Osnutek smernic družbenoekonomskega razvoja
občine Mozirje za razdobje 1981
Z družbenim planiranjem delovni ljudje v vseh sredinah organizirano pristopimo k smotrnemu in vsklajenemu razvoju naše družbe. Planiranje družbenega razvoja je trajna naloga nosilcev tega razvoja. S planiranimi dokumenti opredeljujemo osnovne smeri demo-grativnega gospodarskega, socialnega in prostorskega razvoja, ter razvoja samoupravno družbeno ekonomskih odnosov, ki izhajajo iz potreb delovnih ljudi na našem območju.
Smernice družbenoekonomskega razvoja naše občine vse-bu5ejo temeljna izhodišča in cilje, za katere se dogovarjamo
v si nosilci planiranja. Uresnič« vanje dogovorjene razvoje politike je skupna in obvezujoča maloga Zato pričakujemo široko in poglobljeno razpravo o vseh planskih dokumentih z namenom, da bodo postavljeni cilji resničen izraz hotenj in interesov delovnih ljudi in občanov.
I. ZNAČILNOSTI DOSEDANJEGA RAZVOJA
Osnova razvojne usmeritve v prihodnjem srednjeročnem razdobju je dosežena stopnja družbeno-ekonomskega razvoja.
V planskem obdobju, ki se izteka, smo si zastavili kot osnovni cilj nadpovprečno stopnjo gospodarske rasti, ki bi nam zagotovila mesto med srednje razvitimi občinami v Sloveniji. Glede na izpplnjevanje sedanje-; a srednjeročnega načrta ocenjujemo, da zaradi premajhne angažiranosti pri izvrševanju postavljenih zadolžitev ne bomo dosegli načrtovane gospodarske rasti.
To velja zlasti za realizacijo investicijskih programov, izboljševanje kadrovske strukture, odpiranje novih produktivnih delovnih mest in uvajanje proizvodnih programov v večjimi možnostmi uporabe znanja .
Zaradi nedoseganja zastavljenih ciljev ekonomskega razvoja, se soočamo s problemom zago-
tavljanja reprodukcijske sposobnosti gospodarstva in financiranje potreb na področju skupne in splošne porabe.
Na področju prestrukturiranja gospodarstva smo dosegli določen napredek z aktivira-
Že nekaj časa sem beremo in poslušamo o stiskah v stanovanjskem gospodarstvu. Storjeno je bilo že marsikaj, da bi se našel najustreznejši izhod iz zagate, ki jo povzroča pomanjkanje sredstev za vzdrževanje in obnovo obstoječega stanovanjskega fonda. Tudi naši delovni ljudje in občani so v preteklem mesecu razpravljali o stanju in ukrepih za izboljšanje stanovanjskega gospodarstva v občini. Ker pa gre za sklop vprašanj, ki se tičejo nas vseh, je ' SZDL skupno s sindikati pripravila v Mozirju posebno konferenco, ki naj bi osvetlila stanja glede tega v občini.
Tudi pri nas smo ustanovili Samoupravno stanovanjsko skupnost, ki gospodari s stanovanji v družbeni lasti. Skrbi pa hkrati za izgradnjo novih stanovanjskih enot. Zaradi velike potrebe po stanovanjih je bil v občinskem merilu sprejet dogovor, po katerem združujejo delovne organizacije po 8 % od bruto osebnih dohodkov zaposlenih. Nekatere od njih prispevajo le 6 %, ka je tudi s predpisi postavljeno. Zbrana sredstva se ddijo 30 % za družbeno usmerjeno stanovanjsko izgradnjo, 3 5 % ostane delovnim organizacijam za njihove potrebe, 10 % se namenja za komunalno urejanje stavbnih zemljišč, 25 % pa se zbira v sklad za gradnjo solidarnostnih stanovanj. Za stanovanja namenjena upokojencem, pa dotekajo sredstva iz Skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja v republiki. Potrebe
njem nekaterih novih industrijskih dejavnosti. V terciarnem sektorju gospodarstva (trgovina, gostinstvo, turizem) nismo dosegli predvidenega poenotenja v cilju izboljšanja preskrbe prebivalstva.
so velike, kar povedo naslednje številke. Pri stanovanjski skupnosti je 20 vlog upokojencev in 98 vlog za solidarnostna stanovanja. Prav toliko, če ne več pa je zahtevkov v delovnih organizacijah. V srednjeročnem načrtu je bilo predvidenih do leta 1980 164 stanovanj v družbeni izgradnji, do sedaj pa gotovih 78, 81 pa bo zgrajenih do konca tega obdobja. Da kasnimo pri stanovanjski izgradnji, je predvsem krivda v nedorečenih urbanističnih in ureditvenih zadevah. Nimamo še prostorskega načrta in urbanistične dokumentacije, ki sta temelj za načrtovanje vsakršnje izgradnje. Ob tem nam manjka dolgoročne usmeritve. Izvršni svet občine Mozirje je že pokrenil potrebno za pripravo prostorskega načrtovanja, vendar so za to potrebna velika gmotna sredstva. Ta bo treba združevati, saj se predvideva, da bo nujno zagotoviti okoli 900 starih milijonov dinaijev. V razpravah so naši delovni ljudje bili dodobra seznanjeni z nekaterimi gmotnimi zagatami, ki onemogočajo redno vzdrževanje družbenih stanovanj, še manj pa seveda nadomestno gradnjo tistih stanovanjskih enot, ki so postale neuporabne. Vrsto let nazaj opozarjajo odgovorni dejavniki na to stanje, ki pomeni ob rastoči inflaciji hitro nazadovanje v stanovanjskem gospodarstvu. Zato je vse več govora o ekonomskih stanarinah, ki naj bi zagotovile ustrezno vzdrževanje stanovanj in gradnjo nadomestnih. Končno se moramo zavedati, da je stanovanje velika
-85
H. RAZVOJNE SME RNICE 1981-1985
Smeri razvoja v srednjeročnem razvoju 1981-85 oprede-
družbena dobrina in je hkrati tudi predpogoj dobrega družinskega sožitja. Pravzatoje
potrebno reševati te zadeve kot našo skupno skrb. Na konferenci so poudarili popolno razumevanje delovnih ljudi in občanov za nakazana vprašanja. To je dobro, saj kaže na zrelost naših ljudi. Seveda bo ob uvedbi ekonomskih stanarin zagotovljena družbena pomoč tistim koristnikom družbenih stanovanj, ki so gmotno nesposobni plačevati povišano najemnino. Zagotovo je mogoče reči, da zaradi višjih najemnin ne bo nihče stradal oziroma ne bo ogrožen. Konferenca je sprejela vrsto sklepov in stališč, ki naj pripomorejp k hitrejšemu razvoju .anovanjske izgradnje v družbeni lastnini.
Smemo trditi, da je konferenca izzvenela zelo kritično in utemeljeno. Zahteva, da se končno stvari premaknejo z mrtve točke, je samo dokaz naše vdje do skupnega reševanja vseh družbenih težav. Novost, ki naj bi bila z novimi odnosi v stanovanjski politiki postavljena je tudi lastni delež koristnika k skupnim stroškom za stanovanje. 10 % od vrednosti stanovanja bo v bodoče vsakdo, ki se bo na novo vselil, moral zagotoviti v obročnem plačevanju ali kot posojilo. Ta znesek se namreč stanovalcu po določenem času vrne.
T orej ni vzroka za kakeršenkoli preplah. Niti stanarine, piti lastna udeležba ne bo breme, ki bi ga nekdo ob takšnih p ogojih ne zmogel.^ ^
Nadaljevanje na 2. strani
Stanovanjsko gospodarstvo
»
f Nadaljevanje s l. strani
i	, j
ljujemo po naslednjih vsebinskih področjih:
a)	demografsko področje
b)	gospodarsko področje
c)	področje družbenih dejavnosti
d)	področje prostorskega razvoja
A)	DEMOGRAFSKO PODROČJE
1.	Glede na nizko stopnjo prirastka prebivalstva se število prebivalcev v občini ne bo bistveno povečalo. Zato je potrebno spreminjati razmerje med aktivnim in vzdrževanim prebivalstvom v prid aktivnega. To bomo dosegli s hitrejšim odpiranjem novih delovnih mest,- ki bodo ustrezala kvalifikacijski strukturi aktivnega prebivalstva. Zaustaviti moramo odseljevanje in dnevno migracijo v sosednja gospodarsko razvitejša območja.
2.	Zagotoviti moramo pogoje za dosego optimalnega obsega kmečkega prebivalstva, kjer je treba z nadaljnim združevanjem dela in sredstev racionalizirati kmetijsko proizvodnjo in tako zagotoviti kmečkemu prebivalstvu materialno in socialno varnost.
3.	Ustvariti moramo pogoje za vračanje zdomcev in za njihovo vključitev v združeno delo in oziroma v delo z zasebnimi sredstvi.
4.	Pri zaposlovanju delavcev in drugih republik, moramo vzporedno zagotavljati tudi pogoje za bivanje in primemo vključitev teh delavcev v organizirane oblike družbenega udejstvovanja.
5.	Na področju kadrovske politike lx>mo dosledno pristopili k planiranju in usmerjenju kadrov glede na dolgoročne razvojne potrebe in možnosti. Pri tem bomo stalno izobraževali in izpopolnjevali kadre ter t ako ustvarjali pogóje za realizacijo zahtevnejših razvojnih programov. Na ta način bomo zagotovili večje možnosti za napredek in za vključevanje novih poklicev v združeno delo. Dosledno si bomo prizadevali za izpolnitev vseh ciljev, ki jih vsebuje družbeni dogovor o osnovah kadrovske politike v občini Mozirje. Pri tem bomo dali poudarek usmerjenemu izobraževanju in štipendiranju.
6.	Pri zaposlovanju bcmo upoštevali planirano letno stopnjo 5 %, pri čemer je treba strukturo zaposlenih izboljšati v korist produktivnega in kreativnega zaposlovanja.
7.	Za dosego teh ciljev so vsi nosilci planiranja zadolženi, da ustvarijo v kolektivih dobre medsebojne odnose in visoko samoupravno in delovno zavest.
B)	GOSPODARSKO PODROČJE
1.	Na področju razvoja gospodarstva, bomo v srednjeročnem obdobju 1981-85 izvajali politiko dinamične gospodarske rasti.
Z večjim izkoriščanjem ob-. stoječih proizvodnih zmogljivosti, z novimi tehnološkimi in organiziranimi pristopi, z višjo stopnjo finalizacije domačih surovin, moramo doseči poprečno realno letno stopnjo gospodarske rasti 11 %.
Vse poslovne odločitve morajo temeljiti na proučenih t ržnih možnostih in na primerjalnih prednostih proizvodnih programov, ki jih moramo prilagoditi domačemu in tujemu trgu.
Ob tem moramo osvojiti zlasti tiste programe, ki nam bodo s plasmanom v izvoz, omogočali pridobitev potrebnih deviznih sredstev za reprodukcijo in za razvoj materialne osnove dela.
2.	Na področju vlaganj v nove proizvodne zmogljivosti bomo dali prednost tistim investicijam, ki bodo povečale stopnjq finalizacije proizvodov in omogočale intenzivnejše izkoriščanje danih naravnih možnosti ter večjo uporabo znanja. V tem pa bomo posvetili posebno pozornost razvoju terciarnih dejavnosti.
3.	Razvoj gospodarskih dejavnosti mora bolj kot doslej upoštevati nujnost varčevanja z vsemi energetskimi viri in nujnost ohranitve čistega okolja.
4.	Treba je pristopiti k tesnejšemu interesnemu povezovalcu združenega dela med seboj in v te vključiti tudi delo z zasebnimi proizvajalnimi sredstvi.
5.	V primarnem sektorju gospodarstva (kmetijstvo, gozdarstvo) moramo z intenzivnimi vlaganji zagotoviti večjo tržno proizvodnjo.
a) Na področju kmetijstva bomo nadaljevali dosedanjo usrrieritev. Na področjih, kjer je možno pridobivati kvalitetno osnovno krmo, bomo razvijali kot osnovno mlečno proizvodnjo, kot dopolnilno pa pitanje govedi. V višinskih predelih bomo ponovno oživeli ovčerejo in intenzivirali koriščanje planinskih pašnikov. Zaradi premajhne poprečne velikosti kmetij, bomo z dopolnilnimi dejavnostmi (perutninarstvo, kmečki turizem, ip..) omogočili
zaposlenim v kmetijstvu primerni življenjski standard in zaustavili zapuščanje kmetij. Ob specializaciji kmetijstva moramo izpeljati nove oblike združevanja dela in sredstev in tako dvigniti storilnost dela. Opredeljene cilje bomo dosegali le ob stalnem izobraževanju. Za zagotovitev zdravstvenega varstva živali je potrebno izboljšati materialno opremljenost postaje in jo organizacijsko izkoristiti.
b) V gozdarstvu je treba nadijevati proces intenzifikacije pridobivanje lesa in razširiti gozdno biološko proizvodnjo (obnova, nega in varstvo goz-.dov). Investicijska vlaganja bomo usmerili v izgradnjo novih gozdnih prometnic, gozdarsko mehanizacijo in centralno mehanizirano skladišče.
Na področju družbenoekonomskih odnosov moramo uveljaviti dohodkovne odvisnosti med gozdarstvom (družbeni in zasebni sektor) in lesno predelovalno industrijo.
6.	Na področju sekundarnega sektorja bomo razvijali naslednje glavne dejavnosti: lesno predelovalno industrijo, kovinarstvo in elektro industrijo, konfekcijsko industrijo deloma pa tudi kemično in živilsko industrijo, industrijo nekovin in gradbeništvo.
a)	V razvoju lesno predelovalne industrije bomo uresničili koncept visoke finalizacije, delitve dela v okviru dogovorjenega enotnega razvoja lesne predelave in omejili širjenje kapacitet primame predelave. Razvoj bo usmerjen v predelavo masivnega lesa (iglavcev in listavcev) ter ivernih plošč v kombinaciji z ostalimi elementi (pohištvo in elementi za notranjo opremo) ter v proizvodnjo montažnih objektov.
V okviru izdelave enotnega koncepta razvoja lesno predelovalne industrije, je treba opredeliti tudi enotnejšo organiziranost OZD lesne predelave na našem območju.
b)	Kovinsko predelovalna in elektro industrija sta z aktiviranjem novih investicijskih programov razširili obstoječi asortiment v smeri osvojitve novih izdelkov. Pri osvojitvi novih izdelkov bomo zasledovali cilje večjega opredmetenja znanja in pridobljenih izkušenj zaposlenih v tej dejavnosti. Proizvodni obrati brez statusa TOZD naj bi se okrepili in se organizirali kot temeljne organizacije.
c)	Konfekcijska industrija bo poleg obstoječe specializacije poiskala razvojno možnost v nekaterih novih proizvodih in v razvoju poslovno tehničnega
sodelovanja z ostalimi proizvajalci konfekcijskih izdelkov.
d)	Kerni èna industrija mora intenzivno uvajati nove proizvode, katerih proizvodnja ne bo onesnaževala okolja. Enako velja za nekovinsko industrijo.
e)	V tem obdobju bomo na novo organizirali predelavo mleka v visoko kvalitetne mlečne izdelke. Za razvoj te dejavnosti imamo v občini vse pogoje.
f)	Industrijo gradbenih elementov bomo usmerili v proizvodnjo gradbenih elementov in zagotovili prehod na industrijski način izgradnje.
7.	Razvoju terciarnega sektorja gospodarstva bomo v tem srednjeročnem obdobju namenili relativno najhitrejši tempo.
a)	Trgovina mora zagotoviti popolnejšo preskrbo prebivalstva, prav tako pa tudi oskrbeti velike potrošnike z reprodukcijskim materialom. To bomo dosegli s poenotenjem trgovine, skupnimi vlaganji in delitvijo dela. V tem obdobju moramo razviti trgovino na debelo in okrepiti obrtno kooperacijo. Trgovina bo morala slediti urbanizaciji naselij.
b)	Razvito gostinstvo je predpogoj za razvoj turizma, zato moramo doseči kakovostnejše storitve. Obstoječe razdrobljene gostinske enote v družbenem sektorju se naj povežejo in se bolj usposobijo za razvoj gostinske in turistične dejavnosti. V enotni koncept razvoja gostinstva je treba vključiti tudi zasebne gostince in kmetije, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom.
c)	Vzporedno s trgovino, gostinstvom, specializacijo kmetijstva, bomo razvijali turistično dejavnost, ki bo omogočila večjo gospodarsko izkoriščanje prirodnih lepot. Zaradi kapitalno zahtevnih posegov, bomo postopno dopolnjevali turistično ponudbo. Tako bomo gradili gostinsko-turistične objekte prvenstveno v trikotniku Gdte-Mozirje-Ljubno, vzporedno s tem kmečki turizem v okolici turističnih krajev Solčava, Luče, Ljubno, Mozirje, Gornji grad
V Logarski dolini moramo očuvati prirodne lepote, vendar moramo z izgradnjo primernih turističnih objektov doseči donosen razvoj turizma.
d)	Obrt je sestavni del gospodarstva, zato se proizvodna obrt mora preko organizirane kooperacije vključiti v program industrije. Razvoj storitvene obrti moramo vzpodbuditi z ekonomskimi in drugimi ukrepi.
e)	Komunalna dejavnost mora poskrbeti za čisto in zdra-
Nadaljevanje na 3. strani
B Nadaljevanje z 2. strani
L''„i i A i .	-V*«. ,
vo okdje z vzdrževanjem in graditvijo komunalnih objektov v vseh krajih.
Skrb za čuvanje okolja pa ni samo naloga komunalnih organizacij, temveč vsakogar, ki s •svojo dejavnostjo posega v naravo.
8.	Na področju stanovanjskega gospodarstva moramo usmerjati razvoj na daljše obdobje in ga prilagajati družbeno gospodarskemu razvoju. Tud tukaj moramo uveljaviti ekonomske odnose. To pa pomeni hitrejše odpravljanje stanovanjskega primanjkljaja in s tem pospešeno odpravljati socialne neenakosti. Prednost mora dobiti družbeno usmerjena stanovanjska izgradnja.
Novdirali bomo vso urbanistično dokume ntacijo s ciljem večje urbanizacije nasdij (cenejša izgradnja). Na področju stanovanjske samouprave bomo uveljavili nove odnose z aktiviranjem ddovanja hišnih svetov, zborov stanovalcev in ddegacij v SIS.
9.	PTT storitve predstavljajo dokaj šen problem v naši občini, posebno še kar se zadeva normalnega komuniciranja z ostalimi slovenskim in jugoslovanskim področjem. Zaradi delne izoliranosti in razprostranjenosti našega območja moramo razviti telefonsko omrežje tako, da bomo dosegli slovensko povprečje iz sedanjih 6 telefonskih priključkov na 100 prebivalcev, na 16 telefonskih priključkov na 100 prebivalcev.
10.	Cestno omrežje je zarad obsežne površine občine in razgibane konfiguracije terena zaviralni dejavnik gospodarskega razvoja. Zato moramo skupno s širio družbeno skupnostjo posodobiti vse ceste republiškega značaja (Ljubno-Luče, Radmirje—Črnivec), ceste lokalnega značaja pa primemo vzdrževati. Vse višinske kmetije moramo povezati z gozdnimi cestami.
11.	Izdelali bomo dektro-energetsko bilanco občine. Z nadaljno izgradnjo visokonapetostnega omrežja bomo izboljšali oskrbo zgornjega dela doline. Elektrificirali bomo še preostali del območja. Zaradi zagotovitve stalne oskrbe z energijo ter zaradi potreb po manjši energetski odvisnosti, bomo pristopili k izgradnji lastnih manjših central.
12.	Na področju vodnega gospodarstva bomo morali ugotoviti in razčistili vse pomembnejše vire pitne vode. Zaradi preprečevanja erozije tal in ureznovanja z nivoja talnice bomo načrtno vzdrževali vse vodotoke.
13.	Realizacijo razvojnih programov brano zagotovili z združevanjem sredstev preko bančnih, zavarovalnih in drugih skupnosti ob upoštevanju in dogovorjenih prioritet.
C)	PODROČJE DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
Razvoj družbenih dejavnosti bo dedil razvoju gospodarstva, vendar je predvidena za 10 % počasnejša rast z namenom, da preventivno izboljšamo reproduktivno sposobnost gospodarstva, ki je v preteklem srednjeročnem obdobju relativno zaostala, deloma tudi na račun hitrejšega razvoja družbenih dejavnosti.
Ob družbenih dejavnosti bomo dali prednost razvoju otroškega varstva zaradi potreb po vključitvi večjega števila predšolskih otrok v organizirano varstvo (zaposlovanje žena in predšolska vzgoja).
Na področju vzgoje in izobraževanja se bomo postopoma vkjučevali v usmirjeno izobraževanje glede na naše potrebe. Zagotoviti bomo morali kadrovske in ma terialne pogoje za prehod na celodnevno šolo.
Delavska univerza mora postati organizator izobraževanja zaposlenih glede na potrebe združenega dela.
Z novogradnjami in preureditvami kulturnih domov smo ustvarili dobre pogoje za razmah kulture na celotnem področju občine.
V tem srednjeročnem obdobju moramo dati povdarek vsem dejavnostim kulturnega udejstvovanja.
Na področju telesne kulture bomo zgradili nekaj novih telesno kulturnih objektov za množično rekreacijo (plavalni bazen, smučišča, igrišča).
Z boljšo organizacijo dela v zdravstvu, objektivnejšim načini zbiranja sredstev in racionalno porabo teh sredstev, moramo relativno zmanjšati delež izdatkov za zdravstveno varstvo.
Socialno skrbstvo bo zasledovalo pditiko zagotavljanja minimalne socialne varnosti vsem kategorijam prebivalstva, ki so te pomoči objektivno potrebni in upravičeni.
Raziskovalna skupnost se mora organizirati za delovanje in vključiti v razvojne smernice.
Skupnost za zaposlovanje bo po programu zadolžena za konkretne naloge s področja kadrovske politike in poklicnega usmerjenja.
D)	PODROČJE PROSTORSKEGA RAZVOJA
Ker je prostor omejitveni faktor gospodarskega razvoja,
bomo v tem srednjeročnem obdobju pristopili k temeljitemu načrtovanju namenske uporabe prostora.
Opredelili bomo intenzivna kmetijska zemljišča, gozdnogospodarski prostor, industrijski prostra, stanovanjski prostor, ter prostor za rekreacijo in turizem.
S prostorskim planom, ki je sestavni del družbenega plana občine, bomo konkretno določili razmejitve med posameznimi vidiki uporabe prostora glede na planirane razvojne potrebe.
Posegi v pokrajino bodo morali biti bolj načrtni in nadzorovani, zlasti pri industrijski in stanovanjski izgradnji. Glede na ekološke in ekonomske dejavnike predlagamo koncentracijo industrije v enem glavnem jedru (Nazarje - Sp. Rečica) in v dveh podjedrih (Ljubno-Gomji grad).
Stanovanjska izgradnja bo prostorsko locirana v več urbaniziranih središčih, kjer za to obstajajo pogoji glede na infrastrukturo in Nižino zaposlitve prebivalcev. Pri izgradnji stanovanjskih objektov moramo očuvati videz kraja. Blokovno gradnjo brano razvijali le v nekaterih krajih.
Z namenskim koriščanjem prostora za rekreacijo in turizem bomo izkoriščali dane naravne lepote in razvili turistično dejavnost v smislu danih smernic.
S smernicami družbenoekonomskega razvoja občine Mozirje, se je priskušala in najti osnovna smer nadaljnjega razvoja občine Mozirje. Poudariti je potrebno dejstvo, da je planiranje samoupravna pravica in dolžnost delovnega človeka in občana, ki jo uresničuje na podlagi Ustave, Zakona in sprejetih planskih dokumentov. Izhajajoč iz te temeljne pravice, je dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov, da temeljito pre-diskutirajo smernice v svojih delovnih sredinah, predvsem pa v temeljnih samoupravnih skupnosti — KS, TOZD.
Taka obravnava naj bi dala konstruktivne pripombe za končno izdelavo smernic, ki so podlaga za izdelavo plana družbenoekonomskega razvoja občine Mozirje za obdboje 1981-1985.
Zavedati se moramo, da je ta plan, plan vseh nas in da bo le ta temeljna podlaga za nadaljnji razvoj naše doline, hkrati pa tudi obveznost, da se bomo dosledno držali sprejetih planskih izhodišč in tako s skupnimi močmi pripomogli k hitrejšemu in skladnješemu razvoju.
t..fc ?	1 <t «pievajteris/i
Ali tudi naš otrok trpi...?
Tudi mi si moramo vzeti nekaj dragocenega časa v tej splošni gonji za vsakdanjimi dobrinami, počakati, da si vsaj malo oddahnemo od pohlepne tekme za tem in onim, kajti vse to že kar hromi človekovo duševnost. Doživljamo strahotna nasprotja; izredni tehnični podvigi in vdajanje brezdelju, preveliko razsipništvo in lakota, velik duhovni napredek in brezčutno prestavljanje figuric na svetovni šahovnici na račun nerazvitih narodov, ki vodi k razčlovečenju in posledica so milijoni preganjanih, trepetajočih in lačnih otrok Afrike, Azije in Ev rope. Ne zato, ker je leto otroka (kajti ni lažjega kot napisati nekaj lepih besed), ampak zato, ker smo sklenili, da ne bomo več prikrivali dejstev, ki morajo enkrat priti na dan. O otroku namreč ne moremo govoriti le kot o številki, statističnem podatku, ampak kot o bitju, ki je po naši želji prišlo na svet in za katerega smo mi odgovorni ter dolžni zanj skrbeti, ga varovati in ljubiti.
Ozrimo se malo okrog sebe in tudi mi se bomo zgrozili.
Tudi naš otrok trpi, ker mnogokrat tudi nima mirnega kotička, kjer bi se igral,
ker ima neodgovorne in nevzgojene starše, ker ga kaznujejo za vsako malenkost,
ker je izpostavljen surovim izpadom alkoholiziranih staršev,
ker so nekateri tudi spolno izprijeni,
ker mora celo biti v družr bi asocialnih bolnikov, ki bi morali biti v zavodu, ker starši nimajo časa zanj,
ker mu je često skoraj do poznega večera edini prijatelj televizija, ker je morda celo prezebel in lačen ...?
Vsega tepa pa v naši skupnosti ne more biti in naša dolžnost je, da takoj ukrenemo vse potrebno in že v kali zatremo vsak tak primer. Saj naš otrok ni samo moj in tvoj, ampak tudi sosedov.
M
JRSf.f
STekima grozi
Po zadnjih vesteh, se pojavljajo primeri stekline že v mežiški dolini To je nedaleč od nas. Za to je potrebno o nevarnosti ponovno spregovoriti. Da bi se pobliže seznanili s stanjem, smo zaprosili veteri-
Savinjska
turistična
pot
Po svetu so na področju turizma že dalj časa znane razne turistične poti, vinske ceste, ceste do gradov in podobno. Vse so z namenom, da bi turiste opozorile na neko zanimivo območj e in jih tja tudi privabile.
V sosednji Avstriji imajo nekaj znanih vinskih cest, pri nas se z elo dobro uveljavlja kraška vinska cesta, ki že ima kar lep sloves. Na začetku te poti sta turistična pot čez Slovenske gorice in Haloze ter Kozjanska turistična pot
Sredi letošnjega leta so se pričele priprave tudi za savinjsko turistično pot, ki naj bi imela predvsem izletniški značaj. Po dosedanjih razgovorih bi se začela v Žalcu, šla naprej v. Šempeter, Prebold in do Smiglove zidanice; vrnila bi se na Gomil-ško, prečkala Braslovče, od tu pa ena na Dobrovlje, druga pa čez Letuš do Mozirja, kjer bi bil odcep za Golte. Iz Mozirja bi tekla trasa čez Nazarje v Gornji grad, od tam pa čez Radmirje, Ljubno, Luče, Solčavo v Logarsko dolino. Seveda so možne še manjše spremembe ter še nekateri dodatni odcepi. Pomembno za takšno cesto je, da opozori na vse znamenitosti naravnega, zgodovinskega ali umetnostnega značaja, še posebej na spomenike NOB. Pri vsem tem pa ne gre prezreti dobrih gostišč, ki so pogoj za uspeh takšne poti Marsikaj iinamo, marsikaj si želimo, zato pač upamo, da bo ta turistična cesta z dobro propagando oživela ter da bo imela Savinjska dolina v bodoče še več izletnikov, pa tudi stacionarnih gostov.
Za oživitev te poti so se na pobudo Celjske turistične zveze zavzela turistična društva v Žalcu, Šempetru, Preboldu, Braslovčah, Mozirju, Gornjem gradu, na Ljubnem, v Lučah in Solčavi, občinski skupščini Žalec in Mozirje, gostinstvo Hmezad v Žalcu, gostinska delovna organi-z acija Turist Mozirje ter Gomje-savinjska kmetijska zadruga. Kasneje se bodo vključile še delovne organizacije predvsem tiste, ki imajo svoje industrijske prodajalne, saj je za nakupe v takšnih trgovinah vedno več zanimanja.
narskega inšpektorja pri občini Moziije, mg. Antona Re snika, za razgovor. Povedal je, da smo pri nas trenutno še brez pojava stekline. V mesecu juniju so bile predane na preiskavo v Ljubljano ustreljene lisice, vendar k sreči ni bilo med njimi okužene. Veterinarska služba redno zasleduje stanje na ožjem in širšem območju Slovenije in Jugoslavije. V te napore je vključeno veliko dejavnikov, tako, da so na voljo redna poročila o stanju glede preteče nevarnosti Ta trenutno ni majhna, saj je bila ugotovljena steklina že v 6 občinah Slovenije. Med njimi tudi v občini Ra vne na Koroškem, ki nam je blizu. Vsa obsežna poročevalska in opazovalna dejavnost ima namen pravočasno ugotoviti neposredno stanje in seveda tudi ukrepanje strokovnih služb. K temu zavezuje veterinarske službe in seveda vse državne upravne ter druge organe zakonodaje. Gre za republišce in zvezne predpise, ki so bili dopolnjeni še z občinskimi Tudi naša občina je sprejela odredbe, ki jih je treba v zaščito prebivalstva uveljaviti. Govori pa tudi o tem, kakšne so dolžnosti slehernega prebivalca v boju s pretečo nevarnostjo. Zavedati se moramo, daje oklican kontumac, ki veleva posebne obveze lastnikom psov in mačk. Tudi preko našega glasila smo nekajkrati opozaijali na steklino ter objavili navodila, pa tudi predpise, ki se jih je dolžan sleherni občan držati. Treba je poudariti, da nadloge, ki nam grozi po živalih ne gre podcenjevati, saj so lahko posledice ugriza ali pa lažje poškodbe po takšni živali za človeka usodne. Steklina kot bolezen ni ozdravljiva. To je potrebno vedeti takrat, ko še dvomimo o potrebi strogega ravnanja, ki je predpisano. Res gre za zaščito nas samih. Kot pravi dalje veterinarski inšpektor Resnik, se občani v glavnem drže zapovedanega, vendar so še nekateri, ki se ne zavedajo nevarnosti in podcenjujejo ukrepe. To je lahko usodno, če pride do okužbe tudi pri nas. Najbrže se val bolezni ne bo ustavil na pragu naše občine. Imamo tudi občinski odlok o reji, registraciji in cepljenju psov, ki ureja obveze lastnikov, vendar je še vedno nekaj takšnih rejcev, ki psov niso dali cepiti. Zoper te bo stekel upravno kazenski postopek. Bolj kot to, pa je obsojanja vredno takšno zadržanje v času, ko gre za ogroženost.
Naši veterinarji so izvedli naknadna cepljenja, opozarjali irj svetovali, dcratka storili so vse, kar je storiti mogoče. Vendar je jasno, da brez sodelovalnja občanov ne gre. Ko je opisal mg. Resnik od kod prihaja ta nadloga, je dejal, da se steklina širi iz severa Evrope in da je v zadnjih letih terjala preko 600 človeških življenj. Med divjadjo je pravo pustošenje tam, kjer steklina nastop. Stvari torej ne kaže podcenjevati: Strokovnjaki trde, da se val okužbe Žri letno kakih 70 km. Zavedati pa se moramo tudi dejstva, da je obramba že na sedanji stopnji, ko še ni okužbe, zelo draga. Sa j stane vsak pregled živali v Ljubljani 1000,00 din, kjer pa so še drugi izdatki Ob tem je veterinarska služba sama prešibka, zato določa zakon tudi drugim organizacijam sodelovanje v borbi proti steklini Predvsem so to lovske organizacije, ki so dolžne streljati potepuške pse in mačke ter vsako osumljeno divjo živaL Kontumac pomeni strog nadzor nad psi in mačkami Če se lastniki teh živali ne drže tega, lahko torej upraviče-
no pričakujejo odstrel, ki največkrat vzbudi v ljudeh-odpor. Ve ndar je to eden od 'ukrepov, ki so v sedanjem času nujni Dolžnost strogega privezovanja psov je le ukrep, ki zaščiti tudi samo žival pred nevarnostjo okužbe. To moramo pomisliti takrat, ko ne ravnamo skladno s predpisi
Ko se steklina približuje tudi našim krajem, bo najbrž dobro, da opozorimo vse občane na izredno nevarnost poškodbe od nekaterih ogroženih domačih ali divjih živali. Če pa pride do tega, je treba takoj ideati zdravstveno pomoč. Ne kaže torej v nobenem primeru odlaša ti. Veterinarska služba bo sproti obveščala prebivalstvo o ukrepih, ki jih bo treba morda še poduzeti Mladi pa bodo po šolah seznanjeni s pretečo nevarnostjo s posebnimi filmi o steklini Nevarnost je na pohodu, zato mora sleherni občan vedeti za to izredno nevarno bolezen, za katero je umrlo že mnogo ljudi. Prav zato ne more nihče biti do ukrepov naših organov b re zb rižen !
A. V.
Gornja Savinjska dolina ne slovi le po krajinskih lepotah, temveč so njene odlike tudi v nekaterih narodnih izročilih. Sem spadajo razne, za dolino značilne stavbe, kot so kašče, žage in mlini. Se veda pa se lahko ponašamo z vrsto drugih posebnosti, saj so ljudje v tem predelu Slovenije že od nekdaj sloveli po smislu za lepoto. Če pogledamo nekatera znamenja po hribih in v dolini, se ozremo na nekatere kmečke hiše, ki so ostale do današnjih dni pristne, tudi ne gre zapostavljati lepe kozolce, ki ponekod mogočno delujejo na pozornega opazovalca. Tokrat bi želeli opozoriti na vhodna vrata hiš. Znano je, da so prav v naši dolini nekoč delali izvrstni rezbarji, kot sta Cesar in Dolenc. Zato ni naključje, da se najdejo marsikje lepo izrezljana vhodna vrata, ki jih današnji rodovi pridno vzdržujejo. Saj gre končno za kulturno izročilo svoje vrste. Da pa bi opozorili na veliko kulturno vrednost nekaterih predmetov, smo se v uredništvu odločili, da poiščemo najlepše od njih in jih tudi opiše mo. Zato nam pomagajte pri iskanju. Obveščajte nas, kje se lahko slika kaj zanimivega ali pa nam dostavite fotografijo z opisom. Že limo ohraniti tiste umetnike, bodisi kmečkih, bodisi obrtniških rok, ki so nam še danes lahko v ponos. Torej, sodelujte v tem prizadevanju. Sporočite nam naslov hiše, ki ima lepa, tipična kmečka vrata, oziroma lep vhod v hišo. Seveda bomo hvaležni če nam pošljete kar fotografijo s podatki. Mi bomo sproti objavljali vaše prispevke. Če boste svetovali, kaj bi še kazalo drugega iskati, bomo hvaležni. S skupnimi napori bomo morda le rešili nekatero znamenitost propada.
Mozirje 1832
Zasedanje zborov skupščine občine Mozirje
Zasedanje zborov Skupščine občine Mozirje, ki je bilo pred-V ideno za 13. julij, se je naknadno preložilo na petek, 20. julija.
Dnevni red je razširjen še z naslednjimi točkami:
1.	Analiza izvajanja družbenega plana občine Mozirje 1976-1980;
2.	Smernice družbenoekonomskega razvoja občine Mozirje za obdobje 1981 -1985;
3.	Odlok o kategoriziranih in nekategoriziranih cestah;
4.	Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti;
5.	Poročilo o delu območne vodne skupnosti;
Izvajanje družbenega plana 1976- 1980
Iz postavljeni so nekateri pereči problemi kot
a)	primanjkljaj strokovnega kadra
b)	reševanje stanovanjskih vprašanj
c)	zaskrbljujoča stopnja rasti družbenega proizvoda
d)	nizka stopnja investicijskih naložb
e)	težka situacija v nekaterih samoupravnih interesnih skupnostih (izobraževanje, socialno skrbstvo, zdravstvo)
f)	financiranje KS
g)	v sklajevanje splošne in skupne porabe z gospodarsko rastjo
Smernice družbeno—ekonorp-skega razvoja
S smernicami se okvirno opredeljujejo osnovne smeri demografskega, gospodarskega, socialnega in prostorskega razvoja občine Mozirje, ki izhajajo
OBISK V TOVARNI ELKROJ
Učenci 3. razreda smo Šli obiskat tovarno „Elkroj“ v Na -zarje. V Elkroju izdelujejo samo hlače. V tej tovarni je zaposlenih 400 delavcev. Ve činoma so v tej tovarni zaposlene ženske. Vsak dan izdelajo okoli 2400 hlač.
Pri Elkroju gradijo novo trgovino. Del tovarne je bil zgrajen 1970 leta, drugi del pa so zgradili leta 1974. Tudi delavke iz Luč so dobile delo v tej tovarni. Hlače prodajajo po Jugoslaviji, pa tudi v tujini. Po ogledu tovarne smo se vrnili v Luče.
Učenci smo bili z ogledom tovarne zelo zadovoljni.
ŠKRUBEJ RAJKO učenec 3. razreda Osnovne šole Luče
iz potreb delovnih ljudi in občanov. Cilj, ki ga hočemo doseči je, da si občina zagotovi mesto nekje med srednje razvitimi občinami Slovenije, to pa bomo dosegli z maksimalno stopijo gospodarske rasti vsako leto, s povečanjem reprodukcijskih sposobnosti gospodarsitva, z zmanjševanjem skupne in splošne porabe itd. V primarnem sektorju (kmetijstvo -gozdarstvo) bomo nadaljevali z dosedanjo usmeritvijo, na področju sekundarnega sektorja pa razvijali lesno predelovalno, kovinarsko, elektro in konfekcijsko industrijo (delno kemična, živilska in industrija neko-V in). Celotna gospodarska dejavnost pa je prepletena s kadrovskimi, stanovanjskimi in prostorskimi problemi, ki jih bo potrebno konstruktivno, dolgoročno in sistematično reševati. Ob vsem načrtovanju pa seveda ne bomo pozabili na ohranjevanje čistega okolja.
Ka tegorizadja cest
Odlok, na podlagi zakona o javnih cestah (Uradni list SRS št. 51/71), razvršča ceste v 3 kategorije
a) lokalne ceste . b) krajevne ceste
c)	ceste v urbaniziranih naseljih
Seznam, ki je sestavni del odloka precizira, v katero kategorijo cest spadajo posamične ceste v občini Mozirje. Z odlo-k om se določa tudi način upravljanja in gospodarjenja z različnimi kategorijami cest.
Za sebna obrt
Namen odloka je, da reši nekatera pereča vprašanja na področju malega gospodarstva v občini in zainteresira občane, da se oživijo nekatere dejavnosti, ki kažejo tendenco opuščanja ali pa občutno zaostajajo v razvoju.
2.	člen odloka določa katera obrtna in gospodarska dejavnost je posebnega družbenega interesa za občino Mozirje.
Poročilo območne vodne skupnosti
Za ljubitelje naravnih lepot in čistega, ohranjenega ter neokrnjenega okolja naše doline, je poročilo sila zanimivo glede problematike v zvezi z odvažanjem gramoza zlasti iz Robanovega kota.
Poleg tega je v poročilu vrsta odprtih vprašanj o vzdrževanju vodno gospodarskih objektov, čistoče voda, o delu rečnega nadzornika itd.
IRMANČNIK ANTON
Udeleženci izleta borcev NOV iz Luč v Dražgošah.
Koristni izleti
Člani ZZB NOV in njihovi svojci iz Luč ob Savinji, so že obiskali mnogo zelo zanimivih krajev iz časa NOV.
Od gestapovske mučilnice Begunj, junaških Dražgoš preko slavne partizanske bolnice FRANJA, DOLENJSKE, NOTRANJSKE, POHORJA v zgodovinsko mesto JAJCE, herojski DRVAR, KO ŽARO, v ustaško mučilnico JE-SENOVAQ do rojstnega kraja MARŠALA TITA, KUMROVEC. Se in še bi lahko naštevali zelo obiskane kraje iz zgodovine NOV. To je že tradicija vsakoletnega izleta članov
ZZB in njihovih svojcev. V zadnjih letih pa se vse bolj aktivno vklučuje pri izletih tudi mladina. Iz leti so bili vedno uspešno zaključeni, in so udeleženci prihajali domov z dobrimi vtisi. BiH so vedno presenečeni o velikem ■ napredku po domovini, lepimi kraji in vzorno urejenimi spominskimi obeležji.
Kam se bomo podali to leto, vprašujejo člani že od spomladi?
Verjetno bomo obiskali POREŽEM IN JADRAN, mlajša skupina pa se bo kar gotovo povzpela na TRIGLAV.
Kmet in turizem
V naši občini posvečamo vse več pozornosti razvoju kmečkega turizma. Ob tem se seveda zavedamo nekaterih prednosti te zvrsti turistične ponudbe v naših prilikah, ko še ne moremo govoriti o dovolj razvitih hotelskih oziroma gostinskih zmogljivostih. Poleg izletniškega, je torej v prvi vrsti skrb za resnično dobro usmerjen kmečki turizem. Seveda bo treba kaj kmalu resneje razmišljati tudi o vsem ostalem, ki trenutno stoji na poti hitrejšega razvoja tujskega prometa v dolini, ki se upravičeno imenuje doma in v tujini krajinsko edinstvena. Zakaj torej gre. Kot pravimo, je boljša prva zamera, kot zadnja. Prav zato sem se odločil za tole pisanje. Najprej moramo razčistiti, zakaj si danes želijo ljudje iz mesta na deželo in kaj pričakujejo od počitnic na kmetiji? Predvsem to, da bodo spoznali življenje kmeta, živeli v njegovem krogu in ob njegovi mizi. To je kratko in jedrnato: Skratka, ponudba mora biti kmečka. Sem spadajo tudi nekatere obrobne stvari, kot so osebna vez z obiskovalci in prijaznost, ki je del kulturnega odnosa do naših gostov. No, in če torej nelge doživiš tudi tole: prideš h kmetu, ki je ugleden in daleč na okoli poznan. Pričenja s turistično dejavnostjo. Zaželiš si nekoliko „kmečkega" vzdušja ob običajni
Privlačnosti doline , želodcu".
ločeš pokazati nekaterim svojim z nancem, kaj prijetnega nudi kmečki turizem, pa joj, kako se lahko na slabo obme še tako dobra želja in
namera! Res, domača gospodinja nas je lepo sprejela in ponudila to kar je imela. Sedeli smo v prijetno urejeni sobi in kramljali. Pa se pojavi neznana oseba ob omizju in se predstavi kot „namestnica" gospodinje, ki dalje zaposlena na vrtu. Ce bi se samo pojavila, bi to še nekako prenesli. Ampak, prevzela je pogovorno temo v celoti, mi, ki smo prišli v mir kmečkega okolja, skoraj nismo prišli do besede! Seveda smo se nemo spogledali in se odpravili po „hitrem postopku". Presenečenja še ni bilo konec! Omenjena namestnica je na našo zahtevo po plačilu izjavila, da je tudi za prevzem denarja pooblaščena. Težko je povedati, kako smo bili presenečeni, ko je izračunala vsoto, ki nas je skoraj posadila nazaj na stole. Pa ker nismo malenkostni, smo plačali. Spotoma smo se pozanimali za ceno enake usluge v gostilni na Ljubnem in ugotovili, da bi tam vse to stalo kakšno tretjino manj. Pa še z boljšim vinom! Jasno, da ni šlo za štetje denarja. Šlo je za to, da takšna tuja pomoč v kmečkem turizmu vnese tudi povsem „tuje" odnose, tako gmotne kot medsebojne. Gre torej z a primer, kako naj se kmečki turizem ne razvija! Naj ostane kmečki in ne miselnosti naših ljudi tuj! Pač enostavno pričakujemo, da bomo na kmetiji imeli opraviti s kmetom in ne z „namestniki". Te najdemo v zadostni mezi povsod tam, kamor ne zahajamo radi Ka j bodo ob tem rekli gostje, ki bodo prvič prišli uživat kmečko okolje?
Občinski praznik 1979
Letos praznujemo 35-letnico osvoboditve Gornje Savinjske doline. Obletnica je tesno povezana tudi z velikim zborom štajerskih aktivistov in prebivalcev naše občine. Zborovanje je bilo v Homu, (predel med Bočno in Grušovlja-mi) govornik pa je bil tov. Franc Leskovšek - Luka. To zborovanje so pozdravili tudi predstavniki vojaških misij — Rusi in zahodni zavezniki. S tem je dobilo zborovanje poseben zgodovinsko politični pomen, saj je bila ta manifestacija v osrčju okupirane Evrope, katere se je udeležilo nad 3000 zborovalcev.
Kraj Bočna se je že v letu 1941 vključil v NOB, saj je tega leta bil ustanovljen odbor OF, v letu 1942 je bilo večje število Bočanov ustreljenih, njihovi svojci pa odpeljani v koncentracijska taborišča od koder se mnogi niso vrnili. Za radi pomoči; ki so jo nudili NOB, so Nemci 24. oktobra 1944 požgali vas. Kraj je izgubil veliko mladih življenj in bil hudo gospodarsko prizadet. Obnova je teqala ogromne napore, ki šo jih Bočani vseskozi po vojni vlagali za nove odnose naše družbe.
Zaradi navedenih dejstev, predlaga predsedstvo Skupščine občine Mozirje skupaj z vodstvom Družbenopolitičnih organizacij občine, da se praznovanje letošnjega občinskega praznika izvede v Krajevni skupnosti Bočna._________j
0 besedah, ki naj
Z Dobrovelj
Tekel je razgovor in nekdo je rekel (bil je se mlad in očitno neizkušen): „Gomjesavinjske gledališke igre poneumljajo narod! “
„Poslušajte, vse kar je prav," so rekli navzoči, „to so pa malo hude ocene! “
Tako se je rodila debata o kulturni dejavnosti v mozirski občini Povedati je treba še to, da ni bila gostilniška debata, kjer vsak „klam-fa“ kar se mu zdi; bilo je v sejni sobi Občinske skupščine, prisotni so bili nekateri (beri: samo nekateri) vidnejši kulturniki naše občine, predstavnik Zveze kulturnih organizacij c eljske regije. Razgovor je organizirala Občinska konferenca ZSMS.
Bilo je mnogo besed, mnogo praznih besed in mnogo obetajočih. Za pisane naj bodo slednje - dobre in obetajoče. Se prej pa tole: kot iz lajne vedno poslušamo isto vižo: to ni za našo publiko, teh reči tukaj ne razumejo, to je kmečki narod, TO JE ZABIT NAROD!
Veste tovariS, to je pa svinjarija! Mi je žal, ampak kar malo nesramen postanem, kadar mi kdo pravi, da sem testo, ker ne znam uživati v opernih arijah in ne znam gledati modernističnih slikarjev. Poslušajte, dragi prosvetniki in prosvetljitelji, zakaj me pa tega niste naučili, zakaj me še vedno vzgajate po napevu bršljan in kapelca, pa ljuba moja Spelea? ! Kdor mi krati vzgojo, me nima pravice zmerjati za kmetavza in zabiteža!?
Tale jeza, lahko mi verjamete, je na moč pristna, koristna pa bo toliko, kolikor bo prispevala k uresničitvi na omenjenem sestanku sprejetih sklepov. Rekli smo namreč, da je nujno uvesti v naše osnovne šole, v vrtce in v delovne organizacije več kulture in kulturne vzgoje. Učitelji v osnovnih šolah bodo ob tem sicer takoj ugotovili, da so že preveč obremenjeni, da niso usposobljeni Vse to je res. Za to naj dobijo vstop v šoto kulturni ani-
Mnogi obiskovalci naših krajev ne vedo, kako so lepe Dobrovlje. Se v edno so tod predeli ki niso krajinsko pokvarjeni. Le pi sprehodi in mnoge znamenitosti so odlika tega obsežnega hribovja. Ce ste nas pripeljejo odmala v vse konce, nekoč partizanskega Dobrovlja. Že po 2,5 km iz Na zarja pridemo po dobri cesti do Ža garjevih. To je domačija, kjer prebivajo prijazni ljudje. Ni torej nič čudnega, če so se odtočili za kmečki turizem. Usmerjena kmetija redi 14 glav goveje živine. Prizadevajo si za mlečno dejavnost, pa tudi pitajo. Z veseljem pokaže Iv an Žager, ki gospodari na kmetiji veliki okoli 35 ha, posebno priznanje živinorejske poslovne skupnosti iz Celja, ki so si ga prislužili z odlično molznostjo dobro oskrbovanih krav. Če prisluhnemo pripovedi gospodarja in njegove žene, potem izvemo, da je domačija nekoč redila znatno manj živine, da pa je bilo več ovac. Dalje skuša ta pojasniti, da so Dobrovlje sicer obsežne, vendar pa so tla skopa, zato tudi ni tako premožnih kmetij, kot so morda drugje, kjer so bolj S talni pogoji S cestami so se vključili v svet in tako bodo v
bi kultura
matorji, umetniki ljudje, ki kulturo
delajo____Vzemimo Pedagoški šot
ski center v Celju: po vsaki ogledani predstavi obvezno sledi razgovor, enkrat letno pa povabijo na šoto ustvarjalce neke predstave. Veljalo bi jih posnemati kajne!
V delovnih organizacijah je stvar seveda bolj komplicirana. DO so zato, da delajo ,„posel“. Tja hodi delavec po denar. Žal samo včasih dobi vstopnico za gledališče, toda nè ve, kaj bi z njo. Ko je pa toliko drugih opravkov - bolj donosnih opravkov! Sindikati hej - hoj! ! Mnogo dela še čaka. Pritegniti, navduševati izobraževati...
Izobrazbe so potrebni tudi sami kulturniki kar seveda prinese nove težavice. Pride recimo razpis za seminar. Starejši pravijo, nimam časa, kaj se bom jaz učil, sem prestar ... Potem pograbijo tiste papirje in hajde z njimi v omaro, da jih ne vidi kakšno mlado oko: Kajti mladi pa
bodoče iskali dodatni vir sredstev za gospodarjenje tudi v turizmu. Skupaj z zadrugo v Mozirju, so načrtovali obnovo stanovanjske hiše in si zastavili, da bodo uredili prostor za 15 postelj. Že sedaj1 imajo spodnji del lepo urejen. Oprema sobe je ostala krnečim. Trudijo se, da bi gostu že oprema povedala, da so med kmeti in v slovenski domačiji Res so prvi ki se ukvarjajo z načrtovanjem te nove dejavnosti v tem predelu. Vendar, kot trdijo, bo šlo, saj pomaga zadruga s krediti in z nasveti Na dmorska višina in lepo, mirno okolje bosta privabila najbiže marsikoga iz mest, ki si želi domačega vzdušja in miru. Družina Žagarjev je prizadevna in pridna, kar dokazuje veliko gospodarsko poslopje in urejena okolica La hko pa zro z zaupanjem v bodočnost, saj imajo pri hiši mlade, ki pridno pomagajo pri delu, ena od deklet pa obiskuje srednjo kmetijsko šoto v Mariboru. Poskrbeli so tudi za strokovno usposobljenost na kmetiji Najbrže bodo bodoči gostje te hiše zadovoljni, saj se jim obeta, res pristno kmečko okolje, hrana in prijazni gostitelji
postale
imajo čas in tudi učiti se jim še ljubi - Ampak tovariši, če začnejo mladi, so takoj v nevarnosti poto-žajčki! !
S tem smo pravzaprav pripluli v področje informiranja. Glede na pravkar opisane ljudske običaje je nujno, da se običajne vezi med kulturnimi društvi in Zvezo kulturnih organizacij (ZKO) razširijo še na Občinsko konferenco ZSMS. Zadnje čase so tudi na OK kulturno zelo pridni in je nerodno, da teče delo po dveh tirih. Vsekakor pa bo treba utrditi stike z zvezo in regijo.
Sledeča zadeva je spremljanje in razporejanje kulturnih dogodkov v okviru občine. Gremo se razkošje in tri mesece pripravljamo neko igro, da imamo potem dve predstavi, piknik in konec. Ob tem pa tožimo, da imamo premalo kulture. Za kaj se ne bi programi prosvetnih društev oziroma mladinskih aktivov srečevali nekje na ZKO, od tod pa bi speljali nit stalnih gostovanj oz. izmenjav med kulturnimi skupinami na območju občine, kakor tudi iz-V en nje. Stalnost kulturnih dogodkov je namreč eden bistvenih pogojev za dvig izobrazbene ravni potrošnikov kulture.
S tem je spisek najbolj perečih tem skoraj izčrpan. Problemov pa je seveda še in še. Problemi so pri širjepju knjig (drage so, drage!), nešteto je problemov s filmsko vzgojo („Brez kavbojcev in nagih bab lahko kino kar zapremo!5*), največji problemi pa so seveda okrog denarja (in tudi najlažje se je izgovarjati na denar).
Ke r pa ne gre, da bi bil zaključek pesimističen, evo še nekaj obetavnega: prvič - v jeseni bo organiziran seminar za gledališke in druge sorodne delavce; navali narode, podrobnosti sledijo! ! In drugič — vsi mladi, ki kakorkoli želite delati kulturo, prinesite svoja imena in oznako interesnega področja na OK ZSMS! Sestavili bodo spisek ljudi, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri delu Zveze kulturnih organizacij Mozirje.
FRANC BIDER
Brv na Savinji nè Trnovcu. Povezava za šolarje, starejše , pešce, kolesarje ... Kako dolgo še? (Foto: J. Miklavc)
„Za cesto pobiramo”
Naš razgibani čas prebuja v ljudeh vedno nove želje in zahteve, življa pa tudi stare zamisli o izboljšanju in izenačevanju življenjskih pogojev človeka. Ce je določena zamisel postala že problem določenega kraja in je obenem širše ga družbenega pomena, potem je treba tako zamisel pač čim prej z združenimi močmi realizirati.
Takega mnenja so tudi ljudje, katerim je zaupana izvedba stare zamisli o modernizaciji ceste v Šmihelu. Za to pa ni potrebnega denarja. Ob tuhtanju, kako in kje dobiti sredstva, dobivajo sive lase. Pogledali so najprej v predale Krajevne skupnosti Mozirje. Nič, sama
rnina in denarja niti za najnujnej-cestno-vzdrževalna dela. Za tem so previdno pogledali v blagajne raznih namenskih skladov. Tu je bil ves denar lepo zložen po vnaprej z ačrtanih planskih nalogah, med katerimi _pa ni bilo modernizacije ceste v Šmihel Pa so ponižno potrkali še na vrata sejnih sob, kjer zasedajo delav&i sveti in odbori OZD, TOZD in drugih delovnih skupnosti v Mozirju in bližnji okolici Toda le eden ah dva odgovora sta obljubljala skromno pomoč, druga pa so bili negativni „Imamo svoje potrebe, je izzvenelo opravičilo.
Spet so sedli za sejno mizo, ocenjevali rezultate dosedanjega dela in ideali novih poti Pa dvignejo glas domačini iz Mozirja s predlogom in odločitvijo: „Ce so Šmihelčani že sami zbrali toliko denarja za cesto, pa bomo z njimi solidarni še mi Obiskali bomo vse mozirske družine." In akcija zbiranja sredstev med prebivalci Mozirja je stekla.
Ni nam bilo lahko. Ne prijetno je prosjačiti in nadlegovati ljudi, koo
ta ima vsak svoje potrebe. Cesta v mihel za Mozirjane ni življenjskega pomena. Od leta 1945, ko so Mo-zirjani solidarno nosili opeko za obnovitev požgane šole z nahrbtniki v Šmihel, je vendar minilo že 34 let. Zrastel je nov rod, čut tovarištva in solidarnosti, prekaljenega v trpljenju vojnih let. Take misli so me obletavale in v duhu sem že poslušal ostre besede, ki me bodo, nadležnega prosilca, spremljale skozi vrata.
V lepem, novem naselju so se nama odprla prva vrata. Pozdrav, malo začuden pogled nad neobičajnim obiskom, vendar prijazen nasmeh in gostoljubno povabilo k mizi na kozarček. Nasmeh gostiteljev se ni spremenil tudi tedaj, ko sva po-.............................a. Mi-
vedala namen najinega obiska. Mislim pa, da je bil v zadregi bolj kisel moj nasmeh, ko so nama povedali, da so svoj prispevek za cesto Šmihel že oddali drugim, ki so prišli prosit
Sed nama. „No, kakšno obveznico bomo našli tudi za vaju" in ■ 0000000000000000000000000000000000000000 ■
pospravila sva prvi tisočak, novi, seveda.
Opogumljena pozvoniva pri naslednjih vratih. „Tako, za cesto pobirata? Ja, malo pozna sta, smo obveznice cestnega posojila že porabili za asfalt v našem naselju. No, morda se bo še kaj našlo. Žena, poglej, če še imaš kaj shranjenega!" In je imela. Sicer ne tisočaka, toda tudi manjši znesek je ob prijazni besedi mnogo vreden.
Že sva postala bolj samozavestna. Sosedo sva našla zunaj pri urejanju vrta. „Ja , kje bom pa jemala denar? Dolžna sem še za ureditev našega naselja. Ne. dam nič! je energično odsekala. „Dovolj vsemogočih prispevkov in obveznosti plačujemo. Za cesto naj da denar občina". Vsako prepričevanje je bilo zaman.
Najin naslednji obisk je veljal delavcu, ki je urejal okolje ob svojem novem domu. Odložil je lopato in naju povabil na kavico. „Ja, težko bo, saj vidita, kaj vse še imam za urediti pri hiši Stroški so veliki, dohodek majhea No, pa nekaj malega bomo že dali, ce sta zadovoljna? “ Seveda sva bila zadovoljna, saj sem imel občutek, da je dal veliko, ker je daroval od srca in je želel, da bi lahko dal več.
Oglasila sva se pri znancu iz Šmi-helskega konca, ki se je preselil v Mozirje. „Glej, glej, vaju pa za vse porabijo", se je čudil, ko sva razložila, kaj želiva. „Se veda se bo nekaj našlo, mislim, da še imam tri obveznice po sto dinarjev. Denarja pa nimam. Sicer pa jaz nisem šel prosit Šmihelčanov, da bi mi pomagali, ko sem moral plačevati asfalt do svoje hiše." Nič nisem odgovoril na njegovo pikro pripombo, čeprav me je srbel jezik da bi ga zavrnil, češ, tudi Šmihelčani te verjetno ne bodo prosili za pomoč pri urejevanju svojih dvorišč. Saj sedaj ne gre za asfalt do kmečkih domov in vrat, ampak gre za ureditev glavne in javne prometne žile proti Šmihelu.
Le do enih vrat nisva prišla. Glavar družine, ki je ravno urejal svoj vrt, je naju že od daleč odslo-vil:„Nikar ne prihajajta blizu! Pri nas ne dobita nič! Cista v Šmihel me prav nič ne briga. Sicer pa tudi referendum o samoprispevku v Šmihelu ni uspel Nič ne dam!" Na tako politično utemeljen argument res ni bilo kaj ugovarjati Previdno sva se izognila hiši in odšla dalje.
Obiskala sva okrog 80 družin, a le tri so pomoč odklonile. Tako so se razblinile moje bojazni in prividi o jeznih obrazih in ostrih besedah fared začetkom akcije. Spoznal sem da še živi čut tovarištva v srcih naših ljudi, da ljudjem beseda „solidan nost" ni le fraza. Presenetljivo, je da
je tako pri mani premožnih, Mo-zirjani, hvala vam!
Študija o Solčavskem
Ne gre torej zgolj za turistični razvoj Logarske doline gre za N

Izvršni svet pri skupščini občine Mozirje, je dal pobudo občinski raziskovalni skupščini za izdelavo radskave o Solčavskem. Gre za strokovno delo, ki naj bi osvetljilo pereča vprašanja vezana na hribovske kmetije, odseljevanje prebivalstva, prizadevanja nerazvite krajevne skupnosti, sedanje in bodoče možnosti razvoja turizma, itd. Skratka, s tem naj bi se ugotovile možnosti razvoja te krajevne skupnosti.
ukrepe, ki bi zagotovili splošno izboljša nje življenja v tej obmejni krajini. Za sedaj se pripravljajo programske zasnove, na katerih naj bi se zgradila vsebina te družberio-ekonomske, demografske in prostorske študije.
Športna tekmovanja so priljubljena tudi med mladino Nove Štifte.
Šport v Novi Štifti
V	letošnjem letu je bilo v okviru 00 ZSMS Nova Štifta ustanovljeno športno društvo. Naloge, ki smo si jih zadali so naslednje:
—	pridobitev smučarske vlečnice,
—	izgradnja igrišča,
—	nakup športne opreme,
—	organizacije tekmovanj.
Društvo se srečuje z najrazličnejšimi problemi. Omenimo lahko samo to, kje dobiti zemljišče za izgradnjo športne-ga igrišča? Kajti, če se nekdo hoče ukvagati s športom, je igrišče osnovni pogoj. Kljub temu, da smo že imeli prostor za igrišče, danes zopet nič nimamo. Na tej lokaciji smo naredili 140 prostovoljnih delovnih ur. Kljub p»godbi z lastnikom zemljišča, nam prostor ni dosegljiv. Še naprej smo se prisiljeni športno „izživljati" na asfaltu pred zadružnim domom.
V	okviru meseca mladosti smo organizirali kros na 4 km. Udeležilo se ga je 15 ekip iz cele občine in sicer 11 moScih ekip in 4 ženske ekip». Udeleženci so bili predvsem iz OZD, nekaj pa iz krajevnih skupnosti.
Re zultati krosa:
moške ekipe:	1. mesto:
GLIN Nazarje^ (1. ekipa), 2. mesto: Nova Štifta (1. ekipa),
3.	mesto: „SMREKA" Gornji grad (1. ekipa), 4. mesto: Solčava (3. ekipa), 5. mesto: Nova Štifta (2. ekipa), 6. mesto: Nova Štifta (3. ekipa), 7. mesto: Solčava (1. ekipa), 8. mesto: „SMREKA" Gornji grad (2. ekipa), 9. mesto: Solčava (2. ekipa), 10. mesto: Elkroj (1. ekipa)
ženske ekip»: 1. mesto: Nova Štifta (1. ekipa), 2. mesto: Nova Štifta (2. ekipa), 3. mesto „SMREKA" Gornji grad, 4. mesto: GLIN Nazarje
3.	junija smo se udeležili tekmovanja v veleslalomu, ki je bilo na Okrešlju. Med sabo so se pomerile ekipe iz mozirske, velenjske in celjske občine. Naša ekipa je dosegla prvo mesto.
17.	junija smo organizirali TRIM akcijo „Vsi na kolo za zdravo telo". Žal pa se je te akcije udeležilo le malo kolesarjev. Vendar nam to ni vzelo volje do dela. Odločili smo se, da bomo TRIM akcijo še organizirali.
Športno društvo bi ždelo organizirati tudi razna tekmovanja, če bi za to bil prostor. Le z dobro voljo športnega društva in ob pomoči krajanov, se bo mladina in tudi starejši športno udejstvovali in dosegli • željeni cilj-	Predsedstvo ŠD
Nova Štifta
USPEH LUČKIH ROKOMETAŠEV
V nedeljo, dne 24. 6. 1979, se je z „derbijem" med ŠD „Raduha" iz Luč in RK Velenje v Solčavi, končalo tekmovanje v medobčinski ligi, v rokometu, za moške. Prav ta zadnja tekma je odločala o prvaku v omenjeni ligi, zato je bilo srečanje „derbi" v pravem pomenu. Tekma se je končala z rezultatom 23:23, kar je rokometašem iz Luč zadostvalo, da so postali zmagovalci v končnem seštevku, saj so imeli boljšo razliko v zadetkih kot igralci iz Velenja. Veselje je bilo veliko, saj je bil to prvi usp»h rokometašev iz Luč, ki zajema območje tekmovanja izven naše občine.
Po tem uspehu je postala želja po rokometnem igrišču v Lučah še večja. Veliko večje možnosti bi igralci imeli za trening, saj je znano, da so se morali voziti v Solčavo. Povečal pa bi se tudi obisk ljubiteljev rokometa in športa na sploh na takšnih in podobnih srečanjih. Gradnja igrišča seje premaknila z mrtve točke, člani SD „Raduha", predvsem pa igralci rokometa, pa obljubljajo, da bodo v čimvečji meri pomagili pri gradnji s prostovoljnim delom.
Igralcem rokometa iz Luč čestitke za uspeh in uspešno delo v prihodnjosti!	j p
Z namenom, da bi opozorili na nevaren pojav opuščanja kmetij na našem območju, smo se podali v Solčavo, da bi najprej opisali takšne primere v tem delu občine. Zbrali smo nekaj sogovornikov, ki poznajo razmere na Solčavskem. Najjih najprej predstavimo:	Franc
Podbrežnik, predsednik 10 SZDL Solčava, Tone Ikovic, član sveta KS Solčava, Stanko Ošep, član predsedstva OK SZDL Mozirje, Vlado Miklavc, kmetijski tehnik Mozirje, ing. Lojze Plaznik, direktor ZKZ Mozirje in Maks Petek iz Mc£ zirja. V uvodnem delu razgovora smo zvedeli, da je na območju KS S olčava trenutno opuščenih 9 kmetij. Vse so večje in za kme tijsko proizvodnjo zanimive. Z malenkostno izjemo so vse domačije prazne šele po vojni. Znano je da so okupatorji požigali domove in poslopja po Solčavskem. Tako so nekateri lastniki po vojni opustili obnovo kmetije in odšH v dolino, kjer je bi boj za vsakdanji kruh znatno lažji. Seveda je treba upoštevati, da takrat ni bilo elektrike, cestne povezave', in ustrezne mehanizacije, pa tudi sicer so bili delovni pogoji zaradi hribovi-tosti in pomanjkanja strojev izredno težavni. Znano je, da so
te domačije nekoč preživljale tudi 20 ljudi. Povprečno pa so imeli po 20 glav goveje živine in ponekod celo d o 100 ovac.
Vsa ta posestva imajo tudi velike gozdne površine, tako da bi v današnjih razmerah lahko trdili, da gre z a proizvodno zanimive kmetije. Domačini pravijo, da je k povojnemu malodušju mnogo pripomogla počasna obnova požganih poslopij. Veliko težav je bilo tudi z odpisi kreditnih obveznosti za sredstva potrebna pri obnovi. Pozneje so bila odpisana. Prvi pojav odliva delovne sile s kmetij je bil zaznaven ob postopni industrijalizaciji naše dežde. Odhajali so predvsem mladi ljudje. Jasno, da brez mladih ljudi na kmetiji ni ustreznega nasledstva, kmečki rod pa tako izumi ra. Zaskrbljujoč pojav, ki se je bolj ali manj nadaljeval ves čas do današnjih dni. Zal pa se tudi sedaj, ko so povsem drugi življenjski pogoji na naših hribovskih kmetijah, nadaljuje. O vzrokih za takšno stanje so sogovorniki bili mn e-nja, da naša z akonodaja ne zaščiti v potrebni meri naslednikov oziroma posest pred nevarnostjo drobljenja. Se hujše pa so zadeve okoli raznih dednih pravic, ki imajo včasih vlogo grobaria na kakšni kmetiji.
Marsikaj se je treba pogovoriti o kmetovanju... Na diki ing. Lojze Plaznik v pogovoru s kmetom Rafkom Podpečnikom iz Nove Štifte.
Solčavska kmetija. Kdaj bo oživela?
Krajevna skupnost s skrbjo spremlja dogajanja, vendar ne more kaj dosti storiti za preprečevanje običajev, ki so trdni in veljajo bolj kot zakon. Namreč, dediščine ne bi smele zarezati tako globokih brazd v usodo posestva kot proizvodne enote. Pa so žal tisti, ki jih je kmetija spravila kako drugače h kruhu najhujši. Včasih celo brezobzirni, ko gre za njihove zakonite pravice. Ne vprašajo se če so te pravice tudi v skladu z moralo do lastne domačije, ki naj bi vendarle stala iz roda v rod. K vsemu ms nijo sogovorniki se je povsem izrodil zakon, ki določa status kmeta. Mnogo tega je bilo povedanega. Vse kaže na to, da bo treba resneje zastaviti ukrepe za resnično	da ne more v današnjih razvitih
zaščito hribovskih kmetij!	ekonomskih odnosih nekdo
Sedanji življenjski pogoji se pač čakati do osivelosti na pravice ne dajo primerjati s tistimi iz-	gospodarjenja, če je temu kos.
pred vojne. Vse kmetije so me-	Posebno sedaj, ko si utira
hanizirane, razpolagajo z mo-	kmečki turizem pot med naše
tornimi vozili, s telefonskimi	hribe, bi morali bdj računati z
zvezami in seveda vse razen	mladimi. Vemo pa, daje prav
treh, s cestno p ovezavo. Ob	turizem bodočnost v smotmej-
vsem tem pa je zavora hitrejšega	šem izkoriščanju kmetijskih
razvoja negotcvost mladih na-	pridelkov, saj se večina njih
slednikov. Saj še skoraj vedno	proda kar doma. Končno so
velja pravilo „ti meni luč, jaz	navzoči še spregovorili o ne-
tebi ključ“. Ta okoliščina je	katerih vidikih socialne varnosti
morda kriva tudi za dejstvo, da	kmetov. Tudi nezgodno zavaro-
je le malo mladih deklet, ki bi	vanje je najbrž še potrebno, saj
želele iskati življenjskega to-	so v času, ko se po teh strminah
variša med hribovskimi kmeti,	sliši povsod ropot strojev, ne-
V odnosih bi vendarle morale	sreče pogoste. Te pa terjajo
prevladovati prvine medseboj-	tudi smrtne žrtve. V takih
nega zaupanja. Morda bi v pò-	primerih je veliko vprašanje,
samičnih prinErih veljalo tudi	kako bo s kmetovanjem, če je
vplivati na starejši rod, da mlaj-	nenadna žrtev gospodar. Ome-
šemu bolj zaupa. Razumljivo je,	nili so tudi dejstvo, da je še kar
STRAN 8
dosti gozdnih kompleksov, ki še niso povezani s cestami. Tako je spravilo lesa iz teh predelov včasih kar nemogoče. Obdelovalni stroški v teh strmih legah so seveda znatno višji, kot v položnejših. Posebno so izpostavili zimske razmere. Takrat je treba prav tako spravljati mleko v dolino. Vendar morajo poprej zorati ceste, to pa je drago in naporno delo, ki seveda ni vračunano v ceni pridelkov. Nanizanih je le nekaj bistvenih okoliščin, ki so tako ah drugače vzrok za pojave bega s kmetij. Posebej pa je treba poudariti dejstvo, da naša družba skrbi za razvoj kmetijstva in da smo prav hribovskim kmetijam posvečali že nekaj poglobljenih razprav v republi-
Franc Podbiežnik
ki. V našem prime m je stvar še bolj zanimiva, saj gre za obmejno območje, ki leži tik ob
Koroški, Iger še žive naši ljudje. Prav zato je krepitev kmetij na Solčavskem širšega pomena in zasluži vso pozornost družbene s kupnosti. Morda bi posebej podčrtali misli, ki jih je v zvezi s stanjem v tem delu naše ob čine izrekel ing. Lojze Plaznik. To pred vsem zaradi dejstva, da gre za kmetijsko proizvodnjo, ki jo skujmo z zadrugo načrtujejo in usmerjajo koojreranti tudi s tega območja. Kar v samem uvodu je poudaril, da je pri nas lastninska pravica pretirano zaščitena, kar ima za posledico, da je veliko površin kmetijskih zenijišč nekorišče-nih. Lastniki, ki se ne ukvarjajo s kmetijstvom včasih brezobzirno preprečujejo izkoriščanje, nam tako potrebnih zemljišč. Ljudje v teh okoliših bi se zanimali za obdelovanje zemlje, oziroma za njeno gospodarno koriščenje. Pa kaj, ko je včasih trma lastnikov močnejša od družbenih interesov. Razumljivo je, da bi se mnogo, , zapuščenih površin dalo vključiti v pašne skupnosti in bi se koristno izkoriščale. Seveda je nezanimanje družbenega sektorja za obdelovanje takšnih zemljišč spričo ekonomskih vidikov razumljivo. Vendar gre za urejene pašne skupnosti, M so ponekod že zaživele in dajejo dobre rezultate. O teh bi se morali več pogovarjati in za njih poživitev več storiti. Žal se podobni primeri pojavljajo tudi drugod. Pod Rogatcem in v Hanini nad Ljubnem so prav tako opuščene kmetije, pa še morda kje. Zenijiška skupnost v naši občini je v svojem srednjeročnem načrtu predvidevala nekatere ukrepe za vključevanje nekoriščenih površin v proizvodnjo, vendar se je zataknilo pri denaiju. Tega namreč ta skujmost ni na, zato tudi ni prišlo do novih pašnih skupnosti. Stanje kakršno je, bi se moralo širše postaviti, najmanj pa v okviru občine pokreniti
več, kot doslej. Ing. Lojze Haz-nik je nato spregovoril še o ovčjereji, ki je na Solčavskem bila nekoč močna gospodarska dejavnost. Imeli so vzrej ni -center za jezersko-solčavsko pasmo. Te ovce so bile zelo iskane, žal pa so rejci mnogo trpeli zaradi škod po divjadi, ki je bila močneje zaščitena, kot ovca. Pa so zaradi tega in še zaradi drugih neurejenih razmer na trgu hitro opuščali rejo ovac. Če govorimo, da je bilo pred vojno na Solčavskem okoli
15.000	ovac, potem je današnji trop, ki ga ocenjujemo na kakšnih 700 živali le delček tistega, kar je bilo. Seveda je danes ovca zanimiva, ne le za-
radi volne in me sa, tudi zaradi potreb SLO. Vendar je zanimanje med rejci malo, menijo, da bi bilo večje, če bi se nekatere zadeve na trgu uredile. Zagotoviti bi morali reden odkup volne po domači industriji. Zanimivo, da se ta obnaša do domačih virov volne dokaj neodgovorno. Gre torej za vprašanje, ki bi se moralo širše reševati Dejstvo#pa je, da bi bila ovčjereja v urejenih razmerah trga zanimiva. Glede mlečne proizvodnje je povedal ing. Lojze Plaznik nekatere težave s katerimi se rejci goved srečujejo. Resje dinar od mleka reden gospodinjski" denar, vendar je v sedanjih razmerah pičel. Stroški reje so visoki, tako tudi stroški zbiranja, ki se sicer pokrivajo solidarno v občini. Že sedaj je jasno, da bo treba poskrbeti za postopno preusmerjanje na pitovno živino in predvsem na plemenske živali. Seveda so v že omenjenih okoliščinah zanimive tudi ovce. Želja kmetijske strokovne službe v občini je, da se vendarle pristopi k iskoriščanju vseh pašnih zmogljivosti. To pa načrtujejo v obliki „pašnih skup-
Rok Klemenšek je na razstavi v 1 Gradcu 1903 dobil za 25 plemenskih ovc posebno priznanje — z lato medaljo, bronasto pa je dobil v Zagrebu 1931. Dokaz več, kako jromembna je bila ovčjereja
nosti“, ki so deležne družbene pomoči. Ing. Lojze Haznik je zaključil svoje mi sli z ugotovitvijo, da gre pri vsem tem za vprašanja širšega družbenega pomena. Pri reševanju bi morali sodelovati vsi dejavniki, ne samo v občini, tudi v republiki. Solčavsko ni gledati samo kot kmetijsko zanimivo območje. Treba je vselej poudariti izredno velik političen pomen, ki se odraža v tem, da so naše kmetije naseljene in da prebivajo tod ljudje, ki sodelujejo tvorno v naporih za izgradnjo naše družbene stvarnosti.
Solčavskih zgodb
Prvo prošnjo za gradnjo ceste Ljubno — Solčava je vložil dr, Frischauf in občinski odbor Solčava leta 1875 štajerskemu deželnemu zboru in leta 1880 ponovno. Za cesto si je zelo prizadeval poleg domačinov tudi Martin Jelovšek, pospeše-vatelj solčavske živinoreje. Za gradnjo je bilo končno odločilna razstava Živine, ki je bila dne 25. 6. 1892 v Solčavi. Pdeg mnogoštevilnih gospodov iz Gradca in vse dežele, se je je udeležil tudi deželni glavar grof Ed, Attems, ki je potem izposloval gradnjo iz Luč v Solčavo kot najbolj potrebno. Ta cesta je bila zgrajena leta 1895 v 102 dneh, delalo pa jo je 60 do 127 delavcev, stala pa je 22.500 gd dinarjev. Cesta iz Luč na Ljubno je bila zgrajena šele leta 1900. Kako velikega pomena je bila cesta za Sdčavo se vidi iz tega, ker je bilo treba prej prekoračiti Savinjo do Logarske ddine kar 23 krat, v Igli pa iti le po strugi Savinje, če si šel z živino ali z vozilom, za pešce pa je bil prehod zadaj za Iglo. Ob kdičkaj rečji vodi pa se po Savinji sploh ni dalo iti in je včasih bil za dolgo dobo prehod z vozili in živino zaprt. Sicer so iz Luč vozili le vino in žito v malih kdičinah, vse ostale potrebščine pa raje s Koroškega. Samo iz Solčave v Logarsko ddino je bilo treba z vozili
prekoračiti Savinjo 7 krat. Leta 1895 se je Frischauf zavzel še za gradnjo ceste v Logarsko ddino in leta 1897 tudi že za cesto od .tam naprej v Železno Kaplo. Prošnjo je vložila občina Sdčava na notranje minister-stvo na Dunaj, Frischauf pa je delal reklamo po časopisih. Dne 1. 7. 1909 je bil v Logarski dolini deželni namestnik iz Gradca, grof M. Qary Aldrin-gen. Obed v Logu je stal 36 kron. Bil je zraven tudi Franc Kocbek. Grof je obljubil, da bo delal za to, da se bo zgradila cesta v Logarsko in naprej na Koroško. Okrajno zastopstvo Gornji grad je sklenilo na seji 23 . 7. 1909 da se zavzame za gradnjo ter 21. 8. 1909 pod št. 285 predložilo prošnjo deželnemu odboru. Leta 1904 je bila namreč po dr. Frischaufu že
freučena gradnja ceste preko avličevega vrha In trasirana po Janezu Piskerniku - Plesniku.
Leta 1914 je Ma po deželnem stavbnem u radu trasirana cesta iz Solčave v Logarsko dolino, gradnjo pa je preprečila vojna, ki je tega leta izbruhnila.
Cesta v Logarsko dolino je bila zgrajena po prvi svetovni vojni in dne 20. 5. 1922 slovesna otvoritev že s tremi avtomobili in v prvem je bil tudi on ki je to zapisal. Franc Kocbek, nadučitelj v Gornjem gradu.
VALENT VIDER
Novi izdelki na Ljubnem'*
O Kovinarstvu na Ljubnem smo že večkrat pisali. Tokrat ždimo opisati nekoliko njihove napore za pridobitev novih iz-ddkov, ki bodo smiselno dopolnili sedanje in mo rda nekatere tudi nadomestili. Gre za nože, ki so potrebni za poljedelske stroje in za zvarjence, ki se bodo rabili pri globinskih vrtalnih strojih. Oba nova izddka ne bosta povzročala tehnoloških težav, saj že podobne stvari ddajo in zato ne bo treba nove opreme in naprav. Za prvi proizvod proučujejo trg, med tem
Vedno seznanjeni
Znano je, da so mladi v Smreki Gornji grad zelo ddav-ni. Pisali smo že o tem, da izdajajo svoje glasilo. Zadnja številka prinaša veliko vedrega pisanja o športni in izletniški dejavnosti rriadine. Prinaša pa tudi sestavke iz življenja v sami ddovni organizaciji. Sklenili smo, da naslednjega objavimo saj je zanimiv za širšo javnost.
Program rekonstrukcije je bil zasnovan že v preteklem letu. Zastavljen je bil plan, da se vsa dda zaključijo 19 79.
Osnovni namen rekonstrukcije je prehod na serijsko proizvodnjo, za kar pa so potrebni dodatni proizvodnji in skladiščni prostori, ter oprema in stroji.
Serijska proizvodnja nam omogoča boljše planiranje materialov in izdelkov, boljše izkoriščanje surovin, povečanje proizvodnje in izboljšanje delovnih pogojev.
Ob pristopu k izgradnji nove hale so se pričele težave že pri izbiri izvajalca gradbenih del in so se nadaljevale skozi vso zimo, ki nam je po dolgem času zopet pokazala zobe. Vspored-no z gradnjo smo iskali dobavitelja za transportne proge, ki pa nikakor niso pristali na krajši rok dobave kot 6 mesecev. Pred podpisom pogodbe so rok ponovno podaljšali in smo bili primorani iskati novega proizvajalca.
Podobnih zapletov je bilo še več in tako smo s časom zašli preko planiranega roka v glavno sezono vikend hiš. Zarad velikega povpraševanja po naših objektih smo bili primorari iskat» 'ovega proizvajalca.
Pouobnih zapletov je bilo še več in tako smo s časom zašli preko planiranega roka v glavne sezono vikend hiš. Zaradi ve-
likega povpraševanja po naših objektih smo bili primorani začasno prekiniti z deli na rekonstrukciji, kar se je kmalu pokazalo, da tako ne bo mogoče pustiti.
Imenovali smo režijsko skupino za dokončanje del, ki je sestavljena iz trdi tesarjev in enega vzdrževalca. Skupino vodi Potočnik Peter, ml., nadzor nad izgradnjo pa vrši ing. Strmčnik. Izdelan je plan dela, ki je razdeljen na posamezne etape. Takšen način dela se je izkazal kot zelo dober in ga je mogoče bolje planirati in spremljati.
V juliju je predvidena dobava valjčnih prog, ki bodo rešile osnovni pròti em notranjega transporta. Vsporedno z montažo prog se bo izvršila tudi premestitev strojev, ki bodo povezani tako k ot si sledijo operacije pri izdelavi posameznih ddov vse do odpreme objekta. S tem bo rekonstrukcija izvršena nekako 90 %. Preostali del predstavlja izdelavo zunanjih sten nove hale in nabava stroja linije za obdelavo konstrukcijskega lesa. Stroj bo nabavljen iz uvoza, kar pa vemo, da je dolgotrajen in težaven postopek in ne more biti zaključen pred krajem leta, ker je vezan tudi na izvoz naših izdelkov.
Proslava
Krajevna organizacija Rečica je pripravila ob praznovanju Dneva vstaje in v sklopu akcije „nič nas ne sme presenetiti” veliko proslavo pred spomenikom borcem XIV. divizije na Stonu. Sodelovali so tudi mladi s kulturnim programom. Po partizanskih poteh
Rekonstrukcija zajema tudi druga vzporedna dela kot so:
—	izdelava sušilnice za tanek las
—	izdelava zahtevne in obsežne dokument acije za vsak sestavni del objekta
—	izdelava novih materialnih in časovnih norma tivov
—	izdelava nove dokumentacije za sortiranje, pakiranje in opremo.
Iz vsega tega lahko zaključimo, da nas vse čaka še mnogo dela in prizadevanja, ter strpnega prenašanja prehodnih težav v upanju, da se bo naše delo v poznejših letih dobro obrestovalo.
Rajanje
Že deseto leto zapored bodo v Lučah imeli Turistično rajanje. Letos bodo presenetili z novimi programskimi vsebina-
Prizadevno Turistično društvo slovi, kot eno naj del av-nejših v občini Imajo pa še to prednost, da vključujejo ob takšnih prilikah veliko krajanov, ki jim j e kraj blizu. V vodstvenem organu društva združujejo vse gostince in tiste,
na Stonu
pa so hodile pohodne enote tabornikov, rriadine in borcev NOV. Obiskali so vrsto spomenikov iz časa osvobodilne borbe. Strelci in gasilci pa so pripravili tekmovanja.
Po proslavi je bilo pri knetu Borsečniku tovariško srečanje krajanov.
ko je za drugega to že storjeno v okviru Železarne Ravne. Zavedajo se, da je potrebno priti nà trg z gotovimi izdelki saj polizdelki ne dajo tistega zaslužka, kot končan sestavni del. Tu gre za traktorske zobnike, ki so jih že dosedaj uspešno delali, vendar ne do kraja obdelane. Te bodo torej v bodoče v celoti izdelovati doma. Potreba pa je tudi po večji proizvodnji zvar-jencev za bagre in za stiskalnice.
Za vse to pa p otrebujejo več prostora in delovne sile. Prav sedaj so v gradnji. Nova hala bo imela 2300 m2 novega delovnega prostora in posebej še gradijo 190 m2 novega pisarniškega prostora. Sedanje prostorske razmere so neprimerne. Ne samo zarad pomanjkanja prostora, temveč tudi zaradi neprimernega prezračevanja in podobnega. Večji ooseg proizvodnje bo torej mogoč. Topa pomeni okoli 50 novih delavcev: Te že irrajo zagotovljene iz vrst vajencev in tistih, ki bodo stopali v njihove vrste iz bližnje in dalne okolice Ljubnega. Morda še nekaj. Vse bodo zmogli z lastnini kadri. Zavedajo se, da ne kaže povečevati pretirano števila pisarniških delavcev, bolj se zavzemajo za zap okovanje neposrednih proizvajalcev. Ta naravnanost je prav v času borbe za trdnost našega gospodarstva vse pozornosti vredna.
v Lučah
ki se bavijo drugače s turizmom. Let06 bo torej v Lučah v soboto, 11. in v nedeljo, 12. avgusta veselo. Sobotni del programa obsega kolesarsko tekmo v organizaciji domačega športnega društva „Raduha . Ta dan bodo ob 13 uri poleteli zmajarji z Raduhe. To bo najbrže tudi privlačna očesna paša. Sicer pa bodo pripravili dve razstavi. Ena bo pokazala rezbarska dela, druga pa skulpture. Posebnost bodo prikazani pogrinki za katere bodo poskrbeli gostinci in vsi, ki se bavijo s kmečkim turizmom. V nedeljo bo povorka v kateri bod o sodelovali godbeniki z Rečice ob Savinji, folklorna skupina s Šmartnega ob Paki, mladi zadružniki, mladina in gozdarji. Lučani so torej tudi tokrat pripravili zanimivosti, ki bodo razveselile številne goste. Teh je v Lučah tudi letos veliko!
STRAN 7
Partizanski spomeniki na Čreti (pri Sv. Katarini)
Vse v duhu akcije „Nič nas ne sme presenetiti”
Osnovna strelska organizacija „OŠEP FRANC - MILAN“ Solčava, izvaja v okviru akcije „Nič nas ne sme presenetiti4*, svoj program.
V nedeljo, 8. 7. 1979, je organizirala strelsko tekmovanje z MK puško za prvaka Solčave. Prvenstva se je udeležilo presenetljivo veliko članov, članic in mladincev, skupaj preko petdeset.
Doseženi so bili odlični rezultati Naslov prvaka in prehodni pokal „OSEP FRANC -MILANA44 je osvojil FRANC PODBREŽNIK s 47 krogi od 50 možnih, 43 krogov pa so nastrelili kar štirje strelci: Ošep Karel, Knez Jože, Plesnik Darko in Gradišnik Drago.
Najboljše članice so bile: Knez Veronika s 37 krogi, Podbrežnik Anica in Plesnik Marija s po 36 krogi, Novak Be tka 34 krogov, Cerček Francka 32 krogov itd, vse pa so članice sekcije „ISKRA44 Solčava.
Ra zveseljiva je ugotovitev, da je strelski šport zelo priljubljen med krajani, zato bo treba takih tekmovanj še več, saj taka prireditev prispeva h krepitvi obrambne sposobnosti krajanov, kajti dobro se zavedamo, da je strelstvo pomemben člen
v verigi splošnega ljudskega odpora.
F. P.
Počastitev ob
V počastitev Dneva borca 4. julija je Občinski odbor Zdru-ž enja ZB NOV Mozirje organi-
MLADINCI SMO OČISTILI KRAJ
Mozirski mladinci smo izvedli delovno akcijo - očistili smo naš kraj.
Ko smo aprila izvolili nov odbor, smo sklenili, da bomo več delali, da se bomo bolj povezali, saj lahko le skupaj kaj dosežemo. Kot prvo nalogo smo sprejeli, da očistimo Mozirje in s tem tudi mi kaj doprinesemo k izgledu svojega kraja.
Čeprav je bil deževen, pust dan, se je na trgu zbralo kar okrog 25 mladincev z metlami, lopatami in samokolnico. Najprej smo očistili blato ob pločnikih po trgu, do avtobusne postaje. Ko smo se zvečer ozrli nazaj proti trafiki, smo bili zadovoljni, ker je trg izgledal lepši (malo nam je pomagal tudi dež, ki je pridno pral asfalt).
Posebno smo veseli, da se je naše akcije udeležilo toliko najmlajših mladincev, ki so šele stopili v naše vrste, saj so v akciji prevladovali osmošolci, ki so s tem dokazali, da so pripravljeni delati in da bodo dobro vodili našo organizacijo v bodoče, saj bodo naši načrti bolj uspešno izvedeni, če bo sodelovalo več mladincev, mlajših, z novimi ^željami in idejami	j
Zbornik NOB
Komisija za razvijanje revolucionarnih tradicij, zgodovinske dejavnosti i n za varstvo spomenikov pri občinskem odboru Zveze združenj borcev v Mozirju si že nekaj časa sem prizadeva zbrati sodelavce za zbiranje gradiva, ki bi služilo tiskanemu prikazu dogodkov med osvobodilno vojno v Gornji Savinjski dolini. Na svoji zadnji seji je sprejela sklep, da se načrtno pristopi k pripravam za tiskanje zbornika, ki bo zagotovil, da se dogodki v času borbe v dolini ne bodo pozabili. Tako pa tudi ne tisti ljudje, ki so pripomogli k osvoboditvi. Predlog je tak, da bi se zbrala določena skupina, ki bi zbirala po dolini sportine , dokumente in seveda tudi razne predmete iz vojne. Eno bi služilo za pisanje zgodovinskih dogodkov, drugo pa za zbirko, ki bi jo želeli urediti. Saj končno v vsem tem kasnimo. Marsikaj so že odnesli s terena, marsikaj je že pozabljeno, mn ogo je pa že umrlo tistih borcev in aktivistov, ki bi lahko dogodke dobro osvetlili. Prav zato je komisija poudarila potrebo po takojšnjih ukrepih. Zaninivi bodo torej
Dnevu borca
ziral v nedeljo, dne 1. julija na strelišču v Mozirju strelsko tekmovanje z vojaško puško. Tekmovanja se je udeležilo 22 ekip z 91 strelci iz borčevskih in družbenih organizacij ter društev z območja občine Mozirje.
Prvo mesto in pokal občinskega odbora ZZB NOV Mo-z iije je osvojila ekipa OSO Solčava, drugo 00 ZSMS Šmartno ob Dreti, medtem ko je tretje mesto dosegla ekipa OSO Luče. Med posamezniki pa je dosegel prvo mesto in osvojil pokal Franc PODBREŽNIK, drugo Franc PODKRIŽNIK, a tretje Janez ŽAGAR.
Ob zaključku je zbranim tekmovalcem spregovoril in čestital za Dan borca ter izročil priznanja podpredsednik Obč. odbora ZZB NOV tov. Matevž POŽARNIK.
Veliko število sodelujočih je dokaz in pohvale vredno dobre organiziranosti strelstva v mozirski občini, s čimer se izpričuje množičnost tudi v tej športni dejavnosti
TONE MODRUANČIČ
spomini še živečih borcev, aktivistov in internirancev. Vabimo vse, ki bi karkoli hranili, bodisi gradivo ali predmete iz NOB, da sporočijo komisiji svoj naslov. Vabimo k sodelovanju tiste, ki jih zanima najslavnejše obdobje naše zgodovine. Posebno zanimve izpovedi bo komisija posnela na trak, da se bodo izvirne ohranile. Vse krajevne organizacije prosimo, da nam pri tem pcma gajo. Želimo, da najde tudi delež naše doline svoje mesto na policah knjižnih zbirk!
1
Nagrajena
prizadevnost
PAVLA TROCAR
Pavla Trogar je že vendar še vedno poučuje telesno vzgojo in vodi ŠŠD na osnovni šoli v Mozirju. Vedno se je Zanimala za prostovoljne dejavnosti, bila je dovzetna za želje učencev, tako da je tudi SŠD pod njenim vodstvom dosegalo lepe rezultate. Dosegla je, da so prav vsi učenci aktivni v S$D in ni je občinske proslave, kjer se ne bi predstavili tudi člani SŠD. Pavla Trogar je dobila že številna občinska priznanja in državno odlikovanje - red dela z zlatim vencem.
„Pogrešam več strokovnih delavcev za delo v SŠD. Trenutno jih je deset, vendar je to, premalo za kvalitetnejši napredek. Letos smo prvič dobili od ZTKO Mozirje 12.000 dinarjev, tako, da bomo prvič nagradili vse tiste, ki nam pomagajo v društvu. Moram reči, da doslej nihče ni dobil niti dinarja, skromna sredstva pa smo porabili za rekvizite, potovanja. Sploh pa bi rada povedala, da je podobno stanje tudi v drugih krajih v naši občini - V Ljubnem, Gornjem gradu, Lučah. Šolska športna društva drži pokonci le čisto ljubiteljstvo.
Priznanje, ki sem ga dobila je obenem tudi priznanje številnim učencem, posebno tistim iz sedmih in osmih razredov, ki aktivno sodelujejo v društvu.44 ,	(iz Dela, 25. 6.1979.:
Bi	'S/*-	N	0
„Kaj se je zgodilo družini Slavič”
Dramska predloga besedila „ukradene družine Slavič" in družinskih problemov s hišno tativno ter eksaltirano hčerko kaže, še manj, ne izžareva navidezno nekih smiselnih uprizoritvenih proti emov, ki bi bili površni in nezahtevni skupini v študiju in interpretaciji delala sploh kakšnih p reglavic. Celo prijetno čtivo, če odštejemo misel na uprizoritev, bi bilo za marsikoga. Toda to je samo navidezno. Stvar pa je popolnoma drugačna če poglobljeno razčlenimo zadevščino, ki je dramaturško inenitno grajena, posrečeno fabulirana, igralsko izredno a prijetno zahtevna, osiromašena pà po uprizoritvenih pomagalih kot, trije plus eden igralec, prazna scena, prozaičen rekvizit — zakonska postelja, nenavadna konstuma-cija in vse ostalo, kot terja poleg smiselne razčlembe, študija vlog in karakterjev, izpovednosti in obče izpovedne kreativnosti, še študij specifičnega kretanja, tempa, tona in žarna v posebni atmosferi porajajočega se jutra, popopranega s konstatacijo, da so pižama, spalna srajca, copate in razkopana zakonska postelja le tista skromna pomagala, ki mačehovsko dajejo vsaj neko zunanjo naslonitev na psihološke strese, ki jih komad poleg ostalega v precejšnji meri ima.
In tako je v študiju obeh graditeljev predstave, režieseiju in igralcem, ostala režiserju samo gda invendja, domiselnost v izdelavi režijskega koncepta in gradnji predstave, igralcem pa talent in v njem hotenje, da nudijo predloge igralcem v čim vemejši kreativnosti lika, sproščenosti in osebni domiselnosti. Vse se je to v lepi meri afirmiralo, kajti sklop uprizoritvenih vozlov in pasti ni iztiril in desorientiial osveščenega režiserja tem bolj, ker je predstava pokazala zelo mo demo in domiselno zasnovo režije in s tem dosegla ekvivalenten uspeh in afirmacijo cele skupine. V življenju igralcev v komičnost situacije z dokaj spretno miza-usčensko osnovo je bio očitno in povsem prisotno. Zlasti režiserju se pozna, da so mu zakonitosti odra znane, igralcem j a primamo pravilo, da je do kraja vred d ti ti besedo, njen tek i:i pomen. Morda bi z ozirom na skromnost pomagal bilo ždeti bolj preštudirano mizansceno ob sami postelji in jo v
komponirati bogatejšo, pestrejšo ter vizuelno grajeno v obeh dimenzijah — vertikalno in horizontalno. Miselne variacije ponujajo namreč režiserju in igralcem izredne možnosti in to res komične nad posteljo, v postelji, pod pos teljo in to ne enega, temveč vseh treh. Tako bi dobil tekst in igra plastičnejši okvir in barvitost. Vendar tudi tako postavljena igra kot je bila, j je potrdila dokončno izpovednost in preprečila sprenevedanje, igranje zaradi igranja, kar je žal dostikrat «nova in vsebina diletantizma, ki se še pri nas pojavlja marsine.
In končno. Odmevnost predstave je očitna ne samo zaradi obrtno dobro pripravljenega dda, ker predstava trdno sedi, je tekoča in sni s dna, temveč tudi zaradi ni ado stne zagnanosti, njene vedrine in širine. Žar odra je brezdvomno prenešen v dvorano, kontakt igralcev z gledalci je pristen.
Vsekakor lep gledališki trenutek.
TONE ZORKO
NOVE KNJIJJE V OBČINSKI MATIČNI KNJIŽNICI MOZIRJE
1.	LEPOSLOVJE ZA ODRASLE
Meersc: Telo in duša 1., 2 Hardy : Daleč od ponorelega sveta Heller: Nekaj se je zgodilo Am ado : Viva Tereza Yerby: Saracensko bodalo — zgodovinski roman iz 13. stol.
Gorki: Detinstvo
zbirka Petdeset najlepših po izboru bralcev: Na kmetih, Deseti brat, Cvetje v jeseni, Dolina meseca, Sedmina, Povest o dobrih ljudeh, Boter
Krvina: Breme resnice - kmečka povest
Leskovec: Hudourniki — kmečka povest
Torkar: Deseti bratje : potepanje skozi sebe in čas
zbirka Beseda sodobnih jugoslovanskih pisateljev:
Bulatavič: Heroj na oslu, Geor-gievski: Rdeči konj, Rebula: Senčni ples, Makarovič&Grafenauer&Šala-mun: Pesmi, Čosič, D.: Korenine, Kaleb : Gost, Slovenski sodobni esej (vsebuje tudi: Demon Iva Daneva pisatelja M. Rožanca),
2.POLJUDNO ZNANSTVENA LITERATURA ZA ODRASLE
Monografija Edvarda Kardelja Vrišer: Ra dm irska cerkev Cedilnik: Congma je hodil spredaj Gregori: Naši ptiči Modri trak - kuharica za sladokusce
Zgodovina Slovencev .
Sve o kolor fotografiji. Strojnotehnološki priročnik
3.	KNJIGE ZA MLADINO
Kraigher, N.: Maja Oglejmo si svet: Afrika 365 zlatih pravljic za lahko noč Čebelica Maja — slikanica Slonček gre na morje - slikanica
Ob 30. letnici strelstva
v občini
Jubilejno praznovanje 30. letnice strelstva v občini Mozirje po osvoboditvi, sovpada našim znanim jubilejem 60. letnici revolucionarnega dela in delovanja KPJ (ZKJ), SKOJ-a in razrednih sindikatov. V tem revolucionarnem obdobju smo z uspehom izvojevali oboroženo revolucijo in svobodo, katero danes uživajo milijoni Jugoslovanov. Z osvoboditvijo naše domovine so nastali novi pogoji za družbeno politično, športno in kulturno delo v naši socialistični domovini In tako so nastali tudi novi pogoji za strelski šport širom Jugoslavije in tudi pri nas v občini.
Prva organizacija strelstva v občini se pojavlja že leta 1948 na Rečici ob Savinji pod imenom: „Strelska družina Slavka Šlandra", katera pa je v začetku delovanja delovala z zelo skromnimi sredstvi, imela je nekaj starih trofejnih zračnih, MK in vojaških pušk, celo nekaj še avstroogrskega porekla, jačanjem materijalne baze naše družbe v naslednjih letih a pred-V sem v letu 1949 pa se ustanavljajo nove strelske družine in kasneje občinski strelski odbor Moziqe, kateri pa je organizacijsko in finančno povezoval vse družine v celoto. S tako organizacijsko strukturo je strelstvo v občini dobilo novega jioleta, začelo se je z izgradnjo strelskih objektov, nabavilo se novega orožja, povečano je število članstva, tako da danes v občini imamo 8. osnovnih strelskih organizacij in nekaj sekcij združenih v občinsko strelsko zvezo Moziqe z okrog 1.000 člani.
Če danes analiziramo preteklo obdobje, lahko ugotovimo, da smo v tem obdobju dosegli velike uspehe, saj smo ena od družbenih organizacij v občini med zelo aktivnimi, ne samo na športnem, temveč tudi na obrambnem področju, saj vzgajamo mlad kader ki je in bo sposoben braniti našo samoupravno socialistično domovino
Mozirje
če bo jjotrebno. Na to svoje delo smo tudi ponosni.
Proslava 30-letnice bo organizirana 12. avgusta 1979 na občinskem strelišču v Moziqu z naslednjim sporedom:
Ob 7,00 uri strelsko tekmovanje z MK puško
Ob 11,00 uri svečani del programa:
—	Slavnostni govor
—	Kulturni program
—	Razvitje prapora
—	Razglasitev rezultatov tekmovanja
—	Podelitev strelskih priznanj in plaket
Po končanem slavnostnem programu bo vrtna veselica, zabaval vas bo znani ansambel „SEMAFOR" iz Polzele s priljubljenimi pevci.
VLJUDNO VABLJENI!
OBČINSKA 1 STRELSKA ZVEZA MOZIRJE
PREPOTREBNA
KNJIGARNA
Na seji predsedstva občinske konference SZDL Mozirje so med drugim razpravljali o obveščanju. Beseda je nanesla na knjigo, ki je prav tako potrebna ljudem za seznanjanje z raznimi vsebinami in seveda z literaturo. Ob tem so navzoči poudarili, da je velika pomanj-ldjivost, ker v občini ni primerne knjigarne. Tako morajo naši občani nakupovati še šolske potrebščine izven občine. Seveda je to odliv sredstev in tudi dokaj velik napor, predvsem za tiste občane, ki ne razpolagajo z lastnim prevoznim sredstvom. Zavzeli so se zato, da se to vprašanje uredi. Saj je nepopravljiva škoda, če naši ljudje nimajo prilike izbire dobre knjige, ki je človeku pripomoček za razvijanje umske ravni. Da ne bi ponavljali tisto o šolskih potrebščinah, kije morda še povezano z velikimi stroški nabave, ob že tako velikih izdatkih za najnujnejše, kar rabi šolar.
Iz dejavnosti sodnika za prekrške
V letu 1978 jé bilo skupaj rešenih 932 zadev, od tega z izdajo odločbe o kaznovanju 871, kaznovanih z odločbo o prekršku pa je bilo 917 oseb in to:
794 polnoletnih fizičnih oseb
102 mladoletnih oseb
Iz gornjega prikaza je razvidno, da je bilo največ prekrškov s
Število prekrškov s področja prometne varnosti se je v primerjavi z letom 1977 povečalo za 2 %, medtem ko se je število prekrškov s področja javnega reda in miru zmanjšalo za 1 %,
Ukor je bil izrečen 5 fizičnim in 1 pravni osebi.
Kazen zapora je bila izrečena 3 osebam zaradi pretepa v skup-
9 odgovornih oseb 12 pravnih oseb Preostalih 61 zadev pa je bilo rešenih :
54 z ustavitvijo postopka 7 na drug način.
Obravnavani prekrški v letu 1978 se nanašajo na naslednja področja:
področja prometne varnosti in javnega reda in miru in to:
ostalih prekrškov pa je manj za ■1%.
Stanje se napram letu 1977 ni bistveno menjalo.
Denarne kazni so bile izrečene v naslednjih zneskih:
nem trajanju 65 dni, medtem ko je bila v letu 1977 izrečena 4 osebam v skupnem trajanju 90 dni.
Prekrški prometne varnosti Kršitev javnega reda in miru Kršitev predpisov s podr. gospod.
Kršitev predp. s podr. ribištva Kršitev pred. o orožju Kršitev pred. o javnih shodih Kršitev predp. o gibanju v mejnem pasu
Kršitev predp. o org. prevoza na javnih cestah Kršitev predp. o notr. trgovini Kršitev predp. o obrtništvu
Kršitev predp. Kršitev predp. Kršitev predp. Kršitev predp. Kršitev predp. Kršitev predp. nevarnih snovi Kršitev predp. Kršitev predp. Kršitev predp. Kršitev predp. Kršitev predp. Kršitev pred. s samozaščite
o standardih o nadzor, nad živili o nalez.cbdezni o ljudski obrambi o statistiki
o prometu in prevozu
o komunalni dejavnosti o merilih o davkih
s področja financ o var. človekovega okolja podr. družbene
1976	1977 1978	
635	593	611
212	167	159
37	31	29
2	1	10
7	2	4
1	1	3
31	26	7
9	25	8
2	1	6
14	9	12
1	4	4
1	2	10
3	7	9
7	12	6
	3	2
		1
—	; —	6
—	—	2
—	—	1
—	—	1
	—	24
' _			1
r	1976	1977	1978 N
—	prekrški prometne varnosti	59 %	66 %	68 %
—	prekrški s podr. javnega reda in miru' 19 %	18,5 %	17,5 %
ostali prekrški_____________________22%	15,5%	14,5%
do 100 dinaqev nad 100 do 500 dinarjev nad 500 do 1000 dinarjev nad 1000 dinatjev
1976	1977	1
1	—	2
517	471	422
346	285	328
162	72	75
TOZD Gazc&rstvo Gornji grad *
razpisuje po sklepu Delavskega sveta javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1.	8-sedežni kombi IMV 1600, letnik 1972, registriran, vozen, izklicna cena 20.000,—din.
2.	Traktor IMT 533 nevozen, izklicna cena 15.000,— din.
Licitacija bo 15. 8. 1979 ob 8. uri v garaži poslovne stavbe TOZD Gozdarstvo v Gornjem gradu.
Interesenti morajo položiti varščino v vrednosti 10% povprečne cene.
Ogled je mogoč vsak dan od 14. ure in eno uro pred pričetkom licitacije.
ŠOLSKI CENTER BORIS KIDRIČ CELJE in
DELAVSKA UNIVERZA MOZIRJE
OBVEŠČATA,
da bo v šol. I. 1979/80 v Mozirju oddelek
ŠOLE ZA POKLICNE VOZNIKE MOTORNIH VOZIL
Pogoji za vpis:
a)	končanih najmanj 6. r. osnovne šole — širši program usposabljanja,
b)	končanih 8. r. osnovne šole — ožji program usposabljanja.
Prijave, sprejema DELAVSKA UNIVERZA MOZIRJE do 30. avgusta 1979, vsak dan ob delavnikih od 8.00 do 14.00, ob sredah od 8.00 do 16.00 ure.
________________________________________J
Škodljiva nedoslednost
Prav sedaj se trudijo na lepo naselje izgledalo, ko bo občini, da bi se čimpreje za- dograjeno? Ali pa meže do-gotovil prostorski načrt in vsa puščamo samovoljnost po-potrebna urbanistična doku- sameznikov? Mnogo tega bi se mentacija. Že večkrat smo moralo vprašati, ko opazujemo brali, kako nastajajo zastoji v ravnanje nekaterih graditeljev v stanovanjski gradnji in seveda tem komunalno urejenem tudi gradnji drugih zgradb, ker zazidalnem okolišu. V zahte-pač ni ustreznih načrtov, ki bi vah, ki se postavljajo pred gra-zagotovili smotrno koriščenje ditelje je jasno predpisano kako prostora. Seveda gre za dolgo- vdika, visoka in kako mora ročne ukrepe, zato se morajo stati hiša. Kakšen naklon mora . načrtovanja dobro pre- imeti streha, kakšne barve mora misliti. Odgovorni se torej tru- biti kritina itd Pričakujemo, da dijo, da bi v znamenju reda bodo graditelji vse to upošte-izkoriščah primerne površine in vali. Pa temu ni tako. Samo-da bi ob tem ohranjali dosledni ved j a se kaže v tem, da nekdo videz krajine. Skratka, urbani- postavi hišo za preko 1 m višje zacija mora zagotoviti izvirnost 0d predpisane točke O. Drugi krajinskega videza in življenja v j0 poljubno poveča, tretji po nekem prostoru. Kot rečeno, želji poviša, nekdo zopet po mnogo truda, mnogo denarja in svoje prilagodi pristop in po-mnogo dela je s tako rečjo, dobno. Marsikaj bi bilo moč Pričakovati je treba, da se našteti, kar je v protislovju z potem po teh načelih tudi rav- načeli urbanistične ureditve namo, ko koristimo neko tega predela. Pa še bi lahko zemljišče za gradnjo. Nekdo pripovedovali, kako se obide pač mora zagotoviti tudi nad- predpis, naročilo in navodila, zor nad izvajanjem urbanistič- ob tem se velja zamisliti, nam-nih in tehničnih zahtev na grad- reč, če bomo tako tudi v bodo-biščih. Kdo je to? V primeru če kršili določila strokovnja-zazidalnega okoliša Podvrh I v kov. Kako bodo izgledala naša Mozirju je opaziti grobo od- naselja? Ali res moramo postopanje od zahtev urbanistične puščati nekaterim „sitnim" v in tehnične dokumentacije. Ali škodo ostalih? Pa končno, je kdo za to odgovoren? Ali nekdo bi vendar moral svoje nam je vseeno kako bo to sicer reči!	m k
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE MOZIRJE
RAZPISUJE
I.	Na podlagi pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Mozirje, združenih za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu
5. Vloge za priglasitev na natečaj sprejemi jo 'strokovne službe stanovanjske skupnosti pri Komunalnem podjetju Mozirje. O rezultatih natečaja bodo vsi prosilci pisme no obveščeni.
II.	Na podlagi pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve
NATEČAJ
NATEČAJ	za posojila za nakup družbenih
za pridobitev družbenih najem-	najemnih stanovanj v organizing stanovanj, ki bodo zgrajena s	ra"' 9rad!!Y'' j® bodo dokončana
sredstvi za družbeno pomoč v	v 1979 in 1980 na podagi
stanovanjskem gospodarstvu v	programa stanovanjske graditve
Nazarjih, Gornjem gradu, Ljub-	Samoupravne stanovanjske skupnem ob Savinji in Solčavi.	nof}! °°č‘ne Mozirje.
Skupna razpisana natečajna 1. Upravičenci do pridobitve	vsota znaša 10,000.000,00 din
zgoraj navedenih stanovanj so'	'n zajema del zbranih sredstev v
- družine in občani z nižjimi	letu 1978 in sredstva, ki bodo
osebnimi dohodki in samohrani!-	zbrana v letu 1979.
ci.	Posojilo za nakup najemnih
- starejši občani in upokojen- stanovanj v Nazarjih, Gornjem ci,	gradu, Ljubnem ob Savinji in
—	udeleženci NOV,
—	delovni invalidi I. kategorije ter drugi 100 % invalidi s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo,
—	mlade družine, ki namensko varču jejo.
2.	Prosilec, ki želi pridobiti stanovanje, vloži utemeljeno prošnjo, opremljeno z ustreznimi potrdili oz. dokazili, upoštevajoč svoj status na stanovanjsko skupnost in sicer:
—	zaposlen prosilec preko organizacij združenega dela.
—	upokojeni občani preko društev upokojencev,
—	delovni invalidi I. kategorije in drugi inval idi ter starejši občani preko skupnosti socialnega skrbstva,
—	delava, zaposleni pri občanih, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb preko občinskega odbora sindikata obrtnih delavcev.
3.	K vlogi za pridobitev stanovanja morajo prosilci priložiti naslednja dokazila:
—	potrdilo o številu družinskih članov gospodinjstva,
—	potrdilo od kdaj je prijavljen na območju občine Mozirje,
—	potrdilo o letnih dokazljivih dohodkih vseh članov družinskega gospodinjstva za preteklo leto,
—	potrdilo o premoženjskem stanju
Mlade družine morajo priložiti še varčevalno pogodbo in sklep organa upravljanja delovne organizacije, kjer je eden ozmed zakoncev zaposlen, da bo v roku petih let od sklenitve stanovanjske pogodbe dodelila upravičencu drugo stanovanje.
4.	Natečaj za pridobitev družbenih najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu traja do 20. 8. 1979.
Nepopolne vloge in vloge, ki bodo prispele po tem datumu ne bodo upoštevane.
Solčavi lahko najamejo temeljne in druge organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije, ki združujejo sredstva za stanovanjsko graditev po družbenemu dogovoru o obveznem združevanju, upravljanju in uporabi sredstev za usmerjeno stanovanjsko gradnjo v občini Mozirje.
2.	Posojila po tem natečaju se bodo lahko porabljala najkasneje do 31. 12. 1979.
3.	K vlogi za natečaj za najem posojila morajo organizacije priložiti:
—	sklep organa upravljanja o nakupu stanovanj z navedbo števila stanovanj in lokacije,
—	sklep organa upravljanja o najemu posojila in o zagotovitvi sredstev za plačilo lastne udeležbe ter o zagotovitvi rednega odplačevanja najetega posojila.
Za lastno udeležbo se štejejo samo likvidna sredstva sklada skupne porabe (obvezni in iz dohodka). Lastna udeležba se mora plačati ob sklenitvi pogodbe o prednostni pravici nakupa s stanovanjsko skupnostjo. Posojila po tem natečaju se bodo odobrila le kreditno sposobnim organizacijam.
4.	Natečaj traja do roka, kot je navedeno pod točko I/4.
III.	Na podlagi pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve
NATEČAJ
za posojila delavcem za zidavo dolžinskih stanovanjskih hiš v osebni lasti.
Natečajna vsota znaša
600.000,00 din.
1.	Posojilo po tem natečaju lahko dobijo delavci :
—	ki so zaposleni v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in združujejo sredstva na podlagi družbenega dogovora o obveznem združevanju, upravljanju in uporabi sredstev za usmerjeno stanovanjsko gradnjo v občini Mozirje,
—	da namensko varčujejo pri
poslovni banki,	,
—	da se njihova gradnja šteje za družbeno usme rjeno stanovanjsko gradnjo in so zavezanci za plačilo komunalnega prispevka.
2.	Prednost imajo delavci, ki:
—	imajo nižji povprečni mesečni dohodek na člana družine,
—	zidajo družinsko stanovanjsko hišo ob upoštevanju elementov za standardno stanovanje,
—	bodo s preselitvijo v novozgrajeno hišo sprostili družbeno najemno stanovanje.
3.	Posojila po tem natečaju se dajejo največ za dobo 15 let s 3,5 % obrestno rte ro. Po poteku 10 let od začetka odplačevanja posojila se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča za 2 %.
4.	Natečaj traja do roka, kot je navedeno pod toč ko 1/4.
5.	K vlogi za natečaj za najem posojila morajo prosilci priložiti:
—	potrdilo o letnih dokazljivih dohodkih vseh članov družinskega gospodinjstva za preteklo leto,
—	potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov,
—	gradbeno dovoljenje.
—	projekt stanovanjske hiše! (na vpogled). %
IV.	Na podlagi pravilnika o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev zaposlenih pri občanih, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb
NATEČAJ
za posojila delavcem, zaposlenih pri občanih, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugži oseb za gradnjo ali nakup etažnega stanovanja, stanovanjske hiše ter adaptacije.
Natečajna vsota znaša
400.000,00 din
1.	K vlogi za natečaj morajo prosilci priložiti:
—	potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov,
—	gradbeno dovoljenje za gradnjo ali adaptacijo stanovanjske hiše,
—	potrdilo o višini dohodka, ki ga izda pristojna služba skupnosti zdravstvenega zavarovanja,
—	kupoprodajno pogodbo ali predkupno ali potrdilo o zagotovitvi nakupa stanovanja v etažni lastnini,
—	potrdilo zasebnega delodajalca o zaposlitvi.
2.	Natečaj traja do roka, kot je navedeno v točki I /4.
OBVESTILO
Obveščamo vse učence, dijake in študente, da vloge za štipendiranje sprejemajo vsako sredo od 7 — 13 ure od 1.8. do 31. 8. 1979 pri Občinski skupnosti za zaposlovanje.
Kandidati morajo k točno izpolnjeni vlogi za štipendijo oziroma razliko predložiti (obrazec DZS 1,65 se dobi v knjigami, v kolikor bi zaradi avtomatske obdelave spremenili vlogo za štipendijo, vas bomo o tem pravočasno obvestili):
1.	potrdilo o vpisu v šolo oz. frekventacijsko potrdilo (najkasneje do 15. 9. 1979),
2.	fotokopijo oz. overjeni prepis zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo o opravljenih izpitih,
3.	potrefilo o premoženjskem stanju (davčna uprava)
4.	potrdilo o številu družinskih članov (matični urad)
5.	potrdilo o dohodkih staršev iz preteklega koledarskega leta (obrazec je tiskan že na vlogi), zajeti morajo biti vsi dohodki iz rednega delovnega razmerja, iz kmetijstva, obrti in dohodki iz dela v podaljšanem delovnem času in drugih dejavnostih,
6.	otroci upokojencev predložijo odrezek od pokojnine (za katerikoli me sec II. pdletja 1978),
7.	potrdilo o višini otroškega dodatka, prosilca za tekoče leto,
8.	kandidati, ki prejemajo kadrovsko štipendijo morajo predložiti kopijo pogodbe o kadrovski štipendiji oz. če je ne prejemajo potrdilo, da so zanjo zaprosili,
9.	poročeni študenti, ki imajo svoje gospodinjstvo, morajo to dokazati s potrdilom krajevne skupnosti ali skrbstvenega organa in matičnega urada,
10.	otroci samohranilcev predložijo tudi potrdilo o višini preživnine,
11.	učenci oz. študentje, ki bodo v času šdanja stanovali
izven kraja bivanja, morajo predložiti potrdilo o kraju začasnega bivanja (zadostuje potrdilo uprave dijaškega doma oz. zasebnega stanodajalca).	SKPSŠ
OBČINE MOZIRJE
v__________________________________________________________s
STRAN 2
	
C,7	- ■ • - Sestav gasilskih organizacij v občini V				Mozirje J
Na območju Občinske gasilske zveze Mozirje deluje 1S gasilskih društev, industrijska enota Lesne industrije Nazarje in ena desetina Cinkarne Celje v obratu Ljubija. Pri vseh društvih so formirani upravni odbori, nadzorni odbori, operativni kadri pod vodstvom poveljnika društva, desetarjev, nižjih častnikov in častnikov.
Pri občinski gasilski zvezi je poleg upravnega in nadzornega odbora, formiran še štab operative, ki ga sestavljajo vsi po-vdjniki gasilskih društev in gasilski častniki, tehnični svet, komisija za delo z mladino, komisija za odlikovanja in disciplinsko razsodišče. Na čelu štaba odreda je poveljnik zveze in dva podpoveljnika, vsi trije častniki prve stopnje. Samoupravno predstavljajo upravni odbor GD delegacijo, ki potem redno pošiljajo po dva delegata na konferenco Občinske -gasilske zveze.
Članstvo
Članstvo je prazprav tisto, ki teče o njem beseda. To članstvo gasi, rešuje, se opremlja, gradi gasilske domove, adaptira, vzdržuje, skrbi za naraščaj, sodeluje povsod kjer je potrebno. V zadnjih letih je število članstva stagniralo, sedaj pa je v porastu in sicer aktivni člani od 934 na 1001, ter mladina od 231 na 324. Ne glede na porast so prisotne težave s pridobivanjem članstva in mladine.
Težnja za zaslužkom, vedo večje zahteve na delovnem mestu, vedno manjše možnosti, da bi kolektiv toleriral odsotnost delavca zaradi akdj v gasilski organizaciji, televizija, motorizacija itd. vse to ima svoj vpliv na združevanje ljudi, na
drugačno uporabo prostega časa, ki ga vedno manj ostaja posameznikom za delo v gasilskih organizacijah. Tem vplivom podlega zlasti mladina, ki ni vezana po tradiciji k pripadnosti neke organizacije in prav zato težave pri vključevanju mladine v gasilske vrste.
Iz tega sledi, da je potrebno danes veliko več truda za pridobitev aktivnih sodelavcev. V našem primem gre za primerjavo dosedanjih pozitivnih izkušeni z n alogami današnjih dni. Gasilske oragnizadje skušajo s svojimi programi ter konkretnim delom vplivali na premagovanje nasprotij med osebnimi in družbenimi koristmi, vsak dan s svojimi akcijami. Poleg tega so danes prisotni vplivi komercializacije na pripravljenost ljudi, da sodelujejo na prostovoljni osnovi v gasilskih organizacijah. Delo v teh organizacijah teija od vsakega posameznika ne samo žrtvovale časa, biti mora vedno pripravljen priskočiti na pomoč, tvegati svoje zdravje in celo svoje življenje. Pridobivanje pionirjev je sicer uspešno, premalo časa pa ostanejo v organizaciji, kar velja zlasti za tiste, ki nadaljujejo šolanje na srednjih in visokih šolah. V največ primerih se v osnovno organizacijo ne vrnejo več.
Posebne težave nastopajo z organiziranjem ženskih desetin v posameznih gasilskih društvih, saj je formirana le ena desetina pri GD Gorica ob Dreti. Pri tem so očitno posamezna društva premalo storila pa tudi občinska zveza. Sicer pri tem ni prezreti dejstva, da mladinke kaj kmalu postanejo rratere in gospodinje, zato imajo, ko se poročijo, malo časa za delo v gasilski organizaciji.
STAROSTNI SESTAV ČLANSTVA
Starost	Moški
7 -10 let	31
11 - 14 let	103
15- 18 let	80
19-27 let	'240
28-40 let	315
41 -55 let	310
56 in več	226
SKUPAJ:	1305
Ženske	Skupaj
5	36
1	104
10	90
-»	240
2	317
	310
—	226
18	1323
Podpornih članov, ki vsako leto plačujejo podporno članarino gasilskim društvom je po obstoječi evidenci 1960, ki kot že ime pove, niso redni člani. V odnosu na celotno število prebivalcev v občini 15.300 je članstvo GD udeleženo s približno 8,7 %, kar je sorazmerno malo. Zaradi takšnih ugotovitev je potrebno:
—	povečati članstvo v gasilskih organizacijah,
—	nadaljevati s pridobivanjem pionirjev in mladincev,
—	prizadevati si za formiranje večjega števila ženskih desetin.
To naj bo naloga GD in Občinske gasilske zveze, kar vključujemo v programe dela za leto 1979. Ob razpravi o članstvu je omeniti še prostovoljno delo članstva, ki ga opravijo člani pri gradnji novih domov, adaptacijah in vzdrževanju, raz-
nih akcijah pri zbiranju sredstev za gasilske namene, gasilskih vajah, gašenju, proslavah ter drugih prireditvah. V tem se odraža gasilska zavest tistega dela članstva, ki se v polni meri zaveda svojih dolžnosti do požarne varnosti in dela v gasilstvu na sploh.
Prav zato ni popularnost gasilskih organizacij do občanov prav nič upadla, saj imajo največ neposrednih stikov pri svojem delu z občani. Občani so pripravljeni vedno podpreti gasilske organizacije pri zbiranju sredstev zlasti za nakup motornih brizgaln in gasilskih avtomobilov. Želeti je, da bi se takšni odnosi tudi v bodoče diranili. Gasilci sami pa vlagajo ob takšnih prilikah neprimerne napore v korist občanov in družbe kot celote.
FRANC HRIBERŠEK
Utrujen turist
Pred nedavnim se je dogodil primer, ki meče slabo luč na naše razmere v gostinstvu, pa ga je treba zato, da se ne bi kaj podobnega ponavljalo, obelodaniti. Neki poslovnež iz glavnega mesta naše države je imel opraviti v dolini. Iz vrst znancev je zvedel za naslov hotela v našem kraju in brzojavno rezerviral prenočišče. Do sem je torej vse v redu! Žal je pozabil naročiti tudi nekaj za pod zob. Seveda ni predvideval, da bo moral lačen preživljati ure po ddgem potovanju. Prispel je namreč pač po 21. uri in takrat je bila kuhinja, kot so mu pojasnili, že zaprta. Skratka, dokazovanje, da je lačen in da bi rad kaj jedel ni nič pomagalo. Zato se je nerazpoložen podal v
sobo, da bi lakoto potešil s spancem. Tudi tu se je zataknilo. Ko se je hotel po vsem le nekoliko osvežiti — ni bilo vode! Še hujše presenečenje pa ga je čakalo, ko ga je usoda privedla v stranišče. To je bilo zamašeno. Seveda mu je ves ta splet doživetega presegel meje potrpljenja.
Dobil je prevoz ter se odpeljal v hotel Prebold. Baje je tam dobil še hrano in tudi sicer je bil zadovoljen s ponujenim gostoljubjem. Ne gre za podtikanje saj sta ime in naslov tega nesrečneža znana. Morda je vmes res nesrečen slučaj. Vsekakor pa tak, ki nam ni v ponos. Najbrže smemo reči, da se podobne stvari ne dogajajo povsod.
%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%
Odkritja spominske plošče na rojstni hiši Franca Kocbeka na Ločkem vrhu* pri Lenartu so se udeležili tudi mozirski planinci

Iz narodno osvobodilne borbe
Urednikova beseda
Piše: Anton I kovic
„Seveda ga poznam” sem dejal: „ker sem se učil za mizarja in sem hodil v obrtno šolo, kjer je imel predavanje iz nekega predmeta”. Nato je oficir povedal, da sta se z Brtotom zmenila, da me bo čakal _ na, Ljubnem, ko me pripeljejo. Zjutraj so prišli z vozom sena in nekaj dekami in žimnicami. Med potjo sem videl ob	cesti	ležati več	mrtvih
partizanov. Tudi nemški vojaki so odkimavali z glavo in se zgražali nad vsem kar so videli ob	tej ofenzivi. Ko	so	me
pripeljali na Ljubno na Foršt, je prišel tudi Brtot. Ker sem bil pokrit z deko, me je odkril in vprašal kako mi je ime. Odšel je na gestapo. Med tem so nas ogledovali mladi gestapovci, se norčevali	in pljuvali	v	nas.
Kmalu se je Brtot vrnil in z njim sta bila še dva gestapovca in tisti oficir, ki nas je spremljal iz	Luč	do Ljubnega.	Vse
radovedneže so nagnali. Mene so spravili na Brtotov marof, bil je prizidek s sobo. Prosil sem Brtota, naj rili dobi zdravnika. Kmalu sta prišla dva zdravnika Poljaka ali Čeha? , mi zmerila vročino in me pregledala. Dobil sem neke tablete. Pri Brtotu sem bil en teden. Vročina mi je narasla že na 41,5 tako da se mi je že bledlo. Poslali so me v Mozirje. Peljal me je nek civilist in med potjo so partizani napadli Nemce na radmirskem mostu. Nemci so ustavili voz in me spravili v neko hišo, na voz pa so naložili dva ranjena nemška vojaka in ju odpeljali proti Ljubnem. Med prevozom sta umrla. Ko se je voznik vrnil, me je odpeljal dalje in ob mraku sva se pripeljala do Goričarja v Mozirju, kjer je
„Savinjske novice" izhajajo mesečno - Izdajajo SO in delovne organizacije občine Mozirje -Urejuje uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Aleksander Videčnik - Uredništvo in uprava: Mozirje 175, telefon 063-830-017 - Žiro račun prt SDK ekspozitura Mozirje st 5076-637-56 - Savinjske novice, glasilo SO Mozirje - Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do dvajsetega v mesecu - Grafična priprava ĆZP „Dolenjski list"rIovo mesto - Tisk: tiskarna ljudske
^^ubljana - Po mnenju , Sekretariata za informacije (št. 421. 1/72 z dne 9. ma> 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.
izročil spremno pismo in mene. Neki nemški oficir trii je že določil sobo, kjer bi lahko ostal. Soba je bila mrzla, vendar bi se dalo zakuriti. V tem je prišel bivši jug. občinski policaj v Mozirju Terglav, ki je bil tudi pri Nemcih policaj in povedal, da sem bil-v partizanih, da je v spremnem pismu laž. $ tem je bilo moje kamuflaže konec. Nemški oficir je začel kričati nad menoj in voznikom. Voznik se je opravičeval in trdil, da nič ne ve, bil je mobiliziran in moral je peljati. Oficir se je še zadrl: „dva smo že ustrelili, še tretji naj bo. „Vozniku je
Pisec prosi, za pripombe in dopolnila objavljenega gradiva
ukazal, naj konje zasuče in ukazal svojim, da me odpeljejo in ustrelijo. Odpeljali so me od Goričarja po klancu navzdol in mimo Matjaža. Tedaj je priletela Jurička z enim gestapovcem, (kdo jo je obvestil nevem), ki je ukazal voz zasukati in so me odpeljali h Grabnerju na trg. Z voza so me naložili na tovorni avto. Tam so hodili okrog mene in me spraševali razne stvari. Jurička se je zavzela zame.
Kljub počitniškemu čcsu se je v uredništvu nabralo kar dosti sestavkov. Ne moremo torej govoriti o času „kislih kumaric “. Hvala vsem, ki se radi spomnijo s svojimi sporočili našega glasila. Le tako naprej! Razveseljivo je tudi, da so nekateri občani prisluhnili naši prošnji, da pomagajo pri zbiranju gradiva za občinsko kulturno skupnost, ki si prizadeva urediti postopno tudi v naši dolini skromen prikaz nekaterih znamenitosti. Le ob skupnih naporih bo to mogoče. Zavedamo se, da so leta dolgo pobirali naše starine razni „izvedenci “ in jih nato preprodajali, celo v tujino. Danes se domala vsi občani zavedajo vrednosti narodnega blaga in čuvajo predmete, ki so naše zgodovinsko uročilo, bolj skrbno. Poznamo primere, ko se nekateri takšni zbiralci ne boje trditi, da delajo za kakšno od naših znanstvenih
ustanov. Marsikdaj je bila to pretveza za uspešnejši „posel". Priobčili smo smernice razvoja naše občine za naslednje obdobje in želimo, da čimveč občanov sodeluje s predlogi, pripombami, oziroma, da svojim delegatom pove svoja stališča. Gre za važne zadeve, ki se tičejo nas vseh in ne morejo torej mimo nas neopaženo! Nekatere kritične sestavke smo namenoma objavili, da bi opozorili na stvari, ki jih moramo popraviti: 'Spita hvala, ne more opozarjati," ! ampak lahko kvečjemu doseže nasprotni učinek - da se polenimo, oziroma, da smo kar z vsem zadovoljni Družbeno zanimiva kritika je sestavni del javnega obveščanja! V prihodnji številki boste brali nekoliko več o športu v naši dolini, zato vabim vse, ki se zanimajo za telesno vzgojo, da se oglasijo s prispevki iz svoje sredine.
Spravili so me v kabino tovornega avtomobila in zraven se je vsedel še nemški oficir. Zadaj je bilo tudi polno policije. Odpeljali so me v Celje ter me potisnili v neko sobo v bolnišnici, kjer je bilo že več partizanov.
Ko so 1Ì2. 2. 1945 na Stranicah pri Frankolovem Nemci obešali talce, sem bil prepričan, da sem tudi jaz na
vrsti. Zaupal sem bolniški strežnici Verici in jo prosil, naj takoj sporoči Jurički v Mozirje, dajo prosim, naj mi pomaga, če more. Kmalu so me skrivaj spravili iz sobe v klet, kjer so me zdravili. Ostalim pa so rekli, da sem pri kopanju umrl.
V kleti bolnišnice me je zdravil dr. Špacapan, dr. Pran-zeis in primarij, ki pa ne vem imena.
Hišo urejajo za kmečki turizem