Domoljub
--- .. -- —-------	Cela 50 • Slev. 7
V Cjumtani, 17. tesbruarta 1937
Glede plač je že Leon XIII. opozarja! na naravno načelo, da mora delo delavca rediti. Plače morajo biti take, da se morejo delavci s svojimi družinami preživeti in priti počasi v rednih razmerah do vsaj skromne posesti, da bo imela družina svoj domek. Zakaj to je upravičena želja vsake družine. Dom, to je za .starše in otroke sladka beseda in ni grenkejšega kakor je: otroci brez doma. Prav tako je živa potreba, da se mati vrne v družino. Žalostno je, če mora radi nezadostnega očetovega zaslužka tudi mati po cele dneve ali še celo po noči v tovarno na delo, otroke pa pustiti na cesti in v slabi družbi. Pravičnost zahteva pravične, to je zadostne plače.
Liberalizem je prevrnil tudi ta načela socialne in gospodarske pravičnosti. Njemu ni nič mar pravičnost, nič življenjski namen in pomen plače, njemu je !e za lastni dobiček. Zato pritiska na plače, kjer in kakor more, češ, čim manjše plače, tem večji bo njegov dobiček. Ker je liberalizem razdejal vse gospodarske razmere in pognal toliko ljudi med siromake, zato mu je lahko pritiskati na plače. Na trgu stoje cele množice ljudi, ki so lačni in zato pripravljeni sprejeti vsako delo za grenek košček kruha. Liberalizem se tega veseli in se še opravičuje, češ, kjer ni sile tudi ni krivice, In delavci so se svobodno pogodili za plačo, ki se jim daje. Svobodno? Ali je res to prava svoboda, je dejal Leon XIII., če človek sprejme neke delovne pogoje, ker bi sicer s svojo družino od gladu umrl? (Rerum nova rum). Leon XIII. je se-v»da dobro vedel, da v sedanjih razmerah plače ne morejo biti na splošno -jdostne. A prav to mu je bil dokaz, da delavske razmere niso zdrave in da so zato nujno potrebne preuredbe. Delavci sami to bridko čutijo in če ne vidijo res-;a prizadevanja, da bi se razmere izpreme-nile iti izboljšale, se obrača njih gnev proti vsema današnjemu gospodarskemu redu aH bolje neredu ter preti družbi, ki živi v boljših razmerah kakor oni. Zato se obrača njih gnev tudi Proti mezdnemu razmerju sploh, češ da je krivično, dasi mezdno razmerje samo na sebi ni krivično (Ouadragesimo anno), ampak je krivična le zloraba tega razmerja, ki jo je največ zagrešil liberalizem.
Po naravni in krščanski dolžnosti se moralo ljudje med seboj podpirati, da morejo s ^upnirni močmi dosegati skupne namene. Ka-
je takšna skupnost potrebna v družini in v <*fini, tako bi morala biti tudi v gospodarstvu, ^sih je bilo tako. Družine so živele lepo sku-Pai: oče, mati in otroci; tudi posli so bili člani »nižine, zato je hlapec, ko je razkazoval polja ln travnike, lahko govoril: To je naše, to je pa sosedovih. Potem so naše stare družine zopet ®aogokrat živele v zadrugah. Obrtniki in tr-
govci so se družili v cehe. Ljudje istih poklicev so se družili v stanove.
Liberalizem je vse zveze in vso to naravno skupnost razbil. Razbil je cehe, češ da ovirajo svobodno gospodarstvo in napredek v obrti. Razbil je zadruge, češ da ne dajejo posamezniku zadosti svobode in zasebne lasti. Razbil je stanove, ko je raztrgal skupnost tistih, ki proizvajajo gospodarske dobrine, v dva sovražna si razreda: v tako imenovane kapitaliste in prole-tarce. Še več, razbil je družino, ko je pognal
mater in mladoletnike v tovarno, otroke na ce* sto; ko je s svojim varljivim oznanilom o svobodi odtujil kmetski družini posle; ko je raz* trgal v obrtniški družini prejšnje družinske ved med gospodarjem in njegovo družino pa med pomočniki in vajenci.
Liberalizem je razbil celo vezi med narodi in državami — saj so vsi narodi ena velika družina božja —, liberalizem je zanesel tudi med narode sebičnost in med države gospodarski boj in tako vzbudil vsepovsod nezaupanje, zavist, sovraštvo in razdor. Odtod je brez moči tudi samo Društvo narodov, ustvarjeno po svetovni vojni.
Zmkaj slabo prodajamo pridelke
Izvoz kmetijskih pridelkov in živine je v zadnjih letih močno padel; od kar smo v zadnjem času sklenili z raznimi državami trgovske pogodbe se je začel zopet nekoliko popravljati, toda do znatnega zboljšanja smo pa še vedno precej daleč. Temu zastoju je kriva deloma spiošna gospodarska stiska, ki je zajela ves svet, deloma pa tudi mi sami, ker naši pridelki niso teki, kot jih svetoval trg zahteva. Vse premalo trgovskega duha je v nas in zato tudi pravočasno nismo mogli pridobiti dobrih odjemalcev za naše pridelke. Vse to bo v bodočnosti popraviti, v kolikor se še popraviti da.
V	prvi vrsti nas morajo zanimati priliko pri nas v Sloveniji. Kaj pridelujemo in kaj bi lahko prodajali? Na večje pridelovanje raznih žit sploh ne moremo misliti, ker v tem nas prekašajo ostale pokrajine naše državo, katere imajo v tem pogledu mnogo boljše predpogoje. Mi pa žit n® pridelamo niti za lastno potrebo, kaj da bi šele mislili na kakšno prodajo. Razen sadja, fižola, jaje itd., bi prišla za prodajo v poštov v prvi vrsti živina. Ta pa za enkrat ne odgovarja popolnoma zahtevam trga. Naša živina je vse prelahka; z izvozom plemenske živine pa tudi do moremo računati.
V	današnjih časih, ko stremi vsaka država za tem, da pridela čim več stvari doma, da tako čim man je uvaža, polaga zlasti veliko važuost na to, da jo ono blago, ki ga kupi v inozemstvu, res prvovrstno. Vsakdo gleda na to, da ne kupuje mačka v žaklju, ampak stika za tistim dobaviteljem, o katerem dobro ve, da prt njem dobi res pošteno blago, ki je zanj dobro uporabno, torej, da ve, kaj ln zakaj plača. To je prav teko, če razumen gospodar kupi in dobro plača samo tako seme, m katero ima zagotovilo, da je prvovrstno in ne jo že tudi ponovno prepričal, da mu veliko in dobro rodi,
Vsak pridelek mora odgovarjati gotovim zahtevam trga; za vsak pridelek je življenje
napravilo gotov predpis ali tip, kot pravimo. Ta pa ni povsod enak, ampak 8© ravna po okusu in marsičem drugem, kar pa je seveda v raznih krajih različno. Na primer naš kranjski fižol % barvasto lupino Italijani in Francozi zelo radi kupujejo; Nemci pa ga srna* trajo manj vrednega in ga sploh ne uživajo. Oni zahtevajo le belega, čeprav je manj okusen kot barvasti. Kot je iz navedenega primera razvidno, ni vedno merodajna r®sni& na uporabna vrednost, nego igra v gotovih ozirih važno vlogo navada, izgled na oko, okus, velikost in še razne druge činjenice.
Kdor ima tako blago, katerega lastnosti so kupcem dobro znane in so ti tudi prepričani o možnosti dobre porabe in je njegovo blago enotno ter vedno enako, torej tipizirano, ta ga lahko hitro in razmeroma dobro proda. Kupci iščejo vedno tako blago, katero dobro poznajo in ki jim je tudi prodajalec znan ter zanj raje nekaj več dado, kot pa za nepoznano blago.
Kdor pa svoje pridelke prodaja in jih mora vsakemu kupcu posebej kazati ter dopovedovati njihove lastnosti in prednosti, ta iJtmudi veliko časa in najde le malo kupcev.
Za izvoz, kakor sploh za trgovino, prihaja v pošlev le tako blago, ki je sposobno za prodajo na borzi, ki je torej tipizirano in st» more kosati z drugim blagom, ne samo s ceno, nego tudi s kakovostjo. Biti pa mora za prodajo na razpolago v takih količinah, da se morejo sklepati kupčije za večje količine.
Dobro ceno bomo dosegli šele tedaj, ko bomo proizvajali blago takih lastnosti, — ki jih zahteva dotično tržišče, kjer ga hočemo prodati; to pa dosežemo šele tedaj, če je dotično blago tipizirano. »
Nekatere druge izvozne države imajo svoje blago že zdavnaj tipizirano; mi pa samo nekatere vrste in še te bolj po domače. Vsled tega tudi vseh naših pridelkov ne moremo tako prodajati, kot bi to želeli.
(Nadaljevanje na prihodnji strani spodaj),
Kako ho gospodarila banovina
(Nekaj misli iz otvortfvenega na zasedanja
V smislu tdam o banski upravi mora skrbet! Gaa za gospodarske, humanitarae, zdravstvena, socialne, prometne in kulturne koristi banovin* ter njenega prebivalstva.
Za izvajanje teh nalog so seveda potrebna denarna sredstva, ki jih daje banu na razpolago ba-viovinski proračun.
Banovinski proračun, ki sem Vam ga predložil, izkazuje občnih izdatkov 119.990.000 Din. Napram tekočemu proračunu je večji za Din 22,406.576 t j. za okroglo 23 odst.
Šolska bremena prevzame banovina
Največje povišanje proračuna, is »ieer za Din 16,300.000, ie v zvezi s § 41 fin. zakona za leto 1936-37, odnosno z uredbo min. prosvete o vzdrževanju narodnih iol. V smislu te uredbo mora banovina počeaši s 1. aprilom t. 1. prevzeti v svoj proračun večji del onih stroškov, ki so jih doslej krili krajevni šolski odbori, odnosno občine. Tako bo morala odslej banovina skrbeti za popravilo šolskih poslopij, plačevati najemnino za najeta šolska posiopja, kurjavo in razsvetljavo za šolske prostore, nabavljati potrebno šolsko opremo in učila, pisarniške potrebščine, liste m knjige aa knjižnico, šolske potrebščine za siromašne učence, plačevati stanarino in kurjavo učiteljem ter katehetom nagrade itd.
Na ta način bodo občine v svojeh proračunih znatno razbremenjene, naš banovinski proračun p» je nanovo obremenjen z zneskom, ki odgovarja skupni razbremenitvi vseh podeželskih občin. Na .podlagi proračunov krajevnih šolskih odborov, kakor so bili za tekoče leto odobreni, se je ugotovilo, da nam je za kritje izdatkov za ljudske šole, ki so nam z že omenjeno ministrsko uredbo aalo-Jeni, treba Din 16,300000. Ta novi izdatek v proračunu se bo pokril s posebno dokladc na vse direktne davka, pri čemur so seveda izvzet« avtonomne mestne občine, ki bodo še nadalje moral* same skrbeti za svoje ljudske šole. Da dosežem kritje izdatka 1,6300.000 Din, sem moral naložiti sa neposredne davke doklado v višini 35 odst. Ta daklada pomenja vsekakor občutno obremenitev; salo pa se bodo morale tema primerno znižati v prihodnjem proarčunskem letu občine doklade, tako, da ostane kljub prenosu teh izdatkov na ba-aovino, povprečna davčna obremenitev nespremenjen*. Pri odobravajo občinskih proračUBov bom skrbel, da se bo to načelo čim dosledneje izvajalo.
Ostalo povišanje proračuna v znesku 6,106.576 Din odpade sorazmerne na vse oddelke banovto-«k*g« proračuna. Morda utegne kdo poreči, da j« ,to povišanje z ozirom na težko gospodarsko stanje, v katerem se banovina nahaja, previsoko io da bi se z oziroai na krizo, v kateri se naše gospodarstvo ie vedno nahaja, moral proračun Je znižati napram dosedanjemu. Toda temu nasproti poudarjam, da mi to povišanje proračuna nujno in brez-,pogojno narekujejo kulturne, gospodarska in so-tlaln* prilike in potrebe banovine. Mirno lahko
govora bana dr. M. Natlačena banov. sveta)
i * rečem, da nisem sprejel t proračun ničesar, kar bi lahko bres škode odpadlo in da sesa bil pri odmeri posameznih izdatkov dosledno mnogo bolj skop, kakor pa radodaren	*
Osebni izdatki
Osebni izdatki banovinskih proračunov v vseh poslednjih letih znašajo preko 20 odst. celotnega proračuna. Najnižji so bili 1. 1936-37, ki »o znašali 21 odst. celotnega proračuna. V te osebne izdatke niso všteti samo prejemki uslužbencev splošne administracije in specijalnih administracij banske uprave in vseh njenih ustanov, temveč tudi prejemki uslužbencev cestne vzdrževalne službe ter bolničarskaga in režijskega osebja, ki po svojem bistvu spadajo že med stvarne izdatke. V proračunskem predlogu za 1. 1937-38 osebni izdatki znašajo 19 odst. celotnega proračuna, t. j. 3 odst. manj kakor v tekočem proračunu. To je dobro znamenje. Ugovor, da je proračun zvišan najmanj za 16,300,000 Din čistih stvarnih izdatkov za vzdrževanje ljudskih šol in da je zaradi tega odstotek osebnih izdatkov moral nujno pasti, ne drži, ker se bodo s centralizacijo ljudskošolskega gospodarstva pri banski upravi administrativni posli znatno pomnožili in bi bilo torej upravičeno, da bi ta odstotek ostal vsaj na isti višini,
Kitiefijsivo
Ko pregledujete proračun, se vam morda zdi zneaek, ki je določen specijalno za kmetijsko službo, v razmerju z ostalim proračunom prenizek. Tudi jaz bi želel dati kmetijskemu oddelku mnogo več sredstev na razpolago. Toda na jasnem si moramo pri tem biti, da so posamezna poglavja proračuna med r.ffihoj v tesni zvzzi. izdatki za pro-sveto in kulturo koristijo tudi gospodarstvu, izdatki za javna dela, za ceste, regulacije, zagradbe hudournikov, za preskrbo s pitno vodo, koristijo tudi v prvi vrsti kmetijstvu, izdatki za kmetijstvo pa zopet koristijo celokupnemu gospodarskemu napredku banovine.'
Ko govorim o kmetijstvu, moram predvsem poudariti, da živimo še vedno v dobi gospodarske depresje. Sicer se že kažejo nekateri snald izboljšanja, kakor na primer večja zaposlitev delavstva, delni dvig kmečkih pridelkov, večja gradbena delavnost itd. Vendar pa o znatnejšem olajšanju težkega gospodarskega stanja v naši banovini še ni mogoče govoriti. Posebno težko je po gospodarski depresiji prizadet kmečki in delavski stan.
V Sloveniji imamo v glavnem le majhna kmečko posest, ki sama ne more preživljati kmetskih družin, zaradi tega so naše kmetske družine po večini navezane na postranski zaslužek, ki pa je v zadnjih letih skoraj popolnoma odpadel. Naj v tej zvezi omenim, da ima 58% vseh kmetskih posestev v naši banovini manj kakor 5 ba zemlje in da je med temi 88% celo 10% takih kmetskih družin, odnosno družin, ki živo od obdelovanja zemlje, ki sploh nimajo lastne zemlje. Kmet-
Pri takih stvareh moramo vedno upoštevati, da se mora vsak prodajalec ravnati po zahtevah kupca in ne obratno; kupec bo pri. pravi jen dobro plačati le, ako mu z blagom uetrežemo, ne pa ako mu vsiljujemo nekaj, Besar ne išče fn ne pozna.
Vse premalo se ravnamo po trgu in za nveljavljenje naših pridelkov ne storimo vsega potrebnega, vsled Česar nas na svetovnem trgu izpodrivajo drugi. To velja za vse vrste naših poljskih pridelkov, zlasti pa za živino, od katerih pričflkuj<jriiv. še največ koristi. Oe Je ža ne moremo izvažati v inozemstvo, moramo . gledati, da jo bomo vsaj n« domačem trgu primemo prodali. Zato pa je potrebno ustanoviti še mnogo živinorejskih zadrug, katere pa morajo delati natančno in delj časa. Naloga teh zadrug je v prvi vrsti izbirati do-, bre živali, izločiti pa slabe in vse tisto, ki ne 2'
odgovarjajo povprečni zahtevi po mesnoati ali pa mlečnosti; te zadruge morajo izbirati piv vovrstne plemenske živali.
Z delom moramo začeti takoj, ker drugače nas bodo prehiteli drugi. Zavedali se je treba, da je moč samo v sadružniStvu. Dobro organizirano zadružništvo j® tudi edino jamstvo, da bomo našli izhod iz sedanjega težkega položaja.

GOSPODARJI! GOSPODINJE! MANUFAKTURNA TRGOVINA
jfdltKikO CeSnik
LJUBLJANA - LINGERJEVA UL.
Vam nudi vsakovrstno oblačilno blago po najnižjih cenah. Velika izbefa sukna in blaga ca nevestina oprema I
^Vam
skih domov, ki imajo od 6 do 20 ha zemlje je v naši banovini 84%, a kmetskih domov z nad 20 ha zemlje samo 8%. Dočim odpade na prebl. valca, ki ne bavi z obdelovanjem zemlje v Do-navski banovini po 1.26 ha, odpade v Dravski banovini na prebivalca, ki se bavi x obdelova. njem zemlje, samo 0.44 ha, pri čemer pa je ie upoštevati, da je zemlja v Dravski banovini i ozirom na hrlbovitost, gorsko lego itd. ita sploSno tudi manj rodovitna kakor bo ravnine v DunavsH banovini.
Leto, hi je sedaj za nami, pa je ravno za našega kmeta prav posebno težko. Deževje v spomladanskih mesecih, toča in neurja v poletnem času in izredno zgodnja zima, ki je nastopila s snegom in mrazom že v prvi polovici oktobra, so vzeli našemu kmetu veiik del pridelka, ki je v zgodnji pomladi obetal biti izredno ugoden.
Še hujše je padel napram letu 1935 pridelek vina, ki znaša samo 41% od pridelka v letu 1936.
Sorazmerno najhujše pa je bilo po neugodnih vremenskih prilikah prizadeto sadjarstvo. Jabolka, ki so v normalnih letih najvažnejši In najmočnejši izvozni predmet naše banovine izmed vseh poljedelskih pridelkov, so dala v letu 1936 komaj 17% pridelka napram letu 1936.
Politična uprava
Komasacija občin, ki jo je prejšnji režim Iz-vršil z uredbmai septembra 1933 in marca 1934, je bila med prebivalstvom vzbudila upravičeno ne-voljo. Oblastva se niso držala zakonskega pooblaščenca, temveč so med drugim tudi občine s preko 3000 prebivalcev delila na take z manj kot 8000 prebivalcev, dočim bi po zakonu moralo biti ravno narobe; prizadeto prebivalstvo ni bilo za-slišano, zamudil se je rok itd. Pa ne samo to, tudi tam, kjer ni bilo formalnih napak, nova pod-ročja občin mnogokje niso bšln določena po gospodarskih in socialnih potrebah, po zakonih gravitacije. ampak po strankarskopoli ličnih vidikih. Zato sem že v letu 1935-36 pristopil k popravljanju krivic z rekomasacijami na temelju g fi. zakona o občinah in aem to zamudno delo nadaljeval skozi vse leto 1936-37. V tekočem letu je bilo v celoti ali deloma pregrupiranih 179 občin. Danes je v banovini 413 selških občin, doiim jih je bilo leta 1935 le 373. Ustrezam utemeljenim željam prebivalstva, kolikor je v moji moči, ne morem pa dovoliti, da se vzpostavljajo stare majhne ob-čine z nekoliko sto prebivalci, ki so mnogo prešibke, da bi mogle uspešno vršiti poverjene jim posle. Rekomasaeija še ni končana.
V tekočem proračunskem letu smo poleg znatnega števila občinskih volitev vsled pregrupaeij ali iz drugih razlogov Imeli tudi redne volitve, in sicer v 301 občini. Vseh volitev skupaj je bilo 879. Volivni rezultat je znan. Jugoslovanska radikalna zajednica Je dobila 334 občin ali 88.12» vseh občin, opozicija pa 45 občin ali 11.88% vseh občin. Zanimivo je, da je bilo proti volitvam vloženih samo 59 pritožb in da je upravno sodišče Se od teh 59 pritožb zavrnilo 54. Že to je znak, da je bil volivni postopek v ogromni večini slučajev korekten in da je tztd volitev pravi Izraz ljudske volje. Poizkusi, da se stvar prikaže drugače, »i*> uspeli in tudi v bodoče ne bodo mogli uspeti. Ostalo je Se 36 občin, v katerih bodo volitve tekom leta 1937.
Revizije
Revizij obč. gospodarstev je bilo v letu 1836-1937 — 95, to je precej ve6 kakor pod prejšnjim ražimom ali Se izdaleka ne toliko, kolikor bi revizij po zakonu moralo biti. Po ČL 36. zakona « notranji upravi naj bi bila v vsaki občini na let« ena redno revizija poleg potrebnih izrednih revizij. Na žalost nimamo toliko uradništva, da D> mogli zakonu ustreči v polni meri. Dvojni nuni«" revizije, da se odkrijejo pogreški in zlorabo ter da se občinski funkcionarji poučo, kako treba lati, je bil s temi revizijami dosežen v polni me"; Ha splošno lahko rečem, da so reviitorji uaštt n^ sorazmerno manj nedostatkov, pa tudi «'or.flD občinah, ki jim aačelujejo odbroniki, izvoljeni svobodno In brez vsakega pritiska, tedaj osebe P" vega ljudskega zaupanja. Kjer takih oseb m , to je slučaj v večini občin z občinskimi <id»°"' lavoljenimi 15. oktobra 1933, so nedostatm. e tudi zlorabe nesorazmerno češče.	., ki
Izredno koristni bt bili tečaji, v katerm se županom in občinskim odbornikom P0*'""'' znanje o občinski upravi, gospodarstvu in »' oah. Za občinske tajnike bonu take tečaj« P" dlli že letos s krediti, ki so v predlogu pr°m
KAJ JE NOVEGA
ZA HVALA
Podpisani Kolar Mariji, posestnici v Kovači vasi 13 pri Slov. Bistrici, je dne 11. januarja požar uničil stanovanjsko hišo. Uprava »Domoljuba« mi je takoj izplačala 1000 Din požarne podpore, ker sem pravočasno plačala celoletno naročnino za »Domoljuba«. Zato se na tem mestu za podporo javno zahvaljujem in ta list vsakomur toplo priporočam.
Kovača vas, dne 6. febr. 1937.
Kolar Marija 1. r.
DOMAČE NOVICE
d Tekma za »Domoljuba«. V naše poročilo o izidu »Domoijubovega« tekmovanja se je vrinila neljuba pomota v škodo Mokronoga. Tej župniji so bile pred uekaj leti dodeljene nekatere vasi iz župnije Trebelno, naši seznami pa so imeli še staro razdelitev. Tako smo nove naročnike v teh vaseh šteli drugam in ne Mokronoga, ki je na način dobil 1260 točk premalo. Župnija Mokronog je torej v resnici dobila 3360 točk in pride po vrstnem redu za župnijo Dobmič. Dobila bo nagrado 500 dinarjev.
d Praznik Marijinega oznanjenja. Skoraj vsi letošnji koledarji so prenesli praznovanje Marijinega oznajenja na ponedeljek po beli nedelji, t. j. na dan 5. aprila. »Družinska pratikac pa se ni dala zbegati, četudi pride letos 25. marec na Veliki četrtek. Zunanje praznovanje ostane tudi letos 25. marca.
Obredne molitve in sv. maša jo seveda ta dan od Velikega četrtka, dočim se bodo 11-turgične in mašne molitve o Marijinem oznanjenju opravile 5. aprila, a brez zunanjega praznovanja. Samo takrat, kadar pride praznik Marijinega oznanjenja na Veliki petek ali Veliko soboto, se prenese tudi praznovanje na prvi nezabranjeni dan. Sicer praznik Marijinega oznanjenja ni več strogo zapovedan, pa ga pri nas po večini še praznujemo, kar bomo letos storili na Veliki četrtek, ko bodo gg. župniki edino mašo, ki se ta dan opravi v vsaki župnijski cerkvi, darovali — kakor vsako nedeljo in zapovedan praznik — za vernike svojih župnij. Letošnja zamenjava pri sestavljanju koledarjev je nastala menda zato, ker smo imeli v letih 1910, 1921 in 1932 primer, da je Marijino oznanjenje prišlo na Veliki petek.
d Banovinski svet dravske banovine se je
sestal k svojemu rednemu zasedanju v ponedeljek dne 15. januarja. Obravnaval bo predlog proračuna za leto 1937-38. V predlogu novega banovinskega proračuna je ustreženo ministrski odredbi in se je za vzdrževanje ljudskih šol vpostavila vsota 16.3 milijonov Din. Prav tako je vnešena posebna vsota za katehetske nagrade, ki so jih doslej plačevale občine. Banovinski proračun izkazuje 119.990.000 Din izdatkov in prav toliko dohodkov; Davščine ostanejo sicer neizpremenjene, le doklada- za vaške občine se vsled novega načina vzdrževanja ljudskih šol poviša za 35 odstotkov. Predvidena pa so tsidi velika javna dela, ki bodo pospeševala napredek
predvideni, za županske in odborniške tečaje pa nismo mogli ničesar predvideti vzlie mnogim željam, ki so m Ibile izražene. Upam, da bo do takih tečajev vendarle prišlo, in sicer v okvirju novo ustanovljene Županske zveze. Akcijo bom podpiral z vsemi svojimi silami.
Delavska gibanja
Preteklo leto je bilo leto težkih štrajkov. Avgusta In septembra 1936 je stavkalo nad 10.000 tekstilnih delavcev. Štrajk je zakonito sredstvo v Oiezdni borbi; oblastvo ga trpi, dokler se giblje v zakonitih mejah in dokler je res samo izraz mezdnega gibanja. V Kranju pa se je mezdnemu gibanju primešala struja, ki je svojo nalogo razumevala drugače. Začula so se komunistična gesla, tuia lastnina se je nehala spoštovati, gospodar je Postal predmet fizičnih napadov. V tem trenutku seveda se je moral vpostavitl red, hitro in brezobzirno. V svoji težki borbi za boljši kruh me bo Pošteno delavstvo vsekdar imelo na svoji strani, J prevnatneži pa se bo tudi v bodoče postopalo tako, kakor to veleva zakon.
Gospodarsko sfonfe dežele
Ako upoštevamo končno še, da je nastal v «»ni prodaji, zlasti zaradi ukrepov, ki jih Je pod-™elu naša soseda Italija proti sankcijam, popoln >wtoj in da je znašal dohodek našega gozdnega gospodarstva v letu 1936 iz te gospodarske panoge «ar 87 milijonov dinarjev manj nego leto poprej, '»m doprinesel dovolj dokazov za res izredno tež-« razmere, v katerih se nahaja danes naše kmeč-"o gospodarstvo.
, ?'holjšanje stanja j« zaznamovati edinole v kmetskili panogah, in sicer v živinoreji, ki "aiamuje v letu 1936 napram 1935 povišek dogodka za 46,500.000, ter v hmeljarstvu, ki je prineslo v preteklem letu 6,947.000 Din več dohodka k« leta 1985.
T. ugotovitve In detstva, da živi 8e dane« v nasi banovini dobrih 60% vsega prebivalstva prodno od obdelovanja zemlje, nam nalaga dolžnost,
da posvečamo kmetijstvu posebno skrb in da storimo vse, kar je v naši moči, da pomagamo kmečkemu stanu v njegovi težki borbi za gospodarski obetanek, da mu stojimo ob strani z nasvetom in tudi. kolikor nam to dopuščajo sredstva, z gmotno podporo. S tega stališča je banska uprava že v tekočem letu eiorila vse, kar je bilo v njeni moči, da olajša in z boljša stanje našega kmečkega prebivalstva; s tega stališča bom tudi v bodoče vodil in usmerjal delovanje banekc uprave, da se kmečkemu etarm v njegovi veliki stiski, ki jo danes preživlja, čim izdatneje pomaga.
Dohodki
Za kritje izdatkov so v glavnem predviden! isti viri dohodkov, kakor v tekočem proračunu; kjer so številke popravljene, so popravljene po dejanskem efektu in ne pomenjajo mkake niti bistvene, niti važne izpremembe.
Imamo vsega dve važni spremembi, tn eicer: pod partijo 1 je pod pozicijo 4 uvedena nova 85% šolska doklada s predvidenim dohodkom 16,800.000 dinarjev, pod partijo 2 pa je delež ua skupnem davku na poslovni promet zvišan od 2,900.000 na 18,000.000 Din.
Smatram, da je to moje stališče utemeljeno, kajti prebivalstvo, ki je na višji stopnji civilizacije, potroši mnogo več predmetov, od katerih je plačevati poslovni davek, kakor pa prebivalstvo v krajih s še primitivnim načinom življenja. Po drugi strani pa so v krajih razvite industrije in obrti socialno in humanitarne potrebe neprimerno večje, kakor pa v izrazito agrarnih krajih
Dovolite, gospodje Slani banskega sveta, da končam svoj ekspoze tudi letos z istimi besedami, kakor sem to storil lansko leto:
Boga, ki naj v teh dneh vodi naše misli, našo besede in naša dejanja, iz dna uuše prosim, da nam pri našem delu pomaga, da bi naši napori v teb dneh obrodili obilo dobrih sadov v veselje in ponos našemu mlademu kralju, v korist in čast naše ož.je (slovenske domovine, kakor tudi naše širše domovine kraljevine Jugoslavijo.
y ^
B?a? ftam-levega f nt Aspirin tablet|
Vsaka Aspirin tableta ima Bayer-jev križ.
■ Pu i, »maujun; p tjjr tli ir.n-.-oi
OgtiU |« tegutr pot S. Si 1585 od V XII. 1134
našega gospodarstva in pomagala tisočim delavstva do zaposlitve.
d Tako je prav. Ljubljanski mestni župan dr. Adlcšič je odpotoval v Siljevico ob Jadranske mmorju. Spremlja ga obč. svetnik arh. To-mažič. Oba bosta pregledala otroški dom pri Sv. Jakobu pri šiljevici ob morju. Kakor znano, je ta dom zgrajen v bližini Crikvenicc, vzdrževala pa ga je skoraj izključno mestna občina z rednimi proračunskimi sredstvi. Odločilen vpliv je imel na upravo doma krožek nekaterih ljubljanskih dam. Mestni župan dr. Adlešič je, kakor čujemo, odločen napraviti tudi v tem dom« red. Prihodnje leto bodo v tem domu letovali ljubljanski otroci izključno le na podlagi zdravniških izjav, nikakor pa ne na podlagi priporočil.
Al. Planin§ek
koncesilonirana trg. ageniura v bančnih in kreditnih poslih v- Kjubljatraf, Beethovnova «8. 14/1. Telefon 35-10 — vnovčl vlosf® denarnih zavodov najbolje takoi v gotovini vedno naikulantneie. Vse informacije brezplačno.
d Odlok je tukaj, naj se izvaja. Poštni minister je izda! odlok, da morajo biti tiskane poštne tiskovine, ki pridejo v roke občinstva, v Sloveniji v slovenščini, v Zagrebu
»VtL^ > ^ ®St|šH

-v, i i {#¥5
m m - .

^ss*-*-- t -f-
„! v s . v-
MiggilSll«
<- Ig U s 1 jj
i
Slika iz povodnji v Ameriki. Pri mestu Cairo t državi lllinoi« je voda stala tako visoko, da je segala do žic pri brzojavnih drogovih. Ko 00 « čolni prišli popravljat brzojavne napeljave, oo iz čolna segli lahko med žice.
Nikar v
Zadnje čase se vod; velikanska agitacija, češ da bo Francija zopet odprla mejo tujim delavcem. Bazni brezvestni špekulantje sku-Sajo izkoriščati bedo slovenskih mož in fantov ln napeljati vodo na svoj mlin a tem, da jim obetajo lopa mesta in sijajne plače v Fran-eiji. Takih goljufov ne manjka ne v domovini, ne tu v Franciji; tu v tujini pa razni »vodje jugoslovanskih delavcev«, ki trdijo, da bodo Imeli farno oni monopol za uvoz delavcev v Francijo.
Informirali smo se na merodajnih mestih, med drugim tudi pri našem generalnem konzulu v Metzu in izvedeli tole: Nekaterim rudarskim podjetjem res manjka delavcev in bi radi sprejeli tuje delavce, predvsem Slovence, ki so znani kot najboljši rudarji. Vložili so tozadevno prošnjo pri francoski vladi v Parizu toda istočasno je protestiralo pri vladi zastopstvo francoskega delavstva, da je treba zaposliti najprej vse francoske brezposelne do zadnjega m šele potem dovoliti uvoz tujcev. Francoska vlada je delavska, zato bo gotovo ugodila zastopstvu delavstva in šele potem delodajalcem. Število francoskih brezposelnih ni majhno, zato po mnenju g. gen. konzula v Metzu in po mnenju francoskih delodajalcev vsaj še pol leta ni misliti na to, da bi mogli tujci v Francijo. Po našem mnenju bo pa preteklo tudi eno leto, ali pa še več.
Odločno svarimo može in fante, naj se ne pustijo begati in izkoriščati. Upoštevajte tole:
NE V TUJINO. V tujini 90% naših ljudi versko, moralno in narodno propade-- Tujina naje ljudi izmozga do k03ti, nato pa jih za
ln Splitu v latinici, drugod pa v cirilici. Tiskovine, ki se uporabljajo v poštnem notranjem prometu, morajo biti tiskane v cirilici ln latinici, one, ki se pošiljajo v tujino, tudi v francoščini. Upamo, da se bo ta odlok tudi Izvajal.
d Brezposelna nadloga. Beračenja dela-rmožnih ljudi so se s zdaj ljudje v naših krajih naveličali. Ponekod so pričeti tudi z zahtevami od delazmoinežev, ki obsegajo delo za povračilo dajatev. — Brezposelni pa, ki nočejo delati, so hoteli izbrati nov način, kako priti po kratki poti brez dela do denarja- Sklenili so iti nadlegovat kmeta v hribovite kraje. Tamkaj po njihovih računih kmetje niso tako izobraženi in po mili volji ustrežejo vsaki zahtevi, ki jo gospod iz doline stavi Dolinci ao tekoj opazili, da ie je njihovo število skrčilo, ko so jo pričeli utirati e, pr. v notranjost Pohorja. Poleg tega pa brezposelni menijo, da to orski kcetje bolj bogati ter potrpežljivi, ja tudi res, toda zmotili so se, da zna tudi hribovski človek varovati svoje interese. Tako " sta prišla dva brezposelna k Sv. Kunigundi ia od neka kmetic« zahtevala vsak po 10 dinarjev. Ona pa ju je pričela opominjati k delu. Pobalina sta zaradi teh besedi kmetice potegnila nože. Kmetica je pa naglo zaprla veina vrata, da nista mogla izvršiti kakega neljubega dejanja. Zunaj sta še nekaj časa preklinjala, nato pa odšla. Vse takšne postopače so pričeli ljudje pridne nadzorovati ter jih kolikor mogoče odklanjajo. On, ki j« navajen dela in trpljenja, ne dopušča, da bi kdo izkoriščal sad njegovih žuljev.
d Zopet vrt« kolovrate. Kmet v Slovenskih goricah se je zopet začel baviti s pride-lovanjem domačega platna. Industrijski rastll-4'
Francijo
vsako delo nesposobne vrne domovini. Zato, kdor količkaj premore in kdor najde zaslužek, četudi majhen, v domovini, ne v tujino!
Ce pa kdo res misli, da mora na tuje in da bo tu našol srečo; naj se prijavi domačemu župniku, kateri naj pošlje njegov naslov in rojstni datum Rafaelovi družbi za varstvo izseljencev, Ljubljana (Zupnišče sv. Krištof), kamor bomo mi pisali po naslove, če bo kdaj res prišlo do tega, da bo izdala francoska vlada potrebno dovoljenje.
Vedeti je treba, da tujina potrebuje tujce samo za najtežja dela, za katera je treba velikih telesnih moči in trdnega zdravja, zato dobro premislite.
Izseljenci mogoče pisarijo v domovino, da se tu sedaj sijajno zasluži, tega pa ne povedo, da se tudi sijajno plača. Francoski denar je padel in pravijo, da bo že bolj. Prej ste dobili za en frank čez 3 din, danes dobite komaj dva. Kaj pomaga veliko število novcev, te so pa brez vrednosti.
Torej še enkrat: Slovenski mož in fant, ostanita doma. Če pa se že odločita za sem, zaupajta nam in uredita, kakor smo vam zgoraj svetovali.
Našo vlado pa prosimo, naj vendar ne izda nobenega polnega lista, dokler ne bodo Francozi ratificirali konvencije, kakršno imajo vsi drugi narodi, samo Jugoslavija -- velika prijateljica Francije — pa ne.
Jugoslovanska kat. misija, Merlebach,
Jugoslovanska kat. misija, Aumetz, Francija.
ni lan in konoplja sta postali z letom 1935 važen pridelek, ki povsod izredno dobro uspeva. Lani je ta pridelek dosegel izredno višino kot redkokdaj v zadnjih 30 letih. Malo je posestnikov brez tega pridelka, ki je obenem tudi v veliko gospodarsko korist. Veselo je poslušati v poznojesenskih hladnih dneh odmevajoči glas teric po sušilnicah, ki odmeva glasno po slovenjegoriških hribih kot jesenski goriški pevci (klepetci). Še bolj veselo je pogledati sedaj v kmečke domove, kjer ae v gorskih hišah vrtijo kolovrati. Mnogi kmetje najamejo navadno od 15—20 predic, lu predejo skozi dva tedna neprestano. Mesto industrijskih podjetij služijo tu stare lesene domače tkalnice, ki prav pridno izdelujejo trpežno domače platno za domačo uporabo, Tu moramo pač reči, da se res vračajo stari časi, kar povzročajo sedanje težke gospodarske razmere, saj bo to pridelovanje v takšni meri, kot se je pričelo, znaten pripomoček za omilitev gospodarske krize in napredek gospodarstva. Kot je razvidna po zanimanju za ti rastlini, se bo ta pridelek letos še podvojil.
d Deset let so nadzorovali profesorske konference. Prav zanimivo odkritje je prišlo, na dan na učiteljišču v Cetinju v črni gori. Tamkajšnji dijaki so vedno vnaprej vedeli za vse sklepe, ki so jih profesorji naredili na svojih konferencah. Nad konferenčno sobo so dijaki v stropu odkril luknjo, skozi katero so potem prisluškovali profesorskim sejam. To jc trajalo kar deset let, dokler te skrivnosti te dni niso odkrili povsem slučajno. Profesorji
VTltT/\ pristno in poceni dobite pri V M. Hi U Centralne vlnarnl
mMmMmna	v Ljubljani	i
so se bili namreč zbrali na posvetovanje, ko se je dijak Mihajlo Dobrnovič povzpel na podstrešje, da bi prisluškoval. Dijak pa ni imel sreče, ker ga je opazila direktorjeva služkinja. Prijeli so ga, nakar so luknjo v stropu se veda zazidali, zraven pa odkrili, da so dijaki deset let »nadzorovati« profesorske konference.
d »Kaj vam je v glavo padlo, da ste ukrbti vola?« je začuden vprašal kazenski sodnik Gorečan v Ljubljani mladega fanta iz okolice Brda pri Lukovici. Fant je malomarno odvrnil: »Denarja nisem imel!« »Komu ste Klopčičeve-ga vola iz Prvoj prodali? Cenili so ga na 2100 Din. Lep vol je bil. Vi ste ga prodati Vrhovni-ku pa za 1200 Din.« Fant je vse prikimal. Zadeva je postala za vola in fanta in druge precej zamotana. Vrhovnik, ki se mu je vol do-padel, si jc denar izposodil pri sosedi Angeli Kmetičevi. Fant mu je dejal, da ga ceno proda, ker si je zadri žebelj v grlo. Orožniki so že drugi dan vola zaplenili pri Vrhovaiku in ga vrnili lastniku. Pri volovskem tatu pa so še našli večji znesek, zapravil je okoli 70 Din, do 500 Din pa je podaril svojima bratoma. Kmetičeva je dobila denar vrnjen razen 57 Din. Državni tožilec dr. Leon Pompe je vztrajal pri obtožbi in izjavil: »Predlagam, da se spis odstopi okrajnemu sodišču na Brdu v svrho progona Vrhovnika zaradi nakupa sumljivega blaga.« Fant je bil obsojen na en mesec zapora. Kupec Vrhovnik pa bo ime! še sitnosti pri sodišču.
d Korajžen invalid. Na oseh vagona bu-dimpeštanskega brzovlaka se je pripeljal v Subotico neki invalid. Ko je vlak pripeljal v postajo, je policaj opazil pod vagonom majhno blazino, na njej pa človeka, ki je imel noge zavite v vrečo. Ko so ga prijeli, so ugotovili, da je to invalid brez prstov na nogi in zraven še gluhonem. Mož ss je pripeljal v takem položaju kar z Dunaja. Hotel je potovati v Turčijo.
d še so stari ljudje v Sloveniji. Kar 102 leti star kmet je umrl te dni v Hotizi pri Dolnji Lendavi. Bil je to Josip Nemec. Do zadnjega je opravljal vsa dela na polju in v hiši in ni bil nikdar bolan. Pred dnevi pa je začutil v sebi, da se mu bliža konec. Poklical je k sebi svojce, se od vseh poslovil in nekaj dni nato umrl. Zanimivo je, da v istem kraju živi tudi ženska, ki je stara žc 105 let.
d Ne kaži jurjev. Posestnik Andrej Ver-dovnik iz Selnice ob Dravi se je mudil s svojo ženo v gostilni na Janževi gori, v kateri je bila zbrana družba veselih pivcev. V prešernem razpoloženju se je Verdovnik nekoliko pobahal, pa je pokazal listnico, v kateri je imel sedem tisočakov in bankovec za 100 din. Ko pa je na koncu hotel plačati, listnice nikjer več ni bilo. Neznanec mu jo je spretno potegnil iz žepa in izginil.
d Mariborska tihotapska »bratovščina« je imela te dni precejšnjo smolo. Na meji in v mestu je izgubila znatne količine tihotapskega blaga. V Ciringu so zasačili obmejni stražarji dva tihotapca, ki sta prišla ponoči s težkimi tovori oprtana čez mejo. Ko so ju pozvali, naj obstaneta, sta pometala tovore proč ter pobegnila nazaj na avstrijsko stran. V enem zavoju so našli stražniki 170 zavojev igralnih kart, 214 vžigalnikov in 13.000 komadov vžigahiih kamenčkov. Ves tovor je tehtal okrog 35 kg. V drugem nahrbtniku pa je bilo 11 kg saharina ter 23 zavojev igralnih kart. — V bližini št. Ilj« je bil skoraj istočasno zasačen tretji tihotapec. Ta je pa nosil s seboj čez mejo 18.000 komadov
vžigalnih kamenčkov ter 20 zavojev igralnih kart. Za temi uspehi obmejnih stražnikov ne jaostajajo finančni organi v Mariboru, ki imajo iie tnnogo težjo službo. V kleti neke gostilne na Aleksandrovi essti ao> našli zavoj tihotapskega blaga, v katerem je bilo 61 paketov igralnih kart. Bile so last Rudolfa Suma in Franca Ker-beusa, ki se bosta morala zaradi tega pred oblastjo zagovarjati.
d 15 letnico dneva, ko je bil Pij XI. kronan, so proslavili preteklo nedeljo po raznih krajih naše domovine, tako v Zagrebu, Mariboru, Ljubljani in drugod. V ljubljanski stolnici je imel gener. vikar proSt g. Ignacij Nadrah lepo pridigo, v kateri je naglašal otroško razmerje vernikov do svojega duhovnega očeta, do Kri-itusovega namestnika na zemlji. Škof dr. Gre-gorij Rožnian je nato darova! slovesno službo božjo, po kateri so zapeli zahvalno pesem. V Akademskem domu je sledila akademija, na kateri je med drugimi govoril tudi urednik gospod Kremžar, ki je slasti poudaijal večnostni značaj Cerkve.
d Za splavarje. Savski terenski oddelek savske banovine v Zagrebu opozarja vse splavarje, ki splavarijo po Savi, naj do konca meseca februarja po možnosti ne splavarijo. Tehnični oddelek bo namreč do konca februarja zaprl glavni desni rokav Save pri vasi Lučko, kar je potrebno zaradi Izvedbe osnovne regulacije Save od Podsuseda do Zagreba. Ker se tplavarji za sedaj večinoma poslužujejo za spla-varski promet omenjenega desnega rokava Save pri vasi Lučko, jih opozarja odelek, naj pri vseh sedanjih vožnjah upoštevajo zapiranje tega rokava in naj se dosledno drže levega obrežja Save. Ob levem bregu Save bo reka ostala za splave plovna. Ako se splavarji tega opozorila ne bi držali, bi se jim utegnile pripetiti nesreče, združene « precejšnjo škodo.
d Živeli posnemovalci! Veletvrdka F. Kol-man v Ljubljani je sporočila vseučilišču, da prispeva po svoji stroki brezplačno k obnovitvi nedavno pogorele kemične delavnice.
d Vacdržavni kongm natakarjev iz vse Jugoslavije bo od 23. do 25. februarja v Splitu v mestni zbornici.
d Za naSe šganje se zanimaj*. Iz Združenih držav Severne Amerike je živahno povpraševanje po našem žganju. Zahteva pa se 'janje s 50 odstotki alkohola, kakršno je pri "hs prepovedano. Zato Je novosadska zborni zaprosila finančnega ministra, da se iz-Premeni odločba z dno 21. junija 1086, po kateri se ne sme žgati žganje, ki bi imelo več w 48 odstotkov alkohola.
(i Strokovnjaki trdijo, da bi mogla po-»ti Jugoslavija druga Kalifornija, če bi bilo URoslovansko kmetijstvo na višji stopnji in * M ae vsa zemlja pravilno obdelovala. To-danes se v neredkih primerih obdeluje ""»o ali pa »ploh ne, saj Je od 24.9 milijona Hektarov še 10 milijonov hektarov neobde-httih.
<1 58 dijakov so izključili zaradi slabih »Pehov na koncu prvega polletja na glmna-v Karlovcu. Za to gimnazijo izredno ve-
1(0 levilo! Mnogo izmed izključenih dijakov 16 viSješolcev.
d Novo hogoskrunstv®. Ha sredini mosta, £ vodi čez Dravo pri Ptuju, stoji že nad 50 ; icao izdelan leseni križ, pod katerim je ,B klP Matere božje. Ta križ je pred 'al dnevi postal žrtev neznanih brezvest-, ev: Podivianri so najprej polomili od ■Na mite in uoge |er |ih razmetH|; p0 'i- Ker pa jim tega še ni bilo dovolj, so
V sršenovo gnezdo smo dregnili
Saj smo vedeli, da bo tako! Naši nasprotniki so morda bolj kot mi zavedajo, kako vo-lika je moč tiska in j« zato razumljivo, da jih je razburil velik uspeh »Domoljubov«« tekmo, ki je pridobila toliko novih naročnikov našemu listu. Zato so zadnje čas« začeli zopet več pozornosti posvečati našemu listu. Iz vsake njihove vrstice pa diha nevoščljivost in škodoželjnost. Zdi se, da so gospodje hudi, ker jih nismo prosili za dovoljenje, če smemo širiti svoj list.
Da nas »Jutro« napada, smo ie vajeni. Mi mu iz srca privoščimo, če so more malo potolažiti s tem, da kakor kako staro kost prežvekuje posamezne stavke, ki jih iztrga iz »Domoljubovega« teksta. Mi se držimo starega in preiskuSenega pravila: Dokler nas »Jutro« napada, je znamenje, da smo na pravi poti, ko nas bo zač^[o hvaliti, bomo videli, da je treba nad list ustaviti I Oni in mi predstavljamo namreč dva svetova, med katerima ja nepremostljiv prepad. Naša pota gredo popolnoma narazen, pa naj bo to v verskem, kulturnem, političnem, gospodarskem ali socialnem oziru.
Posebno hud je »Kmetijski list«. K poročilom o naši tekmi je ta list zapisal v svoji zadnji številki sledečo pripombo.
»Vidite, kmetje, gospoda, ki izdaja mesto vas m vas »Domoljuba«, pravi, da je zadovoljna z uspehi vaSega truda. Gospodje člani društva so gotovo zadovoljni tudi z izkupičkom, ki ste' ga s težkim trudom in s krvavimi žulji skupaj znesli za časa tekmovanja. Nikjer pa niso gospodje lastniki zapisali v »Domoljuba«, 5e so zrno zgani in obubožani kmetje v dobi, ko vm kmetsko gospodarstvo propada, s futrom, k) jim ga nudi »Domoljub«, zadovoljni in siti,«
V prvih besedah tega pisanja p« list omenja, da so v vodstvu Kat tiskovnega društva izključno duhovniki ,tako da izgled« ta ugotovitev v zvezi z navedenim besedilom, kot bi ti duhovniki begali izkupiček za »Domoljuba« v svoje žepe. Gospodom, ki takih »navad« ne poznajo, se bo seveda neverjetno zdelo, če tu pribijemo, da odborniki Kat. tiskovnega drugtva za vse svoj« delo ne dobe nlkake plače, nagrade, dnevnic in kar je temu podobnega. Vsa gotovina, ki jo druStvo dobi pri časopisih, v tiskarni, v knjigarni, in sploh v vseh panogah našega obrat« se porabi za plače delavstvu in nameščaasiva, nabavi novih strojev in preostanek za izpopolnitev in
razžiritev našega tiska. Edini »dobiček«, ki ga društvo ima, je zavest, da je tisk, ki ga izdaja, storil narodu že veliko dobrega in <ia j« pomagal ohranjati največje vrednote našega naroda: vero in narodnost.
Kako pa je s »futrom«, ki ga nudi »Domoljub«, je najlepše pokazala naša tekma. Nihče ne kupuje blaga, ki ga no mara. Tudi »Domoljub« bi ne mogel nikamor, & bi ga ljudje ne marali. Saj priznamo, da tudi mi včasih kako neumnost zapiSemo, vendar pa so naši bralci toliko brihtni, da sam! dobro vedo, da je vsak človek zmotljiv. Domišljamo pa si, da nagi bralci čutijo, da »Domoljub« za nje piše in jim dobro hoče.
Kar se »futra« tiče, primite sami sebe za ušesa. Okrog novega leta tudi Vi ponujate svoj »futer« slovenskemu kmetu, pa se zdi, da mu ne diši, da niso z njim ne zadovoljni in ne siti od njega. Naši agitatorji so to na licu mesta ugotovili. Oni niso le za »Domoljuba« agi-tirali, ampak so tudi ugotovili do zadnje hiše, kaj ljudje še drugega bero. Gospodje, ali želite da s točnimi številkami pridemo na dan?
Gospodje, koliko slovenskih gruntov je pa že propadlo zaradi tega, ker plačujejo naročnino za »Domoljuba«. Raje se vprašajte, koliko slovenskih gruntov Je Slo na boben zaradi centralistične Vidovdanske ustave, ki jo je Kmetijski list na vse pretege hvalil in za katero so glasovali ljudje iz njegovega tabora. Mi pa ne rušimo slovenskih gruntov, ampak Jih podpiramo tudi gmotno. Skoro četrt milijona dinarjev smo že izplačali požarnih podpor našim naročnikom, ki so pogoreli. Desettlaoče dinarjev dajemo našim kulturnim organizacijam po deželi, da lažje širijo izobrazbo. Ravnamo se po načelu, dp vrnemo ljudstvu vse, kar smo od njega prejeli: ali v ob|iki tiskane besede, alt pa celo v gotovini.
Kakor smo zvedeli, bodo menda vrhovni boter »Kmetijskega iista«, g. senator Janez PueelJ tudi v senatu dvignili svoj gromki glas zoper ubogega »Domoljuba«. Ze sedaj nas zona obhaja, če pomislimo, kako po mesarsko ga bodo obdelali.
L® naj gal Mi jim veselja iz srca privoščimo. Naj se vsaj na ta način trofitajo, če se drugače ne morejo. Mi bomo pa šli svojo pot naprej po točno sestavljenem načrtu in že sedaj obljubljamo, da bomo naše neprijatelje na Jesen še bolj razdražill, ako bomo imeli še zdrava jetra.
polili križ z bencinom in ga zažgali. Ni bil v nevarnosti, da pogori samo križ, temveč je obstojala nevarnost, da zgori tudi leseni most in je le srečnemu primeru pripisati, da je ravno v tem trenutku pri šol po mostu neki pasant, ki je ogenj pogasil, tako da je obvaroval ognjene nevarnosti vsaj most. Okoliško ljudstvo se nad tem početjem podlv-jancev skrajno razburja.
d Gojitev bombaža se je v Srbiji zelo povečala ter je bila lani prvič prekoračena milijonska meja. Sedaj nameravajo začeti z gojitvijo bombaža tudi v Dalmaciji.
d Razrešena je novomeška gasilska župa in imenovana sta začasna župna uprava in nadzorni odbor t lekarnarjem Bergmanom Josipom kot starešinom na čelu.
d Nova uprava novoustanovljenega Združenja izvoznikov je bila izvoljena. Od Slovencev slu izvoljena v upravo Josip Benko iz j
Murske Sobote ter Janko Predovič iz Ljubljane. Uprava je sklenila, da se piača od vsakega vagona Izvoženih preSičev 200 din, od vagona goveje živine pa 100 din za blagajno Združenja.
d Okoli 50 milijonov dinarjev škode ima država od tihotapstva saharina in umetnih sladll. Znižajte državno trošarino na sladkor!
d Oznanjerulci sgoilnj« pomladi? Lovski čuvaj Vinko Leskovšek je opazil v Kamnini pri Mariboru jate divjih golobov. Te ptice selilke prilete k nam po navadi šele koncem marca, letos pa so se očividno zmotile za cel mesec. Morda nam obetajo zgodnjo in toplo pomlad.
d Čebele — žrtev ognjenih zubljev. V Vrholah pri Tepanju v slovenskokonjižkem okraju Je imel kolar Franc Majerlč lep čebelnjak, v katerem je bilo 17 panjev. Neznana požigalska roka se je spravila nad čebela
In njih hišice. Čebelnjak, ki stoji vstran od drugih poslopij, je bil naglo žrtev ognjenih gubljev, saj je bilo netiva in goriva dovoli Rešiti se ponoči ni dalo ničesar, ljudje • druga poslopja varovali, da se ogen< ol razširil. Lastnik Majerič ima okrog 2 din škode.
d Na Španskem se je vojskoval. /" greb se je vrnil mlad črkostavec, ki se v vrstah francoskih čet boril na strani rde>. pred Madridom. V bojih pa je bil ranjen v nof»o, nakar je moral zapustiti bojno polje. Crkostavec pripoveduje, kako je prišel v Španijo in kakšni so bili boji. O rdečih miličnikih ni mogel povedati nič ugodnega, r hvalil je le tujce, ki so bolj hrabri in vešv v ravnanju z orožjem. Zraven tega pa ni bilo v rdeči vojski nikake discipline, ker n. pr. komunisti niso hoteli izpolniti povelja častnikov prej, predan ga ni odobrila njihova stranka. O reformah, ki jih je izvedla rdeča vlada, se ni izrazi! preveč pohvalno. Za Madrid pa je dejal, da ga je več kot polovica Že razrušenega,
d Trojčke je povila Fafa Hadulovič, revna muslimanka v Setiici. Do tega je rodila že štirinajst otrok, ki še vsi žive. S trojčki vred jib ima že 17 In prav toliko let je šele poročena. Od trojčkov sta dva dečka in ena deklica.
d Tudi med sodniki. Na deset mesecev je bil obsojen starešina sodišča, ki je poneveril nekaj tisočakov denarja, ki so ga stranke prinašale njemu kot jamčevino in podobno. Ta sodnik je bil Nikoia Kneževič v Romi. Dokazali so mu dvanajst poneverb.
d 2e silijo ▼ Ljubljano. Ljubljana je veljala v splošnem za mesto, kjer je — če računamo mesta v naši državi — še najmanj Židov. Ko pa bo morali židje zapustiti Nemčijo, niso prizanesli niti Ljubljani. K sreči jim naše oblasti v največ slučajih niso dale dovoljenje za stalno izkoriščanje konjunkture, na katero so pri nas naleteli. So pa tudi židje, ki sploh niso nameravali doseči dovoljenja, da se smejo tukaj stalno naseliti. Bilo jim je prevroče pod nogami, ali pa so iz drugih razlogov spoznali, da je bolje, nko se drže za mejo. Tako nam je znan prav poučen primer: Žid, ki je prevzel v svoje roke neko znano ljubljansko tvrdko, so je nastanil v inozemstvu, v neposredni bližini naše meje. Tvrdka v Ljubljani nosi videz, kakor da je najbolj pristna domača tvrdka. V ospredju stojo domačini — slamnati možje. Tisti pa, ki denar vleče, je dejansko Žid v inozemstvu. Ker tvrdke ni zaupal našim ljudem, ima svo-
Delavci pri g. knezoškolu
V nedeljo 7. februarja se je zglaeilo pri ljubljanskem knezoškolu dr. Rožmami zastopstvo Zvez« združenih delavcev, kaiteremu sta se priključila še zastopnika Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije ter Strokovne zveze poljedelskega delavstva. Prevzviženi j« zastopstvo organizacij katoliške mislečih delavcev in name-',( »v ljubeznivo sprejel in pozorno poslušal njeno tčllo.
'tacija je poročala g. knezodkotu o položaj	-tva ter o stanju m razvoju zastopanih organ; Prosila ga je obenemt da imenuje du-hovnej ijo ZZD, ki bo organizaciji svctovalec v važ ičelnih vprašanjih, v katerih je bito doslej tcej težav v vrstah krščansko mislečega de' va,
revrvišeni ee je zanimal za vsa pereča vpra-,t in pokazal, da mu je zelo pri srcu naše dejstvo ter da »o mu dobro znane njegove težave kakor tudi organizacijska vprašanja, izjavil je, da
fa kot duhovnega pastirja boli, da se slovansko rščansko delavstvo ne bori za svoj obstoj in evoje pravice v eni sami organizaciji. Vemjar pa je prepričan. da bo božja Previdnost uporabila sedanje
Btaaje tako, da se bodo a sodelovanjem Zveze združenih delavcev sporna vprašanja obravnavala na ta način, da se izloči iz vrst organiziranega kričat skegs delavstva, kar med nje ne spada, ter se tako ustvari ozračje za enotnejši nastop. Predvsem Pre. vzvišenega veseli, da število organiziranega krččatt-ekega delavstva ne pada, temveč nasprotno, da vse. stransko raste, kar je le razveseljiv znak. Zvezi združenih delavcev nima ničesar očitati, temveč ga le veseli njena povdarjena dosledno katoliška smer. Opaža, da se po nastopu ZZD celotno krščansko delavstvo mnogo gaupljiveje oklepa Cerkve ter ee obrača na njene predstavnike. Končno je izrazil željo, naj bi delovanje ZDD ter ostalih dveh zgoraj navedenih organizacij obrodilo še mnogo lepili sadov v nravni in gmotni napredek slovenskega delavstva. Obenem je obljubil imenovati duhov-uees vodjo iz vrst duhovnikov, ki se še prav po-eebno zanimajo za delavstvo in njegovo organizacijo.
Delegacijo je g. knezoškof prijazno odpustil pristavljajoč, da so njegova vrata zastopnikom delavstva vedno odprta, kadar bodo smatrali obisk za [totreben.
je zaupnike, seveda tudi Žide, ki naše nadzirajo. To tembolj, ker si on, glavni dobičkar, ne upa v Jugoslavijo, da s tem ne bi vzbudil sum, da ima zveze % ljubljansko
Angleški kralj Jurij VI. in njegova soproga Elizabeta ki sta po odstopu Edvaraovem zasedla angleški prestol, se bosta dala 'tiaja meseca v Londonu slovesno kronati
Kmečka zveza v litijskem okraja
Lepo kmečko asbor-ovanje ono imeli na Sveč-nioo, dne 2. februarja. Dvorana društvenega doma (e bila nabito polna zbcjfovalcev in poslušali oo z saniimaafein izvajanja predavateljev.
Prvi je govoril (. Štrcin Janez, župan iz Komende. V daljšem govoru je razložil pomen in potrebo kmečke stanovske organizacije za kmečko žjudstvo. Poudarjal je, da |e prav dane«, ko j« icmet akoro na robu piropada, ta organizacija ie celo potrebna. Zato pa j» dolžnost vsakega kmeta, da pristopi v to organizacijo in dela na programu, ki « ga je zastavila,
Z a njim je jfovoril g, Ovaenik, predsednik 2,'tki-*, ki je v tvojem temperamentnem govoru navduševal zborovale« za Kmečko zvezo. Prika-«al jim je, da je edino v močni organizaciji rešitev težkega položaja našega kmeta možna. Kot zadnji
5a je govoril tajnik Krajevne kmečke zveze v atforju g. Guntt, ki j* v globoko zajetem govoru 6'
orisa! zmote komunizma in nevarnost za kmc&ki stan. Poudaril je, da je mesto za kmeta samo v organizaciji, ki temelji na krščanskih načelih, ker le na tej podlagi se dajo razmere sedanjega časa izboljšati.
Taikoi po zborovanju se je vršil sesdaaiek, »a katerem s« je ustanovila Okrajna Kmečka zveza za litijski sodni oJtraj. Sodelovalo je 11 krajevnih c<tinic j>o svojih zastopnikih. Izvoljen je bil sledeči odlbor: za načelulka Strman Alojzij, za namestnika n a čelna V« Hraetelj Janez, za tajnika inž. Hvastija Ivan in za blagajnika Juvau Franc.
Zborovanje je bilo z velikim navduSe-ajem zaključeno in mnenje vseh je bilo, da tako lepega fcborovanja še ni bilo. Govorili so sami kmetje in povedali res tako, kot čutijo. Oni poznajo težave kmečkega stanu, ker z njim živijo, zato pa njihova beseda najde pravo mesto.
tvrdko. Njegovi ljudje sicer tudi nimajo potnih listov, prihajajo pa k nam z navadnimi voznimi kartami. Eden od teh prihaja prav pogosto, ostaja v Ljubljani po več dni.
d Drugi časi, drugi zaslužki. Poleti in jeseni so izvažali iz Medjimurja polže. Za zimo pa so si preskrbeli nov posel, namreč nabiranje žab. Zlasti kupuje žabe Francija. Do sedaj so žabe izvažali samo iz Dalmacije, zlasti iz Metkoviča, kjer je veliko močvirje, V Medjimurju je mnogo blatnih potokov in rek in zato polno žab. Vendar pa so kmetje še vedno nezaupljivi do prekupčevalcev, čeprav jim je že nabiranje polžev prineslo pre-eej denarja. Žabe morajo uloviti žive in jih v košarah oddati prekupčevalcu.
d Tatvine na debelo. Nad vas Lokavec pri Gornjem Cmureku so se spravili tatovi ter so v nekaj zaporednih nočeh okradli skoraj vse vaščane. Tako so odnesli posetniku PoS« 4 panje čebel, 15 kokoši in 70 kg moke, posestniku Golobu panj čebel in vse meso iz dimnice, pri Schneiderju meso od pravkar zaklane svinje, pri Trillerju panj čebel in iz kleli 130 kg fižola, pri Perku meso iz dimnice obleko, pri Eberhardu pa so se lotili hlap« ter mu odnesli obleko in čevlje. Toliko vlomov in tatvin vaščanl ne pomnijo. Morala ji biti na delu cela tolpa vlomilcev, ki jo orožniki zasledujejo.
d Nekoliko se vendarle »boljšaj«. Narod« banka je izdala poročilo, v katerem podaji številke državnih dohodkov v decemb« Državnih dohodkov je bilo v te« mesecu milijonov, torej mnogo več kakor pa v ist« mesecu v vaeh prejšnjih letih. Od tega je p» šlo na neposrednih davkih 223 milijonov, « posrednih 248 milijonov, od monopolov pa milijonov. Prav tako je narastel tudi pro®« v tujih valutah in je znašal 272 milijonov. D« cembra je bil tudi največji obtok denarja, n«» reč-7.038 milijonov dinarjev, torej za 1680®'
najboljši in najlepše opremij«| nabožni mesečnik v naši državJ Ima vedno lepe slike v bakr<j tisku. Pišite, da Ra Vam pošOT na ogled. Naslov: »Bogol.inM I Ljubljana, Jugoaiov. tiskam«-
Ubogi grški samci
lijonov več kakor v istem mesecu let« 1933. Vloge v vseh bankah in hranilnicah pa so narastle na 10.671 milijonov.
d Poseben oddelek za posredovanje služb je odprla zagrebška borza dela. Posredovanje bo popolnoma brezplačno, cilj pa ta, da bodo dekleta, ki iščejo v mestu službe, varna pred raznimi zasebnimi posredovalci, ki so jih največkrat hudo zlorabljali. Dokler pa bodo ta dekleta brez dela, jim bodo na borzi prirejali razna predavanja o higijeni, zdravstvu, kuhi in drugih stvareh. Javnost je posredovalnico seveda pozdravila, ker bo koristna tako tistim, ki iščejo dela in tistim, ki potrebujejo poslov.
Hal«! Zsttflmji Ponor! Zastonj!
Denar )e drag, zato var6«J in drago ne kupni —
ta leiftov goToiljo Številko: 101, 133: 136, 144, 147, 182 m 212 l£ našega ceailra, katerega premiere papolanes fcre*|ilaiii« I
f iUVMi nastavi samo krateE tast RazpoSiljalnicr.
Imko- Kranj
HalO! P® S OP I Dravska banovina
d Nov železni rudnik s 400 delavci. Neka tvrdka je dobila dovoljenje za izkoriščanje ogromnih ležišč železne rude, ki so jo našli na levem bregu reke Sane pri Suhažsi in Bti-dimljičaplji. Izvršene so že vse priprave tvrd-ke za izkoriščanje rade. Ugotovili so, da vsebuje železna ruda 50 odstotkov železa, ni pa izključena možnost tudi velikih ležišč boksita. Podjetje bo zgradilo industrijsko progo do državne železniške proge. S pridobivanjem železne rude bo v začetku dobilo zaposlitev okrog 400 delavcev. Podjetje bo zgradilo v Suhačl tudi moderno poslopje za ljudsko šolo.
d Po 10 letih ciganskega življenja se je Trniia v domačo hišo. Leta 1927 je izginila 2-ietria hčerka železničarja Milana Panduroviča — Nada. Starši so bili prepričani, da so deklico raztrgali volkovi. Nedavno so se pa ci-žani na sejmu v Varesu med seboj sprli in v prepiru drug drugemu očitali ugrabljenje. Za zadevo so zvedeli orožniki, ki so ugotovili, da so cigani ugrabili malo Nado. Sedaj je deklico pripeljal staršem na postajo Korane pri Pa-lu neki Bariša Jurič. Tako se je mala Nada po desetih letih, ki jih je preživela pri ciganih, rope t vrnila v svojo domačo hišo. Dan za dnem >e pri nas čuje o zločinih teh ciganov, ki postajajo vedno bolj predrzni in ne ogrožajo samo imetje, marveč tudi življenje naših kmetov. Skrajni čas bi bil, da jih oblasti ukrote in tako preprečijo njihove tatvine, ugrablje-nja, uboje itd.
d 106.853 glav velike in raale perutnine v »rednosti 3,482.180 Din je uvozila Ljubljana n» trg preteklo leto. Lani so uvozili v Ljub-'iano 12,663.000 jajc, za katere so izdali, raču-»»ioč komad po 50 par, okrog 6,331,000 Din. Dnevno je Ljubljana rabila 37.430 jajc.
d Ker so ob volitvah točili alkoholne pi-<4«.. Za časa lanskih občinskih volitev v oktobru so nekateri gostilničarji v Logatcu točili gostom alkoholne pijače kljub jasni in strogi
Grška vlada, ki ji predseduj« Metaxas, je pripravila celo vrsto zakonov, ki bodo v najkrajšem času uzakonjeni. Najbolj zanimiv med vsemi pa je zakonski predlog, ki predpisuje, da mora biti vsak 25 let stari grški državljan poročen. Kdor bi tega ne storil, mora nositi posledice, ki so težke. Nad 25 let stari neporočen« ne dobijo noben® državne ali pokrajinske avtonomne službe, državni in avtonomni uradniki pa, ki do 25 leta niso poročeni, bodo brez usmiljenja vrženi iz službe, ne da bi imeli kakršnokoli pravico do pokojnine. Državni uradniki, ki so nad 25 let stari, a še niso poročeni v trenutku, ko iride zakon, dobijo kratek rok, da si poiščejo nevesto in se porode, ker bi v nasprotnem primeru takoj izgubili državno službo. Nadalje je
prepovedi. Pred kazenskim sodnikom ljubljanskega okrožnega sodišča so se zagovarjali zaradi prestopka volivnega zakona štirje gostilničarji m dve natakarici. Obtoženci so v bistvu priznali, izgovarjali pa so se, da so točili pijače le tujcem, kar so smatrali za dovoljeno. Dva gostilničarja sta bila oproščena, ker sta bila kritičnega dne od doma odsotna. Dva gostilničarja pa sta bila obsojena vsak na 7 dni zapora in 100 Din denarne kazni, pogojno za eno leto. Plačati imata tudi povprečnino po 250 Din. Ena natakarica je bila obsojena na , 7 dni zapora in iOO Din denarne kazni, druga pa na en dan zapora in 100 Din denarne kazni, obe pogojno za eno leto.
d Grd umor na meji. V Račni v Avstriji, ki leži tik jugoslovanske meje, so odkrili grozen roparski umor, Umorjetm je bila 60 letna trgovka Terezija Lipp, Ker $» bila vrata trgovine vse dopoldne zaprta, so ljudje vdrli v lokal, sluteč nesrečo. Nsšli so jo mrtvo za prodajno mizo z razbito glavo. Poleg nje je ležala okrvavljena sekira,s katero ji je morilec z 10 udarci vzel življenje. Po trgovini je bilo vse razmetano. Videlo se je, da je morilec iskal denar. Blagajna je bila izpraznjena. Morilec je izmakni! merilno sekiro v sosedni drvarnici. Avstrijske oblasti vodijo obširno preiskavo. Mislijo, da je pobegnil najbrž v Jugoslavijo. Zato so že obveščene mariborska policija ia druge varnostne oblasti.
d Nove vloge v Mestni hranilnici ljubljanski so prekoračile 53 milijonov dinarjev.
d Bakarsko pristanišče je štirideseikrat večje od snšaškega. Minister dr. Spaho je sporočil. da bo zagotovil večji kredit za popravilo in ureditev jadranskih pristanišč ter je pri tein omeni! tudi Baltar. Bakar ima zelo dobro naravno luko v varnem zaprtem zalivu ker ima tudi druge ugodnosti, ki omogočajo dober razvoj. Pač pa manjkajo v Bakru pristaniške naprave, ki jih bo sedaj država zgradila. Bakar pričakuje od teh naprav velik napredek. Bakar-čani Se sklicujejo, da je njihovo pristanišče petkrat večje od pristanišča na Reki in okoli štiri-desetkrat večje od pristanišča na Sušaku.
d če se žena razjezi. Reševalci so prepeljali v mariborsko bolnišnico 38-letnega delavca
predviden tudi poseben davek na samce. Nad 25 let stari samci moškega spola bodo obremenjeni 2 dvakrat tako visokimi davčnimi dajatvami, kakor poročeni. Ako umre nad 25 let star samec, dobi država brez nadaljnega polovice vso njegove zapuščine. Denar se bo zbira v posebnem skladu ,iz katerega bo država delila podpore zakoncem s številnimi otroci. V Grčiji vlada zaradi napovedi teh zakonov velika vznemirjenost. Samcev je namreč posebno v drž. službah veliko. Ker je v: Grčiji število žensk znatno večje, kot število moških, se nadejajo, da bo nova zakonodaja povzročila zanimiva ljudska gibanja, ki znaj« dobiti svojo posebno pestrost že zaradi južnega grškega značaja.
Franca iz Pobrežja. Bil je ves modrikast po obrazu in telesu od udarcev ter je ime! levo nogo zlomljeno. Mož je v bolnišnici pripovedoval zgodovino svojih poškodb, ki mu jih je zadala njegova žena. Ko je bil zvečer že v postelji, je prišla huda ženica domov nekoliko dobre volje. Moža je to razjezilo ter se je zadri na njo, kar pa je ženo silovito razkafilo. V hiši stanuje tudi bližnji sorodnik, ki je moža držal, žena pa je možička pretepla s 'oporiščem <kJ sekire ter tnu zadala zgoraj navedene poškodbe.
24« Drsilia toz
divjadi as veleaejssu
marca 1937.
Pošljite nemudoma blago na aaslev: Ljubljana »Divja koža«, Velesejem.
m _ __.........
d Bog nas varaj take mladine. 15 do 17 let so bili stari fantiči, ki so se združili v, latinsko družbo in kradli vseprek po Zagrebu. Te dni jih je policija prijela. Na sled pa so jim prišli takole: Nekega dne konec preteklega meseca je potrkal na vrata nekega urada mlad deček in prosil miloščino. Ko je dobil, je odšel. Ko pa je uradnik pogledal skozi okno, je videl istega dečka, kako beži preko ceste in naprej. Takoj se m« je sumljivo zdelo. Stopil je v predsobo in opazil, da mu je zmanjkal površnik. Naznanil je zadevo policijL Ze nekaj dni pozneje pa je policijski agent prijei dva mladeniča, ki sta v neki trgovini prodajala za male denarje precej dober površnik. Prijel ju je, nakar so na policiji ugotovili, da ie površnik last uradnika.
S tem pa je bila tolpa odkrita. Kmalu so prijeli še ostale štiri tatiče. Fantiči so bili stalni obiskovalci predsob in vež, v katerih je kaj vrednega viselo. Bili so pa pri ogledovanju kaj spretni. Najprej bo potrkali na vrata in dobili miloščino. Ce je v predsobi bilo kaj vrednega, so pri odhodu podstavili kapo, da se vrata niso mogla zapreti. Cim ja lastnik zaprl svoja vrata, so se- spet na tihem splazili v predsobo in odnesli to, kar so vzeli na piko. Nakradeno blago pa so za male de-[ narje prodajali na starini.
HRANILNICA IN POSOJILNICA V KAMNIKU-»»a mmrn
regiatrovana zadruga « neomejeno zaveso	, .
Sprejema hranilne rlogo to jih ebrestnje p« dogovoru do S% - Jamstvo presega večkratni »nosek vseh vlog.
................in
Jngoslav. P,
NESREČE
d Do tal je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Antona Štineka v Št. Vidu nad Valdekom.
d Do tal je pogorelo gospodarsko poslopje Štruklja Franca v Ouncljah pri Št. Vidu nad Ljubljano.
d Ogenj je uničil gospodarsko poslopje
posestma Tereziji Jerič v Morju pri Račah na Štajerskem.
d V škaf vrele vode je padel in se močno opekel po vsem telesu 9 letni Lado Pečrtik, sin železniškega zidarja iz Srednje vasi v občini Rudnik pri Ljubljani.
d Po nesreči se je ustrelil z revolverjem v roko Kolenc Miha, 16 letni delavec iz Nove vasi pri Celju.
d S tretjega nadstropja skočil na ulico. Pred kratkim je v Splitu v neki veliki stanovanjski hiši izbruhnil nevaren požar. Gasilska služba v Splitu še ni na isti višini kakor v Ljubljani in so gasilci prišli prepozno, tako da se je požar mogel razširiti na vse strani. Stanovalci hiše so si komaj utegnili rešiti življenje. V zadnjem trenutku so mogli ljudje rešiti še tri otroke ge. Kende. Četrti, najstarejši sin, Ciril Kenda, pa je skočil z okna tretjega nadstropja na bližnji svod sosedne ulice, od tam pa na ulico, kjer pa ga je slučajno ujel v naročje neki gasilec. Deček ni dobil nobenih resnih poškod. Ko se je Ciril Kenda odločil za skok, so neki ljudje razprostrli pod oknom 15 m široko platno, toda Ciril Kenda je rajši skočil na bližnji svod. Pri hiši je zgorelo celo tretje nadstropje in pohištvo dveh družin, dalje neko skladišče papirja in drugi predmeti.
d Skoraj »gorelo so našli. V Slavonskem Brodu se je igrala domc triletna hčerka družine Rados. Deklica je vzela večji kos papirja in ga zažgala. Pri tem se ji je vnela oblekca in ker si ni mogla pomagati, se je kmalu zgrudila nezavestna na tla. Ko so se starši vrnili, so jo našli skoro zgorelo ležati na tleh v zadnjih zdihljajih.
d Usoda železničarja. V Bosanskem Brodu se je hudo ponesrečil železničar Savko Tripkovič, oče šestih otrok. Po nesreči je padel pod vlak, ki ga je odbil s tako silo, da je ubožcu počila lobanja in si je zlomil obe roki.
d Pri padcu so je ubil. Ono popoldne je bila obveščena ljubljanska policija, da leži pred hlevom gospodarskega poslopja v Šte-panji vasi mrtvo moško truplo. Takoj se je podala na kraj nesreče policijska komisija, ki je ugotovila, da je mož padel s stopnic pri hlevu vznak in se ubil. Gre za Janeza Žit-
NOV! GROBOVI
d Ti roj, ki noč in dan prežiš,' da brata v past bi vjel... V Hrastju pri Dev. Mar. v Polju je umrla posestnica Uršula Dolničar vdovela Šiška roj. Avšič. — V novi vasi pri Lescah je preminula 92 letna Marija Debe-ljak. — Na Jesenicah je odšel v večnost Alojzij Čop. — Na Igu so položili v grob ključav. mojstra Jakoba Erjavca. — V Limbušu so pokopali Jožefa Rottnerja. — V Binklju pri Skofji Loki je na veka zatisnil oči 75 letni Franc Hafner. — V Dravljah pri Ljubljani je umrla Marija Jelovšek, — Pri Dev. Mar. v Pclju je preminul Josip Cerne, orožniški »tražmojster v p. — V Rušah so pokopali 8»
nika, rojenega leta 1871. v Stopanji vasi, pristojnega v Dobrunje, samskega delavca.
d Italijanska ladja je nasedla. Ono soboto zvečer je nasedel na pečinah Malega Rata italijanski parnik »Etna«, ki je plul iz Ravene v Zader. Pravega vzroka ne poznajo, vendar pa pravijo, da je najbrž vihar kriv, da jc kapitan italijanske ladje zgrešil smer in zaradi nepo-znanja naše obale z ladjo nasedel. Pri tem se je naredila na trupu ladje velika luknja, v katero je začela vdirati voda. Kt»' se je ladja začela nagibati, se je posadka rešila s čolni isS se utaborila na bližnjem otočku. Na pomoč bo prišli italijanski in naši parniki, vendar so morali poklicati na pomoč še posebne ladje za reševanje parnikov iz Trsta. Ladja trpi veliko škodo, ker je bil pokvarjen velik del tovora, namreč — moka,	™
d Žalostne posledice veselega likofa. Pri posestniku Martinu Žižku v Žižkih v Prekmur-ju so se zbrali fantje in dekleta, da so luščili bučne peške, kajti Žižek ima priprave za pridobivanje bučnega olja. Ko so delo končali, je da! gospodar pomagačem nekaj litrov žganja, nakar so staknili gramofon in začeli plesati. Plesal pa jc tudi Žižkova hči, v katero sta bila zaljubljena dva navzoča fania. Žižkova hči pa je ves čas plesala z enim, dočim drugega sploh pogledala ni. Fant je bil zaradi tega ljubosumen in je ves čas prežal na priliko, da bi izzval prepir. Ko so se začeli razhajati, je ljubosumni fant nenadno zginil. Ko pa je njegov nasprotnik stopil iz hiše, ga je Ijubo-suranež napadel z nožem in ga petkrat zabodel. Ranjeni pa je imel še toliko moči, da se je sporijel z napadalcem, vendar pa je tnoral omagati, ker je dobil še tri vbodljaje v prsa v neposredni bližini srca. Težko ranjen se je zgrudil na tla, nakar je napadalec pobegnil. Ko so pa prišli mimo ljudje, je bil ranjenec že mrtev.
posestnika Petra Zupančiča. — V samostanu šolskih sester v Mariboru je umrla biserna jubilantka mati vikarica M. Angelina roj. Terezija Krlžanič. — V Ljubljani so umrli: Ivan Kopriv«, Renat Postojna, Lina Plochl, viš. revid. drž. žel. v p. Ivan Kovač, Frančiška Ganoni, s. Angola Marija Gregorčič iz Dolenj pri Št. Ruperiu na Dolenjskem, za-sebnica Uršula Zore, glavni tajnik Zveze in-dustrijcev ing. Milan pl. Šuklje, Jerica Sto-par, Franc Rišelj, Josipina Černak roj. Mah-kovee, Milenca Breskvai jeva, uradnik iz Starega trga pri Rakeku Marij Gorjup, brat pokojnega politika dr. Žerjava polkovnik Alfonz Žerjav in dr. Josip Stegu. Daj jim, Gospod, večni mir!
■■■■■■■■■■■■■■■■mM—«
d Naenkrat mu je postalo slabo. Stara navada je, da se vsako leto, posebno po deželi na pustni torek napravijo v kurente. V takega kurenta se je napravil tudi 26 letni Poštrak Franc, čevljarski pomočnik iz Budine pri Ptuju ter hodil ves dan po okolici, kjer so ga povsod zalagali z jedrni in pijačami. Okrog večera je bil Poštrak v bližini Dornave, ko mu je naenkrat postalo slabo in je sedel v obcestni jarek ter prosil neke svoje tovariše, naj ga odpnejo, da se bo nekoliko odpočil. Ko so drugo jutro šli ljudje mimo omenjenega mesta, je bil Poštrak že mrtev.
d Ko je hotel prekoračiti cesto. Na pe-pekučno sredo se jci peljal celjski trgovec g. Anton Ulaga z avtomobilom v Konjice. Pred klancem med Frankolovem hi Konjicami je videl starega reveža, ki je počasi stopal po desni strani. Tik, preden se je g', Ulaga pripeljal do njega, je starček morda iz naglušnosti ali zmedenosti hote! prekoračiti cesto. G. Ulaga je avto takoj zavrl, vendar je svetilka od avtomobila zadela starčka v sence tako močno, da je padel nezavesten na tla in po nekaj minutah izdihnil,
d Dva kmeta »ta utonila. V vasi Lužani pri Slav. Brodu se je zgodila huda nesreča, ki je zahtevala dve človeški življenji. Zadn'a dni je reka Orljava močno narasla, tako da je segala do mostnic. Most je bil v nevarnosti, da ga voda zalije in odnese. V sredo zvečer so peljali kmetje štiri voze drv. Ker so vedeli, da preti nevarnost so vozili čez most počasi* Prva dva voza sta srečno pripeljala čez most. Nato sta zapeljala na most druga dva voza. Ko sta bila na sredi mosta, se je most zrušil in oba voza s konji in voznikoma vred sta padla v naraslo Orljavo. Kmetje so prihiteli na pomoč, pa je bilo že prepozno. Oba voznika sta utonila in z njima tudi štirje konji.
d Pri padcu je zadel z glavo na korenino, V nedeljo, dne 7. februarja, se je smrtno ponesrečil 67 letni Guštin Franc, posestnik iz Scla, župnija Rudnik. Šel je skupno z nekim fantom k deseti sv, ma.M v Rudnik. Pot po bližnjici ga je vodila čez sedlo, imenovano Hrastarija. Zadnje južno vreme je povečini vzelo sneg — spodaj' pa je Se ostal led, ki se še ni odtajal. Na stranem klančku je pokojnemu Guštinu spodletelo, padel je in je pri padcu zadel z glavo na drevesno korenino. En kratek vzklik in Guštin je bil takoj mrtev, Zapušča ženo in osem otrok, ki pa so deloma ž« preskrbljeni.
d S petelinom je atadel ob slsmni pavez-S puško se je po nesreči ustrelil te dni 38 letni brezposelni Ivan Dojar v Trobendolu. Fant jo imel v slami skrito lovsko puško, ki je bila nabita. Kako se je nesreča zgodila, se no v«.
Najbrž je hotel puško izvleči iz slame, jo nerodno prijel za cevi, ki so bile proti njemu obrnjene, s petelinom zadel ob slamni povez; naenkrat je zagrmel strel in ves naboj ga je zadel v trebuh, ki je bil strahovito razmesarjen. Ko so pritekli ljudje, ki so se ravnokar vračali iz župnijske cerkve od-jutranjega opravila, in slišali v hlevu strel, so ga našli v zadnjih zdihljajih. Takoj obveščeno orožništvo v Jurkloštru je po natančnem ogledu in popisu nesreče, javilo primer oblasti v Celju, ki je odredila pokop na farnem pokopališču v Št. Rupertu. — Ponesrečeni je bil rojen 30. julija 1898 v Št. Janžu pri Dravogradu, pristojen v Pameče, okraj Slovenjgradec.
d Starček z glavo pod vodo. V železniško kopališče v Mariboru je prišel 84 letni upokojeni mizar državnih železnic Ivan Mraz. Ker je ostal čes: določen čas v kopalni celici, je šla strežnica pogledat, kaj je z njim in opazila, da leži starček z glavo pod vodo. Ko ga je dvignila, je vsa prestrašena ugotovila, da je že mrtev. Poklican je bil mestni zdravnik dr. Alfonz Wankmiiller, ki je ugotovil, da je zadela starčka v kopalni kadi kap.
IZ DOMAČE POLITIKE
d Ministrski predsednik dr. Stojadinovič
se je odpeljal y grške Atene na konferenco Balkanskega sporazuma. Za časa dr. Stojadinovi-čeve odsotnosti ga bo v predsedstvu vlade in v zunanjem ministrstvu zastopal notranji minister dr. Korošec.
d Malo zvezo in Jugoslavijo je te dni opozicija srdito napadla v romunskem parlamentu. Poznavalci razmer trdijo, da tiče za temi napadi neke druge države, ki jim ne gre v račun trdna skupnost Male zveze.
d Na shoda delavcev, organiziranih v Jug. rad. zajednici v Subotici, je govoril oni dan iudi minister za socialno politiko Dragiša Cvet-
OSEBNE VEST t
d Postne pridige v ljubljanski stolnici bo imel prevzvišeni gospod škof dr. Giegorij Rozman vsak petek zvečer ob 7.
d Postne govore v Radio oddajni postaji je prevzel odlični pisatelj in govornik g. Fr. S. Finžgar. Postni govori bodo redno ob 9.45 do 10 v ljubljanskem radiu, nakar posebno opozarjamo radio naročnike in one, ki imajo bolnike pod svojo streho.
d Sedemdesetletnik jo postal voditelj koroških Slovencev g. kanonik insgr. Podgorc.
Bog živi tako požrtvovalnega g. jubilanta Se mnogo let!
d 50 let že brije, čese in striže znani ljubljanski brivski mojster Ivan Kastelic. Na mnoga leta!
d Nor član banskega sveta. Z odlokom gospoda ministra za notranje posle je bil na lastno prošnjo razrešen dolžnosti člana ban-skega sveta Dravske banovine za logaški stez gospod Hafner Jernej, dosedanji župnik v Starem trgu. — Z istim odlokom je bi! postavljen za člana banskega sveta Dravske banovine zs logaški »rez gosp. Kranjc Jakob, posetnik is Topola št. 8, občina Begunje pri Cerknici,
kovič. Ostro je kritiziral poslovanje in zapravljanje delavskega denarja v raznih delavskih ustanovah. V svojih izvajanjih je nastopil ostro tudi proti marksizmu. Obsežno je tolmačil uredbo glede delavskih mezd.
d Ker dr. Stojadinovičeva vlada dobro dela in dosega uspehe. Dopisnik »Slovenca« v Mariboru je imel te dni priložnost za kratek razgovor s podpredsednikom senata dr. Plojem. Senator dr. Ploj mu je potrdil vest, da namerava izstopiti iz JNS. Kot glavni vzrok pa je navajal popolno nedelavnost sedanjega vodstva stranke, kjer so vodi sedaj samo osebna politika in razprtije med posameznimi veljaki. Stranka zaradi tega razpada in bo razpadla, ker od samih besed o edin-stvu in integralnem jugoslovenstvu ne more živeti, kaj drugega pa ne more pokazati. Senator dr. Ploj bo vstopil v delovni klub, ki pomaga Stojadinovičevi vladi, ker vid, da ta vlada res pozitivno dela in dosega tudi iepe uspehe.
d Ker so »manipulirali« k glasovnicami. Banska uprava je razveljavila volitve obratnih zaupnikov v največji mariborski tovarni — v podjetju J. Hutter in drug. Ponovne volitve se morajo izvršiti do konca tega me-
seca. Volitve so bile razveljavljene, ker jo bilo dokazano, da so socialisti pri glasovanja »manipulirali« z glasovnicami.
d Zopet korak naprej za dobrobit delavstva. Minister za socialno politiko Cvetkovič je izdal uredbo o najmanjših delavskih mezdah, o sklepanju kolektivnih pogodb, o spravi in o razsodiščih v delavskih sporih. Uredba dopušča stavko kot zakonito sredstvo v delavskem boju, prepoveduje pa stavko v državnih, banovinskih in občinskih podjetjih. Za ta podjetja določa uredba obvezno raz-sodništvo pri mezdnih sporih. Uredba ne deia razlike med moško- in žensko delovno silo. Za zadnjo ureditev pa so pooblaščeni bani, ki v sporazumu z delavskimi organizacijami poskrbe vse potrebno. N: anjSe mezde, določene na podlagi te uredbe, se ne bodo izvajale tedaj, če se določijo s kolektivno ali individualno pogodbo.ugodneje za delavce ali nameščence. Prav tako so določbo individualnih ali kolektivnih pogodb, ki določajo neugodnejše mezde od minimalnih mezd, določili s to uredbo, neveljavne. Uredba določa kot osnovo za odrejanje minimalnih' mezd 2 Din na delovno uro, to ji za osemur-ni delavnik 16 Din, in se more gibati do 24
RAZNO
Beraška bratovščina Da, (udi berači imajo ®vojo bratovščino, seveda brez odpustkov. In ce-svoje glasilo imajo. In to v bogati, tako ix> »osni Franciji. V Parizu izhaja. V njem najdeš vse težnje in težave, za Katerimi stremi in s katerimi se bore moderni, organizirani berači. Pa ™H vse njih zvijače, ki se lih članstvo za olajša-"Je. fe[x>v dobrih hudi poslužuje. Kdor je glede lega kak izvirni načuiza-J"8'", ima čast priti v <9 glasilo. Tablice na nr-z napisom: Gluhonem ali: 6d staršev za-•™n, to so že prevsak-aanje potegavščine usmiljenih 6tc. Ampak oni nemžki berač, ki je izobesil tablico z napisom: »Pojemam miloščino sa-od tistih, ki so arij-®»ega plemena, je pa za-,, z"i .da ga ovekovečijo v svojem glasilu. Prav »ni, ki svojo obrt '«olc ali podobno oglato: »Prodajam svoj
«rkv1J0. Obiskujejo jo . premožni slo L Ljnevni dohodek 25 fran-Ali: »Prodajam ie masto pred malo-
L. Ganghofer:
12
Roman iz začetka 12. stoletja Poslovenil Blaž Poznič
»Kdo?«
»Oče že ve, koga mislim. Le pojdi!«
Mladenič je pokimal in segel po kljukačo. »Strpno, ribič!«
»Strpno tudi ti!«
Zigenot je gledal za fantom, ki je naglo odhajal. Prijazen nasmeh se mu je utrnil z obraza. »Fant bi mi bil povšeči za Rotico, ko nobeden drugi! A za to je Se čas!« Stopil je v ograd. »Hej, Viho!« je glasno zaklical.
Hlape« je pritekel iz hleva. »Kaj bo?«
»Na, vzemi lagvič in odnosi postrvi Vacemanul«
»Takoj grem!« Hlapec ai je obesil cedeči se lagvič na ramo in hotel oditi.
»Toda ne obiraj se gori in ne prepiraj se z grajskimi blapcil Drugače mi utegneš priti domov zopet g krvavo glavo kakor zadnjič... in zopet bi bil kriv ti. Kdor išče prepir, mora biti pripravljen na udarce.«
»Išče prepir! Kdo je iskal prepir?« je zagodrnjal hlapec in segel z roko proti zatilniku, kakor bi mu bil spomin obudil tam boleč občutek. »Mar naj bi bil mirno poslušal, kako so hlapci venomer zbadali ln se posmehovati: ti da si tudi svobodnjak le, dokler njihov gospod zatiska eno oko?«
»Pusti hlapce govoriti, kar jih je volja! Kadar bo gospod Vače ali kateri njegovih sinov tako govoril, mu bom že dal pravi odgovor.«
Godrnjaje je oddel hlapec iz ograda. Zunaj si je snel
lagvič in odprl pokrov; Zigenot je bil od opoldne pridno lovil, v iagviču je mrgolelo postrvi. Viho se je zlovoljno ozrl proti Vacemanovemu domu. »In vse te postrvi naj dobi zopet on... ta tu gori? Da bi mu obtičala kost v goltu!«
Zigenot je prislonil protico na strešico pri vodnjaku. Tedaj je čul v jenarskih gozdovih lajati dva lovska psa. Obraz se mu je zmračil. »Zdi se mi, da že zopet lovi!« Napeto je viekel na uho. Psa sta gonila menda ranjeno žival; včasih se je slišal lajež samo na enem mestu, nato so je lov med divjim bevskanjem bližal, krenil zdaj na desno, zdaj na levo, zdaj sta se oglasila psa že v dolini in prihajala vedno bliže jezeru. Izmed drevja se je opotekel na odprti prod jelen, po vodi hlepeč, omahujoč ta hropeč, s črpajočiini lakotnicami in visečim jezikom; iz njegovih pleč je Štrlela pušica, scefrano mu je viselo potrgano prepletavo ščavje z mogočnega rogovja, iz gobca se mu je rdeče cedila kri. Jelen je stegoval glavo proti jezera in se opotekal naprej, a že sta bila psa za njim, se mu obesila na vrat in ga skušala potegniti na pesek.
Zigenot je temno glsdal in roka mu je segla po nožu; smilila se mu je žival, ki je mogla pričakovati samo še ene dobrote: smrtnega sunka. Toda storil Se ni koraki^ ko je slišal v gozdu topot kopit Na svojem razpenjenem vrancu je pridrvela na piano Reka z razbeljenimi lici in razmršenimi lasmi; med vriskom je skočila iz sedla in v tem ko se izšolani konj ni niti za korak več premaknil s mesta je potegnila iz tulca svetli lovski nož ter v ©rs mah" prerezala jolenu skakalne kite na zadnjih okončinah; ječeč se je žival sesedla — tedaj jo je zadel dobro namerjeni sunek v srce. Sicejoč se je Reka odskočlla, da bi je ne zadelo padajoče rogovje. Se kratek boj gasno«
dinarjev na dan za navadnega telesnega delavca. Na temelju te osnovne mezde bodo bani ali upravnik mesta Belgrada, določili minimalne mezde za vse svoje področje, ka-, kor to javna korist zahteva ali kakor to zahteva ena izmed prizadetih strank. V dobi, ko traja obvezni spravnostni postopek, je prepovedana vsaka kolektivna ukinitev dela, stavka ali izprtje. Sklepanje kolektivnih pogodb ni obvezno, predpisan je pa način, kako se bodo sklepale, katere organizacije jih bodo sklepale in kateri kvalificirani zastopniki.
d Slovenski poslanec dr. Jure Koče je pri obravnavi proračuna gradbenega ministrstva pozival gradbenega ministra dr. Kožulja, naj se čim prej izvedejo večja cestna dela v •Sloveniji, tako iz Maribora proti Ljubljani kakor tudi iz Ljubljane proti Sušaku. Poudaril je, da je Slovenija prevozno ozemlje prvega reda in da interes našega turizma kakor tudi ugled naše države zahteva, da se ceste v Sloveniji zboljšajo, ker smo Slovenci sosedi držav, ki imajo izredno dobro cestno omrežje. Prosil -je ministra, naj se ta cestna dela čimbolj pospešijo. Dalje je priporočal, naj se ne uporablja -za gradnjo naših cest asfalt, ki ga moramo uvažati, ampak beton, ker izdelujemo cement doma. Prosil je ministra, naj dovoli kredite za ureditev naših rek, predvsem Mure, Save, Savinje in Drave. Zahvalil se je ministru, da se mu je lani posrečilo dobiti za gradbo vodovodov 50 milijonov dinarjev, ter ga je naprosil, naj tudi letos preskrbi izdatno posojilo za gradnjo najbolj potrebnih vodovodov, zlasti v Suh' Krajini, Dr, Koče se je Izjavil proti centralizaciji cestnih fondov in se je fcahvalil ministru za razumevanje, ki ga je pokazal za avtobusna podjetjn glede prispevka za čezmerno uporabo ceat ter ga je naprosil, da pooblastilo, ki mu je bilo dano 8 finančnim zakonom 1937-38 za ureditev vprašanja prispevkov sa čezmesuo izkoriščanje cest.
RAZGLED PO SVETV
———a^——<———M——«—i—————— ., ——ni
V
Bratomorno klanje v Španiji
»Dotnoljubovo« prorokovanje se je uresničilo: nacionalistični general Franko je v ponedeljek popoldne 8. februarja zavzel s svojimi četami boljševiško »nepremagljivo« trdnjavo Malago. Nacionalisti so pri tem ujeli okrog 10 tisoč rdečih vojakov, med njimi okrog 2000 Rusov,, ki so prišli reševat španske komuniste. Del komunistov pa ie bežal proti severo-vzhodu v smeri proti pristanišču Almerija, ki je od Ma-lage več ko 100 km oddaljeno.
Frankove čete so začele Malago, ki je veljala za eno najbolj komunističnih španskih gnezd, temeljito »čistiti«. Seveda so zajeli nacionalisti v Malagi in okolici ogromne količine raznega orožja in streljiva, deset acroplanov, več tankov, 50 topov, več sto strojnih pušk, v pristanišču pa nekaj paraikov in tri podmornice.
Od Malage so se boijševiški »junaki« kaj »lepo« poslovili: Odnesli so s seboj v denarju 52 milijonov pezet in pred begom so pomopii okrog 2000 oseb, večinoma nedolžnih talcev. Za časa komunističnega režima v Malagi pa so boijševiški kruteži v celoti poslali na oni svet nad 15.000 meščanov. Boljševiki so vse cerkve opustošili in onečastili, duhovnike pomorili, celo otrokom niso prizanesli. ZensJce so rdečkarp prisilili, da so bile v vojašnici strastnežem v vsakem pogledu na razpolago, pri čemur so jih mučili in živinsko onečaščaH. Vse to je do pike dokazano in naj si naša redka rdečkarska in druga dekleta nikar ne domišljujejo, da bo z njimi kaj drugače, če bi zavladal pri nas boijševiški »raj«.
Z zavzetjem Malage je postalo 30 000 moi Frankove vojsk« prostih in jih bo ta vojsko, vodja lahko porabil pri obleganju Madrida, Glede bojnega načina (taktike) pred Madridom se je sedaj Franko očividno odločil za obkolje-valni načrt, ki ga je izdelal general Queippo de Liano, a je tedaj v vojnem svetu bil preglasovan, Čete bele madridske divizije so zavzele ce- j sto, ki vdi iz Madrida proti Valenciji ter bližnjo Morato de Taju. S tem je končno popolnoma prekinjena zveza med Madridom in Valencijo. Napadi nacionalističnih čet jugovzhodno Madrida se nadaljujejo. Borbe so silno ostre, zakaj rdeči se krčevito branijo s protinapadi, ki pa so bili doslej od nacionalistov vsi krvavo odbiti. Belim je za enkrat sreča na vseh bojiščih mila. Da bi pa Madrid že v prihodnjem tednu padel, si zaenkrat prorokovati ne upamo, zakaj tudi komuniste sta oskrbeli Francija in Rusija z Najmodernejšim orožjem vseh vrst.
KATOLIŠKA CERKEV
s štiri petine vseh duhovnikov su um-rili. Vatikanski list »Osservatore Romano« navaja, da je pred meščansko vojno v Španiji znašalo število španske duhovščine 60 škofov in nadškofov, 33.500 duhovnikov in 20.640 menihov. Na podlagi dosedanjih podatkov jo bilo doslej umorjenih v Španiji 50 odstotkov vseh duhovnikov — torej nad 15.000 — in U Škofov. V devetih škofijah je bilo umorjenih Štiri petine vseh duhovnikov, v Malagi pa c«-
fega življenja, potem se je zgrudil jelen brez glasu na rdeče ošk?<op!jeni pesek. Psa sta ga izpustila, zaleglo bevsknila, in z Vacevine doli je odgovorila tropa v pasjaku.
Reka je izrezala jelenu kočnike iz gobca, jih shranila sa pas in sunila nož v tulec. Oddahnila se je in vrgla lase nazaj. Potem je zopet stopila k svojemu plenu, položila roko na zevajočo rano mrtvega jelena in se dotaknila s osrkavijenimi prsti ustnic. »Na lovsko srečo!« Bil je star lovski običaj, kar je storila: ,pila je kri'. Nato je pogledala ob robu gozda, motreč grmovje, a menda ni nnSla, kar je iskala; ozirala se je na vse strani ln zapa-sila veje hrastov povešene čez ograjo okoli ribičeve hiše. Za hip se je obotavljala, potem je nap)o krenila proti lesi in stegnila roko. A tedaj jo stopil Zigenot izza plota in je prijel za roko. »Ne dotikaj se drevesa!«
Temna rdečiča ja šalila Rekin obraz. »Izpusti roko!« Jezno mu jo je iztrgala ln se oprostila. »Tam leži jelen, ki sem ga podrla, ulomiti hočem hrastovo petljico po lovski postavi!«
»Ulomiti hoče vejico z očetovega drevesa,« je rekel, To je rojstno drevo mojega očeta.«
Medtem ko je ribič govoril, je stopila iz hiše Edel-rota in se približala. Boječe je položila roko bratu na ramo: »Zigenot!«
»mlomiti hoče vejico z očetovega drevesa,« je rekel, »in tega ne trpim!«
Reka se je mudila z odgovorom; pogled na Edel-roto je očitno potolažil jezno besedo, ki ji je že bila na jeziku. »Dobro varuješ drevo, moram reči; a tvojemu očetu to ne bo več dosti pomagalo!«
»Pusti autve v miru!« j« dejal ribič mračno resen. »Nilifo ne bo lomil vejic s tega drevesa ali utrga! le eno samo peresce ter motil očeta v smrlnem spanju. Ce že
moraš imeti vejico in ti je pot do gozda preveč od rok ... tam!© stoji mojo drevo, ulomi si vejico ss njega, in 6e bi bila tudi zadnja, ne bom ti branil.«
Posmehljivo se je utrnilo Reki v obrazu.
»Tvoje drevo bo imelo mir pred menoj! Saj si ribič in moraš vsa jutri biti pred dnem na nogah... utegnilo bi ti škodovati, ako bi ti hotela motiti spanje.« Med smehom se je obrnila stran.
»Reka!« je jeknila Bdelrota, stekla k svojemu drevescu in ulomila vejico; ni opazila, da je pri tem šipliov venec padel izmed vej in se potožil po bregu med hrgaste trama, ki so nosili razgledišče. Pri lesi je dohitela Reko in ii ponudila vejico. »Vzemi, tu imaš svojo petljico!«
»Hvala ti« je rekla Reka in je prijazno pogladila Edolroto po kodrasti glavici.
Zigenot se je molče okrenil in se nameril proti hiši.
»Ne smeš mu zameriti!« je rekla Rotica tiho. »Poglej, srce pač ima, to drži kakor kamen in železo! Dosti let je že minulo, odkar je oče utonil v jezeru, in brat Se vedno misli nanj z vročo ljubeznijo... kakor ti na svojo mrtvo mater. Ne smeš mu zameriti! Čakaj, izdam ti nekaj za to.<
»Kaj neki?« so ja nasmehnila Reka.
Edelrolf jo je važno pogledala. »Ti, vem za jato rac tamle v ribniku!«
»To mi je dragol Se dane« greva nadirje, Rotica!«
»Se danes?« je zajecljala deklica »Poglej vendar, saj se Se mrafii in oblači se tudi.«
Boka se jo ozrla proti nebu. »Grdo nevihto dobimo na noč. A menim, da je še čas.,. preden se stemni, bova Se brez težav prevoz'11 jecsero tja in nazaj. Počakaj me, grem po svoje sokole!« Stopila je k jelenu, potegnila s hrastovo petljico čez okrvavljeno rano in zateknila vejico za čapljina peresa na svoji čepici. Bevskaje sta skakala
mestno cerkvijo. Vsaki resna ponudba dobrodošla.« Md. Gotovo naši slovenski berači ni®! mam prefrigani, četudi morda še ne 'ako organizirani. Krščansko del« usmiljenja je beračem rtu-Joščino dehti. A danes |< treba pri tem velike [>«• vinosti. Mnogi, ki se ;i"> ne ljubi delati, imajo « beračenja lepši dnevni i* služek kot iistit ki ga » svoji dobrosrčnosti 1 njim delijo. Lenobo podpirati pa ni delo krščanskega usmiljenja.
Naravoslovje. razlaga protemr, »Jj> £ val, ki po e vsak dati » liko, kolikor tehta «mM
-	»Gospod profesor,« 8» prekine dijak, »kako■ P" miš ve, koliko tehta?«
Vsrok staranja. -J"
k&ssi^-S:
-	B. Saj ni čuda, i* " Človek od takih skrbi V
"'"Kak, je nastal« M* nje kolo. Prva ko!«« * bila na Štirih kole*«; Naredil le tako vozilo ki NOrnneržnn in J* njem nOrnberfSki U« £ ročal tole: TaklevotPj teče v eni url 2000 m kov. Kadsr hoče«,
ia devet desetin. V 28 škofijah so bile požgali« ekoro vse cerkve .
s Lolent trt Kristum, kite iaiostnemu ferosu nasproti: Papež je dsjfiiv svoji posla-niči na evtairlstični kongree. v Manili med drugim tudi tele: »V naSHi. dneh se ljudje vse preveč medsebojno napadajo, ki so žal laradi zmot ali strasti ali pa občutkov zaslepljeni od sovraštva. Tako se oddaljujejo Jezusu Kristusu, v katerem sta. življenje in resnica. Ti zapeljani in zašli ljudje hite, ko so se ločili od Kristusa, žal ostremu koncu nasproti.«
ITALIJA
s Razno. 161.000 kmečkih hiš bodo podrli v Italiji, to je 4.5 odstotka bivališč italijan-
skega preprostega ljudstva, ker po mnenju
vlado te hišo (liso dostojne za človeško biva-
nje. V celoti bodo podrli in na novo zgradili 52% vseh kmečkih hiš. — Umrla je v Gorici s. Marija Addolorata, rojena in krščena
v Skednju pri Trstu pod imenom Frančiška Gregorio pred 71 leti. — Cerkveni rop v Idriji so ugotovili pretekli teden, in sicer v cerkvi sv. Barbare. Tatovi so odnesli 70 srebr-njakov po 10 lir, pet dragocenih mašnih keli-hov, dragoceno srebrno monštranco, en eibo, rij in še druge dragocenosti v skupni vrednosti 11.000 lir. Tatovi so vdrli v cerkev s pomočjo ponarejenega ključa. Tatvino je prijavil cerkovnik, ki je ves prestrašen opazil razdejanje okrog tabernaklja, kjer so bilo svete hostije kar vse naokrog nastlano. Zločinci so »e tako skrili, da jih orožništvo ni moglo odkriti, niti ni našlo sledov za njimi. Obvestilo je tudi jugoslovanske oblasti, da jih poiščejo, ker obstoja suni, da so cerkveni roparji pobegnili v Jugoslavijo. — Zgorela je kmetija Janeza Kodriča v Preserjih pri Kamnu. — V Robidnici pri Cerknem so kmetje našli
truplo Pavla Potočnika. Vzrok smrti j« zagoneten. —• Kmečka hranilnica je propadla v Šentviški gori. Vsa prizadevanja, da bi zadruga dobila kakšno pomoč, so ostala brezuspešna.
s Strašna odgovornost. V pravoslavje prehajajo katoličani po nekaterih vaseh v Istri, tako pripoveduje neki italijanski časopis v poročilu, ki ga je dobil iz vasi Darie v latriji. Dogodek je baje sledeči. Kmeta Martin in Anton Po ropat sta v imenu nekaterih prebivalcev obiskala pravoslavnega popa v Poroju, da mu izročita listo imen vseb ljudi, ki bi radi prestopili v pravoslavje. Baje je bil sklep storjen potem, ko se je prečitala okrožnica škofa Santina, v kateri prepoveduje v pora bo hrvaščine pri liturgičnih molitvah v cerkvi in nalaga le izključno vporabo latinščine Italijanske oblasti' so zaslutile, da gre pri tem za nepotrebno politično agitacijo, ki prihaja v Istro čez državno mejo ter so oba Poropata zaprle, ker ju smati-ajc za ^voditelja tega po~ kreta. Preiskava še ni ugotovila kako daleč je pokret že segel.
AMERIKA.
s To in ono. Svojo novo službo v Cleve-landu kot okrajni sodnik je pred kratkim nastopil naš rojak Frank Lavše. — V Duhithu Minil, je 13. januarja odšel po večno plačilo najstarejši slovenski duhovnik v Ameriki 74-let-ni Matija Bilban. Doma je bil iz Zapog na Gorenjskem. — V New Waterfordu, Nova Scotia, Kanada, je preminula Ana Juvanc. — .V, Cal-garu Alta, Kanada, se je obesil 42-tetni Hrvat John Marič. — V Forest City Pa so pokopali Gregorja Bebra z Unca pri Rakeku — V Calu-metu Mich. je zapustila sozno dolino 65-letna Margareta Gešel iz Črnomlja. — V Clevelandu so umrli: Ana Stanovnik, stara 25 let in doma iz Rožne doline pri Ljubljani, Raymond Jeršič,
.tar 8 let, Anton Jakič, star 63 let in doma iz Velikih Lašč, Frank Knaus, star 5-, let in doma iz Dolenje vasi pri Ribnici, Frances Zurga, roj. Tekavc, stara 58 let in doma iz Zagorja pri škocjanu na Dolenjskem, John Božič, star 51 let, vdovec, doma iz St. Vida pri Zatični, Man/ Pogorelec, roj. Sajovec, stara 77 let in doma iz Vclesovcga na Gorenjskem in Jakob judež, samec, doma iz Preserja pri Kamniku. — V M»I-waukee je umrl 59-letni John Matevc iz Idrske-ga pri Kobaridu na Primorskem.
AVSTRIJA
s Drobiž. V Pribla vesi sta zapustila solzno dolino 74-letni Markov oče in 41-letni So-pejev gospodar — Znana igralnica v Badnu pri Dunaju vzbuja v zadnjem času veliko pozornost. »Na vesti« ima že nad sto samoumo-rov igralcev, tudi v poslovanju so neke nered-noati. Odslej bo igralnico nadzirala država. —■ V aprilu dobi Celovec neposredno letalsko zvezo s Prago. — S 1. januarjem t 1. je štela dunajska radio-postaja 677.126 odjemalcev, od teh jih' je na Koroškem 17.522. — V Borovljah pogrešajo peka A. Kreuzmanna in njegovo ženo Lucijo. — Z avtom se je težko poškodoval mesar iz Vrbe Goričnik. Na ovinku pri celovškem prekopu je zadel ob steno nekega
BANKA BARUCH
13, RaevAHBcr. Pariš (9«)
Odpreniljis denm v fugosiavtto
najhitreje Ig po najboljšem dnevnem kuno. VrSi *»» bančne posle »ajkulantnoie
Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandlji in Luksem-burgu sprejemajo plačila n» nnše čekovne račun«. Mil,(IMA Ko 3064-64 Braltlle«. t>RAMUAt Ng I1I7-»J fuu. MLAff> DlMl Sr, IMR-M HM. IHfmt HiKStMRllR«! Sr r,M1 l,iu»i»k"nrj.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše tek. nakaznica
obslaneš, kadar bočeš, se lahko pelješ naprej, pa je vendar vse narejeno tako, kakor kolesje na uri. Na dveh kolesih se ie prvič vozil knežji gozdnr z Badonskega in po njem se je kolo kmalu udomačilo. Vendar tista kolesa še niso bila za ljudi pre-niehkili kosti, ker so se silno tresla. Amerlkanei so šele začeli delati kolesa z gumijevimi obroči. Moderno je poatalo kolo, katerega prednjo kolo je bilo mnogo višje od zadnjega. Zanj so že gradili tovarne. Vendar je bilo vozilo sila visoko in preteklo je še mnogo dosot-"'ij, da so prišli do sedanje pnevmatike, ki šele napravi vožnjo prijetno. Tako ima sedanje kota svojo 400-letno zgodo-za seboj, a je zato redi najbolj priljubljeno Prometno sredstvo.
ta časa v|atl.«aia aa-?Wre kraljice Elizabete ? bila navada, da so irne-" vsi moški pri jedi klo-na glavf N» parniku. Stara da-K .Gospod kapitan, ali » bih tako prijazni in bi '»i pomagali najti sobico? „ '„ne vea,te številke, M ~ po"bila sem
"iam (Uid0l'r<) <e 9P°mi: Pred oknoir^ svetilniLT1*'
oba psa okoli nje. »Na stražol« jima je ukazala Reka. Tedaj sta braka utihnila in se ulegla pred jelena na pesek. S tleskom jezika je poklicala Reka konja. Lahkotno se je zavihtela v sedlo, pokimala še enkrat deklici, ki je stala med vrtnimi vrati, in odjezdila.
Vilio se je vrnil s praznim lagvičem. Ko je ugledal jelena, je hotel stopiti bliže; toda psa sta mu renčaje pokazala zobe; prestrašen se je umaknil ir. zagodrnjal: »Huj, huj! To so res pravi Vacemanovi psi I Kar brž nad človeka!«
Med vrati mu je prišel Zigenot nasproti. Vilio je porinil lagvič pod hišno klop. »Gospod Vače se ti zahvaljuje za postrvi, in da pridi še danes gori k njemu.«
Ribič je osuplo pogledal. »Kaj neki hoče?«
Hlapec je zmignil z rameni. »Ne vem! A kaj dobrega, menim ne bo, je bil preveč prijazen. P".<ej mu, da bi mi ustregel, je dejal, povej mu, da bi mi bilo drago, če bi prišel še danes, je dejal. Stal sem in zijal.«
Zigenot se je nasmehnil. »To so seveda nenavadne besede pri njem. Tako da sem sam radoveden, kaj hoče.« Pomislil je. »Dobro, grem gor k njemu!« Potem je vprašal hlapca: »Ali je trava že spravljena?«
»Ze.«
»Potem bodi dovolj za danes.« Zigenot je pokimal in hotel oditi.
»Ali ne boš vzel orožja s seboj?« ga je vpraSal hlapec.
»Ga ne potrebujem. Imama pesti.«
Cez streho ribičeve hiše sta priplula dva divja laboda. Zigenot je čul šumenje njunih kril in se ozrl kvišku. »Ta dva prinašata grd viharlt Z očmi je šel za belobleščečima pticama in videl, da sta obkrožila jezerski ribnik in se spustila v ločje. Potem se je hitro odpravil
na pot. Pred ograjo je srečal dva Vacemanova hlapca, ki sta prišla s saniotežnim vozom po ubitega jelena.
Med obrežnim ločjem in ograjenim hribom se je vi©-kel ozek pas hoste, Zigenot ga je prekoračil in prišel do izvira Ahe; iz štirih širokih brun s pahnjena brv je pre-penjala šumečo vodo. Onstran je utonil zopet v gozd. Široko nadelana jezdna pot je v velikem ovinku vodila po hribu proti Vacemanoveniu domu; toda ribič ni krenil po tej cesti, temveč po ozki pešpoti, ki se je vila ob jezeru in držala do jase pod Falkenštajnom; čez skalo je bila od tod napeljana steza z ozkimi, v kamen vseka,-nimi stolbami in debelo vrvjo za oporo in prijemanje. Nad steno se je dvigalo iz zmede haloze gmotasto obzidje* in nizka vratca so vodila na grajsko dvorišče.
Ribič je hotel zaviti kvišku. Tedaj so se zgoraj odprla vratca; in Reka se je prikazala na skalni stoibi; jezdno obleko je bila odložila in je nosila belo krilo z rjavo vrhnjo haljo, obrobljeno z nežnim rumenkastim podvrat-nirn krznom kune zlatiee; navite lase je objemala mreža, tako da se je lepa [»nosna glava dvigala prosto iz ramen; na njeni desnici je sedel kragulj s kapico in drugi na njeni levi rami; urno se je spuščala, ne da bi se dotek-nila vrvi, po strmih stopnicah. Zigenot se je umaknil, da ne bi zapiral poti. Komaj opazno je nagnila glavo, ko je šla mimo njega.
Ribič jo zavil na kamnito pot; a že na prvi stopnici se je obrnil. »Reka!« Okrenila je lice in ga začudeno pogledala. »AH hočeš loviti s sokoli?« je vprašal, 3Dane« Se?«
»Sprašuj po svojih ribah! Kaj ti mar drugo?«
»Nič. Menim samo, nebo kaže na grdo nevihto.«
S hitrim pogledom se je ozrla kvišku po gosto s« podočih oblakih, ki jih je obrobljal krvavordeč blesk« »Ne bojim se je!«
»DOMOLJUB«, dne 17. februarja 1937___Stev. 7,
po domovin!
poslopja. Pri tem je nagel smrt na cesti zaposleni delavec Leblčnjg. - ■ Zred celovškim sodiščem se je zagovarjalo 15 fantov iz Tru-Senj in Važenberga. Obtoženi protidržavnega rova r jen ja, pripadali so tajni hitlerjanski organizaciji, so dobili 2 do 8 mesecev zapora. — V celovškem gledališču je nastopil neki Evald Aichholzer, ki nosi ponosni naslov železnega kralja. Pred občinstvom je zabijal z roko debele žeblje v desko, jih izruval z zobmi ko s kleščami, lomil železne palice i. dr. V poletju je vabljen na Angleško. — V Goričah pri Moliličah je umrl pos. žena Marija Sienčnik.
RUSIJA
s Svetovni kongrcsB brezbožnikov se je pričel v boljševiški Moskvi prav tisto nedeljo, ko se je v Manili na Filipinskem otočju kon-čaval svetovni ovharistični kogres. Kongres v Moskvi je sklenil ustanovitev brezbožniške in-♦ernacionale; mednarodnega fonda proti veri, nenjavanje skušenj v boju proti Bogu. Potekal je v geslu »vse cerkve sveta bomo zažgali«. To je komunistični in boljševiški odgovor na evangeljsko geslo »peklenska vrata je ne bodo premagala«. — Zamanj vaš trud, boijševiški pritlikavci!
DROBNE NOVICE
55 milijonov pezel podpore FrankOvi vladi sta dala bivši predsednik špansko vlade grof Romanes in vitez Palma.
Veliko protihomunistitno akcijo v Italiji je začela Cerkev.
52 procentov Judov je v francoski vladi, ki ji načeluje Jud Leon Blum.
4 m visok sneg je zapadel v Rusiji, zlasti na Kavkazu.
<f milijarde dinarjev podpore za poplav-ljonce je odobrila ameriška vlada.
Napravite red!
T* dni sem bli po opravkih v Zalogu. Ustavil a»m ee v neki gostilni, kjer sam zvedel marsikaj. V kratki dobi so imeli že pet požarov. Povsod je bilo nalašč iz hudobije zažgano. Peščica mlade-ničev, članov mane organizacije, dela nemir cele noči, zlasti ob sobotah in nedeljah. Hudodelci razbijajo šipe na javnih io zasebnih poslopjih in stra-hujejo vaščane na razna načine, taka da «8 proti njim še pričat nihče ne upa. V poznih nočnih urah se vračaio znani rogovileži pijani v vas; pojejo revolucionarne in druga pesmi, v katerih sramote javne osebe, zlasti duhovščino in celo gospoda bana. Poteptali so v blato že več svetih obcestnih znamenj in opetovano razbili šipe tudi na nekaterih kapelicah. V znani gostilni so neko noč med razbijanjem pohištva vrgli s »tea»» sto let staro razpelo, ki »o ga nekaj dni po žalostnem dogodku našli ljudje pri nekem kozolcu. Žafožaai z okolico žive v neprestanem strahu pred razbojniškimi dejanji peščice izgubljenih ljudi, ki jim starši <1 a jejo
potuho.
Iz raznih krajev
Reteče pri Skofji Loki. Danes pa Vam, g. ctred-nitk, povem eno na ušesa, ie glejte, d» se Va« dobro prime Naša vas se imenuje Reteče in ne Rateče, kakor ste zapisali v zadnjem »Domoljubu«. Vem, da se boste opravičili toda za take slučaje opravičilo ne drži. Le glejte, da v bodoče parite, «icer bomo pošteno zaropotali, če fra Vam nagaja tiskarski škrat, pa tega vrzite skozi okno v Ljubljanico, da ne bo zgage delal naši vasi. To opozorilo naj velja tudi vsem drugim, ki so v korespondenci z na&> vasjo. Pišejo naj Reteče, da ne bo neljubih pomot in zavlačevanja pri dostavi pošte. Zgodi se, da katero pismo včasih roma cel teden, predno pride do lastnika, to pa samo radi nepravilnega naslova. Piše naj »e torej edmole: Reteče pri Skotit Loki. — Zelo pogrešamo našega starega ptsmcmošo Ivana Jenka, ki že dalje časa leži bolan. Želimo nr,i skorajšnjega okrevanja, ker se je kot vesten piano-noša vsem zelo priljubil. — V pcfeJi 12. februarja
smo pokopali uglednega posestnika Lovrets Jenka iz Ciorenje vasi. Dočakal je visoko starost 82 let. Bil je vedno zdrav in do zadnjega, mladeniško čil.
V	gospodarskih ozirih je bil umerjenega mišljenja, v družbi pa jstko vesel ta prijazen mož. Želimo mu večno srečo onkraj grob«.
Blagovica, Letos preteče 150 let. odkar je Blagovica postala samostojna duhovnija. Ta izreden dogodek bomo proslavili e sv. mfsijonom, ki ga bosta vodila clva gospoda misijonarja-lazarista iz Ljubljane. Sv. misijon bo od 21. do 28. februarja. Da izprosimo misijonu božjega blagoslova, opravljamo sedaj v cerkvi in doma deveidnevnico na čast sv. Duhu. — 6. februarja amo pokopali Mar-kovšek Miha, posestnika iz Korp. Dolga tri leta ga je mučila toka bolezen — rak, ki jo je potrpežljivo prenašal. Naj počiva v miru! — Število naročnikov »Domoljuba« je letos zraslo za pet, tako da prihaja odslej 70 izvodov »Domoljuba« v našo župnijo. — Naše prosvetno društvo je preteklo nedeljo priredilo zanimivo in zabavno igro. Igralci In igralke so dobro rešili svoje vloge, nekateri kar izvrstno. Udeležba je bila prav lepa. Cujemo, da bomo v marcu imeli priliko videti na našem odru tudi šolsko mladino. Se že vnaprej veselimo.
Nova oselica. Iz Sovodnja je na lastno prošnjo . premeščen v Dobrepolje šol. upravitelj Ivan Tušar, rodom iz Cerkna na Primorskem. O. upravitelju se zahvaljujemo za uspeh na naši šoli, ker za časa njegove službe ie postala šola od ene v trirazred-mco In da se bo pričela graditi tUdI nova šola.
V	njegovi novi službi mu želimo mnogo uspeha,
Šmartno pri Litiji. Kmetijska nabavna in prodajna zadruga, r. z. z n. z. v Smartnem pri Litiji ima redni občni zbor dne 21. februarja po prvi maši v društvenem domu.
Metlika. Za občino Metlika okolica bodo volitve v nedeljo, 28. februarja. Povsod živahno ati-tirajo. Zares, novo življenje nastaja v naSi občini 1 Tudi j® že čas, da se popravijo krivice, ki nam Jih Je storil režim JNS. Sam! JNSarjl se dobro zavedajo, kaj pomenijo, tako da se ne upajo sestaviti lastne kandidatne liste, čeprav so pri prejšnjih volitvah s tako »večino« glasov zmagovali. Kandidatno listo .JRZ je sestavil povsod priljubljeni Nemanlč Jože iz Zelebeja, ki najbolj pozna
%> tlaufr - I. o..
»Ali je tako nevarno po cestah,« seže šejk sužnju v besedo, »da morate imeti ferman vašega sultanu zato, da se zavarujete proti roparjem?«
Suženj odgovori: »Ne, gospod, ti papirji ne odvrnejo nobenega tatu od nas, ampak so zaradi reda, da se povsod ve, koga ima človek pred seboj. No, župan je izkaznico preiskal in se pri doktorju v družbi pri kavi izrazil, da jo izkaznica sicer pravilno izstavljena od Berlina do Zelene Loke, da pa vendar ni vse v redu; zakaj mož je vendar nekoliko sumljiv. Župan je imel največji ugled v mestu, nf čuda, če so tujca odslej smatrali za sumljivo osebo. In način nje-govega življenj« ni mogel mojih rojakov odvrniti od tega mnenja. Tuji mož si je za nekaj zlatnikov najel celo hišo, ki je bila doslej prazna, dal si je pripeljati vanjo cel voz čudnega orodja, kakor peči, umetna ognjišča, velike topilne lonce in podobno, in je žive! odslej popolnoma sam zase. Se celo kuhal ai je sam; živa duša ni prišla v njegovo hišo razen starega moža iz Zelene Loke, ki ga je moral oskrbovat! r kmliom, mesom in sočivjem. Toda tudi ta je smel priti le v vežo in t»m je tuji mož prevzel, kar mu je bil nakupil.
Bil sem deček desetih let, ko jo prišel mož v moje rodno mesto, in še dnnea s« spominjam, kakor bi se bilo včeraj zgodilo, kakšen nemir je ta mož povzročil v mestecu. Popoldne ni zahajal kakor drugi možje na kegljišče, zvečer ni zahajal v gostilno, da bi »o kakor ostali pri pipi tobaka razgovarjal o novicah. Zastonj so ga vabili po vrsti župan, mestni sodnik, »dravnik in župnik na obed ali kavo, vselej se je dal oprostiti.
Zato so ga imeli eni za norega, drugi za Židu, tretji so sveto zatrjevali, da je čarovnik- Bil sem osemnajst, dvajset let star in Se vedno so v mestu imenovali moža tujega gospoda.
Nekega dne so prišli v mesto ljudje s tujimi živalmi. Je to postopaglta druhal, ki ima kamelo, ki se zna prikloniti, medveda, ki pleše, nekaj psov in opic, ki v človeških oblekah smešno nastopajo in vsakovrstne umetelnosti izvršujejo. T! ljudje gredo navadno skozi mesto, obstajajo na križpotih in trgih, delajo z malim bobnom in piščalko slabo donečo glasbo, ob kateri njihova družba pleše in skače, in potem pobirajo d ena t po hišah. Družba pa, ki se je to pot pojavila v Žetoni Loki, se je postavila z velikanskim orangutanom, ki je bi! velik skoraj kakor človek, hodil je po dveh nogah in zna! vsakovrstne lično umetnije izvrševati. Ta pasja in opičja gluma je prišla tudi pred hišo tujega gospoda. Ko sta zadonela bobeu in piščalka, se je prikazal sprva ves nejevoijen w, temnimi, od skarosti slepimi okni. Kmalu pa se mu je lice svedrilo, gledal je skozi okno, čemur so s? vsi čudili, in se prisrčno smejal orangutanovim umetnostim. Dal je celo za glumo tako velik srebrnjak, da je vse mesto o tem govorilo.
Drugo jufro je šla družba z živalmi naprej. Kamela je morala nositi mnogo košar, v katerih so psi in opice prav udobno sedeli, gonjači pa in velika opica so šli za kamelo. Komaj pa je preteklo nekaj ur, kar so imeli mestna vrata aa seboj, je poslal tuji gospod na pošto, zahteval v veliko začudenje poštarjevo izreden poštni voz in se peljal skozi ista vrata po poti, po kateri so šlo živali. Vse mestece se je jezilo, da se ni moglo izvedeti, kam je odpotoval. Bila je žo
RAZNO
Statist. »Mamica, kaj pa le to statist?« — »Statisti so ljudje, k! samo igrajo svoje vloge, pa ne
tovore.« — »Torej je tu-I naš papa statist.«
Koristna knjiga. Mlada žena: Cltam knjigo, ki bo zelo vplivala na najino zakonsko srečo. — Mož: Ali je kuharska knjiga?
H.'še postavljajo v t dneva. V Karpatski Hu-slji se nahajajo ogromne skupine bukovih gozdov, ki bodo odslej služile svojevrstni graubeni zasnovi. Ceškl inženjerji so izdelali načrt malih hiuM iz betonskega ogrodja in lmpregnovanih bukovib kvadrov. Kvadre bodo drvarji pripravljali neposredno v gozdovih, tndi okna in vrata bodo izdelovali tesarji po enotnem načrtu v svojih delavnicah. Tako je mogoče hišice, Id obstojajo iz StirlB sob, kuhinje iu verande, postaviti v enem dnevu. Stroški zanje znašajo po dosedanjih proračunih do 40.000 Din.
Tlakoiner sveta «® o!0-ki Aiorl. Odkar radio-postaje In listi oddajaj« vremenska poročila, vedno spat čujemo ime Azor-
potrebe naše siromašne Bele Krajine. Njegovo kandidatno listo je sodišče že potrdilo. Ljudje mu zaupajo in dobro poznajo ljudi, bi ee skrivajo pod tako svano »Gospodarsko listo«. Sestavljanje kandidatne liste jim ne gre od rok. Saj v posameznih vaseh ne morejo iztakniti niti enega volivca, še manj pa odbornika. Mogoče se jim bo vendar posrečilo sestavili kandidatno listo, ko so se zvezali i bivšimi JNSarji. Našim ljudem je pa na srcu red in poštenje na občini in pravo slovenstvo Belo Krajino, kar bodo pred vsem svetom poka-iali 28. februarja.
Raka pri Krškem. »Sv. Valentin, prvi pomla-din; zdaj vsaka emet uničuje sneg,« pravijo ljudje. Torej se ni več bati prehude zime. Sicer smo jo pa tudi dosedaj »pretolkli« brez prevelikega mraza. Sanenec, ki je držal teden dni, je prav prišel onim, ki imajo vožnjo v krajih, kamor se v tej dobi ni pokazati z vozom. — Celo jato divjih gosi je bilo videti v zadnjih dneh krog nas. Bog zna, od kod so priletele. — Marsikje zopet prav pridno »rigalajo« za nove vinograde. Le žal, da so časi, ko se je vinska kapljica dala primerno raovfiti, minula.
Smihel pri Novem mostu. Igri »Vse naše« in »Lesena peč«, ki so jo vprizorili igralci in igralke Prosvetnega društva in »Fantovskega odseka« na Slatniku, je privabila na pustno nedeljo polno dvorano gledalcev, ki so se zabavali, da je bilo kaj. Vse so ponovili na pustni torek. Za naprej pa se pripravljajo na igro resne in vzgojne vsebine. Le tako naprej k pravi izobrazbi I
1'ungert v Temeniški dolini. Žalostno so zvonovi oznanjali smrt nepričakovano umrlega posestnika Jožeta Orožnika. V nedeljo, 31. januarja, ko je praznoval 90 letnico svojega rojstva, se je še radoval najboljšega zdravja. Na svečnico pa je spodrsnil v veži iu že naslednjega dne je pokrepčan s sv. popotnico odšel v večnost. Kljub svojim častitljivim letom jo bil izredno svež in šegav, da je bil vsak, kdor ga je poznal, uverjen, da bo dobri mož praznoval še nekateri rojstni dan. Imel je izboren spomin ln rad se je spominjal minulih dogodkov. Pokojni je bil blaga duša in obče priljubljen. Dolgo vrsto let je županoval občini Vel. Gaber in storil občanom veliko dobrega. Sam je bil vzoren gospodar in je njegova kmetija svojčas slovela daleč naokrog. Bil je odprtih rok za vsakogar, ki se je nanj obrnil in je veliko daroval tudi za cerkve. V marsikatero so >ri51i zvonovi z njegovim velikodušnim prispevam, 5e prav posebno pa se je spomnil cerkve v Vel. Gabru in romarske na Zaplazu, sa kateri je
darova! obilo lesa. Množica ljudi, ki 30 prihiteli, da ga pospremijo na njegovi zadnji poti, je bila najboljši dokaa velike priljubljenosti, ki jo je po-kojni užival. Zapustil je poleg žene edinega sina, ki je dosegel visok položaj drž. pravdnika v Novem mestu in pa tri že omožene hčere, katerih ena gospodari na domu. Naj blagemu pokojniku Vsemogočni obilo poplača dobrote, bi jib je tako srčno rad izkazoval.
Žalna. Preteklo nedeljo smo imeli pri nas lepo slovesnost. Janez in Katarina Fink sta obhajala zlato poroko. Za to priliko so se zbrali okrog slav-ljeucev njuni sinovi m hč®re s svojimi otroki, 32 vseh skupaj. Ob desetih je bila posebna maša, pri kateri so vsi Finkovi pristopili k sv. obhajilu im ga darovali za onadva, ki sta jih tako dobro vzgo-
jila in preskrbela. Popoldne «o priredili doma majhno slovesnost, katere se je udeležil tudi g. župnik, ki je dal s svojo navzočnostjo g. Fiuku priznanje, ki niu gre. Kajti takih mož, kot je cm, je malo. Nikoli ni gledal samo na svojo korist, ampak je vedno priskočil na pooioč, kjerkoli, je mogel. Do nedavnega je bil občinski svetovalec, pa že sedaj, ko sc j« zaradi starosti nekoliko umaknil iz javnega življenja, s svojo bogato izkušnjo mnogo pomaga. Saj se ljudje celo v zasebnih stiskah m potrebah zatekajo k njemu. Ostal je odločno katoliški' trtož, ves čss ie naročnik »Domoljuba« in Mohorjeve družbe. Veliko dobrega je storil za evotofaro kot zastopnik Vzajemne zavarovalnice, kar' je že nad 30 let. Mati Katarina pa mu je s svojo pridnostjo m molitvijo stala krepko ob strani. Ob zjatem jubileju želimo, naj ju Bog ohrani še mnogo leti Živela!
Smihel pri Novem mesta. Naša občina Smihel-Stopiče je največja — vsaj na Dolenjskem — pa je še premajhna, da bi mogla imeti svojo pisarno doma; v sosedni občini — v Novem mestu jo imamo. AH ni že to imenitno! še bolj imenitne so naše šole. Imamo jih v fari toliko, da jim človek še imena ne ve. OtroSki vrtec, štiri osnovno šole, dekliško meščansko, privatno trgovsko, gospodinjsko in kmetijsko na Grmu — samo še univerze nam manjka. Pa So imenitnejše je to: Na deški šoli v šmiliolu smo lansko leto imeli aa dobrih 130 otrok z veroučiteljem 8 učnih moči, na M. Slatniku pa za 200 otrok dva! Let03 imamo pa za 200 otrok v Birčni vasi 3 zdrave, pri no-sedovih onstran Krke pa urnetao »klanfajo* razrede, da morejo vse učiteljstvo zaposliti. Vero-učitelja sta pa za vse šole dva — župnik in kaplan — ki sta za svojih 48 ur šole kot dva občinska reveža odvisna od milosti vsakokratnega gospoda župana. Pa smo tudi »duhovski« dovolj: imamo šolske sestre, ki skrbijo za naše otroke, imamo usmiljene brate, ki skrbijo za naše bolnike, in še očete frančiškane, pri katerih išče duš-ne hrane polovica naše fare. Pa smo tudi »ciganski« dovolj — saj ima menda 300 ciganov domovinsko pravico pri nas. A napredni smo kljub ternul Imamo elektriko, ki sveti zmeraj, kadar ni kakega »defekta«; tudi naše »ulice« so čez dan razsvetljene, ponoči pa edina svetilka pred cerkvijo letos stalno — spi. Baje so žarnico cigani ukradli, da si bodo v hosii svetili z ujo in »čike« prižigali. A najbolj imenitna je pa naša pošta, prav za prav, ne »naša« — saj mi je še nimamo ne. Ker smo predmestje, nas Novo mesto s njo zaklada. In tam imajo črno na belem, da se pošta v Smihel dostavlja vsak dan, vsi šmihelčani pa vemo, da smo jo do zadnjega časa dobivali le vsak drug dan, zdaj po sploh nič več ne. Ce se pritožimo na poštno direkcijo, nam odgovorijo uradno, da imamo dnevno pošto; to vedo prav dobro, ker je tako zapisano, mi moramo pa sami hoditi na pošto — tudi vsak dan, če hočemo brati dnevnike, ki jih ni tako malo pri nas. Pa še bolj imenitno ie to, da pismonoša, ki po mestu dvakrat na dan dostavlja pošto, pride prav do Šmihela; pri Znancu bi stopil samo čez Težki potok, pa bi v šmi-helu tudi imeli dnevno dostavo. A niso tega krivi pisraonoše, saj se nam ti kar smilijo, ko kakor mule nosijo svoja težke torbe, posebno zdaj, ko je »Domoljub« toliko »mladih dobil«. Le premalo jih je. Mesta so prazna, prošnj® vložene, prosilci komaj čakajo — a odgovora nobenega. O ti uboga Dolenjska, zmeraj si po mačehovsko oskrbljen«!
ikih otokov, ki se nahajajo zahodno od Španije 5 Atlantskem oceanu. So sredi morskih tokov, katerih vpliv na evropwko ameriško vreme je fnano dejstvo. Na štirih len otokov, ki so portu-jalsta last, se nahajajo »oderne vremenske opa-»vahiice, ki dajejo svoja orofti 1 a na vse strani sve-Poročila sprejemajo ' j® in letala, sportaiki " "letniki, in se po njih "Bojo. Neurje ali son-£ »i »e nahaja nad otoč-l".1' ,«» navadno pojavi M dvp pozneje v Ev-/n Ameriki. Tako so
li i ,'iekH vrste dajate-dobrega slabega 'emena svetovoma Sa »odu in zahodu. Uradno se ni rodil. V «"?> živi 22 letni mla-X:, ka,ereša uradno v , .Postave ni. Rodil .J« Kot sinko revnih §Wt ,v, nekeiTI london-S hotelu. Starši so po-ivi 1 Vgovo rojstvo pri-
tili t,!!!, 80 Prl"iavo opu-ra Ji 1 P° Povratku v I0'0 >e redno
' »o dognaii, da ga tri-«a svetu ne Sodijo *z"»m,h. še večje iti V* 60 se noiavilf. V« c.
',!?.,se pojavile, ko so »clike oglase v -
an-
noč, ko je tuji gospod zopet dospel v vozu prod vrata. V vozu pa je sedela Se neka oseba, ki je imela klobuk potlačen globoko doli na obraz, usta in ušesa pa so ji bila povezana s svilenim robcem. Pisar pri mestnih vratih je smatral za svojo dolžnost, da drugega tujca nagovori in ga prosi za njegovo izkaznico; ta pa je odgovoril prav surovo s tem, da je godrnjal v popolnoma nerazumljivem jeziku. *
»Moj nečak je,« veli tuji gospod prijazno pisarju pri mestnih vratih in mu stisne pri tem nekaj srebrnih novcev v roko; »moj nečak je in razume doslej le malo nemški. Pravkar je v svojem narečju malo klel, da sva se morala tukaj ustaviti.«
»No, če je pa vaš nečak,« odgovori pisar pri mestnih vratih, »gre lahko v mesto brez izkaznice. Brez dvoma bo pri vas stanoval?«
»Seveda,* pritrdi tujec, »in najbrž bo dlje časa tukaj bival.«
Pisar pri mestnih vratih ni nič več ugovarjal in tuji gospod in njegov nečak sta se peljala v mestece, Župan in vse mesto pa seveda niso bili posebno zadovoljni s pisarjem pri mestnih vratih. Vsaj nekaj besed naj bi si bil zapomnil iz nečakovega jezika. Iz tega bi bili potem lahko izvedeli, kakšen rojak je on in stric. Pisar pri mestnih vratih pa je zatrjeval, da ni bilo ne francosko ne italijansko, pač pa je zvenelo široko kakor angleško, in če se ne moti, je dajal mladi gospod: »God dam!« Tako je pomagal pisar pri mestnih vratih sebi iz zadrege in mlademu možu do imena. Zakaj zdaj se je govorilo v mestecu le o mladem Angležu.
Pa tudi mladi Anglež se ni dal videti ne na kegljišču ne v pivnici; pač pa je dal na drug način
često, dn je iz sicer tiho hiše tujčeve prihajalo strašno vpitje in vrišč, da so ljudje trumoma obstajali pred ljudem mnogo opraviti. — Dogajalo se je namre8 hišo in gori gledali. Videli so mladega Angleža, kako je, oblečen v rdeč frak in zelene hlače, z razmrSenimi lastni in strašnim obrazom neverjetno hitro divja! ob oknih sem ter tja skozi vse sobe; stari tujec pa j« tekal za njim v rdeči nočiii halji, s kratkim bičem v roki, ga često zgrešil, vendar pa se je nekatorikrat zdelo množici na cesti, da je moral mladca doseči; zakaj slišali bo se tožni giasovi bojazni in cela ploha pokajočih udarcev biča. To grozovito ravnanje s tujim mladim možem je vzbudilo pri ženah v mestecu tako živahno sočustvovanje, da šo slednjič pripravile župana do tega, da se je za stvar zavzel. Pisal je tujemu gospodu pisemce, v katerem mu je njegovo neprimerno ravnanje z nečakom 8 precej trdimi Izrazi očital in mu zagrozil, da & se bodo Se dlje odigravali taki prizori, bo vzel miadega moža v svojo posebno zaščito.
Kako pa se jo župan začudil, ko jo stopil tujec sam, prvič po desetih letih, v njegovo sobo. Stari gospod je opravičil svoje ravnanje s tem, da so ga za to posebej pooblastili mladeničevi starši, ki so mu ga izročili v vzgojo; da je sicer razumen, spreten dečko, je dejal, le jezikov se zelo težko uči; njegova iskrena želja je, da bi naučil nečaka prav gladko govoriti nemško. Bad bi ga namreč pozneje uvedel v družbo v Zeleni Loki; vendar pa mu gre nemški jezik tako težko v glavo, da često ne more storiti nič boljšega, kakor da ga pošteno pretepe. Zupana je to g pridom utešilo, svetoval je starcu, naj bo zmeren; zvečer pa jo pri pivu pripovedoval, da jo redko naletel na taka
— To so naSe imenitnosti. Pa jih jo Se, Se ne, jib pa sami naredimo. Zdaj je največja skrb vseh, ki se radi drgnejo tam, kjer jih nič ne srbi, kam je Slo 1000 Din, ki jih je uprava »Domoljuba« poslala naSi tari Pa ne pomislijo, da je ta denar že v njihovih žepih, ker je Prosvetno društvo zanje plačevalo 3 do 5 Din pa še več pri vsakem novem naročniku, samo da bo kaj branja pri hiši.
Leskovica. Dne 9 februarja je umrla v Stu-dorju po kratki in mučni bolezni poseslnikova žena Klemenčič Terezija v starosti 55 let. Zapušča tri dorasle sinove in moža, dobrega gospodarja in očeta, ki je skrbel, da so se otroci skrbno vzgojili ln so mu zdaj v tolažbo ob težki Izgubi ljubljene žene. Pogreb se je vršil ob veliki udeležbi tara-nov in sorodnikov. Kakor je bila doma zvesta žena in skrbna mati, tako je bila dobra tudi za druge In je vsakemu rada pomagala v potrebi. Nepozabni materi večni mir, žalujoči družini pa naše sožalje.
Horjul. Zelo aas je razveselila novica, da gmo Horjulci dosegli pri »Domoljubovem« tekmovanju deseto mesto. Ta uspeh je toliko večji, če pomislimo, da je Horjul župnija, ki ima samo 1400 ljudi, in da je bil odstotek »Domoljubovih« naročnikov že dosedaj velik — nad 10%. Manj smo bili pa veseli nagrade- 100 knjig. To ie lepa, zelo lepa ro5, — ali Horjulci bi radi denar. Ne zaradi lakomnosti, ne I Temveč mi zidamo Prosvetni dom. Vsak dinar obrnemo za dom. Tudi nekaj sto dinarjev nagrade bi nam kaj prav prišlo. Ako jo torej kako društvo, ki mu je bila priso-jena denarna nagrada, pripravljeno zamenjati jo ca knjige, mu bomo v Horjulu kar hvaležni. Se veliko bolj bomo pa hvaležni morebitnim dobrotnikom, ki bi velikodušno hotel! kaj darovati za naS Prosvetni dom. — Še nekaj: V soboto, dne 20. februarja -bo pri okrožnem sodišču v Ljubljani kaj zanimiva kazenska razprava. Ozadje te razprave tvorijo horjulsk! Prosvetni dom in ovire, ki ao se mu delale pred štirimi leti.
Sveta Gora pri Litiji. V nedeljo, dne 21. februarja po deseti maši bo v društveni dvorani na Sveti Gori letni redni občni zbor naše JRZ. Govoril bo predsednik okrajne organizacije JRZ, župan Hinko Lebinger. Obenem bodo volitve novega odbora. Vabimo vse pristaše na občni zbor.
Velosovo. Dne 8. januarja se je iu otvorila farna knjižnica, ki Ima nekaj nad 400 knjig. Vso je podaril bivši g. župnik duh. svetnik Josip Bre-iar. S prispevki dobrih ljudi smo kupili omaro
IZ ŽIVLJENJA KMEČKIH
Redni letni občni zbor delegatov
Vodstvo Kmečke zveze v Ljubljani je na svoji seji, dne 12. t. m. sklenilo, da se vrši redni letni občni zbor delegatov v nedeljo, dne 7. marca v Ljubljani. Dnevni red in kraj, kjer se bo občni zbor vršil bomo objavili kasneje.
V smislu pravil Kmečke zveze tvorijo občni zbor člani glavnega odbora, pregledniki računov, predsedniki in tajniki okrajnih in okrožnih odborov ter delegati krajevnih kmečkih zve«. Ti po-šlieio od vsakih začetih 50 članov po enega delegata, ki ga določi njen odbor in prijavi vsaj oeem dni preje glavnemu odboru. Mi smo za olajšanje teh prijav v vprašalnih polah postavili posebno rubriko za te delegate. Mnogo krajevnih kmečkih zvez teh vprašalnih pol še m vrnilo. Z ozirom n« kratek čas do občnega zbora pozivamo vse, ki tega še niso storili, da takoj pošljejo prijave svojih delegatov. Oni, katerim vprašalnih pol nismo dostavili na? sporočijo v običajnem dopisu. Ko bomo imeli vse delegate prijavljene, bomo poslali vsem krajevnim edinicam toliko vstopnic, kolikor jim na
in dali vezati knjige. Mladina se precej zanima za dobro berilo. Vsako nedeljo popoldne je knjižnica na razpolago, da oddaja knjige. — Vpeljan je tudi fantovski odsek, ki ima ob sredah zvečer svoje sestanke. Vedno več fantov prihaja k sestankom, Sn sami fantje se trudijo, da bi pri sestankih kaj povedali, kar so zanimivega in poučnega brali v raznih listih. V sredo, dne 10. febr, so prišli na sestanek fantje prosvetnega društva iz Cerkelj, kar je bilo domačim v veliko vzpodbudo. — Neka posebnost tukajšstjega kraja je domača obrt, da se pečejo v zimskilr-mesecih preste. V vasi Adergas se ta obrt izvršuje v dveh hišah. Ljudsko izročilo pravi, da so se domačini naučili peči preste od nun dominikank, ki so pred dobrimi 100 leti bivale v tukajšnjem samostanu. Pri obeh hišah Imajo naprošene nosače in raznašalke, ki po vsem Gorenjskem nosijo to pecivo. Zato velesovske preste Blove daleč naokrog in jih ljudje radi kupujejo.
število članstva pripada. S to vstopnico se bo vsak legitimiral pri vstopu v dvorano. Da se bo vsa prijava mogla pravočasno in v redu izpeljati, prosimo, da s prijavami ne čakajo.
Obenem * občnim zborom se bo nekoliko po. zneje vršilo kmečko zborovanje, na katere ni bodo govorili trije kmečki govorniki. Za to zborovalo so vabljeni vsi člani Kmečke zveze, zlasti oni iz bližine Ljubljane. Poskušali bomo dobiti četrtiusko vožnjo, tako, da bo vsem omogočeno udeležiti se tega zborovanja. Tudi o tem bomo pravočasno ob-vestili vse.
Kmetje, pripravite se na ta dan. Prvi redni "občili zbor Kmečke zveze je to. Pokažite, da se vas je v kratkem času obstoja zbrata velika armada pod okriljem Kmečke zveze. Dokažite, da se zavedate važnosti svojega stanu in da imate volio delati za zboljšanje svojega položaja. NobeneJ« delegata ne sme manjkati ua občnem zboru, ca zborovanje pa pridite vsi, ki niste preobloženi 2 delom.
Tečaj Okrajne kmečke zveze Ljubljana-okolica
Kot smo že objavili v zadaji številka »Domoljuba« je Okrajna ICmečka zveza za okraj Liublia* na-okolica priredila v soboto, dne 13. t. m. enodnevni tečaj. Tečaj se je vršil v Rokodelskem domu, kjer ie bila dvorana ce! dan nabito polna. Poleg odbornikov krajevnih edini c se ie tega tečaja udeležilo tudi mnogo drugih članov, po Ste* viha preko 150. Tečaj je vsestransko zadovoljivo uspel, saj so dobili tečajniki jasne vpoglede v mir-sikatero važno vprašanje in organizatorno delo. Na programu je bilo osem predavanj, ki « se vsa v redu tzvirSila. Teta; je po zaslugi ig. predavatelje* dosegel svoj namen, za kar se jim na tem mestu najlepše zahvaljujemo in želimo, da bi s svojim strokovnim znanjem priskočili na pomoč tudi za naprej ias ostali naklonjeni našemu delu, kot do sedaj.
Vse tečajnike pa prosimo, da znanje, ki so J« pridobili na tečaju ne pustijo v nemar, ampak, ds ga s svojim lastnim delom izpopolnjujejo, zlasti pa,
razumnega, vljudnega moža, kakor je tujec, »Le Skoda,« Je pristavil, »da tako malo zahaja v družbo; vendar mislim, da kadar se njegov nečak nekoliko navadi nemški, bo češče posečal moje krožke.«
Po tem dogodku se je mnenje v mestecu popolnoma spremenilo. Tujca so imeli za vljudnega moža, želeli so ga pobliže spoznati in zdelo se jim je popolnoma v redu, če se je sem ter tja v pusti hiši oglasilo grozovito vpitje. »Nečaka poučuje v nemščini,« so dejali Zelenoločani in niso več postajali pred h i So. Cez približno četrt leta je bil menda pouk v nemščini končan, zakaj starec je zdaj pričel nekaj drugega. Živel je v mestu star, bolehen Francoz, H J® mlade ljudi poučeval v plesu; tega je dal tujec k sebi poklicati in mu je dejal, da ho?e svojemu nečaku oskrbeti pouk v plesu i umetnosti. Namignil mu je, da je nečak sicer zelo dobre glave, a kar se tiče plesa, nekoliko svojeglaven; prej se je namreč učil plesati pri nekem drugem mojstru, kjer se je moral tako čudno obračati, da seveda ne more v družbi nastopiti; nečak pa si vprav zaradi tega domišlja, da je velik plesalec, čeprav nima njegov plee niti najmanjge podobnosti s valčkom ali galopom — so to plesi, ki jih plešejo v moji domovini, o gospod — še eelo z ekosezo ali Iransezo ne. Sicer pa mu Je obljubil, da mu plača uro po tolarju, in plesni učitelj je bil z veseljem pripravljen prevzeti pouk svojeglavnega gojenca.
Ni je bilo bolj čudne stvari na svetu kakor te plesne ure, tako je zatrjeval Francoz pod roko. Nečak, precej velik, vitek, mlad mož, ki je imel le nekoliko prekratke noge, se je prikazal v rdečem fraku, lepo počesan, v širokih zelenih hlačah in svetlih rokavicah. Govoril Je malo in s tujim naglasom in je bil sprva priljuden in spreten; potel pa jo često nenadoma prešel v smešne skoke, plesal najdrznejše obra-
te, pri čemer Je delal navzkrižne skoke, tako da se je plesnemu učitelju kar vrtelo v glavi; če ga je hotel zavrniti, je potegnil lične plesne čevlje z nog, jih vrgel Francozu na glavo in kobacal njito po vseh štirih po sobi okoli. Kadar je nastal tak hrup, je stari gepod nato nenadoma prišel v obširni rdeči nočni ha.Ji s kapo iz zlatega papirja na glavi iz svoje sobe in kratki bič je precej nemilo zažvižgal po nečakovih plečih. Nečak ie pričel nato strašno tuliti, skakal po mizah in visokih omarah, se pognal celo po križih v oknu navzgor in govoril tuj, čuden jezik. Starec v rdeči nočni halji pa ae ni dal motiti, zgrabil ga je za nogo, ga potegnil doli, ga premikastil in mu nato z zapono pritegnil ovratnico, nakar je postal vedno zopet priljuden in dostojen in se je plesna ura brez motnjave nadaljevala.
Ko pa ie plesni mojster »vojega gojenca toliko izuril, da se je mogla pri url uporabljati godba, je ibl nečak kakor izpremenjen." Plesni mojster je potem predstavljal damo, potem ko ga je stari gospod oblekel v svilena ženska krila in mu nadel vzhodnoindijaki šal; nečak ga je pozval in začel nato z njim plesati in se vrteti. A bil je neutrudljiv, divji plesalec, ki ni izpustil mojstra iz svojih dolgih rok; naj ie tudi stokal In kričat, moral je plesati, dokler se ni onemogel zgrudil, ali dokler ni mestnemu muziku odrevenela roka pri goslih. Plesnega učitelja so te učne uro spravile skoraj pod zemljo, a tolar, ki ga je dobil vsaki-krat pravilno izplačanega, in dobro vino, s katerim mu je starec postregel, vse to je napravilo, da je vedno zopet prišel, četudi je bil dan poprej trdno sklenil, da ne bo šel več v zapuščeno hišo.
* Stari gospod je najel mestnega rnuzika, ki se je moral v dvorani zapuščene hiše vsestl na miza.
gleških listih morali za« znati, da sta umrla tudi duhovnik in zdravnik, ki sta pred 22 leti prisostvovala rojstvu in krstu. Po zakonih za mladega moia ai pomoči in moral bo sam predsednik francoske republike izdati ukrep, da je mladi mož na svetu ra pristojen v Francijo.
Moderna pripovedka. V Atenah se ie nedavno poročila iraška prmcezitil« Acha z vratarjem nekega hotela. Na svojem letovanju ie bivata v hotelu, kjer je bil mlad Grk za vra: farja. Zaljubila se je vaal in ker se jt je on odmika!, ga je sama zaprosila M roko. Končno je pristal™ na tihem um je izvršila v neki atenski cerki poroka, Ko je njena sest" izvedela o možitvi svo]e sestre s preprostim vratarjem, je napela vse strune, da poroko razveljavi. Celo dv» poslanika s.a » njenem imenu posredovala pri grški oblasti » razveljavljanje, a insta segla ničesar, ker se j« temu branila princezfflfc Končno je vmes pose«« sam iraški kralj m P°v. bil nečakinjo doniov^ « tudi njemu se je uprla ™ se odpeljala s svojim nr žem v Italijo na ženitveno potovanje.
<U z »jim pomagajo onim, ki niso imeli prilik« slišati ta predavanja. Naj bo vsaika beseda, ki j« bila Izgovorjena a« tsčaju dobro nem« in vzpodbuda k telu in stanovski skupnosti, da bomo čimprej* dosegli ouc, za kar «c borimo.
Priredit*® krojevmii Kmečkih zvezi
Usfessssvjji občni zbor je imela v nedeljo krajevna Kmečka zveza v Črnomlju. Glavni odbor je zaklepu! pe*aoč,wk okrajnega referenta g. Stare. Z usdjtacvHvijo te edinice je Kmečka zveza izpeljana »koto v vaeh občinah črnomeljskega okraja. V kratkem «e ustanovi tudi Okrajni odbor.
Tečaje ms imele v nedeljo krajevne Kmečke sveze v Horjulu nad Vrhniko m Sv. Ana v Slov. goricah,
V nedeljo, dne 21. februarja:
Ustanovni občni >:bor krajevne Kmečke zveze v Naklem pri Kranju;
redni občili zbor Krajevna edinica na Vrhniki; kmečko zborovanje v Nevljah pri Kamniku in Bohinjski Sredaji vasi;
enodneven tedaj okrajne Kmečke zveze za novomeSki okraj.
★
Pretekli teden smo poslali okrožnico nekaterim javnim kmečkim delavcem e prošnjo, da se pozanimajo za ustanovitev Kmečko sveže v svojem kraju. Tudi s tega mesta proeimo, da nam takoj sporočijo, kaj ®o napravili za ustanovitev in v koliko je pripravljeno za potrditev pravil. Če kdo rabi Še kakšna navodila, naj se obrne na pisarno Kmečke zveze v Ljubljani.
Tečaj krajevne Kmečke zveze v Ljubnem.
Visoko gori, precej osamljen zaradi oddaljenosti od centrov stoji trg Ljubno, pa je vendar društveno življenje precej živahno. Malo poročil in novic čltam« o iem kraju, je pa zaradi svojevrstnega udejstvovanja tamošnjih prebivalcev telo tanimivo, »Flosarje« se gredo po večini, ker je to ajitiov kruh, dasi precej težak. Zavedajo pa 6e, da eo kmetje in da tudi oni potrebujejo svojo stamov-organizacijo. Kmečka zvezi, Iti je bila ustanovljena femed prvih v gornjegrajskera okraju živahno deluje, saj jo vodi njen požrtvovalni načel-A Ž- Tesovnik, ki je za svojo krajevno edinico pridobil obilno članstva. S pomočjo g, upravitelja Šele |e'organiziral večdnevni tečaj, na katerega prano prihajajo člani iz najoddaljenejših krajev. Deloma predavata sama o kmečkih strokovnih "prašanjili. v nedeljo pa je govoril tajnik Kmečke
zveze, ki jim je razložil glavni namen Kmečke zveze ia delo, hi «ri gir, jo stavila za svojo nalogo. Doto.levil se fe tudi vprašanja o blagovnem zadružništvu in razložil, da js v tem edina pa najbolj uspešna rešitev za kmečko gospodarstvo. Po-udaijal je, da manjka našemu kmetu stanovske zavesti in čuta sa slettpoost, kar je v veliki mera krivo, da je kraet danes na tako slabem položaju. V organizaciji je moč, z njo se more doseči tisto, kaff se posamezniku ne pcereči ia da v prav v današnjih časih močna stanovska organizacija zalo potrebna. Navdušeni so bili zboroval« za Kmečko ZV82J0, spoznali so, da je v njej torišče za izaaža-nje težav in da se bo samo z njo moglo priboriti kmečko ljudstvo jwavic, ki mu gredo.
NAZNANILA
n Duhovne vaje za dekleta bodo v Mali loki od 6. do 10. marca. Z duhovnimi vajami so boste najlepše pripravile na velikonočne praznike. Pri-
§laste se takoj kar po dopisnici na naslov: Dom rezmadežne, Mala Loka pri Ihanu, p. Domžale.
k »Slovenski mlekarski list«, glasilo zveze mlekarskih zadrug v Ljubljani, priobčuje v drugi letošnji številki zanimiv uvodnik »Mlekarstvo in novi banovinski proračun«. List, ki izhaja mesečno in stane letno 18 Din, priporočamo vsem, ki se zanimajo za mlekarstvo, za to važno »panogo slovenskega gospodarstva.
k gpargelj. Pod tem naslovom je napisal znani strokovnjak Josip štrekelj knjižico, ki govori: 1. O špargljih v obče. 2. O semenu in setvi. 3. O pripravi za nasau. 4. O sajenju. 5. O nabiranju špargljev. 6. O gnojenju. 7. O poletnem oskrbovanju nasadov. 8. O medeetvl. 9. O siljenju šparglja. 10 O škodljivcih. — Knjižica stane samo 4 Din in se naroča pri zgoraj navedenem pisatelju v Ljubljani, Zvonarska ulica 11.
k Izseljenski koledar za leto 1937 je izšel. Dobite ga pri Rafaelovi družbi v Ljubljani za ceno 20 dinarjev. Skrb za stotisoče naših izseljencev ne sme biti nikdar končana. Gre za naše brate, za našo kri, katere naj ohranimo v živi zvezi z domovino. Temu namenu služi tudi ta koledar, ki ima pestro, kori«tuo in zelo poučno vsebino. Poleg temeljitih člankov o izseljenskem vprašanju in leposlovnih prispevkov vsebuje koladar tudi predra-
f'ccen pregled organizacij in ustaaov, ki so v alerš nikoli rtrezi z našim« izseljenci Sirom sveta.
RADIO
od IS. do 25. februarja 1937
Vsak dan: 12 Plošče, 12.45 Vreme, poročila, 13 Cas spored, 13.15 Plošče, 14 Vreme, borza, 19 m 22 Cas, vreme, poročila, spored. — Četrtek, 1& febr. 18 Rad. orkester, 18.40 Slovenščina za Slovence, 1930 Nac. ura, 19.50 Deset minut zabave, 20 Ura variacij, 21 Rad. orkester, 22.15 Rad. orkester. — Petek, 19. febr.: 11 šolska ura, 18 Ženska ura, 18.20 Plošče 18.40 Francoščina, 19.30 Nac. ura, 19.50 Zanimivosti, 21 Rad. orkester, 22.30 Angleške plošče. Sobota, 20. febr.: 18 Radijski orkester 18.40 Pogovor s poslušalci, 19.30 Nac. ura, 19.50 Pregled sporeda, 20 O zunanji politiki 20.20 Pester večer, 22.15 Rad. orkester. — Nedelja, 21. febr.: 8 Plošče, 8.30 Telovadba, 9 Cas, poročila, spored 9.15 Prenos cerkvene glasbe, 9.45 Postni govor, 10 Klavir in harmonij, 11.20 Plošče, 11.30 Otroška ura, 16 Kmečka zavarovanja, 16.20 Saksofon sok), 18 Operni irantel. 19.30 Nac. ura, 19.50 Slovenska ura, 20.30 Koncert dijaškega zbora iz St. Vida, 21.15 Radijski orkester, 22,15 Rad. jazz. — Ponedeljek, 22. febr. 18 Zdravniška ura, 18.20 Plošče, 18.30 O slovenski narodni pesmi, 19.30 Nac. ura, 19.50 Zanimivosti, 20 Rad. orkester, 21 Plošče, 21.15 Koncert komornega tria, 22.15 Narodne pesmi. — Torek, 23. febr.: 11 Šolska ura, 18 Rad. orkester 18.40 Islam pred pragom srednjega veka, 19.30 Nae. ura, 19.50 Zabavni zvočni tednik, 20 Plošče, 20.10 Razbiti vrč, veseloigra, 21.30 Plošče. 22.15 Rad. orkester. — Sreda, 24. febr.: 18 Mladinska ura, ia40 Delavska ura, 19.30 Nac. ura, 19.50 šahovski kotiček, 20 Pevski koncert, 22.15 Duo na harmoniki.
li Zganjekulio irisife, fige in slive
dobite v najboljši kakovosti v Javnih skladiščih pri tvrdki FRAN POGAČNIK, d. z o, z., Tyrševa (Dunajska) cesta št. 33 v Ljubljani.
ta« 8 o S
Halo I
Kdor «0 Hoda isoeeni ln dolu o obleta s«. Veliko noc ln birmo, na! el ogleda v starojnanl trgovini
pri siji mm ¥ st mm m m m
bogato zalogo In isblro blaga sa motate. irasK« la otroke, N» lalogi bo vedno n&inovetta vnofol svilemb robcev, mos soKime In drugo blatco. Polss tsjra dobite tam do-tsebnap»rola«ai!*lieguoM)akaSoir: Snpsrfosmtirs »liadro.
Prepričane se, na bodel« dobili eeneiše v trgovini kakor pri UroSntariilL
ČLOVEŠKO TELO
iN NJEGOVO NARAVNO ZDRAVLJENJE
fomlad jje tu I Kakor prirode, tako ie tudi naše tjilo onemoglo ln te težko brani bolezni. Zaradi tega mu morama pomagati in ga napraviti odporno in zdravo. Moramo g« očistiti nakopičenih in telesu škodljivih tvarin te mu dovajati nove in oživljajoče šoke-V ta namen se priporoča naravno zdravljenje s
..PLiMiNKft*' aajsEj mmm
ki je pripravljen večinoma iz naj-, boljših planinskih zelišč in je njegovo koristno delovanje ž® priznano v znanstveni medicini.
Dolgoletne izkušnje nam potrjujejo, da je »Planinka« zdravilni čaj zelo dobro ljudsko zdravilo, ker izhajajo nje-tove sestavine iz znanstvene in deloma tudi iz ljudske medicine.
„Planinka" zdravilni čaj je dober regulator za čiščenj® In obnavljanje.
Kadi tega učinkuje 6—12 tedensko zdravljenje s »Planinka« čajem Ba-hovec izredno dobro:
pri slabi želodčni prebavi in zaprtju,
pri slabem in nerednem delovanju črevesja,
pri napetosti telesa, pri omotici,
glavobolu, nespečnosti in zgagi,
prš obolenjih učne kisline
in hemoroidih,
pri obolenju jeter,
pri nervozi in živčnih boleznih.
»Planinka« zdravilni čaj pospešuje tek. Zahtevajte v lekarnah izredno »Planinka« čaj Bahovec. Veliki paket Din 20'—, polovični Din 12'— in poskusni omot Din 3'50. »Piassiaka« čaj je samo tedaj pravi, če je zaprt in plombiran in nosi naslov proizvajalca:
APOTEKA Nr. BIHOVEC, UU8UANA
Reg. Sp. far. 14.212 od 10. VIL 1934.
T
'Dunajski sejem
7.—13. marca 1937
Tehnični in poljedelski sejem do 14. marca
Veliki srednjeevropski sejem
Razstavljale! iz 19 držat Naknpovalci is 72 dežel Brez potnega vizuma f S sejmsko izkaznico ia potnim listom prost prehod v Avstrijo. Ogrski prehodni vizum se dobi s sejmsko izkaznico na meji. Znatno znižana voznina na jugoslovanskih, ogrskih in avstr. železnicah, na Donavi, na. Jadranskem morju ter v zračnem prometu.
Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske izkaznice (po Din 50-—) se dobe pri
Wiener Messc A, G. Dunaj ¥11 in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski koniulat, Tyrševa c. 81 £veia »a tujski promet v Sloveniji (Patnik)
Tyrševa cesta 1 Zresa asa tujski promet v Sloveniji (Potnik) podružnica Hetel Miklič, nasproti glavnega kolodvora.
IC
Sinil ia moSkc
ravnokar došli v veliki izbiri po sscslO nlaslsit« cenah pri
r. & i. #§Ricii, ijinij
§v. Petra ceste 29 m sicer
Stoti 140 cm šir. najcenejša kvaliteta od Din 24-35 Stofil40cmšir. sredo jevrsini, trpežni,, „ 40-65 Kamgarai srednjih kvalitet	„ „ 70-110
AngleSki kamgarni najfinejši	„ „140-190
Kompletna podlaga za obleke, najcenejša Din 62 Kompletna srednievrstna podlaga	„ 98
Kompletna prvovrstna podlaga	„ 145.
kakor tudi vse vrste blačevin« za delavne hlače itd. S»® JBOr J Vsak, kdor kupi za kompletno moško obleko, dobi lepo svileno kravato za nameček.
Ako želite kupiti dobra in preizkušena semena, morate zahtevati povsod samo
semena
(Vsaka vrečica mora biti tako naznafena) V slučaja, da taikih šaman pri Vašem trgovcu ni dobiti, se obrnite na veliko trgovino s semeni
Josip urNoK, Mefeigana
ntMeSi&Ki tesna a.s
(nasproti hotela »UNION«)
Cenik vseh vrat semen za vrt, travnik in polje, leoe cvetlice itd. je brezplačno na razpolago, I« pišite po njega.
Podpisani Pogačnik Ianes,.miz. pomočnik !>• iz Sp. Besnice št. 53 p. Kranj, obžalujem svoi nastop napram g. Zevnik Frančiški, pos. hčeri Iz Zg. Besnic« »t. 33, p. Kranj, na podlagi katerega {• bila izvršena v hiši njenih starišev hišna preiskava, ker je bila moja izjava popolnoma neresnična. Zahvahujem se g. Zevnik Frančiški, da mi je to odpustila in odstopila od tožbe proti meni.
Kranj, dne 13. II, 1937, Pogačnik Janez lr.
!■■! [■■IISSIIIII'1—»■S«WIIIWSHHSIII HII«HIMIWSiUIMII'>»»»SI»>IHIW»t» 111
»Domoljub« stane 88 Din za celo leto, za inozemstvo 60 Din. — Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«, naročnino, I umirate in reklamacije pa uprava »Domoljuba«. — Oglasi se zaračunavajo po posebnem ceniku. — Telefon uredništva in uprave: '«-92, 29-98, 29-94, 29-D5., 29-96.
Izdajatelj: Dr. Gregorlj Pečjak. — prodnik: Vole Košiček. — Za ,'ugoslov. tiskarno: K. Ceč.
Mali oglasnik
Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba« plačajo aamo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ah iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.	Pristojbina za male oglase se plačuje naprej.
Hallipli oMbIsi
dobre kvalitete boste nakupili za pomlad v največji izbiri priPres-kerju, Sv. Petra e. 14.
Zg ia! dnirja dost
muzke. Plošče, gramofone. radioaparate itd. prodajamo po ugodnih cenab tudi na obroke. Elektroton. Pasaža nebotičnika.
iiisS?, staro železo
In drugo kovine kupujem. — Fr. Stupica, železnina, Ljubljana, Gosposvetska cesta !. Prodaja vaeh čebelarskih potrebščin
" loošadik Din 75'-dobite v trsnici Ertnan ivan. Gaj, p. St. Janž na Dolenjskem.
pošteno in pridno dekle, vajeno vseh gospodinjskih del. Dobra pevka, če tudi sirota — ima prednost. Naslov poslati upravi »Domoljuba« pod štev. 2362.
Prodano bc U^I
Zidanem mostu ne sodišču na jaVM dražb! posestvo z mlinom dne 25. februarja 1937.
bilo za ceno cca. Din 1500'—. Ponudbe z opisom na: Gostinčar,pošta Dol pri Ljubljani.
fe olso^le a stasbe
in pohištvo, čebelarske potrebščine, razstrelji-va i.t. d. dobite v železnim Fr. Stupica Ljubljana. Gosposvetska c. 1
pridno, pošteno, vajeno vseh kmečkih del. sprejmem takoj Jarše 6, p. Moste-Ljubljana.
iteišntiS1^:
malo rabljene in kolesa, ki odgovarjajo novim, poceni kupite edino le pri »Promet« (nasproti križanske cerkve).
Bfiw'ia z dežele, zdra-•«"«» vega, poštenega, 16—IS let starega, kot pomočnika pri cerkvi in gospodinjstvu sprejme uprava pokopališča pri Sv. Križ«, Ljubljana
šivaia naprej in nazaj, krojaški 31 K 32 in ženski pagrezljiv 2000 Din, prodam Ljubljana. Kla-dezna ulica 26 Trnovo
l isvii.Ma stroji
prodam. Brezovica 31, pri Ljubljani.
s teličkom prodam. Brezovica
št. 27.
radi selitve takoj prodam. Tesner, Besntca 5, Hrušica pri Ljubljani.
v Lancovem pri Radovljici. obstoječe iz hiše, hleva, drvarnico in njive v izmeri 4500 m* no ugodni ceni. event tudi na hran. knjižice. Posebno ugodno za upokojence. — Vprašati pri Go-ipodarski zvezi v Ljubljani.
sprejme Franc Kuhar, Vižmarje, p. St. Vid.
Mo debli vt"h
poljskih in hišnih del. sprejme službo kjerkoli na deželi I Ponudbe na upravo Domoliuba pod št. 2383.
fi7pŠ^rava2av,sVi
vernem delu mengeškega poha v površini cca. 12.000 m1. Druga v bližini trga Mengeš v površini cca. .1000 m*. Ponudbe naj se pred-lože Hranilnici in posojilnici v Kamniku (Šutna) do 10. marca 1.1.
Lepo te poceni
boste oblečeni, če kupite obleko pri Slaku Ludviku, krojaču v Do-brnifu.
Babi« vajeno vseti BlilE kmetskih. del, »prennem takoj. Ljubljana, Zg. Šiška štev, i
za aoboslikar-atvo sprejma Ig. Kovačlč, St. Vid pri Stifni.
ob banovinski cesti, i gospodarskimi poslopji za šest glav živine, na prodaj 26. februarja na sod ni ji f Ljubljani, soba št. 16. ob 9 uri. — Ve8 pri Cof, posestnik. Zavrh 8 p. Medvode.
Iščemo gasocda ^
zel za svoj kraj % večjo okolico podružnico kot postranski ali pa glavni zaslužek, Nikako naporno zastopstvol Ni-kak lokali Nikako potovanje! Za mesto in deželo! Lahka rselna zaposlitev I Dotični bo dejal pod vodstvom direkcije! Mesečni zaslužek do 5000 Din in tudi več. Pojasnila: Hupo. Klagenfurt — Austria.
nad 16
tetnetia za vsa Si mečka dela sprejmem. Pako št. 4, Borov aica.
visoko-debelna in sredajede-belna v premeru 17 do 20 mm, v obsegu 5 do 7 cm: I. vrste jablane Din 5 II. Din 4. Hruške I. Din 8. II. Din 6. Češnje.orehi Din 6, visoke 3 m. Pritlične jablane, hruške Din 6 komad, vse najboljše kakovosti, vsako drevo jamčeno za sorto. Zahtevajte od primauo drevesnice Drevesničarake zadruge v Dorfarjih • ftkofia Lnka.
II11DS	M POSOJILNICA I LJUBLJANI
	registr. aadraga z neom. zavezo
UDDUANJI, MlkteSHEeva cesti §9	
	v lastni palači
obrestuj	e hranilne vloge l«li|lliilC|€
Nov© vl<	sge vsak čas razpoložljive
	obrestuje po 4-5°/o