21 S H S tudia istorica lovenica DOI 10.32874/SHS.2025-01 Maribor in politika med svetovnima vojnama Jurij Perovšek Dr., znanstveni svetnik, emeritus Andraž nad Polzelo 398, SI–3313 Polzela, Slovenija e-pošta: jurij.perovsek@gmail.com Izvleček: Članek predstavlja vlogo drugega največjega slovenskega mesta – Maribora v slovenskem političnem razvoju med svetovnima vojnama. Temelji na arhivskih virih, ugotovitvah relevantne zgodovinopisne literature in analizi strankarskega političnega časopisja, ki je odslikavalo ter poudarjalo značaj političnih odnosov na Slovenskem v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev/ Jugoslaviji. V slovenski politični krajini tistega časa je zavzemal Maribor veliko pomembnejše mesto, kot bi se lahko mislilo na prvi pogled. Bil je med ključnimi oblikovalci slovenskega idejnega in političnega razvoja med vojnama. Za celostno razumevanje in poznavanje slovenske politike v obravnavanem obdobju je neobhodno potrebno opozarjati na njen mariborski vidik. Ključne besede: Maribor, Kraljevina SHS/Jugoslavija, politične stranke, volitve, politični in verskocerkveni dogodki, Anton Martin Slomšek Studia Historica Slovenica Časopis za humanistične in družboslovne študije Maribor, letnik 2025, št. 1, str. 21–152, 559 cit, 27 slik Jezik: slovenski (izvleček slovenski in angleški, povzetek angleški) J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 22 Uvod Politične podobe Maribora med svetovnima vojnama ne moremo izrisati dru- gače, kot da najprej poudarimo Maistrov zgodovinski prevzem poveljstva nad mestom 1. novembra 1918. Sledila sta mu razorožitev in razpust nemške var- nostne straže (Schutzwehra) – vojske nemškega mestnega sveta 23. novembra 1918, ter predaja mestne oblasti slovenski strani 2. januarja 1919. Iz rok nem- škega župana dr. Johanna Schmidererja jo je prevzel vladni komisar za avtono- mno mesto Maribor, pripadnik liberalne Jugoslovanske demokratske stranke (JDS) in dotedanji okrajni komisar za Krško, dr. Vilko Pfeifer. Predajo oblasti je pripravil Narodni svet za Štajersko, Pfeiferja je, obenem z razpustom maribor- skega mestnega sveta, 18. decembra 1918 imenovala Narodna vlada SHS v Lju- bljani (Narodna vlada).1 O prevzemu mestne oblasti v Mariboru je poročalo vse vodilno in drugo slovensko politično časopisje.2 Mariborska katoliška Straža je zapisala, da se je "s tem dnem /.../ končalo nemško gospostvo nad Mariborom".3 Predno je Pfeifer začel delovati kot vladni komisar je razmere v Mariboru zaznamovalo množično stavkovno gibanje uslužbencev nemške narodnosti, ki se je pojavilo konec novembra. Stavkali so zaposleni na železnici, pošti in usluž- benci sodišča v Mariboru. Stavkovno gibanje je podpiralo nemške težnje do slo- venskega ozemlja in je imelo predvsem politični značaj, izražalo pa je tudi soci- alnogospodarske zahteve. Z Maistrovo podporo, ki je zavrnil vse glavne zahteve stavkajočih (umik vojaških straž pred železniškimi delavnicami in kurilnicami, vrnitev nemških sodnikov in poštarjev na svoja mesta, umik slovenskih nad- zornikov z železniških postaj), nadomestitvijo nemškega uradništva in vseh načelnikov v stavkajočem sistemu s slovenskimi ter uvedbo slovenskega urado- vanja, je Narodna vlada stavkovno gibanje v prvi polovici decembra 1918 kon- 1 Gregor Jenuš, "'Ljubi Bog, kako varovati, česar ni; saj vendar pri vseh koncih in krajih sili v Mariboru slovenski značaj na dan!': Johann Schmiderer – zadnji mariborski župan avstrijske dobe", Studia Historica Slovenica 17, št. 3 (2017), str. 922–924; Gregor Jenuš, "Dr. Johann Schmiderer: mariborski župan v letih 1902–1919", v: Mariborski župani 1850–1941: snovalci sodobnega mesta ob Dravi, ur. Darko Friš, Mateja Matjašič Friš in Aleš Maver (Maribor, 2018), str. 226–227; Gregor Antoličič, "Dr. Vilko Pfeifer – prvi Slovenec na čelu mariborske občine po prevratu (1919–1920)", Studia Historica Slovenica 17, št. 3 (2017), str. 933, 938–940, 943 (dalje: Antoličič, "Pfeifer – prvi Slovenec na čelu mari- borske občine"); Gregor Antoličič, "Dr. Vilko Pfeifer: vladni komisar za Maribor v letih 1919–1920", v: Mariborski župani 1850–1941: snovalci sodobnega mesta ob Dravi, ur. Darko Friš, Mateja Matjašič Friš in Aleš Maver (Maribor, 2018), str. 240, 248, 252–253 (dalje: Antoličič, "Pfeifer, vladni komisar"); "Naredba poverjeništva za notranje zadeve", Uradni list Narodne vlade SHS v Ljubljani, 23. 12. 1918, št. 57, str. 57. 2 Jurij Perovšek, "Politični položaj na Slovenskem leta 1919", Studia Historica Slovenica 20, št. 2 (2020), str. 360. 3 "Zgodovinski dan v Mariboru", Straža, 3. 1. 1919, št. 1, str. 1. 23 S H S tudia istorica lovenica čala.4 Kmalu zatem, 14. in 15. decembra 1918, so v Mariboru na velikem naro- dnem prazniku ob številni udeležbi vojaštva proslavili nastanek jugoslovanske države – Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev (od začetka septembra 1920 4 (Rudolf) Maister, "Stavke (štrajki) železničarjev ob prevratu v območju Maribora", v: Mariborski kole- dar 1932, ur. Niko Ivan Vrabl (Maribor, [1931]), str. 85–103; Lojze Ude, Boj za severno slovensko mejo 1918–1919 (Maribor, 1977), str. 89–94 (dalje: Ude, Boj za severno mejo); Miroslav Stiplovšek, "Stavkovno gibanje konec leta 1918 na mariborskem območju in vloga strokovnih – sindikalnih organizacij v boju za severno mejo", Časopis za zgodovino in narodopisje 65=NV30, št. 2 (1994), str. 321–324; Dragan Potočnik, Zgodovinske okoliščine delovanja generala Rudolfa Maistra na Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju (Ljubljana, 2008), str. 78–83. Rudolf Maister decembra 1918 (PAM, Zbirka foto- grafij in razglednic, inv. 4091) J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 24 Kraljevine SHS in od 3. oktobra 1929 Kraljevine Jugoslavije) 1. decembra 1918. Maribor je "vstal iz groba ponemčenosti", je ob tem zapisala Straža.5 Podob- no je predsednik Narodnega sveta za Štajersko (Narodni svet) in poverjenik Narodne vlade za uk in bogočastne dr. Karel Verstovšek, ki je v njenem imenu 15. decembra pozdravil zbrane manifestante, v svojem govoru zaklical: "Mari- bor, včeraj še morda nemški – in nikdar več!" Predlagal je pozdravni telegram regentu Aleksandru Karađorđeviću, ki so ga podprli z viharnim navdušenjem: "Regent Aleksander, Belgrad! Nebrojne množice obmejnih Slovencev, zbrane v Mariboru ob priliki manifestacije ob ujedinjenju Srbov, Hrvatov in Slovencev, iskreno pozdravljajo junaške Srbe ter izražajo vladarstvu ujedinjene kraljevine neomejeno zvestobo in udanost."6 Aleksander se je Narodnemu svetu, vladi in vojaštvu 19. decembra 1918 zahvalil z besedami: Zelo sem vzradosten, ker mi je došla pozdravna brzojavka, dokaz, da sloven- ski narod ob severni meji vroče hrepeni po nerazdružljivem ujedinjenju vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov. Bodite uverjeni, da je moja največja briga, ustvariti jednotno, močno, demokratsko Jugoslavijo, v kateri naj imajo vsi člani našega troimenega naroda svoj srečen in zadovoljen dom.7 Dan pred tem se je generalu Rudolfu Maistru za njegov telegram ob naro- dnem prazniku zahvalil tudi poveljnik vojaškega poveljstva na Slovenskem podmaršal Nikola pl. Ištvanović: Prisrčna hvala za brzojav, ki ste mi ga na dan našega velikega narodnega praznika ujedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno državo poslali ter izrazili svojo uda- nost. Veselim se te izjave tembolj, ker vidim, s kako krasnimi uspehi in s koliko navdušenostjo za narodno stvar deluje naša mlada pod Vašim poveljstvom stoječa vojska v lepi zeleni Štajerski. Bog blagoslovi še nadalje Vaše delovanje.8 Prva leta slovenske oblasti 1918–1921 V času ko je mestna oblast prešla v slovenske roke, je Maribor živel pod vtisom Maistrovega ukrepa, s katerim se je odzval na vedno bolj grozeče nastopanje mariborskega nemštva in številna grozilna pisma, ki so jih prejemali on in člani 5 "Jugoslovanski praznik v Mariboru", Straža, 16. 12. 1918, št. 100, str. 1. 6 "Jugoslovanski praznik v Mariboru", Straža, 16. 12. 1918, št. 100, str. 1–2; "Naš praznik", Mariborski delavec, 16. 12. 1918, št. 20, str. 1. 7 "Princ-regent Aleksander obmejnim Slovencem", Straža, 20. 12. 1918, št. 101, str. 1. 8 "Vrhovni poveljnik generalu Maistru", Straža, 20. 12. 1918, št. 101, str. 1. 25 S H S tudia istorica lovenica Narodnega sveta. Enaintridesetega decembra 1918 je izmed vodilnih nemških Mariborčanov izbral 21 talcev, da jamčijo s svojim življenjem za njegovo varnost ter red in mir. Maistrovo ravnanje je bilo v skladu s staro avstro-ogrsko prakso (na tak način je habsburška monarhija leta 1914 zagotavljala varnost transportov pred morebitnimi napadi upornih Srbov in jugoslovansko usmerjenih Hrvatov v Dal- maciji). Tudi po tedaj veljavnem mednarodnem pravu je bilo jemanje talcev sicer dovoljeno, toda njihovo streljanje za dejanja drugih oseb je bilo prepovedano; v nasprotju s človečanskim duhom je, da nekdo odgovarja za dejanje, ki ga ni sam storil ali zasnoval. Maistrov ukrep je vzbudil strah in ogočenje med mariborskimi Nemci in v sosednji Nemški Avstriji, nasprotovala pa mu je tudi Narodna vlada. Na seji 3. januarja 1919 je menila, "da se ne sme uvajati sistem talcev, katerega smo vsi obsojali ko se ga je posluževala v sedanji vojni Avstrija proti Jugoslovanom. General Maister ima na razpolago kulturnejša sredstva, da vzdrži varnost in mir."9 Vendar 9 Ude, Boj za severno mejo, str. 101–102; "Zapisnik 41. seje Narodne vlade SHS v Ljubljani, z dne 3. janu- arja 1919", v: Sejni zapisniki Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani in Deželnih vlad za Slovenijo 1918–1921: 1. del: od 1. nov. 1918 do 26. feb. 1919, za objavo pripravil Peter Ribnikar (Ljubljana, 1998), str. 236–237 (dalje: Sejni zapisniki NV SHS in DVS, 1); Bruno Hartman, Rudolf Maister (Ljubljana, 1989), str. 158–159 (dalje: Hartman, Maister); Bruno Hartman, Rudolf Maister, general in pesnik (Ljubljana, 1998), str. 68; Igor Grdina, "Odločilni dan in noč v novembru 1918", v: Rudolf Maister: sto let severne meje: življenje in delo Rudolfa Maistra Vojanova 1874–1934, ur. Nela Malečkar (Ljubljana, 2018), str. 83. Zahvalni telegram regenta Aleksandra Karađorđevića Narodnemu svetu za Štajersko, Narodni vladi in slovenskemu vojaštvu 19. decembra 1918 ("Princ-regent Aleksander obmejnim Slovencem", Straža, 20. 12. 1918, št. 101, str. 1) J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 26 po drugi strani ni hotela "desavuirati generala Maistra, kateremu gre zahvala, da je Maribor še v naših rokah. General Maister je sam mnenja, da bo rabil talce samo kakih 5 ali 6 dni." Zato se je odločila, da na protest avstrijskega zunanjega ministra dr. Otta Bauerja šele naslednji dan odpošlje telegram z obljubo Nemški Avstriji, da bodo Maistrov ukrep ukinili takoj, ko zanj ne bo več nujnega razloga.10 Devetega januarja 1919, torej čez šest dni, je ugotovila, da so vseh 21 nemških Mariborčanov izpustili, naslednji dan pa je Maister preklical še ukrep o jemanju talcev. Kot talca ne tedaj ne pozneje Slovenci niso ustrelili nobenega Nemca.11 Maistrovo ravnanje so spremljali tudi v političnem tisku. Prevladovalo je poročanje o njegovem ukre- pu, medtem ko je socialnodemokratski Naprej v njem videl "avstrijsko" dejanje in izjavil, da ne more in noče trpeti takih "militarističnih orgij".12 Prva leta slovenske oblasti v Mariboru so mesto vodili imenovani vladni komisarji. Prvi od treh vladnih komisarjev v letih 1919–1921 je bil že ome- njeni Vilko Pfeifer. Za njim sta posle vladnega komisarja opravljala doteda- nji član mestnega sosveta, pripadnik katoliške Vseslovenske ljudske stranke (VLS) odvetnik dr. Josip Leskovar, in liberalno usmerjeni Ivo Poljanec. Pfeifer je vladni komisar ostal do 6. marca 1920, ko ga je razrešil predsednik Deželne vlade za Slovenijo (DVS), vidni politik VLS dr. Janko Brejc, in na njegovo mesto imenoval Leskovarja.13 Leskovarja je 8. januarja 1921 "na lastno prošnjo" (28. decembra 1920 je odstopil) razrešil novi predsednik DVS dr. Leonid Pitamic. Za mariborskega vladnega komisarja je imenoval dotedanjega komisarja v Celju, Poljanca.14 Poljanec je ostal vladni komisar do 11. julija 1921, ko je ministrski svet potrdil izvolitev prvega slovenskega župana Maribora Viktorja Grčarja.15 10 "Zapisnik 41. seje Narodne vlade SHS v Ljubljani, z dne 3. januarja 1919", v: Sejni zapisniki NV SHS in DVS, 1, str. 237. 11 "Zapisnik 43. seje Narodne vlade SHS v Ljubljani, z dne 9. januarja 1919", v: Sejni zapisniki NV SHS in DVS, 1, str. 251. Ude, Boj za severno mejo, str. 102. 12 "Po avstrijsko", Naprej, 8. 1. 1919, št. 5, str. 1. 13 "Razglasi deželne vlade za Slovenijo: objava", Uradni list deželne vlade za Slovenijo, 12. 3. 1920, št. 35, str. 145 (dalje: UL DVS). 14 "Razglasi deželne vlade za Slovenijo: popravek", UL DVS, 13. 1. 1921, št. 4, str. 35; Darko Friš, "Maribor po prevratu in vladni komisar dr. Josip Leskovar", Studia Historica Slovenica 18, št. 1 (2018), str. 212 (dalje: Friš, "Maribor po prevratu"); Darko Friš, "Dr. Josip Leskovar: vladni komisar za Maribor leta 1920", v: Mariborski župani 1850–1941: snovalci sodobnega mesta ob Dravi, ur. Darko Friš, Mateja Matjašič Friš in Aleš Maver (Maribor, 2018), str. 288 (dalje: Friš, "Josip Leskovar"). 15 Dragan Potočnik, "Vladni komisar Ivan Poljanec (1921)", Studia Historica Slovenica 17, št. 3 (2017), str. 950 (dalje: Potočnik, "Vladni komisar Poljanec"); Dragan Potočnik, "Dr. Ivo Poljanec: vladni komisar za mesto Maribor leta 1921", v: Mariborski župani 1850–1941: snovalci sodobnega mesta ob Dravi, ur. Darko Friš, Mateja Matjašič Friš in Aleš Maver (Maribor, 2018), str. 301 (dalje: Potočnik, "Ivo Poljanec"); Dragan Potočnik, "Mariborski župan Viktor Grčar (1921–1924)", Studia Historica Slovenica 17, št. 3 (2017), str. 964 (dalje: Potočnik, "Mariborski župan Grčar"); Dragan Potočnik, "Viktor Grčar: mariborski župan v letih 1921–1924", v: Mariborski župani 1850–1941: snovalci sodobnega mesta ob Dravi, ur. Darko Friš, Mateja Matjašič Friš in Aleš Maver (Maribor, 2018), str. 320 (dalje: Potočnik, "Viktor Grčar"); "Mariborske novice: mariborskega župana Grčarja", Nova doba, 14. 7. 1921, št. 81, str. 1. 27 S H S tudia istorica lovenica Čas vladnih komisarjev je bilo eno najtežjih obdobij v zgodovini Maribora, obdobje uvajanja in privajanja na nove politične in družbene razmere.16 Pfeifer, Leskovar in Poljanec so kljub vsem očitkom delovali v prid mesta in za njegovo prihodnost. Njihove kratke komisariatske dobe so bile razlog, da večji projekti niso mogli uspeti, saj bi bilo zanje potrebno več časa.17 Mesto se je soočalo tudi z izgubo identitete. Nemško meščanstvo se je kmalu po izgubi Maribora s svojim kapitalom in kulturo izselilo, slovenskemu pa je po letu 1918 manjkala tradici- ja, ki jo je bilo treba šele ustvariti. Kljub vsem težavam pa se je počasi ustvarjala nova, slovenska podoba Maribora. Njegove nadaljnje slovenizacije ni ovirala vse močnejša in občutna strankarska delitev Slovencev v mestu.18 16 Potočnik, "Vladni komisar Poljanec", str. 958; Dragan Potočnik, "Ivo Poljanec", str. 309. 17 Potočnik, "Mariborski župan Grčar", str. 96; Dragan Potočnik, "Viktor Grčar", str. 317. 18 Potočnik, "Vladni komisar Poljanec", str. 959; Dragan Potočnik, "Ivo Poljanec", str. 310. Dr. Vilko Pfeifer (Kronika slovenskih mest, št. 1 (1935), št. 3, str. 230) J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 28 Prvi Slovenec na čelu mariborske mestne občine Vilko Pfeifer si je za svojo ključno nalogo zadal postavitev Maribora in občinske uprave na slovenske temelje. Z odpustom nemško nacionalno usmerjenih uslužbencev mestne uprave, ukrepi, s katerimi je vpeljeval slovensko uradovanje, preimenovanjem uličnih in trgovinskih imen v slovenska in slovenizacijo šolstva, je postavil temelje, na katerih so njegovi nasledniki lahko ustvarili dokončno slovensko identiteto mesta. Mariborski delavec je tedaj posebej opozarjal, naj Slovenci in Slovenke povsod govorijo samo slovensko. Pfeifer se je ob svojem delu opiral na imenovani mestni sosvet, ki se je po številu svojih članov spreminjal. Sesta- vljali so ga predstavniki vseh treh slovenskih političnih taborov, katoliškega, liberalnega in marksističnega, medtem ko nekdanji nemški občinski svetovalci niso sprejeli ponujenih mandatov. Pfeiferja so politični napadi s katoliške strani konec februarja 1920 navedli k prošnji za trimesečni dopust, s katerega se ni več vrnil k svojemu delu; od 26. februarja 1920 ga je nadomeščal vodja oddel- ka za prehrano dr. Milan Mlakar.19 V času Pfeiferjevega komisariata sta izstopa- la slovesnost, ki so jo 27. aprila 1919 pripravili v Mariboru ob prihodu vlaka s posmrtnimi ostanki Petra Zrinjskega in Franja Krsta Frankopana, zarotnikov proti habsburškemu cesarju Leopoldu I., na poti iz Dunaja v Zagreb; vlak se je iz Maribora odpravil naslednji dan.20 Druga velika manifestacija je bil protestni shod proti neugodnim stališčem pariške mirovne konference v jadranskem vprašanju, ki so ga 25. januarja 1920 pripravile politične stranke v Mariboru.21 Pfeifer je najbolj moteč dejavnik svojega komisariata videl v komunističnih ozi- roma boljševističnih valovih, ki so mesto zajeli po koncu prve svetovne vojne.22 Pfeiferjev oziroma Mlakarjev naslednik Josip Leskovar je zaradi pomanjka- nja hrane in drugih osnovnih življenjskih potrebščin veliko pozornost namenil vprašanju oskrbe, prizadeval pa si je tudi urediti mariborsko gospodarstvo. Kot je bilo pričakovati, so v njegov sosvet imenovali največ pripadnikov VLS. V poli- tičnem pogledu so čas Leskovarjevega komisariata vidno zaznamovali obisk regenta Aleksandra Karađorđevića 29. junija 1920 (Aleksandrov obisk Sloveni- je je potekal od 26. do 29. junija), I. slovanski orlovski tabor med 29. julijem in 3. avgustom 1920, prvi pokrajinski sokolski zlet 29. avgusta 1920 v Mariboru, 19 Antoličič, "Pfeifer – prvi Slovenec na čelu mariborske občine", str. 929–948; Antoličič, "Pfeifer, vladni komisar", str. 240–267; Friš, "Maribor po prevratu", str. 193, 209; Friš, "Josip Leskovar", str. 273–274, 285; Mojca Zadravec, Mestna občina mariborska 1919–1921 (Maribor, 2010), str. 108–109 (dalje: Zadravec, Mestna občina mariborska); "Slovenci! Slovenke!", Mariborski delavec, 27. 1. 1920, št. 21, str. 2. 20 "Veličasten sprejem zemeljskih ostankov Zrinskega in Frankopana na severni meji Jugoslavije", Straža, 28. 4. 1919, št. 34, str. 1–2; "Veličasten sprejem zemeljskih ostankov Zrinskega in Frankopana", Mariborski delavec, 29. 4. 1919, št. 96, str. 1–3. 21 "Sijajen protest Maribora proti nasilju pariške mirovne konference", Mariborski delavec, 26. 1. 1920, št. 20, str. 1–2. 22 Antoličič, "Pfeifer – prvi Slovenec na čelu mariborske občine", str. 945, Antoličič, "Pfeifer, vladni komi- sar", str. 262. 29 S H S tudia istorica lovenica izgredi, ki so se v mestu razvili 13. oktobra 1920 ob protestni demonstraciji po izgubljenem koroškem plebiscitu, in volitve v Ustavodajno skupščino Kraljevi- ne SHS 28. novembra 192023. Sokolski zlet je bil tudi povod Leskovarjevega odstopa z mesta vladnega komisarja. Liberalna stran, ki je Leskovarja že pred tem obtoževala slabega gospo- darstva, korupcije v mestnih podjetjih in nazadovanja narodne politike, ob Ale- ksandrovem obisku pa mu je očitala, da je obisk visokega gosta pripravil sam in ga zlorabil v strankarske namene, je že v začetku septembra 1920 napovedala, da 23 Več o volitvah glej Ana Šela in Mateja Matjašič Friš, "Volitve v Ustavodajno skupščino leta 1920 na Slovenskem: predvolilni boj", Studia Historica Slovenica 22, št. 3 (2022), str. 717–766. Pozdrav regentu Aleksandru Kara- đorđeviću v Straži pred obiskom Maribora 29. junija 1920 ("Našemu vla- darju na obmejnih tleh!", Straža, 28. 6. 1920, št. 69, str. 1) J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 30 ga bodo odstavili.24 To naj bi storili, ker na sokolskem zletu ni pozdravil ministrov osrednje vlade v Beogradu. Leskovar je kasneje pojasnil, da na zlet ni bil pova- bljen in ga tudi niso obvestili o prihodu ministrov. Leskovarjevo odstavitev je od Deželne vlade za Slovenijo zahteval minister za notranje zadeve, član vsedržavne 24 Več o odnosu slovenskih političnih strank do vladavine Karađorđevićev glej Jurij Perovšek, "Karađorđevići in slovenske politične stranke 1918–1941", Studia Historica Slovenica 23, št. 2 (2023), str. 313–360. Dr. Josip Leskovar (PAM, Zbirka foto- grafij in razglednic, inv. 4079) 31 S H S tudia istorica lovenica JDS, dr. Milorad Drašković. Po ostrih razpravah, ki so zadevale Leskovarjevo raz- rešitev in v katerih se je pokazalo, da liberalci želijo Leskovarjevo zamenjavo, jo je predsednik DVS Brejc, ob poudarku, da Drašković za svojo zahtevo nima pristoj- nosti, umaknil z dnevnega reda. Pomenila bi poseganje v avtonomijo Slovenije. S spremembo na čelu Deželne vlade 14. decembra 1920 je Leskovar ostal brez politične podpore. V takšnem položaju, ko je vprašanje dneva njegove razrešitve viselo v zraku, je z mesta vladnega komisarja sam odstopil.25 Podobno kot Leskovar, se je tudi zadnji mariborski vladni komisar Ivo Polja- nec srečal z vprašanjem, kako mestu zagotoviti dovolj hrane, posebno pozor- nost pa je namenil oskrbi Maribora z energijo ter razvoju trgovine in obrti. V šir- šem procesu slovenizacije mesta je bila pomembna tudi skrb za razvoj kulture. V Poljančevem sosvetu je z minimalno večino prevladovala liberalna stran, sle- dili so ji socialni demokrati in z najmanj člani sosveta Slovenska ljudska stranka (SLS), v katero se je leta 1920 preimenovala VLS. V času njegovega komisariata so končali ljudsko štetje. Po njem je bilo v mestu 20.759 ali 73 odstotkov prebi- valcev s slovenskim maternim jezikom in 6.595 ali 22 odstotkov prebivalcev z nemškim maternim jezikom. Opozoriti je treba, da se je predvsem nemško ura- dništvo izselilo, v mesto pa so prišli novi priseljenci, največ iz Primorske, delo- ma iz Koroške in Kranjske, pa tudi iz drugih pokrajin nove države. Kljub temu so novi podatki pokazali, da ponemčevalna prizadevanja v Avstriji le niso bila tako uspešna. V času ko je Poljanec vodil mariborski komisariat, se je 3. febru- arja 1921 na poti v Italijo v Mariboru zadržal češkoslovaški zunanji minister dr. Eduard Beneš, 20. marca 1921 so v znak podpore Slovencem v Italiji pripravili žalno manifestacijo ob izgubi Primorja, 26. aprila 1921 so izvedli občinske voli- tve, 2. julija 1921 pa so slavnostno pospremili na pot Vidovdansko ustavo, ki so jo sprejeli 28. junija 1921. Leta 1921 so v Mariboru ustanovili Češki klub (Česky klub).26 Vzpostavljanje novega mariborskega političnega prostora Maribor je že v prvih tednih po nastanku Kraljestva SHS postal prostor politič- no strankarskega dogajanja. Na shodu JDS 22. decembra 1918 je njen predse- 25 Friš, "Maribor po prevratu", str. 191–216; Friš, "Josip Leskovar", str. 270–295; "Demonstracije", "Dnevna kronika: včerajšnji izgredi in demokratska stranka; demonstranti razbijajo slovenske firme; k izgredom v sredo; na izgredih v sredo", Tabor, 15. 10. 1920, št. 42, str. 1, 2; "Naša Slovenska ljudska stranka in mariborske demonstracije", "Mariborska sramota", "Demonstracije v Mariboru", Straža, 15. 10. 1920, št. 115, str. 1–2. 26 Potočnik, "Vladni komisar Poljanec", str. 949–960; Potočnik, "Ivo Poljanec", str. 298–311; Zadravec, Mestna občina mariborska, str. 110; "Dnevna kronika: proslava sprejetja ustave", Tabor, 2. 7. 1921, št. 146, str. 2. J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 32 dnik dr. Ivan Tavčar poudaril potrebo po ustanovitvi vsedržavne demokratske stranke za uspešno delovanje liberalne politike v novi državi.27 JDS so ustanovili na zboru 29. in 30. junija 1918 v Ljubljani, v času priprav na njeno ustanovi- tev pa so v Mariboru že 2. marca 1918 oblikovali krajevno organizacijo snu- joče politične organizacije. Mariborska krajevna organizacija je nato v svojem okrožju ustanovila še več krajevnih organizacij bodoče stranke.28 Vsedržavno JDS so izoblikovali maja 1919.29 Slab teden po Tavčarjevem govoru je Maribor obiskal načelnik Vsesloven- ske ljudske stranke in podpredsednik jugoslovanske vlade dr. Anton Korošec. V mestu se je zadržal 26. in 27. decembra 1918. Poudaril je pomen velikega preobrata na Štajerskem leta 1918 in pozval k vztrajnosti in nadaljnjemu požr- tvovalnemu delovanju, da ne bi izgubili niti ene vasice slovenskega ozemlja.30 Delovanje VLS na Štajerskem je sprva potekalo prek že obstoječe katoliške Slo- venske kmečke zveze (SKZ), ki je v novi državi pospešila organizacijsko politič- ni razvoj. Že 19. februarja 1919 so v Mariboru ustanovili njen okrajni odbor.31 Po Stražinih vesteh se je katoliška politična organizacija lepo razvijala.32 Tri- desetega julija 1919 so v Mariboru ustanovili začasni krajevni odbor Sloven- ske ljudske stranke;33 v tedanjem slovenskem političnem jeziku so velikokrat namesto VLS uporabljali ime SLS. Kmalu zatem je v Mariboru začelo delovati strankino tajništvo za mariborsko, ptujsko, ljutomersko in slovenjgraško gla- varstvo.34 Enajstega septembra 1919 so na zaupniškem shodu SKZ v Mariboru izvolili izvršilni odbor VLS za Štajersko in Prekmurje,35 mariborsko tajništvo SLS pa je sredi dvajsetih let izdelalo še Poslovnik krajevnih organizacij SLS.36 Po oblikovanju Kraljestva SHS so v Mariboru ustanovili tudi nove politične organizacije. V liberalni Samostojni kmetijski stranki (SKS), ki je v slovensko poli- tiko vstopila 1. junija 1919 v Ljubljani, so avgusta sklenili, da ustanovijo strankino okrožno tajništvo v Mariboru.37 O ustanovitvi strankine mariborske organizacije 27 Jurij Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva: nacionalna politika liberalnega tabora v letih 1918–1929 (Ljubljana, 1996), str. 124 (dalje: Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva). 28 Jurij Perovšek, "Ustanovitev Jugoslovanske demokratske stranke leta 1918", Studia Historica Slovenica 4, št. 2–3 (2004), str. 487, op. 34. 29 Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva, str. 124–130. 30 "Prihod dr. Korošca v Maribor", Straža, 27. 12. 1918, št. 103, str. 1. 31 "Politične vesti: sestanek okrajnih zaupnikov S. K. Z.", Straža, 21. 2. 1919, št. 15, str. 2. 32 "Politične vesti: organizacija SKZ", Straža, 28. 4. 1919, št. 34, str. 2; "Tedenske novice: politična organi- zacija", Straža, 29. 8. 1919, št. 69, str. 4. 33 "Zaupni shod SLS v Mariboru", Straža, 1. 8. 1919, št. 61, str. 2. 34 "Tedenske novice: politična organizacija", Straža, 29. 8. 1919, št. 69, str. 4. 35 "Shod zaupnikov S. K. Z. za Štajersko v Mariboru", Straža, 12. 9. 1919, št. 73, str. 3. 36 Poslovnik krajevnih organizacij SLS (Maribor, 1925). 37 "Vsem kmetom!: organizacija v severnem delu Slovenije", Kmetijski list, 14. 8. 1919, št. 5, str. 2. 33 S H S tudia istorica lovenica je Kmetijski list poročal 4. marca 1920.38 Mariborsko tajništvo SKS je poslovalo za vse kraje na severovzhodnem Štajerskem in v Prekmurju.39 Za kmetijci so se organizirali socialni demokrati. Iz mariborske socialnodemokratske organizaci- je, ki je bila v avstrijski dobi vključena v nemškoavstrijsko socialnodemokratsko stranko in se je njen nemški del po prvi svetovni vojni povezoval z nacionalistič- nim nemškim meščanstvom, so se po sklenitvi senžermenske mirovne pogodbe z Avstrijo, 10. septembra 1919, povezali v Jugoslovansko socialnodemokratsko stranko (JSDS).40 Zaslugo, da je vodstvo vsega mariborskega socialnodemokrat- skega gibanja prišlo v slovenske roke, je imel kasnejši mariborski župan Viktor Grčar.41 Stranka je v Mariboru začela delovati v začetku oktobra,42 30. novembra 1919 pa je njena krajevna politična organizacija priredila velik manifestacijski shod.43 Po poročilu, ki ga je 1. decembra 1919 Deželni vladi za Slovenijo poslal vodja policijskega komisariata v Mariboru dr. Ivan Senekovič, se je shoda ude- ležilo preko 3.000 oseb. Senekovič je tudi poročal, da so že pred njim socialni demokrati v drugi polovici novembra priredili več uspelih političnih shodov.44 Sedmega decembra 1919 je začel izhajati tudi strankin list za njene nemške člane Volksstimme.45 Naprej, ki so ga od 14. novembra do 10. decembra 1919 tiskali v Mariboru, je kmalu zatem poročal, da so se strankine strokovne in politične orga- nizacije v mestu razvile in okrepile.46 V Mariboru je 11. aprila 1920 potekal tudi izredni kongres JSDS, ki je sklenil, da se stranka vključi v Socialistično delavsko stranko Jugoslavije (komunistov). Štirinajstega aprila 1920 je vodstvo JSDS sklep preklicalo in stranka je obstajala naprej.47 Leta 1920 sta v Mariboru nastali še dve politični organizaciji. Že januarja 1920 so ustanovili krajevno organizacijo liberalne Narodno socialistične stran- ke (NSS). NSS so oblikovali 7. decembra 1919 v Ljubljani. Njen mariborski kra- 38 "Novi krajevni odbori SKS", Kmetijski list, 4. 3. 1920, št. 10, str. 4. 39 "Strankine vesti: delokrog naših tajništev", Kmetijski list, 17. 6. 1920, št. 25, str. 2. 40 Prim. Franc Rozman, "Delavsko gibanje v Mariboru do prve svetovne vojne", Zgodovinski časopis 33, št. 3 (1979), str. 414–415; Dragan Potočnik, "Delovanje delavskega prosvetnega društva Svoboda- Vzajemnost v Mariboru od ustanovitve do leta 1941", Prispevki za novejšo zgodovino 39, št. 2 (1999), str. 93. 41 Potočnik, "Mariborski župan Grčar", str. 964; Potočnik, "Viktor Grčar", str. 318. 42 "Iz stranke: Maribor", Naprej, 6. 10. 1919, št. 227, str. 2. 43 "Dnevne vesti: veliki demonstracijski ljudski shod v Mariboru", Naprej, 30. 11. 1919, št. 248, str. 1; "Dnevne vesti: dva impozantna shoda v Mariboru", Naprej, 3. 12. 1919, št. 250, str. 1. 44 Viri za zgodovino komunistične stranke na Slovenskem v letih 1919–1921, ur. Marjeta Adamič … [et al.] (Ljubljana, 1980) str. 28 (dalje: Viri za zgodovino KSS). 45 "Dnevne vesti: nov strankin let", Naprej, 10. 12. 1919, št. 256, str. 1. 46 "Tisk tiskarne Mostböck", Naprej, 14. 11. 1919, št. 234, str. 1; "Tiska tiskarna Mostböck", Naprej, 9. 12. 1919, št. 256, str. 1; "Iz Slovenije: iz Maribora", Naprej, 23. 12. 1919, št. 266, str. 2. 47 Viri za zgodovino KSS, str. 77–78, 81–83, 98–103, 106–107. Glej tudi France Klopčič, Velika razmeji- tev: študija o nastanku komunistične stranke v Sloveniji aprila 1920 in o njeni dejavnosti od maja do septembra 1920 (Ljubljana, 1969), str. 62–64. J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 34 jevni tajnik Franjo Pirc je 25. januarja 1920 nastopil na omenjenem shodu proti obravnavanju jadranskega vprašanja na mirovni konferenci v Parizu.48 Mari- borska krajevna organizacija NSS je tudi drugače začela z opaznim političnim delom.49 V Mariboru je delovalo še tajništvo NSS za Štajersko.50 Omenimo naj, da je bilo od 3. aprila do 5. maja 1920 uredništvo glasila NSS Nova pravda v Mariboru, nato pa v Ljubljani.51 Po nastanku prve komunistične organizacije v Sloveniji, Delavske socia- listične stranke za Slovenijo 2. marca 1920, in nato komunistične stranke na Slovenskem 11. aprila v Ljubljani, so spomladi v Mariboru in njegovem širšem zaledju začeli širiti komunistične ideje.52 Komuniste je od začetka julija 1920 usmerjalo tajništvo Komunistične stranke Jugoslavije (KSJ) v Mariboru. Delo- vanje komunistične stranke so hitro začeli omejevati. Prve dni avgusta 1920 so v Mariboru prepovedali veliko komunistično zborovanje. Po Obznani, s katero so 30. decembra 1920 prepovedali komunistično delovanje, so 1. januarja 1921 ustavili dejavnost mariborskega tajništva KSJ.53 Z Zakonom o zaščiti države, ki ga je sprejela Narodna skupščina Kraljevine SHS, so 2. avgusta 1921 KSJ pre- povedali in izključili iz političnega sistema. Konec leta 1921 se je na ustanovi- tev tajništva v Mariboru pripravljala še Zemljoradniška stranka za Slovenijo.54 Stranka oziroma njena naslednica Slovenska zemljoradniška stranka (SZS) pa kljub prizadevanju svojega delovanja na tem območju nista razširili.55 Politične in idejne razmere v komisarski dobi V novem mariborskem političnem prostoru se je strankarsko življenje kmalu razmahnilo. Ob znani "krvavi nedelji" (dejansko ponedeljku), 27. januarja 1919 48 "Maribor: na nedeljskem protestnem shodu", Jugoslavija, 29. 1. 1920, št. 26, str. 3. 49 "NSS: javni shod NSS v Mariboru", Jugoslavija, 25. 2. 1920, št. 49, str. 3; "Maribor: krajevna organizacija NSS za Maribor", Jugoslavija, 6. 3. 1920, št. 58, str. 3, "NSS: krajevna organizacija NSS v Mariboru", Jugoslavija, 7. 3. 1920, št. 59, str. 3; "NSS: narodno socijalističen shod v Mariboru", Jugoslavija, 9. 3. 1920, št. 60, str. 3; "NSS: krajevna organizacija nar. soc. stranke v Mariboru", Jugoslavija, 26. 3. 1920, št. 75, str. 3. 50 "NSS: tajništvo NSS", Jugoslavija, 8. 2. 1920, št. 35, str. 3. 51 Nova pravda, 3. 4. 1920, št. 1, str. 1. Nova pravda, 5. 5. 1920, št. 9, str. 1, Nova pravda, 8. 5. 1920, št. 10, str. 1. 52 Prim. Viri za zgodovino KSS, str. 76–77. 53 France Filipič, Poglavja iz revolucionarnega boja jugoslovanskih komunistov 1919–1939: 1. knjiga (Ljubljana, 1981), str. 76, 181, 189–190 in op. 16 ter 17 na str. 189, 190 (dalje: Filipič, Poglavja iz boja komunistov, 1); Viri za zgodovino KSS, str. 228–230. 54 "Domače vesti: tajništvo Zemljoradn. Stranke", Naša vas, 22. 12. 1921, št. 7, str. 2. 55 Prim. "Naš shod v Središču", Naša vas, 18. 5. 1922, št. 27, str. 3; "Domače vesti: naši shodi; listnica ure- dništva", Naša vas, 26. 5. 1922, št. 28, str. 2, 3. Pripominjam, da na ustanovnem zboru SZS 19. 3. 1922 v Celju, v glavni strankin odbor niso izvolili nobenega člana iz Maribora oziroma mariborskega obmo- čja ("Ustanovni občni zbor Slov. Zemljoradniške stranke", Naša vas, 23. 3. 1922, št. 19, str. 1). 35 S H S tudia istorica lovenica v Mariboru, so se oglasili na katoliški in socialnodemokratski strani. Kot vemo, so tega dne po hudemu izzivanju mariborskih Nemcev, zbranih na Glavnem trgu pred mestno hišo, ki so ob obisku anketne demarkacijske komisije ame- riškega podpolkovnika Shermana Milesa (Miles se je v Mariboru sestal s slo- venskimi in nemškimi z izvedenci za Koroško) zahtevali priključitev mesta k Avstriji, posredovale slovenske varnostne sile. Pod njihovimi streli je padlo osem demonstrantov, več deset pa je bilo ranjenih. Miles oziroma člani anketne komisije odgovornosti za krvave dogodke niso pripisali slovenski strani.56 Stra- ža je za dogodke obtožila mariborsko meščansko in socialistično nemštvo ter nemškutarstvo.57 Enako je menil socialnodemokratski Mariborski delavec, ki je obsodil nemški nacionalno sovražni nasilni nastop.58 V mariborski politiki so se oglasili tudi ob uporu slovenskih vojakov 22. julija 1919. Vojaštvo se je uprlo slabemu ravnanju častnikov in zahtevalo boljšo oskrbo, višje plače in republiko. Upor so v noči na 23. julij zadušili pripadniki karlovškega pešpolka in polici- ja.59 Straža je upor označila kot znak vojaškega boljševiškega duha,60 Maribor- ski delavec, ki je 24. februarja 1919 postal glasilo JDS,61 pa je z zadovoljstvom ugotavljal, da je "uprava naše države dokazala, da ima v roki popolno moč in da razpolaga s sredstvi, tudi v bodoče zadušiti vsak enak poskus".62 Naprej je k temu pripomnil: "Želeli bi, da bi jih takih dokazov ne bilo več treba!"63 Kasneje je dodal, da so bili vsi očitki v javnosti glede veleizdaje in "boljševizma" žaljivo obrekovanje, saj je do upora vojakov prišlo zaradi nezadovoljstva s slabo oskr- bo in ravnanja njihovih predstojnikov.64 Medtem je že spomladi 1919 Straža opozarjala, da prihaja do obujanja strankarskega boja. Spodbujalo naj bi ga poudarjanje na liberalni strani, da je treba "klerikalnega" zmaja pobijati in povsod organizirati liberalne, svobodne organizacije. Katoliška stran je izjavila, da je vselej in povsod pripravljena slo- žno sodelovati z drugimi strankami, dokler ne napadajo njenega verskega pre- pričanja. Kakor hitro bo prišlo do napadov na verska načela – in to naj bi že začeli –, potem bo v resnici nastopil politični boj. In ob tem obstajajo tudi "še sila malenkostni ljudje, ki bi menda najrajši imeli v vsaki vasi republiko, kjer bi 56 Andrej Rahten, Po razpadu skupne države: slovensko-avstrijska razhajanja od mariborskega prevrata do koroškega plebiscita (Celje–Celovec–Gorica, 2020), str. 177–179. 57 "Deželna vlada v Ljubljani o mariborskih dogodkih", Straža, 31. 1. 1919, št. 9, str. 1. 58 "Krvavi izgredi", Mariborski delavec, 28. 1. 1919, št. 22, str. 1; "Prebivalstvu!", Mariborski delavec, 29. 1. 1919, št. 23, str. 1. 59 Milan Ževart, "Vojaški upor v Mariboru julija 1919", Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 7, št. 1–2 (1967), str. 129–133. 60 "Mariborski izgredi", Straža, 25. 7. 1919, št. 59, str. 2. 61 Prim. "Našim bralcem!", Mariborski delavec, 24. 2. 1919, št. 45, str. 1. 62 "Mariborski izgredi", Mariborski delavec, 26. 7. 1919, št. 167, str. 3. 63 "Novice iz Maribora: 'Mariborski delavec' in izgredi v Mariboru", Naprej, 29. 7. 1919, št. 170, str. 3. 64 "Usmrtitev dveh vojakov v Mariboru", Naprej, 2. 8. 1919, št. 174, str. 2. J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 36 seveda take modre glave vladale po svojem, kjer bi se lahko kradlo, ropalo, pre- šestvovalo, pijančevalo in psovalo ter zabavljalo čez vse".65 Kljub gornjim opozorilom do strankarskega boja tedaj ni prišlo, so pa tako na katoliški kot na liberalni strani prešli k političnemu delu. SKZ je oblikovala svoje glavne politične poudarke. Na seji svojega širšega odbora 12. junija 1919 v Mariboru je protestirala proti razkosavanju slovenske zemlje v Parizu in zah- tevala naj mirovna konferenca kot državno razmejitev med Jugoslavijo, Italijo, Nemško Avstrijo in Madžarsko določi narodnostne meje. Podprla je prizade- vanja VLS, da bi prerasla v vsedržavno katoliško politično stranko, zahtevala čimprejšnji sklic slovenskega pokrajinskega zbora v Ljubljani in obsodila pojav Samostojne kmetijske stranke, ki so jo ustanovili "v osvežitev in ojačitev sušiča- stega liberalizma na kmetih".66 Zahtevo po sklicanju slovenskega predstavni- škega telesa – pokrajinskega zbora in obsodbo pojava SKS so ponovili tudi ob drugih priložnostih.67 SKZ se je zavzemala še za žensko splošno, enako in tajno volilno pravico68.69 Strankine programske poglede je v Mariboru pojasnil tudi načelnik SLS in vodilni slovenski politik v prvi jugoslovanski državi Anton Korošec. Na shodu SKZ/SLS 16. novembra 1920, ki so ga pripravili pred volitvami v Ustavodajno skupščino, je obsodil pojav SKS in komunizem. Kaj ta pomeni, lahko vidimo v Rusiji. Tam vsakega delavca, ki ni z njimi, dajo zapreti ali usmrtiti /.../. Tam je smrt na dnevnem redu, smrt med brati. Kdor hoče kaj takega, drago mu! Toda gotovo je, da je naše ljudstvo, zlasti na Slovenskem, tako kulturno in ne tako malo izobraženo kakor rusko, da ako bi komunisti začeli jemati v svoje roke revolverje in puške, se bo našlo tudi dovolj kmetskih in delavskih ljudi, ki bodo zabranili, da tiste puške ne bodo pokale. Mi se ne bomo dali strahovati od komunistov.70 65 "Velikonočne misli", Straža, 18. 4. 1919, št. 31, str.1. 66 "Protest proti razkosavanju slovenske zemlje", "Seja širšega odbora Slov. Kmečke Zveze", Straža, 13. 6. 1919, št. 47, str. 1–2. – O prizadevanjih VLS, da bi oblikovali vsejugoslovansko katoliško stranko, ostala pa so brez pričakovanih rezultatov, glej Momčilo Zečević, Slovenska ljudska stranka in jugo- slovansko zedinjenje 1917–1921: od majniške deklaracije do vidovdanske ustave (Maribor, 1977), str. 254–258, 260–262. Glede vprašanja sklica slovenskega pokrajinskega zbora, ki ni bilo uresniče- no, glej Jurij Perovšek, "Vprašanje slovenskega parlamenta med svetovnima vojnama" v: Od deželne- ga do državnega zbora: razvoj parlamentarizma na Slovenskem, ur. Tomaž Ivešić in Neža Strajnar (Ljubljana, 2024), str. 256–262. 67 "Zahteva po pokrajinskem zboru", Straža, 22. 8. 1919, št. 67, str. 1; "Shod zaupnikov S. K. Z. za Štajersko v Mariboru", Straža, 12. 9. 1919, št. 73, str. 3. 68 Več o tem glej Irena Selišnik, "1920 kot leto intenzivnih prizadevanj za volilno pravico žensk", Studia Historica Slovenica 23, št. 1 (2023), str. 145–168. 69 "Shod zaupnikov S. K. Z. za Štajersko v Mariboru", Straža, 12. 9. 1919, št. 73, str. 3. 70 Prav tam. 37 S H S tudia istorica lovenica Korošec se je zavzel še za samostojno urejanje slovenskih zadev v politič- no, gospodarsko in kulturno enotni Sloveniji. Zavrnil je izražanje sovražnega razpoloženja do Srbov, glede slabega ravnanja s slovenskimi vojaki v vojski pa je izjavil, da so zanj odgovorni srbski častniki in ne srbski narod.71 Izrekel je tudi zanimivo sodbo o tedanji Avstriji: "To je malo dete, ki ne more živeti, z vodeno glavo – Dunajem."72 Dober mesec in pol kasneje, 5. januarja 1921, je v Mariboru zopet govoril na zboru SKZ/SLS.73 Katoliška stran je v Mariboru pripravila tudi svojo prvo veliko manifesta- cijo v novi državi. Konec julija in v začetku avgusta 1920 se je v Mariboru zbral že omenjeni I. slovanski tabor katoliške telesnovzgojne organizacije Orel. Straža v Orlu ni videla zgolj športne organizacije in tudi ne samo protiuteži liberalnemu Sokolu in liberalni stranki. Cilj orlovske organizacije je tolmačila v vzbujanju smisla za božjo naravo in nravno življenje ter notranjo svobo- do krščanskega človeka.74 O poteku orlovskega tabora, ki so mu prisostvovali tudi vladni komisar Leskovar, zastopnik DVS Karel Verstovšek, poverjenik za notranje zadeve DVS Bogumil Remec, zastopnika osrednje vlade – minister za promet Anton Korošec in minister za kmetijstvo in vode dr. Velizar Janko- vić, zastopnik čehoslovaške republike msgr. Jan Šrámek, slovenski in hrvaški katoliški politiki, ljubljanski knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, lavan- tinski knezoškof dr. Mihael Napotnik, križevski grško-katoliški škof dr. Dio- nizij Njaradi, zagrebški nadškof dr. Antun Bauer, sarajevski škof dr. Ivan Šarić, zagrebški pomožni škof dr. Dominik Premuš, senjski škof dr. Josip Marušić in druga duhovščina, je Straža podrobno poročala.75 Taboru je namenila tudi poseben pozdrav.76 Na orlovskem taboru je bilo slišati več idejnih in političnih sporočil. Zbo- rovanje jugoslovanskega katoliškega dijaštva je izzvenelo v zavračanju libera- lizma in komunizma, ki je krščanstvu najbolj nevaren, na zborovanju Slovan- ske katoliške akademske lige pa so poudarili potrebo po združitvi katoličanov in pravoslavcev v boju proti socializmu na krščanskem temelju. Leskovar je v pozdravu katoliškemu narodnemu dijaštvu posebej poudaril, da hoče katoliško 71 "Dr. Korošec govori", Straža, 22. 11. 1920, št. 129, str. 2. 72 Prav tam, str. 1. 73 "Politična poročila: zbor zaupnikov", Straža, 7. 1. 1921, št. 2, str. 2. 74 "Orlom!", Straža, 15. 9. 1919, št. 74, str. 1. 75 "Potek slavnosti I. orlovskega tabora v Mariboru", Straža, 30. 7. 1920, št. 82, str. 1–2; "Potek slavnosti I. orlovskega tabora v Mariboru", Straža, 31. 7. 1920, št. 83, str. 2–3; "Potek slavnosti I. orlovskega tabora v Mariboru", Straža, 2. 8. 1920, št. 84, str. 1–4; "Govor ministra dr. Velizarja Jankovića na orlovskem taboru v Mariboru", Straža, 4. 8. 1920, št. 85, str. 1; "Ustanovitev Slomšekove zveze za bivšo Štajersko", Straža, 4. 8. 1920, št. 85, str. 1–2; "Kmetska zveza zboruje", Straža, 4. 8. 1920, št. 85, str. 2. 76 "Vseh živih dan!", Straža, 31. 7. 1920, št. 83, str. 1. J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 38 ljudstvo katoliški temelj države.77 Na taborskem manifestacijskem zborovanju je Velizar Janković dodal, da je "človek brez vere /.../ prosta žival".78 V politič- nem pogledu je bil jasen predsednik Jugoslovanske kmetske zveze in poslanec SLS v Začasnem narodnem predstavništvu Kraljestva SHS Janez Brodar. Na zbo- rovanju Zveze, ki so ga pripravili v okviru orlovskega tabora, je pozdravil Orle kot "najboljši in največji naraščaj stranke [SLS – op. J. P.]".79 Zborovalo je tudi 77 "Potek slavnosti I. orlovskega tabora v Mariboru", Straža, 30. 7. 1920, št. 82, str. 1, 2; "Potek slavnosti I. orlovskega tabora v Mariboru", Straža, 2. 8. 1920, št. 84, str. 1–2. 78 "Govor ministra dr. Velizarja Jankovića na orlovskem taboru v Mariboru", Straža, 4. 8. 1920, št. 85, str. 1. 79 "Kmetska zveza zboruje", Straža, 4. 8. 1920, št. 85, str. 2. Obeleženje I. slo- vanskega orlovskega tabora v Mariboru od 29. julija do 3. avgusta 1920 ("Vseh živih dan!", Straža, 31. 7. 1920, št. 83, str. 1) 39 S H S tudia istorica lovenica učiteljstvo, ki je ustanovilo Slomškovo zvezo za Štajersko, in ob tej priložnosti poudarilo svoje krščansko svetovno naziranje.80 Na taboru so sprejeli več reso- lucij proti izročanju Primorske Italiji na mirovni konferenci in italijanskemu nasilju proti Slovencem na zasedenem ozemlju.81 Regentu Aleksandru in škofu dr. Antonu Mahniču so poslali pozdravna telegrama.82 Svoje glavne politične poudarke so poudarili tudi v JDS. Na strankinem zaupnem shodu mariborskega okrožja 3. avgusta 1919 v Mariboru je eden od vodilnih politikov JDS in tedanji podpredsednik Deželne vlade za Slovenijo dr. Gregor Žerjav opozarjal, da je treba nastopati proti boljševizmu. Odločno se je zavzel za monarhistično obliko vladavine in proti federalizmu.83 V Mariboru se je 5.–6. septembra 1919 mudil tudi kot podpredsednik DVS. Na mestnem magistratu je sprejel zastopnike uradov in različnih gospodarskih organizacij ter druge stranke. Med njimi tudi nekdanjega župana Schmidererja. Na vpra- šanje dopisnika Slovenskega naroda, kaj ga je napotilo v Maribor, je odgovoril, da je Maribor drugo največje slovensko mesto, poleg tega pa je v vladi zadolžen za gospodarska vprašanja. Želi si napredka slovenske trgovine in obratov, zlasti industrije v središču dravskih in murskih okrožij. V času obiska je obiskal tudi elektrarno na Fali. Glede vprašanja železniške povezave Maribora s Prekmur- jem je odgovoril, da predstavlja nujno gospodarsko potrebo, o državni pripa- dnosti Radgone pa je menil, da to vprašanje še ni zaključeno. Glede sekvestra premoženja tujih državljanov je pojasnil, da ostane v veljavi.84 Pol leta kasneje, 7. marca 1920, je Žerjav, to pot skupaj z drugim vodilnim politikom JDS, njenim poslancem v ZNP in nekdanjim večkratnim ministrom dr. Albertom Kramerjem, znova obiskal Maribor. Udeležila sta se shoda JDS, na katerem sta bila prisotna tudi poslanca vsedržavne JDS v ZNP Dušan Kecma- nović in predsednik strankinega slovenskega dela dr. Vekoslav Kukovec. Kra- mer in Žerjav sta v svojih govorih poudarila liberalno kulturnobojno stališče. Kramer je tedanje politične razmere orisal kot boj ideje napredka z idejo kon- servativizma, Žerjav pa je izjavil, da je liberalna stran odločena boriti se s poli- tičnim katolicizmom. Tega vodi cerkvena hierarhija. Izrazil je prepričanje, da bo ljudstvo v interesu svojega verskega in kulturnega življenja storilo to, kar je zanj potrebno: "Nagnal[o] bo duhovnika v cerkev, politiko pa iz cerkve!" Opo- 80 "Ustanovitev Slomšekove zveze za bivšo Štajersko", Straža, 4. 8. 1920, št. 85, str. 1–2. 81 "Potek slavnosti I. orlovskega tabora v Mariboru", Straža, 30. 7. 1920, št. 82, str. 1; "Potek slavnosti I. orlovskega tabora v Mariboru", Straža, 2. 8. 1920, št. 84, str. 3. 82 "Potek slavnosti I. orlovskega tabora v Mariboru", Straža, 30. 7. 1920, št. 82, str. 1. 83 "Iz jugoslov. dem. stranke: zbor zaupnikov JDS iz mariborskega okrožja", Nova doba, 5. 8. 1919, št. 83, str. 3; –n.–, "Iz jugoslov. dem. stranke: zaupni shod JDS mariborskega okrožja", Nova doba, 9. 8. 1919, št. 85, str. 2. 84 "Politične vesti: podpredsednik dež. vlade v Mariboru", Slovenski narod, 7. 9. 1919, št. 209, str. 1–2; "Politične vesti: Maribor in severna meja", Slovenski narod, 10. 9. 1919, št. 210, str. 3. J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 40 zoril je še, da Nemcem v Jugoslaviji ne smejo dopustiti konstituiranje kot naro- da, nekdanjim nemškutarjem pa naj se omogoči povratek v narodovo naročje. Ponovil je tudi strankino ključno programsko stališče o jugoslovanski narodni in državni enotnosti.85 Idejna in politična sporočila JDS so v Mariboru izrekli tudi drugi stranki- ni pripadniki. Vekoslav Kukovec je 23. novembra 1920 v liberalnem Taboru JDS označil za najbolj dosledno predstavnico jugoslovanskega nacionalnega integralizma,86 Tabor pa je 24. in 25. novembra napadel politični katolicizem (t. i. klerikalizem) in razredni boj – črno in rdečo internacionalo. Obenem je NSS, s katero je bila JDS v ostrem političnem nasprotju, opozoril, da v medseboj- nem boju po nepotrebnem trošita svoje moči. Usmeriti bi jih morali na skupno fronto, boju proti "klerikalizmu in protidržavnim rovarjem".87 Navedel je tudi primer napadalnega ravnanja NSS, ki je 21. novembra 1920 v Mariboru razbila shod nekdanjega poslanca JDS v ZNP in urednika za gospodarska vprašanja pri ljubljanskem Jutru, dr. Milka Brezigarja.88 Tabor je kulturnobojna in protifedera- listična stališča JDS ter opozorilo o škodljivosti cepljenja liberalnih vrst, ki slabi boj proti političnemu katolicizmu, ponovil tudi konec novembra 1920.89 Tako kot na katoliški, so tudi na liberalni strani veliko mariborsko priredi- tev svoje telesnovzgojne organizacije Sokol povezali z ideološkimi in političnimi poudarki. Že dan pred prvim sokolskim pokrajinskim zletom 29. avgusta 1920 se je Tabor najprej ozrl na orlovski tabor pred slabim mesecem dni in (tudi upravi- čeno) opozarjal, da je Orel le sredstvo za pridobivanje političnega vpliva katoli- ške stranke med mladino. V duhu liberalne centralistične usmeritve se je spraše- val, ali je za utrditev državne misli koristno, če necerkvena organizacija poudarja katoliško vero? V državi so različne vere – katoliška, pravoslavna, islamska, ki lahko trčijo v medsebojnem boju, kar bi razdvajalo jugoslovansko nacionalno enotnost. Zavrnil je tudi očitke, da Sokol mladino vzgaja v protiverskem duhu. To ne drži, ker spoštuje versko prepričanje. Vzgojo mladine želi le dopolniti tam, kjer je splošna vzgoja prešibka, predvsem na področju telesne vzgoje, narodne zave- dnosti in discipline. Da take vzgoje ne bi mogli uspešno izvajati brez verskega 85 "Sijajen shod JDS v Mariboru", Slovenski narod, 9. 3. 1920, št. 56, str. 3; "Shod JDS v Mariboru", Slovenski narod, 11. 3. 1920, št. 58, str. 1. 86 "Minister Kukovec volilcem", Tabor, 23. 11. 1920, št. 74, str. 1. – O jugoslovanski narodno integrali- stični in državno centralistični usmeritvi JDS glej Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva, str. 31–103, 126–164, 187–197, 238–276. 87 "Pošteno mislečim v NSS", Tabor, 14. 11. 1920, št. 75, str. 1; Radivoj Rehar, "Begunci in volitve", Tabor, 25. 11. 1920, št. 76, str. 1. 88 "Shod modraških razgrajačev", "Shod beguncev", Tabor, 23. 11. 1920, št. 74, str. 1–2; Franjo Pirc, "JDS? – NSS?", Tabor, 24. 11. 1920, št. 75, str. 1; M.(ilko) Brezigar, "Primorcem!", Tabor, 27. 11. 1920, št. 78 str. 2. – Pripominjam, da je Franjo Pirc sredi leta 1920 izstopil iz NSS in nato pripadal JDS. 89 "Pred odločitvijo!", "Demokrate bom volil …", "Kdor cepi napredne vrste …", Tabor, 28. 11. 1920, št. 79, str. 1. 41 S H S tudia istorica lovenica pouka, je smešno. Vernost in nravnost sta dva ločena pojma. "Roparji v Abruzzih (mišljeno je splošno razbojništvo, ki se je v tej italijanski deželi razvilo sredi 19. stoletja – op. J. P.) so globoko verni in molijo pobožno svoj rožni venec za to, da bi se jim posrečil rop. Vendar le to ni nravno!"90 Idejni in politični vidik sokolskega zleta (zlet je Tabor predstavil v obse- žnem članku91), ki sta mu od jugoslovanskega ministrskega zbora prisostvovala minister za socialno politiko Vekoslav Kukovec in minister za narodno zdra- vstvo Živojin Rafajlović, poleg njiju pa še podpredsednik ZNP dr. Ivan Ribar, poverjenik za pravosodje DVS Gregor Žerjav, Albert Kramer, zastopnik kralja Petra I. Karađorđevića in regenta Aleksandra, vojaški poveljnik mesta Mari- bor polkovnik Mladen Bogičević, general Rudolf Maister, predsednik jugoslo- vanske obmejne komisije general Antun Plivelić, poslanci vsedržavne JDS dr. Grga Budislav Anđelinović, dr. Vojislav Besarović, dr. Srđan Budisavljević, Gjuro Džamonja, Ivan Kejžar, Dragutin Pecić, dr. Pavel Pestotnik, Adolf Ribnikar in dr. Fran Voglar, zastopnik mesta Ljubljane podžupan dr. Karel Triller, starosta Jugoslovanske sokolske zveze (JSZ) dr. Ivan Oražen in vodja srbskega sokolske- ga gibanja dr. Laza Popović92 – je podala resolucija, ki jo je dan po zletu sprejela skupščina JSZ. Resolucija je poudarila, da je Sokol eminentno napredna kul- turna organizacija. Njeni člani ne morejo pripadati telovadnim organizacijam ene politične stranke ali razreda (Orlom ali socialističnim telovadnim organi- zacijam). Nravno in telesno vzgajanje v Sokolu blaži sovraštvo razrednega in kulturnega boja in duhovno pripravlja bolj harmonični družbeni red. To pa ne pomeni, da bi se Sokoli ogibali politike. Njihovo politično delo mora usmerjati misel o duhovni in nacionalni enotnosti Slovencev, Hrvatov in Srbov. Klerikalizem in Sokolstvo se izključujeta. Kdor se prizna klerikalnemu svetovne- mu nazoru, po kojem vera stopa v politiko, da se zagotovi gospodstvo medn- arodne katoliške hierarhije nad državo in nad duševnim življenjem državljanov, kdor misli, da je na polju umstvenega raziskovanja dopustno le, kar dopušča ta hierarhija, ta ne more biti Sokol. Le kdor hoče brez predsodka iskati resnico, kdor je odločen, da spoštuje prepričanje vsakogar, odločen boriti se za svobodo vesti, biti nraven in pošten, ne iz strahu pred kaznimi in dokler to interes cerkvene organizacije dovoli, ampak iz prepričanja, ta je pozdravljen v naših vrstah. Ver- sko prepričanje vsakogar nam je nedotakljivo: Ni Sokol, kdor ga žali ali pa oni, ki napada ali smeši javno udejstvovanje verskega čustvovanja. Omalovaževanje verstva, ki globoko vpliva na vse človeško čustvovanje, je sokolstvu tuje.93 90 "Sokol in Orel", Tabor, 28. 8. 1920, št. 2, str. 1. 91 "Dnevi jugoslovenskega Sokolstva v Mariboru", Tabor, 31. 8. 1920, št. 4, str. 1–2. 92 "Sokolski dan v Mariboru", Jutro, 31. 8. 1920, št. 7, str. 1. 93 "Sokolstvo in politika", "Skupščina Sokolskega Saveza", Jutro, 31. 8. 1920, št. 7, str. 1–2. J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 42 Jutro je k temu 1. septembra 1920 pridalo, da je z resolucijo Sokolstvo jasno izrazilo svoje stališče nasproti Orlu in politiki njegove strani. Sprejelo je vsiljeni boj in ga bo zmagovito izbojevalo.94 Istega dne je v Taboru tudi dr. Franjo Lipold o sokolskem zletu poudaril, "da tudi naš sever nima smisla za mračnjaštvo, v katerem ga hočejo še vedno držati sebični in krivi mu preroki klerikalizma".95 Teden dni kasneje se je oglasil še Slovenski narod. Vrnil se je k orlovskemu tabo- ru in povzel članek, ki ga je o taboru objavil Glasnik srpske pravoslavne cerkve. Glasnik je Orle imenoval za vsiljence latinske cerkve. Z latinščino so zastrupili svoje telo, kri in dušo in se zavezali, da bodo kot prva bojna četa nastopali v političnem boju Katoliške cerkve proti njihovi domovini. Objela sta jih latinski fanatizem in rimski katolicizem in izgrizla ter uničila njihovo slovansko bratsko dušo; glas Rima se jasno sliši tudi iz ust slovenskih Orlov. Glasnik je tu postavil opomin, in sicer, da se mora, zaradi duhovne enotnosti s svojimi pravoslavnimi brati, vsakdo, ki je Slovan, in hoče rešiti svojo slovansko dušo iz verig duhovne- ga suženjstva latinskega zahodnega sveta, odpovedati Rimu in vsemu kar so mu vsilili sovražniki slovanske svobode. Narod je k povzetku Glasnikovega članka pripisal, da je v njegovih besedah mnogo resnice in katoliški duhovniki, če so res narodni, bodo morali o njej hočeš nočeš razmišljati.96 Volitve leta 1920 in 1921 Poleg regentovega obiska Maribora, o katerem in Karađorđevićih so obširno pisali,97 orlovskega tabora, sokolskega zleta in drugih prireditev ter dogodkov, so komisariatsko dobo politično vidno zaznamovale volitve v Ustavodajno skupščino leta 1920 in občinske volitve leta 1921. Pokazale so razmerje poli- tične moči v mestu. Na skupščinskih volitvah 28. novembra 1920 je v Maribo- ru največ glasov dobila JSDS (916), sledile so ji NSS, JDS, SLS, KSJ, prekmur- ska Domača verstvena (gospodarska) stranka in SKS s 590, 484, 414, 402, 29 94 "Po mariborskih dneh", Jutro, 1. 9. 1920, št. 8, str. 2. 95 F.(ranjo) L.(ipold), "Po sokolski nedelji", Tabor, 1. 9. 1920, št. 5, str. 1. 96 Jurij Perovšek, "Kulturnobojni značaj Slovenskega naroda v letih 1918–1929 – kritični premisleki", Studia Historica Slovenica 24, št. 1 (2024), str. 51. 97 Radivoj Rehar, "Njegovemu Visočanstvu princu-regentu Aleksandru o priliki poseta v Mariboru", I.(van) Lah, "Pozdrav z gor", –d. –d., "Karagjorgjeviči", Mariborski delavec, 26. 6. 1920, št. 141, str. 1, 2–3; "Našemu vladarju na obmejnih tleh!", Straža, 28. 6. 1920, št. 69, str. 1; "Prihod Njegovega Visočanstva regenta Aleksandra v Maribor!", Mariborski delavec, 30. 6. 1920, št. 142, str. 1–2, "Regent Aleksander na obmejnih tleh v Mariboru", Straža, 30. 6. 1920, št. 70, str. 1–2; "Prihod Njegovega Visočanstva regenta Aleksandra v Maribor!", Mariborski delavec, 1. 7. 1920, št. 143, str. 1–2. – O Aleksandrovem obisku Slovenije glej podrobneje Jurij Perovšek, "Politične razmere na Slovenskem leta 1920", Studia Historica Slovenica 21, št. 2 (2021), str. 485–493. 43 S H S tudia istorica lovenica in 28 glasovi.98 Občinske volitve 26. aprila 1921 so imele za Maribor poseben pomen. Tabor je ob volitvah zapisal, da bodo nekako legalizirale tisto, kar je 98 Vasilij Melik, "Izidi volitev v konstituanto", Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 3, št. 1 (1962), str. 51. Pripominjam, da so komunisti nastopili na skupni listi KSJ in štajerske ter koroške socialistične levice (Viri za zgodovino KSS, str. 168–170; Filipič, Poglavja iz boja komunistov, 1, str. 192), listo pa so šteli za komunistično. Glede Maribora lahko še omenimo, da so pri štetju glasov v glavnem volil- nem odboru za volilni okrožji Maribor in Celje s Prekmurjem in delom Koroškega v Mariboru storili napako, zaradi katere je SLS v Ustavodajni skupščini pripadel en poslanec manj, namesto njega pa je poslanec postal pripadnik SKS. Napako so popravili šele 29. 12. 1921 (Prav tam, str. 47). Poročilo Tabora o prvem sokol- skem pokrajinskem zletu 29. avgusta 1920 v Mariboru ("Dnevi jugoslov- enskega Sokolstva v Mariboru", Tabor, 31. 8. 1920, št. 4, str. 1) J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 44 Slovencem s prevzetjem državne moči pripadlo samo po sebi, saj se "velik del v naših mestih nakopičene slovenske produktivne energije vrača nazaj v posest naroda in nobenega dvoma ni, da nam bo lastninska pravica, ki jo imamo na naših mestih, vrnjena v prosto razpolaganje".99 Na volitvah se je politična slika v mestu ponovila. S 940 glasovi in 13 mandati v občinskem odboru je zmaga- la JSDS, sledile so NSS s 679 glasovi in devetimi mandati, JDS s 499 glasovi in sedmimi mandati, SLS s 496 glasovi in prav tako sedmimi mandati ter Delavska skupina (DS, povezava socialistične levice in komunistov) s 325 glasovi in šti- rimi mandati.100 Trinajstega junija 1921 je potekala županska volitev. Na pod- lagi dogovora med JSDS, SLS in DS so za župana izvolili socialnega demokrata Viktorja Grčarja, za podžupana pa narodnega socialista Ivana Rogliča. Izvolili so tudi štiričlanski občinski svet, v katerem sta bila dva pripadnika SLS in po en pripadnik JSDS in DS.101 Po potrditvi za župana 12. julija 1921 je Grčar 25. julija slavnostno prisegel kot prvi izvoljeni slovenski mariborski župan. Po Grčarje- vi prisegi je z balkona mestne hiše zaplapolala rdeča zastava, kar je povzroči- lo razburjenje in negodovanje. Po rdeči zastavi sta zaplapolali še narodna in državna zastava.102 V volilnem merjenju moči v komisarski dobi je bila v Mari- boru najmočnejša socialna demokracija. Grčarjevo izvolitev za župana in izvolitev občinskega sveta je obsodila JDS. Tabor je po izvolitvah zapisal, da je črna internacionala podprla rdečo in jasno pokazala "klerikalno-socijalistično" zvezo v občinskem svetu. Katoliški strani je očital, da je zaigrala slovenski Maribor v roke rdeči internacionali, a narodno zavedna ter trezno misleča javnost, ki se ne ogreva za vratolomni socialistični in komunistični gospodarski program, ji bo hvaležna, ko se ji bodo odprle oči.103 V tem duhu je že pred volitvami pripadnik JDS dr. Vladimir Sernec komuniste označil za zaklete sovražnike tedanjega družbenega reda, ki jim je dobrodošlo vsako sredstvo, da ga strejo. "Kam vede to stremljenje se vidi v ubogi Rusiji, kjer je bilo v petih letih komunističnega gospodarstva več ljudi usmrčenih, ko pod najgrozovitejšim carjem in jih je poginilo več [od] gladu, ko jih je padlo v vojni. Resen človek se tej stranki ne bo priključil."104 Naj na koncu pogleda na komisariatsko dobo opozorimo še na dojema- nje Ljubljane, kot ga je po svoji oceni v Taboru 10. septembra 1920 predstavil avtor članka "Ljubljansko pismo". Posebej se ga je dotaknil "ljubljanski dolgčas". 99 "Na dan občinskih volitev", Tabor, 27. 4. 1921, št. 94, str. 1. 100 Potočnik, "Mariborski župan Grčar", str. 963–964, 968; Potočnik, "Viktor Grčar", str. 318, 322. Glej tudi Viri za zgodovino KSS, str. 243. Prim. še Filipič, Poglavja iz boja komunistov, 1, str. 185. 101 Potočnik, "Mariborski župan Grčar", str. 964–965; Potočnik, "Viktor Grčar", str. 318, 320. 102 Potočnik, "Mariborski župan Grčar", str. 965, 966; Potočnik, "Viktor Grčar", str. 320, 321. 103 "Maribor, 13. junija", Tabor, 15. 6. 1921, št. 133, str. 1; "Komedija", Tabor, 16. 6. 1921, št. 134, str. 1. 104 Vladimir Sernec, "Občinske volitve v Mariboru", Tabor, 21. 4. 1921, št. 89, str. 2. 45 S H S tudia istorica lovenica – "Čudno je to mesto", je zapisal, "in če bi ga sodili po tem, kakor ga je Cankar popisal v svojem ,kurentu՚ moramo priznati, da je od tistih dob precej naza- dovalo in da je bila ona Ljubljana še živahna proti današnji." Vsako mesto ima svojo dušo in svoje srce. Ljubljana se kaže kot brezdušna in brezsrčna, filistrska in lena, pusta in neprijazna. Vse živi od dnevnega časopisja, vse se gleda nekako po strani in nezaupljivo. Ne moremo pa reči, da Ljubljana ni pridna in delavna. A poleg solidnega, sicer počasnega dela, je za Ljubljančana "krok" živa potreba. Niti drago in slabo vino ne pripravi Ljubljančanov, da bi zapustili svoje stare tradicije. Lepe večere pa so prinesli ruski igralci, ki so gostovali v dramskem gle- dališču.105 Nadaljnji politični razvoj do uvedbe diktature kralja Aleksandra leta 1929 Skupščinske in občinske volitve ter razporeditev politične moči v mestu Leta do kraljeve diktature je v Mariboru označilo šestero merjenj oziroma raz- porejanj politične moči: na volitvah v Narodno skupščino Kraljevine SHS 18. marca 1923, občinskih volitvah 21. septembra 1924, volitvah v Narodno skup- ščino 8. februarja 1925, volitvah òblastno skupščino mariborske òblasti 23. januarja 1927, volitvah v Narodno skupščino 11. septembra 1927 in občinskih volitvah 18. decembra 1927. – Na volitvah v Narodno skupščino leta 1923 je zmagala SLS s 1.535 glasovi, sledile so ji mariborska okrožna organizacija Soci- alistične stranke Jugoslavije (SSJ) s 889 glasovi, JDS s 618 glasovi, NSS s 495 glasovi, Hrvaška kmečka republikanska stranka (HRKS) s 214 glasovi, Narodna radikalna stranka (NRS, na vse državno ozemlje razširjena srbska Narodno radi- kalna stranka) s 142 glasovi, Nemška gospodarska stranka (Nemci) s 96 glasovi, lista pokrajinskega tajništva SSJ s 37 glasovi in listi SKS in SRS s 32 glasovi oziro- 105 "Ljubljansko pismo", Tabor, 10. 9. 1920, št. 12, str. 2. – Omemba "kurenta" se nanaša na opis veselja- škega življenja v Ljubljani iz Cankarjeve pripovedke Kurent (Ivan Cankar, Zbrani spisi: trinajsti zvezek, uvod in opombe napisal Izidor Cankar (Ljubljana, 1932), str. 306–323). Cankar je v Kurentu Ljubljano imenoval "kraljica veselja, ti mati vseh sladkosti, ti botrca prešernih ur!" (Prav tam, str. 308). Z ruskimi igralci je avtor članka mislil na predstavo ruskega gledališkega ansambla Mihajla Muratova, ki je sep- tembra 1920 vsestransko navdušila strokovno in laično javnost (Darja Koter, "Vplivi ruske emigracije na delovanje ljubljanske Opere med obema vojnama", Monitor ISH 18, št. 1 (2016), str. 53). J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 46 ma 10 glasovi.106 – Na občinskih volitvah septembra 1924 je s 2.405 glasovi in 32 mandati v občinskem odboru zmagal Narodni blok (NB), volilna povezava SLS, JDS, NSS in NRS, ki so se združile proti Nemcem in nemškutarjem, da doka- žejo slovenski značaj Maribora.107 NB je volitve označil kot narodni plebiscit.108 NB so sledili SSJ s 960 glasovi in štirimi mandati v občinskem odboru, Nemci s 994 glasovi in prav tako štirimi mandati v občinskem odboru, Delavsko kmeč- ka skupina (komunisti) s 190 glasovi in enim mandatom v občinskem odboru ter Slovenska neodvisna gospodarska stranka s 43 glasovi in nobenim manda- tom.109 Po strankah je bila v NB najmočnejša SLS s 15 odborniki, JDS jih je imela osem, NSS šest, tri pa NRS.110 Enaindvajsetega oktobra 1924 je bila županska volitev. Za župana so izvolili pripadnika SLS, nekdanjega mariborskega komi- sarja in kasnejšega občinskega svetnika Leskovarja, za podžupana pa pripadni- ka JDS Franja Lipolda. V občinski svet so izvolili dva pripadnika SLS in po enega pripadnika JDS in NSS.111 Tako kot na volitvah v Narodno skupščino leta 1923 (tedaj je Straža zapisa- la, da je "obstoj in napredek našega ljudstva samo v Slovenski ljudski stranki"112), je tudi na skupščinskih volitvah leta 1925 v Mariboru zmagala SLS. Dobila je 1.204 glasov. Sledili so ji Narodni blok (volilna povezava SDS, v katero se je leta 1924 preimenovala JDS, samostojne strankarske skupine SKS v mariborski òblasti in dela pripadnikov NRS) s 801 glasovi, SSJ s 742 glasovi, HKRS s 725 glasovi, Nemci s 724 glasovi, Bratski sporazum (volilna povezava NSS in Davi- 106 "Volilni izidi v mariborskem volilnem okrožju", Tabor, 23. 3. 1923, št. 66, str. 2; "Izidi volitev v Mariboru l. 1920, 1921 in 1923", Straža, 21. 3. 1923, št. 82, str. 1. Po navedbi Straže je Nemška gospodarska stran- ka dobila 958 glasov. (Prav tam.) – SSJ so oblikovali 18. 12. 1921 v Beogradu, ko so se na konferenci predstavnikov glavnih odborov do tedaj samostojnih socialnodemokratskih strank združile JSDS, Socialnodemokratska stranka Jugoslavije in Socialistična delavska stranka Jugoslavije v enotno jugo- slovansko socialistično stranko. 107 Darko Friš, "Razmah in napredek Maribora v času županovanja dr. Josipa Leskovarja (1924–1928)", Acta Histriae 26, št. 1 (2018), str. 131 (dalje: Friš, "Razmah in napredek Maribora"); Friš, "Dr. Josip Leskovar: mariborski župan v letih 1924–1927", v: Mariborski župani 1850–1941: snovalci sodob- nega mesta ob Dravi, ur. Darko Friš, Mateja Matjašič Friš in Aleš Maver (Maribor, 2018), str. 346 (dalje: Friš, "Josip Leskovar"); "Narodni blok", Tabor, 21. 9. 1924, št. 216, str. 2; "Plebiscit v Mariboru končan s sijajno zmago za Slovence", Straža, 22. 9. 1924, št. 109, str. 1. Prim. tudi "Mariborske vesti: narodnim volilcem!" Tabor, 24. 9. 1924, št. 218, str. 1. – Ko je po občinskih volitvah v Mariboru in v Celju 28. 9. 1924 tudi na Ptuju 19. 10. 1924 nasproti Nemcem zmagala slovenska stran, je Tabor zapisal, da so ptujske volitve "zaključile narodnostni boj za mesta na ozemlju bivše Spodnje Štajerske". Z mogočnim sunkom so razmajali in porušili "trdnjavski trikotnik" (Maribor–Celje–Ptuj), "umetne stavbe nemštva na slovenskem ozemlju" ("Po velikih zmagah narodne misli v naših mestih, Tabor, 24. 10. 1924, št. 244, str. 1). 108 "Še tri dni", Tabor, 18. 9. 1924, št. 213, str. 1; "Plebiscit v Mariboru končan s sijajno zmago za Slovence", Straža, 22. 9. 1924, št. 109, str. 1; "Plebiscit za jugoslovanski Maribor", Tabor, 23. 9. 1924, št. 217, str. 1. 109 Friš, "Razmah in napredek Maribora", str. 131–132; Friš, "Josip Leskovar", str. 346–247; Filipič, Poglavja iz boja komunistov, 1, str. 214; "Plebiscit za jugoslovanski Maribor", Tabor, 23. 9. 1924, št. 217, str. 1. 110 "Izvoljeni odborniki in namestniki", Tabor, 23. 9. 1924, št. 217, str. 2. 111 Friš, "Razmah in napredek Maribora", str. 132–133; Friš, "Josip Leskovar", str. 347. 112 "Veličastna zmaga SLS", Straža, 21. 3. 1923, št. 82, str. 1. 47 S H S tudia istorica lovenica dovićeve Demokratske stranke) s 604 glasovi, NRS s 248 glasovi, komunistični Delavsko-kmetski republikanski blok (DKRB) s 156 glasovi, Bernotova skupi- na v SSJ s 29 glasovi, Slovenska neodvisna gospodarska stranka s 25 glasovi, SKS s 22 glasovi, lista disidentov HRKS s 11 glasovi, prekmurska Kmetska lista s 10 glasovi in Agrarna kmečka zveza s 9 glasovi.113 – SLS je bila v Mariboru na zma- govalnem mestu še na dveh volitvah. Na volitvah v òblastno skupščino mari- borske òblasti januarja 1927 si ga je v okviru Združene gospodarske liste (ZGL) delila z NRS in Nemci. Zaradi volilne povezave z Nemci so na liberalni strani SLS očitali narodno izdajalstvo;114 slep je, kdor ne uvidi, da se je "izneverila naci- jonalnemu Mariboru kakor Judež Kristusu", je zapisal Tabor.115 ZGL je dobila 2.165 glasov in dva mandata (SLS in NRS).116 Sledili so ji Zveza delavskih strank (volilna povezava SSJ, obnovljene JSDS in komunistov), ki je dobila 1.528 gla- sov in en mandat, Narodna lista (povezava SDS in NSS), ki je dobila 1.038 glasov in je ostala brez mandata, in lista Davidovićeve Demokratske stranke ter dela radikalov in narodnih socialistov, ki je dobila 144 glasov in je prav tako ostala brez mandata.117 – Na volitvah v Narodno skupščino septembra 1927 je prišlo do preobrata. Zmagala je SSJ s 1.527 glasovi, SLS pa je dobila 1.505 glasov. Sledili so ji Združena slovenska gospodarska lista (volilna povezava SDS, NSS in dela kmetijcev) s 1.038 glasovi, Nemci s 857 glasovi, DKRB (s komunisti se je pove- zala še JSDS) s 412 glasovi, NRS s 309 glasovi, Hrvaška kmečka stranka (HKS, v katero se je leta 1925 preimenovala HRKS) s 82 glasovi in Slovenska neod- visna gospodarska stranka s 39 glasovi.118 – Na občinskih volitvah decembra 1927 je znova zmagala SLS. Prejela je 1.858 glasov in 14 mandatov v občinskem odboru, sledile so ji SSJ s 1.737 glasovi in 12 mandati, SDS s 881 glasovi in šesti- mi mandati, Nemci s 737 glasovi in petimi mandati, NRS s 234 glasovi in enim 113 "Kako so volila naša mesta?", Tabor, 10. 2. 1925, št. 32, str. 1. 114 "Volilno gibanje: nacijonalno izdajstvo SLS", Tabor, 19. 1. 1927, št. 14, str. 1; "Volilno gibanje", Tabor, 20. 1. 1927, št. 15, str. 1–2. Prim. tudi "Volilno gibanje: dr. Leskovar contra dr. Leskovar", Tabor, 22. 1. 1927, št. 17, str. 1. 115 "Volilno gibanje: nacijonalno izdajstvo SLS", Tabor, 19. 1. 1927, št. 14, str. 1. 116 "Izid volitev v oblastne skupščine: mariborska oblast", "Mesto Maribor", Tabor, 25. 1. 1927, št. 19, str. 1; "Izidi oblastnih volitev na Slov. Štajerskem, Koroškem, Prekmurju in Medjimurju: volilna enota Maribor mesto", Slovenski gospodar, 27. 1. 1927, št. 4, str. 3; Miroslav Stiplovšek, Slovenski parla- mentarizem 1927–1929: avtonomistična prizadevanja skupščin ljubljanske in mariborske oblasti za ekonomsko-socialni in prosvetno-kulturni razvoj Slovenije ter za udejanjenje parlamentarizma (Ljubljana, 2000), str. 108 (dalje: Stiplovšek, Slovenski parlamentarizem 1927–1929). 117 "Izidi v mariborski oblasti: Maribor mesto", Jutro, 24. 1. 1927, št. 20, str. 2; "Mesto Maribor", Tabor, 25. 1. 1927, št. 19, str. 1; "Socialistični glasovi v ljubljanski in v mariborski oblasti", Delavska politika, 26. 1. 1926, št. 8, str. 1; "Izidi oblastnih volitev na Slov. Štajerskem, Koroškem, Prekmurju in Medjimurju: volilna enota Maribor mesto", Slovenski gospodar, 27. 1. 1927, št. 4, st. 3; "Volilni rezultati: mariborska oblast: mesto Maribor", Enotnost, 3. 2. 1927, št. 5, str. 2. 118 "Volilni dan v Mariboru", Mariborski večernik "Jutra", 12. 9. 1927, št. 108, str. 2; "Izidi volitev v narodno skupščino dne 11. septembra 1927: volilni okraj Maribor – levi breg", Slovenski gospodar, 15. 9. 1927, št. 37, str. 5. J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 48 mandatom, Neodvisna obrtniška lista s 190 glasovi in enim mandatom, NSS s 172 glasovi in enim mandatom in DKRB (komunisti in JSDS) s 146 glasovi in prav tako enim mandatom.119 Štirinajstega januarja 1928 so bile županske voli- tve. Za župana so izvolili pripadnika SLS in dotedanjega občinskega svetnika dr. Alojzija Juvana. Volili so tudi podžupana in občinski svet. Podžupan je postal pripadnik SDS Franjo Lipold, ki je to funkcijo opravljal že v prejšnjem mandatu, v občinski svet pa so izvolili dva predstavnika SLS in po enega predstavnika SDS in Nemcev.120 SLS je postala v mariborski občinski upravi vodilna politična sila, močni pa so bili tudi socialisti. S podžupanskim mestom so bili opazni demo- krati in petimi odborniki Nemci. V času do kraljeve diktature je v Mariboru prevladovala SLS. Zmagala je na dveh volitvah v Narodno skupščino in občinskih volitvah leta 1927, na občin- skih volitvah leta 1924 in òblastnih volitvah leta 1927 pa si je zmagovalno mesto delila s SDS, NSS in NRS oziroma NRS in Nemci. V okviru volilne povezave za občinske volitve leta 1924 je dobila največ mandatov, medtem ko je bila na òblastnih volitvah leta 1927 izenačena z NRS. Dobila je tudi dva župana. Močni so bili socialisti oziroma marksistično delavstvo, ki se je večinoma uvrščalo takoj za SLS ali njene volilne povezave, leta 1927 pa je SSJ zmagala na volitvah v Narodno skupščino. Do leta 1924 je imela tudi svojega župana, izvoljenega v dobi komisariata. Med opaznimi strankami je bila še SDS, vidno so se okrepili Nemci. Ob tem lahko za celotno prvo jugoslovansko desetletje ugotovimo, da so se v tem času na čelu Maribora zvrstili predstavniki vseh treh tradicionalnih političnih taborov. Dva liberalna in en katoliški komisar v letih 1919–1921 ter socialnodemokratski oziroma socialistični in dva katoliška župana v nadalj- njih dvajsetih letih. Vsi trije tabori so bili tudi med zmagovalci različnih volitev. JSDS/SSJ in SLS sta bili izenačeni v volilnih zmagah na skupščinskih volitvah (JSDS/SSJ 1920 in 1927, SLS 1923 in 1925), JSDS je dobila občinske volitve leta 1921, SLS pa je bila v zmagoviti volilni povezavi na občinskih volitvah leta 1924 in na òblastnih volitvah leta 1927. Dobila je tudi občinske volitve leta 1927. Liberalna stran je bila leta 1924 vključena v zmagovalno volilno povezavo na občinskih volitvah. Od drugih strank je bila v volilni povezavi, ki je zmagala na teh volitvah, še NRS. Skupaj z Nemci je bila vključena v volilno povezavo, ki je prejela največ glasov na òblastnih volitvah leta 1927. Razporejanje politične moči se je odrazilo tudi na upravnopolitičnem področju. Ko je vlada Kraljevine SHS na podlagi Vidovdanske ustave 26. aprila 119 "Bitka za Maribor končana", Mariborski večernik "Jutra", 19. 12. 1927, št. 189, str. 2; "Rdeči Maribor zmaguje!", Delavska politika, 21. 12. 1927, št. 102, str. 1; Maksimiljan Fras, Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas (Maribor, 2013), str. 52 (daje: Fras, Mariborski župan Juvan). 120 Fras, Mariborski župan Juvan, str. 52–53; "Po konstituiranju mariborskega občinskega sveta", Mariborski večernik "Jutra", 16. 1. 1928, št. 12, str. 1. 49 S H S tudia istorica lovenica 1922 izvedla upravno ozemeljsko razdelitev države na òblasti, so Slovenijo raz- delili na dve upravno ozemeljski enoti – mariborsko òblast s sedežem v Mari- boru in ljubljansko òblast s sedežem v Ljubljani. Mariborska òblast je obsegala jugoslovansko Štajersko z nekdanjim koroškim prevaljskim okrajem, Prekmur- je in Medjimurje, t. j. mesta Celje, Maribor in Ptuj, politične okraje Ljutomer, Maribor, Prevalje, Ptuj in Slovenj Gradec, sodne okraje Kozje (razen občin Veliki Kamen in Mrčna sela), Celje, Vransko, Gornji grad in Šmarje, občine Sv. Rupert (iz sodnega okraja Laško), Motnik, Trojane in Špitalič (iz političnega okraja Kamnik) in omenjena Prekmurje ter Medjimurje.121 Òblastem so na podro- čju obče uprave načelovali veliki župani, ki so bili politični predstavniki vlade in so jo predstavljali tudi nasproti ustavno zagotovljeni òblastni samoupravi; v njeni pristojnosti so bile òblastne gospodarsko-socialne in kulturno-pro- svetne zadeve.122 Organa òblastne samouprave sta bila òblastna skupščina in njen izvršilni organ òblastni odbor. Òblastna samouprava je zaživela šele leta 1927, ko so izvedli volitve v òblastne skupščine. Do tedaj so vse upravne zade- ve v òblasteh vodili veliki župani. Ti so se menjavali skladno s spremembami jugoslovanskih vlad. Prvega velikega župana mariborske òblasti, dr. Miroslava Ploja, je 31. decembra 1922 imenovala četrta vlada prvaka NRS Nikole Pašića.123 Poslovati je začel 1. januarja 1924.124 Plojevega naslednika, dr. Otmarja Pirkma- jerja, je sedma Pašićeva vlada, v kateri je bila tudi SDS, Pirkmajer pa je bil njen pripadnik, imenovala 5. junija 1924.125 S spremembo vlade, v kateri je bila zdaj SLS, je veliki župan v Mariboru 19. avgusta 1924 postal njen pripadnik dr. Fran Vodopivec.126 Nova vlada, v katero se je vrnila SDS, je za mariborskega velike- ga župana 7. novembra 1924 ponovno imenovala Otmarja Pirkmajerja.127 Na svojem mestu je ostal do 28. februarja 1927, ko ga je, po vstopu SLS v vlado 1. februarja 1927, 3. marca 1927 zamenjal njen predstavnik dr. Fran Schaubach.128 121 "Uredba o razdelitvi države na oblasti", Uradni list pokrajinske uprave za Slovenijo, 15. 5. 1922, št. 49, str. 313 (dalje: UL PUS). 122 O tem glej podrobneje Jurij Perovšek, "Unitaristični in centralistični značaj vidovdanske ustave", Prispevki za novejšo zgodovino 33, št. 1–2 (1993), str. 23, 24–25 (dalje: Perovšek, "Unitaristični in centralistični značaj vidovdanske ustave"). 123 "Politični položaj: veliki župani v Sloveniji", Straža, 3. 1. 1923, št. 1, str. 1; "Tedenski pregled: sobota 30. dec.", Tabor, 4. 1. 1923, št. 2, str. 5. Glej tudi "'Iz Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca': številka 10", UL PUS, 22. 1. 1923, št. 8, str. 57. 124 "Razglasi pokrajinske uprave za Slovenijo: razglas", UL PUS, 31. 12. 1923, št. 116, str. 782. 125 "Nova velika župana v Mariboru in Ljubljani", Tabor, 6. 6. 1924, št. 129, str. 1. 126 "Nova velika župana za Slovenijo", Tabor, 21. 8. 1924, št. 190, str. 1; "'Iz Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca': številka 195", UL PUS, 30. 8. 1924, št. 82, str. 489. 127 "Prvo delo P.-P. vlade", Slovenec, 8. 11. 1924, št. 256, str. 1; "Spremembe v vodstvu oblastnih uprav", Jutro, 9. 11. 1924, št. 264, str. 1. 128 "Dr. Baltič in dr. Pirkmajer odstavljena", Slovenec, 4. 3. 1927, št. 51, str. 1. J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 50 Vprašanje mariborske òblasti Glede mariborske òblasti je v letih 1922–1923 prišlo do zanimive politične pobude, ki jo je izrazil nekdanji predsednik slovenske JDS Vekoslav Kukovec. Leta 1922 se je preselil v Maribor, kjer je deloval v krajevni in òblastni organi- zaciji JDS. Slovenskega dela stranke ni vodil od njenega organizacijskega pre- oblikovanja, ko so tudi v ljubljanski òblasti 9. julija 1922 ustanovili òblastno organizacijo JDS; mariborsko so ustanovili 9. aprila 1922.129 Po razdelitvi drža- ve na òblasti je avgusta 1922 predlagal, da bi pred prvimi volitvami v òblastne skupščine vse stranke v mariborski òblasti ob ohranitvi svoje organizacijske individualnosti oblikovale začasno stranko ad hoc – stranko dela za mari- borsko òblast. Ta naj bi na podlagi skupnega delovnega programa nastopila na òblastnih volitvah in na ta način zagotovila kar najbolj nepolitični značaj òblastne skupščine za čas, dokler ne bi uredili temeljnih vprašanj konstituiranja pokrajine. Tako bi brez medsebojnih političnih bojev uspešno vzpostavili javno upravo, samoupravo in temeljne podlage gospodarskega razvoja mariborske òblasti.130 Na liberalni strani je, ob pripombi, da bi bilo govoriti o "depolitizaciji strank /.../ res kontradiktorno",131 njegov predlog podprla mariborska òblastna organizacija JDS.132 Oporekalo mu ni tudi ljubljansko Jutro.133 Zavrnili pa so ga narodni socialisti, medtem ko SKS o njem ni razpravljala.134 Kukovčev predlog sta zavrnili še marksistična in katoliška stran. Glasilo mariborske òblastne orga- nizacije SSJ Enakost je poudarila, da "naš program izključuje vsako vezanje kan- didatnih list z meščanskimi strankami, posebej pa še s strankami, ki so ustvarile delavskemu gibanju in demokraciji sovražne zakone".135 Straža je v Kukovče- vem predlog videla eno od "fint, ki naj bi vsaj za nekaj časa okrepile propadajo- čo idejo meščanskega liberalizma". Odklanjala je "nekak političen Burgfrieden [državljanski politični mir – op. J. P.]" in Kukovcu sporočala, "naj bo prepričan, da SLS ne bo delala demokratom nobene štafaže!" Zanjo so na podlagi zahteve SLS po zakonodajni avtonomiji Slovenije "'oblastni problemi' lanski sneg. /.../ Nobenega kompromisa ne more biti z SLS"!136 Podobno je razmišljal tudi lju- 129 "Zbor zaupnikov JDS iz ljubljanske oblasti", Jutro, 11. 7. 1922, št. 161, str. 1–2; "Zbor Demokratske stranke v Mariboru", Tabor, 11. 4. 1922, št. 83, str. 1–2; "Dnevna kronika: kako neinformirani", Tabor, 16. 7. 1922, št. 158, str. 3. 130 Vekoslav Kukovec "Beseda o konstituiranju mariborske oblasti", Tabor, 25. 8. 1922, št. 191, str. 1, 2. Omenjeni predlog je Kukovec podal na zboru JDS 24. 8. 1922 v Mariboru. – "Politične vesti: razprava o konstituiranju mariborske oblasti", Tabor, 26. 8. 1922, št. 192, str. 2. 131 "'Volksstimme' in mariborska oblast", Tabor, 2. 9. 1922, št. 198, str. 1. 132 "Zbor zaupnikov Demokratske stranke v Celju", Tabor, 5. 9. 1922, št. 200, str. 1. 133 "Stvarna beseda k oblastni samoupravi", Jutro, 25. 8. 1922, št. 201, str. 1. 134 "Politične vesti: koncentrator Kukovec", Nova pravda, 2. 9. 1922, št. 35, str. 2. 135 "Nemogoči načrti v sedanjem položaju", Enakost, 8. 9. 1922, št. 6, str. 1. 136 "Dr. Kukovec ustanavlja mariborsko 'oblast'", Straža, 28. 8. 1922, št. 99, str. 1. 51 S H S tudia istorica lovenica bljanski Slovenec, ki je v Kukovčevem predlogu videl težnjo, da bi druge stran- ke pomagale demokratom na Štajerskem do mandata.137 Nadaljnje razprave o Kukovčevem predlogu ni bilo, saj volitev v òblastne skupščine leta 1922 niso razpisali. Kukovec se je za sodelovanje političnih strank pri konstituiranju maribor- ske òblasti zavzel tudi naslednje leto. Avgusta 1923 je v Taboru in celjski demo- kratski Novi dobi zagovarjal oblikovanje nadstrankarskega in gmotno neodvi- snega Političnega društva za mariborsko òblast, ki bi na podlagi pokrajinskega (štajerskega) patriotizma in lastne politike reševalo temeljna vprašanja pokraji- ne. Društvo naj bi v načelnem pogledu prevrednotilo dotedanjo kulturnobojno delitev, saj bi se "moralo v prvi vrsti odločiti tudi glede vprašanja ali naj bodo v ti [štajerski – op. J. P.] pokrajini kakor v sosednji ljubljanski še naprej alfa in omega vsake politike današnjim razmeram ne več odgovarjajoča borba klerikalcev in liberalcev". Kukovčevo vodilo je bilo: "Tudi nasprotniku skusiti priznati kaj dobrega, tudi sebe podvreči kritiki, vzbujati pa v narodu sploh optimizem, je v današnjih razmerah etična potreba, ker rinemo sicer v negotovost, narodno hiranje in morebiti v smrt."138 Tabor je h Kukovčevemu članku dodal, naj njego- va "politična razprava, napisana na podlagi velike politične izkušnje in iz globo- ko občutenega patriotizma in ljubezni do naše pokrajine /.../ tvori podlago za stvarno diskusijo".139 Nova doba ga je neposredno podprla. Ugotovila je, "da je politično-strankarska razcepljenost zastrupila naše javno življenje tako daleč, da trpi pod tem cel narod in da trpi zlasti naša obmejna pokrajina Štajerska, ki v novih prilikah nujno potrebuje konsolidacije tako v gospodarskem kakor v narodnem in političnem pogledu". Zato je prav, "da likvidiramo preteklost, ako je to v interesu napredka naroda. To je naše stališče, ki ga /.../ javno izpoveduje- mo, zavedamo se pri tem prav dobro, da nismo radi tega še nikaki izdajalci onih načel, ki so nam bila vsikdar vodilna v pogledu na naš narod".140 Kukovec s svojo zamislijo ni uspel. Odklonila je ni le katoliška stran, pač pa v končni posledici tudi liberalna. Straža se je Kukovčevi zamisli odkrito posme- hovala – med drugim naj bi bilo njegovo Politično društvo "politična pošast za bodočnost".141 Kljub sprva ugodnemu odzivu v Taboru in Novi dobi, se ji je odre- kla tudi njegova stranka. Na seji òblastnega načelstva JDS za mariborsko òblast 20. septembra 1923 niso podprli ustanovitve Političnega društva.142 Kukovčeva 137 "Štajerske novice: dr. Kukovec zopet koncentrira", Slovenec, 25. 8. 1922, št. 184, str. 3. 138 Vekoslav Kukovec, "Politično društvo za mariborsko oblast", Nova doba, 25. 8. 1923, št. 95, str. 1–2. Glej tudi na posameznih mestih vsebinsko skrčeno prvotno objavo v Taboru (Vekoslav Kukovec, "Politično društvo za mariborsko oblast", Tabor, 23. 8. 1923, št. 189, str. 1–2). 139 "Mariborske vesti: politično društvo za mariborsko oblast", Tabor, 23. 8. 1923, št. 189, str. 5. 140 "Politične vesti: politično društvo za mariborsko oblast", Nova doba, 25. 8. 1923, št. 95, str. 2. 141 "Dnevne novice: kaj je zopet iztuhtal", Straža, 24. 8. 1923, št. 95, str. 3. 142 Vekoslav Kukovec, "Moje stališče", Nova doba, 30. 8. 1924, št. 99, str. 1. J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 52 zamisel je bila očitno v prevelikem nasprotju z ustaljenim razumevanjem poli- tičnega življenja, čeprav ji poleg Tabora in Nove dobe sprva ni oporekal tudi poslovodeči podpredsednik òblastnega načelstva JDS za mariborsko òblast Franjo Lipold (leta 1922 izvoljeni predsednik načelstva Ivan Rebek je medtem zaradi bolezni funkcijo odložil).143 Kukovčeva zamisel je zamrla. Glasila JDS, ki so poročala o seji mariborskega òblastnega načelstva JDS septembra 1923, je niso niti omenila.144 Na godna tla ni naletela tudi v širšem liberalnem prosto- ru. V NSS so jo zavrnili z besedami: "Ne bo nič, gospod Kukovec!",145 SKS pa mu ponovno ni namenila pozornosti. Enako so storili tudi na marksistični strani. Kukovec je bil dejaven tudi glede same mariborske òblasti. Bil je njen naj- doslednejši in najvztrajnejši zagovornik.146 V Mariboru kot sedežu òblastne samouprave je videl zagotovilo, da bo "silno pridobil na svojem pomenu in bo lahko najaktivnejše sodeloval na utrjenju in razvoju nacijonalnega življenja v tej 'obmejni marki'".147 Naloga mariborske krajevne organizacije JDS je, da pri- pravi podlago za njeno vzpostavitev,148 saj mora prebivalstvo na Štajerskem po izkušnji zadnjih štirih let "nekoliko nezaupno misliti na verjetnost izpolnitve svojih želja pod ljubljansko javno upravo ali samoupravo". Nasproti centraliz- mu Ljubljane je postavil načelo lokalnega egoizma oziroma patriotizma. Ta ni le opravičljiv, ampak celo legalen, saj je čas, da štajerski Slovenci začnejo misliti nase. Treba se je postaviti proti centralizmu Ljubljane. "Če je mariborska oblast nova politična tvorba, če bodo težave njenega konstituiranja podesetorje- no težje nego v Ljubljani, zato ni treba misliti, da nima bodočnosti."149 Mari- bor mora vstati iz mrtvila.150 Za mariborsko òblastno organizacijo JDS je bila izvedba òblastne samouprave nujno potrebna.151 Ko je avgusta 1924 obstaja- la možnost, da bi mariborsko òblast ukinili in za celotno Slovenijo imenovali velikega župana v Ljubljani, v Mariboru pa naj bi kot njegov delegat posloval le 143 (Franjo) Lipold, "Politično društvo za mariborsko oblast", Tabor, 26. 8. 1923, št. 192, str. 1; (Franjo) Lipold, "Politično društvo za mariborsko oblast", Nova doba, 28. 8. 1923, št. 96, str. 1. 144 "Politične beležke: oblastno načelstvo JDS za mariborsko oblast", Jutro, 21. 9. 1923, št. 221, str. 2; "Politične vesti: oblastno načelstvo Demokratske stranke za mariborsko oblast", Tabor, 22. 9. 1923, št. 214, str. 1–2; "JDS: oblastno načelstvo za mariborsko oblast", Nova doba, 22. 9. 1923, št. 107, str. 2. 145 "Politične vesti: ne bo nič, gospod Kukovec!", Nova pravda, 1. 9. 1923, št. 35, str. 1. 146 Marko Žuraj, Med regionalizmom in jugoslovanstvom: "liberalizem" na Štajerskem med letoma 1918 in 1923 (Maribor, 2010), str. 171 (dalje: Žuraj, Med regionalizmom in jugoslovanstvom). 147 "Minister dr. Kukovec v Mariboru", Tabor, 10. 9. 1921, št. 203, str. 1. 148 "Občni zbor JDS v Mariboru", Tabor, 14. 1. 1922, št. 11, str. 1. 149 Vekoslav Kukovec, "Beseda o konstituiranju mariborske oblasti", Tabor, 25. 8. 1922, št. 191, str. 1, 2. 150 Žuraj, Med regionalizmom in jugoslovanstvom, str. 184. 151 "Oblastni občni zbor Demokratske stranke v Mariboru", Tabor, 27. 11. 1923, št. 269, str. 2. Glej tudi Žuraj, Med regionalizmom in jugoslovanstvom, str. 164, 166–168. Prim. tudi "Zbor demokratske stran- ke v Mariboru", Tabor, 11. 4. 1922, št. 83, str. 1. 53 S H S tudia istorica lovenica podžupan, je temu odločno nasprotovala.152 Tu je aktivno sodeloval tudi Kuko- vec. Za polno delovanje samostojne in enakopravne òblastne uprave v Maribo- 152 O tem glej "Veliki župan celokupne Slovenije imenovan", Slovenec, 6. 8. 1924, št. 178, str. 1; "Politične beležke: upokojitev velikih županov v Sloveniji", Jutro, 7. 8. 1924, št. 185, str. 2; "Iz Maribora: na prote- stnem shodu", Jutro, 12. 8. 1924, št. 189, str. 4; "Kje je veliki župan za celokupno Slovenijo?", Jutro, 14. 8. 1924, št. 191, str. 2; "Politične beležke: shodi v mariborski oblasti", Jutro, 19. 8. 1924, št. 195, str. 2; "Maribor zoper kršenje ustave", Tabor, 14. 8. 1924, št. 185, str. 1–2; "Prebivalstvo mariborske oblasti proti kršenju ustave", Tabor, 19 (i. e. 18). 8. 1924, št. 188, str. 1. Dr. Vekoslav Kukovec (dLib, Zbirka upo- dobitev znanih Slovencev NUK) J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 54 ru se je posebej zavzel še v Taboru.153 Oster odziv prebivalstva na Štajerskem je očitno zalegel, saj so mariborsko òblast ohranili in za velikega župana v Mari- boru imenovali Frana Vodopivca. Naj omenimo, da je Kukovec v tistem času zaznamoval slovensko politiko tudi z zanimivo pobudo, naj liberalci opustijo brezobzirni politični boj proti katoliški strani, a jo je vodstvo slovenske liberal- ne politike zavrnilo.154 Nacionalno vprašanje in kulturni boj Mariborska politična dinamika se je seveda razvijala tudi na drugih ravneh. Glav- ni nasprotnici v vprašanju narodu in državne ureditve – SLS in JDS/SDS – sta ob različnih priložnostih izražali svoja narodnopolitična stališča. SLS je zahte- vala revizijo centralistične in unitaristične Vidovdanske ustave in zakonodajno avtonomijo upravno združene Slovenije.155 Leta 1924 je svoje zahteve povezala z jasnim stališčem o slovenski nacionalni individualnosti.156 (Korošec je v svo- jem govoru leta 1921 v Mariboru iz jugoslovanskega unitarističnega besednjaka sicer uporabljal tudi izraz "pleme".157) Ko se je SLS leta 1927 odločila za delno uresničitev svojega avtonomističnega programa preko òblastnih samouprav, je volitve v òblastne skupščine označila kot boj za "prvi košček avtonomije".158 Òblastne skupščine so le "nekaka predsoba /.../, skozi katero vodi pot in skozi katero se bo tudi prišlo v dom slovenske samouprave in avtonomije".159 Načel- nemu stališču o slovenski samobitnosti, samoodločbi in samovladi (avtonomi- ji) se ni odrekla.160 153 V.(ekoslav) Kukovec, "Za mariborsko oblast", Tabor, 17. 8. 1924, št. 187, str. 1. O Kukovčevem zago- varjanju samostojne mariborski òblasti glej tudi Vekoslav Kukovec, "V sredi volilne bitke!", Tabor, 22. 2. 1923, št. 42, str. 1. 154 Jurij Perovšek, "Napredna fronta": organizacijske, idejne in politične poteze slovenskega liberalizma med svetovnima vojnama (Maribor, 2024), str. 153–175. 155 "Govor dr. Korošca na velikem shodu SLS v Mariboru", "Sklepi mariborskega shoda SLS", Straža, 31. 8. 1921, št. 96, str. 1, 2; "Volilcem Slov. ljudske stranke!", "Veličastna zmaga SLS", Straža, 21. 3. 1923, št. 82, str. 1; "Veličasten shod naše stranke v Mariboru", Straža, 9. 4. 1923, št. 89, str. 3; "Slovenskemu narodu!", Straža, 10. 11. 1924, št. 180, str. 1; "Otvoritev zasedanja mariborske oblastne skupščine", Tabor, 24. 2. 1927, št. 44, str. 1. – O jugoslovanskem državnem centralizmu in narodnem unitarizmu glej Perovšek, "Unitaristični in centralistični značaj vidovdanske ustave", str. 17–26. 156 "Slovenskemu narodu!", Straža, 10. 11. 1924, št. 180, str. 1. 157 "Govor dr. Korošca na velikem shodu SLS v Mariboru", Straža, 31. 8. 1921, št. 96, str. 1. 158 "Slovenci!", Slovenski gospodar, 20. 1. 1927, št. 3, str. 1. 159 "V taboru SLS je Slovenija!", Slovenski gospodar, 27. 1. 1927, št. 4, str. 1. 160 "Načelo samouprave in avtonomije naj zmaga!", Slovenski gospodar, 6. 1. 1927, št. 1, str. 1; "V nedeljo, 23. januarja bo nastopila skupna slovenska fronta!", 20. 1. 1927, št. 3, str. 1; "V taboru SLS je Slovenija!", Slovenski gospodar, 27. 1. 1927, št. 4, str. 1; "Pod zastavo slovenskega ljudstva!", Slovenski gospodar, 1. 9. 1927, št. 35, str. 1; "Armada SLS, dvigni se!", Slovenski gospodar, 8. 9. 1927, št. 36, str. 1. 55 S H S tudia istorica lovenica Za svojimi stališči v nacionalnem vprašanju je trdno stala tudi JDS/SDS. Poudarjala je privrženost jugoslovanskemu narodnemu unitarizmu in držav- nemu centralizmu.161 Obstoječi centralistični državnopravni ustroj je zagovar- jala tudi s svarilom, da SLS z zahtevo po upravno združeni avtonomni Sloveniji "mariborsko oblast, ki nam je vsem pri srcu, meče v kot"; v avtonomni Sloveniji bi potem vladala po mili volji po svojih strankarskih interesih.162 Svarilo je izre- kla pred volitvami v Narodno skupščino leta 1927, ko je Tabor še zapisal: Mariborčani pa tudi ne moremo mirno gledati, kako nam hočejo Korošec in njegova stranka demontirati našo mariborsko oblast, katere upravni in kultur- ni center je naš Maribor, ter tako naše mesto gospodarsko težko udariti. Vsak Mariborčan, ki se zaveda velikih nalog, katere ima Maribor kot upravno središče mariborske oblasti v gospodarskem, socijalnem, kulturnem in vseh drugih pogl- edih, se mora zavedati, da je jutri [11. septembra 1927 – op. J. P.] njegova dolžnost, da glasuje proti vsem poskusom, da se naše mesto degradira iz sedeža oblastne državne uprave in samouprave v navadno provincijalno mesto, kateremu bi na ta način bila izpodrezana vsakršna možnost gospodarskega razvoja in napredka.163 Poleg SLS in JSD/SDS so svoje poglede na nacionalno vprašanje izrazile tudi druge stranke. Ko se je SKS sredi dvajsetih let iz svojih unitarnocentralističnih stališč obrnila k avtonomizmu,164 je leta 1925 tudi v Mariboru poudarila zah- tevo po narodni suverenosti in široki zakonodajni avtonomiji.165 Ta stališča je delila s Slovensko republikansko stranko kmetov in delavcev (SRSKD), ki jih je prav tako izrekla tudi v Mariboru.166 Stranki sta se nato na podlagi skupnih programskih načel povezali v Zvezo slovenskega kmečkega ljudstva (ZSKL), ki se je leta 1926 pretvorila v Slovensko kmetsko stranko.167 Tudi njen mariborski okrožni odbor je terjal revizijo ustave in upravno združeno, svobodno Sloveni- 161 "Pred našim zborom", Tabor, 9. 4. 1922, št. 82, str. 1; "Zbor demokratske stranke v Mariboru", Tabor, 11. 4. 1922, št. 83, str. 1; Vekoslav Kukovec, "V sredi volilne bitke!", Tabor, 22. 2. 1923, št. 42, str. 1; "Volilcem v Sloveniji!", Tabor, 18. 3. 1923, št. 63, str. 1; "Za močno državo!: za mariborsko oblast!", Tabor, 8. 2. 1925, št. 31, str. 1; "Shod Samost. demokratske stranke v Mariboru", Tabor, 3. 11. 1926, št. 224, str. 2; "Ljubljana v taboru Narodnega bloka!", Jutro, 6. 2. 1925, št. 31, str. 1. 162 "Dr. Pivkova lista parola mariborske oblasti in narodnega Maribora", Tabor, 10. 9. 1927, št. 107, str. 1. 163 "Slovenski napredni Maribor, v boj za ideale demokracije!", Tabor, 10. 9. 1927, št. 107, str. 1. 164 O tem glej podrobneje Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva, str. 221–230. 165 "Naša rezolucija", Kmetijski list, 11. 3.1925, št. 13, str. 1; "Naša pot", Kmetijski list, 8. 4. 1925, št. 17, str. 1; "Razne politične vesti: konsolidacija kmetskega pokreta", Kmetijski list, 15. 4. 1925, št. 18, str. 2. 166 "Zbor zaupnikov SRS v Mariboru", Slovenski republikanec, 20. 3. 1925, št. 11, str. 1; "Kako je nastala 'Zveza slov. kmetskega ljudstva'", Kmetijski list, 24. 6. 1925, št. 28, str. 2. 167 Politično programska načela ZSKL in Slovenske kmetske stranke glej v Jurij Perovšek, Programi poli- tičnih strank, organizacij in združenj na Slovenskem v času Kraljevine SHS (1918–1929) (Ljubljana, 1998), str. 167–174 (dalje: Perovšek, Programi političnih strank). J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 56 jo.168 V Mariboru se je v okviru DKRB na podlagi federalističnega nacionalne- ga programa KSJ slišala tudi zahteva po samoodločbi.169 Socialisti, zagovorniki jugoslovanskega narodnega in državnega unitarizma, pa so ob prvih razpravah o vprašanju upravno ozemeljske razdelitve kraljevine ugotavljali, da so na Šta- jerskem vsi, brez razlike v strankarski pripadnosti, za lastno òblast. Čeprav so menili, da bi bilo za njihovo stranko morda bolje, če Slovenije ne bi delili, je bilo zanje merodajno, da je ustava sprejeta in jo je treba izvesti do vsake podrobno- sti. Za ljudstvo je pomembno le to, kakšne predstavnike bo izvolilo v òblastno skupščino. Vsekakor pa se Maribor "pripravlja, da postane iz neznatnega pro- vincijalnega mesteca – velemesto".170 Za pripadnike drugih strank in skupin so tako v nacionalnem vprašanju kot v drugih temeljnih politično programskih stališčih veljali pogledi njihovih političnih organizacij.171 Nacionalno vprašanje, ki je bilo ena od ključnih prvin političnega razvoja v Kraljevini SHS/Jugoslaviji, je spremljal izstopajoč kulturni boj. Odločilno sta ga zaznamovali katoliška in liberalna stran. Ta je, tako kot drugje v Sloveniji, tudi v Mariboru za svojega načelnega nasprotnika imenovala politični katolicizem.172 "Naša javnost ima nekoliko preveč rešpekta pred njim", je pred skupščinskimi volitvami leta 1923 opozoril Vekoslav Kukovec.173 Mariborska JDS nacionalne politike katoliške strani ni imela za verodostojno, "klerikalcem je končno vse eno, ali imamo v državi centralizem ali federalizem, ali dobijo obljubljeno avto- nomijo Slovenije ali ne. Njim gre samo za avtonomijo cerkvene zakonodaje in šolske politike po želji katoliške duhovščine."174 Na shodu SDS v Mariboru 1. februarja 1926 se je Gregor Žerjav posebej ustavil pri mariborski. "Ni tako ostudnih govorov in člankov, kakor so oni iz kuhinje mariborske klerikalne duhovščine", je grmel. "To je evropska sramota."175 Mariborski večernik "Jutra" je objavil tudi pričevanje iz duhovniških vrst o razmerah na katoliški strani. Avtor- jevega imena ni navedel, saj so ga morali "vspričo inkvizitorskega razpoloženja v slovenski klerikalni stranki, ki se profano identificira z institucijo cerkve, – zamolčati". Po avtorjevih besedah je bila edino, kar so dali politikujoči duhov- niki slovenskemu ljudstvu, ki je v svojem jedru in mišljenju pošteno, infekcija licemerstva, hinavščine in dvojne morale. "Tekom dolgih let svojega trnjevega 168 "Iz stranke: iz mariborskega okrožja SKS", Kmetski list, 11. 7. 1928, št. 28, str. 4. 169 "Volilni govor sodr. Gustinčiča v Mariboru", Enotnost, 20. 1. 1927, št. 3, str. 2. 170 "Mariborske novice", Enakost, 22. 12. 1921, št. 52, str. 1. 171 O programih političnih strank, organizacij in združenj na Slovenskem v prvem jugoslovanskem dese- tletju glej Perovšek, Programi političnih strank. 172 Vekoslav Kukovec, "V sredi volilne bitke!", Tabor, 22. 2. 1923, št. 42, str. 1; Prim. tudi "V znamenju napredne složnosti", Mariborski večernik "Jutra", 17. 9. 1928, št. 211, str. 1. 173 Vekoslav Kukovec, "V sredi volilne bitke!", Tabor, 22. 2. 1923, št. 42, str. 1. 174 "Oblastni občni zbor Demokratske stranke v Mariboru", Tabor, 27. 11. 1923, št. 269, str. 2. 175 "Veličasten shod Svetozarja Pribićevića v Mariboru", Tabor, 2. 2. 1926, št. 26, str. 2. 57 S H S tudia istorica lovenica pota sem prišel do prepričanja, da je podlo ovaduštvo lastnost vsakega poli- tičnega klerikalca – eksponenta." Navedel je tudi primer, ko so v merodajnem celjskem političnem krogu govorili o nekem, po njihovem mnenju, upornem kaplanu. Podatke o njem je posredoval mežnar. Dejali so, da je "mežnarju treba nekaj primakniti iz ,črne kase՚, on je izboren detektiv". Za kaplana pa so, če ne bo ubogal, primerni sanatoriji na Pohorju, v Majšperku in v Kozjanskem kotu vedno na razpolago.176 Liberalci, ki so bili kljub napadom na Katoliško cerkev, duhovščino in kato- liško vero, z dogmatično-zakramentalnega vidika lojalni katoličani, so naspro- tovali politični razsežnosti verskega prepričanja. Cerkev in duhovščina naj ne bi imeli odločilne besede v javnem življenju. Napadali so ju takrat, kadar sta se jim zdela zastopnici političnega katolicizma, ter takrat kadar in kolikor sta bili po njihovem mnenju nespravljivi z moderno družbo.177 Tabor je na očitke duhovščine, da so liberalci njeni nasprotniki in nasprotniki vere, odgovarjal, "da nismo zapisali svojih duš hudiču in da se hočemo tudi mi zveličati po vzvi- šenem duhu Kristusovih naukov". – So pa stvari, ki jih ne želimo in ne smemo želeti. Prva je ta, da ne priznavamo srednjeveškega načela, po katerem ima cerkvena gospoda nekako nadoblast nad posvetno, pravico, da se neposredno vtika v državno življenje, da ureja čisto po svoje šolstvo in kulturo, da preganja tiste, ki so druge vere in ki se molijo Bogu na drug način.178 Pri tem je nevzdržno, da si je SLS vzela krščanska načela v zakup. Na delu za njeno politiko so zlasti duhovniki, izmed katerih jih je mnogo na kandidatnih listah. In ravno to pomeni veliko škodo za naš narod v moralnem oziru. Duhovnik, ki se poda v politično areno, ne more več pravilno izvrševati svojega vzvišenega poklica. Primoran je, da z ostalimi vred laže in da drugim slabo želi, kar je v nasprotju z nauki Kristovimi. Namesto, da bi se posvetil svoji pravi nalogi, ki je v tem, da narod pravilno vzgaja k dobremu, namesto, da bi si prizadeval človeka napraviti boljšega, kakor je, kar bi mu nedvomno uspelo, ako bi se z vso vestnostjo lotil svojega poklica, – namesto, da bi delal v tej smeri, pa se je podal na krivo pot, kjer 176 "Svitanje: iz nepolitičnih duhovniških vrst", Mariborski večernik "Jutra", 24. 8. 1928, št. 192, str. 2. 177 O tem glej podrobneje Zvonko Bergant, Kranjska med dvema Ivanoma: idejno-politično soočenje slovenskega političnega katolicizma in liberalizma na prehodu iz 19. v 20. stoletje (Ljubljana, 2004), str. 18–20, 99, 103; Zvonko Bergant, Slovenski klasični liberalizem: idejno-politični značaj slovenskega liberalizma v letih 1891–1921 (Ljubljana, 2000), str. 86. 178 "Za močno državo! Za mariborsko oblast!", Tabor, 8. 2. 1925, št. 31, str. 2. J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 58 se mešetari z dušami ljudi na naravnost nedostojen in nečuven način. Ni lepo, če s[e] takih sredstev poslužujejo posvetni ljudje, naravnost nedopustno in od strani cerkvene oblasti prepovedano, pa bi moralo biti, da se duhovščina meša v politične prepire, da laže, goljufa, zmerja, demoralizira in pohujšuje narod. Tako postopanje gotovo ni v skladu s krščanskimi načeli. Kdor tega ne verjame, ta naj vzame v roko sv. pismo in bere naj v evangeliju Sv. Mateja, 21 poglavje, kako bi v tem slučaju ravnal Kristus. Tam stoji zapisano: In Jezus je stopil v tempelj božji in je izgnal vse, ki so v templju prodajali in kupovali; prevrnil je mize menjavcem in stole prodajavcem golobov in jim rekel: 'Pisano je: Moja hiša naj bo hiša molitve: vi pa ste iz nje napravili razbojniško jamo.'179 Politikujoče duhovnike in izkoriščanje vere v strankarske namene je v Mariboru obsodil tudi okrožni odbor SKS.180 Podprli pa so resolucijo kongre- sa Slovenske kmetske stranke, v katero sta se leta 1926 združili SKS in SRSKD, 11. decembra 1927 v Ljubljani. Kongres je obžaloval zastareli strankarski boj med liberalizmom in politični katolicizmom, ki sicer še vedno zlorablja verska čustva. A iz Avstrije podedovani liberalizem zavaja večino slovenske inteligence in meščanstva, da trdovratno vztrajata pri politiki slovenske SDS.181 Na omenje- ni del kongresne resolucije Slovenske kmetske stranke je verjetno vplival njen podpredsednik Vekoslav Kukovec, ki se je leta 1926 razšel s SDS. Ena od značilnosti liberalne in tudi druge slovenske politike v Kraljevini SHS/Jugoslaviji so bila tudi prizadevanja, da bi v okviru svojega tabora dosegli skupno nastopanje njegovih političnih sil. Na liberalni strani so bile žive zla- sti pobude JDS/SDS, da bi oblikovali "napredno fronto", povezavo liberalnih strank, ki bi zagotovila želen prodor liberalnih idejnih in političnih pogledov v slovenski družbi. Tudi mariborska JDS/SDS je na vprašanje "napredne fronte", 179 "Volilno gibanje", Tabor, 20. 1. 1927, št. 15, str. 1. – Po slovenskem standardnem prevodu Svetega pisma se omenjeno svetopisemsko besedilo glasi: "Jezus je stopil v tempelj in izgnal vse, ki so v templju prodajali in kupovali. Menjalcem denarja je prevrnil mize, prodajalcem golobov pa stole in jim rekel: 'Pisano je: Moja hiša naj se imenuje hiša molitve, vi pa ste iz nje naredili razbojniško jamo.'" (Mt 21,12– 13; Sveto pismo Stare in Nove zaveze: slovenski standardni prevod – 2., pregledana izdaja (Ljubljana, 1997) (dalje: Sveto pismo Stare in Nove zaveze)). 180 "Naša rezolucija", Kmetijski list, 11. 3. 1925, št. 13, str. 1; "Naša pot", Kmetijski list, 8. 4. 1925, št. 17, str. 1. 181 "Resolucija", Kmetski list, 14. 12. 1927, št. 50, str. 3; "Zborovanje mariborskega okrožnega odbora Slovenske kmetske stranke", Kmetski list, 18. 1. 1928, št. 3, str. 2. 59 S H S tudia istorica lovenica ki je večinoma niso uspeli ustvariti, pogosto opozarjala.182 Njena opozorila so imela tudi izrazito kulturnobojno vsebino. "Napredno koncentracijo" oziroma "fronto" je imenovala "fronta proti klerikalizmu", v SLS pa je videla "historično nepoštenje rimskega klerikalizma".183 Poudarjala je, da je edinole z združitvijo liberalnih sil "mogoče uspešno odbijati naval klerikalizma",184 poplavo politič- nega katolicizma, ki so mu cerkveni interesi višji kot koristi naroda.185 Druga- če je mariborska JDS/SDS izražala spoštljiv odnos do cerkvenih dostojanstve- nikov in zgodovinskih osebnosti. Tabor ga je pokazal ob smrti škofa Mihaela Napotnika 28. marca 1922.186 Poročal je tudi o odloku, ki ga je 25. marca 1926 podpisal lavantinski škof dr. Andrej Karlin, naj pričnejo zbirati podatke, na podlagi katerih bodo predlagali razglasitev knezoškofa Antona Martina Slom- ška za blaženega.187 Dve leti kasneje je Mariborski večernik "Jutra" ob sedemsto- letnici lavantinske škofije posebej poudaril Slomškovo zaslugo, da je leta 1859 s prenosom škofijskega sedeža iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor zagotovil cerkveno osamosvojitev štajerskih Slovencev.188 Poleg JDS/SDS sta se ob mariborskih cerkvenih dostojanstvenikih ustavili tudi SKS in NSS. Kmetijski list je ob Napotnikovi smrti prispeval krajši zapis o njegovi življenjski in duhovniški poti. Končal ga je z besedami, da je bil pokojni škof "globoko veren človek, toda noben klerikalec. In ravno to je najlepši dokaz njegovega plemenitega značaja."189 Karlina je večkrat omenil – ob imenovanju za lavantinskega škofa, njegovi slavnostni umestitvi in ob sedemdesetletnici.190 Ko so ga 29. julija 1923 umestili, je izrazil upanje, "da se na Štajerskem ne bo vera tako izrabljala, kakor se to dogaja na Kranjskem".191 O Napotniku in Karlinu je 182 "Pred našim zborom", Tabor, 9. 4. 1922, št. 82, str. 1; "Zbor Demokratske stranke v Mariboru", Tabor, 11. 4. 1922, št. 83, str. 1; "Volilcem v Sloveniji!", Tabor, 18. 3. 1923, št. 63, str. 1; Vekoslav Kukovec, "Mojim volilcem!", "Po volitvah", Tabor, 21. 3. 1923, št. 64, str. 1; "Sadovi nesloge", Tabor, 22. 3. 1923, št. 65, str. 1; "Politične vesti: seja oblastnega načelstva Demokratske stranke v Mariboru", Tabor, 27. 3. 1923, št. 69, str. 2. "Oblastni občni zbor Demokratske stranke v Mariboru", Tabor, 27. 11. 1923, št. 269, str. 2; "Vodstvo SKS odklonilo skupno napredno fronto", Tabor, 25. 11. 1924, št. 270, str. 1; "Lista dr. Ljudevita Pivka vložena", Mariborski večernik "Jutra", 28. 7. 1927, št. 71, str. 1; "Dr. Pivkova lista parola mariborske oblasti in narodnega Maribora", Mariborski večernik "Jutra", 10. 9. 1927, št. 107, str. 1; "Slovenija v dveh taborih", Mariborski večernik "Jutra", 12. 9. 1927, št. 108, str. 1. 183 "Volilcem v Sloveniji!". Tabor, 18. 3. 1923, št. 63, str. 1. 184 "Sadovi nesloge", Tabor, 22. 3. 1923, št. 65, str. 1. 185 "Dr. Pivkova lista parola mariborske oblasti in narodnega Maribora", Mariborski večernik "Jutra", 10. 9. 1927, št. 107, str. 1; "Slovenija v dveh taborih", Mariborski večernik "Jutra", 12. 9. 1927, št. 108, str. 1. 186 "† Knezoškof Mihael Napotnik", Tabor, 29. 3. 1922, št. 72, str. 1. 187 "Dnevna kronika: beatifikacija A. M. Slomška", Tabor, 3. 4. 1926, št. 75, str. 1. 188 "Sedemstoletnica lavantinske škofije", Mariborski večernik "Jutra", 9. 5. 1928, št. 106, str. 2. 189 "Raznoterosti: iz življenja škofa drja. Mihaela Napotnika", Kmetijski list, 6. 4. 1922, št. 14, str. 5. 190 "Pokrajinske vesti: za mariborskega škofa", Kmetijski list, 13. 6. 1923, št. 34, str. 3; "Pokrajinske vesti: dr. Karlin", Kmetijski list, 1. 8. 1923, št. 41, str. 3; "Novice in razno: mariborski škof dr. Andrej Karlin 70-letnik", Kmetski list, 23. 11. 1927, št. 47, str. 6. 191 "Pokrajinske vesti: dr. Karlin", Kmetijski list, 1. 8. 1923, št. 41, str. 3. J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 60 pisala tudi Nova pravda. Poročala je o Napotnikovem pogrebu192 in obeležila sedemdesetletnico njegovega naslednika Karlina, 15. novembra 1927. Obžalo- vala je, da je preveč zašel na politično polje. "Drugače je g. dr. Karlin prijazen mož in priljubljen."193 Kulturnobojne poudarke so v Mariboru izrekali tudi socialni demokrati in kasneje socialisti. Že na začetku dvajsetih let je Enakost izjavila, da je najprej treba premagati "klerikalnega zmaja", če hočemo doseči socialno pravičnost. "Zatorej proč s klerikalizmom!" – "Kulturni boj!"194 Delavska politika, ki je od 25. septembra 1926 izhajala Mariboru,195 je kasneje ta stališča dopolnila s poudarki, da se mora delavstvo boriti proti nadvladi političnega katolicizma in razgnati "lažnjivi in odvratni slovenski klerikalizem" – "narodnjaški rimski klerikalizem, ki ne pozna nikakšnega socialnega čustvovanja, ki bi rezalo v meso kapitali- stične družbe".196 Njegov namen je zatemniti razum v korist kapitalizma, ker je načelno za kapitalistični družbeni red.197 Klicala je: "Proti klerikalizmu!"198 So pa na socialistični strani poročali o Napotnikovi smrti in ga priporočili v molitev in blag spomin.199 Na katoliški strani kulturnobojne dinamike so v Mariboru poskrbeli, da so se slišali njihovi temeljni ideološki poudarki. Anton Korošec je na shodu SLS v proslavo kralja Petra I. Karađorđevića 28. avgusta 1921 v Mariboru (shod so pripravili po Petrovi smrti 16. avgusta) zagovarjal preobrazbo Evrope v krščan- skem smislu, saj s pogani krščanske družbene preobrazbe ne morejo izvesti. Zahteval je versko-nravno vzgojo v šoli, ker države brez vere ni. Vera mora vodi- ti narode v njihovem življenju. Obsodil je liberalizem v Srbiji, ki je storil mnogo slabega in rodil vrsto atentatorjev, naloga katoliške in pravoslavne Cerkve pa je, da v mladino vsadita pravo vero. Poudaril je skrb za delavski stan in njegovo socialnogospodarsko uveljavitev.200 Na shodu so sprejeli resolucijo, ki je odkla- njala sokolizacijo šolstva in zahtevala črtanje kancelparagrafa, ustavnega dolo- čila, ki je verskim predstavnikom prepovedoval zlorabljanje njihove duhovni- 192 "Tedenske novice: pogreb knezoškofa Napotnika", Nova pravda, 8. 4. 1922, št. 14, str. 3. 193 "Tedenske vesti: 70letnica knezoškofa dr. Karlina", Nova pravda, 19. 11. 1927, št. 46, str. 5. 194 B., "Kulturni boj!", Enakost, 15. 12. 1921, št. 51, str. 1. – O socialističnem kulturnem boju v prvem jugoslovanskem desetletju glej Jurij Perovšek, "Socialistični kulturni boj v letih 1918–1929", Studia Historica Slovenica 16, št. 3 (2016), str. 601–627. 195 Delavska politika, 25. 9. 1926, št. 147, str. 1. 196 "Delavci in kmetje, razženite svoje upropaščevalce!", Delavska politika, 22. 1. 1927, št. 7, str. 1; "Boj sovražnikom delovnih slojev", Delavska politika, 20. 8. 1927, št. 67, str. 1. 197 "Ogledalo klerikalne morale", Delavska politika, 27. 7. 1927, št. 60, str. 3; "Boj sovražnikom delovnih slojev", Delavska politika, 20. 8. 1927, št. 67, str. 1. 198 "Socialistični bataljoni, naprej!", Delavska politika, 10. 9. 1927, št. 73, str. 1. 199 "Maribor: knezoškof Mihael Napotnik", Naprej, 30. 3. 1922, št. 72, str. 4. 200 "Govor dr. Korošca na velikem shodu SLS v Mariboru", Straža, 31. 8. 1921, št. 96, str. 1–2. 61 S H S tudia istorica lovenica ške službe in duhovniških nalog v politične namene.201 Zanimiv je bil Koroščev pogled na razmere v Rusiji. "Ako govorimo o krščanstvu," je dejal, še nekaj ne smemo pozabiti. Rusija gladuje. Milijoni nimajo nič jesti. Ljudje umira- jo hujše nego na bojnem polju. Rusi so pravoslavni bratje, toda kršč.[anska] vera se ne ozira, ali si pravoslaven ali katolik ali mohamedanec. Jaz prosim naše katoliške škofe, hrvatske in slovenske, ker naša vlada, ki je pravoslavna, ni hotela nič stor- iti za pravoslavne brate, prosim naše škofe, naj pomagajo našim bratom, pravo- slavnim Rusom, da se bo zopet v novi luči zasvetil dokaz, da je katoliška Cerkev prava naslednica Kristova!202 Kaj hočejo katoličani, so v drugi polovici dvajsetih let večkrat jasno opozo- rili tudi v Slovenskem gospodarju. Ugovarjali so trditvi, da vera ne sodi v javno življenje, saj politično oviranje katoliškega gibanja, ki ga izvaja država, nujno zahteva, da se katoličani v obrambo vere in Cerkve zbirajo v svoji politični stranki. V notranji politiki želijo uveljaviti načela krščanske demokracije in za katoliško ljudstvo zahtevajo verske šole z zagotovljeno popolno neodvisnostjo učiteljstva. Katoličani morajo biti dejavni tudi v socialnem vprašanju.203 Zelo je pomembno, da se ne dopusti zavajanja kmečkega ljudstva "na opolzko pot /.../ brezverske in brezbožne kulture, ki ne pozna in ne pripozna duše v človeku".204 V zmagi SLS na òblastnih volitvah leta 1927 so videli dokaz, da slovensko ljud- stvo zahteva svoje krščanske in slovenske pravice,205 pred volitvami v Narodno skupščino istega leta pa so zagotavljali, da je SLS porok svobode katoliške Cer- kve, ki ne sme biti sužnja države.206 Zmaga SLS na teh volitvah v slovenskem okviru je pomenila, da je slovensko ljudstvo na "znamenit način" premagalo laž in zlobo SDS, NRS in socialistov – "volilnega mrčesa". Ni dopustilo, da bi ga prevarali s "strašilom klerikalizma, s katerim je laži-svobodomiselstvo hotelo ustrahovati duhove".207 Osrednji katoliški ideološki dogodek v Mariboru v dvajsetih letih so bili Mladinski dnevi – Dekliška dneva 9. in 10. avgusta in Fantovski dnevi 22.–24. avgusta 1924. Imeli so versko obnovitveni namen. Straža je v svoji slavnostni 201 "Sklepi mariborskega shoda SLS", Straža, 31. 8. 1921, št. 96, str. 2. – O vprašanju sokolskega sistema telesne vzgoje v osnovnih in srednjih šolah v letih 1920–1921 ter odporu katoliške strani proti njemu glej Ervin Dolenc, Kulturni boj: slovenska kulturna politika v kraljevini SHS 1918–1929 (Ljubljana, 1996), str. 138–142. 202 "Govor dr. Korošca na velikem shodu SLS v Mariboru", Straža, 31. 8. 1921, št. 96, str. 2. 203 "Kaj hočemo katoličani?" Slovenski gospodar, 7. 1. 1926, št. 1, str. 1. Prim. tudi "Armada SLS, dvigni se!", Slovenski gospodar, 8. 9. 1927, št. 36, str. 2. 204 "Po kmetskih dnevih", Slovenski gospodar, 19. 8. 1926, št. 33, str. 2. 205 "Sijajna zmaga slovenskega ljudstva!", Slovenski gospodar, 27. 1. 1927, št. 4, str. 1. 206 "Armada SLS, dvigni se!", Slovenski gospodar, 8. 1. 1927, št. 36, str. 2. 207 "Sijajna zmaga SLS", Slovenski gospodar, 15. 9. 1927, št. 37, str. 1. J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 62 številki, s katero jih je napovedala, opominjala, da materialistični in naturali- stični razvoj človeštva v 20. stoletju dosega vrhunec. Zbegano od upov, ki jih je polagalo v napredek, razočarano nad popolnim fiaskom pozemeljskih nebes, ki so mu jih obljubljali krivi preroki, doživlja velikansko duhovno krizo. Stisko povečujejo še nove politične gospodarske in socialne razmere, izhajajoče iz moderne dobe, vstajajo novi stanovi, predvsem delavski, kot brezdomovinski, boljševiški in nihilistični. Slovenski narod čuti to bolezen, zato zbira najboljše, kar ima, mladino, da ozdravi samega sebe. "Veliko novo orientacijo slovenskega naroda hočemo", je zaklicala Straža. Napoved Mladinskih dni 9. in 10. avgusta ter 22. do 24. avgus- ta 1924 v Mariboru ("Mladinska dneva v Mariboru", Straža, 8. 8. 1924, št. 92, str. 1) 63 S H S tudia istorica lovenica Nova bo ta orientacija v tem smislu, ker bo zanikala dosedanji način življenje naroda, ki mu uničuje življenske sile. Stara pa bo, ker bo črpala svoje prenovljajoče sile iz tistih virov, ki so skozi dolga stoletja ohranjali naš narod zdrav in čil, to je iz večno svežih, neusahljivih studencev katoličanstva.208 Zato je naš temeljni program obnovitev neumrjočih duš, klic v nebo za milost. Iz vere bomo zajemali vso silo, da začnemo boj proti izrodkom naše kulture.209 Največjo nevarnost za modernega človeka je Straža videla v izgubi čustev, ki izhajajo iz versko-nravne moči duše. Materializem, brezverstvo, sebičnost in hlastanje po uživanju je treba premagati z novim verskim optimizmom v svojih dušah, veseljem do življenja in ustvarjanja za družino, domovino, narod, člove- štvo in Boga. Materializem je čut duhovne praznine, brez veselja do življenja, in obup nad duhovnostjo. Čut veselja za družino, domačo zemljo, domovino, rodni jezik in vero prednikov je treba zopet vzbuditi v srcu vsakega Sloven- ca. Mladina bo dala pobudo za začetek preroditve in pomladitve slovenskega naroda.210 Poleg uvodnika je Straža v slavnostni številki objavila še prispevke profe- sorja na mariborski realki dr. Franca Sušnika, profesorja na Teološki fakulteti v Ljubljani dr. Matije Slaviča, župnika pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah Martina Avšiča, mariborskega stolnega kaplana Alojzija Rezmana, J. Savinjskega, profe- sorja na mariborski realki Ivana Bogoviča, dr. J. Menine, profesorja na maribor- skem bogoslovju dr. Josipa Jeraja, dr. Jožeta Praznika, oblastnega tajnika SLS Marka Kranjca, profesorja na mariborskem moškem učiteljišču Pavla Živortni- ka in vodje mariborske Državne posredovalnice za delo Jožeta Stabeja o veri in prosveti, katoličanstvu in umetnosti, državljanskem in krščanskem občestvu.211 Njihovo sporočilo je bilo, da mora krščanstvo znova postati graditelj in sestavni del slovenstva in njegovih dobrin. Po 5. katoliškem shodu leta 1923 v Ljubljani, naj globoko prevetri duhá slovenskih ljudskih množic.212 Dekliških dni se je udeležilo nad 7.000 deklet. Ko so se razšle – "kot se raz- idejo čebelice iz ajdovega polja, kjer so srkale vonj in med" –, je Straža pouda- rila, da so na njihovem srečanju udarili "načelne temelj bodočim slovenskim materam, da se ob zapovedih z gore Sinajske drže svetega pravca, ki brani in ohranjuje naš narod". Žene, ki znajo rasti iz dosedanje slovenske katoliške kul- ture, morajo jamčiti za naš narodni obstoj. Dekliški dnevi so povzdignili krščan- 208 "Mladinska dneva v Mariboru", Straža, 8. 8. 1924, št. 92, str. 1. 209 Prav tam. 210 Prav tam. 211 Prav tam, str. 2–7. 212 O 5. katoliškem shodu glej 5. katoliški shod v Ljubljani 1923 (Ljubljana, 1924). J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 64 sko družino kot celico narodnega življenje in obstoja. Obsodili so mrtvi mate- rializem in jasno opredelili stališče za prihodnost: z vsemi silami delati za to, da slovenski narod ostane slovenski in katoliški. "Mladenke naše, zbrane na dekli- škem dnevu, pa so nositeljice teh idej."213 Prav tako množični so bili Fantovski dnevi. Zbralo se je nad 6.000 fantov.214 Fantovska številka Straže, ki je izšla na prvi dan njihovih dni, jih je pospremi- la z napovedjo, da se zbirajo "v teh fantih temni, sivi in preteči oblaki za vse staro, plehko, nizko in naturalistično, da bo vstalo na ruševinah novo življenje pomlajenega naroda". Mladinski program je narodno slovenski program, nje- gova prva točka je družina – "oče, mati in otroci, med njimi vez krvi in srca, nad njimi vez živega Boga". Naše mladine še ni ubil šablonski in plitvi duh materi- alizma, da se ne bi zavedala obstoja splošne človečanske kulture iz organskih, živih narodnih kultur, je izrekala Straža. Človeška kultura ne zmaguje v kulturi strojev, slepem posnemanju kalupov in mrtvaških kosti brezbarvne internaci- onale, temveč v samoniklih narodnih organizmih. "Naša mladina je živa, sveža, iskrena, zato hoče sveže, živo življenje ustvarjati v družini, narodu in človeštvu. To je naš program!"215 Fantovsko Stražo so posebej namenili utemeljitvi Orlovske organizacije kot nosilke slovenskega verskega preporoda. Franc Sušnik, Jože Praznik, dr. Franc Kovačič, profesor na klasični gimnaziji v Ljubljani in nekdanji maribor- ski gimnazijski profesor ter predsednik mariborskega okrožnega orlovskega odbora dr. Karel Capuder, Josip Jeraj in J. Menina so prispevali članke o kultur- nih nalogah Orla, verski obnovi in Orlovstvu, Orlovstvu in jugoslovanstvu, dija- štvu in Orlu, Orlu in kmečki ter delavski mladini in pravljici o Parsivalu, simbolu poklicanih in obiskanih, ki je odšel k Bogu.216 Slovenec je Fantovske dneve videl v znamenju krepkih mišic. "Slovenski fantje zelene Štajerske pa so odnesli na svoje domove mogočen vtis, da niso sami, da jih veže nevidna vez v ogromno falango proti vsem, ki smešijo in teptajo slovenske krščanske ideale."217 Glavni poudarek Fantovskih dni,218 ki so jih obiskali škof Karlin, škof Jeglič, minister za agrarno reformo in poslanec SLS v Narodni skupščini Ivan Vesenjak, poslanci SLS dr. Josip Hohnjec, Franjo Žebot in Štefan Falež, veliki župan mari- borske òblasti Fran Vodopivec, mariborski župan Viktor Grčar, slovenjgraški okrajni glavar dr. Marko Ipavic, vodja okrajnega glavarstva Maribor-desni breg 213 "Po dekliških dnevih", Straža, 11. 8. 1924, št. 93, str. 1. 214 "Potek fantovskih dnevov v Mariboru", Straža, 25. 8. 1924, št. 98, str. 2; "Fantovski dan v Mariboru", Slovenec, 26. 8. 1924, št. 195, str. 2. 215 "Fantovski dan v Mariboru!", Straža, 22. 8. 1924, št. 97, str. 1. 216 Straža, 22. 8. 1924, št. 97, str. 2–4. 217 "Fantovski dan v Mariboru", Slovenec, 26. 8. 1924, št. 195, str. 2. 218 O Fantovskih dneh glej "Potek fantovskih dnevov", Straža, 25. 8. 1924, št. 98, str. 1–2. 65 S H S tudia istorica lovenica Ivo Poljanec in zastopnik občinskega sveta Josip Leskovar,219 je bil, da mora krščanska kultura premagati moderno poganstvo, ali pa bo barbarstvo pregna- lo krščansko kulturo.220 V okviru Fantovskih dni so 23. avgusta 1924 na poko- pališču na Pobrežju odkrili spomenik politiku SLS Karlu Verstovšku, ki je umrl leto pred tem.221 Druge prireditve in dogodki V Mariboru je bilo v dvajsetih letih še več vidnih srečanj in dogodkov. Od 8. do 24. septembra 1922 je bila odprta Pokrajinska obrtna razstava,222 še v istem mesecu, med 12. in 14. septembrom, pa so mesto in okolico obiskali srbski kmetovalci in kmetijski strokovnjaki.223 Šestindvajsetega januarja 1923 so ob postanku vlaka, s katerim se je z Dunaja vračal v domovino, množično poz- dravili Josipa Stritarja. Mariborska Orjuna mu je ob tej priložnosti poklonila lovorov venec z državnimi trakovi in napisom "Starosti slovenskih literatov ob povratku v domovino. 'Orjuna', Maribor dne 26. I. 1923".224 Tridesetega juni- ja in 1. julija 1923 se je zbral množični II. vsedelavski zlet (poleti 1923 se je v Mariboru razvilo tudi veliko stavkovno gibanje),225 6. in 7. oktobra 1923 pa so na veliki prireditvi proslavili petnajstletnico mariborskega Orla.226 Devetega marca 1924 se je zbral protidraginjski shod,227 4. septembra 1924 so pozdravili češke, poljske in bolgarske delegate, ki so se na poti na I. kongres vaseslovanske kmečke mladine v Ljubljani 5.–7. septembra, ustavili v Mariboru. Dvaindvajse- 219 Prav tam. 220 Prav tam, str. 1. 221 Prav tam, str. 2. 222 "Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru", Tabor, 8. 9. 1922, št. 203, str. 1; "Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru", Tabor, 10. 9. 1922, št. 204, str. 1–2. "Pokrajinski namestnik Hribar na Obrtni razstavi", Tabor, 16. 9. 1922, št. 209, str. 1. 223 "Zdravo, braćo seljaci!", "Program za zlet srbskih kmetovalcev v Maribor in okolico 12.–14. septembra 1922", Tabor, 12. 9. 1922, št. 205, str. 1; "Srbski kmetje v Mariboru", Tabor, 13. 9. 1922, št. 206, str. 1. 224 "Veličasten sprejem Stritarja v Mariboru", Tabor, 27. 1. 1923, št. 21, str. 1. Glej tudi "Iz Maribora: veliča- sten sprejem pesnika Josipa Stritarja", Straža, 29. 1. 1923, št. 12, str. 3; Darko Friš, "Aktivnosti mestnega odbora Orjune v Mariboru v prvem letu delovanja", Studia Historica Slovenica 4, št. 2–3 (2004), str. 514 (dalje: Friš, "Aktivnosti Orjune"). 225 Filipič, Poglavja iz boja komunistov, 1, str. 212–213. 226 O tem glej slavnostno številko Straže z dne 5. 10. 1923, v kateri so po uvodnem besedilu ("1908 /…/ 1923") škof Karlin, sourednik Socialne misli Franc Terseglav, Matija Slavič, Franc Kovačič, Marko Krajnc, Karel Capuder, Josip Jeraj in urednik Murske straže ter član odbora mariborskega orlovskega okrožja Roman Bendé predstavili bistvo orlovstva in pojasnjevali, kaj je Orel in kaj hoče (Straža, 5. 10. 1923, št. 113, str. 1–5; glej še "15letnica mariborskega Orla", prav tam, str. 6); "Proslava 15letnice mariborskega Orla", Straža, 8. 10. 1923, št. 114, str. 2. 227 "Mariborske vesti: protidraginjski shod v Mariboru", Tabor, 11. 3. 1924, št. 59, str. 2; "Velika protidra- ginjska manifestacija v Mariboru", Orjuna, 15. 3. 1924, št. 12, str. 4. J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 66 tega marca 1925 je mestna Orjuna na Glavnem trgu razvila svoj bojni prapor, obenem pa je potekal zlet vseh Orjun mariborske òblasti.228 Sedmega in 8. sep- tembra 1925 je SLS pripravila Delavski dan, 18. julija 1926 je bila v Mariboru glavna skupščina Gasilske zveze Slovenije,229 13.–15. avgusta 1926 je SLS prire- dila Kmetske dni.230 Petindvajsetega aprila 1928 so na mariborskem kolodvoru pozdravili praškega župana in praške mestne svetnike, ki so se na poti v domo- vino kratko ustavili v Mariboru,231 10. maja 1928 so proslavili sedemstoletnico lavantinske škofije. Proslavo so obiskali papeški nuncij Ermenegildo Pellegri- netti, škofa Karlin in Jeglič, veliki župan mariborske òblasti Fran Schaubach, mariborski mestni poveljnik general Dimitrije Spasić, predsednik òblastne skupščine in òblastnega odbora mariborske òblasti Josip Leskovar, predsednik okrožnega sodišča dr. Fran Žiher, zastopnika mestne občine Franjo Lipold in msgr. dr. Anton Jerovšek, okrajni glavar Poljanec, gimnazijski ravnatelj dr. Josip Tominšek, poštni ravnatelj dr. Fran Irgolič, finančni ravnatelj dr. Josip Povalej in poslanec Franjo Žebot.232 V lavantinski stolnici so ob tej priložnosti vzida- li spominsko ploščo z napisom "Ecce increvit Ecclesia lavantina septem sae- culis peractis iubilat; Andreas Pr. Ep. E. L. 1228–1928 (Glej, narasla je cerkev lavantinska po sedmih stoletjih obhaja jubilej)."233 Tretjega septembra 1928 so se zbrali na slavnostnem zborovanju ob 25. letnici Zgodovinskega društva v Mariboru. Proslave so se udeležili zastopniki akademij znanosti, univerz iz muzejev iz vse države. Slavnostni govor je imel predsednik društva Franc Kova- čič.234 Oktobra in novembra 1928 so ponovno pozdravili Čehoslovake. Petega oktobra češkoslovaško delegacijo, ki se je na poti v Beograd na proslavo pre- boja solunske fronte ustavila v Mariboru, 15. novembra 1928 pa člane češke akademske filharmonije, ki so na turneji po Jugoslaviji obiskali Maribor in tu priredili večerni koncert.235 Petnajstega decembra 1928 so pripravili proslavo ob šestdesetletnici skladatelja in pravnika dr. Oskarja Deva.236 Konec leta sta 228 "Mariborske vesti: slavnosti Orjune v Mariboru", Tabor, 24. 3. 1925, št. 67, str. 1–2; "Razvitje prapora Orjune Maribor", Orjuna, 28. 3. 1925, št. 14, str. 2. 229 "Velika gasilska slavnost v Mariboru", Jutro, 20. 7. 1926, št. 163, str. 3. 230 "Potek kmetskih dni v Mariboru", Slovenski gospodar, 19. 8. 1926, št. 33, str. 1. 231 Fras, Mariborski župan Juvan, str. 104. 232 "Zastopnik sv. Očeta v Mariboru", Slovenski gospodar, 16. 5. 1928, št. 20, str. 2. 233 "Maribor: proslava 700-letnice", Slovenec, 11. 5. 1928, št. 108, str. 4. 234 David Hazemali, Mateja Matjašič Friš, Ana Šela in Majda Schmidt Kranjc, "Med priložnostmi in pomanjkanjem: Maribor v času prvega županskega mandata dr. Alojzija Juvana, 1928–1931", Acta Histriae 26, št. 1 (2018), str. 174 (dalje: Hazemali, Matjašič Friš, Šela in Schmidt Kranjc, "Med prilo- žnostmi in pomanjkanjem"); David Hazemali, Mateja Matjašič Friš, Ana Šela in Majda Schmidt Kranjc, "Dr. Alojzij Juvan: mariborski župan v letih 1928–1931", v: Mariborski župani 1850–1941: snovalci sodobnega mesta ob Dravi, ur. Darko Friš, Mateja Matjašič Friš in Aleš Maver (Maribor, 2018), str. 404 (dalje: Hazemali, Matjašič Friš, Šela in Schmidt Kranjc, "Juvan: mariborski župan"). 235 Fras, Mariborski župan Juvan, str. 104. 236 Prav tam, str. 101. 67 S H S tudia istorica lovenica izšli še novi knjigi vojnih spominov Ljudevita Pivka Proti Avstriji – Val Bella in Drup.237 Vrh mariborskih prireditev v dvajsetih letih je predstavljala mogočna proslava nastanka jugoslovanske države in desetletnice osvoboditve mesta 1. decembra 1928.238 Prisostvovalo ji je do 25.000 manifestantov.239 Proslavo sta pripravili mariborska SDS in katoliška stran. Že pred proslavo so v maribor- skem in drugem slovenskem tisku obeležili mariborske dogodke leta 1918.240 Kot uvod k slavnostim je katoliška kulturnoprosvetna organizacija Prosvetna zveza v Mariboru 30. novembra 1928 pripravila pozdravni večer gostom z dežele, mariborski Sokol pa slavnostno akademijo. Prosvetnega pozdravnega večera so se udeležili veliki župan mariborske òblasti Schaubach, stolni kano- nik dr. Franc Cukala kot zastopnik škofa Karlina, dr. Andrej Veble kot zastopnik òblastnega odbora mariborske òblasti, mariborski župan Alojzij Juvan, pro- svetni inšpektor dr. Fran Kotnik, predstavnik ljubljanskega mestnega odbora SLS Fran Orehek, poslanca SLS v Narodni skupščini Žebot in Vesenjak, šolski nadzornik Ferdo Bobič in msgr. Janez Krstnik Vreže.241 Na sokolski akademiji so nastopili moški in ženski naraščaj ter članice in člani. Posebej sta navdušila olimpijca Leon Štukelj in Jože Primožič.242 Proslavo so priredili na Glavnem trgu. Pred prireditvijo se je na slavnostni seji, ki so se je udeležili predstavniki civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti, zbral òblastni odbor mariborske òblasti. V mestnem parku so medtem odkri- li spomenik v spomin na desetletnico osvoboditve Maribora, desetletnico 237 M. K-ć, "Dr. Pivko: Val Bella in Drup", Mariborski večernik "Jutra", 8. 1. 1929, št. 6, str. 2. 238 O programu proslave glej "Proslava 10letnice ujedinjenja in osvoboditve Maribora", "Mariborski in dnevni drobiž: 1. december v Mariboru", Mariborski večernik "Jutra", 27. 11. 1928, št. 271, str. 2. 239 "Proslava našega zedinjenja", Slovenec, 3. 12. 1928, št. 277a, str. 3. 240 F.(ranjo). Žebot, "Kako smo rešili Maribor za Jugoslavijo", F.(ranjo). Žebot, "V Mariboru pred deseti- mi leti", J.(ožef) G.(odina), "Slovenska Krajina ob desetletnici osvobojenja", Slovenec, 28. 10. 1928, št. 248, str. 2, 19; "Začetki Jugoslavije v Mariboru", Mariborski večernik "Jutra", 29. 10. 1928, št. 247, str. 2; "Kako je bil Maribor iztrgan iz nemške oblasti", Mariborski večernik "Jutra", 30. 10. 1928, št. 248, str. 1; "Maribor pred desetimi leti", Mariborski večernik "Jutra", 31. 10. 1928, št. 249, str. 1; "Ob jubileju Maribora", Rudolf Maister, "Kako sem postal gospodar Maribora", Slovenec, 1. 11. 1928, št. 251, str. 3–4; Rudolf Maister, "Mariborski dogodki 1. nov. 1918", Slovenski gospodar, 1. 11. 1928, št. 44, str. 1–4; "Kako smo si priborili Maribor", Jutro, 1. 11. 1928, št. 257, str. 6–7; "Vojska generala Maistra", Mariborski večernik "Jutra", 2. 11. 1928, št. 250, str. 2; "Mariborski pešpolk in obmejno poveljstvo", Mariborski večernik "Jutra", 3. 11. 1928, št. 251, str. 2; "Desetletnica razorožitve 'Zelene garde'", Mariborski večernik "Jutra", 23. 11. 1928, št. 268, str. 2; Franjo Žebot, "Kako je bila razorožena zelena garda v Mariboru", Slovenec, 23. 11. 1928, št. 269, str. 3; "Kako se je pripravljala razorožitev nemškega vojaštva", Mariborski večernik "Jutra", 28. 11. 1928, št. 272, str. 2; "Slovenski železničarji za osvobo- jenje Ljubljane in Maribora", Jutro, 1. 12. 1928, št. 283, str. 4; Rudolf Maister, "Tik pred prevratom", v: Koledar nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v Mariboru r. z. z. o. z. za leto 1929, ur. Rado Kopič (Maribor, [1928]), str. 72–75. 241 "Proslava našega zedinjenja: veličastna mariborska manifestacija", Slovenec, 3. 12. 1928, št. 277a, str. 3; "Prosvetna zveza ob desetletnici države", Slovenski gospodar, 6. 12. 1928, št. 49, str. 1–2. 242 "Sokolova akademija v Narodnem domu", Mariborski večernik "Jutra", 4. 12. 1928, št. 276, str. 2. J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 68 nastanka države, osemletnico Aleksandrovega obiska mesta in petdesetletni- co delovanja mariborskega Olepševalnega društva. Spomenik je na vrhu nosil dvoglavega državnega orla z razlomljenim mečem v krempljih, spredaj je bil mariborski mestni grb, na podstavku pa so bili na marmornih ploščah zlati napisi 1. november 1918, 1. XII. 1918–1. XII. 1928, 29. junij 1920 in Olepše- valno društvo v Mariboru ob svoji 50 letnici.243 Proslavo sta spremljala slavno- stno zborovanje županov in občinskih delavcev ter slavnostna akademija v Narodnem gledališču. Na Glavnem trgu se je z že zbrano množico zlil številni sprevod, ki je tekel skozi mesto. Povorko so otvorili kolesarji, sledili so jim akademiki in šole. Za njimi so bili sokolska fanfara na konjih, Maistrovi borci, zastopniki samouprav, Korošci v narodnih nošah, Primorci, dobrovoljci, rezervni častniki in bojevniki, politični preganjanci, Sokoli, Slovensko žensko društvo, nabiralci podpisov za Majniško deklaracijo, Zveza kulturnih društev, Orli, Krščanska ženska zveza, železničarji, stari vojaki in invalidi, Veržejska garda, gasilska zveza in Orjuna z osmimi prapori. Glavni govornik na proslavi je bil general Maister, ki je povzdignil "čas slovenskih junakov", katerih imena je zgodovina zapisala v večno knjigo. Na koncu svojega govora je razvil slo- vensko trobojnico, ki so jo 1. novembra 1918 izobesili na stavbi Okrajnega glavarstva v Mariboru (danes stavba Mestne občine Maribor). V imenu Mai- strovih borcev jo je iz njegovih rok v hrambo sprejel njegov soborec iz leta 1918, rezervni polkovnik Franc Cvirn. Za Maistrom so govorili še predsednik mariborske òblastne skupščine in òblastnega odbora Josip Leskovar, župan Alojzij Juvan, Josip Ribarič v imenu primorskih in dr. Fero Müller v imenu koroških Slovencev ter narodnoobrambni in prosvetni delavec, šentiljski župnik Evald Vračko. S proslave so poslali vdanostni telegram kralju Aleksan- dru in predsedniku jugoslovanske vlade Antonu Korošcu.244 V nasprotju z liberalno in katoliško stranjo je o proslavi nenaklonjeno pisala socialistična Delavska politika, ki jo je videla kot mariborsko "služenje reakciji".245 Že v času priprav nanjo je Maistru oponesla, da se je na vabilo hišnim posestnikom in podjetnikom, naj na dan proslave s svojih poslopij izobesijo državne ali naro- dne zastave, podpisal kot divizijski general, ne da bi navedel upokojeni. Iz tega bi lahko sklepali, "da se g. general Maister še vedno smatra aktivnim genera- lom, če ne v armadi, pa vsaj nad mariborskimi civilnim prebivalstvom". Mai- ster naj se s svojo generalsko pokojnino raje zaveda, da je država v politični in 243 Več o spomeniku glej Ivan Smiljanić in Peter Mikša, "'Bronasti lik Največjega Jugoslovena': javni spo- meniki Karađorđevićem na Slovenskem", Studia Historica Slovenica 23, št. 2 (2023), str. 513. 244 "Veličastna proslava desetletnice osvoboditve Maribora", Mariborski večernik "Jutra", 3. 12. 1928, št. 275, str. 1–2; "Proslava našega zedinjenja", Slovenec, 3. 12. 1928, št. 277a, str. 3; "Proslava 10letnice zedinjenja", Slovenec, 4. 12. 1928, št. 277b, str. 3. 245 "Post festum", Delavska politika, 5. 12. 1928, št. 97, str. 1. 69 S H S tudia istorica lovenica socialno gospodarski krizi in se nad njo navdušuje, ko bo večina prebivalstva z njo zadovoljna, danes pa to ni.246 Med dogodki, ki so zaznamovali politično življenje v Mariboru, so bile tudi smrti pomembnih oziroma vidnih posameznikov. Leta 1921 so obeležili smrt kralja Petra I. Karađorđevića. Pozdravili so tudi kralja Aleksandra in objavili njegov manifest ob prihodu na prestol.247 Maribor in lavantinska škofija sta se 246 "Generalsko povelje …", Delavska politika, 10. 11. 1928, št. 90, str. 2. 247 "†Peter I.", Straža, 17. 8. 1921, št. 91, str. 1; "Nj. Veličanstvo kralj Peter I. umrl", Tabor, 17. 8. 1921, št. 184, str. 1–2; "Nj. Veličanstvo kralj Peter I. umrl", Tabor, 18. 8. 1921, št. 185, str. 1; "† Kralj Peter I.", Straža, 19. 8. 1921, št. 92, str. 1; "Kralj Aleksander I.", Tabor, 20. 8. 1921, št. 187, str. 1; "Proglas kralja Aleksandra na narod Srbov, Hrvatov in Slovencev", Tabor, 24. 8. 1921, št. 189, str. 3; "Kraljev manifest", Straža, 26. 8. 1921, št. 94, str. 1. Spomenik, ki so ga v spomin na desetletnico osvo- boditve Maribora, desetletnico nastan- ka jugoslovanske države, osemletnico A l e k s a n d r o v e g a obiska mesta in pet- desetletnico delo- vanja mariborskega O l e p š e v a l n e g a društva 1. decembra 1928 odkrili v mest- nem parku (PAM, fond Zavod za urban- izem Maribor, Te 3–90) J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 70 leta 1922 srečala s smrtjo knezoškofa Napotnika248 (nasledil ga je knezoškof dr. Andrej Karlin249), naslednje leto je umrl Karel Verstovšek.250 Leta 1924 so se poslovili od mecena, publicista in vzgojitelja dr. Pavla Turnerja in liberalne- 248 "Dr. Mihael Napotnik †", Straža, 28. 3. 1922, št. 37, str. 1; "Ob smrti knezoškofa", Straža, 29. 3. 1922, št. 38, str. 2; "Ob pogrebu knezoškofa", Straža, 3. 4. 1922, št. 40, str. 1. 249 "Presvetlemu gospodu knezoškofu dr. Andreju Karlinu v pozdrav", Straža, 27. 7. 1923, št. 84, str. 1. 250 "Dr. Karel Verstovšek", Straža, 28. 3. 1923, št. 35, str. 1. L a v a n t i n s k i knezoškof dr. Mihael Napotnik (Wikimedia Commons) 71 S H S tudia istorica lovenica ga politika dr. Franja Rosine,251 leta 1926 pa od narodnega in gospodarskega delavca dr. Frana Jurtele.252 Nove politične organizacije in stranke V času do uvedbe diktature so v Mariboru še nadalje nastajale nove politične organizacije in stranke. Prvega oktobra 1922 so ustanovili Politično in gospo- darsko društvo Nemcev v Sloveniji (Politischer und wirtschaftlicher Verein der Deutschen in Slowenien),253 28. januarja 1923 pa organizacijo mestne Orjune, bojne in teroristične organizacije JDS/SDS.254 Drugega februarja so oblikova- li òblastni odbor NRS. Ustanovil ga je Glavni akcijski odbor NRS za Slovenijo, vendar je òblastni odbor od pomladi 1923 posloval kot samostojna strankina organizacija; 21. oktobra 1923 se je, formalno kot njen pododbor, povezal v novo oblikovano NRS v Sloveniji.255 Sedemindvajsetega maja 1923 so ustano- vili podružnico Neodvisne delavske stranke Jugoslavije (NDSJ), legalne stranke KSJ. Po prepovedi NDSJ s t. i. malo Obznano, 12. julija 1924, je KSJ ustanovila ilegalno mariborsko partijsko okrožje Vzhod 1.256 Sredi dvajsetih let je posta- la politično prisotna SRSKD,257 21. novembra 1925 pa so ustanovili krajevno organizacijo ZSKL.258 Šestega junija 1926 so ustanovili Slovensko delavsko zvezo, ki je bila sestavni del Slovenske kmetske stranke.259 Teden dni kasneje so ustanovili še mariborski odbor Društva kmetskih fantov in deklet, ki je prav 251 "† Pavel Turner", Tabor, 26. 9. 1924, št. 220, str. 1; "Iz Maribora: † dr. Pavel Turner", Straža, 26. 9. 1924, št. 111, str. 3; "Ob smrti dr. Pavla Turnerja", Vekoslav Kukovec, "Spomin na dr. Turnerja", Tabor, 27. 9. 1924, št. 221, str. 1; "Mariborske vesti: dr. Turner na mrtvaškem odru", Tabor, 28. 9. 1924, št. 222, str. 2; "† Dr. Franjo Rosina", Tabor, 17. 10. 1924, št. 238, str. 1; "Iz Maribora: † G. dr. Franjo Rosina", Straža, 17. 10. 1924, št. 120, str. 2; "Mariborske vesti: črne zastave", Tabor, 18. 10. 1924, št. 239, str. 2; P.(avel) St.(ermšek), "Ob rakvi mladinoljuba", Tabor, 19. 10. 1924, št. 240, str. 1; R.(adoslav) Pipuš, "Nekaj spominov na dr. Franja Rosina", Tabor, 21. 10. 1924, št. 241, str. 1; "Veličasten pogreb dr. Franjo Rosina", Tabor, 22. 10. 1924, št. 242, str. 1. – O Pavlu Turnerju in Franju Rosini glej Turnerjev zbornik, ur. Darko Friš (Maribor, 2001); Studia Historica Slovenica 1, št. 1 (2001); Mateja Matjašič Friš, "Večni popotnik" Pavel Turner med tujino in domovino (Maribor, 2023); Odvetnik in oblast: dr. Igor Rosina (1900–1969), ur. Jure Gašparič in Katja Škrubej (Ljubljana, 2017). 252 "Dr. Fran Jurtela", Tabor, 1. 7. 1926, št. 144, str. 1. 253 "Aus Stadt und Land: die gründende Versamlung des politisch-wirtschaftlichen Vereines der Deutschen in Slowenien", Cillier Zeitung, 5. 10. 1922, Nr. 80, S. 2–3. 254 "Naš pokret: ustanovna skupščina Or. Ju. Na. v Mariboru", Orjuna, 4. 2. 1923, št. 6, str. 5. 255 Momčilo Zečević, Na zgodovinski prelomnici: Slovenci v politiki jugoslovanske države 1918–1929, I. knjiga (Maribor, 1986), str. 105–106; "Akcijski odbor ni kompetenten", "Resolucija", Radikal, 17. 10. 1923, št. 1, str. 2. 256 Filipič, Poglavja iz boja komunistov, 1, str. 179, 217. 257 Prim. "Kako je nastala ,Zveza slov. kmetskega ljudstva'", Kmetijski list, 24. 6. 1925, št. 28, str. 2. 258 "Shodi in razne prireditve: krajevna organizacij ZSKL Maribor", Kmetski list, 18.11. 1925, št. 50, str. 2. 259 "Ustanovitev 'Slovenske Delavske Zveze', Strokovne organizacije za slovensko delavstvo", Kmetski list, 16. 6. 1926, št. 24, str. 2–3. J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 72 tako deloval v njenem okviru.260 Prvega decembra 1928 so ustanovili Narodno odbrano za mariborsko òblast, ki se je v Mariboru utrjevala že kmalu po nastan- ku Kraljestva SHS.261 V mariborskem strankarskem življenju je bila v tistem času opazna izključitev visokih predstavnikov SKS in njenih nekdanjih poslancev dr. Bogumila Vošnjaka in Josipa Drofenika iz stranke zaradi spora, kdo naj bo nosi- lec liste SKS v volilnih okrožjih Maribor–Celje na volitvah v Narodno skupščino leta 1925. Izbrali so najvidnejšega strankinega politika Ivana Puclja.262 V kultur- no političnem pogledu lahko omenimo društvo Jugoslovansko-češkoslovaške lige, ki so ga ustanovili leta 1924.263 Med političnimi organizacijami, ki so nastale v omenjenem času, je naj- globlji odtis pustila Orjuna. Kot izrazita zagovornica jugoslovanskega unita- rizma je svojo glavno politično nasprotnico je videla v avtonomistični SLS; nasprotovanje Orjuni je jasno izražala tudi ona.264 Orjunaši so že dva tedna po ustanovitvi svoje mestne organizacije skušali nasilno omejiti katoliški politični vpliv. V noči od 10. na 11. februar 1923 je njihova oborožena skupina vdrla v Tiskarno sv. Cirila, kjer so tiskali Stražo in Slovenskega gospodarja. Z revolver- ji so ustrahovali hišnika in mu zagrozili s smrtjo, če bi poskušal poklicati na pomoč. Medtem ko ga je oborožena skupina napadalcev stražila, se je druga napotila v tiskarno. S papirjem so ovili žarnice, nato pa poškodovali štiri tiskar- ske stroje tako, da so s kladivi polomili posamezne dele, druge vbočili, nekatere pa odtrgali in popolnoma uničili ter pometali stran. Razrezali so tudi njihove gonilne jermene in uničili že natisnjene tiskovine. Po opravljenem razbijaškem delu so pobegnili, hišnik pa je dogodek prijavil policiji. To je bil eden od najbolj razvpitih dogodkov v Mariboru leta 1923, ki je odmeval po celi Sloveniji in tudi širše. Napadalci z uničenjem strojev niso uspeli preprečiti tiskanja Straže, saj je časnik kljub napadu na tiskarno izšel že naslednji dan.265 Napadalce na tiskarno so kmalu aretirali, SLS pa je zahtevala, da Orjuno v Mariboru razpustijo. To je pri njej vzbudilo oster odziv in med obema stranema je prišlo do nevarne napetosti. Zaradi pasivnosti in tihega odobravanja oblasti je Orjuna nasilne akcije v Mariboru in na Štajerskem stopnjevala, dokler niso zaradi napada na ptujske Nemce, 19. maja 1923, deset dni kasneje razpustili 260 "Mladinski vestnik: Maribor", Kmetski list, 23. 6. 1926, št. 25, str. 6. 261 Hartman, Maister, str. 195; Filipič, Poglavja iz boja komunistov, 1, str. 197. 262 "Zborovanje v Mariboru, ki ga je sklical Dr. Vošnjak", Kmetijski list, 10. 12. 1924, št. 53, str. 1; "Glasovi o razmerah na Štajerskem", Kmetijski list, 17. 12. 1924, št. 54, str. 1–2. 263 Potočnik, "Vladni komisar Poljanec", str. 955; Potočnik, "Ivo Poljanec", str. 307. 264 Darko Friš, "Mariborski odbor Orjune in dogodki leta 1923", v: Melikov zbornik: Slovenci v zgodovini in njihovi srednjeevropski sosedje, ur. Vincenc Rajšp … [et al.] (Ljubljana, 2001), str. 937, 948 (dalje: Friš, "Mariborski odbor Orjune"). Prim. tudi Friš, "Aktivnosti Orjune", str. 515, 517. 265 Friš, "Mariborski odbor Orjune", str. 938. Podrobneje o orjunaškem napadu na Tiskarno sv. Cirila in delovanju Orjune v Mariboru in na Štajerskem leta 1923 glej prav tam, str. 933–950; Friš, Aktivnosti Orjune", str. 507–528. 73 S H S tudia istorica lovenica njene mariborske in ptujske organizacije.266 Triindvajsetega in 24. novembra 1923 so sodili napadalcem na Tiskarno sv. Cirila. Obtožene so branili znani mariborski liberalni odvetniki – Vekoslav Kukovec, Fran Rosina, dr. Makso Šnuderl, dr. Karel Slokar, dr. Leopold Boštjančič, Fero Müller in Franjo Lipold. Večini obtoženih niso uspeli dokazati krivde, šest članov Orjune pa so obsodili na nekajmesečne kazni, plačilo škode in sodnih stroškov.267 Še v istem mesecu so mariborski orjunaši začeli z organizacijsko obnovo in za 22. november 1923 napovedali ustanovitev svojega samostojnega odbora na Studencih pri Maribo- ru.268 Ta je nato deloval kot mestni odbor Orjune v Studencih pri Mariboru,269 14. februarja 1924 pa so v Mariboru začeli pripravljati delovanje mariborske izpostave ljubljanskega òblastnega odbora Orjune. Dva dni kasneje je Orjuna objavila njegov poziv mariborskim orjunašem, naj tiskovnemu odseku Orjune v Mariboru javljajo primere predrznega ravnanja Nemcev v Mariboru in njegovi okolici,270 S tem se je začelo redno delovanje mariborske izpostave ljubljanske- ga òblastnega odbora Orjune.271 Sedmega septembra 1924 so ustanovili mari- borski òblastni odbor Orjune, 9. oktobra 1924 pa je mariborski veliki župan potrdil odborova pravila.272 SLS se je vsa nadaljnja leta prizadevala, da bi mari- borsko Orjuno razpustili, a do tega ni prišlo. Strankarsko življenje so v Mariboru izražali tudi številni shodi, ki so jih pri- pravile njegove predstavnice. Pomembni so bili zlasti tisti, ki so se jih udeležili strankarski prvaki. Načelnik SLS Korošec je večkrat govoril na njenih shodih in prireditvah.273 Na zboru SLS, 20. septembra 1925, je posebej poudaril, da "izključujemo vsako narodno jedinstvo, po katerem bi se morali odreči svo- jemu slovenskemu jeziku in svoji slovenski narodni zavesti. V zgodovini ni primere, da bi se kateri narod odrekel svojemu jeziku in svojemu narodnemu življenju." Na Srbe je naslovil opozorilo – če se "slovenski jezik prirodno zlije s 266 Friš, "Mariborski odbor Orjune", str. 944–945, 949; Friš, "Aktivnosti Orjune", str. 519–523. 267 Friš, "Mariborski odbor Orjune", str. 947–948. Prim. tudi Friš, "Aktivnosti Orjune", str. 526–527. 268 "Mariborske vesti: ustanovni občni zbor 'Orjune' v Studencih", Tabor, 21. 11. 1923, št. 264, str. 3. 269 "Naš pokret: Maribor", Orjuna, 12. 12. 1923, št. 58, str. 3. 270 "Službene objave: oblastni izvršilni odbor", "Iz mariborske ekspoziture Oblastnega odbora v Ljubljani", Orjuna, 16. 2. 1924, št. 8, str. 3. 271 Prim. "Iz mariborske ekspoziture Oblastnega odbora v Ljubljani", Orjuna, 23. 2. 1924, št. 9, str. 4. 272 "Ustanovna oblastna skupščina v Mariboru", Orjuna, 13. 9. 1924, št. 44, str. 3; "Naš pokret: odobritev pravil Mariborskega O. O.", Orjuna, 8. 11. 1924, št. 55, str. 3. 273 Prim. "Govor dr. Korošca na velikem shodu SLS v Mariboru", Straža, 31. 8. 1921, št. 96, str. 1; "Veličasten katoliški shod v Mariboru", Straža, 21. 8. 1922, št. 96, str. 3; "Dr. Korošec proti nasilju", Straža, 5. 1. 1925, št. 2, str. 1; "Prireditve: delavski dan v Mariboru", "Tedenske novice: mariborske novice", Slovenski gospodar, 10. 9. 1925, št. 39, str. 2, 4; "Veličasten zbor zaupnikov SLS v Mariboru", Slovenec, 22. 9. 1925, št. 213, str. 1–2; "Važna izjava dr. A. Korošca", Slovenec, 15. 1. 1927, št. 11, str. 1; "Dr. Korošec v Mariboru", Slovenec, 30. 8. 1928, št. 197, str. 1. – Kot lahko vidimo, ne bi mogli reči, da se je Korošec v prvi polo- vici dvajsetih let izogibal obiskom na Štajerskem. Tako je 2. 6. 1926 menilo glasilo Slovenske kmetske stranke Kmetski list, ki je, bolj ali manj netočno, spraševal, ali je Korošec nad svojo ožjo domovino že popolnoma obupal ("Razne politične vesti: umik", Kmetski list, 2. 6. 1926, št. 22, str. 3). J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 74 hrvatskim in srbskim v enoto, dobro, mi bomo to dejstvo potem priznali. A ne zahtevajte od nas, da se kot nizkotne in podle izdajice odrečemo svojemu slo- venstvu in da postanemo edini žalostni primer, ako en narod sam sebe izbriše iz zgodovine."274 Ko je bil predsednik vlade in je 30. avgusta 1928 obiskal Maribor, je naključje hotelo, da ga je Slovenski gospodar prav ta dan vzneseno imenoval "gospodar v državi!"275 (Mariborski večernik "Jutra" je nasprotno, ko je Korošec sprejel mandat za sestavo vlade, zapisal, da se je SLS "brezpogojno dala udinjati kot eksekutura hegemonistov".276) V Maribor sta prihajala tudi ljubljanska liberalna prvaka Žerjav in Kramer, leta 1922 je prišel tudi dr. Vladimir Ravnihar.277 Na srečanjih SDS je opazno sodeloval njen poslanec v Narodni skupščini dr. Ljudevit Pivko, ki so ga v Mari- boru izvolili leta 1925 in 1927;278 ob njegovi izvolitvi leta 1925 je Tabor zapi- sal, da je "že sama njegova osebnost odtehta nekaj klerikalnih mandatov".279 Kot vodilni politik Samostojne kmetijske stranke in nato Slovenske kmetske stranke se je v Maribor večkrat napotil Ivan Pucelj.280 Maribor je leta 1926 obiskal tudi predsednik vsedržavne SDS Svetozar Pribićević,281 od slovenskih politikov pa sta v njem govorila še podpredsednik Slovenske kmetske stran- ke Albin Prepeluh in njen tajnik dr. Drago Marušič.282 Obiskali so ga še visoki predstavniki vsedržavne NRS – minister za narodno zdravje dr. Slavko Miletić, podpredsednik Narodne skupščine dr. Niko Subotić, dr. Velizar Jankovič, pod- predsednik parlamentarnega kluba NRS Ljuba Živković, prvi tajnik glavnega 274 "Dr. Korošec o političnem položaju", Slovenski gospodar, 24. 9. 1925, št. 41, str. 2. 275 "Politika: v naši državi: dr. Korošec – gospodar v državi!", Slovenski gospodar, 30. 8. 1928, št. 35, str. 3. 276 "Na opasni poti", Mariborski večernik "Jutra", 25. 7. 1928, št. 167, str. 1. 277 "Zbor Demokratske stranke v Mariboru", Tabor, 11. 4. 1922, št. 83, str. 1; "Politične beležke: oblastno načelstvo JDS za mariborsko oblast", Jutro, 21. 9. 1923, št. 221, str. 2; "Politične vesti: oblastno načelstvo Demokratske stranke za mariborsko oblast", Tabor, 22. 9. 1923, št. 214, str. 1–2; "JDS: oblastno načel- stvo za mariborsko oblast", Nova doba, 22. 9. 1923, št. 107, str. 2; "Oblastni občni zbor Demokratske stranke v Mariboru", Tabor, 27. 11. 1923, št. 269, str. 2; "Seja oblastnega odbora demokratske stranke za mariborsko oblast", Tabor, 3. 3. 1925, št. 50, str. 1; "Veličasten shod Svetozarja Pribićevića v Mariboru", Tabor, 2. 2. 1926, št. 26, str. 2; "Shod Samost. demokratske stranke v Mariboru", Tabor, 3. 11. 1926, št. 224, str. 2; "Sijajna manifestacija Maribora za KDK", Jutro, 16. 9. 1928, št. 218, str. 2. 278 Prim. "Veličasten shod Svetozarja Pribićevića v Mariboru", Tabor, 2. 2. 1926, št. 26, str. 2; "Shod Samost. demokratske stranke v Mariboru", Tabor, 3. 11. 1926, št. 224, str. 2; "Veličastna manifestacija demokra- cije v Mariboru", Mariborski večernik "Jutra", 10. 9. 1927, št. 107, str. 2; "V znamenju napredne složno- sti", Mariborski večernik "Jutra", 17. 9. 1928, 211, str. 1. 279 "Dr. Pivko izvoljen", Tabor, 10. 2. 1925, št. 32, str. 1. 280 "Protestni shod v Mariboru", Kmetijski list, 5. 12. 1923, št. 59, str. 1; "Strankine vesti: seja okrožnega odbora SKS v Mariboru", Kmetijski list, 20. 8. 1924, št. 34, str. 2; "Kmetski voditelj minister Stjepan Radič v Mariboru", Kmetski list, 16. 12. 1925, št. 54, str. 1; "Zborovanje mariborskega okrožnega odbora Slovenske kmetske stranke", Kmetski list, 18. 1. 1928, št. 3, str. 1–2. 281 "Veličasten shod Svetozarja Pribićevića v Mariboru", Tabor, 2. 2. 1926, št. 26, str. 1–2. 282 "Politične in gospodarske smernice našega pokreta: zborovanje okrožnega odbora 'Slovenske Kmetske Stranke' za Štajersko in Prekmurje v Mariboru dne 13. junija 1926", Kmetski list, 23. 6. 1926, št. 25, str. 1–2. 75 S H S tudia istorica lovenica odbora NRS dr. Momčilo Ivković, poslanci NRS Milutin Dragović, Sretan Stosić in Mirko Tripalo, člana ožjega strankinega glavnega odbora Dragoljub Marin- ković in Obrad Simić, član glavnega odbora Mihajlo Lukarević, vodja kabineta ministrstva za promet Gjuro Jankovič, načelnik ministrstva za zgradbe Vlado Novaković in drugi strankini predstavniki.283 Ko sta od novembra 1927 SDS in Slovenska kmetska stranka sodelovali v okviru Kmetsko-demokratske koalicije (KDK), sta leta 1928 Maribor skupaj obiskala Kramer in Ivan Pucelj.284 Stranke v KDK (poleg SDS in Slovenske kmetske stranke so jo tvorili še HKS in črnogor- ski federalisti) so ostro nasprotovale beograjski velikosrbski politiki, ki je med drugim izjavljala, da oblikovanje Kraljestva SHS ni pomenilo nastanka nove države, pač pa le ozemeljsko razširitev Kraljevine Srbije. Kramer je na zboro- vanju KDK v Mariboru 17. septembra 1928 temu oporekal s poudarkom, da se Srbija leta 1918 ni razširila na jugoslovansko ozemlje nekdanje habsburške monarhije – "nas /.../ okupirala" –, pač pa je "nastala naša država po svobodni priklopitvi Hrvatov in Slovencev [združitvi Države SHS in Kraljevine Srbije – op. J. P.], kar je priznala tudi Srbija". Dodal je še, da je boj med tema gledanjema sedaj v polnem teku, "in od njegovega izida je odvisna tudi bodočnost vsega naroda [države – op. J. P.]".285 V Mariboru je pomenljive besede izrekel tudi Žerjav. Petin- dvajsetega novembra 1923 je izjavil: "Popolnoma se zavedamo, da mi nikoli ne bomo tako absolutni gospodarji v Sloveniji, kakor so danes klerikalci, in si tega niti ne želimo."286 Kasneje je Ljudevit Pivko menil, da bo v mariborski òblasti le zavladala liberalna stran.287 Z izjemo prve polovice tridesetih let so obveljale Žerjavove besede. Več idejnih in narodnopolitičnih sporočil so izrekli še mariborski demo- krati. Vekoslav Kukovec je po sprejetju Zakona o zaščiti države opozarjal, da je komunistična ideja nevarna državi in ji skuša spodrezati korenine, ter pozdravil ostre ukrepe proti komunistom.288 Prav tako je Tabor opozarjal na protidržav- ni značaj komunističnega gibanja.289 Mariborska JDS/SDS je izražala tudi ostra stališča proti Nemcem.290 Po ustanovitvi Političnega in gospodarskega društva Nemcev v Sloveniji so zahtevali njegov razpust, ker pomeni ogrožanje jugoslo- 283 "Shod narodno radikalne stranke v Mariboru", Narodni dnevnik, 14. 6. 1926, št. 130, str. 2. 284 "V znamenju napredne složnosti", Mariborski večernik "Jutra", 17. 9. 1928, št. 211, str. 1. 285 Prav tam. – O združitvi Države SHS in Kraljevine Srbije v Kraljestvo SHS 1. 12. 1918 glej "Narodu drža- ve SHS!", UL NV SHS, 7. 12. 1918, št. 18, str. 35–36; "Mojemu narodu, Srbom, Hrvatom in Slovencem!", UL NV SHS, 8. 1. 1919, št. 33, str. 77. 286 "Oblastni občni zbor Demokratske stranke v Mariboru", Tabor, 27. 11. 1923, št. 269, str. 2. 287 "Velika manifestacija mariborskih narodnih volilcev", Tabor, 23. 1. 1927, št. 18, str. 1. 288 "Minister dr. Kukovec v Mariboru", Tabor, 10. 9. 1921, št. 203, str. 1. 289 Prim. "Pred našim zborom", Tabor, 9. 4. 1922, št. 82, str. 1. 290 "Volilno gibanje: nacijonalno izdajstvo SLS", Tabor, 19. 1. 1927, št. 14, str. 1. J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 76 vanskega državnega interesa in bi na meji lahko ustvarilo iredento.291 Nemcem na Štajerskem ni priznavala statusa narodne manjšine, temveč le Nemcem v Vojvodini.292 Leta 1923 so podprli odločen protest mariborske javnosti zaradi dogovora, ki naj bi ga vodstvo NRS v Beogradu sklenilo z Nemci, da jim vrne- jo poslopje mariborske Kazine, katero so jim odvzeli po nastanku jugoslovan- ske države.293 Do tega ni prišlo.294 Štiri leta kasneje so protestirali, ker je nem- ški občinski svetnik Julius Pfrimer še devet let po obstoju uradno slovenskega Maribora na seji občinskega odbora govoril v nemškem jeziku, ki ni bil priznan uradni jezik.295 Pfrimerju so na seji občinskega sveta 16. decembra 1924 sicer zavrnili prošnjo, da bi govoril nemško, ker državnega uradnega jezika (ta je bil srbsko-hrvaško-slovenski), "ni vešč", vendar so potem zanj vseeno pokazali razumevanje in še naprej dopuščali, da je na sejah občinskega sveta lahko upo- rabljal nemški jezik.296 Delovanje òblastne skupščine mariborske òblasti in obiski visokih osebnosti V dvajsetih letih je bilo posebnega pomena delovanje òblastne skupščine mariborske òblasti. V obeh òblastnih skupščinah, mariborski in ljubljanski, je imela SLS absolutno večino, prevzela pa je tudi vodilne položaje v njunih izvr- šilnih organih, òblastnih odborih. Kot smo že omenili, je bil predsednik mari- borske òblastne skupščine in òblastnega odbora Josip Leskovar. V času delo- vanja òblastnih skupščin v letih 1927–1929 sta mariborska òblastna skupšči- na in odbor uspešno delovala na komunalnem, zdravstvenem in socialnem področju, pri javnih gradnjah in spodbujanju agrarnih panog, ter pri upra- vljanju deželnega premoženja. Delovanje obeh slovenskih òblastnih skupščin in odborov je jasno pokazalo sposobnost Slovencev, da samostojno rešuje- jo pomembna sistemska vprašanja svojega razvoja.297 V mariborski òblastni 291 "Sklepi mariborske demokratske organizacije", Tabor, 20. 10. 1922, št. 238, str. 1. 292 "Seja oblastnega načelstva Samostalne demokratske stranke za mariborsko oblast", Tabor, 25. 11. 1924, št. 270, str. 1. 293 "Radikalno-nemška kupčija za Slovenijo", Jutro, 6. 2. 1923, št. 30, str. 1; "Veličastna manifestacija jugo- slovenskega Maribora", Tabor, 13. 2. 1923, št. 34, str. 1–2. 294 Prim. Francé Koblar, "Narodni gledališče", v: Slovenci v desetletju 1918–1928: zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine, ur. Josip Mal (Ljubljana, 1928), str. 680–681; Dragan Potočnik, Kulturno dogajanje v Mariboru v letih 1918–1941 (Maribor, 2003), str. 94. 295 "Pozabljena velikanska zasluga SLS", Mariborski večernik "Jutra", 15. 12. 1927, št. 186, str. 1. 296 Fras, Mariborski župan dr. Alojzij Juvan, str. 48. Prim. tudi Friš, "Razmah in napredek Maribora", str. 140; Friš, "Josip Leskovar", str. 352. Določilo o uradnem srbsko-hrvaško-slovenskem jeziku Kraljevine SHS glej v "Ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev", UL DVS, 27. 7. 1921, št. 87, str. 423. 297 Stiplovšek, Slovenski parlamentarizem 1927–1929, str. 123–302. 77 S H S tudia istorica lovenica skupščini je leta 1928 izstopal predlog poslanca Zveze delavskih strank Vinka Möderndorferja, ki je zagovarjal združitev ljubljanske in mariborske òblasti ter uvedbo zakonodajnega parlamentarnega predstavništva upravno enotne Slovenije. Skupščinska večina ga je odložila.298 Naj omenimo še, da je maribor- ski òblastni odbor, potem ko je ljubljansko Jutro objavilo znano in moralno ter politično sporno karikaturo Antona Korošca, oblečenega v okrvavljeno duhovniško obleko s policijskim pendrekom in žandarsko kapo, s katero se je odzvalo na atentatorske strele na poslance HKS v Narodni skupščini 20. junija 1928, Korošec pa je bil tedaj notranji minister, svojim uslužbencem prepove- dal, da bi Jutro prejemali v svoje uradne prostore ali ga prinašali vanj ter dajali kakršna koli pojasnila njegovim zastopnikom. Prepovedal je tudi, da bi v Jutru objavljali uradne razglase. V nasprotju z ljubljanskim òblastnim odborom je bil njegov odziv ostrejši. Na Štajerskem so začeli tudi akcijo za zmanjšanje nje- govih naročnikov, da bi časnik gospodarsko prizadeli. Razmere so se po nekaj mesecih umirile. Sicer je mariborska òblastna skupščina sprejela resolucijo, v kateri je obsodila zločin v Narodni skupščini.299 Ko je predsednik HKS in sovo- ditelj opozicijske KDK Stjepan Radić zaradi ran, ki jih je dobil ob skupščinskem atentatu, 8. avgusta 1928 umrl, je okrožni odbor Slovenske kmetske stranke v Mariboru poslal sožalni telegram vodstvu HKS in Radićevi družini.300 Mari- borski večernik "Jutra" je ob njegovi smrti zapisal, da "vsi pošteni Jugoslovani žalujejo ob njegovem mrtvaškem odru, vse obdajajo temne slutnje, vse pre- veva strah za bodočnost".301 Za Delavsko politiko je bil "naš odkrit nasprotnik, zato ga spoštujemo in odločno obsojamo vzroke njegove smrti",302 Slovenski gospodar pa je opozoril na zanimanje, ki vlada v političnih krogih, kako in kaj bo zdaj z njegovo stranko.303 Seveda je bil Maribor tudi v nadaljevanju dvajsetih let mesto, ki je spre- jemalo visoke politične obiske. Že poleti 1921 ga je v okviru svojega službe- nega potovanja po Sloveniji obiskal predsednik Pokrajinske uprave za Slove- nijo (PUS) Ivan Hribar. PUS so oblikovali po ukinitvi DVS 12. julija 1921 in je delovala do konca leta 1923. Hribar je v Maribor prispel 5. avgusta 1921, kjer je obiskal okrajnega glavarja dr. Srečka Lajnšiča in sprejel zastopnike uradništva, 298 Miroslav Stiplovšek, "Poslanska dejavnost v mariborski oblastni skupščini 1927–1928", v: "Kar ustva- riš ostane. Svetu cvet. Tebi rane.": Vinko Möderndorfer – učitelj, politik in raziskovalec, ur. Ingrid Slavec Gradišnik in Jože Hudales (Ljubljana, 2016), str. 84, 86 (dalje: Stiplovšek, "Poslanska dejavnost"). 299 Stiplovšek, Slovenski parlamentarizem 1927–1929, str. 240–244; Stiplovšek, "Poslanska dejavnost", str. 83. 300 "Sožalne brzojavke načelstva SKS: vodstvu HSS, Zagreb; obitelji Stepana Radića, Zagreb", Kmetski list, 15. 8. 1928, št. 33, str. 6. 301 "Smrt hrvatskega tribuna", Mariborski večernik "Jutra", 9. 8. 1928, št. 180, str. 1. 302 "Štefan Radič mrtev", Delavska politika, 11. 8. 1928, št. 64, str. 1. 303 "Ob smrti Štefana Radiča: po smrti in pogrebu", Slovenski gospodar, 16. 8. 1928, št. 33, str. 2. J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 78 mesta, strank, državnih in drugih uradov, šol in drugih organizacij. Nato je obi- skal škofa Napotnika, poveljnika mesta Maribor, župana Grčarja in namestnika predsednika okrožnega sodišča. Na banketu, ki ga je priredil, je poudaril zasluge Srbije in dinastije Karađorđevićev za jugoslovansko združitev. Popoldne se je odpeljal v Sv. Lenart v Slovenskih goricah in se zvečer vrnil v Maribor. Mesto, v katerem so njemu na čast izobesili narodne in državne zastave, je zapustil naslednji dan.304 Pred obiskom Maribora so se ob Hribarju, enem od liberalnih prvakov v avstrijski dobi, tedaj povezanim z NRS, ustavili tudi na katoliški stra- ni. Straža je spomnila, da v ideoloških vprašanjih ni bil njihov strupen naspro- tnik, za njegovo delo na gospodarskem področju pa je ocenila, da nosi pečat absolutne narodnosti. Izrazila je spoštovanje njegovemu narodnemu in slovan- skemu prepričanju in osebni delavnosti.305 Naslednje leto, 8. januarja 1924, so v Mariboru ponovno pozdravili češkoslovaškega zunanjega ministra Beneša, ki se je na poti v Beograd ustavil na mariborskem kolodvoru. S predstavniki tiska je opravil tudi intervju.306 Dvanajstega in 13. decembra 1925 je Maribor obiskal predsednik HKS in prosvetni minister Stjepan Radić, ki je govoril tudi na shodu ZSKL 13. decembra.307 Petnajstega in 20. avgusta se je v mestu mudil minister za pošto in telegraf dr. Benjamin Šuperina,308 20. avgusta 1926 so pozdravili in pogostili delegacijo češke vojske, ki se je vračala z obiska nekdanjih balkanskih bojišč in bila gost jugoslovanske države.309 Petindvajsetega junija 1926 se je na poti v Zagreb in nato v Beograd v Mariboru s spremstvom štabnih častnikov zadržal načelnik češkoslovaškega generalštaba general Jan Syrový.310 Na koncu pogleda v politični čas do uvedbe diktature, naj opozorimo še na druge značilnosti tedanjega razvoja mesta. Ko je Mariboru županoval Viktor Grčar, se je mesto soočalo s številnimi gospodarskimi, socialnimi in kulturni- mi problemi. Problem nezaposlenosti je močno zaznamoval obdobje njego- vega županovanja. Zaradi slabega finančnega stanja se je Grčar lahko lotil le najbolj nujnih investicij. Mesto so obnavljali, dobilo je nove pločnike, ceste in kanalizacijo in se pospešeno elektrificiralo. Še vedno se je borilo proti nemškim vplivom. Na kulturnem področju sta delovala Narodno gledališče in Glasbena matica, ustanovili so Študijsko knjižnico in Ljudsko univerzo. V gospodarstvu je trgovska dejavnost prepustila vodilno mesto industrijski. Mestna občina se je 304 "Kraljevi namestnik Ivan Hribar na Štajerskem", Tabor, 6. 8. 1921, št. 176, str. 1; "Kraljevi namestnik Ivan Hribar na Štajerskem", Tabor, 7. 8. 1921, št. 177, str. 1. 305 "Kralj. Namestnik Hribar", Straža, 3. 8. 1921, št. 86, str. 1. 306 "Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš na potu skozi Maribor", Tabor, 9. 1. 1924, št. 7, str. 1. 307 "Kmetski voditelj minister Stjepan Radič v Mariboru", Kmetski list, 16. 12. 1925, št. 54, str. 1–2. 308 "Novice in zabava: minister dr. Šuperina", Kmetski list, 25. 8. 1926, št. 34, str. 6. 309 "Mariborske vesti: sprejem češkoslovaških oficirjev v Mariboru", Tabor, 21. 8. 1926, št. 188, str. 2. 310 "Mariborski in dnevni drobiž: šef češkoslovaškega generalnega štaba v Mariboru", Mariborski večernik "Jutra", 25. 6. 1928, št. 143, str. 2. 79 S H S tudia istorica lovenica upirala izgubljanju avtonomije, ker so nekatere naloge, ki so do pred tem sodile pod delokrog občine, prenesli na okrajno glavarstvo.311 Grčarjev naslednik, Josip Leskovar, je dosegel velik napredek v oblikovanju zunanje podobe mesta, uspešno je tudi vodil socialno politiko in urejal stano- vanjsko problematiko. Mesto je postalo tudi novi dom množici priseljencev – Primorcev in Korošcev, ki so se po zasedbi italijanski zasedbi Primorske in izgu- bljenem koroškem plebiscitu zgrnili v Maribor. Leskovar je izboljšal prejemke občinskega uradništva in mesto odprl tujim industrialcem in vlagateljem. V nje- govem mandatu je mestna občina skrbela tudi za reorganizacijo, modernizaci- jo in gospodarno poslovanje svojih mestnih podjetij. Kljub velikim naporom pa stanovanjska stiska v Mariboru ni pojenjala vse do konca njegovega župa- novanja.312 Zadnji mariborski župan pred uvedbo diktature, Alojzij Juvan, je kot izvo- ljeni mestni prvak Maribor vodil slabo leto, saj je kralj ob uvedbi diktature raz- pustil tudi občinske uprave. Mesto je nato kot imenovani mestni načelnik vodil do leta 1931. V času do diktature se je lotil pereče stanovanjske stiske (sklenili so, da zgradijo delavsko, t. i. Vurnikovo delavsko kolonijo in pospešijo gradnjo zasilnih stanovanj), sprejeli so sklep o gradnji nove carinarnice in nove carinske in kolodvorske pošte, odobrili so oddajo del za gradnjo večstanovanjske hiše za voznike mestnega avtobusnega prometa in kanaliziranje predmestja, razpisali so arhitekturni natečaj za stalno letno kopališče in začeli s predlogi za ureditev mladinskega doma. V mestnem odboru so se začeli pogovarjati tudi o gradnji mariborskega letališča.313 Juvan je smelo zastavil svoje delo, ki ga je nadaljeval še slaba tri leta in nato še v drugi polovici tridesetih let. 311 Potočnik, "Mariborski župan Grčar", str. 961–987; Potočnik, "Viktor Grčar", str. 314–338. 312 Friš, "Razmah in napredek Maribora", str. 127–155; Friš, "Josip Leskovar", str. 342–381. 313 Fras, Mariborski župan Juvan, str. 54–58, 60, 64–65, 81; Hazemali, Matjašič Friš, Šela, Schmidt Kranjc, "Med priložnostmi in pomanjkanjem", str. 163, 169, 171–173; Hazemali, Matjašič Friš, Šela, Schmidt Kranjc, "Juvan: mariborski župan", str. 389, 398, 402, 403. J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 80 Uvedba kraljeve diktature in prva polovica mariborskih tridesetih let Upravnopolitične spremembe in oblikovanje vsedržavne Jugoslovanske radikalne kmetske demokracije/Jugoslovanske nacionalne stranke Politični razvoj in upravno ozemeljski značaj jugoslovanske države v tridese- tih letih je opredelila uvedba kraljeve diktature 6. januarja 1929.314 Kralj je z njeno uvedbo prekinil dotedanji tok političnega življenja. Razveljavil je usta- vo, razpustil Narodno skupščino, prepovedal politične stranke, ukinil òblastne samouprave in razpustil vse občinske uprave. Posle òblastnih samouprav so prevzeli imenovani komisarji, v Sloveniji dotedanja predsednika òblastnih samoupravnih organov – v mariborski òblasti Josip Leskovar, v ljubljanski pa dr. Marko Natlačen. Komisarja sta delovala do 15. novembra 1929, ko sta pre- dala posle kraljevski banski upravi Dravske banovine. Dravska banovina je bila nova upravno ozemeljska enota, ki so jo 3. oktobra 1929 oblikovali z združi- tvijo mariborske in ljubljanske òblasti. Ustanovitev banovine in spremembo državnega imena so v Mariboru proslavili na manifestaciji na Trgu svobode 13. oktobra 1929.315 Razdelitev države na banovine 3. oktobra je še vedno ohra- njala državnopravno enotnost jugoslovanskega ozemlja. Dravska banovina je z izjemo okrajev Črnomelj in Metlika obsegala jugoslovansko Slovenijo, h kate- ri je sodil še hrvaški okraj Čabar. Osemindvajsetega avgusta 1931 so opravili zamenjavo ter Črnomelj in Metliko vključili v Dravsko banovino, Čabar pa v (hrvaško) Savsko banovino. Tako je bilo vse ozemlje jugoslovanske Slovenije združeno v eni upravni enoti. Najvišji predstavnik upravno politične oblasti v banovini je bil ban, ki je bil predstavnik beograjske vlade v banovini. Uradoval je v Ljubljani. Po ukinitvi òblastnih samoupravnih organov so se na Štajerskem pojavile zahteve, da bi dotedanji òblastni upravni aparat še naprej deloval v Mariboru v okviru banske uprave. Ljubljana jih je zavrnila. Ta, očitno organizi- rana akcija je pokazala, da sta bila na Štajerskem prisotna odpor in tudi boja- zen, da bo imela ukinitev uradov v Mariboru in njihova premestitev v Ljubljano za prebivalstvo negativne posledice. Banska uprava je nasprotno zagovarjala prednosti enotirnega upravnega sistema. To kaže, da je bila nova državna ure- 314 Mariborsko politično časopisje je tako kot drugje v državi, objavilo vse ključne dokumente, ki so jih izdali ob uvedbi diktature. Glej "Nova doba v zgodovini Jugoslavije", "Kralj – narodu", Mariborski večernik "Jutra", 7. 1. 1929, št. 5, str. 1, 2; "Proglas Nj. Vel. kralja Aleksandra I.: mojemu dragemu narodu! Vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem!", "Nova vlada", "Narodna skupščina razpuščena", "Novi zakoni", "Razpust občin in obl. samouprav", Slovenski gospodar, 9. 1. 1929, št. 2, str. 1–2; "Narodne skupščine in državne ustave ni več!", Delavska politika, 9. 1. 1929, št. 3, str. 1. 315 Fras, Mariborski župan Juvan, str. 97. 81 S H S tudia istorica lovenica ditev, ki je Ljubljano uveljavila kot upravno središče jugoslovanske Slovenije, Maribor pa je z njo doživel upravno degradacijo, sprejeta različno.316 V času, ko je bila Slovenija razdeljena na mariborsko in ljubljansko òblast je bil status obeh mest relativno primerljiv in ugoden, z oblikovanjem Dravske banovine s sedežem v Ljubljani pa je Maribor izgubil položaj drugega slovenskega uprav- nopolitičnega središča.317 Poleg izgube dotedanjega upravno političnega pomena, se je Maribor srečal tudi s spremenjenim načinom upravljanja mesta. Po uvedbi diktature so mesta vodili imenovani mestni načelniki (od avgusta 1934 je bil njihov uradni naziv predsednik mestne občine).318 V Mariboru je mestni načelnik 8. januarja 1929 postal dotedanji župan Juvan, ki so mu pridelili sosvet iz nekdanjih občinskih odbornikov. Na mesto mestnega podnačelnika so imenovali dotedanjega pod- župana Franja Lipolda. Ko je Juvan po svojem imenovanju zaprisegel občin- ske svetnike, je prišlo do zapleta, ki ga je povzročil socialist Viktor Eržen. Po besedilu prisege so morali svetniki razen kralju in domovini priseči tudi Bogu, česar Eržen iz načelnih razlogov ni hotel storiti. Ker ni hotel položiti prisege po verskem obredu, to je s sklicevanjem na Boga, so nato njegov mandat raz- veljavili, na mesta v občinskih odsekih, ki jih je zasedel, pa postavili druge soci- alistične svetnike.319 Juvana so obenem z Ljudevitom Pivkom in vodjem mari- borske Borze dela Rudolfom Golouhom 3. julija 1930 kot predstavnike mesta Maribora imenovali tudi v prvo sestavo banskega sveta Dravske banovine. Ban inž. Dušan Sernec je banskim svetnikom iz okrajev v vzhodnem delu banovine dekrete o imenovanju v banski svet izročil na izredni seji mariborskega občin- skega odbora 24. julija 1929.320 Medtem ko je bila zagotovljena kontinuiteta vodenja mesta, je na politič- nem področju nastopil skoraj triletni zastoj. Prekinila so ga šele izdaja Oktro- irane ustave 3. septembra 1931 in volitve v Narodno skupščino Kraljevine Jugoslavije, prvega doma novega parlamenta (njegov drugi dom je bil Senat), 8. novembra 1931. Na volitvah je nastopila le lista predsednika diktatorske vlade 316 Stiplovšek, Slovenski parlamentarizem 1927–1929, str. 301, 303–304, 322–323, 324. 324–325. Prim. tudi str. 316. 317 Tomaž Kladnik in Mateja Matjašič Friš, "Maribor med obema vojnama in vprašanje vojaške infrastruk- ture", Studia Historica Slovenica 21, št. 3 (2021), str. 792. O vprašanju urbanističnega razvoja Maribora z vidika izgradnje in spremembe namembnosti obstoječe vojaške infrastrukture v Kraljevini SHS/ Jugoslaviji glej prav tam, str. 789–823. 318 Darko Friš in Nina Gostečnik, "Dr. Alojzij Juvan – drugič na čelu mariborske mestne občine (1935– 1941)", Acta Histriae 26, št. 1 (2018), str. 182, op. 2 (dalje: Friš in Gostečnik, "Juvan – drugič na čelu mestne občine"); Darko Friš in Nina Gostečnik, "Dr. Alojzij Juvan: predsednik mestne občine Maribor v letih 1935–1941", v: Mariborski župani 1850–1941: snovalci sodobnega mesta ob Dravi, ur. Darko Friš, Mateja Matjašič Friš in Aleš Maver (Maribor, 2018), str. 464, op. 1 (dalje: Friš in Gostečnik, "Juvan, predsednik mestne občine"). 319 Fras, Mariborski župan Juvan, str. 94–96. 320 Prav tam, str. 98–99. J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 82 generala Petra Živkovića. Izvolili so vse poslance na listi.321 Pred volitvami so na liberalni strani sporočali, da se bodo volitev udeležili v okviru vsedržavne volilne liste, medtem ko so se v nekdanji SLS odločili za volilno abstinenco. Liberalna stran, ki je po odhodu katoliške politike iz vlade šestojanuarskega režima 2. septembra 1931, naslednji dan postala del vladajočih političnih sil in je dobila oblast v Dravski banovini, je s pomočjo zastraševalnih metod režima in ob tem, da so bile volitve javne, na vse načine pozivala k množični udeležbi na volitvah. O uspehu ene ali druge strani – abstinenčne in vladne, niso odlo- čali osvojeni odstotki glasov, temveč odstotek, ki je pomenil volilno udeležbo. Volilna udeležba v Dravski banovini je dosegla 52 odstotka, kar je pomenilo šibko in neprepričljivo volilno zmago.322 Vendar je v Mariboru od 9.375 volil- nih upravičencev glasovalo 6.767 volivcev, to je dobrih 72 odstotkov.323 Lahko rečemo, da je bila udeležba na volitvah dobra. Mariborski večernik "Jutra" je volitve označil za "zgodovinsko potrditev politike našega kralja, politike sta- bilnosti, politike državnih in nacijonalnih interesov v nasprotju s poprejšnjo politiko strankarskih interesov".324 Dva dni pred volitvami je Maribor obiskal Albert Kramer, ki je uvedbo diktature označil za "historično nujnost". Osmi november je videl kot dan "nove ustanovitve naše države". Obsodil je absti- nenčno stališče nekdanje SLS. Zastavil je tudi vprašanje, ali je mogoče zago- varjati trditev, da tisti, ki 8. novembra ne voli, glasuje za svobodno Slovenijo? Odgovoril je: "Mi vsi vemo, da bi slovenski del našega naroda ločen od Jugo- slavije, ne mogel živeti niti 24 ur svobodnega življenja. Kolesa sovražnika, ki komaj preži na našo neslogo, bi šla takoj preko našega narodnega telesa. Zato s tem geslom sploh absolutno ni mogoče na plan." Katoliški strani je še očital njeno staro geslo Mi in nihče drugi. Če bi ji to dopustili, bi bila pripravljena sprejeti vsako nesvobodo in diktaturo, in se ogreti za najbolj dosledno jugo- slovansko smer.325 Kmalu po volitvah sta dvor in vlada presodila, da potrebujeta širše politič- no zaledje oziroma politično stranko, ki bi na vsedržavni ravni izvajala njuno politiko. V začetku decembra so Živkovićevi poslanci ustanovili svoj poslanski klub in 15. decembra 1931 sklenili ustanoviti novo, vsedržavno politično stran- ko – Jugoslovansko radikalno kmetsko demokracijo (JRKD). Iz Slovenije so v 321 Bojan Balkovec, "Vsi na noge, vsi na plan, da bo zmaga čim sijajnejša": volilna teorija in praksa v prvi jugoslovanski državi (Ljubljana, 2011), str. 230 (dalje: Balkovec, "Vsi na noge, vsi na plan"). 322 O tem podrobneje Jure Gašparič, SLS pod kraljevo diktaturo: diktatura kralja Aleksandra in politika Slovenske ljudske stranke v letih 1929–1935 (Ljubljana, 2007), str. 124–135 (dalje: Gašparič, SLS pod kraljevo diktaturo). 323 "Nad 152.000 glasov v Sloveniji", Mariborski večernik "Jutra", 9. 11. 1931, št. 255, str. 1. 324 "Triumf državne misli in narodne sloge", Mariborski večernik "Jutra", 9. 11. 1931, št. 225, str. 1. 325 "Mariborčani!", Mariborski večernik "Jutra", 5. 11. 1931, št. 252, str. 1; "Ogromna manifestacija Maribora za državo", Mariborski večernik "Jutra", 6. 11. 1931, št. 253, str. 1, 2. 83 S H S tudia istorica lovenica stranko vstopili liberalci – nekdanja SDS, s katero se je leta 1928 združila NSS, in Slovenska kmetska stranka. Drugega januarja 1932 je notranji minister in pred- sednik vlade dovolil organiziranje JRKD. Dan kasneje so bile volitve v Senat. Vanj so izvolili podpornike režima diktature. Njihova izvolitev ni bila vprašljiva, saj so voljene senatorje (polovico so imenovali) volili poslanci, člani banskih svetov in župani, ki so pripadali režimski strani. Na ustanovitev vsedržavne JRKD je bilo potrebno počakati do 1. maja 1932. Mariborski večernik "Jutra" je o njenem oblikovanju poročal 6. maja 1932.326 V JRKD je imel pomembno vlogo vodilni slovenski liberalni politik v tridesetih letih Albert Kramer, ki je postal strankin glavni tajnik. JRKD je bila edina politična organizacija v državi, ki jo je dopustil režim diktature. Na Štajerskem so z ustanavljanjem organizacij JRKD začeli v začetku marca 1932.327 Strankino organizacijo JRKD za mariborski levi in desni breg so usta- novili 19. marca 1932,328 aprila pa so v Mariboru začeli snovati mestno organi- zacijo, ki so jo do septembra zgradili v celoti.329 Delovanje mariborske JRKD (od 1933 Jugoslovanske nacionalne stranke, JNS) je pozorno spremljal Kramer, ki se je v prvi polovici tridesetih let ob ministrskem delu v Beogradu vsako leto udeležil njenih shodov in manifestacij. V Maribor sta prišla tudi vidna sloven- ska politika JRKD, ministra Ivan Pucelj in Ivan Mohorič.330 V Mariboru so 5. novembra 1932 pripravili tudi drugo redno sejo banovinskega odbora JRKD, ki so ji prisostvovali senatorji in poslanci iz Dravske banovine.331 Naslednji dan so ob sedemdesetletnici prve mariborske čitalniške "besede"332 pripravili veliki 326 "Ustanovitev vsedržavne politične stranke", Mariborski večernik "Jutra", 6. 5. 1932, št. 102, str. 1. 327 "Dopisi: Konjice: krajevna organizacija JRKD v Oplotnici", Nova doba, 11. 3. 1932, št. 21, str. 5; "Dopisi: ustanovitev krajevne organizacije JRKD v Ločah", Nova doba, 14. 3. 1932, št. 22, str. 4; "Dopisi: Konjice: ustanovitev krajevne organizacije JRKD v Vitanju", ustanovni zbor krajevne organizacije JRKD v Stranicah", Nova doba, 21. 3. 1932, št. 24, str. 3; "Konjiški srez manifestira za vsedržavno stranko", Nova doba, 25. marca 1932, št. 25, str. 1–2. 328 "Ustanovni zbor JRKD za oba mariborska sreza", Mariborski večernik "Jutra", 21. 3. 1932, št. 65, str. 2. 329 "Ustanavljanje JRKD", Mariborski večernik "Jutra", 15. 4. 1932, št. 85, str. 2; "Dnevne vesti: sreska orga- nizacija J. R. K. D. za mesto Maribor", Mariborski večernik "Jutra", 23. 9. 1932, št. 216, str. 2. 330 "Vsedržavna politika vsedržavne stranke", "Dnevne vesti: manifestacija Maribora za vsedržavno poli- tiko Jugoslovanske radikalne kmečke demokracije", Mariborski večernik "Jutra", 5. 11. 1932, št. 252, str. 1, 2; "Shod JRKD v veliki unionski dvorani", Mariborski večernik "Jutra", 7. 11. 1932, št. 253, str. 1; "Borba za gospodarske in socialne interese", Mariborski večernik "Jutra", 9. 11. 1932, št. 255, str. 1; "Naši notranji problemi in JRKD", Mariborski večernik "Jutra", 10. 11. 1932, št. 256, str. 1; "Dnevne vesti: predavanje ministra dr. Kramerja", Mariborski večernik "Jutra", 6. 2. 1933, št. 29, str. 2; "Nastanek in politični razvoj Jugoslavije do današnjega dne", Mariborski večernik "Jutra", 11 . 2. 1933, št. 34, str. 4; "Komasacija občin v dravski banovini", Mariborski večernik "Jutra", 11. 9. 1933, št. 205, str. 1; "Občinske volitve in vsedržavna politika", Mariborski večernik "Jutra", 12. 9. 1933, št. 206, str. 1; "Dve krasni manifestaciji JNS v Mariboru", Mariborski večernik "Jutra", 26. 6. 1934, št. 143, str. 3. 331 "Dnevne vesti: II. seja banovinskega odbora JRKD", Mariborski večernik "Jutra", 7. 11. 1932, št. 253, str. 2. 332 Prim. Ivan Prijatelj, Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina 1848–1895: druga knjiga (Ljubljana, 1956), str. 161–162. Glej tudi str. 140 in 170. J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 84 manifestacijski shod, ki so mu poleg vodilnih slovenskih predstavnikov JRKD prisostvovali tudi strankina ministra za kmetijstvo in promet Juraj Demetrović in inž. Lazar Radivojević ter poslanci dr. Ljudevit Auer, Salih Baljić in Milan J. Dobrovoljac iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Srbije.333 Mariborski večernik "Jutra" je pred shodom povzdigoval politiko integralnega jugoslovanstva in pozdravil prvi veliki nastop JRKD v mestu.334 Shod je sprejel resolucijo, v kate- ri so našteli vse glavne potrebe in želje prebivalstva Maribora in njegove širše okolice. Poudarili so potrebo po široki decentralizaciji državne uprave in opo- zorili, da je Maribor kulturno, nacionalno in gospodarsko središče severne slo- venske pokrajine, ki mu je treba, tako kot njegovemu širšemu zaledju, posvetiti vso pozornost. Potrebno je utrditi njegov položaj in nadoknaditi vrzel, ki jo je utrpel z izgubo številnih uradov in ustanov. Navedli so še gospodarsko socialne zahteve, ki so izhajale iz splošnih in mestnih razmer.335 Pripadniki JRKD/JNS so v svoji politični organizaciji videli nosilko nove državne politike.336 To je seveda pomenilo dosledno podporo zaostreni politiki jugoslovanskega unitarizma, ki jo je stopnjeval diktatorski režim. Njeno izražaje je vseskozi usmerjalo delovanje strankine mariborske organizacije. V Mariboru so jo poudarjali ob različnih priložnostih.337 Pri tem je Albert Kramer na predava- nju v okviru mladinskega idejnega tečaja za srednješolsko mladino 4. februarja 1933 posebej opozarjal na pomen kraljevega šestojanuarskega dejanja, čeprav omejitev osnovnih svoboščin "ni simpatična". Diktatura je nevarna, ker se niko- li ne ve, kako se bo končala. Toda jugoslovanska ima jasno smer, z njo je kralj obnovil program nacionalne in državne enotnosti, medtem ko je postal polni parlamentarizem z neomejeno demokracijo, pri kateri je vladar stopil v ozadje, nevaren. Za Slovence je jugoslovanstvo edina rešitev, eksistenčna možnost, ki bi 333 "Vsedržavna politika vsedržavne stranke", Mariborski večernik "Jutra", 5. 11. 1932, št. 252, str. 1; "Shod JRKD v veliki unionski dvorani", Mariborski večernik "Jutra", 7. 11. 1932, št. 253, str. 1. 334 "Vsedržavna politika vsedržavne stranke", Mariborski večernik "Jutra", 5. 11. 1932, št. 252, str. 1. 335 "Shod JRKD v veliki unionski dvorani", Mariborski večernik "Jutra", 7. 11. 1932, št. 253, str. 1; "Temeljne zahteve nacionalnega Maribora", Mariborski večernik "Jutra", 8. 11. 1932, št. 254, str. 1. 336 Prim. Vekoslav Spindler, "V tretje razdobje nove državne politike", Mariborski večernik "Jutra", 28. 10. 1932, št. 246, str. 1. 337 "Dnevne vesti: predavanje ministra dr. Kramerja", Mariborski večernik "Jutra", 6. 2. 1933, št. 29, str. 2; "Nastanek in politični razvoj Jugoslavije do današnjega dne", Mariborski večernik "Jutra", 11. 2. 1933, št. 34, str. 4; "Občinske volitve in vsedržavna politika", Mariborski večernik "Jutra", 12. 9. 1933, št. 206, str. 1; "Slovensko ljudstvo in občinske volitve", Mariborski večernik "Jutra", 21. 9. 1933, št. 214, str. 1; "Naše obmejno ozemlje in občinske volitve", Mariborski večernik "Jutra", 30. 9. 1933, št. 222, str. 1; "Zmaga vsedržavne in vsenarodne politike", Mariborski večernik "Jutra", 4. 10. 1933, št. 225, str. 1; "Politika in naše občinske volitve", Mariborski večernik "Jutra", 7. 10. 1933, št. 228, str. 1; "Usodne napake slovenske politike", Mariborski večernik "Jutra", 13. 10. 1933, št. 233, str. 1; "Polom separatističnega naskoka", Mariborski večernik "Jutra", 14. 10. 1933, št. 234, str. 1; "Veličastna zmaga nacionalne misli", Mariborski večernik "Jutra", 16. 10. 1933, št. 235, str. 3. Prim. tudi "Kongres slovenske srednješolske mladine v Mariboru", Mariborski večernik "Jutra", št. 70, str. 2. 85 S H S tudia istorica lovenica si jo sicer morali zaradi starih apetitov naših sosedov, prvi izmisliti. Federalizem ne pride v poštev, ker "slovenski del jugoslovanskega naroda" ne more živeti v posebni gospodarski in socialni strukturi. Prihodnost Jugoslavije lahko zgradi- jo na decentralističnem načelu, prek banovin, ki so "nekake duhovne posode moderne državne ureditve".338 Kramer je v jugoslovanski nacionalni enotnosti videl enakopravnost vseh njenih sestavnih delov – "plemen" (Slovencev, Hrvatov, Srbov). Zato je podobno kot leta 1928, ponovno opozoril na politično držo Srbov v doteda- 338 "Nastanek in politični razvoj Jugoslavije do današnjega dne", Mariborski večernik "Jutra", 11. 2. 1933, št. 34, str. 4. Dr. Albert Kramer (dLib, Zbirka upo- dobitev znanih Slovencev NUK) J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 86 njem jugoslovanskem političnem razvoju. Ozrl se je na nastanek Kraljestva SHS, ko so "prišli v novo državo bratje z juga z zmago ovenčanimi zastavami in trdili, da so vso državo zavzeli oni in da je zato njihova". Z Vidovdansko ustavo država tudi ni dobila imena Jugoslavija (pač pa Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev), ker se Srbi nikakor niso hoteli odreči svojega imena. Kot številčno najmočnejši so v strankarskem življenju na vse gledali s svojimi očmi. Vse je moralo imeti srbsko jedro, Slovenci in Hrvati naj bi bili le pomožne politične čete. Jugoslovansko usmerjene stranke so bile zanje le minorne organizaci- je. Diktatura onemogoča vračanje v "sistem nadoblasti enega plemena nad drugim".339 Kot druga ključna prvina politike slovenske JRKD/JNS je ostalo kulturno- bojno stališče. V Mariboru ga niso veliko izrekali, so pa pred občinskimi voli- tvami v večini občin Dravske banovine, 15. oktobra 1933, znova podali svoje razmišljanje o Katoliški cerkvi in politiki. S kulturnobojnim poudarkom je v čas po diktaturi stopila tudi mariborska katoliška stran.340 Liberalci so Cerkvi in njenemu delu priznavali ogromno poslanstvo, ki ga je prispevala k temeljem zahodne evropske kulture. Zato je Mariborski večernik "Jutra" skrbela škoda, ki bi nastala, če bi se omajala njena avtoriteta, kar se je žalibog vsaj deloma že zgo- dilo. To je povzročilo, v kolikor so bili dani pogoji, poseganje Cerkve v politiko, celo v najbolj vulgarno strankarsko politiko. Politični katolicizem so široko raz- vili v Avstro-Ogrski, na Bavarskem v Nemčiji, v Italiji, Belgiji, na Nizozemskem in v Španiji. V Jugoslaviji je zajel samo Slovence, medtem ko ga na Hrvaškem dosledno zavračajo.341 Mariborski večernik "Jutra" je opozarjal, da se je pogubnost poseganja Cerkve, ki bi morala biti le duhovna organizacija vseh katoličanov, v dnevno politiko, že zgodaj pokazala. Politikujoča duhovščina je izgubljala avtoriteto in njena delitev katoličanov po strankarski pripadnosti je povzročila nepopravlji- vo škodo za Cerkev in njeno poslanstvo. Za to, da vera peša, je tam, kjer do tega prihaja, kriva sama. V avstrijski dobi je bil najbolj škodljiv politični katolicizem na Kranjskem, sedaj pa je po vsej Sloveniji. V Avstriji je izvajal najhujši teror, ki je mejil že na zločinstvo. Kar se ni brezpogojno uklanjalo dik- tatu politikujoče duhovščine in njenih priganjačev, se je nekrščansko uničevalo moralno in materialno. Kristusov najzvišenejši nauk: 'Ljubite svojega bližnjega kakor samega sebe!՚ in ,Odpuščajte svojim sovražnikom!' se je spremenil v parolo: 'Sovražite vsakogar, ki ni z vami! Uničiti vsakogar, ki ni klerikalec!' Samo španska inkvizicija je divjala bolj kakor klerikalizem na bivšem Kranjskem in povsod 339 Prav tam. 340 Prim. "V prosvetne organizacije več življenja in dela", Slovenski gospodar, 30. 1. 1929, št. 5, str. 1. 341 "Poslanstvo katoliške cerkve in politika", Mariborski večernik "Jutra", 11. 10. 1933, št. 231, str. 1. 87 S H S tudia istorica lovenica tam, kjer se je kakorkoli uveljavil. Ta doba slovenske politične zgodovine je najtemnejša.342 Medtem ko je pod fašizmom v Italiji, nacizmom v Nemčiji in z revolucijo v Španiji politični katolicizem izgubil na môči, se del naše duhovščine znova poslužuje politike. Mariborski večernik "Jutra" je opozarjal, da prihajajoče voli- tve političnemu katolicizmu ponujajo nov razmah. Toda pridobivanje politične moči z zlorabljanjem vere in Cerkve onemogoča šestojanuarska prepoved poli- tičnih strank. Zato naj se duhovščina posveti svojemu duhovnemu poslanstvu med ljudstvom in ne povzroča razdora in sovraštva tako med veroizpovedmi kot med verniki iste veroizpovedi. To je v korist narodu in državi in moralne- mu poslanstvu Katoliške cerkve v Jugoslaviji.343 Na volitvah je katoliška stran doživela poraz, vendar je dosegla dober rezultat. Nasproti JNS je osvojila sedmi- no občin.344 A z "Mogočna zmaga JNS v Sloveniji" je poročilo o volitvah naslo- vil Mariborski večernik "Jutra".345 O izidu volitev sta kratko poročala Sloven- ski gospodar in Delavska politika.346 Mariborski večernik "Jutra" je bil po voli- tvah prepričan, da Slovenija "nikoli več ne bo ne črna ne rdeča".347 Ko je tudi po dopolnilnih senatnih volitvah 3. februarja 1935 (bile so v Ljubljani) katoli- ška stran izgubila proti JNS, je zapisal, "da je klerikalizem v Sloveniji že davno odigral svojo vlogo in izgubil povsod nekdanjo kruto zlorabljano zaupanje".348 Trditev je bila preuranjena. Ob volitvah sta se z navedbo volilnih rezultatov kratko ustavila tudi Slovenski gospodar in Delavska politika.349 Izstopajoči dogodki v prvih letih diktature Družbeno, idejno, narodnokulturno in politično življenje Maribora je v času po uvedbi diktature poleg upravno političnih sprememb in pojava JRKD/JNS 342 Prav tam. – Navedena Jezusova zapoved se točno glasi: "Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!" (Mt 19,19. – Sveto pismo Stare in Nove zaveze). Omenjeno Jezusovo učenje o odpuščanju sovražni- kom opozarja na splošni katoliški nauk o odpuščanju. Izhaja iz Jezusovega govora na gori, v katerem pravi: "Slišali ste, da je bilo rečeno: Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika. Jaz pa vam pravim: Ljubite svoje sovražnike in molíte za tiste, ki vas preganjajo, da boste postali sinovi svojega Očeta, ki je v nebesih." (Mt 5,43–44. – Sveto pismo Stare in Nove zaveze). 343 "Poslanstvo katoliške cerkve in politika", Mariborski večernik "Jutra", 11. 10. 1933, št. 231, str. 1. 344 Gašparič, SLS pod kraljevo diktaturo, str. 194, 195, 201, 210. 345 "Mogočna zmaga JNS v Sloveniji", Mariborski večernik "Jutra", 16.10. 1933, št. 235, str. 1. 346 "Izid občinskih volitev v Sloveniji", Slovenski gospodar, 18. 10. 1933, št. 42, str. 2; "Uradni izid [o] občin- skih volitvah v dravski banovini", Delavska politika, 18. 10. 1933, št. 83, str. 1. 347 "Konec laži o klerikalni premoči v Sloveniji", Mariborski večernik "Jutra", 17. 10. 1933, št. 236, str. 1. 348 "Nova zmaga nacionalne misli", Mariborski večernik "Jutra", 4. 2. 1935, št. 28, str. 1. 349 "Iz raznih držav: v naši državi: izid volitev v senat", Slovenski gospodar, 6. 2. 1935, št. 6, str. 1; "Izid sena- tnih dopolnilnih volitev", Delavska politika, 6. 2. 1935, št. 10, str. 1. J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 88 zaznamovalo še več drugih dogodkov. Trinajstega in 14. oktobra 1929 so obha- jali sedemdesetletnico mariborskega bogoslovja,350 15. novembra 1929 so pro- slavili papeževo zlato mašo in sedemdesetletnico prenosa sedeža lavantinske škofije v Maribor in 27. julija 1930 zlatomašniški jubilej škofa Karlina. Oktobra 1930 je znova nastopilo vprašanje uporabe nemškega jezika, ki se ga je na sejah občinskega sveta še vedno posluževal Julius Pfrimer. Mestni načelnik Juvan je na podlagi določbe poslovnika občinskega sveta z dne 16. decembra 1924, po kateri je bil poslovni jezik sveta slovenski, rabo nemškega jezika na sejah 3. oktobra 1930 prepovedal. Pfrimer se je proti tej odredbi 20. oktobra pritožil na kraljevsko bansko upravo Dravske banovine, ki je 17. novembra 1930 njegovo pritožbo zavrnila kot neutemeljeno. Nato se je pritožil še na upravno sodišče v Celju, ki je 2. decembra 1931 njegovo pritožbo prav tako zavrnilo kot neute- meljeno. Povedati velja, da Pfrimer ni bil edini mariborski Nemec, ki se v času med svetovnima vojnama kljub spremenjenemu državnemu okviru ni naučil slovenskega jezika.351 Leta 1930 sta bila še dva izstopajoča dogodka. Štirinaj- stega avgusta se je v Mariboru kratko ustavila skupina tristotih Čehoslovakov, ki so bili namenjeni na zagrebški evharistični kongres, 28. oktobra 1930 pa so obeležili 1500. letnico smrti sv. Avguština. Osemindvajsetega in 29. junija 1931 so pripravili slavnostne dneve mariborske sokolske župe.352 Novembra 1931 je prišlo do spremembe v upravljanju mesta. Po izstopu katoliške strani iz vlade 2. septembra 1931 so najprej 27. novembra Juvana razrešili s položaja člana banovinskega sveta,353 2. decembra pa še s položaja mariborskega mestnega načelnika. Mestni načelnik je postal nekdanji podžu- pan in mestni podnačelnik Franjo Lipold, novi mestni podnačelnik pa je postal socialist Rudolf Golouh.354 Raznoliko politično in drugo izstopajoče dogajanje je teklo naprej. Spomladi 1932 je prišlo do "mariborske oficirske afere", ko je skupina častnikov in podčastnikov, ki je bila v stiku z vodstvom KSJ na Dunaju pa tudi s Kominterno, načrtovala prevzem oblasti v mestu, a so jih odkrili in obsodili pred vojaškim sodiščem v Beogradu. Dva od zarotnikov so obsodili 350 "Sedemdesetletnica mariborskega bogoslovja", "Dopisi: Maribor", Slovenski gospodar, 16. 10. 1929, št. 42, str. 1–2, 10. 351 Fras, Mariborski župan Juvan, str. 99–100. 352 Prav tam, str. 101, 102; "Triumf sokolske ideje ob meji", Mariborski večernik "Jutra", 30. 6. 1931, št. 144, str. 1–2. 353 "Banove uredbe: objava o izpremembah v banovinskem svetu", Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine, 5. 12. 1931, št. 77, str. 1508. 354 "Spremembe pri mariborski občini", Jutro, 3. 12. 1931, št. 279, str. 1. 89 S H S tudia istorica lovenica na smrt, enega na 15 in pet na 10 let zaporne kazni, štiri pa so oprostili.355 Pet- najstega maja 1932 so proslavili 35. letnico I. delavskega kolesarskega društva 355 "Uradno poročilo 'Avale' o oficirski aferi v Mariboru", Delavska politika, 25. 5. 1932, št. 43, str. 1; "Mariborski častniki pred vojnim sodiščem v Beogradu", Mariborski večernik "Jutra", 16. 6. 1932, št. 135, str. 2: "Devet prevratnikov pred vojnim sodiščem", Mariborski večernik Jutra", 17. 6. 1932, št. 136, str. 2; "Mariborska oficirska afera pred vojnim sodiščem", Mariborski večernik "Jutra", 18. 6. 1932, št. 137, str. 2; "Proces proti častnikom mariborske garnizije, ki so pripravljali prevrat", Delavska politika, 18. 6. 1932, št. 49, str. 2; "Mariborski častniki pred vojnim sodiščem", Mariborski večernik "Jutra", 20. 6. 1932, št. 138, str. 2; "Obravnava proti častnikom mariborske posadke končana", Mariborski večernik "Jutra", 21. 6. 1932, št. 139, str. 2; "Razglasitev sodbe v oficirskem procesu", Delavska politika, 22. 6. 1932, št. 50, str. 1. Glej tudi France Filipič, "Noč od 16. na 17. april 1932", Večer, 17. 4. 1972, št. 90, str. 4; France Filipič, "Noč od 16. na 17. april 1932", Večer, 18. 4. 1972, št. 91, str. 4; France Filipič, "Noč od 16. na 17. april 1932", Večer, 19. 4. 1972, št. 92, str. 4; Andrej Zlobec, Častnik Kraljevine Jugoslavije (Ljubljana, 2010), str. 123–141; F.(rance) Fi.(lipič), "Mariborska afera", v: Enciklopedija Slovenije: 6, ur. Alenka Dermastia (Ljubljana, 1992), str. 409. L a v a n t i n s k i knezoškof Andrej Karlin (Wikimedia Commons) J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 90 v Mariboru,356 konec maja in v začetku junija 1932 pa sta Mariborski večernik "Jutra" in Slovenski gospodar pozvala k darovanju prispevkov za postavitev Krekovega spomenika v Ljubljani, za katerega se je zavzel obnovljeni odbor za njegov spomenik.357 Delavska politika je pobudo zavrnila. Opozorila je, da je bil Krek strankar, ki je ustanavljal krščansko socialne organizacije, da bi delavstvo 356 "Impozantna proslava 35letnice I. delavskega kolesarskega društva v Mariboru", Delavska politika, 18. 5. 1932, št. 40, str. 3. 357 "Velikemu sinu Jugoslavije v Slavo", Mariborski večernik "Jutra", 31. 5. 1932, št. 121, str. 2; "Društvene vesti: postavimo dr. Kreku spomenik!", Slovenski gospodar, 8. 6. 1932, št. 24, str. 8. Dr. Franjo Lipold (Wikimedia Commons) 91 S H S tudia istorica lovenica obdržal pri katoliški stranki in ga odvračal od socialističnega gibanja. Zato nihče, ki mu je pri srcu svobodni razvoj socialističnega delavskega gibanja, pri tem ne more sodelovati.358 Leta 1932 so po Sloveniji odmevale slovesnosti ob šestdesetletnici Antona Korošca, 12. maja, in sedemdesetletnici Slomškove smrti, 24. septembra. Slo- venski gospodar je pred Koroščevim jubilejem spomnil, da je vsa naša politič- na zgodovina zadnjih desetletij neločljivo povezana z njegovim imenom. Vse zavedne Slovence je pozval naj ustanove odbore za proslavo Koroščeve šest- 358 "Doma in po svetu: odbor za Krekov spomenik", Delavska politika, 1. 6. 1932, št. 44, str. 2. Slavnostni članek Slovenskega gospodar- ja ob šestdesetletnici dr. Antona Korošca ("60-letnica dr. Antona Korošca", Slovenski gospodar, 11. 5. 1932, št. 20, str. 1) J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 92 desetletnice in se na proslavah, pripravljenih v njegovo počastitev, oddolžijo svojemu voditelju, ki mu gre zahvala za velik del našega napredka, blagostanja in politične moči. Naj bodo izraz "hvaležnosti, vdanosti in zvestobe, ki jo čuti slovensko ljudstvo do svojega voditelja dr. Antona Korošca!"359 Po osrednji pro- slavi Koroščeve šestdesetletnice 8. maja 1932 v Unionovi dvorani v Ljubljani,360 je Slovenski gospodar Korošcu posvetil naslovnico, v kateri je spomnil, da je bil njegov glavni urednik tretjino svoje življenjske dobe – 20 let – od 1. maja 1898 do konca prve svetovne vojne. Njegova šestdesetletnica je obletnica dela med narodom, dela za narod in obenem dela samega naroda. Gospodar je pouda- ril Koroščevo vlogo v treh smereh tvornosti slovenskega naroda – politični, 359 "Društvene vesti: šestdesetletnica dr. Korošca", Slovenski gospodar, 27. 4. 1932, št. 18, str. 8. 360 "Slovenci slave svojega voditelja", Ponedeljski Slovenec, 9. 5. 1932, št. 19, str. 1–2; "Praznik slovenske hvaležnosti in zvestobe", Slovenec, 10. 5. 1932, št. 106, str. 3–4. Glej tudi Gašparič, SLS pod kraljevo diktaturo, str. 142–149. Dr. Anton Korošec – šestdesetletnik (Ilustrirani Slovenec, 8. 5. 1932, št. 19, str. 77) 93 S H S tudia istorica lovenica izobraževalni in gospodarski. Politično je pomenil boj za slovensko samoo- hranitev in samoodločbo, ki ga je vodil na čelu krščanske, nasproti liberalizmu ustvarjene politične organizacije. Izobraževalna, naše najkrepkejše in najbolj učinkovito narodnoobrambno sredstvo, je bilo vodenje Slovenske krščansko- socialne zveze od 29. novembra 1906 do 30. aprila 1919, gospodarska pa je bilo sodelovanje s Krekom pri organizaciji zadružništva, gmotne osnove narodnega obstoja. Na Štajerskem je bil njen najpomembnejši voditelj. Leta 1917 je postal predsednik Zadružne zveze, leta 1919 pa Glavne zadružne zveze v Beogradu. "Šestdesetletnica dr. Korošca nam je dala povod za stvarno pregledbo tvorne dejavnosti našega naroda na raznih življenjskih področjih in uspehov tega dela v zadnjih treh desetletjih. Čast narodu! Čast njegovemu voditelju!"361 Mariborski večernik "Jutra" in Delavska politika Koroščevega jubileja nista zabeležila. Tako kot so v Ljubljani z mogočno prireditvijo proslavili Koroščevo šestde- setletnico, so v Mariboru svečano obeležili sedemdesetletnico Slomškove smrti. Pred svečanostmi so se Slomškovemu spominu poklonili člani Zveze fantovskih odsekov (ZFO, nekdanjega Orla, ki so ga ukinili leta 1929), organiziranih v okvi- ru Prosvetnih zvez. Člane Fantovskih odsekov so imenovali tudi Slovenski fantje. Enajstega septembra 1932 so v štafeti tekli od Jesenic do Slomškovega groba v Mariboru. Teči so pričeli ob peti uri zjutraj in se ob 14. uri in 14 minut ustavili pri Slomškovem grobu. Tekli so devet ur in 14 minut, na več kot 200 pretečenih kilometrih pa se je izmenjalo 1.500 tekačev. H grobu je iz Šentilja v Slovenskih goricah pritekla tudi druga štafeta. Na pokopališču so jih ob veliki množici priča- kali škof Karlin, pomožni škof dr. Ivan Jožef Tomažič, prelat Franc Kovačič, člani stolnega kapitlja, nekdanji predsednik mariborskega òblastnega odbora Josip Leskovar in nekdanji mestni načelnik Alojz Juvan. Tekača obeh štafet sta listini, s katerimi sta pritekla, izročila zastopniku ZFO iz Ljubljane dr. Stanislavu Žitku, ki ju je po govoru izročil zastopniku Zveze iz Maribora Mirku Geratiču, da ju je prebral. Vsebina obeh poslanic je bila spesnjena molitev oziroma prošnja, v kateri so Slomška prosili za zavetništvo nad slovensko mladino in vsem slovenstvom. Nato je govoril pomožni škof Tomažič in fante navduševal s Slomškovimi bese- dami za vztrajno krepitev telesa in duše in jih svaril z njegovi izreki pred nevar- nostmi življenja.362 Sedemdesetletnico Slomškove smrti je v svečanem članku obeležil Slovenski gospodar.363 Prav tako se mu je poklonil Mariborski večernik "Jutra".364 Delavska politika je molčala. Spominske svečanosti ob sedemdesetle- 361 "60-letnica dr. Antona Korošca", Slovenski gospodar, 11. 5. 1932, št. 20, str. 1. 362 Fras, Mariborski župan Juvan, str. 114–115; "Slovenski fantje škofu Slomšku na grob", Ponedeljski Slovenec, 12. 9. 1932, št. 37, str. 2. 363 "Slomšek in kmečki narod: (ob 70 letnici smrti svetniškega vladike)", Slovenski gospodar, 21. 9. 1932, št. 32, str. 1. 364 "Dnevne vesti: Anton Martin Slomšek: k današnji sedemdesetletnici njegove smrti", Mariborski večer- nik "Jutra", 24. 9. 1932, št. 217, str. 2. J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 94 tnici Slomškove smrti so bile 24. in 25. septembra 1932. V soboto, 24. septembra, je Slovensko pevsko društvo Maribor ob sodelovanju Ljudskega odra in Katoliške mladine v Narodnem gledališču priredilo gledališko proslavo, v nedeljo, 25. sep- tembra, pa je bila dopoldne pontifikalna maša, ki jo je daroval škof Karlin. Nato so krenili na Slomškov grob, kjer so odkrili spominsko ploščo. Slomškove slove- snosti so zaključili s svečano rimsko procesijo.365 Dober mesec po Slomškovi slovesnosti so se v Mariboru poslovili od pomembnega javnega delavca in vidnega pripadnika katoliškega gibanja, rav- 365 Fras, Mariborski župan Juvan, str. 116. Slovenski gospodar ob sedemdesetlet- nici Slomškove smrti ("Slomšek in kmečki narod", Slovenski gospodar, 21. 9. 1932, št. 39. str. 1) 95 S H S tudia istorica lovenica natelja Tiskarne sv. Cirila ter nekdanjega občinskega svetnika, msgr. dr. Antona Jerovška. Umrl 31. oktobra 1932. Besede slovesa je pred krsto, postavljeno pred poslopjem tiskarne, 2. novembra 1932 spregovoril Anton Korošec. Po žalnih svečanostih so pokojnika prepeljali v njegov rojstni kraj Slovensko Bistrico, kjer so ga pokopali naslednji dan.366 Od Jerovška sta se poslovila tudi Mariborski večernik "Jutra" in Delavska politika.367 V naslednjih letih se je v Mariboru zvrstilo več izstopajočih dogodkov in odzivov na nastale politične razmere. Prvi je bil ob odmevni t. i. Slovenski deklaraciji oziroma ljubljanskih (tudi Koroščevih) punktacijah, federalistični državnopravni zahtevi, ki so jo v nekdanji SLS oblikovali 31. decembra 1932. Punktacije so zahtevale združitev med štiri države (Jugoslavijo, Italijo, Avstrijo in Madžarsko) razdeljenega slovenskega naroda v eno samo politično enoto, zato si morajo Slovenci v Jugoslaviji pridobiti tak položaj, da bo ta trajno privla- čil vse dele slovenskega naroda, ki živijo v drugih državah. Slovenskemu naro- du morajo biti v Jugoslaviji zagotovljeni njegova narodna individualnost, naro- dno ime, njegova zastava, etnična celovitost, razpolaganje z njegovimi lastnimi finančnimi sredstvi, njegova kultura in politična svoboda. To je mogoče le v svobodnem sporazumu Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki mora na demokratič- ni podlagi preurediti jugoslovansko državo v več enakopravnih enot. Ena od njih naj bi bila Slovenija.368 Punktacije so na vladajoči jugoslovanski unitaristič- ni strani vzbudile pravi ideološki in politični vihar, ki se mu je v Sloveniji na vso moč pridružila liberalna politika. Trdila je, da pomenijo poskus razkosa- nja Jugoslavije s pomočjo federacije, s tem pa "blazno" zahtevo, narodni greh in zločin.369 Posebej jih je obsodila tudi mariborska JRKD. Mariborski večernik "Jutra" je 12. januarja 1933 vprašal, "čemu torej novo beganje in vznemirjanje javnosti, ki je že zdavnaj pozabila na žalostne čase partizanske (strankarske – op. J. P.) demagogije?"370 "Zloglasne punktacije" je obsodil tudi kasneje.371 Poro- čal je tudi o napotitvi Antona Korošca in vidnih voditeljev nekdanje SLS v kon- 366 "Zadnja pot msgr. Dr. Jerovška", Slovenec, 3. 11. 1932, št. 252a, str. 2; "Pogreb g. ravnatelja msgr. Antona Jerovšeka", Slovenski gospodar, 9. 11. 1932, št. 46, str. 3. 367 "Dnevne vesti: dr. Anton Jerovšek", Mariborski večernik "Jutra", 2. 11. 1932, št. 249, str. 2; "Maribor: msgr. dr. Anton Jerovšek", Delavska politika, 5. 11. 1932, št. 89, str. 3. 368 Janko Prunk, Slovenski narodni programi: narodni programi v slovenski politični misli od 1848 do 1945 (Ljubljana, 1986), str. 221. 369 O tem glej podrobneje Jurij Perovšek, "Slovenski liberalci in narodno vprašanje v letih 1931– 1933", Prispevki za novejšo zgodovino 46, št. 1 (2006), str. 269–272. O punktacijah glej Izgubljeni spomin na Antona Korošca: iz zapuščine Ivana Ahčina, ur. Bojan Godeša in Ervin Dolenc (Ljubljana, 1999), str. 83–87 (dalje: Izgubljeni spomin na Antona Korošca); Gašparič, SLS po kraljevo diktaturo, str. 164–178; Andrej Rahten, Anton Korošec: slovenski državnik kraljeve Jugoslavije (Ljubljana, 2022), str. 337–342 (dalje: Rahten, Anton Korošec). 370 "Ljubljanske punktacije", Mariborski večernik "Jutra", 12. 1. 1933, št. 9, str. 1. 371 "Slovenci in kraljevina Jugoslavija", Mariborski večernik "Jutra", 12. 10. 1933, št. 232, str. 1. J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 96 finacijo, ki jo je zaradi punktacij 27. januarja 1933 zanje odredil režim.372 O tem sta poročala tudi Slovenski gospodar in Delavska politika.373 Večernik je poročal še o izročitvi posebne adrese, ki so jo v znak obsodbe punktacij in neomajne zvestobe kralju in Jugoslaviji oblikovali privrženci unitaristične države iz Slo- venije, in jo 3. marca 1933 predali kralju Aleksandru.374 V delegaciji so bili tudi predstavniki Maribora.375 Januarja 1933 so se v Mariboru odzvali tudi na tedanje težnje, izražena na avstrijskem Štajerskem po "vrnitvi Maribora". Mariborski večernik "Jutra" je nanje odgovarjal, da je Maribor zrasel in stoji na ozemlju, ki je bilo slovensko (slovansko) še predno je na Štajersko nad Semmeringom stopila nemška noga. Vprašal je, kdo je gradil Maribor, kdo ga je hranil in od koga je živel? – "Od Nem- cev? Nikoli!" Maribor je rasel iz dela slovenskih rok, črpal dobrine iz slovenskega ozemlja in po svoji trgovini, obrti in industriji živel od odjemalcev iz slovenske okolice in dežele. Mariborsko nemštvo je nastalo umetno. Nemci so prišli kot neželeni priseljenci, nemške družine so, razen redkih izjem, nastale v dveh, treh generacij priseljencev. Vse druge so posledica potujčevanja Slovencev. Maribor- sko nemštvo ni nič pomenilo za nemško kulturo. Kje je mariborsko nemško leposlovje, likovna in druga umetnost? Nikjer je ni, nemštvo se začenja šele pri obrtniku in trgovcu, saj je bil njegov cilj izključno le parazitsko izkorišče- valski in narodnopolitično zavojevalski. Njegovi pravi predstavniki so nemški obrtniki, trgovci, industrialci, zasebni uradniki, podjetniki in ljudje svobodnih poklicev ter slovenski renegati. Nemški Maribor naj bi obstajal le v domišljiji nemških drangovcev (podpornikov nemško nacionalne usmeritve Drang nach Osten – širjenja na vzhod), sedaj pa ga sploh nikjer ni. In če v Avstriji mislijo, da nas bodo še dolgo izzivali s svojimi pustolovskimi fantazijami o "nemškem Mariboru", bomo pač poskrbeli, da bo izginila še ta peščica Nemcev in "Nem- cev" v Mariboru in okolici.376 Poleg protipunktacijskega odziva in odgovora nemškoštajerskim težnjam po Mariboru se je tedanje politično dogajanje v mestu odrazilo tudi z razpustom Prosvetne zveze in vseh v njej včlanjenih društev, 17. februarja 1933; obenem so razpustili tudi Prosvetno zvezo in v njej včlanjena društva v Ljubljani. Prosvetni 372 "Internacija voditeljev SLS", Mariborski večernik "Jutra", 31. 1. 1933, št. 25, str. 1. 373 "Po zaključku lista došle vesti in novice: konfinirani bivši voditelji nekdanje SLS", Slovenski gospodar, 1. 2. 1933, št. 5, str. 11; "Konfinirani bivši voditelji nekdanje SLS", Delavska politika, 1. 2. 1933, št. 9, str. 1. – O Koroščevi konfinaciji glej Izgubljeni spomin na Antona Korošca, 87–103; Gašparič, SLS pod kraljevo diktaturo, str. 178–180; Rahten, Anton Korošec, str. 343–362. 374 "Izročitev slovenske adrese kralju", Mariborski večernik "Jutra", 4. 3. 1933, št. 52, str. 1. 375 "Dnevne vesti: odhod slovenske deputacije v Beograd", Mariborski večernik "Jutra", 3. 3. 1933, št. 51, str. 2. 376 "Mariborsko nemštvo nekdaj in sedaj", Mariborski večernik "Jutra", 31. 1. 1933, št. 25, str. 1. 97 S H S tudia istorica lovenica zvezi, ki sta bili eden od pomembnih organizacijskih stebrov nekdanje SLS,377 je razpustil liberalni ban dr. Drago Marušič. Odlok o razpustu mariborske Prosve- tne zveze je objavil Slovenski gospodar. Navajal je, da je do razpusta prišlo, ker se je Zveza "kot nepolitično društvo udejstvovala po svojih včlanjenih društvih tudi politično in strankarsko-politično ter s tem prekoračila svoj statutarni delokrog ter ravnala tudi zoper državni red".378 Leta 1933 je prišlo do spremembe tudi v verskocerkvenem življenju. Petega aprila 1933 je umrl lavantinski škof Andrej Karlin.379 Ob novici o njegovi smrti so na vseh javnih in večjih poslopjih obesili črne zastave, škofovo priljubljenost pa so pokazali mnogi kropilci iz Maribora ter bližnje in daljne mariborske oko- lice, ki so se poslovili od njega. Njegovo truplo je počivalo v škofijski kapelici do 10. aprila 1933, ko so zjutraj začeli pogrebne slovesnosti. Pomožni škof Toma- žič je ob asistenci stolnega kapitlja opravil blagoslovitvene obrede, nato se je pogrebni sprevod premaknil v stolno cerkev. Apostolski nuncij Pellegrinetti je ob asistenci mariborskih kanonikov daroval pontifikalno mrtvaško sv. mašo, stolnico pa so poleg škofov, zastopnika kralja brigadnega generala Svetozar- ja Hadžića, bana Marušiča in podbana Otmarja Pirkmajerja, zapolnili cerkveni dostojanstveniki in številni predstavniki vojaške in civilne oblasti, redovnice, pripadniki cerkvenih dobrodelnih in prosvetnih organizacij ter verniki. Po Pel- legrinettijevi daritvi je spregovoril ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, potem pa so zagrebški nadškof Antun Bauer, graški škof dr. Ferdinand Stanislaus Pawlikowski, krški škof dr. Josip Srebrnič in Rožman opravili posebne molitve za mir in pokoj pokojnega knezoškofa. Libero je pel nuncij Pellegrinetti. Iz stol- nice se je žalni sprevod med dvoredom zbrane množice odpravil proti poko- pališču na Pobrežju. Na čelu sprevoda je bila železničarska godba, sledili so ji učenci vseh mariborskih in bližnjih osnovnih šol, dijaki mariborskih srednjih šol, vojaška godba, zastave mariborskih katoliških organizacij, pevci Ipavčeve župe s pevovodjo Janezom Evangelistom Gašparičem, Marijina družba, usmi- ljenke in šolske sestre, bogoslovci in skoraj 200 duhovnikov lavantinske škofije. Za njimi so bili celoten lavantinski kapitelj, zastopniki ljubljanskega kapitlja, stiški opat dr. Avguštin Kostelec, prior križarskega reda Valerijan Janez Učak, nuncij Pellegrinetti, nadškof Bauer, škofje Pawlikowski, Srebrnič, Rožman in Tomažič ter zastopniki tržaške, krške in đakovske škofije msgr. Bruno Kratzig, msgr. Valentin Podgorc in kanonik dr. Anton Slamič. Za vozom s krsto so nosili pokojnikova odlikovanja, sledil je voz s sorodniki, nato je hodilo domače ose- 377 Gašparič, SLS pod kraljevo diktaturo, str. 79–80. 378 "Iz raznih držav: v naši državi: razpust Prosvetne zveze", Slovenski gospodar, 1. 3. 1933, št. 9, str. 2. 379 "Zadnje spremstvo škofa dr. Andreja Karlina", Slovenski gospodar, 12. 4. 1933, št. 15, str. 2; "Dnevne vesti: lavantinski vladika dr. Andrej Karlin", Mariborski večernik "Jutra", 6. 4. 1933, št. 79, str. 2; "Maribor: mariborski škof umrl", Delavska politika, 8. 4. 1933, št. 28, str. 3. J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 98 bje škofijskega dvorca. Sledili so vozovi civilnih in vojaških dostojanstvenikov, za njimi so hodili ugledni Mariborčani, zastopniki mestne občine, sodišča in drugih uradov in organizacij. Pred Karlinovo grobnico je zadnje obrede opravil nadškof Bauer.380 Nato se je začel razhod "tisočerih, ki so posodili obče prilju- bljenemu nadpastirju zadnjo pot iz ljubezni ter spoštovanja in v trdnem zau- 380 "Maribor se poslavlja od vladike Andreja", Slovenec, 11. 4. 1933, št. 84, str. 3; "Dnevne vesti: zadnja pot lavantinskega vladike", Mariborski večernik "Jutra", 10. 4. 1933, št. 82, str. 2; "Zadnje spremstvo škofa dr. Andreja Karlina", Slovenski gospodar, 12. 4. 1933, št. 15, str. 2. Lavantinski škof dr. Ivan Jožef Tomažič (Wikimedia Commons) 99 S H S tudia istorica lovenica panju na – svidenje!"381 Mariborski večernik "Jutra" je svoje poročilo o zadnji Karlinovi poti, ki ga je podnaslovil "ogromna in veličastna udeležba pri pogre- bu", končal z besedami: "Njegovo truplo je sprejela slovenska zemlja, na kateri je deloval tako dolga leta, za katero se je toliko žrtvoval, toliko trpel in jo tako iskreno ljubil. Zato ga bo vse verno ljudstvo ohranilo v večnem spominu."382 O Karlinovi smrti je poročala tudi Delavska politika.383 Na dan, ko je Slovenski gospodar poročal o pogrebnih slovesnostih in zadnji poti škofa Karlina, so na njegovi prvi strani objavili tudi sporočilo, da se je 2. aprila 1933 začelo sveto leto, ki bo trajalo do 2. aprila 1934, in ga je Pij XI. razglasil kot 1900. obletni- co Kristusovega trpljenja in smrti.384 Karlina je nasledil dotedanji pomožni škof Tomažič.385 O njegovem imenovanju so poročali tako na katoliški kot na libe- ralni strani.386 Delavska politika mu ni namenila pozornosti. V Mariboru so leta 1933 z mogočno manifestacijo obeležili tudi petnaj- stletnico osvoboditve mesta. Osrednja osebnost slavnosti, ki je potekala dva dni, 18. in 19. novembra,387 je bil general Maister. Bil je tudi častni predsednik Odbora proslave.388 Devetnajstega novembra 1933 se je v govoru na balkonu mestnega magistrata spominjal prelomnih novembrskih dni leta 1918. Govor je končal s spominom na svoje mrtve borce, ki so s krvjo zarisali in s smrtjo zapečatili meje svoje rodne zemlje. Dejal je: Vsako leto, kadar se v novembru in decembru spominjam naših obrambnih bojev, vidim v duhu svoje mrtve junake, ki se kakor senca pretipajo do državnih mejnik- ov, jih preizkušajo, če stoje še tako trdno, kakor leta 1918., ko smo jih združeni postavljali. In slišim jih, kako me med seboj v strahu tehtajo: 'Ali bo Maister z našimi zvestimi tovariši vedno branil te naše mejnike?' In jaz jim odgovarjam, kakor da bi bil kakor nekdaj med njimi: 'Ne bojte se bratje! Bom jih branil, jaz in moji borci, z njimi pa vsi oni, ki so od nas prevzeli sveto dediščino stražarjev naše meje. In to je vsa slavna jugoslovenska vojska, na čelu ji sam naš presvitli junaški vladar. In temu navdušenemu stražarju naših meja v našem Mariboru zakličimo: Živel Nj. Vel. kralj Aleksander!'389 381 "Zadnje spremstvo škofa dr. Andreja Karlina", Slovenski gospodar, 12. 4. 1933, št. 15, str. 2. 382 "Dnevne vesti: zadnja pot lavantinskega vladike", Mariborski večernik "Jutra", 10. 4. 1933, št. 82, str. 2. 383 "Maribor: mariborski škof umrl", Delavska politika, 8. 4. 1933, št. 28, str. 3. 384 "33–1933: Jubilej Križa", Slovenski gospodar, 12. 4. 1933, št. 15, str. 1. 385 "Prevzvišeni g. dr. Ivan Tomažič, novi škof lavantinski", Slovenski gospodar, 5. 7. 1933, št. 27, str. 1. 386 "Dnevne vesti: doktor Ivan Tomažič lavantinski škof", Mariborski večernik "Jutra", 30. 6. 1933, št. 145, str. 2. 387 "Veličastna proslava petnajstletnice osvobojenja Maribora", Mariborski večernik "Jutra", 20. 11. 1933, št. 264, str. 3; "Novice: proslava 15letnice osvoboditve Maribora", Slovenski gospodar, 22. 11. 1933, št. 47, str. 3; "Jugoslovani!" Borba, 17. 11. 1933, št. 24, str. 1. 388 "Mariborske vesti: 15letnica osvoboditve Maribora", Slovenec, 28. 10. 1933, št. 247, str. 4. 389 "Ob 15letnici bojev in zmage", Borba, 24. 11. 1933, št. 25, str. 1. J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 100 Po Maistrovem govoru je mestni načelnik Franjo Lipold na balkonu mestnega magistrata Maistru izročil diplomo častnega meščanstva. Maistra je mariborski občinski svet ob sprejemu v občinsko zvezo Maribor 11. maja 1933 za njegove zasluge, ki jih je pridobil za priključitev Maribora Jugoslaviji, imeno- val za mariborskega častnega meščana.390 Bil je prvi slovenski mariborski častni 390 "Seja mestnega občinskega sveta", Mariborski večernik "Jutra", 12. 5. 1933, št. 108, str. 1. Poročilo Mariborskega večernika "Jutra" o proslavi petnajstlet- nice osvoboditve Maribora ("Veličastna proslava petnajstlet- nice osvobojenja Maribora", Mariborski večernik "Jutra", 20. 11. 1933, št. 264, str. 3) 101 S H S tudia istorica lovenica meščan.391 V znak trajnega priznanja je Maistru izročil hrastov ščit, na katerem je bil med bakrenimi okovi pod mariborskim mestnim grbom izrisan posvetilni napis: "Generalu Rudolfu Maistru, častnemu meščanu mesta Maribora, 11. maja 1933." Potek slavnosti je prenašal tudi ljubljanski Radio.392 Maister je ob pet- najstletnici priključitve Maribora doživel še eno priznanje. Kralj Aleksander ga je odlikoval z visokim odlikovanjem reda sv. Save I. stopnje.393 Petnajstletnico osvoboditve Maribora sta omenila tudi Slovenski gospodar in Delavska politi- ka.394 Leto zarez 1934 in čas do sredine tridesetih let Prišlo je leto velikih zarez in izstopajočih dogodkov. Devetindvajsetega marca 1934 je Maister praznoval šestdeset let. Njegov jubilej sta obeležila liberalna stran in mariborsko gibanje borbašev.395 Mariborski večernik "Jutra" je pouda- ril, da slovenska zgodovina ne pozna takih dejanj, kakor je bilo Maistrovo. Maister je ustvaril mojstrovino. Ne s peresom skrivljenega diplomata, z mečem vzravnane- ga vojaka-generala nam je potegnil mejo skoraj točno tam, kjer se je ustavilo potujčevanje naše slovenske štajerske zemlje. In če ta meja še ni popolnoma točna, če je na oni strani še nekaj duš našega naroda, ni zakrivil on; zakrivili so tisti, ki so s peresom korigirali njegovo z mečem potegnjeno mejo. /…/ Tako ne slavimo danes samo šestdesetletnico pesnika in generala, temveč tudi šestdesetletnico velikega oblikovalca usode Slovencev ali vsaj njihove tretjine.396 Nihče ni vedel, da se bodo kmalu znova srečali z Maistrovo osebnostjo. Preden se je to zgodilo pa je v Mariboru prišlo do pomembnega srečanja. Šti- riindvajsetega junija 1934 so ga obiskali člani Društva prijateljev Slovenskih 391 "Mariborske vesti: spomenik velikemu možu", Slovenec, 2. 8. 1934, št. 178, str. 4. 392 "Veličastna proslava petnajstletnice osvobojenja Maribora", Mariborski večernik "Jutra", 20. 11. 1933, št. 264, str. 3; "Maribor v spominih na zarjo svobode", Jutro: ponedeljska izdaja, 20. 11. 1933, št. 47, str. 1; "Maribor praznuje 15letnico osvobojenja", Ponedeljski Slovenec, 20. 11. 1933, št. 47, str. 3. 393 "Visoko odlikovanje generala Maistra", Jutro, 10. 12. 1933, št. 288, str. 1; "Dopisi: general Rudolf Maister", Bojevnik, 15. 12. 1933, št. 12, str. 5. 394 "Novice: proslava 15letnice osvoboditve Maribora", Slovenski gospodar, 22. 11. 1933, št. 47, str. 3; "Maribor: naše delavstvo k proslavi Maribora", Delavska politika, 25. 11. 1933, št. 94, str. 3. 395 "Dnevne vesti: Maribor svojemu osvoboditelju ob njegovi 60-letnici", "General Rudolf Maister: ob šest- desetletnici našega pesnika in osvoboditelja", Mariborski večernik "Jutra", 29. 3. 1934, št. 72, str. 2, 3; "Dnevne vesti: lep družabni večer Maistrovih borcev", Mariborski večernik "Jutra", 23. 4. 1934, št. 92, str. 2; "Dragi naš osvoboditelj!", Borba, 29. 3. 1934, št. 13, str. 1. 396 "General Rudolf Maister: ob šestdesetletnici našega pesnika in osvoboditelja", Mariborski večernik "Jutra", 29. 3. 1934, št. 72, str. 3. J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 102 goric, ki je med Ljubljančani gojilo prijateljstvo do štajerske obmejne pokrajine. Pokrovitelj izleta je bil predsednik ljubljanskega mestnega sveta dr. Dinko Puc, ki je v Maribor prispel na čelu njegovega zastopstva. Maribor je ljubljanske goste – bilo jih je prek tisoč – svečano sprejel. "Že dolgo ni videl obmejni Maribor tako veličastnega sprejema in so le redki gosti, ki bi bili deležni tolike prisrč- nosti in ljubezni", je zapisal Mariborski večerni "Jutra".397 Slovenski gospodar in Delavska politika obiska nista zabeležila. Mestna občina in številni hišni pose- stniki so razobesili narodne trobojnice, na mariborskem kolodvoru so ljubljan- ske izletnike pričakali predsednik mestnega sveta Franjo Lipold z mariborskim mestnim svetom in predstavniki mariborskega javnega življenja – okrajnima glavarjema Milanom Makarjem in Ivanom Senekovičem, vodjem mariborske- ga državnega tožilstva dr. Matkom Zorjanom, predsednikom Tujsko-prome- tne zveze dr. Ivanom Jančičem, ravnateljem Putnika Josipom Loosom, pred- sednikom Aero-kluba in Glasbene matice Josipom Tominškom in drugimi. Na lokomotivi vlaka, ki je privozil iz Ljubljane, je čakajoče pozdravil napis "Živel Maribor!"398 Ljubljanski obisk Maribora je imel poseben pomen. Na to je dan pred njim opozoril urednik Mariborskega večernika "Jutra" Radivoj Rehar. Pojasnil je, da v predvojni in vojni dobi, ko je avstrijska ponemčevalna praksa v mestu ustvarila nemško vladajočo večino, med Mariborom in slovenskim narodnim ter kultur- nim središčem Ljubljano skoraj ni bilo neposrednih stikov. Mesti sta si bili bolj daleč kot Beograd in Petrograd. In tudi po vojni, ko je Maribor dobil slovensko podobo in je tudi notranje postal resnično središče svoje slovenske okolice ter obmejnega ozemlja med Pohorjem, Bočem, Rogaško Slatino in Muro, zbliževa- nje med Mariborom in Ljubljano ni napredovalo, kot bi moralo po vseh naro- dnih, kulturnih, političnih in gospodarskih zakonih. Nasprotno, po eni strani se je med njima pojavilo nasprotovanje, po drugi pa je ostalo skoraj nerazumljivo omalovaževanje. Nato je razdelitev na mariborsko in ljubljansko òblast ustva- rila ostro ločnico, ki jo je odpravila šele ustanovitev slovenske Dravske banovi- ne. Tedaj pa je zopet Maribor bojevito gledal v Ljubljano, ki mu je vzela položaj pokrajinskega glavnega mesta.399 In če je boj Maribora proti Ljubljani temeljil v prestižnih razlogih, se je pri Ljubljani kazala nerazumljiva veličavost, ki je Maribor krivično in škodljivo omalovaževala. "Le prečesto smo z užaljenostjo v duši opažali, da je Ljublja- ni več mali Kranj nego veliki Maribor", je zapisal Rehar. Ljubljana je dosledno pozabljala, da šteje Maribor s svojo neposredno okolico več kot 50.000 ljudi, 397 "Dnevne vesti: bratski objem Maribora in Ljubljane", Mariborski večernik "Jutra", 25. 6. 1934, št. 143, str. 2. 398 Prav tam. Prim. tudi "Dnevne vesti: Mariborčani!", Mariborski večernik "Jutra", 23. 6. 1934, št. 141, str. 2. 399 -r. (Radivoj Rehar), "Beseda ob obisku Ljubljane", Mariborski večernik "Jutra", 23. 6. 1934, št. 141, str. 1. 103 S H S tudia istorica lovenica ima veliko industrijo, visoko razvito trgovino in obrt, vrsto šol, Narodno gleda- lišče, Glasbeno matico, časnike in vse za Slovence važna društva ter druge orga- nizacije in institucije. To je šlo celo tako daleč, da se je s slovenskim gledališčem mislilo samo na ljubljansko, da so bili s slovenskim petjem mišljeni samo lju- bljanski zbori, da je s slovenskim kulturnim in gospodarskim delom razumljena samo Ljubljana. Tako smo opažali, da je Maribor za slovensko metropolo nekje na koncu sveta, kot npr. Nome na Aljaski, in prav tako nepomembno kot ono. In to tisti Maribor, ki je na severu glavni branik slovenske zemlje in s tem tudi njene metropole, Ljubljane. Za Ljubljano mariborskega kulturnega dogajanja sploh ni, za mariborski dnevni, revialni in knjižni tisk se ne meni in ga skoraj ne pozna, pa tudi Mariboru ljubljanski, razen dnevnikov, ni tisto, kar bi moral biti. Mariborska snovanja in prizadevanja Ljubljana zviška omalovažuje, za ljubljan- ska pa Maribor nima zadostnega razumevanja. In vendar Slovenije danes ni ne brez Ljubljane ne brez Maribora in tudi Ljubljane ni brez Maribora in Maribora ne brez Ljubljane.400 Tako smo morali čakati polnih petnajst let, da se je Ljubljana zganila in – obišče Maribor. To bo po ustanovitvi Jugoslavije prva prava vez za tesnejše med- sebojno spoznavanje obeh mest. Koliko bo med temi našimi dragimi gosti takih, ki bodo prvič videli naše mesto in njegovo prekrasno okolico! Koliko jih bo, ki bodo jutri prvič doumeli šele do pravega dna, da se osvobojena slovenska zemlja ne širi samo okoli Ljubljanskega gradu in Šmarne gore, ampak sega daleč gori na severovzhod, celo tja v panonsko nižino! Tako bo jutrišnji obisk Ljubljančanov v Mariboru in njegovi okolici več ko le izletniškega pomena, bo vzpostavitev žive vezi med obema svobodnima sloven- skima središčema, vzpostavitev vezi duš in src. Naj bi ta vez postala trajna, naj ne bi izginila z vlakom, ko bo zapustil naš glavni kolodvor, in kar je še bolj važno, naj bi pomenila konec dosedanje vsestranske odtujenosti! Maribor želi to iz vsega srca, zato pozdravlja v obisk prihajajočo Ljubljano! Pozdravljena, metropola slovenska!401 Ljubljanskim izletnikom so gostitelji pripravili razgiban ogled mariborske okolice. Del se jih je odpravil na Pohorje, močna skupna Ljubljančanov se je s številnimi Mariborčani podala v Šentilj, druge skupine pa na Falo, v Ruše, Lim- buš, k Sv. Martinu pri Vurbergu, v Slovenske gorice in k Sv. Urbanu. Popoldne so jim v kazinski dvorani priredili zakusko, zvečer pa so se izletniki odpravili domov z obljubo, da še pridejo.402 Ljubljanski obisk je ob opozorilih mariborske 400 Prav tam. 401 Prav tam. 402 "Dnevne vesti: bratski objem Maribora in Ljubljane", Mariborski večernik "Jutra", 25. 6. 1934, št. 143, str. 2. J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 104 strani na kočljive značilnosti v medsebojnem odnosu obeh mest predstavljal korak k njuni neobremenjeni povezanosti. Ne glede na vse okoliščine, ki so spremljale razmerje med mestoma, so ga storili. Danes je bolj ali manj poza- bljen, tedaj pa je bil eden od sicer poznih, a vendarle storjenih premikov v povojnem zbliževanju Slovencev. Nato je v življenje Maribora in Slovenije zarezala Maistrova smrt. Našla ga je 26. julija 1934 na njegovem posestvu na Uncu pri Rakeku. Naslednji dan so mrtvega generala pripeljali v Maribor, kjer so ga 29. julija 1934 pokopali. K slo- vesu od Maistra se je popoldne na Glavnem trgu zbralo nad 25.000 ljudi. Med njimi so Maistra na njegovi zadnji poti spremili zastopnik kralja Aleksandra vojaški poveljnik Maribora brigadni general Svetozar Hadžić, zastopnik voj- nega ministra polkovnik Božidar Putniković, poveljnik 45. pehotnega polka generalštabni polkovnik Đorđje Glišić, oddelek 32. artilerijskega polka v popol- ni opremi, celotni mariborski častniški zbor in z njim rezervni častniki, Mai- strovi borci, člani povojnega Narodnega sveta za Štajersko, ban Drago Marušič in njegov namestnik Pirkmajer, sreska načelnika Makar in Senekovič, maribor- ski občinski svet z mestnim načelnikom Franjem Lipoldom, senator Miroslav Ploj, narodni poslanci Karol Gajšek, Anton Krejči, inž. Franc Pahernik, Lovro Petovar, Ljudevit Pivko, Rasto Pustoslemšek in Jakob Zemljič, vodja maribor- ske policije Svetislav Radošević, vodja obmejne policije Stevo Krajnović, zasto- pniki ljubljanske, celjske, ptujske, kamniške, rakeške, unske, marenberške in drugih občin, zastopnik pravoslavne cerkvene občine prota Petar Trbojević, muslimanski mufti, predstavniki samoupravnih in državnih organov, Sokoli s starostjo ljubljanske sokolske župe dr. Josipom Pipenbacherjem in tajnikom Stanetom Flegarjem, sokolska konjenica, četa Narodne Odbrane, mornariška sekcija Jadranske straže, predstavniki Ciril-Metodove družbe, kluba Koroških Slovencev, društev Jadran in Nanos, akademskih društev Jadran, Triglav in Danica, Kluba mariborskih književnikov, Slovenskega ženskega društva, Zdru- ženja trgovcev in obrtnikov, Narodne strokovne zveze, Slovenskega lovskega društva, gasilcev, športnih klubov Maribor, Železničar, Maraton in Perun, žele- zničarjev, zastopniki finančnih organov, orožniki, kaznilniški pazniki, poštarji, mariborski združeni pevski zbori in mariborska vojaška godba.403 Generalova krsta je bila postavljena na odru v prehodu pod mestnim magi- stratom. Preko dneva je mimo nje stopilo okoli 15.000 ljudi. Ko je na Glavni trg prispel ban Marušič, je škof Tomažič ob mnogoštevilni asistenci duhovšči- ne pred magistratom blagoslovil zemeljske ostanke generala Maistra. Po žalni molitvi je h krsti stopil predsednik mariborskega mestnega sveta Lipold, ki je v svojem govoru poudaril: "S Tvojim delom, dragi general, je bila srečno zaklju- 403 "Maribor se je poslovil od svojega voditelja", Mariborski večernik "Jutra", 30. 7. 1934, št. 170, str. 3. 105 S H S tudia istorica lovenica čena doba dolgoletnih nacionalnih bojev, ki jih je vodil tedaj naš narod pod najtežjimi pogoji proti udušljivi premoči sovražnih sil."404 Po opravljenem obredu na Glavnem trgu se je med razmaknjeno množi- co razvil veličasten sprevod do mestnega pokopališča na Pobrežju. V žalnem sprevodu je bilo okoli 10.000 ljudi. Zvonovi vseh mariborskih cerkva so zvonili ves čas pogrebne svečanosti. Pred odprtim grobom je pogrebni obred opravil škof Tomažič. Ob njegovem zaključku je Maistru zaželel, naj ga poleg najvišjih odlikovanj, ki so mu jih podelili, "kralj kraljev vsemogočni Bog pri sebi odlikuje z večno srečnim življenjem. Tako bodi in tako naj se zgodi!"405 O Maistrovi smrti in pogrebu je poročal tudi Slovenski gospodar, Delavska politika pa je o njegovi smrti objavila kratko zabeležko.406 Jeseni je bil v Mariboru poseben verskocerkveni dogodek. Sedmega in 8. septembra 1934 se je zbral škofijski evharistični shod. V Slovenskem gospodar- ju ga je napovedal škof Tomažič, ki je v razglašenem svetem letu in ob osem- 404 "Maistra-Vojanova zadnja pot in zadnje domovanje v Mariboru", Jutro, 29. 7. 1934, št. 172, str. 1; "Maribor se je poslovil od svojega voditelja", Mariborski večernik "Jutra", 30. 7. 1934, št. 170, str. 3. 405 Prav tam. 406 "Osvoboditelj Maribora †", Slovenski gospodar, 1. 8. 1934, št. 31, str. 3–4; "General Rudolf Maister mrtev", Delavska politika, 28. 7. 1934, št. 59, str. 3. Poslovilni obred na Glavnem trgu pred mariborskim magistratom ob Maistrovem pogrebu 28. julija 1934 (UKM, Domoznanska digitalna zbirka) J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 106 desetletnici razglasitve verske resnice o Marijinem brezmadežnem Spočetju za vso škofijo zaželel versko obnovo po Evharistiji.407 Pred kongresom je poz- dravil njegove udeležence z besedami "Kristus je večni Kralj našega naroda".408 Prvi dan kongresa so izobražencem vseh poklicev ter možem, ženam, fantom in dekletom predavali spiritual mariborskega bogoslovja Anton Karo, Franc Sušnik, profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani dr. Franc Ksaver Lukman, glav- ni urednik Slovenca dr. Ivan Ahčin, predsednik škofijskega odbora lavantinske Katoliške akcije Franc Jerebič, Josip Jeraj, ravnatelj realne gimnazije Ivan Pri- jatelj, katehet na državnem učiteljišču Pavel Živortnik, ravnateljica dekliške meščanske šole Antonija Stupica, gojenka šole za socialno skrbstvo v Bouvi- gnevu na Nizozemskem (šole za redovnice-katehistinje) Milica Grafenauer, katehet v župniji Sv. Magdalena v Mariboru dr. Jožef Meško, nekdanji poslanec SLS Marko Krajnc, urednik revije Naš dom Mirko Geratič, dekan dekanata sv. Lenart v Slovenskih Goricah Franc Gomilšek, Slavica Horvatič in katehistinja Evharističnega križarstva na Betnavi pri Mariboru Olga Sadravec.409 Osmega septembra 1934 se je v Mariboru zbralo 40.000 ljudi. Na Glavnem trgu so pri Marijinem spomeniku pripravili oltar, zastopniki oblasti, mestne občine in drugi visoki gostje pa so skupaj z množico ob njem pričakali škofa Tomažiča. Spremljali so ga šibeniški škof dr. Jeronim Mileta, stolni kapitelj, ptuj- ski prošt, celjski opat, konjiški arhidiakon, varaždinski prošt ter 120 duhovni- kov in bogoslovcev. Po evangeliju je Tomažič spregovoril množici in obsodil duhovno temo modernega sveta. Očete, matere, gospodarje in gospodinje je pozval, naj v zvestobi Bogu pridobivajo moč in milost, da bo v njihovih domovih in družinah živela vera, in da bo tam cvetelo versko življenje. Govor je zaključil: Evharističnemu Kralju, Gospodu Jezusu, ki je v sveti Hostiji naš Bog med nami, naš Zveličar in Odrešenik, naš najboljši Prijatelj in Pomočnik, naš brat in sotrpin, pa tudi naš bogati Plačnik za vse, kar zanj storimo ali trpimo, Njemu, ki nam je v sveti Hostiji Luč, Resnica, Pot, Življenje; Njemu, ki v daritvi svete maše za nas in namesto nas daje Bogu dolžno češčenje in zahvalo in zadoščenje, da nam prosi odpuščenje grehov in vse potrebne milosti: Njemu, ki je v svetem obhajilu hrana našim dušam za večno življenje – Njemu čast in slava, Gloria, Hosana, Aleluja na veke vekov. Amen.410 407 "Evharistični shod v Mariboru", Slovenski gospodar, 20. 6. 1934, št. 25, str. 1. 408 "7. IX. 1934 (…) 9. IX. 1934: evharističnemu Kralju!", Slovenski gospodar, 5. 9. 1934, št. 36, str. 1. 409 "Veličasten potek evharističnega kongresa v Mariboru", Slovenski gospodar, 12. 9. 1934, št. 37, str. 1. O Milici Grafenauer glej Darja Mihelič, "J'accuse: ali kako popraviti po vojni storjene krivice?", Zgodovina za vse: vse za zgodovino 4, št. 1 (1997), str. 72–73. 410 "Veličasten potek evharističnega kongresa v Mariboru", Slovenski gospodar, 12. 9. 1934, št. 37, str. 1–3. 107 S H S tudia istorica lovenica Po maši so na Slomškovem trgu posvetili Lavantinsko škofijo presvetemu Srcu Jezusovem in nato odšli na Slomškov grob. Slovenski gospodar je poročilo o kongresu zaključil s pohvalo Lavantincem, "ki so tokrat dokazali, da so res katoliški kristjani in da so prišli se poklonit evharističnemu Kralju miru in brat- ske ljubezni!"411 Škofijski evharistični kongres je bil največja dotedanja množič- na verska manifestacija v Mariboru.412 Mariborski večernik "Jutra" in Delavska politika o kongresu nista poročala. 411 Prav tam. O evharističnem kongresu v Mariboru leta 1934 glej tudi Fras, Mariborski župan Juvan, str. 118. 412 Fras, Mariborski župan Juvan, str. 118. P o z d r a v e v h a r i s t i č n e m u Kristusu ob š k o f i j s k e m evharističnem shodu 7. in 8. septembra 1934 v Mariboru ( " E v h a r i s t i č n e m u Kralju!", Slovenski gospodar, 5. 9. 1934, št. 36, str. 1) J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 108 Jeseni je žalost znova zagrnila mesto in tedaj tudi državo. Kralj Aleksander je 9. oktobra 1934 kot žrtev atentata v Marseillu izgubil življenje.413 Maribor je zajelo splošno žalovanje.414 "Kakor vdova je v trpki boli zaječala domovina", je zapisal Slovenski gospodar.415 Od kralja so se poslovili na žalni in prvi izredni seji mestnega sveta 11. oktobra 1934. Sejo so prenašali po zvočnikih na Glav- nem trgu, kjer se je zbralo nad 15.000 ljudi. Prisostvovali so ji vsi predstavniki mariborskega javnega življenja. Žalni govor je imel mestni predsednik Lipold. Pokojnega kralja je orisal kot državnika, ki je dogradil notranje združeno Jugoslavijo in "zoblikoval jugoslovansko dušo in jugoslovansko srce". V imenu mestnega sveta je izrekel sožalje kraljici Mariji in sinu, kralju Petru II., in prebral sožalna telegrama predsedniku vlade Nikoli Uzunoviću in maršalatu Dvora. Petru je zaželel, naj mu bo usoda mila in naklonjena. Zaželel mu je Božjega bla- goslova. Po govoru je stopil na balkon mestnega magistrata in se zahvalil zbra- ni množici, da je v tolikšnem številu dala svečani žalni seji velik manifestativni značaj. Nato je izrekel neomajno zvestobo in vdanost kralju Petru, ki naj dovrši delo svojega velikega očeta.416 Spominu pokojnega kralja so se poklonili tudi na veliki žalni manifestaciji vseh mariborskih nacionalnih organizacij, ki jo je 13. oktobra 1934 pripravila Narodna obrana.417 Na dan kraljevega pogreba, 18. oktobra 1934, so se v Mariboru v vseh cer- kvah z dopoldanskimi žalnimi mašami, pontifikalno žalno mašo v stolnici, ki so se je udeležili vojaški, državni in predstavniki vsega mariborskega javne- ga življenja, častno salvo vojaške čete po maši, zbrano 20.000 glavo množico popoldne na Glavnem trgu, zvonjenjem zvonov v času polaganja pokojnega kralja v grobnico med 14.00 in 14.30 uro, sočasnim splošnim petminutnim molkom, zastojem vsega prometa in dela, petjem žalnega korala, razvrščeno šolsko mladino z učiteljskimi in profesorskimi zbori, častno četo 45. pehotne- ga polka, člani mestnega sveta, magistratnimi uslužbenci, duhovščino, častni- ki mariborske garnizije, rezervnimi častniki, Maistrovimi borci, predstavniki Narodne obrane, Sokolov, Jadranskih stražarjev, koroških Slovencev, državnih nameščencev, gospodarskega življenja, delavstva, ženskih društev, gasilcev in drugih društev ponovno poklonili kralju Aleksandru. Med zbranimi na Glav- nem trgu so bili škof Tomažič, stolni prošt dr. Maksimiljan Vraber, pravoslavni prota Trbojević, mestni poveljnik general Hadžić, oba okrajna glavarja Sene- 413 "Jugoslovanskemu narodu!", "Strašno dejanje v Marseilleu", Mariborski večernik "Jutra", 10. 10. 1934, št. 230, str. 1, 2; "† Kralj Aleksander I.", Slovenski gospodar, 10. 10. 1934, št. 41, str. 1; "Jugoslovanski kralj Aleksander I. umorjen", Delavska politika, 13. 10. 1934, št. 81, str. 1. 414 "Vtis tragične vladarjeve smrti v Mariboru", Mariborski večernik "Jutra", 10. 10. 1934, št. 230, str. 3. 415 "Umrl je naš kralj …", Slovenski gospodar, 10. 10. 1934, št. 41, str. 2. 416 "Obmejna prestolnica globoko žaluje in prisega", Mariborski večernik "Jutra", 12. 10. 1934, št. 232, str. 1. 417 "Ogromna žalna manifestacija v Mariboru", Mariborski večernik "Jutra", 15. 10. 1934, št. 234, str. 1. 109 S H S tudia istorica lovenica kovič in Makar, mestni podpredsednik Golouh, predsednik okrožnega sodišča Žihra, vodja državnega tožilstva Zorjan, vodja mestne policije Radošević, rav- natelji vseh mariborskih srednjih šol ter vodje vseh državnih in samoupravnih uradov. Žalni govor je imel mestni podpredsednik Golouh. Po njegovem govo- ru je zagrmela trikratna salva.418 Mariborski tisk je ob kraljevi smrti objavil več člankov o njegovem življenju, osebnosti in delu. Prav tako so poročali o žalnih slovesnostih in Aleksandrovem 418 "Dnevne vesti: dopoldanske žalne svečanosti za vitežkim kraljem in vladarjem Jugoslavije", Mariborski večernik "Jutra", 18. 10. 1934, št. 237, str. 2; "Obmejni Maribor se je v neizmerni bolečini in žalosti poslovil od svojega kralja", Mariborski večernik "Jutra", 19. 10. 1934, št. 238, str. 3. Prim tudi. "Dnevne vesti: Someščani!", Mariborski večernik "Jutra", 17. 10. 1934, št. 236, str. 2. Sporočilo Slovenskega gospodarja o smrti kralja Aleksandra I. Karađorđevića ("† Kralj Aleksander I.", Slovenski gospodar, 10. 10. 1934, št. 41, Priloga "Slovenskega gospodarja") J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 110 pogrebu.419 Mariborski večernik "Jutra" je zapisal, da je Aleksandrova kri "stekla v temelje naše edinstvene države in postala večno lepilo".420 In pristavil: z njego- ve poti "ne smemo kreniti niti za en sam korak!"421 Slovenski gospodar je objavil še besedili sožalnih telegramov, ki ju je Anton Korošec s konfinacije na Hvaru poslal kraljici Mariji in predsedniku vlade Uzunoviću. Sporočil je, da se je 14. oktobra udeležil žalnih svečanosti ob prihodu ladje Dubrovnik s pokojnim kra- ljem v Split ter da je naslednji dan odpotoval v Beograd, da v imenu Slovencev prisostvuje kraljevemu pogrebu.422 Pri odhodu iz Hvara ga ni oviral nihče. Kot je dejal, ni nikogar prosil, da ga izpusti iz konfinacije in ga tudi nihče ni izpustil iz nje. Izpustil se je sam ter zapustil konfinacijo in Hvar. Druge voditelje nekdanje SLS so iz konfinacije izpustili 21. oktobra 1934 s posebno vladno odredbo, ki Korošca sploh ni omenjala.423 O preklicu konfinacije voditeljev nekdanje SLS (tudi Korošca) sta poročala Slovenski gospodar in Delavska politika.424 Konec oktobra in v začetku novembra 1934 so Mariborčane zopet spo- mnili na Slomška. Slovenski gospodar je 31. oktobra opozoril, da ga Cerkev še ni razglasila za blaženega. "Duša njegova se v družbi nebeščanov raduje pred pre- stolom božjim, ljudstvo naše ga je vedno smatralo in cenilo kot svetnika." Zato je treba čimprej zbrati zlasti izjave tistih starejših ljudi, ki so Slomška še videli in slišali. Postopek bi lahko v ugodni smeri pospešili, če bi med ljudstvom zbrali podpise na prošnji za Slomškovo beatifikacijo.425 To je podprla tudi Tiskarna sv. Cirila, ki je sklenila, da bo v letu 1935, ko bo praznovala petdesetletnico svojega obstoja, omogočila vse potrebno za pridobivanje podpisov med vsemi Slovenci na prošnjo za Slomškovo beatifikacijo. Podrobno delo za zbiranje podpisov bo prevzel pripravljalni odbor za mariborski evharistični kongres, ki ni prenehal delovati. "Leta 1935 vsi Slovenci podpišite prošnjo za beatifikacijo Slomšeka!", je svoj poziv zaključila tiskarna.426 419 "Slava kralju Aleksandru!", Mariborski večernik "Jutra", 11. 10. 1934, št. 231, str. 1; "'Čuvajte mi Jugoslavijo!'", Mariborski večernik "Jutra", 13. 10. 1934, št. 233, str. 1; "Delo za mir na Balkanu", Delavska politika, 13. 10. 1934, št. 81, str. 2; "A duh njegov živi med nami", Mariborski večernik "Jutra", 17. 10. 1934, št. 236, str. 1; "Ob krsti viteškega kralja", Slovenski gospodar, 17. 10. 1934, št. 42, str. 1; "Po zavratnem umoru kralja Aleksandra", "Maribor: velika žalna povorka", Delavska politika, 17. 10. 1934, št. 82, str. 1–2, 3; "Ogromne pogrebne svečanosti v Beogradu", Mariborski večernik "Jutra", 18. 10. 1934, št. 237, str. 1; "S pogreba na delo!", "Nad vitežkim kraljem se je zaprl nemi grob", Mariborski večernik "Jutra", 19. 10. 1934, št. 238, str. 1; "Poslednja pot kralja Zedinitelja", Delavska politika, 20. 10. 1934, št. 83, str. 1; "V prerani grob …", Slovenski gospodar, 24. 10. 1934, št. 43, str. 1–3. 420 "A duh njegov živi med nami", Mariborski večernik "Jutra", 17. 10. 1934, št. 236, str. 1. 421 "S pogreba na delo!", Mariborski večernik "Jutra", 19. 10. 1934, št. 238, str. 1. 422 "Dr. Koroščevi sožalni brzojavki: njegova udeležba pri žalnih svečanostih v Splitu in Beogradu", Slovenski gospodar, 17. 10. 1934, št. 42, str. 3. 423 Rahten, Anton Korošec, str. 361–362. 424 "Novice: osebne vesti: dr. Korošec na svobodi", Slovenski gospodar, 24. 10. 1934, št. 43, str. 4; "Iz konfi- nacije so izpuščeni", Delavska politika, 24. 10. 1934, št. 84, str. 2. 425 "Za Slomšekovo beatifikacijo", Slovenski gospodar, 31. 10. 1934, št. 44, str. 1. 426 "Tiskarna sv. Cirila ob svoji 50letnici Slomšeku!", Slovenski gospodar, 7. 11. 1934, št. 45, str. 1. 111 S H S tudia istorica lovenica V času do sredine tridesetih let je poleg že omenjenih senatnih volitev pri- šlo še do volitev v Narodno skupščino Kraljevine Jugoslavije 5. maja 1935. Na volitvah so nastopile štiri liste – lista predsednika vlade Bogoljuba Jevtića, ki se je odločil, da ne bo nosilec strankarske liste JNS, s čemer se je kot njen član odkrito oddaljil od strankinega vodstva, lista Združene opozicije pod vod- stvom hrvaškega federalističnega politika in voditelja kmečkega gibanja dr. Vladka Mačka, lista Jugoslovanskega nacionalnega gibanja Zbor, ki ga je vodil nekdanji pravosodni minister dr. Dimitrije Ljotić in lista nekdanjega večkratne- ga ministra Božidarja Maksimovića.427 Liberalna stran je sodelovala predvsem na Jevtićevi listi, v nekdanji SLS pa so se zopet odločili za abstinenco. "Njena podpora se je vnovič skrivala v tistem odstotku volilnih upravičencev, ki ni pri- šel na volitve."428 Volilna udeležba je bila nizka. V Dravski banovini se je volitev udeležilo le 46,96 odstotka volilnih upravičencev, medtem ko je bila udelež- ba v državnem okviru 73,72 odstotka volilnih upravičencev. Volitve je dobila Jevtićeva lista. V državnem okviru je prejela 60,64 odstotkov glasov, Združena opozicija je dobila 37,36 odstotkov glasov, Maksimović 1,16 odstotkov glasov in Ljotić 0,84 odstotka glasov. V Dravski banovini so bili rezultati za vladno listo ugodnejši. Prejela je 83,46 odstotkov glasov, Združena opozicija je dobila 14,82 odstotkov glasov, Maksimovič 1,69 odstotkov glasov in Ljotić 0,03 odstotkov glasov.429 Volilna udeležba v Mariboru levi breg je bila 63,62 odstotna, v Maribo- ru desni breg pa 44,54 odstotna,430 skupno 54,08 odstotna, kar je bil višji odsto- tek od siceršnje udeležbe v banovini. V Mariboru levi breg je Jevtić dobil 97,51 odstotkov glasov, Združena opozicija 1,77 odstotkov glasov, Ljotić 0,61 odstot- kov glasov in Maksimović nič. V Mariboru desni breg pa je Jevtić dobil 97,80 odstotkov glasov, Združena opozicija je dobila 2,2 odstotkov glasov, Ljotić 0,06 odstotkov glasov in Maksimović nič.431 Odstotek glasov, ki jih je dobil Jevtić v Mariboru levi in desni breg je bil 97,67 odstotkov, Združena opozicija je dobila 2 odstotka glasov, Ljotić 0,33 odstotka glasov in Maksimović nič. Mariborska podpora vladni listi je bila opazno višja od podpore, ki jo je dosegla v banovini. Kljub zmagi vladne liste in s tem tudi liberalne strani, so bile volitve podla- ga tedanjega političnega preokreta v državi. Zaradi groženj in nasilja vladnega 427 Gašparič, SLS pod kraljevo diktaturo, str. 255. 428 Prav tam, str. 259. 429 B.(ojan) B.(alkovec), "Nastop opozicije", v: Slovenska kronika XX. stoletja [Knj. 1]: 1900–1941, ur. Marjan Drnovšek, Franc Rozman in Peter Vodopivec, str. 394; Todor Stojkov, Opozicija u vreme šesto- januarske diktature 1929–1935. (Beograd, 1969), str. 311 (dalje: Stojkov, Opozicija u vreme diktatu- re). 430 "Uradni izidi nedeljskih volitev", Mariborski večernik "Jutra", 7. 7. 1935, št. 103, str. 3. Glej tudi "Izid volitev v Dravski banovini", Slovenski gospodar, 8. 5. 1935, št. 19, str. 11–12; "Uradno poročilo o izidu volitev", Delavska politika, 8. 5. 1935, št. 36, str. 2. 431 "Izid volitev v Dravski banovini", Slovenski gospodar, 8. 5. 1935, št. 19, str. 11–12; "Uradno poročilo o izidu volitev", Delavska politika, 8. 5. 1935, št. 36, str. 2. J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 112 volilnega aparata pred volitvami in med njihovim potekom, ponarejanja volil- nih izidov, volilnega rezultata, ki je pokazal, da vladna politika ne uživa zaupa- nja večjega dela prebivalstva, ter hkratnih napadov Jevtića in njegovih sodelav- cev na Združeno opozicijo po volitvah, so v krogu kneza Pavla Karađorđevića, ki je državo vodil po Aleksandrovi smrti,432 ocenili, da jih je treba odstraniti z oblasti. Povzročili so vladno krizo in Jevtić je 24. junija 1935 odstopil.433 Nasto- pila je vlada dr. Milana Stojadinovića. Vlado so sestavljali pripadniki nekdanje NRS, SLS in Jugoslovanske muslimanske organizacije. Mesto notranjega mini- stra, enega najmočnejših ljudi v državi, je prevzel Anton Korošec.434 Katoliška stran se je vrnila na oblast. Po uvedbi diktature je v Maribor segla tudi tedanja posebna oblika legalne- ga političnega delovanja, izražena v obliki političnih gibanj, ki so se zbirala ob posameznih glasilih. Leta 1933 so ustanovili socialnonacionalistično gibanje, zbrano ob glasilu Borba.435 Dogajanje v Mariboru se je odrazilo tudi v blagoslo- vitvi novih prostorov knjigoveznice tiskarne sv. Cirila leta 1933 in na slavnostni akademiji ter proslavi v čast sv. Janezu Bosku leto kasneje.436 Na društvenem področju je svoje delovanje nadaljevala Jugoslovansko-češkoslovaška liga, ki je leta 1932 pripravila veliko proslavo češkoslovaškega državnega praznika 28. oktobra.437 Leta 1934 so po oblikovanju društev Jugoslovansko-bolgarske lige v Ljubljani in Celju enako društvo 21. decembra ustanovili tudi v Maribo- ru.438 Petnajstega aprila 1932 so v Senatu Kraljevine Jugoslavije podprli zakon- ski načrt senatorja Ivana Hribarja o narodnem priznanju častnikom, ki so se pod Maistrovim vodstvom v letih 1918–1919 borili za osvoboditev Štajerske in Koroške in si pridobili zasluge za Jugoslavijo. Sklenili so, da oblikujejo poseben odbor, ki bo preučil predloženi zakonski osnutek in nato poročal v plenumu.439 Posvetovalni odbor za preučitev Hribarjevega predloga so izvolili 13. junija 1932,440 več pa o nadaljnji obravnavi Hribarjevega predloga ni najti. V Mariboru so po uvedbi diktature in v prvi polovici tridesetih let obeleži- li tudi več dogodkov, povezanih z mestom in severovzhodno Slovenijo. Usta- 432 Več o knezu Pavlu glej Andrej Rahten, "Zunanjepolitični koncept kneza Pavla", Studia Historica Slovenica 23, št. 2 (2023), str. 397–426. 433 Stojkov, Opozicija u vreme diktature, str. 311–314, 318–320; Gašparič, SLS pod kraljevo diktaturo, str. 263–265. 434 "Vlada splošnega sporazuma", Mariborski večernik "Jutra", 25. 6. 1935, št. 142, str. 1; "Nova vlada – g. dr. Korošec notranji minister", Slovenski gospodar, 26. 6. 1935, št. 26, str. 10; "Nova vlada – nova situa- cija", Delavska politika, 26. 6. 1935, št. 50, str. 1; Jure Gašparič, SLS pod kraljevo diktaturo, str. 263. 435 Glej "Naloga resničnega nacionalizma", Borba 9. 6. 1933, št. 2, str. 1–2. 436 Fras, Mariborski župan Juvan, str. 120. 437 "Stiki med Jugoslovani in Čehoslovaki", Mariborski večernik "Jutra", 31. 10. 1932, št. 248. str. 1. 438 "Dnevne vesti: bratstvo južnih Slovanov", Mariborski večernik "Jutra", 22. 12. 1934, št. 290, str. 2. 439 "Priznanje Maistrovim častnikom", Mariborski večernik "Jutra", 16. 4. 1932, št. 86, str. 1. 440 "Današnja seja senata", Mariborski večernik "Jutra", 13. 6. 1932, št. 132, str. 1. 113 S H S tudia istorica lovenica vili so se ob smrti liberalnega prvaka Gregorja Žerjava leta 1929, moža, "ki je imel kakor malokdo iz južnega dela Slovenije globoko razumevanje za naci- onalne in gospodarske potrebe naše severne meje".441 Obeležili so smrt nek- danjega velikega župana mariborske òblasti Frana Vodopivca leta 1930,442 finančnega strokovnjaka in nekdanjega člana Glavne kontrole v Beogradu dr. Hilarija Vodopivca istega leta,443 vodje rešilne postaje mariborskega Prostovolj- nega rešilnega društva dr. Karla Ipavica leto kasneje (reševalci rešilne postaje so v letih med vojno opravili več kot 100.000 prevozov vojaških ranjencev in bolnikov, od svoje ustanovitve leta 1908 pa pomagali več deset tisoč civilnim osebam),444 nekdanjega ministra in poslanca SLS, Ivana Roškarja,445 upokojene- ga magistratnega ravnatelja mariborske mestne občine Alojzija Koechlerja leta 1933446 in zabeležili življenjski jubilej mestnega predsednika Franja Lipolda, ki je leta 1935 praznoval petdeset let.447 O Mariboru v omenjenem času priča tudi delo obeh tedanjih vodij mesta Alojzija Juvana in Franja Lipolda na urbanem, gospodarskem, socialnem in turi- stičnem področju. Ko je mesto vodil Juvan, so začeli graditi novo carinsko in kolodvorsko pošto, ustanovili so zadrugo Pohorska vzpenjača, ki si je prizade- vala za njeno izgradnjo in pridobitev sredstev zanjo, odprli so novo kopališče na Mariborskem otoku, ki je veljalo za eno najlepših v državi, zgradili so hotel Orel, restavracijo Park in Kavarno Astorija, odprli nov mladinski dom v Ljud- skem vrtu in začeli z gradnjo deške meščanske šole. Projekt je zaradi prevelikih stroškov zastal, a so ga nadaljevali leta 1934. V mestnem parku so postavili otro- ško igrišče, otvorili so nov športni stadion za Športni klub Železničar in nadalje- vali z elektrifikacijo mesta. Juvan je dobro deloval tudi v socialni politiki. V hudi zimi februarja 1929 je postavil dve čajnici in tri ogrevališča za revne meščane. Za ublažitev nastalih izrednih socialnih razmer je leta 1929 pripravil akcijo Pomo- žna akcija. Leta 1931 so v vrtcih in šolah začeli tudi zastonj deliti vsakodnevne dopoldanske mlečne malice. Ko so se v tem letu v Jugoslaviji pokazale posle- dice napredujoče svetovne gospodarske krize, so Pomožno akcijo obnovili in 441 "Dr. Gregor Žerjav, Mariborski večernik "Jutra", 1. 7. 1929, št. 145, str. 1. 442 "Novice: bivši mariborski veliki župan dr. Franc Vodopivec umrl", Slovenski gospodar, 14. 5. 1930, št. 20, str. 3; "Ljubljana: bivši veliki župan dr. Fran Vodopivec umrl", Delavska politika, 14. 5. 1930, št. 40, str. 3. 443 "Mariborski in dnevni drobiž: Hilarij Vodopivec †", Mariborski večernik "Jutra", 14. 5. 1930, št. 109, str. 2. 444 "† dr. Karel Ipavic", Mariborski večernik "Jutra", 13. 8. 1932, št. 183, str. 3; Fras, Mariborski župan Juvan, str. 117, 120. 445 "Bivši poljedelski minister in poslanec Ivan Roškar umrl", Mariborski večernik "Jutra", 24. 5. 1933, št. 118, str. 2; "Ivan Roškar †", Slovenski gospodar, 31. 5. 1933, št. 22, str. 3. 446 "Dnevne vesti: Alojzij Koechler", Mariborski večernik "Jutra", 3. 8. 1933, št. 174, str. 2. 447 "Dr. Franjo Lipold petdesetletnik", Mariborski večernik "Jutra", 23. 3. 1935, št. 68, str. 4; "Maribor: mestni načelnik", Delavska politika, 27. 3. 1935, št. 24, str. 3. J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 114 nato z njo nadaljevali. Spremenila se je tudi narodnostna struktura mestnega prebivalstva. Upoštevali so kriterij materinega jezika, tako da je bilo v mestu 73 odstotkov prebivalcev Slovencev in le 22 odstotkov Nemcev; nemško prebival- stvo se je začelo izseljevati.448 Tudi Juvanov naslednik Lipold je veliko pozornost namenjal socialni poli- tiki. Še posebej Pomožni akciji, ki je vsako leto dosegala večje uspehe. Zavze- mal se je za mladino, kar se je kazalo v delu za počitniške kolonije. Za ubožne so zgradili stanovanjske hiše, razširili oskrbovališče, odločili so se za izgradnjo novega Mladinskega doma v Magdalenskem okraju, s katerim bi pridobili potrebne prostore za II. deško meščansko in II. dekliško osnovno šolo, izve- dli so reorganizacijo mestne uprave in mestno gospodarsko poslovanje izlo- čili iz mestne uprave. To je omogočilo združitev mariborskih mestnih podjetij v samostojno upravnoorganizacijsko, gospodarskofinančno in premoženjsko enoto Mariborska mestna podjetja. Odkupili so Mariborski grad. Lipold se je opazno posvetil tudi zunanji olepšavi mesta in se zavzemal za cestno poveza- vo s Pohorjem ter dosegel zgraditev prvega dela pohorske avtomobilske ceste. Leta 1932 so začeli z vsakoletno prireditvijo Mariborski teden, ki je združevala razstavo dosežkov mariborske industrije in obrti, razstavo sadja, vina in polj- skih pridelkov, velike nogometne, plavalne in druge športne prireditve, koncer- te pevskih zborov in solistov ter gledališke predstave. Naslednje leto so ustano- vili zadrugo Mariborski teden.449 Mariborsko dogajanje do druge svetovne vojne na Slovenskem Nove politične, upravne in društvene spremembe, dogodki in slavja "Ljubi maj, peti maj, konec JNS je zdaj", je zapisal Slovenski gospodar nekaj mesecev po odhodu liberalne strani z oblasti.450 Njegova posmehljivka je dobro ponazorila nove razmere po prihodu nekdanje SLS na oblast. Po nastopu nove vlade se je to najprej pokazalo 19. avgusta 1935, ko so v Beogradu prijavili novo vsedržavno politično stranko, Jugoslovansko radikalno skupnost (JRS). JRS 448 Hazemali, Matjašič Friš, Šela in Schmidt Kranjc, "Med priložnostmi in pomanjkanjem", str. 171–173, 175; Hazemali, Matjašič Friš, Šela in Schmidt Kranjc, "Juvan: mariborski župan", str. 402–405; Fras, Mariborski župan Juvan, str. 85–88; Friš in Gostečnik, "Juvan – drugič na čelu občine", str. 184; Friš in Gostečnik, "Juvan, predsednik mestne občine", str. 449. 449 Nina Gostečnik, "Dr. Franjo Lipold, mariborski mestni načelnik v letih od 1931 do 1935", Studia Historica Slovenica 17, št. 3 (2017), str. 989–1018; Nina Gostečnik, "Dr. Franjo Lipold: mariborski mestni načelnik v letih 1931–1935", v: Mariborski župani 1850–1941: snovalci sodobnega mesta ob Dravi, ur. Darko Friš, Mateja Matjašič Friš in Aleš Maver (Maribor, 2018), str. 414–440. 450 "Peter Rešetar rešetari: ljubi maj, peti maj, konec JNS je zdaj", Slovenski gospodar, 16. 10. 1935, št. 423, str. 11. 115 S H S tudia istorica lovenica oziroma Jugoslovansko radikalno zajednico (JRZ) so sestavljale članice nove vlade, njen ustanovni kongres pa je bil 1. in 2. junija 1936 v Beogradu. Za pred- sednika stranke so izvolili predsednika vlade Milana Stojadinovića, Korošca pa za njenega prvega podpredsednika.451 Novico o ustanovitvi tajništva nove vladajoče stranke v Mariboru je Slovenski gospodar objavil 2. oktobra 1935.452 Že v času krize Jevtićeve vlade pa so v nekdanji Prosvetni zvezi pohiteli, da bi obnovili njeno delovanje. Banski upravi so predložili nova pravila, a je tedaj še liberalni ban Dravske banovine Dinko Puc 18. junija 1935 prošnjo zavrnil.453 Notranji minister Korošec je nato 15. julija 1935 razpust Prosvetnih zvez v Mariboru in Ljubljani iz leta 1933 razveljavil. Slovenski gospodar je zapisal, da je s tem odlokom "popravljena krivica dr. Marušiča storjena naši vrli prosvetni organizaciji. Ta krivica je obenem bila velika škoda, povzročena slovenski mla- dini, naši domovini in celokupni državi. Krivica je odpravljena, naša prosveta vzpostavljena – živelo novo prosvetno delo!"454 Nova sprememba je prišla, ko je novi ban Dravske banovine Marko Natlačen,455 ki je prišel iz katoliške stra- ni, 27. septembra 1935 Alojzija Juvana imenoval nazaj na mesto mariborskega mestnega predsednika, za podpredsednika pa je imenoval Franja Žebota. Ime- noval je tudi novi mestni svet.456 Ko so na seji mestnega sveta 3. oktobra 1935 volili člane njegovih odsekov ter upravnega in nadzornega sveta Mestnih pod- jetij, so socialistični svetniki protestirali, ker nove občinske uprave niso izvo- lili, temveč imenovali. Predlagali so, naj mestni svet vlado pozove, da čimprej popravi določbe zakona o mestnih občinah in razpiše svobodne volitve na podlagi splošne, enake in tajne volilne pravice ter delitve mandatov po načelu čistega proporca. Mestni svet je predlog sprejel, do volitev v mestne svete pa ni prišlo. Socialistični svetniki so kljub temu vztrajali v mestnem svetu.457 Tudi v drugi polovici tridesetih let je v Mariboru prišlo do več pomembnih idejnopolitičnih dogodkov, ki so jih pripravili tako na liberalni kot na katoliški strani. Najprej so se 19. in 20. avgusta 1935 na Pohorju v planinski hiši maribor- 451 Uroš Hrastovec, Jugoslovanska radikalna zajednica in njeno delovanje v Mariboru med leti 1935 in 1938 (Maribor, 2012), str. 41 (dalje: Hrastovec, Jugoslovanska radikalna zajednica). 452 "Poslednje vesti: domače novice: tajništvo Jugoslovanske radikalne zajednice za mesto Maribor", Slovenski gospodar, 2. 10. 1935, št. 40, str. 11. 453 "Društvene vesti: Prosvetna zveza v Mariboru", "Odlok g. bana Dinka Puca", Slovenski gospodar, 26. 6. 1935, št. 26, str. 7, 11. 454 "Društvene vesti: Prosvetna zveza – vzpostavljena", Slovenski gospodar, 24. 7. 1935, št. 30, str. 6. Glej tudi Fras, Mariborski župan Juvan, str. 147–148. 455 Poročilo Slovenskega gospodarja o spremembi na mestu bana Dravske banovine glej v "Iz raznih držav: v naši državi: imenovanje dveh novih banov", Slovenski gospodar, 18. 9. 1935, št. 38, str. 1. 456 Fras, Mariborski župan Juvan, str. 146, 205; "Popravljena krivica", Slovenski gospodar, 20. 10. 1935, št. 40, str. 2. Glej tudi "Na torišču domače politike: dr. Juvan Mariborski župan", Mariborski večer- nik "Jutra", 27. 9. 1935, št. 219, str. 1; "Iz naših krajev: Maribor: novi mestni svet mariborske občine", Delavska politika, 2. 10. 1935, št. 78, str. 3. 457 Fras, Mariborski župan Juvan, str. 208–209. O vprašanju volitev v mestni svet glej tudi str. 241, 242. J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 116 skega mestnega načelnika Lipolda zbrali vodilni politiki ter številni senatorji in poslanci do tedaj vladajoče vsedržavne JNS iz Dravske, Savske, in Primorske banovine (Slovenije, Hrvaške s Slavonijo in Dalmacijo ter osrednje Bosne in zahodne Hercegovine). Zbralo se je okoli trideset predstavnikov politike jugo- slovanskega unitarizma. Navzoči so bili namestnika kraljevskih namestnikov Jovan Banjanin in dr. Peter Zec, podpredsednik JNS in bivši minister dr. Sve- tislav Popović, generalni tajnik in podpredsednik JNS, član Senata Kraljevine Jugoslavije in bivši minister Albert Kramer, član ožjega Glavnega odbora JNS in podpredsednik Senata Miroslav Ploj, poslanci JNS – bivši minister dr. Grga Andjelinović, Jovo Cvetić, Risto Grdjić, inž. Franjo Horvat, Dušan Ivančević, Avgust Lukačić, dr. Milenko Marković, Manfred Paštrović, Ivan Prekoršek, dr. Nikola Sokolović ter član širšega Glavnega odbora JNS in mariborski mestni predsednik Franjo Lipold in drugi. Navzoč je bil tudi član medvojnega Jugoslo- vanskega odbora Rudolf Giunto. Pod vodstvom Alberta Kramerja so sprejeli t. i. Pohorsko deklaracijo, ki poudarjala, da so Srbi, Hrvati in Slovenci v etničnem oziru en narod in v skladu s tem more edino prava jugoslovenska misel biti soliden temelj za napredek nacije in razvoj države. Narodno edinstvo je čuvstvo notranje, po usodi povzročene povezanosti Srbov, Hrvatov in Slovencev in prepričanje, da tvorimo vsi eno edinico, katere niti eden del ne bi mogel živeti svobodno in neodvisno življenje ter izven te celine razvijati svojih kulturnih in gospodarskih sposobnosti. /.../ Jugosloveni kot narod se morejo razvijati samo v unitaristični državi. Nosilec državnosti je ves naš narod, t. j. Srbi, Hrvati in Slovenci kot ena politična edinica, zbrana okrog svojega kralja. Praktično to zahteva, da se na eni strani državna politika ne sme in ne more voditi pod pretežnim vplivom samo enega dela naroda, a na drugi strani, da se ne more noben del naroda otresti obveznosti, ki jih ima napram celoti. Vprašanja, ki nimajo izrazito splošnodržav. [nega] značaja, se morajo reševati po pokrajinah (regionalno), uveljavljajoč pri tem do skrajnih meja načelo dekoncentracije uprave v banovinah z izgrajeno in finančno zasigurano samoupravo.458 Osnovno prepričanje Pohorcev, kot so jih kasneje imenovali, je bilo, da je "samo v resničnem jugoslovenstvu in v unitaristično urejeni državi /.../ mogoča polna in prava ravnopravnost vseh delov naroda in vseh pokrajin države".459 458 "Beseda jugoslovenskih nacionalistov", Jutro, 22. 8. 1935, št. 193, str. 1. Glej tudi "Vojska jugoslovenskih nacionalistov se zbira", Mariborski večernik "Jutra", 22. 8. 1935, št. 189, str. 1. Prim. še "Notranjepolitični razpleti: sila jugoslovenske misli", Mariborski večernik "Jutra", 23. 8. 1935, št. 190, str. 1. 459 Prav tam. Prim. tudi "Pohorska deklaracija", Jutro, 22. 8. 1935, št. 193, str. 1; "Ustvarjajoča sila jugoslo- venske ideje", 25. 8. 1935, št. 196, str. 1. 117 S H S tudia istorica lovenica S Pohorsko deklaracijo se je liberalna politika odzvala na spremembo politič- ne moči v državi. Svoj nadaljnji raison d՚être so si ob popolni premoči nekdanje SLS prizadevali utemeljiti v doslednem narodnem in državnem unitarizmmu. Obenem so želeli ohraniti unitarističnega duhá v zahodnem delu države, kjer je bilo naro- dnoavtonomistično oziroma narodnofederalistično stališče najmočnejše v državi. Pohorsko deklaracijo so oblikovali sočasno s prijavo nove vsedržavne JRS, ki so jo v slovenski in jugoslovanski javnosti napovedovali že dalj časa.460 460 Jurij Perovšek, "Jugoslovanska nacionalna stranka in narodno vprašanje v letih 1935–1936", Prispevki za novejšo zgodovino 44, št. 1 (2004), str. 10. Pozdrav sloven- skemu ljudstvu pred začetkom Slomškovih dni ("Pri Slomšeku pozdrav- ljeni!", Slovenski gosp- odar, 24. 6. 1936, št. 26, str. 1) J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 118 Katoliška stran je v Mariboru naslednje leto pripravila dve veliki slavji. Osemindvajsetega in 29. junija 1936 so priredili Slomškove dneve. Proslava je bila namenjena zaključku slovesnosti Ciril-Metodovega jubilejnega leta – 1050 letnici smrti sv. Metoda – in prireditvam za razglasitev Slomška za svetnika. Prizadevanjem za Slomškovo beatifikacijo, ki jih je vodil škof Tomažič, se je že leto pred tem pridružila Tiskarna sv. Cirila z ustanovitvijo društva Slomškova družina, namenjeno za pomoč v tem delu.461 Slovenski gospodar je Slomškove dni pozdravil z zahvalo Slomšku: "Bil je naš preporoditelj, obnovitelj vere in verskega življenja med našim ljudstvom, buditelj ljubezni do slovenskega jezi- ka in slovenske domovine, nedosežni vzgojitelj slovenske mladine, prosvetitelj slovenskega ljudstva ter utemeljitelj prave krščanske in narodne izobrazbe med našim narodom!"462 Prvega dne dan slavnosti, na kateri so obeležili tudi državni praznik Vidov dan, so se poleg lavantinskega škofa Tomažiča in množice vernikov udeležili še škofje Jeglič, Rožman, skopsko-prizrenski škof dr. Janez Frančišek Gnidovec, prelat Matija Slavič kot zastopnik vodstva ljubljanske univerze, mestni pred- sednik Juvan s podpredsednikom Žebotom in občinskimi svetniki, nekdanji òblastni predsednik Josip Leskovar, mestni poveljnik brigadni general Milutin Milenković, srezka načelnika dr. Pera Popović in dr. Janko Šiška, predsednik okrožnega sodišča Fran Žiher, državni pravdnik Matko Zorjan, predsednik okrajnega sodišča dr. Matija Lavrenčič, vodja mestne policije dr. Alojz Trstenjak, vodja obmejne policije Stevo Krajnović, ravnatelji srednjih šol, šolski nadzor- niki in predstavniki uradov ter oblastev. Zbrala so se tudi mariborska katoliška društva.463 Prvi Slomškov dan so posvetili stanovskim zborovanjem. Zborovali so dekleta, fantje, možje, žene, izobraženci in učiteljstvo. Škofje so obiskali vsa zbo- rovanja. V počastitev Slomška se je na Teznem zbralo 500 kolesarjev iz Štajerske in 70 iz Kranjske, ki so se odpravili proti mestu, mimo Slomškovega groba in na Slomškov trg, kjer je bilo fantovsko manifestacijsko zborovanje. Ponoči je okoli 7.000 mož in fantov z gorečimi bakljami priredilo procesijo po mestu, ki jo je spremljalo zvonjenje po vseh cerkvah. Na vidnih mestih v mariborski okolici so zagoreli kresovi, oglasili so se možnarji. Sprevod se je vzdolž dvoreda približno 50.000 ljudi vil po najvidnejših mariborskih ulicah in mimo Slomškovega groba ter se zaključil na Slomškovem trgu. Tam je škof Tomažič daroval polnočnico. Polnočnici je prisostvoval tudi minister brez portfelja dr. Miha Krek iz vrst slo- venske JRS, ki se je popoldne pripeljal v Maribor.464 461 "Na delo za beatifikacijo Slomšeka", Slovenski gospodar, 18. 9. 1935, št. 38, str. 1. 462 "Pri Slomšeku pozdravljeni!", Slovenski gospodar, 24. 6. 1936, št. 26, str. 1. 463 "Dvodnevna Slomšekova proslava v Mariboru", Slovenski gospodar, 1. 7. 1936, št. 27, str. 1–2. 464 Prav tam, str. 1–3; Fras, Mariborski župan Juvan, str. 292. 119 S H S tudia istorica lovenica Drugi dan Slomškovih dni je ob udeležbi 30.000 ljudi iz vseh krajev Slo- venije na Glavnem trgu – tam so bili poleg škofov še ministri Anton Koro- šec, Miha Krek, minister za gozdove in rudnike Đuro Janković, minister brez portfelja Vojislav Đorđević, ban Natlačen, general Milutin Milenković, mestni predsednik Juvan in podpredsednik Žebot, mariborski poslanec Andrej Veble in konjiški poslanec Karel Gajšek – škof Gregorij Rožman pri Marijinem zna- menju daroval sv. mašo, ki jo je zaključila molitev zbrane množice. Prosili so: "'Vsemogočni Bog, Oče luči, ki od Tebe pride vsak dober dar, in ki si nam v svo- jem služabniku škofu Antonu Martinu poslal tolikega učenika in pastirja, usliši naše pobožne molitve in poveličaj ga, da bo pred vesoljno sveto Cerkvijo prištet zveličanim. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen.'"465 Po maši se je razvil sprevod proti Slomškovemu grobu. Ko so se pokloni- li njegovemu spominu, so na Slomškovem trgu zaključili svečanosti s predajo izročilne listine škofu Tomažiču k podpisom okoli 400.000 Slovenk in Sloven- cev s prošnjo za beatifikacijo škofa Antona Martina Slomška. Na tribuni naspro- ti škofije so se ob stolni cerkvi k svečanosti ob predaji izročilne listine poleg škofov in ministrov zbrali še Natlačen, predsednik apelacijskega sodišča v Lju- bljani dr. Vladimir Golia in mestna predsednika Maribora in Ljubljane Juvan in dr. Juro Adlešič. Listino je škofu Tomažiču izročil Anton Korošec z besedami: 'Prevzvišeni gospod knezoškof! Prosim Vas v imenu vseh vernih Slovencev in Slovenk, da blagovolite sprejeti prošnjo okrog štiri sto tisoč podpisanih Slovencev in Slovenk za beatifikacijo (proglasitev svetnikom) prvega slovenskega škofa Antona Martina Slomšeka. Prosim Vas, prevzvišeni gospod knezoškof, da blago- volite to prošnjo slovenskega naroda predložiti Njegovi svetosti svetemu Očetu s pobožno željo, da tudi On združi svoje molitve z našimi molitvami, da se čimprej uresniči najbolj vroča želja slovenskega ljudstva, da se proglasi Anton Martin Slomšek za svetnika.'466 Škof Tomažič je odgovoril: 'Prav rad bom to storil. Prosil bom Boga, da bodo imela naša prizadevanja uspeh. Prav tako tudi, da bi vsa radost in vse veselje, ki smo ga danes doživljali, da bi vse to pri dobrem Bogu bila prošnja naših src za beatifikacijo božjega služabnika Anto- na Martina Slomšeka. V ta namen dajem tudi vam vsem v slovo božji blagoslov in želim, da vas spremlja na vaše domove in vselej pri vas ostane.'467 465 "Dvodnevna Slomšekova proslava v Mariboru", Slovenski gospodar, 1. 7. 1936, št. 27, str. 3. 466 Prav tam. 467 Prav tam. J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 120 Nato je ravnatelj Cirilove tiskarne Franc Hrastelj prebral besedilo izročilne listine: 'Danes, dne 29. junija 1936, ob priliki Slomšekovih praznikov, je prvopodpisani dr. Anton Korošec, notranji minister kraljevine Jugoslavije, kot voditelj katoliških Slovencev, s sopodpisanimi v navzočnosti tisoč zastopnikov raznih krajev in stanov slovenskega naroda izročil prevzvišenemu knezoškofu dr. Ivanu Jožefu Tomažiču 400.000 svojeročnih podpisov na prošnji za beatifikacijo služabnika božjega škofa Antona Martina Slomšeka.'468 Sledilo je podpisovanje listine. Kot je napovedal Hrastelj, jo je pod stavek "Podpise izročili" prvi podpisal Korošec, za njim pa Krek, Natlačen in Juvan kot zastopnik mesta Maribora in Slomškove družine. Pod stavek "Podpise prejeli" pa so se podpisali škofje Tomažič, Jeglič, Rožman in Gnidovec.469 Ko so listino podpisali, jo je Hrastelj vstavil v usnjeno listnico ter jo izročil škofu Tomažiču z besedami: "'Prevzvišeni! Prosim Vas v imenu Slomšekove družine, da sprejmete to izročilno listino, jo pridružite podpisom in jo predložite svetemu Očetu.'" S slavnosti so poslali pozdravne telegrame kralju Petru II., nunciju Pellegrinettiju in knezu namestniku princu Pavlu. "Slomšekovi prazniki so za nami", je svoje poročilo o slavnostih končal Slovenski gospodar. "Upati smemo, da jih bomo slavili še enkrat, in to tedaj, ko bo prispela iz Rima prevesela vest, da je našemu Slomšeku priznana čast oltarja."470 Sedemindvajsetega junija 1936 je kot odmev na Slomškove dni prosve- tni minister Dobrivoje Stošović na predlog banske uprave Dravske banovine odredil, da se 24. september tega leta v vseh ljudskih šolah v banovini praznuje kot Slomškov praznik, to je kot dan njegove smrti.471 Sicer pa je o Slomškovih dnevih je poročal tudi Mariborski večernik "Jutra", Delavska politika pa jih je obšla.472 Večernik je že pred Slomškovimi dnevi pozdravil najavljene slovesnosti in poudaril Slomškovo neustrašnost in odločnost ter vse vrline širokogrudno- sti, dalekovidnosti, prodornosti in brezpogojne narodne usmerjenosti. Prelo- mno delo, ki ga je izvršil s prav revolucionarno izpeljano razmejitvijo maribor- ske škofije, so nadaljevali naslednji zgledni in neustrašni rodoljubi. Pri Večeru pa so obžalovali, da so priprave na Slomškove dni omejili samo na ožji krog, medtem ko bi lahko bili postavljeni na široko in moralno krepkejšo podlago. 468 Prav tam. 469 Fras, Mariborski župan Juvan, str. 294. 470 Prav tam. – O Slomškovih dnevih glej tudi Fras, Mariborski župan Juvan, str. 289–295. 471 Fras, Mariborski župan Juvan, str. 294. 472 "Mariborske in okoliške novice: Slomšekovi dnevi v Mariboru", Mariborski večernik "Jutra", 30. 6. 1936, št. 146, str. 2. 121 S H S tudia istorica lovenica Opozorili so tudi, da bo med Slomškovimi dnevi poteklo tudi 350 let od smrti Primoža Trubarja, začetnika veljave slovenskega jezika, ki ga je Slomšek razvijal tolikšne lepote in popolnosti.473 Dober mesec po Slomškovih dnevih je bil Maribor znova prizorišče velike manifestacije. Devetega avgusta 1936 je JRS pripravila Slovenski tabor – pro- slavo tridesetletnice Koroščevega javnega delovanja. Tabor ni bil namenjen vsej Sloveniji, ampak le ožji in daljni mariborski okolici, kjer je Korošec začel svojo politično pot in v mlajših letih žrtvoval "toliko dela in truda, da jo je obvaroval in končno iztrgal nemški in nemškutarski grabežljivosti". Tabora se je udeleži- lo okoli 10.000 Koroščevih pristašev ter ministra Krek in Janković, ban Drinske banovine Predrag Lukić in številno odposlanstvo JRS ter prosvetnega in verske- ga življenja iz Vojvodine. Po Slovenskem gospodarju je bil "najsijajnejša odobritev sedanje dr. Koroščeve politike pod okriljem JRZ". Slovesnost je bila v Ljudskem vrtu, kjer so se zbrali udeleženci tabora. V Ljudski vrt so prispeli v organiziranem sprevodu, ki ga je otvorilo 500 kolesarjev na okrašenih kolesih. Slavnostni govor je imel Franjo Žebot. Govorili so tudi član glavnega odbora JRS, senator in nek- danji urednik Slovenca Franc Smodej, Josip Leskovar, poslanec JRS Andrej Veble, Fero Müller, za kmete načelnik Kmečke zveze za mariborsko okrožje Jožef Špin- dler, za železničarje Anton Kristovič in za obrtnike Ivan Sojč. S tabora so poslali vdanostne telegrame kralju Petru II, knezu-namestniku Pavlu, predsedniku vlade Stojadinoviću in zahvalni telegram Antonu Korošcu za njegovo delo. Sprejeli so tudi spomenico, v kateri so zahtevali banovinsko samoupravo, kjer bodo svobo- dno izvoljeni zastopniki nosilci upravne in narodne suverenosti.474 Slabi dve leti kasneje, 15. julija 1938, so Korošča v Mariboru znova počastili. Na seji mestnega sveta mariborske mestne občine so ga imenovali za častnega meščana.475 Druga politična in idejna znamenja tedanjega časa Medtem se je politično življenje razvijalo tudi v njegovih drugih delih. Na libe- ralni strani je v drugi polovici tridesetih let Albert Kramer, tudi v družbi Ivana Puclja, še vedno prihajal v Maribor, poudarjal tedanje narodno-obrambne dol- 473 "Slomšek", Mariborski večernik "Jutra", 20. 6. 1936, št. 139, str. 1. 474 "30 let dr. Koroščevega političnega delovanja: veličasten tabor JRZ v Mariboru", Ponedeljski Slovenec, 10. 8. 1936, št. 32, str. 1–2; "Slov. tabor v Mariboru – Dr. Koroščeva proslava", Slovenski gospodar, 12. 8. 1936, št. 33, str. 1–2. – O proslavi 30. letnice Koroščevega javnega delovanja glej tudi Fras, Mariborski župan Juvan, str. 200–202. 475 "Mestni svet razpravlja in sklepa", Mariborski večernik "Jutra", 16. 7. 1938, št. 159, str. 1; "Novice: oseb- ne vesti: mariborska občina imenovala g. dr. Antona Korošca za častnega meščana", Slovenski gospo- dar, 20. 7. 1938, št. 29, str. 4. Delavska politika o imenovanju Korošca za častnega meščana Maribora ni poročala. Glej tudi Fras, Mariborski župan Juvan, str. 335. J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 122 žnosti in zagovarjal integralno jugoslovanstvo ter "napredno fronto", skupni boj liberalnega tabora proti političnem katolicizmu.476 Leta 1936 so v Maribo- ru oblikovali še eno politično gibanje, ki se je zbralo ob glasilu Neodvisnost.477 Vodil ga je Vekoslav Kukovec. Bilo je kmečko-delavsko usmerjeno, po prepo- vedi Neodvisnosti leta 1937 pa se je zbralo ob glasilu Edinost.478 Leta 1936 je pri- šlo še do dveh dogodkov. Dvaindvajsetega avgusta 1936 je mladinsko mirovno gibanje pripravilo mirovno akademijo, naslednji dan pa še mladinsko mirov- no zborovanje. Njuno sporočilo je bilo "Hočemo skupnost živih, ker nočemo skupnosti mrtvih."479 Zadnje dni oktobra so v mariborski kaznilnici gladovno stavkali politični obsojenci, da bi dosegli boljše življenjske pogoje in delno tudi razmestitev po skupnih sobah. Ob koncu stavke je zaradi posledic predhodne- ga mučenja v policijskih zaporih v Zagrebu in Beogradu in od izčrpanosti umrl nekdanji sekretar biroja KSJ v domovini Đorđe Mitrović.480 V drugi polovici tridesetih let je prišlo do nenačrtovane politične odloči- tve. V Mariboru so leta 1938 pripravljali vseslovensko proslavo dvajsetletnice Jugoslavije, veliki narodni tabor, ki naj bi bil 14. avgusta.481 Proslavi so dali velik 476 "Mariborske in okoliške novice: v Maribor so prispeli", Mariborski večernik "Jutra", 6. 8. 1936, št. 178, str. 3; "Obmejni nacionalni in napredni Slovenci pozdravljajo P. Živkovića", Mariborski večernik "Jutra", 9. 6. 1937, št. 128, str. 1; "Politično obzorje: senatorja dr. A. Kramer in Ivan Pucelj poročata o položaju", Večernik, 25. 4. 1938, št. 94, str. 1–2; "Novice: jad., zborovanje naprednih starešin", Večernik, 16. 8. 1938, št. 184, str. 3; –o, "Maribor, 6. marca", Večernik, 6. 3. 1939, št. 53, str. 2; –o, "Maribor, 8. marca", Večernik, 8. 3. 1939, št. 55, str. 2. 477 "'Neodvisnost'", Neodvisnost, 1. 12. 1936, št. 1, str. 1. 478 "Zakaj edinost?", Edinost, 12. 2. 1938, št. 1, str. 1. 479 France Filipič, Poglavja iz revolucionarnega boja jugoslovanskih komunistov 1919–1939: 2. knjiga (Ljubljana, 1981), str. 286–290. 480 Prav tam, str. 10. Glej tudi France Filipič, "Gladovna stavka v moški kaznilnici v Mariboru v avgustu in septembru 1936", Kronika 31, št. 2–3 (1983), str. 209–219. 481 "Mariborske in okoliške novice: praznik naše svobode", "Vsa Slovenija praznuje 20-letnico Jugoslavije dne 14. avg. v Mariboru", Mariborski večernik "Jutra", 16. 7. 1938, št. 159, str. 2, 3; "Mariborske in okoli- ške novice: proslava 20-letnice Jugoslavije v Mariboru", Mariborski večernik "Jutra", 18. 7. 1938, št. 160, str. 3; "Mariborske in okoliške novice: proslava 20 letnice Jugoslavije v Mariboru", Mariborski večernik "Jutra", 20. 7. 1938, št. 162, str. 3; "Maribor kliče!", "Na narodni tabor 14. avgusta v Maribor!", Slovenski gospodar, 20. 7. 1938, št. 29, str. 1, 2; "Vsa Slovenija praznuje 20-letnico Jugoslavije v Mariboru", Mariborski večernik "Jutra", 23. 7. 1938, št. 165, str. 4; "Mariborske in okoliške novice: proslava 20-letnice Jugoslavije v Mariboru", Mariborski večernik "Jutra", 28. 7. 1938, št. 169, str. 3; "Mariborske in okoliške novice: proslava 20-letnice Jugoslavije v Mariboru", Mariborski večernik "Jutra", 30. 7. 1938, št. 171, str. 2; "Dvajsetletnica", Delavska politika, 30. 7. 1938, št. 72, str. 1; "Proslava 20 letni- ce Jugoslavije v Mariboru", Večernik, 2. 8. 1938, št. 173, str. 6; "Narodno-državna proslava", "Proslava 20letnice Jugoslavije v Mariboru", Slovenski gospodar, 3. 8. 1938, št. 31, str. 1, 2; "Proslava 20 letnice Jugoslavije v Mariboru", Večernik, 3. 8. 1938, št. 174, str. 6; "Iz naših krajev: navodila za naše zunanje sodruge, ki se bodo udeležili proslave 20-letnice države v Mariboru", Delavska politika, 4. 8. 1938, št. 74, str. 3; "Iz naših krajev: navodila za naše zunanje sodruge, ki se bodo udeležili proslave 20-letnice države v Mariboru", Delavska politika, 6. 8. 1938, št. 75, str. 3; "V Maribor pojdemo!", Delavska politika, 9. 8. 1938, št. 76, str. 2; "Posebni vlaki v Maribor", "Proslava 20 letnice Jugoslavije v Mariboru", Večernik, 9. 8. 1938, št. 179, str. 6; "V Maribor na tabor!", Slovenski gospodar, 10. 8. 1938, št. 32, str. 1; "Iz naših krajev: odbor za proslavo 20-letnice Jugoslavije v Mariboru objavlja", Delavska politika, 11. 8. 1938, št. 77, str. 3. O proslavljanju dvajsetletnice Jugoslavije glej tudi "Začetek proslav 20letnice Jugoslavije v državi: narodni tabor pri Sv. Trojici v Slov. gor.", Slovenski gospodar, 13. 7. 1938, št. 28, str. 1–3. 123 S H S tudia istorica lovenica pomen. Pokazala naj bi privrženost Slovencev jugoslovanski državi, kralju in dinastiji, z izbiro Maribora – obmejne prestolnice – pa nedotakljivost jugo- slovanskih mej.482 Proslava naj bi sporočila, da je Maribor bil, je in ostane slo- venski in jugoslovanski.483 Delavska politika, ki je sicer menila, da je Jugosla- vija povečana Srbija, je pristavila, da se delavstvo proslave ne bo udeležilo "z namenom kritike, ne z namenom kakršnekoli demonstracije, ampak z edinim namenom in željo, da postane Jugoslavija pravi dom jugoslovanskega prebival- stva ter, da se spoštujejo v njej v polni meri vsi oni momenti, ki ji[h] delavstvo vedno naglaša in zahteva".484 Na proslavo so vabili plakati z velikim mejnikom v državnih barvah – modri, beli in rdeči.485 Mestna občina Maribor je izdala še knjižico Proslava 20letnice Jugoslavije v Mariboru s podobo velikega državnega mejnika v državnih barvah na naslovnici.486 Knjižica je obsegala uvodno besedo mestnega predsednika Juvana, prikaz dogajanja na Štajerskem in v Prekmurju v letih 1918–1919, spored narodnega tabora, najpomembnejše podatke o raz- stavi Maribor 1918–1938, navodila za udeležence tabora, vozne rede vlakov, besedila pesmi Hej Slovani in pesmi za sv. mašo ter oglasni del vrste podjetij iz Maribora in širše okolice.487 "Tu ne gledamo le drug drugega, varni v sredi svoje domovine," je v dneh pred proslavo opozoril Mariborski večernik "Jutra". "Tu nas vse gleda sosed. Smo li dorasli, da znamo pozabiti sebe in na vse razlike med nami, kadar nas kliče meja? Smo dorasli! Vsa Slovenija se je razgibala in se pripravlja na pohod k mejniku v Maribor. /.../ Tu na meji bomo vsi razumevali, kaj nam je domovina in lastna država in narodna dinastija."488 Večernik je Mari- borčane pozval, naj okrasijo svoje mesto, da bo Maribor zares prazničen.489 K proslavi v strogo nacionalnem in državnem duhu je vabila tudi sokolska župa Maribor.490 Pokrovitelj proslave je bil kralj Peter II., častni predsednik častnega 482 "V Maribor na tabor!", Slovenski gospodar, 10. 8. 1938, št. 32, str. 1. Prim. tudi "V Maribor pojdemo!", Delavska politika, 9. 8. 1938, št. 76, str. 2. 483 "Mariborske in okoliške novice: proslava 20-letnice Jugoslavije v Mariboru", Mariborski večernik "Jutra", 30. 7. 1938, št. 171, str. 2; "Zanimivosti: ob 20 letnici Jugoslavije v Mariboru", Večernik, 1. 8. 1938, št. 172, str. 6. 484 "Dvajsetletnica", Delavska politika, 30. 7. 1938, št. 72, str. 1. 485 "Mariborske in okoliške novice: proslava 20-letnice Jugoslavije v Mariboru", Mariborski večernik "Jutra", 28. 7. 1938, št. 169, str. 3. 486 Proslava 20letnice Jugoslavije v Mariboru: jubilejna razstava od 6. do 15. VIII. 1938: narodni tabor 14. VIII (Maribor, 1938) (dalje: Proslava 20letnice Jugoslavije). Z jubilejno razstavo, omenjeno v podna- slovu publikacije, so nameravali prikazati narodni razvoj Maribora v zadnjih 20 letih (Fras, Mariborski župan Juvan, str. 328). 487 Proslava 20letnice Jugoslavije, str. 5–50. 488 "Mariborske in okoliške novice: proslava 20-letnice Jugoslavije v Mariboru", Mariborski večernik "Jutra", 28. 7. 1938, št. 169, str. 3. 489 "Proslava 20 letnice Jugoslavije v Mariboru", Večernik, 2. 8. 1938, št. 173, str. 6. 490 "Mariborske in okoliške novice: sokolska župa Maribor", Mariborski večernik "Jutra", 23. 7. 1938, št. 165, str. 4. J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 124 odbora pa Anton Korošec. V odboru so bili poleg ministra za trgovino in indu- strijo dr. Milana Vrbanića in visokih vojaških osebnosti najvidnejši predstavniki slovenskega političnega, družbenega, gospodarskega, kulturnega, cerkvenega in društvenega življenja.491 Na načrtovano proslavo pa so gledali različno. Krščanski socialisti so name- ravali v sodelovanju s komunisti (v Mariboru in okolici jih je bilo v tridesetih 491 Proslava 20letnice Jugoslavije, str. 3–4. Naslovnica knjižice Proslava 20let- nice Jugoslavije v Mariboru (Proslava 20letnice Jugoslavije v Mariboru: jubile- jna razstava od 6. do 15. VIII. 1938: narodni tabor 14. VIII (Maribor, 1938)) 125 S H S tudia istorica lovenica letih organiziranih manj kot 100) in slovenskimi privrženci Vladka Mačka manifestacijo izkoristiti za prikaz svoje moči. Proslavi ni bilo naklonjeno tudi levo krilo ljubljanske sokolske župe, ki se ni strinjalo z njenim programom. Ocenjevali so, da hoče režim izrabiti proslavo, da zajame vso slovensko jav- nost. Za sodelovanje na proslavi so postavili pogoj, da na njej ne sme govoriti noben vplivni politik, tudi Korošec ne, temveč predstavnik Sokola in da opu- stijo mimohod pred politiki ter javno mašo. Svoje stališče so posredovali vsem slovenskim sokolskim župam, sokolski zvezi v Beograd in prirediteljem. Rasel je odpor proti proslavi. V teh razmerah se je banska uprava zbala, da se bo pri- reditev sprevrgla v veliko levičarsko opozicijsko manifestacijo in je proslavo nekaj dni pred izvedbo odpovedala.492 Ideologija in politika sta bili močnejši od narodnobrambne drže, ki bi jo Slovenci pokazali na tedaj že obstoječi meji z nacistično Nemčijo. Konec leta 1938 so bile zadnje skupščinske volitve v Kraljevini Jugoslaviji. Enajstega decembra 1938 so na volitvah nastopile Stojadinovićeva vladna lista (JRS), opozicijska lista Vladimirja Mačka, ki so jo sestavljali Slovenska združena opozicija (Kmečko-delavsko gibanje, slovenski mačkovci, "stara SLS", krščanski socialisti in komunisti), JNS in socialisti ter Ljotićeva lista.493 Pred volitvami je imel Korošec 4. decembra v Mariboru velik predvolilni shod, ki se ga je ude- ležilo okoli 12.000 ljudi.494 Glavna misel njegovega nastopa je bila, da pomeni zmaga JRS na volitvah nadaljevanje dosedanjega plodonosnega dela za drža- vo.495 Volitve je v državi in v Dravski banovini z absolutno večino dobila JRS. V Dravski banovini je osvojila vseh 29 mandatov.496 Prejela je 78,60 odstotkov glasov. Z 20,88 odstotkov glasov in 0,52 odstotka glasov sta ji sledili Mačkova lista in Ljotić.497 Slovenski gospodar je mariborske volivce na volitve pospremil z opominom, da "nam tudi naša vest in odgovornost pred Bogom veleva, da smemo voliti samo take kandidate, ki bodo tudi zastopali naše verske pravice, ne pa takih kandidatov, ki so na Mačkovi listi, kateri hočejo naše cerkve podreti, 492 Fras, Mariborski župan Juvan, str. 328; Josip Rus Andrej, Pričevanja in spomini: o sokolstvu, Osvobodilni fronti in novi Jugoslaviji, ur. Jurij Perovšek (Ljubljana, 1989), str. 78–79; Mateja Ratej, Foltrefer: instinkt preživetja v Mariboru v štiridesetih letih 20. stoletja (Ljubljana, 2025), str. 225 (dalje: Ratej, Foltrefer). O odpovedi proslave glej Pripravljalni odbor, "Narodni tabor (…)", Slovenec, 11. 8. 1938, št. 183a, str. 1; "Mariborski tabor odpovedan", Jutro, 11. 8. 1938, št. 185, str. 1; "Mariborski tabor odpovedan", Slovenski narod, 11. 8. 1938, št. 179a, str. 1; "Mariborski tabor odpovedan", Delavska politika, 13. 8. 1938, št. 78, str. 1. 493 B.(ojan) B.(alkovec), "Zadnje volitve pod kraljem", v: Slovenska kronika XX. stoletja [Knj. 1]: 1900– 1941, ur. Marjan Drnovšek, Franc Rozman in Peter Vodopivec, str. 428 (dalje: Balkovec, "Zadnje voli- tve pod kraljem"). 494 Fras, Mariborski župan Juvan, str. 203. 495 "Naš voditelj med štajerskimi Slovenci", Slovenski gospodar, 7. 12. 1938, št. 49, str. 8. 496 "Stojadinovićeva državna lista dobi nad 300 poslancev, dr. Mačkova okrog 70, Ljotičeva nobenega. – V Sloveniji je osvojila JRZ vseh 29 poslanskih mandatov", Slovenski gospodar, 14. 12. 1938, št. 50, str. 1. 497 Balkovec, "Zadnje volitve pod kraljem", str. 428. J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 126 vero iz šol izgnati!" – "Kdor bo volil drugače, kakor Stojadinović-Koroščevo listo, je izdajalec slovenskega naroda!"498 JRS je v Mariboru od 7127 volilnih udele- žencev dobila 6312 ali 88,56 odstotkov glasov, Mačkova lista je dobila 747 ali 10,48 odstotkov glasov, Ljotić pa 69 ali 0,97 odstotka glasov.499 Prevlado JRS v Mariboru so potrdili tudi na volitvah v Narodno skupščino. Pri tem so opa- zno presegli odstotek glasov, ki jih je JRS sicer dobila na Slovenskem. Slovenski gospodar je ob tem zapisal: Talata! Talata! – Morje! Morje! – tako je leta 400. pred Kr. radostno vzklikalo tistih 10.000 Grkov, ko so po dolgotrajnih naporih, trudih in mukah na potu iz odd- aljene Perzije pod Ksenofontovim vodstvom prvič zopet zagledali morje. Zmaga! Zmaga! – tako so vzklikale ljudske množice v Jugoslaviji in osobito v Sloveniji, polne veselja in zanosa nad veličastno zmago pri volitvah v parlament v nedeljo, 11. decembra.500 K zmagoslavni izjavi je še dodal: "Združenim nasprotnikom slovenskega naroda (liberalcem, lažisvobodomiselnim kmetijcem, Mačkovim podrepni- kom, ljudskofrontaškim 'krščanskim socialistom', marksistom in komunistom) ni hotelo naše ljudstvo dati niti enega poslanca. Živelo slovensko ljudstvo!"501 V drugi polovici tridesetih let so na liberalni strani še enkrat spregovorili o vprašanju političnega katolicizma in veri. Leta 1939 se je oglasil Igor Rosina, eden od idejnih voditeljev kmečkega mladinskega gibanja Zveza kmečkih fan- tov in deklet; konec tridesetih let se je pridružil liberalni struji, ki jo je v Maribo- ru predstavljal Večernik.502 Politične in verske razmere na Slovenskem je označil za nezdrave, poglavitni vzrok zanje pa je videl v "političnem katolicizmu, v kle- rikalizmu kot materialni organizaciji cerkve, ki je tako marsikateremu izmed nas že od mladosti sem zagrenil, če ne celo zaprl pot do verskega življenja". 498 "V nedeljo gremo vsi volit listo dr. Stojadinovića!", Slovenski gospodar, 7. 12. 1938, št. 49, str. 1. 499 "Izid volitev po okrajih v marib. vol. okrožju: okraj Maribor levi breg", Slovenski gospodar, 14. 12. 1938, št. 50, str. 2 (podatki posebej za Maribor – op. J. P.). Prim. tudi "Zmaga liste dr. Stojadinovića", Večer, 13. 12. 1938, št. 280, str. 1; "Po volitvah v Narodno skupščino: volilni izidi", Delavska politika, 13. 12. 1938, št. 129, str. 1. – Večer in Delavska politika sta pri posameznih listah navedla drugačna števila prejetih glasov kot Slovenski gospodar, ki pa niso v ničemer spreminjala razvrstitve politične moči, kot so jo pokazale volitve. Do odstopanj je verjetno prišlo, ker pri obeh listih še niso razpolagali s končnimi izidi volitev. 500 "Najveličastnejša zmaga!", Slovenski gospodar, 14. 12. 1938, št. 50, str. 1. – Vzklik veselja "Talata! Talata!" je v svojem znanem delu Anabaza zapisal starogrški vojaški najemnik in pisec zgodovinskih, filozofskih in političnih del Ksenofont (pribl. 430–354 pr. n. št.). Navezuje se je na trenutek, ko so grški najemniški vojaki ob umiku preko Male Azije, domnevno leta 400 pr. n. št., zagledali morje po neuspešnem poskusu perzijskega princa Kira Mlajšega leto pred tem, da bi zasedel perzijski prestol. 501 Prav tam. 502 Jure Gašparič, "Igor Rosina v tridesetih letih", v: Odvetnik in oblast: dr. Igor Rosina (1900–1969), ur. Jure Gašparič in Katja Škrubej (Ljubljana, 2017), str. 69–70 (dalje: Gašparič, "Igor Rosina v tridesetih letih"). 127 S H S tudia istorica lovenica Slovenskemu katolicizmu je očital totalitaristične težnje. To je pokazala nek- danja SLS, ki je zasužnjila Cerkev in si podredila vso duhovščino, da ji je služila kot glavni politični propagator in postala njeno organizacijsko ogrodje. Prišli smo tako daleč, da je duhovščina za krščanskega moža razglašala vsakogar, ki je bil član stranke, četudi je bil malopridnež, za brezverca pa vsakega pristaša nasprotne stranke, četudi je bil pošten ali celo veren. Strankarska legitimacija je nadomeščala krstni list in zahtevo po krščanskem življenju.503 Rosina se je poglobil v obravnavano vprašanje. Opozoril je, da verovanje še ni pripadnost, pa četudi katoliški stranki. Verovanje ni tudi zgolj nauk, ki je le njegova teorija. Ono je predvsem moralnost, praktično življenje po nauku lju- bezni, humanosti, strpnosti, vse tisto, kar zagotavlja versko polnost in dviguje vernikovo življenje. Zato ni moralno, če so verovanje poudarjali kot politično pripadnost stranki, ki je bila prepričana, da ima katolištvo v zakupu, poglavi- tna stran religioznosti pa je ostala v senci. Moralno je življenje po desetih bož- jih zapovedih, pa čeprav ga živi svobodomislec, naprednjak ali kdorkoli. Zato ni čudno, da je na Slovenskem toliko slabih dejanj – pretepov, ubojev, tatvin, alkoholizma in krivega pričanja, čeprav nam vedno znova zatrjujejo, kako je bil slovenski narod in je še vedno edinstveno prešinjen z resničnim katolištvom, tako zelo, da niti svojega volilnega glasu ne zaupa drugemu, kot samo tistemu, ki ga priporoči domači gospod župnik. A tudi če bi totalitaristični katolicizem osvojil Slovenijo, nas poslal v koncentracijska taborišča in nam zamašil usta, mu ne bi uspelo. "Začelo bi kričati kamenje. Kajti na tej poti in v tej smeri ne leži bodočnost slovenskega naroda."504 Rosina je zaključil, da slovenski katolicizem potrebuje novih metod in novih smernic. Duhovščina mora priznati notranjo svobodo moralnega člo- veka, svobodo iskanja in mišljenja, ki je glavna prvina človeških pravic. To je temeljna svetopisemska misel, ki je iz sužnja naredila človeka in omogočila, da je krščanstvo preobrazilo svet, misel, da je ",človek gospodar tudi sobote՚". Zato naj ne bo vodilo izrek "'Kdor ni z mano, je proti meni'", ampak naj bo drugače: Kdor ni proti meni, je z menoj. Tu je možnost sprave in pomirjenja.505 Na katoliški strani je Rosini odgovoril Slovenec in mu očital tradicionalni "protiklerikalizem", to je psihozo slovenskega liberalnega človeka in spotikanje 503 Igor Rosina, "Smernice pok. Pija XI. in Slovenci", Večernik, 1. 3. 1939, št. 49, str. 3. 504 Prav tam. 505 Prav tam. – Omenjena misel, da je človek gospodar tudi sobote, se nanaša na Jezusov odgovor farize- jem: "Zato je Sin človekov gospodar tudi sobote." (Mr 2,28 – Sveto pismo Stare in Nove zaveze). Jezus s tem pove, da zapovedani sobotni počitek ni nedotakljivo načelo. S priliko "Kdor ni z menoj, je proti meni; in kdor z menoj ne zbira, raztresa." (Mt 12,30 – Sveto pismo Stare in Nove zaveze) je Rosina mislil na Jezusov opomin, da nas greh, zlo, raztresa, razdeljuje, nam jemlje življenje in nasprotuje delovanju Božjega kraljestva. V poenostavljenem smislu gre za reklo Kdor ni z nami, je proti nam. J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 128 ob fantom "klerikalizma", ki ga riše starikavi liberalizem.506 K temu naj prista- vimo, da je Rosina že pred tem v Večerniku opozarjal na ideološko nestrpnost katoliške strani in njeno izključevalno stališče nasproti liberalni. Ker vzbuja odpor, je take razmere treba preseči, saj niso v interesu slovenskega naroda, vere in Cerkve. Opozarjal je tudi, da se je Jezus neposredno obračal na posame- znega človeka, na njegovo individualno dušo in postavil njegovo osebnostno vest neposredno nasproti Bogu.507 Na to se je ostro odzval Slovenski gospodar, ki je opominjal, da pravega krščanstva brez Cerkve in duhovnikov ni, naj je to nekaterim prav ali ne.508 Katoliška stran je svojo idejnopolitično držo podkrepila slabega pol leta kasneje, ko so od 29. junija do 2. julija 1939 pripravili vélik Mladinski tabor. Bil je največja mariborska prireditev mladine v povojni dobi.509 Udeležilo se ga je nad 10.000 članov Zveze fantovskih odsekov in Zveze dekliških krožkov.510 Na taboru so pripravili športne in telovadne tekme ter stanovska zborovanja. Na glavni taborni dan, 2. julija, so izvedli pohod po ulicah in velik telovadni nastop na novem mariborskem stadionu. Na idejnih in političnih stanovskih zborova- njih za dijake, učitelje, vzgojitelje, izobražence, kmete, dekleta, obrtnike in delav- ce so predavali vidni mariborski in slovenski katoliški javni in politični delavci: poslanec JRS in predsednik Kmečke zveze za Štajersko Jožef Špindler, profesor na mariborskem bogoslovju in predsednik mariborske Prosvetne zveze Josip Hohnjec, ravnatelj mešane realne gimnazije v Mariboru Franc Sušnik, predstav- nik mariborske Prosvetne zveze in mladinski organizator Mirko Geratič, posla- nec JRS in tajnik Kmečke zbornice dr. Jože Lavrič, izseljenski organizator pater Kazimir Zakrajšek, Milka Kosičeva, Marica Dobovičnikova, duhovni vodja dekli- ških krožkov Drago Oberžan, veleposestnik in trgovec Ivan Ogrin, poslanec JRS Franjo Žebot, ravnatelj meščanske šole Franc Fink, p. Jakov Laura iz mariborske jezuitske rezidence, profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani dr. Andrej Gosar, kaplan v župniji sv. Petra pri Mariboru, duhovni svetnik Drago Oberžan, pro- fesor na mariborski klasični gimnaziji dr. Ivan Dornik, strokovni tajnik Zveze združenih delavcev (ZZD) Peter Rozman in poslanec ZZD v Delavski zbornici Rudolf Smersu. Na predvečer glavnega dne tabora je Zveza fantovskih odsekov pripravila baklado, nočni zahvalni sprevod na Slomškov grob. Spremljalo jo je nad 10.000 gledalcev. V Slomškovi kapelici so nad grobom obesili prepis spo- menic, priprošnje na Slomška, ki so ju leta 1932 prebrali na Slomškovem grobu. 506 Gašparič, "Igor Rosina v tridesetih letih", str. 72. 507 Igor Rosina, "Eppur, si muove", Večernik, 28. in 29. 1. 1939, št. 23, str. 3. 508 "Kako pišejo …", Slovenski gospodar, 8. 2. 1939, št. 6, str. 3–4. 509 "Cvet slovenske mladine v Mariboru: pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II.", Slovenski gospodar, 5. 7. 1939, št. 27, str. 3. 510 "Veličastni mariborski dnevi so minili: zmagovita pot slovenske mladine: Maribor je pokazal navduše- nje, požrtvovalnost in disciplino naše mladine". Slovenec, 4. 7. 1939, št. 149a, str. 1. 129 S H S tudia istorica lovenica Prepis spomenic je škofu Tomažiču svečano izročil Mirko Geratič, ki ga je sprejel, in dovolil obesiti v kapelici. Na prepis so pritrdili še zlat lovorjev venec.511 Obenem z nočnim pohodom je v mariborskem gledališču potekala telo- vadna akademija, ki so se je udeležili poveljnik mesta general Čeda Stanojlo- vić, minister za pošto in telegraf Jovan Altiparmarković, minister za gozdove in 511 "Cvet slovenske mladine v Mariboru: pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II.", Slovenski gospodar, 5. 7. 1939, št. 27, str. 1–2. Plakat Mladinskega tabora od 29. junija do 2. julija 1939 v Mariboru (PAM, Fototeka) J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 130 rudnike Ljubomir Pantić, minister brez portfelja Franc Snoj, ban Marko Natla- čen, mariborski in ljubljanski mestni predsednik Juvan in Adlešič, sreska načel- nika Janko Šiška in Leopold Eiletz, rektor Univerze v Ljubljani Matija Slavič, Josip Hohnjec, stolni kanoniki s proštom dr. Maksimiljanom Vraberjem in več senatorjev ter poslancev. Na akademiji je o mladini in njenem odnosu do vere, domovine, države in naroda govoril dr. Ciril Žebot.512 Na glavni dan tabora, 2. julija 1939, so dopoldan pripravili mladinski spre- vod od Glavnega kolodvora do stadiona Železničar. V sprevodu, ki ga je vodilo 51 konjenikov, je bilo okoli 10.000 uniformiranih fantov in deklet ter mladenk in mladcev v civilni in narodni noši. V dvoredu ob cestah se je zbralo pribli- žno 30.000 ljudi. Sprevod je zaključila godba. Na poti na stadion se je sprevod pomikal mino slavnostne tribune na Trgu svobode, kjer so se zbrali general Sta- nojlović, Stanislav Žitko, predsednik pripravljalnega odbora Mladinskega tabo- ra in svetovalec škofijskega katehetskega urada za srednje šole Jakob Richter, minister za zgradbe Miha Krek, pravosodni minister dr. Viktor Ružić, minister za telesno vzgojo Đuro Čejović, ki ga je spremljal vodja njegovega kabineta in referent pri Ministrstvu za telesno vzgojo, nekdanji vrhunski slovenski telova- dec in športni pedagog Drago Ulaga, ter ministri Snoj, Altiparmarković in Pan- tić. Na tribuni so bili še ban Natlačen, podpredsednik Senata Kraljevine Jugo- slavije dr. Mile Miškulin, slovenski senatorji dr. Fran Kulovec, Franc Smodej in Fran Schaubach, senatorja Đuro Vukotić in Kamenko Božić, škof Tomažič, vsi slovenski poslanci JRS, tajnik Narodne skupščine in poslanec JRS Milan Badžak in njen poslanec Todor Živković. Poleg njih so bili na tribuni predsednik apela- cijskega sodišča Vladimir Golia, Matija Slavič, predsednik ljubljanske prosvetne zveze Franc Ksaver Lukman, Josip Hohnjec, mariborski in ljubljanski mestni predsednik ter mestna predsednika Celja in Ptuja dr. Alojzij Voršič in dr. Alojzij Remec, predsednik Slovenske županske zveze Ferdinand Novak, predsednik Kmečke zveze Janez Brodar, predsednik Kmetijske zbornice Martin Steblovnik, Josip Leskovar, poštni ravnatelj dr. Josip Štukelj, namestnik železniškega rav- natelja v Ljubljani inž. Franc Hojs, predsednik mariborskega okrožnega sodišča dr. Adolf Hudnik, višji državni pravdnik Matko Zorjan, sreska načelnika Šiška in Eiletz, predstojnik mestne policije Stanko Kos, vodja obmejne policije Stevo Krajnović, upravnik mariborske carinarnice Mičić, poveljnik 45. pešpolka pol- kovnik Mihajlo Božović, poveljnik 32. arterijskega polka polkovnik Peter Kiler in poveljnik šole za rezervne pehotne častnike podpolkovnik Stjepan Gašić. Sestava gostov na častni tribuni je pokazala kolikšen pomen so pripisovali Mla- dinskemu taboru.513 512 Prav tam, str. 2. 513 Prav tam, str. 2–3; Fras, Mariborski župan Juvan, str. 309–310. 131 S H S tudia istorica lovenica Tabor je zaključil večurni popoldanski telovadni nastop na stadionu Žele- zničar. Telovadni prireditvi je prisostvoval tudi škof Rožman, ki je bil dopol- dne zadržan. Zmagovalcem so podelili darila, ki so jih poklonili Anton Korošec, ministra Krek in Snoj ter predsedniki slovenskih avtonomnih mest. Med telova- dnim nastopom je nad stadionom krožilo letalo mariborskega letalskega kluba. Sporočilo tabora je bilo, da so člani in članice fantovskih odsekov in dekliških krožkov cvet prave, disciplinirane slovenske mladine.514 Poleti 1939 je s katoliške strani prišlo še eno sporočilo. Bilo je izrazito ideo- loškega značaja, zadevalo pa je liberalizem oziroma 150. letnico francoske revo- lucije. Po Slovenskem gospodarju je ta pomenila prodor liberalizma na politično polje, čeprav je sicer liberalizem starejši kot 150 let. Njegov pojav je na začetku človeštva uprizorila že kača oziroma tisti hudobni duh, ki je iz nje govoril prvi- ma človekoma, da bi ju odvrnil od pokorščine Bogu in njegovi volji. "Liberalizem je pretiravanje človeške svobode zlasti v odnosu človeka do Boga in religije", je opozarjal Gospodar. Geslo s katerim so preosnovali francosko družbo in državo Svoboda, enakost, bratstvo je izraz popolne neodvisnosti od Boga in krščanstva in v celotnem nasprotju z njim. Francosko revolucijo so izvršili z največjim nasi- ljem. Nadaljeval ga je Napoleon s svojim samodržnim in nasilnim vladanjem ter krvavimi vojnami po Evropi. Liberalizem se je v prejšnjem stoletju začel širiti v Evropi in z geslom Svoboda, enakost bratstvo nastopal ne toliko proti môči abso- lutistične države, ampak proti božji avtoriteti in oblasti Cerkve. Lažniv v svojem bistvu ni mogel nobenemu narodu prinesti sreče, marveč nesrečo in škodo. Zato je pokončan po svojih lastnih potomcih. Namesto svobode, enakosti in bratstva je človeštvo na političnem področju zapeljal pod absolutistično diktaturo tota- litarnih držav, na socialnem in gospodarskem polju pa pod suženjski jarem mar- ksizma in komunizma. "In ta sodba je edino stvarna in prava, ne pa tista, ki jo laži-svobodomiselni krogi te dni širijo s frazastimi slavospevi o priliki 150letnice njegovega političnega prodora po francoski revoluciji."515 Leta 1939 je katoliška mladina ponovno obiskala Maribor. To pot so se zbra- li člani Slovenske dijaške zveze (SDZ), ki so 14. oktobra 1939 zvečer ob bakljah na Slomškovem grobu posvetili svoje vrste Kristusu in zaobljubili svoje delo SDZ, Slomšku, Sloveniji in Jugoslaviji. Ob grobu se je zbralo 700 dijakov, z njimi pa še škof Tomažič, stolni dekan Franc Cukala, zastopnik mestnega predsedni- 514 "Cvet slovenske mladine v Mariboru: pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II.", Slovenski gospo- dar, 5. 7. 1939, št. 27, str. 2–3. O Mladinskem taboru sta kratko poročala tudi Večernik in Delavska politika ("Maribor: Mladinski tabor v Mariboru", Večernik, 3. 7. 1939, št. 148, str. 4; "Maribor: prireditev mladinskega tabora", Delavska politika, 4. 7. 1939, št. 75, str. 3). O Mladinskem taboru glej tudi Fras, Mariborski župan Juvan, str. 306–312. 515 "150letnica liberalizma", Slovenski gospodar, 12. 7. 1939, št. 28, str. 1–2. O tedanjih pogledih liberalne strani na francosko revolucijo glej Anka Vidovič-Miklavčič, "Pogledi na francosko revolucijo v tisku liberalne provenience 1929–1940", Zgodovinski časopis 44, št. 2 (1990), str. 221–233. J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 132 ka Andrej Veble, duhovni vodja SDZ, profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani dr. Lambert Ehrlich, mestni podpredsednik Franjo Žebot, okrajni načelnik Eile- tz in ravnatelj mariborskega bogoslovja kanonik dr. Alojzij Ostrc. Škof Tomažič je molil prošnjo za Slomškovo beatifikacijo in opravil molitev za narod. Nato je zastopnik Slomškove družine Franc Hrastelj v kratkem nagovoru pozdravil zbrano dijaštvo, škof Tomažič pa je povzel glavne poudarke slovesne izjave, ki jo je dijaštvo podalo na grobu. Izjavo je prebral podpredsednik SDZ Ciril Žebot. Z njo se je dijaštvo zavezalo vodilu Povsod Boga!, osnovnim vrednotam in sveti- njam Bog, narod, država!, to je zaporedju, ki ga ne dovoli spremeniti, sinovstvu Cerkvi in poslušnosti njenemu vodstvu, vdanosti kralju, zvestobi narodnemu voditelju ter enotnosti, urejenosti in discipliniranosti svojih akcij. To so bila izpo- vedana bojna znamenja, ki jih je nato sprejela skupščina SDZ 15. oktobra 1939 v Mariboru. Sklenili so, da izjava, podana na Slomškovem grobu, postane "listi- na nespremenljivih temeljev SDZ in vsega njenega članstva kot tudi bodočega slovenskega izobraženstva, ki bo izšlo iz vrst gibanja obnovljene SDZ".516 V drugi polovici tridesetih let je bilo v Mariboru še več drugih vidnih dogod- kov. Drugega januarja 1936 je Slovenski gospodar stopil v sedemdeseto leto svo- jega izhajanja, kar so obeležili s številom 70 na svojem čelu.517 Gospodar je tako izhajal vse leto 1936. V letu 1936 so obeležili tudi šestdesetletnico Vekoslava Kukovca, 10. junija,518 in škofa Tomažiča, 1. avgusta.519 Pripravili so Teden bolgar- ske kulture,520 8. septembra pa je bila v Mariboru 47. letna skupščina Ciril-Meto- dove družbe, ki je pozvala "vse Slovence, da naša politična diferenciranost ne sme iti nikoli tako daleč, da bi se slovenska stranka v dosego strankarskih ciljev vezala z narodnim nasprotnikom".521 Devetindvajsetega in 30. maja 1937 so slovesno proslavili 20. letnico Majniške deklaracije, 19. septembra sta Jugoslovansko- -Češkoslovaška liga in Češki klub pripravila žalno slovesnost v spomin umrlemu češkoslovaškemu predsedniku dr. Tomášu Garrigui Masaryku, 21. septembra pa so se pokojnega predsednika spomnili tudi na seji mestnega sveta.522 Štiriindvaj- setega septembra 1937 je Fran Kovačič, "ki si je pridobil največ zaslug za doseda- nje delo proglašenja Slomšeka blaženim in da je Maribor pripadel Jugoslaviji", ob 516 "Zaobljuba in program slovenskega katoliškega dijaštva", Slovenec, 18. 10. 1939, št. 239a, str. 5. 517 Slovenski gospodar, 2. 1. 1936, št. 1, str. 1. 518 "Naši jubilanti: dr. Vekoslav Kukovec – šestdesetletnik", Mariborski večernik "Jutra", 10. 6. 1936, št. 131, str. 3. 519 "Knezoškof dr. I. J. Tomažič 60letnik", Slovenski gospodar, 29. 7. 1936, št. 30, str. 1. Glej tudi "Mariborske in okoliške novice: škof. dr. Tomažič 60letnik", Mariborski večernik ""Jutra", 31. 7. 1936, št. 173, str. 3. Delavska politika o Tomažičevem jubileju ni poročala. 520 Jurij Perovšek, "Slovenski pogled na Bolgare in Bolgarijo od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne", Studia Historica Slovenica 24, št. 2 (2024), str. 393. 521 "Mal' položi dar domu na oltar: Maribor v znamenju cirilmetodarskega poslanstva", Mariborski večer- nik "Jutra", 9. 9. 1936, št. 205, str. 2. 522 Fras, Mariborski župan Juvan, str. 319, 326. 133 S H S tudia istorica lovenica 75. letnici Slomškove smrti in štiridesetletnici svojega kulturnega delovanja pre- jel Slomškovo nagrado; mariborska občina jo je uvedla kot spomin na Slomškove dneve leta 1936.523 V tem letu so se poslovili od Ljudevita Pivka.524 Tretjega aprila 523 "Prelatu Dr. Fr. Kovačiču izročena Slomšekova nagrada", Slovenski gospodar, 29. 9. 1937, št. 39, str. 5; "Mariborske novice: prelat dr. Fr. Kovačič prvi nosilec Slomšekove nagrade", Mariborski večernik "Jutra", 25. 9. 1937, št. 218, str. 3. Delavska politika o podelitvi Slomškove nagrade Franu Kovačiču ni poročala. – O Slomškovi nagradi in priznanju Franu Kovačiču glej tudi Fras, Mariborski župan Juvan, str. 295–296; Friš in Gostečnik, "Juvan – drugič na čelu mestne občine", str. 184–185. 524 "Veličastno pretresljivo slovo sokolskega Maribora od carzanskega heroja", Mariborski večernik "Jutra", 1. 4. 1937, št. 73, str. 1–2; "Poslednje vesti: dr. Ljudevit Pivko umrl", Slovenski gospodar, 31. 3. 1937, št. 13, str. 10; "Maribor: dr. Ljudevit Pivko", Delavska politika, 31. 3. 1937, št. 26, str. 3. N a s l o v n i c a Slovenskega gosp- odarja, ki je opozorila na sedemdeseto leto njegovega izhajanja (Slovenski gospodar, 2. 1. 1936, št. 1, str. 1) J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 134 1938 so časnikarji, organizirani v ljubljanski sekciji jugoslovanskega novinarske- ga združenja, prvič izbrali Maribor za kraj svojega rednega občnega zbora.525 Leto kasneje so se v Mariboru poslovili od Frana Kovačiča, ki ga je lahko le slabo leto in pol bodrilo Slomškovo priznanje.526 Leta 1940 so ob 140. letnici Slomškovega rojstva počastili njegov spomin.527 Maribor je bil tudi v tem času mesto, v katerega so vstopile visoke oziroma vidne osebnosti. Petega avgusta 1936 je Maribor obiskal češkoslovaški poslanik Václav Girsa.528 V istem letu, nekaj dni zatem, ko so svečano proslavili kraljev rojstni dan 6. septembra (praznoval ga je na Bledu),529 se je v Mariboru kratko ustavil Peter II. Kralj in njegovo spremstvo so po ogledu obmejnih krajev v dveh avtomobilih 9. septembra 1936 dopoldne prispeli v mesto. Na mostu so kralja prepoznali in mu pričeli vzklikati. S spremstvom se je po Strossmayerjevi ulici odpravil na Slomškov grob, kjer mu je banovinski arhivar Franjo Baš predstavil Slomškove zasluge za Maribor in celotno Slovenijo. Kralj si je ogledal tudi grob prvega slovenskega poklicnega časnikarja Antona Tomšiča. V mestnem sredi- šču je kupil dva filma, nato pa so se odpeljali na Mariborski otok, kjer si je ogle- dal kopališke naprave. Potem se je s spremstvom odpeljal proti Dravogradu.530 Naslednje leto je 20. januarja Maribor obiskal socialni referent praškega mestnega sveta dr. Peter Zenkla, ki je kmalu zatem postal novi župan Prage.531 V okviru svoje turneje po Sloveniji, ki so jo spremljale demonstracije privržencev JRS, je Maribor 8. junija 1937 obiskal predsednik JNS Petar Živković.532 S stran- kinimi funkcionarji, podpredsednikom JNS Jovanom Banjaninom, predsedni- kom poslanskega kluba JNS inž. Dušanom Popovićem, senatorjema Milutinom Dragovićem in Grgo Andjelinovićem ter vodjo JNS v Sloveniji in senatorjem Albertom Kramerjem se je udeležil sreske konference JNS, ki jo je vodil sreski predsednik Franjo Lipold. Konferenco so spremljale demonstracije približno 525 Fras, Mariborski župan Juvan, str. 318. 526 "Borec za meje Slovenije umrl", Slovenski gospodar, 22. 3. 1939, št. 12, str. 1; Mariborski večernik "Jutra" in Delavska politika o Kovačičevi smrti nista poročala. 527 "140letnica Slomšekovega rojstva", Slovenski gospodar, 27. 11. 1940, št. 48, str. 1–2; "Maribor je poča- stil spomin škofa in narodnega buditelja Slomška", Večernik, 26. 11. 1940, št. 269, str. 7. Pri Delavski politiki se na Slomška niso spomnili. 528 Fras, Mariborski župan Juvan, str. 318. 529 "Ljubezen in zvestoba kralju Petru II.", Mariborski večernik "Jutra", 7. 9. 1936, št. 204, str. 1; "Veličastna proslava rojstn. dne Nj. Vel. kralja", Slovenski gospodar, 9. 9. 1936, št. 36, str. 10; "Doma in po svetu: kralj Peter II.", Delavska politika, 12. 9. 1936, št. 74, str. 2. – O praznovanju rojstnega dne kralja Petra II. v Mariboru glej tudi Fras, Mariborski župan Juvan, str. 321, 530 "Nj. Vel. kralj Peter II. prvič v Mariboru", "Mariborske in okoliške novice: kralj Peter II. v Mariboru", Mariborski večernik "Jutra", 9. 9. 1936, št. 205, str. 1, 3; "Novice: osebne vesti: naš kralj med slovenskimi Štajerci", Slovenski gospodar, 16. 9. 1936, št. 38, str. 3. Delavska politika o kraljevem obisku Maribora ni poročala. 531 Fras, Mariborski župan Juvan, str. 318–319. 532 "Peter Živković na Štajerskem", Jutro, 9. 6. 1937, št. 131, str. 2. 135 S H S tudia istorica lovenica 50 katoliških študentov, ki so prispeli iz Ljubljane. Med demonstranti so opa- zili tudi mariborskega podpredsednika Žebota, konjiškega arhidiakona Franca Tovornika in nekdanjega ministra SLS Ivana Vesenjaka. Demonstranti so razbili več okenskih stekel na hotelu Orel, kjer je bila konferenca, po njej pa še stekla sokolskih pisarn v Narodnem domu. Voditelji JNS so se po konferenci ob buč- nih demonstracijah odpeljali v Konjice, nato pa v Celje.533 Med drugimi osebnostmi, ki so jih prijazno sprejeli sta Maribor 8. aprila 1937 in 7. aprila 1938 obiskala prometni minister dr. Mehmed Spaho in mini- ster za pošto in telegraf Vojko Cvrkić. Enajstega aprila 1938 se je na poti skozi Maribor v mestu ustavil poljski minister za komunikacije Juliusz Ulrych, 30. juli- ja pa minister za socialno politiko Dragiša Cvetković. Maribor so večkrat obi- skali tudi ministra Krek in Korošec in ban Natlačen.534 Bližanje druge svetovne vojne na Slovenskem Koroščeva smrt Napad sil osi na Kraljevino Jugoslavijo 6. aprila 1941535 je presekal dotedanje politično življenje. Nemški okupator je pahnil Maribor "do pekla in nazaj",536 ko se je začelo novo obdobje njegovega političnega razvoja. Na poti do vojnega pekla se je čas za trenutek ustavil in nato nezadržno nadaljeval svojo pot proti novi zgodovinski prelomnici. Zastal je 14. decembra 1940, ko je v Beogradu umrl Anton Korošec. K sebi "ga je poklical /.../ na večno trajajoči pogovor Bog", je kasneje v poetičnem duhu oznanil Slovenski gospodar.537 Koroščeva smrt je zaznamovala katoliško stran in označila slovensko in jugoslovansko politič- no življenje. Slovenski gospodar je ob njegovi smrti zapisal, da se je Slovenija ob izgubi največjega sina svoje sedanjosti, našega narodnega voditelja, ovila v žalost. "Kako ne bi mati plakala nad izgubo takšnega sina! Saj je dr. Korošec Slovenijo ljubil nad vse. Ona je bila cilj njegovih željâ, njegovih teženj, njegovih naporov. Za njo je govoril, za njo pisal, za njo delal, za njo se mučil, za njo trpel. 533 "Obmejni nacionalni in napredni Slovenci pozdravljajo P. Živkovića", Mariborski večernik "Jutra", 9. 6. 1937, št. 128, str. 1; Darko Friš, "Turneja Petra Živkovića in vodstva Jugoslovanske nacionalne stranke po slovenskih krajih letu 1937", Prispevki za novejšo zgodovino 45, št. 1 (2005), str. 65–66. O turneji Petra Živkovića po Sloveniji leta 1937 glej prav tam, str. 61–78; Friš, "Banovinska konferenca Jugoslovanske nacionalne stranke leta 1937 v Ljubljani", Zgodovinski časopis 59, št. 1–2 (2005), str. 129–146. 534 Fras, Mariborski župan Juvan, str. 319–320. 535 "Jugoslavija je napadena", Večernik, 6. 4. 1941, št. 78a, str. 1; "Nemčija začela vojno z Jugoslavijo!", Slovenski gospodar, 9. 4. 1941, št. 15, str. 2. 536 Marjan Žnidarič, Do pekla in nazaj: nacistična okupacija in narodnoosvobodilni boj v Mariboru 1941–1945 (Maribor, 1997). 537 "Pogovarjal se je z Bogom …", Slovenski gospodar: priloga "Slov. gospodarja", 25. 12. 1940, št. 52, str. 8. J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 136 Slovenija je bila prva briga in edino veselje njegovega življenja." A Korošec ni bil samo slovenski, ampak tudi jugoslovanski politik, je nadaljeval Gospodar. Obstoj, razvoj in napredek jugoslovanske države mu je bil tem bolj pri srcu, ker je bil do dna duše prepričan, da sta usoda Slovencev in obstoj našega naroda najbolje in morda edinole zagotovljena v močni Jugoslaviji. Korošca ni bilo več, Slovenski gospodar pa je v tolažbo spomnil, da smo majhen narod, nam je pa "Bog dal velike može. Dal nam je škofa Slomšeka, dal dr. Kreka, dal dr. Korošca." – "Njihov duh plava nad nami oživljajoče, bodreče in tolažeče. Njihova molitev spremlja življenjsko pot našega naroda in njegove države. In v tem smislu kliče- mo: Slava spominu dr. Korošca! Živela Slovenija! Živela Jugoslavija!"538 V številki, v kateri je objavil sporočilo o Koroščevi smrti, je Slovenski gospo- dar predstavil Koroščevo življenje in delo. "Bog mu bodi obilen plačnik v več- nosti za vsa njegova dobra dela!", je končal svoj zapis. Pridal je še poročilo o zadnjem večeru Koroščevega življenja in prvih odzivih na njegovo smrt.539 V naslednji številki je obširno poročal o žalnih slovesnostih 14. in 15. decembra v Beogradu in pogrebnih svečanostih v Ljubljani 17. decembra 1940. Udeležili so se jih številni predstavniki slovenskega in jugoslovanskega političnega, gospo- darskega, kulturnega, znanstvenega, cerkvenega in drugega javnega življenja, dijaštva ter vojske, orožništva in žandarmerije. Od Korošca se je poslovilo tudi uradno zastopstvo mesta Maribor. V Mariboru so se 17. decembra zjutraj učenci in dijaki udeležili maš zadušnic po mestnih cerkvah, v mariborskih šolah so bile žalne komemoracije, pouk je tisti dan odpadel. Dopoldne je sledila slovesna maša zadušnica v stolnici, ki so se je udeležili številni predstavniki mariborske- ga javnega življenja, ob njih pa še drugi meščani. Tudi vsi mestni uradi in uradi mestnih podjetij so imeli dan žalovanja. Ko se je v ljubljanskem Gaju zaslužnih mož (Navju) med molitvami za Koroščev dušni mir pri odprtem grobu od njega s častnimi salvami iz pušk in topov poslovila jugoslovanska vojska, so "vsi nav- zoči", je opisal Slovenski gospodar, "imeli pri tem občutek, kot da lega v grob vla- dar in res smo Slovenci položili k večnemu počitku svojega vladarja, kateremu so bile izkazane ob grobu prave vladarske časti od strani naše hrabre armade".540 Koroščeva smrt je zaznamovala tudi liberalno in socialistično stran. Večer- nik je opozoril na trenutke, ko so ga našli mrtvega in predstavil njegovo politič- no pot.541 Njegov lastnik, Adolf Ribnikar, se je spominjal svojih srečanj s Koro- 538 "† Dr. Anton Korošec", Slovenski gospodar, 18. 12. 1940, št. 51, str. 1. 539 "Življenjsko delo dr. Antona Korošca: v borbi za narodne in politične pravice Slovencev", "Zadnja pot…", Slovenski gospodar, 18. 12. 1940, št. 51, str. 18–20. 540 "Slovo od dr. Antona Korošca", Slovenski gospodar: priloga "Slov. gospodarja", 25. 12. 1940, št. 52, str. 1–8; Fras, Mariborski župan Juvan, str. 340. O Koroščevem pogrebu glej tudi Jure Gašparič, "'Žalost za voditeljem – zvestoba preko groba.': umrl je dr. Anton Korošec: k zgodovini političnega pogreba na Slovenskem", Zgodovina za vse 23, št. 1 (2016), str. 60–73. 541 "Dr. Anton Korošec", Večernik, 14. in 15. 12. 1940, št. 285, str. 1. 137 S H S tudia istorica lovenica šcem. Posebej leta 1919 v Beogradu, ko sta se pogovarjala o ponovnem stran- karskem boju na Slovenskem. Takrat mu je dejal: 'Foter – tako smo ga nazivali za časa deklaracijskega gibanja – pustite Vi strankar- sko politiko, ostanite naš nadstrankarski oče vseh Slovencev. Vsi Vas bomo radi imeli in spoštovali, kakor smo Vas do sedaj!' Pomigal je z glavo, pogledal me po strani, in dejal: 'Jaz bi rad, ali saj veste, mladi v Ljubljani me ne puste.'542 542 Prav tam. Sporočilo o smrti Antona Korošca ("Dr. Anton Korošec", Slovenski gospodar, 18. 12. 1940, št. 51, str. 1) J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 138 Ribnikar je še poudaril, da je bil Korošec neomajen jugoslovanski patriot, vedno v pomoč Jugoslaviji. Sedanjost žal ne more dela dr. Korošca in njegovih zaslug za narod in državo pravilno oceniti, ker je za nepristranske in objektivne ugotovitve in ocenitve poklicana zgodovina. Prepričani pa smo, da bo stalo v zgodovini Jugoslavije in še posebej v zgodovini Slovencev ime dr. Korošca trajno med najzaslužnejšimi voditelji naroda.543 Tu je na mestu, da posebej opozorimo na odlično monografijo Andreja Rahtena, Anton Korošec: slovenski državnik kraljeve Jugoslavije. Na dan Koro- ščevega pogreba se je Večernik še enkrat posvetil njegovi politični poti, pose- bej v zadnjih dveh letih habsburške monarhije.544 – Na socialistični strani so ob vesti o Koroščevi smrti in podatku o njegovem pogrebu navedli, da je nenadne smrti umrl prosvetni minister dr. Anton Korošec, vodja JRZ v Sloveniji, vpliven politik, ki je v Jugoslaviji igral važno in vidno vlogo vseh dvaindvajset let njenega obstoja. Za svoje zasluge za državo je bil večkrat odlikovan in je užival zaupanje na najvišjih mestih. Z njegovo smrtjo je težko prizadeto politično gibanje, kateremu je pri- padal kot zvest, neizprosen in načelen borec.545 Poročilo o njegovem pogrebu so končali z besedami: "Tako je legel k zadnje- mu počitku mož, ki je bil predstavnik velikega katoliško-političnega gibanja v Sloveniji in imel velik vpliv na tok razvoja dogodkov v državi."546 "Kaj bo z nami?!" Tako se je vprašal Slovenski gospodar ob Koroščevi smrti decembra 1940.547 Vprašanje se je neposredno navezovalo na položaj, ko narodnega voditelja ni bilo več, imelo pa je tudi elementarno bivanjsko razsežnost. Nanj je najprej odgovoril Koroščev naslednik in novi vodja najmočnejše slovenske politične 543 Prav tam. 544 "Ob zadnjem slovesu jugoslovanskega državnika", Večernik, 17. 12. 1940, št. 287, str. 3. 545 "Ob smrti dr. Korošca", "Pogreb dr. Korošca", Delavska politika, 17. 12. 1940, št. 144, str. 1. 546 "Iz naših krajev: Ljubljana: pogreb dr. Korošca", Delavska politika, 19. 12. 1940, št. 145, str. 3. 547 "† Dr. Anton Korošec", Slovenski gospodar, 18. 12. 1940, št. 51, str. 1. 139 S H S tudia istorica lovenica organizacije JRS Fran Kulovec.548 V Mariboru je na širši seji mestne strankine organizacije 15. februarja 1941 spregovoril o ključnem narodnopolitičnem cilju Slovencev v prvi jugoslovanski državi – slovenski avtonomiji. O nedose- ženem slovenskem avtonomnem položaju v Jugoslaviji je dejal, da slovenski narod ne bo prenehal z bojem za njegovo uresničitev – Banovino Slovenijo, dokler si je ne bo izvojeval. "To je naše načelno stališče", vendar imamo Slovenci razumevanje za prednost in nujnost neodložljivih splošnih državnih proble- mov v današnjem času evropske in svetovne vojne.549 Vera v avtonomijo je osta- la, čakala pa je na boljši mednarodni in notranjepolitični čas. Drugi, skrajni odgovor na vprašanje slovenske prihodnosti, je dala pomlad 1941. S pristopom Jugoslavije k Trojnemu paktu 25. marca 1941,550 državnim udarom probritansko usmerjenih častnikov, ki ga je pristop sprožil v noči iz 26. na 27. marec, množičnimi demonstracijami v podporo pučistom 27. marca in splošni javni privrženosti njihovemu dejanju, je nastopil trenutek, ki je določil, kakšen bo ta odgovor. V Mariboru so tako kot drugje v Sloveniji in Jugoslaviji pozdravili vlado, ki so jo postavili z državnim udarom in sočasno razglasitev kralja Petra II. za polnoletnega. V tistem "zgodovinskem trenutku", kot ga je označil mestni predsednik Juvan,551 se je po Večernikovem poročilu množičnih manifestacij udeležil ves zavedni Maribor, združili so se Sokoli in Slovenski fan- tje, vsi so bili sproščeni vseh predsodkov in tesno povezani v eno samo dušo.552 Mariborsko časopisje je objavilo razglas Petra II., da je prevzel kraljevsko oblast v svoje roke, njegov življenjepis, sestavo nove vlade, pripravili so prispevke o rodbini Karađođevićev, življenjepis vodje državnega udara in predsednika nove vlade armadnega generala Dušana Simovića, objavili pozdrave rezervnih častnikov in podčastnikov, Sokolstva, Delavne skupnosti slovenske napredne (liberalne) mladine kralju in poročali o prisegi Petra II. na ustavo 28. marca 548 "Po Jugoslaviji: naslednik dr. Antona Korošca – dr. Franc Kulovec", Slovenski gospodar, 25. 12. 1940, št. 52, str. 4. 549 "Dr. Kulovčev govor o vprašanjih naše politike: dva njegova govora v Mariboru preteklo soboto in nedeljo", Slovenec, 18. 2. 1941, št. 40, str. 2. Glej tudi "Predsednik dr. Kulovec v Mariboru", Slovenski gospodar, 19. 2. 1941, št. 8, str. 3. 550 "Ob pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu: Nemčija in Italija jamčita nedotakljivost naših mej", Večernik, 26. 3. 1941, št. 69, str. 1; "Pristop Jugoslavije k osi: države osi nam jamčijo naše meje in se odrekajo zahtevi po prehodu njih čet čez naše ozemlje", Delavska politika, 27. 3. 1941, št. 34, str. 1. 551 (Alojzij) Juvan, "Poziv Mariborčanom!", Večernik, 27. 3. 1941, št. 70, str. 2. 552 "Novice: spontane manifestacije za kralja, domovino in vojsko", "Maribor: mogočne manifestacije naro- dno zavednega Maribora", Večernik, 28. 3. 1941, št. 71, str. 5, 7. O manifestacijah 27. 3. 1941 glej tudi "Velike manifestacije po vsej državi", Delavska politika, 29. 3. 1941, št. 35, str. 1; "Odmev nastopa kralja Petra II. v Mariboru", Slovenski gospodar, 2. 4. 1941, št. 14, str. 2. – O navdušenem odzivu Mariborčanov na vest, da je Peter II. prevzel vladarske posle glej tudi Fras, Mariborski župan Juvan, str. 346–347. J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 140 1941.553 Istega dne se je na proslavi ob njegovem prevzemu vladarskih poslov na slovesni seji zbral mariborski mestni svet, na kateri je predsednik mestne občine Juvan svetnike nagovoril z domoljubnim slavnostnim govorom. Kralju Petru II. so poslali vdanostni telegram.554 Jugoslovanski in slovenski (s tem tudi mariborski) odziv na 25. marec je vodil v 6. april 1941. Prišla je vojna. Osmega aprila 1941 so v Maribor prišli Nemci, 26. aprila pa se je v njem ustavil še Hitler. Končalo se je mariborsko obdobje v prvi jugoslovanski državi. * * * Ostane nam še pogled na mariborski mestni razvoj do druge svetovne vojne. V drugem Juvanovem mandatu so se še vedno soočali s posledicami gospo- darske krize, ki se je na socialnem področju odražala v brezposelnosti in obu- božanju dela prebivalstva. Tu so nadaljevali s Pomožno akcijo, leta 1938 pa uvedli socialni davek, da bi olajšali reševanje socialne problematike in nado- mestili zbiranje prispevkov za Akcijo. Davek so uvedli kot davščino za zimsko pomoč. S socialnim davkom so pridobili precejšnja sredstva, ki so jih ob pode- ljevanju finančne pomoči, porabili tudi za javna dela, gradnjo cest in kana- lov.555 Reševali so tudi stanovanjsko stisko, ki jo je povzročalo preseljevanje pode- želskega prebivalstva v mesto. K stanovanjskemu vprašanju delavcev so pristo- pili tako, da so za polovico zmanjšali najemnino tistim, ki so živeli v barakah in vagonih, tistim v zasilnih stanovanjih pa so jo zmanjšali za 10 odstotkov. Leta 1938 so del stanovalcev iz barak in vagonov preselili v novozgrajeni kompleks z osemdesetimi zasilnimi stanovanji. Sredi tridesetih let se je mesto srečalo s stavko slovenskih tekstilnih delavcev, ki so jo izvedli pod vplivom KSJ. Pridružili so se ji tudi mariborski tekstilni delavci. Stavkajočim delavcem, ki so ostali brez zaslužka in sredstev za hrano, so na pomoč priskočili someščani. Bila je tako 553 Peter II., "Srbi, Hrvati in Slovenci!", "Nova vlada", Večernik, 27. 3. 1941, št. 70, str. 1–2; "Karadžordževići", "Predsednik vlade general Dušan T. Simović", "Rezervni častniki in podčastniki pozdravljajo kralja", "Pozdrav jugoslovanskega sokolstva", "Napredna mladina svojemu kralju", Večernik, 28. 3. 1941, št. 71, str. 3–4; Peter II., "Srbi, Hrvati in Slovenci!", "Ob nastopu vladanja kralja Petra II.", "Vlada narodne koncentracije", "Za red v državi in mir na zunaj", Delavska politika, 29. 3. 1941, št. 35, str. 1; "Prisega Nj. Vel. kralja Petra II.", Večernik, 29. in 30. 3. 1941, št. 72, str. 1; "Po zgodovinskem preokretu: sve- čana prisega Nj. Vel. Petra II.", Delavska politika, 1. 4. 1941, št. 36, str. 1; "Živel kralj Peter II.!: živela Jugoslavija!", "Kralj Peter II. prevzel kraljevsko oblast", "Nova vlada in ljudsko navdušenje za kralja, domovino in vojsko", "Navdušenje naroda za kralja, domovino in našo hrabro vojsko", "Slovesna prisega kralja", "Po Jugoslaviji: novi ministrski predsednik", Slovenski gospodar, 2. 4. 1941, št. 14, str. 1–2, 4. 554 Fras, Mariborski župan Juvan, str. 346–367. 555 Friš in Gostečnik, "Juvan – drugič na čelu mestne občine", str. 188–190; Friš in Gostečnik, "Juvan, predsednik mestne občine", str. 453–455. 141 S H S tudia istorica lovenica obsežna, da so jo prepovedali. Stavko so končali s sklenitvijo kolektivne pogod- be za tekstilne delavce v Sloveniji.556 V delovanju Mariborskih mestnih podjetij je prišlo do spremembe v njiho- vem vodenju. Predsednik občine je postal njihov predstavnik v vseh zadevah. V Mestna podjetja so vključili tudi mestno plinarno. Stabilizirali so poslovanje Mestne hranilnice in opravili več gradbenih projektov – cestnih, regulacijskih in kanalizacijskih del. Zgradili so nove stanovanjske hiše, novo carinarnico in carinsko pošto, odprli so novo dnevno zavetišče oziroma Mladinski dom, Dom za varstvo deklet, ustanovili so mešano realno gimnazijo in začeli z gradnjo novega poslopja zanjo, odprli so Pokrajinski muzej v Mestnem gradu, sprejeli sklep o gradnji nove mestne tržnice, zgradili so novo cerkev sv. Rešnjega tele- sa in poslopje novega mariborskega bogoslovja (Korošec mu je kot prosvetni minister leta 1940 dodelil status Visoke bogoslovne šole), sezidali so relejno radijsko postajo in dogradili II. deško meščansko in II. dekliško (magdalensko) osnovno šolo Kralja Aleksandra Ujedinitelja. Ob njeni otvoritvi leta 1936 je bila označena kot najmodernejša šola v državi. V času drugega Juvanovega manda- ta so bili dokaj uspešni pri reševanju bivanjskih težav mestnega prebivalstva, čeprav vseh niso mogli rešiti. Nujno potrebne investicije so izvedli s pomočjo skrbnega razporejanja proračunskih sredstev ter najemanja dodatnih kreditov in posojil. Mesto je v tem obdobju uspelo stabilizirati mestno gospodarstvo, to je mestna podjetja, in vedno več finančnih sredstev nameniti socialnemu skrb- stvu v občini.557 Zaključek V slovenski politični krajini med svetovnima vojnama zavzema Maribor veliko pomembnejše mesto, kot bi se lahko mislilo na prvi pogled. Bil je kraj izstopa- jočih vseslovenskih idejnih, političnih in verskocerkvenih dogodkov, ki sta jih pripravili politika in Cerkev na Slovenskem. V tem pogledu je bil med ključni- mi oblikovalci tedanjega slovenskega razvoja. Sporočila teh dogodkov in teko- čega političnega življenja v mestu so na katoliški strani izrekali v zavračanju liberalizma in komunizma, versko obnovitvenih poudarkih, zahtevah po ver- ski šoli in slovenski avtonomiji ter opozorilih o idejnem in narodnopolitičnem pomenu katoliške mladine. Z liberalne strani so prihajali kulturnobojni pou- 556 Friš in Gostečnik, "Juvan – drugič na čelu mestne občine", str. 190–194; Friš in Gostečnik, "Juvan, predsednik mestne občine", str. 455–457; Ratej, Foltrefer, str. 221, 223. 557 Friš in Gostečnik, "Juvan – drugič na čelu mestne občine", str. 194–203; Friš in Gostečnik, "Juvan, predsednik mestne občine", str. 457–464; Fras, Mariborski župan Juvan, str. 248–257, 261–177; Hrastovec, Jugoslovanska radikalna zajednica, str. 54–55, 57–58, 59–60, 66–70. J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 142 darki, namenjeni pobijanju političnega katolicizma in zagovarjanju narodnega in državnega unitarizma. Na marksistični strani je bilo mogoče opaziti misel o želeni enotnosti delavskega razreda. Politične in idejne poudarke so spremlja- le zaveze narodu, državi, kralju in kraljevski družini. Ob srečanju Ljubljane in Maribora so izrazili tudi željo po pristni povezanosti obeh mest. Pomembna značilnost mariborskega političnega življenja je bila, da je v nasprotju z osrednjo Slovenijo oziroma Ljubljano, kljub različnim idejnim in političnim stališčem v Mariboru vladala medsebojna strpnost. Kot je po vojni povedal Alojzij Juvan, se je med člani posameznih strank "razvijalo drugačno življenje kot na primer v Ljubljani. Tam so celo stranke in frakcije posedovale v svojih lokalih, medtem ko smo v Mariboru vsi skupaj sedeli ob istem omizju".558 Meja, močni nemški živelj, zunanjepolitični razlogi in slogaška tradicija so vplivali, da se strankarska zagrizenost ni razpasla in so ljudje, v kolikor ni bilo povsem osebnih razprtij, med seboj občevali brez strankarskih razlik. Juvan in Lipold sta bila npr. prijatelja.559 To je bila še ena posebnost Maribora, ki opozarja na njegov položaj v tedanji politiki. Politični pomen Maribora so dokazovali še pogosti obiski večine vodilnih predstavnikov strank, ki so v Kraljevini SHS/Jugoslaviji opredeljevale sloven- ski politični prostor. Vsi so imeli pomembne funkcije tudi v jugoslovanskem političnem življenju. Poleg tega so v Maribor ob različnih priložnostih redno prihajali visoki jugoslovanski politični in vojaški predstavniki, slovenski mini- stri v jugoslovanskih vladah in nosilci najvišjih upravnih in političnih funkcij v Sloveniji. Zaradi svoje lege ob železniški povezavi s srednjeevropskim pro- storom so se v mestu velikokrat ustavili visoki politični in vojaški predstavniki iz tujine. Ob pomembnih verskocerkvenih dogodkih je bil poleg visokih cer- kvenih predstavnikov iz Slovenije in Jugoslavije v Mariboru tudi papeški nuncij Ermenegildo Pellegrinetti. Pogled na Maribor, ki je kljub zahtevnemu reševanju socialnih razmer, v urbanističnem, kulturnoprosvetnem in tudi gospodarskem pogledu vidno napredoval, pokaže, da je za celostno razumevanje in poznava- nje slovenske politike med svetovnima vojnama neobhodno potrebno opozar- jati na njen mariborski vidik. 558 Fras, Mariborski župan Juvan, str. 377. 559 Prav tam, str. 35, 108. 143 S H S tudia istorica lovenica Jurij Perovšek MARIBOR AND POLITICS BETWEEN THE WORLD WARS SUMMARY In the Slovenian political landscape between the two world wars, Maribor pla- yed a much more important role than one might think at first glance. It was a place of outstanding Slovenian ideological, political, and religious messages, which were expressed there by politicians and the Church in Slovenia. In this respect, it was one of the key shapers of Slovenian development at the time. Among the main events of the Kingdom of Serbs, Croats, and Slovenes (SHS)/Yugoslavia were the First Slavic Camp of the Catholic physical educati- on organization Orel (Eagle) and the gathering of the liberal physical education organization Sokol (Falcon) in Maribor in 1920, the second workers' gathering in 1923, the Catholic Youth Days (Girls' Days and Boys' Days) in 1924, and in 1928 the celebration of the 700th anniversary of the Lavantine Diocese and the 10th anniversary of the establishment of the Yugoslav state and the liberation of the city. In 1932, they marked the 70th anniversary of the death of Bishop Anton Martin Slomšek, and in 1933, the 15th anniversary of the liberation of the city. In 1934, representatives from Ljubljana visited Maribor, the liberator of Maribor, General Rudolf Maister, died, a diocesan Eucharistic gathering was held, and mourning ceremonies were held for the death of King Alexander I Karađorđević. The following year, representatives of liberal unitarian national and state politics drafted the so-called Pohorska deklaracija (Pohorje Decla- ration), which advocated Yugoslav unitarianism. In 1936, Slomšek Days were held, during which Bishop Ivan Jožef Tomažič was presented with around 400,000 signatures from Slovenians in support of Slomšek's beatification, and the 30th anniversary of the public activity of the leading Slovenian politician between the two world wars, Dr. Anton Korošec, was also celebrated. In 1939, they organized a Catholic youth camp and a meeting of the Catholic Sloveni- an Student Union, and a year later, the city was marked by Korošec's death. In the period immediately before World War II in Slovenia, both in Maribor and elsewhere in Slovenia and Yugoslavia, there was general joy at the coup d'état that followed Yugoslavia's accession to the Tripartite Pact in 1941. In 1938, the grand celebration of the 20th anniversary of Yugoslavia was cancelled becau- se the authorities feared that it would lead to a left-wing opposition demon- stration. On the Catholic side, these events and the current political life in the city were expressed in the rejection of liberalism and communism, religious renewal, demands for religious schools and Slovenian autonomy, and warnings J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 144 about the ideological and national-political significance of Catholic youth. The liberal side emphasized cultural struggle, aimed at destroying political Catholi- cism and defending national and state unitarianism. On the Marxist side, there was a noticeable desire for unity among the working class. Political and ideo- logical emphases were accompanied by commitments to the nation, the state, the king, and the royal family. At the meeting between Ljubljana and Maribor, they expressed a desire for genuine unity between the two cities. Maribor's administrative and political development went through several stages. Between 1918 and 1921, Maribor was led by government commissio- ners Dr. Vilko Pfeifer, Dr. Josip Leskovar, and Ivo Poljanec. Pfeifer and Poljanec belonged to the Liberal Party, while Leskovar belonged to the Catholic Party. When municipal elections were held in 1921, the first Slovenian mayor of Mari- bor was Viktor Grčar, a social democrat. In 1924, he was succeeded by Leskovar from the Catholic Slovenian People's Party (SLS), and after the SLS victory in the 1927 elections, by its member Dr. Alojzij Juvan in 1928. Juvan was also the first appointed city chief (later president of the city municipality), who was placed at the head of the city after the establishment of King Alexander's dictatorship in 1929. In 1931, he was succeeded by the liberal Dr. Franjo Lipold, and four years later, Juvan returned to the head of the city. In the 1920s, the city's leadership was based on victories in municipal elections, while in the 1930s it was based on the cooperation of either the Catholic or Liberal parties in the Yugoslav government, which also brought them to power in Slovenia. In the first decade of Yugoslavia, all the classic ideological-political directions – Catholic, liberal and Marxist or social democratic (socialist) – took turns in leading the city. In the 1920s, the political landscape of Maribor was further shaped by elections to the Constitu- ent and National Assembly of the Kingdom of Serbs, Croats, and Slovenes and the Maribor Regional Assembly, one of the two administrative-political units (the other being Ljubljana) into which Slovenia was divided at the time. The Yugoslav Social Democratic Party/Socialist Party of Yugoslavia won the elections to the Constituent and National Assembly in Maribor in 1920 and 1927, while the SLS won the elections to the National Assembly in 1923 and 1925. It was also part of the winning electoral alliance in the 1927 regional elections. Taking into account the municipal elections, it was the dominant political force in the city. The soci- alists and Marxist workers were also strong, mostly ranking immediately behind the SLS or its electoral alliances. Another notable party was the liberal Indepen- dent Democratic Party, and the Germans also gained political strength. In the first half of the 1930s, with the Catholic Party abstaining from the 1931 and 1935 elections to the National Assembly, the ruling liberal policy was supported by an absolute majority in Maribor, while in the second half, in 1938, the ruling Catho- lic policy was supported in the Slovenian area. The Catholic party played a lea- ding role in Maribor in the first Yugoslavia. 145 S H S tudia istorica lovenica Between the two wars, Maribor was home to the city organizations of all the parties that defined the Slovenian political scene during that period. Most of their leading representatives frequently visited Maribor, especially those from the two strongest ideological-political camps – Catholic leader Anton Korošec and liberal leaders Dr. Gregor Žerjav and Dr. Albert Kramer. All of them also held important positions in Yugoslav political life. High-ranking Yugo- slav political and military representatives, Slovenian ministers in the Yugoslav government, and holders of the highest administrative and political positions in Slovenia also regularly visited Maribor on various occasions. Due to its locati- on on the railway line connecting it to Central Europe, Maribor was often visi- ted by high-ranking political and military representatives from abroad. In addi- tion to high-ranking church representatives from Slovenia and Yugoslavia, the papal nuncio Ermenegildo Pellegrinetti also visited Maribor on important reli- gious and church occasions. In 1920, Regent Aleksandar Karađorđević visited Maribor, and in 1936, King Peter II stopped in the city while touring the border areas. The liberal politician Dr. Vekoslav Kukovec was also active in Maribor between the wars. In the first half of the 1920s, he strongly advocated for the establishment of the Maribor region. He pointed out that the principle of local patriotism should be opposed to the centralism of Ljubljana, as it was time for the Slovenes of Styria to start thinking for themselves. When the Maribor regi- onal assembly and its executive body, the regional committee, were active in 1927–1929, they worked successfully, as in Ljubljana, in the areas of municipal, health, and social services, public construction, the promotion of agricultural industries, and the management of provincial property. With the abolition of the province (òblast) upon the establishment of the royal dictatorship in 1929 and the formation of a single administrative unit of Slovenia (the Drava Bano- vina) with its center in Ljubljana, Maribor's status deteriorated as it lost its posi- tion as the second Slovenian administrative and political center. However, it remained, as before, an important factor in Slovenian politics in the Kingdom of SHS/Yugoslavia. A look at Maribor, which, despite the challenging task of resolving social issues, has made visible progress in terms of urban planning, culture, education, and the economy, shows that in order to fully understand and comprehend Slovenian politics between the two world wars, it is essential to highlight its Maribor perspective. J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 146 VIRI IN LITERATURA PAM – Pokrajinski arhiv Maribor • Zbirka fotografij in razglednic. • fond Zavod za urbanizem Maribor. Perovšek, Jurij, Programi političnih strank, organizacij in združenj na Slovenskem v času Kraljevine SHS (1918–1929) (Ljubljana, 1998). 5. katoliški shod v Ljubljani 1923 (Ljubljana, 1924). Poslovnik krajevnih organizacij SLS (Maribor, 1925). Proslava 20letnice Jugoslavije v Mariboru: jubilejna razstava od 6. do 15. VIII. 1938: narodni tabor 14. VIII (Maribor, 1938). Prunk, Janko, Slovenski narodni programi: narodni programi v slovenski politični misli od 1848 do 1945 (Ljubljana, 1986). Rus, Josip Andrej, Pričevanja in spomini: o sokolstvu, Osvobodilni fronti in novi Jugo- slaviji, Perovšek, Jurij (ur.) (Ljubljana, 1989). Sejni zapisniki Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani in Deželnih vlad za Slovenijo 1918–1921: 1. del: od 1. nov. 1918 do 26. feb. 1919, za objavo pripravil Peter Ribnikar (Ljubljana, 1998). Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine – Ljubljana, letnik 1931. Sveto pismo Stare in Nove zaveze: slovenski standardni prevod – 2., pregledana izdaja (Ljubljana, 1997). Uradni list deželne vlade za Slovenijo – Ljubljana, letnika 1920, 1921. Uradni list Narodne vlade SHS v Ljubljani – Ljubljana, letnika 1918, 1919. Uradni list pokrajinske uprave za Slovenijo – Ljubljana, letniki 1922–1924. Viri za zgodovino komunistične stranke na Slovenskem v letih 1919–1921, Adamič, Mar- jeta … [et al.] (ur.) (Ljubljana, 1980). Bojevnik – Ljubljana, letnik 1933. Borba – Maribor, letnika 1933, 1934. Cillier Zeitung – (Celje), Jahrgang 1922. Delavska politika – Ljubljana, Maribor, letniki 1926–1930, 1932–1941. Edinost – Maribor, letnik 1938. Enakost – Maribor, letnika 1921, 1922. Enotnost – Ljubljana, letnik 1927. Ilustrirani Slovenec – Ljubljana, letnik 1932. Jugoslavija – Ljubljana, letnik 1920. Jutro – Ljubljana, letniki 1920, 1922–1928, 1931, 1933–1935, 1937. Jutro: ponedeljska izdaja – Ljubljana, letnik 1933. Kmetijski list – Ljubljana, letniki 1919, 1920, 1922–1925. Kmetski list – Ljubljana, letniki 1925–1928. 147 S H S tudia istorica lovenica Mariborski delavec – Maribor, letniki 1918–1920. Mariborski večernik "Jutra" – Maribor, letniki 1927–1938. Naprej – Ljubljana, letnika 1919, 1922. Narodni dnevnik – Ljubljana, letnik 1926. Naša vas – Celje, letnika 1921, 1922. Neodvisnost – Maribor, letnik 1936. Nova doba – Celje, letniki 1919, 1921, 1923, 1924, 1932. Nova pravda – Maribor, Ljubljana, letniki 1920, 1922, 1923, 1927. Orjuna – Ljubljana, letniki 1923–1925. Ponedeljski Slovenec – Ljubljana, letniki 1932, 1933, 1936. Radikal – Ljubljana, letnik 1923. Slovenec – Ljubljana, letniki 1922, 1924, 1925, 1927, 1928, 1932–1934, 1938, 1939, 1941. Slovenski gospodar – Maribor, letniki 1925–1930, 1932–1941. Slovenski narod – Ljubljana letniki 1919, 1920, 1938. Slovenski republikanec – Ljubljana, letnik 1925. Straža – Maribor, letniki 1918–1925. Tabor – Maribor, letniki 1920–1927. Večer – Maribor, letnik 1972. Večernik – Maribor, letniki 1938–1941. ……………… Antoličič, Gregor, "Dr. Vilko Pfeifer – prvi Slovenec na čelu mariborske občine po prevratu (1919–1920)", Studia Historica Slovenica 17, št. 3 (2017), str. 929–948. Antoličič, Gregor, "Dr. Vilko Pfeifer: vladni komisar za Maribor v letih 1919–1920", v: Friš, Darko, Matjašič Friš, Mateja in Maver, Aleš (ur.), Mariborski župani 1850– 1941: snovalci sodobnega mesta ob Dravi (Maribor, 2018), str. 240–269. B.(alkovec), B.(ojan), "Nastop opozicije", v: Drnovšek, Marjan, Rozman, Franc in Vodopivec, Peter (ur.), Slovenska kronika XX. stoletja [Knj. 1]: 1900–1941, str. 394. Balkovec, Bojan, "Vsi na noge, vsi na plan, da bo zmaga čim sijajnejša": volilna teorija in praksa v prvi jugoslovanski državi (Ljubljana, 2011). B.(alkovec), B.(ojan), "Zadnje volitve pod kraljem", v: Drnovšek, Marjan, Rozman, Franc in Vodopivec, Peter (ur.), Slovenska kronika XX. stoletja [Knj. 1]: 1900–1941, str. 428. Bergant, Zvonko, Kranjska med dvema Ivanoma: idejno-politično soočenje slovenske- ga političnega katolicizma in liberalizma na prehodu iz 19. v 20. stoletje (Ljubljana, 2004). Bergant, Zvonko, Slovenski klasični liberalizem: idejno-politični značaj slovenskega liberalizma v letih 1891–1921 (Ljubljana, 2000). J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 148 Cankar, Ivan, Zbrani spisi: trinajsti zvezek, uvod in opombe napisal Izidor Cankar (Ljubljana, 1932). Dolenc, Ervin, Kulturni boj: slovenska kulturna politika v kraljevini SHS 1918–1929 (Ljubljana, 1996). Filipič, France, "Gladovna stavka v moški kaznilnici v Mariboru v avgustu in septem- bru 1936", Kronika 31, št. 2–3 (1983), str. 209–219. Fi.(lipič), F.(rance), "Mariborska afera", v: Dermastia, Alenka (ur.), Enciklopedija Slo- venije: 6 (Ljubljana, 1992), str. 409. Filipič, France, Poglavja iz revolucionarnega boja jugoslovanskih komunistov 1919– 1939: 1. knjiga (Ljubljana, 1981). Filipič, France, Poglavja iz revolucionarnega boja jugoslovanskih komunistov 1919– 1939: 2. knjiga (Ljubljana, 1981). Fras, Maksimiljan, Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas (Maribor, 2013). Friš, Darko, "Aktivnosti mestnega odbora Orjune v Mariboru v prvem letu delovanja", Studia Historica Slovenica 4, št. 2–3 (2004), str. 507–528. Friš, Darko, "Banovinska konferenca Jugoslovanske nacionalne stranke leta 1937 v Ljubljani", Zgodovinski časopis 59, št. 1–2 (2005), str. 129–146. Friš, Darko, "Dr. Josip Leskovar: mariborski župan v letih 1924–1927", v: Friš, Darko, Matjašič Friš, Mateja in Maver, Aleš (ur.), Mariborski župani 1850–1941: snovalci sodobnega mesta ob Dravi (Maribor, 2018), str. 342–383. Friš, Darko, "Dr. Josip Leskovar: vladni komisar za Maribor leta 1920", v: Friš, Darko, Matjašič Friš, Mateja in Maver, Aleš (ur.), Mariborski župani 1850–1941: snovalci sodobnega mesta ob Dravi (Maribor, 2018), str. 270–297. Friš, Darko, "Maribor po prevratu in vladni komisar dr. Josip Leskovar", Studia Histori- ca Slovenica 18, št. 1 (2018), str. 191–216. Friš, Darko, "Mariborski odbor Orjune in dogodki leta 1923", v: Rajšp, Vincenc … [et al.] (ur.), Melikov zbornik: Slovenci v zgodovini in njihovi srednjeevropski sosedje (Lju- bljana, 2001), str. 933–950. Friš, Darko, "Razmah in napredek Maribora v času županovanja dr. Josipa Leskovarja (1924–1928)", Acta Histriae 26, št. 1 (2018), str. 127–158. Friš, Darko, "Turneja Petra Živkovića in vodstva Jugoslovanske nacionalne stranke po slovenskih krajih letu 1937", Prispevki za novejšo zgodovino 45, št. 1, (2005), str. 61–78. Friš, Darko in Gostečnik, Nina, "Dr. Alojzij Juvan – drugič na čelu mariborske mestne občine (1935–1941)", Acta Histriae 26, št. 1 (2018), str. 181–206. Friš, Darko in Gostečnik, Nina, "Dr. Alojzij Juvan: predsednik mestne občine Mari- bor v letih 1935–1941", v: Friš, Darko, Matjašič Friš, Mateja in Maver, Aleš (ur.), Mariborski župani 1850–1941: snovalci sodobnega mesta ob Dravi (Maribor, 2018), str. 444–471. Gašparič, Jure, "Igor Rosina v tridesetih letih", v: Gašparič, Jure in Škrubej, Katja (ur.), Odvetnik in oblast: dr. Igor Rosina (1900–1969) (Ljubljana, 2017), str. 59–78. 149 S H S tudia istorica lovenica Gašparič, Jure, SLS pod kraljevo diktaturo: diktatura kralja Aleksandra in politika Slo- venske ljudske stranke v letih 1929–1935 (Ljubljana, 2007). Gašparič, Jure, ",Žalost za voditeljem – zvestoba preko groba.՚: umrl je dr. Anton Koro- šec: k zgodovini političnega pogreba na Slovenskem", Zgodovina za vse 23, št. 1 (2016), str. 60–73. Gostečnik, Nina, "Dr. Franjo Lipold, mariborski mestni načelnik v letih od 1931 do 1935", Studia Historica Slovenica 17, št. 3 (2017), str. 989–1018. Gostečnik, Nina, "Dr. Franjo Lipold: mariborski mestni načelnik v letih 1931–1935", v: Friš, Darko, Matjašič Friš, Mateja in Maver, Aleš (ur.), Mariborski župani 1850– 1941: snovalci sodobnega mesta ob Dravi (Maribor, 2018), str. 414–443. Grdina, Igor, "Odločilni dan in noč v novembru 1918", v: Malečkar, Nela (ur.), Rudolf Maister: sto let severne meje: življenje in delo Rudolfa Maistra Vojanova 1874–1934 (Ljubljana, 2018), str. 75–87. Hartman, Bruno, Rudolf Maister (Ljubljana, 1989). Hartman, Bruno, Rudolf Maister, general in pesnik (Ljubljana, 1998). Hazemali, David, Matjašič Friš, Mateja, Šela, Ana in Majda Schmidt Kranjc, "Dr. Alojzij Juvan: mariborski župan v letih 1928–1931", v: Friš, Darko, Matjašič Friš, Mateja in Maver, Aleš (ur.), Mariborski župani 1850–1941: snovalci sodobnega mesta ob Dravi (Maribor, 2018), str. 384–413. Hazemali, David, Matjašič Friš, Mateja, Šela, Ana in Majda Schmidt Kranjc, "Med priložnostmi in pomanjkanjem: Maribor v času prvega županskega mandata dr. Alojzija Juvana, 1928–1931", Acta Histriae 26, št. 1 (2018), str. 159–180. Hrastovec, Uroš, Jugoslovanska radikalna zajednica in njeno delovanje v Mariboru med leti 1935 in 1938: diplomsko delo (Maribor, 2012). Izgubljeni spomin na Antona Korošca: iz zapuščine Ivana Ahčina, Godeša, Bojan in Dolenc, Ervin (ur.) (Ljubljana, 1999). Jenuš, Gregor, "Dr. Johann Schmiderer: mariborski župan v letih 1902–1919", v: Friš, Darko, Matjašič Friš, Mateja in Maver, Aleš (ur.), Mariborski župani 1850–1941: snovalci sodobnega mesta ob Dravi, (Maribor, 2018), str. 198–239. Jenuš, Gregor, ",Ljubi Bog, kako varovati, česar ni; saj vendar pri vseh koncih in krajih sili v Mariboru slovenski značaj na dan!՚: Johann Schmiderer – zadnji mariborski župan avstrijske dobe", Studia Historica Slovenica 17, št. 3 (2017), str. 901–927. Kladnik, Tomaž in Matjašič Friš, Mateja, "Maribor med obema vojnama in vpraša- nje vojaške infrastrukture", Studia Historica Slovenica 21, št. 3 (2021), str. 789–823. Klopčič, France, Velika razmejitev: študija o nastanku komunistične stranke v Sloveniji aprila 1920 in o njeni dejavnosti od maja do septembra 1920 (Ljubljana, 1969). Koblar, Francé. "Narodni gledališče", v: Mal, Josip (ur.), Slovenci v desetletju 1918– 1928: zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine (Ljubljana, 1928), str. 675–681. Koter, Darja, "Vplivi ruske emigracije na delovanje ljubljanske Opere med obema voj- nama", Monitor ISH 18, št. 1 (2016), str. 47–68. J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 150 Maister, (Rudolf), "Stavke (štrajki) železničarjev ob prevratu v območju Maribora", v: Vrabl, Niko Ivan (ur.), Mariborski koledar 1932 (Maribor, [1931]), str. 85–103. Maister, Rudolf, "Tik pred prevratom", v: Kopič, Rado (ur.), Koledar nabavljal- ne zadruge državnih uslužbencev v Mariboru r. z. z. o. z. za leto 1929 (Maribor, [1928]), str. 72–75. Matjašič Friš, Mateja, "Večni popotnik" Pavel Turner med tujino in domovino (Mari- bor, 2023). Melik, Vasilij, "Izidi volitev v konstituanto", Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 3, št. 1 (1962), str. 3–61. Mihelič, Darja, "J՚accuse: ali kako popraviti po vojni storjene krivice?", Zgodovina za vse: vse za zgodovino 4, št. 1 (1997), str. 72–85. Odvetnik in oblast: dr. Igor Rosina (1900–1969), Gašparič, Jure in Škrubej, Katja (ur.) (Ljubljana, 2017). Perovšek, Jurij, "Jugoslovanska nacionalna stranka in narodno vprašanje v letih 1935–1936", Prispevki za novejšo zgodovino 44, št. 1 (2004), str. 1–16. Perovšek, Jurij, "Karađorđevići in slovenske politične stranke 1918–1941", Studia Historica Slovenica 23, št. 2 (2023), str. 313–360. Perovšek, Jurij, "Kulturnobojni značaj Slovenskega naroda v letih 1918–1929 – kri- tični premisleki", Studia Historica Slovenica 24, št. 1 (2024), str. 41–92. Perovšek, Jurij, Liberalizem in vprašanje slovenstva: nacionalna politika liberalnega tabora v letih 1918–1929 (Ljubljana, 1996). Perovšek, Jurij, "Napredna fronta": organizacijske, idejne in politične poteze sloven- skega liberalizma med svetovnima vojnama (Maribor, 2024). Perovšek, Jurij, "Politične razmere na Slovenskem leta 1920", Studia Historica Slove- nica 21, št. 2 (2021), str. 473–502. Perovšek, Jurij, "Politični položaj na Slovenskem leta 1919", Studia Historica Sloveni- ca 20, št. 2 (2020), str. 359–394. Perovšek, Jurij, "Slovenski liberalci in narodno vprašanje v letih 1931–1933", Prispev- ki za novejšo zgodovino 46, št. 1 (2006), str. 255–276. Perovšek, Jurij, "Slovenski pogled na Bolgare in Bolgarijo od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne", Studia Historica Slovenica 24, št. 2 (2024), str. 359–402. Perovšek, Jurij, "Socialistični kulturni boj v letih 1918–1929", Studia Historica Slove- nica 16, št. 3 (2016), str. 601–627. Perovšek, Jurij, "Unitaristični in centralistični značaj vidovdanske ustave", Prispevki za novejšo zgodovino 33, št. 1–2 (1993), str. 17–26. Perovšek, Jurij, "Ustanovitev Jugoslovanske demokratske stranke leta 1918", Studia Historica Slovenica 4, št. 2–3 (2004), str. 477–505. Perovšek, Jurij, "Vprašanje slovenskega parlamenta med svetovnima vojnama" v: Ive- šić, Tomaž in Strajnar, Neža (ur.), Od deželnega do državnega zbora: razvoj parla- mentarizma na Slovenskem (Ljubljana, 2024), str. 251–271. Potočnik, Dragan, "Delovanje delavskega prosvetnega društva Svoboda-Vzajemnost 151 S H S tudia istorica lovenica v Mariboru od ustanovitve do leta 1941", Prispevki za novejšo zgodovino 39, št. 2 (1999), str. 91–102. Potočnik, Dragan, "Dr. Ivo Poljanec: vladni komisar za mesto Maribor leta 1921", v: Friš, Darko, Matjašič Friš, Mateja in Maver, Aleš (ur.), Mariborski župani 1850– 1941: snovalci sodobnega mesta ob Dravi (Maribor, 2018), str. 298–313. Potočnik, Dragan, Kulturno dogajanje v Mariboru v letih 1918–1941 (Maribor, 2003). Potočnik, Dragan, "Mariborski župan Viktor Grčar (1921–1924)", Studia Historica Slovenica 17, št. 3 (2017), str. 961–987. Potočnik, Dragan, "Viktor Grčar: mariborski župan v letih 1921–1924", v: Friš, Darko, Matjašič Friš, Mateja in Maver, Aleš (ur.), Mariborski župani 1850–1941: snovalci sodobnega mesta ob Dravi (Maribor, 2018), str. 314–341. Potočnik, Dragan, "Vladni komisar Ivan Poljanec (1921)", Studia Historica Slovenica 17, št. 3 (2017), str. 949–960. Potočnik, Dragan, Zgodovinske okoliščine delovanja generala Rudolfa Maistra na Šta- jerskem, Koroškem in v Prekmurju (Ljubljana, 2008). Prijatelj, Ivan, Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina 1848–1895: druga knjiga (Ljubljana, 1956). Rahten, Andrej, Anton Korošec: slovenski državnik kraljeve Jugoslavije (Ljubljana, 2022). Rahten, Andrej, Po razpadu skupne države: slovensko-avstrijska razhajanja od mari- borskega prevrata do koroškega plebiscita (Celje–Celovec–Gorica, 2020). Rahten, Andrej, "Zunanjepolitični koncept kneza Pavla", Studia Historica Slovenica 23, št. 2 (2023), str. 397–426. Ratej, Mateja, Foltrefer: instinkt preživetja v Mariboru v štiridesetih letih 20. stoletja (Ljubljana, 2025). Rozman, Franc, "Delavsko gibanje v Mariboru do prve svetovne vojne", Zgodovinski časopis 33, št. 3 (1979), str. 407–420. Selišnik, Irena, "1920 kot leto intenzivnih prizadevanj za volilno pravico žensk", Stu- dia Historica Slovenica 23, št. 1 (2023), str. 145–168. Smiljanić Ivan in Mikša, Peter,"'Bronasti lik Največjega Jugoslovena': javni spome- niki Karađorđevićem na Slovenskem", Studia Historica Slovenica 23, št. 2 (2023), str. 489–528. Stiplovšek, Miroslav, "Poslanska dejavnost v mariborski oblastni skupščini 1927– 1928", v: Slavec Gradišnik, Ingrid in Hudales, Jože (ur.), "Kar ustvariš ostane. Svetu cvet. Tebi rane.": Vinko Möderndorfer – učitelj, politik in raziskovalec (Ljubljana, 2016), str. 71–86. Stiplovšek, Miroslav, Slovenski parlamentarizem 1927–1929: avtonomistična pri- zadevanja skupščin ljubljanske in mariborske oblasti za ekonomsko-socialni in prosvetno-kulturni razvoj Slovenije ter za udejanjenje parlamentarizma (Ljubljana, 2000). Stiplovšek, Miroslav, "Stavkovno gibanje konec leta 1918 na mariborskem območju J. Perovšek: Maribor in politika med svetovnima vojnama 152 in vloga strokovnih – sindikalnih organizacij v boju za severno mejo", Časopis za zgodovino in narodopisje 65=NV30, št. 2 (1994), str. 317–326. Stojkov, Todor, Opozicija u vreme šestojanuarske diktature 1929–1935. (Beograd, 1969). Šela, Ana in Matjašič Friš, Mateja, "Volitve v Ustavodajno skupščino leta 1920 na Slovenskem: predvolilni boj", Studia Historica Slovenica 22, št. 3 (2022), str. 717– 766. Turnerjev zbornik, ur. Darko Friš (Maribor, 2001). Studia Historica Slovenica 1, št. 1 (2001). Ude, Lojze, Boj za severno slovensko mejo 1918–1919 (Maribor, 1977). Vidovič-Miklavčič, Anka, "Pogledi na francosko revolucijo v tisku liberalne proveni- ence 1929–1940", Zgodovinski časopis 44, št. 2 (1990), str. 221–233. Zadravec, Mojca, Mestna občina mariborska 1919–1921: diplomsko delo (Maribor, 2010). Zečević, Momčilo, Na zgodovinski prelomnici: Slovenci v politiki jugoslovanske države 1918–1929, I. knjiga (Maribor, 1986). Zečević, Momčilo, Slovenska ljudska stranka in jugoslovansko zedinjenje 1917–1921: od majniške deklaracije do vidovdanske ustave (Maribor, 1977). Zlobec, Andrej, Častnik Kraljevine Jugoslavije (Ljubljana, 2010). Ževart, Milan, "Vojaški upor v Mariboru julija 1919", Prispevki za zgodovino delavske- ga gibanja 7, št. 1–2 (1967), str. 129–133. Žnidarič, Marjan, Do pekla in nazaj: nacistična okupacija in narodnoosvobodilni boj v Mariboru 1941–1945 (Maribor, 1997). Žuraj, Marko, Med regionalizmom in jugoslovanstvom: "liberalizem" na Štajerskem med letoma 1918 in 1923 (Maribor, 2010).