228. številka.
Ljubljana, v četrtek 6. oktobra.
XXV. leto, 1892
libaja Vlak dan nefor, iaimfti nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman aa avetr o-og er »k« dežele aa vi« leto i:; gld.„ za pol leta ti gld., za četrt leta 4 *ld., za jedca ■Hto 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljane brea pošiljanja na dom aa vse leto 18 gld., aa Četrt leta 3 gld. 30 kr., la jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poliljanje aa dom radina se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor pofitmua znafia. Za oznanila plačuje ie od fetinstopne petit-vrste po 'i kr., če ie oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongrctuictu trgu St. 12. Uprava istvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse .vim. .tutrativne stvari.
Srbija.
Hudi časi prišli so zopet nad mnogotrpinceni narod srbski in odkar je gospod Ristić ob tla vrgel radikalno vlado ter izročil vladno krmilo liberalcem, bije se po celi deželi strasten Btrankarski boj, ovirajoč vsak kulturni napredek. Ogromna večioa naroda iz vsega početka ni bila naklonjena liberalni vladi, kajti radikalna stranka je globoko ukoreninjena v narodu, ona ima fle danes v rokah več visokih državnih oblasti, liberalci pa imajo svojih privržencev le v mestih in v krogih višje inteligencije. Da ima beseda liberalec v Srbiji Čisto drug političen pomen nego pri nas, tega pač ni treba ie poBebe naglašati. Liberalna stranka srbska avstrijskim Slovanom ni nesimpatična, ker je po našem mnenji jedina resnično slovanska stranka srbska. Zategadelj bi nam ne bilo nemilo, ako bi si ta stranka legalnim potem prisvojila zopet trdnih tal ter ostala na krmilu.
Gospod Ristić moral je imeti že tehtnih razlogov, da je tako brezobzirno strmoglavil radikalni regime in zgolj obrekovanje menda ni, ako se ra* dikalcem očitajo tudi nekoliko protidinastične tendencije. Dvomimo pa, je-li so prava sredstva, s katerimi deluje Ristić za utvrdbo liberalnega sistema in je-li si bo s temi sredstvi priborila liberalna v narodu nekako diakreditovana stranka posebnih simpatij. Radikalci zahtevajo, da naj se nemudoma skliče skupščina, katera naj sodi postopanje Riati-ćevo ter izreče mnenje narodovo o novi vladi. Kako bi izpala ta sodba po veliki večini radikalne skupščine, o tem ne more biti dvoma in zategadelj je umevno ali vsaj odpustljivo, da Ristić zavlačuje z vsemi mogočimi sredstvi sklicanje skupščine. On ve dobro, da bo skupščina odločno odklonila liberalno vlado, da jo bo morala vlada valed tega nemudoma razpustiti ter apelovati na volilce. Za to pa se jej čas Se ne vidi goden, kajti danes zmagala bi tudi pri novih volitvah brez dvoma zopet radikalna stranka. Zategadelj sklical bo Ristić skupščino najbrže Se-le zadnji dan zakonitega v to
določenega roka, ki poteče s 1. novembrom t. 1. in tudi potem bo zasedanje parlamenta najbrže že po prvi seji odložil za dva meseca. Na ta uaČin posrečilo se bo liberalcem najbrže, da bodo obdržali v rokah vladno krmilo skozi sedem mesecev proti izrecni volji parlamenta in ogromne večine naroda. Potem pa bo bo morala položiti odločba v roke naroda. Naloga liberalne stranke je torej, da si do tedaj toliko utrdi svojo pozicijo, da ii bo moč z nado oa uspeh stopiti na volišče.
V to vlada tudi deluje ua vse kripije. A mesto da bi delovala z lojalnimi sredstvi, zlorablja v to svrbo svojo moč na način, kateri ne more odobravati noben naobražen človek. Liberalni agenti pre plavili so liki kobilice celo deželo in prava pravcata križarska vojska pričela se je zlasti zoper uradnike, državne in avtonomne, ki bo na sumu kot privrženci radikalcev. S preziranjem rednega iu poklicanega sodnika zapirajo se odporniki proti liberalnim provokacijam in najbrže doživel bo strmeči svet skoraj prizor, da bo policijski prefekt obtožen in obsojen zaradi prekršenja zakona v obrambo osebne svobode.
To je nevaren eksperiment na ručnu liberalne stranke in nam se ne vidi verjetno, da bo tako brezobzirno in nemoralno postopanje v konečni ha sek stranke, kateri bi želeli, da si na dostojoejši način pridobi zopet nekdanjo veljavo in populari-teto. Pač pa se je bati, da bo tak brezobzirni boj naSel silovit odpor in da bodo to še nekonsolido-vano slovansko državo pretresali zopet notranji boji, kateri bodo uničili vse uspehe mladega zdravega političnega življenja v Srbiji. Kake posledice pa utegnejo imeti take razmere, to je narodu srbskemu še v živem spominu iz nesrečnih časov Milan - Garašaninovib. Na to naj bi ne pozabili vodje liberalne stranke. Z brezobzirno silo se v ustavni državi in proti volji naroda definitivno ne more držati nobena strank a iu bolje bi bilo, da bi Ristić in njegovi somišljeniki strpljivo počakali svoje dobe, nego da vsemu kulturnemu napredku v kvar posnemajo mogotce v sosedni balkanski državi.
Politični razgled.
Notranje «1 «*/.«*■>.
V Ljubljani, 6. oktobra. Državni zbor.
Čim zvršita delegaciji svoja posvetovanja in dovolita zuhtevaue kredite, sešel se bode zopet državni zbor iu to ali že koncem meseca oktobra ali vhuj začetkom meseca novembra. Glavna stvar, katero bode rešiti, je državni proračun za leto 1893. Reševanje te velevažne reči vršilo se hode z izdatno uporabo opraviluika, tako da bo gotovo ne ho dalo vsega tega povedati, kar bi bilo potrebno. Čuje se, da bodo v proračunu za leto 1893 truški in dobodki zabeleženi v kronski veljavi, kar je povse umevno, če se pomiidi, da bo ogerska vlada koi po novem letu žarela kovati kronske denarje ter tako cislit-vanuko vlado primorala, da se ravna po njenem vzgledu.
E/tsposr ministra vnanjih zadev.
„Hlas Naroda" izrekel se je zoper postopanje delegata Eiuia v proračunskem odseku avstrijskih delegacij, ne tako pa tudi staročeška „Politika", ki piše: Grof Kaluoky je na Ennova vprašania odgovoril precei površno iu nedostatno. V stvarnem oziru rabil je le navadne izgovore in lahko je bilo spoznati, da ni hotel točno odgovoriti Toliko bolj odkrito pa je kritikova) vprašanja mladočeškega delegata in njih utemeljevanje, in izrekel je pri tej priliki nazore, katerim se morajo najodločneje upreti tudi tisti, ki sicer ne čutijo potrebe, identificirati se z Eimom. Minister zavruil je na kratko vsako parlamentarno kritiko vnanje politike. Rekel je, da je na škodo državnim interesom, če se vnauji politiki kaj očita in če se dvomi o absolutni modrosti in zanesljivosti uprave vnanjih recij. To je baje zoper ustavo. To stališče je neosnovano, ker delegaciji sta poklicani kritikovati in soditi vnaujo politiko, in čestokrat se je to zgodilo že dosti ostreje, nego je to storil delegat Eim. Mi — piše „Politika" — se nikakor ne identificiramo z Eimom, prosvedovati pa moramo zoper to, da bi v našem narodu vedno živa želja, naj monarhija poišče in najde pot prijateljstva in solidarnosti interesov z Rusijo, izvirala iz nepa-trijotičnib motivov in bi ne imela pravice biti uva-ževana. Če tih j bo politika dobra, izvirati mora iz želja  iu  interesov vseh  narodov   in   prav  zato je
LISTEK.
Dve seji.
Izvirna peklenska humoreska.   Spisal Samo. (Daljo.) VI.
„Etwa ein neuergrttboltes Systemchen oder Uypotbeschem oder ahnlichea Miss-gebUrtchen" ... H. Heine.
Spelian od dolgega govora izpije Žveploust čašo do dna, potem pa nadaljuje:
„ Ve« potrt nedel sem deževnega jutra na južnem kolodvoru Dunajskem v voz II. razreda. Hudobo sem vtakuil v III. razred, samo, da bi ga ne imel pred očmi. Jadrno je vozil brzovlak; naglo Brno dričali čez visoki divji Semering, zdaj skoz temne rove, zdaj tik globokih prepadov, vedno dalje, dalje ... Na jedni južnoštajerskib postaj vstopili so trije gospodje v moj kupć. V teku pogovora obrnila se je govorica na nekega glasovitega filozofa, ki je neki prva luč na tem polji, po imenu Rinki-Kanki. Kakor sem posnel iz modrovanja gospodov, moral je biti Rinki-Kanki prvi veleum in prvi modroslovec vsega sveta. Znova mi je zasijala zvezda vesele nade. »Tu se naučiš, česar želiš I Pred mu ne daS miru, da" glavnih stvari j na umešl"  Takoj sem ukrenil,
da se popeljem čez belo Ljubljano tja v solnčne kraje, kjer gospoduje mogočni duh.
Mej tem se je naredil skoro mrak. Gospodje so izstopili, bil sem sam v kupdji. Dež je neprenehoma curil, jednakomerno no drdrala kolesa, ritmički je bobnel voz, jednakoglasno bo pele šipe. Bliskoma bo Švigali telegrafski drogi, vzdigovala se in padala vez brzojavnih Žic. Truden zatisnem oči.....
Kar na mah se odpro vrata!
Čuden človek vstopi, v črno opravljen, gorečega, blaznega pogleda in nenavadnega kretanja. Prikazen sede kraj mene.
„Koliko je 2x3?" zareži nad menoj, da mi pretrese mozeg in kosti. Odgovora ni čakal, kar nadaljeval Ije: „ Ali ni morebiti 2x3 = 7!" in me divje gledal.
Prestrašen se odmaknem na klopi od njega, kolikor morem. Kaj pomagal On takoj za menoj t
„Govori, povej! Ali je 7 ali ne!a
„Mislil bi, da ne," odgovorim ponižno.
„MotiS se! Zakaj bi ne bilo 7! Je, je, pravim ti!u
„Zakaj pa stoprav 7?" ohrabrim se jaz.
,IIm, na to je odgovor vrlo lahek. Jednostavno za to, ker jaz tako velim!"
aKaj pa," drznem bo nasprotovati mu, „kuj pa, častitljivi gospod, ko bi bilo 2x3 morebiti = 61"
,Ne, to ni mogoče, nikdar!"
„Zakaj pa ne;a se osokolim jaz, da sem se kar samemu Bebi čudil.
„Vidiš! Ti imaš debelo zimsko Schopenhauer-jevo suknjo. Predno te ne Blečeš, ni nič b tabo! Kako moreš toliko popraševati. Vse to je tako, razumeš, ker jaz tako velim! In to so neovržui razlogi. Roma locuta, causa rinita !u
„Kdo si pa ti, da tako mogočno govoriš?"
„Jaz]sem Blavni doktor in profesor Rinki-Kanki, nedosežen pisatelj, izkušen in razsvetljen gospod, ne babam se pa nikoli. Niti nikdar o sebi ne govorim. Prijatelj in kolega sem gospodom, ki so se šolali po 16 let, kakor jaz, gospodom, ki so se, jednako meni, učili latinščine, grščine, he-brejščine, matematike, fizike, filozofiie itd. itd. — in še drugih predmetov, ki jih ti in drugi „kruhoborci" niti od daleč niso povohali. Ne baham se pa nikoli! In jeden tistih sem, v katerih je zastopana ruščina, češčina, poljščina, hrvaščiua, kitajščina in sploh vse, kar je jezikov od Adrije do ledenega morja. Celo nemški znam! Ne baham se pa nikdar ne! Mi smo v modernih strokah izobraženi, veleučeni možje, ki so bo odlikovali s sijajnimi izpiti na vseučiliščih. Da, sami Dunajski profesorji govore z velikim spoštovanjem o naših mladih doktorjih. Razumeš, kaj se to pravi? Ali sedaj veš, kdo sem V* < Konec prib.)
tirjatev Češkega naroda, da se uvažuje tudi v vuanji politiki, legitimna in utemeljena.
Konferencija čeških poslancev. Od moravskih  čeških   poslancev nasvetovani shod vseb   poslancev  naroda  iz Češke,  Morava in Sleske, dobiva vedno bolj konkretno obliko in utegne . venderle uresničiti se.   Mladočebi  opustili so večinoma odpor,  ker se  jim je zagotovilo,  da je isključeno vsako majoriziranje. ČeSki plemiči obljubili j so tudi  udeležbo in   moravski  konservativni klub naznanil je klubu narodnih poslancev ukrep, da se udeleži konferencije in da je v pripravljalni odbor delegoval svojega načelnika grofa Egberta Belcredija. — Upati je torej, da se hode  uresničila Želja po zlogi vseh   narodnih  čeških   strank, če  ne v vseh podrobnostih, pa vsaj v glavnih točkah.
% nanj«* dr/ave.
Pruska vojaška predloga prouzročila je baje konflikt mej državnim kance-larjem grofom Caprivijem iu pruskim ministerstvom. Grof Caprivi m namreč svoje predloge dal v odobrenje pruskemu miuisterstvu, katero bi v znani svoji krotkosti gotovo ne bilo odreklo tega odobrenja, ampak si kar na kratko izjmsloval cesarjevo potrdilo, presrfii popolnoma miniaterstvo, in je potem izročil zveznemu sovetu. To postoptinje državnega kancelarja razburilo je vse politične stranke in prav vsi listi, ne izvzemši oficijozuih glasil pruskih mi-nistiov trde naravnost, da je uastal koutiikt, ki utegne imeti resnih nasledkov.
Kolumbova slavnost na Španskem. Prihodnji teden vršile se bodo na Šjuurnkem Kolumbove »iavnoHti iu to kar najbolj sijajno. Udeležila se jih bode tudi krahica-regentinja in to v raznih krajih. V Kad.k u /brana bode mornarica in tuje vojne ladije, katere si ho kraljica ogledala in potem koj odpotovala v Hvelvo, da prisostvuje slovesnemu odkritju Kolumbovega spomenika. Iz Hvelve pojde v G rana d o, kjer ne bo odkril podpira-teljici Kolumba, kraljici Izabeli, velik spomenik. Tudi sicer praznovala se bo ta slavnost v vsi deželi oficijelno.
Angleška vnanja politika.
Sir Cbarles IHk^, leden oajodhčueiših angleških politikov liberalne stranke govoril je te dni pred svojimi volila o vuanji politiki nove vlade. Trditev, da bode lord Roseberv nadaljeval vnanjo politiko Salisburvjevo, je prazua bajka. Liberalna stranka ni nikdar odobravala političnega pravca Salisburvjevega in se mu o raznih prilikah odločno ujiirala. Salisbuiv je oškodil angleške interese na raznih krajih svetu iu približal se je trojni zvezi, katera ne more Angliji niti v Indiji koristiti, niti ji zagotoviti prosto vožnjo po morjih. Takšne politike ne bo liberalna stranka u>kdar tirala.
Občni zbor .,Glasbene Matice"
se je vršil dne  1. oktobra t. I. v Knežjem dvorci.
Predsednik Frančišek Ravnikar ogovoril je zbrane društvenike nastopno:
Slavni občni zbor! Premišljevaje o zgodovini minulega društvenega leta spominjam se nekaterih sitnostij iz početka. Ker pa prislovica pravi: De mortuis nil nisi bene, ker so ti nedostatki bili ie malenkostni in so zgiuevali pred pnznejimi uspehi, mi ni težko govoriti le o ugodnostih. Sploh je bilo v tej dobi čutiti nenavadno živahno gibanje po vseh pokrajinah slovenskih Vsi mnogobrojni shodi, veselice in zabave, političnega ali nepolitičnega značaja, vzbujale so toliko zanimanju, našle so tolike udeležbe odličnega Slovenstva, da še nikdar poprej ne. Vidi se, da uaš narod čuti tla pod seboj, da se zaveda, <ia ni već tujec ua domaČi zemlji. Naša .Glasbena Matica" v tem oziru ni zaostajala. Šolski zavod uživa vedno večje zaupanje v narodnih obi-teljib, zasluga v tem gre izvrstnemu učiteljstvu in šolskemu nadzorništvu. — Muzikalije naše širijo se vsestransko mej slovenskim svetom, in letos sem culo zahvalo dobil za izreden užitek. — Delovanje našega pevskega zbora pa primerno oceniti mi skoraj nedostaje besedi. Uspel se je do višine, ka-koršne se ni nikdo nadejal. Ne bom kadilnice vihtil, a b toplo pohvalo moram le omeniti požrtvovalne marljivosti predsedstva obeh zborov, moškega in ženskega, pevovodstva, odborništva in posamičnih členov. — Vsi ti uspehi pa ne izvirajo iz kakšnega srečnega slučaja, ali ud kaku elementarne Bile, temveč so sad 'iOletuega trudapolnega dela. Nekoč sem Blišal svarilne besede: Slovenec, ako iščeS spasa, delaj, delaj in delaj 1 lu res je bilo iu bode to oBtalo geslo „Glasbeue Matice«, da budemo postali vredni člani, da bodeino kolikor mogoče i mi pripomagali k kulturnemu razvitku in napredku nagega naroda. — Ne smem zamolčati še nekega drugega prijetnega prigodka. Ko nam je naš slavni mestni zastop na kratko moje prigovarjanje v od-Beku in v njeni soji  brez ugovora pomnožil letno
subretacijo izvanredno, za 400.gld., je moj tovariš uikl/kn(l, da taka radodarnost poleg obče znane štedljivosti je pač ginljiv dokaz iskrenega domoljubja naših mestnih očetov. IStač** ajato *a hvala
jim za to! Le na kratko še omeni« ljubeznive prijaznosti našega Časnikarstva ik vseh taborov, vsestransko  prizuanje in  uvažavanje  našega zavoda,
kar je pripisati taktnemu vedenju in, rekel bi, politični nepolitiki vseli članov našega odličnega odbora, konečno pa se zahvaljujem oajtopleje aa izkazano nam čast pri tem občnem zboru ter Vam kličem: Danes leto na srečno svidenje 1
Potem poroča tajnik g. Josip Paternoster o delovanji odbora »Glasbene Matice" za leto 1891/92.
Pri lanskem občnem zboru, vrši vsem se dne 10. oktobra 1891, izvoljeni so bili v odbor nastopno imenovani gospodi:
A. V Ljubljani stanujoči: Ravnikar Frančišek (predsednikom), Drenik Frančišek, dr. Andrej Ferjančič, Anton Foerster, Kruleč Ivan, dr. Danilo Majaron, Nolli Josip, Paternoster Josip, dr.Lovro Požar, Svetek Anton, Valenta Vojteh, Veucaja Ivan in Žumer Andrej.
B. Zunanj i: Fajgelj Danilo, Gregorčič Simon, Starec Anton, Šusteršič Matija in Žirovnik Janko.
Pri prvi seji dne 13. oktobra konstituiral se je odbor, izvolivši soglasno g. Antona Svetka podpredsednikom, g. Josipa Paternostra tajnikom, g. Ivana Krulca blagajnikom, g. Ivana Vencajza Šolskim nadzornikom, g. dra. Lovra Požarja arhivarjem in g. Antona Svetka ekonomom, in v artistiški odsek gg.: Frana Gerbića. Antona Foersterja, dra. L. Požarja iu Ivana Vencajza. Volitev posamnih članov v šolski odsek je odpadla, ker je bil itak voljen g. Ivan Vencajz šolskim nadzornikom, kateremu je bil nalog izročen, šolske stvari pretresati z učitelji in potem skupnemu odboru staviti potrebne predloge in nasvete.
Odbor pretresoval je v 10 sejah društvene in šolske stvari.
Jedna prvih nalog odborovih je bila z ozirora na to, da je Čitalniški pevski zbor koncem teta 1890 prostovoljno odstopil, dogovoriti se z odborom narodne čitalnice, kako bode z zborom „Glasbene Matice" prirejati koucerte za čitalniške člane in koliko na leto. Po izvršenem pogajanji sta se oba odbora pogodila tako, da mora „Glasbena Matica" za čitalnico prirediti leta 1891/92 tri koncerte iu da le-ta plaća našemu društvu za vsak koncert 1O0 gld. odškodnine za note in pevovodjo. Ker je dosedanji pevovodja g. dr. GroB, ki je z uzorno marljivostjo in požrtvovalnostjo vežbal novi moški zbor, meseca novembra 1891. 1. iz službenih ozirov odšel v Idrijo, moral se je odbor, da mu bode moči ustreči dogovorjenim pogojem, poiskati drugega pevovodjo. Po prizaduvauji našega dičuega Šolskega nadzornika g. Ivana Vencajza posrečilo se je pridobiti za naš zavod izborno glasbeniško moč v osebi g. profesorja Hubada, kateremu se je od meseca decembra 1891. 1 naprej izročilo vežbanje moškega pevskega zbora. S tem dnem napočila je nova doba za naš pevski zbor in prešinilo ga je mahoma nenavadno oduševljenje za svojega vodjo. Veliko pevskih močij, ki so se dosedaj odtegovale sodelovanju, vstopilo je v pevski zbor in dan za dnevom utrdila se je bolje nada, da bode zdaj moči prirejati umetniški dovršene koncerte. Še preden je nastopil službo g. Ilubad, si je odbor, uvažujoč, da je za koncerte prepotreben mešan zbor, stavil nalogo, popol-niti moški zbor tudi še z ženskim zborom. In zopet je bil naš vrli šolski nadzornik g. Vencajz, kateri je z vzgledno ustrajnostjo, le dobri stvari v korist, osebno nabiral za ta zbor odličnih gospej in gospodični, ter v kratkem času privedel pod krilo „Glasbeue Matice" 39 rodoljubnih dam, katere so se odzvale njegovemu vabilu. Zdaj je bil pevski zbor popoln in začelo se je pod spretnim vodstvom resno in mirno delovanje. (Dalje prib.)
Iz občinskega sveta Ljubljanskega.
V Ljubljani, 4. oktobra.
Dalju.)
GoBp. župan Grasselli konečno naznani, da je društvo sv. Cirila in Metoda izreklo zahvalo za mestni prispevek 500 gld., da je Kraljevo mesto Praga doposlalo statistično poročilo o poslovanji za 1. 1890, mesta Gradec, Solnograd in Štajer pa njih računske zaključke za pretočeno leto. Vrši se volitev hranilničnega upravnega odbora, kateremu je potekla koncem septembra t, 1. triletna opravilna doba in so bili po listkih izvoljeni gospodje: Iz
■rede mestnega zastopa: Ivan Gogo I a, Ivan JI ribar, Anton Klein, Ivan Knez, Vašo Petni ić, dr. Josip Stare, Fraa T srček, Iva« Val k« v t h, Dragutin Žagar, Anton, S vete Jjl Iz srede meščanov: Alojzij Bayr, Vrnenac Bor|t«ex, Fr. Koli-aann, Josip Kušar, Ima Perdiji, Viktor Bohr-aio, Avgust Skaberas, Fraa Ksav. So«van, Fran Tertnik, Josip LenČa. — (Včerajšnja .Laib. Zeit." je napačno poročala* .da sta bila voljena tudi gg. Ravnikar in Ledenik.)
Župana namestnik g. Vaio Petričić poroča o Ikoutrovanji .mestne blagajnice in ž njo združenih fondov dne 11. avgusta 1892 in nas vetu je, da naj se, ker se je našlo vse v redu, poročilo vzame na znanje in odobri.
Obč. svet. P ros ene je mnenja, da poročilo finančnega odseka nikakor ni v soglasji s predpisi občinskega reda. V istem predpisano je, da morajo posebni komisarji, katere ima v ta namen izvoliti mestni zbor, revidirati blagajnicu.
Goap. župan Grasselli opomni na to, daje finančni odsek sklenil, da odpošlje svoje člano kot mandatarje v pregled mestnih blagajnic in v tem zmislu izvršuje tudi mestni magistrat svojo po občinskem svetu dano mu navodilo. Člani finančnega odseka so isto tako zmatrati kot pooblaščenci mestnega zbora, ako so prav le odposlanci finančnega odseka mestnega odbora, ker jih je mestni zbor po finančnem odseku pooblastil. Pri glasovanji sprejme se potem predlog finančnega odseka in se poročilo o škontrovanji mestne blagajnice odobri.
Župana namestnik gosp. V PetriČic poroča o prošnji visokošolskega pravniškega društva na Dunaji za podporo. Poročevalec, nasvetuje, da se ta prošnja ne usliši, kakor prejšna leta tie, ker mestni zastop itak pri druzih zavodih za podporo vseučiliščnikov dooaša. Zbor pritrdi.
Obč. svet. Gogola poroča o naložitvi skupila 1964 gld. za občinski svet, ki se je potreboval za dolenjsko železnico. Poročevalec naglasa, da se je mestni svet prodal za primerno dobro ceno, prodaja naj se odobri, denar pa naloži na isti način kakor druga skupila za prodana mestna posestva.
Obč. svet Kune vpraša, kje se nalaga denar, na kar odgovori poročevalec, da v mestni hranilnici. Predlog se potem odobri.
Obč. svet. Šubic poroča v imenu odseka za olepšavo mesta, o deželnega odbora kranjskega ponudbi glede sveta pred novim deželnim gledališčem. Poročevalec pravi, da je želja deželnega odbora kranjskega, da bi se prostor pred deželnim gledališčem, katerega hoče dežela brezplačno prepustiti stolnemu mestu Ljubljanskemu, nikdar ne zagradi!, naj bi se tam nikdar ne odlagalo kurivo katerekoli vrste ali smeti; napravili naj bi se tam primerni nasadi, za kandelabre uvedla plinova svečava iz cevi za mestno plinovo svečavo in privolilo donesek 400 gld. kot polovica nakupne cene za šest kandelabrov. Tako deželni odbor.
Poročevalec obč. svet. Šubic naglasa, da se dopisovalec deželnega odbora tako rekoč norčuje iz občinskega sveta Ljubljanskega stolnega mesta, želeč, da naj se ne odkladajo smeti na prostoru pred novim deželnim gledališčem. Komu za Boga, pravi poročevalec, pa bode prišla taka bedarija na um ? A odpustiti je dotičnemu referentu deželnega odboru, (To je dr. Schaffer! Op. poroč.) da je poslal v svet tak čuden dopis, kajti najbrže posnel je istega po kakem „šimelnu". Poročevalec tedaj nasvetuje, da se prevzame prostor pred deželnim gledališčem le, ako ga da dežela brezpogojno v mestno oskrb. Ker se danes še ne ve, kam bi se namestili fijakarji, je še vprašanje, ali bo mogoče prostor zasaditi ali pa morda le razžiriti asfaltni tlak. Za kandelabre pred deželnim gledališčem pa občina tudi ne more privoliti 400 gld.
V istem smislu izrazi se še več svetovalcev. Obč. avet. dr. vitez Bleiv/eie-Trste-niški naglasa, da se stavijo od deželnega odbora do mestne občine v jedno mer le zahteve. Za deielno gledališče storila je občina Ljubljanska mnogo, prispevek bil je jako visok (nad 30.000 gld. Op. por.), a deželni odbor ni dal ne jedne 1 o ž e n a r a z p o 1 a g o z a reprezentacija m e b t a. Dr. Bleiweia-Trsteniški je mnenja, da bi se bilo to pač Bpodobilo in da je v tem obziru slišal od raznih stranij odločno grajo. Navadna uljudnost zahtevala bi bila toliko ozira na župana stolnega mesta, katerega tu ni smatrati za privatno osebo, ampak kot zastopnika in reprezentauta deželnega stolnega mesta. (Odobravanje.)
ObČ. svet. Žagar vpraša, ali se bode prevzela razsvetljava pred deželnim gledališčem od strani mesta brezplačno.
Poročevalec obč. svet. Šubic odgovori, daje občinski zastop že v prejšnjih sejah sklenil, da bo razsvetljava pri šestih kandelabrih od strani mesta oskrbi brezplačno.
Po daljšem razgovoru, katerega se udeleži tudi župan Grasselli, naglašujoč, da ne gre ob~ staviti prostor pred gledališčem z nasadi, kateri bi le zavirali promet vozov na tem mestu, sprejme se predlog občinskega svetnika S eneko viča, da prevzame mestna občina prostor pred deželnim gledališčem brezplačno in da se isti po mestni občini, kolikor je mogoče, primerno olepša. Predlog odsekov, da bi se dal prispevek za napravo plinovita kandelabrov, pa se z veliko večino odkloni.
Obč. svet. Gogola poroča imenom vodovod-Dega raviia^atva tfM.e vods^e ka .^no * 1e4a-liiče. Ppročevalec Gogo!a naglasa,: da je ottinski ■vet ikteni! prepustiti vodo deielnemu gledališču brtfipVac'oo, a zahteval je, da se plača za hidrante in vodomere na leto 100 gld. kot letni pavšal. To gotovo ni pretirana svots, ker gre ve n de r-le za privatno pod v zet je, katerega lastnik je .dežela. Za javno varnost gledališča je mestna občina itak s^ltfl*. kaj(;i namestila je ob obe)) krajih gledališkega poslopjaL hidrante. Kar pa je v poslopji treba, je pač skrb posestnika gledališča in to je dežela. Zatorej nasvetuje poročevalec Gogo I a, naj vztraja občinski zastop pri svojem salepu, da je plačati za hidrante in vodomer na leto 100 gld. Predlog se vzprejme brez razgovora. (Konec prih.)
Domače stvari.
— (Hrvati  in Svetčev banket.) Pod zaglavjem „Hrvati i Slovenci" piše Zagrebški „Obzor": Priznajmo:   pri otvoritvi slovenskega gledališča v Ljubljani se hrvatska in slovenska solidarnost ni najbolje pokazala.   Ne govorimo o politiki, ker tu sploh ni šlo za politiko; ali naš kulturni svet ostal je precej hladnokrven pri činu, jako znamenitem v prosvetni zgodovini Slovanov.   Z naše strani se tolažimo, da smo izvršili svojo dolžnost. — Ali sedaj Be nam ponuja  druga  prilika,  da to solidarnost avečauo potrdimo, in grešili bi, če bi te prilike ne porabili. V nedeljo, dne 9. t. m., bode v Ljubljani svečan banket na čast  gosp. Luki Svetcu. Povod temu banketu je našim čitateljem dobro znan. Ta banket bo svečau protest zoper  napade na družbo bv. Cirila iu Metoda, ki je doslej s tolikim uBpehom tako koristno delovala v krščanskem in slovenskem duhu. Najsvestoejši in najuglednejši slovenski rodoljubi z vseh strani Slovenije so že obljubili svoje sodelovanje pri banketu, ki  bo sijajna izjava slovenskega naroda. —   Želeti   bi bilo, da  pride na banket kolikor lepše število Hrvatov. Gospoda, katera napada družbo sv. Cirila in Metoda, hoče svoje nepatrijotično  postopanje  zaodeti s plaščem vere. Ali to je profanacija vere.   Vera bi ne bila ono, kar je, ako bi se ne mogla dovesti v najlepše, naj vzvišeneje soglasje z rodoljubjem. Oui, kateri hočejo vero spraviti v neki antagonizem z rodoljubjem, ti niso kristjani, ti niso katoliki  — oni  so psevdo-kristjani in psevdo- katoliki.   Kdo pa je znal uzor neje od obeh slovanskih apostolov zložiti patrijotično narodno delovanje z verskim apostolatom? Že v L ncu se je povdarjala nekrščanska tendencija, da katoliško novinstvo ne bodi narodno.   Ali, Čemu se je to vLincu povdarjalo, umejnmo. Nemcem ni ugodno, da bi nemške novine, tudi če so krščanske, bile v korist — kakor ju njih krščanska dolžnost — pravičnim aspiracijam Slovanov.   To je torej taktika Nemcev, kateri, tudi če razpravljajo o cerkvenih interesih in vprašanjih, ne morejo pozabiti sovraštva proti slovanstvu.   A kaj   ie hotela doseči ona go Bpoda v Ljubljani,   katera je za vsako krščansko dušo neumljivi autagonizem mej cerkvijo in narod noBtjo hotela prenesti na samo šolsko polje ? Ne krščani in ne-Slovani!   Da ustaja narod slovenski proti tem kratkogledcem suhoparnega srca in ledene duše — dela prav;  a prav bodo storili tudi Hrvati, če se pridružijo tej  demonstraciji. — Mi Hrvati se moramo pridružiti, ker nam naš hrvatski škof daje najsijajnejši vzgled, katerega si moremo misliti, kako je spajati najbolj harmonično in najbolj uspešno ljubezen do Boga in do naroda. Mi se Hrvatje moramo pridružiti v ime naše duševne solidarnosti z brati Slovenci". — Tem vrstam  nimamo ničesar drugega pristaviti, kakor da bodemo pozdravili brate Hrvate, če pridejo v Ljubljano, najsrčneje in z vso tisto ljubeznijo, ki jo od  nekdaj gojimo zanje; z ljubeznijo, ki izvira iz jedinosti krvi, jezika in kul turnih in političnih interesov.
—  (Odhodnica.)   Sinoči zbralo se je v klubni sobi hotela  „pri Slonu"  nad 40 tukajšnjih članov društva  „Pravnik", da se poslove  od svo jega tovariša, novoimenovanega okrajnega sodnika Loškega g. Antona Le v ca.   Počastil ja slavljenca s svojim prihodom tudi g. mestni župan Grasselli Društveni predsednik g. dr. Papež naglašal je v svojem nagovoru izredne  simpatije,  katere uživa slavljenec v vseh pravniških krogih in njegove velike zasluge za društvo, kateremu je bil pri dru fitveuem glasilu jeden izmed najodličnejših sotrud nikov.   Potem napivalo se je slavljencu tudi kot uzornemu rodoljubu,  kot ožjemu tovarišu-sodniku, nadalje narodnemu sodništvu v obče in posebej v osebah navzočih sodnikov, g.  županu Graselliju, pravnifikemu naraščaju itd.   Gosp. župan Graselli
poudarjal je, kako. priljubljen je bil gospod sodnik. Leveč po vsej pravici tudi pri, prebivalstvu v obče in iz tega stališča obžaloval ođtiođ mrb odličnega občana.,— Tudi mi se prav iz srca pridruiffod'lem besedam g. župan«, ob jednem pa čestitamo lio-žanom na pridobitvi sodnika, uzornega pravnika in iskrenega rodoljuba.
— (Odlikovanje g. kanonika in profesorja Mama.) Glede* na našo včerajšnjo notico o nemških zastavah poroča se nam, da dotične zastave niso bile nemške ampak — belgijske. Mi nimamo vzroka na tem dvomiti in smo tudi lojalni dovelj, da to konstatujemo, ipak pa ne moremo zaslediti med odlikovanjem slovenskega profesorja in našimi sedanjimi odnošaji z Belgijo take kavzalne vezi, ki bi opravičevala razobešanje zastav, katere se vsled jednakosti barv čeBtokrat vedoma ali nevedoma zamenjujejo z nemškimi. Sicer pa so bili glavna stvar govori in pri teb se je po vsej krivici dajalo odlično mesto nemščini, kar moramo danes vnovič in z obžalovanjem konstatovati.
— (Prvi letošnji Sokolski jourfixe) je, kakor smo že naznanili, danes zvečer v vrtnem salonu pri Ferlincu. Razdelile se bodo svetinje zmagovalcem pri tekmovalni telovadbi, ki se je vršila v Jesenicah. Sodeloval bode društveni tamburaški zbor, ki bode oviral nekatere nove točke. Začetek je ob 8. uri.
— (Ljubljauski obrti,) meseca septembra letos a) na novo pričeti: Marija Sajovic, sejmarstvo z medurskim in slaščičarskim blagom; Marjana Stucin, kramarija brez utesnitve na gotovo vrsto blaga; Marija Marješič, branjerija; Ivan Beden, črevljarski obrt; Marija Hoft, trgovina z glasbenim orodjem; Anton Pečar, krojaški obrt; Josip Keržin, sedlarski obrt; Marna Sesek, branj ■ riia; Ivan Jebačin, prodaja žganih opojnih pijač na drobno; Frančiška Goršič, trgovina z zeljem; Ivan Schlechta, slaščičarski obrt; Fran Dane, mizarski obrt; Jakob Hudnik, tesarski obrt; Makso Fischer, knjigotrštvo, — b) odpovedani: Andrej Slovša, mesarski obrt; Katarina Keber, stariuarska obrt; Jernej Štele, prodaja usnja; M. Neumann, trgovina z obleko in Jura Stibil, branjerija.
— (Novi vojašk i plašči ) Vojno mi-nisterstvo dalo je za pokušnjo napraviti nove plašče za pehoto. Ti plašfi bodo se izdelali v petih raznih barvah in se je jemalo posebno ozir na to, da so barve kolikor mogoče malo vidne na daljavo, kar je potrebno pri novem brezdimnem smodniku. Tudi bodo imeli podšiv iz volne tako prirejeno, da se bode dala odpeti in se bode. plašč poleti lahko nosil brez podšivi, po zimi pa bode bolj topel. Pri nekaterih vojnih oddelkih že nosijo vojaki te nove plašče za poskušnjo.
— (Imenovanje.) G. Stanko Marin, dosedaj učitelj pri Sv. Tomažu blizu Ormoža, imenovan je zač. vaduiškim učiteljem na Mariborski c. kr. učiteljski pripravnici.
— (Ormoška moška podružnica sv. Cirila in Metoda; je pri svojem zadnjem občnem zborovanji izvolila sledeči novi odbor: Predsednik g. dr. Ivan Omulec, njegov namestnik preč. gospod Jakob Cajnkar; tajnik č. g. Fran Munda, njegov namestnik g. Anton Porekar; blagajnik g. Alojz Miki, njegov namestnik g. France Gomsi.
— (Tržaški „Mattino",) ki, kakor je javna tajnost, zoblje iz dispozicijskega fonda jasel, spravil se ie zopet na slovenske Tržaške okoličane, ter jim očita, da zdaj hočejo celo v mestu imeti slovensko šolo za svoje otroke. To pa ni nič dru-zega nego zlobno zavijanje resnice. Ravno „Mattino" kot poluraden list moral bi povedati vsaj toliko resnice, da slovenske šole v Trstu ne zahtevajo okoličani, pač pa jo zahteva in to s polno pravico do 20.000 slovenskih mestnih prebivalcev. In zahtevali jo bodo, dokler je ne dosežejo.
— (Občni zbor ^Slovanskega pevskega društva" v Trstu") preložil se je na drugo nedeljo, to je na dan 16. oktobra ob 3. uri popoludne. Zbor se bode vršil v prostorih „Delav-skega podpornega društva".
— (Vinska trgatev v južnih pokrajinah) se je posebno dobro obnesla v Istri v Po-reškem okraji. V Koprskem in Piranskem okrrji pa sta naredili veliko škode trtna uš in pa toča. Tudi iz Dalmacije se poroča, da se bode pridelalo veliko in dobrega vina.
— (Gospod Josip Pasarić) gimnazijski profesor v Zagrebu in urednik „Vienca* odpovedal
se je službi gimnazijskega učitelja. Gosp. profesor Pasarić bil je kot poročevalec .Obzora" navzoč pri otvoritveni predstavi našega gledališča, o kateri je napisal dva lepa članka. Odslej baviti se hoče •amo z žurnalistiko. Odpovedal se je službi, ker so ga hoteli premestiti brez kakega uzroka v Osek, samo, da ga odstranijo iz Zagreba.
— (Iz domači h topi ic.) V Dobrno pri Gelji prišlo je to poletje vsega skupaj 626 strank z; 1138 osebami. — V Krapinske toplice prišlo je v minuli sezoni 5393 osob.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 6. oktobra. Pruski konjiški stotnik Reitzenstein prijahal v Florisdorf ob 9. uri 57 min. Potreboval je za ves pot 73 ur, 6 minut, jedno uro več, nego grof Star-hemberg, ki je zmagovalec; Reitzenstein je drugi, Mikloš najbrž tretji. Reitzensteinov konj bil jako slab in se par korakov za ciljem zgrudil. Zbrano občinstvo pozdravilo Reitzen-Bteina jako burno.
Budimpešta 6. septembra. Finančni odsek Ogerske delegacije odobril proračun vkup-nega finančnega ministerstva in najvišjega računskega dvora.
Budimpešta 6. oktobra. Uradni list prinaša prvo oficijelno poročilo o koleri. Dne 2. oktobra obolelo je v Budimpešti za kolero 18 osob, umrlo 10; drugače ni bilo nobenega slučaja v deželi; dne 3. oktobra obolelo v Budimpešti 31 osob, umrlo 9, v Rabi umrla jedna oseba. Dne 4. oktobra obolelo v Budimpešti 34 osob, umrlo 8, v Sorokšarju in v Tolni umrla po jedna oseba.
Eias&ne vesti.
* (Regulaciju „Železnih vrat") Za uravnavo Dooavejako vaz.ia leta v sote.sKi „Zadanih vrat" se posebne letos marljivo nad*ijuje|o. I) me.laj bilo je dovol|euih za ta dela 3,648.560 gld. do kooCl I. 1891 porabilo bo je 1 338.202 gld., letos pa se bode porabil »stali zueuek 2,810.857 gld. Do konca I. 1893 porabilo so bode vsega skup 5 milijonov 265.000 goldmarev.
* (Roparstvo v Siciliji.) V Palermu zaprli so minuli teden kakih 600 osob, mej nji m t 120 banditov, mnogo pomagačev in jjnkrtvač^v in pri-, vrženeev tajnega društva »Maffia". Bil je res skrajni čas, da se je radikalno poseglo v to gujilobo, ki je v sramoto vsej deželi italijanski.
Narodno-gospodarske stvari.
— oddaja dela. Dne 15. oktobra t. i. dopu* ludur ob 10. uri vrnila bode se v pisarni c. in kr. voiaškiga oskrbovalnega magacina v Ljubljani javna obravnava zaradi oddaje čiščeni« volnenega blaga z valjanjem, pranja p o s t e 1 j n e g a perila ter poprave lesenih po st e 1 j n j a k o v pri <• m kr vojaškem oskrbovalnem magaolnu in c. i u kr garnizijski bolnici At. 8 v Ljubljani. Po* drobnosti glede oddaje teh del poizvedo He lahko vsaki dan ob navadnih uradnih urah v voiaškem oskrbovalnem uiHgaeinu v Ljubljani. Razglas glede oddaje napominanega dela pogleda se lahko tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
prinaša v 10. zvezku nastopno vsebino: l. A. Fun-tek: Prolog pri slavnostni otvoritvi deželnega gledališča. — 2. y.: V kleti. — 3. Josip Stare: Li-sjakova hči. Povest. (Dalje.) — 4. Rastislav: Pri vodnjakn. — 5. Dr. Jožef Rakež: Ok6. — 6. Slo-ven: Tožno jezero. — 7. R. Murnik: Signor Gian-nino. (Humoreska.) — 8. A. Trstenjak: Slovenci v starem deželnem gledališči. — 9. A Dolenec: Okolu svetit. (Dalje.) — 10. I. Mlinaric: Ponoči. — 11. Novo deželno gledališče v Ljubljani. — 12. Fr. Magdie: Slovarski naberki. — 13. Književna poročila: III. Dr. K. Strekelj : Dr. V. Oblak: „Das iilteste datirte slovenische Sprachdenkmal". (Konec.)
— VI. Dr. M. Murko: Slavjanskoe obozronije. (Konec.) 14. Listek: Čitanka za tretji razred srednjih šol. — Slovensko gledališče. — Seminar za slovansko jezikoslovje v Gradci. — XI. izkaz darov za Piešernov spomenik. — Osebna novica. — Književnost hrvaška. (Konec.) — Narodno gledališče v Pragi. — Spomenik Vaclavu Benešu Trebizskemu.
— „Matica Srpska" v Novem Sadu. — Skladatelj opere „Crnogorci". — Listnica.
LJUBLJANSKI ZVON" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr. in za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Bratje Sokoli!
Pridite polnoStevilao (kolikor mogoče v druStveni obleki) danes zvečer k razdelitvi daril v vrtnem salonu pri Ferlncu.   Začetek ob 8. uri.
Na z da r!
ODBOR-
Zahvala.
Podpisani odbor izreka tem potom svojo najtoplejo zahvalo vsem, ki sot b svojim delovanjem pripomogli da so je I. občni zbor Še nt-Jak ob k k o-T r n ovs k e ženske podružnice dne 2. oktobra t. 1. tako sijajno vršiti za-mogel. Zahvalja se posebej Se konzist. svetnika in vodji, prečast. predsedniku dražbe sv. Cirila in Metoda, gospodu Tomo Zupanu, za prekrasni govor, slavnemu 1. slovenskemu pevskemu društvu „Ljublj ana" in slavnemu mešanemu kvartetu (gospoj A. Hribarjevi, gospici M. Drasler-jevi, gospodoma J. PavBeku in V. Bajcu) za prijazno sodelovanje in izborno petje ; nadalje vsem darovateljem mnogobrojnih, deloma dragocenih dobitkov in sploh vsem, ki so nas počastili s svojim pohodom in avojo radodarnostjo. Bog vsem povrni stotero!
Odbor Aoiit-Jakobslco- Trnovske ienitke po«lruž-ni«-«' sv. Cirila lil Metoda.
V Ljubljani, dne 3. oktobra 1892.
T .-..oon goldinarjev glavni je dobitek veliko 50 kraj carsko loterije. Opozarjamo naše cenjene čitatelje, da bode žrebanje že dne 15. oktobra.
Meteorologično poročilo.
J	Caa opazovanja	Stanje barometra	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-kima v
—		v mm.				luiu.
5. okt.	7         ♦ ■ 7. ziutrai i. popol. y. zvečer	735 1 mm. 733 3 mm. 738 1 M	9 2° C 16 6» C 13 6" C	si. jzh. si. jzh. si. zah.	obl. obl. d. jas.	140 mm. dežja.
Srednja temperatura 13*1°, ta 0*1" nad norumloiu
XD-CLn.aJe»lc£l borza
dne 6 oktobra t l.
včeraj
— danes
Papirna renta.....f
Srebrna renta.....
/.lat a renta......
h° 0 marčna renta Akcije narodne banke . Kreditne akcije ....
London .......
Srebro......
Napol........
C. kr. cekini.....
Nemške marke ... 4"/u državne arečke iz 1. 1K5 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4"/,» . Ogerska papirna renta 5°/,, Dunava reg. srečke 5°/0 '/.••oilj. ohč. avstr. 4',,'Vu z'fttl Kreditne srečke .... Rudolfove srečke .... Akcije anglo-avst.r. banke
ld.	96 45 —	gld.	96 45
n	96 25 -	f	96 15
i	115 25 —	n	115 15
n	100*80 —		100-20
•	978— —		983-—
	311-25 —		310*«5
1	119*70 -	n	119-75
t n	9'Sl«/. -	n n	9 52
«	fve>9 —	I	5H9
■	58-82'/. —	n	58 80
i	250 gld.	HO	gld. — kr
	100 „	185	.   50 „
		IV2	.  40 „
		KX)	-  « .
	100 gld.	198	,   75 ,
zaut. listi .		117	n   50 .
	LOO gld.	190	.   25 .
	io „	21	,   50 ,
	120 .	151	
. a. v.....		-238	
Uklonjena neizmerne žalosti naznanjava vstun sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tuzno vest, da ae je Bogu Vsegamogočneiuu do-padlo, priljubljeno  najino hčurko,  ozir. a«:sterco
dne 6. t m. ob polu 9. uri dopolnilne po mučni kratki bolezni v nežni starosti 4' a mesecev poklicati k sebi ns oni boljši svet.
Truplo nepozabno pokojnice pokopalo ae bode v- petek dne 7. t. ni. ob 5. uri popoludne na pokopališči pri sv. Krifitofu v lastni rakvi.
V Ljubljani dne S. oktobra 1892.
M.irv Lenarčič roj. Mathlan, m a t i.
Anton Lenarčič,
ti naučni tajnik, oče.
(1118)
Pavel,
brat.
V neko tukajSujo trgovino vzprejme se takoj
učenec ali vajenec.
Kje, pove upravništvo „Slov. Naroda". (1117—1)
V hiši št. 6 v oelenburgovih ulicah
se dajo v najem (1112-1)
dve prodajalnici
in Bicer jedna takoj, druRa o iievciiibeis'iciu
terminu. — Povprašati je v II. nadstropji, levo.
Koncesijonovana plesna šola
▼ Gospodskih ulicah it. 12.
ZABAVNI VEČER
vsako nedeljo od 6. do 9. ure zvečer.
(1108—1)
V. Friedrlch,
izprašani plesni učitelj.
spretnega pisarja
Il&olnega slovenskega in nemškega jezika. Plača po dogovoru.   Usto p dne 16. oktobra t. I.
Advokat dr. Ivan Rudolf
(1105—2) v DEConjicatlaL.
♦♦♦♦
t
Luskinina voda
in
Esprit-Bćrćnice
imata svojstev, ki zabranjnjejo, t'a ne izpadajo lasje, ko bi se po vna-nje na to uplivalo. To ae doseže "V a tem, da se lasišče čisti, varuje bolezni, zabranjuje napravo luskin, lasem odpravlja tolščo in odpravlja kisline, ki nastajajo s potoni.
Vsak večer, predno se gre spat, pomoči se lasišce s to luskinino vodo in zjutraj, ko se je la-usče skrbno izcejalo, udrgne se „Esprit Beronice", ki krepča lasne korenine.
Jedenkrat na mesec naj se pa lasje in lasišče z mlačno vodo, v kateri je boraks raztopljen, umijejo iu potem večkrat s toplo vodo splaknejo. Razstopi naj se 50 gr. boraksa v litru tople vode.
Steklenica luskinine vode Ftane 60 kr., steklenica Esprit-Bćrćnice 40 kr.
Piccoi-jeva lekarna „Pri angeju"
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Vnanja naročila se proti  povzetju svote točno izvršujejo. (59 —9(
i
Sveže do ilo!
MAG GI
v posainnib kosih po 8 kr. pri
JEVA
sakoi* u jak*
in
—■ aeni ekstrakt Ivanu Laekm«nn.a,
_O099)
Gospod Fran ikaia, posestnik tukaj, savaroval ■e je pri lavarovalal drnftbl nm Življenj«
„TIIE GrRESHAM" V Londonu
z znatno glavnico meni na korist.
Koj po istega smrti mi je glavni znntopnfk v Iijnbljnnl gospod <>vldo Eesehko izplačal zavarovano glavnico, torej si štejem v prijetno dolžnost, izreči javno svojo najtoplejšo zahvalo in zavod „THE GRESHAM" vsakemu najbolje priporočati.
V Smariji pri Jelšah, dne 1. oktobra 1892. (1113) -A_xia. Skaza.
Podpisana se priporoča p. n. spoštovanemu občinstvu, da bode vzprejemala
vse perilo in likanje istega
nn dom. Tudi hodi proti malemu plačilu po hišah perilo 1'kati. g spoštovanjem
(1H5-1)       Marija Kolbic, hkarica,
Florijansk« ullee At. II, I. nadstropje.
I      KARL TILL
Ljubljanu, Šp italske ulice št. 10.
Arabska guma, skledice za gumi, tablete za gumi, herbariji, krasopisne predloge, črtala od kavčuka, gosja peresa, škripčna peresa, kreda bela in barvasta, držala za kredo, črtala, črtani listi, brisalne deščice, brisalni gumi, pivnik, predloge za slikanje, kovinska tinta, milimeterski papir, glasbene mape, natorni gumi, natorni papir za risanje, nigrivorin, be-ležnice, beležne tablice, slikarske ploščice, škarje za papir, lepenka, Idejne table, suhe barve, prozorno platno, prozorni papir, čopiči, portfeljni klinci, preparacijski zvezki, (1024) strgalni gumi. ni. (4)
TllJCl :
5. oktobra. Pri fflMlIAi t Lanckoronski. lleiss, Heuberger, llarth, IIo-rowitz, Priesner, SchuU, Spi-tzer z Dunaja. — Sebneider I Brna.   — Pepko  iz C«lja.
— Starkel iz Trsta. — Dr. Pfeifer s Kriketa. — Desch-niayr iz Pulja
Pn "»Ionu ; (iartiier, Pop-por. Herbst, Pafvel z Dunaja.
— Roblek, Demšar Is Pulja.
— Gruhifto,n Ilirsch iz Trsta.
— Oberlander iz Brna. — P »l k iz Berolina.
Pri |iisuem kolodvoru : Tomaži u iz St. Martina — Bukuvics z Dunaja.
Pri n«Htrl|NU»*iii uetmr Ju : Rupnik iz Radovljice. — Suinan, Rus iz Trsta.
IJtis*rit no:
5.  oktobra:   Uršula Klop čič, mokarjeva vdova,  76 let, Dunajska cesta it 14, jetika V il ■• i e In i bolnici:
8. oktobra: Ana Seikar, gostija, »iT let, tumor ahdo-minis.
Anton Stacul
trgovina s delikatesami in vinom
Šelenburgove ulice št. 4.
Naznanjam, da so došla pristna bela in rudeča (1067—4)
italijanska namizna vina,
kakor tudi fina desertna vina, n. pr. Maršala, Chiantl, Barbara, pelinovoo Neo-bioto itd. vse od najzanesljivejših tvrdk, zajamčeno kot, pristna naravna vina.
Oh jednem priporočam bogato svojo zalogo finih in svežih delikates za jesensko in zimsko dobo: Praški in Graški prekajoni pršut, raznovrstno domače in druge klobase, fine mesne in ribje konserve, namizni desertni sir, Št. Danielski sirovi pršut, pristne francosko in Zromerižke gorjušico, Suchard čokolade, Van Houten Caoao, Liebigov, Eemerikov, Armourjev jušni ekstrakt, specijalitete v inozemskih, nemških, italijanskih in francoskih vinih, šampanjec, likeri, cognao, ram, čaj i. t. d. po jako nizkih cenah pri najpazljivejši postrežbi.
Za mnoga naročila so priporoča s spoštovanjem
Anton
8ladčičar.
Nase najboljS«! in
najeenejse toiletno milo je i
Sv
I
Dobiva se povsod po 30 kr. kouiad.
r
(1110)
Da se polt ohrani lepa in da mladostno izgledaš
to se dosego z vsakdanjo uporabo v kakovosti nepre-koienega Doci-Ihk-ovcki* mii» m nu%o.
Tm milo je tako ugodno, cisto in strogo nevtralno, da se ž njim more ubraniti ono, kur prouzrokiijejo druga razjedljiva mila, ki v sebi soilriuj jo uolajko: da postane polt riulera ali bakrena, da oinbtbuu ali prezgodaj zvene, ali pa da po umivanji peče ali so razteguje.
Kdor se hoče ogniti tem pojavom, odnosno kvarnim nasledkom, kupuj za svojo toileto
oering-ovo milo s sovo, najboljše milo na svetu.
leralno »a«ti)|mtv»:   A. MOTSUU it (Jo., VVimi. 1 , l.nunrk Nr. »._
Glavni dobitek
goldinarjev
75.000
goldinarjev
(957—19)
po
priporoča J. C. Mayer v Ljubljani.
Izdajatelj ia odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tieiarne".