Poštnina plačana t gotovini.
Posamezna številka Din !•—.
ü»	Meseča« naročal««	Uprav«: Gajev« 1, 12 Din, ■« inoiem-	IHH	▲	Telefon 3855. - Cefc, stvo 20 Dl«. Ured-	račun: Ljubljana niStvo: Ljubljan«,	št. 14.614. Oglasi po Gregorčičeva ul. 23. S/lpl _____	feBgjB.	ceniku. Pri večkrat- Tel.: 2566, Int. 3069	pfegal	«hi objavah popust Maribor, Aleksan-	BHH	jjKmJKifSlk	M a rib or, Aleksandrova c. 16. Tel. 2107,	drova c. 16. Tel.2107. Celje, Prešernova 6/1	Celje, Prešernov« 6/1 NARODA	Današnja številka vsebuje:
		Tri faze Male antante Markucija in Zemljič oproščeni Vodilne ideje učiteljstva za delo v bodočnosti Slovo konzula inž. ševčika Nova pota j ugosl.-nemške trgovinske politike
Št. 114	izhaja vsak dan	V Ljubljani v petek, dne 23. avgusta 1935	Rokopisov ne vračamo Leto 1		
London rešuje najtežji problem
Ifali/a, DN in vprašanje sankcij
Del ministrov ie za strogo izvedbo pakta DN, drugi pa se boi e, da bi sankciie ne vodile v voino
Tri faze
Male antante
Že nekaj let se mednarodna javnost prav živo zanima za posvete zunanjih ministrov treh zavezniških držav, združenih v Mali antanti. Še tako ostra zunanja kampanja ni mogla zrušiti tega najsolidnejšega državnega bloka v povojni Evropi. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je ugled Male antante celo sproti rasel in da so napadi njenih sovražnikov imeli samo ta efekt, da se je sproti in le še bolj učvrščala. Njen organizacijski pakt, podpisan februarja 1933 vpričo vseh diplomatov sredi Ženeve je bil najboljši — in danes ni dvoma več: tudi uspešni — memento vsem, ki so mimo te podonavske organizacije želeli še nadalje ribariti v kalnem in s tem zahrbtno izpodjedati temelje, na katerih je vznikla.
14. avgusta t. 1. pa je poteklo že 15 let od njene ustanovitve in če se prav sedaj ozremo malo nazaj v njen razvoj, smemo še z večjim zaupanjem zreti v bodočnost. Danes smo še bolj ko kdaj poprej prepričani, da bo Mala antanta tudi v bodoče, kakor je že v preteklosti, z lahkoto prebrodila vse nevarnosti in prenesla vse sunke, pa naj že pridejo od koderkoli! Nedavne intrige neke zunanje sile so nam to globoko prepričanje pred nedavnim še bolj Utrdile.
Nobeden izmed povojnih državnih blo-kov v Evropi ni poznal in ne pozna tolike resnične zunanje in notranje povezanosti, obenem pa tolike jasnosti svojih smotrov ?n utemeljenosti svojega obstoja kakor baš Malj antanta. Objektivna tujina nam je to že zdavna priznala, sovražniki pa so to vsaj spoznali, četudi jim njih zunanjepolitični cilji priznanja tega dejstva še ne dovoljujejo. Mala antanta se je s svojo dosedanjo akcijo v mednarodnem življenju že tako uveljavila, da ji njenega raison d'etre nihče več odrekati ne more.
Vzrasla je pred petnajstimi leti kot povsem naraven zid proti nakanam onih, ki jih politične spremembe na karti Srednje Evrope niso mogle zadovoljiti. Podonavski status quo je bil njen naravni program, saj je pojnenjala zvezo treh držav, ki so na razvalinah stare Srednje Evrope popravile krivice, ki so jih tu tujci v stoletjih nagrmadili. Vendar pa ta nujna defenziva ni bil njen edini program in tudi ne edina upravičenost njenega nastanka. Zveza držav Male antante temelji na tradicionalnem prijateljstvu, ki ga vihre evropskih dogodkov niso nikdar skalile. Prav pred dnevi smo praznovali — štiridesetletnico prve Male antante, ki nas je spomnila na prvi skupen nastop Srbov, Slovakov in Romunov pod bivšo Štefanovo krono... Že
1.	1890. so se v samem osrčju Srednje Evrope zbrali predniki današnjih zaveznikov, da na tujih tleh in pod tujim jarmom formulirajo svoj defenzivni narodnostni program. Kaj je torej moglo biti bolj naravno po vojni kot to, da so se nekdanji prijatelji znašli spet za mizo in se spričo nespremenjenih nakan nasprotnikov združili v svojo lastno obrambo v bloku, ki je bil v bistvu le nadaljevanje nekdanjih zvez, da pri tem posebne potrebe po združenju, kakor so jo narekovale povoj, razmer, niti ne omenjamo! Tako je bil začetek pred Petnajstimi leti v bistvu le obnovitev nebesa, kar je že bilo.
v Od 1. 1920. do danes je Mala antanta pre-^a skozi težke preizkušnje, ki so jo v nje-?em razvoju še bolj utrdile. Vsaka preiz-j nšnja — nov porast, vsak porast — nova a*a v razvoju navzgor, p ^i težko ugotoviti njenih dosedanjih faz: ^rVa faza je faza treh zvez v dvoje, med-sebojno le narahlo povezanih. Ta faza je 'Jda najdaljša — od 14. avgusta 1920 do l- .maja 1929. V drugi, fazi, ki gre od 21. v1aia 1929 do 16. februarja 1933 imamo trojno defenzivno zvezo, a v zadnji fazi, Ostali po ženevskem organizacijskem sta-. j/dn z dne 16. februarja 1933 se ta troina ^'eza pretvori že v en sam mednarodni vjmjekt, dasi je vsaka izmed članic zveze vedno obdržala svojo suverenost, loč	^azb ki je karakterizirana po treh
dogovorih med Češkoslovaško in postavijo (14. avgusta 1920). Češkoslova-m Romunijo (23. aprila 1921) ter Ro-
London, 22. avgusta. Reuter poroča: Današnji »News Chronicle« objavlja vest, da bo Velika Britanija za primer italijansko-abesinske vojne zaprla gibraltarsko ožino. List smatra, da sme vlada računati na popolno podporo opozicijskih liberalcev in delavske stranke, če bo v Ženevi zahtevala spoštovanje pakta DN. Glede delavske stranke pristavlja list, da je vodja Lans-burry dal izrečno izjavo v tem zmislu. »Times« piše o istem vprašanju in ugotavlja med drugim, da se je vest angleškega naroda zbudila. DN, nadaljuje list, bo moralo pokazati, da se Mussolinija ne boji. To bo tudi storilo, če bo Velika Britanija vzela iniciativo v Ženevi v lastne roke in če bo olajšala delo DN s konkretnimi predlogi.
»Daily Telegraph« priobčuje članek svojega diplomatskega urednika, ki pravi, da postaja dolžnost Velike Britanije v Ženevi docela jasna. Velika Britanija mora izsiliti spoštovanje pakta DN, in sicer tako, da bo vojna preprečena. Če pa vojne ni mogoče preprečiti, bo angleška vlada zahtevala izvedbo pakta s primernimi sankcijami proti napadalcu. List navaja, da smatra predsednik vlade Baldwin s svojimi tovariši v vladi, da gre za čast Velike Britanije in da mora zaradi tega izpeljati spoštovanje pakta DN.
Strah pred osamljenostjo
v Ženevi
Pariz, 22. avgusta. Havas poroča iz Londona: Odbor ministrov za zunanjepolitična vprašanja je skušal določiti politične osnove, ki naj jih Velika Britanija zagovarja 4. septembra v Ženevi in o katerih naj sklepa plenarna seja angleške vlade danes. Razgovori so veljali predvsem vprašanju sankcij. Vse kaže, da so se ministri sporazumeli glede politike, ki naj se opira strogo na ženevske sklepe. Podobno mnenje so izrazili tudi voditelji političnih strank. Nesoglasja so se pojavila samo glede sredstev, ki bi jih bilo treba uporabiti v skladu z ženevskimi načeli. Del ministrov je bil za strogo izvedbo pakta DN in za gospodarske sankcije, med drugim tudi za zatvoritev Sueškega prekopa in prepoved izvoza rud, namenjenih napadalcu. Drugi pa so bili mnenja, da bi pomenile gospodarske sankcije vojno. Vojni pa Velika Britanija nikakor ni naklonjena.
Ožja ministrska seja pa ni imela potrebnih pooblastil, da bi se odločila za eno ali drugo smer. Kaže, da se o teh vprašanjih ministri niso mogli zediniti. Zato dvomijo poučeni krogi, da bi se današnja seja ministrskega sveta končala s soglasjem.
V	londonskih merodajnih krogih so mnenja, da bi se Velika Britanija ne bi smela zavzeti za kakšno strogo akcijo, preden se o tem ne posvetuje s Parizom.
V	dobro poučenih krogih je snoči prevladovalo mnenje, da je Francija naklonjena stališču, ki ga namerava zavzeti angleška vlada.
Vlada bo pa morala upoštevati tudi javno mnenje v zedinjenem kraljestvu in računati z javnim mnenjem celokupnega
munijo in Jugoslavijo (7. junija 1921), so se zavezniške države sestale na skupnih konferencah devetkrat. Politika Male antante je bila že v tej prvi fazi velike važnosti za evropski mir. Že tedaj je močno povzdignila besedo na vseh mednarodnih sestankih in se je v polni meri uveljavila tudi v Ženevi.
Druga faza je začela s skupnim aktom z dne 21. maja 1929, ki predvideva mirno reševanje vseh medsebojnih sporov na arbitražni podlagi. Ta velevažni skupni akt vseli treh držav je obstoj Male antante tudi formalno in mednarodno-pravno potrdil. S statutom z dne 27. junija 1930 je Mala antanta dobila še svoja pisana pravila. ,
Organizacijski pakt z dne 16. februarja 1933 pa je'končno spremenil trojno zvezo ' rtied Češkoslovaško, Romunijo in Jugoslavijo v " eno samo mednarodno telo. Prva ” zunanja afirmacija tega novega meddržav-
imperija. Celo t delavskih in liberalnih krogih, ki so sicer navdušeni pristaši DN, smatrajo, da Velika Britanija v Ženevi ne bi smela nastopiti sama.
Glede dominionov je treba priznati, da bi ne nasprotovali ideji glede sankcij iz formalnih razlogov, pač pa bi se utegnili pojaviti ugovori s strani Kanade, ki odklanja evropske komplikacije, pa tudi s strani Južnoafriške zveze, ki bi rada za vsako ceno preprečila vojno v Afriki.
To so v glavnem misli, o katerih so govorili na ožji seji. Zanimivo je, da sta bila na to sejo povabljena tudi egiptski poslanik v Londonu in visoki angleški komisar za Egipt. Angleška vlada bo na svoji današnji seji razpravljala tudi o izvozu v Abesinijo in o okrepitvi čet v obmejnih kolonijah za primer italijansko-abesinske vojne. Kaže, da bo vprašanje izvoza vojnega gradiva v Abesinijo in okrepitev angleških garnizij v kolonijah, ki meje na Abesinijo, rešeno v skladu z načeli, o katerih je razpravljala ožja seja.
Addis-Abeba, 22. avgusta. Havas poroča, da je bil italijanski konzul baron balzo ni na potovanju po notranjosti Abesinije ranjen s streli iz revolverja. Zadeli so ga v ramo. Rane niso ‘ nevarne.
Berlin, 22. avgusta. AA. Tu se širijo glasovi, da je Italija prekinila diplomatsko razmerje z Abesinijo zaradi atentata na italijanskega konzula.
Konzul se je ranil sam?
Berlin, 22. avgusta. DXB poroča iz Addis-Abebe: Italijanski konzul baron Falzoni, ki so ga Abesinci ranili, je imel konzularno jurisdikcijo nad pokrajino Gadzami. Že pred mesecem dni se je hotel vrniti iz Addis-Abebe v kraj svojega službovanja, pa se je moral vrniti, ker je bil prehod nemogoč. Zdaj je ponovno odpotoval iz Addis-Abebe in se pridružil neki karavani. V njegovem spremstvu je bilo več slug italijanskega poslaništva. Konzula so ranjenega
Tudi Amerika
neutralna
Washington, 22. avgusta. AA. Kaže, da bo načrt zakona o nevtralnosti USA za primer nove vojne, ki ga je sprejel senat, sprejet tudi od poslanske zbornice. Predsednik USA je novemu zakonskemu načrtu naklonjen.
Današnji »Newyork Times« kritizira predlog zakona, ki določa, kaj je razumeti z ameriško nevtralnostjo. Ta zakonski načrt pravi list, bi utegnil povzročiti vtis, kakor da bi se Amerika brez tega zakona mogla zaplesti v mednarodne spore. USA bi morala storiti vse. kar je v njenih močeh, da prepreči vojno. Zaenkrat Zedinjene države nimajo nobenih obvez glede sodelovanja pri sankcijah.
nega subjekta je bil podpis prijateljske pogodbe in pakta o nenapadanju z republiko Argentino, ki jo je v imenu vseh držav-članic Male antante, kot tedanji predsednik sveta Male antante, podpisal letos v Ženevi romunski zunanji minister Titulescu. Ta nenadni akt je vzbudil upravičeno pozornost vseli mednarodnih krogov, saj je s podpisom te pogodbe.Mala antanta tudi dejansko dokazala, da je na zunaj, nasproti komurkoli — eno samo telo, ena sama duša.
Čez nekaj dni se bodo predstavniki Male antante spet sestali na Bledu. Trenutek, v katerem se sestajajo,' je poln negotovosti. Nad Srednjo Evrojoo vise še. vedno vprašaji, ki sd jih ustvarili povojni dogodki v neposredni bližini. Atmosfera je težka.. Vendar ne dvomimo, da bo tudi sedanji sestanek — db pomembnem petnajstletnem jubileju — pomenil samo — nov korak naprej, novo lazov razvoju navzgor.
Izredna seja je že začela
London, 22. avgusta. AA. Izredna seja britanske vlade se je začela danes dopoldne pod predsedstvom Bald «vina. Prisotni so bili vsi člani kabineta. Seja j« trajata dve uri in trifetrt in so jo prekinili nekoliko pred 13. uro. Ob 14.30 se bo seja nadaljevala. Velikanska množica ljudi, zbrana v okolici predsedstva ministrskega sveta, je opazovala prihod posameznih ministrov na sejo.
Sklepi
London, 22. avgusta. W. Iz zanesljivega vira se doznava, da so na današnji ministrski seji načelno sklenili, da mora sklep o izvozu orožja enako veljati tako za izvoz v Italijo kakor za izvoz v Abesinijo in da se ne sme delati nikaka razlika v tem pogledu med obema državama.
Ob 16. je ministrska seja še zmerom trajala. To se pravi, da so bili ministri do tega trenutka na seji že cele štiri ure in pol.
vesii o incidentu
prenesli v prestolnico, kjer se zdravi v tamka šnji italijanski' bolnišnici. Kakor trde. je eden izmed konzulovih slug izjavil, da se je konzul sam ranil.
Konzul baron Falzoni je zet britanskega poslanika v Addis-Abebi. V abesinski prestolnici mislijo, da bo Italija smatrala ta incident za mednarodni incident najhujše vrste.
Pariz, 22. avgusta. Havas doznava, da je italijansko poslaništvo v Addis-Abebi izdalo uradno poročilo, v katerem pravi, da je ugotovljeno, da se je,konzul Falzoni slučajno sam ranil, ko je pregledoval svojo puško.
Brez posledic
Rim, 22. avgusta. AA. Ker se je ugotovilo, da se je konzul Falzoni slučajno ranil in po lastni krivdi, mislijo, v tukajšnjih političnih krogih, da ta incident ne bo imel ni-kakih resnejših posledic.
»Newyork Herald Tribune« piše o mednarodnem položaju, da se bosta morali Velika Britanija in Francija zadovoljiti s sankcijami, ki jih bosta lahko izvedli brez pomoči USA. List pristavlja, da ne sme nihče niti v mislih računati z možnostjo sodelovanja USA'pri kakršnemkoli kazenskem pohodu proti Italiji ali Abesiniji ali proti katerikoli drugi državi. Zedinjene države se ne marajo mešati v evropske zadeve in ne bodo odstopile od svoje načelne nevtralnosti. *
Konduriotis umrl
Atene, 22. avgusta. AA. Danes je umrl bivši predsednik grške republike admiral Pavel Konduriotis. Pokojnik je igral v grški zgodovini pomembno vlogo. Leta 1912 in 1913 je dvakrat premagal turško mornarico pred Dardanelami.
Kosta Ceceri je pobegnil v Italijo
Rim, 22. avgusta. AA. Iz Barija poročajo, da so se tamkaj izkrcali štirje albanski emigranti. V Italijo so se rešili na malem čolnu. Med njimi je tudi bivši podpredsednik albanske vlade Kosta Cereri.
Amerika proti izvozu orožja
Washington, 22. avgusta. AA. Senat je brez glasovanja sprejel resolucijo, s katero prepoveduje vsak izvoz municije in vojnega gradiva v države, ki so v vojni.
Škotska : Anglija — 4:2 (3:0)
Glasgow, 22. avgusta. AA. Nogometna tekma med škotsko in Anglijo se je končala s 4 :,2 (3 : 0) za Škotsko.
Vremenska napoved
Novi Sad: Pričakuje se, da se na zapadnem delu države zjasni, v ostalem delu bo pa od časa do časa dež. Solnce izide ob 4.48, zaide ob 18.33.
Italijanski konzul ranjen
Masprotuioie si
Politični utrinki
Tuđi demokratski poslanci-disi-denti so zborovali
Ustanovitev Jugoslovanske radikalne zajednice je ustvarila novo politično situacijo in vse politične skupine so začele sklepati o stališču, ki ga naj zavzamejo do nove stranke. Posebno živahno zanimanje za novo situacijo se je opazilo med demokratskimi poslanci-desidenti, ki jih je v skupščini nad 50. Nekateri od njih so mnenja, da bi tudi demokrati mogli vstopiti v novo stranko. Da se' to vprašanje razčisti, sta sklicala minister za šume in rude Ignjat Stefanovič in prosvetni minister Dobrivoje Stošovič konferenco demokratskih poslancev, ki je bila zelo dobro obiskana. Skoraj vsi poslanci so se povabilu odzvali, le bolj odaljeni iz črne gore in Sandžaka so opravičili svojo odsotnost, a izjavili, da se strinjajo z vsemi sklepi konference. Po referatu obeh ministrov se je razvila živahna diskusija, ki se je še popoldne nadaljevala. Večina govornikov se je izjavila proti vstopu v Jug. rad. zajednico, vendar pa še ni znan končni izid konference.
Narodni klub ne vstopi v Jug. rad. zajednico
V sredo je bila v senatu seja poslancev in senatorjev Narodnega kluba, ki jo je sklical minister za soc. politiko in narodno zdravje Preka. Sestanka so se udeležili tudi senatorji dr. švrljuga, dr. Mažura-niš, oficialni komunike pa pravi, da so se udeležili sestanka razen dveh vsi, ki so bili povabljeni. Na sestanku se je razpravljalo o situaciji, ki je nastala z ustanovitvijo Jug. rad. zajednice. Soglasno je bilo sklenjeno, da Narodni klub ne vstopf v Jug. rad. zajednico.
Vilder o ciljih opozicije
Večeslav Vilder je v Splitu, kamor je prišel zaradi agitacije, v razgovoru s novinarji med drugim izjavil o politiki opozicije: Opozicija hoče najprej spoznati mnenje naroda. Sistem koalicij se je pri nas že izkazal kot dober. Koalicija med Ljubo Da-vidovičem in Joco Jovanovičem bo zelo podobna koaliciji SD. Glede programa Jug. rad. zajednice je izjavil, da programi sami na sebi sicer ne pomenijo dosti, da pa je dobro, da je zajednica na vladi in da more pokazati, kako bo izvajala svoj program. Glede odnošajev med posameznimi skupinami združene opozicije je dejal Vilder, da je bilo že za časa bivanja dr. Mačka v Beogradu sklenjeno, da določi vsaka skupina po enega delegata, ki bi potem skupno in sporazumno presojali politično situacijo. Zaradi počitnic sicer dosedaj do sestanka teh delegatov še ni prišlo, gotovo pa se bodo ti delegati sestali v začetku septembra, Sklenjeno je bilo nadalje, da šefi opo-zicionalnih skupin tvorijo en skupen organ. Narod je instinktivno samo za velike skupine, ker čuti, da se morajo rešiti tudi velika vprašanja. Sile, ki so se manifestirale dne 5. maja, se ne smejo slabiti. Končno je izjavil Večeslav Vilder, da bodo delegati pripravili vsa pripravljalna dela za sestanek šefov opozicionalnih skupin.
Voja Lazič in Uroš Stajic nista mogla ustanoviti svojega kluba
Bivši voditelj zemljoradnikov Voja Lazič je že opetovano napovedal, da bo ustanovil skupno z dr. Stajićem svoj zemljoradnički poslanski klub, ki da bo štel 15 poslancev. V ta namen je Voja Lazič sklical te dni sestanek zemljoradničkih poslancev, katerega so se udeležili poslanci Todor Todorovič, Radoslav Vučetič, Gjorgje Jevtič in Živko Danilovič. Na konferenci se je govorilo o ustanovitvi posebnega zemljo-radniškega kluba in tako Voja Lazič ko dr. Uroš Stajič sta poudarjala nujno potrebo takšnega kluba. Toda njih Izvajanja niso imela uspeha in od navzočnih se ni niti eden izjavil za novi klub, temveč so vsi izjavili, da ostanejo v klubu g. Jevtiča. Voja Lazič torej ne bo mogel ustanoviti svojega kluba, kaj šele, da bi štel njegov klub 15 poslancev. .
Nova fronta
Po hrvaški, slovenski in delavski fronti smo dobili sedaj novo jugoslovensko nacionalno fronto, ki so jo na Pohorju skovali ob priliki prijateljskega izleta na domu g. dr. Lipolda ti gospodje: zamenika kr. namestnikov Jovan Banjanin in dr. Zec ter senatorji, poslanci in politiki: dr. Ploj, dr. Kramer, dr. Pučnik, dr. Svetislav Popovič, dr. Angjelinovič, inž. Horvat, dr. Milenko Markovič, dr. Sokolović, Dušan Ivan-čevič, Ivan Prekoršek, Manfred Paštrovič, Jovo Cvetič, Avgust Lukačič, Risto Grdžič in drugi ter Rudolf Giunio, bivši davidovi-čevec. Rezultat razgovorov teh gospodov je bil komunike, v katerem v glavnem pravijo:
Zavedajoč se odgovornosti do naroda in svojih somišljenikov so pretresli (menda ne preveč) politični položaj, ki je nastal po 5. maju (ko so namreč bili vsi ti gospodje potisnjeni v ozadje). Vsi so bili v skladu z zgodovinskim razvojem ter tudi svojemu bivšemu delovanju enodušnega mišljenja, da je edin izhod iz krize čista jugoslovan-
Demokrati bodo večinoma vstopili v JRZ
Beograd, 22. avgusta. Danes je naš dopisnik obiskal prosv. ministra g. Dobrivoja Stoševiča in ga prosil za njegove vtise, ki jih je nabral na včerajšnji konferenci poslancev skupščinske večine, pripadnikov bivše demokratske stranke. Minister g. Stoševič je izjavil, da so na lej konferenci vsi narodni poslanci izrekli, da popolnoma odobravajo program in statute Jugoslovanske radikalne zajednice, ker je v bistvu istoveten tako z njihovim osebnim stališčem, kakor s stališčem bivše demokratske stranke. Posebno je poudarjeno poglavje o širokih samoupravah, ki se je zanje zavzemala tudi bivši demokratska stranka. Dalje so se vsi govorniki kar najpohvalneje izrekli o predsedniku kraljevske vlade dr. Milanu Stnjadinovieu in poudarjali njegove državniške sposobnosti, njegovo politično nepristranost in njegovo veliko stremljenje po pomiritvi prejšnjih političnih strasti in vrnitvi države v normalni kolosek.
Pri debati sta se v glavnem izkristalizirali dve stališči: Eni so bili za vstop v JRZ zaradi njenega program, ker v politiki ne sme igrali nikake vloge formalnost, kakor na primer ime stranke. Drugo stališče je bolj formalnega značaja zaradi imena stranke, v katerem so nekateri govorniki videli edino zapreko, da bi pristopili poprej, preden konsultira]» svoje volilce in strankarske prijatelje. Naposled je bilo tudi nekaj maloštevilnih prisotnih, ki so se izrekli zoper vstop v Jugoslovansko radikalno zajednico. Zaradi takih deljenih nazorov je razum-
Napredovania profesoricu in učiteljev
Beograd, 22. avgusta, b. Napredovali so učitelji in učiteljice v 6. skupino: Vittori Srečko v Središču, Cimerman Marija na Polzeli, Ivanetič Alojzij v Novem mestu, Geržinek Antonija pri Sv. Lovrencu na Pohorju, Vomer Angela v Mariboru; v 7. skupino Gerglanc Bogomila v Celju, Gorup Fran pri Sv. Florijanu, Gorjup Celestina v Krčevini, Golobič Amalija v Ce-zanjevcib, Grum Milan v Babjem dolu, Kavec Marija v Kranju, Kramberger Jožko v Murski Soboti, Krašovec Danica v Toplicah, Klemen Fran v Sevnici, Klemen Avgust pri Sv. Pavlu pri Preboldu, Kogej Ana v Grižah, Kukovec Cecilija pri Sv. Tomažu, Kuliš Helena v Rudniku. Fatur Josip na Dobravi, Ferenčak Edmund v Dolu pri Hrastniku, Horvat Fran v Kančev-cih, Humar Fran v Škocijanu, Bratok Andrej v Radečah, Bregant Zora v Frankolovem, Biz-jik Franc v Tržiču, Poš Boris v Oneku, Bončina Leopold na Železni gori, Božič Adalbert v Trbovljah, Baškovič Ivan Dobniče, Budrijan Ka-
Osebne vesti
Beograd, 22. avgusta. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. z ukazom kr. namestništva in na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje je povišan za višjega pristava pri higijenskem zavodu v Ljubljani v šesti skupini dr. Krsta Haranbašić, višji pristav istega zavoda v sedmi skupini; premeščen pa za višjega tajnika k ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje v peti skupini dr. Krešimir Lukatela, dosedanji svetnik pri izseljenskem ko-misarijatu v Zagrebu.
Beograd, 22. avgusta. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II., z ukazom kr. namestništva in na predlog prometnega ministra sta premeščena:
h generalnemu ravnateljstvu državnih železnic za višjega tajnika v peti skupini splošnega oddelka živan Mitrovič, svetnik iste skupine pri splošnem oddelku ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani, in
za višjega svetnika v četrti skupini prve stopnje h gradbenemu oddelku Dreksler Branko, višji svetnik v isti skupini pri splošnem oddelku ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani.
Beograd, 22. avgusta. Povišan je za profesorja srednje Kmetijske šole v Križevcih v 7. skupini Dušan Vukovac, prof. iste šole v osmi skupini.
Beograd, 22. avgusta b. Z ukazom Njcg. Veličanstva je premeščena kot profesor 8. skupine na državno trgovsko akademijo na Sušaku Dolničar Elizabeta.
Ijivo, da je sklep o vstopu v Jugoslovansko radikalno zajednico odgođen do 2. septembra.
Kar se mene tiče, sem zmerom več dal na bistvo kakor na obliko, in zato sem sklenil stopiti v Jugoslovansko radikalno zajednico, ker mislim, da so program in ljudje, ki bodo ta program izvajali, najvažnejše pri vprašanjih take vrste. Za takšno stališče ima pooblastilo od svojih volilcev Topličanov.
Intezivna posvetovanja politikov
Beograd, 22. avgusta b. Danes ves dan so se vršila posvetovanja politikov. Tako je obiskal minister pravosodja dr. Ljudevit Auer ministra brez potfelja g. Jankoviča, predsednik Narodne skupščine Stevan Čirič pa notranjega ministra dr. Korošca in minister za šume in rudnike g. Stefanovič ministra pravosodja dr. Ljudevit Auer ja, bivši minister Trifunovič pa ministra Jankoviča.
Dr. Auer ne vstopi v JRZ
Beograd, 22. avgusta b. Danes popoldne je minister pravosodja g. dr. Ljudevit Auer pri odhodu iz predsedstva vlade na tozadevno vprašanje novinarjem izjavil, da on in njegovi prijatelji ne bodo mogli vstopiti v novo stranko.
rolina v Šmarju pri Jelšah, Demšar Mira v Dol. Logatcu, Rojec Ana na Rakeku, Rugelj Zora na Brezjah, Tanaskovič Marija v Šmartnem v Rožni dolini, Taufer Vida v Stični, Čuk Fran v Radečah, čonč Karolina v Jarenini, Sojer Štefanija v Kočevju, Stopar Ivan v Tržiču, Stopar Štefanija v Tomišlju, Škulj Vida v Frankolovem, Šetinc Marija pri Sv. Pavlu pri Preboldu, Šetina Marija v Šmartnem ob Paki, Štu-belj Miroslav v Murski Soboti.
Beograd, 22. avgusta, b. V 4. položajno skupino 2. stopale so napredovali profesorji: Gonič Venceslav, Kranjec Rudolf in Mesojedec Mirko v Ljubljani: v 5. skupino v Ljubljani na učiteljišču Jeglič Mirko, v Ptuju na gimnaziji Zega Josip; v 6. skupino v Mariboru na učiteljišču Pavel Živortnik, v Kočevju na gimnaziji Kanduč Rajko; v 7. skupino na gimnaziji v Mariboru Detela Leon in Sokolov Boris, na gimnaziji v Celju Drobne Rudoif in na gimnaziji Modrijan Danijel.
Natečaj sodnih pripravnikov
za vojsko
Beograd, 22. avgusta b. Ministrstvo za vojsko in mornarico razpisuje natečaj za 25 kandidatov uradniških pripravnikov 8. skupine za sodno stroko pri vojski in mornarici. Prošnje morajo biti odposlane sodnemu oddelku ministrstva vojske in mornarice do 14. septembra 1.1.
Izpremembe v upravi D. H. B.
Beograd, 22. avgusta. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog finančnega ministra sta imenovana za člana upravnega odbora Državne hipotekarne banke Milan Kostić, gimnazijski ravnatelj in Pero Vukotič, podpredsednik trgovske zbornice v Podgorici, za člana kontrolnega odbora Državne hipotekarne banke pa Milan Cukovič, ravnatelj gimnazije v pokoju.
Beograd, 22. avgusta. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog finančnega ministra so razrešeni svoje dosedanje dolžnosti Jeremija .Protie in Anton Miloševič, člana upravnega odbora Državne hipotekarne banke, ter Rista Ska-katjevič, član kontrolnega odbora iste banke.
Seja gospodarsko-finančnega odseka
Beograd, 22. avgusta b. Danes dopoldne je bila seja gospodarsko finančnega komiteja ministrov, na kateri so obravnavali vprašanje kmetskih dolgov.
ska misel. Nato konstatirajo, da so Srbi, Hrvati in Slovenci etično (kar se pravi nravstveno, a so gospodje najbrže hoteli reči etnično, t. j.) narodnostno en narod. Zato je samo prava jugoslovenska misel soliden temelj’za napredek naroda. Samo v edinstvu naroda morejo vsi poedini deli razviti vse svoje posebne tekovine in tudi svoje tradicije. Zato se morejo razviti Ju-gosloveni samo v unitaristični državi, kar pomeni, da se ne sme in ne more voditi državna politika pod pretežnim vplivom samo enega dela naroda, (kar se je dogajalo vsa leta, ko so imeli ti gospodje besedo, op. ured.). Nato poudarjajo potrebo upoštevanja pokrajinskih interesov, dekoncentracijo oblasti in decentralizacijo uprave v banovinah z izgrajeno in finančno zasi-gurano samoupravo.
Razmere v gotovih (in gewissen) delih našega naroda zahtevajo čim prejšnjo rešitev skupine vprašanj, ki se nazivlje »hrvatsko vprašanje«. Rešiti pa se sme le v skladu z načelom državnega in narodnega edinstva. Samo v unitaristični državi je mogoča polna enakopravnost vseh delov.
Metode dela niso etično vprašanje, temveč le vprašanje praktične politike, kar je z ozirom na vso zgodovino gospodov zelo razumljivo. Zato gospodje odklanjajo vsako
obnovo odkritega ali prikritega staro strankarskega sistema. (Kaj pa onega od SDS. ali JDS.?) Da ta načela pridejo do izraza,
se ustanavlja enotna jugoslovenska nacionalna fronta.
In s tem pozivom se končuje historički komunike.
Strankarsko gibanje v Sremu
Posebno živahno delavnost razvija v Sremu nova Jug. radikalna zajednica ter je imel Miša Trifunovič tu že več sestankov. Radikali, bivši pristaši Uzunoviča in Jevtiča se v velikem številu prijavljajo v Jug. rad. zajednico ter so prepričani, da bodo sprejeti, pa čeprav so radikalni disidenti.
Pristaši bivšega ministra dr. Svetislava Popoviča, ki je bil član SDS, nato pa kmetsko delavske^ demokracije, nato pa JNS, še čakajo in ne' vedo, kako bi se opredelili.
Tudi med pristaši bivšega ministra Bože Maksimoviča se opaža nagnjenje za vrnitev v radikalno stranko, odnosno v novo Jug. radikalno zajednico. Nekateri se nagibajo tudi k združeni opoziciji. Pri prebivalcih Zemuna pa igra posebno važno vlogo, če postane Zemun zopet samostojna občina. V tem smislu agitira sedaj posebno živahno dr. Kotur, pa čeprav je on v zemunskem občinskem svetu najbolj govoril za priključitev Zemuna k Beogradu.
Naša delegacija na italiian. manevrih
Beograd, 22. avgusta. AA. Z nocojšnjim simplonskim ekspresom je odpotovala v Italijo naša vojaška delegacija, ki bo prisostvovala velikim manevrom italijanske vojske v Bolzanu in Vidmu. Delegacijo tvorita divizijski general Ječmenič in topniški polkovnik za generalštabne zadeve Borivoje Josimovič.
Trg. pogajanja z Grčijo
Beograd, 22. avgusta. AA. Snoči so se pripeljali z Bleda člani naše in grške delegacije za trgovinske razgovore v Beogradu, da bodo nadaljevali in zaključili pogajanja.
Danes popoldne ob petih se je vršila v ministrstvu za trgovino in industrijo skupna seja obeh delegacij.
Priprave za sestanek Male antante
Beograd, 22. avgusta. AA. Predsednik ministrskega sveta in minister zunanjih zadev dr. Milan Stojadinovič je danes odpo-
ij1 v Be°srad, kamor prispe jutri do-poldne. V teku današnjega dne je bil predsednik vlade v avdienci pri Nj kr Vis knezu namestniku Pavlu, v avdienci je bR.I govora o skorajšnjem sestanku Male an tante na Bledu.
Predsednik vlade je v teku današnjega dne sprejel francoskega ministra na ne šem dvoru g. Dampierra in turškega poslanika Alija Hajdar-beja.
Minister Preka v Zagrebu
Beograd, 22. avgusta b. Minister za socialno politiko in narodno zdravje Nikola Preka potuje z večernim brzovlakom v Zagreb.
Sestanek opozicije 10. septembra v Zagrebu
Beograd, 22. avgusta b. V krogih združene opozicije se doznava, da bo sestanek šefov opozicije okoli 10. septembra v Zagrebu.
Nabavke premoga za drž. železnice
Beograd, 22. avgusta b. Predstavniki rudarskih in industrijskih podjetij iz Dravske in Savske banovine so bili sprejeti pri ministru za šume in rudnike Ignjatu Stefanoviču, od katerega so zahtevali, da se njihove industrije bolj upoštevajo pri nabav-kah premoga za državne železnice. Minister je predstavnikom obljubil, da bo predlaga’ ministrskemu svetu nove predloge za revizijo nabavk za državne železnice.
Veliko Celje
Beograd, 22. avgusta b. Z ukazom Njeg. Veličanstva kralja se je po predlogu ministrstva notranjih zadev priključila mestni občini Celje Celje-okolica.
S » at » ~H
šahovska olimpijada v Varšavi
Varšava, 22. avgusta. AA. Po končanem osmem kolu šahovske olimpijade vodi švedska s 24 točkami, na drugem mestu je Poljska z 21 točkami, na tretjem, četrtem in petem mestu so Jugoslavija, češkoslovaška in USA z 20 točkami in pol in na četrtem mestu Madjarska z 20 točkami.
šahovski turnir za nac. mojstrstvo
V	t. m. je bilo odigranih vseh
o v prejšnjih kolih prekinjenih partij. Precej odločilna za končni plaeement je bila partija Savič : Milan Vidmar iz II. kola. Savič se je ves čas dobro držal in izpeljal igro brezhibno v remijsko končnico. Tu pa so ga popustili živci in moral je slednjič partijo predati. S ! tem je prehitel M. Vidmar ml. s precejšnjim naskokom Ing. Preka kot najnevarnejšega L ’ meča in ker ima igrati samo še tri lažje r tije, ni skoro več dvoma, da se ne bi ob v vodstvu do konca. Partiji šiška : Si’* in Matvejev : C. Vidmar iz III. kola str razburljivejših peripetij končali z rer spravo. Prav tako partiji Sikošek : Mat ter Ing. Prek : šiška, obe iz IV. kola.
Stanje po do kraja odigranem IV. kolu •sledeče: 1. M. Vidmar ml. 14 točk; 2. Ing-Prek 12 točk; 3. Matvejev 11 jž točk; 4. Frei»' falk 11 točk; 5. Sikovšek 1014 točk; 0. Vid' mar Ciril 9% točk; 7. Savič Radomir 9 točk in 8. šiška 8 točk.
Danes, v petek, prične V. — predpredza?' nje kolo. V njem se spoprimejo sledeči pari'
Savič Radomir : Sikošek, Matvejev : Jug; Prek, šiška : M. Vidmar ml. ter Preinfalk • Vidmar Ciril. Doseženi rezultati predviden) sedanjega vrstnega reda ne bodo .spremen1*' Sicer pa bomo videli!	M. K-
Maše šole
Dri. meščanska šola na Viču pri Ljubli‘,'j
naznanja, da se vršijo naknadni završni od 27. do 31. avgusta. V tem času se vnm. « tudi vsi drugi popravni izpiti po razporedu, ^	|
je nabit v šolski veži. Vpisovanje bo L,
3. septembra; vsakokrat od 8. do 12. »r<*; , vpisu morajo priti tudi vsi oni učenci in .u. i ke, ki so se vpisali provizorično v meeeeu 1 I niju, in poravnati vse obveznosti. Kaj je Pot v , no za vpis in plačilo, je razvidno z razgla šob»ki veži.
Mariborski &m€as konian
mmm/mmmmmommmmmmammmmmammmmmmmmmmmmmmmmammmmmmmm
Markuciia in Zemliii so nedolžne
JFjpflfgO §L£!dM8*3StW$3i Mariborski veliki senat lih ie oprostiš
Pretresliivi prizori v sodni dvorani
Maribor, 22. avgusta.
Obnovitveni veliki proces proti bratoma Ivanu in Jožefu Markuciju ter Mihi Zemljiču, ki so bili obdolženi umora neznanca v Benediškem gozdu pred petnajstimi leti in ki so bili leta 1926. obsojeni pred mariborsko poroto na dosmrtno ječo, je bil danes ob silnem zanimanju končan in je bila za vse tri izrečena oprostilna razsodba.
Po desetih letih trpljenja za zidovi mariborske kaznilnice
se je vsem trem obtožencem po veliki zaslugi njihovega zagovornika dr. Komavlija posrečilo dokazati, da so nedolžni in da so jih v ječo spravili samo zlobni jeziki. Za obnovitveni proces, ki jih sličnih pozna svetovna justica bolj malo, je vladalo ogromno zanimanje ne samo v Mariboru in njega okolici, ampak širom države. Mariborska uredništva listov so danes oblegali s teleloničnimi vprašanji iz bližnjih in oddaljenejših krajev, celo iz sosednjega inozemstva so se zanimali za razsodbo.
žalostna zgodba Markucijevih in Zemljiča tvori napet roman, poln zapletenosti in groze. V gozdu je najden razmesarjen moški. Pred petnajstimi leti. Nihče ni ve-
Berti a« jak
del od kod je in kdo je In bo njegovo ime menda ostalo za večno prikrito. Tudi za morilca se ne ve. človeška zloba in zavist, ki ne izbirata sredstev, sta pokazala s prstom na nedolžne sosede: Markucijeve in Zemljiča Dvakrat so jih postavili pred sodišče in obakrat so bili oproščeni. Ko jeziki še niso mirovali, so morali pred poroto, kjer so jih na podlagi izpovedi nekaterih prič obsodili pred desetimi leti. Ivanu Markuciju je bila določena smrt na veša-lih, Jožefa Markucija in Miho Zemljiča pa so obsodili na dosmrtno ječo. Ivan Marguči je bii nato pomiloščen in tako so vsi trije presedevali v mariborski kaznilnici dosmrtno ječo... Justica pa kljub obsodbi hi prenehala z ugotavljanjem dejstev, ker so se med tem pojavili novi momenti in končno dozoreli do take popolnosti, da je
V V l
(«lavna priča kova? Stefan (»vfefe
j^išlo po 15 letih po umoru in po 10 letih «sodbe do obnovitvenega procesa, ki je gj'tiai skoro tri dni. Zaslišanih je bilo nad Qy Prič, ki so pretežno razbremenje.yale usojence in postavile verodostojnost ne-mjerih obremenilnih prič v dvom.
Ve ata Markuci in Zemljič so prosti. Bog-s kakimi občutki so danes zapuščali hü? sodnijsko poslopje. Kam vodi sedaj hei?0va življenjska pot? Nekdaj tako trd-
doma Tl i 'trc*o	TTlrvmciAHo ar* l-vilr»
«vetu“!'
ni več
svojci so
Domačije so raztepeni po
bile
vsem
Državni pravdnih: Krivi s
tom3!]?'? °,J. 9 dopoldne je pričel z hem o!?avni tožilec dr. Hojnik V 20u oovoru se je zlasti naslanjal na
vedi obtežilnih prič in skušal dokazati, da so obtoženci krivi. Ob koncu govora je državni tožilec zahteval sodbo po obtožnici.
Zagovornik dr. Komavli: Pravico dajte!
Nato je sledil govor zagovornika dr. Komavlija, Govoril je eno uro in deset minut.
V stvarnem in docela utemeljenem izvajanju je branilec popolnoma razčlenil značaje vseh prič in res dokazal, da obremenilnim. pričam ni verjeti, ker govore iz podlega sovraštva. Konec njegovega govora je pač marsikomu izvabil solze v oči. Tako je dr. Komavli dejal, da si je mati Markucijevih tako zelo želela videti pred smrtjo obtoženca svobodna, ker je bila v svoji materinski zavesti popolnoma prepričana o nedolžnosti svojih dveh nesrečnih sinov. Prav tako pa sedaj stari Angelo že 951etni oče obeh Markucijevih, ki je tudi že bolj v grobu kot pa živ, hrepeni še enkrat videti svoja nedolžna sina.
Obtoženci: Ne milosti, marveč pravice prosimo!
Zelo ganljiv je bil nato prizor, ki je sledil govoru branilca dr. Komavlija. Vsi trije obtoženci so skrušeni stopili pred sodnike in jih s povzdignjenimi rokami prosili ne milosti, marveč pravice, kajti še so zatrdili, da so popolnoma nedolžni.
Kratko posvetovanje: Oproščeni ste!
Po zelo kratkem, komaj desetminutnem posvetovanju, se je sodni dvor vrnil v dvorano. Smrtna tišina je vladala v dvorani, sodniki so za trenutek nemo in bledih lic I
zrli v obtožence. Nato pa se je zganil predsednik velikega senata g. Lenart in tresočih rok ves ganjen in razburjen pričel čitati sodbo. V dvorani še strahotnejša tišina. Predsednik je nato dejal, da je sodni dvor vse dosedanje sodbe razveljavil in vse tri obtožence oprostil krivde iu kazni. V razlogih za to obsodbo je navedeno, da ni nikakih dokazov za njihovo krivdo, na drugi strani pa je docela dokazano, da so obremenilne priče, zlasti Ge-ček in Kovačičeva družina govorile iz nizkotnega sovraštva. Predsednik še ni dobro končal s čitanjem oprostilne razsodbe, ko je grobno tišino prekinil v dvorani en sam gromki odobravajoči plosk poslušalcev, še predsednik je takrat skoraj zajokal, kaj bi ne jokali poslušalci... V naslednjem trenutku so padli obtoženci v objem svojih sorodnikov. Jokaje so se nedolžni možje zahvaljevali sodnikom in seveda svojemu plemenitemu zagovorniku, ki je preko mnogih težav in zaprek pomagal nedolžnim bitjem do pravic in svobode. Tudi njemu je upravičeno šel oglušujoči aplavz.
Na svobodi...
Po kratkih formalnostih so bili Miha Zemljič, Ivan in Jožef Markuci, desetletni trpini smrtnega sovraštva izpuščeni na svobodo. Ni mogoče popisati trenutka in občutkov izpuščenih, ko so po desetih letih trpljenja zopet zadihali svoboden zrak. Ljudje so v špalirju čakali na oproščene, ki jih je zagovornik dr. Komavli v svojem avtomobilu odpeljal na svoj dom. V srce segajoč je bil tudi prizor, ko so se ljudje s silo prerili skozi gnečo do avtomobila in metali nedolžnim žrtvam srebrne kovance, kajti vedeli so, da so nekdaj dobri kmetje, sedaj največji in usmiljenja vredni berači... živela pravica!
Vodilne ideje učiteljstva za delo v bodočnosti
V četrtek je otvori! v Sarajevu Kongres Jugoslovanskega učiteljskega udruženja predsednik g. Ivan Dimnik. Prečita! je deklaracijo o smeri stanovske politike JUU, v kateri je glavnem iz-vaja!:
V	enotnem udruženju hočemo s konstruktivnim delom združiti vse moči svojega stanu za dobro učiteljstva, šole, prosvete, naroda in države. — Enotnemu udruženju mora biti dobrodošel vsak stanovsko zaveden učitelj narodnih šol. Dvigati je treba stanovsko zavest, da bo vsak učitelj član 'stanovske organizacije. — V udruženju mora biti zajamčena popolna enakopravnost, svoboda vesli in mišljenje vsakega člana. — Udruženje hoče, da se članstvo izpopolnjuje za samostojno mišljenje, da se omogoča svobodna, stvarna, načelna in dobrohotna kritika — Smatramo za kvarno vsako stanovsko politično organizacijo osnovano na strankarsko politični, verski ali plemenski osnovi.
Moralni temelji stanu
Vse moči je treba posvetiti dvigu moralnih vrednot in utrjevanju etičnih osnov, ki so: spoštovanja resnice, pravičnosti in poštenja, poglabljanje pravega tovarištva in pravilnega odnosa v službi in napratn predstojnikom, vsestranska strpnost, dv tanje stanovske in službene morale, utrjevanje potrebne stanovske (jiscipline in reda, dvig ugleda stanu in stanovskega dela za notranjo konsolidacijo in moč stanu. — Te vrednote morajo bazirati na eianski zavesti: da je vgak posameznik odgovoren za svoje delo celokupnemu stanu.
iulelekiuahii temelji stan«
Učiteljski stan mora dvigniti svoj intelektualni nivo in omogočiti izpopolnjevanje članstva v strokovni in splošni izobrazbi. — V skladu z interesi in potrebami naroda in države moramo ustvariti skupne ideološke poglede na vse stanovske, šolske in splošno prosvetne probleme.
Colitika udruženja
V	šoli in med narodom mora učiteljstvo ustvarjati vero v državo, v njeno moč, in njene sposobnosti, nuditi s svojim prirodnim bogastvom narodu vse blagostanje. —- Zato mora, učiteljski stan obvarovati svojo neodvisnost na strani, da bo lahko paraliziral vse kvarne uplive dnevne politike na šolstvo in prosveto, ter mogel braniti in zastopati interese stanu, in šole do vsakega režima. — Glede političnih in državljanskih pravic pušča udruženje članstvu svobodo opredeljevanja in dela izven organizacije; tudi to delo mora biti v skladu s skupnimi interesi stanu.
Odnošaji do naroda
Vedno se moramo zavedati, da smo učitelji celega in ne samo enega dela naroda. Biti moramo stan, ki spaja in ne stan ki razdvaja nai'od. Deliti hočemo’vedno usodo z narodom.
Patriotizem in nacionalizem
Za nacionalno delo moramo smatrati vsako delo, ki gradi našo narodno in državno vse-
bmo. -- Naš nacionalizeip se ne sme zrcaliti samo v spontanem nacionalnem čustvovanju, navdušenju in zunanjem izrazu. Ne dovoljujemo nikomur, da jemlje nacionalizem v za-kuP in da ga odreka drugim. Nacionalno sumničenje in ovajanje obsojamo. Brezkompromisno odklanjamo vsak nacionalizem, ki je zgrajen na brutalni sili. Nacionalnosti in skupnosti bomo služili najbolje s krepitvijo osebnih stikov učiteljstva iz vseh krajev države s spoznavanjem skupnih vzgojnih nalog za duhovno, socijalno in ekonomsko zbližanje in z delom zanje. Patriotizem in nacionalizem aktivnega in upokojenega učiteljstva smatramo izven diskusije.
Državljanska enakopravnost in svoboda
Smatramo za potrebno, da se organizirajo strokovna udruženja, da bi mogli vsi stanovi sodelovati pri reševanju nacionalno stanovskih problemov. — V tej smeri hočemo okrepiti položaj in upliv udruženja, da ga javnost in oblast brezpogojno priznavata in upoštevata kot edinega legitimnega predstavnika celega stanu. Iz tega razloga je udruženje za svoje delo moralno odgovorno ne samo članstvu, nego tudi celokupnemu stanu, narodu in državi. — Zahtevamo, naj bo učiteljstvo zastopano v vseh javnih ustanovah, od šolskega odbora, občine, banovine do narodnega predstavništva in senata.
Načel;* prosvetne politike;
Kulturno prosvetno in socijalno stremljenje ter delo udruženja za napredek šole in narodne prosvete se bo doseglo ako se zagotovi: svoboda otroka v šoli. da bi se razvile vse sposobnosti in moči ki počivajo v njem. — Nadalje principi: pouk v materinem jeziku, znižanje števila otrok v razredih, ustanavljanje šol za defektne otroke, obvezno S letno šolanje brez olajšav, izvedba splošne strokovne izobrazbe in vzgoje, samo po sodobnih pedagoških načelih, preprečitev izkoriščanja otrok za fizično delo. socijalno zdravstvena zaščita in skrb za otroke, brezplačno šolanje in oskrbovanje otrok s šolskimi potrebščinami. Svoboda učitelja pri delu, da se lahko usposobi za dovršenega vzgojitelja in principi; Akademska izobrazba učitelja, pedagoška neodvisnost, ekonomsko socijalna preskrba, stalnost v službi, državljanska enakopravnost in svoboda. Svoboda šole in šolske organizacije — in principi; Ustvarjanje in podpiranje prosvetnih ustanov vseh vrst, ekonomska sigurnost in nezavisnost šole, demokratizacija in avtonomija šolstva, zastopstvo šolstva v vseh zakonodajnih in avtonomnih korporacijah in odvajanje šolstva od vseh faktorjev, ki ovirajo njegov razvoj.
Personalna prosvetna politika
Pri namestitvah in premestitvah mora zastopati načelo, da sodeluje učiteljstvo s svojimi izvoljenimi zastopniki pri komisijah za učiteljski razpored. — članstvo ne sme dovesti svoje organizacije na nivo posredovalnice za službe, izogibati se mora ponižujočega posredovanja lajikov v stanovskih vprašanjih.
Ekonomska socialna preskrba Udruženje bo ščitilo materijalne pravice in
interese članstva, a osvojiti si je treba tudi načelo samopomoči.
Odnošaji do ostalih
Interese stanu hoče dovesti v sklad z interesi in potrebami naroda in države, brez vsake težnje za hegemonijo enega stanu nad drugim.
Vesti iz Italije
Italija v orožju
Pod leni naslovom prinaša »Popolo dMlaliar članek, v katerem poudarja, da je italijanska armada danes najmočnejša v Evropi. Za svoj» varnost in udarnost mora Balija Abesinijo razorožiti. One države, ki posedujejo bogate kolonije, ne morejo Italiji te poli preprečiti. Vsak nov odpor proti italijanskim življenjskim potrebam bi pomenit zločin v zgodovini. Vsekakor koraka Italija z zavestjo po začrtani poti dalje trt ohranja pri tem odkrilo voljo za sodelovanje, vendar v senci enega milijona bodal i» oborožena na morju in v zraku. Armada, a katero Italija danes razpolaga, poseduje udarno silo največjih učinkov. Vendar kar največ velja, to je njen duh. Fašistična mobilizacij» je prežeta odločne volje. .Dospeli smo v stanje splošnega gibanja. Italija hoče v Evropi doprinesti vse za njeno obnovo, vendar je odločna, da ne prenese nobenih nasilij ju krivic, k» jih je dobita v Versaju.
Podpore za delavstvo
V	nekaterih italijanskih pristaniščih, med njimi je tudi Reka, bodo pobirali od vsake vkrcane ali izkrcane tone v korist pristaniških delavcev posebno pristojbino v znesku 10 stotink od vsake tone, v Trstu znaša ta pristojbina & stotink.
Požar
V	sredo je v Kasovljah ob Vipavi nastal ir. neznanih vzrokov tekom osmih dni že drug požar v istem poslopju. Gorelo je pri Milanu in Francetu Trpinu, posestnikoma znanega velikega mlina v Vipavski dolini, in sicer najprej v nekem stranskem prostoru, kjer je imel spravljeno seno in slamo. Od tam se je požar razširil na hišo in končno tudi na mlin?
Kako velik požar je moral to biti, se lahko presodi po tem, da so poleg domačinov prišli gasit še gasilci iz Ajdovščine, Vipave in Gorice in da so vsi skupaj gasili vso noč in še v četrtek zjutraj do 1U. ure, čeprav teče tam mimo Vipava. Škoda je ogromna in znaša 200.000 lic.
Tržaška magistralna palača bo povečana
Tržaški magistrat, znan po svoji monumentalni uri ali »Mihcu ih Jakcu % je za mestne urade že zdavnaj pretesen. V njem se zdaj nahajala samo predsedstvo in finančni oddelek vsi drugi mestni uradi pa so porazmeščeni drugo!. Letošnjo jesen bodo palači dozidali od zadaj še dva objekta, ki bosta segala do restavracije Bonavia v starem mestu. V nove prostore pride mestni zdravstveni urad, računovodstva in anagrafski ali popisni urad ter mestni arhiv. Tehnični ur: 1 ostane na svojem dosedanjem mestu naspi , ti municipiju. Dosedanji anagraf-ski urad pa se sčasoma izpremeni v šolsko poslopje.
Nogo si je zlomit
15Ietni Marcel Sancin iz Bolj unca je prišel v petek s kolesom v Trst. Ko se je vozil navzdol po Via Tesa, je izgubil ravnovesje in holel skočiti s kolesa, pri tem mu je na tlaku spodrsnilo; padel je in precej nesrečno zlomil nogo.
Lep uspeh Jenkove proslave
Proslava stoletnice pesnika Simona Jenka v Bodreči je doživela zelo lep moralni, pa tudi zadovoljiv gmotni uspeh. Prireditveni odbor za proslavo pod predsedstvom šolskega upravitelja g. Ločniškarja je dognal, da je čistega dobička okrog 15.000 dinarjev. Mnogo truda so si a prireditvijo m'ostave prizadejali idealni akademiki s Sorškega polja, zlasti pa je vložit mnogo dela v to, da je proslavo organiziral, akademik g. Bertoncelj; zato gre požrtvovalnim, nesebičnim akademikom vse priznapje. Proslava sama je bila zvezana z velikimi stroški in je bilo tudi precej škode na inventarju.
Čisli doibček se je prvotno nameraval porabiti za povečanje prosvetnega doma in njegovo-preureditev v »Jenkov dom« in so se zato zlasti zavzemali Savčaoi in Mavčani.
Vendar pa je treba tu pripomniti, da ima pri odločitvi, kako se bo uporabil čisti dobiček, besedo tudi častni odbor. Umestno bi namreč bilo, da bi se doberšen dol čistega dobička uporabil v dobrodelne namene, da bi se s tem denarjem vsaj nekoliko gmotno podprli revni in idealni stud.-ufje s Sorškega polja. S tem bi se tudi najlepše oddolžili Jenkovemu spominu. saj je tudi Jenko v svojem življenju stradal iu se moral težko preživljati s poučevanjem.
Polovica denarja pa naj se morda porabi nato za to, da se prosvetni dom preuredi v Jenkov dom.
Trebnje
Uradne ure pri sreskem sodišču so po minulih sodnih počitnicah dopoldne od 8. do 12. ure in popoldne od 15. do 18. Ob sobolah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 14.
Osebna rest. Premeščen je iz Ribnice v Trebnje žel. urad. pripravnik g. Miroslav Gregorc.
Priljubljeni kaplan g. Franc Blažič, odliče« glasbenik in prijeten družabnik, je preteklo sredo zapustil naš kraj in je prevzel kot župnik taro Štango pri Litiji. Čestitamo!
Dnevni ctoffocticl
X Slovenska mladina! Ali poznaš zgodovino svojega naroda? Pridi 1. septembra t. 1. k spominskemu knežjemu kamnu na Poljani pri Prevaljah, kjer bo 200 ljudi iz Mežiške doline igralo slavnostno zgodovinsko igro Franceta Brenka »Poslednje ustoličenje«. Videla boš vso silo in tragiko naših prošlih dni, začutila boš svojo veliko nalogo ob svetem spominu, posvečenem bratom Korošcem onstran naše jugoslovanske meje. Zavedla se boš resnobe poslednjih besed Viteškega kralja: »čuvajmo Jugoslavijo !«
X Važnost esperantskega jezika je posebno velika v tujsko-prometni propagandi. Potom tega svetovnega jezika se namreč izvaja jako intenzivna propaganda, zlasti v inozemstvu za obisk prirodnih krasot naše domovine. Slovenski esperantisti hočejo najširši javnosti pokazati svoje delo in v ta namen prirejajo esperantske razstavo v okvirju letošnjega jesenskega ljubljanskega velesejma od 5. do 16. septembra.
X Za izlet planincev v Dubrovnik na
kongres Saveza planinskih društev in s tem zvezanimi izleti v planine črne gore, dobijo udeleženci objave za 75°/», odnosno 50"/o znižano vozno ceno v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4, kjer se sprejemajo prijave najdalje do ponedeljka dne 26. t. m.
X Pohvala naši pošti, še 27. julija t. 1. sem poslala v Varšavo dopisnico, kjer je bil točen naslov ulice, le hišno številko sem zamenjala s stanovanjsko — in dopisnica je priromala nazaj v Ljubljano s pripombo: »Nepoznan.« Vrnjeno dopisnico sem sprejela pred nekaj dnevi,, četudi ni bilo na njej mojega naslova niti priimka. Ne domišljujem si, da sem tako znana osebnost bele Ljubljane, razveselilo me je pa dejstvo, da je zadostovalo moje krstno ime in dekliški priimek moje sestre, da se je vrnila dopisnica v moje roke. Najlepša zahvala našim vrednim poštnim uslužbencem, ki naj obenem seznani našo širšo javnost z njihovim vestnim in vzornim poslovanjem. — M. ž. K.
X Sokolska četa Dol pri Ljubljani priredi v nedeljo 25. t. m. ob pol 16. na vrtu Kmetskega doma v Beričevem svoj prvi javni nastop s sodelovanjem vseh telovadnih oddelkov in godbe Sokola I. Tabor. Pokažimo z veliko udeležbo, da cenimo smo-treno delo te marljive sokolske čete za vzgojo naše podeželske mladine.
X Za sprejem v mornarsko podoficirsko šolo v Šibeniku razpisuje šibeniška mornarska komanda v Službenih novinah 20. t. m. natečaj, da sprejme do 50 mladeničev iz civilnega prebivalstva ali tudi vojakov in mornarjev iz stalnega kadra vojske in mornarice. Gojenci ne smejo biti mlajši od 16 in ne starejši od 19 let, imeti morajo vsaj 4 razrede osnovne šole in tudi dovoljenje staršev za vstop v šolo, biti morajo neoženjeni, telesno zdravi in sposobni za službo pri mornarici. Lastnoročno pisane prošnje z vsemi prilogami, ki so razvidne iz omenjenega Službenega lista, morajo biti odposlane najpozneje do 30. avgusta t. 1. komandantu Mornarske komande v šibe’' .j.
X Peš okoli sveta. V Zagreb je dospela skupina 20 skavtov, ki so odšli 20. januarja leta 1932 na pot ter hočejo peš prepotovati ves svet. Iz Francije so šli v Belgijo, Holandsko, Dansko in Nemčijo in čez Avstrijo v Švico, Italijo in Afriko. Iz Afrike so odpotovali v Ameriko in v Rusijo in od tu v Jugoslavijo. Iz Jugoslavije bodo potovali v Bolgarijo in v Romunijo ter na Poljsko, kjer se bodo sestali z drugo skupino iz Amerike. Nato bodo peš prepotovali še Sibirijo, Kitajsko in Japonsko ter se vrnili zpet iz Rusije z letalom v Pariz. Vodja ekspedicije Leon Saboudian je star 30 let. Doslej je prepotoval peš že 39.000 km. V Zagrebu so se zadržali samo 24 ur.
X Novinarsko nagrado Pulitzerjeve ustanove je dobil naš rojak Josip Peter čižek iz Trebinja. čižek prebiva že več let v Ameriki. Izdajal je tednik v Long Islandu in sodeloval pri velikih ameriških dnevnikih. Nagrada znaša 1500 dolarjev, čižek bo z njo odpotoval v Evropo, da se seznani z evropskim novinarstvom. Jeseni pride tudi v Jugoslavijo.
X Nesreča nemškega letala v Zemunu se
je pripetila 20. t. m. Letalo je bilo na poti v Atene. Treba je bilo nadomestiti pokvarjeni motor, katerega so naročili iz Nemčije.
Llubliana
DNEVNA PRATIKA
Petek, 23. avgusta. Katoličani:	Filip;
pravoslavni: 10. avgusta: Laurentije.
DEŽURNE LEKARNE
Leustek, Resljeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12, Komatar, Vič-Glince, Tržaška cesta 12.
*
* Smrt nadebudnega dečka. Našega znanega športnika g. Anta Gnidovca je zadela težka izguba. V nežni mladosti 10 let je pokosila bela žena njegovega sinčka-edinca Tončka, učenca IV. razreda državne vadnice v Ljubljani. Pokojni Tonček je bil izredno nadarjen učenec, značajen in vesel, ki so ga vsi ljubili in imeli radi. Pogrešali ga bodo zlasti njegovi součenci, ki jim je bil najboljši tovariš. Posebno težko pa ga bosta pogrešala roditelja, saj jima je bil njihov edinec vse. Globoko užaloščenima roditeljima izrekamo v njihovi neutolažljivi boli naše iskreno in globoko sožalje. Nepozabnemu Tončku pa bodi lahka domača zemljica!
*	Centralni akcijski odbor ORganizacije JUgoslovenske NAcionalne Olmadine sklicuje za soboto 24. t. m. ob 20. uri v salonu kolodvorske restavracije Majcen na Masa-rykovi cesti članski sestanek ljubljanskih krajevnih organizacij in poverjenikov. Sestanek je strogo obvezen radi izredno važnega dnevnega reda.
*	Združenje trgovcev v Ljubljani obvešča vse gg. člane, da se pričnejo 23. t. m. odpirati trgovine ob 14. uri. — Uprava.
*	Skrivnosten strel. Včeraj je prišel v splošno ljubljansko bolnišnico 381etni Jože Benegalja, posestnik iz Šmartnega pri Litiji, češ, da je dobil doma skozi okno strel v levo roko. Ne ve pa, kdo ga je ustrelil.
*	Učencem državne vadnice v Ljubljani. Zberite se danes ob 15. uri na šol. dvorišču, da bomo spremili našega dragega Tončka Gnidovca na njegovi zadnji poti. Prinesite s seboj cvetje in posujte Tončku zadnje bivališče! — Ravnateljstvo drž. učit. šole v Ljubljani.
*	Odbor Smučarskega kluba Ljubljana
poziva vse članstvo kluba, da se udeleži pogreba sinčka našega predsednika Ante Gnidovca. Pogreb bo danes ob 15.30 iz mrtvaške veže splošne bolnice v Ljubljani.
*	Ljubljanska drama je začela z rednimi skušnjami in pripravlja veliko vprizoritev Sophoklejevega »Kralja Oedipusa« na letnem gledališču v Tivoliju. Premiera je predvidena v soboto 7. septembra. Ker rabi pri tem delu večje število štatistov, prosi uprava vse one, ki bi hoteli sodelovati pri tej predstavi, da se javijo v petek 23. t. m. ob pol 20. uri v dramskem gledališču pri prof. Osipu šestu, ki režira to delo.
*	Redni letni občni zbor Filharmonične družbe v Ljubljani z običajnim dnevnim redom bo v ponedeljek 9. septembra ob 18. uri v Hubadovi dvorani poslopja Glasbene Matice.
*	Akademski pevski zbor na kongresu Jadranske straže. Na kongresu Jadranske straže, ki bo od 5. do 9. sept., bo nastopil tudi Akademski pevski zbor, ki si je v kratki dobi svojega razvoja pridobil med vsemi našimi zbori nedeljen sloves in priznanje najširših krogov, ki je ponesel našo pesem s parnikom »Kraljico Marijo« v solnčno Afriko med najodličnejšo publiko,
bo gotovo tudi o priliki kongresa velika privlačnost.
*	Počitniška kolonija mestne občine ljubljanske, ki letuje v Poljanah nad Škofjo Loko, se vrne v Ljubljano v soboto 24. t.
m.	ob 12.26. Starše opozarjamo, naj pridejo na kolodvor po svoje otroke. — Socialno politični urad v Ljubljani.
*	Otroci počitniške kolonije v Mednem se vrnejo v Ljubljano 27. t. m. z vlakom ob 16. uri. Starši, pridite po otroke na kolodvor! — To nedeljo 25. t. m. pa pridite vsi na prijetni popoldan v Medno, ki vam ga bo pripravila vaša deca. Dobrodošli tudi prijatelji te dece in naši stari kopalci. — Klavora Hinko, vodja kolonije.
*	Na Tržaški cesti je kolesarjenje po levem hodniku proti Viču od Bleiweisove ceste pa do -Glinške ulice nekaterim brezvestnim kolesarjem že kar v krvi in ne poznajo nobenega cestno-policijskega reda. Prav bi bilo, da bi stal na križišču Tržaške ceste in Langusove ulice, kjer je vedno večji promet, mož postave, da pouči brezvestneže, kje se sme voziti.
*	Ustanovitev »Leica« kluba. Prejeli smo: Ob raznih prilikah je bila poudarjena in izražena želja, da bi se v Ljubljani ustanovil nov fotoamaterski klub, ki bi združil vse lastnike »Leica« kamer, število »lej kaše v« je v Ljubljani vsekakor'veliko, zato je na ustanovitev novega kluba gledati z velikim zanimanjem. Naprošam vse gg., ki imajo »Leiee« in se zanimajo za ustan'- i-tev in delovanje novega, potrebnega kluba, v katerem se bo skrbelo za vsestransko usposabljanje »Leica« amaterjev, da mi vpošljejo svoje naslove in e v. nasvete, nakar bi se sporazumno določil termin za informativni sestanek in izvolil pripravljalni odbor, ki bo izvedel vse potrebno, da se želje »lejkašev« uresničijo in ustanovi prepotreben klub. — Naslove je poslati na: Rajko Kos, Ljubljana, Dvorakova 3, vis. pritličje, levo.
*	Suknje je kradel. V sredo zvečer se je potikal po okrožnem uradu 281etni Stanko Strniša, brezposelni rudar iz Šmartnega pri Litiji. Poskušal je ukrasti iz čakalnice dve suknji, pravočasno pa ga je pri njegovem dejanju zalotil neki uradnik z Okrožnega urada in ga izročil stražniku. Na policiji so ugotovili, da je suknja, v kateri je bil Strniša oblečen, uradnikova last. Sicer se je izgovarjal, da je suknjo kupil od nekega Lojzeta za 7 Din. Izročili so ga sodišču.
šca, Celje, Kralja Petra cesta 33. Poravnalni upravnik je dr. Voršič Alojzij, odvetnik v Celju. Narok 26. septembra, rok za prijavo do 20. septembra.
■Smrt celjskega veterana. V sredo popoldne ob pol dveh je umrl .v starosti 86 let bivši trgovec in čevljarski mojster g. Štefan Strašek. Zapušča vdovo, sina in hčerko. Bil je mož stare garde, najstarejši celjski Slovenec, še do zadnjega raven in krepek. Pogreb bo danes ob 16 iz hiše žalosti na Cankarjevi cesti na okoliško pokopališče.
■	Na drž. rudarski šoli bodo popravni izpiti 13. in 14. septembra od 8. naprej. Vpisovanje bo 14., redni pouk pa se začne 16. septembra. Pogoji za sprejem se dobijo pri ravnateljstvu šole v Celju.
■	Borza dela. Dne 10. t. m. je bilo pri tukajšnji borzi dela zaznamovanih 244 brezposelnih, med njimi 31 žensk. Dne 20. t. m. pa je brezposelnost že poskočila. Bilo je brezposelnih 294 ljudi, med njimi 44 žensk.
Slovo konzula
inž. Ševcika
Češkoslovaški konzul inž. Josef Ševčik zapušča po petih letih, kar je prišel v Ljubljano kot predstavnik bratske republike, našo državo. Kakor njegova predhodnika dr. Otokar Beneš in dr. František Resi je tudi inž. ševčik znal častno in uspešno med nami Slovenci zastopati svojo češkoslovaško državo, znal je še bolj poglobiti kulturne stike med obema r
redoma, kar je tudi sam praktično pokazal, | ko se je kmalu priučil našega jezika in se! živo zanimal za naše kulturne vrednote. V tem smislu je kot odbornik od 1. 1030. podpi-ral Jugosl.-češkoslovaško ligo in je posvečal ’ tudi vso pozornost ljubljanski »češki obec«, pod okriljem katere je imel več predavanj. Med drugim je predaval tudi o pohodu češkoslovaških legionarjev, saj je bil sam legionarski častnik. Njegovo delo bo ostalo med nami v dragem in častnem spominu. Ko odhaja g. konzul inž. ševčik v Prago na svoje novo službeno mesto v zunanjem ministrstvu, želimo samo to, da bi odnesel od nas Slovencev najlepše vtise in še nadalje tako uspešno kot do-zdaj delal za medsebojno zbližanje med obe-m a slovanskima narodoma. Jugoslovanska-če-skoslovaška liga je sinoči priredila v Kazini g. konzulu lep, prisrčen poslovilni večer.
Rogaška Slatina
Mladinski pevski zbor iz Žeta je že tri leta v glavni sezoni stalen gost našega zdravilišča, | kjer nastopa s poiKilnim uspehom pred mednarodno publiko. Tokrat so nas poselili G. avgusta. Siromaštvo se jim beie z bledih obrazov in revnih obtok. Na prvi pogled ne pričakuješ bogzna kaj od njih — saj so tako tihi, mirni in skromni. Kdor pa je videl njihov strumni, disciplinirani nastop in kako samozavestno so pričakali svojega dirigenta šol. upr. Bo- | židara Tomažiča, je dobil o njih že pred začetkom najboljši vtis. Dvorana žal ni polna. Pričetek. Iz 40 grl zadoni mogočna Tomčeva himna »Mi smo bodočnosti glasniki« in si utira pot v srca poslušalcev. Že po prvih taktih je zbor dobil zvezo z občinstvom in mogočni aplavz se je stopnjeval od točke do točke res izbranega sporeda. — Zbor ima neverjetno močne druge alte, s katerimi se prelepo vežejo ostali čisti glasovi. Intonacija je čista, jasna, izgovorjava in dinamika pa sta na višku in bi marsikateri zbor odraslih s pridom šel v šolo k tem malčkom. Preseneti pa posebno čuvstvena stran zbora. Vseh 18 pesmi so [Kidali z globokim srčnim občutkom in z lahkoto sledili vsaki najmanjši gesti fino čutečega dirigenta. Zbor tvori, samo VI. razred narodne šole. Zbor je rastel ter dosegel svoj višek v prelepem Mirkovem . Jutranjem zvonu« in Adamičevem »Orač na Topoli*'. Zbor je lahko ponosen, a še bolj je lahko nonosen nanj njegov dirigent. Želimo zboru obilo sreče, g. Tomažiču pa priznanje, ki ga v polni meri zasluži.
Radio
Petek, 23. avgusta.
Ljubljana:	12.00 Skladbe velikih mojstrov
(plošče), 12.45 poročila, vreme, 13.00 čas, obvestila, 13.15 odlomki iz zvočnih filmov (p!?' šče), 14.00 vreme, spored, borza, 18.00 inandob' nistični sekstet, 18.40 nekaj zabavnih besed (Fr. Lipah). 19.00 čas, vreme, poročila, spored’ obvestila, 19.30 nacionalna ura, 20.00 prenos > Zagreba, 22.00 čas, poročila, spored, 22.10 Cvetke iz naših in tujih logov (plošče).
Zagreb: 20.00 Vokalni solo, 20.30 Klavirski koncert, 21.30 mandolinski kvartet.	,
Beograd: 20.00 Narodne pesmi. 20.30 pred vanie. 21.00 urenos iz Zaureha
Kaj je vse novega ¥ Mariboru
Iz Pesniškega kota
(Med Kozjakom in Št. Itjsko dolino.)
Slovenske gorice so ustvarjene s posebno skrbjo in ljubeznijo, ta del pa je nagrajen še s posebno lepoto in vsem blagoslovom, potrebnim za znosno življenje ratarja. Saj so tukaj mogoče prav vse veje kmetijskega gospodarstva.
A tudi razvajenemu umetnikovemu očesu nudi ta zemlja dovolj utehe. Vse razkošje najmehkejše romantike je zgoščeno na teh tako privlačnih goricah, nanizanih kakor na ukaz mehkega srca.
Gorice so že v dobi svojega prava in iz njih se že razlega oni zdaj hitrejši, zdaj spet počasnejši »klip, klop« in se ulega v plitve dole kakor težka in monotona molitev s turškega ininai'eta. Gode nam pesem davnine kot da bi bil vsak udarec povest zase, težka povest naših očetov iz dobe »gorske pravde«. Samo tukaj je imel naš gornik nekaj pravic, ki mu jih je njegov fevdalni gospod prisiljeno delil. Kdo naj bi mu bil sicer obdelal vinograd in mu preskrbel najboljšo »Župo«, ki si jo je on tako želel!
Klip, klop!... Tudi sedanjosti pojejo goriški godci dovolj utrujajoče, pesem bolesti — kovača. Nekaj svinčenega je v nji in kot težka izpoved ranjenega gornika, ki si danes sam pripravlja omamni sok, da potlači svoje križe in težave.
Klip, klop! Počasi poganja goriška sapa svoj tradicijonalni propeler in njegova otožna melodija je posvečena modernemu gorniku, ostanku srednjeveškega prava: našemu viničarju.
A Otvoritev gledališke sezone Narodnega gledališča v Mariboru bo predvidoma koncem septembra ali pa začetkom oktobra. Otvoritvena predstava bodo Dostojevskega »Bratje Karamazovi« v režiji Jože Koviča.
A 95 letnico življenja slavi danes znani Mariborčan in velik pobornik mariborskega gasilstva dr. Josip Urbaczek. Jubilant je bil rojen 23. avgusta 1840. v Brnu na Češkem. Leta 1872 je pristopil k mariborskim gasilcem in leta 1908 ustanovil reševalno postajo. Zaradi njegovih velikih zaslug je bil izvoljen za častnega člana in je bilo njegovo plodonosno delo deležno tudi raznih odlikovanj, med temi reda sv. Save. Zaslužnemu Mariborčanu ob njegovem jubileju čestitajo vsi Mariborčani in se jim pridružujemo tudi mi!
A španska pisma tudi v Mariboru. Slična pisma, kot so jih zadnje dni dobivali imovitejši ljudje v Ljubljani in Kamniku iz Španije, so že meseca maja dobili nekateri Mariborčani. Neki neznanec je že takrat prosil za pomoč, da bi mu rešili z večjim zneskom kovčeg, ki je na neki železniški postaji v Franciji in v katerem^ je 2 milijona frankov. Nadalje je sporočal isti neznanec, da je zaradi bankrotstva zaprt nekje v Španiji, za uslugo pa bo odstopil rešitelju tajinstvenega kovčka tretjino gornjega zneska. Pisma so bila pisana v nemščini in je razvidno, da jih je pisala ena in ista oseba. Kakor je znano, ni noben Mariborčan nasedel.
Kolik kontrast! V bogastvu tal večna bolest. Minulost je nudila ugodje vsaj enemu — gospodu —, sedna jost tlači gospodarja in delavca. Kdaj bo klopotčeva pesem lahka in vesela in bo pričarala ono razpoloženje, ki dviga in jači? —
Oko bega, v zadregi kje naj bi se vsaj za trenutek vsesalo v bogate grude. Preveč je lepote, skoraj preobilica naravnega bogastva. Pobaram tega in onega:	Kako vam letos?«
Skomigne nezaupno z rameni in v nevoljnem očesu bereš odgovor, češ: »Kaj si poslednji čas prespal, da ne veš kako z nami?« »Saj je vse tako lepo in je tako bogato obrodilo: njiva, sadovnjak, vinograd,« izsiljujem odgovor: »Ne vidite dobro, gospod, ker ni povsod enako. Sicer pa zemlje ne obtožujemo, rodi kar le more. A naj da ali ne, mi propadamo kakor oni tam gor« — mislil je Pohorčane in Kozjačane —, ki bodo skoraj nagi in bosi...
Res nisem znal kaj naj mu rečem in mi je ušla ona naj starša in povsod poznana r.saj bo že ...« Mož se je bridko nasmehnil, rekoč: »Seveda bo, le da ne vemo kdaj in kakšno bo to »boljše«. Leva, desna, srednja in ne vem kakšna politika, vse so nam dobre in naklonjene, a pomoti le ni. In vendar je naša zahteva tako skromna: samo pravične cene bi radi. Ce nam oni, ki so odgovorni za našo usodo, to dosežejo, naj bodo overjeni, da si bomo v vsem ostalem pomagali sami.«
Kdaj lio klopotčeva pesem lahka in vesela?
—o—n
A Risbe z razprave Mar kuci jev je izdelal g. Bader Ernest.
A Kino Union: Samo nekaj dni prekrasna opereta »Ples v Savoyu« s svetovno pevko Gitto Alpar, dalje Hans Jaray in Rose Barsony. Glasba Paul Abraham. Odslej so redno tudi popoldanske predstave ob 16. uri.
A Grajski kino: »Ljubavne pustolovščine Bonvenuta Cellinija«. Krasen film o naj-večjem šarlatanu preteklega stoletja. — V pripravi: »Revolta v Zoo«.
Celie
■	Nogomet. V nedeljo ob 17 bosta igrala pri Skalni kleti kvalifikacijsko tekmo SK Hrastnik in SK Atletik.
■	Huda nesreča se je v četrtek dopoldne pripetila na državni cesti na Sp. Hudinji 5 let staremu sinu delavca Petru Lipovšku z Zgornje Hudinje, šel je z Ludovikom Ravšarjem proti Celju obirat hmelj. Rav-’ šarju se je košara z locnjem vlovila za ko-lesnik voza, ki je bil naložen z deskami, in ko je on hotel košaro rešiti, se je tako sunkoma obrnil, da je potegnil malega Petra, ki ga je vodil z levo roko, pod voz. Zadnje kolo je Petra povozilo in mu strlo obe koleni. Mali bolnik je v bolnici, kjer dvomijo, da bi ostal živ.
■	Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini pekovskega mojstra Franca Koro-
Gospodarstvo
Nova pota iusosl.-nemške trgovinske ttoWike ÄÄÄr
Jugoslovansko-nemška trgovinska pogodba od 1. maja 1934 je ustvarila prav ugodne pogoje za čim čvrstejše in živahnejše trgovske posle. Naš izvoz se je z ozirom na aktivno trgovinsko bilanco znatno utrdil in stalno narašča; tako je že v letu 1934 tvoril 15.42% vsega našega izvoza, za letošnje leto pa je pričakovati, da
se odstotek izvoza še zviša, zlasti z ozirom na sadni izvoz in v slučaju ugodne ureditve izvoza hmelja. Dočim naš izvoz poslednji dve leti stalno narašča, uvoz iz Nemčije sorazmerno nazaduje. Naslednja tabela prikazuje naš izvoz in uvoz v Nemčijo v letih 1923 do 1934 v 1000 Din:
Leto	Izvoz	% vsega izvoza	Uvoz	% vsega uvoza	Saldo
1928	779.447	12,10	1,066.509	13,61	—287.062
1929	675.131	8,52	1,183.049	15,64	—512.918
1930	790.726	8,20	1,221.420	17,55	—430.694
1931	543.305	11,31	925.408	19,28	—382.103
1932	344.763	11,28	506.425	17,71	—161.662
1933	470.679	13.94	379.244	13,16	+ 91.435
1934	597.793	15,42	497.162	13,91	+100.631
Ob normalnih plačilnih razmerah bi nesorazmernost izvoza in uvoza iz Nemčije ne ustvarjala težkoč, toda z ozirom na plačilne klirinške uredbe nastaja nepovoljno stanje in zastoj, kljub ugodnim načelom trgovinske pogodbe. Poglavitni vzroki težkoč so pravzaprav v našem visokem aktivnem klirinškem saldu, ki je sredi t. m. precej presegel 300 milijonov Din, in v šestmesečni čakalni dobi izplačila pri Narodni banki. Vsled navedenega je za daljšo dobo odtegnjen kredit za nadaljnji izvoz, tako da čestokrat v najugodnejšem izvoznem trenutku ni mogoče dobiti novih kreditov. Težkoče in nepovoljni zastoj kot posledico klirinških uredb je treba premostiti in jugoslov&nsko-nemške trgovinske odnošaje še pospešiti. V tem smislu se že javljajo predlogi (»Jugoslovanski Lloyd«), naj se naš uvoz iz Nemčije zviša, da se tako. zmanjša naš aktivni klirinški saldo. Potrebno je, da začnemo v Nemčiji kupovati v večji meri industrijske proizvode, predvsem one, ki jih doma ne izdelujemo, kakor tudi one proizvode, ki jih kupujemo v državah, napram katerim sta naša trgovinska bilanca in klirinški saldo pasivna. Med obema državama je treba ustvariti
tesnejše poslovhe stike, za kar pa so nujno potrebni okretni in sposobni zastopniki, ki bi na obeh tržiščih vzbudili zadostno zanimanje za izvozne proizvode in pridelke in pripravili tla ugodnim zaključkom. Na samem tržišču sicer ni težjih ovir, pač pa je treba upoštevati, da je šibka kupna sila jugoslovanskega konzumenta napram visokim cenam nemških industrijskih proizvodov eno najtežjih vprašanj, ki bo igralo veliko vlogo pri takozvanih kompenzacijskih trgovinskih odnošajih naše države z Nemčijo.
Kar tiče samih industrijskah proizvodov, ki bi prišli v poštev za uvoz iz Nemčije in ki jih pri nas potrebujemo, je treba navesti: industrijske stroje, električne aparate, organske barve, zdravila, koks, železne proizvode, amonijakove spojine, celuloid, radio aparate, lim, papir, motorna vozila, fotografski materijal itd. Vprašanju povečanega nemškega izvoza v Jugoslavijo se tako z naše kakor s strani Nemčije posveča največja pozornost, zakaj neprijetne težave zaradi klirinških uredb je treba premostiti in ustvariti pogoje živahnim trgovinskim odnošajem.
Hladilnice za sadie
Ob dobrih sadnih letinah imamo toliko sadja, da ne vemo nikamor z njim in ga mora kmet prodajati po smešno nizkih cenah, večina ga pa prekuha za žganje. Iznebiti se ga mora čimprej, ker nima primernih shramb, kjer bi «e sadje držalo lepo in zdravo več mesecev in počakalo vsaj do srede zime ‘sveže, ko sad-ia . prične primanjkovati in ga trgovina^ povsod 'šče ter zanj plačuje visoke cene. Nič čudnega ®e nam ne zdi, če imajo večja mesta, kakor
n.	pr. tudi Ljubljana velike moderne hladilnice za meso, nikjer pa še nimamo hladilnice za sadje. »Sadjarsko in vrtnarsko« društvo propagira praktična sadna skladišča po načrtu ravnatelja mariborske vinarske in sadjarske sole Josipa Pričla. V št. 6. »Sadjarja in vrtnarja« je ravnatelj Priol ta praktični načrt tudi objavil in opisal. Skupni stroški za zidavo takih shramb stanejo okoli 20.000 Din, če smo primorani ves material in delo plačati po dnevnih cenah. Pri organizacijah bi še pa ti stroški znižali, zlasti če bi oblasti podprle to akcijo, razen tega bi pa člani pomagali z delom >n materialom.
Preštudirati bo treba ludi vprašanje o naših ogromnih, kakor za sadje nalašč ustvarjenih naravnih hladilnicah, namreč naših podzemeljskih jam. Stalna nizka temperatura, tema in vlaga v njih so pogoji, da sadje ostane sveže, ne ove-ne in ne izgubi leže. Z malimi stroški bi se jame dale urediti, da bi dobili velikanska skla-dčca z najčištejšiin zrakom: takorekoe zastonj.
,aimk Kmetijske družbe Fr. Kalo), se pa v zadnjem »Sadjarju in vrtnarju« upravičeno zavzema, da moramo dobiti Vsaj v središčih naše sadne trgovine, predvsem pa v Mariboru veliko moderno hladilnico, kjer bi shranjevali sadje in tudi zelenjavo ter tako počakali višjih cen. Ce’ v jsitorodnih krajih napravljamo žitne silose za po več tisoč vagonov žita, tedaj smemo tudi zahtevati, da dobimo vsaj eno primerno hladilnico za naše prvovrstno zimsko sadje. Potrebno je takoj poslali strokovnjake n. pr. v Verono, da prouče tamošnje hladilnice, kjer' tabko stoji po več vagonov sadja in zelenjave. Vašim pridelovalcem bi prihranili milijonske ''rednosti, ko bi sadje lahko prodali šele proti ttoncu zimo. Konkurence pomaranč in banan nam ni treba bati, saj so naša žlahtna ja-"olka po okusni in aromi" tako odlična, da presegajo vso konkurenco, in bomo zato našli za-dje vedno dovolj odjemalcev po primernih ee-
n!«h.
Drobne gospodarske vesti
, V svrho omejitve tatvin grozdja in sad-ter preprečen j a velike škode, ki jo po-i Vročajo razni delomržneži vinogradnikom p11 sadjarjem s prodajo nakradenega bla-odreja kr. banska uprava Dravske ba-jj:?vine vsem predsednikom mestnih in trž-Jy. občin, da njih organi od 20. avgusta istočasno, ko pobirajo stojnino, za-l<!Vajo od nepoznanih prodajalcev dokaze * Do možnosti uradno potrdilo občine — so upravičeni prodajati prineseno sadje >{} grozdje. Za pridelke, dobavljene izven kkvske banovine, zadostuje železniška vo-§Ut«v-a ali Potrdilo prevoznega podjetnika. Druri ivo grozdje in sadje naj se zapleni in vinVva v korist postavke za pospeševanje Dr3r.adništva, sadjarstva in vrtnarstva. sw7aHlct zaplenjenega blaga naj se zato	in po zakonu kaznujejo. Občine
li^ jOlzne pravočasno opozoriti yinogradni-11 sadjarje na ta razglas ter izdajati
tozadevna potrdila. Za tako potrdilo ne sme občina zahtevati nobene odškodnine.
= Gospodarska pogajanja med Francijo in Nemčijo, ki so bila nedavno prekinjena, se bodo nadaljevala po vsej priliki začetkom septembra. Prav tako se bodo v kratkem žačela nova gospodarska pogajanja tudi med Francijo in Španijo. Poučeni krogi trde, da pogajanja med Francijo in Ameriko o novi trgovinski pogodbi dobro napredujejo in da je treba računati z uspešnim izidom.
= Razpis kr. banske uprave za nabavo kuriva. Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje ponovno javno ofertalno licitacijo za nabavo kuriva za kurilno sezono 1935-36 in sicer: 350 ton premoga-kosovca z najmanj 4500 kalorijami, 15 ton koksa v kosih, 300 kuta. m bukovih drv (cepanice), 35 kub. m mehkih drv za podkuriti. Licitacija se bo vršila dne 9. septembra 1935 ob 11. uri v sobi št. 21 v II. nadstropju kr. banske uprave dravske banovine, Bleiweisova c. št. 10. Pogoje za izvršitev licitacije, kakor tudi vse potrebne informacije dobe interesenti med 10. in 12. uro vsakega dopoldne v ekono-matu kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, soba št. 48.
MAU ÖgTaSI
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5-Din. Drž, in ban. davek -3 Din. Oglasniki, ki iščejo Službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu.
UREDITEV ali upeljavo knjigovodstva, revizijo knjig, bilance Ud- prevzamem za zmeren Ivo-norat. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek lista pod »Tajnost zajamčena«.
BRINJEVEOA OLJA, čistega v vsaki množini kupim. Ponudbe na ogl. oddelek lista pod »Brinjevo olje«.
Borzna poročila
DEVIZE
Ljubljana. 22. avgusta: Amsterdam 2951‘01 do 2965'61, Berlin 1752’77—1766'65, Bruselj 734'90—739’96, Curih 1424-22—1431'29, London 216'38—218'43, Newyork 4315-38—4351'70, Pariz 288-67—290T1, Praga 180'91 -182'02, Trst 356-9C—36004.
Curih, 22. avgusta:	Beograd 7'—, Pariz
20'2725, London 15'2350, Newyork 305-75, Bruselj 5165, Milan 25T2, Madrid 42'—, Amsterdam 207T250, Berlin 123'25, Dunaj 57-75, Stockholm 78'55, Oslo 76'55, Kopenhagen 68'05, Praga 12-71, Varšava 57'90, Atene 2'90, Carigrad 2'47, Bukarešta 2'50, Helsingfors C'7150, Bue-nos-Aires 0-8225.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Zagreb, 22. avgusta: 7°/« inv. pos. 81—82—81, Vojna škoda 372—374—373, avg., sept., okt. in nov. 371—372. 4'Vo agr. obv. 45 n, 7»/. Bler 72*25 do 73, 8»/» Bler. 80'50—81 '50, 7"/. pos. hip. b. 75 n, e»/» begluške obv. 64'50—65'50, Narodna banka 5800 n, Agr. priv. banka 233 n, Dunaj-Zagreb 834 —844—839, Dunaj-Beograd 835 do 825, Grčija-Zagreb 3'3T5-33'85-33-50, Grčija-Beograd 33'60—32'90. Priv. klir Lond.—Zagreb 234'20—235-80—235. Priv. klir Lond.—Beograd 235'80—234'20, Priv. klir. Madr.—Zagreb 545 do 555—550, Priv. klir. Madr.—Beograd 570 do 560, Trboveljska 95—105, Izis 40 r, Šećer. Osijek 120 r.
Blagovno tržišče
Novi Sad, 22. avgusta.
Pšenica in oves neizpremenjeno. Rž ne-izpremenjeno. Ječmen bački in sremski novi 64 kg 118—120. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet srednji.
ss Sport =
Ameriška lekcija
Že več tednov potujejo različne ameriške labko-atleteke ekipe križem po Evropi. Razen par izjem, ki so razumljive pri dolgih vožnjah in naporih, vidimo, da dosegaijo ameriški atleti vedno z priznanja vredno stanovitnostjo odlične rezultate. Ne ovirajo jih klimati čne izpremembe, znajdejo se v vseh razmerah. Tudi ob najmočnejši konkurenci imajo še toliko rezerve, da so še vedno, čeprav za malenkost boljši od nasprotnikov. Ko je Peacoek naletel v Strasbourgu na Hännija, in se je po odličnem startu Švicarja pri 70 m še zdelo da bo prvi, je vendar črnec še v zadnji sekundi odvrnil »belo nevarnost« in zmagal, četudi le za dlan. Ko je Dra-per naletel v Amsterdamu v teku na 100 in 200 m na odlična holandska sprinterja Bergerja in Ossendarpa, je pač "tekel boljše kot n. pr. v Stockholmu! Ta sposobnost koncentracije, in zmožnost v pravem trenutku zvišali svoje sile, je najmočnejše orožje Američanov. In iz lakih mož se pojavljajo bodoči olimpijski zmagovalci!
Angleški lahki atleti v Zagrebu
Zagreb, 21. avgusta.
Angleška studentska lahkoatletska reprezentanca je danes na igrišču Coneordie ob svitu reflektorjev, občutno porazila našo državno lahkoatletsko reprezentanco. Na igrišču se je zbralo številno občinstvo, ki je z velikim zanimanjem sledilo poteku tekem. Igrišče je bilo radi dežja nekoliko razmočeno.
Doseženi so bili tile rezultati:
Tek na 800 m: 1. Stothard (Angl.) J : 58.8, 2. Nikhazi 2 •; 01, 3. Hoffer 2.01 (oba Jug.).
Tek 400 m z zaprekami: 1. Ivanovič (Jugoslavija) 55.3 (boljše od jugosl. rekorda). 2. Small (Anglija) 57.2, 3. Bannister 58.1.
Tek na 100 m: L Holmes 11 sek. (!) 2. Dun-can 11.2 (oba A.), 3. Bauer (J.) 11.3.
Tek 400 m: 1. Blake 52, 2. Jamuioky 53, 3. Bauer 54.5 (oba Jug.), 4. Bannister 55.2.
Skok v daljino: 1. Duncan 6.89, 2. Novakovič 6.58, 3. Buratovič 6.35 (oba Jug.).
Tek 200 m: 1. Holmes 22.6, 2. Bauer 23.5, 3. Mazzi 23.5 (oba Jug.).
Tek 1.500 m: 1. Lovelock 4.07, 2. Ward 4.13 (oba Angl.), 3. Goršek 4.18.
Stafela 4 X 100: 1. Anglija 44.2, 2. Jugoslavija 44.6.
Športni drobiž
Jugoslavija : Češkoslovaška, nogometna reprezentančna tekma bo 6. septembra v Beogradu. Naše moštvo je sestavljeno takole: Glaser, Hugl, Matošić; Arseuiević, Gajer, Lechner; Glišovič, Vujadinovič, Živkovi«, Sekulič, Zeeevič.
Slovanski pokal. V Katovicah se je sprožila ideja, da bi slovanske države igrale vsako ieio med seboj tekme za slovanski nogometni pokal. Izgleda,da te zamisli ne bo težko uresničiti.
Plavalni miting med splitskim Jadranom in Triestino, ki je bil v Trstu, je končal z zmago domačinov v razmerju 99 : 69 točk.
S o Rol sivo
Prosvetno delo viškega Sokola
Prosvetni odbor je imel v sredo zvečer sestanek, na katerem se je določil program prireditev za bodočo sezono. Otvoril ga je prosvetar br. Marjan Willenpart. Po krajši debati, v katero so posegli navzoči bratje, so bile soglasno določene naslednje prireditve:
Prva prireditev bo svečana proslava rojstnega dneva N j. Vel. kralja Petra II. dne 6. septembra. Društvo se bo korporativno v kroju udeležilo ob 8. zahvalne službe božje v župni cerkvi, nakar bo v dvorani Sokolskega doma svečana proslava z govorom, petjem, deklamacijami in godbo. V soboto 7. septembra bo družabni večer, na katerem bo odbor »Društva za zgradbo in vzdrževanje Sokolskega doma« izročil diplomo častnega članstva br. Avgustu Praprotniku. Kot otvoritvena predstava bo 6. oktobra komedija r Zemlja* v režiji staroste br. Pavla Borštnika. Ob obletnici smrti blagopokojnoga Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja bo spominska svečanost pred spomenikom na trgu. Ravno tako bo društvo priredilo ob obletnici koroškega plebiscita »Koroški večer« s pestrim sporedom. Na praznik Vseh svetnikov se bo uprizorila žaloigra »Mlinar in njegova hči«, nakar bo prvo ali drugo nedeljo novembra premijera operete »Mežnarjev» Liska« v režiji br. Ambroža. Za mladino bodo seveda zopet lutkovne predstave, prosvetni odbor pa bo skušal izvesti tudi lutkovne predstave za odrasle, poleg tega bodo tudi prosvetni večeri s predavanji s skioptičnimi slikami, gledališkimi prizori itd. Pa tudi ostalo prosvetno delo, kakor pevski zbor, godbeni odsek, predavateljski, mladinski itd. bodo pričeli z delom, ki ga bo dovolj za vsakogar, zato vabimo vse brate in sestre, da se prijavijo v katerikoli odsek in pomagajo pri društvenem delovanju. Občinstvo pa že danes opozarjamo na te prireditve, da se jih polnoštevilno udeleži in pokaže s tem priznanje marljimi bratom in sestram. Zdravo!
Posredujem denar
na hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov
RUDOLF ZORE. UUBUMM
Gledališka 12, Telef.38-10
Za pismen odgovor priložite 3 Din v znamkah
INSERIRAJTE v dnevniku »GLAS NARODA«
Dotrpel je in nas zapustil naš edini in dobri
TONČEK
učenec IV. razreda vadnice
Tja, kjer ni trpljenja, ga spremiino iz mrtvaške veže splošne bolnice v petek, dne 23. t. ni, ob 4. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 21. avgusta 1935.
ANTE IN FRANCKA GNIDOVEC, starši.
Gospodarska mobilizacija
vseh denarnih zavodov, industrij,, trgovskih, obrtnih in gostinskih podjetij, zadrug, revij, zasebnih zavodov itd.
Brezplačno se razdeli 50.ÜÖ0 izvodov
splošnih navodil metode »Spoznaj sebe«, katera prisili vsako osebo, da doseže uspehe ,s smotrenim dekmi..
Vsi zgoraj imenovani p. n.
imajo na razpolago dovolj strani za njihovo reklamo v tej izdaji Navodila (zaključna razprava) bodo razdeljena po specialnem načrtu v vseh krajih liravske banovine in se računa na
400.000 do 600.000 odraslih oseb,
ki bodo z zanimanjem prečitale Vašo reklamo, saj bode nestelo-krat opažena zaradi dnevne uporabe imenovanih navodil kot važen pripomoček za gospodarski napredek posameznika. S to reklamno publikacijo opozorite na svoj naslov prav vse prebivalce, podjetja, urade, društva širom Dravske banovine, kaj vse nudite ali iščete.
Najučinkovitejša reklama, ker ostane	publikacija skozi leta v uporabi.
Ha strani	stane	Din	250*—;	Va sirani slane Din 800 —;
H» strani	stane	Din	450"—;	1 stran stane Din 1500	.
»/a sirani	stane	Din	550'—;	Velikost strani kot žepni vozni	red
Iz nič doseči visok položaj je uspeh reklame; iz dobrega položaja v nič so zabredli še vsi, ki niso iskali uspehov potom reklame.
Opozorite oa oglas Vaše znance, šefa direktorja, poslovodjo i.t.d.
Vsa vplačila se deponirajo pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani, pošt. ček. račun št. 12.067, za račun J. Lenassi do izida publikacije.
Nepreklicna naročila pošljite do 30. avgusla z besedilom oglasa
Samozaložbi metode „Spoznaj sebe“ (g. Lenassi)
Ljubljana, I. p. p. 286
Podpisani nepreklicno naročam .....strani oglasa za ceno
Din......v splošnih navodilih metode : Spoznaj sebe«. Po poiti
sem nakazal Din.....Besedilo reklame prilagam v dvojniku.
V ___;.................. dne ...,......... 1935.
štampiljka:	Podpis:
Ali ste bili že v leči?
Ali ste anarhist? Ali živite v mnogoženstvu? — Prvi vtisi s potovanja v Newyork
Veliki italijanski manevri na Brennerjn.
Kljub temu, da je Italija močno zaposlena s pripravami v Vzhodni Afriki, se vršijo na ita-lijansko-avstrijski meji veliki manevri italijanske vojske. S tem hoče Italija dokazati, da njena udarna moč zaradi dogodkov v Abesiniji ni prav nič okrnjena. — Naša slika nam
kaže odelek strojnic na Brennerju.
Prav po pravici povem, da sem na svojem potovanju v Newyork najbolj pogosto mislil na naše urade: na naše dobre, hitre, zanesljive urade. Mislim pred vsem na našo davčno upravo in prosim jo za odpuščanje za vse žavljivke, ki sem jih zagrešil proti nji, bodisi da že samo v duhu ali pa včasih tudi na glas. Prosim za odpuščanje Narodno banko, policijsko ravnateljstvo, mestno načelstvo, državne železnice, carinske urade, enostavno prav vse, ki nam pijejo kri. Kajti glejte: pred seboj imam vprašalno polo, ki jo mora izpolniti vsak potnik na ladji, ki plove v Zedinjene države. To je precej široka »plahta« s 36 vprašanji. Pričenja se z vprašanjem po imenu in starosti; toda navedba let ne zadostuje, povedati morate tudi, koliko mesecev štejete. Navesti morati ne samo, katere narodnosti ste. temveč tudi, kateri rasi pripadate. Navesti morate ime kakega sorodnika ali vsaj dobrega znanca v Evropi in naznaniti imena sorodnikov in znancev v Zedinjenih državah.
No, pa vse to je še razumljivo; toda sedaj pridejo na vrsto vprašanja št. 25 do 30, ki jih pa Evropejec težko zapopade. Naši mili Američani vprašujejo potnika takole: Ali ste bili v ječi? Ali živite v mnogoženstvu? Ali ste anarhist? Ali gojite nasilne misli proti vladi? Ali ste bili deportirani?
Priznam, da bi z veseljem rad odgovoril na nekatera .teh vprašanj pritrdilno. Toda uradnik v informacijski pisarni mi je to odsvetoval. Doživel je, ko je tako pred dvemi leti napravil neki Francoz, ki je imel smisel za humor, pa so ga zaradi tega poslali s prvo ladjo, nazaj v domovino. Sicer bi pa ladijska pisarna danes niti več ne sprejela tako izpolnjene vprašalne pole. Ni mi torej preostalo drugega, kakor lagati, kajti v tem trenotku sem res
imel nasilne misli proti vladi Zedinjenih držav, ki zahteva od potnikov odgovore na taka vprašanja, in resno domneva, da se bodo anarhisti pismeno priznali k svoji veri in to potrdili s svojim podpisom.
Sprva sem mislil, da naj služijo ta vprašanja samo za pripomoček uradom, če bi ravno hoteli izgnati kakega priseljenca, ki se je pregrešil z nedovoljenim političnim delovanjem. Kajti nepravilna izpolnitev vprašalne pole je razlog za takojšnji izgon iz Zedinjenih držav. Ko pa sem prejel še vprašalno polo za ameriški carinski urad, sem pričel razumevati.
Carinska vprašalna pola je še bolj zamotana; to je listina, ki lahko spravi potnika v obup. Porodila se je v mojih možganih misel, če morda nimajo te vprašalne pole z gosto natiskanimi paragrafi na vse zadnje namena, da bi preganjale potnikom dolgčas. Kajti izpolnitev teh vprašalnih pol zahteva nekoliko ur poštenega in pridnega dela. Že uvod te prestraši: I, the undersigned... prevedeno v pošteno slovenščino: Jaz, nižje podpisani. .. že iz tega uvoda veje duh po testamentih, ločitvah zakona, davčnih napovedih in podobnem. Poleg vsega tega je vsaka beseda natisnjena v štirih jezikih, tako da kaže pola kar nekako slavnostno lice. Zdelo se mi je, da bi se onečastil za vse življenje in se onemogočil po vsem svetu, če bi tja napisal kaj neresničnega.
Pa mi ni preostalo drugega, ko da sem sedel, se spravil na delo in skrbno prešteval in popisoval vse stvari, ki jih imam s seboj. Nerad bi bil izgnan iz Amerike zaradi tega, ker bi bil navedel kakšen robec premalo ali pa iz napačne sramežljivosti zatajil, da imam s seboj gotovo količino spodnjega perila. Največja nesreča pa je, da je treba navesti tudi ceno stvari; kje za vraga pa naj vem, koliko je kaj stalo
in kakšno primerno ceno naj zapišem za nadomestna očala, ki jih nosim s seboj?
Pa končno, hvala Bogu, vse je gotovo. Se enkrat se prepričam o tem, znova pre-čitam obširni angleški uvod in vidim, da sem vse do pičice izpolnil pravilno. No, in pri tem vidim, da so bili Američani le praktični ljudje: prevedli so navodila v izvlečku tudi v tuje jezike. Radoveden sem, če dobro pouče ljudi, ki angleščine ne obvladajo. Gromska strela! Kaj pa je to? Gledam francoski in nemški prevod — v obeh je jasno povedano, da stvari, ki služijo osebnim potrebam, ni treba pismeno navajati. Dovolj je, če se jih deklarira ustmeno. Moj trud je bil torej povsem odveč; če končno le ni pravilen angleški original in ne bodo zaprti vsi oni, ki se niso potrudili tako kakor jaz.
Z drugimi besedami: Amerike do sedaj še ne poznam. Toda to sem pa že uvidel: če so se naši uradi do neke mere amerikanizirali, so se ameriški poevropejili. Kako lahkega srca se bom vračal zopet v domovino!
OSka, krni le to
„stopnice"!
Kmalu pride čas, ko bo ameriški otrok začudeno vprašal očeta: Očka, kaj pa so pravzaprav stopnice? Teden dni sem bil v Newyorku in ves čas nisem prestopil enih samih stopnic. Povsod so dvigala in voziti se z njimi, je za Newyorčana prav tako samo po sebi umevno kakor za nas sopihati po stopnicah. Skoro v vsakem tiso-čev nebotičnikov je dvoje vrst dvigal: lokalna, ki se ustavljajo v vsakem nadstropju, in ekspresna, ki se ustavljajo samo v vsakem desetem nadstropju. Vsak velik nebotičnik ima armadico paradno uniformiranih dečkov, ki včasih oskrbujejo po deset in več dvigal. Največje poslopje na svetu, Empire State Building, ima 63 osebnih in 4 tovorna dvigala. Toda bogvari, da bi kakemu dečku pri dvigalu hoteli dati napitnino. To tu v Newyorku ni v navadi:
že zaradi tega ne, ker bi v slučaju, da bi prišlo to v navado, Rockefellerji postali hitro berači, dečki pri dvigalih pa milijonarji. Ne, ti operetno livrirani dečki vozijo, ne da bi zahtevali ali le pričakovali napitnino in tudi sicer nihče ničesar ne zahteva od vas za uporabo dvigala, če bi hotel kdo v Newyorku pobirati kako plačilo za uporabo dvigal, bi pomenilo to nekako isto, kakor če bi v Ljubljani hotel pobirati hišni posestnik plačilo zato, da hodijo ljudje mimo njegove hiše.
Brat francoskega predsednika republike jel Lebrun, ki je čisto kmečki človek tudi se danes, je bil pred kratkim imenovan za viteza francoske legije časti.
Lov na volkove v čeških Karpatih.
V čeških Karpatih nadleguje volčja zalega že vse poletje tamkajšnje prebivalstvo in povzroča med drobnico ogromno škodo. Gozdna uprava v Čemohlavi je zato sklenila, da priredi veliko gonjo proti nadležni zverjadi. — Slika nam kaže lovsko družbo, ki se je gonje udeležila. Uspeh
ni izostal, plen je izkaza! 6 komadov.
Emil Vachek:	106
Kri ne kliie po mašievaniu...
Kaj hi mogel jaz proti temu storiti? si je mislil, ko se je izbesnel. Ovladal se je še bolj ter je začel hladnokrvno pregledovati položaj, ki ga je ustvaril ta neverjetni korak morilca, čez nekaj časa je dospel k nazoru, da še ni vse izgubljeno in poskusi iztrgati Astenburga iz njihovi hkrempljev. če tudi je bila tista stvar storjena v cbmočju vojaškega prava, spada zdaj pred državljansko sodišče. Spada pred sodišče naroda in danes narod ni vojska, temveč državljanstvo iz mej točnega ocenjevanja, vendar se jih je oprijemal kakor potapljajoči se bilke. Vedel je, da s čisto pravniškega vidika ni najmanjšega dvoma, da spada to pred vojaško sodišče. Tudi če ni več tiste armade, v kateri se je to odigralo, je nositeljica prava njena naslednica. Prav tako, kakor ima češkoslovaška armada pravico do vseh rezervistov avstrijske armade v svojem okrožju, ima tudi pravico do njenih pravnih zahtev. Podedovala jih je in mora se z njimi baviti. Toda pravo ni miza ali peč iz kamena, ni nekaj na prvi pogled vidnega in negibnega. Stokrat se pravo tolmači drugače, kot se javlja zdravemu razumu, stokrat, če so za to višji razlogi. Tu je bil višji razlog. Ta primer je presegal možnosti armadnega sodišča. To je bila narodna stvar. To bi moralo biti sodišče naroda nad enim svojih največjih sovražnikov. če bi se zgodilo, da bi Holandska res izročila Franciji Viljema, bi ga ne sodilo vojaško sodišče, temveč civilno. Ta primer je bil absurden, ker Ho-
landska ne bo Viljema nikoli izročila in Francija ne bo nikoli resno delala na to, da bi ga dobila, toda tale docela teoretičen primer je bil kakor prikrojen na Astenburgovo zadevo. So zločini, ki jih more kaznovati samo ljudstvo. In Caslavsky, ki je v srcu zmerom zaničeval poroto kot primitivno ustanovo brez najmanjše pravniške vrednosti, kot naiven ostanek ljudske suverenosti v območju prava, ki se je ohranil iz revolucijske dobe in bi se bil moral že davno odpraviti, je zdaj sklenil, da napne vse moči in pregovori tudi nebesa, če bo treba, da pride ta stvar pred civilno sodišče.
2.
Najprej je hotel takoj teči k državnemu pravdni-štvu ter položiti neomajen temeljni kamen za svoj nadaljnji postopek — napraviti kazensko ovadbo. Toda bal se je, da se ne bi mogel premagovati, zakaj bil je še preveč razburjen. Ta stvar se je morala razvijati kakor obred, natanko, po vseh formah, kakor če skandiramo verze. Sklenil je, da se odpelje tja šele zjutraj. Potem se je peljal k Letzu in mu povedal to novico.
Letz je izbulili oči. To je tako presegalo njegovo razumnost, da nekaj časa ni mogel verjeti. Ko se je dal slednjič prepričati, je storil, kakor vselej, ravno nasprotno, nego je pričakoval Caslavsky:
»To je dobro,« je vzkliknil. »Storil je to namesto naju.«
Caslavsky se ni niti razjezil več. Zmignil je z rameni. »Moram vam zatrditi, da to nikakor ni dobro. Nasprotno: slabo. Zelo se bojim, da ga vojaško sodišče navsezadnje izpusti in da je Astenburg sploh mnogo pametnejši gospod, kot sva mislila. Predal se
jim je očitno zato, ker je vedel ali pa vsaj slutil, da opravi pri njih najbolje, če že ne more zbežati.«
»Dovolite, kako bi ga mogli izpustiti, ko je sam priznal?« je vzkliknil Letz, toda senca strahu je zanihala v njegovem glasu.
»Izpustijo ga, češ, da je bil takrat blazen,«’je suho pripomnil Caslavsky.
»Ampak on ni bil blazen!« je zarjovel Letz. »To sem bil jaz stokrat bolj blazen kot on.«
»Rad verjamem,« je dejal Caslavsky, »toda o tem bomo morali sodišče šele prepričati. Imam močno slutnjo, da se bo to razvijalo prav v tej smeri. Nikakor ne mislite, da nekaj pomeni, če je sam priznal. Spreten psihijater vam ravno iz tega pričara prepričevalen dokaz, da podlega ta lopov občasni blaznosti. Zakaj bi se sicer izpostavljal nevarnosti vislic?«
Letz ga je pogledal z rastočim strahom. »Ampak to vendar ni mogoče!« je zaklical.
»Z vami je težko govoriti. Sploh vse je mogoče-V pravu še bolj kot kje drugje. Nevarnost je tukaj zares, čutim jo v križu. Toda mi se bomo sevedJ proti temu borili. Poslušajte, major, kdaj pa ste z njim govorili, ko se je to zgodilo?«
Letz je nekoliko pomislil. »Točno se ne sporni' njam. Ampak moglo je biti nekako četrti dan.«
Caslavsky se je zamislil. Potem bi bilo vaše Pr^' čevanje popolnoma brez vrednosti, tudi če bi prisegli-da je bil Astenburg docela miren. Ne glejte me tak0 nespametno! Bilo bi brez vrednosti zato, ker ni treh» niti štirih dni, da, niti štirih ur, da bi bil človek, K* je storil nekaj v hipni duševni zmedenosti, spet P°' vsem normalen. Taše pričevanje v tej stvari bi im.eVj vrednost samo tedaj, če bi bili vi govorili z nji1*1 eno uro potem. Recimo — čez pol ure.«
Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga ■ o. «., predstavnik I. Albreht, «a uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mibalek. vsi
Ljubljani-