Poštnina plačana v gotovini Cena Din t*- Štev. 37. V Ljubljani, sreda 16. februarja 1938. Leto III. Po razgovorih in grožniah z oboroženo zasedbo obmejnih pokrajin: Hitler je prisilil Avstrijo na kolena Dunaj, 16. febr. o. Pozno sinoči so avstrijske radijske postaje prinesle uradno poročilo o razgovorih med Hitlerjem in avstrijskim kanclerjem v Berchtesgadenu ter naznanile spremembo avstrijske vlade, kakor jo je zahteval Hitler. S tem dejstvom je Avstrija prišla v popolno notranje in zunanjepolitično odvisnost od narodnega socializma in je treba zastopnika liitlerjevcev, novega notranjega ministra Seiss-Inquarta smatrati za nekakega narodno socialističnega državnega upravitelja. Ta bo z vsemi silami omogočal razvoj hitlerjevske propagande, ki naj mirno pripravi pot združitvi Avstrije z Nemčijo, kar je glavni cilj narodnega socializma v naslednji stopnji nemške zunanje politike. Dejstvo, da je avstrijski kancler moral sprejeti v svojo vlado zastopnika narodnih socialistov, je za evropsko politiko prav tako pomembno in važno, kakor je bila vojaška zasedba Porenja in kaže, da je nova Nemčija trdno odločena izvajati svoj program • politični nadvladi v Evropi do konca. Uradno poročilo Dunaj, 16. febr. 0 razgovorih med Hitlerjem in iuschniggom dne 12. februarja v Berchtesgadenu je bilo snoči objavljeno uradno poročilo: Tekom razgovorov dne 12. t. m. mesmuskihc oddelkov znaša po poročilih iz kneževine L/ichtenstein nekaj nad 5000 ljudi v popolni bojni opremi, z oklopnimi avtomobili in z nekaj letalskimi oddelki. Grožnje z zasedbo -zadnji razlog Dunaj, 16. febr. o. Iz uradnega preklica nemške vlade ob mobilizaciji narodno-socialističnih napadalnih oddelkov ob avstrijski meji jje razviden ves dramatični in žalostni potep avstrijske politične krize, ki jo je izzval sestanek med Hitlerjem in Schuschniggom. Po vrnitvi na Dunaj je avstrijski kancler bil zaradi zahtev, ki mu jih je stavil Hitler, zelo potrt in je skušal najti rešitev *a avstrijsko neodvisnost in zase v posvetovanju z *semi mogočimi skupinami in z italijanskim poslanikom. Hitlerjev zastopnik von Papen je neprestano pritiskal nanj, naj nemškim zahtevam ugodi ter sprejme v vlado zastopnika avtrijskih hitlerjevcev in mu izroči najvažnejše mesto, to je notranje ministrstvo in policijo. Ta zahteva je jasno kazala prave nemške namene glede Avstrije, in dr. Schuschnigg je bil odločen, da je ne sprejme, tudi če mora odstopiti. Vsa stvar ga je osebno silno potrla, saj se je z vso dušo zavzemal za ohranitev avstrijske neodvisnosti in za neizprosen boj proti narodnemu socializmu. Toda nemški pritisk ni od j en j al in je dosegel višek včeraj popoldne, ko je na sejo avstrijske vlade, ki se je posvetovala o krizi, prišel nemški poslanik von Papen naravnost iz Berchtes-gadena in ponovil Hitlerjevo ultimativno zahtevo po spremembi avstrijske vlade. Če dr. Schuseh-nigg Hitlerjevi zahtevi no ustreže do 18. ure, potem bodo narodni-socialistični napadalni oddelki zasedli avstrijske obmejne pokrajine Salzburško, Kufstein in Linz. Na to grožnjo se je dr. Schuschnigg z vlado ndal, žrtvoval nemškim zahtevam vse ljudi, ki bi jih bi Irad ohranil v novi vladi, ponoči je bila sestavljena in razglašena nova vlada, s čimer se je Avstrija vdala v svojo usodo in se spustila na pot do hotene hitlerizacije in do združitve z Nemčijo. Nova vlada Dunaj, 16. febr. o. Kancler Schuschnigg je danes predložil avstrijskemu predsedniku Miklasu rekonstrukcijo svoje vlade. Zvezni predsednik Mi-klas je izvedel vsa imenovanja in vse razrešitve. Nova vlada je sestavljena takole: zvezni kancler Schuschnigg, podkancler feldmaršal Hiilgerth, zunanji minister dr. Schmidt, finančni minister Neumajer, trgovinski minister ing. Raab, minister za socialno politiko Rescli, notranji min. in min. za varnost Seiss-Inijuart, prosvetni minister Pernter, kmetijski minister Mandorfer, pravosodni minister dr. Adamovitz, ministri brez listnice: Guildo Zernatto, Hor-Menau in Both, vojni minister pehotni general Zechner, minister za javno varnost Skubl, industrijski minister polkovnik Stepski, • Državni tajnik v ministrstvu za gozdove pa bo imenovan pozneje. Novi ministri so že prisegli. Načelnik avstrijskega tiskovnega urada, polkovnik Adam, je izdal snoči uradno poročilo, v katerem pravi, da bo kljub spemembam v vladi Avstrija ohranila svojo ustavo, da se položaj domovinske fronte ne bo spremenil in da ni govora o vzpostavitvi kakih bivših političnih strank. Znamenje kljukastega križa bo še naprej prepovedano. ^Sporazum z zajcem in udavom" Pariz, 16. febr. o. Pariški in londonski tisk se danes bavi samo s spremembo avstrijske vlade in soglaša v trditvi, da pomeni vstop hitlerjevskega zastopnika v vlado začetek konca neodvisnosti Avstrije in odločilen korak: združitev z Nemčijo. »Epoque« primerja sporazum med Nemčijo in Avstrijo sporazumu med zajcem in orjaško kačo — udavom. Če Italija ob tem dejstvu molči, je to zaradi tega, ker ji trenutni položaj ne dovoljuje glasne besede. »Figaro« piše, da mora Francija to spremembo sprej<’i z globoko žalostjo. Sprememba je hkrati tudi prvi udarec Italiji, ki se je na življenje in smrt zvezala na Nemčijo. Z njim je Nemčija pokazala, da ne bo pustila Italiji uresničiti njenih načrtov v Srednji Evropi. Londonski >Tiines« pravi, da sicer ni verjetno, da bi bil Hitler posegel po sili, če bi bila Avstrija njegove zahteve zavrnila, vendar pa ni mogoče povedati v naprej kake posledice bi zavrnitev rodila. Drugo angleško časopisje pravi, da si je Avstrija nastavila nož na grlo in da je hitlerjevski notranji minister poslovodja vlade, katere ravnatelj je dr. Schuschnigg. Sprememba ustave v Romuniji Bukarešta, 16. febr. m. V smislu sklepa zadnje seje ministrskega sveta je romunska vlada imenovala posebno komisijo za spremembo sedanje ustave. Predsednik komisije je podpredsednik vlade in zastopnik zunanjega ministra Tata-rescu. Kdaj bo komisija začela z delom, še ni znano. Dobro obveščeni politični ljudje izjavljajo, da bodo po novi romunski ustavi imele volivno pravico tudi ženske. Pasivno volivno pravico za državnozborske volitve bodo imeli vsi romunski državljani, ki so stari 30 let, za volitve v senat pa oni, ki so dopolnili 40 let. Ta sklep je bil sprejet zaradi tega, da bi tako izgubili volivno pravico člani »Železne garde«, ki jo v glavnem sestavlja romunska mladina. Volitve bodo po čisto novem načinu. Določeno število volivcev bo določilo svo-jr,ga zastopnika. Narodne poslance bodo tako vo-?.'i ti zastopniki, senatorje pa bo imenoval kralj in vlada. Tako izvoljen senat in narodna skupščina bosta lahko izdajala zakone, ne bosta pa Poročila o najnoveiših ustrelitvah: in votivnega reda imela nobenega vpliva na stalnost vlade, ki bo odgovorna samo kralju. Po novi ustavi bo urejeno tudi časnikarsko vprašanje ter sploh vprašanje tiska. Vse časopisje bo moralo predložiti točne podatke o svojem premoženjskem stanju. Vesti o preosnovi nove romunske vlade se neprestano širijo. Do rekonstrukcije vlade bo po teh vesteh prišlo takoj, ko bo komisija za spremembo ustave dokončala svoje delo. Po novi ustavi bo ustanovljen tudi kronski svet, v katerem bodo člani vsi bivši predsedniki romunskih vlad. Zaradi tega bodo predsedniki bivših romunskih vlad, ki so člani tudi sedanjega kabineta, takoj odstopili ter bo nato sestavljena nova vlada pod predsedstvom Tataresca. Vodstvo narodne kmečke stranke je imelo te dni sestanek ter je na njem odobrilo stališče, ki ga je zavzel Maniu ob svojih zadnjih posvetovanjih o sestavi nove romunske vlade. Svoboda pri Sovjetih napreduje ... Moskva, 16. febr. o. Sovjetsko izredno sodišče je obsodilo na smrt bivšega sovjetskega konzula v Barceloni Antonova Ovsejenika, ki je po začetku državljanske vojne v Španiji organiziral komunistično vo jsko in' vodil vso politiko španske rdeče vlade.. Obdolžili so ga trockizma in poklicali v Moskvo, kjer je bil te dni po obsodbi takoj ustreljen. Dalje so ustrelili bivšega poslanika pri litvanski vladi Podolskega. Svet ljudskih komisarjev je odstavil vojaškega upravitelja Ukrajine generala Postiševa, ki si je pridobit žalosten sloves z nasilji nad Ukrajinci. Zaprli so vrhovnega poveljnika vojaškega ietal-stva Alksisa in na njegovo mesto imenovali generala Loktionova. Kakšno usodo so namenili Aliksisu, ni znano. Sovjetsko časopisje obširno razpravlja o Stalinovemu pismu, v katerem poziva svetovni proletariat na revolucijo, ki bo poplačana z ustnovitvijo svetovno socialistične države, in napoveduje novo komunistično akcijo na svetu. Po vesteh časopisja je položaj v sovjetski Rusiji zmeraj obupnejši. Primanjkuje živeža in nekateri sovjetski oblastniki z živežem že špekulirajo. O teh špekulacijah pišejo sedaj mo- skovski listi. »Večernaja Moskva c piše. da so špekulanti v zadrugah dvignili cene nekaterim živilom za 400%. »Pravdat piše, da so nekatere take špekulante že obsodili na do 10 let težke ječe, vendar pa se jih še mnogo skriva za hrbti neodgovornih ljudi. Cenzura po gledališčih in nad knjigami je zmeraj strožja. Danes cenzorji ne dopuste več nobene knjige, gledališkega dela ali pa filma, če se v njih ne poje slava sovjetskemu režimu Helsinki, 15. februarja. AA. (Reuter) Po poročilih iz Sovjetske Rusije je GPU pozval vse tujce v Petrogradu in okolici, naj zapuste mesto. Po teh poročilih v prihodnje ne bodo več podelili nobenemu tujcu dovoljenje za prebivanje v Petrogradu. Mislijo, da je ta sklep v zvezi z načrti, po katerih hočejo mesto izpremeniti v trdnjavo in pomorsko oporišče. V Petrograd je prispelo okrog 10.000 političnih kaznjencev, ki bodo utrjevali mesto. Moskva, 16. februarja, m. Razprava proti bivšemu komisarju Jagodi je zopet preložena zaradi toženčeve težke bolezni. Politični krogi izjavljajo, da je Jagoda obolel na živcih. Zdaj je zaprt v zloglasni ječi GPU Lubijanki. Zahvala banskega sveta za poživitev naših zadrug Ljubljana, 16. februarja. Na včerajšnji seji banskega sveta je imel obširen govor banski svetnik za Maribor - desni breg, novi senator dr. Schaubach. Večina njegovega govora se je nanašala na tisti del banovega naročila,’ v katerem je razložen pomen banovinskih ukrepov za ozdravitev in poživitev naših zadrug. Govor je v pravi luči pokazal veliki gospodarski in politični pomen tega dejanja. Po govoru dr. Schaubacha je banske svet sprejel resolucijo, v kateri izraža banovini zahvalo za pomoč zadrugam. Resolucija pravi: 1. Banski svet dravske banovine vzame z zadovoljstvom na znanje poročilo g. bana o upo-stavitvi likvidnosti in sanacije našega denarstva, zlasti našega kmečkega zadružništva, pozdravlja z navdušenjem tozadevne banove ukrepe, posebno razpis 5% obligacij z dne 24. I. 1938 VII 645-4, jih odobrava v vsem obsegu, stoječ trdno za svojim banom, se v imenu slovenskega ljudstva topio in iskreno zahvaljuje za njegove ukrepe, ter za njegovo izkazano skrb, razumevanje ter odločno pomoč kmečkemu kreditnemu zadružništvu, ki je ravno s tem njegovim činom zado-bilo svojo moč nazaj in s tem dobilo priznanje tudi s strani bana za gospodarsko delo v preteklosti. 2. Banski svet dravske banovine pozdravlja z zadovoljstvom ukrepe centralne vlade, s katerimi je poskrbela nova denarna sredstva za naše denarstvo: bančnim zavodom in regulativ-nim hranilnicam potom kredita pri Narodni banki proti zastavitvi banov Privilegirane agrarne banke in državnih obveznic, kreditnim zadrugam pod istimi pogoji pri Poštni hranilnici. 3. Banski svet dravske banovine izraža svojo zahvalo vsem državnim funcionarjem, ki sq kakorkoli sodelovali pri delu za pozivljanje našega denarnega gospodarstva. G. bana pa na- proša, da tolmači to zahvalo zlasti predsedniku kr. vlade dr. Milanu Stojadinoviču ter našima ministroma, voditelju dr. A. Korošcu in dr. Mihi Kreku s prošnjo, da ohranijo dosedaj izkazano naklonjenost našemu najmočnejšemu ljudskemu gospodarskemu stebru, t. j. zadružništvu, tudi v bodoče. Današnje zasedanje banskega sveta se je začelo ob pol desetih. Nastopilo je še nekaj govornikov iz posameznih okrajev k včerajšnjemu kmetijskemu referatu. Skoraj vsi so poudarili nujno potrebo po večji kmetijski izobrazbi. Kot prvi je govoril danes banski svetnik Šerbinek iz Vrtič, za njim Josip Gale iz Litije, Štrubelj Franc s Police, Gogovnik za prevaljski okraj ter še nekaj drugih. Nato je bila razprava o kmetijstvu zaključena in je prišel na vrsto prosvetni referat. Obsežno poročilo o tem je podal načelnik prosvetnega oddelka banske uprave dr. Lovro Sušnik, ki je med drugim poudaril sledeče: Za novega poveljnika ameriškega tihomorskega brodovja so imenovali admirala Blocha, ki je Jud. Kar Amerika pomni, je zdaj prvič, da je dobil tako visoko mesto Jud. Sovjetska vlada je zahtevala od Romunije, da mora zadevo o izginjenju odpravnika poslov v Bukarešti Dibenka raziskovati komisija pod vodstvom posebnega odposlanca iz sovjetskega zunanjega ministrstva in pod nadzorstvom angleškega in Češkega poslanika. Torej približno take zahteve, kakor jih je Avstrija stavila Srbiji leta 1914. po sarajevskem atentatu. Cene pariškim listom se bodo spet zvišale za 10 centimov, ker se je podražil papir. To je že tretje zvišanje pod blagoslovljeno vlado ljudske fronte, Vesti 16. februarja Sporazum o sodelovanju med nemško prosvetno organizacijo >Kraft durch Freude« in italijanskim »Dopolavorom« sta podpisala dr. Ley in glavni tajnik fašistovske stranke Starace. Sporazum se nanaša na izmenjavo članov. « Palestinska policija ima spet veliko dela, ker 60 čez Jordan začeli siliti močni oddelki Beduinov. Ti napadajo avtomobile in potnike. V Bordeauxu so zaplenili dva španska vladna parnika na zahtevo bilbajske banke. Lakota grozi bivši kitajski prestolnici Nankingu, kjer strada nad četrt milijona beguncev. Med njimi se zaradi pomanjkanja zdravnikov in zdravil širijo kužne bolezni. Mednarodni odbor bivših bojevnikov 6e je sestal v St. Margeriti bli®u Genove. Sej se udeležujejo zastopniki 14 držav. Brzovlak je skoči! s tira na progi med Parizom in Bordeauxom, ker so neznani zločinci položili na tračnice več težkih hlodov. Pri nesreči je bilo veliko potnikov ranjenih. Preiskava kaže, da so za to zločinsko delo odgovorni komunisti. Plinske cevi so se razletele v neki hiši v Gdansku ter hišo docela uničile. Zakon o nadzorstvu nad setvijo je sprejel ameriški senat. Zakon daje državi pravico, da določa, koliko polja bodo smeli ameriški kmetje posojati, da ne bi cena žitu padla. Novo italijansko podmornico so spustili v morje v Tržiču pri Trstu. Dali so ji ime »Verniero«. Mednarodni Rdeči križ je prenehal poslovati v Buirgosu, ker je španska nacionalistična vlada organizirala svoj Rdeoi križ. Madžarsko časopisje pozdravlja zbliževanje med Poljsko in Italijo, ki bo dobilo izraza ob obisku zunanjega ministra Becka v Rimu in ob Cia-novem potovanju v Varšavo. Najmodernejši zavod za preiskavo lahkih kovin so odprli v Bitterfeldu, kjer je središče ogromnih nemških kemičnih tovam I. O. Farben. Ustanova se bo bavila s preskušanjem novih načinov za pridobivanje lahkih kovin, zlasti elektrona, ki je lahek kakor aluminij, a dosti 'trši. 10 potnikov, povečini italijanskih častnikov, je utonilo na poti med Sardinijo in španskim otokom Majoreo, kjer je treščilo v morje veliko potniško letalo »Igoro«. Ladje, ki so šle iskat ponesrečence, niso dobile niti trupel. Agenti sovjetske policije so ujeli v rdeči Španiji nekega Ervina WoIfa, ki je bil nekdaj tajnik Trockega. Odpeljali so ga v Moskvo ter ga tam ustrelili. Češkoslovaške oblasti to zadevo preiskujejo, ker je bil Wolf češkoslovaški državljan. Nov zakon o varstvu države, ki odpravlja politične stranke in uvaja cenziuro, so včeraj razglasili na Le tonskem. Gospodarski svet Male zveze 6e bo sestal v Bukarešti 8. marca. Nov zakon o tujcih bo izdala avstrijska vlada. Zakon določa, da bodo morali vsi tujci, ki so se po svetovni vojni naselili v Avstriji, znova prositi za državljanske izkaze. Novi japonski poslanik v Berlinu, Togo, je priredil pred dvema dnevoma svoj prvi diplomatski sprejem, katerega se je udeležil tudi nemški zunanji minister Ribbentrop. Iraški kralj in vladar arabskega Jemena 6ta angleško vlado opozorila na to, naj spremeni svoje stališče do palestinskih Arabcev. Predsednik osrednje indijske vlade je odstopil, ker neki angleški pokrajinski upravitelj ne mara izpustiti odličnih indijskih osebnosti, ki so jih Angleži zaprli. Kitajska vlada bo izdala več zasilnih ukrepov, da prepreči padec kitajskega dolarja. Nov 30.000 tonski čezoceanski parnik so spustili včeraj v morje v francoskih ladjedelnicah pri Saint Nazariu. Dobil je ime »Pasteur«. Sprava med pravoslavjem in vlado: Volitev srbskega patrifarha - drugi teden Belgrad, 16. februarja. Arliierejski zbor je na seji 11. t. m. zaradi izvolitve patriarha in zakona o izvolitvi patriarha pravoslavne cerkve feklenil (in o tem obvestil vlado po pravosodnem ministru), naj bodo volitve novega patriarha docela po dosedanjem zakonu, in sicer tako, kakor so izvolili pokojnega patriarha Varnava. širšo kandidacijo postavi arhierejski zbor po napisanem dogovoru s kraljevsko vlado od 11. aprila 1930 št, 35.670, ko so bile volitve po smrti patriarha Dimitrija. Hkratu je arhierejski zbor na tej seji spravil v sklad nekatere določbe sedanjega volivnega zakona z določbami ustave s rte k e pravoslavne cerkve. Kraljevska vlada je vzela sklep arhierejskega zbora na znanje in se z njim v celoti strinjala. Giede na gori navedeno je pravosodni minister danes predložil kraljevskemu namestništvu v podpis ukaz, ki sklicuje volivni zbor za izvolitev patriarha srbske pravoslavne cerkve v saborno cerkev v Belgradu na dan 21. februarja 1938 leta, na« praznik sv. Save ob 10. dopoldne. Rešitev Rusov na ledeni plošči Oslo, 16. febr. o. Radijske postaje ob Severnem ledenem morju poročajo po vesteh, ki so jih dobile od Papanimove postaje na ledeni plošči, da je ledolomilec »Murmanec« priplul blizu plošče, na kateri je skupina ruskih znanstvenikov. Led ne prizadeva ladji hudih težav. Papa-nin je v sitalni zvezi z »Murmancem< in je dobil naročilo, naj pripravi prostor za pristanek letala, ki ga bodo z ladje poslali na ploščo. Ledolomilec Tajnvira< razloč no videti. Ledolomilca bosta znanstvenike v kratkem laki ko rešila. Tretji izvršilni oddelek je bil potreben Ljubljana, 16. februarja. Ustanovitev tretjega izvršilnega oddelka na okrajnem sodišču je bila nujna potreba. Prod vojno je vodil izvršilne posle oddelek V., ki j« letno zaznamoval tako-le največ do 1000, dostikrat pa celo pod 500 spisov. Po vojni sc sprva eksekucije niso kdovekaj množile, saj je bilo leta 1926 zaznamovanih le 7235 izvržb. Od tega leta, zlasti v hudih letih gospodarske krize, pa so se eksekucije naglo in silno množile Izvršilni oddelek je bil naravnost bombardiran z izvršilnimi predlogi. Bila je torej takrat že nujna potreba, da so bili izvršilna posli poverjeni dvema sodnikoma, pa sta bila močno preobremenjena, kajti rubežni in dražbe še vedno naraščajo. Tako sta oba izvršilna oddelka zaznamovala 353 številk lani več, kakor predlanskim. Bilo je lani 12662 raznih eksekucijskih poslov. */?.rok množitvi eksekucij Kdor proučava naraščanje eksekucij, pride najprej na misel, da so temu pojavu vzrok gospodarske prilike, zlasti gospodarske in finančne težave obrtništva, trgovstva in podjetništva, ki ne morejo dostikrat zmagovati in plačevati davčnih bremen in raznih prispevkov za socialno in pokojninsko zavarovanje, kajti prav davčne uprave in OUZD vodijo mnogoštevilne rubežni na nepremičnine in premičnine zaradi davčnih zastankov in neplačanih prispevkov. Vzrokov je pa še več. Izvršilni organi, ki so z rubežnimi do cela preobremenjeni, pojedo, da je eden vrokov tudi ta, da je od leta do leta večje priseljevanje upokojenih državnih in banovinskih nameščencev z dežele v mesto in okolico, ki so čedalje bolj zadolženi. Dalje se selijo v mesto mnogi propadli trgovci, ki se potem bavijo z raznimi posredovalnimi posli. Močno pa je priseljevanje delavstva, ki je prav tako zadolženo. Pa tudi naraščanje cen povroča med nižjimi sloji, da se morajo zadolževati, kar so posledica tožbe in nato sledeč« eksekucije. Premalo izvršilnih uradnikov in organov Zanimivo je opazovati, zlasti ob sredah in sobotah, ko je tam uradni dan, živahno vrvenje in gibanje strank, tako upnikov m dolžnikov. V sobah št. 17 do 19 je takrat velikanska gnječa, tako rekoč prerivanje, kakor na velesejmu. Uradni prostori, v katerih so nastanjeni izvršilni oddelki, pa so veliko premajhni in pretesni. Mnogi se celo zavzemajo, da bi se ustanovilo Bosebno izvršilno sodišče, kakor je to primer na >unaju. Pisarniškega osobja za vse izvršilne posle pa je vsekakor premalo. Dodeljen bi moral biti še vsaj en vodilni uradnik in ena pomožna moč. Najzanimivejše pa je, da kljub naraščanju izvržb je stalež skoraj isti ko 1. 1926 Poleg stalnih izvršilnih uradnikov in izvršilnih organov so oddelkom dodeljeni še štirje služitelji okrožnega odnosno apelacijskega sodišča, ki po potrebah izven uradnih ur izvršujejo rubežni. L. 1926 sta bila v staležu dva izvršilna uradnika, katerih mesta pa so bila po zadnjem uradniškem zakonu ukinjena. Uradniki in organi so z delom preobremenjeni. Delajo tako rekoč kot črna živina noč in dan. Mnogi organi stremijo za tem, da bi se njim z ozirom na težavno in odgo-vamo službo priznal vsaj čin poduradnika. Lepi dohodki iz eksekuci* Pred leti so na ukaz pravosodnega ministrstva vsa sodišča morala voditi posebno statistiko o vplačanih kolkih in sodnih taksah. Taki statistični podatki pa so izostali predlanskim. Izkazalo se je, da Stranke v Sloveniji plačujejo ogromne minijo-ne za kolke in sodne takse. S temi milijoni bi lahko bila pri nas plačana- celokupna justična uprava, pa še kak presežek bi ostal. Stranke plačajo letno najmanj nad 20 milijonov za kolke in sodne takse. Država ima tudi prav lepe dohodke iz kolkov in sodnih taks pri raznih izvršilnih poslih. Predpisano je, da je tireba po tarifah in taksnih določilih vse vloge kolkovati, kolkovand morajo biti vsi izvršilni zapisniki, dražbeni oklici in drugi zapisniki. Treba pa je plačati tudi še razne takse, ki eo zlasti pri dražbah prav čedne in velike. Poznavalci prilik na izvršilnih oddelkih zatrjujejo, da je bilo samo lani na izvršilne in druge kolke plačano najmanj 500 tisoč dinarjev, ne i-ačunši raznih drugih dražbenih taks. Sedanji izvršilni sodniki Nujna potreba tretjega izvršilnega oddelka, je bila tako očitna, da je pravosodna uprava to uvidela in potrdila ustanovitev še tretjega oddelka V b. Vsa oddelki pa so še sedaj prav tako nameščeni v tesniih prostorih. V mali sobi morata za einkrat fungirati kar dva izvršilna sodnika. Tri izvršilne oddelke vodijo sedaj: sodnik dr. Jakob Svet, dr. Stojan Bajič, ki je že lani vodil izvršilni oddelek V., a je bil z novim letom dodeljen k III. civilnospornemu oddelku, pa sedaj znova pozvan na izvršilni oddelek. Kot tretji izvršilni sodnik fungira g. Ljudevit Batista, dodeljen že z novim letom k eksekucijam. Dosedanji kazenski sodnik dr. Valentin Benedik je sedaj prevjel vodstvo III, civilnopravnega oddelka. Njegov kazenski oddelek pa je prevzel sodnik g. Albin Torelli, ki je bil nedavno premeščen iz Radovljice v Ljubljano na okrajno sodišče. Tri zlate deklice je film, ki je tudi za Ljubljano senzacija Deanno Durbln in njeni dve tovarišici so res prav ljubke deklice in bodo očarale vsako- gar. Ne pozabite, da se ta film ravnokar predvaja v Predstave ob te., 10.15 in 21.13 url Kino sim\ Telefon 27-30 Zanimiva zavarovalna prevara Maribor, 15. februarja. Pred nekaj meseci je pribežala v našo državo iz Trofaiacha v Avstriji trgovčeva soproga 57 letna Frančiška Hi>dl, ki je bila rojena v Lip-pitsbachu pri Pliberku, je pa naša državljanka. Nastanila se je v Mariboru. Kmalu za njo pa je prispela iz Avstrije tudi tiralica Okrožnega sodišča v Leobnu, s katero so zahtevala avstrijska • oblastva izročitev Hodlove, ker je bila dne 11. januarja v Leobnu zaradi poskusa prevare obsojena na 16 mesecev težke ječe s poostritvami. Ker je pa HOdlova naša državljanka, je našo oblasti niso izročile Avstrijeem, temveč so jo ponovno sodile v Mariboru. Te dni se je vršila pred mariborskim okrožnim sodiščem proti njej ponovna razprava, ki je pred maloštevilnimi poslušalci razgrnila zanimivo sliko poskusa drzne prevare katero sta zasnovala obtožena in njen mož v Tro-faiachu. Osumljenka se je pred kakimi 12 leti kot vdova poročila z 18 let mlajšim sedanjim možem Henrikom Hodlom. Kljub starostni razliki je bil zakon srečen ter imata zakonca tudi dva otroka. Henrik HBdl je naš državljan, pa je živel od leta 1920 v Avstriji kot vodja konzumnega društva v Trofaiachu. Ker pa je posel nazadoval, je društvo svoj obrat opustilo. Hodi pa je otvoril lastno trgovino z mešanim blagom. Pa tudi trgovina ni šla, mož je prišel v stiske, izposojal si je denar ter je nazadnje šel v poravnavo, zatein pa še v konkurz. O*ta!o mu je od vsega imetja samo še motorno kolo. Sedaj je prišel na misel, da bi si preskrbel denarja z zavarovalno golfufijo Že poprej je bil zavarovan pri neki zavarovalnici na Dunaju zoper nezgodo za 7500 švicarskih frankov. Potem se je dal zavarovati še pri dveh zavarovalnicah, pri vsaki za 15.000 Šilingov, pri po-smrtninskem društvu v Gradcu pa za 150 šilingov. Skupno so znesle vse te zavarovalnine v našem denarju 320.00 din. Ko so bile te zavarovalne pogodbe sklenjene, pa je Ilodl dogovorno s svojo ženo izvršil flngirano smrtno nesrečo V Leobnu je imel v popravilu svoje motorno kolo. Peljal se je z vlakom v Leoben, domov pn se je vračal z motorjem. Domov pa ga več ni bilo. Na cesti nad Muro so našli njegovo motorno kolo, s katerega je bil demontiran zračni plašč, tik ob Muri pa so ležale njegove rokavico. Ker ni bilo o Hodlu ne sluha ne duha, so vsi domnevali, da se je ponesrečil v Muri, ko je šel preizkusit v vodo, na katerem mestu je zračni plašč preluknjan. Ko se je nagnil nad vodo, je padel v reko in utonil. Ta domneva se je še bolj utrdila, ko eo našli nižjo doli ob Muri naplavljen zračni plašč od H8dlovega motorja. Njegova žena je potem razpisala 50 Šilingov nagrade za tistega, ki bi našel truplo moža, toda iskanje je bilo zaman. Med tom časom pa je žena že skušala uveljaviti zavarovalne pogodbe pri zavarovalnicah na Dunaju. Pisala je tja, dobila pa je ^odgovor, da se zavarovalnina prej ne more izplačati, preden ne bo njen mož uradno proglašen za mrlvega. Hodlova je potem zapro- sila sodišče v Leobnu za uvedbo tega postopanja. Njen predlog je bil res sprejet ter je sodišče Henrika HSdla proglasilo za mrtvega. »Vdova« pa je sedaj pismeno in potom zaročenca svoje hčere Oasserja prosila za izplačilo zavarovalnine, katero bi bila tudi dobila, če se naenkrat ne bi ugotovilo, da Henrik Hddi iivi v Nemčiji čil in zdrav ter se preživlja kot trgovski potnik. Neki narodni socialist iz Trofaiacha, ki je pobegnil v Nemčijo, je namreč pisal domov, da je v Mouakovem, kjer se je mudil, vse polno njegovih znancev, med njimi tudi Henrik Hodi. Ker pa je avstrijska žandarmerija pisma narod nosocia-listiČnih emigrantov cenzurirala, je zasledila tudi to zanimivo novico o Henriku Hodlu, pa je vložila proti njegovi vdovi prijavo zaradi poskusa prevare. Z izplačilom zavarovalnine seveda sedaj ni bilo nič. Hodlova se je zagovarjala, da ni vedela, da mož živi, temveč je bila zatrdno prepričana, da je izvršil samomor. V tem smislu je govoril tudi Hodi sam, katerega so nemške oblasti izročile avstrijskim na njihovo zahtevo. Preiskava pa je ugotovila, da so izgovori izmišljeni, ker je Hodlova obiskala svojega moža v Monakovem, kamor mu je nosila obleko in perilo ter si je z njim tudi dopisovala. Beg v Jugosiaviro se ie splačal Kakor smo že uvodoma omenili, je bila Hodlova v Avstriji obsojena, prav tako pa tudi njen mož. Dočim pa so ji moža obdržali kar v zaporu, se je ona branila iz svobode ter bi morala kazen pozneje nastopiti. Temu pa se je izognila z begom v našo državo. Upala je, da se bo pri nas zadeva že .dala kako poravnati. Sicer se je zmotila, ker je prišla vseeno pred sodišče, vendar ni bil beg zastonj. Naši sodniki so pokazali bolj usmiljeno srce. Obsojena je bila na 10 mesecev strogega zapora, toda pogojno za dobo 4 let. Če ne bo v tem času ničesar kaznjivega izvršila, ji kazni ne bo treba odsedeti. Svofemu gospodarju je kradel Moravče, 14. februarja. Pri pocestniku in gostilničarju Bergantu v Krascab se je pred dvema mesecema oglasil neki Primorec z imenom Marjan ter se ponudil za hlapca. Bil je »prejet, toda delo mu ni preveč dišalo. Fant Je bil vajen kapljice, kar eo izpričevale steklenice 7. vinom, skrite v njegovi postelji. Na vprašanje, kje je dobil pijačo, je dejal, da mu jo je nekdo podtaknil. Oni dan pa je izginilo gospodarju Iz predala 200 din. Hlapec se je branil tatvine na vse pretege. Videč, da je ne more utajiti, je odložil denar, kolikor mu ga je še ostalo, v neko posteljo. Tedaj eo ga iznenadili domači ter gn priporočili orožnikom. Sodišče na Brdu je nagradilo njegovo »poštenost« s 14-dnevnim zaporom. Znebiti se fe Je hotel Vrgel jo je v vodnjak, pa se je le rešila Celje, 15. februarja. Danes se je pred okrožnim sodiščem v Celju zagovarjal okrog 30letni Brenko Ivan, posestnik z Zigarskega vrha, občina Blanca. Obtožnica mu je očitala, da je poskušal trikrat umoriti svojo 26 letno ženo Jožefo, poročeno Lončarjevo. Obtoženi se je leta 1936 priženil na posestvo svoje sedanje žene. Toda takoj po poroki pa so nastali med zakoncema prepiri ter pretepi. Mož je očital ženi, da ne zna gospodinjiti, niti kuhati ter vobče delati Pri nekem takem prepiru jo je vrgel r vodnjak, a se je rešila, ker je bil vodnjak plitev. Drugič, 31. decembra 1937, ko je hotela žena iti v službo v Krško, jo je hotel vreži pod vlak, toda se mu je žena v zadnjem trenutku iztrgala iz rok, tako da se mu je grdi naklep ponesrečil. Dne 2. januarja je zbudil ženo že pred tretjo uro zjutraj, ker je žena nameravala iti v službo k posestniku Antonu Pajku, po domače Plahuti v Trnovcu. Prejšnjega dne ji je namreč mož Ivan izročil pismo, ki ga mu je pisal baje zgoraj imenovani posestnik Plahuta, češ, da hoče vzeti njegovo ženo v službo. Odšla sta od doma, ko je bila še trda tema. Vodil jo je po raznih potih, ki so bila tako strma, da je ponekod morala žena lesti po vseh štirih za njim Ko sta prišla na neko cesto, sta počivala. Nato ji je mož dejal, da ga zebe in da bi se segrel, če bi jo nesel nekaj časa. Zato jo je vzel v naročje, jo nesel nekaj korakov, nato pa jo vrgel v globino. Žena je zakričala: »Jezus, Marija!«, on ji je pa odgovoril z grdo psovko. Zdaj se mož izgovarja, da je storil to v zmedenosti zaradi neznosnih družinskih razmer in da se je hotel tudi sam ubiti. Njegov zagovor pa je smešen, ker pada v protislovja. Zena je dobila težke poškodbe in še zdaj leži v krški bolnišnici. — Po zaslišanju obtoženca in treh prisotnih prič, ki so opisovale družinske razmere in okolnosti po dogodku, se je razprava prekinila, ker je poškodovana žena Jožefa Brenkova še v bolnišnici. Ponarejevalec tisočakov z družbo na zatožni klopi Celje, 15. februarja. Pred malim senatom okrožnega sodišča v Celju se je danes ob 11 pričela zanimiva razprava proti 50 letnemu posestniku Plevniku Juriju iz VeraČ pri Bučah, ki je v dogovorjenem sporn-zumu v 1. 1933, 1934 in 1935 delal sto- in tisoč-dinarske bankovce. Plevnik Jurij priznava, da se je spomladi 1933 dogovoril z Arzenškom Antonom in Opreš-nikom Antonom za izdelovanje 100 in 1000 dinarskih bankovcev ter prevzel nase risarska, Oprešnik Anton pa litografska dela, dočim je Arzenšek Anton za nabave potrebnega orodja in drugih potrebščin stavil v ta namen na razpolago svojo hranilno knjižico z 21.000 din. Vsi trije so za to odpotovali v Ljubljano in nakupili najprej risarski materijal za 600 din. Najeli so v Zavodni pri Celju blizu Skalne kleti mesečno sobo za 300 din, kjer je Plevnik Jurij pričel z risarskimi deli. Ker pa se v pritličju ob cesti ni čutil varnega, čeprav je bil s prehrano s strani Arzenška založen za cel mesec, se je preselil s svojo ponarejevalnico po preteku 6 dni k mizarskemu mojstru Boštjančiču Mihaelu v Gaberje, kjer je nadaljeval z deli skoraj ves teden. Od tam se je preselil nazaj na svoj dom v Verače, kjer je v svoji stari hiši, oddaljeni nekaj sto korakov od domačije, risal in pripravljal vzorce za litografijo. Po dovršenih risbah tisočdinarskih bankovcev z opalografskim črnilom, se je odpeljal sredi leta 1936 v Ljubljano, da bi kupil opalograf, katerega pa ni mogel dobiti. Zato se je odpeljal v Zagreb. Šele kakih 14 dni po njegovi vrnitvi iz Zagreba se mu je ponudil neki tihotapec saharina, ki je šel v Avstrijo in tam kupil opalograf. Po preteku 14 dni je Plevnik dobil opalograf z vsemi potrebnimi barvami. Ker se mu pa tisočdinarski bankovci na drugi strani niso posrečili, jih je sproti sežgal in se nato vadil s ponarejevanjem celo jesen in zimo Medtem sta Arzenšek in Oprešnik ponovno zahajala k njemu, vendar pa jima je obdolženec pokazal le risbo, ker se na Oprešnika, ki je stvar izklepetal svoji ženi, ni več zanesel. Ker pa je Arzenšku povedal, da z izdelavo bankovcev doslej ni mogel uspeti, je Arzenšek vzel opalograf ip ves risarski materijal in proti koncu leta 1934 vse skupaj prinesel na svoj dom. Plevnik Jurij se je pri današnji razpravi prav spretno zagovarjal in zatrjuje, da ga je pozimi nekoč pova- bila Kladnik Marija na svoj dom, da bi ji on sestavil pismeno vlogo na ministrstvo pravde za pomiloščenje njenega na 14 let robije obsojenega moža, ki je zastrupil svojega nezakonskega otroka. Plevnik ji je pojasnil, da za pomilostitev ni izgledov in da mora obsojenec poprej odslužiti najmanj polovico kazni. Pač pa ji je svetoval, vložiti prošnjo za odpis stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni, katero vlog ji je potem sestavil. Spomladi 1935 pa je zaupno govoril z njo tudi zaradi ponarejevanja denarja in je ona takoj izjavila, da bi se to izplačalo in bi tudi prispevala denar za nabave potrebnega orodja in drugih potrebščin. Na njegovo opozorilo, da taka reč precej stane, je Kladnik Marija bila pripravljena, podjetje finansirati in dati na razpolago tudi prostor in vso prehrano. Nato so se dogovorili vsi trije: on, Oprešnik in Kladnik Marija, da bodo začeli delati papirnat denar. Plevnik je nabavil v Ljubljani nov opalograf za 1600 din in druge potrebščine za 3300 din, katero vsoto mu je izročila Kladnik Marija. Plevnik je pričel z izdelovanjem risb na OpreŠnikovem domu, Oprešnik pa je delal na litografiji v Kladnikovi podstrešni sobi. Pozno v jesen pa sta se oba dogovorno z obema Kladnikoma preselila v Ferličev vinograd v buče, kjer jima je kuhala tri dni hrano Ferličeva mati. Tu je Plevnik risal tisoč-dinarske bankovce, Kladnik Jožef je prirezoval opalograf. Ker pa ni bila sobna temperatura primerna, se tudi ni posrečilo dovršeno delo, tako da do izdaje bankovcev niti v prvem, niti v drugem primeru ni prišlo Poseben papir za bankovce pa je kupil v Kuglarjevi trgovini v Zagrebu Arzenšek Anton priznava, da se je z Plevnikom Jurijem in Oprešnikom Antonom zares dogovoril z združenimi močmi za izdelavo ponarejenih jurjev in da je v ta namen stavil Plevniku na razpolago hraniln oknjižico z 21.000 dinarjev, katero je Plevnik tudi realiziral. Na misel napravljanja denarja je prišel Plevnik takrat, ko niu je Arzenšek ponovno tarnal, da svoje zamrznjene hranilne vloge ne more dvigniti. Podjetje pa je z denarnimi sredstvi podprl za to, ker mu je Plevnik Jurij zagotovil vrnitev gotovine 21-000 dinarjev in od ponarejenega denarja še toliko zraven, da hi Arzenšek lahko odpravil tri svoje pastorke. Arzenšek Anton se je namreč oženil z vdovo posestnico, ki je imela tri otroke. Vse to je priznal tudi Oprešnik Anton, ki pa je v svojem zagovoru kljub temu, da je mansikai priznal preiskovalnemu sodniku, zanikal. Kladnik Marija in njen sin Kladnik Jožef pa krivdo zanikala, čeprav priznava Kladnik Marija, da ie posodila Plevniku Junju vsega skupaj 8000 din gotovine pod njegovimi zvijačnimi pretvezami, ker ji je trdil, da ima v Belgradu dobre zveze in da tam vse doseže ter da bo tam izposloval tudi to, da bo nijen mož Kladnik Andrej kmalu na svobodi, oziroma, da mu bo njegova dolgoletna kazen vsaj znatno skrajšana, da pa je v dosego tega cdtja neobhodno potrebno, da se pelje on sam osebno v Belgrad, ker se le z ustmenimi prošnjami in priporočili kaj doseže. Sodba Razprava je trajala od 11 dopoldne do pol 2 in se je nadaljevala od 4 do četrt na devet zvečer. Za razpravo je bilo veliko zanimanje in je bilo v dvorani precej poslušalcev. Državni tožilec dr. Rus je v polurnem govoru vztrajal pri obtožaici in zahteval strogo kazen. Sledili so dolgi zagovori posameznih zagovornikov. Plevnika je zagovarjal dr. Ogrizek, Kladnika dr. Dobavšek, Arzenška dr. Hočevar in dr. Stante Oprešnika. Senat se je ob 7 umaknil k posvetovanju, ki je trajalo do Četrt na devet, ko je bila izrečene sodba. Sodišče je obsodilo Plevnika Jurija na 4 in pol leta robije, Oprešnika Antona na 4 leta robije, Arzenška pa na tri mesece strogega zapora. Oproščena sta bila vsake krivde oba Kladnika. Obsojena bodo morali plačati 2000 din povprečnine razdeljeno. Sodišče je upoštevalo pri Plevniku, da je oče deveterih nepreskrbljenih otrok in njegovo priznanje. Oprešniku se pri kazni všteje tudi tri leta in pol robije, na katero je bil obsojen zairadi Številnih vlomov že lansko leto. Obtoženi so kazen sprejeli. Vol se ga ge ffna‘edel" Moravče, 14. februarja. Pred pustom je žalostno, če ni pri hiši pijače. Tako si je mislil med drugimi tudi neki posestnik s hribov, tam nekje na meji moravske župnije. ,j£»-pil si je vrečo fig ter jih namočil. Posodo je postavil v hlev, ker je za mehčanje potrebna toplota. Fige so se razkrajale in širile prijetno diišav®. Zavohala jo je pohlevna kravica, a 9i ni mogla pomagati. Vol pa je »cuknil« in že je stal brez verige sredi hleva. V kotu je našel čebrieek s sladko tekočino. Odrinil je pokrov in kakor bi trenil, je bila posoda prazna. Kravica je požirala prazne sline. Svojo požrešnost pa je voliček skoro plačal z življenjem. Ko je sto-pil zjutraj gospodar v hlev, ga je nažel na tleh, napetega kakor boben. Brž je poklical soseda, s kateril sta hitela ugibati, kaj se je zgodilo m kako bi se dalo pomagati. Šele čez dalj (•asa sita ugotovila, da je požrl fige, pripravljene za kuho. Domača zdravila so delovala počasi, tako da se je žival šele čez več dni povrnila v pravilno stanje. AH |e to upravičeno? Gornja Radgona, 13. februarja. Na tukajšnjem banovinskem gradu je urejen« mizarska delavnica, ki izdeluje vse, kar je lesenega potrebno za adaptacijo banovinskega gradu, zaradi tega se raznovrstna mizarska dela 6piob ne razpisujejo. To, da se dela v lastni delavnici za adaptacijo gradu, bi še razumeli, čeravno se odjeda domačim obrtnikom-mizarjetn, ki morajo plačevati davke, kruh. Ne razumemo pa, kako je mo* goče, da ta banovinska mizarska delavnica dela pohištvo in razna mizarska dela za privatnike in druge državne urade v trgu. Ker imamo v trgu dovolj dobrih mizarjev, ee nam tako postopanje oblasti zdi nerazumljivo, tembolj, ko se šušmarstvo na eni strani pobija, na drugi strani pa spet pospešuje. Naši obrtniki prosijo, da se temu napravi konec. Za dela na banovinskem gradu pa se naj razpiše licitacija. Smrt pod drevesom Maribor, 14. febr. O tragični smrtni nesreči nam poročajo iz Sftlnice oto Mu«; Pn delu v gozdu se je ponesreči 24 letni posestniški sin Jožef CornilT na katerega je padi.o hrastovo deblo ter ga ubilo. Mlad. Gornik se je domenil s svojim očetom, da gresta v gozd spravljat posekano drevje k po ti. od koder ga bosta potem s konji sprav-j ”Pov ^'n je šel naprej, ker je imel oče popravka v hlevu Ivo ie čez nekaj času prišel ’ !e zajnan iskal sina Na klicanje ?e 'IV.,?;1 \if'a. ,)n !e *»»lufil nesrečo tor ga začel je v strašnem položaju Nanj iskati. Našel ga j f,.elTl ,m,st *er £a prignjoČi ()ce je hitel, kolikor so ga nesle noge, |x> pomoč v soseščino ter se je vrnil z vet' možmi, ki so z veliko težavo dvignili posekano deb- o ter spravili nezavestnega nesrečneža domov. I\’ f" takoj zdravnika dr. Sevškn iz šent 11 ju, ki pa revežu ni mogel pomagati. Silna teža mu je zdrobila ves spodnji del života, tako tl® je tez nekaj časa umrl. Nesrečo je zakrivil m udi ^Gornik sam, kor se je spravil, ne da b* bil počakal na očeta, na težko hrastovo drevo, ki je posekano na strmini obviselo v krošnji sosednega drevesa Danes premiero vesele Robert Stolzove operete, v kateri kraljuje humor in priljubljena dunajska domačnost, ki bo ugajala vsakemuobiskovalcu! Smeh in krohot s« stopnjuje od prizora do prizora! Dnaiskc mcMic (Das Wiener Fiakerlied) — Predstave ob 16, 19'15 in 21 ‘15 uo mim v svoji najboljši dosedanji vlogi kot zadnji dunajski izvošček. UZCl HnlZSClIlltl. Rud. corl Tel. 22- 2' KINO UNION tu in tm Število avtomobilov se je povsod v naši državi zadnje leto zelo povečalo, tako so ugotavljali tudi na zadnjem obenem zboru subotiškega avtokluba. Vzrok temu povečanju je vsekakor dejstvo, da je sedanja vlada ukinila davek na avtomobile in znatno znižala ceno bencina. Avtomobilizem pa je y Vojvodini naletel na nekatere ovire, ki se kažejo predvsem v slabih vojvodinskih cestah. Te ceste navadno po veliki večini nimajo trdne ka-menite podlage, pač pa so navadno le na široko zvožena pota, ki so v času deževnega vremena za promet skoro neuporabna. V prometnem oziru bo velikega pomena velika nova mednarodne avtomobilska cesta, ki bo potekala tudi skozi našo Vojvodino in ki bo dograjena 1. julija 1939. Za svinjerejo nista niti več potrebna koruza ali ječmen, je dokazal neki suho tiski gospodarski strokovnjak po imenu Halbrohr. Že dolgo časa se je bavil, kakor sam pravi, z mislijo, kako bi se mu posrečilo zrediti prašiče brez večjih stroškov, Dosegel pa je dvoje hkrati; Ugotovil je, da za prašičjerejo zadostuje tudi bolj cenena hrana, drugič pa tudi dokazal, da je mogoče prašiče ravno tako debelo zrediti, tudi če človek nima vedno na razpolago koruze in ječmena. V prvi vrsti je treba mlade prašičke navaditi na zele-njadno hrano, pripuščati pa jih je treba ne samo sedem tednov, kakor je bila dozdaj navada, pač pa najmanj deset, če ne še nekaj več tednov. Ko so prašički stari tri mesece, jim je treba trikrat na dan dajati sveže pokošeno deteljo, ki še ni v cvetju, ža pijačo pa nekaj pomij. Po devetih jfiesecih pa naj dobivajo še po eno ali dve sladkorni pesi. Suh plaz je zasul železniško progo med Sarajevom in Mostarjem. Železniški promet je bil dva dni prekinjen. Proga na tem mestu poteka ob visokem bregu slikovite Neretve in je zelo nevarna. S popravljanjem proge so takoj začeli, vendar Prvi dan niso imeli še zadovoljivega uspeha, ker se je breg vedno znova krušil. Po dveh dneh so zdaj progo z največjo težavo le toliko očistili in Popravili, da je promet spet vzpostavljen. Vendar pa so še vedno v strahu, da vsak čas spet zgrmi nov plaz v dolino. Železniški promet pa Precej ovira na novo zapadli sneg, ki ga je pone-*0d do tri metre visoko. Zakaj je narodni poslanec dr. Milan Banič rolil JRZ, o tem je sam povedal tole: »Da sem bil prej član Jugoslovanskega kluba, ki mu predseduje Janko Baričevič in da sem zdaj pri senatnih volitvah volil v savski banovini listo JRZ, to so nekateri v naši javnosti smatrali za moj pristop v JRZ. Stvar pa ni takšna. Ostajam še naprej Opoziclonalec proti režmiu JRZ, ter bom to svoje stališče natančno razložil pri proračunski razpravi v narodni skupščini. Iz omenjenega kluba sem izstopil, da bi mogel svobodno zavzeti svoje stališče, na senatskih volitvah v savski banovini pa sem glasoval za JRZ zato, ker bi bila moja abstinenca bila isto kot okrepitev trialistov. S tem bi okrepil njihove liste, katerih nosilec je bil inženir Avgust Košuti č, ki izpoveduje svoje prepričanje, da so Hrvatje suveren narod, narod čisto zase.< — Hrvatom se s tem pač ne bo prikupil, Kvečjemu v toliko, da je postal odkrit in zaigral ^ odprtimi kartami. •r.v Na razstavi »Naše morje« v Zemunu je bilo ukradenih nekaj »lik. Razstavo so odprli pred desetimi dnevi jugoslovanski akademski slikarji. Inie »Naše morje« so ji dali zato, ker je bilo na njej večina taksnih slik, ki predstavljajo motive z naših obmorskih krajev. Razstava je trajala do pretekle sobote. Ko so v nedeljo slikarji pospravljali svoja dela, ki so jih razstavljali, so na veliko začudenje opazili, da manjka nekaj slik. Izginile so med drugim tudi štiri krasne oljnate slike, ki so bile med najlepšimi, kar jih je bilo razstavljenih. Domnevajo, da so slike pokradene od tistih, ki so se v noči od sobote na nedeljo udeležili zabave Trgovske mladine. Ta zabava je bila namreč v istih prostorih, kot prej razstava. Teh »ljubiteljev lepe umetnostk še niso izsledili. Pravijo, da so bile pokradene slike vredne nad 3000 dinarjev. Podban moravske banovine Branko Paštrovič je upokojen. Na njegovo mesto je postavljen Vladimir Jevtič, ki je prej upravljal mesto podbana v zetski banovini. Zastopstvo estonskih gospodarstvenikov je včeraj prispelo iz Sofije tudi v Belgrad. Vodi jih Virgoa. V Belgradu bodo stopili v stik z našimi strokovnjaki v ministrstvu za trgovino in industrijo ter Narodne banke. Poskusili bodo najti poti in načina za gospodarsko sodelovanje naše države z Estonsko. Glede izmenjave blaga in povečanja medsebojnega prometa se bodo razgovar-jali tudi o morebitnih spremembah določb trgovinske pogodbe iz leta 1929. Minister Behmen je včeraj prišfcl na zasedanje banskoga sveta v Sarajevu in je ob tej priliki nagovoril banske svetnike s krajšim govorom, v katerem je povedal tudi tole: »Gospodje svetovalci! Zbrali ste se tu, da proučite proračun naše banovine. Vi ste mali parlament in mala vlada. Sicer za zdaj s precej omejenim področjem in z omejenimi finančnimi možnostmi, toda dotlej, ko se bodo v tem pogledu izvedle reforme, morete storiti dosti dobrega in plemenitega za svoje kraje. Prifili ete neposredno iz ljudstva in najbolje poznate njegove gkrbi, potrebe in interese. Svobodno govorite o njih in vpošlevali jih bomo. Kar se ne more letos storiti, se bo storilo do prihodnjega proračuna ali do prihodnjih finančnih možnosti, in to se bo kmalu zgodilo, če Bog da. Včeraj ste čitali, da je moj tovariš minisler Sto-Sovič izjavil, da pripravlja kraljevska vlada nov program javnih tlel, obsežnejši in raznovrstnejši od vseh dosedanjih programov naše kraljevine. Vlada bo našla finančne možnosti, da 6e ta program uresniči. Od teh velikih javnih del pride Precejšen del tudi v korist naši banovini. Takrat no ustreženo tudi onim potrebam, ki se ne dado izvesti iz omejenih sredstev banovinskega proračuna.« Dve mladi Ljubljančanki, ki sta pobegnili od doma, so prijeli v Zagrebu. To sta Ljudmila Mo-Vinec in Bianca Ronner. Dekleti sta že pred tre-*ni tedni pobegnili od doma in se naselili v predmestju Zagreba. Izdal ju je pa policiji neki zagrebški Slovenec, ki je v časopisih bral o teh dveh pobeglih dekletih. Ko ju je nn cesti srečal, 1" je spoznal in prijavil policaju. O tem je bila °bveščena ljubljanska policija. . Človeško okostje so našli na nekem griču v "ližinj Cerknega. Kmetje so o najdbi takoj obvestili oblasti. O identiteti nesrečneža ni niče- znanega. Ker je pa to v bližini meje, je *n°ziK>, da je to okostje kake žrtve, ki je hotela 1 t0^«ručiU mojo, pu jo je pri tem doletela smrt. Novo! Senzacija za odrasle in otroke! Novol Velika pravljična revija barvastih risanih filmov: Siavnl mornar PopaJ in drugi... KINO MATICA Tea. 21-24 oh "36., 19-15 in 21*15 url »Bodočnost« št. 1-2 je izšla. »Bodočnost« je glasilo slovenskih nameščencev in nameščenk in stopa letos v peto leto. Letošnja prva številka je izvrstna. Poleg novoletnega poziva ljubljanskega knezoškofa o edinosti, prinaša čestitke izpod peresa dr. Antona Korošca in dr. Mihe Kreka. Nato slede članki: V peto leto (Smersu), Naše sociailno zavarovanje (Martelanc), S sarajevske ankete (Per-nišek), Pomen Delavskega doma v Ljubljani (Kozamernik), Trgovskim sotrudnikom (Sitar), Nova pravila za Bratovske 6kladnice, Pobotniška taksa zasebnih nameščencev, Težave naših organistov, Službena pogodba za nameščence mestnih podjetij v Mariboru, Koliko prejemkov se lahko zarubi po novem zakonu o izvršbi?, Pravni svetovalec, Vest- 1. Popaj, Ali Baba in 40 razbojnikov 2. Popaj rekorder 3. Popaj hoče v bolnico 4. Popaj v zoološkem vrlu 5. Betty Boop ni več moderna 6. Kuža Bončo v gledališču 7. Zajčja svatba 8. Raj na zemlji 9. Kozaške pesmi nik društva in Razno. Moramo priznati, da imajo naši .katoliški nameščenci, organizirani v Društvu združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije res odlično glasilo, ki je v vseh vprašanjih na višku. »Bodočnost« se naroča pri upravi v Ljubljani, Čopova ul. št. 1. Defo Vincencijeve družbe v Kranfu Kranj, 15, februarja. V nedeljo popoldne je bil v Marijanišču občni zbor Vincencijeve družbe v Kranju. Občnemu zboru je predsedovala gdč. Rossova, navzoča pa sta bila poleg lepega števila članic tudi g. kaplan Joža Vovk kot zastopnik voditelja družbe g. dekana Škrbca in šolski nadzornik g. Rupret. Iz tajniškega poročila, ki ga je podala ga. Slaparjeva je razvidno, da je imela družba 14 rednih odborovih eej. — Družba je skušala na vse mogoče načine pomagati našim najbednejšim, zlasti pa ubogim otrokom. Razdeljenih je biio siromakom precej lepih daril, ki so jih dali razni dobrotniki. Vincencijeva družba s/krbi predvsem za otroke v Marijanišču, katerih je 36. Zavod vzdržuje brezplačno 14 sirot, ostali pa plačajo le malenkostni prispevek. — Vincencijeva družba je priredila kakor prejšnja leta ludi lansko leto obdaritev za reveže ob Veliki noči in ob ev, Miklavžu. Pri teh obdaritvah je bilo obdarovanih poleg otrok v Marijanišču tudi mnogo podpore potrebnih družin. Za Veliko noč se je razdelilo raznih živil v skupni vred- nosti 4.528.50 din. Za zimo so dobili reveži drva in sicer so razdelili 64 družinam 10 sežnjev drva. Veliko veselja je naredila družba našim malim ob Miklavževi obdaritvi. Takrat je razdelila mnogo živil, zimskih objok in perila, kateTa so darovala dobra srca, družba pa je porabila za obdaritev še vsoto 7700 din. Izven omenjenih glavnih obdaritev je prejelo podporo v živilih nad 50 družin in v denarju 32 oseb v sikupnem znesiku 2.080 din. Redno mesečno podporo je dobivalo 90 oseb. — Jesenski pridelki, ki so jih članice nabrale po okoliških vaseh, je odbor sproti razdelil najpotrebnejšim. Blagajniško poročilo, ki ga je podala ga. Gorjančeva, izkazuje, da so znašali dohodki v preteklem letu 26.188 din in ravnotoliko izdatkov. Najlepša zahvala velja ob zaključku delovnega leta odboru in članicam Vincencijeve družbe, prav tako seveda tudi vsem številnim dobrotnikom, ki so radi darovali Vincencijevi družbi, ker so vedeli, da bo odbor denar obrnil res za potrebno. Vsem v imenu obdarovanih prisrčen »Bog plačaj!« Delo Krščanske ženske zveze v Mariboru Najboii delavna dobrodelna organizaci a Ena izmed največjih, pa tudi najdelavnejših dtibodelnih organizacij v Mariboru, Krščanska ženska zveza, je imela pretečeno nedeljo popoldne svoj redni letni občni zbor. Dvorana Zadružne gospodarske banke je bila polna članstva, ki je pazljivo sledilo poročilom posameznih zvezinih funkcionarjev. Uvodoma je govoril duhovni vodja Krščanske ženske zveze g. profesor Pavel Zivortnik, ki je nanizal dokaj lepih misli v pravcu katoliške akcije, kot nekak program za prihodnjo poslovno dobo. Iz jjoročil, ki so 6ledila govoru duhovnega voditelja, je bilo posneti, da ima Krščanska ženska zveza v Mariboru 1228 rednih članic, 201 podporno, 7 ustanovnih in 7 častnih članov in članic. V preteklem letu je umrlo 40 članic, 9 podpornih članov in 1 častna predsednica. Med revne članice ee je razdelilo v 1. 1937 14.560 din. Stanje blagajne z 31. XII. 1937 je znašalo 8.424.75 din. Sklad za dom revežev je narasel na 91.012.60 din. Pogrebni 6klad ima 909 članov, umrlo jih je v pre(kleni letu 29. Na pogrebninah 6e je izplačalo 27.400 din. Denarno stanje pogrebnega sklada 31. XII. 1937 je znašalo 141.257.887 din. Za bodoče poslovno leto je bil izvoljen naslednji odbor: Bauman 'Katarina, Eredsednica, Falatov Liudmiila, podpredsednica, robnjak Ana tajnica, Bauman Hedvika, namestnica tajnice, Ceh Ana, blagajničarka, Mohr Marija, namestnica balgajničarke, zastavonoša je Marko Terezija, njena namestnica Pahernik Marija, odbornici Čep Alojzija in Pavalec Amalija. Za svetovalca in blagajnika pogrebnega sklada Drolc Ivan in Brečko Mihael, za pregledovailca računov Dežman Ivan in Krepek Anton. Zveza priredi v mesecu rnajniku t. 1. zopet dobrodelno tombolo, katere čisti dobiček se bo zopet pripisal 6klad>u za dom revežev, razen tega pa imajo članice svoje 6kupne cerkvene pobožnosti kot vsa pretečena leta, udeležujejo se katoliških prireditev, udeležujejo pa 6e tudi pogrebov 6vojih članic. Letna članarina znaša za redne članice 12 dinarjev, za podporne 15 din. Ustanovni člani pa plačajo enikrat za vselej 125 din. Nasilni vlomilci Maribor, 15. februarja. Pred malim senatom se zagovarja danes triperesna vlomilska deteljica, ki je v okolici Ljutomera začela konec lanskega leta z mnogoobetajo-čimi vlomilskimi poskusi, pa ji je orožništvo kaj kmalu pregnalo veselje do nepoštenega preživljanja. Na zatožni klopi sede 44 letni delavec Anton Pukšič iz Sračnice, 29 letni viničar Alojz Golob iz Zg. Kocjana ter 56 letni delavec Martin Kralj iz Kamenščaka. Najbolj zakrknjen in nevaren od te družbe je Pukšič, ki je dne 25. novembra lanskega leta vlomil v viničarijo Franca Roškarja v Račkem vrhu. Odnesel je razne predmete v vrednosti 1500 din. Kmalu po izvršenem vlomu je prišel Roškar domov ter je opazil, da je okraden. Hitro je poiskal svojega prijatelja ter sta se oba podala na zasledovanje vlomilca, katerega sta res dohitela. Pukšič pa je potegnil bajonet ter se je postavil zasledovalcem v bran. Z veliko težavo sta mu oba vzela del plena, ostalo pa je Pukšič odnesel. Istega dne pa je vlomil Pukšič v družbi obeh navedenih tovarišev v klet posestnika Aleksandra Špajca v Zg. Kocjanu. Odnesli so mu žganja za 3000 din. Razprava ob času poročila še traja. Smuk in slalom v Hofgasteinu V soboto dopoldan se je vršilo v Hofgasteinu tekmovanje v smuku. Pri tem tekmovanju so nastopili od naših Novak, Heiim, Šorli, 11 eri e, Tavčar in Skoberne. Razen Skoberneta so prišli tudi vsi na cilj. Štart za smuk je bil v višini 1800 m na Kleine Scharti. Zgornji del proge je bil odprt'm so tu tekmovalci skoro brez izjeme vozili vse naravnost. Odprtemu delu je sledil leden kuloar, temu pa velika valovita strmina, vsa posejana z drevesi. Po položni poti je prišel tekmovalec na valovite travnike, ki so vezani po kratkih gozdnih prehodih, po hudem smuku je sledil cilj, ki je ležal v višini 940 m. Proga je torej imela višinske razlike 1180m in je bila dolga 6 in pol kilometra. Pred tekmovanjem je zapadlo precej novega snega in so bili tekmovalci z nizkimi štartnimi številkami zopet handicapirani. Med te.ni sta bila seveda zopet naša dva, Novak in Heim, ki sta si še prod tekmovanjem sama poteptala najtežje dele na progi. Iz Hofgasteina se je odrinilo že ob 6 zjutraj v par skupinah, kajti Start je bil že ob 10 dopoldne, do njega pa je bilo dobre tri ure hoda. Megla in vihar sta zopet spravila tekmovalce v slabo voljo in kazalo je, kakor da sploh ni mogoče imeti pri kakšnem tekmovanju v smuku poštenega vremena. Heim je imel štev. 6, Novak štev. 7, Tavčar 88, Ilerle 117, Šorli 160, Skoberne 195. Tekmovalo je 160 tekmovalcev in 15 tekmovalk. Tekmovalci z nizkimi štartnimi številkami so vozili ves gornji del v svežem snegu, marsikateri padec naših tekmovalcev gre na račun globokega, neizvoženega snega in je tako Novak pri enem samem padcu zamudil več kot pol minute. V gornjem delu proge je pihal tudi močan nasprotni veter, ki je bičal pršič v obraz tekmovalca, pojenjal pa je pri štartu tekmovalcev z višjimi startnimi številkami. Od naših tekmovalcev se je najlx>lje odrezal lleim, ki je dosegel v tej močni konkurenci, kjer so sodelovali Avstrijci, Nemci, Švicarji, Čehi (Svazovci in HDW), l ol.jaki in mi, častno četrto mesto. Tudi on ni prišel brez padca na cilj, padec na Mau-rach-llnngu ga je stal dragocene sekunde. Njegov čas je 5.37 minute, Novakov čas je 6.28 minute in je ta zelo dober, kajti mej je na progi kar tri padce. Nas tretji najboljši je Šorli, ki te vozil 6.38 minute; tudi njemu je delala že zelo zluknjana gornja strmina preglavice, prišel pa je še svež in v lepem stilu na cilj. Isto velja za Tavčarja, ki je štartal z zvito nogo iu dosegel še kar dober čas 7.45 m. — Herle je pri d veli padcih izgubil ogromno časa, ušla mu je namreč smučka in izgubil palico ter se ni mogel plasirati. Skoberne pa je moral odstopiti, ker si je pretrgal vezi na samičkah in je bila vožnja naprej nemogoča. Kot univerzitetno moštvo se je plasiralo naše v postavi Heim, Novak, Šorli, Tavčar na drugo mesto od osmih univerz, ki so se javile na štartu. Rezultati smuka: 1) Miller Heiuz, TH Miinclien, 4.56; 2) dr. Egerth Kurt, Innsbruck. 5.09; 3) Bernd Fritz, Freiburg, 5.34; 4) Heim Hubert, Ljubljana, 5.3"; 18) Novak, 6.28; 28) Šorli, 6.38; 71) Tavčar, 7.45. Slalom: V nedeljo dopoldan je bil slalom na bližnjem travniku nad Hofgasteinu Slalom je bil zelo lepo postavljen in zahteval od tekmovalca vse znanje — bil je telvnično precej težak, ker je bil postavljen na valovitem terenu in je na najtežjih mestih prišel na površino led. Treba je bilo pasirati trideset vratič, višinske razlike je imel slulom približno 200 m. K slalomu je bilo pri,puščenih 42 najbolje plasiranih iz smuka iu pet dam. Od naših so sodelovali Heim, Novak in Šorli. Pri slalomu smo zopet pokazali naše znanje in je Heim postavil v prvem teku s 67.4 sek. najboljši čas dneva. Pri drugem teku mu pa sreča ni bila mila, malo preveč je riski-ral in pri padcu izgubil vse šanse za prvo mesto. Zadovoljiti se je moral s četrtim mestom, ki je pa v tej konkurenci še vedno časten, Novak in sorli sta vozila previdno, toda tehnično zelo lepo. Ves slalom je stal v znamenju dvoboja med dr. Egerthom in Heimom, ko pa je sleidnji v drugem teku padel, je prvi z lahkoto iu precejšnjim naskokom zmagal. Rezultati slaloma: I) dr. Egerth, Innsbruck, 2:15.9; 2) Miller Werner, Innsbruck, 2:21.4: 3) Graziadei Walter, Innsbruck, 2:23.4: 4) Heim Hubert, Ljubljana, 2:25.4; 5) Warle Wilhelm, Innsbruck, 2:25.7. — Kombinacija smuk-sl alom: 1) Egerth Kurt, Innsbruck, 193.79; 2) Heim Hubert, Ljubljana, 181.30; 3) Miller Weirner, Innsbruck, 180.22; 4) Knobloch Narbert, Innsbruck, 178.72. V slalomu je Novak 13. s časom 2:33.3; v kombinaciji je 14. s 164.95 točke. V slalomu je •Šorli 18. s 2:38.7: v kombinaciji je 20. s 158.03 točke. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Krai § ; vrsta Ljubljana 64 0 -!V4 12 - 10 0 5-5 sneg Maribor »'68'5 00 16 — 10 0 3-.) sne^ Zagreb /60 v 1-0 2-0 8i) 10 E, 0-2 sneg Belgrad 9 .z-.. 2*0 <5 10 SSW! — — Sarajevo ■ 614 -fi-o 3*0 .J> 10 0 120 sneg Sušak — — — — — — — — Split — — — _ w. K um bor — - — - — — — Hab — — — — — — ** — Vremenska napoved: Deloma oblačno vreme, ponekod še sneg. Splošno pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Dopoldne pretežno oblačno. Ob 9.15 je pričelo rahlo snežiti, ob 11.40 se je oblačnost zmanjšala in je bilo do 13 deloma jasno; ves ta čas pa je pomalem rahlo snežilo, a ponoči močneje. Višina padlega Snega 6 cm. Ljubljana danes Koletfar Danes, sreda, IG. februurja: Julijana. Četrtek, 17, februarja: Frančišek. Xočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Kamor, Miklošičeva cesta 20; mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. VI. seja krajevnega odbora za XX. mednarodni katoliški esperantski kongres, ki bo v Ljubljani od G. do 11. avgusta t. 1., bo v nedeljo, 20. t. ra. ob 15.30 v sejni sobi hotela »Metropol« v Ljubljani. Za vse člane odbora udeležba obvezna, delegati klubov in društev, ki so včlanjena v S. E. A. vabljeni. — Tajnik Kr. Kongr. Odb. Prosvetno društvo Trnovo. »Dunaj, Budimpešta, Krakovo« je naslov predavanju, ki ga bo imel na desetem prosvetnem večeru drevi ob 8 v društvenem domu g. pater dr. Roman Tominec. Prihodnja produkcija gojencev Državnega konservatorija do v ponedeljek 21. t. m. v veliki filharmonični dvorani zvečer ob četrt na sedem. Spored priobčimo. Aleksander Borovski igra na svojem petkovem koncertu naslednja dela: Dva Bachova preludija in fugi v g-molu i,n g-duru in nato še istega skladatelja tri orgelske predigre, izmed katerih imajo posamezne predigre sledeče naslove: Zbudite se, kliče nas glas, Veselite se ljubi kristjani in V Tebi ie veselje. Ta tri dolu v Busonijevi priredbi za klavir. Sledi Beethovnova Sonata Appassionata op. 7, ki jo prištevamo med najlepša dela nesmrtnega mojstra, kar jih je napisal za klavir. Po odmoru zaigra Pro-kofjev Sarkazem in Preludij v c-duru, dalje Medtnerjevo Pravljico v f-molu in Stravinskega Ples voznikov iz baleta Petruška. Koncert zaključijo Lisztove skladbe. Petrarkov Sonet, Pii izviru in Ogrska rapsodija štev. 10. Anton Borovski je brez dvoma eden največjih klavirskih umetnikov našega časa Koncert bo v petek 18. t. m. ob 20 v veliki filharmonični dvorani. Vstopnice so v predprodaji v knjigami Glasbene Matice. Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 20 url Sreda, 16 februarja: »Rdeče rože«. Red Sreda. Četrtek, 17. februarja: »Bela bolezen«. Red Četrtek. Petek, 18. februarja: Zaprto. Sobota, 19. februarja: »Velika puntarija«. Premiera. Opera. — Začetek ob 20 uri. Sreda, 16. februarja: »Evgenij Onjegin«. Gostuje A, Dermota. Izven. Znižane cene. Četrtek, 17. februarja: »Traviata«. Gostovanje ge, Zlate Gjungjenac. Izven. Znižane cene. Petek, 18. februarja: Zaprto. Sobota, 19. februarja: »Madame Buttcirfly«. Izven. Gostuje ga. Zlata Gjungjenac. Znižane cene. DRAMA Med najbolj uspele predstave letošnje sezone spada Čapkova sodobna drama »Bela bolezen«, ki je občinstvo tako navdušila, da si jo ie mnogo _ obiskovalcev ogledalo po večkrat. Idejno zanimivo zasnovana drama prikazuje posledice kuge bele bolezni ter boj za dosego večnega miru. Zasedlba običajna. Predstava je za red četrtek. Prav danes je stoletnica smrti Matije Gubca, kmečkega junaka, vodje puntarjev, ki so se borui za staro pravdo. V drami ga bo predstavljal Ivan Levar, ki je oživotvoril na našem odru že številne junaške like. Razen njega igrajo vodilne vloge v Kreftovi zgodovinski kroniki »Velika pimtarijac Kralj škofa Draškoviča, Skrbinšek Tahija, Cesar župnika Babiča. V ostalih vlogah nastopa celoten dramski ansambl, pomnožen s številnimi Statisti. OPERA Anton Dermota ima drugo in poslednje gostovanje jutri zvečer kot Lenski v operi Evgenij Onjegin. Ostala zasedba kakor' običajno. Predstava je izven abonmaja in veljajo znižane operne cene. Gosna Zlata Gjutigjendc-Gavellova gostuje v četrtek t7. t. m. v Verdijevi operi Traviata. v 6oboto 19. t. m. pa v Puccinijevi operi »Madame Butterfly«. Tako absolvira umetnica tudi v tem mesecu svoja dva običajna gostovanja v naši operi. Za obe predstavi, ki sta izven abonmaja, veljajo znižane oporne cene. V Mozartovi operi »Don Juan«, ki se po večletnem presledku prvič uprizori zopet na našem odru v torek 22. t. m., nastopijo ge. Oljdekop, Vidalijeva in Nollijeva ter gg. Gostič, Betetto, Primožič, Kolacio in Petrovčič. Dirigira in re-žra ravnatelj Polič. Letošnja premiera »Don Juana« je zvezana s proslavo 25 letnice umetniškega delovanja ravnatelja Poliča. Zato je premiera izven abonmaja. Naročajte in sirite Slovenski dom! Nova reševalna letala v Jugoslaviji Letataf kakršna nam te pokazala Poljska Kakor poročajo iz Zemuna, je naša država zadnje čase v letalstvu precej napredovala. V Zemunu in po nekaterih drugih letališčih so dobili nekaj prvovrstnih motornih letal, ki so bila izdelana na Angleškem in v Nemčiji. Prej so izdelovali letala, ki jih je Jugoslavija opustila, predvsem na Francoskem, zdaj pa je nakupovanje tam sl; or o cisto opustila in se obrnila raje na angleški in nemški trg. Letala, ki emo jih dobili v zadnjem času, so prva, ki imajo to prednost, da med poletom lahko skrijejo kolesa v trup ter je na ta način mogoče doseči z njimi dosti večjo hitrost zaradi manjše ovire zraka. Takšna letala imajo v ostalih državah že nekaj časa, bodisi da 60 ta letala vojaška ali pa potniška. Na zemunskem letališču pristajajo vedno pogosteje tuja letala iz najrazličnejših evropskih držav. Tu imajo naši strokovnjaki priliko, da si ta letala bolj natančno ogledajo. Nedavno je priletelo na zemunsko letališče tudi večje poljsko bolničarsko le- 500 let stara želva Na obali Kube so našli ribiči želvo, ki je 'dolga 4 m in ima tej velikosti primerno težo. Ko so raziskali pri rodoslovci njeno lupino, so ugotovili, da je stara približno 500 let, torej je želva živela še za časa Krištofa Kolumba, ko je odkril Ameriko leta 1492. 360 m na sekundo Misel, da leti žuželka hitreje kaker je hitrost glasu, se je zdela raznim znanstvenikom tako svojevrstna, da so začeli raziskovati in prodirati v tajno sveta žuželk. Že dalj časa so se ukvarjali z mislijo ti s poznavalci narave, kdo je najhitrejši na svetli. Neko prirodoslovno društvo v Ameriki je razpisalo celo nagrado za raziskovalca, ki dožene bitje, ki je najhitrejše na svetu. Ugankarji so reševali uganke, znanstveniki so se z vso vnemo vrgli, da rešijo to uganko. Nekateri so menili, da je človek najhitrejše bitje na svetu, saj danes lahko z letalom doseže neverjetno hitrost. Toda to hitrost ni dosegel človek sam kot tak. Dosegel jo je s pomočjo svojega uma in svojih rok. Nekemu znanstveniku pa se je posrečilo izslediti žuželko, ki leti s hitrostjo 560 m na sekundo. Ta žuželka — rogač — živi tudi v Evropi. Ni to naš rogač, ki ga pozna vsak otrok. Leti pa tako, da ga ni videti. Slišati je samo brenčanje. Temu znau-stveniku se je tudi posrečilo ugotoviti hitrost te žuželke. Ta novost, oziroma hitrost, je tudi same talo. Njegovim poskusnim poletom so prisostvovali tudi naš'i letalski strokovnjaki ob navzočnosti poljskega poslanika Dembickega. To letalo so podarili poljski katoliški duhovniki poljskemu Rdečemu križu. V letalu je poleg prostora za posadko tudi prostor za zdravnika in dva bolnika ter shramba za zdravniške potrebščine. Z letala je mogoče spuščati zdravila s padalom. Na ta način je mogoče najhitreje nuditi zdravniško pomoč posebno v onih krajih, ki trpe zaradi povodnji ali drugih nezgod. Zdi 6e, da so bili naši letalski strokovnjaki od sile zadovoljni s temi poskusnimi poleti na zemunskem letališču in da bo naša država v kratkem nabavila nekaj takšnih rešilnih letal. Domača reševalna letala 90 dozdaj še bolj borna in ne ustrezajo potrebam. V ta namen je bilo že sklenjeno, da bo država dala na razpolago letos nad sedem milijonov dinarjev kredita več, kakor pa ga je bila namenila za naše civilno letalstvo lansko leito. Za civilno letalstvo bo letos država dala vsega skupaj 23,361.000 dinarjev. Amerikance osupnila, zato jim nikakor ne more iti v glavo ta ugotovitev. Ce bi bilo pa to res, potem bi bila zmožna preleteti ta žuželka v eni uri 1296 km, kar bi bil res svojevrsten rekord v stvarstvu. Kitajsko leto Kitajci štejejo po svojem štetju leta v skupinah po dvanajst let. Posamezna leta te skupine imajo kaj čudna imena in sicer: podgana, vol, tiger, kunec, zmaj, kača, konj, ovca, opica, pišče, prašič in pes. Letos 1. februarja se je začelo tigrovo leto. Nogometna tekma 1.1793 Kako so nekoč igrali nogomet, nas poučuje poročilo iz leta 1795. Anglija je domovina nogometa in razumljivo je, da je bila ta tekma v tej deželi. Nogometna kluba iz Sheffielda in Nort-da sta na božič v omenjenem letu igrala tekmo. Vsako moštvo je imelo po šest igralcev. Gledalce je spremljala godba na igrišče. Ta običaj vidimo tudi pri nas na deželi, da godba spremlja igralce in gledalce na igrišče. Tak primer se je dogodil pred nekaj lriti v Beli krajini. Borba se je razvila v pravo bitko, katere se je udeležilo na obeh straneh nekaj nad sto ljudi. Poročilo pravi, da je bilo mnogo ranjencev, smrtnega slučaja pa nobenega. Omenja tudi, da je trajala tekma tri dni. V severnih morjih divjaj« siloviti viharji. Angleški rešilni motorni čoln hiti kljub besnečim valovom brodolomcem na pomoč. Tude fedila vplivalo na razpoloženie Izberi si špinačo. Ta namreč pospešuje Tvojo delavnost. Znani vegetarijanski hotel »La France« v Parizu nudi svojim gostom jedila, ki vplivajo na duševno razpoloženje. Reklama je vsaj taka in jedilni listi so temu primerno urejeni. Čim stopiš v hotel, zagledaš velik jedilni list, na katerem je našteta množica jedil. Na levi strani so lepo po redu nanizana imena posameznih jedi. Jedila so pripravljena samo za vegetarijance, to je za one, ki se hranijo samo z rastlinsko hrano. V sredi jedilnega lista je stolpec, kjer so označeni vplivi, ki jih imajo posamezne jedi na razpoloženju, ob desni strani so cene. Tu zvemo, da špinača vpliva na delavnost, doslednost in voljo, kislica pospešuje otožnost, bel fižol na sanjarjenje, zelen fižol osvežuje duševne delavce. Krompir vpliva pomirjevalno, na duševno uravnovešenost in nagiblje k otožnosti. Naši žganci niso omenjeni, gotovo pa vplivajo na zadovoljstvo in dobro razpoloženje. Nekemu nemškemu društvu za raziskovanje globine morja se je posrečilo dognati največjo globino morja. Največja globina je dognana v Tiliem morju in sicer v bližini Filipinov. Tu je morje globoko 9870 metrov. Toplota cvetlic Prirodopisec profesor Blarnigghem je iznašel posebne vrste toplomer, s katerim merijo toploto cvetlic. Tako je ugotovil, da ima na primer popek rože, ko pade po daljši suši dež, komaj 9 stopinj večjo toploto kakor pa ozračje. Nekateri prirodopisci menijo, da rastline tudi zbole zaradi toplotnih sprememb. Kje je morje najbolj globoko? Majhno nemško letalo »Študent«, ki je tako lahko, da ga lahko privzdigne otrok. Radio Programi Radio Ljubljana Sreda, 16. febr.; 12.00 Šramli igfraji (plošče) — 12.& Poročila — 13.00 Napovedi — 13.20 Odmevi iz Španijo /plošče) — 14.00 Poročila — 18.00 Mladinska ara: Fe* bruar v naravi (g. Miroslav Zor) — 18.20 Glasbeno slike (plošče) — 18.40 Preskrba brezposelnih delavcev (g. R. Smersu) — 13.00 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Uvod v prenos — 20.00 Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani: v I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. Vilko Ukmar), v II. odmoru: Napovedi ifl poročila. Drugi programi Sreda, 16. febr.: Belgrad: 20 Arije, 20.40 Zabavni program, 21.30 Vokal, koncert, 22.20 Plošče — Zagreb■' 20 Ljubljana — Dunaj: 19.35 Ork. koncert, 20.40 Zabavni program, 21.40 Violina, 22;30 Sinfonični koncert, 23 Orkestr. koncert — Budimpešta: 19 Ork. koncert, '20.35 Operni orkester, 22 Cigan, orkester, 23.10 Jazz — Rim-Bari: 17.15 Violina, 21 Flotowa opera .Marta« — Praga: 19.25 Operetna glasba, 19.55 Igra, 22.35 Plošče — t'aršava: 20 Plesna glasba, 21 Chopinove skladbe, 23 Vokal, koncert, 22.3« Plesna glasba - Sofija: 19.30 Narodna glasba, 20 Vokal, koncert, 20.45 Verdijeva opera •Rigoletto«, 23.10 Nar. glasba — Berlin: 19.10 Zabavna in plesna glasba — Hamburg: 19.10 Moderna zabavna glasba, 20.30 Odlomki iz nove Kempffove opere — Lip-sko: 20 Ljudski koneert — Strasbourg: 21.30 Sinfonični koncert konservatorija iz Nancyja. Mark Twain: Kraljevič in siromak Neki čevljarski mojster je s svojimi pomočniki sedel pri večerji za mizo, na kateri je stala skleda klobas. Naenkrat je električna luč ugasnila. 'Ker je bil mojster v skrbeh, da bi pomočniki temo preveč ne izkoristili ter več pojedli kot pa je bil njih delež, je hitro pograbil skledo in jo držal pod mizo. Ko je čez nekaj časa njeegova žena 6topila v sobo s prižgano svečo in je sadeda spet prišla na mizo, ni bilo klobas nikjer. Sultan, ki I je čakal pod mizo, se je dobro okoristil z izredno I priliko. 22. Nadškof je že imel svoj govor, že je tudi mazilil novega kralja s svetim oljem in ravno, ko mu je hotel položiti kraljevsko krono na glavo, se zasliši močan otroški glas: »Stoj!« Pravi kralj Ed-ward se je preril skozi vrsto stražarjev ter stekel v katedralo, kjer je bilo kronanje! K[e [e morje najbolj gSoboko? Romunski patriarh Miron Christea, ki mu je po odstopu predsednika vlade Goge kralj Karl zaupal ministrsko predsedstvo * ■ k ' ROBERT LORD 11 POD CRNO KRINKO Vse kar je Groganova pripovedovala, so že vsi znali na pamet, kajti mama Groganova je take reči pripovedovala večer za večerom. Zato je Ed vstal, voščil vsem lahko noč in odšel v svojo sobo. V sobi se je prvo uro sprehajal od vzhodnega k zahodnemu zidu, drugo uro pa od severnega k južnemu. V teh dveh urah pa se je kljub nemirnosti vendarle spomnil na nekaj. Odprl je okno in zažvižgal v noč dogovorjen žvižg. Iz sobe pod njim se je oglasilo enako skrivno znamenje. Zveza je bila torej v redu. »Lahko noč, dekle ...!« je voščil Ed tiho v noč. »Pozdravlja vas lepa Pearl!« je bil odgovor. Ed je srdito zaprl okno in se odpravil spat. V tej jezi je že skoraj zadremal, ko je nenadoma zaslišal trkanje na zid. Tudi on je potrkal na zid v enakem redu udarcev. Veselo se je nasmehnil, se obrnil v postelji, da je vse zaškripalo. Toliko mu je odleglo, da je kar brž zaspal ... Tudi Betty je .v svoji sobi, ki je bila tik pod Edovo, skoraj dremala. V polsnu je še poslušala, kako navijajo zunaj črički. Stara Groganova dva pa sta imela dolg, skrivnosten pogovor, iz katerega se je sem pa tja slišalo ime Ed in Betty. Tudi Frankovi sosedi so se odpravili spat. Tudi oni niso opazili črnih senc, ki so bile ogrnjene v temne halje in so nosile krinke ter so se pomikale tiho mimo njihovih hiš v mrak ... V. Razočaranje. Zjutraj se je spet začel navaden delovni dan, kakor jih je bilo že toliko v letu. Frank in Ed sta vstala kakor navadno, se oblekla, popila na hitro zajtrk, vzela s seboj v papirju nekaj za kosilo, sedla v svoja stara avtomobila in odšla na delo v Hendon-Works. Sirene so spet kakor vsak dan pele svojo jutranjo pesem. Vse je bilo prav tako kakor včeraj, ali kakor bo jutri. Prišla sta v tovarno malo prej ko navadno. Hitro sta se preoblekla v delovno obleko, nato pa veselo pohitela še na tovarniško igrišče, da se pred delom malo pretegneta. Tam je bilo že precej tovarišev, ki so nabijali žogo. Frank in Ed sta brž pristopila. »Kadar bo Frank nadzornik, to bomo takrat lenarili!« je zavpil nekdo med igro. »Zdi se mi, fantje, da ste preneumni za to.« je zabrusil Cliff, ki pri igri seveda ni manjkal. »Tudi jaz mislim, Cliff, da smo mi vsi trapasti, da, da, razen tebe!« je na Cliffov posmeh odvrnil Ed. Žoga je žvižgala po zraku od enega do drugega in veseli fantje so hitro tekali sem in tja, da bi jo dosegli. To ni bila nikaka po pravilih določena igra, marveč kar tako nekaj za preganjanje zaspanosti. »Frank bo odličen nadzornik ... Izurjen je .,.« je nadaljeval Cliff. »Ti se za svoje stvari brigaj, Cliff,« mu je odvrnil hitro Ed. »Poslušaj, dečko, kaj pa se jeziš name? Kadarkoli kaj zinem, se že hočeš prepirati! Ne razumem te prav dobro... Ali si morda z levo vstal?« Okoli njega so vsi bušknili v smeh. Ed je pograbil žogo in jo z vso silo vrgel Cliffu v glavo. Tako se je na kratko končal ta jutranji prepir. Ko so se tako pulili in podili za žogo, je nekdo poklical Franka. Hitro je odšel z igrišča ter izginil za vogalom tovarniške zgradbe, Ed je zapazil, da je Frank nekam naglo odšel, ter je zaklical za njim: »Frank, se je kaj zgodilo?« »Nič, nič,« je kar grede odgovoril Frank. »Tudi ti pridi sem.« Za vogalom tovarniške zgradbe v bližini izhoda je stal avtomobil. Poleg njega je bil moški, ki je vljudno pozdravil Franka, ko se je približal. »Torej, to bi bil tisti avtomobil,« je začel neznanec. Frank je že od daleč opazoval krasni blesk avtomobila. Pristopil je bliže, prijel za vozilo in si ga ogledoval. Bil je to krasen, nov, odprt, razkošen avtomobil. Športni voz! Stopite malo vanj in sedite za krmilo!« je nagovarjal neznanec Franka, Frank se ni pomišljal, vsedel je udobno za volan in veselo namignil Edu, ki je stal v bližini in opazoval to čudo. »No, kaj praviš, tovariš,« je vprašal Frank Eda. »Ta voziček nameravam kupiti.« »Ni slab,« je odvrnil Ed, kakor da bi pomišljal, če bi sploh kaj rekel na to. »Ali se ne počutite v njem ko mali bog? . . .« je silil vanj trgovec in skušal dati svojim besedam vso sladkost, da bi ga zamamil. Pa se mu tudi ni bilo treba mnogo prizadevati. Čisto jasno je bilo, da je avtomobil Franku zelo ugajal, kajti kar tajal se je od zadovoljstva. Udaril je malo po krmilu, pritisnil na gumb ter zatulil, potegnil za zavoro in pogledal še vžigalnik. »Aparati so zelo dobri,« je ugotovil Frank zadovoljno. »Le to ne vem, če vžigalnik tudi vžiga, kakor je treba.« »To se razume, pa poskusite, no!« Frank je pritisnil na vžigalnik in močni motor je kar zarjovel. »S štirimi litri in pol bencina lahko prevozite petdeset milj,« je hitel dalje hvaliti svojo robo zgovorni prodajalec. »To je res izreden avtomobil.. . Ali naj vam ga pošljem še danes?« Frank je stopil iz voza. Še ga je nekoliko ogledoval od vseh strani, pri tem pa škilil na Eda, ki je z nič manjšim zanimanjem strmel v krasno vozilo. »Torej, naj vam ga dostavim še danes?« ga je priganjal trgovec, ki se mu je zdelo, da je železo še vroče. »Da vam čisto po pravici povem, avto mi zelo ugaja. Kajne, Ed, da je lep in trden?!« »Da, tudi meni ugaja, toda ...« »Odločil se bom še nocoj. Dobil sem v tovarni mesto naJ' zornika in bom imel malo večjo plačo. Zato sem se tudi odločb da kupim nov avto... Pokličite me zvečer po telefonu.« »0, čestitam, gospod Taylor! Toda nikar preveč dolgo ne premišljujte .,.« •Slovenski dom« izhaja »sak delavnik ob 12 Mesefna naročnin« 12 Din, en ino?em«tvo 2? Din Uredništvo: Kopitarjeva oHra 6/FII Telefon 4001 do 400). Uprava« Kopitarjeva olica 6> Za Jugoslovansko tiskarno * Ljubljani) K čet Izdajatelj; Ivan Rakovec. Uredniki Jože Količek.