Glasnik SED 22 (1982) 2 37 Jacobeit, W.: Schafhaltung und Schafer in Zentraleuropa bis zum Beginn des 20. Jahrhundens. Berlin 1961. Rudolph, W.: Handbuch der volkstümlichen Boote im östlichen Niederdeutschland. Berlin 966 Weinhold, R.: Topferhandwerk in der Oberlausitz. Beitrage zur Geschichte der Oberiausitzer Topferhandwerks, Berlin 1958. 4. Jacobeil, W.: Bauerliche Arbeit und Wirtschaft. Ein Beitrag zur Wissenschaftsgeschichte der deutscher Volkskunde. Berlin 1965. 5. glej tudi: Nedo, P.: ,,Volkskunst" gestern und heute. Eine begrif(üohe Er&terung. v: Tradition und Gegenwart. Festschrift ¡um 1 SO ¡ahrigen Bestehen des Musikverlager Friedrich Hofmeister, Leipzig 1357. Nedo P,: Grundriß der sorbischen Volksdichtung. Bautzen 1966. Langernutz, R. & Nedo, P. Sorbische Volkskunst. Bautzen 1968. 6. glej tudi: Hoffmann-Ostwald, D. & Holtmann, L,: Deutsches Arbeitertheater 1918-1933, Eine Dokumentation. Berlin 1961. prim. z drugo ra/iirjeno izdajo Berlin 1972. 7. prim tudi: Nedo, PI: Forschungsarbeit im Dienste der Weiterentwicklung unseres Volkskunstschaffens. v: Volkskunst 7/1952. isti: Der erste Plan der Forschungsarbeit, v Volkskunst 4/1953 Jacobeit. W. & Nedo, P. (izd.): Probleme und Methoden volkskundlicher Gegenwartsforschung. Berlin 1969. 8. prim.: Jacobeit, W. & Mohrmann, U.: Zum Gegenstand und zur Aufgabenstellung der Volkskunde in der DDR, v: Letopis, Festschrift für Paul Nedo, Reihe C - Nr. 11/12. Bautzen 1968/69. 9. Jacobeit, W, & Mohrmann, U. (izd.l: Kultur und lebensweise des Proletariats. Berlin 1973, TO. Jacobeit, W. & Nedo, P. (izd.f: Probleme und Methoden volkskundlicher Gegenwartsforschung. Berlin 1969. 11. Räch, H.-J. & Weitzel, B. fizd.J: Landwirtschaft und Kapitalismus, Zur Entwicklung dei ökonomischen und sozialen Verhältnisse in der Magdeburger Börde vom Ausgang des 18. Jh. bis zum Ende dos ersten Weltkrieges, 1. u, 2. Halbband. Berlin 1978 u. 1979. isti: Bauer und Landarbeiter im Kapitalismus in der Magdeburger Borde. Zur Geschichte des dorflichen Alltags vom Ausgang des 18. Jahrhunderts bis zum Beginn des 20. Jahrhunderts. Berlin 1982. 12. (B. Weifte!, H. Strobach, W, Jacobeit): Zur Geschichte der Kultur und Lebensweise der werktätigen Klassen und Schichten des deutschen Volkes vom 11. Jh. bis 1945. — Ein Abritt, v: Wissenschaftliche Mitteilungen der Deutschen Historiker-Gesellschaft, 1—111. Berlin 1972. /a folkloristiko in raziskovanje ljudske umetnosti Bachmann, M.: Das Waldkirchner Spielzeug—Musterbuch. Leipzig I 978. Mohrmann, U,: Engagierte Freizeitkunst. Werdegang und Entwicklungsproblerne des bildnerischen Wolksschaffens in der DDR. Berlin 1982 fv tisku). Neumann, S.: Macklenburgische Volksmärchen. Berlin 1971. peesch, R.: Volkskunst. Umwelt im Spiegel populärer Bild-nerei des 19, Jahrhunderts, Berlin 1978. Strobach, H.: Deutsches Volkslied in Geschichte und Gegenwart. Berlin 1980. Wl (izd.): Geschichte der deutschen Volksdichtung. Berlin 1381. Woeller, w.: Volkssagen zwischen Hiddsee und Wartburg, Berlin 1979. 13 Preučevanje delavstva: P'aul, H.: Landarbeiterleben im 19. Jahrhundert, Berlin 1 979. Räch, H. -J,: Bauernhaus, Landarbeiterkaten und Schitter kaserne. Zur Geschichte von Bauen und Wohnen der Ländlichen Agrarproduzenten in der Magdeburger Borde des 19. Jahrhunderts. Berlin 1974. Schone, B.: Kultur und Lebensweise Lausitzer Bandweber. Bariin 1977. Weinhold, R. lizd.): Volksleben zwischen Zunft und Fabrik. Srh-'®" Kultur und Lebensweise werktätiger Klassen und fachten wahrend des Ubergangs vom Feudalismus zum Kapitalismus, Berlin 1982. glej tudi: entzien, U.: Bauernarbeit im Feudalismus, Berlin 1980. 1969 W': Se9elboö,e der deutschen Ostseekuste. Berlin Ein'nhh 'd' wi(lierarbeit an der Elbe, Saale und Unstrut. J?e ^'S'orisch-eihnographische Untersuchung der Produk-Priaft":.des Weinbausauf dem Gebiet der DDR. Berlin 1973. ° v programu tudi magične skupine, kot so line rs j2 Praqfi Srečko a-edniT'*' S° iolsti'h nal°n le ene izmed ljubljanskih sol, zato bi bilo vsako posploševanje krivično. Zapis noče biti anketa, ampak je le skupek najrazličnejših mnenj o ljudski ustvarjalnosti, kot jo pozna šolar na začetku svoje srednješolske poti. Nekatere šole, oz. učitelji v Ljubljani in po Sloveniji posvečajo etnologiji precej pozornosti, kolikor se da v sklopu predmeta, ki ga poučujejo. To se kaže tudi iz našega intervjuja s tremi pedagoškimi delavci, ki ga objavljamo v tej Številki, Kljub vnemi nekaterih učiteljev lahko trdimo, da je splošna raven etnološkega znanja pod povprečjem, da so predstave o etnologiji dokaj meglene, kar je razumljivo, saj se je šele v zadnjih letih prebilo uradno spoznanje, naj učenec (sicer izven rednega pouka) dobi nekaj osnov o etnologiji. Bodoči študenti etnologije o svoji vlogi v etnološkem strokovnem delu Povprečnost etnološkega neznanja presegajo samo učenci tistih šol, kjer so jim profesorji (etnologi in (jubitelji) dali vsaj splošno predstavo o etnologiji, ali pa posamezniki, ki so se za etnologijo posebej zanimali in so jo po končanem šolanju izbrali tudi za svoj Življenjski poklic. Pa še tu so velika nihanja. Zanimivi so zato pogledi maturantov, ki so se odločili za študij etnologije, PZE za etnologijo je hotelo z nalogo o mestu etnologa spoznati kandidate, ki se vpisujejo na oddelek. Iz lanskoletnih razmišljanj bodočih etnologov so tudi naslednje misli. Iz nalog se vidi, da bodoči študentje zelo dobro čutijo predvsem vrzeli v etnološkem delu (kaj ni raziskano, kaj je manj, kaj bi bilo še potrebno) in te vrzeli si jemljejo kot obvezo za svoje bodoče delo, podkrepljeno z mladostno vnemo in zagnanostjo. Toliko stvari je, ki še niso ali so le na pol raziskane, zato mislim, da bom vsestransko zaposlena. Lejla Ker pač v današnji etnologiji še kopica problemov (v metodiki, v izbiri predmetov raziskovanja, v nezainteresi-ranosti študentov in znanstvenikov za določene raziskave, v odnosu vas — mesto), si svoje mesto v strokovnem delu nadebudni študent lahko predstavlja za zdaj le v študiju. Vida ga na bolj ali manj akademski način. Miha Nekateri bodoči etnologi vidimo svoje mesto kot strokovnjaki, ki bi se z znanjem in voljo upirali neizrazni „kulturni industriji", saj ta industrija preprečuje oblikovanje samostojnih in odločujočih individuov. Milena Za študij etnologije sem se odločila zaradi zanimanja za človeka. . , Zanimajo me ljudje v svojem okolju, njihov način življenja in njihova kultura . . . Ljudje, ki se rojevajo, živijo in umirajo na različnih celinah vsi enako in vendar vsak na svoj način. Stojana Zdi se mi, da tako majhen narod kot smo Slovenci, mora imeti dobro razvito etnološko dejavnost, saj mu le-ta ohranja in raziskuje njegovo materialno in duhovno kulturno dediščino ... Ta dediščina n3m omogoča, da se zavedamo svojih korenin, spoznavamo življenje svojih prednikov, na katerih izkušnjah smo zgradili našo sedanjo družbo in življenje. Stojana Po mojem mnenju etnologija ni in ne more biti samo veda, ki se ukvarja z ostanki iz pradavnine, temveč mora Glasnik SED 22 (1982) 2 40 raziskovati nastajanje novih plasti, njihovega odnosa do življenja ... Tu so ljudje, njihove navade, običaji, govorica, noša, njihov način življenja in izvor, ki so premalo raziskani . . . Čas neusmiljeno teče. Borut Občutek imam, da ne spoštujemo dovolj tega, kar so naredili naši predniki. Predvsem s področja arhitekture. Želim si, da bi v bodočem poklicu tudi sama kaj doprinesla k boljšanju odnosov. Nadja Nesmiselno bi bito delo etnologov ločevati na dva dela eni bi gradivo zbirali, drugi pa razčlenjevali , . . Pomembno za etnologa je, da se vživi v družbo, ki jo raziskuje, dobro mora poznati njeno kulturo. Če odkrije neke značilnosti ni zadosti, da samo ugotovi določene stvari, ampak kolikor se te stvari dejansko zgodijo. Me I i ta Splošno znana laična misel je bila [in je deloma še) da etnološko delo (če se malce obregnem ob naslov) sploh ni „strokovno" (v smislu neke angažiranosti študija in dela,). Povprečen človek s ceste misli (to povzamem iz lastnih zasliševalnih izkušenj), da je etnološko delo še vedno romatično in zgolj slučaj nos t no, če ta človek sploh ve kaj je etnologija. Te misli so ljudje večinoma pobrali s televizije. Miha V drugih državah so etnologi že začeli poudarjati, da je razvijajoče delavstvo prav tako zanimivo z etnološkega vidika, kot katerikoli drugi sloj. To tezo so sprejeli tudi slovenski etnologi . . . Posamezniki se lahko specializirajo za preučevanje tradicionalnega ali pa modernega mestnega življenja. Tatjana Zrli se mi, da danes Litija ni deležna vel ikega zanimanja s strani etnologov, (Mesto je zanimivo, saj se tu stapljajo elementi kmečkega in mestnega življenja). Vesela bi bila, če bi jaz kdaj „nasledila" začetnika slovenske etnologije Janeza V. Valvazorja, ki je živel in delal na gradu Bogenšperk. Tesa Murska Sobota je mlado mesto, ki pa je iz etnološkega pogleda premalo raziskano. Še so stvari, ki bi se morale veliko bolj obdelati in naloga vseh nas je, da se tudi uresniči. Borut Etnologija je znanost, ki terja veliko terenskega dela. Stvari se ne morejo preučevati v zaprtem kabinetu. Moraš med ljudi. Tako aktivno terensko delo, ki je fizično in psihično včasih zelo naporno, me tako veseli, da ga ne bi zamenjala za sedenje v muzeju, kjer bi razlagala poreklo neke stvari naključnim obiskovalcem, Ksenja Za vedno bi se želela zaposliti v muzeju. Tam najdem svoj notranji mir. Je izredno malo obiskovalcev tn človek se lahko spočije od hitrega tempa življenja . . . Moje geslo je, da mora človek uživati vsak trenutek življenja. S tem hočem povedati, da bom uživala med štiriletnim študijem (v etnologiji me vse veseli in zanima) in da me služba v bistvu niti tako ne skrbi. Božena „Gnil boš v provincialnem muzeju!" Res se sliši ta „preroški" stavek dobrih prijateljev grozno, vendar mislim, da si z določeno pridnostjo in iznajdljivostjo delo lahko olepšaš in si tudi v določenih mejah lahko — solist. Tak čisto povprečen solist, saj je za prave virtuoze — zlasti v etnologiji — malo prostora. S tremi osrednjimi ljubljanskimi ustanovami in nekaj pokrajinskimi muzeji, je stvar že dokaj izpolnjena. Razen če se ne odprejo mesta v turizmu (kmečkem in vrhunskem). Poleg tega pa bi bilo potrebno pri delu pomagati arhitektom, tekstilcem, novinarjem itd, in pri tem čim bolj drago prodajati svojo etnologijo, to je — ne se spustiti na nivo cenene „pomožnosti" ... S pomočjo „vplivnih" bi etnologija lahko dobila mesto v različnih povezavah, saj se sama včasih utaplja v svoji strokovnosti. Pu svetu (tako na vzhodu kot na zahodu) so te možnosti že dobro izkoristili, pri tem pa etnologije niso prodali. Nasprotno, ponekod so si celo „podredili" tudi tehnične vede in ustvarjajo „čuda božja". , . . . Etnologija je zame najširša in edina „direktna" veda o kulturi (lahko pa bi jo pustil v ogradi kulturnikov v ožjem pomenu besede). Zaradi prirojene skromnosti pa svoje mesto v strokovnem delu zaenkrat vidim le v delu samem. Miha Folklora in folkloristika, kot jo vidijo študentje etnologije Zagrebška študentka etnologije in sociologije Maja Povrzanovič nam je poslala anketna vprašanja o folklori, na katera bodo odgovarjali hrvaški študentje etnologije, muzikologije in folkloristike. Anketo so izpolnili tudi ljubljanski študentje etnologije. Anketa ni imela ambicij, da bi bila preizkus znanja ali provokacija, šlo je le za t. im. „letečo anketo", na katero študentje odgovorijo kar v najkrajšem času. Ci!j ankete je bil, da bi zvedeli, koliko študentje poznajo terminologijo in kako razmišljajo o folklori in folkoristiki. Odgovarjalo je 13 študentov in študentk etnologije, od tj do 3. letnika, od tega sta bila dva „samo" etnologa, osem jih Študira etnologijo kot glavni (A) predmet, trije pa imajo etnologijo pod B. Etnologi, katerim je prvi predmet etnologija, študirajo pod B sociologijo (5), zgodovino (2) in slovenski jezik (1). Ostalim trem, ki Študirajo etnologijo pod B, pa je glavni predmet geografija (1), umetnostna zgodovina (1) in zgodovina (1). Na anketo je odgovarjalo pet študentov iz 1. letnika, pet iz drugega in trije iz tretjega letnika. Rezultati: Anketa je imela poteg štirih splošnih vprašanj (študij, letnik . . .) še dvanajst vprašanj o folklori in folkloristiki. (Vprašanja predstavljam skupaj z odgovori.) Prvo vprašanje se je glasilo; Kaj je folklora? — 7 študentov je odgovorilo, da je to panoga, ki preučuje ljudsko vedenje, znanje, obnašanje ali t. ¡m-duhovno kulturo; — 2 odgovora sta bila, da je folklora ostanek šeg i" navad, ljudskih pesmi in plesov, ki so nastali v preteklost in so se ohranili do danes, — ostali štirje pa so o folklori menili tole: da je ljudstva, ki se kaže skozi ustno slovstvo, pesmi in plese. Eden je menil, da je folklora „umetno vzdrževanje starih tradicij", eden pa, da folklora „zlasti v zadnjem časf dobiva nekatere nove dimenzije in bi jo bilo potrebno zopet ovrednotiti, oz. jo na novo vsaj približno označiti-Nekdo pa je namesto odgovora postavil kar vprašanje: „Ali veste vi? In ste prepričani, da je tako? " Drugo vprašanje je bilo — Kaj je folkloristika? Devet anketirancev je odgovorilo, da je to veda (nauk) 0 folklori, pri čemer je eden dodal, da je folkloristika lahk« samostojna veda, drugi pa, da se ukvarja z delom ljudske kulture. Podoben je bil Še odgovor, ki pravi, da Je folkloristika „le del življenja, del etnologije," En odgov°r se glasi, da „etnologijo zanima človek kot kulturno biti8. Glasnik SED 22 (1982) 2 41 iolkloTistiko pa kultura kot taka." Dva anketiranca se ne moreta odločiti za odgovor, saj eden pravi, da se o terminu „niti v SFRJ menda Se niso zetfinili. Jaz tudi ne," drugi pa, „da bi bilo vsako razlaganje terminov nestrokovno in subjektivno, ker v našem študiju nismo nikoli posebej poudarjali folklorističnih problemov in smo zato premalo strokovno podkovani." Šest anketirancev je na vprašanje V kakšnem odnosu Ma folkloristika in etnologija, odgovorilo, da je folklori stika del etnologije, dva pa sta menila da „mora etnolog Poznati osnovne pojme iz folkloristike in obratno. Pristopi k obravnavanju pojmov pa so različni." Odnos folkloristika - etnologija je po enem odgovoru „odvisen od metodoloških opredelitev obeb panog," drugi pa spet meni, da sta disciplini „v odnosu, ki jima ga sami oblikujemo — kakor kdo." En odgovor pravi, „da relacije med obema humanističnima vedama vsekakor obstajajo." Nekdo je to relacijo opisal s slikovito primero, češ da sta folkloristika in etnologija „kot pes in mačka. Psa se lahko * malo truda močno kultivira (zdresira), mačka pa ohrani Pridobljeni instinkt. Več pa ne." Eden na vprašanje ni odgovorit. Od trinajstih anketirancev jih kar 10 ni odgovorilo na vprašanja. Kaj je folklorirem. Termin naj bi tudi razložili. Eden termina ne zna definirati, čeprav ga uporablja, eden ^eni, da pojem foiklorizem pozna, a ga ne razloži, ker take pojme „ponavadi razlagajo tisti, ki si zadevo ^mislijo." Eden od anketirancev ugotavlja, da se „termin Največ uporablja za reklamne, turistične ponudbe." Na vprašanje: Ali folklorni pojavi živijo samo v vaškem okolju, jih je večina (7) odgovorila z NE. Eden teh ^ttovorov je bil izražen s skepso: „Ne, vendar veči-loma." Dva sta odgovorila z da, eden še z dopolnilom, da folklorne pojave „ohranja mestna okolje samo s pomočjo folklornih skupin," Dva menita, da folklorni pojavi nastajajo na vasi, živijo pa tudi v mestni kulturi. Za nekoga je to vprašanje metodološke narave, „odvisno od Predmetnega okvira folklore." Eden na vprašanje ni odgovoril. Ali ustno slovstvo obstaja tudi danes, je bilo šesto vr>raianje. Kar 11 anketirancev je pritrdilno odgovorilo, nikalno pa nihče, le riva sta menila, „da ne v taki meri kot nekoč" ali pa le „med starimi ljudmi," Iz področja etnomuziknlogije je bilo vprašanje, ali je ^ilika med pojmoma folklorna in ljudska glasba. En ^m je odgovoril, da razlika je, štirje te razlike ne vidijo ■le ne priznavajo), štirje na vprašanje niso odgovorili. Ustali pa menijo, da je 1, pojem ljudske glasbe širši, saj Poleg vseh zvrsti glasbe, ki je nastajata in še nastaja danes, vsebUje tudi folklorno glasbo," ali 2. da razlika je, „če Pojmujemo ljudsko giasbo tako široko, kot lahko ^aZumemo pojem — ljudski (= množični)." 3, dva menita, a ie vse odvisno „od metodološke orientacije." študentje ne obiskujejo pogosto folklornih prireditev.