Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu „Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Za in serate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste za vsakokrat.
Velja:
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvo „Mira4t v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Glasilo koroških Slovencev
Leto XXVI.
Današnja številka obsega 6 strani.
Zgradba potokov na Spodnjem Koroškem.
G. deželni poslanec Grafenauer govoril je o ti stvari v deželnem zboru dne 8. oktobra. Po stenografičnem zapisniku povzamemo sledeče:
„Nemškonarodno stranko v deželnem zboru opominjam na dolžnost, da tudi nas, ki smo manjšina, pusti delati v odsekih. O mnogih postavnih predlogih se je govorilo, mnogoteri predlogi še niso rešeni, a marsikatera debata bi bila izostala, ko bi se manjšini bila pustila pravica, udeleževati se posvetovanj v odsekih. Po sedanjem novem opravilniku ta posvetovanja niti javna niso več, poprej smo smeli tja hoditi vsaj poslušati. (Op. uredništva: To je ravno obžalovati, da nem-ško-narodna stranka v deželnem zboru manjšini jemlje proti postavi vse pravice. Gospodje nem-ško-narodovci oblekli so kruto silo v obleko, ki je postavi podobna, in zatirajo manjšino. A pride čas, ko bo to postopanje — nehalo. Kadar pride v deželni zbor socijalna demokracija, bo naro-dovcem razbila deželni zbor, ako bodo še zana-prej tako delali.) Gospodje (narodovci) hvalijo koroški deželni zbor, a poprej bi morali v dejstvih pokazati, da je mogoče s to večino delati. Želi se od nas, da solidarno postopamo zastopniki kmetskih občin na Spodnjem Koroškem s zastopniki kmetov na Zgornjem Koroškem, kjer je treba zgraditi hudournike. Reklo se je, naj Spodnji Korošci ne zavidamo Zgornjim Korošcem nesreče, da morajo pri hudournikih stanovati in naj jim tega ne predbacivamo. Če pa stvar pogledamo pri luči, zapazimo takoj, da se pri zgradbi potokov in hudournikov vse drugače postopa na Zgornjem Koroškem, kakor na Spodnjem. Dve leti je že, odkar sem predlagal, da se regulira Meža pri Prevaljah. Deželni zbor je predlog sprejel, a do danes o predlogu ni bilo več ne duha ne^ sluha, ni bilo nobenega predloga in ne vemo nič, kako neki stvar stoji? Kmetje pri Prevaljah so me prosili, da se napravi vsaj lesena ograja — v slučaju, ko se na Zgornjem Koroškem vselej zida — in v ti obliki bi bila zgradba Meže za finančni odsek manj kot malenkost. Drug tak predmet je zgradba Bele! Že pred šestimi leti je dobil deželni zbor do-tični predlog. A voda v Beli, ki dela ogromno škodo, teče še zdaj tako, kakor jo je Bog ustvaril. Tretja voda je potok pri BajtiščahvRožu! Tudi ta predmet leži že leta v odseku, in niti z eno črko, ali eno besedo se o njem ni več govorilo. To so slučaji, ki nas morajo razburiti, pri katerih nam začne vreti naša kri! V deželnem zboru o Spodnji Koroški sploh ne čujemo nič, kar pa o Zgornji Koroški slišimo, je le preveč žalostno in dragoceno. Vsaj dežela ne daje Bog ve kakšnega denarja za regulacijo rek in potokov, kar je za nas sreča. Tudi ne bomo glasovali zoper, če se dovoli v ta namen znesek 98.000 kron. Kar pa potrebuje Spodnja Koroška, je sploh malenkost v primeru z drugimi potrebami. Zato zahtevam danes, ali vsaj še v tem zasedanju poročilo deželnega odbora. Naj se nam pove, kaj je z regulacijo Meže, Bele in bajtiškega potoka? Pripoznavam sicer delovanje deželnega odbora, ali tudi tukaj ni vse zlato, kar se sveti. Živimo v deželi, kjer se nahaja zraven nemškega še drug narod, in tudi ta ima pravico, da se z njim postopa pravično.
Na Grafenauerjeve besede se je oglasil dr. A. Le miš, kot zastopnik deželnega odbora, ter je rekel: Projekt za zgradbo Bele ni dogotovljen, ker so tam razmere druge, kakor pa v Kanalski dolini, ali pri Žili, ker morata za zgradbo dona-šati tudi železnica in cestni erar. Tam ste poleg
¥ Celovcu, 23. novembr}i_J907
Štev. 49.
hudournika železnica in državna cesta, ki se po hudourniku .vedno oškodujete. To pa na Spodnjem Koroškem ni" tako in tudi pri Beli pride državna cesta le deloma v poštev. Projekt za zgradbo bajtiškega potoka tudi še ni dogotovljen, projekt za zgradbo Meže pride; stroški so proračunjeni na — malenkost 75.000 kron! In tudi tukaj ni državne ceste, ni skozi železnice, le na par mestih se voda približa rovu južne železnice. Zato od železnice nimamo več pričakovati, kakor od drugih prizadetih posestnikov.
Za zgradbo Meže imamo dva načrta, ker se nismo mogli zediniti, napravil se je še tretji načrt, ki hoče zgraditi le, kar je najbolj nujno. Ta projekt stane le 1200 kron. Dežela je pa na Meži svojo dolžnost že storila. Dovršilo se je tam letos že troje večjih zgradeb.
Posl. Grafenauer je zopet odgovoril: Vemo, kaj se je zgodilo na Zgornjem Koroškem in kaj nas tam zgradbe stanejo, a za Spodnjo Koroško ne vemo, kako daleč je delo že dozorelo. Poznam Črno in zgradbe, ki jih je tam napravila dežela, lahko jih tudi hvalim. A od Prevalj do Guštajna ne vem nobenih zgradb, in posestniki tega kraja prišli so do mene, naj jim izposlujem, da dežela napravi ob Meži vsaj lesene stene. Seveda bi tu kamenitega zidu bilo ravno tako treba, kakor pri potokih na Zgornjem Koroškem. A ker je ud deželnega odbora dr. Lemiš o stvari dal ugoden odgovor, nimam pomisleka, izreči deželnemu odboru, kar se tiče zgradb, svoje zaupanje. Vsaj upamo in zagotovilo se je nam, da se Spodnja Koroška pri zgradbah ne bo izključevala. In če se letos ne morejo te zgradbe izvršiti, upamo, da se pride do dela vsaj v doglednem času, saj so te zgradbe potrebne, in zato se jih mora zgraditi.
Da pri Beli ni železnice, zato ne more ljudstvo nič. Seveda, če bi tam šla železnica, bi zgradba bila že davno narejena, a da ni železnice, zato se zgradba ne sme opustiti. In tudi ne bomo čakali, da se gradi tam morebiti železnica, ker bi bilo nesmiselno pustiti ljudstvo na regulacijo čakati, ker nima prometnega dobička, ki ga drugod daje železnica. Deželni odbor naj z delom malo bolj hiti.
Tako je govoril o ti stvari g. Graf en au er; ljudstvo lahko vanj zaupa, zlasti zdaj kot državni poslanec bo ravno g. Grafenauer več dosegel, kot razni vsenemški gospodje.
Varstvo izseljencev.
Premnogo Slovencev odhaja vsako leto v tujino iskat si nove domovine, boljšega zaslužka. Tudi iz Koroške jih odhaja mnogo, posebno iz Zilske doline; kmalu bodo tam v marsikateri vasi le še ženske doma, moški in fantje pa so šli na tuje. Zato tudi nas zelo zanima gibanje za varstvo izseljencev, ki se je pričelo v Ljubljani.
Dne 11. novembra vršil se je ustanovni shod slovenske družbe sv. Rafaela.
Prof. Janežič je na shodu poročal, da je iz Avstrije odšlo 1. 1905/6 okrog 270.000 ljudi; izmed teh je Slovencev in Hrvatov približno ena desetina, to je 30.000. Hrvatov se seli več, kot nas, torej na Slovence ostane vsaj 10.000 dnš!
Izseljenec pride v razne nevarnosti: ne zna jezika, ne pozna ljudi, ne postav, ne ve, kje najti dela, ne ve, kje iskati v nesreči pomoči. Zato so Nemci ustanovili že 1. 1871 družbo sv. Rafaela, Amerika je Nemcem sledila 1. 1878, v Avstriji se je ta družba udomačila 1. 1889, ko se je na Dunaju ustanovila družba za varstvo izseljencev.
L. 1902 bival je na Kranjskem župnik Rant iz Amerike. Le-ta je nasvetoval zvezo s „Kranjsko slov. katoliško jednoto'1 v Ameriki za varstvo izseljencev. „S. K. S. Zveza“ poslala je nato svojega tajnika Moškerca v razna pri-
stanišča na Nemškem in drugod, da prouči razmere. Sad tega potovanja je poučna knjižica „Kažipot za izseljence**. Ta „Kažipot“ se je razposlal na vse župne urade in zaupnike Rafaelove družbe, dobiva se tudi v knjigarnah za 20 vin. Vsaki izseljenec dobi tudi priporočilen listek, na katerem so navedeni zaupniki Rafaelove družbe po raznih tujih krajih in se najdejo v njem razne, izseljencem koristne opombe.
Govornik je poročal nadalje, da je zveza ameriških duhovnikov izdala porabno navodilo za izseljence. Tako izve vsakdo, kam se mu je obrniti, da dobi rojakov in domačega duhovnika. Časopisi v Ameriki prinašajo redna poročila o delu in zaslužku, kar potem Rafaelova družba naznanja izseljencem. Upati je, da bodo duhovniki v Ameriki tudi ustanovili slično družbo.
Postavodajstvo za izseljence.
O postavodajstvu za izseljence poročal je dr. Krek. G. dr. Krek dobil je v notranjem ministrstvu zagotovilo, da se bo Rafaelovi družbi pošiljalo uradnih poročil o izseljevanju. Vlada je že enkrat predložila načrt postave, ki bi izseljevanje uredila in omejila, sklicala se je tudi v ta namen enketa. Sklenilo pa se pri nas ni še nič.
Da se izseljenci ponče o dotičnem postavodajstvu drugih dežel, priporoča se knjiga: „Die Eimvanderung in die Vereinigten Staaten**, ki jo je spisal Slovenec Schwegel, bivši podkonzul v Chicagu.
Avstrija izseljencev ne šteje, ker hodijo ljudje brez popotnega lista naprej. V Ameriki namreč nikdo po popotnem listu ne vprašuje. Zedinjene države sicer poskušajo prihajanje ljudi omejiti, a zabraniti ga ne morejo. V Novem Jorku se za izseljence dobro skrbi, ni pa povsod tako, ker nimajo za prišle ljudi prostora, v mnogih krajih jih celo zapirajo v ječe, dokler se postavi ne zadosti.
Na Laškem so napravili postavo, ki varuje izseljence; postavna pomoč jih spremlja in varuje v tujini.
Avstrijska nameravana postava pozna pa le policijsko varstvo in nekaj milih določil proti tistim lumpom, ki kupčujejo z dekleti.
Na Laškem imajo po postavi krajevne odbore, ki dajejo izseljencem pojasnila o potu in kraju, kamor so namenjeni, da jim pripomorejo potrebne listine, da skrbe za rodbine, ki potujejo za očetom. V teh odborih je vselej tudi kurat (duhovnik), če je tudi država ločena od cerkve. Naša nameravana postava ne pozna sodelovanje cerkve.
Pred vsem pa je treba, ljudem dati doma dela. Amerikanci pravijo, da je za delavca 3000 kron na leto premalo. Če je tam mogoče, da je vse tako napredovalo, zakaj bi to ne bilo mogoče pri nas? Zato se mora delati, da bodemo gospodarski napredovali.
Rafaelova družba v Trstu.
G. Iv. Tul poročal je o delovanju Rafaelove družbe v Trstu. Kdor mora v Ameriko, naj potuje črez Trst na ladjah družbe „Avstro-Ameri-kana“. Tržaška Rafaelova družba deluje zelo uspešno. A ljudje iščejo pri nji čestokrat pomoči šele potem, ko je že prepozno, to je potem, ko so prišli že v roke agentom ter morebiti agentom že kaj plačali. Rafaelova družba deluje brezplačno. Kdor se je odločil, iti v Ameriko, naj pošlje družbi sv. Rafaela v Trst 20 kron; s tem denarjem bo uradnik te družbe zagotovil na parniku en prostor za odraslega potnika; ta denar se potem od potnine odšteje. „Avstro-Amerikana“ daje tudi vsem izseljencem, ki prihajajo k nji po Rafaelovi družbi, cenejšo vožnjo. Kar bi imeli zaslužiti agentje, zasluži Rafaelova družba, ki ta dobiček prepušča izseljencem. V Trst zadostuje priti dva dni preden parnik odpluje. Želeti je,
P9** Naročujte edini koroški slovenski list »Mir«!
da županstva opozorijo ljudi na to družbo, župnika ljudi čestokrat ne iščejo pred odhodom, k županstvu pa prihajajo po svoje listine.
Rafaelova družba v Trstu sprejema izseljence na kolodvoru, spremi jih potem v izselniški dom, če treba, menja jim denar, nadzoruje pri vkrcanju na ladjo, nadzoruje tudi oblasti, da izpolnijo svojo dolžnost, pošlje z izseljenci zaupnika v Ameriko. Na parniku, kjer je zaupnik Rafaelove družbe, se bo ravnateljstvo bolj potrudilo za potnike.
Ko pridejo izseljenci v Ameriko, jih Rafaelova družba tam sprejema, predno pridejo v roke sleparskim agentom, ki prežijo na došle ljudi, kakor zverina na plen; družba posreduje potem za delo in službo.
Odbor Rafaelove družbe.
V odbor se izvolijo: predsednik prof. dr. Janežič, Ljubljana; namestnika sta: dr. Pegan, Ljubljana; Tul, kaplan pri Sv. Antonu Novem, Trst; tajnik Moškerc, Ljubljana; blagajnik Podlesnik, Ljubljana. Odborniki so: za Koroško državni in deželni poslanec Grafenajier; za Goriško-Trst: Abram, Kremžar, Gorica; Čok, kaplan v Sv. Ivanu pri Trstu. Nadaljnji odborniki so: Anton Demšar, kaplan, Kočevje; kanonik Andrej Kalan, Ljubljana; župnik Janez Kalan, Zapoge; Rašica, Ljubljana; Sl. Ravnikar, Ljubljana; dr. Zajc, Ljubljana, in po osrednjem društvu imenovana odbornika župnik Eppich in deželni in državni poslanec dr. Janez Ev. Krek. Odborniki namestniki so: Jožef Gostinčar, državni poslanec, Ljubljana; dr. Čekal, kanonik, Ljubljana; Alojzij Kocmur, Ljubljana; župnik Novak, Premru, Ljubljana. Pregledovalca računov sta: dež. poslanec dr. Schweitzer in Skubic, kaplan, Vrhnika.;
Katoliški shod na Dunaju.
Katoliški shod na Dunaju je bil letos si-jajnejši, kot vsakateri popred. »Shod je krasna podoba velike katoliške enote. Udeležili so se ga mnogi najvišji cerkveni dostojanstveniki, med drugimi trije kardinali in v njihovi sredini veliki katoliški voditelj: Dunajski župan Lueger. Shoda se je udeleževalo veliko število državnozborskih poslancev, med njimi tudi predsednik državnega zbora dr. Weisskirchner. Poleg predsednika upravnega najvišjega sodišča ekscel. grofa Schonborna, se je videlo grofa Thuna in predsednika nemškega katoliškega shoda dr. Fehrenbacha. Apostol krščanskega časnikarstva, o. Kolb, S. J., sedel je zraven bavarskega apostola kršč. soci-jalne misli, o. Anracher, O. Cap. Nastopili so voditelji kršč. delavcev Kunšak in deželni maršal nižjeavstrijski Al. Liechtenstein. Stari voditelji in bojevniki na krščanskem bojnem polju, poleg teh pa so nastopale tudi organizacije katoliških visokošolcev, katoliške mladine, ki je poklicana, v kratkih letih prevzeti zastopstvo katoliške misli. Nastopili so na shodu seveda tudi krščanski Slovenci po svojem voditelju, dr. Šušteršiču.
Pozdrav.
Komisar katoliških shodov grof Sylva Ta-rouca je goste najprej pozdravil. Rekel je med drugim: Sto let je minulo, odkar so se naši dedi navdušeni združili zoper Napoleona, zoper sinu francoske revolucije, zoper despota, ki je hotel podreti vse oltarje in na razvalinah starega zgraditi novo oblast. Ali smo mi še junaki, kakor naši pradedi ? Ali imamo še poguma, da se bomo borili za duševno svobodo, za našo vero in naš dom? Moderni despotizem zaničuje vse, kar je zgradila zgodovina, zaničuje vse, kar je nam sveto in drago. Odstraniti hočejo katoliško vero, katoliški zakon, podreti hočejo prestol, podreti oltarje, zase vzeti vse cerkveno premoženje. Gad je v raju govoril ljudem, da se jim odpro oči! To je prosta veda, ki je prvemu človeku in za njim vsem vzela vse! Naša doba je obolela za prevzetnostjo, v stvarnika, v Boga noče več verovati, ker noče živeti po verskih načelih. Posnemajmo zgled pradedov, idimo v boj za naše svetinje, držimo se resnic, ki smo se jih učili od starih. Za Boga, cesarja in domovino, to naj bo naše geslo. Ako bo volja dosti trdna, tudi uspeh ne bo izostal.
Katoliško gibanje po zadnjem shodu.
Baron Spinette (Celovčan) poročal je o gibanju po zadnjem katoliškem shodu. Govoril je:
Vedno strastnejše so vpili naši nasprotniki, da je treba razrušiti zakon, da je treba iz šole odpraviti verske vaje; vse to gibanje so vodili prostozidarji. Katoliški centralni odbor na Dunaju je katoličane pravočasno opozoril na sovražnike. In katoličani so se vzdignili ter pri-rejevali protestnih shodov brez števila! Sovražnik je napravil peticijo, da se razruši zakon, ter je zato nabral 70.000 podpisov. Mi smo delali proti-
peticije in na teh je podpisalo 4'5 milijonov ljudi! Nasprotnikom zakona je pri ti priči zmanjkalo sape.
Proti prosti šoli priredi katoliško šolsko društvo na leto več kot 1000 shodov. Opozarjali smo katoličane na delovanje prostozidarjev, na teozofična društva, ki razdirajo temelj katoliške vere. Gibanje „Proč od Rima“ se še ni ustavilo. Zlasti odpada veliko dijakov, kar mora obračati našo pozornost na srednješolsko vzgojo. Duhovnike se poučuje v korespondenci sv. Bonifacija. V najnovejšem času se učitelji zglašajo; treba je, da se snujejo organizacije katoliških učiteljev in da se teh podpira. Težko stališče nasproti socijalni demokraciji imajo katoliški delavci. Moč socijalne demokracije je velika, če že delavci vedno bolj uvide vaj o, kako prazne so obljube njihovih voditeljev. Katoliško znanstvo se javi v časnikih, v spisih Leonove družbe, katoliški pesniki se zbirajo in izdajajo svoj časopis, za katoliško univerzo v Solnogradu se je nabralo že nad 4 milijonov kron in čas se bliža, ko se bo mogla ta univerza otvoriti, za katoliško ljudstvo pa deluje družba sv. Jožefa v Celovcu.
Ali nasprotnik ni premagan; pripravlja se nov boj, zdaj le na upor katoličanov niso bili pripravljeni.
Posebno je govornik naglašal živahno kršč. socijalno delovanje med Slovenci. Slovenci so imeli koncem 1. 1906 157 izobraževalnih društev z 12.000 udi; napravljalo se je mnogo shodov, ustanavljalo čitalnice in knjižnice, vsa društva so zvezana v kršč. soc. „Zvezi“, kakor so gospodarska društva združena v „Zadružni zvezi“. Slovensko kršč. soc. delavstvo šteje v svojih društvih 6000 udov, „Družba sv. Mohorja“ 80.000 družbenikov, katerih vsaki dobiva na leto šestero knjig.
Vršila sta se medtem tudi katoliška shoda v Ljubljani in v Hebu. Izražali smo svoje sočutje za usodo francoskih katoličanov in udeležili smo se nemškega katoliškega shoda v Wurzburgu, ter tako dali izraza bratskemu čutu, ki navdaja vse katoličane.
Borili smo se zoper dvoboj, napravila se je liga gosp zoper to nesmisel. In h koncu poroča govornik o ustanovitvi katoliške državne organizacije za ženske. Priprave so tako daleč dozorele, da se more zdaj že vršiti zbor zastopnic iz raznih dežel. Na Nižjeavstrijskem in v Solnogradu so se ustanovili odbori gosp, ki že pridno delujejo in na Dunaju so tudi že sestavljeni krajevni odbori ženske organizacije. Najbolj napredovala pa je organizacija katoliških gosp na Štajerskem, ki je zdaj že v popolnem delovanju.
Predsednik dr. Fuchs.
Predsednikom si je katoliški shod volil starega katoliškega prvoboritelja državnega poslanca dr. Fuchsa. Dr. Fuchs je eden najboljših delavcev v kvotni deputaciji in tam z delom preobložen, a vendar je volitev sprejel, ter bil burno od vseh pozdravljen.
Podpredsednikom je med dr. bil izvoljen drž. poslanec komerc. svetnik Povše.
Kardinal Gruša.
Kardinal Gruša poroča, da ima shodu izročiti blagoslov papeža Pija X. Pismo se prečita:
Papeževo pismo.
Katoliški shod, ki se je vršil pred dvemi leti, je nastopil pot, ki vodi v blagor vere in domovine. Katoliki so na ti poti slavno napredovali. V tem so nam poročali v našo tolažbo odlični in delavni možje, ki so imeli nalogo, pripraviti sedanji katoliški shod. V čudoviti slogi se je katoliška Avstrija postavila zoper naval nasprotnikov in je odbila njihove nakane zoper vero in nravnost. Enako smo se veselili poročila, da hočejo avstrijski katoliki biti složni in stanovitni v bodoče, ter si tako priboriti zmago in varnost. A vedite: Če je sovražnik cerkve že zmagan, vendar ne miruje in orožja ne da strani! Nasprotniki v Avstriji ne mirujejo: Obrekujejo cerkev kot nasprotnico človeške vede, vzeti ji hočejo vsaki vpliv na vzgojo mladine, z lažnivimi obljubami lovijo lahkoverno ljudstvo, posebno delavce, ter jih hočejo vzeti materi cerkvi. Zoper oblastnega nasprotnika je treba postaviti se kot združena moč, ki je enega srca in ene misli. Ako je vam pri srcu blagor ljudi, potem morate kazati več navdušenja, kot se ga najde pri tistih, ki jim je povod delovanja le časni dobiček.
Papež podeli potem vsem udeležencem svoj blagoslov.
Mi smo nekaj v Avstriji.
Princ Al. Liechtenstein pozdravil je shod v navduševalnih besedah. Dolga leta se je borilo ljudstvo na Nižjeavstrijskem proti liberalizmu. Na Dunaju pa so vladali židovsko-libe-ralni prostozidarji. Šolske oblasti so tedaj prepovedovale razobešati v šoli križ; procesija Reš-
njega Telesa jim je bila zapreka prometa in Židje so zahtevali, da se prepove; šolske oblasti so prepovedovale v šoli moliti. Verni kristjan, ki je svojo vero kazal, bil je državljan druge vrste, manjvreden človek, pač pa je smel plačevati davek. To je zdaj postalo drugače. Možje iz preprostega nepokvarjenega ljudstva so se združili in pričeli boj proti predrznosti brezvercev. Ljudstvo se je tem možem pridružilo, potisnilo je nasprotnika nazaj in ga premagalo. Dobili smo večino v občinskem odboru, potem smo dobili večino v deželi, zmagali smo pri državnozborskih volitvah in postali najmočnejša stranka v državnem zboru. Trpeli smo poprej, zdaj nastopamo kot zmagovalci. Odkar smo prišli do moči, se mora nam pripoznati pravica, da vodimo usodo naše države. Lueger, stari naš prvoboritelj, prvi domoljub avstrijski, je župan na Dunaju, dr. Weisskirchner je predsednik državnega zhora, Eben-hoch in Gessman sta ministra, jaz pa kot deželni maršal Nižjeavstrijske ostanem njim zvest tovariš. Dovoljujem si v imenu katoliškega ljudstva na Nižjeavstrijskem najprisrčnejše vas pozdraviti.
Dr. Lueger za katoliško vseučilišče.
Dr. Lueger je katoliški shod posebno prisrčno pozdravil. Rekel je: „Predno sem šel sem, mi ni bilo prav dobro, a mislil sem si, vzemi se vkup, pogrešali bi te, in mislili bi, da si postal minister! Dolžan sem pozdraviti Vas najprisrčnejše kot dunajski župan. Dunaj je državno glavno mesto in župan se mora veseliti, če se v tem mestu zbirajo prebivalci vseh kronovin. Veseli me, da Vas smem pozdraviti brez razlike narodnosti: Čehe, Slovence, Italijane, Poljake, vse vas pozdravljam kot dobre Avstrijce! Mi vsi tukaj zbrani hočemo le dobro in tudi ministri lahko pridejo k nam, njihova ljubezen do domovine pri tem ne bo trpela.
Ko sem se udeležil prvega katoliškega shoda, še nisem bil dunajski župan; pozdravil sem tedaj shod kot občinski odbornik in časniki so me zavoljo tega napadali. A hvala Bogu, napadi mi niso škodovali. Od te dobe so se razmere predrugačile, jaz sem zdaj dunajski župan, knez Liechtenstein pa nižjeavstrijski deželni maršal. Namestnika sicer še ni semkaj, a pred oltarjem se že klanja, kot da bi bil rojen katoličan. Tudi ministrov smo že dobili, in če še nista tu, prideta gotovo. Zdaj je treba nastopati z vso odločnostjo in pokazati, da ne maramo več va-rihov liberalcev. Na Dunaju se za ljudske šole ne prepiramo več, složno zdaj delajo učitelji in duhovniki, križ ima svoje mesto zasigurano, in nikdo nam ne brani več, prekriževati se. À še nas čaka veliko dela: pridobiti moramo si vseučilišča! Če se spominjam na vse, kar se je v zadnjem času godilo na dunajski in graški univerzi, povprašujem se, so li tam še učeniki in učenci vede? S koli hodijo okrog in s koli hočejo druge učiti! Borili se bomo še dolgo in hudo, dokler je med devetimi profesorji sedem Židov! Klici: Fej Marchet! (nemškonarodni naučni minister). A če bomo neumorno delali združeni z duhovščino, od katere nas vedno hočejo ločiti, združeni z vsemi, ki hočejo dobro, bomo, ako Bog da, tudi tukaj zmagali. V tem smislu Vas pozdravljam vse kot brate in Vam kličem v imenu dunajskega mesta: Dobro došli! Končno se mora daniti! (Burno odobravanje!)
Koroške novice.
Celovška okolica. (Tepež.) V Podgoričici živela sta Janez Vanžev in Adam Ogriz že dalj časa v sovraštvu ; kokoši enega so se hodile past na tuje polje, kar je dalo povod novemu prepiru. Dne 11. avgusta sta se soseda iznova spoprijela in Vanžev je Ogriza s palico tako udaril po glavi, da se je udarjeni zvrnil. Prišlo je do tožbe in Vanžev je bil obsojen na tri mesecev zapora.
Podkrnos, 11. novembra 1907. (Cerkveno delo). V tukajšnji farni cerkvi je glavni oltar bil poprave potreben. Delo je bilo kočljivo, ker je oltar izdelan v barok slogu, ker je ves tabernakelj pozlačen in ker so nekateri okraski vsled starosti bili tako pereli, da so se morali z novimi nadomestiti. Delo se je izročilo g. Janezu Golešu, pozlatarju in kiparju v Celovcu, ki je popravo z zanimanjem začel in s spretnostjo dovršil. Anti-pendij pred oltarjem je pa na novo platno naslikal g. Markovič, akademični slikar v Rožeku. 4. novembra je prišel g. kanonik M. GrOsser, ki je strokovnjak in c. kr. konservator, je vse delo natančno pregledal in se o njem pohvalno izrazil. Zato morem imenovana dva mojstra cerkvenim predstojništvom z dobro vestjo priporočiti.
Jan. Wieser, prošt.
Št. Lipš. (Raznoterosti.) Na praznik vseh svetnikov so bili že zjutraj zgodaj nastav-
Ijeni ubožci s koši pri cerkvi, tujih več kot domačih. Popoldne gredo berači drugam, ker se tu ne deli, pač pa zopet na dan vernih duš. Nekateri ubožci pridejo od daleč zato, ker se sramujejo doma prositi. Mnogi mislijo, da kdor ne hodi raztrgan, ni potreben. Pametni kristjani pa najrajši pošiljajo ali nosijo na dom miloščino takim, ki so v naj vej či revščini, ker jih je sram, ali ne morejo beračiti. Par tujih otrok je tudi bilo med prosjači. O enem mi je rekla ženska: Sedaj bo začel v šolo hoditi, je pa prišel prositi, da si bo mogel knjige kupiti. Ali mislimo, da je revež tudi tisti, kdor nima, bodisi mal in velik, dobrih potrebnih knjig, molitvenika, katekizma, zgodb ali časnika dobrega? Berači so bili veseli zlasti od kmetov podeljenega sadja. Pri nas nismo letos brez sadja, tudi mošta so naredili nekateri za dom še dosti. Zvečer se moli v naših krajih v cerkvi molitvena ura na praznik, zvoni se v treh odstavkih in luči gore na grobih. — Ker že žitarc kupujejo, omenim, da je bilo grozdje, kar ga je bilo in ni sah-nilo, popolnoma zrelo. Malo je vina, a dobro bo, gotovo se bo plačevalo višje kot po 30 kr. liter. Kdor ga ima polovnjak ali črez, je že imeniten letos, ker eni sploh niso nič brali, eni so nesli vse grozdje enkrat na glavi ali v roči domov. Ni bil nič „hutar“ nastavljen. Kdor zelo skrbno ne obdeluje sedaj vinograda, ne kropi večkrat (tri do petkrat) in o pravem času, nima nič vesele trgatve.
Jezersko. (Starinska cerkev.) Po starodavnem običaju so naši praočetje gradili hiše božje večinoma na hribe in holmce. Tudi našo staro cerkev so postavili prednamci na tak vzvišen prostor, na zahodno obal tedanjega jezera. Njena zgraditev spada bržčas v dvanajsto stoletje. Odkar se je sezidala nova cerkev, se je prepustila prejšnja docela propadu in nihče se ni spomnil na njo. Osorej pa se je začelo neko posebno zanimanje za to starinsko stavbo. V njej se namreč nahaja veliko takozvanih fresk, to so z apnom in peskom sveže prevlečene, oziroma pobeljene stare slikarije. Z njih odkritjem se bavi celo država, katera je v to svrho dovolila 400 K. Ostalo pa bo naša dična „slovenska“ občina ra-do volj no prispevala, da se ta antika (starovina) otme pozabljenosti.
Jezersko. (Narodni kolek.) „Slovenski Korotan1' se dobi odslej v trgovini g. Ferda Skuber p. d. Lanišar. Rodoljubi! Zavedajte se svoje narodne dolžnosti ter ne pozabite svoje prve in naj večje zapovedi, katera se glasi: Kolekuj sleherno pismo z narodnim kolekom, preden ga oddaš. Bratje, vzdramite se, v hribih se dela dan!
Jezersko. (Cerkvena tatvina.) Letošnje poletje se je k nam priklatil neki Edvard Varga z dokumentom, v katerem se mu potrjuje pristop h katolicizmu; sprva je bil namreč luteranec, ogrskega pokolenja. Kot takega je zanimala tudi naša krasna cerkev, katero je v resnici posetil, ob tej priložnosti vlomil v cerkveni nabiralnik, ter odnesel vso vsebino. Kmalu nato jo je ta ,,katoličan" odkuril s pošto proti Kranju in od tukaj v Trst, kjer ga je policija zasačila. Celovško sodišče pa mu je priskrbelo zbog tatvine za mesec dni „frajkvartir“.
Jezersko. (Nesreča.) Prošli teden seje ponesrečil Fuksov drvar Rok Veiseisen, pravzaprav iz neprevidnosti. Ko si je privoščil pred-poldansko malico, selje usedel poleg riže, kjer so ravno tirali hlode. Kruta usoda je hotela, da je en hlod izgrešil pravo pot, zadel sedečega delavca ter ga vrgel s krepkim sunkom med hlode. Revežu je zdrobilo levo nogo docela, a glava mu je polna ran. Ponesrečenca so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Tiralci hlodov, bodite oprezni !
Jezersko. (Kje je hudodelec?) Krojač Dobrun, oče osmerih nedoraslih otrok, stavi ob klancu pod Zgornjim Jezerskim prav lično, deloma leseno hišico. To je pa že nekomu odveč. Ta človek je dal duška svoji mržnji s tem, da je nekega večera pozno v noči zakuril sredi sobe precej velik ogenj. Njegov neovrgljivi namen je bil namreč, da upepeli hišo. Ta-le prvi poizkus pa se mu je docela ponesrečil, kajti v sobi še ni položenih tal. A zlobna roka še ni mirovala. Ko so zidarji pretekli teden postavili glinasto peč, je brščas isti zločinec natrosil na rešetko precejšnjo mero smodnika. Naslednje jutro so zakurili v peč — a kako so se prestrašili, ko je z močnim pokom odtrgalo zgornjo ploščo peči. Druge nesreče hvala Bogu ni bilo. Zdaj pa vprašamo : Ni li ta predrzni nagajivec zaslužil, da ga takoj zemlja požre? Pazi ptiček, da se ne usedeš na limanice. Orožnikom se bo bržkone posrečilo, priti tvojim zlobnim petam na sled!
Velikovec. (O „Narodni šoli".) Vroči boj v šolskih počitnicah, lov na otroke, je končan in z velikim zadoščenjem moramo javljati, da je naša „Narodna šola" ta boj častno prestala, zakaj število otrok je še celo nekoliko naraslo. V veli-
kovškem šolskem okolišu se je letos šolsko popisovanje vršilo na nekako posebno slovesen način, zakaj g. mestnega učitelja Koširja, ki ima nalogo namesto slovenščine nezmožnega mestnega nadučitelja šolsko popisovanje napraviti, sta letos spremljevala dva člana velikovškega krajnega šolskega sveta, namreč ravnatelj velikovške meščanske šole Bohrer in trgovec Giendl. Ali ta dva vplivna (?) gospoda nista dosegla posebnega uspeha, zakaj samo osem otrok je odpadlo iz naše šole v mestno nemško šolo. Vstopilo je nasprotno na novo v našo šolo 50 otrok. V prvem razredu naše šole, ki ima samo en oddelek, je 45 otrok, v drugem 73, v tretjem 53 in v četrtem, kakor jih še nikdar ni bilo, celo 43 otrok. Skupaj je 214 otrok, in sicer 67 dečkov in 147 deklic. Po okoliših jih je iz velikovškega okoliša 137, iz vovberskega 39, iz želinjskega 12, iz šmarješkega 8, iz škocjanskega 17 in iz tinjskega 1 otrok. Tudi naš internat se vrlo dobro obnese, imamo namreč 26 gojenk, in sicer 16 šolskih in 10 kuhinjskih gojenk. Poleg tega smo, ker je internat že ves napolnjen, še več kuhinjskim gojenkam obljubili, da jih sprejmemo nekatere o novem letu, nekatere pa o veliki noči. Po deželah je v internatu: 19 Korošic, 1 Kranjica, 2 Štajerki, 2 Primorki, 1 Čehinja in 1 Hrvatica. Kakšno privla-čilno moč naš internat ima, spričuje posebno to veselo dejstvo, da je celo močno ponemčena celovška okolica poslala letos štiri gojenke v naš internat. Ko se je 1. 1893, povodom nakupa stav-bišča za našo »Narodno šolo" razgovarjalo, koliko bo neki bodoča slovenska šola imela otrok, je merodajni tukajšnji rodoljub se izrazil, da on jamči za to, da bo imela šola gotovo 80 otrok. Ali ne mora tedaj vsakega zavednega Slovenca razveseliti, ko čuje, da obiskuje našo »Narodno šolo" še več kakor še enkrat toliko otrok! Da bi tedaj naša šola tudi v prihodnje tako lepo se razvijala, v to pomozi Bog!
Vogrče. (Pogreb.) Dne 24. m. m. spremili smo k zadnjemu počitku zaslužnega in za vse dobro vnetega moža, Blaža Kunčiča, dolgoletnega našega organista in mežnarja. Umrli je bil sicer že 73 let star, a nenadoma ga nam je vzela smrt v cerkvi med sv. mašo, ko so ravno mašnik molili »sveto", se je zvrnil s stola, kjer je navadno pri tihih mašah molil iz svojega molitvenika. Mašnik, gosp. župnik A. Slatinšek, so stopili od oltarja ter so mu podelili še sv. poslednje olje in papežev blagoslov. Izdihnil je svojo pošteno dušo, ni ga več med nami! Prestal je pretečeno zimo nevarno operacijo v celovški bolnišnici, na spomlad je toliko'okreval, da je zopet mogel svojo službo opravljati, zdaj se je pa naenkrat pretrgala nit njegovega življenja, katerega izgubo bridko čutimo. Naj bo posvečenih teh par vrstic v »Miru" njegovemu spominu, katerega razširjatelj je zmeraj bil, kakor tudi družbe sv. Mohorja, za katero je vsako leto poleg gosp. župnika zbiral družbenike. Bil je mož stare slovenske korenine, veren in pošten. Bodi mu zemljica lahka. N. v m. p.
Pliberška okolica. (Kakšen naj bo „Mir“?) Veliko se je govorilo na izrednem občnem zboru, kako naj bi »Mir" pisal. Gospod državni in deželni poslanec Grafenauer je rekel, daje »Mir" hudo urejevati, če je pisan preprosto, je huda inteligenca, če je pa visoko, pa ni za ljudstvo. Jaz pa vprašam gospode okoli »Mira" in političnega društva, kje je danes moč? Nova volilna reforma je politično obzorje premenila črez noč, in sedaj ne poznamo več privilegirancev, ne veleposestnikov. Moč je dana preprostemu kmetskemu in delavskemu ljudstvu ; kdor bo danes imel kmetsko in delavsko ljudstvo za seboj, ta bo stal, drugo pa bo padlo. Kmet, delavec pa ne bereta visokih političnih spisov, ampak preprosto, lahko razumljivo vsebino. Poglejte druge liste, tam vidite dopise, so preprosti, večinoma kratki, novic je veliko, kratke so a jedrnate, vmes dov-tipni, zabavni spisi, zgodovina in gospodarske stvari. Kaj nam pomaga, če bo »Mir" lepo visoko pisan, da bo ugajal inteligenci, če ga ne razume preprosto ljudstvo, ki je vendar tako zelo potrebno političnega narodnega poduka. Prva in največja skrb mora biti gospodom rodoljubom, da bo »Mir" tak, da bo ugajal preprostemu ljudstvu, če se bo ljudstvo prav oprijelo »Mira" tedaj je upati zmage pri vsaki volitvi. (Op. ured. »Mir" mora biti ljudstvu učenik ; učenik pa ne sme tako govoriti, kot govore učenci. On mora tudi prinesti gospodarskih razprav, ki se jih ne piše, kakor kaki pogovor v gostilni. In končno ne sme tako pisati, kakor liberalni listi, ker bi ga obsuli^s tožbami.)
Črneče. (Srne v Dravi.) V zadnji številki poročate, da so našli mladega srnjaka v Vrbskem jezeru. Evo vam kaj sličnega: Ob jesenskih lovih se večkrat zgodi, da srne plavajo črez Dravo, da se tako rešijo lovskih psov. Pred 14 dnevi so psi podili srnjaka in srno od sv. Križa doli. Oba skočita v deročo vodo. Srnjak jo hitro preplava
nad Spodnjim Dravbergom, srno žene voda s seboj kakih 15 minut, šele pod lesenim mostom splava črez reko in izgine v gozdu. Mnogo ljudi je gledalo nenavadni prizor.
Spodnji Dravberg. (Iz okolice.) V Libeličah so minulo nedeljo 10. t. m. obhajali slovesno cerkveno godovanje sv. Martina. Popoldne se je po raznih gostilnah pridno godlo in plesalo, pelo in še bolj pilo. Radi par litrov piva je prišlo več fantov v hud tepež in nek hlapec je odnesel več krvavih ran v glavi. Res slabo praznovanje nedelj in cerkvenih godo vanj ! — V Pamečah so v nedeljo pasli govedo na detelji. Vsa živinčad se je napihnila. Osem repov so še mogli rešiti, dve lepi kravi pa so morali zaklati. — Posestniku p. d. Klančniku Pod Klancem je vsled pljučnice poginila lepa štiriletna kobila v vrednosti 600 K. Kako hitro zasledi nesreča marljivega kmeta!
Borovlje. (Neutemeljeni napadi.) Mi Slovenci smo res čudno ljudstvo. Z velikim trudom, z nemalimi stroški in ob večnih napadih naših nasprotnikov pričnemo svoja podjetja; komaj pa so pognala korenine in pokazala listje ali kaki cvet celo, že spustimo na nja sovražne sile, da jih uničijo. Listi, ki navadno opravljajo to nehvaležno delo, so pri tem lahko čisto nedolžni. Oni natisnejo, kar se jim poroča, za vsakim dopisom ne smejo iskati laži. Krivi so le dopisniki, ki iz tega ali onega vzroka zavijajo resnico. Tudi veliko puškarsko podjetje »Peter Wernig v Borovljah" se je zadnji čas že veliko omenjalo po listih, zlasti »Sudmark" je po vseh nemškona-cijonalnih listih poživljala nemško strelstvo, da se naj skrbno varuje te firme in — posledice niso izostale. Kaj smo naredili mi nasproti temu? Nič ! »Slovenec" je prinesel par vrstic, drugi listi pa so to jiasilstvo kratkomalo zamolčali. Da, »Novi Slov. Štajerc" se je celo spravil nad to podjetje. Očita g. Werniku nemško mišljenje nekega delavca. Kaj pa more pravzaprav g. Wernik za to? Ali naj gre morebiti vsako jutro pravit Olinovcu, da je Slovenec in ne Nemec? Potem bi moral to delati tudi pri drugih uslužbencih, ki so vse drugo, samo ne zavedni Slovenci. Sicer pa omenjeni mož ne igra pri podjetju nikakšne važne uloge, delo daje namreč gosp. Wernig sam, eden ga zapisuje, drugi pa razdeljuje. Da ne morejo vsi delavci venomer delati najlepših del, slabših pa zametovati, bo g. dopisnik, ki je tudi zraven, menda sam izprevidel. Tudi ni res, da bi kakšen „Werkfiihrer“ dajal delo ali mogel izblebetati tvrdkine tajnosti, ker do teh še po svojem delu priti ne more. Celi dopis je rodila najbrž mržnja do g. Wernika ali do slovenskega podjetja ali do kakšne nastavljene osebe. Drugokrat naj se listi prej blagovolijo informirati in potem šele po ovinkih napadati važna slovenska podjetja.
Peče. (Žalostno.) Meseca junija prodala je gdč. Kakelj v Pečah svojo lepo domačijo za 50.400 K ogrskima Židoma Samuel Brihta in Jakop Rot. Ta dva kupca sta zdaj prodala hišo in nekaj zemljišča Fr. Kreiselnu in Fr. Fuggerju za 51.000 K, drugi del zemljišča Karol Gothardu za 19.500 K, tretji del Fr. Vigeleju za 2500 K. Profitirala sta tako v kratkem času 20.000 K in izginila zopet iz dežele. Škoda, da naši domačini nimajo poguma, pri prodaji večjih posestev poseči vmes. Zlasti Kakeljnova gostilna bi bila lahko zbirališče vseh narodnih ljudi.
ŠmarjetavRožu. (Nemčurj em.) Štajarčev, nam dobro znani dopisnik obžaluje v št. 45 omenjenega lista, da se je Šmarjeta v kratkem času spreobrnila in da se je beli volk črez noč v črnega spreobrnil. Nadalje se — dopisniku med drugim sanja, da v Šmarjeti dr. Brejc in njegov hlapec zapovedujeta, da nismo Šmarječani zavoljo Brejca dobri med seboj in da se nam zabranjuje učiti nemščine. Ta nesramnež tudi trdi, da še nobeden iz naše občine ni šel na Kranjsko svoj kruh iskat, in naj mi preštejemo tiste, ki so med zasramovanimi Nemci naše občine svoj kruh pridelali. Radi se potrudimo in preštejemo tiste, ki so si med Nemci v Šmarjeti kruh pridelali. Najprej konštatiramo, da je po ljudskem štetju leta 1900 v občini Šmarjeta izkazanih 46 Nemcev. Največ je med njimi takih, katere je slovenska, nemškega jezika nezmožna mati rodila, torej nemčurjev. Kakšen značaj imajo taki ljudje, kateri se narodnosti svoje lastne matere sramujejo, in jo še celo zatajujejo. Torej je število rojenih Nemcev v Šmarjeti tako nizko, da z vsem svojim premoženjem ne bi bili v stanu vzdržati glavnega Nemca med njimi, nadučitelja Gabrona iz Štajerskega, ki pa je seveda tudi rojen Slovenec. Občina Šmarjeta je kmetska občina, torej se mora naše ljudstvo truditi največ z poljedelstvom, živinorejo itd., le kot mali prislužek se more raduniti v nekaterih vaseh sodarstvo. Nesramnemu dopisniku do danes še ni prišlo na misel, da bi bil on kot »Deutscher Mann" samo enkrat se potrudil nam pomagati naše gospodarske pravice braniti proti tistim nemškim uslužbencem in veleposestnikom,
kateri so nam jih kratili. Tudi mu ni prišlo na misel, da bi bil korake storil, da bi se naše otroke najprej v materinem jeziku v šoli pravilno (t. j. tudi slovensko gramatiko) poučevalo, da bi se potem lažje nemščine naučili in jo tudi razumeli. Torej vprašamo vas, nemčurje, ki ste sedeli in še sedite v izvoljenih korporacijah, zakaj se niste potegnili za nas proti našim zatiralcem Nemcem, zakaj nam niste pomagali braniti naše gospodarske pravice. — Poglejte gori Zavrh itd., ali ne tečejo tam že solze po pravicah, katere so kmetje po nevednosti izgubili in katere so jim Nemci pobrali? Gospod izobraževalec Gabron, kje pa ste ? Da nas še do danes niste v varstvo vzeli, vsaj vendar tudi vi živite od naših žuljev. Nesramni „Štajarčev“ dopisnik bi pač bolje storil, da bi gledal na prste tistim, ki nemčurjem in glavnim agitatorjem nemške klike kruh delijo, kateri jim ne pripada, kakor pa da napada osebe, katere se za naše pravice potegujejo in smo jim torej hvalo dolžni. Pristaši „Štajerca“ pač stoje v Šmarjeti pred moralično smrtjo in nimajo sedaj drugega pregrinjala, da bi svojo sramoto zakrili, kakor da se nam še v obraz lažejo in pripisujejo njih beli stranki vse drugo, samo tega ne povejo, kdo kmeta izkorišča. Če se pa mi takih ljudi izogibamo in jim nočemo kruha dajati, katerega niso zaslužili in ga tudi niso vredni, potem pa kričijo : „Hujskarija, dr. Brejc je odgovoren, on hujska.11 Dr. Brejc še ni nikdar rekel, naj poženemo Štajerce, ki samo od našega koroškega denarja živijo, iz Šmarjete, opozorimo pa merodajne kroge, da gledajo na to, da tudi Štajerci ne bodo delali, kar jim ljubo. Nesramni dopisnik bo iz zgoraj navedenega lahko povzel, zakaj se je Šmarjeta izpreobrnila. Torej Šmarječani: glavo po konci, pomislimo, da smo se mi rodili na lastnih tleh in da nam beli volk, katerega koroška birokracija podpira, ne bo več zapovedoval — potem bodo pa tudi naši nemčurji in izdajalci naroda med nami svojo kožo preoblekli, nas spoštovali in naše duhovnike pri miru pustili.
Eden, hi belega volka dobro pozna.
Kapla v Rožu. Na podlagi § 19. tisk. zak. prosim, da uzamete u Vaš list sledeči popravek dopisa: Kapla u Rožu. (1070/0 šolskih doklad) štev. 47 „Mira“ od 9. nov. t. 1.
1.	) Ni resnično, da obstoji moja „dobrota“ u tem, da bomo smeli zanaprej, menda celih 15 let, plačevati 107% šolskih doklad za stavbo nove šolske palače, ampak res je, da jaz nimam pri tej „dobroti“ nobene zasluge, ker nisem zastopnik Svetinske občine u šolskem svetu.
2.	) Ni res, da je bila moja prva skrb, prejšno dvorazrednico u trirazrednico razširiti, ampak res je, da pri tej reči nisem jaz bil merodajen temveč postava ter število otrok, kterih jaz nimam nobenega ušolana.
3.	) Ni res, da sem jaz najbolj štulil za raz-
širjenje šole, ampak res je da sem temu nasprotoval in če bi veljala moja volja, ne bi se zidala tako draga šola.	Josef Krafinigg,
p. d. Stefanhof.
Kapla v Rožu. (Nesreča.) Dne 15. t. m. so igrali šolarji na starem pokopališču pri cerkvi v Kapli. Eden vzame klobuk sinu p. d. Gracarjeve Lojze in ga obesi na mramornat spomenik. Ker ga ta ne doseže, zleze na spomenik, kateri pa pade po dolgem na dečka in ga tako poškoduje, da so ga morali domov peljati in je malo upanja, da bi okreval.
Iz Zilske doline. (Prosti zakon.) Dne 6. julija 1890 oženil se je dninar Ojcinger z Magd. Unc v Gorjah. Po treh letih je ženo in dvoje otrok zapustil in izginil. Minulo je 13 let, predno se je izvedelo, da mož živi v Žitbahu pri Spitalu. Tam je živel poprej z neko Leno Rubentaler v konkubinatu, dne 19. septembra 1904 pa seje z njo oženil in ima dvoje otrok tudi z njo. Ženi seveda ni povedal, da je oženjen in v župnišču v Lie-serekuje napovedal, daje neoženjen. Zdaj, ko je prišlo vse na dan, je sodnija Ojcingerja obsodila na 6 mesecev zapora. Take stvari so škandal, zlobnost in pohujšanje. Vprašamo pa le, zakaj pa se tistih ne kaznuje, ki prosti zakon zagovarjajo? Tat ni le, kdor krade, tat je tudi, kdor nasvetuje k tatvini. Kazniv ni le človek, ki se v drugo ženi, kazniva je veliko bolj tista gospoda, ki zakon razdira s svojimi slabimi nauki. Tiste gospode se pusti prosto delati, reveža pa, ki je zabredel vsled takih naukov v gnoj, tega se pa kaznuje. Treba bi pač bilo, da bi v naši deželi oblasti več kaj storile proti konkubinatom, da bi ne pustili nezakonske ljudi tako živeti vkup, kot da bi bil zakon kaj nepotrebnega.
Društveno gibanje.
„Zveza“ koroških slovenskih nepolitičnih društev (slov. kršč.-soc. zveza za Koroško) naznanja, da nameravani skupen javni shod
spodnjekoroških društev preloži na drugo leto. S tem je torej preklicano naznanilo v zadnji številki lista „Naš Dom“, glede katarinske nedelje.
Pozor! Prihodnji četrtek dne 28. t. m. vrši se v prostorih slovenskega kršč.-soc. delavskega društva v Celovcu, Kosarnske ulice št. 30, ob 2. uri popoldne, shod duhovniške kongregacije presv.Srca Jezusovega.
Velikovec. Slov. kat. izobraževalno društvo „Lipa“ priredi dne 24. novembra v Šmarjeti pri Telenbergu popoldne po blagoslovu v gostilni pri Laure-ju svoje mesečno zborovanje. Na dnevnem redu je med drugim tudi govor o na-godbi med Avstrijo in Ogrsko. K obilni udeležbi vabi vse ude in prijatelji društva	odbor.
Št. Štefan. Krščansko soc. ljudsko društvo za Vovbre, Št. Štefan in okolico priredi v nedeljo, dne 1. decembra 1907, v Št. Štefanu svoje mesečno zborovanje. Predavalo se bode: 1. Avstro-ogrska nagodba (č. g. Bauman). 2. Boj proti alkoholu (č. g. R. Rotter). 3. Šaljiv govor in skioptične predstave. 4. Slučajnosti. Dolžnost vsakega uda je, se zborovanja udeležiti. Odbor.
Ruda. (Shod.) V nedeljo dne 24. novembra se vrši v gostilni pri Zletku pod Lisno ustanovni občni zbor „Izobraževalnega kmetskega društva za Rudo, Št. Peter in okolico11. C. kr. deželna vlada je pravila že potrdila. Ker je to društvo posebno za kmetsko ljudstvo zelo važno in potrebno, upamo, da bodo prostori v gostilni pri Zletku natlačeno polni. Za zabavo (kratek čas) in govore je že preskrbljeno. Pride tudi govornik iz Velikovca. K obilni udeležbi vabi ^	pripravljalni odbor.
Št. Jakob v Rožu. V nedeljo, dne 24. novembra, je v ,,Narodnem domu“ občni zbor izobraževalnega društva. Na sporedu je : Odborovo poročilo, volitev odbornikov in dva govora. Kot govornik nas počasti gosp. dr. Cukala iz Celovca. Začetek ob pol štirih. Po zborovanju igra ,,Nemški ne znajo11. Vsi udje in prijatelji društva, pridite v obilnem številu !
Podljubelj. Zborovanje našega društva je bilo dobro obiskano. Govori so bili takrat namenjeni za kmetsko ljudstvo. Tako je g. Vajncirl predaval o nagodbi med Avstrijo in Ogrsko, g. Vlad. Pušenjak iz Ljubljane o koristi in potrebi posojilnic in sploh o varčevanju, g. N. pa o ser-vitutih. Škoda, da so bili kmeti tako slabo zastopani, katere bi gotovo vsi govori, ki so pač bili za nje namenjeni, silno zanimali. Povabili so se vsi, prišel pa še eden ni, ne iz Plajberga, ne iz Brod. Kmetje, zakaj tako malo zanimanja, ko se gre^ vendar za naše koristi ?
Škocijan. Zadnjo nedeljo je imelo naše ,bralno društvo1 zopet svoj dan. Pri „Majarju“ smo se zbrali, kjer nam je v tako zanimivem, kot temeljitem govoru obrazložil župnik g. Treiber čas verskega preobratnika Mart. Lutra s posebnim ozirom na koroške Slovence. Domači kaplan je v kratkem, a lepo zamišljenem nagovoru izpod-bujal zlasti mladino za versko-narodno društvo, za čitanje dobrih knjig, za popevanje poštenih ljudskih pesmi. Sosednji št.-vidski župnik gosp. Svaton je bodril k narodni samozavesti. Po kratkem odmoru, izpolnjenim s popevanjem narodnih pesmi društvenega zbora in sviranjem ,gramofona1, povzame vdrugič župn. g. T r e i b e r besedo in dokaže potrebo naših dni, da posežejo duhovniki v javno življenje, naslanjajo se na najnovejše izgrede na Francoskem. Nato preide na početek našega avstrijskega cesarstva, omen aje najvažnejše dogodke, posebno iz zadnjega časa do danes. Končno se zahvali društveni tajnik gg. govornikom, obžalujoč, da tako lepi govori niso našli primeroma še večjega števila poslušalcev.
Državni zbor.
V nagodbenem odseku se je dne 13. t. m. oglasil tudi naš poslanec g. Grafenauer. Rekel je med drugim: Sedanja pogodba z Ogri je sicer boljša od prejšnjih, vendar pa obsega razne ne-dostatke. Že naslov je tak, da se zaveden Avstrijec ne more ž njim sprijazniti, ker govori o „deželah, zastopanih v državnem zboru11. Sedanja vlada pa je vsaj iskala ključ, da reši pogodbeno vprašanje. Ta ključ je v Žadru. Vlada pa naj bi iskala in našla tudi vrata, ki so v Zagrebu. Vse dosedanje vlade so Madžarom odpirale vrata, da so mogli napredovati v gospodarskem in narodnem pogledu. Sploh so avstrijske vlade mnogo grešile nasproti Slovanom, osobito pa nasproti Jugoslovanom. Vsak najmanjši pokret Jugoslovanov je avstrijska vlada preganjala kot izdajstvo, dočim imajo Madžari povsem proste roke. Madžari iztegajo svoje parklje po Hrvatski, Bosni in Hercegovini, da zasedejo še Dalmacijo. In potem nam res ostanejo le ,,kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru" — ker kraljevina
ni dežela in dežela ni kraljevina. (Veselost.) A ko glasuje za pogodbo, stori to zaradi zagotovljene železnice, ki zveže Kranjsko s Hrvatsko in Dalmacijo. Kot zastopnik koroških Slovencev pa nima posebnega zaupanja do nobene avstrijske vlade. Noben narod v Avstriji ni pretrpel toliko krivic, kakor ravno slovenski, osobito pa na Koroškem. Tukaj so Slovenci v marsičem podobni zatiranim Ircem pod angleško vlado.
Govornik izjavlja, da razume stališče Hrvatov, katerim je bila Avstrija vedno nehvaležna mačeha. Vendar pa se ne more strinjati s stališčem hrvatskih poslancev v Pešti. Ako hočejo Hrvatje doseči svoje pravice ter napredovati tudi v gospodarskem oziru, morajo se zediniti v celoto pod habsburškim žezlom, a ne pod poveljstvom Madžarov. Govornik konča z besedami: Vlada bodi pravična Jugoslovanom. Le tedaj bode mogoče, da bodo Madžari iskali zveze z Avstrijo!
Po Grafenauerjevem govoru so prekinili razpravo, ki se je nadaljevala popoldne.
Iskrena prošnja.
Sv. božični praznik, praznik ljubezni se približuje. Kateri verni kristjan se ne spominja z gorkim sočutjem v jaslicih v zimskem mrazu ležečega božjega deteta! In to božje dete je pozneje imenovalo vse reveže in trpine svoje brate. Večina 214 našo „Narodno šolo11 obiskujočih otrok so otroci ubogih staršev, ki za približujočo se zimo nujno potrebujejo obuvala in tople obleke. Vdano podpisano šolsko vodstvo namerava tudi letos, in sicer na kvatrno sredo, dne 18. grudna t. L, v korist ubogih naših šolskih otrok napraviti slavnostno božičnico. V ta namen se obrača do vseh slovenskih rodoljubov in rodoljubkinj z iskreno prošnjo, da blagovolijo mu tudi letos poslati obilnih darov v blagu, posebno pa v denarju. Ker pa je čas do božične slavnosti že zelo kratek in imajo čč. šolske sestre z nakupom in razvrstitvijo božičnih daril silno veliko posla, tedaj usoja se vdano podpisano šolsko vodstvo še ponižno prošnjo dodati, da naj bi se darovi blagovolili mu prav kmalu poslati. Za vso dobrotljivost se že v naprej presrčno zahvaljujemo.
V Št. Rupertu pri Velikovcu, dne 18. listo-pada 1907.
Vodstvo „Narodne šole“.
Narodne stvari.
Še ima kdo poguma. «Slovenska Matica11 imela je svojo odborovo sejo, v kateri se je sklenilo praznovati prihodnje leto jubilej «utemeljitelja slovenske književnosti11 — P. Trutmrja. Ta sklep bil je sprejet z večino glasov. Proti praznovanju je glasoval — kakor je sam izjavil — kot katoličan gosp. ravnatelj novomeške gimnazije v p. dr. Detela. Veliki slovenski liberalni list piše k temu: «Ta mož je laik, je slovenski pisatelj, popolnoma neodvisen in vendar se je ponižal do takega hlapčevstva ultramontanski kliki ! Žalostno!11 — Morebiti je bolj žalostno, če se ne spoštuje več osebnega mnenja in prepričanja posameznega odbornika. Ali ne sme več vsakateri glasovati, kakor hoče? Ustavljati se večini in povedati vsakomur svoje prepričanje, to ni hlapčevsko, to je možato! S tokom lahko plava vsakdo, proti toku pa je treba moške moči. Kar stvar zadene, je Trubar književnik, a on je bil tudi reformator. Kot katoličani rečemo rajši : Reformacija je bila žalosten upor zoper cerkev in cesarja in v narodnem oziru je bila reformacija pogubna zlasti za Slovane. Slovani so na severnem Nemškem izginili, ko jih ni več branila cerkev, in enako bi bili izginili Slovenci, ko bi bili zapadli v takozvano reformacijo, ko bi se nadvojvodu Ferdinandu in nekaterim odločnim škofom ne bilo posrečilo, spraviti luteranske ropo-tače iz dežele ven. Književne zasluge Trubarjeve se lahko priznavajo, a to je premalo, da bi ga mogli proglasiti narodnim svetnikom, sicer bi morali kedaj proslavljati tudi uredništvo «Slovenskega Naroda11, «Rdečega Praporja11 in druge.
Nedostojno za olikan narod. Vsenemški «Grazer Tagblatt11 poroča o govoru dr. Šušteršiča na shodu «Slovenske ljudske stranke11. V tem poročilu pravi omenjeni list: «V drastičnih besedah ožigosal je voditelj S. L. S. poskušeno brutalno nasilstvo mirnega nemškega prebivalstva (v Ljubljani); povedal je jasno, kako je nedostojno za olikan narod, zatirati drugo narodnost in ji jemati, kar je njenega. Le v miru in po medsebojnih koncesijah je mogoče živeti mirno in sporazumno.11 Nedostojno je seveda za olikan narod, zatirati druge, a le na Kranjskem; na Koroškem, kjer Nemci zatirajo Slovence, je vse druga. Ko bi hoteli vse-
neraci to svojo izjavo prevesti v koroški jezik, kako bi jim bili hvaležni. Tako pa na koroških mejah menda neha pamet in na Koroškem veljajo vsa druga načela, le taka ne, ki jih imajo olikani narodi drugod. Upati pa je, da se polagoma tudi vsenemškim petelinom na Koroškem populi njihovo perje.
Groza in strah. Dne 2. novembra bil je na Dunaji učiteljski shod, ki se ga je udeležilo 300 učiteljskih društev. Shod je terjal ureditev učiteljskih plač in podržavljanje učiteljskih služb. Naši učitelji sicer povzdigujejo šolski red, ki jih je osvobodil duhovniškega nadzorstva, a menda se v sedanji oblasti ne čutijo dobro, zato želijo biti podrejeni državi, ne pa deželnemu odboru in šolskim oblastim v deželi, oni hočejo postati državni uradniki. Ko so se učitelji vrnili, rekel je na pr.neki učitelj iz Celovca: „Najglobji vtis mi je napravila lepa sloga med učitelji vseh narodnosti, in v tem tre-notku sem šele spoznal, kako lepo bi bilo, da ne bi bilo narodnega prepira.'1 Vsenemški časniki pa s to slogo niso zadovoljni, ti listi in njihovi lastniki žive o prepiru. Zato piše „Grazer Tagblatt" : „Učiteljsko zborovanje je užalilo nemške poslance (wirkttief herabstimmend). Ne dosti, da so se v predsedništvo pozvali zastopniki vseh narodnosti, govorilo seje tudi češki, poljski, slovenski! Tako slabe naj bi se sklicatelji ne bili pokazali. Kakšen vpliv je učitelje, ki so sicer zanesljivi Nemci, spravil tako daleč?" Da, seveda so se gospodje vsenemci malo prehladili na tem shodu in njihov glas postal je malo poniž-nejši; morebiti pride še čas, ko bodo tudi učitelji vsenemški stranki povedali, da se narodne gonje ne morejo najesti.
Gospodarske stvari.
Draginja v Celovcu.
. V krogu celovških uradnikov in obrtnikov kroži peticija namenjena občinskemu odboru.
„Slavni občinski odbor v Celovcu! Sedanja draginja najnujnejših potrebščin: mesa, drv, premoga, in nazadnje tudi mleka, napotila je podpisane nujno poživljati občinski odbor, da poizveduje o vzrokih pretiranih cen in skrbeti, da se po pripravni aprovizaciji mesto boljše preskrbi z živili."
Draginja je v mestu res! Meso, moka, drva, premog, vse, vse je tako drago, da človek ne ve, kako zamorejo mnoge rodbine še izhajati. Mehka drva so se pred desetimi leti plačevala en meter kvečjemu po 2 kroni, zdaj pa se jih plačuje že po 3 krone do 3 krone 50 vin., premog se je ne-čuveno podražil, in letos se je podražilo tudi žito. Ali je kmet temu kriv? On je tudi trpin, kakor ljudje v mestu, ker nima več ljudi za delo, in kar jih ima, so tako dragi, da od dragih cen gospodar nima nič, delavec pa tudi nič, ker je izprijen in kar v tednu prisluži, v nedeljo vse zapravi. To je naš — liberalni napredek, tako je moralo priti. Na kmeta in njegovo delo se je popolnoma pozabilo, kmetsko mladino se je učilo in se jo uči, da je življenje v mestu sreča, da mora iz doma naprej, da je kmetsko delo sramotno, da je kmetski stan samo dober za neumneže. Tako lepo poučena mladina hoče na vsak način naprej iz dežele in zdaj je prišel čas, ko gospodar pravi: nimam več ljudi, če mi ne daste za pridelke boljše cene, pustimo vse vkup ležati in polje ne bomo več obdelovali. Da proti lakoti tudi par novih kmetijskih šol ne bo nič pomagalo je tudi jasno. Brez delavcev ne bomo imeli ne kruha, ne mesa, ne drv. Morebiti bodo prišli ljudje polagoma do prepričanja, da nam je treba delati in moliti, vse drugo pa, kar ljudi odvrača od dela in molitve je poguben „švindel“. Prvo, kar je treba, da pridemo do zdravih razmer, je popolnoma predrugačiti vzgojo mladine — torej šolo. Kakor so stvari zdaj, bo pomanjkanje poslov m delavcev še vedno hujše in draginja bo rastla. Plat se je obrnila, tožiti začenja zdaj ljudstvo v mestu!
Zahtevate po vseli gostilna!! „Mir“!
Na prodaj je lepo posestvo,
Va ure od Velikovca oddaljeno, ki meri 70 oralov ter je setve 45 birnov. Stoji na lepem razgledišču, z lepim sadnim vrtom in travnikom ter lepim gozdom. Poslopje je skoro novo. Več pove posestnik
Tomaž Oušan p. d. Kerhk
nad Dravo, pošta Velikovec.
Tiskarna družbe sv. Mohorja
se vljudno priporoča za natiskovanje vizitnic pismenih zavitkov itd. po najnižjih cenah.
Služba organista in cerkovnika
v Št. Lenartu pri sedmih studencih se odda z novim letom 1908. Letnih dohodkov je 650 do 750 kron in prosto stanovanje. Prošnje, podprte s spričevalom nravnosti in sposobnosti od domačega župnijskega urada naj se pošljejo: Župnijskemu uradu v Št. Lenartu pri sedmih studencih, pošta Riegersdorf-Rekarjaves, Koroško.	Fr. Bergman, župnik.
Lepa prostorna kovačnica
s hišnim mlinom je na prodaj. Izdatna vodna moč. Natančnejše podatke je izvedeti pri
Janezu Božič-u,
v Kotu, pošta Št. Jakob v Rožu.

g urednika za list „Mir“ «
K.
Išče se
Pogoji — po dogovoru nastop — čimprej.
m
m
Iji
»•& Ponudbe:	...
„Katol.-polit. in gospodarskemu društvu za Slovence na Koroškem1, v Celovcu.
m
Na prodaj je posestvo,
ki obsega 22 oralov sveta, s pohištvom vred, po ugodni ceni. Oddaljeno je od Celovca 3/4 ure. Hiša ima eno nadstropje. Naslov: Pri Užniku št. 9 v Krotni vasi, p. Vetrinj pri Celovcu.
Prva največja tvrdka te stroke
priporoča svoje modno in manufakturno blago po cenah brez konkurence na drobno in na debelo. Zaradi velike zaloge ostanejo stare cene, ako-ravno je blago veliko dražje postalo in so se po vseh krajih cene zelo podražile.
Vsi uslužbenci znajo slovenski. ■
Anton Renko, lastnik trgovine.
Celovec, Novi trg, vogel Kramarjeve ulice, pri „detelji“ (Kleblattl).
na okolu je znano, da se dobijo letos najboljša vina v Vipavski dolini. Tudi podpisani ima okolu IGO hektolitrov belega lì nega vina «a razpolaganje. Za pristnost vin jamči. Cene so zmerne od 30 do 36 kron za hektoliter (100 litrov). — Priporočam se za nakup vin, pa tudi cepljenih trt, kakoršnih imam 50 tisoč raznih vrst na prodaj. Priporočam tudi soški riz-ling, silvanec, beli burgundec in drugo.
Josip Cotič,
vinogradnik v Vrhpolji, pošta Vipava na Kranjskem.
I V	ki pa mora biti popolnoma
IP Q fi O 9 vešč slovenskega jezika,
UUUllUCl. sprejmem takoj. Učni pogoji ' po dogovoru. Oglasila naj se pošiljajo na trgovino s steklom Fcrd. Potzl v Celovcu, Kaserngasse št. 12.
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Prva borovska tovarna orožja
Peter Wernig,
c. in kr. dvorni založnik v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Vinarska zadruga
..Kletarstvo pri Pobegih"
poleg Kopra y Istri
naznanja p. n. gg. trgovcem z vinom, gostilničarjem, krčmarjem in zasebnikom, da je letos napravila 700 hektolitrov zajamčeno pristnega in izbornega vina; in sicer 500 hektolitrov črnega, oziroma rdečega namiznega in 200 hektolitrov belega. Imamo v zalogi še prilično 100 hektolitrov starega burgundca in namiznega rdečega vina. Naše vino je pripravljeno na racijonelen način ter po najnovejšem vzoru. Za pristnost istega jamči zadruga. Cenik in vzorce stavimo na razpolago.
Razne stvari.
Važno naznanilo. Ob nastopu mrzlejše letne dobe, ko se zopet v večji meri nosijo volnena oblačila, bo našim gospodinjam gotovo le ugodno, ako jih opozorimo, da se volneno, svileno blago, čipke, gardine itd. najlepše operejo z znanim „Labudovim milom" (Schichtovim trdim kalijevim milom). To milo ima posebno svojstvo, da zabrani razprhnjenje blaga, katero se pokaže po pranju in se ga gospodinje tako boje, ako se dela po navodilu, ki je tiskano na omotu. „La-budovo milo" (Schichtovo trdo kalijevo milo) je edino svoje vrste. Pazite pri nakupovanju na znamko „Labud“.
k
Sanatogen
Od ve5 kot 5000 profesorjev in zdravnikov vseh kulturnih dežel sijajno priznan kot najuspešnejše krepilno in oživljajoče sredstvo.
Krepijelo.
___Jači živce.
Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Brošure zastonj in poštnine prosto po JBaner in dr., Berlin SW 48. Glavno zastopstvo : •C. Brad/-, Dunaj, L, Fleischmarkt 1.
;.u
f

Kupujte ‘**^1
RARAMENTE
le pri tvrdki
JOS. NEŠKUDLA
protokoliranem velezavodu za izdelovanje cerkvene oprave
«l
v OLOMUCU.
Dobavlja paramente 200/o cenejše od vsake avstrijske tvrdko.
Dobavitelj Kjene c. in kr. Visokosti nadvojvodinje Izabele na Dunaju in 16 stolnih kapiteljskih cerkev v Avstriji in na Ogrskem.
eiipuusj-
IProf.Fawlqw
[pripozna	j
na podlagi najnatanfnejše poizvedbe, da je zdravi tek najboljši oživljavec izločevalnih želodčnih živcev. Za pospeševanje teka, okrepitev želodca in za olajšanje želodčnih bolečin se odlikujejo najbolj prave BradyjeTe želodčne kapljice. One pospešujejo prebavljanje in jedičnost, odstranijo trupla škodljivo napenjanje, preobilno napravo kisline, zaprtje, želodčne bolečine in druga oviranja prebavljanja. Kapljice se dobivajo v lekarnah. C. Brady, lekarnar, Dunaj, I., Fleischmarkt 1/385, razpošilja 6 steklenic po K 5’—, 3 dvojnate steklenice pa po K 4'80 poštnine prosto.
300.000
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtsstrasse 7, v loterijskih ko-lekturah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Načrti žrebanja za kupce srečk brezplačno.
Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od c. kr. ravnateljstva loterijskih dohodkov.
Oddelek za državno loterijo.
Steckenpferd-Lilijsko mlečno milo
izdelek
Bergmanna in dr., Draždane in Dečin ob L.,
je in ostane, kakor kažejo vsak dan prihajajoča priznanja, najboljše učinkujoče lečilno milo za pegavost ter pridobitev in ohranitev nežne, mehke kože in rožičaste polti. — Dobiva se komad po 80 vinarjev v vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah, trgovinah z milom in brivnicah.
Postavno zavarovano. Vsako ponarejanje kaznivo!
r~
m
AllsinechtsrBalsaiR
B£» fe* Ssjwtunjel-Awiheka
> #**
A.Thltrry la Pregrada
W atrŠSKSt-tsifc-inn.
Edino pristen je
Thierry jev balsam
z zeleno znamko ..redovnica". Gena: 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika špecijalna steklenica s patent, zamaškom K 5-—
Thierryjevo centifolijsko mazilo
proti vsem se tako starim ranam, vnetjem, ranitvam, abscesom in oteklinami vseh vrst. Gena: 2 lončka K B’60 se pošlje le proti povzetju ali denar naprej.
Obe domači sredstvi sta povsod znani in slovita kot najboljši.
Naročila se naslavljajo na :
Lekarnar A. Thierry v Pregradi
pri Rogaški Slatini.
Brošura s tisoči originalnih pisem gratis in franko. V zalogi v skoro vsen večjin lekarnah in medicinalnih drogerijah.
Slovenci! Podpirajte Velikovško šolo!
h
Spominjajte se šentjakobske šole.
Po Najvišjem povelju Nj.c. in kr. ap. veličanstva.
XXXVIII. c. kr. državna loterija
za zasebne dobrodelne namene tostranske državne polovice.
Ta denarna loterija, edina v Avstriji postavno dovoljena, ima 18.389 dobitkov v gotovini v skupni vrednosti 512.980 kron.
Glavni dobitek iznaša
kron
v gotovini.
Žrebanje se vrši nepreklicno dné 19. decembra 1907. Ena srečka stane 4 krone,
Naj višji plodovi
so dosegljivi.
jedilna mast
je nedosegljiva
glede na dober okus, trdnost, nizko ceno in izdatnost.
Kupujte
narodni
kolek.
.4*
Q<
O
5
SJ -g O a
g š
O
e-*-
o
o o I 7^ rti J 4-1
o
v 5*

O
a
o>
-M
n £
<v
WJ.
. JD
cž
>o
"Sh
Pk
<D
-s.®, ^
c3 E? ^ __ --
£ -š
H A
E
a>
>© £
*H 5
I—J 23
Mg
h, »
- St® >
s- 1=1 hS 2
■ s
5->
O 3 N ^ O
cž
co ••
ci. o nzJ _m o cd Ph ^
oT
>o
„ « 3 g "
» ^ 6l):g O p
® g ®	?
CJ ai
g
-r-> O
5 = 5 "3 ^
M * ^ W .S §,
'o3
^ ^ ©
= * žl
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Dunajska cesta št. 19. (Medjatova hiša)
zavaruje
1.	proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine
m in Pridelk«!	mm
2.	proti prelomom zvonov, in	|||||
3.	za življenje, oziroma doživetje, in proti nezgodam.
sei Edina domača slovenska zavarovalnica! If
™	Svoji k svojim!	*
Patentovane mline za debelo moko
s ploščami za mlete v;
mline za debelo moko	zmal°
stroje za pripravljanje krme, rezanice, rezalnice za repo, parnice za krmo, sesalke za gnojnico itd.
izdeluje in prodaja
Ph. Mayfarth & Comp.
tovarna za kmetijske stroje, livarne in fužine na par,
Dunaj, II., Taborstrasse Tl.
Ilnstrovan cenik zastonj.	Zastopniki in prekupci se sprejmejo.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Akcijski kapital K 2,000.000.
Denarne vloge obrestujemo po
II
|2
od dne vloge do dne vzdiga.
pg** Kolodvorska cesta št. 27.
Zamenjava in eskomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
Eskompt in in kašo menic. — Borzna naročila. —IgBfej
Centrala v Ljubljani. Podružnica v Spljetu.
Turške srečke. Sest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplačevanje po K 8' — za komad.
Tiske srečke s 4°/„ obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10‘— za komad.
Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik Ivan Koželj. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.