Tz 923 973 induplati konoplan Leto XXII. JANUAR 1973 Cena 0,20 din Vretena so se zavrtela Brez vsakega hrupa, traku in donečih govorov je 28. decembra z manjšimi motnjami stekla proizvodnja v novi predilnici. Ko sem se s člani DS podial na ogled prvih obratov vreten, so mi sodelavci ob strojih povedali bole: »Zelo sem zadovoljen z novim delovnim mestom, strojem in materialom. Kakšna razlika je ta v primerjavi s tkanjem konopljenih gasilskih cevi, kar sem počel prej. Delovno okolje tu je lepo, delo je zdravo. Le klima naprave še ne delajo v redu, zato mi mika In i k nagaja, ;kadar mikam drap material. Manjka pa mi seveda tudi praksa, ker sem ob stroju šele tri tedne. Pa bo šlo! Voljo imam in vesel sem,« je dejal Andrej Koncilja. Na raztezalkah je odpravljala napake mlada Francka Lavrič: »Sem zadovoljna. Stroj dela v redu, mi pa tu in tam tudi nagaja. Se še ne poznava. Skupaj sva komaj tri tedne. Zdi se mi, da bo posluževanje vseh štirih strojev zame velika obremenitev.« Med stoterimi vreteni je Ivanka Grm vezala pretrge na preditnem stroju za nizke številke: »Stroj teče šele 2 dni in vendar teče zelo dobro. Težave imamo pri odvzemih, ker nimamo prakse. Za odvzem rabimo po četrt ure, medtem ko je na starem to delo opravljeno v nekaj minutah. Je pa novi stroj zelo v redu. Na njem predemo izredno velike navitke, na katerih je mnogo metrov niti. Pa še to-, najbolj se veselim odprave nočnega in nedeljskega dela. To je bila zame taka muka, da sva z možem premišljevala o tem, da po tolikih letih v podjetju zapustim službo in si jo poiščem kje drugje.« Pogovoru se je priključila še Tončka Narat, ki je prav tako poudarila, kako je vesela, da odpravljamo tri in štiri izmensko delo. O stroju, ki ga tudi poslužuje, pa: »Kar tri in pol ure se navija en na-vitek. Že ti prvi dnevi kažejo, da gre (Nadaljevanje na 2. strani) Z novim letom stopi v veljavo Pravilnik o stimulaciji 7 jr J (Nadaljevanje s 1. strani) Vretena so se zavrtela proizvodnja zelo v redu. Upam, da bo denar, ki smo ga vložili, kmalu povrnjen. Želim, da s prijateljico Grmovo ostaneva skupaj tudi na teh strojih, saj delava skupaj že 15 let.« Ivanka Urbanija je ena najstarejših predic s skoraj 25-letinim stažem. »Na tem stroju, to je pri predenju finih številk, delam šele drugi dan. Počutim se tako, kot začetnica. Stroj ima še eno napako — pretrganih niti ne vsesava. Druga napaka pa sem jaz, ker sem premalo hitra. Bila sem en teden na praksi v Zapužah in videla, da na takih strojih delajo sama mlada dekleta. Upam pa, da bom delo kmalu obvladala. Predilnico imamo sedaj lepo urejeno. Sploh ne morem misliti, da je bila tu nekdaj »mokra«. Želim si zdravja ter dovolj dela.« Poldo Pavli, članico DS, sem dobil v sejni sobi po ogledu. »Zelo sem vesela, da je delo steklo. Nekaj časa je bilo v našem obratu prav hudo. Ni bilo proizvodnje, ni bilo dela. Ljudje so bili razmetani po celem podjetju. Montaža se je zavlekla, toda sedaj vem, da bo bolje. Razpoloženje je čisto drugo. Vsi sodelavci so sedaj razporejeni, veseli in polni optimizma. Pri razporejanju ljudi smo skrbeli za to, da je vsak prišel na tako mesto, ki mu najbolj ustreza. Zanimivo je, da so se sodelavke že med montažo sproti zanimale za potek dela. Investicija je vsekakor na mestu. Kljub višjim stroškom, kot smo jih predvidevali. Ivanka Grm: Stroj teče šele 2 dni in vendar teče zelo dobro. bo predilnica denar hitro vrnila. Poznam cene kupljenih prej in vem, koliko bo naša cenejša. Želim vsem sodelavcem in vodstvu obrata, da bi se naše želje čimprej uresničile.« Janko Andrej Koncilija: Voljo imam in vesel sem. Polda Pavli: Razpoloženje je čisto drugo. Ivanka Urbanija: Počutim se kot začetnica. Francka Lavrič: Zdi se mi, da bo po-služcvanjc štirih strojev velika obremenitev. Zasedanje Delavskega sveta DS je v preteklem mesecu zasedal kar dvakrat. Na prvem zasedanju, ki je bilo dne 12. 12. 1972, je obravnaval organizacijo samoupravne ureditve podjetja in sklepal o potrditvi samoupravnih sporazumov o povečanju stanovanjskega prispevka in o financiranju telesne kulture ter ustanovitvenih pogodb poslovnega združenja tekstilne industrije Uniteks, Ljubljana in Poslovnega združenja Modna hiša, Ljubljana, posebej pa je še obravnaval program protilikvidnostnih ukrepov v zvezi s pismom Gospodarske zbornice SRS vsem delovnim organizacijam in skladno s tem pismom akcijski program finančne stabilizacije podjetja. Na drugem zasedanju, ki je bilo 28. 12. 1972, je obravnaval in sprejel predlog plana za leto 1973, splošni del pravilnika o delitvi OD obenem s pravilnikom o dodatnih merilih, po katerih se obračunava menjajoči del OD in oblikuje vrednost točke, ter otvoritev, ukinitev in preimenovanje posameznih delovnih mest. Organizacija samoupravne ureditve podjetja V čaisu od 19. do 26. 10. 1972 so bili zbori delovnih ljudi v vseh naših OZD, ‘ki so sprejeli sklepe o organiziranju organizacij združenega dela v podjetju. Skladno s temi sklepi se v našem podjetju ne bodo ustanavljale TOZD, pač pa se bodo v njem organizirali informativni centri. Informativni centri se bodo organizirali za manjše delovne skupine, ki predstavljajo delovno celoto med seboj neposredno povezanih delavcev (v proizvodnih obratih tako imenovane »mojstrske partije«, v upravi tako imenovani »sektorji«, ipd.). Ti centri bodo prevzeli funkcije zborov delovnih ljudi, prek njih pa naj bi se tudi zagotovila na eni strani kar najboljša obveščenost delavcev, na drugi strani pa učinkovit sistem za dajanje njihovih iniciativ. Ta sistem so uveljavili tudi v nekaterih drugih podjetjih, v katerih se je pokazal kot učinkovit. Za uspešno delo teh centrov bi bili poleg mojstrov odgovorni tudi njihovi vodje, ki se bodo neposredno izvolili. Obenem so zbori predvideli tudi formiranje posebnih specializiranih organov v OZD, in sicer komisijo za delovna razmerja in komisijo za izrek ukrepov, ki se bosta prav tako neposredno izvolili. S tem se bodo sveti OZD razbremenili posameznih svojih funkcij, obenem pa se bo lahko zagotovila večja učinkovitost pri odločanju o teh vprašanjih. DS je sklepe zborov delovnih ljudi sprejel na znanje brez vsakih ugovorov. Samoupravni sporazumi in ustanovitvene pogodbe PZ Sob Domžale in Občinski sindikalni svet Domžale sta predlagala delovnim organizacijam v občini, da sklenejo samoupravni sporazum o višini stanovanjskega prispevka, ki naj bi sedaj znašal najmanj 7 % od bruto OD. Od tega naj bi delovne organizacije izločale 30% v solidarnostni sklad občine, iz katerega bi se financirala; — gradnja najemnih stanovanj v družbeni lasti, — delna nadomestitev stanarin določenim kategorijam nosilcev stanovanjske pravice, — premiranje in kreditiranje namenskega varčevanja za individualno sredstev pa bi delovne organizacije združile za kreditiranje usmerjanja stanovanjske gradnje. DS je potrdil navedeni sporazum, s tem da bo naše podjetje oblikovalo stanovanjski prispevek po 7 % stopnji. Obenem je predlagal določeno korekturo tega sporazuma v tem smislu, da bi podjetju ostalo od izločenih sredstev 50 % (po sporazumu mu ostane 45 %). Nadaljnja delitev odvedenih sredstev na občinski solidarnostni sklad in za kreditiranje usmerjanja stanovanjske izgradnje naj bi sc izvršila v razmerju 25 % : 25 %• Po besedah tov. direktorja bomo morali zaradi tega sporazuma spremeniti naš prvotni koncept o gradnji najemnih stanovanj. Obenem bomo morali paziti na to, da bomo pri novogradnjah zahtevali v občini ustrezni del sredstev iz stanovanjskega sklada. Prav tako smo prejeli v potrditev samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje telesne kulture v občini. Ta sporazum naj bi veljal le za leto 1972. Financiranje temelji na ostanku dohodka in amortizaciji s koeficientom 0,195, kar predstavlja za naše podjetje znesek 26.040,00 din. DS je glede na materialno težko stanovanjsko gradnjo. 25 % od iztočenih stanje vseh telesno vzgojnih organizacij potrdil tudi ta sporazum. Poslovni združenji Modna hiša in Uniteks, katerih član je naše podjetje, sta skladno z novim zakonom o poslovnem združevanju pripravili novi ustanovitveni pogodbi, poslovno združenje Modna hiša pa je obenem pripravilo še posebno pogodbo med delovno skupnostjo in organizacijo poslovnega združenja, ki jo morajo članice prav tako obravnavati in o njej sklepati. Skladno z novim zakonom so morala poslovna združenja že do konca leta 1972 registrirati pri pristojnem sodišču nove ustanovitvene pogodbe. Po obeh novih ustanovitvenih pogodbah je jamstvo članic za obveznosti poslovnega združenja omejeno na višino sredstev, ki so jah članice združile v poslovno združenje. DS je potrdil navedene pogodbe in imenoval tov. direktorja kot pooblaščeno osebo za podpis obeh ustanovitvenih pogodb. DS je obenem imenoval za našega predstavnika v zboru Ljubljanske banke šefa računovodskega sektorja tov. Francko Marinšek. Program protilikvidnostnih ukrepov in akcijski program finančne stabilizacije podjetja V prihodnjem letu sc bodo izvajali naslednji ukrepi: Nobeno podjetje, ki ne bo imelo svojih zalog pokritih s trajnimi obratnimi sredstvi, ne bo moglo Investirati. Predvidevajo se tudi večja vlaganja v rezervne sklade. Pod- (Nadaljevanje na 4. strani) Člani DS med razlago akcijskega programa jetja bodo morala že ob zaključnih računih za leto 1972 knjigovodsko odpisovati za 12,5% vse terjatve, stare nad 90 dni. Zelo zaostreni so predpisi, ki določajo, kdaj se začne postopek sanadije podjetja. Pri sanaciji bodo morali sodelovati predvsem poslovni partnerji dolžnika, zaradi česar bodo sanacijo močno občutili tudi upniki. Dalje se predvideva, da bo moralo vsako podjetje, ki bo imelo na izplačilni dan blokiran žiro račun, izplačevati OD v višini 90 % povprečnih OD iz preteklega leta. Naposled je treba opozoriti še, da bodo vsi ti proti-likvidnostmi ukrepii lahko vplivali tudi na izvajanje samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in 'osebnih dohodkov. Ker je stimulativni del OD vezan na višino finančnega rezultata in ker bodo nekateri ukrepi veljali že za letošnje zaključne račune, se lahko zgodi, da bi bili dejansko izplačani OD v letu 1972 višji, kot bi smeli biti po samoupravnem sporazumu. Takšna kršitev samoupravnega sporazuma pa ima za posledico plačilo občutnega davka na presežene osebne dohodke. V našem podjetju smo že sprejeli akoijski program finančne stabilizacije. Tov. direktor je pri tem spomnil člane DS, da si je že v 1. 1968, ko je prevzel podjetje, zastavil kot svojo prvo nalogo prav to stabilizacijo podjetja. V našem akcijskem programu predvidevamo: — selekcijo kupcev, — zniževanje terjatev, starih nad 90 dni, — akcijo urgenc na SDK v zvezi z uresničitvijo izvršilnih dovolil, — utrjevanje odnosov z likvidnimi in stabilnimi partnerji, — pravočasno obveščanje kolektiva o finančnih težavah podjetja, — popolno izkoriščanje naših proizvodnih kapacitet, — zadostne rezerve ljudi v proizvodnih obratih, — doseganje čim boljšega koeficienta obračanja obratnih sredstev, — zniževanje fiksnih stroškov, — zagotavljanje čim večje kvalitete izdelkov in racionalnega izkoriščanja surovin, — utrjevanje delovne discipline, — varčevanje pri materialu in dvig produktivnosti dela, — ukrepi za čim boljšo realizacijo proizvodnega plana in plana prodaje. Nekatere od navedenih točk programa smo že začeli uresničevati. Selekcija kupcev se že izvaja, zanjo pa so neposredno odgovorni direktor, šef računovodskega sektorja, šef komercialnega sektorja in vodja prodaje na domačem trgu. Po 9-mesečnem obračunu imamo terjatev, starih nad 90 dni, za okoli 700 milijonov S din. Ta problem skušamo reševati z vsemi sredstvi, najpoprej pa z neposrednimi razgovori s kupci. Od mnogih smo dobili zagotovilo, da nam bodo terjatve zanesljivo plačali. Pri nelikvidnih kupcih skušamo poravnati naše terjatve z možnostjo nabave njihovih izdelkov, to je s kompenzacijo. Akcijo urgenc na SDK smo izvedli in dobili odgovore, iz katerih je razvidno, da je stanje večinoma porazno. Tako bo ob koncu leta kritičnih še vedno za okoli 400 mi- lijonov S din oziroma, če bodo naše izterjevalne akcije potekale uspešno, morebiti celo le za okoli 200 milijonov S din naših terjatev, starih nad 90 dni. Od tega pa bomo morali knjigovodsko odpisati 12,5 % ter za ta znesek zmanjšati dohodek in dobiček. Že lani smo začeli preverjati, kako stojijo naši poslovni partnerji. V našem .poslovanju smo bili dovolj previdni, da nismo trgovali s takšnimi podjetji, kot so npr.: znane firme GG, 'ki so marsikateri delovni organizaciji povzročile veliko škodo. Tovariš direktor je poudaril, da bodo protiiikvidnostni ukrepi vsekakor vplivali na naše poslovanje, da pa konkretno ne bodo prizadeli nobenega našega delavca. Največja nevarnost, ki nam v zvezi s temi ukrepi preti, je možna nelikvidnost s strani tretjih, fo je ne .naših direktnih partnerjev, marveč njihovih partnerjev, ki jih ne poznamo. Vendar pa imamo nekaj zanesljivih partnerjev, ki nam bodo stali ob strani v vsaki težavi in med katere lahko prištejemo izvoz in našo trgovino. Če pa bi vendarle pretila nevarnost, da bi naše podjetje imelo na dan izplačila blokiran žiro račun, bomo o tem zanesljivo že najmanj teden dni prej obvestili celoten kolektiv, tako da ne bo prišlo do neprijetnih presenečenj. Plan za leto 1973 Plan je bil obravnavan na zborih delovnih ljudi vseh OZD, ki so bili sklicani v času od 25. 12. do 27. 12. 1972. Na zborih je zbranim delavcem obrazložil plan tov. direktor in jim odgovarjal na zastavljena vprašanja. Bistvenih pripomb ni bilo. Mnoge pobude, ki pa ®o jih ob tej priložnosti dali delavci, bodo pri izvajanju plana upoštevane, saj so bile pametne in koristne. Na tem mestu plana seveda ni mogoče v celoti obravnavati, zaradi česar se bom ustavil le pri posameznih njegovih elementih. V prihodnjem letu planiramo takšen proizvodni koledar, da bo vse leto — razen v februarju in .septembru — enako število plačanih dni. Pri količinskem planu proizvodnje upoštevamo tri faktorje: — nove 'kapacitete v predilnici, — prehod na delo v dveh izmenah; — ukinitev proizvodnje gasilskih cevi. V predilnici se bo proizvodnja predvidoma povečala za 160 %. V sukan-čarni bo proizvodnja zaradi ukinitve nočne izmene predvidoma manjša za 15 %, zaradi istega razloga pa bo manjša tudi proizvodnja tkanin, in sicer merjeno v m2, za 12 %, merjeno v 000 votkih, pa za 27 %. Tudi v konfekciji je plan po norma urah za 4 % nižji, ker smo v letu 1972 delali v podaljšanem delovnem času. Količinsko manjša proizvodnja bo vrednostno kompenzirana z izdelki dražjih tkanin. Celotne zaloge se bodo morale v podjetju v letu dni obrniti 13-krat, kar pomeni, da sc .bodo morale obračati hitreje kot na mesec dni. Pri tem se bo moral obračati material 8-krat, pomožni material 4,5-krat, nedovršena proizvodnja 18-krat in gotovi izdelki 14-krat v letu. V prihodnjem letu predvidevamo koeficient obračanja obratnih sredstev v višini 3,30, kar je za naše podjetje, če ta koeficient primerjamo s povprečnim koeficientom v tekstilni industriji, zelo lep dosežek. Med fiksnimi stroški predstavljajo najmočnejše postavke nabavljena električna energija, material za vzdrževanje in čiščenje, popravila, izvršena po drugih — investicijsko vzdrževanje, amortizacija, obresti od kreditov za obratna sredstva, povečani stanovanjski prispevek in seveda vkal-kulirani posredni OD in vkatkulirana nadomestila. (Nadaljevanje na 5. strani) Direktor tolmači plan delavcem uprave ... V letu 1973 bo podjetje svojim kupcem predvidoma priznalo od bruto prodajne cene 4% rabata, 1,3% superra-bata, 1,5 % skonta in 2,5 % popusta na kvaliteto oziroma skupno popustov v višini 9,3 %. Pri dohodku predvidevamo tako imenovano »notranjo« delitev med bruto OD in dobičkom v razmerju 3,7 :1. Povprečni mesečni OD naj bi v letu 1973 znašali v našem podjetju 1.909,00 din. S planom je določena tudi osnovna vrednost točke v višini 0,0160 din in maksimalna vrednost točke v višini 0.0170 din. V planu investicij predstavlja najmočnejšo postavko oplemenitilnica, kateri sledijo tkalnica, sektor za vzdrževanje in kovinske konstrukcije ter predilnica. Predvidene investicije nameravamo v približni višini l/3 njihove vrednosti pokriti iz lastnih sredstev (t. j. z amortizacijo, preostanek pa s krediti, seveda če nam jih bo uspelo v celotni višini dobiti). Zaradi tega je treba takoj pripomniti, da ni mogoče zanesljivo reči, ali bomo v celoti ta plan izvršili. Vsekakor ga bomo morali izvrševati le postopoma in pri tem dati prednost najnujnejšim delom oz. nabavam. Tako bomo morali za vsako ceno pričeti z gradnjo oplemenitilnice, zlasti s tistim njenim delom, kamor naj bi se preselila barvarna. Možnosti so, da bi nam pri uresničitvi tega projekta pomagalo gradbeno podjetje s premostitvenim kreditom. Od ostalih postavk pri planu investicij za opleme-nlitilnico naj posebej omenim še nabavo novega barvalnega aparata, ki bo barval velike količine, zaradi česar predvidevamo v prihodnosti tudi nabavo manjšega 100 kg aparata. Omenim naj še, da se obenem z gradnjo nove oplemenitilnice predvideva tudi gradnja novih čistilnih naprav za odpadno vodo. Te naprave potrebujemo kljub gradnji centralnega kolektorja, da bo- mo z njimi nevtralizirali vodo. Enako se predvideva tudi nabava novih meh-čalnih naprav. Pri investicijah za tkalnico se predvideva nabava 30 kosov Unlfil aparatov in križno previjal-nega stroja. Med drugimi postavkami naj posebej omenim še predvideno nabavo 10 kosov stojal za osnovne valje, za katere pa ni zanesljivo, da jih bomo dobili, ker jih njihov dosedanji proizvajalec ne dela več. Pomembnejšo postavko predstavljajo še anuitete za TeksCilstroj Zagreb za že nabavljene statve in predvidena nabava 8 kosov vlažilcev zraka. Z nabavo vlažilcev zraka pa kaže še počakati, ker je prvič sploh vprašanje, če jih bomo lahko dobili iz uvoza glede na to, da jih proizvajajo tudi naša podjetja, drugič pa je še odprto vprašanje glede tega, da bi šli v gradnjo centralne klimatske naprave. Pri vzdrževanju se predvidevajo investicije v takšni višini predvsem zaradi nabave kotla. Vendar je tudi tu še vprašanje, kako bo s to nabavo glede na gradnjo centralne toplarne na Količevem, ki jo bomo morali po vsej verjetnosti tudi mi upoštevati. Od ostalih postavk naj posebej omenim nabavo novega osebnega avtomobila Mercedes, enega rezkalnega stroja »Prvomajska«, rušenje stare kotlarne in gradnjo sanitarij in garderob. Pri tem naj omenim, da bomo morali zaradi sedanjih pogojev uvoza novi Mercedes po vsej verjetnosti kar 2-krat preplačati. Gradnja novih sanitarij je predvidena ob Mlinščici pri menzi, uporabljali pa naj bi jih delavci iz obrata za vzdrževanje in kovinskih konstrukcij in z dvoriščne partije. Kar zadeva postavke v planu investicij za predilnico, je treba povedati, da te predstavljajo v celoti odplačilo anuitet za novo nabavljene stroje. Od drugih predvidenih investicij naj posebej omenim le še nabavo enega fotokopirnega stroja in enega knjižnega stroja. Nabaviti nameravamo sicer dražji fotokopirni stroj, vendar se nam bo ta na- bava splačala, ker bo na njem mogoče uporabljat' navaden papir. Nazadnje naj omenim, da predvidevamo po planu investicijskega vzdrževanja izvršitev del v vrednosti 1.600.760,00 din. Obravnavan je bil tudi plan izven-industrijskih enot, pri čemer velja poudarit' kot poseben uspeh naše industrijske prodajalne, da planira realizacijo po prodajni ceni v letu 1973 v vrednosti 5.000.000,00 din. Tudi plan restavracije in počitniških domov je zelo soliden, saj predvideva realizacijo v skupni višini 3.670.000,00 din. V razpravi so bile obravnavane tudi pripombe glede delovnih oblek. Sklenjeno je bilo, da naj bi se te obleke dajale že izdelane, pri čemer naj bi glede njihove kvalitete dal ustrezne predloge tudi varnostni inženir. Vsak oddelek naj bi imel svojo barvo, nošnja delovnih oblek pa naj bi bila obvezna. V svoji sklepni besedi je tov. direktor opozoril, da gremo z novim letom na nov sistem dela, pri katerem bodo morali stroji biti kar najbolje izkoriščeni in obratovati tudi v času odmora. Vsi bomo morali vložiti ogromno truda in odgovorno izpolnjevati svoje delovne naloge vsak na svojem delovnem mestu. Posebej se bo treba potruditi tudi za čim boljšo kvaliteto dela, saj bi tu z malo več pazljivosti lahko objektivno privarčevali najmanj za celo mesečno plačo celotnega kolektiva. Tisti, ki jim ni do dela, ne bodo mogli imeti prostora v naših vrstah. Kolektiv jih bo moral energično in brez sentimentalnosti izločiti. Po drugi strani pa si moramo prizadevati, da bomo pošteno delo tudi pošteno nagradili. Za zagotovitev delovne discipline bomo morali poseči tudi po ostrih ukrepih ter jih dosledno izvajati. Tov. direktor je še posebej spregovoril o odgovornosti naše vratarske službe ter o odnosu med mojstri in delavci. Pri tem je dejal, da bo sprejel vsakega delavca, ki bo prišel k njemu z določenim konkretnim predlogom za ureditev kateregakoli vprašanja s tega področja. Pravilnik o delitvi OD Glede na to, da je bilo v prejšnji številki Konoplana o navedenem pravilniku že nadrobno pisano, naj na tem mestu navedem samo tiste spremembe in dopolnitve, ki jih je delavski svet dodatno sprejel k predlogu tega pravilnika. Predvsem je treba omeniti, da je delavski svet med posebne delovne pogoje prištet še delo na montaži izven podjetja, za katero bo pripadal delavcu osebni dohodek, povečan za 40% vrednosti njegovega delovnega mesta. V pravilniku o dodatnih merilih, po katerih se obračunava menjajoči del OD, pa se spremeni dosedanja vezava prodajnih referentov na fakturirano realizacijo na domačem trgu v vezavo na celotni dohodek in dohodek. Od drugih sprememb naj posebej omenim delno ublažitev predvidene norme za trgovske potnike, ki naj bi jim že pri doseženem prometu v vrednosti din 1.800.000,00 pripadla provizija v višini (Nadaljevanje na 6. strani) Njegovim besedam so pozorno prisluhnili tudi delavci pripravljalnice in tkalnice Nova predilnica je izdelala prve kilograme preje Montaža strojev v predilnici poteka že od septembra 1972. V tem času smo uspeli zmontirati in spraviti v pogon kompletno predilnico in predilne stroje za grobe številke preje ter en pre- dilni stroj za višje številke preje in efektno sukalni stroj. Poglejmo na kratko tehnološki postopek predenja za izdelavo polčesane preje, torej stroje, ki bodo obratovali 5.000,00 din. Ta sprememba je bila potrebna zlasti tudi iz razloga, ker so pri sedanji maksimalni višini dnevnic in kilometrin potniki dejansko prisiljeni kriti del svojih stroškov iz svoje provizije. Ker pri spremembah pravilnika o delitvi OD potniki niso ibili upoštevani, se je tudi ocena njihovega delovnega mesta uskladila z oceno delovnega mesta referent prodaje na domačem trgu in tako ta stara napaka popravila. Ob koncu zasedanja so člani DS odšli na ogled naše nove predilnice in na ta način odprli njeno obratovanje. I. P. Ob koncu zasedanja DS sta direktor in predsednik DS povabila navzoče na ogled predilnice ..7 .. Kritična ocena prvih spredenih kilogramov v predilnici. V svetu je precej tovarn za izdelavo strojev za omenjen postopek predenja, ki pride v poštev za predelovanje sintetičnih vlaken volnenega tipa in pa mešanice z volno kot tudi za čista volnena vlakna. Stroji, ki so potrebni za izdelavo polčesanih prej, so naslednji: mikalnik, tri ali štiri pasaže raztezanja z intersectingi, nato pa direktno predenje s prstanoniml predil-nimi stroji. Posamezni stroji se razlikujejo med seboj po stopnji avtomati-ziranosti in so lahko prirejeni posebnim zahtevam naročnika. Na mikalniku vlakna, ki jih dobimo stisnjena v bale iz tovarn za proizvodnjo sintetičnih vlaken, zrahljamo in vzporedimo oziroma mikamo. Stroj ima avtomatski nakladalnik s precizno pnevmatsko tehtnico, ki enakomerno .odlaga material na dovajalni del stroja. Delno zrahljana vlakna se nato rahljajo in vzporejajo med vrsto (Nadaljevanje na 7. strani) Člani DS med ogledom mikalnih bobnov z žagaš timi oblogami. Takio zrahljana in vzporejena vlakna na koncu stroja snemamo s snemalnega bobna v obliki koprene,