Ameriška
'jo/g'* P;
MMMM
A v
/j22?
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg


Grška diktatura se Še ne misli umakniti
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, APRIL 22, 1971
ŠTEV. LXXII — VOL. LXXII
Mednarodni položaj ji olajšuje obstoj in krepi ugled.
v ATENE, Gr. — Grška voja-diktatura bo te dni prazno-Vala četrto obletnico svojega obsoja. Praznovala jo bo polna s=mozavesti. Sicer se pojavlja Proti njej opozicija, toda ji ni hevarna. Domača ni namreč organizirana, je razbita v struje, °Pozicija zunaj Grčije pa prebija težke čase. Grčija je nam-le<-‘ pridobila na ugledu in po-^hu, naj bo, kakršna pač je. y južni Evropi izginja konso-idiranost, kot bi jo rabil svo-°dni svet spričo vojne na pednjem vzhodu med Izraelom |n Arabci. V Italiji, ki je velja-a do sedaj za hrbtenico NATO, sPodkopujejo notranje težave Vrednost italijanske ude ležbe Pri NATO. Težave ne pojemajo, h»Vno narobe, stalno naraščajo. ^ada trdi, da ima položaj trdno rokah, toda število tistih, ki 1 verjamejo, ne raste.
^ Turčiji je vlado prevzel no-režim, ki ima znak netopirja. 1 ne vojaška diktatura, ker je ada še zmeraj odvisna od za-uPanja parlamenta, ni pa tudi fy°bodna demokracija, ker je o-Iast dejansko v rokah vojaških r°gov. Na drugi strani sili ^hada v balkanske države. V rciji vlada sedaj močna roka, ^TO pa rabi v južni Evropi ehutno ravno take vlade, j ^glad grške diktature se čuti ^7 v Washingtonu. Seveda ni ASa dežela vneta za diktature sIalno opozarja Grčijo, da se . treba vrniti v demokracijo, v stvarnost je močnejša od la- Zato se naša vlada trenut-0 “olj ravna po tem, kar misli ^Pomenu Grčije naša narodna ^ ramba in precej manj na to, ^ hiisii državno tajništvo. je fški ministrski predsednik let *akk° izjavil te dni, da spr	ne bo nobene politične
ethembe v njegovi deželi.
^adnja priložnost za lr Srednjem vzhod«
YORK N.Y. — Glavni tecN- ^ Tant je v začetku
bha 3 0Pozorll Srednji vzhod, da w.Sedaj zadnjo priložnost za hiec} ritev> za sklenitev miru taej arabskimi državami in Iz-O- bo ta priložnost za-dojn.^ria ln zapravljena, nemara
£*° he bo druge.
^3 a^t°pnik ZN je pripomnil, ho .e Tahtovo svarilo namen j e-objg^abskim državam v zvezi z H° hačrta o Zvezi arab-
V	0^.rePublik, preteklo soboto, ^3 Je bilo namreč rečeno, l>0}1j^Va Zveza ne bo vodila no-
. raZ0ovorov z Izraelom o hila ln hdru z njim ne bo skle-ta(jp. Pah pa hoče osvoboditi
V	ohi Ped arabske zemlje, ki je
asti Izraela.
V (j v Obilica jajc
^lo 2avi New Jersey imajo ®Zvit° kurjerejo. Povpreč--?Sei° tam kokoši letno hva bilijona jajc.
Zakaj drago vojskovanje Rogers se ne strinja
WASHINGTON, D.C. — Voj-
skovanje na Indokitajskem postaja naj dražje, kar smo jih do sedaj imeli. Radi napačnega financiranja povzroča tudi inflacijo in s tem seveda tudi draginjo. Od kod prihaja vse to, povedo nazorno sledeče številke. Navajajo namreč cene za vojni material v drugi svetovni vojni v sedanji.
Za letalo tipa lovec smo v drugi svetovni vojni plačali $53,000, sedaj pa $12 milijonov, za standarden tank preje $70,000, sedaj $600,000; za rušilec preje $6,500,-000, sedaj $90 milijonov, za podmornico preje $5 milijonov, sedaj 170 milijonov, za letalonosilko preje $87 milijonov, sedaj pa kar bilijon dolarjev, za navaden bombnik preje $640,000, se-4aj pa kar $12 milijonov.
i
Res je, da so stroški za sedanjo opremo večji, ker je kakovost opreme zboljšana, pa so vendarle razlike v cenah previsoke. Federacija nima pri naročanju nikogar, ki bi bil neodvisen gospodar, zato pa tudi akceptira vsako ceno, ki jo vojna industrija tako ali tako utemeljuje in zahteva.
Iz vsega tega bi lahko potegnili nauk: Dokler obstoja nevarnost inflacije, se Amerika ne more vojskovati, ker bi z vojskovanjem dosegla razvrednotenje dolarja, zmaga pa bi morda obvisela v zraku.
Zadnje vesti
MOSKVA, ZSSR. — Znani tednik ‘Nova doba”, ki izjaha v različnih jezikih, tudi v angleškem (New Times), je prijel komunistične Kitajsko zaradi njenega izboljševanja odnosov z ZDA. “Politična praksa maovcev je pokazala, da morejo ti lahko prevarati prijatelje in se naglo sporazumeti s tistimi, ki so jih še pravkar imenovali sovražnike ...” pravi list, katerega vsebino je razširila agencija Tass.
WASHINGTON, D.C. — Sen. H. Jackson je povedal, da se silosi za medcelinske rakete nove vrste v Sovjetski zvezi, katerih prve so opazili komaj pred dobrim mesecem, naglo množe.
z Agnewom o Kitajski
IJtržavni tajnik W. P. Rogers je z zadnjim razvojem v odnosih do Kitajske zelo zadovoljen, med tem ko vidi S. T. Agnew v njih poraz ZDA.
WASHINGTON, D.C. — Komaj je dobro prišlo poročilo v svet, da je podpredsednik ZDA S. T. Agnew nezadovoljen z obiskom ameriških igralcev namiznega tenisa na Kitajskem in prav tako s poročanjem časnikarjev, ki so šli na Kitajsko, da o tem obisku poročajo, se je oglasilo državno tajništvo v Washingtonu.
McCloskey je po naročilu W. P. Rogersa izjavil, da je bilo "poročanje novinarjev odlično ter da sta vlada in ljudstvo ZDA imela od tega poročanja koristi”. V drugi izjavi je Rogers poudaril, da je “izredno zadovoljen” z novim razvojem v odnosih med Ljudsko republiko Kitajsko in ZDA.
Predno je spregovoril W. P. Rogers, je predsednikov tiskovni tajnik R. L. Ziegler dejal: "Med predsednikom in podpredsednikom ni razlike v vprašanju celinske Ktajske in ukrepov za izboljšanje teh odnosov v zadnjih tednih.” Ta izjava ni končala razpravljanja o tem. Nekateri trdijo, da je bil Nixon
po sklepu vlade začel graditi na Sharm el Sheikh novo mesto s nad govorjenjem Agnewa, ki jej|0]0j otroškim vrtcem in stano-
Ky tekmuj® z
SAIGON, J. Viet. nem Vietnamu se vsi kandidatje vneto pripravljajo na predsedniške volitve. Med njimi je tudi podpredsednik Ky, ki pa še ni povedal, ali bo kandidiral za predsednika ali podpredsednika. Obnaša se pa že kot pravi kandidat, ki ne pazi ravno, kaj govori. V tem pogledu tekmuje s podpredsednikom ZDA Agnewom, tako trdijo nasprotniki tega.
Na svojih shodih se je Ky znebil sledečih izjav: Južni Vietnam bo potreboval 15-20 let, da bo sposoben, da sam varuje svojo neodvisnost.” Obenem je tudi izjavil, da je sedanja hitrica umika ameriških čet pametna stvar. S senatorjem ZDA McGovernom hoče Ky o-sebno obračunati. Senator je namreč v nekem govoru očital Kyju, da tihopati z opijem. Ako bo senator prišel v Vietnam, ga bo on (Ky) osebno brcnil iz Vietnama.”
O ameriških vojnih letalih Ky nima dobrega mnenja, seveda le o letalih starejšega tipa. Pravi, da so dobra kvečjemu za “ženske”.
.“■Tf CENE SE USTAUUJEJ0, BREZPOSELNOST OSTAJA
Pretekli mesec so cene povprečno porastle za le 2 desetinki odstotka, kar je približno isto kot v prvih dveh mesecih leta. Porast za prvo četrtletje se drži povprečja nekaj izpod 3%, med tem ko je znašal 1. 1969 6.1%, lani pa 5.5%. Brezposelnost je obtičala na 6% celotne delovne sile.
Iz Clevelanda in okolice
Izrael bo gradil mesto na Sharm el Sheikh
JERUZALEM, Izr. — Izraelski stanovanjski minister Z.
WASHINGTON, D.C. — Po poročilu delavskega tajništva so življenjski stroški pretekli mesec porastli za 0.2'< ob upoštevanju časovnega nihanja v tem letnem času, 0.3 G brez tega. Povprečje za prye tri mesece leta se drži nekaj pod 3'V za celo leto. V kolikor bomo pri tem ostali, bo to vsekakor velik napredek, saj so lani cene porastle za povprečno 5.5%, predlanskim pa celo za 6.1 \ . Od leta 1967, ko je inflacija zdivjala, so cene porastle do letošnjega marca od 100 na 119.8. Kar je leta 1967 stalo $100, stane sedaj $119.8. Porast je velik in ga vsi čutimo vsak dan.
Glavni porast življenjskih stroškov predstavlja dražja hrana, kar naj bi bilo v zvezi s hudo in dolgo zimo. Nekaj višje so cene tudi na nekaterih drugih področjih in pri plačilih za razna dela. Znižane so med tem o-bresti za nakup in gradnjo hiš
Sharef je objavil, da bo Izrael ter cene avtomobilov, ko so prodajalci začeli nuditi popust, da bi pospešili prodajo. Cene so za-
bilo sicer v privatnih razgovorih, močno nejevoljen, ker smatra zadnji razvoj za sad svojih posebnih naporov in za svoj posebni uspeh.
vanji. Kolikšno bo novo mesto, minister ni povedal. !
Izrael je odločeni' Sharm el Sheikh obdržati v svoji oblasti, ker je prepričan, da more edino
časno prenehale naglo rasti tudi nekajkrat! v preteklih letih, toda ne za celo četrtletje.
Najbolj ustaljene cene smo imeli v letih 1953 do 1985, ko so se življenjski stroški letno dvi-
Državni tajnik \\. P. Rogeis na j.a na£jn varovati svobodno gali le za 1.3'. Z začetkom viet-naj bi bil nejevoljen, ker ni
Bela hiša nič omenila njegovega deleža pri teh naporih, ampak je v zvezi z njimi omenila H. Kissinger j a.
Papež sprejel madžarskega zunanjega ministra
VATIKAN. — Sv. oče je sprejel madžarskega zunanjega ministra Jeneza Petra in se razgo-varjal z njim 45 minut. Uradno poročilo je samo ugotovilo obisk.
Rimska javnost je to takoj o-pazila in ni imela posebnih pripomb. Le nekateri konservativni časopisi so poudarjali, kako to, da papež sprejema zastopni-
plovbo za svoje ladje po Akab-skem zalivu in Rdečem morju.
Južna Koreja bo del čet umaknila iz Vietnama
WASHINGTON, D.C. — Zastopnik državnega tajništva Mc-Clcskey je objavil, da bo Južna Koreja, ki ima v Vietnamu okoli 50,000 vojakov, od tam umaknila kakih 15,000 mož. Kdaj bo umik izveden, McCloskey ni vedel povedati.
ka tiste oblasti, ki je dala kardinalu Mindszentyju povod, da mora že od 1. 1956 uživati politično zatočišče v ameriškem poslaništvu.
Etna se ne more umiriti
CATANIA, Sic. — Etna, največji živi ognjenik v Evropi, je 5. aprila letos bruhnila iz sebe ogromne količine lave, ki so se razlile po njenem južnem pobočju. Ko se je ta lava že strdila, je v začetku tega tedna bruhnil iz novega žrela pod glavnim vrhom nov val lave in se razlil eno miljo daleč po južnem pobočju.
Letošnji izbruhi so naj večji od leta 1950. Omejeni so v glavnem na južno pobočje in v neki meri na vzhodno, koder so se privalile v Volovsko dolino večje množine skal.
Konfederacija Egipt-Lihija-Sirija se bo morala še/e konsolidirati
V Temenski prerok pravi:
ftegjj^nona oblačno z možnostjo
CLEVELAND, O. — Poročila, ki prihajajo od vseh strani v Beirut, so vsa v znamenju vprašanja, kaj naj bo z novo Zvezo arabskih republik. Ni prave vere vanjo. Morda radi tega, ker je Egipt že enkrat ustvaril pod Naserjevim režimom tako konfederacijo, ki je pa kmalu razpadla. Zamišljena je bila na široko, končno je pa bila omejena na Egipt in Sirijo. Pa že takrat so takoj začeli rasti dvomi, ali naj bo nova država res nekaj stalnega. Dvomi so bili upravičeni. Sirija je kmalu začela spoznavati, da ima od zveze z Egiptom več škode kot koristi, zato je začela stike z Egiptom bojkotirati. Naser je hitro spoznal, koliko je ura, in je končno tudi sam predlagal, naj se federacija čim hitreje pokoplje. Vsi znaki kažejo, da tudi današnji položaj federacije ni drugačen, morda še slabši, ker je zvezi dodana še Libija.
Najprej e ni nobenega pravega razmerja med prebivalci. V Egiptu živi 34 milijonov ljudi, v Siriji 6 milijonov, v Libiji pa niti 2 milijona. To ne bi ničesar pomenilo, ako ne bi bil Egipt preobljuden. Ima preveč ljudi. Silili bodo naj prej e v Libijo, potem pa še v Sibirijo. V federalnih službah bodo kandidatje iz Libije in Sirije le s težavo prišli na vrsto. V federaciji bodo Egipčani prevladovali na vsakem koraku. Glavno mesto te nove federacije bo namreč Kairo, ki je že itak središče Egipčanov.
Pomanj kanj e ravno vesj a vlada tudi v prirodnih bogastvih. Najmanjša članica federacije Libija ima največ nafte. Ali naj z njo zalaga e-giptovske rafinerije in za dobave dobiva egiptovski denar, dočim bi egiptovski izvoz dobival dolarje za naftne izdelke. To bi šlo v račun ne samo Egiptu, ampak tudi vsem upnikom Egipta in kupcem izdelkov egiptovskih rafinerij.
Zato razumemo, da Moskva kar rada gleda na novo federacijo, ker upa, da bo Egipt mogel začeti plačevati dolgove, kar jih ima v Kremlju. Žal ničesar ne vemo, kakšno vlogo je pri rojstvu nove federacije igrala Moskva.
Vse to bo šlo na škodo Libije. Zato smo zelo radovedni, kako bo Libija prenašala vsa bremena nove federacije. Svoje dni ni hotela slišati o njih.
Uganka je tudi, kako to, da Sudana ni v federaciji. Na zunaj trdijo, da se sedanja sudanska vlada ne razume dobro z domačimi komunisti, ki bi v slučaju federacije prišli z dežja pod kap. Komunistov tudi egiptovska vlada ne pestuje, jih zapira, kadar je treba. Zato so sudanski komunisti proti federaciji. Morajo biti pri tem še neki drugi računi. Ni namreč brez pomena, da je sudanski diktator Nu-meiry odletel v Moskvo prav takrat, ko so zastopniki Egipta, Libije in Sirije začeli v
Benghaziju sestavljati pogodbo o federaciji.
Končno bo v življenju federacija morala igrati svojo vlogo tudi vojna z Izraelom. Sicer so v Benghaziju trdili, da se bodo z združenimi močmi borili z Izraelom do “zmagovitega konca”, toda stvarnost lahko zasuče potek vojne tudi kam drugam. Na to cikajo tudi poročila, da so na delu močne zakulisne sile, da bi se nevtraliziral vsaj tisti del fronte, ki leži ob Sueškem prekopu.
Novi federaciji želimo torej dolgo življenje, toda vere v to možnost še nimamo. Bomo pa kmalu vedeli, pri čem smo.
Sicer je pa treba počakati še na september. V načrtu za novo konfederacijo je namreč tudi dogovorjeno, da bo obveljala le takrat, ako jo bodo plebisciti v Egiptu, Libiji in Siriji v septembru odobrili. Do takrat se pa lahko še marsikaj spremeni tudi v arabskem svetu.
LA.
namske vojne so cene začele rasti hitrejše in hitrejše. Zdaj imamo prve trdnejše znake, da je to naraščanje začelo močnejše zastajati in bo morda le omejeno.
Težavnejše je vprašanje brezposelnosti. Drži se trdno okoli 6G delovne sile, kar je nesprejemljivo. Brezposelnost je začela rasti že leta 1969 in je rastla nato vse lansko leto. Tu in tam je bilo nekaj nihanja, v glavnem pa se položaj noče in noče izboljšati, pa četudi gospodarski strokovnjaki zvezne vlade vedno napovedujejo, da bo kmalu boljše.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Skupina nekaj vietnamskih veteranov, bilo naj bi jih blizu tisoč, je odklonila zahtevo zvezne vlade, da se umakne z Malla, kjer se je zbrala demonstrirat proti vietnamski vojni. Vlada doslej ni uporabila proti njim sile, da ne bi po nepotrebnem razburjala javnosti. Prvotno so napovedovali, da bo sodelovalo pri veteranskem nastopu vsaj 5,000 mož, pa se jih ni zbralo niti četrtino tega. Demonstracije proti vojskovanju v Vietnamu naj bi bile posebno obsežne konec tega tedna, v soboto in nedeljo, ter zopet konec prihodnjega tedna, 1. in 2. maja.
PARIZ, Fr. — Na današnjem sestanku razgovorov o končanju vojne v Vietnamu je zastopnik Hanoia Thuy posebno pohvalil ameriške demonstrante proti vojni, ki se te dni zbirajo v W'ashingtonu. V njih vidi pravi izraz ‘volje ameriškega ljudstva.”—Kdor je te demonstrante videl — bili so na TV — jih prav gotovo ne more smatrati za resnične in stvarne predstavnike ameriškega naroda.
SAIGON, J. Viet. — Ameriška letala so včeraj ponovno napadla radarske postaje in raketna oporišča v Severnem Vietnamu in Laosu, ko so
*
V	bolnišnici—
G. Frank Perko, 1092 E. 174 St., je resno bolan v Euclid General bolnišnici. Obiski so dovoljeni. Želimo mu naglega o-■crevanja!
K molitvi—
Članstvo Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ je vabljeno nocoj ob 8. v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za umrlo članico Johano Terček. Asesment—
Vsa društva, ki pobirajo asesment v Slovenskem domu na Holmes Avenue, bodo tega pobirala ta mesec v ponedeljek, 26. aprila.
Zadušnica—
Jutri, v petek, ob 8. zjutraj bo v cerkvi Brezmadežnega Spočetja na E. 41 St. in Super-_or Avenue sv. maša za pok. Edwarda Herbsta za 30. dan njegove smrti.
V	bolnišnici—
Mrs. Mary Baraga, 17901 Marcella Rd., je v St. Vincent Charity bolnišnici zaradi operacije. Želimo ji naglega okrevanja. Odbor za 1971-72—
Dramatsko društvo LILIJA ima za sezono 1971/72 naslednji odbor: predsednik August Dragar, podpredsednik Jakob Mejač. tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave., Euclid, O. 44119 i.el. 531-6196; blagajničarka Grška Štepec, zapisnikar Anton Medved; programski odbor Ivan Jakomin, Ivan Hauptman, Jakob Mejač, Zdenka Zakrajšek, Stane Gerdin, Srečko Gaser, Marinka Hočevar; oderski mojster France Jenko, arhivar Srečko Gaser, bara Lojze Mohar, France Kastigar, Poldo Zupančič, kuhinja Rezka Zupančič, reditelja France Stanonik in Peter Trpin, knjižnjičar France Jenko, športni referent Peter Dragar; nadzorni odbor Milan Zajec, Lojze Mohar in France Zalar. Seje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Zadušnica—
Jutri ob 6.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Alice Yerak ob 7. obletnici smrti.
V soboto ob 6.30 in ob 8.15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Avenue sv. maša za pok. Angelo Polis ob 18. obletnici smrti.
ogrožala ameriška letala. — Trenja med demokrati—
Pretekli teden je padlo v bojih v Južnem Vietnamu 56 ameriških vojakov. — Pohod v dolino A Shau se nadaljuje, vendar doslej še ni prišlo do kakih obsežnejših bojev. Pri njem sodeluje okoli 10,000 južnovietnamskih vojakov in kakih 4,000 Amerikancev.
PHNOM PENH, Kamb. — Lon Npl, ki je v torek odstopil zaradi bolezni kot predsednik vlade Kambodže, je dobil naročilo za sestavo nove in to naročilo kljub slabemu zdravju tudi sprejel.
KAIRO, ZAR. — Ugledni list Al Abram je izjavil danes, da Egipt odklanja odločno izraelski predlog za odprtje Sueškega prekopa. Izrael se je pripravljen umakniti z vzhodnega brega prekopa, če se
V demokratskem okrajnem odboru je prišlo do trenj, kdo naj bo uradni kandidat demokratske stranke za župana Clevelanda zdaj, ko je C. Stokes objavil, da ne bo več kandidiral. Načelnik odbora J. Bartunek je dejal, da bo stranka predlog za spremembo volitev o potrebni absolutni večini glasov vložila. Na splošno so sodili, da je bil cilj tega predloga omogočiti zmago nad C. Stokesom.
Rad bi ostal—
Mestni varnostni direktor G. W. O’Connor je izjavil, da bi rad ostal na svojem položaju tudi še potem, ko bo C. Stokes, ki ga je na to mesto postavil, prenehal biti župan.
Več vode več mleka!
MADISON, Wis. — Farmarji, Egipt in ZSSR obvežeta, da ki se ukvarjajo z rejo krav mle-ne bodo njihove čete prešle karic, trdijo, da je skušnja pokazala, da dajo krave, ki imajo prost dostop do vode povprečno 2.8 do 4% več mleka, kot krave, ki jih napajajo le dvakrat dnevno.
na vzhodni breg. Al Abram tako obljubo zavrača in trdi, da bodo egiptske čete brezpogojno kmalu na vzhodnem bregu prekopa.
/IMESŠE&KA Bommim 1g1«eSed;rir5^mkihTošl2oT17sfspoazKudm0e s^osS:
a\?r<nrara ref,x^L'\=airfi^\ n
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
2a Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 tor 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.nQ per year; $9.00 for 6 montns; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO
No. 79 Thursday, April 22, 1971
Oboroževanje brez konca in kraja
Samo enkrat je bil svet tako srečen, da je užival posledice splošnega razoroževanja. Bilo je to pred 2,000 leti, ko je rimski cesar Oktavijan Avgust premagal vse svoje tekmece in sovražnike in zmanjšal rimske oborožene sile od 70' na 28 legij. Takrat je zavladal mir z vsemi dobrimi posledicami za narodno blagostanje. Ko je ta doba minula, je postalo oboroževanje stalen političen problem, ki ni iz-gnil do današnjega dne vkljub vsem konferencam in mednarodnim sporazumom, ki jih ni malo v vsaki dobi človeške zgodovine. Tudi naši časi niso izvzeti. Posledice oboroževanja se bolj čutijo, kot vidijo.
Najprvo stalno rastejo zaloge orožja v javnih in zasebnih rokah. Trdijo, da je na svetu 750 milijonov pušk in revolverjev. Potemtakem ima lahko vsak odrasli moški svoje osebno orožje, ako ga hoče imeti in pri tem nekaj tvega. Proizvodnja orožja raste hitreje kot človeški rod, vendar industrija ni nikoli v zadregi, da bi ji zmanjkalo kupcev.
Po zadnji svetovni vojni so že našteli nad 55 vojn in preko 300 konfliktov, ki se niso razvili v prave vojne. Zato je na svetu okoli 21 milijonov vojakov pod orožjem, to se pravi vsak 70. do 80. moški. Od tega odpade na Evropo dobra tretjina, na Severno Ameriko 17%, na Azijo 41%, o-stanek pa na Latinsko Ameriko, Afriko in Avstralijo. Naša dežela ima sedmino vseh vojakov ali enega vojaka na 31 prebivalcev. Pri tem pa tega niti ne opazimo. Upravičeno se razburjamo nad zgubo vsakega našega vojaka v Aziji, dejstvo pa, da imamo nad 3 milijone ljudi pod orožjem, nikogar ne gane. In vendar bi bil že skrajni čas, da mislimo na zmanjšanje oboroženih sil. Saj imamo več kot preveč najmodernejšega orožja, ki mora za našo narodno obrambo vendarle tudi nekaj pomeniti.
Zdi se, da mora tu imeti neka tajna sila svoje prste vmes, ki ovira vsak poskus, da bi se javnost zbudila in spregledala, kje je pravi izvir našega militarizma. Sedanji sistem, da se ponujamo vsemu svetu za varuha, se mora vendarle enkrat menjati. Kdor noče vsaj toliko žrtvovati za svojo neodvisnost in svobodo kot naša dežela, naj sam gleda, kako se bo sprijaznil s posledicami takega stališča.
Severna Amerika in Evropa trošita vsaka okoli $150 bilijonov na leto za narodno obrambo. Uradne številke govorijo sicer o manjših vsotah, pa niso točne. V proračunih so namreč zapisane le vsakoletne nove obremenitve za o-brambo, niso pa vpoštevani dohodki od prodaj zastarelega orožja, ki so že sami po sebi postavljeni prenizko, kajti prodaja zastarelega orožja se ne vrši zmeraj po trgovskih načelih, pri prodajah igrajo veliko vlogo tudi politični oziri, ki pritiskajo na cene. Vse to se seveda zgosti v huda bremena za narodno obrambo, ki jih pa praviloma noben proračun ne prikaže v pravi luči. Do danes se na primer ni našel niti en strokovnjak, ki bi upal pravilno oceniti, koliko mora na primer Sovjetska zveza žrtvovati, da svoje zaveznike in kliente oskrbi s potrebnim orožjem. In vendar gredo ti zneski v bilijone rubljev.
Če je oboroževanje hudo breme za države z visokim blagostanjem, je tem hujše za gospodarsko zaostale države. So to države, ki še nimajo lastne politične tradicije in mislijo, da morajo slepo posnemati vse, kar vidijo blestečega pri velikih. V tem pogledu nudi ravno Afrika nenavadno dobre zglede, kako bi mlade in gospodarsko šibke države ne smele postopati. Pa so odgovorni voditelji zaverovani v svoje politične cilje, ki se dajo doseči le z velikimi stroški za narodno obrambo. Tako pridemo do take anomalije, da je v Afriki cela vrsta držav, ki letno žrtvujejo za orožje tudi do šestkrat toliko kolikor za orosveto! Pri tem je nakupljeno orožje največkrat prava nesreča ravno za politike same. Kjer je namreč orožje, tja spadajo ne samo vojaki, ampak tudi poveljniki, ki se zagledajo v narodno obrambo in mislijo, da so samo oni sposobni, da rešijo javne uprave vseh tegob. To jih zapelje do načrtnih poskusov za prevrate. V Afriki skoraj ni države, ki ne bi doživela vsaj poskusa vojaških pučev. Ti se navadno obnesejo. Vojaške diktature so po pravilu najmanj odporne proti izdatkom za o-rožje. Seveda igra pri tem tudi korupcija svojo vlogo. Če civilni politiki podlegajo korupciji, zakaj ne bi tudi vojaški diktatorji?
Trgovina z orožjem je poleg vsega tega tudi donosen posel. Tam ni nobene borze, kjer bi se cene javno formirale, tam se večina pogajanj vrši konspirativno. Kjer je vse zavito v temo, tam je nevarnost korucije največja. Vse to je privlačno za ljudi z denarjem in s smislom za poslovna pustolovstva. Politik ali vojak, ki pride takim krogom v roke, je kmalu zgubljen. Ako pridejo škandali na dan, je navadno on glavni krivec, akoravno tičijo njihovi pravi avtorji kje drugje. Ni skoraj meseca, da se ne bi o takih slučajih govorilo v Evropi ali Afriki. Zato razumemo Francoze, ki se držijo pravila, da jc kupljeno orožje treba takoj
niki, dobaviteljev pa naj z vprašanjem o kreditih ne muči.
Kje se odvijajo glavne kupčije z orožjem? Na prvem mestu je naša dežela; 40% vsega prometa z orožjem prihaja iz Amerike. L. 1969 so ZDA prodale gospodarsko zaostalim državam orožje v vrednosti $570 milijonov. To pomeni skoraj 10% ameriškega blagovnega izvoza. V mednarodni trgovini z orožjem pomeni ameriški delež 40%, zato pa vsega le 3% proizvodnje orožja v naši deželi.
Moskva je izvozila 1. 1969 za $320 milijonov orožja, Britanija za $180 milijonov, Francija pa $80 milijonov, Švedska in Italija pa po $30 milijonov. Seveda so to le ocene, prave številke so ostale tajne.
Za katero vrsto orožja se kupci najbolj zanimajo? Za moderne rakete in vojna letala. Te vrste orožje je najtežje dobiti, ker jih Amerika ne prodaja in tudi izvoza ne dovoljuje, razen v izrednih slučajih. Zelo se trudi Francija, da bi povečala svoj delež v tej mednarodni trgovini.
Proizvodnja orožtja je že postal izreden faktor v narodnem blagostanju. To čutimo sedaj v Ameriki, ko nekaterim vojnim industrijam grozi pomanjkanje napočil. Prizadete tovarne in njihove zveze so napele vse sile, da se tovarne obdržijo nad vodo. Administracija se le težko upira njihovemu pritisku. To stanje bo za Ameriko postalo tem kočljivejše, čim bolj se bomo bližali koncu vojskovanja v Indokitajski. Gospodarski krogi se že bojijo trenutka, ko bo nastopilo to kritično stanje.
I. A.
* CHICAGO VČERAJ, DA- po bogato opremljenih domovih NES — kakšen bo jutri? — Za- — drugim po drugih krajih pa nknivo vprašanje. M n o g i m'priporočajo take “sosede”. Da ne v edstavlja pri gledanju na tojbi taki “sosed” začeli siliti med
nje, priporočajo naj po starih naselbinah, kjer bivajo večinoma beli pionirji, stare stavbe podere ali predrugačijo, pa nove zgradbe postavijo, ki bodo nudile cenejšo stanarino ... Politični mojstri.
V naši demokratični deželi se kaj dobro razumeta “business in politika”. Prvi v tej prispodobi predstavlja skrbnega, samega v sebe zapetega “možička”, politika pa prebrisano in navihano “boljšo polovico”. Možičkova skrb je, da ^mu življenje prinaša s svojimi sezonami “več in več srebrnih in zlatih gumbov” in dosti “zelenih metuljev". Zna jih spravljati in na njih lepo sedeti. Politika, njegova “boljša polovica”, se z njim včasih malo pokrega, pa ker s kreganjem ne uspe, se mu približa, ga
čudno bodočnost. Mnogim, posebno belim narodnostnim skupinam, ki so v svojih dosedanjih naselbinah gradili to in ono, kar je povečalo v vseh ozirih naš vedno in vedno večji Chicago v zadnjih sto letih — vsiljuje slabo navdušenje za bodočnost.
Zgorajšnje vprašanje stoji danes ne samo pred nami v Chicagu, marveč več ali manj pred vsemi v naših ZDA. Naraščajoče prebivalstvo, nekontrolirano preseljevanje ljudi, premešče-nja industrijskih obratov radi takih in takih Vzrokov in še drugi problemi zahtevajo neprestane spremembe v zadevah bivališč in stanovanj. Prav tako tudi v zadevah občevanj, prevoznin in razne prometne postrežbe.
Velemesta, zlasti kjer je dosti industrij, so danes prenapolnje- objame in poljublja, dokler ne
na, tako tudi okolica. Povsod tožijo, da primanjkuje stanovanj in javnih potrežb. Prejšnji rodovi so si sami pomagali v takih zadevah. Beli priseljenci iz evropskih krajev so gradili svoje naselbine, cerkve, šole in razne zavode. Zavedali so se, da za snago in drugo mora v prvi vrsti prebivalstvo skrbeti samo. Kdor ne zna, ali pa noče čistiti svojega praga, nima čistega praga, ne čistega doma. Tudi v drugih obnašanjih mora biti dostojen in pošten. To je prva in glavna civilna dolžnost vsakega človeka. Kdor te civilne dolžnosti ne pozna in jo ne upošteva — tak je navadno slab “sosed” v civilizirani družbi. Kamor ali kjer se kak tak “sosed” priseli, njegovo bivališče ali dom, če ga lastuje, kmalu prikazuje in pojasnuje, kakšen in kako skrben gospodar je, kako on gleda in vpošteva civilne dolžnosti do kraja, kjer živi, in do drugih okrog njega. Taki “sosedi” so v škodo drugim. Domovi okrog takih začno zgubljati na veljavi. Celi bloki trpijo kolikor toliko vsled tega. 1 o in še mnogo drugega bi se dalo navesti, zakaj se posetniki. domov po takih krajih in okolici branijo takih “čistih sosedov”.
Kdo jim more zameriti zato?
Mnogi seveda tolažijo, da je treba potrpeti. Do gotove mere že, če kaj pomaga. Ce pa potrpljenje ne pomaga, je pa na mestu, da se pove, zakaj ne pomaga in kdo daje takemu obnašanju takih “sosedov” še potuho!
Kdo jo daje? Največkrat razni poiitikarjj. Sami ne živijo med takimi “sosedi”, pač pa po boljših predmestnih okrožjih,
omehča njegovega trdega srca, potem ko je ves v njo zamaknjen, mu ta “pretipa” žepe in jih tu in tam olajša. “Možiček Business” to čez čas večkrat občuti. Zato zahteva od “žene Politike” jamstva. Ta mu jih da in nakaže “črno na belem” in s tem jamstvom potem po raznih virih “možiček” kolekta nazaj, kar je dal za take namene. Navadno pa je v takih slučajih javnost tista “molzna kravica”, iz katere molzeta “Business in Politika” vse tisto, kar sta dala in za dobro mero pa še mnogo več.
Kdor ima dobre oči in dober posluh, vse to vidi in čuti. Nekateri bolj, drugi tu in tam manj. Business in politika sta oba navihana po busineško in politično. Oba sta pa tudi sebična in še kako! Se vse bolj, kakor pa je bil kdaj kak “šiški birt”. Na evropske narode gledata zadnjih nekaj desetletij drugače kakor poprej. Evropski priseljenci so res gradili Ameriko, da je rastla, kakor je. Zdaj po vojnah in spremembah tam gledajo tu na V9e to drugače. Zakaj? Hm, business ima dobre oči. Vidi, da civilizacija počasi, kakor zna in more v danih okoliščinah, prebuja prebivalstvo po črnem afriškem kontinentu, po temnem južno-afriškem jugu in po rumenih azijskih pokrajinah. Prebivalstva teh krajev po svetu vidijo, kako se godi ljudem pri nas in v drugih civiliziranih krajih in si mislijo, kar je dobro za civilizirani svet, kolikor ge je, bo tudi dobro za nje. Business si pa pri tem misli in predstavlja, ti bodo absorbirali izdelke, plačali jih bodo s takimi in takimi službami, ki jih
svet potrebuje. Gospod Business je premeten in žha dobro računati. Politika ga pa podpira in zato se oba vedno lepo vozita v dobri udobni kočiji.
To vidijo mnogi in sodijo, da prav zato se odpira priseljeniška vrata priseljencem omenjenih plemen in rodov. Bo to Ameriki v dobro in srečo? To bodo povedala leta prihodnjih desetletij.
Ta dolga razlaga pove, zakaj toliko zanimanje med politikar-ji za integriranje po naseljih po naši deželi, v kateri so do zadnjih let zadovoljno živele razne narodnostne skupine. Kako to, da za tiste, ki so ta naselja grar dili, ni bilo nobene pomoči od strani oblasti? Zdaj pa toliko! Na razpolago so zvezna posojila in drugo in še vsa javna dobrodelna podpora. Prav, potrebne naj se podpira, proti temu kot kristjani ne smemo oporekati. Vprašanje pri vsem pa je, če so vsi potrebni in če se ne bi lahko mnogi, ki se jih podpira, sami vzdržavali, če bi imeli kaj prida volje do dela.
Važno je tudi, kako sta uprava in nadzorstvo razdeljena pri takih podvzetjih. Vlada določa za vso deželo toliko in toliko. Države so se prijavile, potem o-kraji in mesta, kjer tako pomoč prosijo. Nadzorstvo je porazdeljeno med krajevne in zvezne oblasti. Te pa predstavljajo razni imenovani nadzorniki, ali kakršne naslove že nosijo v teh službah. Take večkrat tu in tam priporočijo kongresniki in senatorji iz svojih okrožij, katere predstavljajo. Priporočila političnih predstavnikov imajo svoje cilje. Prav tako tudi pri pogodbah za gradnjo takih stavb. Priporočila se upošteva Pozneje so pa večkrat razočaranja taka in taka. Radi materiala in načrtov. Očitki padajo, da se ni naredilo prav to in ono in da ni bilo prave previdnosti. Krivi se to in ono. Tako je v premnogih slučajih. Kdo trpi škodo? Največkrat javnost.
Tako je rado, kjer politikarji vodijo in kjer je politika zraven. Ta povsod čaka na “fanta”, ki je
ca namesto Straussovega valčka. Za svoj sledeči koncert naj bi segli Mladi harmonikarji po še bolj pestrem sporedu in dali revijo tolikih drugih slovenskih skladateljev, ki so v zadnjem času obogatili tovrstno literaturo s pravimi biseri na narodni melos. Eden med njimi je vsekakor tudi Lojze Slak.
To velja še posebno za solo točke, za duete, tercete in manjše ansamble, s katerimi zna g. Knez tako lepo poživeti svoje programe. V njegovem zboru je že kar lepo število harmonikarjev in kitaristov, ki obvladajo tudi zahtevnejše skladbe. Stanko Krevh je pri svojih komaj 13 letih že kar pravi umetnik, da ne oihenjam drugih, kot so Gorše, Nemec, Celestina, Dolinar itd.
Dober in spreten napovedova-lec-voditelj skozi program bi tudi še poživil prireditev, z duhovito šalo bi izpolnil eventuelen defekt pri elektronskih audio-napravah, ki se kaj rad, četudi j nepoklican — včasih vsili v pro- J gram. Letos so mikrofonske naprave kar lepo delovale — čast g. Lojzetu Bajcu!
Mladi harmonikarji naj bodo bolj radodarni z nasmehom; občinstvo si želi njihovega smehljaja, ko jih s ploskanjem tako prisrčno pozdravlja.
Štiriletni Dominik Goršetov je bil pravi bonbonček s svojo ljubko deklamacijo. In kako korajžno je pel v zboru! Sama u-sta so ga bila! Dal je zares vse od sebe!
Današnji časi naravnost vpijejo za delom med mladino. Zato Smo g. Knezu hvaležni za ogromen doprinos na tem polju. Sto in sto mladih, ki jih on sedaj vzgaja in jih je vzgojil, bo z njim povezalo najlepše spomine na svoja otroška in mladostna leta.
Dr. Jerko Gržinčič
stobarškega Ha
MAPLE HEIGHTS, O. — Spo-

R.
P© koncerta
“lladih harmonikarjev”
CLEVELAND, O. — Toliko različnih in tehtnih motivov je, ki mi izbijajo iz rok prestroge paragrafe glasbene kritike, po katerih naj bi se sodila glasbena prireditev. Nastop mladih in najmlajših, vzgojni cilji — o-
snovni vzročniki takega dela,	<
prva in toliko važna' bujenja P^asi za potovanje v staro d smisla za estetiko, vzbujen j e in movino< ki 24 priredi Federaci
1 • •	• v	1 T v-N	-I z-v v«	I«-,!-«!
Kluba slovenskih upokojence’ newburskega okrožja, da se go tovo udeležite redne mesečni seje kluba v sredo, 28. aprila, 1 SND v Maple Heights, ob 2. ur popoldne.
Na tej seji bomo odločili, kan se peljemo na naš prvi izlet ’ tem letu. Narava se je prebudil iz zimskega spanja in nas vat ven na deželo, da se naužijem svežega zraka.
Kateri želi še več svežeg zraka in razvedrila, se še lahki
razbijanje čuta za uživanje glasbe —, vse to se skriva v ozadju slike, na kateri vidimo le 40 najmlajših s kitarami in harmonikami v naročjih — in osemdeset bistrih oči, ki gledajo radovedno v polmračno dvorano na nas, češ, kaj bomo rekli.
Zvon sv. Vida je lepo zapel o nedeljskem koncertu Knezovega zbora “Mladih harmonikarjev” in Nemčevih kitaristov. O-cena pisatelja pod naslovom Zvena je vseskozi objektivna in je ni pohvale, ki bi bila pretirana. Laik, ki se ne bavi z glas-beno-vzgojnim delom, si ne bi mogel predstaviti, koliko truda, potrpežljivosti in ljubezni je vloženo v tako prireditev. Naši ljudje to že kar instinktivno ob-čutijo, napolnijo dvorano, uživajo oo zvokih domačih melodij, pozabljajo na dnevne skrbi, ko gledajo cvet razigrane mladosti na cdru ter s tem dajejo priznanje in izraz hvaležnosti požrtvovalnim voditeljem. Saj je to edina in najlepsa nagrada — uspeh in priznanje —, ki ga g. Knez ;n 2- Nemec v polni meri zaslužita.
Letošnji koncert Mladih harmonikarjev pomeni Vsekakor velik korak naprej od lanskega koncerta tako po zvočnosti kakor tudi po sigurnosti.
Za uvod bi bila primernejša kaka krepka slovenska koračni-
slovenskih upokojencev, lahi greste 18. ali'23. junija. Priglas te se takoj pri tajnici ali tajnik vašega kluba, da vas vpišejo.
Predno gremo v prosto nar: vo, smo še vabljeni na sporni: danski koncert pevskega zboi Planina na Maple Heights dr 25. aprila ob 4. uri popoldne SND na 5050 Stanley Avenu Teden dni pozneje bo imel sv< letni koncert pevski zbor Tr glav z zapadne strani Clevelai da. Koncert se vrši v dvora) SND na Si. Clair Ave. Dolžno: naša je, da podpiramo naša ku turna društva.
Pozdrav in na svidenje na se M na koncertih!
Anton Perušek, preds
/Z NAŠIH V RS)
Crest Hill, 111. — Spoštova uredništvo! Približuje se čas obnovo moje. naročnine. Priioi no Vam pošiljam ček in pril gam 2 dolarja za tiskovni skic ker vem, koliko stroškov ima z izdajanjem časopisa.
Ameriško Domovino zelo rai berem. Zanimajo me dopisi, d mača poročila, novice o begu cih in duhovnikih. Najraje i berem dopise.g. Petra Selaka Anglije. Poznam vse kraje pr lepe Dolenjske, o katerih pit
okolico Novega mesta, prelepe fare, bele cerkvice. Jaz sem rodom iz kraja Bela cerkev. Ko berem dopise g. Selaka, se spomnim moje mladosti, tistih lepih krajev in milo mi je pri srcu. Naj le še kaj napiše.
Prav lep pozdrav Vam in vsem bralcem Ameriške Domovine. Vaša 85-letna naročnica Mary Gregorich
♦
Hales Corners, Wis. — Dragi moji prijatelji pri Ameriški Domovini! Bog Vas blagoslovi za lepo navado, da pošljete opozorilo o poteku naročnine, kadar se leto steče. Človek z mnogoterimi skrbmi v glavi in bremeni na ramah, take datume kaj lahko spregleda. Seveda to ne po' meni, da manjka dobre volje.
Z veseljem pošiljam ček, ki naj pokrije naročnino za eno nadaljnje leto.
Veliko uspehov pri Vašem delu in važnem poslanstvu Vam iz srca želi
Dr. Jože Gole
•
Willowick, O. — Spoštovano uredništvo! Z malo zamudo obnavljam naročnino in se Vam zahvalim za Vaše tako skrbno delo pri ohranjanju našega tako priljubljenega slovenskega časopisa. Pri nas ga vsi zelo radi či-tamo, saj prinaša razne novice in zanimivosti, katerih mi v angleščini še ne razumemo dobro. iNašim otrokom pa ohranja slovenski jezik.
Še v naprej Vam želimo mnogo uspeha pri Vašem delu ter vse osobje Ameriške Domovine prisrčno pozdravljamo!
Matilda Koren
#
Euclid, O. — Spoštovano u-redništvo! Prav lepa hvala za Vaše prijazno obvestilo o poteku najine naročnine. Priloženo pošiljam ček za nadaljno pollet-io naročnino in prilagam dva iolarja v tiskovni sklad.
Ameriška Domovina nama je :elo všeč in upava, da bo še mnogo, mnogo let izhajala, čeprav sva oba z možem v Ameriki rojena in vzgojena, nočev? pozabiti najinega materinega j O' zika, katerega so naju naučil1 skrbni starši.
Pretekli torek, 20. aprila, jc minilo 31 let, odkar sva se poročila v cerkvi Marije Vnebovzete v Collinwoodu. V zakonu so se nama rodile tri hčerke, prv3 hčerka Donna je redovna sestro uršulinka. Po poklicu je učitelj1' ca umetnosti, poučuje na Beaumont višji šoli na Fairmont Blvd. Druga hčerka Doris, poročena Roberts, je po poklicu regi' strirana bolniška sestra. Njen maž je letalski kapetan. Imata 5 mesecev staro hčerkico Kri' Vin. Srečna družina živi v 02' den, Utah. Tretja hčerka pa bo graduirala 16. maja 1971 nO Ohio Dominican Collegeu v Co' lumbusu tudi iz umetnosti.
Midva sva veliko let vodil3 delikatesno trgovino na Vine St’ v Willowicku, Ohio, zadnja let3 pa na Babbitt Rd. v Euclid11, Sedaj sva vse prodala in se bo* va malo razvedrila, predno zaš' neva zopet delati. Najprej bov3 obiskala hčerko Doris in njen3 družino v Utah in spoznala na' jino malo vnukinjo, potem bov3 potovala po drugih krajih daljc clo Kalifornije. Čas zelo hitr° beži in po trdem delu se je d3' bro malo oddahniti in razveSC'
liti. Bog naj nas varuje!
Hvala lepa za vse. Ostaja31 zvesta naročnica
Anica Kristoff
z možem Frankom
ZA SMEH
“Ali je tvoj ata doma?”
“Ne, ga ni.”
“Kako da ne, saj sem ga vid3 pri oknu?”
“Ja, ampak on vas je tudi vi del in prej kot vi njega.”
m
“Ta vaš otrok se dere in kri3* že celo uro. Čemu ga pustite kr1 Čati?” — “Zato, če bi ga ne Pu' stila, bi še bolj kričal.”
PRANCE BEVK:
V mestu gorijo luči
Kristini je bilo šele sedem let, k° se ji je bila zgodila nesreča. Sedela na ognjišču in je z vejo, s katero je dregala v ogenj, pre-Vrnila lonec kropa in se opekla.
se je z očetom vozila v me-st°> je medlela od bolečin.
Ostala je v bolnišnici. V vro-^ci> ki jo je zalivala kakor plahneče morje, preplašena pred '■njimi obrazi, se je komaj zaveda, kaj se z njo godi. Beli ob-razi, bele rjuhe, bele stene, a za ec'inim oknom zeleno drevo, j^ia samota. Ko je slednjič pri-Sgi oče ponjo, se ga je oklenila z °bema rokama. Vso obvezano i° je posadil na voz in jo zagrel s plahto. Ulice, hiše, vrtovi, ^ndje, ljudje — Kristini pe šu-hlo v glavi. Nekaj — sama ni Vedela kaj — se je rahlo prebu-3al° v njeni notranjosti. Omam-3&na od poletne vročine, izmu-^ena od domotožja je kmalu ZasPala. Med spanjem se je zi-“nla na vozu, ki je po dolgem hcanju dosegel gorski prelaz, edaj se je prebudila.
Bilo ji je čudno, prečudno, ,akor človeku, ki je legel opol-Clnei da bi počival uro, dve, a se ^ Prebudil opolnoči. Vseokrog ^ iažala globoka, črna tema, ak°zi katero se je stresal voz. ihoto je drobilo le ropotanje
koles.
Dekle
bilo
se je dvignilo s sena, so mu iskale opore. Nebo je , oblačno, temnejše ko zem-30) da se na njem niso odražali Nobeni gora. Le globoko pod 'eb°j, na ravnini, je zagledala listina morje luči, ki so rasle 12 ^raka. Bile so kakor zvezde lOsrie noči, ki so padle v temne V°^e tolmuna.
Pravkar prebujena, na pol ^amljena, si ni znala razložiti svetlobe. Bila je zanjo kakor pikazen. Telo ji je objela drh-av'ca, bridko sladek občutek ji tejegel na srce.
„ "poglejte oče!” je vzkliknila, ^e! Kaj je tam doli?”
je bil sključen v dve §Ube. Tecja-j Se je vzravnal, raz mu je pogledal preko ra-hha.
To so mestne luči.” kostne luči! Besede je izrekel ^ oloiriarno, kakor bi bil pove-t • 'o so kresnice! Ali: to ^ lo> ki se sveti. Prižgal si je vžigalica je obsvetila ko-hrbet in ugasnila. Dekle v Se je prebujalo v trezno za-^ st: to so mestne luči. Tri te-jj.6 je živela tam spodaj, a jih ^ Videla. Da, zdaj je razumela.
Vendar ne popolnoma. To ^ 3o niso ve^ amj bftiljiv čar: sam od sebe se 6’ §a mogoče več pogasiti, to u^ena na vozu, z dušo za-Ijj jena v tisto globino, je ču-
> a’ kako skrivnostno jo privla uJe

^orje luči. Prav tako ka-vrtinec v tolmunu za vasjo.
Po k* rnogla, bi se bila vsa Sjj^reznila, se zakopala v tisti
je zavil za obronek, na
Rev. Leo Kristanc:
Skromni - žalostni pirhi pred 25 leti
(Nadaljevanje)
IV.
Vc
C^tr,
So •°’ ki je tekla ob polju. Luči
S. 128inil».
Zrners
hišo bile

Toda Kristina jih je j6 '^aj videla, kamorkoli se °Zrla. Tudi če je zamežala, ji ugasnile. Bile so se ji vtis-£ v dušo. Vse dni je umirala zVg 0rnu> a zdaj je mislila le na bkg^6’ ki ieze potopljene v ve-brnem tolmunu. Komaj k0r^stno> le s skrajnim kotič-bj huše je čutila, kako je domačija strahotno siro-
t *krat se ji je zdela samo si-ti^ *Sna> pozneje se je je na colo sramovala. Gorska Z a’ Položni bregovi, porasli Sou^vjem in nizko, rjavo, od tgrju.9 0zgano travo. Temne lise gozdov s pritlikavim bUriJern’ °brušenim od zimske lij^g6' Nizki griči in suhe kot-’ kamniti pašniki in puste
gmajne, črn trn, gaber in pelin. Vode, ki se po kratkem teku izgubljajo v zemljo. A ves ta svet razdeljen s klanci, z dolgimi, belimi zidovi, ki se prepletajo na pobočjih kakor pajčevina. Sive skale. Skale, skale.-V nižjih legah leže njive vseh mogočih oblik, ki jih ni ustvaril človek po svoji podobi, ampak priroda. Podobne so zaplatam na veliki suknji siromaštva. Rjave, plitke plasti zemlje so kakor zrcalo, v katerem si suša ogleduje svoj obraz. Tu pa tam stoji osamljena murva ali hruška, ob njivah so vrste češenj in češpelj. Trnje in osat silijo prav v ozare. Na grobljah se grejejo gadi.
Samotna vas. Sredi vasi, ob razpotju klancev, kapelica Device Marije. Gotska, izklesana iz sive skale, v stoletjih počrnela. Vojna ji je odbila koničasto streho s križem, zdaj kaže bodočim radovom svojo rano. Na železni ograjici vise od pomladi do jeseni vsako nedeljo sveže poljske cvetice, ki čez teden ovenejo in se posuše. Ob štirih klancih se k bregu stiskajo hiše z neometanimi zidovi in lesenimi mostovži. Na strešnih korcih leži kamenje.
Za vasjo se med dvema skalnatima bregovoma vleče loka. Polje, ob strani travniki. Tam zadaj, na koncu, kjer se loka izgublja v ozek pas dreves, žubori iz tal voda. Kazno je, da jo neka neznana sila poganja iz skrivnostnega brezdna. Nabira v tolmunu, o katerem gre glas, da nima dna.
Kristina je bila še majhna, zelo majhna, ko je pasla edino kravo ob njegovem bregu. Kadarkoli je bila žejna, je legla na trebuh in se napila naravnost iz velike posode. Sveža voda ji je oživila telo, pognala ji je kri po žilah. Objela jo je radost, da je prepevala tja v božji dan, si sama izmišljala napeve kakor nora Marička in žvižgala kakor pastirji. Odpevala ji je grgrajoča voda, solnčna zemlja od zelenih vrhov preko pustih pobočij daleč na jug in na zapad.
To so bili trenutki nebrzdanega veselja. Sama ni vedela, odkod ji je vsa ta radost. Iz nekih skrivnostnih globin kakor žuboreča voda. Večkrat pa je bila tudi žalostna. In njena nenadna bridkost je bila zagonet-nejša od njene radosti. Izvirala je iz neke temne globine njene duše. Ni je mogla odgnati. Pa je tudi ni odganjala. Bila je kakor tisti redki ljudje, ki se kraljevsko počutijo v svojih solzah in nesreči. Ob takih trenutkih je molče čepela ob robu tolmuna, kakor začarana strmela v peneče se vrtince. Misli in občutki, ki so jo takrat prevzemali, so bili kakor uganka. Nekaj časa je bila mirna, nato se je zganila vzela krepelec in ga zagnala na sredo vode. Opazovala ga je, kako se je zavrtel in zaplesal, kakor da ga je objelo neko brezumno veselje.
(Dalje prihodnjič)
pred pevci je ponosno stopalo žitvi celotnega bengalskega na-
Pogled nazaj nam daje veselo upanje tudi v naprej! Ne vemo, kaj nas še čaka, morda so v načrtu božje Previdnosti še hujše preizkušnje; eno pa vemo:	Z
Marijino pomočjo bomo vse vdano prenesli, ob Njeni roki bo naša pot varna in srečna!”
Pri petih litanijah so bili razni odpevi brez ponavljanja, in kot zadnji je bil: “Mi svoja srca Ti damo, zaupno k Tebi kličemo: Marija varuj nas, pripelji nas v boljši čas!” Po končanem blagoslovu so pevci občutljivo lepo zapeli: “Zbogom — dan’s Marija pravi, zbogom — milo nas pozdravi. Ste lepo me častili ... Za Vas bom prosila, oj zbogom preljubi...!” Zvonovi so še v slovo drobili v tiho pomladno noč, mir je zavladal nad taboriščem.
Naslednji dan smo začeli že z novo pobožnostjo devetdnevni-co v čast Sv. Duhu, kot pripravi na sv. birmo, katero je na bin-koštni praznik 9. junija podelil s posebnim dovoljenjem papeški delegat in so mu taboriščniki priredili lep sprejem pod dvema z venci okrašenima mlajema z napisom: Pridi sveti Dull — beguncev Tolažnik!
Uprava taborišča je bila naklonjena in so vsi birmanci, dekleta in fantje, po potrebi dobili obleke — blago ter so v šivalnici vsakemu velikosti primerno oskrbeli, da so bili vsi dostojno in lepo oblečeni. Tudi kapela je bila primerno okrašena, vse v vencih; oltar je kar dihal v rdečem rododendronu — prazniška barva Sv. Duha — bližnje planine so ga bile polne. Podobno lepo smo obhajali praznik prvo-obhajancev na naslednjo nedeljo. Vsi malčki so dobili primerne oblekce, zlasti deklice so bile ljubko-dostojno opravljene. Taboriščna uprava je bila naklonjena in so malčki dobili tudi iz taboriščne kuhinje malo priboljška; in tako so skrbne gospodične učiteljice pod vodstvom salezijanskega duhovnika Jankota Mernika v dvorani pripravile skromen skupen zajtrk, kot mal spomin na lepi dan prvega sv. obhajila.
Naslednji četrtek — Sv. Reš-nje Telo — je bil praznik tudi v taborišču. Kot v domovini smo opravili “Telovo procesijo”, katero je vodil z begunsko mon-štranco v roki papeški delegat. Slovesno potrkavanje je spremljalo petje in molitve veličastne procesije v toplih žarkih junijskega sonca. Deklice so potresa-e rožice — cvetje pred vsako tapelo; prva je bila pred deseto aarako, druga mi je izpadla iz spomina; tretja je bila pred 14. aarako; četrta pa je bila za praznik napravljena ob cesti pred “zvonikom”, kjer je bil zadnji sklepni blagoslov po odpetem e-vangeliju v čast presv. R. Telesu. Posebnost te procesije je bila, da so kot častna straža ob nebu strumno korakali skavti in
par fantov in deklet v krasnih gorenjskih narodnih nošah.
Tudi romali smo, saj je to slovenska navada zlasti v poletnih mesecih. Na praznik slovanskih patronov sv. Mohorja in Fortu-nata, 14. julija — bila je nedelja — smo v dolgi procesiji romali preko zorečega žitnega polja mimo Tristacha k podružni cerkvi v Budil. Za otvoritvenim križem v spremstvu dveh ministrantov je dobra učiteljica “gospodična Jerca” vodila svoje šo-larčke in jim je sledila dolga vrsta šolskih otrok in ostalih taboriščnikov v glasni molitvi rožnega venca. V sredini procesije so osmošolci nosili veliko podobo Fatimske Marije — lepo delo begunca, ime mi je izpadlo — in po sv. maši, katero je opravil msgr. M. Škerbec na prostem pred cerkvijo, so podobo obesili v cerkvi v spomin slovenskih beguncev. V molitvi smo prosili moči, hrana je postala še bolj pičla. Zvečer se je že pojavila v taborišču FSS in poizvedovala, “če smo res demonstrirali za Mihajloviča”. Znova in znova so nas sovražniki blatili in zasedbena britanska o-blast je rada nasedla; smo ji pač bili v breme, vendar niso uspeli. Marijina roka je bila nad nami. “Osramočeni naj bodo in naj zardijo, kateri nam hudo žele. Jaz pa sem revež in siromak, Bog, pomagaj mi!”
Na Veliki Šmaren — praznik Marijinega Vnebovzetja — popoldne smo v dolgi procesiji romali preko travnikov proti uro oddaljenemu Lawantu, kjer je na strmem hribčku krasna farna cerkvica, posvečena Marijinemu Vnebovzetju. Tam so številni tirolski romarji strmeli in občudovali naše krasne pete litanije — saj Nemci tega ne zmorejo. Po vsem končanem so zunaj cerkve zapeli še nekaj narodnih in je odmevalo ob strmih gorah Dolomitih v lepoti slovenske pesmi. Trudni ob res pičli hrani smo se vrnili in po skromni večerji se podali k počitku. Na Mali Šmaren — Marijino rojstvo, 8. septembra, smo se z vlakom v velikem številu — večinoma v živinskih vagonih — peljali na daljno Krko na grob blažene Heme; pobožnost v cerkvi je vodil papeški delegat. Čeprav so bile razmere žalostne, naši ljudje
roda v eno državo. V njej bi naj bil združen sedanji Vzhodni Pakistan in indijska država Zahodna Bengalija. Taka skupna država bi imela preko 115 milijonov ljudi jn bi bila tako po jeziku kot po rasi in kulturi enotna, razlika bi bila le v veri. Pakistanska Bengalija je namreč po veri islamska, indijska pa hindujska.
Ustvaritev nove države bi imela močan vpliv na celoten odnos sil v južni in jugovzhodni Aziji. V kolikor bi bila nova država v sporu z Indijo, bi lahko vedno iskala svojega naravnega zaveznika v Kitajski, ki bi na ta način dobila dohod do Indijskega oceana in bi lahko tudi v tem delu Azije igrala še pomembnejšo vlogo. Da bi Indija, ki sicer vsaj moralno podpira zahteve Vzhodnega Pakistana po neodvisnosti, nastopila odločne proti vsakemu gibanju za združeno Bengalijo, je očitno, prav tako je očitno tudi, da bi imela pri tem veliko težav.
Pakistan skuša z vojaškimi silami ukrotiti uporno Bengalijo, išče pa tudi podpore za ta svoj nastop v svetu. V Karačiju trdijo, da podpira Pakistan v njegovem boju za ohranitev skupne države 17 islamskih držav od Maroka v severozahodni Afriki, pa preko Alžirije in Turčije do Irana, Iraka, Jemena, Malezije in Indonezije. Tudi bivši veliki mufti v Jeruzalemu Ha j Amin el Huseini je pozval pakistanske muslimane, naj o-hranijo enotno državo, obsodil pa je indijsko “vmešavanje” v pakistanske zadeve.
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436
Ce nameravale letos barvati vašo hišo, nas pokličite ŽE SEDAJ za brezplačen proračun še po stari ceni, ker se bodo s 1. majem plače delavcem verjetno zvišale.
Obsojeni je zanikal namero | leškega Finžgarja so na Prešer-umora papeža, hotel naj bi ga le t nov dan v Doslovčah slovesno navidezno” pokončati. Obsoje- odprli njegovo rojstno hišo. Obnovljena hiša ne bo samo muzej pripovednika Finžgarja, temveč obenem tudi etnografski spomenik gorenjske hiše.
nec je protestiral proti obtožbi in trdil, da so sodniki napravili napako.
------o-----
Ceylon zanika poročila o streljanju upornikov
COLOMBO, Cey. — Posebni ministrski odbor, katerega naloga je poskrbeti za obnovo republike po sedanjem uporu, je odločno zanikal vesti o streljanju upornikov. Trdi, da je pripravljen podroben načrt za “po-boljšanje” ujetnikov in njihovih zaprtih podpornikov.
Sovjetska zveza je poslala vladi na pomoč v boju proti upornikom 5 helikopterjev in dve MIG 17 lovski letali s sovjetskimi moštvi vred.
Sfli3!i^ka so pustili v losk^l m
PEIPING, Kit. — Princ Norodom Sihanuk je v razgovoru s časnikarji dejal, da so ga Rusi pustili na cedilu, ko ga je prevrat v Phnom Penhu odstavil kot predsednika Kambodže 18. marca 1970. S predsednikom vlade A. Kosyginom se je peljal na letališče .v.Njpskvi 19. marca 1970, ko se je Kosygin obrnil k njemu in dejal: Vi ste odstavljeni. Vso srečo!
Ko je princ Sihanuk priletel na letališče v Peipingu, ga je tam sprejel predsednik vlade
Ču En-laj in mu v avto z leta-ubogi begunci ni- lišča dejal: Načelnik Mao mi je
Amalrik pomiloščen?
MOSKVA, ZSSR. — Prezidij Vrhovnega sovjeta, ustavno naj-višja oblast v ZSSR, ki ima pravico pomilostitve obsojenih, je obljubil pregledati slučaj pisatelja Andreja Amalrika, ki je v kazenskem taborišču v Sibiriji težko bolan od lanskega novembra.
Amalrik je bil obsojen na tri leta v taborišče, ker je “namerno sramotil” Sovjetsko zvezo v svojih knjigah “Bo ZSSR preživela leto 1984?” in “Neprostovoljna pot v Sibirijo”. Obe deli sta bili objavljeni na Zahodu ne pa v ZSSR.
Nova šola v Stranjah
Za slovenski kulturni praznik so odprli v Stranjah pri Kamniku novo osnovno šolo. Poleg cerkve, ki jo je obnovil pokojni arhitekt profesor Plečnik, bo nova šola ponos te vasi pod Kamniškimi planinami.
ZcsBiike do&ijo delo
OFFICE GIRL WANTED
Job available for general office work on 40th and Hamilton. Call 361-3634.
Iščemo kuharico
Iščemo kuharico od 6:30 zjutraj do 2:00 pop.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. 361-5214
(80)
Delo za žensko
Išče se ženska za postrežbo bolni ženski. Kličite 486-5385. _______________________(80)
Moški dobijo delo
so obupali; upanje in moč so črpali in dobivali v veri; in v tem oziru so bili ves čas dobro oskrbljeni.
(Dalje)
Združena Bengalija!
Vzhodni Pakistan ali Bengalija je dejansko le del Bengalije, drugi pripada Indiji kot Zahodna Bengalija. Nekateri Bengalci streme k združitvi obeh.
NEW DELHI, Ind. — Ko se nadaljuje državljanska vojna v Vzhodnem Pakistanu, katerega domače prebivalstvo hoče neodvisno Bengalsko državo, stopa
naročil, naj vam povem, da vas Kitajska v celoti podpira.
Princ Sihanuk je pokazal očitno nevoljo na Sovjetsko zvezo, pri kateri je ponovno iskal podpore, pa jo ni dobil. Moskva dejansko še vedno prižnava vlado v Phnom Penhu in nima nobenih stikov s Sihanukom in njegovo vlado. Prav tako niso te priznale druge komunistične države, ki so pod vplivom Moskve.
Slikar obsojen za napad na papeža na Manili
MANILA, Filip. — Bolivijski slikar Benjamin Mendoza, ki je 27. novembra lani napadel papeža Pavla VI. tekom njegovega obiska v glavnem mestu Filipinov z nožem, je bil obsojen na
ospredje tudi težnja po zdru-!dve leti in dva meseca ječe.
Hrup s traku
Pet tisoč prebivalcev kraja Neufahrn v zgornjebavarskem okraju Freising je bilo dve uri izpostavljenih hrupu, ki ga povzroča reaktivno letalo ob vzletu.
V bližini tistega kraja namerava Munchen zgraditi novo mednarodno letališče, nekateri prebivalci Neufahrna pa temu nasprotujejo. Postavili so zvočnike in vključili magnetofonski trak s posnetki hrupa, s kakršnim se bo moralo sprijazniti prebivalstvo v bližini letališča.
— Letalonosilka Saratoga ima bolnišnico s 84 posteljami.
Pesfi iz Slovenije
Vode ni
Zaradi velike suše vozijo ajdovski gasilci vodo v cisternah prebivalcem višjeležečih krajev na Vipavskem. Za zdaj jo dovažajo le posameznikom, ki naročijo vodo. Toda če ne bo kmalu dežja, bo pomanjkanje vode postalo ’splošen pojav.
Nov hotel na Bledu
Cd leta 1938 do letos je Bled dobil 1758 novih postelj. To dejstvo in pa vedno večje zanimanje tujih turistov je privedlo do načrtov za graditev velikega hotela na Milnem, ki naj bi imel 600 postelj , 1360 sedežev, v njem pa naj bi delalo 330 oseb. Načrte je izdelal inž. Rado Jemc iz beljskega zavoda za urbanizem.
Dražja vožnja po železnici
ŽTP Ljubljana je imelo okrog 60 milijonov dinarjev ' izgube. Zato je s 1. marcem povišalo cene železniškemu prevpzu za 15 odstotkov. Vpeljalo pa je povratne vozovnice z 20-odstotnim popustom, ki jih je mogoče dobiti za vse razdalje. Rezervaci-
Tiskarja iščemo
Iščemo izučenega tiskarja (pressmana). Nastop službe takoj. Unijski pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite sc osebno v uradu, ali kličite 431-0628.
AMERIŠKA DOMOVINA 8.117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
(x>
MALI OGLAS)
Zakonca
Iščeta štirisobno stanovanje s kopalnico in garažo v Euclidu ali v bližini E. 185 St.
Kličite 486-4265
(80)
Naprodaj
na Shawnee Ave. pri E. 185 St., 2 hiši na 1 letu, 43x400. Sprednja 6-sobna hiša ima 3 spalnice, zadnja 5 sob, vrt s 15 sadnimi drevesi. Za pojasnila kličite: JOHN LAURICH REALTY 481-13133
(x)
Hiša naprodaj
Za 2 družini, 5-5 vsaka, dve garaži, v Collinwoodu, blizu E. 156 St. Kličite 531-3725.
-(81)
Lot naprodaj
Na Chardon Rd. Kličite 2979 Geneva, Ohio.
466-
(81)
..im
DOLGA POT — Marlon Brando je začel v filmu z vlogami mladega, trdega fanta, ki si zna in hoče pomagati s svojimi pestmi. Od tedaj je napravil dolgo pot in nastopal v vodilnih vlogah vrste filmov. Na sliki ga vidimo v njegovem zadnjem filmu po dveh letih odmora s filmskim direktorjem Michaelom Winner jem (na levi).
Dva leta naprodaj
50 x 160 vsaki, na Richmond
ja sedežev stane li 'dinarjev.' Do-' Hei°h^fU’»^kupa;'	Posamezne-
datni listek za brzca 10 dinar- Ce?a $300° ^ Za P°3asnila jev, za poslovni vlak 20 dinarjev-kllčlte 451'0259-in za ekspresni vlak kar 30 di-
narjev. 30 dinarjev je tudi pri-stojnina za ležalnik (couchette).
-(82)
V najem
5-sobno moderno, prazno sta-
Upokojenci in njih zakonski novanje se odda odraslim na drugi imajo pravico do 50-od- 6426 St. Clair Ave. nad Central stolnega popusta.	j National banko. Za pojasnila
------o------	j kličite: IV 1-5380.
Miin v Apačah	!	(x)
Mariborsko podjetje Tntes’ bo ukinilo v Apačah zastareli mlin, kjer naj bi si ptujsko podjetje ' Les-’ ali radgonski kmetijski kombinat uredila svoja skladišča. Podjetje ‘Tntes” pa bo moralo poskrbeti, da bodo občani dobili ustrezno nadomestilo za ukinjeni mlin.
V najem
Odprta hiša, tri sobe, odzadaj garaža na 19609 Shelton Dr. od Nottingham Rd.
(80)
Finžgarjeva rojstna hiša
Za 100-letnico rojstva pisatelja in duhovnika Frančiška Sa-
Naprodaj
hiša za dve družini 5-5 v dobrem stanju, ena soba na tretjem, solnčne sobe blizu cerkve Marije Vnebovzete. Kličite 946-0493 ali WH 2-9381.
ALEXANDRE DUMASi
Grof Monte Cristo


Pregovor pravi: ‘Rdečeglavec je ali zelo dober ali pa zelo slab,’ in ta pregovor žalibog ni lagal, kar se tiče Benedetta, ki se je kazal že izza svojega prvega detinstva zelo slabega. Seveda je nežnost njegove rednice, ki ni slutila, da tiči v njem tali hudobnež, njegove male strasti in hudobnosti še krepila. Moja uboga svakinja je hodila štiri do pet ur daleč v mesto na trg, da je kupovala za otroka prvo sadje in najboljše sladkarije, a ljubše kakor oranže iz Palme in sladčice iz Genove so bili temu sosedovi kostanji, katere je ukradel, splazivši se preko živega plota, ali posušena jabolka, katera je ukradel istemu lastniku, dočim so mu bili doma na razpolago kostanji in sadje vse vrste
“Nekoč, med petim in šestim letom Benedettove starosti, se je pritožil sosed Wasilio, ki po navadi, vladajoči v naši deželi, ni zaklepal niti svoje mošnje,
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER
S5-45 yrs. old. To live in. Care of 3 children or. weekends. $50 wk. Good home for right person. 928-7843 or 928-4114
(81)
FEMALE HELP
GENERAL OFFICE
In Hotel Manager’s office. Shorthand and typing necessary. Steady work, good starting salary. Call between 9-5.
YA 7-5580 4178 So. Halsted St. Chicago, 111. 60609
________________________ (79)
LUNCHEON HOSTESS
10:30 to 3:30 5 days week Must be experienced YA 7-5580, Ext. 283 4178 So. Halsted St.
Chicago, 111. 60609
(79;
REAL ESTATE FOB SALE
3500 W. Augusta Blvd.
6 flat for sale by owner. Contact M-F 486-3196 after 6 P.M.
(78)
MATTESON AREA—BY OWNER Charming 3 bdrm. ranch brk. and alum., fam. sized kit., crptg. drapes, walnut pnld., 1‘A baths, cer. tile, sliding doors to patio. Enel. yd. Ldscpd. 1% car gar. 2 blks. to exc. schl. $22,900.	748-8752
(79)
BUSINESS OPPORTUNITY
FLORIST and gift shop — Well established. FTD and Teleflora. Modern showrooms, storage and loading area. 3 bedroom home. All equip., delivery van. Excellent net profit. On Fed. Hwy., Co. Seat and College town of Ladysmith. For price and other details, write: Kaiser Realty, Realtors, Ingram, Wis. 54535. Phone 715-322-4155 __________________________(81)
BARBER SHOP — 2 chairs. Park Ridge Shop. Cntr. $3,050. Call owner for appt. at 775-0934 Mon. 9-4 or wkdays 825-9818 9-6:30.
(80)
TAVERN — Industrial gold mine. 6 days a week, 7 a.m. - 8:30 p.m. Yearly gross $120,000. Call from 9-1 and 4-8. Bill 478-6768.
(81)
niti svojih dragocenostij — Ek-secelenci je znano kakor vsakomur, da na Korziki ni tatov, — torej sosed Wasilio se je pritožil, da manjka v njegovi mošnji jednega zlata. Mislili smo, da se je zmotil pri štetju, on pa je trdil, da si je tega čisto svest. Isti dan zjutraj je Benedetto zapustil hišo in ga v najino največjo skrb ni bilo najti nikjer; zvečer je prišel in vlekel za seboj opico na verigi, ki jo je našel, kakor je trdil, privezano za neko drevo.
“Tekom jednega meseca je hudobni otrok, ki ni več vedel, česa vsega naj si želi, mislil samo na to, kako bi dobil v svoje roke opico. To nesrečno željo mu je vzbudil skoro gotovo glumač, ki je prišel skozi Rogliano in kazal več takih živalij, katerih umetnosti so delale dečku izvanredno veselje.
“ ‘V naših gozdovih ni opic, zlasti ne privezanih na drevesa, kakor trdiš ti, da si našel to,” sem mu rekel. ‘Priznaj mi torej, J na kakšen način si dobil to opico!”
“Benedetto je vstrajal pri svoji trditvi ter jo podpiral z naštevanjem okolnosti, ki so delale njegovi iznajdljivosti večjo čast kakor pa njegovi resnicoljubnosti. Razjezil sem se, on se je smejal; pretil sem mu, on je stopil dva koraka nazaj.
“ ‘Ne smeš me tepsti,’ mi je rekel ‘ti nimaš pravice do tega, ker nisi moj oče.’
“Nikdar ni bilo mogoče izvedeti, kdo mu je izdal to usode-polno skrivnost, ki sva mu jo midva skrivala tako skrbno; naj bode s to stvarjo kakor hoče, a ta odgovor, ki je popolnoma razkril vso dečkovo dušo, me je skoro prestrašil; moja dvignema roka je omahnila, ne da bi zadela krivca. Otrok je triumfiral, in ta zmaga je napravila dečka tako drznega, da je porabil izza onega trenotka ves denar Assuntin, katere ljubezen do njega je bila videti tem večja, čim manj jo je bil vreden, v to, da so se mu izpolnile želje, ki jih ona ni znala zatirati, in za neumnosti, katerih si ni upala preprečiti. Ce sem bil v Rogljanu jaz, je za silo še šlo; kakor hitro pa sem jaz zapustil hišo, se je napravil Benedetto za gospodarja, in vse
PRIPRAVLJEN — Emerson Fittpaldi čaka na zadnji pregled svojega dirkalnega voza Lotus Ford za African Grand Prix v Johannesburgu v Afriki.
je šlo slabo. Ko je bil Star komaj jednajst let, si je izbral najdrznejše in najslabejše subjekte iz Bastie in iz Corta za svoje ljudi, in že je svarila Assunto in mene justica zaradi nekaterih njegovih budalostij, ki so pa zaslužile hujše ime.
“Bil sem ves razočaran in preplašen; vsako poizvedovanje bi bilo imelo lahko nevarne posledice; baš tedaj sem moral zapustiti Korziko zaradi nekega važnega podjetja za več časa, in ker sem slutil nesrečo, sem sklenil vzeti Benedetta s seboj. Upal sem, da bode delavno in zmerno življenje tihotapcev, združeno s strogo disciplino na krovu, ta značaj, ki je bil že tako blizu pogube, izpreobrnilo k dobremu, če ni že prepozno.
“Vzel sem torej Benedetta na stran in mu stavil predlog, naj me spremi; obljubil sem mu pri tem vse mogoče, kar se more zdeti mikavno dvanajstletnemu dečku.
“Dal mi je dogovoriti in se nato glasno zasmejal.
“ ‘Ali si blazen, stric?’ mi je rekel. Tako me je imenoval, kadar je bil dobre volje. ‘Jaz naj bi zamenjal življenje, katero živim jaz, z življenjem, katero živiš ti? Svojo krasno brez-delico naj bi zamenjal s strašnim delom, katero si si natovoril ti? Po noči naj bi se izpostavljal mrazu, podnevi vročini? Vedno naj bi se skrival, ali se dal ustreliti, če bi se pokazal, in vse to, da bi si pridobil nekoliko denarja? Denarja, katerega imam toliko, kolikor ga potrebujem? Mati Assunta mi ga da toliko, kolikor ga zahtevam od nje. Vidiš torej, da bi bil tepec, če bi sprejel predlog, katerega mi staviš.”
“Vsled teh besed in te drznosti sem bil čisto potrt in top. Benedetto se je vrnil igrat k svojim tovarišem, in od daleč sem videl, kako se norčuje iz mene.”
“Krasen otrok!” zamrmra Monte Cristo.
“O', če bi bil moj,” odvrne Bertuccio, “če bi bil moj sin ali vsaj moj stričnik, bi ga' bil že spravil nazaj na pravo pot, kajti zavest, da ima človek pravico do česa, daje moč. Toda misel, da bi tepel otroka, kateremu sem umoril očeta, mi je ohromila roke. Dal sem svoji svakinji, ki se je v najinih posvetovanjih glede nesrečneža vselej potegnila zanj, vse mogoče dobre nasvete in ji povedal kraj, kamor naj spravi najin mali zaklad. Sicer pa je bil moj sklep gotov. Benedetto je znal čisto dobro pisati, čitati in računati, kajti če je imel slučajno kak dan veselje do dela, se je naučil v jednem dnevu več kakor drugi v jednem tednu. Moj namen je bil torej, spraviti ga, ne da Di mu povedal to naprej, za taj-rika na kako ladijo, ki ima nastopiti dolgo potovanje, ga dati leko jutro vzeti na roke, odnesti na ladijo in ga čisto posebno priporočiti kapitanu, tako da bi jil čisto odvisen od njega in bi :nogel računiti na prijaznost in kako povišanje samo v slučaju, če se bode pošteno vedel. Ko sem napravil ta načrt, sem odpotoval na Francosko. —
“Vsa naša podjetja so se
(imela vršiti to pot v lionskem zalivu in so postajala vsako leto težja, kajti živeli smo v letu 1829. Mir je vladal povsod! in obrežje je bilo zastraženo točne j še in strožje kakor kdaj prej. Ker se je pričenjal sejm v Beau-caireu, je bila pazljivost za tre-notek še podvojena.
“V pričetku se je vršilo naše podjetje brez ovir; toda bodisi, da smo vsled tega, ker nam je šlo vse po sreči, postali neprevidno, budisi, da smo bili izdani, kratko, nekega popoldne, ko smo se zbrali proti peti uri k mali južini, priteče naenkrat naš mali dečko ves zasopel in nam javi, da je videl oddelek carinskih stražnikov, ki se nam bliža. To ni bilo noč čudnega, kajti ta čas so bili bregovi in vode Rhone zastraženi neprestano; a deček nam pove, da je opazil pri tem oddelku čisto posebne priprave in jasne namene zoper nas. Isti hip smo vsi na nogah, toda prepozno: naša barka, ki je bila očividno predmet zasledovanja, je bila obkoljena. Med cerinskimi stražniki sem opazil I nekaj orožnikov in, boje se orožnikov prav tako kakor sem bil predrzen, če sem imel pred seboj katerekoli druge vojake, odidem v spodnje prostore ter se splazim skozi strelna vratca v reko, kjer odplavam pod vodo in zadržujem sapo kar največ časa morem, da bi se ne izdal. Tako se mi posreči priplavati do jarka, ki so ga izkopali preu nedavnim časom in veže reko s kanalom, ki vodi iz Beaucairea v Aigues Mortes, ne da bi me kdo opazil. Dospevši semkaj, sem bil rešen, kajti lahko sem sledil jarku, ne da bi me kdo videl, kar tudi storim, in pridem srečno do kanala. Tega
V BLAG SPOMIN
SEDME OBLETNICE, ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA SOPROGA, MATI IN STARA MATI
Hi Angela Yerak
roj. ROZMAN
ki je zapustila ta svet 23. aprila 1964.
Sedem let je že minilo, odkar Ti srce več ne bije, črna zemlja truplo krije, luč nebeška duši sije.
Sva skupaj mnogo let živela, slabe in dobre čase sva imela, Bog pa hotel je tako, da je Tebe prvo vzel v nebo.
žalujoči:
ANTON — soprog ELSIE KOŽAR — hčerka RAY — sin
VNUKI IN VNUKINJE BRATJE IN SESTRE OSTALO SORODSTVO
Cleveland, Ohio, 22. aprila 1971
!'W
EUCLID POULTRY
v tftTogJ	vedno očfSčene piščance, na kose zrezane, po-
polnoma aveia jaica ter vseh vrst perutnino. Pridite In «1 izberitol
HOWARD BAKER	j
ra ST 13S HTRFKT. MK'Ltfl_ I-B187 I
I
=
I
I
=
i
JOS. ŽELE IN SINOVI
ZAVOD
POGREBNI 6502 ST. CLAIR AVENUE
Tel.: 361-0583
COLLINWOODSKI URAD 452 E. 152nd STREET	Tel.: 481-3118
Avtomobili in bolniški voz redno in. ob vsaki uri na razpolago Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo
~iiiiuiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!inih
ctr r®®
Society'
of GT To muk, h. ec<
ONE FAIRLANE DRIVE
Since 1914 ...
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Scholarships for the education of young men aspiring to the prissthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, basketball and little league baseball.
6.	Social activities.
7.	Participating in the Catholic Communications Foundation.
Družba
sv. Družine
Officers
President ............
First Vice-President .... Second Vice-President
Secretary ............
Treasurer ............
Recording Secretary ..
First Trustee.........
Second Trustee ........
Third Trustee ........
First Judicial .......
Second Judicial ......
Third Judicial.........
Social Director........
Joseph J. Konrad Ronald Zefran Anna Jerisha Robert M. Kochevar Anton J. Smrekar Joseph L. Drašler Joseph Šinkovec Matthew Kochevar Anthony Tomazin Mary Riola John Kovas Frances Yucevicius Nancy Owen
Spiritual Director ............ Rev. Aloysius Madic, O.F.M.
Medical Advisor................ Joseph A. Zalar, M.D.
Minutes of the SEMI-ANNUM MEETING of the Holy Family Society
January 30, 1971
The President, Mr. Konrad, then asked the Secretary, Robert M. Kochevar, for his report.
Mr. President and Members of the Supreme Board:
The most appropriate comment I’ve heard about 1970 is thank goodness, the year is over. This comment, I’m sure, has been voiced by most economists, businessmen and by the average working man. 1970 saw unemployment hit 6%, very high interest rates and nearly an across-the-board slowdown in all businesses.
However, within recent weeks there have been some encouraging signs that the worst is over and that our economic conditions are improving. The interest rates have been reduced and the stock market has been showing a slow improvement. Whether conditions continue to improve is dependent on a number of factors including whether or not there will be a steel strike this year.
The Society, like everyone else, was affected by the busi-
pota si nisem izbral slučajno in brez važnih vzrokov; pripovedoval sem že Ekscelenci o krčmarju iz Nimesa, ki nam je ustanovil ob cesti iz Bellegardea v Beaucaire majhno krčmo.” “Da,” pravi Monte Cristo, “spominjam se ga čisto dobro. Če se ne motim, je bil ta vrli mož celo vaš zaveznik?”
(Dalje prihodnjič)
ness slowdown and therefore, our rate of growth has not been as large as we would have liked. The number of members who allowed their policies to lapse was rather high last year but fortunately, these losses were recouped in great measure by the new members that joined the Society both through our representatives and also through the Direct Sales program.
Truly, one of the highlights of 1970 was the success of our Direct Sales Program. We were particularly happy with the results since this is a highly competitive field.
Another highlight is the Society’s admission into the State of Florida last November. This makes eight states in which we are now licensed. An agency office has just been opened and next month we will be actively enrolling members into our Society.
The other highlight of 1970 is in our life insurance department. I am happy to announce to the Board that the Society now has over Ten Million Dollars of life insurance in force. Life insurance premiums i n-creased over $50,000.00 from last year.
For the year 1971, the Society will continue to watch for any changes in the health insurance field. While I had expected President Nixon to propose a form of national health insur-
ance in his State of the Union address, he did not do so. However, some members of Congress are expected to introduce legislation in this area. Undoubtedly, national health in‘ surance is on the way and the only question is when and in what form.
Also, in 1971, the Society will continue to emphasize our hi-6 insurance program and our lit0 department will continue to grow. The Society’s Actuary is presently working on a new lit0 insurance policy that we wilt have this year and which w0 expect to be very popular.
In conclusion, I recall saying at our last meeting that any gain that the Society would have in 1970 should be consi' dered a good achievement. Welh we did have a nice gain and I feel it was a good achievement-For 1971, if the economy shows improvement, our Society should also show a much better year.
This is my report to you> Members of the Supreme Board-ROBERT M. KOCHEVAB, Secretary
A motion was made by Anton Smrekar and seconded by Anthony Tomazin that the report of the Secretary, Robert M. K°' chevar, be accepted. Carried.
At this point, Mr. Konrad turned the meeting over to th0 Secretary, Mr. Kochevar. M1, Kochevar then asked the Pr0' sident, Joseph J. Konrad, for lds report to the Board.
Fellow Members of the Supreme Board:
While I was happy that th0 Society showed a gain in operations for the year, I regret that there was a loss in our investment income for the year. However, as you all mentioned i11 your reports and comments) such a loss was inevitable due to the poor economic conditions of our country.
While in large part our efl1' phasis has been on health an(* accident insurance during the past 13 years, I now feel that the time is right to turn Society around to go more the direction of life insuranc0. As you have heard, some sort of national health insurance i5 coming and this, plus the i°' creasingly high costs of medio3 care, has made this an opp°r' tune time for the Society t° shift gears, so to speak, and t° place more and more emphasi5 on life insurance sales.
With this in mind, I have already instructed our vario^5 agencies that the commission5 the Society pays for health a^d , accident insurance is going t° j be based upon their production of life insurance. Therefore, & the coming year, I will ^ watching the economy, watch' ing our expenses and pushing for more life insurance.
I would like to thank th0 Board for the good advice an help in making the Society tb® success it is. This is my rep°r to you.
JOSEPH J. KONRAD President
A motion was made by Ant011 Smrekar and seconded by Mat' thew Kochevar that the repor of the President be accepted aS given. Carried.
The Secretary then turned the meeting back to the Presi' dent at this time.
There being no further busi' ness to transact, a motion Waj made by Joseph J. Konrad an seconded by Matthew Kochevar that the meeting stand adjourn' ed. Carried
President Joseph J. Konr3 closed the meeting with a pray' er for all members of the Ho^ Family Society.
“MLADI IGRALCI”, v okviru dramalskega društva ULMA,
UPRIZORE VESELOIGRO
“MATURA”
v nedeljo, 25. aprila 8971, ob 3.30 popoldne
V SLOVENSKEM DOMU NA HOLMES AVENUE PO IGRI DOMAČA ZABAVA	Vsi vljudno vabljeni!