o URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Leto XV V LJUBLJANI, dne 11. septembra 1958 Številka 31 i VSEBINA: Odloki ljudskih odborov: 61. Odlok o družbenem planu gospodarskega razvoja okraja Kranj za razdobje od 1957. do 1961. leta. Odloki ljudskih odborov 61. Na podlagi 16. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradna list LRS, št. 19-89/92) je okrajni ljudskih odbor Kranj na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 8. julija 1958 sprejel ' ODLOK o družbenem planu gospodarskega razvoja okraja Kranj za razdobje od 195?. do 1961. leta Prvi del a 1. poglavje Osnovni cilj in smernice gospodarskega razvoja 1 Spričo močnega razvoja proizvajalnih sil in so-Clalist čmih proizvodnih razmer v prvi povojni dobi, z*asti pa tudi pod učinkom uveljavljenega delavskega samoupravljanja, je bil v gospodarstvu v okraju tvranj že do leta 1996 dosežen pomemben napredek. Da bi se zagotovil čimuspešnejši nadaljnji go-sPodarski razvoj v razdobju 1957—1961, bo treba Predvsem skrbeti za ureditev vprašanj, ki izvirajo li neskladnosti dosedanjega razvoja, in to so zlasti: — počasno večanje produktivnosti v proizvodih gospodarskih panogah in s tem v zvezi prepo-tasno večanje narodnega dohodka, — nezadosten napredek kmetijske proizvodnje, — prepočasen razvoj v trgovini, obrti, gostinstvu ’Q prometu, ki ne zadostuje za redno kritje potreb Prebivalstva, zlasti v mestih in industrijskih sredi- , — nezadostno razvit turizem in premajhna izra- ba turističnih kapacitet zlasti pri sezonskem gostinstvu. — nezadostne kapacitete in pomanjkljiva tehnič-Qa opremljenost v gradbeništvu, — zaostajanje zridave stanovanj in drugih ob-J6ktov družbenega standarda za naravnim prirastom Prebivalstva in povečanjem zaposlenih, — zastarelost tehnične opremljenosti v industriji, ~ premajhna kapaciteta industrije gradbenega Materiala, ki ne krije lokalnih potreb. Ce je izhodišče potreba, da se čimprej uredijo našteta vprašanja ter pri tem upoštevajo razpoložljive proizvajalne sile in realne možnosti njihove izrabe, se postavljajo za razdobje 1997 do 1961 tile cilji: — zagotoviti je treba povečanje obsega proizvodnje in storitev za povprečno 8,9% na .leto ob vzporednem naraščanju proizvodnosti dela (povečanje narodnega dohodka na 1 zaposlenega) za 6,3 % un leto tako, da bo narodni dohodek naraščal v povprečju za 9,5% na leto. Zato je treba zagotoviti predvsem učinkovite ukrepe za povečanje storilnosti v proizvodnih panogah z uvedbo boljše organizacije dela, s smotrno kadrovsko dn s stimulativno1 tarifno politiko ter s politiko omejitve zaposlovanja. Investicijska vlaganja je treba usmeriti v take rekonstrukcije in modernizacije, ki bodo omogočale povečanje kapacitet in hkrati zmanjšale število zaposlenih tako, da bodo uresničevale skladen gospodarski razvoj, in to zlasti v mestih ter industrijskih središčih, — doseči v tem okviru postopno zboljšanje življenjske ravni prebivalstva s povečanjem osebne porabe za povprečno 7 % na leto ter s potrebnim povečanjem kivesticijsikih vlaganj za zidavo stanovanj in za druge panoge družbenega standarda; — zagotoviti za krepitev plačilne bilance nadaljnje povečanje izvoza, pri tem naj bi se izvoz industrijskih izdelkov v primerjavi z letom 1956 povečal z letom 1961 na 45.9%; — zagotoviti razvoj in krepitev socialističnih proizvodnih raziper, zlasti v kmetijstvu, nadaljnjo krepitev delavskega samoupravljanja ter nadaljnjo izgraditev komunalne samouprave. Drugi del 2. poglavje Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek Za razdobje 1937—1%1 se predvideva tole povečanje družbenega bruto produkta in narodnega dohodka v okraju Kranj: v milijonih dinarje. Te indeksne številke so ugodnejše od republiških, čeprav se v okraju Kranj predvideva razni«' roma manjši obseg investicijskih vlaganj kot v LRS' Glede na pričakovani naravni prirastek prebi' valstva in z upoštevanjem koeficienta gravitacije b* se narodnu dohodek na enega prebivalca večal povprečno za 8,3 % na leto, nasproti naraščanju za 6,7 $ Povprečno letno, kakor se pričakuje v republiškem merilu. 1936 1961 Indeks letno povečanje v °/o Račun predvideva povečanje skupnega družbe neg* bruto produkta se opira na tole povečanje vrednosti Družbeni bruto proizvod 83.758 Narodni dohodek 32.992 123.294 52.042 149.6 157.7 8.5 9.5 proizvodnje in panogah: storitev po posameznih gospodarski*1 1956 1961 v milijonih dinarjev Indeks Povprečno letno povečanje v °/o Industrije 66.185 102.402 , 154,7 9,1 Gradbeništvo 1.045 2.154 206.2 15,6 Projektiranje 26 40 155,8 8,9 P romet 457 850 186,0 13,1 Gozdarstvo 980 1.215 124,0 4,6 Kmetijstvo 4.623 5.684 123,0 4,2 Kmetijske zadruge 3.790 3.901 102,9 0,5 Trgovina 1.284 , 2,086 162,5 10,0 Gostinstvo 1.076 1.428 132,6 5,8 Obrt 3.858 4,864 126,1 5,0 Komunala 434 670 154,4 8,9 Gospodarstvo skupaj 83.758 125.294 149,6 . 8,5 Pričakovano povečanje v proizvodnih panogah bo doseženo z boljšo izrabo kapacitet pod vplivom spremenjenega načina delitve dohodka podjetij in predvidenih novih investicijskih vlaganj. Pri postavljenem planu proizvodnje so vsekakor, zlasti v industriji, še rezerve, tako da bodo mogla podjetja proizvodnjo povečati preko planiranega obsega, važno pa je, da posvetijo vso potrebno pažnjo pravilna organizaciji dela in povečanju storilnosti. V neproizvodnih panogah sloni jo predvidevanja glede povečanja storitev na pričakovanem zboljšanju življenskega standarda in povečanju obsega proizvodnje ter na pričakovani razširitvi tujskega prometa . 3. poglavje Investicije * Da bi se zagotovil razvoj gospodarstva in družbenega standarda, kakor se pričakuje po okraju01® perspektivnem planu, se z.a razdobje 1937 do 19" predvidevajo povečana investicijska vlaganja, in s1' cer v skupni vrednosti 29,409 milj. d!in, kar bi ustrezalo povprečju 3,882 milj, din na leto. To letno p0'-prečje je za 49,7 % višje od izvršitve v letu 1936. Po strukturi investicij se že v izvršitvi za 1®*® 1937 in enako tudi v planu za razdobje od leta dalje kaže pomemben premik v korist ne go s podu1" s ki h investicij, ki so v preteklem letu zaostajale razvojem celotnega gospodarstva in za sprememba1111 v strukturi prebivalstva. Primerjava številk za p'-8® sko razdobje z izvršitvijo v obeh prejšnjih letih dal tole sliko: Vrednost investicij v milij. din in struktura povprečje zbirno Vrsta investicij 1935 1956 1957 1958—1961 1917—1961 znesek znesek •/• znesek •/. znesek •/. znesek Gospodarske investici je 4.493 88,8 - 3.207 81,6 3.910 72,8 4.322 71,9 21,199 72,0 Negospodarske investicije 568 1L2 723 18,4 1.459 27,2 1.688 . 28,1 8.210 28,0 Skupaj 5.061 100 3.930 100 5.369 100 6.010 100 29.409 100 Postavljena plan gospodarskili investicij obsega Poleg investicij, potrebnih za ohranitev kapacitet in za zagotovitev možnosti njihove povečane rabe tudi Posamezne širše rekonstrukcije in nove investicije ^ povečanje kapacitet, kj naj zagotovijo povečanje Proizvodnje dn storitev, kakor je po perspektivnem planu začrtano za razdobje do leta 1961 ter ustva-tijo podlago za uspešen nadaljnji razvoj gospodarstva v okraju v poznejših letih. Gospodarska upravičenost planiranih investicij ter predvideni viri za njihovo financiranje so razvidni iz podane specifikacije in obrazložitve po panogah. Financiranje plana gospodarskih investicij se Predvideva v višini 56% iz Lokalnih virov, drugo pa •iz zveznih in republiških kreditov. Z zveznimi sredstvi financiranja se poleg že dovoljenih kreditov v višini okoli 1.800milj. din računa samo pri tistih investicij s ki h programih, kjer je realno upanje za zvezno soudeležbo. Pri tem se spričo Uveljavljene preusmeritve naše splošne gospodarske Politike na pospeševanje proizvodnje na široko po-rabo računa, da se bo zvezna udeležba pri fiaanci-fanju gospodarskih investicij, ki se je v prejšnjem r&zdobju za naš okraj omejevala v glavnem na bančno industrijo ter znašala v povprečju samo 19 do ^ % od globala gospodarskih investicij, v razdobju t95? do 1961 povečala na povprečno 32 %. Republiška sredstva so poleg že v letu 1957 dovoljenih kreditov v višini 483 milij. din planirana za predpisano republiško soudeležbo pri najetju zyezuih posojil za rekonstrukcije v industriji, v dru-panogah pa za posamezne objekte širšega pomena. Sredstva okrajnega in občinskih investicijskih skladov, ki so se v preteklih letih pretežno uporab-Jala za investicije v industriji (v letu 1955 okoli 51 odstotkov, v letu 1956 okoli 75 odstotkov, v letu okoli 57 odstotkov, prištevši kredite, so bili podjetjem dodeljeni na enoletni odplačilni ^k), naj bi se v bodoče usmerila na financiranje investicij neindustrijskih panog. Predvideva se nam-reč, da bodo industrijska podjetja odslej glede na svojo povečano udeležbo na ostvarjenem dohodku ^Posebna, da poleg sredstev, potrebnih za ohranitev 'U povečano uporabo kapacitet, prevzamejo nase tudi tisti del soudeležb pri najetju zveznih posojil za Slrše rekonstrukcije, ki bi po veljavnih predpisih Padel v breme lokalnih investicijskih skladov. Planirano angažiranje lokalnih investicijskih skladov za 'tve,stici je v industriji v razdobju 1958 do 1961 se 'auej.j na samo 18 % razpoložljivih sredstev teh skla-.v (v glavnem za rekonstrukcijo razdelilnega omrežij v elektrogospodarstvu ter za soudeležbo pn planirani graditvi novih kapacitet v industriji gradbe-materiala in v grafični industriji), s tem pa Se znatno poveča višina sredstev, ki bodo preostala invčsticije v neindustrijskih panogah. Da bi se nadalje razbremenili lokalni investicijski skladi, bo Potrebno, da občine del financiranja investicij v in-P»triji gradbenega materiala prenesejo na občinske stanovanjske sklade. ‘ . Lastna sredstva podjetij bodo za financiranje nvestacij v razdobju 1957 do 1961, kakor kaže, na rnzpolago v tile višini: . a) pri razdelitvi č.stega dohodka podjetij, name-Jenega za sklade, ki bo preostal po odbitku bloki- rane ustvaritve v letu 1961 in obveznih izločitev za redni rezervni sklad in za skupni rezervni sklad, se predvideva, da bodo podjetja namenila: — povprečno 16 % za lastno zidavo stanovanj, — povprečno 4 % za potrebe družbenega standarda samih podjetij, — povprečno 4 % za prispevek občinam za komunalne investicije, tako da bo za sklade osnovnih in obratnih sredstev preostalo v povprečju 76 % v približni višini 10.936 milij. din; b) ustvaritev prostega dela amortizacije za nadomestitev se za razdobje 1957 do vštetega III. četrtletja 1961 predvideva v višini 6.956 milij. din Skupaj razpoložljivih 17.892 milij. din — iz tega bo treba pokriti anuitete, ki zapadejo v tem raz- dobju v približani višina 6.874 milij. din — predpisane izločitve 'za obratna sredstva bodo znašale okoli 1.969 milij. din — za financiranje gospodar- skih investicij in soudeležb iz sredstev podjetij je po planu predvideno skupaj 8.378 milij. din — za nadomestitve -izven p-la- na investicij in rekonstrukcij bo preostalo približno 671 milij. din V okviru skupnih sredstev, ki bodo na razpolago za gospodarske investicije v neindustrijskih panogah, bo treba v naslednjih letih zlasti povečati vlaganje v kmetijstvu, gradbeništvu, trgovini, obrti, turizmu in gostinstvu, v katerih je razvoj doslej zaostajal, medtem ko so bile v prometu najnujnejše potrebe pokrite že v letu 1957. Zato predvideva plan tele spremembe nasproti dosedanji strukturi investicij: Struktura vlaganj v e/e planirano 1955 1956 195T povprečje 195ti—1961 Industrija 83,8 77,7 75,3 72,8 Gradbeništvo 1,8 1.3 1,5 0,6* Promet 1,2 2,4 5,8 2,0 Gozdarstvo 1,1 2,5 3,5 2,4 Kmetijstvo (soc. sektor) 1,1 2,5 1,2 6,5 Trgovina, gostinstvo in turizem 8,2 10,4 9,1 11.9 Obrt 2,8 3,2 3,6 3,8 Skupaj 100 % 100 % 100 % 100 % * Udeležba gradbeništva v strukturi vlaganj v gornjem odstotku obsega le sredstva iz lastnih in družbenih investicijskih 'skladov okraja in občin ter se bo povečala še za investicije iz sredstev zveznih in republiških skladov, tako du se bo udeležba te panoge v strukturi vlaganj dejansko povečala nu skupno 2,6 e/e. Z izvršitvijo postavljenega programa gospodarskih investicij se bodo osnovna sredstva gospodarskih organizacij do leta 1961 nasproti letu 1956 povečala za okoli 26 %. Potreba obratnih sredstev se bo spričo pričakovane boljše izrabe kapacitet povečala v večjem razmerju, in sicer za okoli 39 %. Zaradi nujnosti vlaganja sredstev v sklade obratnih sredstev podjetij je potrebno, da gospodarske organizacije skrbijo za dobro gospodarjenje z obratnimi sredstvi, s tem se lahko prihrani tudi več sredstev za kritje drugih investicijskih potreb. Da bi se izposlovala investicijska sredstva iz zveznih in republiških skladov v obsegu, kakor ga predvideva postavljeni investicijskih plan, bo potrebno, da podjetju, ki še nimajo potrjenih investicijskih programov, čimhitreje pripravijo ustrezno dokumentacijo za udeležbo na razpisanih natečajih. Zaradi varčevanja z investicijskimi sredstvi je potrebno, da bodo investicijski programi vsestransko proučeni glede na čimboljšo ekonomičnost izvedbe objektov. Dela se morajo izvajati natanko po potrjenem programu, da sc prepreči vsako prekoračenje predračuna stroškov in roka izvršitve. Z okrajnimi sredstvi, ki bodo v razdobju 1957 do 1961 na razpolago za investicije družbenega standarda, se bodo financirali predvsem taki objekti, ki so širšega (okrajnega) pomena ter investicije na področju notranje uprave. Investicijska sredstvu iz proračunu in posameznih proračunskih skladov za potrebe družbenega standarda se bodo razporejala in podrobneje usmerjala z vsakoletnimi okrajnimi in z občinskimi družbenimi plani, pri tem bo treba po republiških smernicah v prvi vrsti upoštevati potrebe za stanovanjsko komunalno graditev in za objekte za osnovno ter strokovno šolstvo v mestih ter industrijskih središčih. 4. poglavje Produktivnost in zaposlenost 1 Ena od temeljnih nalog gospodarskih organizacij za razdobje 1957—1961 je, da se doseže 9imvcčje povečanje produktivnosti dela, ker je od tega v veliki meri odvisna hitrost vsega našega gospodarskega razvoja ter naraščanje realnih plač in osebnih dohodkov. V preteklem razdobju se je produktivnost sicer večala, vendar pa ne v taki meri, kot bi bilo mogoče, če bi se sistematično analiziralo stanje in uresničevali učinkovati ukrepi. Zato so za povečanje produktivnosti še vedno velike rezerve v normativih potrebnih delavcev, poslovnih stroških in normativih materiala. Po ocenitvi je v večjih gospodarskih organizacijah znatno število nezadostno zaposlenih delavcev. Omenjene rezerve so še toliko večje, kolikor se upoštevajo možnosti za povečanje produktivnosti z uporabo že v praksi preizkušenih sodobnih znanstvenih metod, organizacije dela in proizvodnih postopkov, kadrovske politike, izobraževanja in zaposlovanja. Pogoji zn čimvečje nadaljnje povečanje storilnosti v razdobju do leta 1961 so podani s predvidenim povečanjem opremljenosti podjetij z osnovnimi sredstvi, z izboljšanjem glede preskrbe z električno energijo in reprodukcijskim materialom ter z razširitvijo tržišča. Spremenjeni način delitve dohodka podjetij in stimulativnejši način nagrajevanja po bo vplival na večjo zainteresiranost delovnih kolektivov, na boljše gospodarjenje in na boljšo organizacijo dela ter večal zanimanje za izboljšanje strokovne izobrazbe in za večji učinek pri delu. Ugodnejši pogoji za povečanje storilnosti dela bodo prišli do polnega izraza le pri. istočasnem in skladnem uresničevanju tehle osnovnih načel: a) povečati je treba obseg proizvodnje, storitev in prometa tako v absolutnem znesku kot povprečno na posameznega zaposlenega; b) zmanjšati je treba režijske stroške za posamezen proizvod, storitev ih enoto prometa; c) za posamezni proizvod, storitev in enoto prometa je treba porabiti manjšo količino živega dela pri enakem ali manjšem fizičnem naporu. Zadovoljive uspehe je pričakovati le, če bo sleherna gospodarska organizacija sistematično proučevala način, po katerem naj uresničujejo omenjena načela. Le povečanje produktivnosti v vsaki gospodarski organizaciji bo vplivalo na povečanje skupne proizvodni je in na zboljšanje življenjske ravni. Gospodarske organizacije bodo morale na podlagi proučevanj in ugotovitev uresničevati učinkovite in premišljene ukrepe, pri tem pa bodo morale določiti, kateri so najbolj pereči problemi in vrstni red njihovega urejanja. 2 Na področju organizacije dela bodo morale gospodarske organizacije posvetiti največ pažnje vpeljavi oziroma ^izboljševanju priprave in planiranja dela ter pravočasnemu oskrbovanju delovnih mest s kakovostnimi surovinami, materialom in polizdelki. Z ureditvijo delovnih mest naj gospodarske organizacije izboljšajo metode delovnih postopkov, posebno skrb pa naj posvečajo dolžini poti, po kateri krožijo material in polizdelki. Nujen organizacijski ukrep je tudi povečanje kontrole kakovosti dela med fazami in kontrole kakovosti končnih izdelkov. Vpelje noj se medfazni obračun proizvodnje in planske kalkulacije proizvodnje po stroškovnih mestih tako, da bo mogoče naložiti nižjemu vodilnem osebju uresničevanje delovnih nalog po količinskih, kakovostnih io vrednostnih indeksih planske kalkulacije. Razen za navedene naloge naj skrbijo gospodarske organizacije za to, da se bo z vpeljavo mehanizacije in modernih metod poslovanja povečal delovni učinek neproizvodnega osebja. Pri vseh organizacijskih ukrepih pa je treba upoštevati, da je higiensko tehnično varstvo pri delu osnova sodobne organizacije dela. Nadalje je važno zlasti za gospodarske organizacije s področja industrije, da posvetijo vso potrebno pažnjo proučevanju, analiziranju in izboljšanju svojih tehnoloških postopkov. Za proučevanje in analizo tehnoloških postopkov naj podjetja izdelajo tehnološke karte in grafikone poti materialov. Tehnološke postopke naj izboljšujejo predvsem brez večjih investicij, in sicer: — s primernim stimuliranjem racionalizacij, nova-torstva in manjših izboljšav v načinu dela; — s poenostavljanjem oziroma standardizacijo izdelkov, kar 1)0 omogočilo veliko serijsko in množin-&ko proizvodnjo (kovinska in olektroi n diustr i j a, indn-^lrija gradbenega materiale in tesna industrija); — s sodelovanjem med gospodarskimi organizacijami. Investiranje za izboljšavo tehnoloških postopkov Daj se usmeri ▼ take rekonstrukcije, ki bodo omogočale odstranjevanje ozkih grl proizvodnje, povzroče-Dih zaradi izrabe naprav ali premajhne zmogljivosti strojev. Investirajo naj sc tudi sredstva za varstvo naprav in strojev, kj pogosto povzročajo nesreče ali škodljivo vplivajo na zdratje. 3 ■ Na povečanje produktivnosti lahko pomembno Tpliva tarifna politika. Vse gospodarske organizacije hodo morale izoblikovati svojim razmeram in posebnostim prilagojen tarifni sistem, da bi uresničile svoje osnovne gospodarske naloge. Izhajajoč iz teh nalog, hodo morali pristojni organi gospodarskih organizacij 'n politiono-teniitoria>lmh enot uresničevati takšna načela tarifne politike: — da bodo dosežena stvarna in pravična tarifna fazmerja med delovnimi mesti, poslovnimi enotami iste gospodarske organizacije ter med gospodarskimi Drganizacijami, strokami in panogami; — da bo višina osebnih dohodkov posameznikov ter kolektiva kot celote odvisna od individualnih delovnih uspehov in uspehov vsega kolektiva; — da se bo dejansko uveljavila odvisnost med Povečanjem produktivnosti in osebnimi dohodki pri posameznikih in gospodarskih organizacijah kot celotah; — dia bodo spodbujala k dajanju predlogov za izboljšave, ki bodo uresničene; — da bodo spodbujala posameznika in kolektiv kot celoto k taki delovni organizaciji, ki bo omogo-čala ob najugodnejših razmerah dosegati največje Diogoče delovne uspehe; — da bodo spodbujala k smotrni zaposlenosti in '•porabljanju razpoložljivega delovnega časa. k varč- uporabi surovin in zmanjševanju drugih proizvodnih stroškov; — da bo uresničena stalnost tarifnega sistema. 4 Kadrovska politika je bila doslej v gospodarskih °rganizacijah spontana, nesistematična in nedosledna, *nto je potrebno, da ji delavski sveti, zbornice in •ifužbene organizacije posvetijo vso pozornost. Gospodarske organizacije naj ob sodelovanju z Družbenimi organizacijami izdelajo pravilnike, v ka-erih bodo podrobno opisale, kako bodo uresničevale Politiko zaposlovanja in izbora, izobrazbe, nagraje-v.anja, napredovanja in premeščanja, izboljševanja Delovnih razmer, higicnsko-tclmičnega varstva, skrbi ?a človeka in delovna razmerja. Glede na velikost gospodarskih organizacij in "stanov bo treba skladno z njihovimi potrebami ustanoviti primerne strokovne organe (kadrovske oddelke ali referate), ki bodo zbirali podatke, predloge, sestavljali potrebne analize za kadrovske komisije in delavske svete. Za lažjo in uspešnejšo uresničitev nalog kadrovske politike bo treba usposobiti in ožje specializirati večje število oseb s primerno izobrazbo, ki bodo strokovno pomagale vodilnim osebam pri urejanju problemov in uresničevanju kadrovske politike. Kontrola nad uresničevanjem kadrovske politike je v izključni pristojnosti delavskih svetov, ki so dolžni nadzirati, kako vodilne osebe in strokovni organi uresničujejo smernice in naloge. Pri zbiranju delavcev za delovna mesta je treba upoštevati, da bodo delavci dosegli najboljše delovne učinke le na tistih delovnih mestih, za katera so' primerno izučeni. Zato jih je treba izbirati in strokovno usposabljati po njihovih zmožnostih v skladu z zahtevami delovnih mest, ki so bile ugotovljene z analitično Ocenitvijo delovnih mest. Preprečevati bo treba težnje naravne selekcije, temveč najti za vsakega človeka njegovim zmožnostim primerno delovno mesto. To pa zahteva najtesnejše sodelovanje med organi, ki uresničujejo kadrovsko politiko in organi, ki skrbijo za zaposlovanje. Osebno ocenjevanje delavcev ob uporabi stvarnih in nepristranskih meril bo eden izmed nujno potrebnih načinov za merjenje osebnega razvoja delavcev, kar bo pomagalo pri izboru, napredovanju, izobraževanju in dopolnilnem strokovnem usposabljanju, premeščanju, nagrajevanju in odpuščanju. V kadrovski politiki bo treba upoštevati, da sltrb za človeka pomembno vpliva na produktivnost. Zato bo potrebno, da bodo gospodarske organizacije same in ob sodelovanju z družbenimi ter političnimi organizacijami skrbele za širjenje preventivne zdravstvene službe in drugih socialnih služb. Prav tako pa bo treba pravilno urejevati prevoze na delo in z dela, zidavo stanovanj, prehrano delavcev, njihov letni oddih in razvedrilo, to bodo morali organi delavskega in družbenega upravljanja upoštevati pri razporejanju in uporabi razpoložljivih sredstev. 5 Strokovno usposabljanje bo treba čimbolj prilagoditi potrebam gospodarskih organizacij. Ugotovitve analitične ocenitve delovnih mest in osebne ocene delavcev naj bodo kažipot, kako bo treba dopolnjevati strokovno in splošno politično-ckonomsko znanje delavcev. Strokovno znanje bo treba posredovati na najhitrejši in glede na potrebe delovnega mesta najučinkovitejši način z uporabo sodobnih znanstvenih metod za izobraževanje odraslih in mladine. Zato bo treba izučiti tako nižji kot višji vodilni kader, da bo znal poučevati in voditi svoje podrejene. Poleg tega pa bo treba skrbeti za prirast in vzgojo mladega vodstvenega kadra. Za uresničevanje nalog na področju organizacije dela in1 vzgoje kadrov bo treba ustanoviti okrajni zavod za izobraževanje kadrov in proučevanje dela. Cc upoštevamo, da sc v strokovnih šolah, to je v industrijskih in vajenskih šolah v kranjskem okraju izobrazi letno povprečno 815 učencev in v srednjih strokovnih šolah 212 dijakov, lahko ugotovimo, da te šole ne bodo mogle dati gospodarstvu dovolj kadra. To vrzel bodo morali izpolniti centri za praktično priučevanje. Tudi kader, ki se vzgaja v strokovnih šolah, ni po končani šoli takoj zmožen opravljati naloge glede na posebne potrebe posameznih podjetij. Zato bo tudi naloga centrov, da temu kadru dajo še potrebno dopolnitev strokovnega znanja. Glede na to bo treba ustanavljati centre v gospodarskih organizacijah in skupne centre, ki naj jih ustanavljajo gospodarske organizacije posameznih strok in panog. Politiko strokovnega usposabljanja pa bo treba stalno spravljati v sklad s tesnim sodelovanjem Zavoda za izobraževanje kadrov in proučevanje organizacije dela, centrov posameznih strok in panog ter centrov v gospodarskih organizacijah. To nalogo bo treba uresničevati tudi v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami, ki skrbe za splošno izobraževanje odraslih in mladine. 6 Glede na podane pogoje za povečanje storilnosti se pričakuje, da se bo pod učinkom prizadevanj delovnih kolektivov po zgoraj postavljenih načelih narodni dohodek, računan na enega zaposlenega, do leta 1961 v primerjavi z letom 1956 povečal v socialističnem sektorju gospodarstva takole: povprečno na onega zaposlenega v 000 din 1936 1961 Indeks Industrija 1.223 1.733 141,7 Druge panoge 391 465 118,9 Gospod, skupaj 1.016 1.374 135,3 Produktivnost, računana po tem merilu, bo v razdobju 1957—1961 naraščala za 6,3 %, upoštevajoč samo industrijo pa za okoli 7,2% na loto. S tem predvidenim povečanjem pa še niso izčrpane vse možnosti za nadaljnji dvig proizvodnje in produktivnosti ter s tem v zvezi za nadaljnje povečanje osebne porabe. Zaposlenost prebivalstva v okraju Kranj se bo do leta 1967 v primerjavi z letom 1956 povečala za predvideni prirastek aktivnega prebivalstva, ki je ocenjen na 4298 oseb. Osnovni vir izpopolnjevanja nezasedenih ali premalo zasedenih mest bo premeščanje nezadostno zaposlenih delavcev na ta delovna mesta in boljša izraba delovnega časa. Zaposlovanje novih delavcev s podeželja bo treba omejevati in jih usmerjati predvsem v panoge, kjer bodo krili sezonske potrebe. Tako politiko zaposlovanja je treba uresničiti zato, da se ne bo'poslabšal komunalni siandard nekmečkega prebivalstva. Tudi naravni prirastek prebivalstva in dejanske rezerve delavcev v industriji bo treba usmerjati pri zaposlovanju predvsem v gradbeništvo, trgovino, gostinstvo in komunalo. Zato bodo morali organi delavskega upravljanju v industriji preprečevati zaposlovanje novih delavcev pri enakem obsegu proizvodnje ali celo pri večjem, ki je bil omogočen s povečanjem proizvodnje zaradi rekonstrukcij strojev in naprav. Z ustanavljanjem servisnih in drugih storitvenih delavnosti v mestih ter industrijskih središčih bo treba reševati vprašanje začasno nezaposlenih delavcev nekmečkega porekla oz. dodatne zaposlitve žensk s področja mest ter industrijskih središč, kar bo hkrati omogočilo zboljšanje komunalnega standarda nekmečkega prebivalstva. Glede na pereč problem rastočega pomanjkanja delovne sile bo treba dokončno razviti in izpopolniti službo posredovanja dela in poklicnega svetovanja, zlasti pa skrbeti za strokovno izučenost kadrov v tej službi predvsem pri občinskih organih. Služba za posredovanje dela bo morala posvečati tudi posebno skrb prekvalifikaciji in strokovnemu usposabljanju invalidnih in za delo manj zmožnih oseb, ki jih razvijajoča se industrija in naraščanje zaposlenosti porajata v vedno večjem številu. Težišče prekvalifikacije in strokovnega usposabljanja invalidov in dela manj zmožnih oseb naj bo v gospodarskih organizacijah. V tistih občinah, kjer ne bo mogoče prekvalificirati oziroma strokovno usposobiti invalidov, naj posredovalnice za delo omogočijo invalidom zaposlitev v zavodih za zaposlovanje invalMnih in za delo manj zmožnih oseb. Taki zavodi naj bi se ustanovili, razvijali in izpopolnjevali za področja, ki gravitirajo na Kranj v Kranju, za zgornjo Savsko dolino na Jesenifcah, za Selško in Poljansko dolino pa v Škofji Loki. Pri Zavodu za izobraževanje kadrov in proučevanje organizacije dela naj se ustanovi tudi odsek za proučevanje prekvalifikacije invalidov. Z ugotovitvami analitične ocene in z osebnim ocenjevanjem bodo gospodarske organizacije odkrivale presežke zaposlenih, kar bo povzročilo gibanje delavcev v samih gospodarskih organizacijah in med njimi. Pri tem bo imela služba za posredovanje dela važno vlogo, zlasti: — z ugotavljanjem nezasedenih delovnih mest, zbiranjem in ponovnim razmeščanjem delavcev po njihovih strokovnih, psihičnih in fizičnih sposobnostih; — s strokovnim usposabljanjem (prekvalifikacijo) tistih delavcev, ki jim glede na njihove strokovne, psihične in fizične zmožnosti ni mogoče najti primernih delovnih mest. Pri uresničevanju teh nalog bo služba posredovanja dela sodelovala s centri za strokovno usposabljanje kadrov. Na produktivnost dela kakor tudi na kalkulacij0 stroškov znatno vpliva gibanje zaposlenih, ki je ^ letu 1957 doseglo v industriji 37,2 %, v drugih panogah pa celo preko 50 % povprečnega števila zaposlenih. Delavski sveti podjetij in občinski zbori proizvajalcev bodo morali posvetiti temu vprašanju p°' zornost, upoštevajoč pri tem, da je vzroke za velik0 gibanje zaposlenih treba iskati tudi izven vpliv8 tarifne politike, in to predvsem na področju delovnih razmerij, kadrovske politike in skrbi za delovneg8 človeka predvsem glede reševanja stanovanjskeg8 vprašanja. S tem v zvezi bo važno tudi, da služb8 za posredovanje dela razvija poklicno svetovanje ’n ga razširi tudi na študentsko mladino ter odraslo-To nalogo bo mogoče izpolniti le z najtesnejšim sodelovanjem z gospodarskimi organizacijami. 5. poglavje Komunalna ureditev in njene materialne osnove 1 Splošni družbeni razvoj je narekoval tudi v kranj-skeni okraju naglo prilagoditev organizacijo in vse-We ljudske oblasti konkretnim potrebam našega dfužbeno-ekonomskega razvoja. Funkcioniranje samouprave v komunah je po uveljavitvi komunalnega sistema v letu 1953 v večini primerov razmeroma hitro Pokazalo, da opravlja ta samouprava pozitivno druž-“ono in politično funkcijo. Lokalna samouprava je j^zširila osnovno mehanizma upravljanja na držav-*janje, ki so postali sedaj neposredni upravljavci v Podjetju, občini in okraju. Novi sistem se je laže Uveljavil pri tistih občinah, ki so že od prej imele v svojih mestnih jedrih boljše kadre in razvito uprav-no organizacijo, kot pa pri podeželskih občinah, ki Se še danes niso popolnoma znašle v novem položaju 'n kjer je pomanjkanje samostojnejše gospodarske °snove, vzporedno s tem pa tudi pomanjkanje ustrez-nega strokovnega kadra, ovira za njihovo hitrejše Uveljavljanje. V bodočem planskem razdobju je potrebno, da Se neposredna iniciativa državljanov razširi na vsa družbenega življenja, to bo vplivalo na razvijanje proizvajalnih sil ter pogojev za materialni in kulturni standard delovnih ljudi v ob-c'Pi in okraju. Področja hitrejše Upoštevajoč predvideno povečanje narodnega do-|Odka v razdobju do leta 1961, je podana vsa pod-aSn za povečanje udeležbe gospodarskih organizacij J1 narodnem dohodku. Co je znašala tu udeležba v ®tu 1956 18,1,%, leta 1957 pa že 21,8%, se predvideva, -kojninskega in invalidskega zavarovanja v prihodnjih letih, zlasti v letih 1938 in 1959, nesorazmerno dvignilo. S tem v zvezi se bo dvigal tudii povprečni znesek osebne pokojnine na enega uživalca. V zvezi z nadaljnjim razvojem socialnega zavarovanja je treba še omeniti, da se bo v bodočem razdobju pričelo s postopnim zdravstven n zavarovanjem kmečkega prebivalstva in drugih doslej nezavarovanih oseb. d) Socialno varstvo Težišče dela socialnega varstva v planiranem razdobju mora biti usmerjeno k reševanju vprašanj v zvezi z varstvom otrok in zaposlenu h mater. 'V tem smislu bo mora,la ta služba skrbeti, da skupno s Pristojnimi organi zagotovi zgraditev ustreznih dnevnih zavetišč v vseh novnh naseljih in stanovanjskih blokih, da se na ta način omogoči varstvo otrok zaposlenih mater. Medite m ko se bo število stalnih podpirancev v Prihodnjih letih znatno znižalo, pa naj se zvišajo sredstva za podpore tako, da bi se njihova višina v letu 1961 proti letu 19% zvišala za okoli 30 %. Posebno skrb lx> treba še vedno posvečali rejništvu, ki se je izkazalo v dosedanji praksi kot pozitivno, ker je še vedno veliko otrok, Iq so potrebni tega varstva. Poleg materialne pomoči, ki jo bo treba še vedno Puditi določenim osebam, bodo morali organi socialnega varstva skrbeti zanje ® omogočiti vsem osebam, ki so pod socialnim varstvom, da se vključijo v družbeno življenje s sistematično rehabilitacijo in prekvalifikacijo. Predvideva se tudi zvišanje izdatkov za šolske 111 ločne kuhinje, katerih število se bo še povečalo Za novih 23, ter za letovanje zdravstveno ogroženih ntrok. Občinski ljudski odbori, gospodarske organiza-'Pje in socialne ustanove bodo morale zato skrbeti, da vložijo potrebna investicijska sredstva za ureditev in adaptacijo socialno-varstvonih domov m objektov, hkrati pa tudi za strokovno izpopolnjevanje zaposlenih kad,rov, ki delajo na področju socialnega varstva. V zvezi s tem je treba zagotoviti tudi potrebna sredstva za štipendiranje novih socialnih delavcev, ki so za razvoj te službe nujno potrebni, e) Kulturno-prosvetna delavnost Za razvoj kulturne delavnosti v našem okraju je treba upoštevati, da zahteva hitr; gospodarski razvoj tudi vzgojnega, duhovno bogatega im družbeno razgledanega delovnega človeka, ker se le tako lahko uveljavlja v vseh organih naše duržbene im delavske samouprave. Giede na to, da ovirajo obstoj in razvoj številnih k altu,nno-p nos vet ni h organizacij marsikatere težave predvsem materialne narave, morajo občinski ljudski odbori pa tudi gospodarske organizacije v bodoče skrbeti, da se zagotove tem društvom vsaj najosnovnejši objektivni pogoji za njihovo delo, pni tem je treba zlasti poudariti potrebe po ustreznih prostorih. Upoštevajoč dejstvo, da imajo k uit uirno-pros vetne organizacije v okraju že dolgoletno tradicijo, se predvideva, da se bo v vpnihodmjih letih z zagotovitvijo osnovnih pogojev omogočilo povečanje števila kul-t u mo- p ros ve tnili organi za aLj in institucij za okoli 8%, število članstva pa za okoli 80%. Nakazana perspektiva nakazuje zato ne toliko ustanavljanje novih enot. kot okrepitev dosedanjih z množičnim vključevanjem novih aktivnih članov. Razvoju k uit urno^-p ros vetrn ega življenja morajo posvetiti vso pozornost predvsem občinski ljudski odbori, vsak na svojem območju. Zato morajo v okviru svojih proračunskih sredstev zagotovi,ti zadostno materialno pomoč, vlagati pa ta sredstva predvsem v tista področja, ki so bistveno pomembna za množično dviganje kulturne ravni. Celotno kult u rno-pnosve tno delo je treba usmerjati tako: — da dobijo kulturno-prosvetne organizacije in institucije primerne prostore za svoje delo im nadaljuj,! razvoj; — da se utrde občinske zveze Svobod in prosvetnih društev, da bodo lahko opravljale svoje kulturno poslanstvo; — da postaneta gledališči v Kranju in na Jesenicah žarišči gledališkega dela na Gorenjskem, da skrbita za povezovanje prizadevanj poklicnega in amaterskega dela, za umetnostno vzgojo ter za izobraževanje gledaliških družin in publike, posredujeta javnosti čim več kvalitetnih prireditev ter nudita * društvom tehnično in strokovno pomoč; — da se okrepi ljudsko knjižničarstvo ob upoštevanju novih modernih načel m razvoj te panoge, pri tem je treba poskrbeti za organizacijsko utrditev občinskih knjižnic in za strokovni dvig prostovoljnega knjižničarskega kadra; — da se organizacijsko utrdijo že obstoječe glasbene šole, katerim naj se zagotovijo primerni prostori; — da se U'Staii'OVii sred.nja glasbena šola v Kranju, ki naj bi vzgajala predvsem kader za povečaino delovanje na glasbenem področju; — da s-e podprejo muzeji in se jam pomaga pri zbiranju, hranjenju in razstavljanju muzejskih predmetov posebno glede na razvoj oddelkov NOB; — da vse kultuirno-prosvetne organizacije in druge institucije organizirano razvijajo vzgojno izobraževalno delo z odraslimi; — da se po posameznih občinah ustanovijo organi, ki naj delajo za koordinacijo vzgojno-i zobražo valnega dela, pri tem maj se osnovnim organizacijam nudi strokovna in tehnična vzgoja; — da ustanovi vsaka občina ustrezne kulturno-prosvetne institucije, v katerih se bo to delo razvijalo, prilagojeno njihovim potreba m in razmeram. Ob upoštevanju teh načel se predvideva v bodočem planskem razdobju pomemben napredek kul-tumo-p ros vetrnega, vzgojnega in izobra ževalnega dela na Gorenjskem, ki bo lahko močno vplivalo tudi na poklicno delo posameznika in na oblikovanje njegove osebnosti. f) Telesna vzgoja V okviru nadaljnjega razvoja telesne vzgoje se predvideva predvsem ustanavljanje množičnih oblik te vzgoje, pril tem je treba posvetiti posebno skrb telesni vzgoji, v šolah in telesno vzgo j ni h društvih. V skladu s priznavam jem nujnosti telesne vzgoje je treba odpraviti staro miselnost o manjvrednosti telesne vzgoje v razmerju do drugega šolskega in izv en šolskega dela posameznika. To vprašanje je zelo važno v bodočem planskem razdobju s prehodom na naše reformirano šolstvo, pri čemer imajo najodgovornejšo vlogo v tem procesu okrajni m občinski sveti za telesno vzgojo, šolski odbori in vodstva šol. Zato se predvideva, da bodo občinski ljudski odbori nudili v okviru svojih proračunskih sredstev in v proračunih šol ustrezna sredstva za razvoj te družbene delavnosti v nakazanem pomenu, vzporedno s tem pa izvajali v lastni pristojnosti ali po omenjenih upravno-izvršilnih organih taiko politiko, da se: — pri izvajanju telesne vzgoje da poudarek na množično udejstvovanje posebno glede na zdravstveni in družbeno-politični učinek tega dela; — pri izvajanju raznih gradbenih del (naselja, šolske stavbe) računa v polni meri tudi na potrebe moderne telesne vzgoje; — omogoči vzgoja kvalitetno dobrega strokovnega učnega kadra, ki bo sposoben pri šolskem in izven šolskem delu uveljavljati moderne izkušnje znanosti na tem področju, to je treba doseči! tudi s štipendiranjem; — sredstva, namenjena za telesno vzgojo, uporabljajo čim smoterneje samo za nemensk* potrebe, pri tem je treba upoštevati načelo množičnosti; — doseči čim tesnejše sodelovanje med šolo in telesnovzgojnimi društvi, kar velja tudi glede souporabe razpoložljivih rekvizitov, objektov in igrišč. Ob upoštevanju teh načel je treba prilagoditi telesnovzgojmo delo dejanskim potrebam tako v me- stih im industrijskih središčih kakoir tudi na podeželju. Glede na važnost telesne vzgoje v sklopu družbemiega standarda kot celote se predvideva, da se občinski ljudski odbori in gospodarske organizacije postopoma v vse večji meri angažirajo pri graditvi telesnovzgojnih objektov, ki naj postanejo del splošnih komunalnih naprav. Zaradi izrednega pomanjkanja primernih telesno-vzgojmiih objektov im stadionov oziroma igrišč, juh je treba v prihodnjih letih začeti načrtno graditi v okviru urbamističme ureditve posameznih krajev in njihovih potreb, saj ima komaj 25 % naših šol lastna ali skupna krajevna igrišča, kair pomeni, da je treba zgraditi najmanj 70 telovadišč. Ti objektii bodo poživili ne samo šolsko telesno vzgojo, ampak tudi delo raznih telesmovzgojnih društev, ki bodo tako dobila najosnovnejšo podlago za svoje delo. Posebno skrb je treba posvetiti tudi razvoju športnega dela po kolektivih z namenom množičnega udejstvovanja, razvedrila, fizičnega utrjevanja kakor tudi iz zdravstvenih razlogov din zaradi krepitve tova ruški h odnosov. Za dosego teh namenov naj bi se angažirala podjetja za množično izvajanje telesne vzgoje, ki naj bi zajela ves kolektiv. Tekmovanje naj bo med kolektivom v podjetju, za kar bi se uporabljala za to določena sredstva. Vsa droga športna in telesmo-vzgojna tekmovanja im specialna vzgoja naj bi pripadala društvom v komuni. Pri izvajanju telesne vzgoje v bodoče naj se čimprej preusmeri tudi dosedanji sistem in oblika tekmovanj, km zapostavlja večino mladine, zaradi česar taka telesna vzgoja zgreši svoj namen. Zato se mora uveljaviti načelo množičnosti pri vseh tekmovanjih, na katerih sodelujejo v šolah vsi učenci, v društvih pa vsi aktivuii člani. g) Državna uprava Državna uprava se mora razvijati predvsem tako, da zboljšuje kvaliteto delal Eden osnovnih pogojev, da se okraj uveljavi kot skupnost komun, je utrjevanje okrajnih upravnih organov. 1 o utrjevanje more iti samo v smeri krepitve diružbeno-politične razgledanosti in dviganja strokovne sposobnosti okrajnih uslužbencev ob istočasnem zniževanju številnega stanja uslužbencev. Okrajna upirava se mora zato v naslednjih letih Še nadalje .postopoma im ponovno številčno manjšati tako po sistemrzacijm kot po dejanski zasedbi. Pl' tem je treba gledati na to, da se obenem kvaliteta v delu okrajne uprave stalno izboljšuje. To izboljšanje je treba dosegati z nastavljanjem novih, strokovno sposobnih uslužbencev in z neprestanim dviganjem strokovne sposobnosti že zaposlenih uslužbencev. Le s takim sistemom in s tako kadrovsko politiko bo okrajna uprava opravičila svojo družben0 potrebnost, le tako bo mogoče znižati proračunska sredstva za administracijo. Število uslužbencev v upravi občinskih odborov se ne sme večati, razčn če gre za ustanavljanje povsem novih služb. Za strokovni sestav občinskih uslužbencev veljajo ista načela kot za okrajne. Tudi tu mora biti skrb za dvig strokovnega znanja sta In S' To pa ima nujno lahko tudj v občinski up ra v j v" d'riooeniLh prinueiniili za posliedlioo zmiižamje š*ewilLa delovnih mest in uslužbemcev. Pri izbi rii noviiih uslužbenoeiv in pri divigianj u strokovne sposobnosti že zaiposlienitli občinskih im okrajnih uslnžibemoerv j© troba uporabljati vse možnosti in ukrepe, ka juh določata zakon o državni Upravi in zakon o javnih uslužbencih (razpis, delo s pripravniki, ocenjevanje, izredna napredovanja strokovno sposobnih m odilnčno ooemijenih uslužben-°6v, zlasti pa organiziranje tečajev, seminarjev, pre-uavamj, študija in podobno). Skrb pa izboljšanje političnega in sitmkovnega kvalifikacijskega sestava upravnih usJužbencev mora biti stalna in sistematična. To je naloga predvsem okrajnih organov, tako Slede okrajnih uslužbencev, posebej pa še v razmerju do občim. Pni okraju je zato treba ustanoviti, posebno službo, ki bo ta vprašanja sproti sistematično 'n tekoče reševala. Posebno odgovornost za to ima komisija za uslužberiske zadeve. 7. poglavje Blagovna izmenjava z inozemstvom V skladu s temeljnimi nalogami, ki jih postavljata zvezni in republiški perspektivni plan, bo treba v razdobju »57—1%1 povečati prizadevanje za izboljšanje plačilne bilance, za kar so v okraju Kranj Podane znatne možnosti, zlasti z nadaljnjim poveča-Ujem izvoza industrijskih izdelkov in s povečanjem 'Uozemskega turizma kakor tudli z zmanjšanjem upo-l'ube surovin in materiaila iz uvoza. 1 Povečanje izvoza industrijskih izdelkov bo treba ^•ugotoviti predvsem s povečanjem izvoza izdelkov kovinske in elektroindustrije ter s povedanim izvo-z°ni končnih izdelkov lesne industrije m kvalitetnih '*delkov drugih strok. V primerjavi z letom »5b se Pričakuje, da se bo vrednost izvoza, izražena v de-v'iznih dinarjih pri upoštevanju enakih cen, z letom *%1 povečala v povprečju za 45,5 %. predvidevajoč Pri tem za posamezne industrijske stroke povečanje T tile višina: • 1996 000 deviz, din 1461 Struk- Indeks 1961/56 **1 — črna metalurgija 515.298 550.000 20,0 100,9 — kovinska industrija 68581 451.500 16,5 651,9 **9 — elektroindustrija 181.2145 3H4.200 11» 175,4 ^ — industrija gradb. mater. 5.000 50.000 1.1 1000 — ilesua industrija 450.605 550.000 20,7 127,1 ^ — industrija papirja 864 — — — — tekstilna industrija 516.155 600.000 22,6 116.2 ® — industrija usnja in obutve 105.824 195.000 7,4 187.8 ^duistrija skupaj 1,821.288 2,650.700 100 145,5 Izvozna trgovina bo povečala prodajo raznih živali, gozdnih sadežev in nekaterih kmetijskih pridelkov, kar bo posledlica povečavamja tržnih presežkov, vendar ho moral biti izvoz v skledhi s potrebami domačega trga. Da bi se doseglo in po možnosti tndii, preseglo povečanje izvoza v zigoraj predvidenem razmerju, bo potrebno zlasti’: — da podjetja čimbolj povečajo proizvodnjo iz- delkov, namenjenih za izvoz, upoštevajoč pri tem zlasti konične viisokovrcdine izdelke s čimvišjo faizo predelave, i — da proizvodnjo za izvoz prilagodijo po sorti-mentu in kvaliteti potrebam inozemskega tržišča. 2 Za povečan je inozemskega turizma v okraju bodo v razdobju do leta »61 podane povečane možnosti, če se upošteva predvidena zgraditev novih in modernizacija sedanjih turističnih objektov, predvidene izboljšave na cestnem omrežju ter predvideni napredek vseh drugih panog, ki posredno ali neposredno vplivajo na razvoj turizma. Ljudski odbori, zbornice, turistična društva in predvsem tudi podjetja s področja turističnega gostinstva se bodo morala vztrajno in sistematično prizadevat; za pospeševanje inozemskega turizma, tako da bo čim prej dosegel stopnjo razvoja, ki bo ustrezala danim ugodnim razmeram v okraju. 5 Da se izboljša plačilna bilanca, bo zlasti treba tudi skrbeti za zmanjšanje uvoza s tem, da podjetja skrbijo za racionalno uporabo uvoznih surovin in materiala in skušajo, kjerkoli je to mogoče, uvozne surovine nadomestita z domačimi izdelki. Prav zato bo treba čimbolj razvijati domačo proizvodnjo izdelkov, ki so vezani na uvoz, kar velja predvsem za Železarno Jesenice glede proizvodnje bele pločevine in hladno valjanih trakov. Uvoz industrijskih izdelkov za široko porabo, ki ga opravljajo grosisti, bo treba spraviti v sklad povsem s potrebami domačega trga in v prvi vrsti zadovoljiti potrebe tukajšnjega prebivalstva, 4 Industrijska podjetja, ki nastopajo kot samostojni izvozniki a,M uvozniki, morajo skrbeti za pravilno poslovanje komercialne službe, ki so ji poverjeni izvozni ali uvozni posli. Tretji del 8. poglavje Industrija 1 Razvoj industrije kranjskega okraja mora v razdobju »57 do »61 temeljiti na splošnih ekonemsko-političnih smernicah, zajetih v družbenih planih razvoja gospodarstvu FLRJ in LRS. Zato je potrebno, da se industrija v okraju usmerja predvsem na: — polno izrabo vseh prostih ali premalo uporabi jen-ih kapacitet, — izpopolnitev osnovnih sredstev z nadomestitvijo in rekonst rukcijami v črni metalurgiji in v vseh strokah predelovalne industrije ob upoštevanju visoke stopnje zastarelosti, ki se je do sedaj jz leta v leto zviševala, — racionalizacijo proizvodnih procesov, kj mora imeti za posledico večjo izrabo kapacitet, znižanje proizvodnih stroškov m zmanjšanje -potreb po vključitvi nove delovne sile, — uvajanje proizvodnje vdsokovredmiih končnih izdelkov, za kar so dane velike možnosti, predvsem v Železarni Jesenice, kovinski, lesni in usnjarski in-dnstrijii ter industriji gume in gradbenega materiala, — široko zasnovano kooperacijo, ki bo poleg ugodnih rezultatov pri zvišanju proizvodnosti dela omogočila rentabilnost in stalnost poslovanja tudi manjšim, slabše fundiranim podjetjem. 2 Na tej podlagi se pričakuje v razdobju do 1961. leta naraščanje fizičnega obsega industrijske proizvodnje v letnem povprečku za okoli 7,2% tako, da bo proizvodnja v letu 1961 za preko 41 % večja od doseženi ravni v letu 1956. Po posameznih panogah bo znašalo povečanje: I n d k c s 1961 1956 Povprečje 1957—1961 v »/e 111 — elektrogospodarstvo 158,8 9,9 114 — črna metalurgija 127,0 4,8 117 — kovinska industrija 137,4 11.7 119 — elektroindustrija 182,8 12,8 120 — kemična industrija 466,7 36,1 121 — industrija gradbenega materiala 284,6 23,1 122 — lesna industrija 130,2 5,4 123 — industrija celuloze 136,0 6,4 124 — tekstilne industrija 150,9 8,6 125 — industrija usnja in obutve 174,7 1L8 126 — industri ja gume 179,0 12,3 127 — živilska industrija 134,3 6x1 128 — grafična industrija 236,2 18,8 Industrija skupaj 141,2 7,2 3 x V letu 1961 se predvideva tole povečan je proizvodnje nekaterih važnejših industrijskih proizvodov: Enota mere 1956 1961 Indeks Električna energija MWh 166.282 195.551 117,6 Jeklo ton 246.474 306.500 124,4 Dinamo pločevina ' ton 562 3.000 553,8 T ra fo pločevina ton — 1.000 — De ka pi rana pločevina ton 3.022 10.000 330,9 Hladno valjana pločevina ton — 5.000 — Pocinkana pločevina ton 4.885 8.700 178,1 Hladno valjani trakovi ton 9.389 14.000 149,1 Bela pločevina ton — , 6.000 — Vi jačno blago ton 3.601 7.812 215,7 Kmetijsko orodje ton 1.399 20139 160,0 Električni števci ton 178 348 195,5 Razni električni aparati za vozila ton 167 507 305,6 Telefonski aparati ton 88 166 188,6 Telefonske centrale ton 149 219 147,0 Usmerniki ton 54 104 192,6 Opeka 000 kosov 11.400 28.000 245,6 Jugolit plošče ma 3.000 5.000 166,7 Stavbno pohištvo m 1 790 3.884 491.6 Sobno pohištvo gam. 780 2.000 256.4 Vezane pl ošče m3 400 1.300 325,0 Enota mere 1956 1961 Indeks Pamelske plošče m3 520 1.000 192,3 Drugi končni izdeki lesne industrije OOO/dnu 515.869 1,098.551 213,0 Žagan les m3 69,160 75.150 105,8 Bela le penka ton 1.393 1.900 136,4 Bombažna preja ton 8.781 12.719 144,8 Bombažne tkanine OOO/m* 39.515 57.000 1442 Konfekcija penila 000/m2 1.252 1.509 120,5 Nogavice 000 pairov 1.156 1.330 114,9 Prešite odeje 000/m2 143 396 276,9 Klobuki 000 kom 57 100 175,4 Podplatno usnje ton 1.067 1287 120,6 Zgornje usnje težkih kož m2 190.000 460.000 242,1 Težka obutev 000 parov 111 254 226,3 Navadna obutev 000 parov 951 1.936 203,8 Druga obutev 000 parov 303 867 286,1 Pnevmatika ton 1.582 3.830 242,1 Gumijasto teh. blago ton 1.764 2.200 124,7 Čokolada ton 145 270 1862 4 Narodni dohodek na 1 zaposlenega v industriji V sorazmerju s povečano proizvodnjo on pod vplivom sprememb v njenem asortimanu se pričakuje za leto 196l nasproti letu 1956 pri nespremenjenih prodajnih in naibavuih cenah ter pri enakih stopnjah Prometnega davka tole gibanje na rodu ega dohodka: Indeks 1%1 1956 Hovprečuo letno povečanje 1957—1961 v •/« *11 — elektrogospodarstvo 122,3 4,1 114 — črna metalurgija 150,4 8,5 117 — kovinska industrija 144,9 7,7 119 — elektroindustrija 192,5 14,0 120 — kemična industrija 491/5 37,5 121 — industrija gradbenega mate riala 342.3 27,9 ‘22 — lesna industrija 145,6 7,8 '23 — industrija celuloze 165,5 10,6 *24 — tekstilna industrija 154,6 8,7 '23 — industrija usnja in obuitve 178,6 ta,3 126 — industrija gume 183,4 12,9 '2? — živilska industrija 1332 ’ 5,9 126 __ grafična industrija 247,8 19,9 Skupaj 157,9 9,5 na 1,734.540 din ali za 7,2 % na leto. Zaradi velike izrabijeinosti osnovnih sredstev, katerih stopnja izrabe je leita 1956 v industrijskem povprečju znašala 47,3% in zaradi preusmeritve naše splošne gospodarske politike pri pospeševanju proizvodnje za široko porabo se računa, da bo Zq predvideno povečanje proizvodnje do leta 1961 in za uspešen nadaljnji razvoj industrije še po tem razdobju potrebno vlagati v industrijo povprečno 3.165 milijonov letno, s tem bo raven investicij v industriji ostala na dosedanji višiuii, vendar se bo udeležba industrije v skupnih gospodarskih investicijah v okraju zmanj-šala ed 77,7 % v letu 1936 na 72.8 % v letu 1961. Od skupnih investicij v industriji bi odpadlo na posamezne stroke: V •/. ' Udeležba pri povečanju proizvodnje v razdobju 1957—1961 111 — elektrogospodarstvo 4,3 1,3 114 — črna metaikwgija 36,5 27,4 117 — kovinska industrija 7,8 6,1 119 — elektroindustrija 7,5 11,4 120 — kemična industrija 0,7 1,8 Udeležba pri po- v •/• u a leto v e/ večanju prodzvo-d- na vrednost na narodni do* v /o nje v razdobju proizvodnje in hodeie na enega 1957—1961 . število zaposl. zaposlenega 121 — industrija gradbenega materiala 2,5 0,7 122 — lesna industrija 5,5 3,4 123 — industrija celuloze 0.2 0,2 124 — tekstilima industrija 23,3 23,8 125 — usnje in obutev 4,2 14,0 126 — industrija gume 4,0 8,4 127 — živilska industrija 0,7 1,1 128 — grafična industrija 0,8 0,4 Skupaj 100 % 100% Glede na udeležbo pri povečanju blagovne proizvodnje izstopajo na prvo mesto čevljarne, industrija gume in elektroindustrija. Ce se upošteva še medfazna proizvodnja, se enako ugodno kažejo tudi investicije v tekstilni industriji in črni metalurgiji. Investicije v elektrogospodarstvu, industriji gradbenega materiala in grafični industriji so nujne iz posebnih interesov našega okraja, v kovinsko in lesno industrijo zaradi konjunkturnih nihanj pa bo treba vlagati sredstva s primerno opreznostjo, vendar bo določen obseg investicij potreben glede na izrabljenost osnovnih sredstev, ki je v teh dveh strokah precej kritična. industrijska podjetja bodo pri izvajanju rekonstrukcij morala upoštevati družbene zahteve po najbolj ekonomični, izvedbi graditev in nabav predvidene opreme ter skrbeti, da bodo vložena sredstva čimprej aktivirana. 6 V razdobju od 1957 do 1961 se računa v industriji s temle povečanjem produktivnosti v letnem povprečju: v Vi na leto na vrednost nu narodni do-proizvodnje in hodek na enega število zaposl. zaposlenega 111 — elektrogospodarstvo 7,4 3,6 114 — črna metalurgja 4,5 7,7 117' — kovinska industrija 7,9 4,4 119 — elektroindustrija 8,8 7,0 120 — kemična industrija 16,: 14,2 121 — industrija gradbenega materiala 16,5 19,5 122 — lesna industrija 3,1 4.2 123 — industrija celuloze 5,1 9,2 124 — (tekstilna industrija 7,3 6,4 125 — industrija usnja in obutve 7,7 8,3 126 — industrija gume 7,6 7,1 1217 — živilska industrija 1,8 1,6 128 — grafična industrija 7,3 8,3 Industrija skupaj 4,8 7,2 Na podlagi predvidenega ]x>večanja proizvodnje in povečanja produktivnosti bi se smelo v razdobju do leta 1961 na novo zaposliti v industriji skupno največ 2.778 delavcev ali povprečno 556 na leto. Industrijska podjetja imajo nalogo, dia v tem okviru skrbijo predvsem za izpopolnitev visoko kvalificira* nega vodilnega in strokovnega kadra. 7 Izmed specifičnih nalog, ki se postavljajo za razdobje 1957—1961 v posameznih strokah, je poudariti zlasti tele: a) V elektrogospodarstvu bo treba poleg nalog, ki jih za okraj Kranj postavlja republiški perspektivni plan (elektrifikacija gorenjske proge, zgraditev novih daljnovodov Medvode—Kranj in Kranj—Jesenice, raziskovanja in pripravljanje načrtov za zgraditev novih kapacitet v naslednjem razdobju), posvetiti vso pozornost izboljšanju preskrbe električne energije za lokalno porabo. Zato bo predvsem treba: — zagotoviti zgradi t e v ra zdelilnih t ra fopos ta j v Kranju in na Jesenicah, — izvršiti najnujnejše rekonstrukcije in razširiti prenosno in razdelilno omrežje, — izpopolniti kotiovne naprave za proizvodnjo pare in termoenergije v industriji, — najsmotrneje izpeljati predpisano reorganiza-ci jo elekt rogos pod ar s k i h p od j et i j. b) V stroki črne metalurgije bo treba železarni Jesenice zagotoviti dovršitev predvidenih kapacitet, kri naj z ene strani omogočijo nadaljuj® manjše povečanje proizvodnje jekla, z druge stran« pa zagotovijo nadaljnji premik v kvalitetne izdelke S tem v zvezi je potrebno: — da podjetje sprejme tak proizvodni asortiman visoko kvalitetnih železarskih izdelkov, ki bo omogočil čimvečje povečanje vrednosti realizacije, — da se vse rekonstrukcije in manjše investicij16 usmerijo v čimekontomičnejšo izrabo surovin in maksimalno mogoče povečanje izplena, — da se vzporedno z drugimi rekonstrukcijam11 rešuje vprašanje notranjega prometa, posebno pa ureditev transportnih in razkladalnih kapacitet, da bi s® ustvarila možnost, izboljšata organizacijo obratov in znižati proizvodne stroške, — da se glede energetskega gospodarstva reši vprašanje popolne izrabe kaliošndških plinov, za kar je treba dovršiti plimske čistilce in parni kotel, — da se bo kljub povečani udeležbi koksa iz domačega premoga celotna poraba koksa gibala v okviru določenih normativov, — da se s pravilno kadrovsko politiko in z zidavo novih stanovanj pridobi potrebna delovna sila za osnovne obrate in visoko kvalificdirand kader. za strokovno vodenje proizvodnje. c) V kovinski im elektroindustriji bo potrebno zlasti: — da podjetja čimprej razvijejo in čimbolj povečajo proizvodnjo izdelkov, važnih za izvoz za zmanjšanje uvoza, upoštevajoč pri tem namembnost dodeljenih investicijskih kreditov za rekonstrukcije, — da podjetja v svoje proizvodne programe za široko porabo sprejmejo tudi proizvodnjo takih izdelkov, ki s-e danes izdelujejo ročno v obrtnih delavnicah im za katere je veliko povpraševanje v gospodinjstvu im pri zidavi stanovanj, — da podjetja za ustalitev svojih proizvodnih programov im specializacije v čimvečji meri prehajajo na sodelovanje z drugimi proizvajalci, — da se posveča vsa pozornost strokovnemu usposabljanju kadrov in reševanju vprašanja pomanjkanja vajencev za težja kvalificirana dela. č) V kemični industriji bo zlasti važno, da se poleg ustalitve razširjene proizvodnje kemikalij za površinsko obdelavo kovin po izvršeni rekonstrukciji zagotovi v Podnartu tudi večja proizvodnja laboratorijskih kemikalij. V tovarni mila v Kranju Pa naj se pospešeno preide na proizvodnjo livarskih preparatov in detergentov. d) V industriji gradbenega materiala bo treba v razdobju do leta 1961: — zagotoviti zgraditev novih kapacitet za opečne izdelke pestrejšega asortimana (vštevši strešnike) z rekonstrukcijo opekarn Stražišče in Dvorska vas ter s predvideno zgraditvijo nove opekarne v Škofji Loki: železarna Jesenice naj od sedanjih poizkusov preide na stalno izdelavo opeke iz žlindre, — zagotoviti v Hotavljah rekonstrukcijo oziroma razširitev kamnoloma marmora ter začeti graditi pre-^lovalnd obrat. e) V lesnoindustrijski stroki bo treba skrbeti zlasti: — da se rekonstrukcije izvajajo, da se racionalizira proizvodnja in njeno razvijanje v kvaliteto, Qe pa v kvantiteto, — da se podjetja usmerjajo k specializaciji proizvodnje in v čimširši meri sodelujejo s sorodnimi, trgovskimi in gradbenimi podjetji, da pa se izogibajo proizvodnje na zalogo na podlagi občasnih ko-D jun k tur, — da podjetja vključujejo v svoje proizvodne programe tudi take izdelke za gradbeništvo, ki jih sedaj izdeluje obrt, ki pa bi imeli pogoje za serijsko izdelavo, — da se proučijo nadaljnje možnosti za mehanično im kemično predelavo lesa, da se bolje izrabijo lesna masa in odpadki. f) Podjetja tekstilne stroke bodo spričo pričakovanega hitrega dviganja domače porabe tekstilij morala vse napore usmeriti na čimvečjo in čim-raekmalmejšo izrabo svojih zmogljivosti. Zato bo potrebno zlasti tudi: — da se izvedejo nujno potrebne rekonstrukcije in izpopolnitve za modernizacijo zastarelega in izrabljenega strojnega parka ter za odpravo ozkih grb ki ovirajo polno izrabo strojnih kapacitet, — da se vprašanje nezadostne kapacitete toplotnih energetskih naprav rešuje z vidika čimvečje eko-nomičnoisti im obenem izvede predvidena centralna ureditev teh naprav za podjetja: ISKRA, INTEKS, STANDARD in ZVEZDA v Kranju, — da se rekonstrukcije, zlasti v bombažni industriji, usmerijo tudi k večji specializaciji podjetij; prav tako bo potrebno tesnejše sodelovanje med podjetji, ki se bodo s pridobitvijo novih kapacitet v oplemenilnicah lahko razširile tudi na podjetja izven okraja Kranj, — da se v bombažnih predilnicah izraba kapacitet do leta 1961 poveča na obseg, ki ga predvideva republiški plan. pri tem pa je treba tudi v tkalnicah računati z delnim obratovanjem v 3 izmenah, — da se tekstilna podjetja v povečani meri usmerjajo na uporabo surovin domačega izvora. g) V industriji usnja, obutve in gumi ja stih izdelkov bo glede na nujnost čim-večjega povečanja proizvodnje za kritje naraščajoče domače porabe im za izvoz treba zlasti: — čim hitreje izvesti že dovoljene rekonstrukcije v teh strokah, — v usnjarski industriji spričo spremenjenih tržnih razmer zagotoviti potrebno preusmerjanje proizvodnje na zgornje usnje, — da industrija obutve še nadalje izboljšuje asortiman proizvodnje za domačo porabo ter organizira specializirane servisne delavnice za popravilo svojiib izdelkov, kar bo vplivalo na boljšo preskrbo prebivalstva, — da delavski sveti podjetij v industriji obutve pokažejo razumevanje za specializacijo podjetij in kooperacijo, za kar so v tej stroki podani ugodni pogoja in kar bi lahko bistveno vplivalo na pocenitev obutve za domače potrošnike. h) V živilski industriji bo zlasti treba: — da se podjetjem mlinske industrije omogoči ureditev predpisanih čiistilmic ter čim smotrneje reši pomanjkanje skladiščnih prostorov za žala in natovske izdelke v severnem delu okraja, — da se zaradi racionalizacije proizvodnje olja zagotovi ureditev ekstrakcijskik naprav in celotni tehnološki proces razširi do popolne izrabe surovin. — dia se za tovarno čotkolade v Lescah reši vprašanje ustreznih obratnih in skladiščnih prostorov, i) V grafični industriji se bo rekon-struirala tiskarna z ustreznimi povečanjem ka.paoi-tete, ki naj bi zadostovaia za pokritje celotne potrebe po tiskainem materialu v okraju. 9. poglavje Kmetijstvo Kmetijstvo je v preteklem razdobju močno zaostajalo za drugimi panogami, predvsem industrijo. Na zaostajanje kmetijstva so vplivali razni subjektivni in objektivni vzroki, predvsem nezadostna investicijska vlaganja. Seile v zadnjih treh letih se je začeto vlagati nekaj več investicijskih sredstev, in to predvsem v stavbe. Za v bodoče je treba dati prednost investiranju v proizvodna sredstva, zlasti stroje, v melioracije, nasade in podobno. Na ta način bo mogoče znatno povečati in racionalizirati kmetijsko proizvodnjo. Uspešen razvoj kmetijstva temelji na ustvarjanju razmer za hitrejši proces podružabljamja proizvodnje, zato je s tem v zvezi treba še nadalje krepiti socialistična posestva in razvijati sodelovanje zadrug z zasebnim,! proizvajalci. Sodelovanje v kmetijski proizvodu ji bo osnovna oblika pri pospeševanju kmetijske proizvodnje in pri socialistični preobrazbi vasi. Predvidene planske naloge bo mogoče doseči, če bodo kmetijskim strokovnjakom in zadružnim organizacijah! pri pojasnjevanju prednosti sodelovanja izdatno pomagale tudi politične organizacije. v , 1. Proizvodnja V razdobju 1957 do 1961 se bo kmetijska proizvodnja povečala za >6,9 %, skupaj s kmečkim gozdarstvom in postranskimi panogami pa za 29,8%. Največje povečanje je predvideno v socialističnem sektorju, in sicer za 94,6%, v zasebnem sektorju pa za 35,8%. Ta dvig proizvodnje temelji na: — racionalnejši izrabi kmetijskih zemljišč, — razvijanju proizvodnih razmer na podlagi socialističnega sodelovanja, — uvajanju moderne agrotehnike, večji n,porabi reprodukcijskega materiala in povečani mehanizaciji ter — utrjevanju socialističnega sektorja kmetijstva. V posameznih panogah kmetijstva se pričakuje tole povečanje proizvodnje po vrednosti (cene iz leta 1956): v 000 din Panoga 1956 19 6 1 ladeks Poljedelstvo 2.023.361 2,814.598 139.1 Živinoreja 1,515.527 2,004.210 132^2 Sadjarstvo in predelava 196.693 298.265 150.1 Skupaj 5'737.561 5,117.073 136,9 a) Poljedelstvo V poljedelstvu »e bo proizvodnja dvignila za 39,1 %. Povečanje proizvodnje bodo omogočila kvali-tetna semena in primerne sorte, sodobna obdelava zemlje in pravilno ter zadostno gnojenje. To bo imelo za posledico tudi spremembo v strukturni posevkov: 195? 1961 Žita 7.440 45,4 6.760 40,6 Industrijske rastline 36 02 150 0,9 Vrtnine 3.994 24.4 4.540 26,0 Krmne rastline 4.813 29,3 5.320 31,9 Prahe, ledine 1,18 0,7 100 0,6 Skupaj 16.401 100.0 16.670 100,0 Površine pod žiti se bodo zmanjšale, povečale pa površine pod drugimi kulturami, predvsem pod krmnimi rastlinami. Pri najvažnejših posevkih se predvidevajo tile hektarski pridelki in površine: P o a e v e k 19 5 7 Površina PrideJek ha q nu ha 1961 Površina ha Pridelek q na ha Pšenica 2.820 13,6 '2.600 21 Ječmen 1.048 12,1 1.000 18 Oves 1.319 14,7 • 1.400 17 Krompir 3.546 209 3.600 220 Pesa 505 320 540 330 Cma detelja 1.880 50 2.180 60 Lucerna 896 55 1.000 (*5 Travniško seno 11.529 27 11.600 40 Pridelki žit se bodo povečali zaradi razširjenja k vali tetini h sort, ki jiihjiodio razmnoževala socialistična kmetijska posestva. Da hi se seme zamenjalo vsakih šest let oziroma pri rži na tri leta, je potrebnih letno okoli 8 vagonov kvalitetnega semena. Akcijo zamenjave semen morajo izvesti poslovne zveze in kmeti jsike zadruge. Ž doseganjem planiranih pridelkov bo predvsem narasla proizvodnja krmnih žit, ovsa in ječmena, ki so kot močna krma neobhodno potrebna za vzrejo živine. Površine pod Industrijskimi rastlinami se bodo povečale od 36 ha v letu 1957 na 150 ha v letu 1961 predivsem na račun pospešenega uvajanja ol jne repice in ogrščice, ki sta važni za izboljšan je strukture zemlje. Proizvodnja krompirja, ki zavzema 22% ornih površin, se bo povečala od 74.133 ton v totu 1957 na 79,200 ton v letu 1961. Proizvodnja se usmerja v pridelovanje kvalitetnejših zgodnjih in srednje poznih sort. Do lota 1961 bo doseženo tole razmerje sort: tnertkinr 30%, zgodnje jodlilpe sorte 40%, industrijske sorte 10 %. Tem potrebam se bo moralo prilagoditi tudi delo semenske službe im selekcijske postaje za krompir v Poljanah. Površina pod semenskim krompirjem se bo povečala od 290 ha v Le tu 1937 na 430 ha v letu 1961 oziroma od 230 vagonov na 400 vagonov. Za izvedbo tega programa je treba temeljito pripraviti organizacijo prodaje semenskega blaga, za to je odgovorna za-družna semenska služba. Pri štiriletna zamenjavi semena bo V okraju letno treba okoli 100 vagonov semena in bo za prodajo ostalo 300 vagonov tržnih presežkov. V ta namen bo treba, kolikor bo zagotovljena stabilnost trga, zgraditi v Kranju še eno stovagonsko skladišče. Za siliranje krmnega krompirja bo treba nabaviti parilne komore ter v proizvodnih področjih organizirati enostavne silose za krompir. Da se bo izboljšala preskrba z zelenjavo v industrijskih središčih, se bodo ustanovile oziroma povečale že obstoječe vrtnarije v bližini Kranja, Jesenic im Tržiča. Mesto Kranj bosta oskrbovali vrtnarija socialistionega posestva Sorško polje v Žabniiej, ki se bo povečala na 3 ha, ter Vrtnarija Kranj, ki bo povečala površino na 10 ha. Za preskrbo Jesenic 1k> ustanovil jena vrtnarija v Poljčah. Prav tako bo ustanovila vrtnarijo na 2 ha KZ Križe. Proizvodnja njiivske krme se bo zaradi večjih površin in donosov dvignila v primerjavi z letom 1936 za 60'%. Pridelovanje semen, detelj n trav se bo razširilo od 238 ha v letu 1937 na 430 ha v letu 1961. Zmanjšala se bo površina pod repo in ajdo na račun donosnejših posevkov. Sprejemanje napredne agrotehnike in doseganje visokih hektarskih pridelkov je vezano na uvajanje novih proizvodnih razmer s, pomoč jo sodelovanja ter na usposabljanje socialističnih kmetijskih posestev, ki morajo postati zgledni kmetijski obrati. Predvideva se, da bo do leta 196l sodelovanje za glavne poljščine zajela s pogodbeno proizvodnjo tele površine: pšenice in rži 40%, ječmena 60%, ovsa 23 %, krompirja 25 %, semenskih žit in semen krmnih rastlin ter semenskega krompirja 100%. Da bo dosežena predvidena proizvodnja, se bo povečala uporaba umetnih gnojil od 3584 ton v letu 1957 na 7367 ton v letu 1961, ali od 120 kg na 250 kg na ha v letu 1961. Za uspešno zatiranje bolezni in škodljivcev so predvsem odgovorne zadruge. Zadruge morajo organizirati tudi peskanje zafcisa ni h zemljišč, ki jih je v okraju okoli 1300ha. Zaradi uspešnega sodelovanja je potrebno, da socialistični sektor poveča mehanizacijo v temle obsegu: 1957 1961 traktorji s priključki 23 45 kombajni 1 7 motorni krmorezniki 43 60 ročne motorne kosilnice 18 35 Za povečanje krmne baze se bo poleg krme na njivah znatno povečala proizvodnja na travnatih površinah, predvsem z izdatnim gnojenjem po načrtno izdelanem gnojilnem kolobar ju. Za zmanjšanje izgub hranilnih snovi pri sušenju krme bodo KZ organizirale sušenje sena na sodobnejših sušilih. Do leta 1961 bo zgrajenih za 3000m’ silosov. Za izboljšanje plodnosti obdelovalne zemlje, predvsem travniških površin, bodo KZ s pomočjo poslovnih zvez organizirale graditev 1000 gnojišč po 10 m* s pripadajočimi gnoj nični mi jamami. Kmetijske zadruge bodo na 420 ha dolinskih pašnikov vpeljale sodoben način izrabe krme po načelu čreden j a skupno s košnjo. Na planinskih pašnikih je treba izvesti ločitev gozda od paše in določiti obseg in površine skupnih INiišnikov. Novo organizirane pašne površine bodo dane v trajno uporabo zadružnim organizacijam in soci ali stičnim posest vom. Da se zagotovi racionalna izraba in dviganje plodnosti tal, bo treba za pašne obrate izdelati ureditvene načrte. b) Sadjarstvo V kranjskem okraju je po statističnih podatkih 1810ha sadovnjakov. V glavnem so travniški nasadi potrebni obnove, ker je v njih visok odstotek izčrpanih in izrojenih dreves. V preteklih petih letih je bilo obnovljenih skupaj 150 ha nasadov sadnega drevja in jagodičevja. Do leta 1961 je predvidena nadaljnja obnova 300 ha strnjenih nasadov, od tega 300 ha sadnega drevja (jablan, hrušk in višenj) ter 200ha jagodičevja (črni ribez, maiLme in jagode). Od navedenih površin odpade 33 ha sadovnjakov in 30 ha jagodičevja na socialistična kmetijska posestva^ drugo na nasade v kooperaciji. Obnova se bo osredotočila le na tista območja okraja, ki so predvidena v okvirni rajomizaciji. Hkrati L obnovo se bodo izvajale tudi sanacije nasadov s tem, da se bodo posekala stara in izrojena drevesa, kar bo vplivalo na povečanje pridelka na drevo. Predvidena je tale proizvodnja sadja in jagodičevja v primerjavi s povprečjem 1947/33: 0 1947/33 — 3229 ton — 79,940.000 d in 0 1937/61 — 8323 ton — 193,960.000 diin Indeks 238 243 Proizvodnja se bo tako do leta 1961 povečala za 2,5-kriit. Pri, povečani sadni proizvodnji je računati z močnim povečanjem predelave sadja v sadne sokove ter z uvedbo organiziranega sušenja. Za izvršitev sadjarskega načrta bodo potrebna družbena sredstva v višini ca. 132.400.000din z ustrezno soudeležbo zasebnih proizvajalcev. Do leta 1961 se bo zmanjšalo število drevesnic od sedanjih 27 na 9. Ostale bodo tiste, ki imajo možnost kolobarjenja in primerne matične nasade, tako da bo proizvodnja drevesnic v letu 1961 znašala 15.000 drevesc. c) Živinoreja Dvig živinorejske proizvodnje omogoča povečana in izboljšana krmna baza in specializacija. Skupna živinorejska proizvodnja se bo do leta 1961 dvignila za 30,2%. Večja proizvodnja pri živini bo dosežena z usmerjanjem proizvodnje po rajonih. Predvidena je specializacija v proizvodnji mleka ter klavne in plemenske živine. V govedoreji se bo pri povprečno istem številu živine znatno povečala proizvodnja: 1956 1961 Indeks 1961/1956 Mleko (v 0001) 26.500 36.000 136 od tega tržni presežek 10.500 16.000 152 Govedo, prirastek (ton) 3.450 4.000 116 od tega tržni presežek 3.371 3.900 116 Največja proizvodnja mleka bo v odkupnem področju mlekarn Cirčiče in Škofja Loka. Kapaciteta mlekarn v Oirčičah ne zadostuje za povečano proizvodnjo in je potrebno, da se z rekonstrukcijo poveča od sedanjih 16.000 na 25.000 litrov. Zaradi specializacije proizvodnje bo izvedena ra-jonizaoija govedoreje. V kranjskem okraju so skladno z republiško rajonizaoijo predvideni tile rajoni: 1. mlečni rajon (Sorško polje in kranjska ravan), 2. v z rej no- mlečni rajon (občine Železniki, Bohinj, Jesenice! Radovljica in Tržič), 3. kombimirani (pitovni) rajon (vsa Poljanska dolina in občina Žiri). Selekcijska služba se bo opravljala v vzrejmem in v vzrejnomlečnem rajonu. V letu 1961 bo pod kontrolo *0 % krav. Selekcija se bo nadaljevala v smeri oblikovanja molznega tupa goveda. Pri tem bo uporabljala sodobne metode za vrednotenje plemenjakov, osemenjevanje in selekcijo po rodovih. Umetno osemenjevanje bo zajelo občine Jesenice, Radovljico, Kranj in Škofjo Loko. Letno bo osemenjenih 8.009 do 10.000 krav. Število bikov se bo zmanjšalo na okoli 150. Organizirana bodo vzrej na središča za rdečecikasto govedo v Bohinju in okolici Bleda. ‘V okolici Radovljice, Žirovnice in Bleda se organizira vzrejni center za rejo konj pasme haflinger, ki je lažji tip skromnega delovnega konja. število prašičev se bo zvečalo od 20.192 v letu 1955 na 26.000 v letu 1961. Tržni presežki se bodo zvišali od 285 ton na 750 ton v letu 1961, od tega bo pogodbeno pitanih 500 ton. To povišanje zagotavljajo večji hektarski pridelki okopavim, predvsem krompirja. in večja količina mlečnih odpadkov. S tem zvišanjem tržnih presežkov bo kritih 50% potreb domačih klavnic. Proizvodnja sc usmerja v belo oplemenjeno pasmo zaradi proizvodnje bekonov. Ustanovljena bodo rejska središča in uvedeno gospodarsko križanje s plemenitimi pasmami prašičev. Za povečanje proizvodnje volne in zboljšanje njene kvalitete se predvideva merimizatija ovac. Živali s slabšo plemensko vrednostjo pa se bodo križale z ovni karakal zaradi proizvodnje krzna. Proizvodnja volne se bo povečala od 11 ton v letu 1956 na 18 ton v letu 1961 ali za 63 %. Za zboljšanje kokošereje je predvsem potrebno, da se intenzivira kmečka reja. Zaradi čimbitrejšega obnavljanja kokošje jate bo poleg že obstoječe valilnice na Jesenicah ustanovljena še nova v Naklem. Imeli bosta skupno kapaciteto 15.600 jajc im bosta krili potrebe po enodnevnih piščancih v okraju. Ustanovljeno bo še nekaj rejskih središč v okolici valilnic, proizvodnja jajc se bo povečala od 8,347.000 v letu 1957 na 12,240.0<)0 v letu 1961. č) Čebelarstvo Za uspešen razvoj in pospeševanje čebelarstva v okraju je potrebno, da izvede čebelarski odbor pri OZZ Kranj po čebelarskih odsekih KZ do leta 1961 tele naloge: — ustanovitev čebelarskih odsekov pri vseh KZ, kjer so dani pogoji, — zatiranje čebeljih bolezni, predvsem pršiča-vosti, — izboljšanje čebelje paše z zamenjavo semena črne ajde, s širjenjem medovitih rastlin in drevja, — izdelava pašnega katastra za ajdo, — ureditev novih čebelarstev v območjih, kjer ni dovolj čebel, — organizacija posebne pleme milne postaje zar radi izmenjave matic in preizkuševališča čebelnib rodov, — organizacija satnišnice za izdelavo voska, — dokončna ureditev zglednega čebelnjaka na kmetijskem posestvu Prpddvor, — organizacija odkupa čebelarskih proizvodov preko KZ. S temi ukrepi se bo število panjev povečalo od sedanjih 7.400 na 8.400. Povečal se bo tudi pridelek medu na povprečno 10 kg na panj v letu 1961. 2. Veterinarstvo Za preprečevanje in zatiranje živalskih kužnih bolezni se bodo izvedli tile ukrepi: a) Tuberkuloza: Tubeirknlinizacija se bo nadaljevala zlasti v Poljanski in Selški dolini. V drugih predelih bodo ponovno pregledani vsi sumljivi hlevi, tako da bo goveja tuberkuloza do leta 1961 skrčena na minimum. b) Šumeči prisad: V okuženih območjih bo preventivno cepljenih 2.000 govedi. To se bo godilo več let, ker se bolezen lahko pojavi tudi po preteku daljše dobe. c) Slinavka in parkljevka: Vsako leto bo cepljenje živine, ki se pase ob italijanski meji. Ob večji nevarnosti pa se bo postavila na obmejnem prehodu dezinfekcijska bariera. č) Smrkavost kopitarjev: V tetu 1959 ko odvzeta kri vsem kopitarjem za pregled na to bolezen. Do leta 1961 kosita zgrajeni dve jami grobnici v Škofji Loki in na Jesenicah. Veterinarska služba se bo reorganizirala tako, da bo veterinarska zasebna praksa odpravljena. Vsaka občina naj bi imela svojo veterinarsko ustanovo, po kateri bi se opravljala ,vsa veterinarska služba. 3. Socialistična kmetijska posestva Na podlagi investicijskih vlaganj in tehničnih ukrepov se predvideva povečanje skupne proizvodnje za 94,6 % ter n a rodin ega dohodka z a 80,3%. Predvsem se bo povečalo pridelovanje krme, ki zavzema 50% njivskih površin. Iz tega se vidi živinorejska usmerjenost pridelovanja. Število poljščin se bo zmanjšalo. S tem se bo pridelovanje«poenostavilo in pocenilo. Posestva bodo pridelovala semenska žita za potrebe okraja. Od vrtnin je naj pomembnejše pridelovanje krompirja jedilnih sort, manj pa industrijskih. Drugo povrtnino bodo gojila le posestva Kranj, Žabnica im Škofja Loka. Znatno se bo dvignil la proizvodnja v živinoreji. Molznost se bo povečala od 1.453 1 na kravo v letu 1956 na 3.0001 v letu 1961, kar je zagotovljeno s planirano krmsko bazo, ureditvijo čredam s kih pašnikov, selekcijo živine in nakupom dobrih molznic. Povečana sadna proizvodnja je predvidena predvsem na specializiranih sadnih obratih kmetijskih posestev Preddvor, Bled, Cerklje in Poljče. Za doseganje povečane proizvodnje" je potrebno, da posestva izboljšajo organizacijo dela s tem, da: — pospešeno delajo na arondaciji im komasaciji im poskrbijo za ureditev zemljiškoknjižnih pravu h odnosov in vpeljejo natančno evidenco zemljišč, — pred pričetkom investicijskih del zdelajo ureditvene načrte z investicijskimi programi, — vpeljejo kompleksno,mehanizacijo in specializacijo proizvodnje, — zboljšajo računovodsko službo, — vpeljejo kompleksno mehanizacijo in speciali-produktu, — delajo na izpopolnjevamju tarifnih pravilnikov in normiram.ju del ter uvajanju in izboljševanju Premij s keiga sistema nagrajevanja, V ta namen morajo uprave posestev posebno vestno in do podrobnosti izdelati vsakoletne proizvodno-fina učne načrte. Posestva morajo skrbeti za zboljšanje stanovanjskih razmer za delavce im tudi za njihovo prehrano. Občinski ljudski odbori pa morajo pomagati posestvom pri reševan ju stanovanjskih problemov. Uprave posestev in pristojni organi morajo skrbeti za strokoVno izpopolnjevanje delavcev in jim omogočiti dosego kvalifikacije. 4. Kmetijsko zadružništvo in razvoj sodelovanja Pri razvijanju sodobne proizvodnje morajo zadružne organizacije, zlasti kmetijske zadruge, odigrati najpomembnejšo vlogo. Zadruge morajo pove- zovati razdrobljeno zasebno posest v organizirano blagovno proizvodnjo na podlaga oblik sodelovanja ter organizirati obdelovanje slabo obdelanih zemljišč, s tem bodo vse bolj posegale v neposredni proizvodni proces. S tem bodo zadruge in poslovale zveze s lastnimi proizvajalnima sredstvu mobilizirale tudi več sredstev kmečkih gospodarstev, kar je pogoj za večjo proizvodnjo in hkrati višji standard proizvajalcev. Pri tem morajo zadruge zagotoviti lastno akumulacijo za hitrejše lastno investiranje in smotrno uporabo razpoložljivih družben ih sredstev. Da bi zadruge in poslovne zveze postale sposobne Izpolnjevati postavi jene naloge, se morajo ekonomsko m organizacijsko učvrstiti in opremiti s sodobnimi proizvajalni mi sredstvi. Glavni vir zadružne akumulacije bodo tudi v bodoče predstavlali dohodki iz odkupa, vendar se predvideva, da bo že leta 1961 tuda dohodek iz sodelovanja znašal 50 milijonov dinarjev. Tako bi se čisti dohodek zadrug dvignil od okoli 100 milijonov na 150 milijonov din letno. Osnovna sredstva zadrug in poslovnih zvez naj bi po predvidenem planu dosegla v letu 1961 vrednost 1,5 milijarde din. 'V strukturi osnovnih sredstev se bo predvsem povečala vrednost gospodarskih zgradb (predelovalnic, skladišč itd.) in strojev. Pri investiranju bi se opirale zadruge in poslovne zveze na okoli 500 milijonov lastnih sredstev, ostalo pa bi zagotovile iz dru ž benu h investicijskih skladov. Da se zagotovi pri delu načrtnost, je nujno, da zadruge za svoje območje izdelajo perspektivne gospodarske načrte v skladu s perspektivnim planom razvoja okraja in občin. Predvideva se, da bo sodelovanje v okraju Kranj v letu 1961 zavzelo tale obseg: Skupne površine °/o od skupnih površin Njivska proizvodnja 3.200 ha 20 % Travniška proizvodnja 3.600 ha 30% Credumski pašniki (dolinski) 400 ha 100 % Plantažni sadovnjaki 300 ha 60% Vzreja plemenske goveje živine 1.500 glav IOO % Pitanje goveje živim'' '400 glav 50% Pitanje bekonov 4.000 glav 50% 5. Kmetijska služba in kadri V perspektivi je potrebno, da se število strokovnega kadra poveča za 7 agronomov, 2 veterinarja, 35 kmetijskih tehnikov, 36 kvalificiranih kmetijskih delavcev, 29 traktoristov, 20 kmetijskih strojnikov in 2 ekonomista. Kmetijski strokovni kader je treba usmerjati predvsem v operativne organizacije na terenu. Visoko im srednje kvalificirani kader si morajo občine, posestva in zadružne organizacije zagotoviti s štipendi ram jem na fakultetah in na sredin ji kme- tijski šoli. Kvalificirane delavce bodo pase tv a m zadruge vzgojiilt; iz ikmetijskili delavcev, traktoriste pa s tečaji iz vrst kmečke mladine. Za opravljanje izpitov za kvalificirane kmetijske delavce bo tajništvo za šolstvo OLG Kranj priredilo 2 tečaja za delavce na socialističnih posestvih. Za zadružne proizvajalce bodo organizirani še tile tečaji: OZZ Kranj bo vsako leto priredila dvodnevni šema nar za predsednike upravnih odborov KZ. OZZ bo vsako leto prirejala krajše seminarje za vodje odsekov posameznih kmetijskih panog. Do leta 19hl bo seminarje obiskalo 400 zadružnikov. Tajništvo za šolstvo OLG Kranj bo organiziralo desetdnevni tečaj za knjigovodje na državnih posest-vtih. Prav tako bo vsako leto priredilo tečaj za upravitelje KGS, tečaje za učitelje splošno izobraževalnih predmetov na KGS ter tečaj za kmetijske strokovnjake, ki poučujejo na KGS. V letih 1956 do 1961 bo obiskovalo kmetijsko šolo v Poljčah 150 učencev, kmetijsko gospodinjsko šolo pa 80 učencev in učenk. Dvoletna mlekarska šola bo v teh letih vzgojila 100 absolventov za potrebe mlekarstva v merilu FLRJ. Kmetijske gospodarske šole v okraju bo obiskovalo v razdobju do leta 1961 1.000 zadružnikov. 10. poglavje Gozdarstvo Nujnost za dosledno in dolgoročno usmerjanje razvoja gozdarstva v okraju Kranj je utemeljena ne samo zaradi dejstev, da gozdne površine zavzemajo 56 % celotne površine okraja (povprečje za LRS 45 ■%) in da od te površine odpade 46 % na gozdove SLP, 54 % pa na zasebne gozdove, temveč tudi zaradi naslednje problematike dejanskega stanja. 1 Povprečna lesna zaloga v SLP gozdovih znaša 166 m3/ha, v zasebnih pa 127 rnVha ali v povprečju t5 % pod normalnim stanjem. Izraba lesne gmote še n.i intenzivna, ker ostaja Še velik odstotek lesne tvarine v gozdu, predelovalna industrija pa še ni 'prešla tudi na uporabo ostankov lesa na obranih. Gostota gozdne prometne mreže znaša v gozdovih SLP 0.56 km. v zasebnih pa 0,32 km na 100 ha gozdov oziroma v skupnem povprečju 0,34 km ali 66 % od normalnega stanja, ki je potrebno za sodobno gospodarjenje z gozdovi. Stel jar jen j e občutno zmanjšuje prirastek lesa in slabša produktivnost tal v nižinskih gozdovih. Razmejitev pašnih od gozdnih površin ne poteka zadovoljivo, ker niso še dovolj razčiščeni osnovni kn teriji za razmejitev in ker se sam problem ne ureja kompleksno. Kataster zemljišč v zadnjih de se tlet juh ni sledil spremembam kultur v naravi lp povzroča to velike težave pri sestavljanju gozdnih gosjjodarskih elaboratov in nadaljnjem gospodarjenju z gozdovi. Gd skupne površine loigairmic in upravnih zgradb odpade na 1.000 ha gozdov 143 m2 na upravne zgradbe in 101 m2 na logarnice, torej v obratnem razmerju, kot bi bilo potrebno. Premalo je bilo posvečene pažnje, da bi gozdni delavci pridobili primerno izobrazbo za uspešnejše opravljanje svojega dela in za pridobitev kvalifikacije, to se ne da rešiti samo s prirejanjem občasnih tečajev. Ob reviziji registracije žag veneciamk je dobilo ponovno dovoljenje za žaganje lesa določeno število žag veinecianik in polno jar men ikov. Z novo organizacijo gospodarjenja v zasebnih gozdovih in z ureditvijo prometa z žaganim lesom je nastalo vprašanje, kako kar se da objektivno določiti dejanske količine lesa, jx>trebne za domačo uporabo. 2 Za obdobje 1957/61 se predvideva povečanje letnega tekočega prirastka na 365.000 m3, t. j. za 13,6 % oziroma vsako leto na 2,6%. Letni posek se bo povečal od 328.000 m3 v letu 1957 na 333.000 m* v letu 1961 ali za 1,5 % tako da se bo osnovni gozdni sklad kljub večjemu poseku vsako leto povečal za okoli 0,01 %, ker bo posek predstavljal v povprečju le 86,5% prirastka. Da se uresničijo ti cilji in tla se rešijo pereča vprašanja, je treba izvajati strogo gozdno gospodarsko politiko ter dosledno izvajati gozdno gospodarske predpise, po drugi strani pa zagotoviti pritnerna sredstva za zboljšanje in racionalizacijo gozdne eksploatacije in porabe tehničnega lesa ter drv. Obseg sečenj je v okviru gornje količine treba spraviti v sklad z realno proizvodno zmogljivostjo gozdov in se pri tem opirati na podatke gozdnih ureditvenih elaboratov, kjer so že izdelani in potrjeni. Evidenca o izrabi gozdov se riiora voditi sproti m natančno. Dejansko stanje lesnih zalog dosega komaj nekaj nad polovico normalnega stanja. Skoda, ki jo vsako leto trpi zaradi tega narodno gospodarstvo, 'e ogromna. Večati gozdni sklad, tekoči prirastek in izboljšati stanje gozdov in gozdnih zemljišč je zato osnovna naloga, ki se postavlja gozdarski službi. Pri uvajanju mehanizacije v gozdarstvu naj se upošteva ekonomičnost obratovanja tn polna izraba strojev. Spravilo im transport lesa naj se mehanizirata predvsem z lahikimi prenosnimi žičnicami in motornimi izvleki, pri gozdnih prometnili gradbah (ceste itd.) pa naj se čim več uporabljajo gradbeni stroji. Finančna sredstva, ki bodo potrebna za nakup strojev, s pravilni h in prevoznih naprav, naj se zagotovijo iz gozdnega skladu, s posojili iz družbenih investicijskih skladov in z lastnimi sredstvi gozdnih gospodar« kih orga nn' zaci j. Odpadek lesa v gozdu je treba zmanjševati in iskati rešitev v predelavi teh odpadkov. Razširiti je treba zamenjavo tehničnega lesa za drva na vse tiste predele okraja, kjer se precejšnje količine vrednega lesa še pokurijo, in urediti zamenjavo tehničnega lesa za g.radibeni material, ki nadomešča les. Prt tem je treba skrbeti za hitro din stalno poslovanje. Minimalno gostoto 1,0 km gozdnih komunikacijskih naprav na 100 ha gozdov bomo lahko dosegli šele v bolj oddaljeni prihodnosti, verjetno do 1970. leta. Do 1961. leta bo v okviru razpoložljivih sredstev mogoče doseči polovičnu minimum gostote 0,51 km, in sicer 0,54 km v gozdovih SLP in 0,48 km v zasebnih gozdovih. Za tako gostoto bo treba zgraditi 216 km gozdnih komunikacij vseh kategorij, an sicer 101 km v gozdovih SLP in 155 km v zasebnih gozdovih. Z upoštevanjem 5,5 mili j. din povprečnih stroškov za zgraditev 1 km gozdne ceste bo treba zagotoviti do 16961. leta v ta namen 756 milijonov dim. Pri določevanju objektov za graditev cest naj se v prvi vrsti upoštevata rentabiliteta in ekonomičnost vlaganja sredstev, tako da se graditev poceni z uvajanjem mehanizacije in da se tudi za graditev traktorskih poti uporabi cenejša izvedba. Tudi z administrativnimi ukrepi naj se začne akcija za manj intenzivno steljarjenje v ogroženih nižinskih gozdovih, kjer obstoji nevarnost, da bo proizvodna sposobnost gozdnega zemljišča docela uničena. Prizadetim kmetijskim proizvajalcem pa naj se omogoči nakup slame za n as til. Okrajna uprava za gozdarstvo mora ob sodelovanju Znanstvenega raziskovalnega zavoda v Ljubljani cim p rej proučiti vprašanje donosnosti oziroma upravičenosti obstoja nižinskih igličastih gozdov nasploh, še posebej pa borovih steljnikov, ki pogosto trpijo škodo zaradi snega in vetrov. 3 Dosledna ločitev gozdov od pašnikov je osnovna1 pogoj za zboljšanje gospodarjenja v gozdovih in na pašnikih na skupni površini 25.000 ha zemljišč, kjer za gospoda r jen je do sedaj nil prave organizacije. Zato je potrebno, da se v ta namen imenuje pn okrajnem ljudskem odboru poseben organ za ureditev planinskih pašnikov, ki bo moral izvesti ločitev pašnega od gozdnega gospodarjenja. Edino tak organ bi lahko strokovno in kompleksno uredil celotno do sedaj še nerešeno vprašanje. Ugotoviti je treba potrebe paše, določiti obseg skupnih pašnikov in vanje vključiti taka gozdna zemljišča, ki jih je po obli kov i tosti, reliefu, fizika! no-ke-mičnih lastnostih koristneje uporabljati za pašno gospodarjenje. Izločijo pa naj se iz pašnega obrata takšna zemljišča, za katera je najbolj smotrno, da se pogozdijo. Vsekakor moramo gozd ohraniti na strmih, težko dostopnih tere'nih z malo travnate ruše in plitvo zemljo. Neugodne terene gozd izboljšuje, paša pa jih lahko docela degradira. Kmetijske organizacije morajo do leta 1961 izdelati ureditvene elaborate za skupne pašnike. P r eri -Dostn.i vrstni red za izvedbo teh načrtov naj za jame najprej donosnejše pašnike in tiste kmetijske zadruge, pri katerih je stalež živine večji. Ce se bo pokazalo, da je prvi primer ureditve planinskega pašnika na Mošenjski planini pravilen, naj se začeto delo po istem sistemu pospešeno nadaljuje. 4 V obdobju teiga perspektivnega plana je treba vzporedno z razmejevanjem pašnikov od gozdov spre-meniti kulture v gozd na vseh .površinah, kjer je gozdna proizvodnja osnovna. Namesto da bi se gradila upravna poslopja, naj se gradijo logarmice, terenski bivaki in zgradbe družbenega standarda. 'V ta namen naj se prispevek za stanovanjski sklad, ki ga plačujejo gozdne gospodarske organizacije, uporablja izključno samo za zidavo stanovanj za gozdne delavce. Z intenziviranjem gozdnega gospodarjenja so ozko povezani strokovni kadri in kvalificirani gozdni delavci. Posvetiti je treba več pozornosti izobrazbi logarjev s prirejanjem stalnih tečajev an seminarjev in ustanoviti šolo za gozdne delavce, ki bi odpravila pomanjkanje kvalificiranih delavcev. Na vseh kmetijskih šolah v okraju pa je treba vpeljati gozdarstvo kot obvezen učni predmet. S primernimi gozd nogo j i t venil mi ukrepi se mora uravnavati razmerje iglavcev in Listavcev in uvajati prt novih kulturah pravilna mešanost ter dvigati proizvodna zmogljivost gozdnega zemljišča in gozdov. Potrebe po umetnem pogozdovanju se bodo v naslednjih letih znatno zmanjšale. Treba pa bo izvajati v večjem obsegu gozdna meliorativna dela, k on1 verzije, nego mladja in nasadov, čiščenje m druga gojitvena dela. Pospeševanje saditve hitro rastočih drevesnih vrst v okraji/f ni preveč, nujno, saj mi za te namene dovolj velikih in primernih rastišč. Rentabilna bi bila le saditev topole ob bregovih poljanske Sore, kjer raste trenutno manj kvaliteten les. Matičnjak za topolove sadike v Brode h bo kril za to vse potrebe. Glede na sproščenost, ki jo dajejo sedanja predpisi za les, ki se rabi za domačo rabo, je treba zaostriti nadzorstvo zlasti na žagah veneciankah in z ostrejšimi predpisi zmanjšati nedovoljeno trgovino z žaganim lesom. Začasni ukrepi naj bi bili: žigosanje hlodovine na žagah in izdajanje posebnih dovoljenj za žaganje lesa posameznikom. Občinski gozdarski organi in občinske tržne inšpekcije morajo obratovanje žag učinkoviteje kontrolirati. V prihodnje je treba začeti uvajati premične krožne žage in polnojar-menike za storitveno žaganje lesa im obenem postopoma odpravljati žage vemeciamke. Znanstvena raziskovalna dela se v gozdarstvu še niso dovolj uveljavila, zato je potrebno, da organa1 okrajne uprave za gozdarstvo, gozdnih gospodarstev in gozdarskih poslovnih zvez vzdržujejo stalen stik z zrna ust v eni .mi raziskoval nitmi ustanovami. Hitra industrializacija okraja Kranj zahteva, da se uredijo okrog večjih industrijskih središč. (Kranj, Tržič, Jesenice, Škofja Loka) zeleni pasovi gozdnega drevje in da se drevesne skupine s primernimi ukrepi ohranijo in zavarujejo. Režim gospodarjenja z zelenimi pasovi naj predpišejo občinski ljudski odbori v sodelovanju s. pristojnimi organi za ci jami. Na podoben način bi morali zavarovati obstoj gozdov v okolici zdravilišč (Golnik) in letovišč (Rled, Bohinj, Kranjska gora, Radovljica). 5 Glede na spremembe v lastništvu gozdov zaradi izvršene revizije agrarne reforme višinskih kmetij je treba takoj .razmejiti gozdove SLP in gozdove zasebnih posestnikov. Zaradi veluke raztresenosti gozdnih parcel SLP je potrebno, da se pospešijo priprave za njihovo arondacijo in komasacijo. Delo maj se organizira s pritegnitvijo zastopnikov gozdnih gospodarstev ter v sodclovanjiu z občanskimi ljudskimi odbori. V zvezi s tem bi bilo potrebno, da se gospodarjenje z gozdnimi parcelami SLP osredotoči pri enem organu. Strokovni gozdarski kader se mora gozdovom čimbolj približati, to velja zlasti za kadre, ki vodijo gospodarjenje v gozdovih nedržavnega sektorja, kjer je osnovna organizacija kmetijska zadruga. Za izvedbo te naloge so poklicem® predvsem gozdarske poslovne zveze, ki ne smejo omejevati svojega poslo-tamja pretežno samo na odkup m prodajo lesa, temveč morajo usmerjati svoje delo na socialistično preobrazbo posestnih razmer, s tem bo zagotovljen na eni strani večji im trajnejši dohodek iz gozdov, na drugi strani pa lx> dana možnost za zboljšanje stanja gozdov in gozdnih zemljišč. Delo gozdarskih poslovnih zvez je treba podrediti zaostreni družbeni kontroli. 6 Glede na gospodarsko važnost lova je potrebno, da lovske organizacije sestavijo lovski kataster im bonitirajo lovišča. Pri določanju okolišev za gojitev vrst in števila divjadi naj sodelujejo tudi pristojni upravni organi ljudskih odborov s podiročja gozdarstva. Obenem naj se prouči celotna organizacija m obseg gojitve divjadi družinskih im gojitvenih lovišč in se naj spravi v sklad z lovskimi in gospoda rskimi interesi. Pri tem je treba zlasti upoštevati, da se stalež jelenjadi, da se omeji škoda v gozdovih im na obdelovalnih kmetijskih zemljiščih, zniža na normalno število. Obseg gojitvenih lovišč naj se zmanjša v prid lovskih družin. Gojitvena lovišča pa naj se omejijo oziroma specializirajo na gojenje visoko vredne divjadi (v Jelemdolu — jelen, v Podljubelju — kozorog, na Komni z okolico — gams itd.). Okrajna lovska »veza naj s sodelovanjem zainteresiranih pripravi za to predloge. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo OLO Kranj naj ustanovi stalno komisijo za uravnavo gospodarskih interesov lovstva, kmetijstva, gozdarstva im turizma. 11. poglavje Vodno gospodarstvo in urejanje hudournikov 1 Na področju vodnega gospodarstva je bilo do sedaj, razen manjših del pri urejamjm hudournikov, zelo malo storjenega. Da se izboljša stanje vodotokov in pridobe za to potrebna sredstva, je v tem planskem obdobju potrebno: — da okrajni ljudski odbor in občinski ljudski odbori skupno z gospoda raki mi organizacijami že v letu 1998 ustanovijo vodnogospodarko skupnost za Gorenjsko, — da upravni odbor te skupnosti takoj po ustanovitvi določi program in prednostna red za urejanje vodotokov in poskrbi takoj za potrebne načrte, — da občinski ljudski odbori skupaj s kmetijskimi posestvi im zadružnimi organizacijami pripravijo predloge za melioracije in za namakalne naprave zemljišč. 2 Posledice hudourniškega delovanja in erozije se v kranjskem okraju zelo škodljive in se v mnogih krajih razvijajo že v tolikšni! meri, da predstavljajo velik gospodarski problem. Zato se mora težišče investicijskih vlaganj za ure janje hudournikov omejiti na najaktivnejše hudournike, ki s svojim škodljivim delovanjem povzročajo največjo gospodarsko škodo. Pri tem morajo biti upoštevani predvsem interesi elektrogospodarstva, gozdarstva, kmetijstva im drugih panog. Največjo pozornost pa je treba posvetiti hudourniškim delom v zgornji Savski dolini zaradi visokogorske narave hudournikov z močno erozijo im znatnim odnašanjem proda, ki izvira iiz številmih obsežnih in še neurejenim erozijskih žarišč. Pri urejanju hudournikov bo morala sodelovati tudi novo ustanovljena vodnogospodarska skupnost za Gorenjsko. Iz tega razloga je potrebno: — da občinski ljudski odbori skupaj z upravo vodnogospodarske skupnosti in okrajno upravo za gozdarstvo določijo prednostni red posameznih del in ugotove za to potrebna sredstva, — da se organizira stalna strokovna kontrola hudournikov in hudourniških naprav, s tem bo omogočen pravočasen poseg za preprečen je večjih poškodb, — da vodnogospodarska skupnost za Gorenjsko na tem področju stalno sodeluje z Upravo za gozdarstvo LRS; organi okrajnega ljudskega odbora pa se morajo prizadevati, da bodo v te namene vsako leto dodeljena tudi primerna republiška finančna sredstva. 12. poglavje Gradbeništvo 1 Gradbeništvo bo v prihodnje moralo opraviti znatno veji obseg del kot do sedaj, in to predvsem na objektih družbenega standarda. Zato si bo moralo prizadevati, da bo lahko pravočasno opravilo velike družbene naloge in da bo vzporedno dvignilo svoj narodni dohodek, hkrati pa znižalo cene gradbenim storitvam. Gradbena podjetja se bodo zato morala osvoboditi tradicionalne obrtne proizvodn je in postopoma začeti s sodobnejšo proizvodnjo, vpeljati boljšo organizacijo dela, mehanizirati delovne procese in vpeljati nove materiale in polizdelke. 2 Zaradi visoke' stopnje gospodarske razvitosti1 okraja se bo tudi obseg gradbenih del moral gibati nad republiškim povprečjem im bo v letu 1961 v primerjava z letom 19% znašal: v milijont h din 1956 •6 M61 •/« Indeks Kapitalna graditev 1.55 512 1.240 38 107 Družbeni standard 1.047 46 2.030 62 194 Skupaj 2.202 100 3.270 100 149 Na ta način bi se vrednost giradibendh del na 1 delavca povečala za 37%, medtem ko to povečanje v LRS znaša le 22%. V letih 1957 — 1961 bo predvsem treba krepiti podjetja splošnega družbenega sektorja, ki bodo glavni izvajalci perspektivnih nalog. .Od skupne vrednosti gradbenih del bo v letu 1961 proti letu 1956 odpadlo na: 1956 1961 Vrednost (t mili.) Vrednost .. Indeks (t milj.) lastnega okraja, se v bodoče predvideva občutno pomanjkanje gradbenih kapacitet, če upoštevamo, da bi do lota 1961 domača gradbena podjetja lahko krila le 75% gradbenih potreb. Zato je nujno, da gradbena podjetja v okraju Kranj vežejo vse kapacitete le na tukajšnjem območju. Največje pomanjkanje gradbenih kapacitet lahko povzroči odhod tujih gradbenih podjetij z območja Jesenic, kjer bo domače gradbeno podjetje krilo verjetno le četrtino potreb. Sedanje kapacitete je treba povečati predvsem z uporabo neizrabljenih notranjnh rezerv, z razširitvijo mehanizacije, uporabo sodobnih gradbenih metod, modeimizacijo tehnoloških postopkov, nikakor pa ne s povečanjem števila nekvalaficiranih delavcev. Prizadevati se je treba za organizacijo večjih gradbenih podjetij z večjo gospodarsko stabilnostjo in večjo možnostjo prilagoditve na nihanja na tržišču. Večja koncentracija tehničnega kadra omogoča boljšo organizacijo dela. Zato mora biti velikost podjetja podoba potreb in gospodarske moči operativnega področja ter rezultat ekonomskega računa. Podjetja splošnega družbenega sektorja 1.5 68 2.433 75 164 Podjetja drugih sektorjev lastništva 0.7CG 32 0.817 25 116 Skupaj 2.202 100 3370 100 149 Krepitev podjetij splošnega družbenega sektorja je odrejena zato, ker bodo le večja in dobro organizirana podjetja zmožna voditi napredno gradbeno politiko in izpolniti zahteve, ki jih družbena razvoj pričakuje od panoge. 3 Po predvidenem razvoju kapacitet gradbenih Podjetij družbenega sektorja je v letu 1961 računati s temle razmerjem med razpoložljivimi kapacitetami in skupnim obsegom gradbenih del po posameznih gradbenih področij: v milijonih dta Širjenje kapacitet še nerazvitih podjetij naj bi potekalo v prvi vrsti z boljšo 'izrabo dosle j neuporabljenih notranjih rezerv, z uvedbo boljše organizacije dela, odpravo nizke proizvodnosti in s širjenjem drobne mehanizacije, potrebne za gradiitev objektov družbenega standarda. Izogibati se je treba vsaki razširitvi kapacitet na ekstenzivni način, to je s periodičnim najemanjem nekvalificirane delovne sile za sezono, ker ustvarja le neorganizirano im neenakomerno proizvodnjo. Ker imajo sedanja podjetja pri svojih delih tendenco univerzalnosti, je potrebno, da začno postopoma specializirati sredstva za delo in asortiman proizvodnje, ki omogoča utrjeno organizacijsko obliko podjetja in večjo izrabo osnovnih sredstev. Taka oblika organizacije bo gotovo povolnejša, predvsem pri graditvi tipskih objektov družbenega standarda, ker se dela ponavljajo v istem obsegu, taktu ali ritmu. Gradnja v »taktu« skrajšuje gradbeni čas za 50%, stroške pa za povprečno 25'%. Kapa. citete Predvideni ,, obseg gradbenih del V. Jesenice 245 10 981 30 Radovi j ica- Bl ed - Boh in j 368 15 621 19 Kran j-T ržič-Cerkl je 1.521 62 1.113 34 Škofja Loka-Poljanska in Selška dolina 319 19 556 17 Skupaj 2.453 100 3270 100 Ker je zaradi splošnega povečanja pri graditvi °bjektov družbenega standarda treba računati s tem. rla bodo gradbena podjetja s sedežem izven okraja Kranj vezala večino svojih kapacitet na območju 4 Povečanje produktivnosti je treba doseči s sodobno organizacijo dela, z dvigom strokovnega znanja melavcev in organizatorjev tehnološkega procesa v proizvodnji, z uporabo modernejšega gradbenega materiala ter prav tako tudi z mehanizacijo del. Poznanje perspektive in poprejšnja obdelava perspektivnih nalog omogoča izdelavo realnejših pred-kalknlaci j gradbenih stroškov in izboljšuje organizacijo proizvodnje, hkrati pa je to pogoj za pravilno rast in utrjevanje podjetij. Prvi pogoj za povečanje produktivnosti je pravilno nagrajevanje in pravilna analitična ocena posameznih del.. Pri notranji delitvi dohodka je zato treba spodbujati storilnost s tem. da se obračunavajo zaslužki delavcev po učinku. in to po količini in kvaliteti izdelkov. Ker še mora proces proizvodnje v gradbeništvu sproti organizirati, kar je bistvena značilnost gradbeništva, je treba vezati premiranje strokovnjakov — inženirjev, tehnikov in delovodij ter drugih organizatorjev proizvodnje edinole na gospodarski uspeh dela. 5 Pogoj za racionalno izpolnitev predvidenega obsega gradbenih del je primerno število vodilnega osebja in pravilno razmerje droge delovne sile po kvalifikacijah. Z uvajanjem sodobnih gradbenih metod dela bo treba znatno povečati število inženirsko-teh-n.ičncga kodra, kvalificiranih delavcev, nasprotno temu pa zmanjševati zaposlitev nekvaiificnrame delovne sile. Da bo mogoče vzpostaviti primeren kvalifikacijska sestav delovne sile, je treba ustvariti v gradbeništvu take razmere, da bo stroka postala privlačnejša »n da bo zaustavljena fluktuacija, ki dnes ovira napredek te panoge. S tem bodo storjeni prvi kpraki k odpravi mrtve gradbene sezone in k indms trialn zaci ji proiz-vodmega procesa ter krepitvi delavskega samoupravljanja v gradbeništvu. Da se ustali delovna sila. je treba tudi izboljšati življenjske in plačilne razmere gradbenih delavcev. Dosedanji dotok vajencev v višini 8.2% vseh zaposlenih komaj pokriva starostni izpad kvalificiranih delavcev. Zato je treba olajšati sprejemne pogoje za vajence ter jim izboljšati učne in življenjske razmere. Glede na spremenjeno strukturo gradbenih del bo strokovno šolstvo moralo revidirati svoj učni program, tako da bo učna snov zajela tudi vprašanja iz organizacije dela na gradbišču in iz upravljanja ter vzdrževanja gradbenih strojev. Strokovnemu tehničnemu kadru, ki je po predpisih dolžan skrbeti za varstvo pri delu na gradbiščih, je treba naložiti, da ob sodelovanju organov in ustanov za varnost dela organizira posebne tečaje za varnost pri delu, da sodeluje pri izdelavi predlogov za varnostne predpise in dopolnitev pravilnikov o higiensko-teh ničnem varstvu pr; delu. Podjetja morajo izuriti nove delavce glede pravilne uporabe varnostnili sredstev in vlagati določena finančna sredstva za dosego večje varnosti pri delu. Za skladen razvoj gradbene opcraitive okraja Kranj je nujno potrebno sodelovanje podjetij glede skupnega reševanja organizacijskih vprašanj in skupnih akcij zn izrabo gramoznic, betonarn, kamnolomov in težje mehanizacije za čimboljšo uporabo ( kapacitet. Sodelovanje je treba razširita na celotno panogo gradbeništva, t. j. na projektante, izvajalce in industrijo gradbenega materiala okraja Kranj. 6 V razdobju do leta 1961 bo v gradbeništvo povprečno letno investirano 90 milijonov, kar je za 151 % več kot do sedaj in kar je v skladu z investicija mi v republiškem merilu. Poleg nabave mehanizacije bo treba določena finančna sredstva investirati za graditev ustreznih delavskih naselij. Struktura osnovnih sredstev v letu 1961 nasproti letu 1956 bo takale: V milLjomiih din 1956 •/, 1961 •/• Indeks Nabavna vrednost osnovnih sredstev za proizvodnjo Gradbeni objekti in drugo 244 125 66 34 689 132 84 16 282 106 Skupaj 369 100 821 100 222 Na 1 zaposlenega odpa- de v dan * 302.707 435.775 144 V zvezi s predvideno strok toro gradbenih de] je treba nabaviti predvsem lažjo mehanizacijo za horizontalni in vertikalna transport, vozni nank, pismeno mehanizacijo za pripravo agregatov, betonarn in proizvodnjo prcfabricirannh elementov ter mehanizirano orodje za izvajanje gradbenih obrtnih del pregraditvi objektov družbenega standarda. S pravilno nabavo in smotrno uporabo mehanizacije se- bo znatno dvignila produktivnost podjetij ter občutno skrajšal gradbeni čas. V-zporedno z naraščanjem mehaničnih sredstev za proizvodnjo pa bo treba vzgajata kader strojnikov za upravljanje stroja in organizirati servisno službo za vzdrževanje in popravila povečane mehanizacije. ‘V zvezi z naraščanjem mehanizacije v podjetjih bo treba skrbeti, da se bodo postopoma mehanizirali vsi mogoči delovni procesi in da bo dosežena kar najenakomernejša izraba mehanizacije. 7 Vrednost zaključnih (obrtniških) del je znašala dosedaj v povprečju 16,2% vrednosti vseh gradbenih del. Kljub nizkemu odstotku, ki je posledica graditve gospodarskih objektov, je bilo v lem obdobju opažati občutno nesorazmerje med kapacitetami za groba in zaključna diela. Čas, porabljen za zaključna dela, je bil občutno daljši, kot pa bi bilo potrebno. Bistveni vzrok temu stanju so nezadostne kapacitete gradbenih obrtniških podjetij tehle strok: instala-terstvo, pečarstvo, pleskarstvo itd. Graditev objektov družbenega standarda in vzdrževanje sedanjega stanovanjskega sklada bosta deficitarnost obrtnih kapacitet še povečala. Za izboljšanje sedanjega kritičnega stanja lx> zlasti treba: — ustanavljati samostojne gradbeno-obrtniške obrate in povečati obrtniške delavnice v lastni režiji gradbenih podjetij. — uvajati uporabo novih materialov in polizdelkov standardne oblike ter novih delovnih metod, da se skrajša dogotovitveni čas in poveča obseg obrtniških del. —pri obdelavi notranjih površin stavb je treba dosedanje mokre procese (malte, slikanja), ki podaljšujejo gradbeni čas zaradi sušenja, zamenjati s suhimi procesi v obliki obložil i h plošč, tapet idr., — ročna dela v delavnicah m na gradbiščih je treba z vpeljavo male mehanizacije zamenjati s stroj-nitmi, — projektanti morajo izpopolniti in vskladati Popise obrtnih del z načrti, v projektih pa predvidevati uporabo takih materialov, ki so na trgu dostopni in imajo standardne mere in tipizirane oblike, — delo na zgradbah mora potekati z boljšo koordinacijo med posameznimi obrtniki, projektanti in investitorjem. 8 V okraju Kranj je treba ustanoviti odbor strokovnjakov, ki bo v okviru sveta za urbanizem OLO Proučeval vsa vprašanja v zvezi z napredkom gradbeništva, gradbene obrti in industrije gradbenega materiala. Naloge odbora za napredek gradbeništva v 0kraju Kranj bodo: — predpisati ustrezno standardne in tehnične predpise, ' — izdelati študuje o surovinskih bazah za proizvodnjo gradbenega materiala, — proučevati ukrepe za rekonstrukcijo industrijo gradbenega materiala zaradi povečanja obsega, kakovosti in izbire izdelkov, — proučevati možnost za napredek v proizvodnji novih materialov in konstrukcij, — analizirati sedanje sisteme pol montažne dm montažne graditve, da se ocenijo tehnične lastnosti 'n ekonomska upravičenost, —proučevati gradbeno mehanizacijo glede tipizacije, uporabnosti, delovnega učinka, porabe energijo, kakovosti dela, kakor tudi vodstva in njenega Vzdrževanja. 9 Glavni pogoj za poceni in hitro graditev je, da gradbeni izvajalci pravočasno dobijo na .uporabo popolne izvršilne projekte, opremljene z vsemi detajli 'n popisi, ki so med seboj v skladu. Praksa, da se Podrobni načrti izdelujejo šele med graditvijo, je za Pa p rede k gradbeništva nevzdržna, ker onemogoča solidno pripravo dela in pravočasno oskrbo s potrebnim gradbenim materialom. Projektanti morajo biti nosilci napredka v gradbeništvu in zato sezna-Pjenii s sodobnimi dosežki grodtiene tehnike. Pri projektiranju se morajo prizadevati za kur se da prc-P ros to in poceni izvedbo in v okviru dane možnosti Pvajati montažno m polmontažno graditev. Sodelo-vPiti morajo z industrijo pri uvajanju novih materialov in tipizirana h izdelkov. Za okrepitev projekti v-"e delavnosti je treba razvijati take oblike projektantskih organizacij, da bodo zmožne izdelati brez ‘Urnam jih sodelavcev popolne pro jekte. Družbeno od- govornost je treba razširiti še na projektante, ki izdelujejo tehnološki del projekta, obrtna dela, instalacije, opremo itd. Projokttintskun organizacijam je treba predpisati minimalno število projektantov. . P roj ek la uti naj postopoma prevzamejo tudi nadzorstvo nad izvajanjem objektov po načrtu in pred- 1 računu, ker bo tako doseženo tesno im korastno sodelovanje projektantov in izvajalcev. » 10 Ukrepi za zmanjšanje gradbenih stroškov se nanašajo na vsa področja, ki so v zvezi z izvedbo objekta. Investitor mora projektno nalogo za nov objekt temeljito precizirati im izbirati lokacije na zemljiščih, kjer nameravajo graditi v istem času tudi drugi investitorji, zaradi koncentracije gradbenih del na isti zazidalni kompleks, to bo graditev znatne pocenilo (nižji stroški -za pripravljalna dela, boljša organizacija dela, feemejši komunalni objekti). Projektanti morajo omogočiti znižanje gradbeauh stroškov s takim projektiranjem, da novi objekt brez prekomernega zmanjševanja tlorisne površine potrebuje čimmanj materiala in časa za graditev in zaključna dela. Zlasti je potrebno, da se prihranki dosežejo: — s poenostavljanjem In tipiziran jem konstrukcij, — z združevanjem instalacij na enem mestu stanovanja in z njirhovo tipizacijo, — z uvajanjem tipiziranih oken, vrat in drugih obrtnih in gradbenih elementov, ki omogočajo serijsko izdelavo im precizno izdelavo načrtov ter popisov obrtnih del, — z uporabo počena domačih gradbenih materialov in s preprostejšo obdelavo fasad, začasno opustitvi j*o ometov v kleteh. — e poenostavljeno stanovanjsko opremo, — s tesnejšim sodelovanjem projektanta, arhitekta, statika, kal kula n ta in projektanta instalacij. Gradbena operativa lahko poceni gradbene stroške z mehanizacijo dela in z varčevanjem p ra materialu, predvsem pri l*su, ki je najdražji gradbeni material. Po verižnem sistemu organizirane graditve večjih enakih ali podobnih zgradb na istem gradbišču je mogoče znatno skrajšati čas im stroške gradu tv e, ker se delo lahko organizira po specializiranih skupinah, kar vpliva na večji učinek in prihranek materiala. Stroške za obrtna dela je mogoče zmanjšati z boljšo koordinacijo posameznih obrtnikov, ki sodelujejo pri zaključnih delih. Za nemoteno potekanje teh del moru biti določen pravilen red posameznih obrtnih del, pri tern pa je treba poskrbeti, da imajo obrtniki za izvajanje del pravočasno na razpolago zadosti tehničnih podatkov. Občutna pocenitev pa.bo nastala z vpeljavo novih tehnoloških postopkov in s tipizacijo obrtnih izdelkov. M ■ Gradnja objektov družbenega standarda je z dosedanjimi težkimi materiaili počasna in draga. Za prehod od klasične k sodobnejši graditvi objektov je potreben znaten napredek industrije gradbenega ma-- teriala. Da bi gradbeništvu ustvarili pogoje za napredek, je treba do leta 1961 rekonstruirati industrijo gradbenega materiala inf druge industrije, ki proizvajajo izdelke za gradbeništvo. Ta rekonstrukcija mora omogočiti vpeljavo novih asortimanov, boljšo izrabo kapacitet in ustvarita' razmere za odpravo sezonske proizvodnje. V perspektivnem razvoju se zato računa, da bo sedanja zmogljivost opekarn povečana na 28 milijonov volumenskih enot. Z nabavo sodobne strojne opreme bo povečan asortiman tenkos t en s kih izdelkov in dosežena večja trdnost izdelkov. Opekama Dvorska vas bo glede na kvalitetno glino začela tudi izdelovanje kritine, ki se sedaj uvaža iz Vojvodine. Opekarna Bobov e k naj se orientira postopoma tudi na proizvodnjo izdelkov in polizdelkov iz prednapete keramike. Za gornjesavsko področje, ki je močno deficitno glede opeke, je treba vpeljati množično proizvodnjo zidakov in stropnikov iz plavške žlindre. Zaradi zadostnih nahajališč apnenca je treba do konca leta 1961 začeti z industrijsko proizvodnjo apna s tem, da se pripravi vse potrebno za ustanovitev novega podjetja na območju Škofja Loka in da se razžiri zmogljivost apnenice v Tržiču. Apnenice Železarne Jesenice pa bodo delale tudi za gradbeništvo na območju Jesenic. Poleg že predvidene ureditve predelovalnega obrata v kamnolomu Hotavlje je treba v razdobju do leta 1961 razširiti zmogljivost kamnoloma lehnjaka na Jezerskem. V občini Kranj, kjer so večje zaloge gramoznih naplavin, je treba pripraviti izgraditev separacije za pranje in sortiranje agregatov, potrebnih za kvalitetne betone in malte, kjer bi se postopoma razvila tudi industrija betonskih izdelkov in polizdelkov. Podjetja lesne predelovalne industrije morajo skrbeti, da bodo poleg organizirane tipske proizvodnje sodobne stanovanjske opreme in elementov za vgrajevanje (okna. vrata) pričela predelovati odpadke za proizvodnjo lahkih gradbenih plošč za predelne stene in za zvočno izolacijo stropov. 13. poglavje Promet Predvideno povečanje proizvodnje in z njo povezanega blagovnega ter potniškega prometa bo zahtevalo v razdobju do leta 1961 razširitev in izboljšanje vseh vrst prometnih storitev im sredstev, posebno v pkraju Kranj, ki je-ne le močno industrijsko, temveč tudi v mednarodnem merilu važno tranzitno področje. 1 Četudi se v zveznem in republiškem planu gospodarskega razvoja predvidevajo ukrepi za obvladanje težkoč, ki se bodo kazale pri železniškem in cestnem prometu, je pričakovati, da bodo te težkoče v času izrednih obremenitev posebno občutne v okraju Kranj. Zato je prednost za elektrifikacijo železniške proge Ljubljana—Jesenice več kot utemeljena, prav tako pa je nujno, da se v tem razdobju poleg nujnih obnovitvenih del v celoti reši tudi vprašanje železniškega vozlišča na Jesenicah in železniške postaje v Kranju. Na jeseniški postaji je treba rešiti predvsem vprašanje nezadostnih razkladalnih zmogljivosti Železarne Jesenice, kar bo močno vplivalo na reden potek tranzitnega prometa. Za cestni promet bodo posebno pomembne predložitve posameznih odsekov in diruge izboljšave na cesti I. reda Ljubljana—Jesenice—Podkoren—državna meja, in sicer: a) zgraditev kolesarske steze Ljubljana—Kranj— Jesenice, b) preložitev ceste skozi mesto Kranj, c) preložitev im modernizacija ceste Naklo—Podvin, č) preložitev ceste in delna preložitev železnice na odseku Dovje—Kranjska gora zaradi odprave železniških križišč in zgraditev železob e tonskega mostu v Kranjski gori, d) zgraditev asfaltnega cestišča (topeka ali asfaltni makadam) na odseku Žirovnica—Kranjska gora —Podkoren z zgraditvijo železobetonskih mostov. Nadalje se morajo organi OLO prizadevati za izvedbo del na republiški!) cestah, in sicer: a) rekonstrukcije in modernizacije cest: Kranj— Škofja Loka—Žiri, Škofja Loka—Železniki', Kranj— K a mmik, P reddvor—Kok ra—Jezer s ko, b) graditev nove ceste Podbrezje—Tržič—Ljubelj in dograditev predora, c) rekonstrukcija in modernizacija ceste Bled— Bohinjska Bistrica—Bohinjsko jezero—slap Savica, č) rekonstrukcija in modernizacija ceste Podkoren— Rateče—državna meja. Pri vseh navedenih rekonstrukcijah naj se zgradijo železobetonskl mostovi na mestih, kjer so sedaj leseni. 2 Na področju pošte, telegrafa in telefona je potrebno, da se organi okrajnega ljudskega odbora in občinskih ljudskih odborov prizadevajo za ureditev in izpopolnitev ustreznih naprav. Ta panoga predstavlja s svojim neprestanim povezovanjem vsega družbenega življenja enega ifcmed pomembnih elementov in pogojev za uspešen razvoj družbe in narodnega gospodarstva. Zato se v zvezi s tem predvideva: a) zidava novih poštnih poslopij v Radovljici, Kranjski gori in na železniški postaji Kranj, b) ureditev poštnih prostorov v Tržiču Javorniku, Kropi, Podnartu, Ratečah, Gorem y vasi, na Bi e- du, v Stari Fužimi, Šenčurju, Zg. Gorjah, na Jezerskem, v Begunjah, na Golniku, v Križah, Žireh, Žirovnici in prizidek k pošti Škofja Loka, c) do letu 19(>1 je predvidena postopna avtomatizacija in razširitev dosedanjih avtomatskih telefonskih central vsega gorenjskega območja, im to: povečanje ATC v Kranju, u« Jesenicah, v Škofji Loki, na Bledu, v Podnartu in Kranjski gori ter graditev novih ATC v Cerkljah, Gorenji vasi, Železnikih, Begunjah, na Golniku, v Križah, Kropi, Preddvoru, Ratečah, Stari Fužini, Šenčurju, Gorjah, na Jezerskem, v Žirovnici im Žireh, č) modernizacija telegrafske službe. S postopno avtomatizacijo telefonskih central se bodo dosedanje kapacitete ATC, kj obsegajo 1.900 mogočih priključkov, razširile do leta 1961 na 3.180 mogočih priključkov. Z razširitvijo ATC se tudi predvideva povečava in rekonstrukcija krajevnih in medkrajevnih telefonskih vodov, predvsem polaganje kahla Ljubljana —Kranj—Jesenice s priključki za Tržič in Bled, 3 Na področju cestnega prometa izvršujeta v okrajnem merilu največji del prometnih storitev avto-prometni podjetji v Kranju in Škofji Loki, kj bosta v razdobju 1957—1961 povečali obseg storitev za 193%, od tega za 102 % v tovornem in za 306% v (niškem prometu. To izredno povečanje je utemeljeno spričo investicijskih vlaganj v letu 1957 in 1958, s tem so kapacitete, potrebne za pričakovano povečanje prometa, v avtobusnem prometu praktično že dosežene. Za razdobje 1937-7-1961 so za ohe podjetji predvidena investicijska vlaganja v vrednosti 389,6 milijonov dinarjev. Za normalen potek avtobusnega prometa je nujno, da se iz proračunskih sredstev občin zgradi avtobusna postaja v Kranju in primerno uredijo postajališča v Preddvoru, Šenčurju. Cerkljah, Bitnjah, Zabnici, Železnikih, Srednji vasi, Poljanah, Lescah, Radovljici, na Jesenicah in Jezerskem. Ker gospodarske organizacije v okraju razpolagajo s precejšnjimi kapacitetami kamionov, ki pogostokrat niso polno izrabljeni, je potrebno, da OLO skupno s podjetji prouči možnost za centralizacijo tovornega parka po posameznih območjih, ker bi ta ukrep povzročil boljšo izrabo tovornih vozil. Zaradi pomanjkanja prometnega kadra, predvsem šoferjev kategorije D, naj prevozniška podjetja s sodelovanjem avto-moto društev organizirajo potrebne tečaje za izučitev šoferskega kadra višje kategorij e. Poleg tega je treba bolj skrbeti za vzgojo spre vodniškega osebja v javnem avtobusnem prometu. 4 V razdobju do leta 1961 bo letalski alpski center v Lescah opravljal svoje delo v pretežni meri na gospodarski podlagi predvsem za turizem. Za razvoj turizma na Gorenjskem bi bila potrebna vzpostavitev letalskih prog prot,; Beogradu, proti severu za zvezo preko Dunaja, prvi pogoj pa je poprejšnja razširitev letališča, 5 Zaradi akutnega stanja cest III. reda, po katerih je zaradi prevozov delavcev In uslužbencev v zadnjih letih intenziven avtobusni promet, je nujno, da se v celoti Izpelje program rekonstrukcije cest lil. reda, ki med drugim predvideva: — dograditev ceste Podobeno—Javorje, — asfaltno prevleko cest: Mengeš—Komenda— Cerki j e— V isoko, Šentvid—Tacen—Smlednik—Kranj, Podnart—Kropa—Kamna gorica, — protiprašno obdelavo ceste Visoko—Luže in T rbo je— P rebače vo, — graditev mostu preko Save v Podnartu in preko Kokre v Preddvoru, — rekonstrukcijo in modernizacijo ceste Šenčur —Velesovo, — preložitev ceste skozi Kamno gorico, — rekonstrukcijo in modernizacijo cest Podvin— 21 rov niča, Z ab rez. ni ca— Pol jče—Begun j e, — utrditev cest Tržič—Kovor—Podbrezje in Bistrica—Begunje, Radovljica—Zapuže, — rekonstrukcijo ceste Kranj—Golnik—Križe 'preložitev skozi Goriče), — graditev ceste Jamnik—Dražgoše, — rekonstrukcijo ceste Cerklje—Zanivec (žičnica na Krvavec), — dotacijo za ureditev ceste II. reda Kranjska gora—V ršič, — graditev mehanične delavnice in garaž za upravo za ceste OLO Kranj. Za izvedbo tega programa je treba 382,2 milijonov din investicijskih sredstev iz okrajnega cestnega sklada. 14. poglavje Trgovina . 1 Hitri gospodarski razvoj v okraju bo zahteval v naslednjih letih tudi od trgovine, da se mu v celoti prilagodi in bolje zadovolji potrebe proizvodnje in porabe kot v preteklosti. Pogoji za nadaljnji razvoj bodo podani s predvidenim povečanjem vseh vrst proizvodnje in kupne moči prebivalstva, kar bo omogočalo nadaljnje povečanje blagovnega prometa v količinskem in vrednostnem obsegu. Izbira in količine domačih proizvodov se bodo povečale, dopolnjevalo pa jih bo blago iz uvoza. Vse to pu bo povečalo ponudbo blaga, s tem pa tudi konkurenčnost med gospodarskimi orga- njiZacijtiiui v kvni.st potroš.U'ikov", to pa bo vplivalo tudi n« ustalitev cen. Svobodnejše delovanje ekonomskih zakonov ter popolnejša organizacija trgovine bosta omogočila živahno blagovno menjavo, ki bo trgovskim gospodarskim organizacijam prinesla širok nadaljnji razmah in povzdignila trgovino na višjo stopnjo razvitosti v vsem okraju. Takšen razmah blagovne menjave pa bo zahteval sodobno, moderno razvito trgovino, ki mora glede tehnične opremljenosti in kulturne postrežbe zadovoljiti potrebe potrošnika in proizvodnje. 2 Trgovina se bo morala v prihodnje prilagoditi tržišču, tako da bo ustvarjena široka in gibčna trgovska organizacija najrazličnejših oblik, ki bo lahko zadostila potrebam slehernega kraja in da bo onemogočen monopol v prodaji na drobno in debelo. V trgovini na debelo se bodo poleg specializiranih grosističnih .podjetij, skladišč proizvajalnih podjetij in obratov poslovnih zvez bavila s prodajo blaga na debelo v manjših gospodarskih središčih tudi nekatera trgovska .podjetja na drobno, če se trgovine v posameznih območjih ne bodo mogle oskrbeti z vsem blagom naravnost od grosistov ali proizvodnje. V trgovini na drobno bodo v mestih in industrijskih središčih poslovala: — večja, dobro organizirana podjetja z večjim številom prodajaln v središču, na periferiji in izven mest, — blagovnice, — močnejše mešane an specializirane samostojne trgovine z rednim obračunom, — prodajalne proizvajalnih gospodarskih organizacij, —• pa vša Urana prddajališča (stojnice, kioski, paviljoni itd.), — tržnice im sejmi; na deželi pa: — trgovska podjetja z manjšim številom prodajaln, — pavšali rane trgovine, — prodajalne proizvajalnih podjetij, — pavšalirana prodajna mesta. Za tržišča im potrošnike bodo v trgovini na drobno organizirani novi tipi trgovin, industrijske im živilske blagovnice, trgovine s popolno im delno samopostrežbo, trgovine s hitro postrežbo itd. Poleg teh modernejših oblik se bodo razvile tudi razne skromnejše oblike, ki bodo lahko prodrle v vsak kraj, kjer so potrošnikom potrebne, to je v oddaljene vasi, tovarne, kopališča, turistične kraje, postaje, križišča, pri redit v'e Hd. Te prodajalne bodo poslovale kot pavšalirana prbdajališča. V turističnih krajih bo treba upoštevati zahteve turizma, zato bodo morala trgovska podjetja odpi- rati posebne sezonske trgovine im skrbeti za dovolj široko izbiro blaga in tak obratovalni čas, ki bo lahko zadovoljil vse domače in tuje goste. Kmetijske zadruge bodo morale opustiti pre&kr-bovanje podeželskega prebivalstva z blagom za široko porabo, da bi se v celoti usmerile k pospeševanju kmetijske proizvodnje in vnovčevanju kmetijskih pridelkov. Zaradi tega se bodo iz sestava KZ izločile prodajalne industrij skl h izdelkov ter se primerno krajevnim razmeram im potrebam vključevale v trgovsko omrežje družbenega- sektorja. 3 Posebno skrb bo treba v prihodnjih letih posvečati organizaciji tržišča s kmetijskimi pridelki. Osnovni odkupovale! kmetijskih pridelkov od individualnih pridelovalcev bodo kmetijske zadruge. Druge gospodarske organizacije bodo odkupovale samo tam, kjer kmetijske zadruge ne bodo mogle odkupovati. Vsako odkupovanje podjetij in ustanov neposredno pri proizvajalcih na terenu bo onemogočeno. Poživeti im urediti bo trebit sejme in dogonska mesta za prodajo živine, obenem pa razširiti prodajo kmetijskih pridelkov na mestnih tržnicah z večjo udeležbo kmetijskih posestev in zadrug kot doslej. Močnejše samooskrbovanje potrošniških središč iz neposrednih pridelovalnih področij bo omogočilo bistveno poceuitev povrtiiin in stalnejšo preskrbljenost potrošnikov s svežim domačim blagom. Vse gospodarske organizacije, ki bodo sodelovale v prometu s kmetijskimi pridelki, bodo morale skrbeti za kvaliteto blaga s tem, d-a bodo pridelke odkupovale in prodajale po cenah, ki bodo različne glede na kvaliteto, kar bo spodbudno delovalo predvsem na pridelovanje. Zbiranje im nakupovanje gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč bo treba še razširiti. Pri tem bodo morale zadruge uporabiti vse možnosti, ki so za zbiranje tega blaga. Ustanoviti bodo morati primerna zbirališča in skrbeti za smotrno propagando, ki bo zajela oimširši krog prebivalstva, zlasti mladine. 4 Za uspešnejši nadaljnji razvoj trgovine je potrebna predvsem razširitev trgovinsllega omrežja in izboljšana tehnična opremljenost. Maloprodajno omrežje se ho v okraju povečalo od 332 obratov v letu 1956 na 631 obratov v letu 1961, to je za 99 poslovmiih enot. Zgrajeni bosta 2 blagovnici z industrijskim blagom, 2 blagovnici za živila, 46 raznih živilskih trgovin itd. Število prebivalcev, ki odpade na 1 prodajalno, se bo od sedanjih 246 zmanjšalo na 220. Zmogljivost trgovine se bo povečala tudi z graditvijo večjih prodajaln, kar bo omogočilo osebju boljše delo, potrošniku pa večjo udobnost pri nakupovanju. Z graditvijo novih kapacitet, ureditvijo lokalov, ki se sedaj uporabljajo v druge namene, ter z rekonstrukcijo trgovin bo pridobljenih 5.407 me nove prodajne površine, ki bo omogočila, da se bo povprečna površina prodajnega prostora na 1 lokal dvignila od dosedanjih 29 m2 na 33 m1 Primerjava z letom 1956 in pričakovanim stanjem v letu 1961 nam daje takole sliko: 19% 1961 Indeks Letnega prometa v 000 dm na 1 prebivalca 63,6 95,2 149,6 1 prodajalca 9.219,2 11.422,3 123,9 1 prodajalno 15.648,5 30.961,9 134,0 Število prebivalcev na 1 prodajalca 145 120 82,8 1 prodajalno 246 220 89,4 10 m2 prodajnega prostora 84 66 78,6 Število prodajalcev na 1 proda jailno 1.7 1,8 105,9 10 m2 prodajnega prostora 0,58 0,55 94,8 Občinski ljudski odbori bodo morali, ko izdajo gradbeno dovoljenje, zagotoviti, da se bodo potrebe trgovine po lokalih upoštevale pri graditvi novih stanovanjskih zgradb in naselij in da bo z ustreznimi predpisi zagotovljena namembnost uporabe poslovnih prostorov. V sodelovanju s trgovinsko zbornico morajo občine izdelati. konkretne načrte za graditev in modernizacijo trgovskega omrežja v skladu s predvidenim urbani stičnim in gospodarskim razvojem njihovega območja. Sprejeti načrti morajo biti podlaga pri potrjevanju investicijskih programov za zgraditev in opremo trgovine. Maloprodajno omrežje bo treba do leta 1961 opremiti s sodobnimi tehničnimi pripomočki za varovanje blaga, za manipulacijo z njim in aa kulturno postrežbo potrošnikov. Predvsem bo treba opremiti vse prodajalne z živili s hladilniki in drngo potrebno opremo ter potrebščinami. Večje živilske obrate bo treba opremiti z modernimi pripravami za pakiranje blaga, lahkimi poceni vozili za razvažanje blaga potrošnikom itd. Da bi grosistična trgovina mogla konkurirati m z majhnimi stroški oskrbovati maloprodajno omrežje in velike potrošnike (zavode, ustanove, podjetja itd.) ji je treba zagotoviti zgraditev, prostorov za vskladiščenje s primerno tehnično °premo. V ta namen bodo'v Kranju zgrajena centralna skladišča, ki bodo namenjena preskrbi prebivalstva vse Gorenjske, poleg tega pa tudi za vskladiščenje industrijski,h surovin. Skladišča bo treba opremiti z manjšimi hladilnimi napravami za sadje in zelenjavo s približno kapaciteto 10 vagonov ter za razno drugo hitro pokvarljivo blago za izvoz. Zgrajena bodo še 'nanjša skladišča v Škofji Loki, na I^scah in Jesenicah, Bledu in drugih potrošniških oziroma odkupnih središčih v prvi vrsti za odkup kmetijskih prilici,kov. Kapaciteta skladišč se bo do leta 1961 povečala za 635 vagonov blaga, številna sedanja neprimerna zasilna skladišča pa bodo opuščena. Trgovina na debelo bo izločila iz prometa vsa stara dotrajana vozila in nabavila 18 novih kamio-nov z nosilnostjo 54 ton. Trgovina na drobno bo nabavila 15 lahkih kamionov in motornih triciklov ter 14 drugih lahkih vozil. Tudi proizvajalna podjetja, ki so odgovorna za neposredno preskrbo prebivalstva (mlekarne, mesarije, pekarije), se bodo morala opremiti s stroji za pripravo in pakiranje, polnjenje, čiščenje itd., ki bodo v primerni embalaži omogočili dostavljanje blaga na dom in v prodajalne. Do leta 1961 bosta zgrajeni tržnici v Kranju in na Jesenicah ter rekonstruirane tržnice v Škofji Loki, Tržiču im na Bledu. Prav tako bodo urejena sejmišča im potrebno število dogonskih mest za živino. V razdobju 1957 do 1961 bodo v trgovino vložena investicijska sredstva v vrednosti 948,7 milijonov din, od tega 40 milijonov iz zveznega sklada, 550 milijonov iz skladov občin im okraja, ostanek 358,7 pa iz lastnih skladov trgovskih in industrijskih podjetij. 5 Celotni blagovni promet v okraju se bo v razdobju 1957 do 1961 povečal približno za 8 M h jard din oziroma za 51%, od tega v trgovini na drobno za 59 %, v trgovini na debelo za 41 % in v izvozni trgovini za 50%. , Struktura prometa se bo še vnaprej spreminjala v korist prodaje industrijskih izdelkov, zlasti tekstilnega blaga im predmetov za gospodinjstvo. Promet z živili se bo zviševal le polagoma. Promet v trgovini na debelo se ne bo širil z isto hitrostjo kot v trgovini na dirobno, ker se bodo povečali nakupi detajlistične trgovine neposredno pri proizvajalcih. V skladu s povečanjem blagovnega prometa in širjenjem trgovskega omrežja se bodo morale povečati tudi standardne zaloge v trgovini. Računati je treba zlasti s povečanjem zalog industrijskega blaga, ki so sedaj zelo nestalne ter bodo po indeksu proti letu 1956 znašale v trgovini na dirobno 140%, trgovini na debelo 116% ali skupaj 127%. Hkrati z večanjem obsega zalog se bo moral izboljševati tudi njihov kakovostni sestav v smeri boljše izbire in kvalitete blaga. Koeficienti obračanja zalog se bodo znižali pri trgovini na drobno na 9,81, pri trgovini na debelo pa na 7,76. Pri dovoljevanju obratnih sredstev bo treba upoštevati dinamiko gibanja zalog, ki jo bo zahteval nadaljnji razvoj blagovnega prometa. Trgovina na drobno ne bo mogla kriti iz lastnih sredstev potrebnega povečanja skladov obratnih sredstev, zato bodo v ta namen potrebna tudi sredstva iz investicijskih skladov občin, posebno še za nove obrate. 6 Zaradi velikih potreb trgovine po ustvarjanju lastnih sredstev za investicije, odplačevanja anuitet in zaradi povečanja stroškov''pri uvajanju kiuiMurnej-šega trgovanja bo morala trgovina povečati obseg celotnega dohodka predvsem v dveh smereh: a) s pritiskom na zniževanje nabavnih cen, to je z ugodnejšimi nakupi in skrajnim varčevanjem pri tistih stroških, kjer to ne bo ogrožalo kulturne postrežbe odjemalcev in izbire blaga, b) z velikim povečanjem obsega blagovnega prometa. Iz teh razlogov ne bo treba pomembnejše zvišati marž, razen korektur v živilski stroki, kjer so potrebne največje investicije. V razdobju do leta 1961 se bo celotni dohodek v trgovini povečal za 60%, narodni dohodek pa za 69%. Splošna raven plač trgovskih delavcev se bo dvigala v skladu s povečanjem plač v drugih gospodarskih panogah in v skladu s povečanjem blagovnega prometa, pri tejn pa bo morala vsa trgovina vpeljati sistem plačevanja po delovnem učinku v obliki: — plačevanja po učinku poslovnih enot v sestavu podjetij, — individualnega nagrajevanja po delovnepi učinku v podjetjih brez poslovnih enot, — poučevanju po količini oziroma vrednosti prodanega blaga v trgovanj s kmetijskimi pridelki (odstotni sistem). 7 Zaradi razširitve omrežja, povečanja prometa in uvajanja nove poslovne tehnike in zaradi izstopanja starejših ljudi je treba računati, da bo do leta 1961 v trgovino vključenih 530 delavcev, tako da se bo indeks števila zaposlenih v letu 1961 proti letu 1956 povečal na 133. Po kvalifikacijah pa bo treba vključiti: 125 visokokvalificiranih delavcev, 2150 kvalificiranih delavcev, 93 polk valiif ici rani h in nekvalificiranih delavcev, 13 uslužbencev z višjo strokovno izobrazbo, 67 uslužbencev s srednjo in nižjo strokovno izobrazbo. Visoko kvalificirami delavci bodo izšli iz vrst kvalificiranih z opravljanjem predpisanih izpitov. Kvalificirani delavci bodo prihajali iz vrst vajencev, katerih število bo treba povečati vsako leto od dosedanjih 60 na 100. V kritičnih strokah bodo moški vajenci štipendirani. Poleg tega je računati, da bo določeno število polkvalifictranih delavcev pridobilo kvalifikacije z izpiti. Polikvajificirani delavci bodo pridobili to usposobljenost s priučevanjem na delovnih mestih m s specialnimi seminarji. Poleg tega kadra bo treba izučiti še 12 izložbenih aranžerjev in več specialistov za prodajo blaga v' specialnih trgovinah itd. •V bodoče je potrebno, da se dosedanji način vzgoje dopolni s poučevanjem o sodobnih načinih po- slovanja v trgovini. S sredstvi okrajnega in republiškega sklada za kadre bo treba omogočiti zidavo vajenskega internata. Vloga ženske delovne sile v trgovini bo vse večja in jo bo treba razbremeniti težjih fizičnih opravil s tem, da se jim dado v pomoč priučeni moški delavci, manipulacijo pa olajšati z uvajanjem embaliranega blaga. V prihodnjih letih bo nujno treba vzgajati več strokovno sposobnega vodilnega kadra za nova podjetja in trgovine. Nadalje bo treba zaposleno osebje poučevati o novih tehnikah trgovanja in omogočiti znanje tujih jezikov. 8 V naslednjih letih bo treba posvečati več pažnje utrjevanju družbenega upravljanja v trgovini. Utrditev organov upravljanja bo mogoče doseči z delno centralizacijo malih trgovskih organizacij, razen tega pa bo potrebno najti pravilne organizacijske obli- , ke za ustanovitev potrošniških svetov v vseh trgovskih organizacijah. Potrošniškim svetom bo treba več pomagati in jim jasneje opredeliti pravice in dolžnosti, sveti za blagovni promet pa bodo morali veduti pregled nad njihovim delom in ga usmerjati. 15. poglavje Gostinstvo 1 Razvoj gostinstva nia Gorenjskem je važen ne samo z vidika skladnosti razvoja vseh gospodarskih panog, temveč je njegova vloga še posebno pomembna glede na ekonomsko važnost hitrejšega razvoja turizma in zaradi pereče problematike družbene prehrane spričo hitrega razvoja industrije in naraščanja prebivalstva v niestifa in industrijskih središčih. Pri usmerjanju bodočega razvoja te panoge je treba upoštevati, da pri sedanjem stanju: — gostinstvo na Gorenjskem še ni doseglo zmogljivosti predvojne dobe, — razmerje prometa po vrstah storitev ne ustreza osnovni nalogi gostinstva, da preskrbi delovnemu človeku hrano, razvedrilo in tudi poceni dopust, — izraba turističnih kapacitet znaša komaj 20%, — kadrovska zasedba in strokovna izobrazba vodilnega osebja v večjih podjetjih ne ustreza dejanskim potrebam, — sistem nagrajevanja sploh ni proučen in vezam na učinek oziroma promet. — cene gostinskih storitev niso prilagojene dejanskim razmeram im primemo urejene za pospeševanje domačega turizma, — politika obdavčenja mi urejena po enotnih merilih. 2 Upoštevajoč zgoraj nakazama vprašanja in možnost povečanja kupne moči prebivalstva in predvi- de nega razvoja turističnega prometa bo treba v naslednjih letih vložiti v rekonstrukcijo, modernizacijo in razširitev gostinskega omrežja večja investicijska sredstva. Skupna investicijska vlaganja v gostinstvo bodo znašala 1.057 milijonov, od tega 704 milijonov iz lastnih sredstev podjetij in investicijskih skladov občin 'n okraja, 353 milijonov din pa naj,bi se financiralo Po izdelanih programih iz investicijskih skladov FLRJ in LRS. Po namenu naj bi'bila sredstva uporabi jen a: a) za nove gradnje (v 000 dim) Restavracija Trans turist Škofja Loka 23.000 Restavracija Delikatesa Kranj 26.500 Hotel v Kranjski gpri 150.000 Bife na kopališču v Bohinju 3.000 Bife na kopališču na Bledu 7.000 Bife na izstopni postaji Vdiramo 15.000 Hotel na Krvavcu 120.000 Bife ob žičnici Straža na Bledu 3.000 Gostinski obrat v Poljanski dolini 25.000 Gostinski obrat v Železnikih 25.000 Gostinski obrat na Pri ms kov em pri Kranju 25.000 Pričetek zidave novega- hotela v Kranju 100.000 Restavracija v Dražgošah 10.000 Bife na železniški postaji Boh. Bistrica 4.000 Bife na vstopni postaji žičnice Vitranc 3.000 Bife na vstopni postaji žičnice Krvavec 3.000 Skupaj 542,500 B) za rekonstrukcijo in modernizacijo gostinskih obratov 515.000 Skupaj 1,057.000 Predviđena investicijska sredstva naj se vlaga-'0 po temle prednostnem redu: 1. za razširitev in modernizacijo prenoČninskih kapacitet v Bohinju, Bledu in zgornji Savski dolini 'n industrijskih središčih, 2. za ureditev obmejnih gostišč, 3. za modernizacijo gostinskih objektov ob alpski cesti, 4. za druge namene. Vložene investicije bodo povečale gostinske kapacitete za 220 tujskih sob, za 21300 notranjih sedežev, za 1800 zunanjih sedežev, povečale narodni dohodek v gostinstvu za 32,9% in dale možnosti, da bo 5 hotelov kategorije D dobilo kategorijo C in 4 obrati kategorije C kategorijo B. Gostinski promet se bo ng ta način povečal do leta 1961 za 50% proti letu 1956. Tudi gostinski iztržek deviznih dinarjev se bo proti letu 1955 povečal za 70%, tako da bo leta 1961 dosegel 200 milijonov dinarjev. Predvideno je, da bi sc pri povečanem prometu do leta 1961 v gostinstvu zaposlilo skupaj 211 oseh. ■ Za nadomestitev rednega izpada delovne sile in zamenjavo dosedanjega nestrokovnega kadra pa je potrebno, da se do leta 1961 izuči v vajeuski šoli na Bledu najmanj 75 gostinskih vajencev, v posebnih tečajih pa preko 150 polkvalificiranih in 66 kvalificiranih gostinskh delavcev. Za ustanovtev vajenske šole na Bledu bo potrebnih do leta 1961 15.000.000din sredstev, zagotovil jih bo OLO iz sklada za kadre. 3 Struktura prometa po vrstah storitev se bo menjala, ker se predvidevajo investicije predvsem v obratih za nastanitev in prehrano. Računa se z zmanjšanjem deleža alkoholnih pijač v skupnem prometu, ki je znašal v letu 1956 47,9%. Bistveno bo treba povečati proizvodnjo brezalkoholnih pijač, za kar je treba nabaviti dva nova polnilna stroja v Kranju in na Jesenicah, tako da se bodo dosedanje kapacitete proizvodnje brezalkoholnih pijač povečale za 40.000 litrov mesečno. Nabavo polnilnih strojev naj financirajo občine s sredstvi občinskega prometnega davka na alkoholne pijače. Ravno tako se mora v sodelovanju z drugimi podjetji v Sloveniji bistveno izboljšati asortiman brezalkoholnih pijač. 4 Da bi sc zagotovil predvideni razvoj in odpravile težave na področju te panoge, se za razdobje do leta 1961 predvideva jo tile ukrepi: a) gospodarske organizacije morajo: — upoštevati potrebe po razširitvi zmogljivosti za družbeno prehrano in prenočišča, — povečati število obratnih menz, to mora biti skrb delovnih kolektivov v večjih industrijskih središčih. Obratne mepze in splošne delavske usluž-benske restavracije se morajo tehnično opremiti iz sredstev matičnega podjetja, tako da se znižajo stroški dnevnega obroka. — izboljšati sedanjo raven glede na kulturnej-Šo postrežbo in večje možnosti za razvedrilo gostoč. — zaostriti odgovornost vodilnega kadra glede na rentabilnost poslovanja s posebnim ozirom na nujnost. — povečati izrabo kapacitet pri sezonskem gostinstvu s tem, da bodo hoteli Toplice, Jelovica, Krim, Lovec in Triglav na Bledu poslovali vse leto. Enako bodo poslovali nepretrgoma vsi hoteli v zgornje Savska dolini dn Bohinju, vključno Dom J. Porenta v Kranjski gori, — vpeljati nagrajevanje po delovnem učinku oziroma prometu, — pravilno formirati cene gostinskim storitvam, k; morajo biti prilagojene dejanskim razmeram na svetovnem tržišču in primerno urejene s popusti za domače goste. Vodstva podjetij in sindikalne organizacije morajo bolj kot doslej vzgajati gostinske delavce glede razmerja do inozemskih gostov. b) Gostinska zbornica mora: — poleg drugih rednih nalog sodelovati pri izdelavi programa za uvajanje celoletne turistične sezone na Gorenjskem, — sodelovati z ljudskimi odbori in podjetji pri na jismotrnejši razdlelitvi im uporabi investicij stih sredstev, namenjenih za gostinstvo, — izdelati predlog za vpeljavo nagrajevanja po učinku dela, — skrbeti za strokovno izpopolnjevanje predvsem vodilnega kadra in tudi vseh drugih gostinskih delavcev. c) Občinski ljudski odbori morajo pri vodenju celotne politike nn področju gostinstva ne samo izvajati pravilno investicijsko politiko za razširitev im modernizacijo gostinske mreže, temveč zlasti: — v mestih in industrijskih središčih organizirati kvalitetno in poceni družbeno prehrano, kar velja tudi za turistične kraje, ki jih obiskhjcjo predvsem domači turisti, — posvetiti potrebno pozornost prehodnim turistom, ob glavnih prometnih žilah jim je treba nuditi več gostinskih storitev kot doslej, — izvajati pravilno politiko obdavčenja (pavša-Liranja) j>o enotnih merilih glede na kategorijo im prizadevnost podjetja za investicijska vlaganja v modernizacijo lokalov, — zagotoviti že v letu 1956 prenos zadirrožnih gostišč v splošni družbeni sektor, — zagotoviti po sanitarni inšpekciji stalno kontrolo glede čistoče in ureditve gostinskh lokalov, — zagotoviti do leta 1959, da dosedanji najemni donosi v zasebnih stavbah ne bodo predstavljali za najemoda jalca rento, — občine, ki obsegajo izrazito turistična področja, morajo za pridobitev vodstvenega kadra vsako leto razpisati štipendije za pouk na hotelski šoli v Ljubi jami. č) Okrajni ljudski odbor mora skupno z občinskimi ljudskimi odbori in drugimi prizadetimi gospodarskimi organizacijami proučiti slabosti sistema de- lavskega samoupravljam ja, ki po dosedanjih predpisih ne spodbujajo delovnih kolektivov, da bi zmanjšali režijo izven sezone, hkrati pa proučiti možnost za poenostavljenje knji go vodstvenega sistema. Po proučitvi teh vprašanj se organi ljudskega odbora morajo za vzemati skupno z gostinsko zbornico za spremembo teh predpisov pri pristojnih višjih organih. Najkasneje do leta 1959 bo OLO organi ziral v okviru ekonomske srednje šole poseben oddelek za vzgojo kadrov z ekonomsko izobrazbo za vodilne ljudi v gostinstvu. 16, poglavje Turizem 1 Dosedanje podcenjevanje "vloge turizma na Gorenjskem, ki je izrazito turistično področje z veliko tradicijo že v predvojni Jugoslaviji, je od osvoboditve do danes vplivalo na prepočasen razmah te gospodarske panoge. Poleg ekonomske funkcije mora turizem v času pospešene socialistične graditve in skrbi za delovnega človeka pridobivati tudi na svojem družbeuo-političnem pomenu. Zaostalost turizma izhaja iz tehle ugotovitev: — v okraju je skupno 4.649 ležišč, bi se v povprečju izrabljajo komaj z 20%; ta odstotek se le malenkostno poveča, če se upošteva tudi uporaba tujskih sob pri zasebnikih, — večina kapacitet zaradi zastarelosti ne ustreza zahtevam modernega turizma, zato posamezna turistična središča (n. pr. Kranjska gora) izgubljajo svoj pomen, — nerazvitost gostinske, trgovske in obrtniške mreže ter drugih kom umnimi h naprav (vštevši prometne zveze in PTT promet) onemogoča pestrost ponudbe raznih vzporednih storitev, zato osebna poraba inozemskega turista zaostaja zn preko 50% za porabo v turistično razvitih zahodnih državah, — sistematična turistična propaganda je šele na stopnji skromnega začetnega razvoja, — do leta 1957 sta v okraju obratovali samo dve žičnici primitivne izvedbe, kj sta omejeni le za lokalne potrebe zimskega športa, — vsa kopališča v turističnih središčih izvirajo iz predvojnih let in zaradi zanemarjene obnove propadajo, — organizacija sodobnih kampingov kot nove oblike povojnega turizma je pri nas šele v začetnem razvoju, zato se izgubljajo velike možnosti zaslužka od prehodnega turizma, — možnosti sistematičnega pospeševanja socialno-zdravstven ega turizma niso izrabljene, temveč se ta panoga razvija na škodo splošnih turističnih kapacitet na lokacijah, ki za te namene niso primerne, — delo lokalnih turističnih društev do sedaj ni bilo deležno pomoči družbe in ni imelo množičnega pomena. 2 Da bi odpravili dosedanje ovire in pospešili razvoj turizma na stopnjo visoko akumulativnega gospodarstva in hkrati omogočili, da turizem uveljavi tudi svojo družbeno-politično funkcijo, je potrebno, stni količini .na trg obenem s končnimi izdelki in da odpira servisne delavnice za popravilo lastnih izdelkov, — gradbena podjetja in uprave stanovanjskih skupnosti za vodenje v lastni režiji ustanavljajo nove obrtniške in servisne delavnice, — trgovska podjetja z industrijskim blagom organizirajo servisno službo za montiranje in vzdrže- vanje strojne opreme v gospodinjstvu, kaitere nakup se stalno veča. Občinski ljudski odbori naj: — posvečajo več pozornosti problemom delavskega samoupravljanja v obrtnah podjetjih, — dovoljujejo izvrševanje zasebne obrti predvsem za potrebe individualnega potrošnika in, kadar gre za razširitev obrtniške mreže izven mest an industrijskih središč, — vključujejo v legalno obrt tiste šušmarje, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev obrtnega dovoljenja, to predvsem na podeželju, — pospešijo izločitev tistih obrtnih obratov iz sklopa kmetijskih zadrug, ki niso v tesni zvezi s kmetijsko proizvodnjo, — upoštevajo po smernicah okraja im obrtne zbornice enotnejša merila za določanje pavšalnih obveznosti obrtnim podjetjem in delavnicam in za obdavčitev zasebnih obrtnikov, pri tem je važno zlasti pravilno razlikovanje med storitveno in proizvodno obrtjo ter obrtjo na vasi in v mestu. Pravilna davčna politika mora upoštevati tudi ni/.jo obdavčitev za obrtne obrate kritičnih strok, ki zaposlujejo več vajencev. Se posebno pa je važno, da se glede na obdavčitev podpira domača obrt (čipkarstvo, izdelovanje gorjuških pip, umetno kovaštvo), ki je važna tudi za turistični promet in ki lahko ustvarja znatna devizna sredstva. 4 Na področju obrti bo v razdobju do leta 1961 investiranih 830 milijonov din, od tega okoli 377 iz lastnih sredstev podjetij, ostanek v znesku 453 mili-jouov pa iz investicijskih skladov občin in okraja. Pri izvajanju investicijske politike morajo ljudski odbori z letnimi plani zagotoviti, da: — se prično učinkoviteje urejati obrati živilske stroke glede kapacitet m sodobne ureditve, to velja predvsem za pekarne in mesarije, ki lahko oskrbujejo posamezna gravitacijska področja, , — se določene obrtne panoge (zlasti v živilski stroki in posamezne storitvene delavnice) financirajo kot komunalne naprave v obliki proračunskih investicij, — se v novih poslovnih in drugih poslopjih v mestih in industrijskih središčih gradijo novi obrtni lokali, — se povečajo zmogljivosti vajenskih domov in menz. 18. poglavje Ukrepi za izvajanje tega plana 1. Okrajni ljudski odbor Kranj in občinski ljudski odbori morajo v svojih družbenih planih, odlokih in drugih predpisih, pri gospodarjenju z druž-' benimi skladi im pri izdajanju ukrepov, za katere so pooblaščeni, predvsem uresničevati cilje zveznega, republiškega im okrajnega perspektivnega plana. V ta namen morajo v svojih letnih družbenih planih razporejati sredstva, ki jim pripadajo tako, da bodo uresničene smernice in izpolnjene naloge letnih družbenih planov. 2. Gospodarske organizacije morajo pri svojem poslovanju uresničevati cilje in naloge zveznega, republiškega in okrajnega perspektivnega plana ter zveznih, republiških in okrajnih letnih planov. 3. Okrajni ljudski odbor Kranj bo izvajanje tega plana zagotovil s svojim vsakoletnim družbenim planom. 4. Zavod za planiranje OLO Kranj jn drugi upravni organi OLO Kranj morajo sistematično spremljati izvajanje perspektivnega plana in 6 tem podajati periodična poročila okrajnemu ljudskemu odboru. Obenem s poročili je treba okrajnemu ljudskemu odboru predlagati ukrepe, ki so potrebni za izpolnitev perspektivnega plana. 19. poglavje 1. Elaborat Zavoda za planiranje OLO Kranj »Dokumentacija k družbenemu planu gospodarskega razvoja okraja Kranj zti razdobje od 1957—1961« je dokumentacija tega plana. 2. Ta plan velja od dneva objave v »Uradnem vestniku« okraj« Kranj. Gospodarski odnosi in rezultati, ki so bili doseženi na podlagi družbenega plana za leto 1957, se štejejo v izpolnitev tega plana. St. 11-27/16 Kranj, dne 8. julija 1958. Predsednik OLO: • Vinko Hafner 1. r. udala Casopiam ta vod »Uredni Ust LftS* — Dlrektoj in odgovorni urednik; Jože JuraC - riška tiskarna »Toneta TomAl^ae v«) v Llubl)ani - Naročnine: letno 900 din — Posamezna »tevllke do o strani 10 din, »sake nadaljnje « strani i din već - Rekiamaelle se upoštevalo le mesec dni oo izidu posamezne Številke - Uredništvo in uprava: Ljubljana. Rriavćev# tsa postni predal *36 — Telefon direktor in knilenvndstvo; 20-701. uredništvo In uprava? 23-679 - Čekovni m6un? *io-7ov2-3W