Poštaru« Uto LI Star. 2J5. V Uubllonl,vnedeljo i decembra 19Z). Ceno Din z Izhaja vsak dan popotttee. tavisill te orisalici — leaeratt do JD petit i 2.— Dio. do 100 vrst 2-50 Din. vetji mserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru, IcserataJ davek posebej, •slovenski Narod« velja Ictao v iufosiaviji 240.— Din. za inozemstvo 420.— Din. Upravniitvo: Knaflova allca it S. pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Knaflova ulica §t 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Rekonstrukcijo vlade in četrto stranko Vedno novi manevri g. Vukičeviča. — Četrta stranka kot strašilo za radikalske in demokratske nezadovolfneže. — Skrivnostni politični obiski pri Aci Stanojevićn« — Beograd, 3. decembra. Izjava, ki jo je podal demokratski poslanec g. Milan Grol o položaju prosvetnega ministra dr. Kumanudija. pri čemer je priznal, da obstojajo v demokratskem klubu tozadevno precejšnja nesoglasja, je vzbudila v politični javnosti veliko pozort"^ ki znova potrjuje, da se vrše za kulisami hude borbe tudi v demokratski, ne samo v radikalski stranki. Vedno bolj se kaže, da ie zašel g Vukičevič znova v tako mučno situacijo, da ne more najti izhoda. Razširjajo se najrazličnejše kombinacije. Iz okolice g. Vukičeviča se znova zatrjuje da namerava g. Vukičevič v najkrajšem času in to Še ored pričet-kom razprave o proračunu izvesti rekonstrukcijo vlade. V vlado nai bi stopili zastopniki paš:čevcev in radikal-sk;b r^ntrum^šev ter najuglednejši da-vidovičevci. Na ta način upa g. Vukičevič premostiti za enkrat naiopasnejše ovire. Se interesantneiše oa so verzije, da skuša g. Vukičevič znova sondirati teren za ustanovitev takozvane četrte stranke. Koliko je tem verziiam pripisovati resnosti, te danes še težko ugo- toviti. Verjetno pa je. da iraaio predvsem namen ustrašiti preveč agresivne nezadovoltneže v radikalskem klubu pa tudi davidovidovičevce. ki kažejo v zadnjem času vedno očitneise svojo namero razbiti koaliciio z radikali. Vsekakor pa so vzbudili včerajšnji sestanki v Kmaževcu na domu Ace Stanoieviča splošno pozornost. O. Sta-nojeviča so namreč posetili znani demokratski prvaki in zarovornik koalicije z radikali Draeiša Mateiič nadalje bivši predsednik radika^keva kluba Ilja Mihajlovič In Krsta Mifetič. Zatrjuje se. da so do nalogu g. Vukičeviča skušali pridobiti g Aca Stanoieviča za to Vukičevičevo kornbinaciio. Te verzije in kombinaciie beleži tudi današme »Vreme«, ki dostavlia. da te vesti dovolj iasno dokazuieio da ie g Vukičevič znova v veliki zagati Vesti, ki jih vladni krori na drugi strani raz-širiaio. češ. da v dogledni dobi v vladi ni pričakovati nikakih snrememb. ;n da vlada z izdelavo zakanov dokazute svota stabilnost, smatra »Vreme« le za manever, ki nai prikrHe zadrego g. Vukičeviča in njegove okolice. Fuzija klerikalcev in radikalov zopet v ospred u Gg, Vukičevič in Korošec sta baje mnenja, da ie situacija že dozorela za popolno izvedbo blejskega pakta. — Težkoče z načinom, kako naj se fuzija izvrši. — Gospod Vukičevič pride jutri v Slovenijo? — Beograd, 3. dec. Po včerajšnjih konferencah med gg. Vukičevičem in dr Korošcem so se v političnih krog;h raznesle vesti, da je postalo znova aktualno vprašanje fuziie klerikalcev z radikali. Zatrjuje se, da skušata sedaj i g. Vukičevič i g. dr. Korošec forsirati to vprašanje. G. Vukičevič hoče na ta način utrditi svojo omaiano pozicijo v radikalskem klubu, kfer Število neza-dovoMnežev vedno boli narašča, g. dr Korošec pa je prišel do Drenričania. da SLS v Sloveniji radi zavožene vladne politike vedno bolj izgublja na terenu. Računajoč z možnostjo skorajšnje vladne krize, se zaveda, da bi ostal v opoziciji osamljen, ker bi se radikali na vsak način, če tudi ne Dod vodstvom K Vukičeviča, uveljavili v bodoči vladni kombinaciji, a druge stranke po dosedanjih izkušnjah nočejo imeti več s klerikalci nobenega opravka. Zato je za klerikalce edina rešitev čimoreišn;a fuzija z radikali, ki je bila v ostalem dogovorjena med ge. Vukičevičem že o priliki blejskega pakta. Zatrjuje se. da sta gg. Vukičevič in dr. Korošec na svoji včeraišnii konferenci razpravljala o načinu, kako nai bi se ta fuzi'a izvršila. Radikali zahtevajo, da se klerikalci brezoogojno priključijo radikalskemu klubu in spote tudi strankine organizacije, klerikalci na žele. da bi se to izvedlo na način, ki bi vsaj na zunaj ne pomenil popolne likvidacije SLS. Razumljivo ie. da ie klerikalcem skraino nepriietno. da se v političnih krogih govori o nrhovem popolnem polomu in kapitulacij nred ra-dikaM. Zavedaio se. da klerikalni volil-cl v Sloveniji fuziie z ono radikalno stranko, ki so jo baš klerikalci v prejšnjih letih slikali kot narboIi korupcilo-nistično in velesrbsko. ne odohravaio. Zato zanikajo vesti o oredstoieči in skorajšnji fuziii. ne upaio oa si zanikati, da ta namera faktično obstoja Nek ug'eden član kluba SLS ie snoči izjavil novinarjem: Vprašanje spojitve kluba SLS z radikalskim klubom je zaenkrat in suspenzo. Lahko oa vsak dan postane aktualno. Gre za razna druga politična vprašania in ie odvisno od razvoja politične situaciie. kdai bo vprašanje fuziie SLS in NRS definitivno rešeno. Ne glede na to iziavo pa vlada v po-itičnih krogih preoričante da bo v najkrajšem času prišlo do oooo'ne likvidacije SLS — Beofjrad, 3. decenfcra. Ministrski predsednik g Vukičevič je danes odpotoval v Slovenijo ni ./V. Z njim sta odpotovala poslanik Ljuba Nesic in čeSkosltrvaski poslanik g Šeb» latri se udeležita velikega lova v lovišča ve'epose«?tntka g Malnnharja v Skofli Lok« v ^naideljek pa gresta na ribolov v okolico Litije Pri tej »ril ki se na merava g Vukičevič seatati tudi z radikalnih in klerikalni* organizacij v Sloveniji Zatrjuje se. d* hoCe £. Vukičevič pn tej pri-iki razpravljati o predstojeći fuziji rad kal skih tn klerikalnih »rsanteacli v Slnveirtli Povečanje francoskega vojnega proračuna — Paria. 3 predlofil franroaki abor nlci vojni prorneim aa t&28. ki izkazuj«* t»oviSanj*» izdatkov za «no in Dal milijardV frankov Vojni miniatur j* obairno m>m*lj> ral to dejstvo z »»dno bolj napetim političnim položajem v Evropi, ki ae je poaebnno zadnje čase frilnao poostril Minister je naglaital. da je francoska armada eminentne vntnosti as svetovni mir in da bi vsako njeno zmanjša nje aH ornalovaievanje pomenilo zločin proti miru. Desnica je tprejela ministrov govor r velikim odobravanjem, dočim je levira izva janja vojnega ministra sprejela zelo hladno Pri glasovanju zje bila Izražena vtadi z 259 proti 2© glasovom zaupnica. KRALJEV POVPATEK V BEOGRAD — Beograd, 3. decembra. Danes dnpolđae se Je krat] vrnft iz Topole hi ostane do aadaliaeca v Beograda. KONGRES REPUBLIKANSKE STRANKE — Beograd, 3. decembra. Kongres republikanske stranke Je sklican za dne 16. decembra v Jagodino. ŽMiklavž 5. decembra na Taboru Sprejemanje daril se vrši na Taboru poteg društvene pisarne v nedeljo popoldne od 3. do 6. ure ter v rrond -Ijek od 9. ure zjutraj nepretrgoma do • ure zvečer Kdor prinese darUn za popoldan, mora kupiti obenem tudi sedet, ker bodo isti numerirani da se bo moglo izvršiti obdnmvanle v kar najlepšem redu hitro in točno. - Sedeti 6 Din. stnfišča 1 Din. -Začetek popoldne točno ob pol 4. - Zvečer ob 8. »•si Možnost pogajanj za zbližanje med Francijo in Italijo Zanimive vesti angleških listov. — Italijanski pogoji za odstranitev napetosti. — Francija mora spremeniti tudi svojo jadransko in balkansko politiko« — London, 3. decembra. Angleško časopisie se bavi z zadnjimi izjavami francoskega zunanjega ministra Brian-da »Morningpost« piše. da ie Italija pripravljena za sporazum s Francijo, vendar Da želi. da ne bi ostalo samo nri pritaznih besedah, amoak da bi prišlo čim prei do deianj. I tali ia zahteva, da bi se mora'o na bodočih razgovorih s Francijo raznravliati o vseh problemih, ki se tičeio francosko - italijanskih odnošaiev in to predvsem o Maroku Tunisu, o iužni francoski meji. o Libiji, o iadranskem vDrašaniu. o Balkanu in navsezadnie o političnih ubežnikih, ki so se izselili v inozemstvo ftaliia Dovdaria da ie rešitev teh pro-h'emov nemogoča, ako ne bo Francija radikalno spremenila svoie politike napram Italiji. »Daily Telegraph« je zelo skeptičen glede uspeha italiiansko-fran-coskih pogaiani in povdaria. da so nasprotja med Francijo in Italijo tako globoka in problemi tako komplicirani, da bi se morala preje dolgo časa vršiti diplomatska pogaiania. da bi imel even-tuelni sestanek med Briandom in Mus> soliniiem pozitiven usoeh. — BerPn. 3 decembra Kakor poroča »Vorwarts«. bo predlagala Francija Italiji razgovore za odstranitev napetosti ki 5e zavladala med tema državama. Na pogajanjih bo prišlo v glavnem do razprave o sredozemskem problemu. L ubavna drama na Jurč cevem trgu Skok dveh zaljubljencev s tret Oba sta nevarno poškodovana Danes ponoči odnosno v igodnjih jutranjih arah se je odigrala na Jurčičevem trgu oziroma v Židovski stezi ljubavna drama, ki sicer ni zahtevala smrtni i žrtev, pač pa sta oba zaljubljeni« leiko poftkodorana. O tej tragediji amo izvedeli sledeče podrobnosti: Pri gospe Kogojevi aa Jurčičevem trgu se je pred približno dvema mesecema nastanil telovadni učitelj Vaclav D_, ki je poučeval v loli na Viču. Danes ponoči okoli 4. ure je prišel Vael. v spremstvu aasebnice Ele P., stanujoče aa Starem trgu, domov. Oba sta hila videti precej dobre volje, pomenkovala sta se zelo živahno in ruzgreto tako, da se je zbudila njuna gospodinja, toda kmalu sta popolnoma utihnila. Približno pol ure kasneje je v sosedni hi-ii v Ži lovski stezi stanujoči pek g. Smrke nenadoma zaslišal teLik padec, ki ga je abu dil ii spanja. Takoj nato je čul ie krike na pomoč in bolestno stokanje očividno ponesre^ čene osebe. G. Smrke je pristopil k oknu in poete! nil. Ječanje je prihajalo iz prostora, ki meji obe hifii na Jurčičevem trgu in v Zidov *ki stezi Smrke se je ogrnil in odšel v med prostor obeh hiš. kjer je v lemi rnzhČil dva človeka, ki sta ležala v ral i k i krvi. Bila sta neki moški in neka ženska. Mo5ki je tVžal v nezavesti, dočim je mladenka ie kazala znake življenja. Smrke je nalo pozval službujoče {a stražnika, ta pa je obvestil takoj nato re Silno postajo Obe sta nato iz ozkega prostora ]ega nadstropja na dvorišče. — • — Vzrok samomora neznan. s težavo izvlekla oba kandidata smrti, na kar ju je reftilni avto odpeljal v bolnico. V bolnici so ugotovili, da gre za učitelja Vaclava D in zasebnico Elo P. Oba sta zadobila pri padcu iz tretjega nadstropja težke telesne poškodbe po vsem životu. Ela ima veliko rano oa glavi, vendar njene poškodbe niso tako nevarne, dočim leži Vaclav ie vedno v popolni nezavesti Ima polomljenih več reber, zdi se pa, da ima tudi težke notranje poikodbe Njegovo stanje je zelo kritično. Kaj je gnalo oba zaljubljenca v smrt, do-sertaj ni znano. Iz pisma, ka sta ga zapustila na mizi v sobi, je sklepati, da gre za nesrečno ljubezen. Ga. Kogojeva pripoveduje, da je bil Držaj popoldne pri njej na obisku, da pa je bil po-polnoma miren in ravnodušen in da ni ničesar kazalo, da namerava izvršiti samomor. Držaj je oženjen in oče dveh otrok. Radi stanovanjske bede si je najel omenjeno sobico na Jurčičevem trgu, njegova žena pa baje stanuje v Planini pri Rakeku. Poskusen samomor sta izvršila oba skupaj naenkrat, kajti soatMje so čuli samo en padec Da nista obležala mrtva, je pripisovati zgolj dejstvu, da je medproatorje obeh hi& silno ozko in da sta pri padcu najbrž večkrat zadela ob steno, kar je ublažilo padec. Iz bolnice nam javljajo danes opoldne da je stanje obeh nesrečne-žev. zlasti pa Varlavovo zelo resno. Italijansko-albanska pogodba — Kim. 3. decembra. V uradnin krogih se zatrjuje, da bo italijansko albanska po godba takoj po ratifikaciji, ki se b« izvršila •> tekom prihodnjega tedna, registrirana pri Druitvu narodov To pa m bo zgodilo najkasneje do božiča Rim. S. decembra Današnja »Tribuna« v laljiem članku razpravlja o vesteh, da bo Jugoslavija pri Društvu narodov vložila protest proti italijansko albanski vojaiki pogod bi. Prvotno je po informacijah lista Jugoslavija res nameravala protestirati, ker je bila k temu aahujskaaa od francoskih aovijalistov in framazonov, pozneje p« je to svojo namero po posvetovanju s francoskim zunanjim ministrstvom opustila. KONGRES SOVJETSKE OPOZICIJE V BERLINU — Pariz, 3. decembra Glasom poročil iz Moške le Trocki naprosil nemško komunistične stranko, naj pripravi vse potrebne za kongres sovjetske opozicij«, ki naj bi se vritl začetkom prihodnjega leta v Berlina Na tem kongresu naj bi se osnovala nova komunistična stranka, ki bi se nazivala Leninova komunistična stranka. PREHRANE VESTI O NEMIRIH V RUSIJI — Beograd* 3. decembra. Glasom poročil, ki itn Je prejelo današnje »Vreme«, vesti o izbruhu revolucije v Južni Rusiji Se niso potrjene, vendar pa se vzdržujejo. Verjetno Je. da so bile prvotne vesti zelo pretirane, vsekakor pa potrjn-jc]o, da se pripravlja sovjetska opozicija na odločilno borbo. KOLERA V INDIJI — Etombaj. 5. decembra. V Indiji je v zadnjih 6 dneb zbolelo na koleri 6TJ00 oseb, med njimi več Evropejcev Tudi v Kalkuti je »zbruf nila ta bolezen in se rapidno Siri po vsej Indiji in se je zanesla tudi v nizozemsko vzhodno Indijo. Češkoslovaški proračun sprejet — Praga, 3. decembra CeSka zbornica je v prvem in v drasem čHanju s 144 glasovi proti 116 sprelela državni proračun ta finančni zakon za t 1928. Časopisje povdarja. da Je dosegla vtada s tem glasovanjem važen notranjepolitičen •speh. ki dokazuje, da se če&kostovaika republika vidno konsolidira V istem smislu komentira tisk tudi iivotttev poslanca Roscha za predsednika nemškega nactjnnalnega ktuba Roscfa je namreč odločen pristaS aktivistične politike bi sodelovanja s češko večino. Njegova izvolitev pomenja zato poraz nemških radikalnih elementov. PRVI NEMŠKI NASTOP V LONDONU — London. 3. decembra. Včeraj je nastopila v Londonu prvič po letu 1914. nemška berlinska filharmonija. Koncertu je prisostvovala odlična publika in skoraj polnoSte-no diplomatski zbor. Dvorana je bila do zadnjega kotička zasedena in publika je priredila umetnikom navdušene ovaeije. KASPIŠKO MORJE ZAMRZNILO — Moskva, 3. dec. V zadnjih dnevih je nastopil na Kaspiškem morju hud mraz Mnogo ribiških ladij je zamrznilo sredi morja. Ribičem grozi nevarnost, da bodo pomrli lakote. Do ponesrečencev je mogoče priti samo z letali, ki so do sedaj rešila 2000 ribičev. NTa morju je še 2000 ribičev. Vsled preloma ledu Volga naglo narašča in grozi Astrahanu s poplavo. Velik del prebivalstva je zaposlen pri gradnji jezov. KITAJSKI ROPARJI šE VEDNO NE MIRUJEJO — London. 3. decembra. Angleška admirali teta poroča, da so na reki Jangtse napadli kitajski roparji angleSki parni k Ubili so tri častnike in zahtevajo za odkupnino ujetega moštva 100.000 dolarjev. VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA — Berlin, 3. dec V bhižmi Bitterfeida se je dogodila opoldne velika železniška ne* 8reda. Tovorni avtomobil, napolnjen s 1000 Htri benrina, je zavoziJ preko tračnic, ko je privozil berlinski brzovlak s potao brnim no po tiru. Stroja sta avto razbila, pri čemer >c je bencin vne in sta bii v par mi» nutah obe lokomotivi v plamenih. Sofcrj* in suvozača je prvi stroj nataknil, kjer so itn pozneje našli zgorela. Kurjač tn stroje« vodja prvega stroja sta dobila težke opekline, dočim je osobje na drugem stroju dobilo le lažje poškodbe. UKNITEV VOJAŠKE KONTROLE V AVSTRIJI — Dunaj, 3. decembra. Avstrijska vlad« je prejela uradno obvestilo, da ee z 31. januarjem prihodnjega leta ukine voja&ka kontrola Avstrije. Najmlajša mafadorja Mehika ima svojo senzacijo. V are-nali, kjer so vrše priljubljene bikoborbe, nastopata namreč dva dečka, 13-letni Manuel in 11-lctni Jose Bienvenid, ki vzbujata s svojo spretnostjo in neustra-šenostjo splošno pozornost. Niti najznamenitejši matadorji niso mogli napolniti arene do zadnjega kotička tako, kakor U dva dečka. Kadar nastopita, je arena vedno razprodana in število gledalcev znaša najmanj 30.000. Ko korakata mlada matadorja na čelu povorke okrog tribun, se polasti gledalcev nepopisno navdušenje. Njuna spretnost in neustrašenost je presenetljiva. Dečka si dovoljujeta trike, ki bi jih ne tvegal v borbi z bikom noben ma-tador. Vrtita se besnemu biku okrog glave, vlečeta ga za rep tn za noge, poki ekata pred njim in ga dražita, kakor da bi imela pred seboj Uračo. Najpri-ijubljenejši trik mladih matadorjev je tako zvana »ulica smrti«, ki je veljala že marsikaterega starega matadorja glavo. Zato ni čuda, da prebivalstvo Mehike junaška dečk-a naravnost obožava. Dečka imata tudi 9-letnega bratca, kateremu prorokujejo kot matador-ju sijajno bodočnost. Junaška dečka dobivata za vsak nastop 6000 dolarjev tako, da zaslužita letno okrog 40 milijonov Di-n. Bajna plača Emila Janningsa Sloviti nemški fihnski igralec Ernil Jannings se mudi že skoraj leto dni v Ameriki, kjer nasiopa v novih filmih znane filmske družbe >Paramount«. Jannings, ki se sprva ni vživel v ameriške razmere, tvori sedaj mogočen steber ameriške filmske industrije in uživa tako kakor Chaplin ali Gloria Swanson in drugi nedeljeno slavo v Ameriki. Baš te dni je Jannings podpisal novo pogodbo z družbo »Paramount«, ki ga veže za tri leta na Hollywood. Na podlagi nove pogodbe bo prejemal Jannings celo za ameriške razmere bajno plačo, ki bo znašala v prvem letu 8000 (445.000 Din), v drugem 9000 (504.000 Din) in v tretjem 10.000 dolarjev (560.000 Din) na teden. Razumljivo je, da siromašna Evropa ne more nuditi svojim umetnikom tako bajnih plač in zato je tudi umevno, da večino zvabi v deželo strica Sama vsemogočni dolar. V soboto, dne 3. decembra 1927 v Unionski dvorani SIMFONIČNI KONCERT kraljeve garde, 120 godbenikov. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA: LJubljnaska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Dunaj 801-25. Milan 308.25. London 277.15. Newyork 56.74. Paril 224, Curih 10.955, Berlin 13.575. ZAGREBŠKA BORZA: Zagrebška borza danes ni poslovala. V prostem prometa so aotirali: London 277.15. New-york 54.74. Pariz 224. Milan 308, Carii 10.955, Berlin 13.5725. D asa J bOI-25, Praga 10SAS. INOZEMSKE BORZE: Carin: Beograd 9.13, Milan 23.11* Prac* 15.40. Pariz 20.40. London 2SJ0, DasaJ 73.12, Barih 123.6«, Navrork ilMOL . Skrb dr. Gosana za slovenske interese -# SLS v obrambi velekapitala. — V tihotapljeni ČL 82. — Ubijanje občinske avtonomije. — Zakaj vlada ne umakne čL 44. fin. zakona. Ko so letos v začetku februarja siopili klerikalci v vlado, so se izgovarjali, da državnega proračuna za I. 1927-28 niso sami izdelali in da ga do 1 .aprila tudi ni mogoče več tako izpre meniti, kakor so prej sarru v opoziciji zahtevali. Vso odgovornost so hoteli zvaliti na prejšnjo vlado RR, čeprav so sami z marsikakšnimi amandmaji še poslabšali obstoječe stanje. Dobili smo s finančnim zakonom za 19^7- 28 celo vrsto določb, ki bijejo v obraz najenostavnejšim pojmom o socijalni pravičnosti. Razširili so davek na ročno delo, zmanjšali drž. subvenciio za delavsko zavarovanje, ukinila razne socijalne ustanove, zmirnišali drž. uslužbencem draginjske do-klade, razveljavili njihovo službeno pra-gmatiko. na drugi strani pa sijajno poskrbeli za črnogorske prince, katerim so poklonili približno 100 milijonov Din, in za ve-lekapitaliste s čl 82 fin zakona, ki ie bil po klerikalnih trditvah »vtihotapi j eru. Pri sestavi novega proračuna za L 1928- 29 so klerikalci sodelovali od vsega početka m letos ne morejo več reči. da niso imeli dovolj časa na razpolago za njegovo zboljšanje. No, novi drž. proračun je večji od tekočega in izkazuje razen tega deficit V zagovor tega dejstva smo dobili zatrdilo, da je to pač znak njegove »realnosti«. Pričakovali smo. da bodo klerikalci vsaj v novem finančnem zakonu odpravili razne ne-sociialme določbe proti katerim so sami protestirali in se jim odrekali kot »vtiho-iapljenim« Zmotili smo se Znani čl. 82 jt zopet »vtihotapljen* in se nahaja v novem finančnem zakonu pod čl. 65, ki navaja, katere določbe prejšnjega fin zakona se podaljšajo. In tako bodo naši okrajni zastopi, cestni odbori in občine zopet oškodovani za težke milijone, čeprav je sam poslevodeči podpredsednik SLS dr. Marko Natlačen obsodil čl. 82 iti je dr. Korošec na shodih pred volitvami obljuboval, da tega člena v novem finančnem zakonu ne bo več. In tako je »vtihotapljenih« še cela vrsta dragih določb, ki so v naši Javnosti izzvale že dovolj protestov ,med drugim tudi čl 83 fin. zakona za 1927-28, po katerem moTa vse proračune mestnih občin, ki presegajo 3,000.000 Din izdatkov, odobravati finančni minister, s čemer se gospodarstvo naiih avtonomnih mest podreja osrednji državni upravi |p po nepotrebnem ubija občinska samouprava. Dobroto tega člena so lahko klerikalci spoznali že letos na ljubljanskem magistratu, kjer so dobili občinski proračun za 1927 odobren šele začeikcm oktobra. Tako o čl 82 kakor o čl SO letošnjega fin. zakona se je že dovolj pi?alo in govorilo in minister dr Gosar se pač ne more izgovarjati, da sta J*ila zopet »vtihotapijena« brez njegove vednosti. Ce pa je minister dr Gosar prezrl take malenkosti, ni potem tudi nič čudnega, da v novem iinančnem zakonu ni opazil čl. 44, s katerim se vlada pooblašča za redukcijo univerz. To so dejstva, ki jih ni mogoče ovreči, kakor ni mogoče utajiti fm. zakona, ki ga je vlada predložila Narodni skupščini »Slovenec« seveda meni, da bo zakril blamažo, ki jo je SLS na tak način dožtvela po svojem zastopniku v vladi, s psovanjem proti samostojnim demokratomč Tako piše danes, da uganja SDS demagogijo z vprašanjem slovenske univerze še vedno šovinistično orijentirani. S tem lo]amo popravljamo krivico, ki itno Jo storili Rapidu. — Uubtianskl vojaški tean t Ilirija. Jutri ob 14.30 na Igrišču Ilirije. Zanimiva nogometna tekma sc cdisra jutri, v nedeljo na igrišču SK Ilirije rmvi I i:U,*nsko vojaško nogometno reprezentanco, ki ie igrala v četrtek v Zagrebu, in I. moštvom Ilirije. Vojaški team tvorijo sami znani igralci ljubljanskih klubov Ilirije. Hermesa. Slovana. Primorja in Jadrana. Moštvo je tako močno, da bo imela Ilirija z njim trdega posla. Nastopilo bo v sledeči sestavi: Miklavčič (Ilirija) — Rogač (Jadran). Novak (Hermes) — Kos (Hermes). Koicl (Slovan). Uršič (Primorje) — Zalokar iHerm). Dukmanović (Kragujevac). Čirov ič (Slovan). Dobeclet (Ilirija). Pevalek (Ilir.). — Dve rezervni prvenstveni tekmi se odigrata jutri, v nedeljo še na igrišču ASK Primorja Ob 13. nastopita rezervi Primorja In Hermesa, ob 14.40 rezervi Jadrana in Slavije. Obe tekmi, zlasti pa prva, v kateri se srečata dve prav dobri moštvi, obetata zanimiv potek. — Izredna glavna skapščina lahkoailetskega po.' aveza se vrii jutri, v nedeljo ob 10. dop. v j-uiskem salonu kavarne »Emona*. Na dnevnem redu so volitve odbora in slučajnosti. — Miklavžev večer športnikov. S- K. Ilirija priredi v pondetjek v areni Narodnega doma za ■»v »'* članstvo, kakor tudi za vse druge športnike m nuno v« prijatelje »Miklavžev večer«. Dosida'ije ptiprave za ta večer famčijo vsem udeležencem izvrstno labavo. Prireditev se prične ob 6- uri zvečer ter traja do 2. are po pol-njči- Glavni procramni točki tega večera sta uasto? MtktavJrr in ples. ki se vrši ob zvo&ib (»bornega »jarz-banda« g. Nagodeta. Atrakcija celega večera pu bo zopet nastop Sv. Anton«, ki ie vZivem spomina vsem ie od Uni Vsem navzočim bo na razpolago tudi prvovrsten buffct. Darila se sprejemajo proti pristojbini 2 Dtn v pondeljck od 10.—12. in od 15—Iv ure v areni Obeta se nam lep večer, zato vsi športniki v poodeUek v areno Narodnega doma. šBeteznica KOLEDAR. Dane-: Sobota, 3. decembra 1927; katoii čani: Franjo; pravoslavni- 20. novemb. Gri gorij. Jutri; Nedelja, 4. decembra li/27; katoii Čani: Barbara;, pravoslavni: 21. novembra DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: ob 15.: >Hlapec Jernej«. Kino Matira: »dab caricu. Kino [Mor. .Pat in Patacnon med vol kovu. Simfonični koncert kraljeve gardo cb 20 v Unionu. PRlRfcDITAE V NEDELJO. Drama: ob 15.: >Ukrofiena trmoglavka*, ob 20. »Medejac. Opera: ob 15. *To*<-a<', ob 19.30: - BajaoV-rac. Kino )iatica: vSah carici ■. Kino Dvor: :^Pal in 1'alarbun me«i volk<>- vi<- DlizrRNE LEK AR VE. Dane« in jutri: sušnik, Marijin trg; Ku-rait, Gospočvet$ka CCail Izpred sodišča NA KARTE Jt PREROKOVALA. Matilda a LJubljane zna posebno dobro I niti srečo, seveda te drugim ljudem, če bi jo pa znala tudi sebi, bi gotovo spodila zadnjic tisto zaljubljeno Pepco, kateri Je dejala, da Je njen tant črni *Pik« in da torej z ljubeznijo ne bo nič. Pepca je pa sla in Matildo naznanilu, do prerokuje na karte, da bodi po viseb in tyM blepari s svojim prerokovanjem. Matilda >e (4 r«ii morala zagovarjati. Dejala je. da lil gaj n«. sil . nuj si du povedati bodoinosi. če hu pa ljudje sami tako neumni, pa naj bodo. NiK»-mur tudi ne računa niti pare. Če ji pa kdo kaj plača, pač rada vzame. Prepričana ie pa Mattl da tudi scma. da so njene Karte nekaj posebnega in so že marsikomu kaj uganile, kar te rtiU niti *an:aio ni Po postavi bi bila ženica kaznovana, če bi ljudi spravljala v zmoto s> svojim neSanJcSJ kart, a ker sodnik ni smatral Ljubljančanov aa tako neumne, da bi se dali od uboge Mi uide kar takole spraviti s kartami v Moto, j" k oprostil. TORBICO Jt ODNESEL. — r«anes pa ku.. tukajle Mrklj\2 no&i, — |C ret.el delavec Vencelj. ko je kupoval v ueki predmestni ljubljanski trgovini blago. Trg' je namreč šla za trenutek v skladišče in ta hip Je Vencelj porabil In vtaknil v žep njeno roC/H/ torbico, v kateri je bilo tudi 40 Din feptavfM — 2e zdavnaj me nadleguje moja stara, ii kupim torbico, pa sem prišel takole poem do nii;, je momljal zadovoljno, ko je sopihai proti domu. Travki &e ie pa čudno zdelo, zakaj sc k Veiiceljnu. ki je sicer zelo zgovoren Možaku« tako zelo mudilo Takoj je opazila, da k odnesel s seboj njeno torbico in poslala je po str aiuika. — L malo sem zaljubljen v tole go^po, pa sem hotel imeti od nje spominček, Je las>l dedec. — O ti dedec ti. saj intai žeim d^ma. Ki t*, itljno čaka, ga Je nabrulila gospa tn mu oo-tegmb torbico iz rok. Vencelj bo sedel 12 ur. ker d.» zdaj še ni bd kamovan, sicer bi dobi! večjo portUo. HUDA KLHARICA. Ivanka je pripravljala v kuhinji zrezek. Bilo je letos koncem oktobra. Ženica je hitela, sekala meso s sekačem in traven pela ti^to o br-sem kosu. Pa se je ustavila pod njenim ufcnjra tam v Ttnovem dekla Špela in jo začela opo.ia-šati- Ivanka je umolknila, a Spela je icla p> d oknom pometati, gospodarila |c z metfc.. take divje, da se ie }cl dvigati pr^h in je l\ an»a pri odprtem oknu kar čutila, kako Jo nekaj v grla prbska. Dekla pa, ki Jt bila na Ivanko jezna, se ni zmenila za njo m ie Sc bolj praSila. Ivanka je okno zaprla, dekla ji je požugala z Bitki Ivarrka je spet okno odprla, ko Je videla, da je dekla 2e pomedla. Špela Ji le znova zaiugala in iela zmerjati. Tedaj Je pa Mlo Ivanki dnvnlj, vrgla Je v zgovorno Spelico sekač in Jc zadela v čclo. Radi prestopka lahke poškodbe bo i>Lc.i!a Ivanka 200 Din. i i i ■ i i » i i i ■■ i m ii feosfaiR* meRdf!"n ceid^nic* iisaii«ii foCungk«h o jirnirt, f jtmr«oz<.«alftih stroj«« fe* &ca t ! Jean de la Hyce; 16 Vales ie odšel. V istem hipu sta stopila iz mučilnice oba krvnika in odšla za sreneralom. — Hitro! Vsaka minuta ie dragocena! — ie zamrmral Jouvel. — Časa imam 5e dve. kvečjemu tri minute! Stoječ na pra-jru .te velel stražarjema, naj odideta iz ledenice in ea pustita pri truplu samega Iz žepa ie potegnil beležnico in svinčik. kakor da hoče sestaviti protokol. Ne da bi kaj sumtta. sta stražarja odšla \z ledenice zadovoljna, da sta svo*e deln opravila. Komai so se Da vrata za niima zaprla, ie planil Jouvel k trirplu. raztegnil Lidiji krčevito stisnjene čeliusti in ji vlil v usta vso tekočino iz stekleničice, ki jo ie potegnil iz žena. — Samo da bi ne bilo prepozno! Našlo je potegnil za ročaie v steni fn v ledenici ie postalo toplo. Ves v skrbeh se le oziral na UdHo in fn obedoval poteze na njenem mrtvaško bledem obrazu. Minile so štiri minute. Jouvel ie bil bled kakor zid. Naslonil se je na marmornato mizo. roke so se mu tresle. Naenkrat se je vzravnal in vzkliknil: — Živa! Oživlia! Lidijine ustnice so se zganile. Dekle Je odprlo oči, rdečica je oblila njen obraz. — Prvi uspeh ie dosežen! —- ie za-sepetal Jouvel radostno. — Zdaj preostaja še vpepelitev. Tam ne bom sajm. Kaj početi? Prepričal se te, da - Ii Lidijino srce utrrplie. — Vse je v redu. Dve ali tri ure bo še spala. Toda vpepelitev! Kai početi, kako premagati to oviro? Položil je Lidijino truplo nazaj in odšel iz ledenice. Ko ie prestopil pr$£. se je og'asil čudno do.iočl zvonec. To je bil znak. da Čaka službujočega častnika važno opravilo Jouve' ie stopil takoj k teiefonosrafu in potcsmil iz njega vretence, na katerem so bili napisani tam! znaki. Bilo je povelje, poslano iz ministrskega sveta potom generala Valesa. Državni interesi so se znova ujemali z osebnimi interesi častnika št. 23. Jouvel ie z vesebem sureiel povelje o usmrtitvi štirih mož. ki so se pregrešili s tem. da so videli obraz ujetnice. Jouvel ie bil vesel, kaiti zdai ni več dvomil, da se mu bo posrečilo rešiti Lidi'o. Nn smrt ofr»SOlenl niso fritj s'tttill. kaj jih čaka ko iih ie Jouvel pokTical. Mislili so. da tih kMčeio naz^i k delu. ki še ni bilo končano. Morda ujetnica ni umrla, kakor se Hm ie zdelo. Zato so se tem boli začudili, ko jim je častnik zaoovedal: — Vi trije poidite za menoi. Ti. četrti, me pa počakaj tu. Vajeni discipline niso ugovarjali, marveč so molče ubogali. Za častnikom so odšli po dolgem mračnem hodniku. Kmalu so opazili, da ves čas svojega služ-bovania še niso bili na tem kraiu. Kakor vsi redarii. so tudi oni vedeli aH vsaj slutili, da ie imela vlada na razoolago neka tajna sredstva, s katerimi ie zavezala vsem svotim služabnikom iezike. V stražnic* se le opetovano govorilo o zagonetnih usmrtitvah. Stražniki so večkrat onazili. da so nekateri niihovi tovariSi nenadoma izginili. In tako so instinktivno zaslutili nevarnost. Vsem trem ie Sinila v glavo ista misel. Spogledali so se in obstali. Tudi Jouve! se te ustavil. Obrni! se je. onazil prestrašene noglede nesrečnih redarjev m vse mu je bilo iasno. Častniku te bilo treba samo namigniti, pa bi imel rri nove Pana tame or-g^nizaeiie maščevalcev. S TioMenem sta opetovano reševala tako Rodi in prirtoblva'a or^an'zaciit zv"«-ste člane. Toda Jouve* ni bnf<^ r.-*Vr»miir ti rrŠ?*ve LMPe Rr^fan ?K'ar le bi'a prevez resna, da bf račun** 7 žlvll*»nlem poedinih ljudi. Dva krvnika in dva re- darja sta bila obsojena na smrt in mo-ra'a sta umreti. Pred njimi ni stal Jouvel. marveč častnik št 23. ki je dobil strogo povelje, katero je moral nemudoma izpolniti. Uganil je. kakšne misli roie obsojencem po glavi in zato ni odlašal. Potegnil je iz žepa revolver - strelo, pomeril v obsojence in zaoovedal osorno: — Naprej! Prirojena pokorščina ie premagala strašna slutnjo. PoveSenih glav so stopali obsojenci m»mo častnika. Šli so počasi, kaiti vedeli so. da jrredo v smrt. Brez orožja se niso mogli boriti s častnikom. Vedeli so. da ie vsak upor zaman. Revolver • strela bi jih ubil. Cim bi se skušali upreti. Tako so se udali v svojo usodo in Sli počasi v smrt. Naenkrat se Je častnik ustavil. V desnici te držal revolver, z levico je pa pritisnil na gumb v steni. — Stoite! Tri žrtve so se ustavile in instinktivno obrnile. Častnik je pritisnil na gumb. Zasuli so se trije obupni klici na pomoč- Tri žrtve so omahnile, padle druga na drugo in strmoglavile v prepad. Na kraju, kier so sta'e. je ostala v poliranih t!eh*š:roka odprtina. Častnik je umaknil roko od gumba in odprt;na se ie z^nHa. Nato je odšel po hodniku v mučilnico. Prvi del povelja se je fclasil — Vrzite v vodnjak št. 12 oba krvui-ka in redarja, ki so videli obraz jetnice. To ie bilo izpolnjeno. V vodnjaku so ležala tri nova trupla. Toda iznolniti je bilo treba še drugi del Dovčih, g!a sečega se: — Vpepelite truplo. Njenega trupla ne sme nihče vkieti Zaviti ga morate v tančico prej. predno s:a odMSO v ledenice. Zd2j ni več posiova! Bastafc št. 33, marveč Kelisov pomočnik in Holdencv namestnik Jouvel. Naloga je bila težka, vendar pa ne tako. <+a bi ie ne bilo mogoče izoolniti. Lldrja ie bila Živa. kako io rešit! vpe-pelitve tako. da bi krvniki mislili, da je bilo njeno telo vpeoelicno? Kako in kje skriti Lidijo dotlci. dokler se ne osvesti, da bo mojda sama hoditi? Kako jo spraviti iz poslopja glavne poHcUft. ko pa stražniki belež-iio vsak prihod tn odhod? Med krvniki, ki so sežigall trupla, ni bilo nobenega člana organizacije maščevalcev. Od te strani toret ni bilo pričakovati pomoči. Jouve! bi mora! opraviti vse sam in preslepiti šest zvestih s'užabnikov polir^-1'-«^ prefekta. Poleg teea nI bilo i/kliuČeno. da bo prisostvoval vpenelitvi sam general Vales. da se prepriča o smrti Lidije Brentan. Stanje samoupravnih davščin Po zakona o državnem računovodstvu se ima obenem z drž proračunom predložiti Narodni skupščin tudi pregled odobrenih samoupravu.h doklad t* leto v katere« je proračun odobren Prejšnja leta se ta določba ni izvajala in Je bil prvič predložen pregled samoupravnih davščin s proračunom xa 1. 1927-28 Tudi s proračunom za 1928-29 je bil predložen poseben pregled vseh samoupravnih izdatkov in dohodkov za teto 1926. Priložen mu le tudi kratek ekspoze financ, ministra dr. B. Markoviča. po katerem smo imeli 1 1926 4012 vaških. 481 mestnih občin, 218 srezkih odborov, okrajnih za-stopov in cestnih odborov, skupa] torej 4748 samoupravnih teles. Njihovi izdatki in dohodki »o naslednji: Izdatki: Vaške občine .... Din 573.103152 mestne občine .... Din 1.284,656 122 srezi iti za s topi .... Din 56.0ft9.299 okrožja in županije . Din 126,582.023 Skupaj Din 2.930,411.023 Dohodki: ... Dim 419.935367 * . Din 645.704.421 ... Din 41.211.017 ... Din 88,077560 Vaške občine mestne občine srezi . . , okrožja • Skupal Din 1.194 928.595 V navedenih dohodkih so upoštevane samo doklade. takse in trošarina brez samostojnih samoupravnih dohodkov, ki Izvirajo Iz lastnih raznih podjetij, kakor elektrarn, tramvaja itd. Navedeni dohodki predstavljajo torej dejansko davčno obremenjenje za samoupravne potrebe. Ako se upošteva, da »o ta bremena znašala leta 1925 le 1.145.6 milijonov dinarjev, se vidi, da le sledilo 1. 1926 le neznatno povečanje V svojem ekspozeju naglasa fin minister, da je izdal naredbo, po kateri se ima nadaljevati delo za zmanjšanje onih samoupravnih doklad. ki presegajo vršino .300% Končno omenja ekspoze, da je od oblastnih skupščin 40.6% njihovih izdatkov namenjenih za zboljšanje cest, 5.8% za pospeševanje kmetijstvain živrnoreje. Izdatki za administrativno osobje so bih zmanjšani na 12.1% vseh Izdatkov. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani- DRAMA. Začetek ob 20. zvečer Sobota, 3. decembra: Ob 13. uri »Hlapec Jernej* Dijaška predstava pri znižanih cenah. Izv Nedelja. 4. decembrar Ob 15. »Ukročena trmoglavka*. Ljudska predstava pri znl» žanih cenah Izv — Ob 20 «Medea». Ljudska predstava pri znižanih cenah Izven. ^ondeljek, 5. devembra. Zaprto. Torek, 6. devembra. Zaprto. (Generalka). OPERA. Začetek ob pol 20 zvečer. Sobota. 3. decembra: Zafjrto. Nedelja, 4. decembra: "Ob 15. «Tosca». Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob pol 20. «B^iadera* Ljudska predsta« va pri znižanih cenah. Izv. Pondeljek, 5. decembra. Zaprto. Torek, 6. decembra. Zenitba miloševa. premijera. Premijerski abonma. Sreda, 7. decembra. Bajadera. Red C. Četrtek, 8. decembra ob pol 20. uri zvečer Faust. Gostovanje basista Nikola Zeca, Člana dunajske državne opere. Tzven. Šentjakobski gle^alfs^i o^er V sredo, 7 dec: »Igra v gradu«, (Abonma). V četrtek, 8. dec: tigra v gradu«. (Izv.) Gledališki pregled V Parizu bo na povabilo F. Genniera na ciklusu slavnostnih prerlstav dirigiral vpri-zoritve dunajske drž. opere Fr. Schalk, nemški Mozartov ciklus pa bo pod vodstvom Br. VVnlterja, berlinskega dirigenta. Režiral bo M. Reinhardt. Comedie Franmise je v procesu zahtevala odškodnino 300.000 frankov od igralke Huguette-Duflos in ravnatelja jrledišca »de !a Porte«, ki je aneržiral imenovano igralko, ki je imela pogodbo s »Comedie* za 20 let. Sodišče je obsodilo igralko in ravnatelja, ker je vedel za veljavnost isrralkinega kon-trakta na >Com£die«, vsakega na 150.000 frankov globe. Henri Bnrbusse, ki se mudi sedaj že del j časa v Rusiji, je predelal svoj vojni roman *0^enj< v odrsko obliko. Pravico do prve vprizorirve ima >Teater revolucije« v Mo skvi. V Londonu so imeli premiero Frank \Vorthingtonove drame ^M^vanac. Delo slika trasredijo mešane bele in črne rase. V središču i^re sta hči belega kolonista in zamorske princese. Sentenea isrre se obrača proti predpravicam bele rase. Igra je vzbudila pri publiki, ki ie bfla v isti smeri orientirana, dokaj priznanja in živahnih dis kuzij. V Dortmundu pa se ie Bfirhnerievemn >Vojičku< boli sl^bo podilo. Vnrizorili «o ga namreč brez Črt in brez olepša vanja. Del publike je bil ogorčen in mno~o jih je med dejaniem ostentativno zapustilo gledališč*. Nekateri so bili tako nzburjeni. da so žvižgali in s klici sramotili avtorja, nevedoč, da je ubožec že davno mrtev. V Berlinu ie na »Meslni operi« dirigiral A Zemlinski Smetanovo >Prodano nevesto« z velikanskim usne^om. Kmalu nato pa so peli opero »Poljub«, toda z manjšim efektom. V Pragi Je nocoj premiera Verdijevega >FalsMffa<- na nemSkem gledališču. V Moskvi so z usoe^om igrali igro >Soj-kino stanovanje«. Državna cenzura je hotela predstavo v začetku prepovedati in to radi vsebine. B?vši ^rof otvori s svojo liubico navidezni •Modni atelje>. ki se kmnlu iz-premeni v priietno zabavišče, kfer se shajajo tudi visoki sovjetski uradniki. Iz samokritike raznih nastopajočih tipov odseva vsa pokvarjenost sedanjega sovjetskega ražima. „Raduje se življenje nam, saj Radion pere sam!44 Razumna Mica uživa svoje življenje* Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Jal Perite tako: »Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izp lahni te!« Perilo je čisto in snežno belol Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega? Varuje perilo! RAZUMNA mica 1m RADION p e s a m Seveda pa kontno nastopijo trije državni po (icaji, ki predstavljajo drŽavo in njeno pra vičnost Igra je oa vsak način zanimiva ilu stracija sedanjih ruskih razmer, morda bafi zato, ker so jo hoteli prvotno prepovedati V Varšavi je vzbudil pogreb SI. Przyby-szevtrskaga precej nejevolje Pokopali so ga 29 nov. v pesnikovem rodnem kraju pri lnowrazIawi oa Poananjskem Pogrebne sve čanosti so se vrnile natančno po redu in obredu kot si ga je veliki pesnik sam želel V imenu poljske vlade ja vojvoda posnanjski okrasil pesnikovo krsto z visokim državnim redom >Polonia restitata«, odlikovanje, na katero je pesnik vse svoje Sive dni zaman čakal, fte bolj pomembno pa je, da ni dobil nobene poljske literarne na-rade. ki jih je bilo zadnje čase mnogo rasdpl-enib. RH je pač med največjimi poljskimi pisatelji novejše doba V Cm ovirah bo na poziv gled agentura »Carmen Silva« gostoval dunajski »Volks-theater« deset večerov. Prva predstava je »Vrt Eden«. V Brnu bo izvajala 5 dec. »Filbarmonicka Beseda« prvič L- JanaČkovo »Glagolitsko mašo«. Dunajska drl gledališča so začela z gostovanji po provinci Tako bo dri. opera izvajala v Gradcu opero >Lohengrin«, dri gledališče pa vprlzori več predstav v Linzu. Solnogradu in Inomostu. Na dunajski drž operi od 30. nov do 1. 1ec. po aktih pevci ne smejo ori^ajati pred zastor Ta poizkus je naperjen proti vsemogočni poklicni klaki. Velik uspe'-« te opere je bil zadnje dni Meverbeeriev »Profekt« z M. Nemeth (sopran). Olszewsko (alt) in tenorjem Slezakom. Na »Volksf eatro« igra v VVedekindovi igri »Erdgeist« Lulu Marg. KcSppk« — Biv-5i »Lustspiell^eater« v Prstni je rzoreme-njen v kino-gledsliSČe. poprej je imel pto štora za 720 oseb. sedaj pa jib ima vi 1120 Na Dunaja gostuje slavna plesnlk« Ta-mara Rarsavlna »n njen partner K L^sler. Znamenita parilka zveads Yvette Gull bert pa je imela tri veleu»p*le ratprodan* večere Umetnica besede in geste fe zadnji večer pela pesmi iz starih pariS'-ih čaaov. bo^emske pesmi is »Chat noir«-a in ejhrata brezmejno poslušalce. Prosvetni minister je podelil vćTPko odlikovnje za avstrijsko republiko« pesniku A. Srvn?t*!erfu — Norof je na driL »Akademieth« premier« H*»sen-cleverjeve komedije »BMjSi gospod«, ki jo igra naša drama ta teden. V Kairo je prispela angteJVa iT^lska družina, ki bo igrala ciklus Shakesnearjevih dram na prenovljenem icedlvskem gledališču. Ko je morala družba » pnstrniseii pokazati carinikom prttiago, se le dogodilo nekaj čudno smeSnega. Tmeli so namreč v kovčegu med rekviziti tudi ono »Jorikovo« lobanjo, s katero je nekoč isrro! »lavni Tr-ving. Sedanji drolbin Hamlet Ernest Milton Jo nosi vedno seboj kot dragocen amulet. Saj so veliki igralrf zelo nrazaoverni, kakor je znano Kairski cariniki pa so pravo človeško lobanio astančno nre-d^ lali in odlično družbo kratkomalo aretirali, v veri. ds so zasačili pravcate morilce. Sele no dol*?otmj-nlh Intervencijah so bili oproščeni Hamlet >ubogf Jorik« in ontuli igralci Beocrad Ima med dr. na repertoar jn: »NajdenČek« rNoSič). Adamov balet .Juselle« in Krstičevo opero iTiran«. Zagreb ima 4. t. m. premiero Wnllnrfve drame »Čarovnik«. — V drugi zasedbi »Loh-enmrina« je imel kot Tshv'mnnd odličen nspeh R Buksek. — Tenorist Solari ie pel v korist >Rdečega križa« v »Hrv. glazb zavodu« francoske in Haićanske Šansone. — »Srbsko pev. drultvo v 7a*»rebu* ima 9. dec. 50 letnico. DruStvo je gojilo predvsem jn<*o-slovansko in rusko pesem ter cerkveno glasbo Istočasno bo v Zagrebu kongres >Juino-slov. Pjevačkega Severa«. OsijeSka drama je dva meseca gostovala v Karlovcu, priredila tam 46 predstav, ki so vrgle 150.000 Din prejemkov, od tega 40.000 Din Čistega. Ljubljanska drama bo Igrala ie prihodnji teden za deco »Snegulfieo« v režiji prof. O. Šesta. Opera pa pripravlja »Čarobno piščal«. Fr. L. Motnarlavo trtdejansko komeđ'fo »lcra v »radu«, ki Jo izrajo vsa aledaliSča. vprizoH v sredo 7 dec. in v četrtek 8 dec. šentjakobski gledališki oder. Komedija le dosecla s svojim eksotičirn dejanjem rn dobrim humorjem povsod vetrk«? aspehe Postite orrdstavo Pred-prodafa vstoonic v trcnvHf c>sp Peter šterka. nasi lni1o% Karnlčnik na Starem trcu Nedalla v ljubljanskem rletf-irtča. V ne-ntdeljo 4. dec. so v Ijablianskem Narodnem gledališč u sledeCe predstave: a) drama. Ob 15. Shackesperarova komedija »Ukročena trmoclav-ka«. ob 20. klasična tragedi}a »Mt-deJa«; b) v operi »b 15. Puccinijeva • 1 usca« ob pol /0 Calma-nova opereta »Bajadera* Vse itirt predstave to ljudske pri znižanih cenah brez oblastnega davka. Obe popoldanski predstavi končata pred 18. Enkratno gostovanje basista Nikola Zeca v ljubljanski operi. Kakor smo le poročali, gostuje na prarr.iK dne 8. t. m. zvečer ob pol 20. uri stavni basist dunajske opere komorni pevec g Nikul Zec Odlični umetnik je gostoval zadnji-«rat v naSi operi pred »estimi leti z naravnost k»)jsam.ai nspehom. Vse takratne predstave so bile popolnoma razprodane ta publika le teleta, da bi se gostovanja ie ponovila Komorni pevec C Zec ]e basist velikega umetniškega slovesa, dovršen v svojem petju m ravno tako tudi v igri. V Ljubljani gostuje v eni najznamenitejših basovskih partij, poje veliko vlogo Meftsta v OoHRodovi operi .faust«. Predprodaja vstopnic od pondeljka dalje pri dnevni blagajni v operi. Ljubljančanka ga. Tanetta fleraisdorf. ki zlvt sedaj 2e delj časa v Nemčiji in gostuje tam na raznih ne-i.skih opernih odrih, je našemu koncertnemu občinstvo dobro znana Se izza onega časa, ko je sodelovala kot gojenka snlnpevskega pouka v Glasbeni Matici na raznih Matičnih koncertih in drugih koncertnih prireditvah. Kof domačinki je uprava rade volje ustregla ter H dala priliko, da se pokaže svojim sorojakom tudi v operni stroki in je vsled tega izpostovala njen nastop v Mascagnijevi operi •CavaMerta rusticana«. kjer poje vlogo Santuze. Gostovanje ge Hermsdorf-BiJinove se vrši v petek dne 9. t. m. Obenem z Rusticano se pojejo tudi tra-J'cijonaln' »premije v aLi te opere to so Leon-ca val lovi »Glumači«. Predstava se vrši izven ded; li&kteu abonmaja. M klavžev večer v aiar'borskem gleda-Hica. V pondeljek, 5. dec. ob 17. popoldne se vprizori prvič v tej sezoni Gasparijeva otroška igr- »Divji mož« ali »Lgrabljena kraljičina«. Niti na «e pripelje naravnost iz oblakov sv Miklavž, da obdari deco. Pakete z natančnim naslovom se prosi predati v glcd pisarni de ptmdcHka opoldne Nedelja v mariborskem gledališča. V nedelje 4. dec. ob 15. popoldne se vprizori ljudska igra »Kokovnjači«; zvečer prekrasna opereta »Cva« pri znižanih cenah. Opozarjamo na nocojšnji slnloničal koncert, katerega priredi ob Jo. uri v veliki dvorani hotela Lnion sinfonični orkester kr garde pod vodstvom svojega dirigenta podpolkovnika Prana Pokornyja. Orkester, 120 članov godbenikov — izvaja na tem svojem ljubljanskem koncertu izredno interesunten za Ljubljano deloma popolnoma nov program. V I. delu se izvaja stnfonija v g-molu. delo ruskega komponista Vasilija Sergijeviča Katintkova. Kalinikov, vrstnik Borodinov. rojen 1&66 v Vojni, umrl leta 19U1 v Jalti. Je bil med drugim tudi dirigent takozvane italijanske opere v Moskvi. Napisal le celo vrsto simfoničnih del. ki so se izvajala kaj pogostokrat tudi izven mej njegove domovine. Sinfonija je izredno interesantno delo in se prvič izvaja v Ljubljani V II detu igra orkester Milojevtčevc Vaške slike in Gotovčevo sinfontjsko kolu. obe noviteti na naših koncertih Poleg tega pa izvaja znano Dvorakovo sinfonično pesem Opoldanska čarovnica in pa veličastno Cajkovskega overturo 1s12. ki konča z mar-seljezo in rusko carsko himno. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni .od 7. are dalje pred koncertno dvorano Opoldanska čarovnica: Vsebina te Dvora-kove sinfonične pesmi, ki lo igra danes zvečer gard ni orkester v unionski dvorani ie sledeča: V kotu siromašne kolibe se igra dete. mati pa pripravila aa ognjlin kosilo za moža. ki dela na polju Na enkrat postane dete nemirno is začne na vss glas lokati Mati. hoteča dete umiriti, mm nosi razne Igračke Ko vse to ne pomaga, mu zapreti z opoldansko čarovnico Naenkrat se dete umiri, a takoj zatem začne Se bolj Jokati Svoje igračke meče v drugI kot sobe In ko ga mati ne more umirit: zakliče: »Pridi, čarovnica tn odnesi neubogljenca!« V tem trenutku se odprejo vrata in na pragu se pojavi odurna žena »Sem z detetom« zavpije. V smrtnem strahu objame mati dete. a žena se ji približa, stegne roko po deteta ra mati pade v nezavest. Odbilo le poludne. mož se vrača s polja, v kolibi pa najde onesveščeno ženo tn na njenih prsrh zadušenega otroka. Praška kolekcija sloven. modernega slikarstva Je razstavljena v Jakopičevem Paviljonu do četrtka 8 t. m. Zbirka, ki je sestavljena z Javne in zasebne lasti, obsega okoli 200 del Janeza in Jurija SiOica, A*beta Petkovška, Kobilce, Vesela. Jakopiča. Groharja, Stemena, Jame, R. Sterne-turve. Vavpotiča. Tratmika, Pilona, C. A. Kosa. T in T Kra'la. lakca. Sparzapani In MaleSa. R-zstava ie Drava revija izbranih umetnn :z 50 letnegn razvoda slovenskega modernega «d'karstv-i in grr-fike ter nudi pole? vjerne umetniške vrednosti tudi vir za nakup umetnin ki so povečini na prodaj Razstava je odprta od 10 nre do 16. tare in znaša vstopnina le 3 Din Ker bo odprta sa-tny do četnka 8 decembra, vabimo vse ljubitelje na <*isk Narodna cjalerija. Ciril-Metodova družba za ohranitev univerze Družba sv Cirila tn Metoda v Ljubljani, največja narodno - obrambna institucija v Sloveniji ustanovljena l 1886. ko le bil naš narod najbolj zapostavljen in mu je pretil pogin vsled potujčevanja po Nemcih. Italijanih in Madžarih, — družba ki ie bila in ie Čuvarica naše narodnosti in njenih mej, ki Je rešila na 100 tisoče utrok tujega Jarma, ki vrSi z neumornim delom prosveto med Slovenci, ki neguje »n podpira naše Šolstvo, ki vzdržuje v najširših slojih naroda nacijo-nalno zavest in ponos, ki ni nikdar zgrešila pri svojem kulturnem delovanju cilja tn pota, ki vodi h kulturni svetinji vsakega naroda — vseučilišču, krče: »Roko stran od našega kulturnega ognjišča!« Narodno obrambno društvo smo. Vseučilišče je naša najpomembnejša narodna pridobitev, hočemo jo z vsemi močmi čuvati i;n brm«ti. Z izgubo vseučilišča bi bil naš narod zelo ponižan Nič okrnjenega, polno univerzo zahtevamo! Družbin protest je glas vseh najplemenitejših. nesebičnih mož in žena v Sloven ji. je ick odmeva vseli onih veimož nagega naroda, ki so osnovali d rt* "bo za njo delali in umrli v veri, di zašije nekoč tudi našemu narodu na kulturno prosvetnem polju zvezda vodnica A Ima m a t e r Sokol Telovadna akademija sckolskega društva Ljubljana- matica Na predvečet narodnega praznika te priredilo Sokobko društvo Ljubtjana-inatica v svoji telovadnici v Narodnem domu telovadno akademijo, ki je du&egla v vsakem oziru popolen uspeh Dvorana je bila nabito polna od sokolske-ga članstva in Sokolstvu naklonjenega občinstva. Prireditev so poselili tudi konzula g Rlchard in dr. Resi. dvorna dama dr. Tavčarjeva, veliki žnpan dr. Vodopivec, komandant dravske divizijske oblasti general Kalafatovlć, generat Vuku vic in večje število častnikov, starosta JSS E. GangJ. zastopniki ljubljanske župe In ljubljanskih sok društev i dr Aranžma akademije je bil brezhiben in je zapustil v vseh prisotnih globok vtis. Telovadni nastopi poedinih oddelkov so se vršili točno po sporedu Ženska deca je ievajala vaje z obroči, moška deca ie pokazala snov in potek vzorne telovadne ure. Člani so nastopili s tremi točkami: Z vzornimi prostimi vajami, na konju na št7 % ročaji in s preskoki čez konja vzdolž Članice so izvajale vedno lepe. vedno učinkovite vaje s snežnimi kepami, ena vrsta članic ie nastopila na bradlji in končno so še nastopite skupno s Člani v telovadni kompoziciji »Faust« (0 članov in 6 članic) ženski naraščaj je vežbal rajalne vaje, moški naraščaj vrhunske proste vaje in telov kompozicjo »Marseillaise« Vsi oddelki so bili v izvajanju storili v polnem obsega svojo sokolsko dolžnost, potrudili so se v deln Lastno spoznanje, da si storit to, kar ti veleva sokolska naloga, naj je vsakomur — od onega najmlajšega Sokolička do najstarejšega Sokola — najlepša pohvala. Ženski naraščaj, ki je nastopil kot omenjeno z rajalnimi vajami. Je moral to točko ponoviti; iznenadile so nas vaje Članic na bradlji. Telovadna kompozicija »Marseillaise«, ki je bila zaključna točka telovadnega sporeda in jo le izvajal moški naraščaj ob petju sokol-skega pevskega zbora in spremljevanju klavirja ie dosegla sijajen uspeh. Takoj po telovadbi so se zbrali vsi društveni telovadni oddelki z društv. odborom na čeln v telovadnici in je imel društveni častni starosta br dr. Murnlk na vse navzoče lep govor, v katerem se jr v izbranih besedah spominjal fran-cosko-Jugoslovenskega prijateljstva in našega narodnega in sokolskega praznika 1. decembra. Z državno himno »Bože pravde« le bila zaključena prireditev, kakršne že dolgo nismo videli v I.Jabliani Sokolska hvata vam vsem od najmlajšega do »tajstarejšeca člana za Vaše neumorno sokolsko delo za svoje društvo, hvala ra prelep nži-tek na akademiji. Zdravo' — Pravilno varovanje in pomoč pri telovadbi ter prvo pomoč pri telovadnih BSSKSS-dah bo nazorno predstavljal film, ki ga izda ĆOS. Pri sestavi filma bodo sodelovali: zdravniški in biografski odsek COS. ter priznana telovadna strokovnjaka brata Erbvu in 0Čena£ek. Film ima namen, da kolikor mogoče odpravi nezsooV, ki M dodajajo pri telesnih vajah, obenem pa bo služil kot pripomoček v sokolskih prednjačkih tečajih, da se prednjaki naučijo pravilnega varovanja in pomoči pri telovadbi. Tak film je vsekakor velik napredek v tnle?»ni vzgoji. — Inozemei o Sokolstvn. Japonski vojni ata£e na Dunaju podpolkovnik šinozukou je prisostvoval na lanskem fMtokoltken zleiu v Pragi kot določat japonskega vojnega ministra. Poročilo, ki ga je i>oslal svojemu ministru, je bilo zelo obSirno in j>olno hvale in priznanja Sokolstvu. Ms*i drugim pravi v tem poročilu: »Kdor bofa jnijmili moč in bodočnost Češkoslovaškega naroda, ta mora v celoti poznati sokolski pokret,t Dalje pravi: »Kdor je videl potovanje in prihod Sokolov na list, se mu je nehote vzbudila misel, da odhajajo na bojišče-. Tudi o telovadbi in povorki je poročilo po1qo hvale in prizji» nja. — — Priznanje Sokolstvu Univerz« KtH -Jegacv College je zaprosila CO>., da bi ji poslala sposobno prednjakinjo, ki bi na uni verzi predavala o sokolskem telovadnem sestavu z ozjrom na telesno vzgojo. Povod tej prošnji COS. so dale znane zjnage Sokolsiv.t ca mednarodnih tekmah in olimpijadi, kar znači, da je sokolski telovadni sestav edini najboljši in najdovršenejsi. — Koliko ima COS. «nkoL domov iu letnih telovadiš«? Po statistiki COS. ima HJB društev svoje lastne pokolske domove, 11 pa lastna letna telovadiš««. Iz navedene statistike je torej razvidno, da ima vsako fv drultvo svoj dom oz. letno telovadiSče. Naj več sokolskih domov ima župa polkovnika Sveee 27, TvrŠova 25, in Vzhodiiočeška Rt Po 1 sokolski dom imajo župe Nitranska. Podkarpatska in Dunajska. Brez lastnih »lomov pa sta Župi Vvchodoslavenska in Žanra nična. — Telovadec in športnik. Pri nekem teku v Nemčiji je bilo treba preplezati SJM m visoko zapreko. Ko so tekmovalci pritekli do zapreke, športniki niso mogli preko zapreke, ker iim je bila previsoka, telovaoc i pa so z lahkoto prišli Čez zapreko. Dokaz kakšne zmožnosti si pridobimo z vajami na orodju. Iz tega sledi, da se telovadce hitreje priuči skoku ob palici, nego športnik. S telovadbo si j>ač vzgojimo vsestranske telesne spretnosti. — Italijanski ta&isti prevzeli nadzor nad športom. S posebnim vladnim odlokom je bil postavljen italijanski olimpijski odbor pod fa5i9tovsko nadzorstvo. Enako kot olimpijski odbor so tudi ostala telovadna in športna društva pod faŠi9tovskim nadzorstvom. Vsekakor lep vzgled kulturne svobode v domovini dvatisoČletne kulture. — Belgijski gimnastiki, kakor poročajo njih listi, se iz dosedaj neznanih vzrokov ne bodo udeležili tekmovalne telovadbo na olimpijadi v Amsterdamu, ravnotako ne Fin-ei. Tako se krog tekmovalnih vrst vedno bolj krči. — Nizozemska telovadna zveza pokazuje v zadnjem času veliko aktivnost, posebno ▼ ustanavljanju novih društev in pridobivanju novih članov. Pred kratkim se je ffffl na poziv nizozemske telov. zveze (5 mesečni prednjaČki tečaj, ki ga je uspešno vodil izvrstni švicarski telovadni strokovnjak g. Miez. Prvi ugodni rezultati so se pokazali v tem, da so mnoga društva, ki so bila izven zvezo, pristopila v zvezo. Zveza je Štela koncem meseca februarja 1927 300 društev s 96.431 člani, kar je z ozirom na 8 miljonov prebivalcev slaba relacija. — Telovadba v Estonski. Da bi se telovadba v Estonski razvila do iste visine, kakor po drugih sosednjih državah, je sklenil estonski parlament, da ustanovi v ta namen poseben fond, in sicer se bo ves davek od prodaje alkoholnih pijač in tobaka nalagal v ta fond. Uprava za telesno vzgojo Estonske republike, je v času od 1. marca do 1. oktobra 1926. nakazala v to svrho 220.0)0 mark, od katere svote se je porabil en del za zgradbo stadiona, drugi del pa za izobrazbo telovadnih učiteljev. — Najboljši lahkoatletieni rezultati »vira rs k i h gimnastikov. Dosedanji najboljši rezultati, ki so jih dosegli švicarski gimnastiki pri raznih telovadnih tekmah iz lahka atletike so sledeči; tek na 100 m 11 sek, 800 m 2.04. iek z zaprekami na 110 m 14.8, skok v daljino 692 cm, skok v višino 180 cm, skok ob palici 362 cm, met krogle 13.43 in, met kopja 51.30 m in met diska 99.90 bl stran 4 •SLOVF N*K 1 NAROD* dne 4 decembra 1927. Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 3. decembra 1927. — Proslava našega narodnega praznika t Pragi. V četrtek se je vršilo v posvetovalnici staromestnega magistrata v Pragi manifestacij sk o zborovanje Češkoslovaško-jugo-alovenske Lige in Jugoslovenskega Kola pod predsedstvom prosvetnega ministra dr. Uod-že in predsednika Kola generalnega konzula R- Bradanoviča. Zborovanja so se udeležili nad poslanik Lazarevič z uradniki poslaništva, generalni konzul Cvjetiša, poveljnik praške garuizije general š' ara, generalni inspektor Podhajskv, b: unister dr. Schieszl, mnogo poslancev, iiiskih profesorjev, članov francoske ialke misijo, cela jugoslovenska praska . olja in mno go drugih prijateljev jugosi<» li.^kega naroda. Pevsko društvo praških ueileljev je otvorilo svečanost, na kar je spregovoril minister dr. Hodža, ki je vzel za podlago svojega govora božično proklamacijo kralja Petra L 1914. NaglaSal je, kako težka je bila borba Jugoslovenov za osvobojenje in ujedinjenje in občudoval je njihovo narodno moč in samozavest. Omenil je tudi Malo an tanto, ki po njegovem prepričanju ni samo formalna tvorba, marveč sloni na trdih zgo dovinskih in po Ulični h temeljih. Potem je govoril profesor trgovske visoke šole dr. Dvorskv o elementih, iz katerih je sestavljen jugoslovenski narod. Obema govornikoma se je zahvalil konzul Bradanovič. V okvirju proslave je bila v Tvrševeni domu svečano otvorjena razstava slik akademičnega slikarja Mike Miljana, ki je študiral pred voi-no na praški akademiji. — Proslava našega narodnega praznika t Bratislavi. Bratislava je proslavila jugoslovenski narodni praznik s slavnostno predstavo v Narodnem gledališču, ki jo je priredila deSkoslovaška-jugoslovenska Liga. V prizori ii so opero vBoris Godunovc z ruskim opernim pevcem Meljnikovim. Slavnostne predstave so se udeležili številni zastopniki slovaške javnosti. Pred začetkom predstave je zaigral orkester jugoslovensko in Češkoslovaško himno, na kar je bratislavski župan dr. Bella spregovoril o Češkoslovaško-jugcslovenski vzajemnosti. _ Kako postopajo fašisti % liašim narodom. V soboto, 19. nov. ob 22. je v bližini Križišča pri Rauberkomandi patruljirala patrulja fašistovske milice. Mimo patrole je v spremstvu svojih dveh bratov prišel popolnoma gluhonemi delavec Lojze Freliu, Slovenec iz Ložice v vipavski dolini. Ker se Fre-lih na klic patrole ni ustavil, sta dva miličnika iz neposredne bližine oddala na gluhonemega šest strelov. Edeu ga je zadel na roki, ostalih pet pa v prsa. Miličniki so odvedli ranjenega Freliha do vojašnice na Rauberkomandi, kjer je vsled notranje izkrva-vitve izdihnil. Zdravniške pomoči ui bilo. Freliha sta na mrtvaškem odru v Postojni ves čas čuvala dva karabinjerja. I"udi pogreb sta spremljala karabinjerja, ker eo se oblasti bale upravičenih demonstracij prebivalstva radi tega nečuvenega umora. Brezobzirnost in predrznost fašistov gre tako daleč, da bo moral nastopiti proti temu izzivanju ves kulturni svet. — Sodniki za novinarsko spore. Pravosodni minister dr. Dušan Subotič je sklenil aveljaviti novinarsko uredbo, ki jo je izdal bivši pravosodni minister dr. Srskič. V ta namen bodo v najkrajšem času imenovani v vseh večjih mestih posebni sodniki, ki bodo v smislu uredbe reševali spore med novinarji in lastniki listov. _ Zahteve vseučiliškik profesorjev. Udruženje vseučiliskih profesorjev v Zagreba je poslalo prosvetnemu ininisrru spomenico, v kateri energično zahteva, naj se črta iz novega finančnega zakona zloglasni člen 44. ter onemogoči vsaka redukcija ali okr-nitev fakullet. Enako spomenico so poslali vseučiliški profesorji tudi Narodni skupščini — Kouicrenta o komercijalizariji železnic. Prometno ministrstvo jo pouovuo zahtevalo od vseh gospodarskih organizacij in zbornic, naj določijo svoje zastopnike za veliko konferenco o komercijalizaciji železnic, ki se bo vršila pod predsedstvom prometnega ministra v pondeljek 5. L m. — Propagandno gostovanje ljubljanske opere. Umetniški oddelek prosvetnega ministrstva je dovolil ljubljanski uperi propagandno taruejo po Vojvodini, ki se bo vršila v aprilu prihodnjega leta. Ljubljanska opera bo gostovala v vseh večjih krajih Vojvodine, tako v Novem Sadu, Somboru, Subotioi, Velikem Beckereku, Vršecu in Veliki Ki-kindi. Ni izključeno, da priredi nekaj gostovanj tudi v Beogradu. — Lep uspeh poštne organizacije. Kakor znano, so bili dne 1. aprila lanskega letu poštni zvanioniki in siužitelji ;zpod Treh shiibenih let degradirani za dnevmčarje. To degradiranje je pa bilo prizanešeno samo nameščencem državne policjske straže, policijskim agentom ter zvamčnikom finančne kontrole. Vrla organizacija je takoj na »o začela z vso odločnostjo in vztrajnostjo delovati, da doseže oškodovanim poštnim uslužbencem nazaj prejšnje mesto v državni službi. Boj ie bil uspešen, zakaj čl. 65 fin. zak. za leto l°28 in 1929 pravi: >Na vsa mesta zvaničnikov in služi teli ev se morejo posamezne osebe postavljati za dnevuičarje v smislu zakona, razen v državni polic:iskl straži, za policijske agente, za zvaničnike m sluzitelje poštne, brzojavne In telefonske stroke in za zvaničnike finančne kontrole. — Pri poštni hranilnici v Ljubljani se pripuščajo k izkušnjam za III. kat. tudi dnevničarji. kateri imajo šolsko izobrazbo za III. kat. in več ko dve leti službe Organizacija ptt uslužbencev je napravila potrebne korake pri poštnem ravnateljstvu, da bi rudi tako postopalo, kar bi bilo povsem prav in pravično. — Društveno de'ovanje poštnih uslužbencev. Z zadnje odborove seje OPO v minulem mesecu posnemamo blagajničarjevo ooročilo, ki pravi: Dohodki Osrednje postne organizacije izkazujejo 31.5S2 Din, izdat- ki pa 24.399 Din, prebitka torej 7183 Din. Provizija tvrdfc iz leta 1922 do 1924 znaša 3304 Din. Od brošure »Ljubljanska pošta« je do danes dobička 3058 Din. Skupno premoženje znaša 13.546 Din. — Zopet nic! Tudi v decembru kronski vpokojenci nismo bili prevedeni v dinarske! Vse lamentacije so bile zamasi. Seveda, gotovi gospodi je aobro. Kaj jo brigajo kronski vpokojenci, ki si niti močnika ne morejo privoščiti. Črna oehvaJežnost. — Glasbena Matica v Prnjo. Danes ob 4. uri pop priredi svetovni češki godalni kvartet »Zika« koncert v stolni cerkvi. Cene so zelo nizke tako, da je omogočen po-set tudi najrevnejšim slojem. Program tvorijo izbrane skladbe svetovnih skiadateljev: Beethovna, Havdna, Mozarta, Scbumanna, Dvofaka, Cajkovskega in Suka. — Opozorilo dobrovoljcem. Ministrstvo za agrarno reiormo opozarja dobrovoljce in druge agrarne interesente, da je dodeljevanje zemljišč za tekoče gospodarsko leto zaključeno in da naj do novega gospodarskega leta nihče več ne vlaga zadevnih prošenj. — Novi gradbeni kreditu Za vodovod na zagrebškem aerodromu je odrbren kredit v znesku 200.000 Din. za popravilo poslopja potijskega inreiidantskega skladišča v Petrovaradinu 100.000 in za nova poslopja poljedejskega ministrstva 2,447 000 Din. — Ukazi v prosvetnem ministrstvu. V prosvetnem ministrstvu pripravljajo nove ukaze o premestitvah, napredovanju in vpo-kojitvi učiteljev osnovnih šol Ukazi bodo prihodnji teden predloženi kralju v podpis. — Manifestacije pred francoskim konzulatom v Zagrebu. Zagreb je letos na poseben način proslavil praznik osvobojenja m ujedinjenja Zgodaj zjutraj so se začeli zbi-riti manifestanti pred univerzo, od koder so odkorakali na Preradovičev trg, kjer jih je sprejet pred italijanskim konzulatom močan korden policije Tu le zlasti akademska m!ad*na demonstrirala proti Mussoliniju. Nastopiti je morala policija, ki je demonstrante razgnala Pred francoskim konzulatom ie prišlo do spontanih manifestacij za francosko - jugoslovensko prijateljstvo. Ma-nifestanti so zapeli francosko in našo himno. Na balkonu se je pojavil francoski konzul, ki so mu priredili manlfestanti navdušene ovacije. — Za naše onstran granic )e zavedna družba v Šmarju pri Jelšah nakazala Jugoslovenski Marci zbirko 85.50 Din. Iskrena hvala. — Ne vračajte naših dopisov, ki smo jih primorani vam pošiljati radi neizmerne be. de. Zavedamo *e vaših teikoč v borbi za življensk' obstanek, a vendar je še v vaših močeh, da pomagate nam najbednejšim. Vsak najmaniši dar v blagu aH denarju bomo hvaležno sprejeli Spominjajte se nas zlasti pred Božičem, da priora vi te vsaj malo veselja nam najbednejšim slepim. — Milodare sprejema Podporno društvo slepih, Ljubljana VVolfova 12. — Velike nevihte v Hercegovini. Iz Mosta rja poročajo, da divjajo že dva dni nad Hercegovino strašne nevihte. V gorenji Hercegovini šo veliki snežni zameti popolnoma onemogočili promet med Nevesinjem in Gackom. Veter je podrl številne brzojavne droge tako. da je prekinjen ves brzojavni in telefonski promet. — Iz Planine pri Rakeku: Na praznik dne 8. decembra priredi Dramatični odsek U V. I. iz Ljubljane pri nas gledališko predstavo >Mrak< drama v 3 dejanjih. Občinstvo vabimo, da se te prireditve udeleži v velikem številu, ker je ta igra res nekaj lepega. Predstava se vrši v Vilharjevem domu, začetek ob pol 4 uri popoldne. 943-n — Božične razglednice ^Družbe sv. Cirila in Metoda« so izšle Prosimo vse zavedne Slovence, da se poslužljo za voščila ie teh narodnih razglednic Naročajo se v C. M. pisarni, Ljubljana, Narodni dom. 946-n — VeMka žehta ni več strašilo, pred katerim :e v^aka tospodmja enkrat ali dvakrat mesečno trepetala — Danes le vsaka gospodinja v stanju da tako delo opravi kot za zabavo — Vsak teden postavi umazano perilo, da se čez noč namoči, a potem ga prekuhaj z »Radionom«* v času, ko pripravljaš kosilo. — Končno izperi v čisti vodi, pa je v eni uri pranje gotovo, a perilo belo kot ?neg Sf*ofc pretto bože 17 \ii 192 \A UKORI Iz Ljubljane —1} Odličen gost. Snoči je prispel v Ljubljano g. dr Otokar Beneš, bivši dolgoletni konzul češkoslovaške republike v Ljubljani, znanj veliki prijatelj našega naroda. Ustavil se ie v Ljubljani, da poseti številne svoje prijatelje in znance pred odhodom na svoje n;vo mesto v Indiji. G. dr. Beneš je namreč imenovan za generalnega konzula svoje države v Bombavju. Dobrega našega prijatelja iskreno pozdravljamo ca naših tleh Ui mu želimo mnogo uspeha in sreče na novem ajegovem mestu v daljni Indiji. —Ij Avstrijski generalni konzul g. dr. Plemen je nastopil včeraj pettedenski dopust. Za časa od otnosti ga bo nadomesio-val višji revident g. Strandner. —Ij Oblastni urad za posredovanje dela privatnim nameščencem v Ljubljani ima v evidonci sledeče službe iščoče moči: 11 trgovskih pomočnikov in prodajalk raznih strok, 4 blagajnicarke, 3 izložbene aranfcrte, 4 trgovske potnike, O knjigovodij, 5 trgovskih poslovodij raznih strok. S pisarniških uradnikov. 2 obratovodjt za kemična podjetji, 5 rudarskih tehničnh uradnikov, 3 pomožne carinske posrednike. 4 praktikante za urade, 9 kontoristinj, 10 skladišč- nikov, 5 stenograimj v raznih jezikih, 1 rudarskega geometra. 2 dro« is ta, 3 tehnične risarje. 2 elektrotehnična uradnika. 1 brodograditelja, 3 šumarske uradnike, 3 laborante za proizvajanje špirita. Vsa podjetja se naprošajo, da se v slučaju potrebe izvežbumh delovnih sil iz vrst privatnega namešcen-stva obračajo na gornji urad. Urad posreduje za obe strani, za delodajalce kot delojemalce popolnoma brezplačno. —!j Proslava ujedinjenja sokolskoga društva v Stopanji vasi se vrši v nedeljo, dne 4. t. m. v društveni telovadnici po izbranem slavnostnem sporedu. Začetek ob pel 8. uri zvečer. Član iv slavnostnem kroju. K obilni udeležbi vabf odbor. —Ij Miklavievanje na Taboru. V pondeljek pop. ob pol 4. uri za mladino: I) a) godba, b) Miklavž prihaja (igrokaz- Tratar) e) Špelca z medvedkom (scena — gdč. G r odljeva), d) Nastop Miklavža s spremstvom, c) Razdeljevanje daril. II) ob 20. uri zvečer za odrasle: a) igra hudičev ob peklenskem t'-gnjo, b) Nastop Antona c) mladinska scena, d) Nastop Miklavža, e) razdelitev daril. _ Plea.— Oder je bogato opremljen, scena pri odsevni razsvetljavi, pekeJ fantastično bajno razsvetljen, parkeljcem zabranjen vstop z odra v dvorano. —Ij Princ in prineesinja Kolibri. V Ljubljano sta dospela pritlikovca princ Kolibri in princezinja Kolibri, ki sta v hotelu Llovdu. Princ je visok 60 em in je star 25 let, princezinja pa je stara 20 let Jutri v nedeljo se bosta ves dan od 8. zjutraj dalje predstavljala ljubljanskemu občinstvu v salonu hotela »LIoyd<. —Ij Trgovine v nedeljo pred sv. Miklavžem. Gremij trgovcev obvešča vse Člane, da so trgovine v nedeljo pred sv. Miklavžem lahko celi dan odprte. Načelstvo. —Ij Gremij trgovcev v Ljubljani vabi vse trgovce, ki se bavijo s točenjem alkoholnih pijač, da se udeleže sestanka, ki ga sklicuje gremij za v pondeljek, dne 5. decembra ti ob 8. uri zvečer v zborovalnico Zbornice za trgovino, obrt m industrijo, Beethovnova u!. 10, desno. Na sestanku se bo obravnavalo vpračenje prepovedi točenja alkoholnih pijač. Načelslvo. —Ij Mestno središče »Trezne mladine« v Ljubljani javlja, da se vrši v soboto, dne 3. L m. v akad. kolegiju predavanje za ni-žješolce ob pol petih, za višješolce pa ob petih popoldne. Po predavanju za vi^ješjl-ce bo seja Širšega odbora. Zdravo! Tajniki. —Ij Miklavž na Taboru. Sprejemanje daril se vrši na Trboru poleg društvene pisarne v nedeljo popoldne od 3 do 6. ure ter v pondeljek od 9. ure zjutraj nepretrgoma do S. ure zvečer. Kdor prinese darilo za popoldan, mora kupiti obenem tudi sedet, ker bodo Isti numerirani, da se bo moglo izvršiti obdarovanje v kar najlepšem redu, bHro in točno. — Sedeži 6 Din. stojišča 3 D!n. — Začetek popoldne točno ob pol 4^ zvečer ob S. url — Prireditveni odsek 935-n —Ij »Miklavžev večer Atene« se vrši v nedeljo, dne 4. decembra v veliki dvorani Narodnega doma cb pol 5. uri popoldne. Prijave se sprejemajo v soboto, dne 3. decembra od 10. do 12. ure dopoldne in od 5. do 7 ure zvečer v prvem nadstropju Narodnega doma in v nedeljo od 10. do 12. ure dopo'dne. Ob vseh navedenih urah se sprejemajo mala darila za otroke in se Izdajajo legitimacije 936-n —Ij Polet okoli sveta. Danes je pričela predvajati ZKD v prostorih kina Matice izredno lep hj poučen film. ki nas upozna z vsemi del* naše zemeljske oble io z običaji in Šegami dotičnih narodov. Iz Pariza nas popelje film preko Gcneve v Egpt v Libijsko puščavo, nadalje skozi Sueški prekop v angleški Aden, v Indijo, na Malajske m Bormudske otoke, ua Kitajsko in Japonsko, nadalje v San Francisko, preko cele Amerike v Newyork in nazai v Pariz V nepopisno lepih slikah se nam predočujejo vse krasote in značilne posebnosti dotičnih pokrajin, tako da ostane vsakemu gledalcu ta film nepozabno v spotmnu Radi izredne lepote, poučnosti in zanimivosti tega sporeda, ki ga ZKD predvaja prvič na svojem sporedu, vrbimo k najobilnejšemu obisku vsakogar, kdor se zanima za potovanje in spoznavanje sveta, zlasti pa mladino m di-laštvo Današnja predstava se vrši ob 14.30 uri; film se še ponavlja hitri ob 11. uri dopoldne in v pondeljek ob 14 30 uri. —Ij Vičanl. Miklavžev večer v pondeljek zvečer v gostilni Amerika. G'ince 941-n —Ij Plesne vaje v salonu Amerike, Glin-ce, se vrše ob sobotah zvečer 942-n —1] Za Miklavža m Bož Č Vam nudi najceneje veliko izbero vsakovrstnih otroških vozičkov, igračnih vozičkov Itd »Tribuna P. B. L., Karlovska cesta 4. Opozarjamo tudi na današnji oglas. —Ij Pod oficirsko podporno društvo za Slovenijo v Ljubljani priredi v nedeljo 4. decembra t 1. zabavni večer v restavracijskih prostorih hotela »Miklič« v svrho proslave Narodnega ujedinjenja. Pričete* ob 20. uri Dovoljno zabave in plesa. Vstopnine ni, temveč samo dobrovoljni prispevki. Vljudno vabi odbor. 944-n —Ij »Marti no vanje« ženske sentpeterske C. M. podružnice v Ljubljani je prineslo glavni družbi Din SjOOO.—. Pofrtvovalnemu In marljivemu odboru iskrena hvala! 047-n »—lj »KoleđoTanjec Ciril Metodove drnž-e se vrši, kakor običajno dne 5. januarja 028 v Narodnem domu. 945-u —Ij Gledališč« »Lutka* na Tabora. Na splošno željo se ponovi danes pop. ob 3. igro »Gasperček dvorni zdravnike Zaradi reda te bodo izdajale izkaznice za vstop k predstavi dopoldne od 11. do 12- vre v veti poleg glavnega vhoda in pop. pol ure prod začetkom predstave. Gledališče »Lutka« na Tabora nudi mladini plemenito zabavo io izobrazbo. Zato občinstvo posebej opozarjamo na važnost teh predstav, ki se posebej prirejajo za mladino z velikimi žrtvami in samo Is ljubezni do iste, —g Največjo izbiro bluz. otroških obleke in plasčkov oodl ceno KRIŠTOFlC-BUČAR. Oblačila tvrdke J MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12. so najboljša in najcenejša. —Ij Sokol Šiška. Plesna šola Sokola v Šiški priredi v soboto. 3. L m. ob 20. uri v dvorani hotela Bellevue Miklavžev večer, združen s čajanko. Vabimo vse članstvo, ljubitelje plesa In družabnosti, kakor tudi po plesalcih vpeljane goste k mnogoštevilni udeležbi Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Darila se sprejemajo v petek in soboto od 17. ure dalje na BeUevne* Zdravo! Odbor. 950-a _lj Jutri ^Nedeljske popoldauske družabne plesne vaje g. Jenka-:. v veliki dvorani »Kacine« od 4. do 7. pop. in ne kakor je bilo ustmeno javljeno, ker se v tej dvorani ne vrši Miklavževo popoldne. G. Jenko bo poučeval zadnje slike priljubljenega Slov*-Foxa in prične z novim angleškim Boston-VValts, Zacetniki-ee za Slo\v-Fc^ in Tango vabljeni že ob 3. pop. Studenti-nje znižano Članarino. Na praznik 5. t, ni. se istotako vrši pop. ob i v veliki dvorani iKazine*; »Dan cing« z različnimi plesnimi in družabnimi igrami. Večerni plesni tečaji-perlekrije vsav ko sredo ob S. ari zve& v levi spodnji dvorani bol. »Union«. 949-n —lj Utopljenka r Ljublj&nicL Iz ^Ljublja-nice so včeraj potegnili v šiepanji vasi truplo neke mlade utopljenke, čije identitete do sedaj ie niso ugotovili. Truplo, ki je ležalo najmanj že štirinajst dni v vodi in je ie deloma razpadalo, so prepeljab* v mrtvašnico v štepanjo vas. —lj Žrtev radovednosti. V sredo zveč«ir je stala pred trgovino Bata v Prešernovi ulici služkinja Marija Verbič in opazovala pestro vrvečo množico, ki je občudovala iz ic-Žbo. Marijo je premotila skušnjava in pridružila se je radovednim gledalcem. Svojo radovednost pa je drago plačala. V gneči ji je neznan, spreten uzmovič popolnoma ne-opaženo odrezal torbico, v kateri je bilo 1500 Din in poselska knjižica. Uboga služkinja je ob vse svoje prihranke* ki jih je prištedila tekom Šestih mesecev. K nesreči se je pridružila se druga, da je namreč Marija baš dan poprej izgubila službo. —Ij Dva mlada tatica. Policija je aretirala ključavničarskega pomočnika Frana š. in ključavničarskega vajenca Miho J., ki sta svojem o mojstru odnesla razno orodje v vrednosti 2000 Din. Tatica, ki valita krivdo drug na drugega, sta bila izročena sodišču. —Ij Od doma je izginila lOletna Terezija Kopač, stanujoča na Viču stev 27. Pogrešajo jo že cd 28. novembra. Terezija je majb ne postave, sušena, bledega obraza in kostanjevih las. Oblečena je bila v modro volneno obleko, belopfkčast predpasnik in črne tu-ristovske čevlje. —lj Pogreša se 21Ietna strojna pletilka Marija Babšek, stenujoča v Rožni dolini. Babskova je odšla 13. novembra k svoji sestri Alojiiji Skubic v Hradeckega vas, kjer je prenočila, drugo jutro je pa odšla, rekoč, da se pelje domov k svoji materi Ivani Skubic v Zavrstniku. Od tega dne dalje BabSkovo pogrešajo, kajti k materi ni dospela. Ni izključeno, da je utopljenka, katero so potegnili iz Ljubljanice in o čemer poročamo na drugem me^tu, identična s pogrešano Babekove. Socliahstičua kandidatna iisia ponovno zavrnjena. Na pniožbu klerikalcev jc bila socijahšiična kandidatna lista ponovno zavrnjena v popravdo Klerikalci so i._m-reč zahtevali izbris kandidatov sovi&Sfja Goiouha iu novinarja Golobe, ker au biwi* v Mariboru nepretrgoma j\c leti. Obemu manjka samo par tednom Mesto ajiii »o morali socijalisti postaviti nov« kandidate. Radovedni smo, kaj si Podo klerikalci ie izmislili, da bi lahko epetoogoCfll na>i>roroe kand dature —m Poostritev pasjega kontoiuaca. Ker s>o hodiii v zadnjem času kljub pasjemu koc-tumacu po mestu psi brez nagobčnika in je bilo ugrizenih več ostb. razglasa meseci magistrat, da je d->bil tnestnj konjač ponovno serog riiilog. da mora pokončati brez izjeme vse ps-e ki i h zaloti brez nazotrčnikj —m Miklavžev večer v Narodnem gledališču Nar'>dn gledališče priredi v pondeljek ob 17 mladmsko predstavo. Vprizon &e Gasparijev »IHvji mož*. Po predstavi pride Miklavž u bo tisdaroval vse pr dne otroćiče Darila ie oddati najkasneje do ?rrdeljka opoldne v gkdaliiki pisarni. —to Odpnvcdl stan .j van j se množi?. Kl'ub svoječasnemu zagotovilu hišnih posestnikov, da bodo pri odpovedi stanovanj posropali skrajno obzirno, «ve stanovanjske odpovedi silno množe. Veki večkratni hlsni posesinik ie odpovedal vsem svojim strankam — ofcrog 50 — Za stanovanj zahteva tako horendno najemnino, da Je običarn; smrtnik sploh ne zmore. Iz Celja —c Uradni dan Zborn'ce za trgovino, obrt in Industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico bo v torek, dne 6. decembra od 8 do 12. ure dopoldne v ravnateljevi sobi v poslopju carinarnice, Savinjsko nabrežje. —c Proračun celjskega okrajnega zastopa za leto !°2S ie sestavljen. Srrankam je na vpogled med uradnimi urami od 8. do \2. ure v uradr.ih prostorih v Vodnikcvi ulici do vštevSi 10. decembra. —-e Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna *Pri Mariji Pomagaj* na Glavnem trgu —c Regulacij* Budin je. Seduj se vr5e razne predpriprave za glavna regularna dela. Ta dela izvršuje vojaštvo. Ko dospe potrebni materijal, se prične takoj z glavnimi deli. Reže se nova črta, tako da bo tok Hu-dinje ponekod dobil novo strugo. Na nekaterih krajih polože v strugo lakozv. mrež-nate prage in bodo tako dviimili nivo iste. Struga bc na ta način tako utrjena, da je voda ne bo mogla več izpodkopati. —c Knjigovodski tečaj, katerega priredi kulturni pododsek delavske zbornice v Celju ima prvi sestanek v pondeljek dne o. decembra t. L v prostorih >Trgovske sole v Olju« druga soba pritlično levo, na katerem se bodo določile učne ure, ter se dogovorilo vse potrebno glede obdržnvanja tega tečaja. Kakor že omenjeno je tečaj brezplačen, ter je isti namenjen v prvi vrsti le onim udeležencem, kateri si hočejo na ta način pridobiti temeljne pojme o knjigovodstvu, ne da bi morda iz tega tečaja izšli kaki usposobljeni uradnikL Iz Maribora II —m Koncert godbe kraljeva garde. £ noči se je vriil v union&ki dvorani koncert godbe kraljeve garde ped vodstvom |tapeJnika podpolkovnika pokurnvja Kljub ptevimlm koncertom, ki so se vršili zadnje čase, je bila velika unionska dvorana do zadnjega kotička napolnjena. Godba, broje-ča 120 mož. le podala res u:netni£ko izvajane skladbe in je bila zato deležna viharnega aplavca Kapelniku Pokornyju Je mariborska godba poklonila srebrn, oficirski zbor pa zelen lavorjev venec. —m Koncert Zika v Maribora. Na s v o. jem pondeljkovem koncertu, za katerega vlada v Mariboru izredno zanimanje, bodo Zikovci igrali Havdnov sedalo! kvartet v G-molu, nadalje znamenito Skerjančevo So-natmo da camera, ki je bila vsepovsod iz. redno simpatično sprejeta rn Sukov godiini kvartet v B-duru. Preostale vstopn.ee se dobe v preprodali m na večer pri blagajni. ZJkovcc mora vsakdo slišati. 5. d icemb r* a Miklavžev večer ,,Liublfanskega Sokola" v Narodnem domu za mladino ob 5., za odrasle ob 8. PLES Ncve knjige in revije ZBRANI SPIST IVANA CANKARJA. (Sesti zvezek.) »Ob sori«. »Življenje in *mrt Petra Novljaiia«. :Hi>a Marije Pomočnic«L Uvod in opombe napisal Izidor Cankar. V Ljubljani 1927. Založila Nova zaležba. Str. XVI -r 360. — Nova založba se je tudi Iet->» držala svojega velikonočnega in božičneja roka ter izdala pred prazniki nadaljnji zvezek Cankarjevih Zbranih spisov, tako da Io vp.liko, zelo lepo opremljeno in slovnično tiskano delo redno napreduje. Sesti zvczK: obsega zbirko *Ob zori', ki je izšla pri Bam bergu I. 1903- in v kateri je bil Ivan Cenika * združil svoje črtice in novele iz let IM6 1902; pesnik sam je označil to delo kot del«» >čisto pripovednega značaja -. Nato sled! vZivljenje in smrt Petra Novljana^, pr\a zsodba iz rukrarne—mrtvašnice, opis nesrečnega dorastujoČega dečka, ki zablodi v življe nje s svojimi sanjami in se upokoji sele ob smrti, ko ugleda beli, nežni obraz mater<\ ki ga je edina ljubila. Tu se začenja Can karjeva pesem ..sladkega in otožnega hrepenenja-:, ki se §e krepke je, pretresljiv*'* srlasi v zadnji povesti te«rs zvezka, v *Hi>i Marije Pomočnice*, kjer Štirinajst neozdravljivih bolnih deklet s trdno vero pričakuje v smrti zdravja in življenja. — Uvod opisuje posamezne stopnje razvoja v pesniku vem duševnem življenju, kakor se zrcalijo iz novel knjige »Ob zori?, in pojasnjuje. kak<» je Cankar slednjič, po ttjžki notranji krizi, dospel do motiva >hrenenenjaki ga poslei tako mnogokrat ponavlja, in do svoje nov forme poetskecra idealizma. V opombah je zbran zgodovinski material, ki obravnava postanek vsekega dela In usodo vsake Veti i i ge po nje izidu: v leh opombah 5e laatltajS pred nami zanimiva slika na§ih kuji^evni^ razmer, ki nas loči od njih komaj dobri!1 dvajset let. a ki se nam vendar z*^ dir* -zdijo iako daljne. — Knjiga s^ dobi v Novi založiti In vseh ostalih knjigarnah; cenn broš. izvodu Din 68.—, v polplatno ve«- Oiu 84.—, v polusnje vez. Din 110.—. DOMAČE IN TUJI ŠIVALI V POpO BAB I. del: >Sesavci«. Cena trdo resasti* knjigi Din 30._ Za uprav malenkostni znesek Din 30.— nudi ta zanimiva zbirka na 20 tabelah izvršenih v naravnih barvah 186 vrst četveronožnih živali t. j. samih sesav-cev. Seveda ne obsega zbirka samo četvero-nožne živali naših krajev, temveč tudi udomačene In divje živali vsega tujega sveta. Tu se seznanimo z vsemi važnejšimi četverouožnimi živalmi gor-kega juga in tropičuib dežeL Spoznamo pa tudi živalstvo ledenega severa in Jusra io pogledamo v morske globečine, kjer najdemo med večnim snegom in le-doro razne sesavce Čudne vnanjosti in posebnih manir. Med njimi razne mor>ik»' velikane, podobne deloma ribam, ki jih pa moramo prištevati med četveronožne živali ali sesa vce, ker imajo toplo rdečo kri, pljuča za dihanje in ker Žive v svojej mladosti od mu terinega mleka. To zbirko »i marajo omisliti vse naše sole, ker jim bo služila pri naravoslovnem pouku. Tudi ni za našo učečo -*» mladino lepšega in koristnejšega Miklavže vega ali božičnega derila, kakor ta nazoru« zbirka. Ce bo našla zbirka med našim občinstvom zanimanje in priznanje, kskr^no za služi, bo izdalo zalržništvo tudi nadalju** zbirke v isti obliki in opremi n. pr. ptice, ribe. golazen. hrc.Sče, metulje itd. Knjigo jo založila Juu.--slovanska knjigarna v Ljubljani. DE U. LETICA: KLIMA U DALMACIJI. UPCREDJENJE SA KLIMOM NA FRANCUSKOJ 1 TALIJANSKOJ RIVIJERI. Pod ovim naslovom IziSla j#» iz štampe u nakladi »Centralnog Creda< brcSura koja je svojim sadžajem naroČilo Interesantna, Jer sa strujnim podatcima utvrdjuje da je naše primorje u pogledu klimatskih prilika povoljnije i od talijanske i od framuske rivijere koje su na glasu kao klimatska liječiliMa. Broiurs će u najskorije vrijeme biti izdana i u njemačkom i engleskom prevodu a po mogućnosti i na ostalim evropskim jezirima. C brošuri je otisnuto i 6 diagrama koji pružaju jasnu sliku o prednostima klime na naloj obali. Rrolura se može da naruči kod »Centralnog Ureda za propegandu Jadranac u Splitu ili kod Saveza i društava za unapredjenje turizma, odnosno kod svih •Putnika«, te kod ogranaka i kod odbora Jadranske Straae. Cijena je brošuri 6 Din. Sfev 075. Stran 5 ---Moda--- Dva elegantna plašča Za zimski sport Zadnja leta polasti moških in žensk v novembru, včasih pa tudi že i>oprej, nekako mrzlično razpoloženje. Začne se s cem, cia se naenkrat zelo zanimamo za vreme, da se jezimo na barometer, če preveč pada, da iščemo po noviiiah vremenska poročila iz goiskih krajev in da začnemo s»e~n,ič šteti svoje prihranka, da se prepričamo, če nam zadostuje za nekaj dni prijetnega bivanja v zasneženih gorah. Cirn potrka na duri starka zima, se zicns staro in mlado, moški in ženske, zanimati za zim-ski spert. v prvi vrsti seveda za smučanje. Vsi vemo, kako prijetno je umakniti se za nekaj uai v narečje zimske narave in pozabiti tam vse, kar je za nami in pred nami. Zato je tudi težko pihati o dragih športnih oblefcah in drugi opremi, k*er so časi taki, da bi marsikdo z zavistjo čital naša navodila, ker nima denarja, da bi se za zimski sport primemo opremil in oblekel. Smučanje je žal precej drag sport in za srednje sloje skoraj luksuz. To velja zlasti za evropske države, kajti v severnih deklah, kjer traja prava zima več mesecev, so pogoji za smučanje mnogo ugodnejši. Pri nas se je treba peljati daleč iz mesta, da pridemo do ugodnega terena. Nastane vprašanje, kaj rabimo, če se že og-ioČimo za zimski rport. Pri smučanju pridejo v poštev v prvi vrsti smuči in čevlji, ki nimajo z medo nič skupnega. Drugačna je stvar z obleko in drugimi priliki" inaji d, ki so podvržene tudi modi. IJame nosiio pri zimskem portu hlače, kar je zelo praktično, pa tudi lepo. Samo debel uha s tim damam hi svetovan, naj si omislijo poleg hlač se kratko krilo. Zadnjo leta se nosijo večinoma klasične norveške temnomo-dre obleke, ki so pri moških in ženskah enake. Visokim in vitkim ženskam lepo pristajajo dolg* ozke hlače, dečim jih okrogle dame ne smejo nosit.!, če hočejo biti pri smučanju vsaj malo prikup-L'ive. Parižanke so že lani obrnile tem dresern hrbet in medni saloni nudijo letos krasoe smučarske drese, v katerih te mnogo več fantazije, pa so vendar enako praktični kakor norveški. ftia-če pri pariških smučarskih dresih so podobne večinoma jahaškim. spo-Jaj imajo gamaše. Za smučanje se ni ::cba oblačiti preteplo, pač pa jc treba za večerne prireditve, preskrbeti, da nas ne zebe v noge. Športne obleke in blago, iz katerega so narejene, se ravnajo v prvi vrsti po damah, ki jih nosijo. V St. Moritzu, kjer se zbirajo poleg pravih športnikov tudi bogati in mehkužni sloji, ki prihajajo v Švico samo za zabavo in razvedrilo, naletimo na dame v žametastih ali satenastih smučarskih dresih, okrašenih s hermtlinom ali belo lisico. Tu vidimo celo dragocene nakite in sploh vse, kar je zelo lepo, kar pa sportu nikakor ne spada. V zasneženih planinah ni nobena barva dovolj svetla in kričeča. Lahko si izberemo eno bar\o, ki nam najbolj ugaj^. samo da je živa. Pozabiti pa ne smemo na celotni vtis. ki ga zahteva moda tudi pri športnih oblekah. Šal okrog vratu mora harmonirati v barvi s svitrom, čepieo in celo z rokavicami in gamašami žali so sploh edino sredstvo, s katerim lahko dame pri zimskem sportu nekoliko koketirajo. Ker pa ženske brez koketiranja ne morejo živeti, zato posvečajo baš šalom največjo pozornost Poleg dresa In opreme je treba vzeti v gore tudi dobro razpoloženje. Kdor je slabe volje, naj ne hodi pozimi na planine, ker ne bo imel nobenega pravega užitka. Za zimski sport imamo poleg smuči tudi ^anke in drsalke. Sankanje in drsanje ni tako drago, kakor smučanje, in zato je boli razširjeno. Pri sankanju se ne nosijo kožuhi, ker so pretežki in ker jim vlaga škoduje. Isto velja za drsanie fvlošfco psrilo Perilo ie že od nekdai važen del moške in ženske garderobe. Damsko perilo izgublja polagoma svoi prvotni pomen, ker se ie do obsegu in številu tako skrči'o. da skoro ni vredno govoriti o mem. Pač pa tvori moška intimna garderoba še ved^f> važno oog*avje. — Bisten del moškega perila je in ostane sraica. B!ago za sraice le različno. Cez dan nosijo moški enobarvne srajce decentnega vzorca iz zefirja aH pa iz lahkegi angleškega flanela, ki so za Tetcšnio zimo zelo moderne. Oni. ki imaio več denaria. s? nabavilo perpe-'inaste ali svilene sralce. Najmodernejše sraice so one. ki se zaoem'a'o od vrha do tal. Pri svilenih in nooelinastih srnicah prevladuje gladek nanrsnik. MčtfcVp msnS^tp |50 nri vođini <;rn*c ori- ■ ■ T - • — - Arauio Cenuet: Pewat ah Pred Štiriindvajsetimi leii se je Tobv Hali oženil z gospodično Priselilo Brattovo. takrat še pohlevno in krepostno mladenko, ki ie ime-a svoj dom in lepo doto. Zakon ni bil posledica strasme ljubezni ne z ene, ne z druge strani. Bila je zveza dveh resnih ljudi in bila bi trdna, da ni Priscilia dan za vinem ponavljala, da ie hiša. v kateri bivata, njena. Mož ic vedel, da je hiša mena. Ves svet ie vedel, da ie ona hišna posestnica in zato so niene opazke pričale samo o pomanjkanju takta. Toda Priscilia se tega ni zavedala. Imela ie slonovo kožo m misala ie, da ic koža njenega moža iz enakega blaga. Ta domneva ie bila utemeljena samo da je bila Tobvjeva koža na enem kraju občutljiva. Presedalo mu ie neprestano zatrjevanle. da biva Dod streho svoje žene. In predno ie minilo leto dni. si je Priselila izmislila nov način zbadanja. Nekega dne ie pa mož povezal cuiico, se poslovil in stopil h vratom. — Kam pa? — ga je vprašala Priscilia. Malo ie pomislil in odgovoril: — V Ameriko. In odšel je. Tobv si ni preveč belil glave s tem fakoničnim koncem zakonskega življenja. Človek bt mislil, da je zadel n'egov odhod Priscilln kakor strela 'z iasn^ga. Ne. niti naimam ie ni iznenadil. PrisciPa te preizkusila zakonsko živlienie s Tobviem in ni bila zadovolina. Celo veselilo io ie. da se ga te iznebila Imela ie hišo. denar in ponos, pa tudi mir. Mirno ie sprejela svobodo in pospravljala ie v hiši kakor | da se ni nič izpremenilo. Tobv ie dvignil v banki vse svoje prihranke in se vkrcal na parnik »Adri-atic«i ki ga je odpeljal v Newvork. Iz \"ewvorka ie od do to val v Trenton. Mož. ki ie znal tako imenitno izdelovati glinasto posodo, kakor on. ie lahko dobil delo v Trentonu. Ko ie bil v Ameriki že leto dni ie naprosil svoiega tovariša, naj napiše megovi ženi pismo in sporoči, da ie Tobv umrl. Hotel ie biti ronoinoma svoboden in ker ie bil pravičen, ie privoščil popolno svobodo tudi svoii ženi. Niti na misel mu ni prišlo, da počenia kaj izrednega, ko je zapustil ženo in ko to te obvesti! o svoii dozdevni smrti. V Anglijo se sploh ni mislil vrniti. Kljub trdnemu sklepu, da ostane vse življenie v Ameriki, se ie pa čez nekaj let vrnil v Angtiio. Vzrok megovega povratka ie brez comena za zgodovino, vendar na lahko omenimo, da ie nastal iz konflikta med unHo trenton-sklh loncariev in niim. Moč" unije je v Zedimenih državah taka, da bi se moral Tobv ukloniti ali oa umreti od lakote, ako bi hotel ostati pod zistavo federacij. Ni se hotel uk'onit!. Pod tuiim hnc-ntm se Je vrnil v Ang'iio. Nekega dne je vsronil mirno v tovarno nnreetana v Derbviu in tu ie znova /a Čel svoto karpero kot izitrien lončar Hodilo se mu ie dobro. V zakonski iarem se ni dal drrgič izvabiti. Živel ie mimo In uživa' sadove svoiega dela. Pno Wn »e sledMo drtiET^mu in tako te imel nnŠ Tobv na svoi'h krepkih rz^nh kmalu štiri, sledmič na celo net križev. Smrti nekega svojega ortiatelia In steklenici piva se ie imel zahvaliti, da site. Trde inanšete. ki se pripenjajo ua rokave, so že davno iz mode. Poglavje zase tvori srajca za večerne obleke. K smokingu se nosi napol trda aU pa mehka svilena srajca. Zapenja se na črne gumbe. Ovratnik je lahko z dobrimi ali pa s kratkimi zaokroženimi soičkami. Spodnje hlače nosiio moški samo kratke, kajti za dolge elegantni gospodje v svoji garderobi nimajo prostora. Glavno je pri spodnjih hlačah dober kroj. zlasti v pasu. kjer se zapenjajo na tri gumbe. Moda Driooroča tudi iz Amerike inportiram tako zvani athle-tic suits. To it triko brez rokavov, narejen iz lahkega blaga, ki vsesava pot in nas varuje v hladnih dneh mraza. Pozimi se nosi ameriški triko z rokavi. Poleti nosijo moški kratke, pozimi oa b kratkim spodnjim hlačam dolge nogavice. Zelo važno vlogo igraju v moški modi kravate. Pri tem ie potreben smisel za harmonijo barv. da ne nosimo k zeleni srajci vijoličaste kravate. Ele-' "*ni gospodje imajo v svoii garderobi serijo enobarvnih svilenih kravat. V splošnem velja načelo, da mora kravata harmonirati s sratco Da tudi z nogavicami in robcem, ki se nosi v naprsnem žeou. v___<< Decva Vsemu našemu ženstvu v informacijo. sDecva,« velika moda prihodnjega pole t ia. Preko vseh zaprek ie sedai za bodoče poletje vpeljava »Dečve« končno-veljavno sklenjena stvar. Realizacija te lepe in široko pomembne, že pred šestimi leti započete misli, ie zasigu-rana. Zahvala za to gre številnim izmed naših najodličneiših osebnosti. Njih požrtvovalnosti in globokemu razumevanju velepomembnosti in potrebe enotnega, lepega, cenenega ženskega narodnega poletnega oblačila, katero je kreirano iz častitljive naše narodne noše s pomočjo slovite pariške velike mode stilskih oblek, katerih značaj služi oživorvorjenju naše *Dečve«. Prepričani smo. da bodo naše dame z vsem ženstvom Sfoveniie z veseljem pozdravile in sprejele »Dečvo«. dale s tem našim pokrajinam narodno značilno lice Jugoslovenski Matici in *Deč-jemu* domu pa mali gmotni prispevek. Vse dame, žene. matere, dekleta! Vse ženske organizacije pozove k sodelovanju in odzivu Akcija za propagando -Dečve«. Japonke se modernizirajo lokijski list »Asahi« je priobči« zanimiv članek, v katerem avtor ugotavlja da so se Japonke od zadnjega potresa popolnoma spremenile in prero-dile. Duh modernega časa je prinesel nov pokret, temeljito je predrugačil mišljenje in stališče japonske ženske. Toda zdi se — Dravi avtor — da je imel glavni vpliv na nenadni preokret Japonke strahoviti potres leta 1923. Grozna nesreča je zbudila Japonsko iz njenega mrtvila tako. da zavzema zdaj pevsem drugačen položaj v javnem življenju. Treba je samo pogledati moderne žene in mladenke na ulici. Spremljajo jih moški. To je bilo Pred desetimi leti nemogoče. Stara japonska načela in običaji so jih učili, da je greh govoriti z moškim na ulici. Pred dobrimi desetimi leti je bilo na ulici opažati kvečjemu betežne starke in starčke, ki so podpirali drug drugega ali oa brata, ki je spremljal sestro. Nevoščljivo so takrat mladeniči in mladenke zrli za Evropejci in Evropeikami. ki so se roko v roki sprehajali po tokijskih ulicah. Toda sedaj so se Jaoonci otresli zastarelih moralnih predsodkov. Danes hodim dečki in deklice skuDai v šolo in nihče jim ne zameri. Dekleta se na ulici živahno pomenkujejo z mladeniči. Pa tudi obleke se bistveno razlikuieio od onih bivše Japonske. Smelo izzivalna noša moderne Japonke je udarec v obraz dosedanjemu konzervatizmu in pomeni novo epoho v razvoju Japonske. Bubiglavica razkriva čare njihovih črnih las. njihovi obrazi so lepo šminkani, kar je bilo prej dovoljeno samo igralcem, njihova hoja ie prožnejša in zdi se kot bi se vdaiale zvokom ritmične glasbe, prihaiajoče iz zraka. £e nt kaj icc ::i u

ka žena bo v ' seli pogledih podobna svoji evrooski sestri. Praznoverje Josefine Baker Slavna plesalka je trdno prepričana, da [i prinaša srečo zajčja tačica, ki jo nosi vedno s seboj. — Na konjskih dirkah je dobila 400.000 frankov, ker je imela pri sebi zajčjo tačico. Slavna plesalka Josefine Baker, za katero Še vedno nori ves elegantni Pariz, je izdala te dni prvo knjigo svojih spominov. V nasiednjem priobču-iemo kratek izvleček iz te knjige, ki jasno priča, koliko praznoverja je podedovala znamenita plesalka od svojih zamorskih prednikov. Vem. pravi Bakerjeva. da je neumno verovati v nekatera znamenja sreče in nesreče. Vem tudi. da ni treba upoštevati vsega, kar se govori o bodočnosti. Toda za vse na svetu bi ne stopila pod lestev, ker sem prepričana, da bi mi bilo pozneie žal. V moji obla-cilnici je prepovedano žvižgati. Žvižganje nomeni nesrečo, često pa tudi smrt. Kdor hoče iznebiti zobobol. naj položi med zobe košček železa. Kdor hoče biti srečen, naj nikoli ne obuje desnega čevlja pred levim. Podarjen nož uniči prijateljstvo. Nožev in vilic ne smemo nikoli položiti križem. Tudi križem ležečih palic ali stebel ne smemo prestopiti. V četrtek in v soboto popoldne se ne sme šivati. V postu soredeno nit pregrizejo miši. Zdai vam pa izdam svojo taino. Povem vam. kaj se mi je pripetilo z zajčjo tačico. V življenju sem bila zelo srečna. V Moulin Rougeu nastopa nebroj plesalk, toda med tisočerimi postane komai ena znamenita. Trdno sem prepričana, da se imam za svoi uspeh zahvaliti zaičii tačici. Nastopala sem še v gledališču »On slxtv fifth street=. ko sem nekega večera opazila, da me čaka pri vratih mojega salona neznan gospod. Bil te Čuden mož. Lase je imel črne. oči izbuljene, eno ramo nižjo od druge. — Prihajam iz daljnih kraiev, iz vaše domovine, kjer sem se seznanil z nekim prijateljem vaše rodbine, — mi je dejal neznanec. Dotični prijatelj me je prosti, naj vam odnesem toic darilo-Evo vam zajčie tačice. Cu\ane io. ker vam bo prinesla srečo. Takrat moja pot še ni bila posuta z rožami. Borila sem se za eksistenco in komat sem Čakala prvega v mesecu, da sem prejela skromno olačo. Zato n; čtida. da sem srečo v obliki zajčje tačice z veseljem soretela. Drugi dan sem zagledala ob istem času neznanca zopet pri vratih. Opozoril me te. da zajčje tačice ne smem izgubiti, češ da je to moj največji zaklad. Ako io izgubim, ie dejal, ne bom nikoli slavna. Tretji dan sem mislila, da zopet zagledam pri vratih onega neznanca. Namesto mega sem pa naš'a visokega, elegantno oblečenega gospoda, ki mi je izročil pisme. v katerem so mi ponujali angažma Takoi sem odšla k ravnatelju dotičnejra bara, kter sem podpisala pogodbo. Bila sem tako vesela, da sem domov grede poljubljala zajčjo tačico. Cez deset mesecev sem že dobila sijajno ponudbo iz Pariza. Nekega dne sem pa v gledališču »Des Champs Elvsees« opazila, da je zajčja tačica izginila. Začela sem jo iskati, vse sem prevrnila v svojem salonu, iskala sem jo med kulisami in v hotelu, kjer sem stanovala, toda vse moje prizadevanie ie bilo zaman. Plesalka Josie Smithova ie podpisala kmalu po tem dogodku pogodbo z ravnateljem nekega Music - Halla v Londonu. To se mi je zdelo sumljivo. Nekega dne sem stopila nepričakovano v njeno oblačilnico in videla, kako se Josie z ukradeno zajčio tačico pudra. Iztrgala sem ji jo iz rok in io položila doma pod vzglavje. Nekaj dni pozneie sem bila na konjskih dirkah v Longschampsu. Mislila sem si: stavi, sat imaš zaiČ-o tačico. In res sem stavila na dva konta. t>obi!a sem 400.000 frankov. Vsa skrivnost mo'e sreče in karijere ie torej v zajčji tačici. Zakon uniči! igralkin talent V praški vinohradski bolnici je umrla v ponedeljek v starosti 72 let članica Narodnega divadla ga. Marija Pštrossova. Rojena je bila leta 1855. Prvič ie nastopila na odru leta 1S76. K Narodnemu divadlu ie prišla leta 1883. in je ostala pri niem z malimi presledki do leta 1925.. ko ie bila vpo-koiena. Pri Narodnem divadlu je torej delovala skoraj 40 ?et. Nično živbenje je bilo spočetka zelo srečno. Gledališka umetnost io ie tako zanimala, da za druge reči sploh ni imela časa. Šele ko se je poročila, je nastal v nienem življenju preokret. Kot naivno. leno dekle s sijajno bodočnost se ie zaliubila v mladega igralca, s katerim ie nastopala na odru. Ona ie igrala vlogo naivne deklice, on pa njenega ljubimca. Ljubezen se ie končala s noroko in zakon ie bil Drva leta zelo srečen. Kmalu je Da nastal v njenem zakonskem življenju nepričakovan preokret Igralka ie bila plemenita duša, hrepeneča do vsem čistem in vzvišenem. Mož se je pa kmalu izkazal kot velik sebičnež in materiiaJist. Konec zakonske sreče te Domenil tudi konee njenega mladega talenta. Bridko usodo ie prenašala Pšrrossova zelo potrpežljivo. Vsled težkih zakonskih razmer je morala začasno dati g'edal's:Lj slovo in šele po smrti moža se le vrnila na oder. toda čutila ie. da ie zakon uničil njen talent. Nekai časa ie še nastopala v Narodnem divadlu. potem se k pi umaknila v zasebno živlienie in preživela zadnja leta v bridkem razočaranju. ga je zanesla usoda v Child Row. Tu ga vidimo, kako koraka čez cesto proti domu. čigar posest ie bila kriva, da ga je pred davnimi leti zapustil. Potrkal je na vrata. Zvonca ni bilo videti nikier. Vrata so se počasi odprla in Tobv Hali ie zagledal na pragu ženo v cvetu let ki ga it radovedno gledala. — Ali ne stanuje tu gosoa Hallova? -~ je vprašal v zadregi. — Ne Tu ni nobene Hallove. V tej hiši biva gospa TansJevieva. — Mislil sem .. — Pa vendar nisi ti. Tobv? — je vpraša'a žena presenečeno. — Nedvomno sem iaz, — te odgovoril Tobv in se zaničljivo nasmehnil. — Križ božji — je vzkliknila žena. Roke so se ji tresle. — Stopi no notri, Tobv! — Saj res! — ic zamrmral. Vstopil ie v hišo. — Sedi — je detala Žena. — Mislila sem, da si umrl. Pisali in povedali so mi tako. — Zares. — k pritrdil To»hv. — Pa vendar nisem umrl. Sedel ie na stol pri staromodni peči. Poznal je ta stol in tudi peč mu ie ostaVa vsa leta živo v spominu. Po niegovem odhodu se ni nič spremenilo. Pohištvo je neverjetno trpežno, če zna Človek paziti nanie. Ta stol je bil neudoben baS na istem kraju kjer le bil vedno neudoben. Tobv ^e noložil klobuk na mizo in postavil dežnik v kot. Suknje nj slekel. Priscilia je zapahnila vrata in tudi stdla. Bila ie v Črni obleki, na nogah ie ;mela usnfene coppte In sploh te bila vsa. kakor nekoč. Samo ustnice so se ii odebelele. Bila ie o r a vri Priscilia od nog dc glave. — No torej, no torej — ie mrmrala. Toda njena sposobnost čuditi se je bila ma'one že izčrpana. — Hm, — je dejal Tobv in poznalo se mu ie. da bi rad spravil iz sebe kaj duhovitega. Grel si »e roke in se nagibal naDrei. — Torej si se vrnil! — ie dejala Piiscilla. — Hm. — je pritrdil Tobv. Nastala ie oavza. — Mrzlo je danes. — le zamrmral. — Kakor pozimi, — ie pripomnila Priscilia. Njen pogled se ie ustavil na lestencu izpod katerega ie visela suha oljko v a veiica. Nova pavza. Preveč bi tvegal, kdor bi hotel usraniti, kakšni občutki so ju obha'*a!i. .Morda snloh nista imela nobenega občutka. — A kaj je novega? — ie vprašal Tobv. — Novega? — »e ponovila Priscilia. kaknr da ni takoi razumela vorašania. — Nič novega ne vem. nič posebnega. Na steni Nini neči ie vise'a fotosra* fija deklice Bila ie zelo podobna Priseli! l. tak!, kakršno je poznal Tobv. predno ie odšel v Trenton. Kako mlado in BveHe te bilo to bitie, — T^ga - le se ne spominjam. — ie dejala Priscilia. — Cesa? — Tega - le. — In pokazal ie s komolcem ni fotografi »o. — Oh. Tnie! To »e moja hči! — je dejala Pascilla. — Jenu*ne! — ie odgovoril Tobv. — OmoŽila sem se z J^*> Tanslev-jtm. — ie nadaljevala Priscilia. - jiri ie ored itirtinl ieti. Tale se je tudi omožila, — je pokazala na fotografijo. — vzela ie letos v avgustu mladega Gibsona. — Hm. hm! — ie mrmral Tobv. Zopet pavza Zunat na hodniku so se začuli koraki in dekliški glas je začel prepevati o p^stiri'h in čredah. — Oh vrag vzemi otroke! — ie za-gcdrniala Priscilia. — Spoditi jih pa%: moram. Vstala ie. — Evo. tu imaš. daj ilm pentiv! — je dejal Tobv in potegnil iz žena novčič — Da, a oni povedo to drugim in ves večer ne bo miru! — je zagodrnjala Priscilia. Vendar je pa odnesla oenny sirotam, ki so nehale prepevati. Nato te zn- pahnila vrata in se vrnila v izh-r». Nova oavza. — Hm. hm! je vzdihovala Priscilia. — No! — je pritrdil Tobv. — Dober premog imaš. — Cent stane Stirinakt Šilingov. Nova oavza. samo daliSa. — Je Ned Wa!kiate še Dri »Ro?i m rKoni«? ie vprašal Tobv. — Menda te še, — ie odgovorita Priscilia. — Stopim tia. — ie deiaf Tobv. — Vstal »e h; vzel klobuk. Ko ie zanrl za sebot vrata- je Priselila zakltca'a za niim' — Dežnik si pozabil Tobv. — Ne. ie odgovori!. — Nisem ga p zabil. Sal se vrnem. Njune oči so se srečale. — ?.e prav. — ie dejala. — Hm. bt - No torei? hi odšel te k Ned Wa!k!ateovi. Triki in metode češkega vohunstva med vojno Kako so Čehi med vojno vohunili in pomagali zavezniškim državam v boju proti pangermanizmu, — Maffiji kot najagilnej-ii skupini vohunov so pripadali tudi Masarvk, dr« Beneš, dr. Scheiner, dr. Rašin in drugi odlični Čehi, Pod naslovom »Tajniki szpiegostwa czeskiego« je izdal poljski publicist Vla-dislav Mergel. ki biva že več let v Pragi, kjer se zanima za politične in kulturne ramere, zanimivo knjižico o češkoslovaškem vohunstvu med svetovno vojno. To je prvi poljski publicist, ki je obdelal organizirani pokret mlade češkoslovaške generacije, katerega namen je bil obnoviti češkoslovaško državno neodvisnost. Poljski pisatelj v predgovoru pripominja, da ni imel in tudi ni mogel imeti namena prikazati vse delovanje čeških vohunskih organizacij med svetovno vojno. Šlo mu je samo za to, da zbere iz starih letnikov raznih listov in iz razprodanih brošur najznačilnejše odstavke, ki nudijo jasno sliko o metodah borbe Ceškoslovakov za svobodo in neodvisnost. Češki vohuni so opravljali svoj posel iz idealnih, patrljotičnih nagibov. Osebnih koristi pri tem niso iskali. Za njihov idealizem je značilno dejstvo, da po osvobojenju niso zahtevali plačila za svoje plodonosno delo, kakor ga zahtevajo mnogi drugi, ki imajo zasluge za domovino samo na jeziku. Knjižica obsega 10 poglavij, vsako poglavje obravnava važno stran češkega vohunstva. V prvem poglavju pod naslovom »Vohunstvo diletantov« pravi avtor, da se je vohunska praksa Cehov med vojno znatno razlikovala od sličnih akcij v drugih državah. Vohunske posle je opravljalo ljudstvo samo. ki je ječalo pod tujim jarmom. S tem je hotelo pomagati zaveznikom v boju proti centralnim državam, ki so češki narod zatirale. Prvotno so vohunili samo amaterji, med katerimi so bili mnogi vse-učiliški profesorji, publicisti, uradniki, študentje, delavci itd. Strokovne pred-izobrazbe za vohunstvo ti amaterji seveda niso rmeli. Njihov glavni namen je bii pomagati zaveznikom. Mergel pravi, da ni mogoče govoriti o češkem vohunstvu kot o veliki enotni organizaciji Tako organizacijo so imeli Cehi samo v Ameriki. Krive so bile razmere same, kajti Cehi so živeli pod avstrijskim vojaškim terorjem. Zato so bile tudi posledice vohunstva v domovini manj efektne. Vohunska organizacija je obstojala iz poedinih skupin, ki pa niso imele enotnega vodstva. Vsaka skupina je delovala na svojo pest. Najpopularnejša med njimi je ona, ki je nastopala pozneje pod imenom Maffija. in v kateri so delovali med drugimi tudi prof. Masarvk, dr. Beneš, dr. Scheiner, dr. Rašin, dr. Soukup, Ša-mal. dr. Bienert. Po Mergelovem mnenju je bila najtežja naloga čeških vohunov vzdrževati stalne zveze z vodstvom češkoslovaških Iegionarjev v tujini. Avstrijska cenzura je bila zelo rigorozna in zato so si morali vohuni pomagati s kurirji. Pa tudi to je bilo zelo nevarno, kajti avstrijske policijske oblasti so stale budno na straži. Zato so prevažai važna poročila v kovčegih z dvojnim dnom ali pa so jih pisali na koščke papirja in zašili v gumbe. Masarykova navodila so znali kurirji na izust. Spotoma so doživljali mnogi kurirji prave pustolovščine. Odšli so kot »dobri« avstrijski vojaki na bojišče, kjer so pobegnili k Rusom in se po posvetovanju r, Masarykom, ki je bival takrat v Rusiji, vrnili domov kot vojni invalidi. Potem so znova odšli na bojišče in znova pobegnili k Rusom in tako so komaj ušli eni smrtni nevarnosti, pa jim je že pretila druga. Ker so bil zelo previdni, jim je šlo delo večinoma gladko od rok. Samo v nekem primeru ie prišlo do nesporazuma, ki bi se bil skoraj končal tragično. Šlo je za skupino vohunov, ki so jih hoteli avstrijski trinogi obesiti, pa so se po srečnem naključju v zadnjem hipu rešili. Nekega Masarykovega kurirja so denuncirali sami češki politiki, misleč, da gre za prevaro in provokacijo. Mergel navaja dokaze, da so opravljali vohunske posle često ruski »blazneži«, ki so jih odslovili iz praških bolnic kot neozdravljive invalide. Organizatorji češkega vohunstva so navezali stike s praškrmi zdravniki, ki so dobro vedeli, kdo je res duševno bolan in kdo simulira blaznost. Vohuni so si pomagali tudi s šifriranimi pismi in z nevidnim črnilom, češki kemiki so namreč izumili nov način taine koresDondence. Informacije iz avstrijskih dežel, namenjene za tujino, so zbirali potom svojih zaupnikov, raztresenih po vsej avstro-ogrski monarhiji. Povsod so imeli vohuni svoje zastopnike, v municijskih tovarnah, v vojaških odborih, na policijskem ravnateljstvu in celo n^ dunajskem dvoru. O vsakem novem vzorcu orožja, izdelanega v škodovih tovarnah, o vsakem premikanju vojske, o vsaki najmanjši izpremembi na važnejših civilnih in vojaških mestih so bili zavezniki takoj informirani. Prof. Ma-saryk ie dobival redna poročil o položaju v Avstro-ogrski, zlasti pa o razmerah na Češkem. Vohuni so šli celo tako daleč, da so vplivali na češko javno mnenje, zlasti na delavstvo, ki je kljub strogemu režimu opetovano zapustilo delo in stopilo v stavko. Dnevniki odličnejših kurirjev doslej še niso bili objavljeni. Vse. kar je bilo o češkem vohunstvu med vojno priobčeno, je izginilo v makulaturnem papirju. Mergel omenja tudi, kako so vohuni operirali z zračnim torpedom in kako so prestregli telefonski pogovor med Dunajem in Berlinom. Pri tem je igral glavno vlogo znani vohun Očenašek o katerem pravi Mergel. da si je pridobil za zmago zavezniškega orožja nevenlji-vih zaslug. V ostalih poglavjih karakte-I rizra avtor vohunsko akciio na dunat-! skem dvoru in organizacijo Češkega vohunstva v Ameriki. Kako dočakamo starost 120 let Bolgar Boris Lagačev je študiral pred vojno medicino, med vojno se je preselil v Kanado, kjer si je kupil malo posestvo, katero je tako lepo obdelal in uredil da si je z bogatim izkupičkom letos privošči! potovanje po Evropi. Bil je v Londonu, v Parizu in v Ženevi, zadnje čase se pa mudi na Dunaju. Pozneie se namerava preko Nemčije in riolandske vrniti v Kanado. Namen njegovega potovanja ie študirati starost ljudi v raznih evropskih državah. To je sploh njegov konjiček. V pogovoru z dunajskimi novinarji je Lagačev med drugim izjavil: Ali veste, da rma moja stara domovina Bolgarija glede na število prebivalstva mnogo več stoletnikov. nego katerakoli druga evropska država. Mnogi smatrajo jogurt za nekak živlienski eliksir ki pomaga ljudem dočakati visoko starost. To je deloma res. kaiti mleko, v katerikoli obliki, dela včasih v človeškem organizmu prave čudeže. Nasprotno pa pomenijo mesne jedi za človeka strup, ki mu skrajša življenje. Posledice mesne hrane lahko vidimo na domačih živalih. Mačke, ki jedo večinoma meso, dožive redko starost 14 let. Svoj čas je vzbujal v Parizu splošno pozornost neki maček, ki je bil star 22 let. Redkost je bila tudi neka psica ki je živela 28 let. Toda ta psica je jedla večinoma stare skorje in mleko. Drugače pa dosežejo psi komaj starost 16 let Konji s 30 leti so že starci, dasi je znan primer konjskega Metuzalema, ki je živel 62 let. Osel živi včasih celo sto let. Pri živalih vidimo torej, da žive dolgo samo one. ki se ne hraniio z mesom. Lagačev prihaja do zaključka, da je za dolgo življenje potrebno fizično delo in vegeterijanska hrana. Prepričan senu pravi, da lahko dočaka človek visoko starost 120 let ako se izogiblje mesnih jedi in vsesa, kar škoduje organizma. Kdor hoče dočakati visoko starost naj ne kadi. ne pije opojnih pijač in ne je mesa. To so torej trije slavni škodljivci človeškega zdravja, ki spravijo človeka prerano v grob. Za dolgo življenje je potrebno naporno telesno delo in sicer tudi na stara leta. Lagačev izda o tem problemu zanimivo knjigo, ki izide v marcu prihodnje leto v Parizu. Originalno darilo V zapuščini slavnega francoskega zvezdoslovca namrnariona se je našla nedavno zanimiva knjiga. Na prvi strani je pokojni zvezdoslovec lastnoročno napisal: «Ta knjiga je vezana v človeško kožo. V maju 1882.» Kako je prišlo do tega, da je imel Flammarion s človeško kožo vezano knjigo, je razvidno iz njegove korespondence. Koncem aprila 1882. je po-setH takrat že popularnega zvezdoslovca in publicista znani pariški zdravnik, ki mu je prinesel v zavoju človeško kožo v velikosti 30 X 45 cm in mu pripovedoval čudovito storijo. Dotični zdravnik je Iečil mlado, krasno grofico D. Njeno ime je tuui v Flammarionovi korespondenci označeno, samo z začetnico D. Grofica je obolela na težkem vnetju pljuč in kljub vsemu prizadevanju zdravnika je bilo jasno, da so ji dnevi šteti. Ko je tudi sama spoznala, da ni rešitve, je prosila zdravnika naj ji izreže po smrti s hrbta kos kože v taki velikosti, da bi se dala vezati v njo knjiga. To knjigo naj bi zdravnik izročil Flammarionu kot njen spomin. Zdravnik je njeno željo izpolnil. Flammarion ni bil znan z mlado grofico. Pač pa sta si dopisovala in nekoč mu je grofica pisala, da ga ljubi in da mu hoče ostati zvesta tudi po smrti. Iz tega je razvidno, da mu je poslala originalno darilo iz ljubezni. Zanimivo je, da Flammarion v svofi korespondenci nikjer ne omenja, da pozna grofico osebno. Najbrž se je zaljubila vanj pod vplivom njegovih knjig in ker je bila ekscentrična mu je poslala v svojo kožo vezano knjigo. Žalostna slika moralne pokvarjenosti Baš včeraj smo v poročilu o odkritju tajnega zavetišča svobodne ljubezni v Splitu omenili, kako je svetovna vojna povsod zapustila globoke sledove in kako se ljuastvo vedno bolj pogreza v nemoralnost. Da je temu tako, dokazuje tudi dogodek, ki se je pripetil v mali avstrijski občini Nohagen. Tam so orožniki aretirali posestnika Franca Freibergerja in vseh pet njegovih hlapcev, ki so oskrunili in zlorabili obe rreibergerjevi nedoletni hčerki, star U in 13 let. Obe deklici sta bili nad leto dni žrtev bestijalnega očeta in pohotnih hlapcev. Morda bi se to ogabno početje še nadaljevalo, da niso slučajno razkrinkali brezvestnih pohotne-žev. Freibergerju je pred poldrugim letom umrla žena in lani poleti se je bestijalni oče v svojem živinskem nagonu spozabil nad lastno hčerko, jedva l2letno Johanno. Toda to mu še ni bilo dovolj. Kmalu je oskrunil tudi svojo drugo hčerko, takrat lOletno deklico Barbaro. Za Freibergerjevo početje so zvedeli tudi njegovi hlapci in vseh pet je zlorabljalo nesrečni deklici Frei-berger je sicer vedel za to. ni si pa upal nastopiti proti hlapcem, ker so mu zagrozili, da ga takoj ovadijo. j Pred tedni pa je zgorela zidanica posestnika Freibergerja. Bilo je očivid- i no, da gre za pož.g in zato te zavaro- ' valna družba posestnika ova^:,a *r>rl»_ šču. Ta je izpovedal, da so hlapci zažgali zidanico na lastno inicijativo. Ta izjava je bila povod za nadaljna odkritja. Hlapci so iz osvete ovadili Freibergerja in ga obdolžili oskrumbe lastnih hčera. i Orožniki so nato zaslišali obe hčerki, ki ste priznali očetovo dejanje, iz- povedali pa sta tudi. da so ju zlorabil] vsi hlapci in neki posestnikov sin iz soseščine. Orožniki so aretirali rreiber-gerja in vse hlapce. Freiberger sicer trdovratno zanika svojo krivda vendar mu to ne bo pomagalo, kajti zoper njega pričata obe hčerki. Orožništvo pa intenzivno nadaljuje preiskavo, ker se v Kremsu in okolici širijo vesti, da so tudi drugi posestniki sledili Freiberger-jevemu zgledu. Stoletnica zagonetne smrti generala Stuarta Poljski vojaški krogi se spominjajo te dni čudne usode, ki je doletela pred sto leti koncem novembra poljskega generala Kajetana Stuarta. Dasi je minilo že sto let, vendar še nihče ne ve, kako je general umrl. Vsi sledovi za njim so izginili. V nobeni poljski cerkveni matric, knjigi ni zabeležena njegova smrt Zena, deca in sorodniki niso nikoli zvedeli podrobnosti o zagonetni usodi nekdaj popularnega vodje napoleonovskih legij na Poljskem. Generalov življenjepis je znan do najmanjših podrobnosti. Tudi njegova vojaška karijera, ena najsijajnejših. kar jih je poznala poljska armada za časa Napoleona, leži pred nami na dlani. General Stuart se je boril pod Napoleonom v Italiji, odlikoval se je zlasti v bitki pri Jeni. udeležil se je pohoda v Rusijo, branil Čenstohov, W sta ga oblegala avstrijska generala Gramom in Bronovacki Na lipskem bojišču je izgubil levo nogo. na kar ie bil imenovan za generalnega Inšpektorja in obenem za vrhovnega blagajnika poljske armade. Bil Je ljubljenec ruskega prestolonaslednika velikega kneza Konstantina, ki je bil krstni boter njegovemu prvo-roienemu sinu. Stua rtova žlvlieuska pot ie bila posuta s slavo in uspehi. Naenkrat pa je slavni general kar čez noč izginil Zvečer je še igral v varšavski aristokratski družbi karte, toda k svoji rodbini se ni več vrnil Od tega časa je minulo že 100 let toda zagonetka novemberske noči Še ni pojasnjena. In vendar ni šlo za navadnega častnika, marveč za politika In Intimnega prijatelja ruskega prestolonaslednika. General Stuart ni izginil na bojišču, v ujetništvu ali v p ■$ i s kova I nem zaporu, niti ni padel v dvoboju Vzela ga je noč in celo kitara, ki jo ie držal zvečer v roki, je izginila V takratnem varšavskem Belvederu je bil general vsakdanji gost m naenkrat ni nihče več vedel zanj. Zanimivo je, da se takratna poljska javnost tudi ni mnogo zmenila za generalovo usodo. Samo rodbin* ga je dolgo iskala, toda vse njeno prizadevanje je bilo zaman. Mnogi poljski romanopisci so obravnavali v svojih delih Napoleonovo dobo in slavno legionarsko ero, toda generala Stuarta nikjer ne omenjajo. Za mater se je zavzel 49-Ietni delavec Franc Urbanec iz Maratic blizu Uh. riradišta na Češkoslovaškem se je seznanil med vojno z vdovo Frančiško Šilhalikovo. ki rma tri odrastle otroke. Nekaj Časa sta živela v divjem zakonu in šele leta 1925 sta se poročila. Toda zakon nI bil srečen, kajti zakonca sta se začela kmalu po poroki prepirati. Zadnje čase se je njuno razmerje tako poostrilo, da sta morala živeti ločena. Urbanec ie hodil v bližnji trg na delo in se vračal domov samo ob nedeljah. Vsako nedeljo je pa ženo ali pa njene otroke pretepal. Neprestano jim je grozil da jih ubije. Žena mu je skušala na vse načine ustreči in vsako nedeljo ga je pogostila, dasi ji od svojega zaslužka ni dal niti vinarja. Te žalostne rodbinske razmere so šle najbolj na živce 21-letnemu bolehnemu sina nesrečne žene Cirilu, ki si je kupil pretekli pondeljek revolver, da bi se postavil nasilnemu očmu po robu. V nedeljo zjutraj je nesla Urbanceva možu zajtrk in je videla, da je zopet slabe volje. Po zajtrku je odšel mož v Uh. riradište. kjer je zopet popival. Vrnil se je popoldne in ko mu je žena pripravljala obed. je hodil po izbi nervozno semintja. Kmalu je pograbil poleno in zagrozil ženi da jo ubije. Sin Crril. ki Je bil takrat pri sosedu je od sestre zvedel, kaj se godi doma. Vrnil se je domov, da zaščiti nesrečno mater. Urbanec mu je prišel na dvorišče naproti z dolgrm kuhinjskim nožem v roki ki je hotel vdreti v predsobo, kamor se je mati s sinom skrila. Pri vratih so se začeli ruvati. V tem je Ciril potegnil iz že~a revolver in dvakrat ustrelil v nasilnega očma. Druga krogla je zadela Urbanca v glavo. Ciril je odšel takoj na bližnjo orožniško postajo in se prijavil. Izročili so ga sodišču. Poklicani zdravnik je ugotovil da je Urbanec zadet v glavo tn da je smrt nastopila takoj. Po mnogih letih vrnjen spomin Iz Stockhoima poročajo o zanimivem primeru, kako se ie nekemu možu po dolgih letih vrnil spomin. Pred lavnimi leti ie vstopil dotični kot prostovoljec v angleško armado, ki se je borila proti Burom. Avanziral ie do rit-mojstra. Med svetovno vojno se je udeležil boiev v Flandriji, kter se je boril ob strani nekega angleškega polkovnika, kateremu ie bil zelo podoben. V neki bitki ie eksplodirala nemSka mina in zasula cel oddelek angleških vojakov. Vsi so bili ubiti, samo eden jc izgubil spomin Ker ie imel na sebi polkovnikov plašč in v žepu tudi njegove dokumente, so mislili, da ie pogrešani polkovnik. Več let ie preživel dozdevni polkovnik v sanatoriju, potem so ga pa poslali v zavod za neozdravljive invalide Resnični polkovnik ni imel sorodnikov tako. da se nihče ni zmenil za njegovo usodo. Nekega dne ie zaslišal bolnik govoriti švedsko in naenkrat se mu ie zasvetilo v glavi, da le nekoč že slišal ta jezik. Spomnil se ie tudi nekaterih izrazov. Zdravniki so se takoj zavzeli zani in mu skušali s pomočjo švedščine vrniti spomin. Posrečilo se jim ie tako daleč, da se ie spomnil svojega imena Gustav Doner. Informirali so se na švedskem in ugotovili, da njegova mati. ki ie bila prepričana, da ie nien sin že davno mrtev. Še živi. Du-nerju se ie polagoma vračal spomin in zdaj Je popolnoma kreval. Vrnil se ic k materi, katere že 28 let ni videl. •e najboljše, najtrajnejše in uto najcenejše. Metuzalemi med rastlinami Pri rastlinah in drevesih moramo razlikovati staranje poedinih rastlinskih delov od staranja vsega drevesa odnosno rastline. List na drevesu pogine često v nekaj mesecih, dočrm živi drevo več sto let. Smreka doživi 400 let, toda njene igle odpadejo vsake 4 do 6 let. Jelka doseže povprečno starost 300 do 350 let, njene igle pa 5 do 7 let Nekatere rastline žive samo nekaj dni ali nekaj tednov. So pa tudi rastline, zlasti drevesa, ki dočakajo zelo visoko starost. Naša slovanska lipa dočaka često častitljivo starost 2.000 let, hrast 1.500, kostanj 600, mecesen 500 let itd. Dolgost rastlinskega življenja je pa odvisna od razmer, v katerih rastlina raste. Igle smreke se drže v gorskih krajih delj, nego v dolini. In kakor pozna živalsko carstvo svoje slone, papige in kite, ki dožive zelo visoko starost, tako se lahko tudi botanika pohvali s tako zvanrmi mamutovimi drevesi v Kaliforniji, med katerimi so dočakala nekatera neverjetno starost4000 do 5.000 let. Seveda je med Metuzalemi v rastlinskem in živalskem carstvu bistvena razlika. Stoletno drevo ima samo nekaj let stare celice in deblo je znotraj večinoma že trhlo. Mila Pachnerjeva: Ženske in dragulji Eduard Conti se je ustavil na povratku iz urada pri ge. Alici Vinaudovi, intimni prijateljici svoje žene. Zadeva, ki ga je prignala k nji, je bila zares izredna. — Glejte, draga Alice, — je dejal, erm jc prestopil prag njenega stanovanja, — oglasil sem se samo mimogrede. Rad bi vas prosil, da mi storite veliko uslugo. Dolgo se je obotavljal povedati, kje ga čevelj žuli, slednjič je pa izjavil, da bi bilo v njegovem lastnem interesu obravnavati tako važno zadevo v salonu in ne v predsobi, kjer ju lahko sliši služinčad. Komaj je sedel na divan v njenem salonu, je prišel z barvo na dan. — Gotovo veste. — je dejal in povesil oči, — kako je Odetta sitnarila zavoljo nakitov ge. Amodinove. Toda vi kot praktična ženska boste razumeli, kaj se pravi kupiti tak nakit zlasti še v mojih razmerah. Odetta itak ne zna ceniti denarja. Večini njenih kapric se uklonim, pa naj bodo še tako blazne, toda moj letni proračun rma svoje meje, ki jih ne smem prekoračiti. Tako sem sam določil in temu principu sem pripravljen tu pa tam žrtvovati malo domačega miru. Ozrl se je na Alico, kakor bi pričakoval, da nove svoje mnenje, toda mla- da žena je prikimala samo z glavo v znak. naj nadaljuje. — Torej. — je nadaljeval Conti, — včeraj sem zvedel, da lahko dobi Odetta najkrasnejši nakit kar jih ie na Place Vendome, toda ... Conti je umolknil, prijel mlado ženo za roko in zaključil uvod z glasom, v katerem so jasno zvenele strune skrite ljubezni: — Samo z vašo pomočjo, draga Alice... brez vas ... nikoli. Mlada žena ga je začudeno pogledala in pustila svojo roko v njegovi, ne da bi se prav zavedala. — Da. tako je in nič drugače. In ko je zatrjevala, da za Odetto rade volje stori vse. kar je v njenih močeh, jo je prekinil: — Ne, saj ne mislim, da bi ji pomagali izbrati nakit. In na kratko je razložil Alici vso zadevo. — Cene draguljev so zdaj, ko frank rapidno pada, neverjetno poskočile. A ti Američani, vrag jih vzemi, polože na draguljarjev pult pest bankovcev, ki bi zadostovali povprečnemu Parižanu in njegovi rodbini za celo leto. Res. bankirji ne kupujejo svojim ženam najdražjih nakitov kar tako. Pravijo, da je v sedanjih razmerah za nakite izdan de* nar najbolje naložen. Draguljem namreč ne preti devalorizacija. kakor paoirju, pa nai bo še tako dobro spravljen v bančnih tresorjih. Vzemimo za primer samo tega blaznega Švicarja Pecouxa in dvanajstkaratni biser njegove debe- luhaste, po kuhinji dišeče žene. To je že sumljivo... najslabši so pa draguljarji, ki prodajajo raje z manjšim dobičkom za tuje valute. Dobri stari franki jim ne diše več. nasprotno, skušajo se jih čim prej iznebiti. Torej ti ljudje, pozor prekrasna moja prijateljica... bižava se jedru te zadeve: ti premeteni draguljarji ne za .i unajo tujcem davka na luksuzne pieimete, kar pomeni okroglo tretjino vrednosti, a često še več... To je vse, kar sem vam hotel povedati. In ko ga je še vedno začudeno gledala, jo je znova prijel za roko in za šepetal: — Eh. tako duhoviti ste. pa me vendar ne razumete? V njegovih besedah je bilo nekaj, kar je izdajalo moža. ki bi rad skočil čez zakonski plot Bil se je hud boj na obeh straneh. Alice Vinaudova *e bila poštena žena in prav pravi pregovor, da je prvi korak najtežji. Cduard Conti je že šest mesecev hrepenel, da bi napravila ta korak. Siromak pa ni vedel, kako daleč in da-li je njegova srčna zadeva sploh napredovala. Ko se je čez nekaj časa posla vi jal je bilo sklenjeno, da pošlje Conti za Odetto kupljeni nakit v Ženevo, kamor odpotuje Alice k svojim roditeljem, in da ga pripeTje Alice nazaj v Pariz. S tem se izot^e Conti kočljivi zadevi z davkom na luksuzne predmete, obenem pa ne prekorači svojega letnega proračuna. — Odetti seveda ne smete črhniti o I tem niti besedice... je pripomnil, ko je ! stal že na pragu. — Presenečenje mora I biti popolno. Cez Štiri dni. ko Je bila že v Ženevi, je našla Alice po povratku iz mesta na mizi zavojček. Ko je odstranila ovoj. je zagledala pismo, pisano z veliko nervozno Contijevo pisavo. V zavojčku sta bila <3>a povsem enaka nakita, samo da Je bil eden narejen iz belih dija-mantov m smaragdov. drugI pa iz krvavordečih rabinov. — Moja sladka Alice. edina na svetu, — je pisal Conti. — ne morem se več premagovati. Ta dragoceni nakit iz smaragdov bo krasil mojo ženo ki me zanhna tako kakor lanski sneg. Saj veste, da Odette ne ljubim, že davno ne. Od tistega dne. ko se je seznanila z vami. Oh, ne zahtevajte, da vam raz-odenem. kako trpim že nad pol leta. Ali poznate moje duševne muke? Ali jih vsaj slutite? Ljubljena, najslajša moja Alice. sprejmite nakit z rubini v dokaz, da vas vaš nesrečni prijatelj obožava. Njihov sijaj in barva naj vam priča o plamenu, ki plapola v mojem krvavečem srcu. Poljubljam ponižno konce vaših prstov. Ne odk'orrite tega skromnega darila. Po vašem povratku bom iskal z očmi odgovora. Če opazim ta nakit na vašem vratu, bom vedel, da mi je dovoljeno priti in poljubiti ta vrat Do groba Vaš j Cduard Conti. I Mlada žena je zrla pred se in prekladala oba nakita iz roke v roko. Obesila si je okrog vratu zdaj enega zdaj drugega. Ne, da bi bila očarana. Nasprotno. Prišlo je, kar je davno pričakovala samo nekam prenaglo, nepričakovano. Alico je že mikalo, že je kolebala in poštena žena se je pričela v nji upirati: »Kaj pa misli? Mar sem navadna koristka iz Opere, da pričen.ia takoj z nakiti?« Toda takoj se je zavedla, da pomeni samo davek na luksuzne predmete, ki ga je Conti z njeno pomočjo prihranil, solidno vsoto, katere njen pokojni mož ni žrtvoval za vse dragulje, kar jih je dobila v petih letih zakonskega življenja. Vsa razburjena in razdvojena je stopila k polni torbici in vzela iz nje pestro beneško šatuk). Ves njen nakit, sad njenega zakona o dzaroke. davek od njene lepote, nagrada za njeno nedmtakn eno mladost, za njeno zvestobo in ljubezen. Stresla je nakit na nočno omarico. Vse je bilo skromno. v^Čtnoma že po-nošeno. Njen mož je nekoč sam priznal, da ji ie kupit najlepši nakit pod roko na neki javni dražbi. Pri pogledu na te mizerne dragulje je začel Conti je v dar mladi ženi imponirati. Primerja'a je oba nakita in v svoje zadovolistvo ngotovi'a. da ima Conti zelo fin okus. ker ie namenil nji rubine. Ženi pa smaragde. In zopet si je obesila nakit okrog vratu ter stala pred ogledalom kakor Ameriške zanimivosti Emancipirane Američanke. — Smrt se je spravila na milijonarje. — Smrt bivšega ruskega milijonarja. — Dobiček od prohibicije. — Dragulji v čevljih. V Hollywo€Kkj »o trmrt v veliki bed! in revScmi ruski emigrant, Vladimir VoiotkiJ. bivši pleminitas in milijonar v carski Rusiji. Ob boljseviškem prevratu se }e Volockij za rekel v Ameriko, kjer je dobu službo statista v Holivvvoodu, kjer je sedaj v starosti 74 let preminul — Hoiocki je bil v Rusiji na čelu velikega mlekarskega io peri: in in skesa sindikata, kjet si Je pridobil veliko premoženje, katero so mu pa boij- ševiki ob prevratu zapleni!:. * Prohibieiio !e poles Zedmjei::h držav naredila pred leti tudi Kanda, le, da se tam ni izvajala mko striktno tn radikalno. Nekatere kanadske Jržuve so io 5>p!oh odpravile Med temi te tndl država Onrario. Od tega je minulo pet mesecev sedaj pa so oblasti izračunale, da ie v teh perih mescih država pri projai; alkohola zaslužila 4 500.000 dolarjev Ves ra denar ic prise! iz Zedinjen^h eržav Vlada računa, da bo o božiču zopet veliko povpraševanje po pijačah z ameriške »strani m zato pridno polili svoia sklad:*Ča s pijačo. V Pittsburgu >e ie Poljak Sam Joihow. ski spri s svojo Ženo. nuKar ga le ta ovadila oblastim češ da ie kr^ii prohibieijsko postavo V jeri ie nato Zolhovski prereza! žer.I in sebi z bri'rijo vrat. V Newyorku so nedavna prije'! meiiani-ka Florenta La\vota v trenutku, ko ie stopil s parnika na *uhn. Mož ie ime! namreč zelo velike čevlje i nr>gah in V7i>udii pozornost carinikov Ko si ie sezul čevlje, so našli v njih za JO">000 dolailev drarullev, katere je nameraval vtihotapit! v Ameriko. V nobeni državi na svetu niso ženske menda tako emancipirane, kakor v Ameriki. Amer čaokd si je po dolgih bojih tn naporih ustvarila trdno pozicgo in se osamosvojila že v toliko, da le popolnoma enakopravna moškim, uživa iste pravice in zato Je umevno, da Jo najdemo v vseh Po-pokllcih Iz neke statistike posnemnmo med drugim, da le v deželi strica Sama 3 bančnih predsednic. 2 predsednici železniških zvez, 1733 odvetnic, 17S7 pro:estan_ tovskih svečenic in pridigarje. 473? ban-fcirk, 5730 uradnic, lb7^>68 farmeru ^po- se.^tnic) 306 zavarovalnih uradnic, 79-1 ve-^trgovk, 70980 trgovk, dalle nebroj latalk rcd. Zanimivo je tudi, da so doslej že tri Američanke prejele Nctolovo nagrado. Zadnje čaov dolariev pre -r^zenla * V Chicaj-j ^ta >e nedavno na avtomobilski vožnfl smrtno ponesrečila bankir John J. Mitschell in njegova žena. Pretekli teden >o odprli njegovo oporoko. Mož le zapustil okrog 6 milijonov dolarjev svoJ*m pe*:m otrobom, ki so postJTi obenem dediči ogromnih posestev. Spomni se je pa tudi vseh svojih ushižbencev. ktre-im je zapu-szil lepe zneske V Bristouu. država Oklakama. ie umrl večkratni milijonar Joseph Abrahsm. Abraham, čigar ftne priča, da je ž!do\ sfcfcga rr> Ii^e'nia, je prišel pred 30 leii v Ameriko in sicer z 10 dolarji v žepu 5 spre mr.i špe3ru*aca!ami ri je fekom iet pridobil o-jr&rrr.n premoženje m listi poroč jo, da ,'e Ml najbogatejši trgovec v Oklahami. dekletce, ki primerja materin porodni pajčolan. Kmalu je ja.sno začutila, da bo Con-tiju podlegla. Skušala je pregovoriti samo sebe. da ne ravna tako zavoljo nakita, da sploh ne misli postati Contijeva ljubica. Naenkrat je sedia za mizo in napisa- i 25—32.50 kosirunovo meso 13—14, konjsko la kratko pismo. V ljuba vnem pismu je | meso 6—8. klobase: krakovske in debre2, kranj- riZ, j ske So. *uhe 50 Perutnica- divjačina in ribe: piščanci Conti sedi v klubu z Arnodinom in ! 20—25. kokoši 25—40. race 25—35. pitane Pecouxom. Potreplia Arncdina po rami J gosi 100. domači zajci 10—25. divji 40—60. tn zaŠepece: I jerebice 20 —25, srna 15 — 30. karpi in linje — Naslov je bil imeniten, hvala lepa, j io. ščuke 28—30, postrvi 60, klini in mre- dragi prijatelj. t ne 15. Beži no. Saj Se nimaš Za kaj za- j M!t'Uo. maslo, jajca, sir. Mleko 2.50—3, hvaijevati, — meni Arnodin dobroduš- | surovo maslo 40—54. čajnu maslo 50—60. jajt Kurivo: q 42, drva trda ms 150, mehka 75 L) in. Krma: Seno 6i?.dko 80, polsladko 75, kislo 60, slama 50. Zoleiija^a: Solata glavnata 5—6, indivija 5—6. zelje pozno 2—2.50, rdeče 4—5. kislo 4, ohrovi 2—3. kariijol 12, koleraba 5. *pi-j naČa 10, para-ližnik 10, čebula 3—4. Češenj b—9, krompir t —t 50. repa l, kisla repa 3, korenje 1—3. peteršil 3, zelenjava za juho 3 Din. Tržne sene v Ljubljani Ljubljanski trg je kljub pozni dobi še vedno dobro založeu Ceue so ostale v splož-enm neizprem^njene, le pri zelenjavi je zabeležiti na zimo ob čajen porast. Povprečno 50 bile i-ene sledeče: Meso in oiesui izdelki: goveje meso 9— 10. vampi 8 — 10. pljuČka 8. jetra in ledvice 17—20, teletina 20-22.50. prašičje 20—25. svinjska glava 7.50. slanina 23. ribe in sala j 25. masi 28, sunke 30—35. prekajeno mebo i, — meni Arnodin dobroduš- j surovo maslo 40—54. čajnu maslo no, — samo da nikomur ne šklepetaš, bohinjski sir 28—32. jajca 1.50 do 2. No, a rezultat? — To je baš tisto, — zašepeče Conti, — lahko mi čestitaš. Odetta niti ne sluti in me pusti pri miru. pa tudi AJice ne ve. kako je postala moja ljubica. — Saj ni treba šepetati. — se oglasi Pecoux flegmatično. — Nakit moje žene je tudi ponarejen. -In ko sta se prijate^a začudeno pogledala, se ie Švicar počesal po plesi in pripomnil: — Rad bi samo vedei. kako mi je pnsla na sled ta lisica Ninetta iz Olim- Pred tr20v$k!rai pogajanfl s českosfo- p:a-bara. L>a, gospoda, :e čudita se: Ni- vaško. Iz Prace odpotuje koncem januarja ali netti sem moral kupiti pristen nakit, ■ začei.-:?:n iebruarla v Beograd češkoslovaška parlameatarna deteca«>a, ki bo štela 21 članov. Delegacijo posije čeftkoalovaika Narodna fckup&Cini. Pri tem pa k src m ponovni potet parlamentarne dclecacij«. kajti name« te delegacije bo poglobiti gospodarske stike med obema državama Delezacijo bo vodil poslanec dr. Uhlif Poročila nekaterih listov, da te pricno trgovioska pogajanja • Češkoslovaško pred prihodom te delegacije, ne odgovarjajo resnici- Ce-SkoklovaSki listi poroćalo. 4» le račun&ti pri trgovinskih pogajanjih z jBfMlavijo z velikimi težkocami, ki pa nt bodo ogrožale prijafeljskni pulrtiCmh odnošajev med obema državama. Kaz-mere same »ahtevajo. da vodita obe državi svojo lastno gospodarsko politiko« čije pota se ne krijejo vedno, vendar Je pa npati, da pride pri trgovinskih pogajanjih do sporazuma, ia da bodo odstranjene vse ovire, ki so doslej onemogočale gospodarske zbttžanje med Češkoslovaško ta Jugoslavijo. —S Dobave. Direkcija đriavnega rudnika v Brezi sprejema do b decembra ponudbe glede dobave 300 kg lancnega firaeia; do 9 decembra pa gljde dobev^ 1000 m tTafink-. — Predmetni pogoji 2 natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v LJubljani interesentom na vpc&lvd —Z Konknrzl v novembra. iogoslovensko društvj za zaščito npnikov v Zagreta Je registriralo v novembru 71 konfcurzov, doCim jih je bilo v novembru lanskega leta 73. V Hrvatski In Slavoniji it bilo 6, v Sloveniji rn Dalmaciji 6. v Srbiji in Črni gori 52. v Bosni in Hercegovini 2. in v Vojvodini 5 konkurzov Od začetka leta do konca novembra le registriralo omenjeno dro-*tvo konkurzov napram 746 v lanskem leta, to le ia 334 ali 3! _dstotkov več iifkor lanf. Letos do konca novembra k bilo na Hrvctskem in v Slavniji l :0 konzuTZOv, v Srbiji in Crni gori 66G, v Sloveniji in Dalmactji 9S» v Bosni in ht-rcesovia; 31, v Vojvodini SI. — Z rrguviitsld aisSeii v icozetnsts-n. Trgo-«vns!;.^ ;v .-. prforavija pravilnik ^> ime- novanju trgovinskih atašejev pri poslaništvih v inozemstvu. Osnutek tega pravilnika izdeluje posebna komisija obiioječa u strokovnjakov tr-sovinskega in zunanjega ministrstva. —-g Avstrijski mlini zahtevajo zaščito. Zastopniki velike to srednje mlinske industrije so poslan* kanclerju dr. Seiplu spomenico, v kateri zahtevajo zaščito mlinske industrije in poljedelstva sploh Spomenica ]e v neposredni zvezi s trgovinskimi pregovori med Avstrijo in ter Avstrijo in Jusoslavijo z druge strani. Lastniki mlinov zahtevajo, naj država pri teh pogajanjih zaščiti mlinsko industrijo. —g Prodaja našega tobaka Poljski. Zastopniki poljske tobačne reži."*, ki se mnde že več dni v Hercegovmi. da prevzamejo večje količine rebaka. so zakfjcčtli svoje delo. Po pogodbi bo naša monopolska uprava dobavila Poljski 1,100000 kg tobaka. To količino so pre 'stavniki poljske tobačne režije večinoma že cev rt H Borba za nos fio(tywo3d Je sker vedno poln raznih večjih ali manjših senzacij, pikanterij, umazanih aier in drugih zauirnivosti, toda tako originalne atere še ni doživel, kakor je proces, ki se je vršil pred tamošnjim sodiščem. Sodišče Je imele rešiti kočljive vprašanje, da-Ii je liln^ski igralec upravičen, da si da polepšati, odnosno operirati nos. Gre za filmskega igralca Louisa Wo!!heima. Mož je bil po zaslugi svojega precej obilnega in deformiranega nosu angažiran za filmskega komika pri neki družbi in Je sklenit t ud: tozadevno pogodbo za dobo več let. Pa se ie nekega dne spomnlL, da mu prav za prav nos kazi obraz in meni nič, tebi nič je sklenil, dati si nos, on! nos, kateremu se Je ime! zahvaliti za svojo karijero, operativnim potom polepšati. Toda družba Je vložila svoj veto in ker je igralec le vztrajal na svojem, je pogodbo razveljavila. Vv'oIIheima je bila odpovedana služba Prišlo je do tožbe. Igralčev zastopnik je zastopal stališče, da je pač vsakdo upravičen, da si po mili volji lahko poljubnim potoni olepša svoj obraz Zlasti pa ima to pravico VVolheim, ki mu nos kvari obraz in mu utegne uničiti karijero. Nasprotna stranka Je seve zastopala povsem drugačno stališče in družbin zastopnik Je bil mnenja, da se ima Wol!heim edino svojemu abnormalnemu nosu zahvaliti za svojo karijero. Tndi bi imela družba 120000 dolarjev škode. Noji dobitki v preteKli;j -reoaniih a lOOoOu (Dn S00.CC0 na srečko št. Ć4.524 S bO.UOO [D.n 400.000 na srećko št 79202. * 40.000 D ti 320X00 na 46 . • . 9o962 S 10.000 Din *O.000 na >/ečkc it 62!2o n lebro drceih dob:t* z Masom sreča io vol Ka!' Sest m?f ;onov denarjev rjuj'j'— -anku do0?te z eno ssrtio »Jtćko Hafnipoil neise sreekan^ a« svetu i00 00(1 steč k — 50 000 dob tko v žrebanje (! razred. 28 m 30. decembra 1927. Cena -Trčsam _h_K_^1_ po ražiedu o to - Di.. !40—) Din 26Q-—> Nar>o6ite {ih takoj Po preerni: naročili Vam oa lošhemo otignainc stecie t a^adn m igraimrn-načrtom Hiačs se 00 prstem ^r-rck — \atoč la naslov.te na Sa9zQr?es »2 62 I ker ne bi mogla nadaljevati novega filma, v katerem je bil NVollheim davni junak. $odf5Cc :c nato rassodilo v prilog drolbt, češ, da je imela pravico razveljaviti pogodbo, ker si ie dal operirati nos. Igralec Je nato vložil priziv m sedaj pride zadeva pred višjo instanco. V flollywGodu vlada za proces veliko zanimanje. Filmski drobiž Lya de Putti je deloma okrevala ia zopet filmu je- To po« pa ni Bo za reti!amc., marve-č je po>taia »grj! ■ j res žrtev težke ntareče. Zdravniki so izjavili, da so b:Jc poškodbe Lve de Putri smrtno nevarne in da se ima zahvalni Z£o!j srečnemu naključju, da ni popolnoma izkrvavela, kajti pri padcu si je prerezala 2i'«o na nogi in ie nad eno uro ležala brez v*ake pomoči. — Ker sc nekateri nemški hsti povodom njene nesreče namizavati. da gre oČividno za navaden filmski bluf ali pa. da je bila Lya de Putti očividno »globoko gin jena« povodom nesreče. "?e igralka te\o užaljena in je iziavila nekemu uglednemu novinarju, da Je le Amerika, odnosno Hu!!yv,ood no»po!noma streznil, da sploh ne more več prenašati alkohola, še manj pa se Ji ljubi uganjat: avanture in budalosti. — lak« Lya de Putti. toda verjetno to ni. kajti pregovor pr^v;, Ca ie stara navada železna »r. — Jeckie Co ^un, ki jc star zdaj 13 let. n« pojde h gledališču, marveč ostane pri filmu. — Paul Minzeti, novopečeni filmski igra.j*:. -i^ar ^ravo ime k Tibor Mindzeoti. ic naslednik Rudolfa Valentina v^Hollyuoodu. Minzeti ie pokojnemu Valentina presenetljivo podoben Zanimivo je tudi. da ima sfcoraj popolnoma slične geste ni mimiko, ki spominja na \'a!enf:::a. Mmztti je pričel Svo|o filmsko karijero ieJi prid kratkinj. toda filmska družba »Paramoun!« upa, da je v njem odkrila d >stolnega naslednika pokojnega Valentina. — »Ctnema*. Prejeli smo >. številko krasim filmske revije »Cinemai. Kakor o»tale ftevilke. prinaša tndi ta serijo uspelih fotografij, filmskih posnetkov in pikantnih prizorov sz filmskega življenja v bakrotisku. Revijo izpo? Injuje zabavno čtivo, izvrstne kozerile Mr. Indt-poleg tega pa prinaša razne zanimivosti iz Hol-tvuooda. filmske aktualnosti in novo>ti. >C ma« se naroča pri •Tipografiji« d. J Zagreb In stane posamezna številka Pin 4.— . Pnjatcrc filma in kira opozarjamo na to lepo revijo. Mm mM A mM im so lm pn Mm mM r. 2 z. o. z. v Ljubljani. Sv Petra cesta štev. 1Q so bile izžrebane dne 29 novambra Din 2000 so zadele srečke 70.258, 71.803, 97.743, Po Din 5C0 pa so zad ele naslednic številke: 5.7^0. 15 434. 15.4S9. 30.991, 30.907. 40L5S2, 53.430 66.609, 66.654. on.o24. 66.659. 91.796, 91 7f9, - Olft. 9.790 o 752. 23 409. 31424. 25 474. 48J7S. 4Š.530. 4^2>72, 59.594. 50329, 6OL061, 60.-5 v 70.20t>. 70 201. 71 900. 71 834. -3.230, 11151, ^6 304. 96 9fV,. 969 n 110.156. 111.10S, 111.136, 111.131. 39 146, 39 136. 35 129, .^.134. 123 320. 123.541. 9355. 9.345. 20.294. 24.2F0. 24223. 24.213, 34.013. 34.010. 58.08Z 61^40 70.206. 73.004 $2.565. ^7.190. 99304. 110.743. 110.725 2.000 —, 122.73H. Dobitke bomo izplačevali od 17. decembra do 31. marca 1928. pri Zadružni hranilnici, r, z. z o. z., Sv. Petra cesta Štev 19- iilisii n$! Vse predstave razprodane! Oan as ob : 4-. »AS« i' 8 9 (Suženj carice,') Največji rusko - poljski fitm vseh časov, ki se predvaja ravnokar v vseh svetovr"-. kino-gIčd2liSwih z največjim uspehe m. Borba za osvobojenje Poljske. — Veličastni sijaj dvora ruske carice Katarine H. — Pretresljivi in vzvišeni prizori domovinske liuboznu — Osveta carice. — Veselje. — Žalost. — LJnbezen. — Spletke. — Raz* košje. — Sijaj. — SovraJtvo, — Vojna. — Izdajstvo. — Pregan-3nje. — Stnrtui kozaški plesi. — Balet \ d. i. t. d. Velika senzacijat SAH - AUTOMAT V f Imu nastopa armada, ki Šteje nad 500^ konjenikov in nad 1'»0.000 drugih sodelu-iočlh.. Pri vseh predstavah p.n , Bof ie * je cd kupljeni šiva'ni stroj znamke .g^itzner* tli f d' e * v raznih opremah. — Do Božiča znatno znižane cene. Tudi na obroke. • ^*W-w..A *'A. Sv Petra š'ew. 7 5«W3» • b izu P. ce nevegi s^orn n ka. Oalei#e si r?zsta»o brez obv^^tfost do nakupa. Spominjajte se „THB0RH" Saj&sreJM slovenska pleskar* sks in lič&mka delavnica Iv iijaaa, Dunajska cesta 15 in Go* $pcs\>etska cesta 2 (dvorišče kavarne <*Evro&a»). Se priporoča. — Izvršitev toc* na, cene zmerne. 72 L Pooblastilo, za Jakoba Gabro-všek. — On je upravičen kasirati m sprejemati naročila za kurjavo (drva. prenv>g) za firmo Hith, ter ima s seboj seznam in ce* Bik pod žigom M. Hittj. L}ubl}*n£, Ahao fcjc-va cest« 33- 2939 Srcreke (Fiehten, Picca excet»a. Ball«i» pflanzerO s., zemlioro za pre* sad. kultivirane, u lijepoj formi od 1 do 3 metru visine — kupuiemo cijeli vagon. — Jan* komir, velevrtliarija, Stenjrvec kraj Zagreba, 2938 Več modernili spalnic novih, iz različnega trdega le» sa, v najfinejši izdelavi — pro» da Ig Repše, Ljubljana, Po» ljaruika cesta 21. 2940 Amerikanec J9 let star, čedne m lepe po> stave, trezen, pošten, z neKaj denarja in posestvom — te Želi seznaniti bodisi z vd->vo m de« kJetozn od 35 do 4o let staro* 9tL — Prednost imajo rx>sesT; niče. katere imajo obrt (gostil* no ali trgovino). — Cen j do* pisi s sliko na: 6104 Strit dar Avc Kleveland Ohio. 3950 G, Flux, Lpjbl{anav Gosposka ulica 4 1. — Stro=» kovna posredovalnica boljšh služb. 35 let obstoječa, pripo roča in išče 'sake vrste prid* nega in izvežnaneja osobia za tu ki izven Liuhljane. za vsa* ko delo tn ceno. — Pri naro* čilih prosim priložite znarrAo. I 29401 MP// & etik SITAR & SVETEK Stanovanje dveh sob in kuhinje isce mir* na uradniška družina v novi aii stari hiši. Plača event. za pol leta vnaprej. — Ponudbe pod «Stanovanje/2913» na upr. «Slov. Naroda*. Kontoris tinja vajena vseh pisarniških del, s triletno prakso, dobra »troje« p'ska — išče službo. Nastopi lahVo s 1 januarjem. — Po« nudbe pod K o«? 11 orw rini a /2935 na upravo «5Iov. Naroda*. Štirisedežni avtomobil malo rabljen, po ugodni ceni naprodaj — Poizve se pri Franc ŠuStarju, Dunajska cesta št. 9, I. nad., dvorišče. 2942 Prazno sobo na periferiji mesta oddam brez« plačno priletni ženski, ki bi Ču* vala sedemmesečnega otroka. Ceni. ponudbe pod »Skromna 2936» na upravo «Siov. Nar.«. Zastopnike in zastopnice za prodajo srečk na obroke išče —> Bančna po» i vnetja stčn^ga me hjrja Za t^onotro ozd^ •iene je treba o io.ičko^ Gena l navojnom ia io c* io U a ^.0!*v3ja m m ao^ilja no po-ti J:.'katn~ PENI C Zaoreš c Gostilno Plačilna natakarica z večletno prakso išče službo'dobro rdočo, na premernem v večji restavraciji. — Ponud* kraju na deželi — ilčenn v na* be na upravo *Slov Narodavjjcm. — Ponudbe pod «Ooiti^ f.od Natakarica'2917-» t 2^51« ns nnravo Nar.*. Za slabotno deco in odrasle priporoča emulzijo is tveie dospelega ribjega olja najboljše znamke — Ickrna Bahovec, Ljubljana, Kongres-n trg. _ Absolventinja trgovske šole s triletna praksi išoc sjužbo v pisarni, evem gre tud« sa hNjjainičarko. — ; Dopisi pr,d «Pridmsst 2914» naj upravo *Slom. Naroda*. • dO .v> dr J*- iT n inozemski za domačo Kuna v ■n Industrijske svrhe Premog kovaški premog ^>>™< ^COl^S ;varnl3ki. plavžarski 'v pllnsk' Brikete Prometni /avod za nremog d. d. v Liobljam. Miklošičeva cesta 15/1 Snežne čevlje m galoiu oddajts v popravilo samo strokovnjaku A*g. škofa, čevljarju. Borštnikov trg 1 (za dramskim gledališčem). 9906 L Miku Ljubi • trg »? er n- m »t L St iepusin (IEID nrimt? tdgorota mltais tabore vet tto«« i «artiterc ©stak ar veoattac i< «te (mMU OdHkovaa m oanskaftsiotr perttljM p?tgrtajala rseaa* eelelie t* ar< »etno veze* 11 Metek < Mike* Da Inatmova uHes Id Eattaaje, ažuriran le, preetla* kaa|e senikih ročnih del aa rrgo viao, lolo tn dom. I! Manufaktur.aiti) pozor li maoDlaktoroa zatona v celoti ali v partijah iz konkurzne mase Maks M uršec dne 10 decembra t L ob deset h t Pta o, Slove oskl tre Pojasnila daje konkurzni upravitelj dr. Vi sen jak, odvetnik v Phru & * POZOR? POZOM! Na boljše 'n na cene Se si nabavite vsa moška, fantovska in dečja oblačila v novo t tvor jem de ajini trgovini konf. ndustr je Josip Ivančič LIUBLIAN4, Dunaika c 7 Največja zaloga CešKeea in an leskega *ukna. Prvcvstni modm aele za gospode Se tenisur^ova ulica &t 1 (dvorišče levov Din gramofon s ploščami! Pti našem dolgoročnem m neopziivem mesečnem odplačevanju odpada samo kake * Din na dail Za Božič prispejo nove domače plošče Din 36 izdelane z novimi električnimi met dami. Zahtevajte naš novi ilustrovani onik /^d#% in popis plot ^šw\W Din Edison Beli Pen a »a Itd Zagreb Obrnite se na zast pmka za Vaš kraj: IVAN BONAC, L ubijan« šle*. 366» 1927. Pof^tr^?« obrtne Jagodnjak Dra beni oglas. Na podlagi rešitve občinskega pieaeiatusstva v Jagodnjaku «»d 21 aept 1927. it 22 odobrenja ministrstva Sum in rudnikov Me 982» od 20 mana 1927 ter odobrenja ob lastnega odbora bačke oblasti 61 16375'!- bo dne 27 «1evembra 1927 * pisarni okn.ž nega Deležnika v Jagodnjaku »avna ustna i pouudbeua (pismfua) lraiba zaradi prodaje na panju hrastovega, brestovega akacijev*»j* in drugega lesenega blaga, sposobnega za hmeljarje, telefonske drogove. «tavbe in gorivo v gordu .Grabljik« (Ralatini v področja občine Jagodnjak, »m daMjanskl (Baranja), oddaljenem 4 km od t>l-xni*ke proge Površina tega gozda znaša 50 katastralnib oral« v Izklicna cena je 430.000 Din. kavcija 45.000 Din. Pogoji t. DraSba bo v nišami okr beleinika t Jagodnjaku točno ob 11 dopoldne po od redbab čl 86—98 zak o državnem računovodstvu 2 Pred prsno zapečatene »n pismene ponudbe, opremljene s taksno znamko za 100 Din, se morajo Izročiti najkasneje do pol 11 ure na dan dražbe Po tem roku se ponudbe ne sprejemajo Kavcija se mora položiti do 10 are dopoldne tm dan dražbe pri blagajni občine Jagodnjak. 8 Dražbajoči in ponudniki morajo priložiti: potrdilo pristojne finančne oblasti, da je dražitelj ali ponudnik plačal državni davek za prejšnja leta kakor tudi za preteklo tromesečje t I ter spričevalo o dražueni sposobnosti. 4. Kupnina se plača v treh enakih obrokih in sicer: prvi 81 decembra 1927 do 12 ure opoldne, drugi t februarja 1928. tretji pa Io marca 1928. 5. Kupec mora razen kupnine plačati takso, predpisano z zakonom o taksah na pogodbo in dražbeni zapisnik po Tbr 81 6. Za kavcijo se sprejme gotovina al* vrednostni papirji. Id se sprejemajo pri sklepanju pojsa^lbe z državo. 7. Sečnja se prodaja t obvezo krčenja panjev, ki naj se izdelajo, a čisto zemljišče izroči občini do 1. aprila leta 1928 Natančnejši pogoji se lahko vidijo vsak dan ob uradnih urah v pisarni okrožnega beleinika v Jagodnjaku. V JAOOKDJAKU. 15. novembra 1927 M. LOUB2I0 a. r. ob. načelnik. NARODNA KrUlOARNA. d. t o. s. knjigarna ia trcovtaa s aupioem ta* pisarniškimi in šolskimi po trebili* a s* L Ljubljana. Stfterleve aflca kav. 1 Oblastno dovoliena RAZ PRODAJA vsled opustitve trgovine. Razprodaja bo trsta I • samo do srede febmarja 1928. Znatno znižane cene — Ugodna prilika za podporno društvo za "lučaj smrti v Mariboru sprejema vse zdrave osebe, bivajoče v Sloveniji, nad V do ^0 let stare ■smo £e do 31. decemtra 1027 Podporna vsota znaša od 1000 do 16 000 Din Društvo šteje danes že nad I - 00 ćianov Zahtevajte takoi pristopno izjavo za tonj iz pisarne Liulske samopomoč v Mariboru, Aeksandrova 4V1I Za dom! <■« ifvt//t kru/ać* cev//ar f tta aaiHoli priporočiti« l* le STOEVVER šivalni stroj Le ta V«fL o« leg šivan i« entlt-lohiiva). sega (inka) krpa pe> nlo m noflavter Bre> v»skeg» premini»ni» pto4C »r Orug* jc "troir • miriuti priprav lirn mh 9m vezenre tn ravno rake hirrc ^>ptt ca navadne Šivanje — P«»Irg *"*eh prrdno^fi, ki lih ca* •7ftn» stvaln« *rroi STOt*W'tR st * ud t natcenejši Ne aamudtte ogodrit prilike in oglejte to izrrdntis* prt Lod Baraga, Brezplačen pouk t teze h ju r*v bi aparsten *td - l'gtsJm pia* Zmtmr cene pri .,rrt)anr* z* Miklavža ttcmice, se tcmoaite okolne pn »ke, ia si egli aate veliko kii rozićko? itd Eajijilr«aje i ogijem Kolesa ■ ,ar rodi sreka itae - T IBU M F. fl L., tovaroa dv ikoies ia votičko» Ljnbljini. Rarlovika cesta 4. - CeatR trtnko a njo ejo otraikJb J L iCrmi ang oa^obrod f odzaso n1Ku iUStiANA Koodvorslta uhce tev 26 Obj ava. Uprava državnih monopolov razpisuje 1. ponad beno dražbo za nabavo strojev za žigosanje kart za državno markarnieo. Dražba bo dne 28 decembra t 1. v pisarni upravnika drž. monopolov ob 11. ari dopoldne. Vsak oonndnik mora pri depozitni blagajni uprave državnih monopolov do 10 dopoldne Hcita-cijskegra one položiti kavcito. In stcer državljani SIIs 5 . tujci pa z 20 , ponuđene vsote. . Po gro j t in natančnejša obvestila se lahko dobe v pisarni industrijskega oddelka vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne. Iz pisarne in d str fskega od e npr« ve držam b mo opo or I M. Br. 15.387 od 4. navembra 1927. Obrostovanja vlog. nakup tn prodaj;* vsakovrstnih vrednostnih papir iev de vlz In valut, borzna naroČila oredulm in krediti vsake vrste, enkompt In In kaso menic ter nakazila v tu. In Ino zemstvo sare-deposits Itd Itd. Rraniavkv* Krmilil Ljubljana l^rrtt« t 30411 Z457 2M8. int#rnrban 2708 2Hri« Urejuj«; Jo*ip ZupaoCič. - Zrn «Narudoc tbkvsuti Pran JeacracA • Zrn uprav« m UMrator del «*t.. Otro Chrt*tul • Va* • LjubJaiui F2