ptetana v gotovta. Leto LXV., št. 4S LJubljana, četrtek as. februarja 1932 Cena Din 1.- lzoaja vsaK dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit • do 100 vrst Dln 25°- 0(2 10<> do 300 vrst a Din 3.—. već j i inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inse ratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 P O D K L Ž .\ ICt: MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 12. — i'ei. 190. NOVO MESTO. Ljubljanska c Tel. št. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. —-- Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. AMERIKA PROTI JAPONSKI Amerika dolži Japonsko, da je zakrivila dogodke na Daljnem vzhodu in kršila sklenjene mednarodne pogodbe Newyork, 25. febr. g. Državni tajnik Stimson je poslal senatnemu odboru za zunanje zadeve pismo, čigar vsebino je smatrati za oficijelno stališče Amerike napram japonskemu odgovoru na intervencijo Društva narodov. Japonska je namreč v tem odgovoru izjavila, da Kitajske ni mogoče smatrati za organizirano državo. Stimson obtožuje Japonsko posredno kršitve pogodbe devetih držav in izjavlja, da mora na Kitajskem ostati politika odprtih vrat aH pa je treba ukiniti pogodbe o omejitvi pomorske oborožitve. Če bi se bile spoštovale pogodbe, ki najbrže sploh ne bilo prišlo do dogodkov v Šanghaju. Države, ki so podpisale pogodbo med devetimi državami, nimajo povoda za revizijo te pogodbe. Stimson je h kraju izrazil upanje, da bodo tudi ostale države priznale to stališče Ameriki. Državni tajnik Stimson je naglašal dalje, da so bile ameriške koncesije na pomorski razorožitveni konferenci v Washingtonu leta 1922 odvisne od toč- nega vpoštevanja pogodbe med devetimi državami s strani Japonske. Razen tega se položaj v Šanghaju ne bi bil spremenil tako, če bi bila Japonska vpoštevala določbe Kelloggove pogodbe. Amerika zaradi tega ne bo priznala nobene pravice, ki bi jo Japonska dosegla s pritiskom aH kršitvijo pogodb. London, 25. februarja. A A. Vojni spopad na Daljnem vzhodu je predmet številnih interpelacij v spodnji zbornici. Neki poslanec je vprašal, ali bo vlada odposlala v Šanghaj nove vojne ladje. Parlamentarni tajnik admiralitete lord Stanlev je odgovoril, da vlada tega ne namerava storiti. Angleška vlada je že dala zadostna pojasnila o svojem stališču. Zaenkrat med Kitajsko in Japonsko še ni bilo formalne vojne napovedi. Nadaljno stališče angleške vlade bo odvisno od razvoja dogodkov. O stvari sami angleška vlada zaenkrat ne more podati nobene izjave in bo počakala na izrek odbora pravnikov, ki o tej stvari razpravlja. Će bo pa treba, bo vlada zaščitila angleške interese. Japonski načrt za razdelitev Kitajske Kitajsko nameravajo razdeliti na več provinc — Angli- ia se ne bo vmešavala London, 25. februarja. Iz iMukdena poročajo, da je mandžurski avtonomi-stični odbor sklenil imenovati novo državo Daido, to je velika unija. Odbor je začel sestavljati tudi ustavo, ki predvideva vsako leto izvolitev nove zakonodajne skupščine. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, si prizadeva Japonska razdeliti vso Kitajsko na samostojne province po vzorcu Mandžurije. Pri tem računajo Japonci celo na pomoč Društva narodov zatrjujoč, da je mogoče samo na ta način napraviti na Kitajskem red in doseči spoštovanje mednarodnih pogodb. London, 25. febr. AA. Na vprašanje nekega poslanca, kaj je z neodvisnostjo Mandžurije, je diržavni podtajnik za zunanje zadeve odvrnil, da angleška vJada nima pravice ugovarjati ustano- 1 vitvi take neodvisne države na podlagi pogodbe deveterih sil. Glede škode, povzročene v mednarodnih koncesijah v Šanghaju. pa je že angleški poslanik v Šanghaju Lampson z drugimi svojimi tovariši interveniral. Francoski demanti VVashingon, 25. februarja. Francoski poslanik je ponovno demantira] vesti, da bi bUa med Francijo in Japonsko sklenjena tajna pogodba, po kateri bi Francija podpirala japonsko stališče na Daljnem vzhodu, Japonska pa francosko politiko v Evropi. General Ma umorjen Harbin, 25. februarja. Znani kitajski general Ma je bil v pretekli noči umorjen. Misli se, da gre za politično maščevanje, ker je general Ma aktivno sodeloval pri ustanovitvi samostojne mandžurske države. Japonci ne morejo nikamor Kitajci so zavrnili vse ponovne napade japonskih čet in prizadejali Japoncem nove težke izgube ni umakniti, pusteč na bojišču mnogo ranjenih in mrtvih. Napovedana japonska ojačenja dosedaj še niso prispela in Japonci morajo mirno dopuščati, da se Kitajci utrjujejo na novih postojankah. Med tem Japonci z vso naglico evakuirajo japonske državljane iz Šang-haja, kjer jih je še vedno okrog 16 tisoč. Davi so vkrcali nada!inih 1000 japonskih beguncev za prevoz na Japonsko. Huda borba se je vnela tudi za Ča- Šanghaj, 25. februarja. V teku vče- 1 rajšnjega dne so si Japonci prizadevali popraviti hud poraz, Ki so ga doživeli v torek. Pod zaščito umetne megle je japonska pešadija izvršila nov napad na Kiangvan. Kitajci so sprejeli Japonce s silnim ognjem iz strojnic in pušk ter so prizadejali sovražniku zopet hude izgube. Decimirana japonska pehota je navalila na kitajske strelske jarke, vendar pa se Kitajci niso umaknili niti za ped in Japonci so se moral? znova poraže- Vlom v jugoslovansko banko v Parizu Pariz, 25. februarja. AA. Včeraj opoldne so trije lopovi z revolverji v rokab napadli neko banko v ulici Lafayette. Ranili so z noži nekega bančnega uradnika, ki jim ni hotel odpreti blagajne. Nato so odprli blagajno ter odnesli 150.000 frankov. Razbojniki so nato v avtomobilih v neznani smeri pobegnili. Pariz, 25. februarja. AA. Naknadno se doznava, da je banka, v katero so včeraj vdrli razbojniki, last jugoslovenskib bratov Banih. Prostori te banke so v ulici Lafa-yette. Zavod je opravljal v glavnem posle za račun jugoslovenskih državljanov v Parizu. Prva preiskava bo v jugoslovenskih krogih v Parizu. Po dosedanjih podatkih so morali razbojniki poznati običaje y tem bančnem zavoda. Bivši nemški prestolonaslednik proti zidom Vratislava, 25. febr. č. Nemški prestolonaslednik je dopisniku norveškega lista »Tiddens Tegen« izjavil: >Neraški narod je bolan, toda ne tako bolan, da ne bi mo^ol ozdraviti. Bržkone bo treba nekoliko nasilne operacije. Narod si želi miru in prave demokracije, predvsem pa osvoboditve vzhodne židovske more. V Nemčiji živi voli ko število zidov, ki predstavljajo pogubo za nemški narod. Posebno pa bo treba tiste Žide, ki so se naselili v Nemčiji po vojni, za vsako ceno spraviti s silo preko meje,* Končno je prestolonaslednik naglasil, da bo v Nemčiji nastala neke vrste državljanska vojna, ki pa ne bo nevarna, ker bo namen operacije, da se nemškemu narodu vrneta mir in red. pej. Japonci so ta del mesta vso noč obstreljevali in zjutraj je bilo mesto eno samo morje plamenov. Cim pa so Japonci poskušali udreti v mesto, so se zopet pojavile kitajske čete, ki so japonski naval uspešno zavrnile. Japonska letala so obstreljevala severno kitajsko fronto in kolodvor Lunghvan. Pri tem je bilo ubitih tudi mnogo civilistov. Po včerajšnjem neuspelem poskusu so izvTŠili Japonci danes nov napad na Kiangvan. Pod zaščito tankov, oklopnih vlakov, topništva in letal so japonske čete skušale znova zasesti ta kraj, vendar pa so jim nudili Kitajci hud odpor. Nova japonska ofenziva dosedaj ni dosegla še nobenega uspeha. Kitajci pričakujejo med tem novih ojačenj in zatrjuje se, da prihaja na pomoč maršal Feng na čelu cele armade. Italijanski parnik zadet Šanghaj, 25. febr. g. V artilerijskem boju med Japonci in Kitajci je bila od nekaj kitajskih granat zadeta in težko poškodovana italijanska križarka »Li-bia«. Poveljnik italijanske bojne ladje je hotel najprej odgovoriti z ognjem, kar pa je pozneje po posredovanju inozemskih častnikov opustil. Vsekakor se je bati, da bodo vojne ladje nevtralnih držav prisiljene poseči v boje med Kitajci in Japonci, kar bi izredno poostrilo spor. Holandska pošilja ladje Haag, 24. febr. AA. Holandska vlada je sklenila odposlati takoj eno torpedovko iz holandske Indije v šanghaj, da zavaruje interese holandskih državljanov v Šanghaju. Harakiri v Tokiju Tokio, 25. febr. g. Na pragu hiše ministrskega predsednika Inukaia je davi izvršil 35 leteni Japonec Turazo Ando harakiri. Dejanje je izvršil iz nacionalnega fanatizma. Pri samomorilcu so našli pismo, v katerem dolži ministrskega predsednika, da je premalo storil za obrambo narodne časti Japoncev. Anda so našli mimoidoči ljudje v krvi ter ga umirajočega prenesli v bolnico. Sodelovanje slovanskih držav Praga, 25. febr. A A. Glasilo obrtniške stranke, ki je doslej izhajalo j>od imenom zReforma«, se bo poslej imenovalo >Narod-ni s t red z. V svoji prvi Številki prinaša >Xarodni stre d c izjave jugoslovenskega poslanika v Pragi dr. Grisogona in poljskega poslanika Grzibovskega o odnošajih obeh držav do Češkoslovaške. Poslanik Grisogono naglasa, da je jugoslovensko obrtništvo neverjetno napredovalo na polju organizacije in da se je njegov vpliv zelo povečal. poljski poslanik omenja v svoji izjavi ženevskega pogajanja za rozorožitev in naglasa, da sta Češkoslovaška in Poljska zavzeli v Ženevi enako stališče, da je namreč treba spoštovati določila mednarodnih mirovnih pogodb. Tako je Poljska poudarila .potrebo, da se uredi vprašanje varnosti na podlagi okrepitve mednarodnega zaupanja, ter je tudi v tem smislu v Ženevi predložila predloge, ki imajo predvsem v mislih moralno razorožitev. Ta ideja je bila deležna popolnega razumevanja na Češkoslovaškem, čemur je najboljši dokaz to, da pride v kratkem do konference antante poljsko-Češkoslovaškega tiska. ČSR proti kongresomaniji Praga, 35. februarja. AA. Češkoslovaška vlada je sprejela sklep, da naj se zmanjša število mednarodnih kongresov, ki se vršijo na ozemlju Češkoslovaške, in ki jih subvencionira češkoslovaška država. Tako ne bodo smeli češkoslovaški delegati, ki zastopajo vlado na mednarodnih kongresih, predlagati, da se vršijo kongresi na Češkoslovaškem, če ne dobijo predhodno za to dovoljenja vlade. Izgon inozemskih delavcev iz Bolgarije Sofija, 25. febr. AA. Direkcija za delo je te dni izdala stroge ukrepe proti delodajalcem, ki imajo inozemske delavce brez potrebnega dovoljenja te direkcije. Vsi ti delavci bodo morali zapustiti Bolgarsko. Norec ustrelil 10 ljudi Pariz, 25. februarja. AA. Iz Manile na Filipinih poročajo, da je znorel neki domačin, ki je s puško ubil 10 ljudi in 10 drugih ranil. Blazneža je neki vojak moral ustreliti, ker bi bjja sicer število žrtev še večje* Zakonodajno delo Narodnega predstavništva Obe zbornici razpravljata o zakonih, ki jih je predložil minister za trgovino in industrijo Beograd. 2o. februarja, p. Senat je včeraj popoldne pričel razpravo o gospodar-skeni svetu. Vsi govorniki so odobravali predloženi zakon ter naglašal i važnost te ustanove za omiljenje izospodarske krize. Danes dopoldne je senat razpravo nadaljeval in bo bržkone še v teku današnjega dne sprejel zakon o gospodarskem svetu. Beograd, 25. februarja, p. Na svoji včerajšnji seji je Narodna skupščina v načelu sprejela od ministra za tniovino in industrijo predloženi zakon o srednjih tehniških in moških obrtnih šolah. Pri tej priliki je podal minister za tniovino in industrijo g. dr. Kramer obširna pojasnila in naglasil, da je cilj tega zakona enotna ureditev stro- kovnega šolstva, kar tvori podlago za sistematično posveševanje in povzdigo na^o ga obrtništva. Narodni poslanec dr. Stan« Ra|»'< se je v svojem govoru toplo zavzel za uri-teljstvo strokovnih šol in predlagal, da a« jim zasigura položaj, ki jim gre po njihovem koristnem in plodonosnem delu. Narol-na skupščina je sprejela njegov predlot:, da se prejemki in pravice strokovnega uČitelj-stva urede s posebnim amandmanom. Na današnji dopoldanski seji ee ji pritoki podrobna razprava o tem zakonu. Narodna skupščina je razpravljala o posameznih členih. Seja opoldne 5e traja, vorjMne pa bo razprava o tem zakonu Se dan. - zaključena. Podrobno delo razorožitvene konference Dr. Beneš izvoljen za poročevalca glavnega odbora razorožftvem konference Ženeva, 25. februarja. AA. Razorožitve-na konfernca je sprejela predvideni odmor od 19. marca do 4. aprila ter nato zaključila splošno razpravo. Po sklepu splošne razprave na razorožitveni konferenci je spregovoril predsednik konference Henderson, ki je v svojem govoru ugotovil, da so vsi govorniki navajali številne točke, s katerimi se ustvarja možnost sodelovanja pri razorožitvi ter prepričanje, da bo konferenca končala svoje delo s praktičnimi rezultati in daleko-sežnimi posledicami. Atmosfera konference je zdaj jasnejša, kakor v začetku njenega delovanja. Nato je Henderson naglasil, da je treba smatrati, da je končno sprejet princip omejitve številčnega stanja vojske in oborožitve ter uvedbe uspešne kontrole. Predloge delegaciji bo odbor konference proučil najvestneje. Ženeva, 25. febr. s. Po zaključku velike politične razprave na plenarnem zborovanju razorožitvene konference se je včeraj pod predsedstvom Hendersona sestal k prvi javni seji glavni odbor razorožitvene konference. Delegacije so bile zastopane polnoštevilno. Predsednik Henderson je predlagal, naj se imenuje poročevalec za katerega je odbor per acelamationem izvo- Dr. Marinkovic pri Tardieuju BeogTad, 25. februarja M. Kakor poročajo iz ženeve, je francoski ministrski predsednik, ki je snoci prispel v ženevo, takoj po svojem prihodu povabil k sebi jugoslo-venskega zunanjega ministra dr. Marinko-vića in ga pri dr žal na večerji. Angleški list v Jugoslaviji Beograd, 25. februarja. AA. S noči je izšel edini angleški list v Jugoslaviju Ime lista ie »South slav herald*. V prvi številki so pozdravni in uvodni članki zunanjega ministra dr. Vojislava Marinkoviča. angleškega poslanika v Beogradu Nevila Hendersona in poslanika Združenih držav severne Amerike dr. Princa. Urednik lista je g. T. Aterton, novinar iz Londona. Med sofrudniki bodo tudi ameriški novinarji. Angleški prestolonaslednik je želel listu najlepši uspeh. Urednik lista g. Aterton je prejel od zasebnega tajnika angleškega poslanika pismo te-le vsebine: Njegovo kraljevsko visočanstvo se zanima za nov lisi v angleškem jeziku, ki ste ga pričeli izdajati v Beogradu. Upa, da bo to delo uspelo. Za prvo številko so prispevai članke angleški poslanik v Beogradu g. Neville Henderson, g. Kekič, ameriški trgovski ataše Smith, tajnik ameriškega poslaništva in angleški odpravnik poslov. Naloga novega tista je pospešiti medsebojno spoznavanje iu sodelovanje med Anglosaksonci in Jugo-slnveni. Kmečki upor zaradi elektrovoda Novi Sad, 25. februarja, n. Novosadska električna družba je pričela napeljevati vod proti BeoČinu. To je dalo povod razburjenju med kmeti, ki so najprej zahtevali odškodnino, nato pa stavili vse mogoče zahteve. Ko so davi delavci družbe spet odšli na delo, so jih napadli kmetje, ki jih je bilo okrog 100 in so bili vsi oboroženi s puškami, sekirami in s kosami. Delavci so opustili delo in se umaknili nazaj v mesto. Iz Novega Sada pa so odposlali močan oddelek policije, ki je spočetka kmete mirila, kar ji pa ni uspelo. Kmetje so policiste napadli s kamenjem in šele. ko so aretirali 10 kmetov in jih odpeljali v zapore, > nastal mir, lil češkoslovaškega runanjega ministra dr. Benesa. V debati o poslovnem reda je angleški zunanja minister John Simon predlagal, naj bi odbor vršM svoje delo v okvirju konvencij skega osnutka razoroiitvenega odbora, pri čeroer naj bi bilo vsem delegacijam dopuščeno, da v teku posvetovanj izdelajo svoje predloge in predlagajo rud! izpremembe, dodatke in črtanja. Francoski ministrski predsednik Tardaeu. italijanski delegat Ca vali ero m ameriški poslanik Gibsofl so se temo predlogu prtdm-žili. Ljudska komisar LJrvioov >e nabada spor za razne konvencijske osnutke nima nobenega velikega pomena, res pa je, da so bih* stavljeni predlogi, ki v okvtT. raznih konvencijskih osnutkov sploh ais > bih upoštevani, kakor n- pr. od ruske delegacije predlaganj sklep o takojšnji mto&-m razorožitvi Tudi zastopnik Nemčije, poslanik dr. Nadolnv, je izjavil, da sprejme predlog angleškega zastopnika. Ministrski predsednik Tardieu je nato predlagal, naj odbor zavzame takoj stališče glede ruskega predloga. Madžarski delegat grof Ar*po-ny in Japonski delegat Macudejra sta *e pridružila angleškemu predlogu. Z naše univerze Ljubljana, 25. februar^. Poletni semester na univerzi kred j a Aleksandra v Ljubljani traja od 1. marca do 30. junija 1932. Inskripcija bo od 1. marca do vštetega 10. marca. Iaakripcij-skl rok v poletnem semestru ne bo podaljšan. Naknadna inskripcija bo dovoljena l* na motivirane prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili. V zimskem semestra 1931-32 je bi'o m ljubljanski univerzi 1891 slušateljev in n-šateljic. Po fakultetah so bih razdeljeni takole: filozofska rednih 536, izrednih 20, od teh rednih slušateljic 212, Izrednih IS* juridična rednih 488, izredni 4, od teto 4S rednih to 1 izredna slušateljica, medicinska rednih 115, od teh 20 rednih slušateljic. tehniška rednih 568, izrednih 6, od teh 15 rednih In 1 izredna slušatelji ca, teološka 149 rednih m 5 izrednih slušateljev. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2270.69_2282.05, Berlin 1336.90—1347.70, Bruselj 783.19 do 787.13, Curih 1096.15—1101.65, London 193.84—197.44, Newyork cek 5603.97 do 5632.32, Pariz 221.47—222.59, Praga 166.4'J do 167.35, Trst 291.93—294.33. INOZEMSKE BORZE Curih. Beograd 9.05, Pariz 20.1975, lx>n-don 17.8750, New York 513.—, Bruselj 71.45, Milan 26.6750, Madrid 39.65, Amsterdam 207.15, Berlin 122.20, Sofija &71, Praga 1509, Varšava 57.46, Bukarešta SjQ6l Na razpotju dveh kultur Velik naval na VIII* delavski prosvetni večer — Zanimivo predavanje pisatelja A« Cerkvenlka Ljubljana, 25. februarja. Snoči so ljudje doslovno navalRi v dvorano Delavske zbornice ter gotovo ni bilo, še nikdar takšne gneče v tej dvorani. Že pred 20. je bil zaseden slednji prostorček in mnogo obiskovalcev VTH. prosvetnega delavskega večera se je moralo zadovoljiti s tesnim prostorom v vesti bulu v ozadju dvorane. Zasedeni so bili tudi vsi hodnfki in prehodi, pa tudi ospredje povsem do odra. Ta gneča nam dokazuje, kako velik sloves uživajo delavski prosvetni večeri, ki jih prirejata delavska telovadna in kulturna zveza >Svobodac in delavsko glasbeno društvo »Zarja«, čeprav bi kdo mislil, da je naval takšen predvsem zato, ker ni vstopnine. Snočnja prireditev je pa tudi zaslužila takšno zanimanje ter uspeh in bi lahko napolnila največjo dvorano v Ljubljani Koncertni del je bil tako obširen in lep ter pester, da si imel vtis. da prisostvuješ velikemu, samostojnemu koncertu. Zelo učinkovito je otvoril večer g. B. Božič z deklamacijo klene, programatične F. Kozarjeve pesmi »Zakopana pravica«, ki je bila sprejeta s pravim navdušenjem. Prav tako krepko je učinkovala pesem istega avtorja »Mi, minerju« ki jo je recitiral govorilni zbor delavskega odra >Svobode«. Takšna skupna recitacija učinkuje svojstveno, skoraj enako mogočno kot zborovsko petje. Izvrstno se je seveda izkazala godba »Zarja« pod kapelnikom g. Fr. Dolinarjem. Krono vsega večera je pa gotovo odnesel renomirani pevski kvartet Glasbene Matice, gg. Pelan. Završan starejši m mlajši in Skalar, ki so nastopili med ostalim sporedom trikrat in s takšnim uspehom, da se je dvorana doslovno tresla v temeljih od odobravanja vzhičenih poslušalcev- Seveda so bili deležni nedeljenega priznanja tudi vsi ostali sodelujoči in zaslužijo temeljito oceno in priznanje. Kot vedno, je nastopil tudi snoči s popolnim uspehom solist g. D. Burger. na klarinet je igral solo g. D. Ravber, ga. Štefanija Fran-kovska-Vukova je odpela z velikim uspehom dve operni ariji in dve pesmi ter je prejela krasen šopek nageljnov, zelo so se poslušalci navdušili za koncertni duet na flavti, igrala sta gg. V. Čampa in A Fatur. Kot vedno, je žel g. D. Žagar s svojim res občutenim ter dojemljivim petjem izreden nspeh. Omeniti je treba še klavirske spremljevalce, ki so se seveda izkazali nad vse častno. Pri klavirju so bili izmenoma gg.: A. Šeberjeva. Božena Šaplja, Jos. Grbec in B. Adamič. Kakor je bil začetek večera presenetlji vo učinkovit, koncertni del pa naravnost sijajen, tako je bila prireditev tudi kar najbolje zaključena z izredno zanimivim in nič manj aktualnim predavanjem pisatelja g. A. Cerkvenika. na razpotju dveh kultur, iz katerega posnemamo naslednje misli. Kultura in delo sta skoraj istovetna pojma kot n. pr. srce in življenje, delo je srce vse kulture. Delo je prekosilo najdrznejše utopije in pravljice; dokazalo je, da je vsemogočno. Delo ie samo ena mnogoterih oblik energije, ki je živela v sili rdečega krvnega telesca, zdaj se pa izraža v produktih. Kultura korenini v krvi, v možganskih slanicah — delovnih množic; brez sile njihovih mišic bi nobena misel ne postala meso. Misel sama še ni kultura, to je šele ustvarjanje v poslednji konsekvenci. Stvarnik vse kuture je bil in je vedno delavec Vendar pa uživa on najmanj njenih vrednot. V tem dejstvu je izvor različnih si kulturnih stremljenj. Kultura je proces človeškega ustvarjanja in njegov produkt; vse, kar je človek ustvaril zavedno od tedaj, ko je začel misliti, je kultura. Ali tudi slabo, n. pr. vojna? — TudL Kajti tudi, kar je po splošnem prepričanju negativno, je produkt različnih si kulturnih stremljenj, ki jih pa seve lahko smatramo nekulturna .. - Nobene zadeve ne smemo presojati z absolutnega stališča, kajti absolutno je najbrž samo spoznanje, da je vse relativno. Življenjska os kulture namreč nastaja baš na protislovjih kulturnih stremljenj, na nasprotnih si znanstvenih tezah. Mnogi skušajo ločiti kulturo od civilizacije. Kulturo smatrajo za proces in produkt povsem duševnega ustvarjanja, civilizacijo pa komaj za kulturno polje. Toda ločiti kulturo od civilizacije pomeni, da bo potem takem čez desetletja sedanja kultura komaj civilizacija. Kuitura vedno raste Zvočni kino Film za staro in mlado • Mali lOletni Rolf Wenkkans in še 300 otrok v velenapetem, zabavnem in zanimivem U finesu filmu EHIL in DETEKTIVI Fritz Rasp Danes premiera! Ob 4^ pol (k, pol 8. in 9. uri zvečer IDEAL in ni nobene meje med sredstvom in namenom. Nima končnega cilja ne končnega namena, pač pa je njen namen istoveten s produktom vsake nove ustvaritve kulture. Kultura je neizčrpljiv zaklad, iz katerega črpa — odnosno bi moralo! — človeštvo vedno popolnejšo srečo ter zadovoljstvo in vedno nove vzpodbude, da množi ta zaklad. Človeštvu torej pomeni n. pr. postavitev tovarne kjerkoli na zemlji za stopnjo višjo kulturo, vsaka nova železnica skozi gozd višjo stopnjo kulturnega življenja, vsaka izdelava radio aparata novo kulturno trdnjavo itd. Vendar pa mora biti radio sredstvo za sporazum med ljudstvi, dasi more biti tudi vojni hujskač, tovarna mora biti čarodej kulturnih vrednot, more pa tudi pohlepno sesati človeško kre končal z rekom: Za n jemo, česar nismo sejah, sejmo zato, česar ne bomo želi! Ustanovitev društva „Bela Krajina" Dobro obiskan ustanovni občni zbor društva za gospodarsko in kulturno povzdigo „Bele Krajine" Ljubljana, 25. februarja. Bela Krajina je med pasivnimi kraji dravske banovine. Prebivalstvo tam težko živi, kajti zemlja ne rodi dovolj, često pa tudi elementarne nesreče uničijo žetev. Tako je lani v Beli Krajini vladala velika suša in nastalo je občutno pomanjkanje živil, zlasti sena, krompirja in koruze. Kar ni vzela suša, je pobila toča. Da od pomore jo bednemu prebivalstvu, je bil lani na pobudo agilnega konceptnega adjunkta ZTOI dr. Jurija Koceta ustanovljen pomožni odbor, v katerega so vstopili številni Belokranjci, ki se je zavzel za trpeče prebivalstvo in mu sklenil pomagati. Odbor se je z veliko vnemo lotil pomožne akcije in v kratkem času so vrli belokranjski rodoljubi zbrali 158.000 Din. Za ta denar so nakupili sena in raznih živil ter jih razdelili med najbolj potrebno in prizadeto prebivalstvo. Skoraj polovica vseh prizadetih je prejela podporo in tako je bila Bela Krajina začasno rešena preteče katastrofe. Belokranjci pa so kmalu uvideli, da bo njih ožja domovina navezana na stalno pomoč in zato je bila sprožena misel ustanoviti stalno društvo, katerega namen je skrbeti za gospodarska in kulturno povzdigo Bele Krajine. V zvezi s tem se je snoči vršil v restavraciji Zvezde ustanovni občni zbor društva, ki si je nadelo ime »Bela krajina«. Udeležba na občnem zboru je bila prav lepa, udeležili so se ga tudi mnogi odlični predstavniki naše javnosti, ki so doma iz Bele Krajine, tako I. podstarosta SKJ En-gelbert Crangi, bivši minister dr. Niko Zu-panić, podpredsednik PZ g. Evgen Lovšin, magistratni nadsvetnik dr. Fux, ravnatelj Račič, ravnatelj fcetina iz Jarš, zdravnik dr. Kramarie, dr. Jurij Koce in številni drugi. Predsednik pripravljalnega odbora En-gelbert Gangl je v kratkih besedah očrta! zgodovino do ustanovitve društva in podal programatično poročilo glede delovanja in bodočih smernic novega društva. Kot že rečeno, bo glavna naloga društva >Bela Krajina«, da bo skrbelo za gospodarsko in kulturno povzdigo Beli Krajine, Tajnik pripravljalnega odbora tehnik Hočevar je prečita! pravila, ki so bila soglasno sprejeta, potem so pa sledile volitve. Izvoljeni so bili za predsednika dr. Jurij Koce, za I. podpredsednika Evgen Lovšin, za II. podpredsednika dr. Jurij Adlešič, za tajnika Lojze Hočevar, za blagajnika dr. Miha Kambič in odborniki: France Hrehorič, G vido še fina. Malenčič Ivan, Martin Cesar in Rudolf Habjan. V nadzorni odbor sta bila izvoljena Milan Guštin in dr. Riko Fine. Po volitvah se je razvila daljša debata, v katero so posegli razni govorniki. Dr. Fux je predlagal ustanovitev raznih odsekov, v kolikor še ne obstoje. Ustanovljen bo gospodarski, vinarski, sadjerejski. turi-stovski, propagandni in zdravstveni odsek, ki naj skrbi za higijeno vasi. Po občnem zboru se je razvila prijetna zabava. NE VERUJ VEČ V LJUBEZEN! Na Ljubljanici se potapljajo Ljubljana, 35. iebruarja. Na Ljubljanici se je letos razvil nenavadno živahen sport. Trnovo je postalo kar čez noč nekakšen Lake Placide. Na zamrznjeni Ljubljanici je mrgolelo dan za dnem nadebudne mladine. Nihče jim ni kratil tega zimskega veselja, vsaj tako ne, da bi kaj zaleglo- V šoli so jim sicer strogo prepovedali drsanje po tem doslej nenavadnem in nepreizkušenem drsališču, kar pa >eveda ni mnogo zaleglo, bilo ie še celo od dne do dne več in čedalje bolj navdušenih športnikov. Sezona je bila na višku. Zate je tudi razumljivo, da ti športniki niso niti pomislili na konec drsalne sezone na Ljubljanici. Niti včeraj se lahkomiselna mladina ni mogla sprijazniti s tem žalostnim dejstvom, čeprav je bilo že precej toplo vreme in se je led na Ljubljanici naglo tajal. Ostali so še samo otoki sredi tekoče vode, na katerih se je pa nadaljevalo športno življenje nemoteno. Veselje na mehkem in tankem ledu bi gotovo trajalo do trde noči, če bi ga ne zagrenil nepričakovan dogodek. Ob 17- se je nenadoma udri led 12-letrri M-evi dek+'-cl Bliskovito je zdrknila do vratu pod led. K sreči je še lahko klicala na pomoč, ker bi sicer nihče ne opazil, kaj se je zgodilo. Na Trnovskem pristanu jo je opazil akademik g. V. Macarol in ji priskočil takoj na pomoč kar v zimski suknji. Z največjim naporom, z nevarnostjo za lastno življenje, io je spravil na breg. Bil je seveda ves premočen. Ko je bil pa otrok rešen, ni bil posebno hvaležen požrtvovalnemu rešitelju. Deklica se je začela cmeriti, češ da ima šolski nahrbtnik na nasprotnem bregu-Rešitelj ji je hotel rešiti tudi nahrbtnik ter ie hotel priti previdno na nasprotni breg, pa se mu je ndrl led ter se ie s težavo rešil, ker ni mogel oblečen plavati. Zgodila pa se je včeraj v Trnovem še ena podobna nesreča. Ob tovornem pristanu, kjer izkladajo opeko in drva, je strmo sankališče. Sani zdrve z brega tik do vode, če ie pa sankačn sreča mila, se lahko zapelje tud j v Ljubljanico, kjer se navdušenje kaj hitro ohladi* Tako je bik) tudi včeraj. Neki fantič je zdrčal v hladno vodo, ker se je led ob bregu že stajal Pri- skočili so mu na pomoč z drogi in sta sreč-uo izvlekli na suho. Vse te nezgode pa gotovo ue bodo iz-pametovale otrok, morali bodo pač radikalno poseči vmes odrasli in vsi, ki se jih tiče. Zamenjava kovinskega drobiža Davčna uprava za mesto v Ljubljani razglaša: Na obnovi člena 6. zakona o kovanju srebrnega deuarja po 10 in 20 dinarjev je izdal g. minister za finance naslednjo odredbo, da Daj izvrše zameno davčne uprave nižje označenega kovinskega drobiža po naslednjem postopanju: L) Kovineki drobiž, ki se zamenja: a) ves drobiž kraljevine Srbije in Črne gore iz niklja po 5, 10 in 20 para, izkovan do lela 1916; b) drobiž kraljevine SHS iz game po 5 in 10 par izkovan leta 1920; e) drobiž bivše avstro-ogrske monarhije iz niklja po 10 in 20 belerjev, odnosno filir-jev iz pakfooga po 10 in 20 belerjev, odnosno filirjev in iz železa po 20 belerjev, odnosno fi li rje v. Ostali drobiž, ki tukaj ni naštet, se nc bo zamenjal. 2. ) Ves našteti drobiž se mora zamenjati po nominalni vrednosti, ki je označena na denarju, razen avstro-ogrskega drobiža j iz železa po 20 helerjev odnosno filirjev, ki j se mora zamenjali po o par novec. 3. ) Zamena se vrši pri vseh blagajnah davčnih uprav. 4. ) Za predloženi drobiž se izda prvenstveno drobiž po 0.2o Din. če tega ni. drobiž po 0.50 Din, 1 Din in 2 Din. 5. ) Drobiž, ki se preti loži v zameno, mora biti vložen v zavitke po denarnih vrstah, na omotu pa mora biti označena vrednost vsebine. Za večje količine morajo predložiti stranke specifikacijo drobiža po vrstah in označiti celotno vsoto, ki se je prinesla v zameno. 6. ) Zamenjava se pridne pri davčni upravi za mesto v Ljubljani takoj in traja do vštetega dne 90. novembra 1932. Po 30. novembru 1932 se zamenjava ne sme več vršiti, nezamenjeni kovinski drobiž pa prestane biti zakonsko plačilno sredstvo. Poznavalec fiteratnre. — To je pa že preneumno delati tako reklamo Shakespeareu samo zato, ker je napisal »Fausta«. — Shakespeare vendar ni napisal >Fausta«. —Niti tega ne! Čemu torej tako razburjanje? Inspiracija Pomlad se nam obeta, ko mati narava spregovori mehkejše v človeku, ki zaživi v tem časa tudi čustveno najgloblje. Kdo bi potem takem ne postal sentimentalen Kajti pomlad je sfinga, toda morali bi orav za prav spregovoriti o Švedski sfingi. Nikar se ne čudite, vse to pač naiepse spada skupaj: pomlad, sentimentalnost ln švedska sfinga. Govori se« da je v pomladi nekaj božanskega, no. govori se oa tudi, da je božanska Greta Garbo. Seveda, vse to so problematične zadeve. Se posebno problematične, če postane Kovsk hote aii nehote sentimentalen. Mislimo namreč tisto nebeško, ai-u če hočete peklensko godbo — ljubezen, žensko-sfingo podobne zadevščine, ki prihajate spomladi ep:gonom in nežnim ah tudi nenežnim devicam na ura. človek pa postane seveda tudi hoie ali nehote sentimentalen, ko vstop tako pred švedsko sfingo. Nenadoma se ga polasti pomladno navdahnjenje, vsi takSni problemi, problemčiči in sfinge se mu začnn mešati v glavi ter mora priznati, da je tokrat švedska sfinga res inspiracija. Seveda ni dobro zamenjati navdahnjenja z resnico odnosno z dejstvi, ki se pa vrste pred teboj — na platnu. Kajt il o *1 ,n'*s kar preveč pretresen ter ganjen in tožiš ter ječiš v svoji notranjosti za izgubljeno ljubeznijo, treseš se z junakom na platnu za njo, ki te zdaj povzdigne do neba. drugič pa zopet pahne na dno pekla... Takšna je pač Greta Garbo in takšen je film Inspiracija, v katerem se pokaže ona z vsemi specifičnimi ženskimi lastnostmi ter lahko v nH občuduješ gibčnost in hinavščino mačke ali kače, požrtvovalno, brezprimemo junakinjo, izrazito ljubimko in končno res pravo sfingo, kateri ne smeš zaupati, ko je svetnica m niti ne, ko ti sama prizna, da laže. Torej Greta Garbo ostane tudi v tem filmu sfinga in je Ljubljančani gotovo ne bodo hoditi občudovat v kino Matico zato, da bi jo skušali razumeti, nego zaradi tega, ker ie pač ona — Greta Garbo. Dekle z Montmartrea, ki služi slikarjem za model« Moški jo zalezujejo« toda ljubezni ne najde nobeden« šele nekemu mlademu Studentu« nepokvarjenemu v duši« daruje svoje srce G PETA GARBO v prekrasni filmski drami, polni ljubezni in najglobljih čustev YV0NNE INSPIRACIJA Najnovejši Foxov zvočni tednik: Smrtna vožnja podmornice »M 2cc Vojni dogodki na Kitajskem i'red&tave ob 4^ H8 in zvečer Elitni kino Matica Telefon 2124 Iz Celja —e Smuški tečaj na Mosirski planini. Sredi januarja, kakor smo že poročali, se je zaključil na Mozirski planini s prav zadovoljivim uspehom sniuaki tečaj, ki ga je priredilo SPD Olje. Sedaj je uapovedan nov tečaj od 28. februarja do 3. marca, tudi to pot pod vodstvom g. Branka Diehla iz Celja. Zadostno število udeležencev je že zagotovljeno. Prijavnina znaša 20 Din, Oskrba v koči je dobra in poceni. Skupen odhod smučarjev iz Celja z vlakom v soboto zjutraj. —e Predajanje » lotografiji. Pod okriljem SPD v Celju predava v petek, 26, t. m. v risalnici meščanske šole znani alpinist l. Karel Koranek, Snov bo zanimala v prvi vrstj foto-ai nate rje. ki bodo imeli priliko, zvedeti mansikaj novega iz fotografske umetnosti, prav tako pa bodo imeli užitek vsi prijatelji prirode. Dvesto diapozitivnih slik, med temi množica krasnih posnetkov z Mozirske planine, bo poživilo besede ijosp. predavatelja. Začetek ob pol 21. Vstop brezplačen. —r Obrtna »dnija kevarev t Celja bo imela svoj letošnji občni zbor v nedeljo, n. marca ob 8. zjutraj v prostorih hotela >Po-sta«. Na dnevnem redu je poleg drugega tudi razgovor o reorganizaciji zadruge, o ustanovitvi okrožnega odbora v smislu določb novega obrtnega zakona in o izjavi glede skupnih ali ločenih zbornic. —e Izgubljena ilata nra. V dneh od 19. do 23. t. m. je bila nekje v mestu izgubljena ženska zlata za pes tn a ura z zlato verižico, vredna 500 Din. Pošten najditelj naj Jo odda pri celjski mestni policiji. —e Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Celja priredi tudi letos svoj gasilski dan. Vsa ostala celjska društva se naprošajo, da to vpoštevajo pri izbiranju dni za event. svoje javne prireditve. _e St. Matija i« razbil led. Tudi letos je bil sv. Matija v skladu z ljudskim pregovorom. Ze prejšnji dan je pričel pokati debel led, ki je pokrival Savinjo v vsej dolžin) iznad moškega kopališča v Liscab pa do Tretnerja, io v torek zvečer se je Savinja že oprostila ledenega oklepa. Vsa struja proti Zidanemu mostu je polna velikih, debelih ledenih plošč. Nastopilo je včeraj južno vreme in je skočilo iivo srebro opoldne že 8 s'opinj Celzija nad ničlo —c Društvena lovska knjižnica je v lovski sobi hotela »Hubertus« v Gosposki ulici in posluje paleti vsako sredo, pozbnd pa vsako prvo in tretjo sredo v rae.^i j od 18. do 19. zvečer. Knjižničar je g. strokovni uditelj CUenšek. članom je na razpolago nad 100 lepih strokovnih knjkj. Lovci .poslužujte perantisrov: akioptično preda\.j nje MJ vulkanih« ob 20. v zadnji sobi Narodne kavarne. Francotfki institut: predavanje -e. ChftT-mol-Vukasovičeve ob 21 v društvenih prostorih. Društvo >Prmmik<: predavanje prorek-torja dr. Metoda Dolenca ob 18. na aotnšcu, soba 79. DK21 K\R LEKARNE Danes* Bahovec, Kongresni tr" 1°- UsUr Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. Četrtek, 25.: Zaprto. Petek. 26.: Nekdo. Red A. Sobota, 27.: Zdravnik na mzpocjo. Rod BL • Prva repriza Moinarjeve trodej&o-s*e Igro »Xekdo« v režiji prof. šesta bo v petek .dne 26. t. m. v naši drami Zasedba ista. kakor pri premijeri. Predstava se vrat za red A. OPERA Začetek ob 20. četrtek. 25, Trije mušketirji. Red E. Petek, 26.: Zaprto (generalka). Sobota, 27.: Medea, Maaka rdeče smrtL Dandin v vieah. Premijera. Red D. Pretnijera Osteroevm enodejaok. _ Skladatelj Slavko Ostere jo napisal nove tri enodejanke, ki se bodo prvič rzvajaJe v nadi operi v soboto, 27. t. m. Vsebino >Medee< in >Manke rdečo smrti« smo se priobciH. Danes priobcujemo v kratkem izvlečku vsebino tretje enodejanske operete >Dandin v vicah«, ki je napisana po Haas Sacbsovem >Fastnachtsplelu< in Molierovem >Dandimi«. Opera ima tn sb-ke in tri uvode. 1. uvod: Zbor predstavi Dandina kot reveža, ki je upravičeno lju-bosirmen na svojo Ženo Angeliko. L slika.: Opat in menJn oe v celici pogovarjata o Življenjskih težavah- Vstopi An^elika. k* obtoži Dandina zločina ljutesumnostl m prosi 2» svet Ko jima odšteje podkupnino, ji naročita, da naj posije Dandina k njima, on gre, napojita ga, da zaspi. 2. uvod: Zbor napove, da je Dandina zadela kap in da je umri Xbor ugiba, kaj bo m Daadi-nom na onem svetu. 2. slika.: D&ndin mm prebudi v -^m^tana^ jod in ugiba, kj# je in kaj je ž njim V muči Ulja preoblečen menih ga pouči, da je v vlcah In da dela pokoro >za svojih grehov sto tn sto*, zlasti pa za >lju bos umnosti zločine. Po mučenju Dan din omaga in zaspi. (Menih mu je dal upanje, da mu po posebnd milosti ne bo treba takoj v nebesa, ampak da se lahko vrne na svet. Dandin se odloči n poslednje). S. uvod: Zbor ugotovi, da Dandin zopet živi in da se vrača domov. Ugiba, kaj bo doma, ker bo Dandin naael svojo ženo Angeliko zopet v objemu drugega. 3. slika: Dandin vjame zadnje besede in odgovor zbora in odgovori vsem navzočim, da zaradi njihove radovednosti no bo hodil se enkrat v vice, da je ljubosumnost neumnost .zaradi katere se ni vredno razburjati. — Premijera teh treh enodejank bo za red D. Iz Dobove K. O. Rdečega Kriza v Dobovt je s otkv jjm dTamationian odsekom pod vodstvom režteerja g. Guboa napravil v nedeljo dne 21. t. m telet na Čatež ob SarvtL Odsek je ob tej priliki pri red H v društvenem doma prosvetnega društva na Čateža igro >Lum-oacij vagabund«. V*»i vrrarloi eo nad vj*o častno rešili svoje vloge in so nudili ro-stoftutonun Čatež ari om dovolj smeha. Cate> žarvi so zasedb dvorano do zadnjega kotička. Vsa čast pa gostoljubnim Catežanosn in najlenea hvala za pozornost in pomoč, ki sta nudili dramski druitai dobovekega Rdečega Križa DobovCanom pa klicom: Le tako naoroj po dobro začrtani poti in lah&o bo K O. Rdečega Križa v Dobovti sledil vzvišeni nalogi te največje in najlepše državne humane organizacije. Petek, 26. februarja. 11.30: Šolska ura: Dobra mladina (dialog), Pero Hora; 12.15: Dnevne vesti; 13: čsas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Gospodinjska ura (Krekova gospod dinjska šola); 19: Dr. Lovro Susnik: Francoščina; 19.30: Dr. Val ter Bohinec: Narodi zemlje; 20: Sokolska ura: Telesno vež banje devojke i žene (dr. Milorad Dragic); 20.30: Prenos iz Varšave; 22.30: Cas, poročila ter napoved programa za naslednji dBB Sobota* 27. februarja. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče; 17: Salonski kvintet; 18: Viktor Pirnat: Žumberaški uskoki; 18.30: Drago TJTaga: Gbnnastične vaje; 19: Ga, Ort-haber: Angleščina; 19.30: M. Pirnat: Gornji Jadran; 20: Prenos iz Zagreba: Opera >Eugen Oneginc; 23: Napoved programa za naslednji dan. Dnevne vesti — Opozorilo za n voznike nmetnib gnojil. Z ozirom na določila pravilnika o uvozu in prometu umetnin gnojil (>Službene novine« br. 262-1931 od 9. novembra 1931 L) morajo biti pošiljke umetnih gnojil, ki se uvažajo v Jugoslavijo in se tu ocarinijo, m-tovorjene v vrečah Nakladanje v razsutem stanju je dovoljeno samo. ako se v tovornem hetu navede kot uvozna postaja, postaja pri kateri se nahaja carinarnica, ki je pooblaščena za ocarinjenje te vrste blaga. Pošiljke z umetnimi gnojili se smejo ob uvozu ocariniti samo pri naslednjih carinarnicah: Beograd, Reka JDŽ, Ljubljana, Maribor, Osijek, Sarajevo, Split, Skoplje, Subotica, Sušak in Zajrreb-Sava. V nasprotnem slučaja mora prejemnik pošiljko, ki je prispela v razsutem stanju ob priliki ©carinjenja naložiti v vTeče. Pošiljke, pri katerih gornji pogoji niso izpolnjeni, se bodo na meji za vrnile, odnosno dale na razpolago pošiljatelju. — Ie >Službenega lista«. >Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 15 z dne 24. L m. objavlja pravila za polaganje praktičnega učiteljskega izpita, pra vilnik o obliki, vsebini in načinu izdajanja zdravniških potrdil tarifo o pobiranju žigo-vine in drugib pristojbin za dela osrednje uprave za mere in dragocene kovine, norme za opeko, d orme za opeko iz apna in peska, norme za stukaturno trstiko, norme za pletenine iz etukaturne trstike. 43 objav o pobiranju občinskih trošarin v letn 1932. in razglas o vložitvi prijav za d ragi n jeke do-klade državnih vpokojencev. — Nalezljive bolezni ▼ dravski banovini Od 8. do 14, t m je bilo v dravski banovini 13 primerov tifuznih bolezni, 54 škrlatinke, 67 ošpic. 139 davice (umrli štirje), 24 duš-1 livega kašlja. 19 šena (umrl 1), 5 otrocnio-ne vročice (umrla 1), 2 nalezljivega vnetja možganov ter po 1 krčevite odrevenelosti, vnetja priušesne slinovke in vraaičnega prisada, — Razpust drnš^a. Zveza delavskih žena in deklet za Slovenijo, podružnica v Trbovljah, je razpuščena, ker nitim pogojev za pravni obstoj. — Kdo naj priskoči na pomoč siromakom? Zagrebški občinski svetnik Gustav l>eutseb predlaga, naj bi občina pobirala za podpiranje siromakov posebno občinsko doklado, k j bi jo morali plačevati vsi, razen onih, kj imajo kot 36.000 Din letnih dohodkov in pa občinski in državni uradniki ter drugi javni in vpokojeni uslužbeu ri. Te doklade bi ne plačevali tudi oni, ki imajo stanovanj*. )2 sob, kdor ima pa stanovanje 3 sob in več otrok, bi bil tudi oproščen plačevanja. Občinska doklada bi progresivno naraščala po številu sob, a pri enakem številu sob bi bila nižja pri večjem Številu otrok. Začela bi se pri treh sobah in doklada bi znašala v tem primeru 1 Din na dan. Doklada bi torej zadela gospodarsko močnejše sloje, bila bi pa tako neznatna, da bi je skoraj ne čutili. — 90 ton srebra, Iz Beograda so poslali v London 90 ton srebra, ki bodo ix njega kovali naš nov srebrni denar. — Prepoved zahajanja v krčme. Okrožno sodišče v Mariboru je prepovedalo delavcema s Plararskega vrba Jožefu in Iva nu MatjaŠiču nahajanje v kreme za eno leto, delavcu Antonu Petku kt Muretincev pa za 2 leti. — Angleški igralci t Splita. Skupina angleških igralcev Englisb Plavere, Id je že lani gostovala ▼ naši državi, se pogaja z upravo splitskega gledališča, da bi spomladi gostovala v Splitu z dvema predsta vama. Angleški igralci bi nastopili tudi v Ljubljani in v Zagrebu, a morda še v nekaterih drugih mestih. ._ L mednarodna tekma za petje hi violino. V času od 5, do 19. junija 1932 se bo vršila na Dunaju v okviru dunajskih slavnostnih tednov (Wiener Festwochen) vele-važna muzikalična prireditev, ki nase obrača največjo pozornost vsega muzikalične-ga sveta, namreč I. mednarodna tekma za petje in violino. Dunajski ravnatelj državne opere proL Clemens K r a u e s vodi predsedstvo v Juriji io bodo kot razsodniki pri nagradah sodelovali samo umetniki svetovnega slovesa; ker se bodo razdelile tudi dragocene nagrade in diplome, je udeležba za mlade v široki javnosti Še nepoznane umetnike največje važnosti. Ti imajo s t-ek-mo priložnost, pridobiti si svetovni sloves in razen tega igrati in peti pred gledališkimi intendanti, koncertnimi ravnatelji in strokovnimi muzikaličnimi pisatelji vsega sveta, kar je neizmerne važnosti za nadaljnji uspeh. S tem si tudi prihranijo sicer potrebne koncerte v posameznih mestih, ki so vedno zvezani s znatnimi stroški. Med udeležence bodo razdeljene nagrade v skupnem znesku 20.000 šilingov. Vrhu tega bodo izdane diplome. Na podlagi slavnostne karte (potovalna pisarna) se potuje v Avstrijo brez vizuma. — Dobave. Dne 10. marca se bo vršila pri dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani licitacija glede dobave mesa, mleka in kruha za čas od 1. aprila do 31. junija 193*2. Oglas je na vpogled v pisanu Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti bolnici. — Smrtna kosa. V Starem trgu ob Kolpi je včeraj po kratki bolezni preminul znani posestnik in trgovec g. Koce, oče koncept-nega adjunkta ZTOI v Ljubljani c. dr. Jur-ja Koce ta. Bodi mu ohranjen blag spomin, težko prizadeti rodbini pa naše sožaije! — Zbori Revija nove zborovske glasbe. Ureja Zk>rko Prelovec, izdaja in zalaga pevsko društvo Ljubljanski Zvon v Ljubljani. Letnik VEL št. 1. Vsebina glasbenega dela: Pr. Ferjančič >Spornin«( moški zbor, V. Mirk: Štirje mladinski aH ženski zbori, a) Jutranji zvon, b) Ciba, c) Koromandija, č) Medvedov ples, M. Brav-ničar, ^Osamljena«. Samospev s klavirjem. Vsebina književnega dela: L Feruzza »Bajka o carju« (pesem), I. Peruzzd >Matej Hubadc (k 401etnici kulturnega dela) ob Hubadovi 401etnici. (Izjave skladateljev, solistov, pevcev in pevk). Naši skladatelji. Prof. A. Grobming: Pred prvo pevsko tekmo. Iz naših organizacij in društev. Razna Cz uredništva in iipravnistva. Rubrike No- x*osti, Koncerti in Opera amo morali di Pičlega prostora odložiti na 2. zvezek. Pevskim društvom in zborom, solistom pevcem in pevkam toplo priporočamo, da se naroče na »Zbore«. Stanejo le 50 Din na leto. Uprava »Zborov«, pevsko društvo Ljubljanski Zvon, — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, južno, nestanovitno vreme s padavinami. Že včeraj je po večini naših krajev kazalo, da se bo vreme izpretnenilo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 17, v Mariboru 6.4, v Ljubljani in Zagrebu 6, v Beogradu 5, v Sarajevu 2, v Skopi j u 0. Davi je kazal barometer v Ljubljani 759.1, temperatura je znašala —0.2. — Zopet nesrečna ljubezen. V Zagrebu si je končala včeraj zaradi nesrečne ljubezni življenje 19 letna služkinja Cilka Pot-platnik. Napila se je octove kisline in domači so jo našli že onesveščeno. Prepeljali so jo sicer v bolnico, pa je bilo že prepozno. Umrla je, ne da bi se zavedla, — Dete na snegu sredi gozda. Družba lovcev je odšla v ponedeljek iz vasi Kup-čina blizu Jastrebarskega na lov na divje svinje. Psi so se razbežali po gozdu, pa so se kmalu vrnili, lovci so Šli za njimi in p« so jih vodili v sredino gozda v goščavo, kamor redko stopi človeška noga. In tam so našli lovci na snegu polletno dete, ki je krčevito plakalo. Zavito je bilo v pernice in pokrito s cunjami. Sneg se je bil pod nesrečnim otrokom že sta jal tako, da je nastala jama. Lovci so obvestili oblasti, ki iščejo brezsrčno mater. — Ugrabiti se je dala, V ponedeljek je bilo ugrabljeno v vasi Martincih blizu Mi-trovice najlepše vaško dekle, 82 letna Danica Runtič, ki je imela že dolgo rada sosedovega sina Marinka Matijeviča, Oba sta do ušes zaljubljena in sklenila sta poročiti se. Danica je povedala to svojim staršem, ki ji pa pod nobenim pogojem niso dovolili vzeti Marinka, češ, da nočejo imeti za zeta železniškega kretnica rja. Fant se namreč baš pripravlja za izpit, da postane kretni-čar. Ker ni šlo drugače, sta se domenila, da jo bo ugrabil. Rečeno, storjeno. Dekle je prišlo na določeni kraj, kjer je že čakal fant s svojim prijateljem. Ugrabitev je šla gladko in končno so se tudi starši sprijaznili z mislijo, da dobe za zeta kretnica rja. — Lepoto ie treba ohraniti. Lepe bele zobe je treba negovati z Chlorodont zobno pasto. Poskus Vas bo prepričal. Tuba Din 8.—. Iz Ljubljane —U Bivanje poljskega poslanika v Ljubljani. Poljski poslanik na našem dvoru g. mi m s ter Schwarzburg-Giinther je pose 111 v spremstvu poljskega novinarskega atašeja g. Glirute včeraj dopoldne gg. bana dr Marašiča, divizijonarja generala Hica. mestnega župan;* dr. Puca in škofa dr. Rozmana, Oglasil se je tudi v zbornici TOL kjer ga je pozdravil v odsotnosti obolelega predsednika podpi edsednik g. Dra-gotin Hribar. Popoldne je sprejel g. poslanik v svojem apartementu v Unionu zastopnike ljubljanskih dnevnikov in ostal z njimi v prijaznem razgovoru nad poldrugo uro. Preo^ednik ljubljanske sekcije JNU g. Stanko Virant je pozdravil visokega predstavnika bratske države in mu pojasnil, da je slovanska misel med Slovenci že tradicijonalna in da gojimo posebno velike simpatije do poljskega naroda. Novinarji so obvestili g. poslanika, da so ustanovili tudi v Ljubljani sekcijo poljsko-jugoslovenskega tiskovnega odbora, ki bo potom Časopisja delal za zbližan je obeh narodov. Popoldne je bil g. poslanik gost Društva prijateljev poljskega naroda, zvečer je pa posetil s svojim tiskovnim atašejem naše dramsko gledališče, kjer so vprizorili Shawovo komedijo >Zdravnik na razpotju«. —lj Literarni rečer v Union o. V Beli dvorani hotela Union so priredili snoci trije naši mladi literati, in sicer Ludvik Mrzel-Frigid, Ivo Grahor in Stanko Janež skromen literarni večer, ki je privabil zlasti mnogo mladine. Prvi je nastopil Mrzel-Fri-gid, ki je recitiral štiri svoje crtice (1932, Večer, V kasarni itd.). Mrzela smo že večkrat čuli na raznih prireditvah kot izvrstnega reci ta tor ja in to je včeraj znova dokazal. Črtice so bile prav učinkovite, recitiral jib je z globokim lunevanjera. Mnogo pozornosti je vzbudila tudi Grahor jeva duhovita satira >Pravljica o gospodarski krizi in o tre-bušastem četrtliterčku«, ki je aludirala na sodobne gospodarske razmere, v zvezi s tem pa tudi na življenje naših umetnikov. Grahor je dokazal, da ima mnogo zmisla za žgočo satiro. Občinstvo se je izvrstno zabavalo. Kot tretji je nastopil mladi Stanko Janež, ki še ni javno nastopal. Ćital je kratko novelo »Iiotel«. Občinstvo je vse tri literate nagradilo s prisrčnim aplavzom. —lj Matija je pošteno mahnil. Ne pusti si kratiti svoje tradicijonalne pravice in slovesa ter je pokazal, kaj zna. Nenadoma smo dobili tako rekoč sredi zime pravo pomlad, vsaj kar se tiče toplega vremena in luž, ki jib ne pogrešamo skoraj nikjer, čeprav so delavci dobro opravili svojo dolžnost in je skoraj ves sneg zromal v Ljubljanico že pred dnevi. Toda luže nas ne morejo vec spraviti v slabo voljo ter nam zagreniti pomladnega razpoloženja, saj tudi solnee ni kar tako in se lahko primerja z drugimi zimskimi radostmi, ki jih športniki tako neznansko cenijo. —lj Ada Sari si je izbrala za svoj prvi ljubljanski koncert, ki bo v torek, dne 1. marca v veliki unionski dvorani spored, ki obsega arije tn pesmi iz raznih svetovnih literatur. Sporedove točke bo pela v poljskem, ruskem, češkem, francoskem in nemškem jeziku. Ada Sari je pevka svetovnega slovesa, koncerti rala je po vseh velikih mestih cele Evrope in nastopila na najznamenitejših odrih na celini. Njen ljubljanski koncert je brez dvoma dogodek posebne vrste, saj jo vsi kritiki smatrajo kot ene najboljših pevk kar jib sedaj koncertira in javno nastopa. Videtj je, da vlada v Ljub- ljani za njen koncert veliko zanimanje. Nakup vstopnic priporočamo že v pred p roda jI v Matični knjigarni, cene običajne koncertne. —lj Ljubljanski godalni kvartet. Na drž. konzervatoriju v Ljubljani se z vso vnemo goji tudi komorna muzika pod vodstvom prof. Slaisa Gojenci drž. konse rva torija. Pfeifer Leon, Stanič Franjo in Bajde Oton so se zbrali kot stalni člani godalnega kvarteta, ki vadijo v skupni igri že nad leto dol in so že parkra! s prav lepimi uspehi nastopili na prireditvah in produkcijah drž. kon servatorija. Njihov prvi nastop v letošnji sezoni bo v petek, dne 4. marca v dvorani Kil-harmonične družbe. Izvajali bodo Ravelov godalni kvartet, poleg tega pa še Stamicevo Trio-sonato za dve violini, klavir in obligatni čelo, dalje sonato za violino in klavir Klavirski pa rt pri tem koncertu igra znani in priznani pianist gojenec našega konser-v a torija g. Marijan Lipovšek. Sedeži bodo na razpolago od 15 Din navzdol od petka dalje v Matični knjigarni. —lj Fotoamatersko predavanje, ki se bo vršilo dre vi ob 20. pod okriljem TK Skala v veliki dvorani hotela Union, bo zanimivo po svoji vsebini radi teme »Današnja fotografija«, o kateri razpravlja priznani alpinist in fotoamater g. Karel Koranek. Predavanje bo spremljalo 100 novih diapozitivov ter bo zanimalo tudi ostalo občinstvo. Vstop k predavanju je prost. u— Ljubiteljem Riharda Tauberja in njegovega petja anoročamo, da bo nred-vadala ZKI) JutJri Tauberjev prvi, prekrasnu zvočni film >Ne verujem već nobeni ženski«* Riehard Tauber, ki predstavlja v tem filmu v domorv.ino se vračajoče-ga mornarja, zapoje s svoj-lm blestečim tenorjem tri nepozabne pesmi: o morju in domovini, o starodavni pesmi m o materinski Ijnbezni Film se bo predvajal v Elitnem kinu Matici v petek m soboto ob pol 3. popoldne, zadnjikrat pa v nedeljo ob 11. Cene so najnižje, da je s tem najširšim krogom orx,:n stva omogočen ogled prekrasnoga filmskv-ga dela. —lj Izvrstna veseloigra >Zade*a Kai*»cr« se bo ponavljala na šentjakobskem odru v soboto, 27. febr. ob '30.15 uri. Sijajne situacije, neprisiljen briljantni humor, velezani-miva vsebina in izvrstne kreacije dičijo to krasno veseloigro. Dve uri zabave in smeha za vsakega posetnika. Igro je zrežiral gosp. Milan Koša k. Sodelujejo pa dame Baran-r-va kot umetnica Irena la Pena de Santa Fe, dalje Bučarjeva, Puschnerjeva in G rumova, ter gg. Lavne v naslovni vlogi Kai-serja Jurija L, Petrovčič v vlogi Kaiser;a Jurija II-, advokata sta Kune in Skerlj, predsednik sodišča je g, Koman. Dalje «> delujejo Še Zalaznik, Moser in Novak. Kdor ljubi dve uri res dobre zabave, naj pride. Vstopnice se dobe v trgovini Petra Sterka nasl. na Starem trgu. V nedeljo, febi. gostuje Šentjakobski oder z isto igro v so-kolskem domu na Viču. —Ij Udruženje jugoslovanskih inženjer-jev tn arhitektov, sekcija Ljubljana, naznanja, da se vrši XIIL redni občni zbor v soboto, 12. marca 103*2, ob pol 20. uri (pol 8. uri zvečer) v lastnem lokalu na Kongresnem trgu it 1, II. nad. (poslopje Kazine). 138-n —lj Redni občni zbor društva železniških vpokojencev ae bo vršil dne 6. marca ob uri popoldne v salonu >Pri Levu S Gospo-svetska cesta št. 16, v Ljubljanu Člane vljudno vabi k obilni udeležbi odbor. —lj 0 vulkanih bo predavaj nocoj ob 20. na rednem sestanku -Kluba esperantistov v Ljubljani € v Narodni kavarni g. dr. Reva v esperantekem jeziku. Predavanje bodo spopolnjevale skioptične slike. Esperantisti pridite v velikem številu, rabljena tudi ne-esperantska javnost, —I j Pogrebu« in podporno društvo drž. uslužbencev v Ljubljani obvešča svoje članstvo, da se vrši člansko zborovanje v soboto, dne 27. februarja 1992 ob 19. uri v salonu restavracije >Pri Levu<, Gospo« ve L -ska cesta, 136-n —Ij Učiteljski pevski zbor dravske banovine nastopi na samostojnem zborovskem koncerta v Ljubljani ▼ ponedeljek, dne 7. t. m z izrazito jugoslovenskim programom. Zastopani so skladatelji vseh treh plemen v naši kraljevini. Podrobni program javimo. NE VERUJ VEC V LJUBEZEN! —lj Tragedija služkinje. V torek zvečer so pripeljali v ljubljansko bolnico o41etnu služkinjo Gizelb Stevanec, doma iz Prek-murja in ushižbeno pri nekem strojniku v Klečah. Popila je manjšo količino lizola in ko so jo našli, je bila že nezavestna, V bolnici so se zdravniki na vse načine trudili, da bi ji rešili življenje, pa je bil ves njihov trud zaman. Kmalu po prevozu je Stevanče-va umrla. Vzrok tragedije ni znan. —I j Razne nesreče. Brezposelni čevljar Marjan Maraš, stanujoč na Žabjaku, je včeraj tako nerodno padel, da si je zlomil levo roko. — V šoli na Prulah se je ponesrečil včeraj popoldne Sletni Peter Koren, sin vpokojenega policijskega stražnika. Deček Je padel po sto pni rab in se nekoliko potolkel na glavi, dobil ie na tudi lažje notranje poškodbe. Oba pon^rečeoca so prepeljali v bolnico. —Ij Poskusen samomor. Včerajšnji dan je ml v znamenju nesreč in tragedij. Poročali smo o tragediji družinskega očeta, ki ga je ubila lokomotiva, na drugem mestu poročamo o samomoru neke služkinje, včeraj opoldne si je pa hotela konCati življenje tudi hišna, posestnica Marija L. iz Trnovega, Okrog 13. jo je našel njen brat obešeno na podstrešju hiše. Naglo je prereza! vrv in ji redil življenje. Vzrok posku-šenega samomora ni znan, Glavna skupščina sokolske župe Ljubljana Razveseljiv napredek v preteklem letu — V 69 edinicah 15*600 sokolskih pripadnikov Ljubljana, 25. februarja. Sokolska župa Ljubljana je polagala preteklo nedeljo obračun svojega dela z glavno skupščino, ki se je vršila v Malejevi dvorani na Taboru. Od 69 društev in čet je bilo na skupščini navzočih 51 po svojih delegatih. Skupščino je otvoril ob 9. dopoldne župni starosta br. dr. Josip Pipenha-cher, ki je najprej opravičil odsotnost savez-nega delegata br. živkovića, ugotovil sklepčnost ter v 12 markantnih točkah podal navodila društvenim delegatom za čim uspešnejše sokolsko delovanje. Med živahnim odobravanjem je bil odposlan brzojavni pozdrav Savezu SKJ v Beograd. Sledila so poročila župnih funkcijonarjev, ki so pokazala velik napredek ljubljanske sokolske župe v L 1931. Tajniško poročilo ki ga je podal tajnik br. Stane Flegar, je bilo zelo obširne ter navajamo iz njega glavne točke. Sokolska ideja zavzema med našim narodom vedno večji razmah kljub nekaterim nasprotnikom, kar nam dokazuje porast društev, čet in članstva, V teku poslovne dobe 1931 je imela župa 7 plenarnih sej župne uprave in 7 sej izvršilnega odbora, župna pisarna je imela vedno polne roke dela, kar dokazuje vložni zapisnik, ki izkazuje 3906 številk. 2 upravo Saveza SKJ in župnimi edinicami je bila župa v stalnih stikih. Na sestankih predstavnikov sokolskih žup dravske banovine je bila vedno zastopana tudi naša župa ter so taki sestanki rodili vedno pozitiven uspeh. Na vseh prireditvah je bilo zastopano tudi starešinstvo po svojih delegatih. Sokolska društva Borovnica, Domžale, Loška dolina in Polje so razvila svoje prapore, tako da ima župa sedaj 22 praporov. Druge važnejše prireditve v minulem letu so bile polaganje temeljnega kamna so-kolskemu domu v Šiški in Ribnici, otvoritev letnega telovadišča pri Sokolu TJI Ljubljana, proslava sanacije sokolskega Tabora itd. župa se je udeležila po svojih delegatih župnih zletov sosednih žup v Tržiču, Celju, Mariboru in sokolskega zleta jadranskih sokolskih žup v Splitu. Sodelovala je pri vseh nacijonalnih proslavah, zlasti pri odkritju spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju. Svečano sta se proslavili žalni manifestaciji ob 10 letnici smrti staroste JSSS br. dr. Ivana O razna in staroste Zveze slovanskega sokolstva br. dr. Josipa Scheinerja. V splošnem je bilo poslovanje župnih edinic povoljno ter so se večinoma zavedale svojih dolžnosti napram župni upravi. Lani se je ustanovilo skupno 22 novih edinic v raznih krajih naše župe, največ v srezih Cabar in Kočevje, v mnogih krajih pa se ustanavljajo pripravljalni odbori za ustanovitev društva ali čete. Končno je omenil br. tajnik važne naloge, ki čakajo sokolstvo v letu 1932.: župni zlet v Ljubljani in IX. vsesokolski zlet v Pragi, kamor mora župa poslati svoje najboljše članstvo, ki bo dostojno proslavilo 100 letnico ustanovitelja dr. Miroslava Tyrša. Končno se je zahvalil vsem merodajnim činiteljem za podporo, predvsem našemu naprednemu časopisju, kr. banski upravi, mestni občini ljubljanski in vsem, ki so se v svojih proračunih spomnili sokolstva. Tajniško poročilo je bilo soglasno sprejeto, nakar je sledilo naćeiTHŠko poročilo načelnika br. Lojzeta, Vrbovca, Tehnično delo v župi se je od preteklega leta mnogo izboljšalo, kar dokazuje, da je od 69 edinic priredilo svoje lastne sokolske nastope 46, pri katerih je nastopilo vseh telovadec in 4875. Večjih župnih prireditev ni bilo, pač pa sta se vršila dva okrožna zleta v Ribnici in Dobu pri Domžalah. Po statistiki je telovadilo v vseh društvih 872 članov, 416 članic, 763 moškega, 412 ženskega naraščaja, 1143 moške in 1027 ženske dece. Število se je sicer od lanskega leta nekoliko zvišalo, vendar pa še vedno ne odgovarja številu članstva in edinic. Za vzgojo pred-njakov sta se vršila dva prednjaška tečaja, katera je posečalo 58 članov in 55 članic, zupna tekma se je vršila spomladi na orodju in jeseni v lahki atletiki kot priprava za vsesokolski zlet v Pragi. Saveznih te-tem v igri >odbojki< se je župa udeležila v Mariboru in Zagrebu. Odkritja spomenika kralju Petru se je udeležila župa s 255 «*ia"i v kroju, 24 prapori in 70 konjeniki- V splošnem se je tehnično delo znatno izboljšalo, stremeti pa moramo, da bo isto v letu 1932., ko priredimo župni zlet in se udeležimo zleta v Pragi, še intenzivnejše in plodonosnejše. Župno prosvetno delovanje je podal prosvetar br. Poharc. župni prosvetni odbor si je v začetku poslovne dobe začrtal lep program, ki ga pa je izvedel le deloma, ker je primanjkovalo sposobnih bratov in predavateljev. Glavne društvene prireditve so bile proslave 1. decembra in izvedba propagandnega tedna za sokolski tisk. ŽPO je imel 31. januarja zbor društvenih prosvetarjev, kjer so se obravnavale najvažnejše zadeve glede sokolskega prosvetnega dela. Prosvetno delo v župnih edinicah je bilo le delno zadovoljivo, žal, da je bil stik med 2PO in društvi malenkosten. Zupna knjižica ima 133 knjig strokovne in 25 druge vsebine. V župnih edinicah je bilo 217 sej, 376 nagovorov. 296 predavanj, 113 zabav in 135 izletov. Knjig štejejo društvene knjižnice 797 strokovne in 6913 drugačne vsebine. ŽPO je imel 4 seje. V tekočem letu bo 2PO ukrenil vse potrebno, da se bo prosvetno delo pri društvih in četah poživi1 * ter bo v ta namen priredil dva tečaia: administrativnega za društvene funkcijonarje in v počitnicah za učitelj-stvo. 2PO bo skušal zopet uvesti radio-predavanja. Gospodarsko poročilo brata Luee Strausa, ki je obsegalo tudi blagajniško in knjigovodstveno poslovanje, je bilo Izredno zanimivo; iz njega so razvidne gospodarske prilike župne uprave kakor tudi župnih edinic. Poročilo je bilo zelo podrobno objašnjeno zbranim delegatom, v katerem je brat Straus omenjal važna navodila glede gospodarstva v društvih z ozirom na sokolstvo in sedanjo gospodarsko krizo ter predvsem povdarjal organizator-ne dolžnosti društev v finančnem pogledu napram župi in savezu. Iz poročila posne- mamo, da se je kr. banska uprava znatno spomnila ljubljanske sokolske župe m v nakionila primerno podporo, ki se je porabila predvsem za župne prednjaške tečaje in druge prepotrebne izdatke župe, ker bi sicer župni porez za vse te izdatke nikakor ne zadostoval. Zupno premoženje z vsem in v en ta r jem znaša 130.340 Din. V preteklem letu pa je znašal denarni promet 132 tisoč dinarjev. Gospodarskemu poročilu je sledila obširna debata, v katero so posegli zlasti bratje z dežele z raznimi prošnjami in nasveti. Izčrpno poročilo je bUo soglasno odobreno. Žirpna statistika Zanimivo statistiko župe je podal brat Milost. Po župni statistiki z dne 31. decembra 1931 je bilo v 51 društvih in 18 četah: 7907 članov, 2594 članic. 996 moškega naraščaja, 501 ženskega naraščaja, 1995 moške in 1620 ženske dece, tedaj vseh pripadnikov 15.614. Na novo se je v letu 19CU ustanovilo 7 društev in 15 čet. Poročila župnih odsekov Za gradbeni odsek je poročal predsednik br. inž. PoženeL. Od 46 društev in 6 čet je imelo do leta 1931. svoje lastne domove 19 društev, ki imajo večinoma tudi letna telovadišča, samo letna telovadišca pa jo imelo 5 društev. Vrednost vseh sokolskih domov je bila cenjena na ca. 16 in pol milijona. Lani si je kupilo posestva, oziroma zemljišča, kjer se nameravajo postaviti sokolski domovi, 6 društev. Pri vseh teh dru-štvin je ti;*pesno sodeloval župni gradbeni odsek z nasveti in navodili. Končno je predlagal br. inž Poženel, da se ustanovi pri župi gradbeni fond, iz katerega bi se plačal inženjer ali arhitekt, kateremu bi se poverila izdelava načrta. Poročilo je bilo x navdušenjem sprejeto ter bo gradbeni odsek skušal v tekočem letu z nasveti pomagati vsem društvom, ki al bodo gradila svoje lastne domove. Za sociahic-zdravstveni odsek je namesto odsotnega predsednika br. dr. Misa prečita! njegovo zanimivo poročilo br. tajnik. Odsek je priredil v Ljubljani samaritanski tečaj za Sokole, ki se ga je udeležilo 33 članov in članic Končni izpit je položilo 28 članov, ki so imeli 32 predavanj v ljubljanskih in podeželskih društvih ter izvršili zdravniško preiskavo v 6 društvih. V Ljubljani je 8 bratov zdravnikov brezplačno zdravilo revne in potrebne Sokole, v 34 primerih pa uspešno posredovali, da jc bila sokolska deca sprejeta v različne počitniške kolonije. V imenu župnega nadzornega odbora je poročal br. Vinko Kocijan, ki je pohvalil delovanje župne uprave ter predlagal razrešili co, ki je bila z odobravanjem sprejeta. Po daljši debati je bil sprejet proračun za leto 1932. ter se je določil župni porez 4 Din za vsakega člana, zupni zlet v Ljubljani. Načelstvo LS£ je soglasno sklenilo, da se priredi v letu 1932. v proslavo 100 letnice TvrSevega, rojstva in obenem kot priprava za praški zlet jubilejni župni zlet v Ljubljani. Zlet bo v dneh 4. in 5. junija t. L s sledečim sporedom: teden pred zletom bo štafetni tek i« vseh župnih edinic v Ljubljano, v soboto 4. junija tekme, večerna telovadna akademija, v nedeljo 5. junija zarana nadaljevanje tekem, skušnje, sprevod po mestu in popoldne javna telovadba, Udeležba je ma vse župne edinic« strogo obvezna. Ona društva, ki se zleta ne bodo udeležila, ne bodo smela na zlet v Prago. Udeležba na zietu v Pragi. Kot glavni pogoj se zahteva za vsakega udeleženca, da je vsestransko sokolsko vzgojen tn discipliniran član ter ima slavnostni kroj, brez katerega ne bo smel nihče v Prago. Glavni zletni dnevi bodo od S. do 5. julija. Vsa na-daljna navodila bodo društva dobila potom >Zupnih vesti«, ki bodo izhajale do zleta v Pragi. Delo v letu 1Đ32. 2upa bo organizirala v tekočem letu tečaj za društvene načelnike in načelnice, mladinski tečaj za člane in članice, prednjaški tečaj za člane in čla-niice, župno tekmo v odbojki, krajši lahko-atletični tečaj za plavanje m smučanje. Med predlogi župe in društve je bil soglasno sprejet predlog sokolskega društva Ljubljana II, da se savezni porez zniža od Din 10 na Din 5, kar bo župa predložila savezni glavni skupščinL /upna uprava Na predlog župnega organizacijskega odseka br. dr. Milana šubica je bila glavni skupščini predložena v odobritev kandidatna lista, ki je bila po daljši debati sprejeta z veČino glasov. Župno upravo bodo tvorili naslednji bratje in sestre: starosta br. dr. Josip Pipenbacher, I. podstarosta Milko Krape z, II. podstarosta dr. Andrej Kuhar, načelnik Lojze V r ho vec, I. podna-čelnik Stane žilic, JX podnačelnik Boris Gregor ka, načelnica Silva Boltauzerjeva, I. podnačelnica Anuška Jugova, II. podna-čelnica Mi ca Kržetova, prosvetar Janez Poharc, tajnik Stane Flegar, blagajnik Anton Ootar, člani uprave: Straus, Milost, dr. Kan-dare, dr. ftubic, Inž. Poženel, dr. Mis, Ba-ričevič, inž. Bevc, Dollnšek, Kajzelj, Pogačnik, Slana, Čaplja, podpolkovnik Knez; namestniki: Accetto, dr. Fux, Kogovšek, Vrečar, dr. Krevl, inž. Završnik, fjrbas, Pa-ternost, Beršnjak, .Vrko, dr. Karba, dr. Papež; nadzorni odbor: Medic, Koci jan, Fran-ke,Pleuičar, Tonja; namestniki: Petrovič, Završnik, Lozej, Setina, Oražem; častno razsodišče s predsednikom senatorjem br. dr. Vladimir; '»» Ravnlharjem. Pri slučajnostih so se obravnavale važne sokolske zadeve, v katero je poseglo mnogo bratov, nakar je brat starosta z zahvalo vsem udeležencem skupščine točno ob 14. zaključil uspelo zborovanje. Bratski Sokolski župi Ljubljana želimo v Tvrsevem jubilejnem letu mnogo uspehov za procvit in razmah sokolske ideje. Zdravo I ^* Albert Sored: 34 V čudodelni drctvnišc Roman Od zakonskega življenja je poznala samo Čudno razmerje svojih roditeljev. Razen Fontemorsov ni poznala nobenega moškega; izmed žensk je poznala samo ubogo Mallesvillovo Molila je, sanjala in se ozirala v nebo. Mislila je sama pri sebi, da dela pokoro za grehe svoje rcKlbine in da bo rešila dušo iz nevarnosti; več noči je preplakala. Athenais je znala njeno zbeganost izrabiti, čeprav to ni bil cilj, ki ga je hotela doseči, namreč osredotočenje, strast, voljo, abstraktno častihlep-nosL Athenais se je pa tudi s tem zadovoljila, misleč, da bo imela Emmo vendarle docela v rokah. Edino Emmino veselje so bili ptiči. Vsako jutro po molitvi je obesila njihovo kletko nad okno in peli so hvalo solncu; potem je vdihavala svež jezdni zrak in opazovala oblake, plavajoče po nebu. Često je opazovala tudi Andreeve-ga psa, misleč, da je njegov gospodar tam nekje v gozdu, čeprav se ni nikoli pokazal. Le nekoč je videla, kako se nekdo plazi med drevjem. Bilo jo je sram, da je stala pri oknu in šla se je izpovedat. Potem je pa ostajalo okno zaprto in ptički so morali počakati, da se je vrnila od maše. Ta prigoda je komaj zapustila sledove v njeni duši; imela je hujše skrbi: mučila jo je materina bolezen. Prihod Chehskega je bil prvi pomembnejši dogodek v njenem življenju. Prvič v življenju je prišla v stik z razumnim, blagorodnim človekom. Emma ni obsojala očeta, niti matere; z župnikom, malo izobraženim in neotesanim, ni mogla občevati. Tedaj je pa prišel Chebskv. Njegovo petje jo je očaralo, govor osrečil. Bliski, ki so švigali po tem burnem značaju, njegov sarkastični smeh, ki je človeka ranil, včasih tudi sij njegovih sladkih oči, te njegove ledene besede, to njegovo strastno srce, kadar je govoril o trpljenju človeštva, o tej čudoviti zmesi plemenitosti in podlosti, ta prikrita mrzličnost pod tem mirom, vse v tem človeku je pričalo Emmi, da ima opraviti z izrednim, višjim bitjem, kakršnega še ni videla. Toda čar je bil skaljen. Chebskv jo je vznemirjal, bala se ga je. Namesto da bi našla v njem oporo, ki jo je potrebovala, je slutila, da je v njem nekaj bolnega in nesrečnega, duša, ki bi potrebovala sama pomoči, namesto da bi pomagala nji. Molila je za srečen izid njegovega prizadevanja in zanj samega. V svoji bujni fantaziji, polni legend, je videla v njem angela teme, kakršne so device v starih časih odkupovale za ceno svojega srca. Skrbelo jo je, kako je z materjo. Chebskv je še ni pustil k nji. In tako je o nji samo govorila s služkinjo in božala Nuna, ki je njegovo skakanje in pri-lizovanje izvabljalo materi smehljaj na usta. Včasih jo je prišla obiskat markiza de Mallesville; govorila ji je o Cheb-skem, ki je kar fantazirala o njem. Tudi o Andreu je rada govorila. Emma jo je molče poslušala. Mar ni bil Andre zdravnikov prijatelj? Andre se je zanimal za baronico in žal mu je bilo, da je ne pozna. Po maši je vedno zelo spoštljivo pozdravljal Rofossa. To mora biti dober dečko, — je pomislila Emma. In tudi pobožen je. Emma se je začela ozirati po njem in vest ji tega ni očitala. Genovefa je pa hirala. Začetni uspe- hi so bili presenetljivi; ponehali so bili živčni napadi, plaha otožnost se je iz-premenila v tiho — naenkrat se je pa zboljšanje ustavilo in tudi pes je ni več zanimal. Emma se je tem bolj ustrašila, ker je bil začel tudi oče povešati glavo in obupavati; videl je, da okrevanje nesrečne žene ne gre naprej in da se mu Athe-naida zmagoslavno posmehuje. Spomnila se je Chebskega. Se vrne? Ali nas ni nalagal? Nekega juniskega dne je sedela z očetom na terasi nad vodo, ko je prišel sluga povedat, da bi Andre Mavlian rad govoril z gospodom... Emma ni mogla oditi, ne da bi ga srečala; ostala je torej pri očetu. Barona je ta poset zmedeL Tudi Andre je bil zbegan. — Oprostite, gospod baron, — je dejal, — da vas nadlegujem, ne da bi vam bil predstavljen. Prihajam po naročilu' doktorja Chebskega. — Pozdrav jeni in dobro nam dosli! — je odgovoril baron. — Zelo sem vam hvaležen, gospod, in moja dolžnost je zahvaliti se vam, toda moja leta... — V izredno čast in srečo si štejem, g« »pod baron, da vam morem storiti majhno uslugo, — je pripomnil Andre.. SIcer pa ni vredno, da bi govoril. Andreev obraz in nastop sta bila baronu všeč. Toda motilo ga je razmerje do njegovega očeta. Zato je vprašal nekam v zadregi; — Prinašate nam torej vesti o našem doktorju? — Da, pisal mi je. Prosi me, naj vprašam, kako je z zdravjem gospe baronice. — Saj bi bil lahko pisal naravnost meni, — je pripomnil Rofosse. Na to pa Andre ni pomislil; zdelo se mu je, da je bilo zdravnikovo ravnanje samo ob sebi umevno. Rofosse je nadaljeval: — Sicer pa ni vredno govoriti o tem. Doktor je original in zahvaliti se mu moram, da sem se seznanil z vami. On dobro ve, da zelo nerad pišem... Samo nekaj bi mu rad povedal in prosim vas, da mu sporočite mojo željo. Želim samo, da čim prej pride k nam. Moji ubogi ženi se je bolezen obrnila na bolje, toda okrevanje se je naenkrat ustavilo in zdaj ne vemo, kaj početi. — Takoj drevi mu bom pisal. S pismom mi je poslal tudi tale izrezek iz novin in sicer za vas, — je dejal Andre. Bil je članek o zdravniški vedi, ki je omenjal, kako navdušeno je sprejela pariška fakulteta slovanske zdravnike. — Imeniten dečko! To me veseli! Zdaj pa že razumem, zakaj ni pisal neposredno meni. Potem sta pa začela govoriti o psih in lovu. Rofosse je bil strasten lovec. Andre je znal lepo pripovedovati o divjačini in lovskih psih. Baron se je na tihem že veselil, da bo zopet poslušal lovski rog in pasje lajanje. Na lovu namreč že dolgo ni bil in sicer od jeze, ker ni imel spremljevalca. Povabil je torej Andrea, naj se kmalu zopet oglasi. — Pokažem vam svoje gozdove, — mu je dejal ob slovesu. — Že več let ni počil v njih strel. Torej če vas bo volja... Andre se je zahvalil in odšel. Po njegovem odhodu je dejala Emma: — Torej vidiš, da ni pozabil na nas. — Ta Mavlian je imeniten dečko, — je zamrmral Rofosse ves zatopljen v misli na lov, — lepo raščen, dobro vzgojen. — Lahko bi šli z njim v gozd na iz-prehod, to bi vam koristilo, — je dejala Emma plaho. — Bomo že videli. Najprej moramo misliti na mater. Nov poklic — reklamni modeli Ameriški reklamni modeli zaslužijo od 700 do I500 Din Dražestne mlade dame, srčkani otrocički 111 l^po negovani moški, ki jih vidimo na reklami avtomob.lskih tovarn, zabnih past, ovratnikov, klobukov, avtomatičnih hladilnikov m neštetih drugih industrijskih izdelkov v večini primerov niso plod fantazije, temveč pravi ljudje, ki so našli v teh težkih časih nov poklic, poklic reklamnih modelov. Pogled na kulise ameriške reklame, ki dela z bogatimi denarnimi sredstvi, nam pokaže presenetljive podrobnosti .Večina reklamnih m o" dalov se rekrutira iz najboljše družbe in mnogi bi lahko kupih iz lastnih sredstev pristne bisere, ki se dajo za mje v večerni dekoltaži na razpolago. Te vrste reklamni modeli so pa ie predstavniki reklame. V eni najlepših palač v newyorski Park - avenue ima svoj sedež mr. John Powers- V njegovih rokah so glavne niti posredovanja reklamnih modelov in nanj se obračajo vsa podjetja, ki take modele rabijo. Samo te-lefonistk zaposluje Šest žensk. V oddelku za kartoteko je zaposlenih 100 žensk in okrog 50 moških. Tu imajo v strogi evidenci vse reklamne modele, ki so vedno močno zaposleni. Tu lahko naročiš cele rodbine za fotografije v udobnih hišah, kjer gore samo X luči ali za izlete, ki se rabijo na njih samo termos steklenice značke Y. Često se pripeti, da stoje svetlosa dekleta agen" ture dopoldne kot model za nove pomladne plašče, popoldne jih pa vidiš mahati z robci v slovo na parniku, a pozneje ponavljajo isti prizor na razglednem železniškem vagonu. Slike modelov so v zalogi v vseh reklamnih agenturah in modeli morajo biti vedno pripravljeni, da odpotujejo na brzojavni ali telefonični poziv v najoddaljenejše kraje Amerike- Ta poklic zelo dobro nese, ni pa tako lahak, kakor bi človek mislil, kajti tudi v njem se morajo kakor v filmu modeli ločiti, nastopati naravno m neprisiljeno. Honorar je razmeroma visok. Reklamni modeli zaslužijo na uro povprečuo 700 do 800 Din. Če pa morajo kam potovati, dobe na uro celo 1500 Din, poleg tega jim pa podjetje povrne vse potne stroške. Seveda niso zaposleni po ci-le dneve, sicer bi zaslužili preveč. To so pa samo povprečne plače. Med re" klamnimi modeli so tudi zvezde, ki zaslužijo mnogo več in ki »ma njih blaženi smehljaj pri pogledu na izvestno znamko čokolade vrednost zlata. Poleg visoke plače ima poklic reklamnih modelov še neslutene in neomejene možnosti- O tem priča tudi dogodek, ki se je pripetil nedavno v De-troitu. Tam so rabili »generahvga ravnatelja«, tip izurjenega trgovca, ki naj bi se dal fotografirati v trenutku, ko sprejema novo kupljeni avtomobil. Ta reklamni model je doba na teden 9000 Din plače, poteg tega mu je pa podjetje povrnilo vse stroške, tudi za hrano in stanovanje. In ne samo da ie zaslužil v enem tednu več, kakor za* služi pri nas povprečen človek v treh mesecih, temveč se je s svojim nastopom tako prikupil ravnateljem dotične avtomobilske tovarne, da je dobri pri podjetju vodilno mesto. Skoda, da si s tem novim poklicem ne morejo pomagati ljudje tudi pri nas. Preveč moških Zadnjič smo poročali, da je v Nemčiji pomanjkanje moških zelo občutno, saj je samo v Berlinu 325.000 moških manj kakor žensk. Na Japonskem je pa mnogo več moških, kakor ženk. V zadnjih petih letih se je prebivalstvo Japonske pomnožilo za 6,930.000 in japonska statistika iz oktobra 1930 pravi, da šteje Japonska zdaj 90,395.000 prebivalcev. Na prvotnem japonskem otočju prebiva 64,448.000 Japoncev, v Koreji 21,058.000, na Formosi 4,594.000, na Karafuti pa 295.000. Veliki Tokio šteje po japonski statistiki 4,950.000 prebivalcev in bi bil torej med velemesti na tretjem mestu. Drugo največje mesto na Japonskem je Osaka, ki šteje 2,300.000 prebivalcev. Mest, ki imajo nad 100.000 prebivalcev, je na Japonskem poleg Tokia in Osake še 26. > Razumljivo je, da se kolonizacijsko vprašanje v tesni državi na Daljnem vzhodu poostruje; upajmo pa, da napetost popusti — mirnim potom.« Tako stoji napisano v esperantskem mesečniku »O omot o Internada«, lri ga izdajajo Japonci v Parizu in sicer v februarski številki lanskega leta, S človeškega stališča je treba le obžalovati, da popušča poostreno kolonizacijsko vprašanje Japonske skozi topovska žrela. Japonska statistika nam kaže, da lahko izgube Japonci v vojni 954.000 mož, pa bo še vendar imela vsaka Japonka svojega fanta, odnosno moža. Od zadnjega ljudskega štetja se je pa rodilo na Japonskem še okrog 1,750.000 otrok. Žalosten konec Vanderbiltov Nedavno je umrl v New Yorku v največji bedi pravn-uk slavnega Kornelija Vanderbilta Reginald Vanderbik. Skoraj vsi ameriški Ksti so priobčili obširna poročila o finančnem polomu mi-Ijarderske rodbine Vanderbfttov. Pred 40 leti so bili Vanderbilti še najbogatejša ameriška rodbina, svet jih je poznal tako, kakor pozna zdaj Rockeiel-lerje in Morgane. KomeBus Vanderbtit je foH v mladih letih siromak, s svojo žilavostjo in izredno iznajdljivostjo si je pa kmalu opomogel ki sredi preteklega stoletja je ustanovil najprej trgovsko mornarico, pozneje pa veliko železniško družbo. Ko je leta 1877 umri, je zapustil 150 milijonov dolarjev. Skoraj vse njegovo premoženje je podedoval njegov najstarejši sin VViflram, ki je očetova podjetja še znatno razširil in je bil eden najbogatejših, pa tudi najslavnejših Vanderbiltov. Ustanovili je ameriško transkontinerrtalno trgovino in promet Umrl je 1. 1887 in zapustil 700 niihJonov dolarjev. Ni pa računal, da bo tako kmalu umri ki zato se ni pobrigal za smotreno razdelitev svojega bogastva. Ni se ravnal po zgledu svojega očeta, ki je zapustil skorai vse premoženje najstarejšemu sinu samo zato, da bi se preveč ne razlezlo in da bi podjetja ne propadla. Po Williatmu je podedovalo milijone v enakih deležih osem njegovih otrok ra tako se je bogastvo razdrobilo. To je bik> tudi krivo, da so začela VanderbUtova podjetja propadati. Kakor je že navada, so se dediči prepirali pri razdelitvi dedščme in sodni procesi so požrli velik del rodbinskega premoženja. Iz podjetnih Vanderbiltov so postali tihi rentierji in javnost je kmalu pozabila na njihova imena. Otroci Wilhama Vanderbilta so imeli tudi mnogo otrok in tako se je prvotno ogromno premoženje vedno bolj kru-šilo. 2e pred vojno je napovedalo nekaj Vanderbiltov konkurz, po Reginal-du pa ni ostalo niti toliko, da bi krili pogrebne stroške. Operacija srca Moderna kirurgija je zadnja leta zelo napredovala in zdaj delajo kirurgi operacije, o kakršnih se ljudem še nedavno niti sanjalo ni. O velikem napredku kirurgije priča tudi operacija srca v Gradcu, ki take zgodovina zdravniške vede še ne pozna. Na kirurgični oddelek graške deželne bolnice so pripeljali nekega dne uslužbenca veletrgovine z vinom, ki si je hotel končati življenje in se je bil ustrelil v levo stran prsi. Krogla, ki naj bi mu bila prestrigla nit življenja, je pa zadela ob rebro, izgubila s tem nekaj na moči in obtičala v srcu. Samomorilni kandidat se je seveda onesvestil, a kazal je še vedno slabe znake življenja. Zdravniki so sicer dvomili, da bi ga bilo mogoče rešiti, vendar so se pa odločili za takojšnjo operacijo, ker jih je izredni primer zelo zanimal. Hoteli so odstraniti vsaj kroglo iz srca. Prvi asistent Mnirgičnega oddelka se je lotil operacije. Odstranil je težko ranjenemu kroglo iz srca in srce zopet zašil. Obenem je napravil transfuznjo krvi, da nadomesti ranjencu veliko izgubo krvi. Noč po operaciji je Preživel ranjenec mirno. Tudi druga noč je bila mirna, potem je pa začel samomorilni kandidat hitro okrevati in tako se je ta edinstvena operacija srca v polni meri posrečila. Dvojni Stalinov jubilej 2. marca in 2. aprila bodo praznovali dvojni jubilej generalnega tajnika ruske komunistične stranke Stalina. 2_ marca bo dve leti, odkar je presenetil Stalin sovjetsko javnost s člankom, ki je v njem priporočal večjo obzirnost do kmetov In omiljen je režima na kmetih, zlasti davčnega vijaka in terorja. 2. aprila bo pa 10 let, odkar le bdi Stalin izvoljen za generalnega tajnika. Stalinov Članek o kmetih, je napravil konec silnemu terorju na kmetih, ki ostane ruskim kmetom pač še dolgo v opominu, Ko je postal Stalin generalni tajnik ruske komunistične stranke, so bili na krmilu še Lenin, TrocM in drugi boljsevi-ški poglavarji. Stalin je pa znal mesto generalnega tajnika stranke spretno ia~ Premeniti v močno trdnjavo svojega političnega vpliva. Kot generalni tajnik Je stopil v osebne stike 0 funkcijonarji komunistične stranke širom države in počasi jo odstranil vse, ki se niso hoteli ukloniti njegovemu vplivu. Rusi pravijo Stalinu vožd — vodJa, Stalin sam pa pravi o sebi, da je samo zvest Leninov učenec Ruski komunisti ga visoko cenijo, obenem kot teoretika mandzma in lenmisK ma, kot revolucijonarja, ki uspešno nadaljnje Marsovo, KngeLsovo in Leninovo delo._ Praktični roditelj —Kaj ste dali letos hčerk? za god? — Odprli smo njen »šparovček«* pa smo ji kupili čevlje, VEČ LITROV MLEKA dobrega, po 2 Din ZS para bi dostavljal na dom v Ljubljano — bližina Poljanske ceste. Mestni ali Marijin trg. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. M. VIOIVIIAJEIR Semena za vrt, polje in travnike Cankarjevo nabrežje št. % STOJNICA: POGACARJEV TRG Razpis Pokojninski zavod za nameščence razpisuje oddajo ključavničarskih del za železna smučna okna v razglednem stolpu v nebotičniku. Vsi potrebni načrti, razpisi in proračuni se dobijo od dneva razpisa dalje med uradnimi urami pri podpisanem zavodu v Gledališki ulici 8*111. v Ljubljani. Pravilno sestavljene in kolekovane ponudbe je vložiti do 1. marca 1932 do pol 12. ure dopoldne ri podpisanem zavodu. K ponudbam je priložiti 5-odstotno garancijo. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani it H« I I ČEVLJI na obroke »TEMPO«, Gledališka 4 (nasproti opere) 19/T MED Ia NAMOČENO POLENOVKO izbiro namiznega sadja, pristni španski Malaga, Cinzano Vermouth. Štajersko vino, kratki teran na kozarce ter druge delikatese nudi — delikatesna in Špecerijska trgovina Kova-CiC, Miklošičeva cesta Stev. S2. 991 JEDILNEGA KROMPIRJA kupim vsako količino proti takojšnjemu plačilu. Cena franko vagon. > Viktorija«:, Zagreb, Kraljice Jelene 4. 990 VSE ČEVLJARSKO ORODJE z novim levoročnim strojem prodam za 4500 Din radi od potovanj a. Vprašati osebno do 1. marca 1.1. — Kari Horvat, Stu-denec-Ig. 9S9 POSESTVO z 9 orali zemljišča, vinograda, travnikov, sadonosnika, z njivami, gozdom in 4 zidanimi gospodarskimi poslopji, v lepem kraju prodam za 36.000 Din. — Pojasnila daje A. Sotosek, trgovec, Podsreda. 988 Plošže niso vež lnksms ker si jih lahko za nizko ceno izposodite pri ŠLAGER LJUBLJANA, Aleksandrova c 8 MARIBOR, Gregorčičeva ulica 20 MODROCE afrik, vsakovrstne žimnate, otomane, najnovejše coucn zofe po ugodnih cenah kupite pri tapet-niku Rudolfi Sever, Ljubljana. Mariiin trg % dbunafaHi peie&ejem (VVIENEK MESSE) 13. do 19. marca 1932 (v Rotundi do 20. marca) POSEBNE PRIREDITVE: Semenj pohištva / Reklamni semenj / Posebna razstava novodobnega plinskega orodja / »Elektrika v gospodinjstvo« / Salon kozohovinaste mode / Dunajska pletilna moda MEDNARODNA RAZSTAVA AVTOMOBILOV IN MOTORNIH KOLES Semenj za stavbarstvo in grad bo cest / Razstava hranil in živil / Posebna razstava z Gradiščanske ga / »Tehnične novosti In Iznajdbe« Kmetijska in gozdarska vzorčna razstava Brez vizuma! S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prestop meje v Avstrijo. — Ogrski prehodni vizum se ob predložitvi sejemske izkaznice dobi na meji. — Precejšnje vozne olajšave na jugoslovenskih, ogrskih in avstrijskih železnicah, na Dunavu, na Jadranskem morju in v zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst ter sejemske izkaznice (a Din 50.—) se dobe pri VViener Messe Akt. Ges., VVien VII. ter med lipe kim spomladanskim sejmom pri poslovalnici v Leipzigu, Oesterr. Messhaus, in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Dunajska cesta SI; Zveza za tujski promet v Sloveniji (»Potnik«), Dunajska cesta l, Zveza za tajski promet v Sloveniji (»Potnik«) podružnica hotel Miklie. nasproti glavnega kolodvora. Prelu le Jo&in ftupanttc. Za, »Narodno tiskarno« Fran — Za upravo in maerataj del usta; Oton Oak+Btj - Vi 1 LđuhlJanJ. «