV (org.: STEPS, JSKD 01 Izola, CKŠP Izola). Vstop prost. • sreda, 17.6., ob 19.00, Kulturni dom Izola: letna produkcija Plesnega studia L AI LAINARIJA (org.: PS L AI, CKŠP Izola, JSKD 01 Izola). Vstopnina: 5 €, vstopnice bodo na voljo uro pred prireditvijo pri blagajni Kulturnega doma Izola. ■ petek, 19., in sobota, 20.6., ob 19.00, Kulturni dom Izola: letna produkcija KUD BALERIMA (org.: KUD Balerima, CKŠP Izola). Vstopnina: 5 €, vstopnice so na voljo pri KUD Balerima. GALERUA ALGA IZOLA Do 29.5. je na ogled razstava slik LDTUBA: ZLATO JABOLKO. Vstop prost. Od ponedeljka, 1do nedelje, 7.6., bo v Galeriji Alga info točka in prodaja vstopnic za dogodke festvala Kino Otok - Isola Cinema ART KINO ODEON IZOLA • četrtek, 28., petek, 29., in sobota, 30.5., ob 19.00, nedelja, 31.5., in ponedeljek, 1.6., ob 21.00: vojna drama FRANCOSKA SUITA; • četrtek, 28., petek, 29., in sobota, 30.5., ob 21.00, nedelja, 31.5., in ponedeljek, 1.6., ob 19.00: komični dokumentarec MAMA JE ENA SAMA; • od srede, 3., do nedelje, 7.6.: Mednarodni filmski festival KINO OTOK - ISOLA CINEMA Vljudno vabljeni! | Gentilmente invitati! dTM www facebook.com/kulturnicenter.izola https://twitter.com/CKSPIzola U www.facebook.com/artizola https://twitter.com/artodeon Rezervacija in prodaja vstopnic Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t 05/641 84 39,051/394 133; m: galerija@center-lzola.sl), ponedeljek, torek, petek 9:00-13:00, sreda, četrtek 16:00-19:00, sobota, nedelja In prazniki zaprto. Art kino Odeon, Ul. Prekomorskih brigad 4, Izola (t 051/396 283; m: info@odeoasi), vsak dan od 18.00-20.30. Izolani s srcem v placu Izolanov Izolski fotograf in umetnik Remigio Grižonič bo otvoril razstavo Izolani s srcem v placu Izolanov v soboto, ob 11,00 uri. Remigio je ponovno v svoj objektiv ujel bistvo Izole, in tako prirpavil razstavo, ki je naša, od vseh, a tudi zelo intimna. Remigio Grižonič je izolski umetnik, mizar, restavrator in fotograf, ki v svojih fotografskih motivih pogosto išče srce Izole. In v tem duhu je pripravil tudi razstavo v placu Izolanov, imenovano Izolani s srcem. Otvoritev razstave bo v soboto ob 11.00 uri. Remigio Grižonič je vsekakor fotografski perfekcionist. V njegovih umetniških fotografskih podobah vlada popolnost: kompozicijski red, prefinjeno ujeta svetloba in kolorit. Tu ustvarja skladnja optičnih elementov slike razvejane motivike, ki jim glede na hoteno izraznost vsebine posveča avtor primerno slogovno pozornost. Ukvarja se s portretom, krajino, tihožitjem... Grižonič razvija fotografijo, podobo vedno na osnovi vizualne objektivnosti, vendar običajno pri njeni kreaciji pazi, da je izrazno napolnjena drugače. Kajti, sporočilnost je pri umetniškem dejanju vsekakor odvisna od forme oziroma načina. In tu gre obvezno za abstrakcijo, »abstrahiranje v presežnost realnega«. V abstraktnosti fotografske podobe je ujeta celostnost, ki običajno nastaja na podlagi razvejane palete optičnih gradnikov v deležu parcialnega. Kar pomeni, da je slika, kjer se avtorjeva kreacija manifestira v umerjeno »usodo« svetlobe ali natančneje »usodo« osvetljenega, narejena kot izpeljava neštevne količine posameznih elementov. Skrivnost podobe je tu v prestopanju dokumentarnosti uprizorjenega dogodka , ki pa v lastnem načinu »predstavljanja« ujame popolnost le tega. Razstava pred nami postavlja na ogled serijo portretov. Pod naslovom Izolani s srcem se Grižonič posveča ljudem, ki neposredno udejanjajo avtohtonost, lokalno pripadnost in identiteto. V ozadju njihovih uprizoritev so zgodbe kraja, časa, človeške zgodbe... To so ribiči, športniki, kulturniki, nosilci izolskega porekla... Njihove poze, njihove geste so na podobah dinamične, življenjske, skoraj simbolične, nastavljene v vzporedno pripoved, ki pa ostaja splošno neodkrita. Vendar fotograf s preprosto slikovno upodobitvijo ni zadovoljen, saj se kljub ustaljeni fotografski popolnosti ne ustavlja pri portretni uprizoritvi. Njegovo umetniško dejanje prodira v vsebino s tem, da v delih pred nami posebej izpostavlja formo in izvedbeni način. Grižoniča privlači črno-bela podoba. Morda gre tu za nekakšno »fotografsko čistost«, saj je fotografova izvedbena bravura pri ne- barvni sliki na posebni preizkušnji. Nesporno pa je poleg arhaične note, ki jo črno-bela fotografija evocira, tu v ospredju izrazna prefinjenost, ki se opira na svetlobo in senco. Grižonič želi tokrat v ta razmerja vstaviti še element, ki ustvarja svojstven »umetnostno grafični izgled«. V slikah namensko seka pogled, saj polje podobe razdeli, na nekakšno vrisano ploščično shemo, ki spominja na puzzlevsko sestavljenko. Razumsko formirana kompozicijsko ka-setirana struktura, ki v robovih zelo ostro, povsem geometrično opredeljuje ekran slike je podlaga posebni optični sugestiji, ki jo avtor nastavlja pred gledalca. Strogo pravokotniško odrejena in čisto ploskovno urejena linijsko vrisana mrežna konstrukcija pod-zavedno sproži efekt zavedanja fragmentacije. V neposrednem dojemanju gre tu morda za asociacijo nekonsistentnosti pogleda oziroma relativizacijo dokumen-tarističnega karakterja podobe, vendar hkrati je v izbrani formi asociativno razumeti vidni opomin faktorja časovnosti. Trenutek dogodka, izbrani trenutek časa in prostora je le del širšega »pripovednega ambienta«. Zastavljena optična izraznost pa je na podlagi svetlobnega učinka, ki je znotraj primerne kontrastnosti izzvan predvsem v osvetlitvi, torej belem, črnem oziroma v sivem kro-matskem segmentu, z omenjeno črto parcelacijo dodatno nevsakdanje oplemenitena. Pred nami je forma, ki izzivalno zapolnjuje vsebine. Način, fotografova drža pri lovljenju prizora ni povsem irelevantno dejanje. Tu gre za zajemanje oziroma posredovanje sporočila. Grižonič je navidezno vedno precej enostaven, preprost in neposredno berljiv, vendar se v premišljenih, vedno estetiziranih, nadgradnjah svojih podob pogosto prepleteno odpira v široko pripoved, ki običajno v izpovednosti presežno prestopa uprizorjeno. V predstavljeni seriji fotografij Izolanov je slednje precej jasno izpeljano. Dejan Mehmedovič Upokojenci ustanovili komisijo za zdravje V mesecu juniju bo pričela delovati novoustanovljena Komisija za zdravje in socialne zadeve pri Društvu upokojencev Izola. Delo komisije bo usmerjeno v osveščanje na področjih varovanja in krepitve zdravja ter pomoč pri reševanju težav v zvezi z urejanjem socialnih razmer. Potekalo bo v obliki rednih mesečnih srečanj z naslovom Pogovori o zdravju vsak tretji četrtek v mesecu v prostorih društva. Program bodo izvajali člani komisije: dr. Slavica Ritonja, Ljubo Klanjšček in Darinka Zaviršek. Pogovori bodo potekali po načelih uveljavljanja dobre prakse in preventive. Obravnavali bomo aktualne teme iz našega življenja, kot so npr.: problemi pozabljanja in krepitev spomina, medsebojna pomoč in samopomoč, vrste in pomen redne telesne vadbe za večjo fizično zmogljivost, problemi osamljenosti, ravnanje pri demenci, preprečevanje padcev, pravilna prehrana, postopki pri sprejemu svojca v dom starejših in drugo. Največ pozornosti pa bomo namenjali obravnavi lastnih težav in iskanju najboljših rešitev zanje. Pogovore bomo dopolnjevali s predavanji strokovnjakov na aktualnih področjih. Prvo srečanje bomo imeli v četrtek 18. junija ob 16.uri. Prijazno vabljeni ste člani društva in vsi drugi, ki verjamete, da lahko z medsebojnim sodelovanjem in pomočjo bistveno izboljšamo kvaliteto našega življenja. Prosimo, da udeležbo sporočite v tajništvo društva na tel. 6419 737 ob poned. od 9.-11. in sredah od 15. do 17. ure. Predsednik DU Alojz Pečan Praznik se spreminja v prireditev V soboto, 23. maja je izolsko društvo Tito pripravilo tradicionalno praznovanje Dneva mladosti. Mladosti tam sicer res ni veliko a je to povsem razumljivo, saj nove generacije komaj vedo, kdo je bil Tito, zato do njegovega lika ne čutijo nobene posebne simpatije. Všeč pa jim je dogodek in spektakel, ki mu je posvečen. Aktivistom društva Tito, ki ima sedež in spominsko sobo v Koprski ulici je treba priznati, da se za ta praznik res potrudijo in pripravijo vsakokrat kvalitetnejšo prireditev. Tokrat so si “privoščili” kar Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, ter igralca Iva Godniča, ki je, to je treba priznati, še vedno najboljši Tito v naših krajih. Tokrat se je pripeljal v starem mer-dotu, ki je bil nekoč res last pokojnega maršala, v svojem dokaj dolgem nastopu pa je bil kritičen, tako kot je bil kritičen Tito za časa svojega življenja, le da je Tito takrat kritiziral birokrate, lenuhe in ostale sovražnike napredka, tokrat pa je večina kritičnih puščic letela proti vladi in politikom. Kljub razmeroma slabemu vremenu, saj je nehalo deževati šele dobro uro pred začetkom prireditve, se je na Lonki zbralo lepo število obiskovalcev, ki so poslušali tudi pesnika Ernesta Caha, pozdravili štafeto mladosti, se poveselili in zapeli ter se tudi malo podkrepili. Vzdušje je bilo prijetno, tistih nekdanjih emocij malo manj, zato pa malo več spektakla in v tem je pravzaprav prihodnost tega praznika. Po golažu je dišalo Tretje tradicionalno Gollažiranje v Ljubljanski ulici se je zgodilo kljub zelo slabemu vremenu z dežjem, vendar so se aktivisti Ljubljanske ulice v sodelovanju z Društvom Izolani in Občino Izola rešili s platneno streho, takoimenovano tendo, ki so jo izdelali posebej za takšne priložnosti in tako naredili prvi pokriti javni prostor v starem delu mesta. Kljub slabemu vremenu se je tekmovanja udeležilo osem tričlanskih ekip. Prišli so mojstri Bifeja Oljka z Bogdanom na čelu, Ljuba naša z ekipo bifeja Pri Gašperju, trojka Marionette, ki jo je tokrat vodil chef Dean, ekipa Folpomayor z dvema Aljšema in enim Žežijem, Tartinijeva ulica, ki jo je tokrat zastopal Vlado Korošec z ekipo, Motohovi mojstri, ekipa Kristal bara iz Šalare in profesionalci z Dolenjske, ekipa gostišča Krka iz Krke, ki je, po mnenju strokovne komisije, tokrat tudi skuhala najboljši golaž. Komisija, ki so jo sestavljali: profesorica kuhanja. Dragica Sodržnik, poklicni kuhar Mladen Milovanovič in izolski gostinec Egidio Krajcar. Ocenili so, da so bili golaži, čeprav med seboj precej različni, na dokaj visoki ravni, v bodoče pa bo treba tekmovanje le pripraviti tako, da bodo tekmovalci uporabljali enake sestavine golaža, saj je težko primerjati govejega in divjačinskega. Ko se je Gollažiranje, na veselje obiskovalcev in številnih mimoidočih turistov prevesilo v gurmanski del pa se je pokazalo tudi sonce in poskrbelo, da je bilo razpoloženje res na višku. Tudi prevrnjen kotel golaža ni posebej razburjal tistih, ki so ga kuhali celo dopoldne, zmagovalci pa so domov odnesli velik prehoden pokal, kije hkrati obveza, da drugo leto spet pridejo. “Prihodnje leto pridemo s tremi ekipami” je obljubil zmagovalec, domači mojstri kuhinje pa so že napovedali, da tokrat ne bodo tako zlahka prepustili zmage tekmovalcem iz “tujine”. Zlato jabolko Tube V galeriji Alga so pred kratkim odprli letno razstavo članic likovnega društva Tuba iz Izole, ki je tokrat tematska, saj so se članice lotile upodabljanja zlatega jabolka, po domače kakija. Likovno društvo TUBA je nastalo v šolskem letu 1996/97. Vanj so se vključile tečajnice večernega likovnega tečaja, ki ga je leta 1993 organizirala takratna Zveza kulturnih organizacij Izola. Prva mentorica je bila likovna pedagoginja Ingrid KNEZ. V letu 1998 je mentorstvo prevzel samostojni likovni delavec, slikar Brane SINIKO, od leta 2005 pa skupino vodi akademski slikar Gani LLALLOSHI. Društvo, ki mu predseduje Zdenka Petek, trenutno šteje devet članic, z likovnimi delavnicami pričnejo jeseni in zaključijo pred poletjem. Udeležujejo se ex-tempor doma in v tujini, kjer so prejele številne nagrade in priznanja. Dodatno se izobražujejo na likovnih kolonijah ter obiskujejo slikarske sejme in razstave. Včlanjeni so v Zvezo likovnih društev Slovenije, kjer že vsa leta sodelujejo pri projektu Zlata paleta. V vseh teh letih so prejeli več kot 20 certifikatov kakovosti, veliko priznanj in dve Zlati paleti; za slikarstvo in kiparstvo. Glina je tudi terapevtska snov Otroci in maldostniki Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje iz Kamnika so v Ljubljanski ulici pripravili delavnico na temo obdelave gline, Pri delu so se jim pridružili tudi mimoidoči in skupaj so pripravili razstavo, kije na ogled v placu Izolanov. V ponedeljek so otroci in mlado-sniki CIRIUSA Kamnik (Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik) predstavili mimoidočim pred placom Izolanov delavnico obdelovanja gline. Skupina je izdelke pripravila na ulici, pridružili pa so se jim številni mimoidoči, ki so z veseljem poprijeli za delo in prirpavili tševilne glinene izdelke, ki so na ogled v galeriji plača Izolanov. Razstava je delno prodajna, saj so nekateri izdelki naprodaj za ceno med 2 in 5 eur. Razstava je plod nadaljevanja evropskega projekta ranljivih skupin Vaja dela mojstra, kjer smo se različni mentorji in strokovni delavci v centru povezali in začeli medsebojno timsko sodelovati in s tem pripomogli k čimbolj samostojnemu izražanju gibalno oviranih otrok in mladostnikov s kombiniranimi motnjami. Tako sedem let nadaljujemo tradicijo sodelovalnega dela in poleg drugih umetnostnih področij poglabljamo in medsebojno izmenjavamo izkušnje in znanja oblikovanja v glini ter jih prenašamo na mlade. Vzgoja in izobraževanje opredeljujeta skupne značilnosti vseh ljudi, pri tem pa še vedno prevečkrat spregledata značilnosti »drugačnih«. širino in fleksibilnost, vključuje moralno upoštevanje in razvijanje vsakega likovnega izraza, tudi izraza različno gibalno oviranih. Sodelovanje, ki temelji na sistematičnosti in premišljenosti, omogoča problemsko zasnovo likovnih del in udejanjanje ciljev odnosa do ljudi s posebnimi potrebami. Izmenjava izkušenj in primerjava z drugimi načrtovalci in izvajalci likovne umetnosti ozavešča in hkrati osvobaja. S sodelovalnim učenjem smo mentorice mladih s posebnimi potrebami prišle do koristnih spoznanj, ki bodo pripomogla k kakovostnejšemu trajnostnemu razvoju oseb s posebnimi potrebami v preventivnem, terapevtskem, vzgojno-izobraže-valnem didaktičnem, likovnem... - človeškem smislu. Lota Kahne Da bi bila šola kot inkluzivna skupnost uspešna, se mora odreči »trdni in obsežni« zasnovi kulturnih vrednot, da bi tako omogočila posamezniku kultiviranje njegove avtonomije in osebne konstrukcije smisla. Hkrati pa mora braniti skupen minimalen konsenz o temeljnih skupnih vrednotah sobivanja in pomagati vsakemu učencu, da bo kulturno pogojene osebne vrednote ohranjal ter jih povezoval s skupnimi vrednotami v smiselno celoto. Likovna izvirnost se kaže v novo izumljenih likovnih slovnicah, ki praviloma nastanejo neposlušno in samosvoje, tako kot doživljamo drugačnost. Likovno ustvarjanje omogoča vsakemu posamezniku Barve ljubezni V izolskem Hangar baru so prejšnji vikend nastopili veterani slovenske alternativne glasbene scene, Demolition Group. Koncert je bil namenjen predstavitvi naj novejšega albuma Zlagano sonce. Demolition Group, navkljub dolgoletni kilometrini niso izgubili na ostrini in kakovosti. Tako kot pred 30-timi leti, ko so začenjali, so še vedno energični in glasni, hkrati pa prefinjeni, taki kot smo jih spoznali v nepozabnem duetu s Heleno Blagne. V Hangarju so bili deležni številnega in naklonjenega občinstva. Minuli četrtek je v Kulturnem domu Izola potekal koncert primorske glasbene skupine Poetrio. Skupina prekaljenih glasbenikov v sestavi Mirjana Gvozdenac - glasba, vokal, klavir, Klara Stanič - klarinet, Borut Novakovič - kitara, Klemen Jug - tolkala, Dejan Zornada - saksofon, je znana po skrbnem izboru in uglasbitvi poezije, različnih, praviloma primorskih avtorjev. Na tokratnem koncertu, ki je potekal pod naslovom Barve ljubezni, so predstavili nabor objavljenih in ene še neobjavljene pesmi pesnice mlajše generacije Barbare Motoh Bračanov. V nekaj manj kor uro trajajočem nastopu je skupina Poetrio, poleg nabora šestih skladb Barbare Motoh Bračanov, predstavila tudi pesem Draga Misleja- Mefa z naslovom Barve, prezreti pa ne gre niti podatka, da je Poetrio v preteklosti uglasbil tudi nabor pesmi tržaške pesnice Alenke Rebula. Kot gostje večera se je izolski publiki predstavila še skupina Etnotok. Zasedba, ki jo sestavljajo mladi glasbeniki Glasbene šole Izola, se odlikuje z dodelanim in več kot le korektnim izvajanjem ljudske glasbe iz domala celega sveta, na četrtkovem dogodku pa so se predstavili z izborom treh skladb. »Tako izvedba, kot tudi uglasbitev poezije mi je bila nadvse všeč, je pa kar nekako nenavaden občutek, ko slišiš svoje besede v glasbi,« je neposredno po koncertu svoje misli strnila izolska pesnica Barbara Motoh Bračanov, ki je do sedaj izdala tri pesniške zbirke, z naslovom Stopinja za stopinjo, Bojazni in Dotik dveh svetov. Koncert Barve ljubezni je potekal v sklopu Tedna ljubiteljske kulture 2015. Roša M/UMDR/M 14 ----------------------------------------- Drugačnosti V Kubedu so se zbrali nekdanji brigadirji obalno kraške regije. Ni jih bilo toliko kot na delovnih akcijah, a vendarle dovolj za prijetno druženje in obujanje spominov na čase, ko nam ni bilo težko storiti tudi kaj za domovino in ne le za svoj lastni žep. Med udeleženci je bilo tudi veliko Izolanov. Člani Združenja borcev za vrednote NOB Izola so se 2. maja v Ajdovščini udeležili proslave ob 70. letnici ustanovitve prve slovenske narodne vlade, 16. maja pa še osrednje proslave v Poljani na Koroškem, kjer so obeležili 70. letnico zadnjih bojev v drugi svetovni vojni. V spomin na 25. maj, nekdaj Dan mladosti, nam je vestni izolski fotografski in filmski arhivar, Janez Skok, poslal nekaj fotografij s sprejema Titove štafete v prostorih nekdanje Mehanotehnike. Sploh je bila ta izolska tovarna kovnica takratnih kadrov, saj je, med ostalim, dala tudi enega od zadnjih nosilcev Titove štafete. Obvestilo članom društva invalidov Člane in podporne člane Dl Izola obveščamo, da bomo letos obeležili 30. obletnico pobratenja z MDI Domžale. Srečanje bomo imeli v gostinski šoli V Izoli, 13. junija 2015 ob 13 uri. Franc Poropat, predsednik % Spoštovani uporabniki občinskega pristanišča Izola in ostali zainteresirani! Obveščamo vas, da smo skladno s 7. členom Uredbe o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (Ur. I. RS, št. 78/08) v javno obravnavo razgrnili predlog: Načrta o prevzemu ladijskih odpadkov in ostankov tovora v občinskem pristanišču Izola Predlog Načrta bo dosegljiv v pisarni pristaniške dejavnosti v tiskani obliki. Objavljen bo tudi v elektronski obliki na spletni strani: www.komunala-izola.si www.izola.si Obvestilo bo objavljeno tudi v časopisu Mandrač. Predlog Načrta je podan v javno obravnavo od 2015 do vključno 15. 6. 2015. 1. 6. Naprošamo vse zainteresirane, da v predvidenem obdobju podate morebitne pripombe v pisni obliki na: • e-pošto: odvozi@komunala-izola.si • v tajništvo javnega podjetja Komunala Izola, d.o.o., Industrijska cesta 8, 6310 Izola. Ohranimo našo občino čisto danes za boljši jutri. komunala izo/a - šo/a Egregi utenti del porto comunale di Isola, gentile pubblico interessato! Si rende noto che in conformita alTarticolo 7 delTOrdinanza sugli impianti portuali per la raccolta dei rifiuti prodotti dalle navi e dei residui di carico (G.U. della RS, n. 78/08) viene esposta alla libera visione del pubblico e sottoposta a pubblico dibattito la proposta del Piano di raccolta dei rifiuti prodotti dalle navi e dei residui di carico per il porto comunale di Isola II testo della proposta del Piano šara disponibile in forma stampata nelTufficio delTUO Attivita portuali, e pubblicata in forma elettronica sui seguenti siti: www.komunala-izola.si www.izola.si 1’avviso šara pubblicato anche sul settimanale Mandrač. II pubblico dibattito della proposta del Piano rimarra aperto dal 1° ali 15 giugno 2015. Tutti gli interessati sono invitati a presentare le eventuali osservazioni in forma scritta, entro il succitato termine utile, • alfindirizzo di posta elettronica odvozi@komunala-izola.si • alla segreteria delfazienda pubblica Komunala Isola, s.r.l., Strada Industriale 8, 6310 Isola. Manteniamo oggi il nostro comune pulita per un domani migliore.___________ Predzadnja Postržen s položnico Iz hotela Belveder so zaprosili policiste za pomoč, saj je v jedilnici razgrajal in kričal pijan gost. Postregli so mu policisti s plačilnim nalogom. (Zelo) žejna voznika Na Moravi ulici je bila ustavljena voznica iz Železnikov, ki je kazala znake opitosti. Odrejen preizkus alkoholiziranosti je pokazal 1,10 mg alkohola v izdihanem zraku. Voznici je tudi potekla veljavnost vozniškega dovoljenja. Na Južni cesti je bil ustavljen domačin, kateremu so policisti odredili preizkus alkoholiziranosti. Rezultat je pokazal 0,88 mg alkohola, zato mu je bilo odvzeto vozniško dovoljenje. Za storjene prekrške bosta voznika morala na zagovor na sodišče. Predpisana globa za vožnjo pod vplivom alkohola je 1.200 eur. Skuter dobil novega lastnika Iz garaže na Južni cesti je bil ukraden skuter Gilera Runner 125, z registrsko tablico KP RH-03. Lastnik je imel pod sedežem shranjeno tudi čelado in dokumente skuterja. Besede preveč Na Rudi je prišlo do prometne nesreče, v kateri je trpela le pločevina. Voznik osebnega avtomobila je trčil v zadnji del voznice, ki je vozila pred njim. Vozniku so policisti izdali plačilni nalog za povzročitev prometne nesreče, oškodovanki pa za besede, ki jih je izrekla povzročitelju na kraju nesreče. Sposodili so si ga Nepreviden obiskovalec diskoteke je parkiral svoje vozilo in odšel na zabavo. V vozilu je pustil kontaktne ključe, kar so izkoristili trije mladeniči in se zapeljali z vozilom po Izoli. Beg pred policisti jim ni uspel, saj so bili prijeti v Livadah, vozniku pa vrnjeno vozilo. Ostali brez zaslužka Trem obiskovalcem zabave v izolski diskoteki iz Sežane, Nove gorice in Kostanjevice so policisti zasegli prepovedano drogo. Eden jo je odnesel le z globo prekrškovnega orga- na, dvema je bila odvzeta prostost, opravljene hišne preiskave, sledita jima kazenski ovadbi. Ostala je lačna Policist so bili obveščeni, da je neznanka v restavraciji s hitro prehrano unovčila bankovec za 100 evrov, za katerega so ugotovili, da je ponarejen. Policisti so bankovec zasegli, podali kazensko ovadbo in nadaljujejo z zbiranjem obvestil. Pogrešano kolo Občan je na območju Jagodja našel odvrženo kolo znamke GT, model Ricochet Anatomica. Če ga kdo pogreša, naj to javi Policijski postaji Izola z dokazili o lastništvu. Morda pa je bil timjan Policisti so imeli v postopku 20-letnega fanta iz Izole, kateremu je bil zasežen manjši zavitek s posušenimi rastlinskimi delci. Zaradi suma, da gre za prepovedano drogo konopljo, bo poslana v analizo, nakar bodo policisti zoper kršitelja ustrezno ukrepali zaradi kršitve Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Pa še parkiral ni Neznanec je v zgodnjih jutranjih urah vlomil v parkomat na območju Izole in izvršil tatvino denarja. Policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil. Ukradel je kar dva telefona Neznanec je izkoristil nepazljivost oškodovank in izvršil tatvino dveh prenosnih telefonov, in sicer enega znamke Sony Experia Z, črne barve, vrednega 200 evrov, in drugega znamke Sony Xperia E3, vrednega 300 evrov. Udarili so ga po denarnici Policisti so intervenirali na parkirišču ladjedelnice Izola, kjer je 44-letni brezdomec brez razloga z berglo udaril mimoidoče dekle. V tem tednu so opravili še dve intervenciji, v kateri je ista oseba kršila javni red in mir, tako da mu je bila za vse kršitve izrečena globa v višini 625 evrov. Zahvala ob boleči izgubi dragega moža ADRIJANA ČUKA ' ~ ; se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi karkoli pomagali, darovali cvetje in sveče in ga pospre- mili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gre Centru za socialno delo Fspr Izola, Zvezi borcev Izola, Društvu vojnih inva- Udov slovenske Istre, Borisu Čuku za nesebič- no pomoč, sosedam Ljubici, Ani in Mariji ter Daretu za poslovilni govor. Žena Liliana in ostalo sorodstvo. Izola, maj 2015 Člane in podporne člane Dl Izola obveščamo, da bomo letos obeležili 30. obletnico pobratenja z MDI Domžale. Srečanje bomo imeli v gostinski šoli v Izoli, dne 13.06.2015 ob 13 uri. Vljudno vabljeni predsednik Dl Izola: Franc Poropat Novi oglasi so označeni polkrepko. PRODAMO - Stanovanje (60m2) z zemljiščem (101 m2) v elitni okolici Ljubljane, prodam. Izjemna lokacija, vsa dokumentacija urejena, cena 90.000 Eur. 031 201 490 - Zamenjam ali prodam stanovanje v Ljubljani 54 m2 z garažo 28,5 mi za podobno na slovenski obali. Tel.: 040 327 127 - Prodam ali oddam za daljše obdobje garažo v Župančičevi ulici. Tel. 041 665 591 - Prodamo 50 m2 2S-stanovanje s kletjo 6m2 v Centru Ljubljane (Njegoševa). Vsi priključki, vpisano v zemljiško knjigo, prosto bremen. MOŽNA MENJAVA NA OBALI (tudi za večje z doplačilom). CENA: 115.000. Tel: 041 378 546. - Zamenjam lastniško stanovanje veliko 60 m2 v spodnji Semedeli, z lastnim centralnim ogrevanjem za enako ali podobno v Izoli. Tel.: 031 847 441 NAJAMEMO - Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v starem delu Izole za daljše obdobje, tel 070 351 135 - Mlada družina najame dvosobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Tel.: 031 897 327 - Moški srednjih let, najamem garsonjero 25-30m2, lasten vhod, za daljše obdobje, tel 070 703 004 Ekološko pridelane češnje Na kmetiji Slavec na Šaredu nad Izolo imam poleg vina in olja, po katerih smo znani (Olj-karstvo in vinarstvo Slavec), tudi češnje. V našem "češnjevem gaju" so ravno sedaj v polnem zorenju češnje z imenom Burlat. Če vas zanima, pokličite na številko 041 721 220 (g. Valter). Pripeljemo tudi na dom. Našli smo papigo 26.5. mi je na Svetilniku priletel na roke majhen papagaj. Mislim da je skobčevka, je modro-rumene barve, po hrbtu sivo grahast. Je zelo domač, živahen in rad je. Lastnik naj me pokliče na 031534815 - Prodamo dobro ohranjeno vrtno gugalnico razstegljivo v ležišče, tel 031 539 701 Zahvala MARICA SERGAŠ (1942-2015) Rodila se je v Pred ej a na h v Južni Srbiji. Njena mati Dara je ostala vdova zelo mlada, saj so ji moža ubili Bolgari. V teh krajih je kot kapetan JLA služil Anton Medved, ki je mlado vdovo spoznal, se vanjo zaljubil in se kmalu z njo vrnil v Ljubljano, kjer sta se poročila. Hitro je vzljubil tudi hčerko Marico. Družina se je nato leta 1955 preselila v Izolo, kjer je Marica dokončala osnovno šolo, kasneje pa še ekonomsko šolo v Kopru. Zaposlila se je v Delamarisu, na Drogi, na Občini Koper, pri Jeklotehni, nazadnje pa v hotelih Morje v Portorožu, kjer je bila pomočnica direktorja. Zaključila je tudi višjo pravno šolo na Mariborski univerzi. Z možem Brunom sta se spoznala na plesu za 8. marec v Portorožu leta 1966, in se še istega leta poročila. Rodil se jima je sin, imenovan po možu, Bruno ml. Imela je veliko srce in veliko spoštovanja do ljudi in sodelavcev. Zelo je ljubila svojo družino, sina, moža, brata, še posebej pa vnuka Uroša in Niko. Prav tako je nesebično pomagala vsakomur, ki je potreboval pomoč. Zelo rada je risala, brala in se družila. Najlepše ji je bilo, ko sta prišla vnuka na kosilo in smo bili skupaj. Veliko bi bilo še za povedati, a vsega se ne da. Kljub skrbi za svoje zdravje jo je zahrbtna bolezen na hitro pogubila. Težko bomo preboleli njeno izgubo, še posebej mož Bruno in sin Bruno ml. Zahvalili bi se vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, posebej pa sestri Ester in patronažni sestri Mirjam ter ostalemu osebju iz izolske bolnišnice. Draga Marica, ostani v naših srcih za vedno. Tvoj mož, sin, vnuka Uroš in Nika z družino in ostalim sorodstvom, brat Toni z Anči in neutolažljivi prijateljici Marta in Noelija Marica, hvala ti za 50 let lepega skupnega življenja. Mož Bruno. ...KAJ Mim..MDO KE^..2UVti)5D' MVČNIti 5LAAA7N. flfrmvill f!VO EKONOM!70... .^EVEM-^TEM ID mO POBARVALI NA ŽKNO... V prostorih galerije Apeiron na Sončnem nabrežju, kjer ustvarjata Paride di Stefano in Katja Smerdu, so odprli razstavo slik iz zbirke Neve in Vladi-mirjaTula. Na ogled so dela od Černigoja do Benčiča in od De Quella do Apo-llonia. Vsekakor vredno ogleda. - parcelacija - legalizacija črnih gradenj - izdelava geodetskega načrta - pridobivanje gradbenih in - izdelava etažnega načrta z vknjižbo uporabnih dovoljenj - izravnava meje - pridobitev hišne številke - zakoličenje objektov - komparacija - evidentiranje stavbe - pravno svetovanje V nedeljo 24. maja je ribiško društvo Porporella iz Kopra organiziralo 25. državno prvenstvo v trkarjenju z zidane obale. Prvenstva v kategorijah, kadeti, mlajši mladinci in starejši mladinci so se udeležili tekmovalci iz štirih obalnih klubov Oradela Piran, Solinar Strunjan, PIK Koper in Menola Izola, ki so bili tudi najuspešnejši na tekmovanju. gg ARCONT OKNA & VRATA POSEBNA PONUDBA v maju in juniju: ob nakupu oken 50 % popust na komarnike! Več na www.okna-vrata.si Oglejte si nove trende oken, vhodnih in garažnih vrat ter senčil na Ljubljanski c. 3e - razstavni salon Koper (TC Ogrlica) T: 08 205 82 00, prodaja@arcont.si Ponudba »50 % popust na komarnike« velja ob hkratnem nakupu PVC oken, in sicer za fiksne komarnike Relax, max. dim. 1400 x 1400 mm, v beli ali temno rjavi barvi. Ponudba je veljavna do konca junija 2015 oz. do razprodaje zalog. Ugodnosti v posameznih akcijah se med seboj izključujejo. ARCONT IP d.o.o., Ljutomerska c. 30, Gornja Radgona