2? r,J- '
Ljubljana, UetrteK, 22. JoBJa
UREDNIŠTVO IN UPRAVA« LJUBLJANA,
KNAFLJEVA ULICA 8TEV. • TELEFON SS-a DO 5S-M
ROKOPISI 8E NE VBACAJQ
IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA
teto IX., štev. 173. — Posamezna številka 2 din
(NSBBATNl ODDELEK LJUBLJANA
TELEFON u-a SS-H
POSTNI ČEKOVNI RAČUN LJUBLJANI ŠTEV (-MM1-1
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA IS DIN
GLASILO
0
---
B
I L N B
P B
N
i
B N
B
Na prvi kongresni dan je imel referat maršal Tito
Beograd, 21 .juL Danes ob osmih dopoldne se je pričel v letni dvorani gardijskega doma na Topčideru V. kongres Komunistične partije Jugoslavije. Dvorana je bila slovesno okrašena z rdečimi zastavami ter citati Marxa, Engelsa. Stalina in tov. Tita. Nad predsedniško mizo je Velika slika tov. Tita, okrašena s partijskimi in državnimi zastavami ter poprsja Marxa, Engelsa, Lenina in Stalina. Delegati so napolnili dvorano do zadnjega kotička Za predsedniško mizo so sedli tov. Edvard Kardelj, Aleksander Rankovič, Milovan Djilas, Franc Leskošek in Moša Pijade. Točno ob 8.20 je prišel v dvorano tov. Tito, ki so ga navzoči pozdravili z burnim in dolgotrajnim ploskanjem. Vsi delegati so vstali in z dolgotrajnim vzklikanjem pozdravili voditelja in učitelja naše Partije in naših narodov. Tov. Tito je stopil na govorniški oder in izjavil:
Otvarjam V. kongres Komunistične partije Jugoslavije (burno in dolgotrajno ploskanje. Vsi delegati vstanejo in prično peti internacionalo). Pozdravljam vas, delegate tega kongresa in pozivam vas, tovariši in tovarišice, da vstanemo vsi in da z enominutnim molkom počastimo padle borce — komuniste in mladince, tako v ječah bivše stare Jugoslavije kakor tiste, ki so se borili proti okupatorjem naše države — vsi delegati vstanejo in z enominutnim molkom počastijo padle borce:	Slava padlim borcem,
slava jim!).
Tovariši in tovarišice! Predlagam temu kongresu, da bi izvolili delovno predsedstvo 29 tovarišev, tri sekretarje in redakcijsko komisijo 5 članov.
Na predlog tov. Petra Stamboliča so bili soglasno izvoljeni: tov. Tito
(pri tej priliki so vsi delegati vstali in so z dolgotrajnim ploskanjem in skandiranjem »heroj Tito« pozdravljali iov. Tita), tov. Edvard Kardelj, tov. Aleksandar Sankovič, tov. Milo-
van Djilas, tov. Franc Leskošek, tov. Moša Pijade in tov. Miha Marinko, Vlado Bakarič, Djuro Pucar, Blagoje Neškovič, Ivan Gošnjak, Boris Kidrič, Lazo’ Koliševski, Krsto Popivoda, Cvetko Uzunovski, Spašeni ja Babović, Andro Mogoša, Djuro Salaj, Svetozar Vukmanovič-Tempo, Mile Neoričič, Rodoljub Colakovič, Ivan Krajačič, Blažo Jovanovič, Vida Tomšič, Božidar Maslarič, Vlado Popovič, Jakov Blaževič, Vlado Janič in Vicko Krstulovič.
Nato je tov. Tito sporočil, da je na kongresu navzočih 2344 delegatov s pravico glasovanja. V sekretariat so izvoljeni tov.: Rato Dugonjič, Stepan Mitrovič, Marijan Stilinovič, v redakcijsko komisijo pa tov. Veljko Vlahovič, Boris Ziherl, Radovan Zo-govič, Miloš Minic in Ivo Sarajčič. Ko je delovno predsedstvo zavzelo svoja mesta, je po pozdravih delegatov tov. Moša Pijade rekel:
Tovariši delegati! V imenn vseh tovarišev, ki ste jih izvolili v delovno predsedstvo, vam izražam našo hvaležnost za izkazano zaupanje (ploskanje). Kongresa se udeležuje določeno število gostov iz države, iz podjetij in množičnih ustanov, ki jih v imenu kongresa pozdravljam (ploskanje). V imenu predsedstva kongresa predlagam, da bi določili dnevni red. Prosim, da poslušate predlog dnevnega reda: 1. politično poročilo CK KP Jugoslavije: a) razvoj in borba KP Jugoslavije, b) vloga KP Jugoslavije v revolucionarni1 preobrazbi Jugoslavije, c) poročilo o delu CK KP Jugoslavije — referent tov. Tito; 2. poročilo b organizacijskem delu KP Jugoslavije, referent tov. Aleksandar Rankovič; 3. poročilo o agitaciji in propagandi — referent tov. Milovan Djilas; 4. poročilo verifikacijske komisije; 3. volitev komisije za izdelavo resolucije o poročilih CK in o delu CK; 6. volitev komisije za pregled materialnega, finančnega in premoženjskega stanja CK KP Jugoslavije; 7. KPJ v boju za novo Jugoslavijo, ljudsko oblast in
socializem — referent tov. Edvard Kardelj; 8) izgradnja socialističnega gospodarstva v FLRJ — referent tov, Boris Kidrič; 9. volitev komisije za izdelavo resolucije o nalogah KP Jugoslavije; 10. predlog načrta programa KP Jugoslavije — referent Moša Pijade; 11. predlog načrta za statut KP Jugoslavije — referent tov. Blagoje Neškovič; 12. volitev komisije za program in statut KPJ;
13.	volitev CK KP Jugoslavije in centralne revizijske komisije.
Kakor vidite, tovariši, je to v glavnih ločkah isti dnevni red, ki je bil objavljen ob sklicanju kongresa. Politično poročilo CK, organizacijsko poročilo o agitaciji in propagandi tvorijo celoto in zaradi lega predlagam, da bi imeli o njih eno razpravo, in lo po ireijem poročilu. Enotna razprava naj bi bila tudi o referatu tov. Kidriča in Kardelja, ker predstavljala celoto, prav tako pa je potrebna enotna razprava o načrtu programa in statuta. To je potrebno zaradi prihranka časa, ker je dnevni red zelo obsežen in število delegatov veliko. Ali je kdo, ki bi predlagal kakšno spremembo ali pa dopolnitev predlaganega dnevnega reda? (Ne.l Ker ni nikakih drugih predlogov, prosim tovariše delegate, ki so za predlagani dnevni red, naj dvignejo roko. (Vsi delegati dvignejo roke.) Predlagani dnevni red je zato soglasno sprejet. (Dolgotrajno ploskanje.)
Na predlog tov. Dragotina Saffeja so bili v verifikacijsko komisijo soglasno izvoljeni naslednji tovariši: Krsto Popivoda, Petar Stambolič, Anton Biber, Stane Kavčič, Avdo Humo, Vidoje Smilevski, Andro Mogoša, Dragi Stamenkovič, Branko Pelričevič, Djoko Pajkovič in Isa Jovanovič.
Nato so prešli na prvo točko dnevnega reda in politično poročilo CK KPJ. Burno in dolgotrajno pozdrav, ljen od delegatov je na govorniški oder stopil tovariš Tito.
Referat maršala ^ita bomo objavili v drugi izdaji
Partija za ljudstvo —
ljudstvo za Partijo!
O polnoči sc je začelo množično prostovoljno delo na Progi V. kongresa, ki bo trajalo nepretrgoma 48 ur
za odstranitev te ovire. Hkrati s pro- v celoti sodelovalo 15.000 ljudi, ki bo. diranjem v globino bo treba zgraditi do s svojim delom najlepše počastili jarek, ki bo v smeri gramoza odvajal zgodovinski V. kongres Partije. Ce ne
Pred tremi tedni so prostovoljni delavci, člani frontovskih organizacij za. čeli graditi Progo A', kongresa, ki bo služila obvozu tovornega prometa okrog Ljubljane. Na trasi pri Dravljah so odkrili že prve ploskve, odstranili rušo in očistili teren. Tako so zarisali črto po polju med Celovško in Kamnogoriško cesto ter ob gozdu med Dravljami ia Vičem. Na trasi te proge doživljamo ^ slavnostnih dneh ob V. kongresu Komunistične partije Jugoslavije edinstveni dogodek, kakršnega ne pomni zgodovina železniških gradenj pri nas. V noči od srede do četrtka «e je točno o polnoči začela na gradilišču te proge množična prostovoljna delovna akcija, k' ho trajala nepretrgoma 48 ur.
Ko smo včeraj opoldne sredi med Trato in Dravljami za hip ujeli šefa gradilišča inž. Zajca, se je ves nasmejan naslonil na svoj majhen avtomobil in dejal samozavestno: »Vse je pripravljeno, drevi začnemo!« Koliko skrbi in težav je skritih za to besedo »pripravljenog koliko ukrepov in dispozicij je bilo potrebno, da bo gradnja proge v kongresnih dneh krenila v pravi tempo in da bo postala vredna častnega naziva, ki ga je prejela glede na sklep* ljubljanskih organizacij OF. da začno graditi to progo v počastitev kongresa. Dobro vemo, da je v prvih 20 dneh na progi šepalo tu in tam. da je bilo treba urediti vse polno majhnih podrobnosti, pri čemer je povrhu še hudo nagajalo vreme. Kar smo v teh dneh zamudili, pa bomo z množično prostovoljno delovno akcijo, ki bo trajala 2 dni, ne le nadomestili, marveč bomo tudi presegli delovni načrt. Zdaj je nastopilo pravo vreme, zdaj so tudi izvršena vsa pripravljalna dela vzdolž trase. V teh dneh se vsa Ljubljana zaveda, da jo čaka obvozr.a proga kot najbolj častna obveznost vseh letošnjih prostovoljnih delovnih akcij.
Dela, ki so se začela na 2.5 km dolgi trasi med Trato in postajo »Trnovski gozd« na pionirski progi, so v zadnjih dneh kljub oviram napredovala Na mnogih mestih je trasa ze odkrita položeni so prvi tiri poljske železnice, odstranjeni so tudi nekateri objekti. Zdaj se bo začelo delo na progi merili v kubtkih. \ tej fazi dela se je pojavil problem, ki ga je treba za vsako ceno rešiti v tej dvodnevni množični delovni akciji. Sredi trase, ki jo sedaj odkrivamo (točno pri kilometru 18.5) je pomkovalmca, kier so pri opazovanju ob zadnjem de-živ u dognali, da predstav ja verjetno mijo m«l dvema različnima terenoma med gramoznatim in ilovnatim. Sir je računati, da se bo v nadaljnjem poteku trase po ilovnatih «eh Pokrivanju ruše pojavila jf’lna od^ bo treba precej delovne sde vključiti
vodo in bo tako omogočil izkop 800 m dolgega vseka. Prostovoljni delavci bodo seveda v veliki meri zaposleni tudi pri odkrivanju trase na vsej dolžini 2.5 km dolgega odseka, kakor tudi pri čiščenju gozdnatega terena proti Viču.
Kakor rečeno, niso bile lahke priprave za to množično delovno akcijo, ki bo trajala nepretrgoma 48 ur. Predvsem je bilo treba namestiti okrog 50 do 60 drogov za električno razsvetljavo po vsej dolžini proge, pripraviti je bilo treba zadostno količino orodja, ki je nameščeno na treh različnih krajih, in sicer ob Celovški cesti, pri »Žabji mlaki« in pri »Starem mlinu«. Sestaviti je bilo treba podroben načrt dela. da bo mogoče delovno silo čim bolj izkoristiti. Vse tehnično nadzorstvo je v rekah strokovnjakov železniškega gradbenega podjetja, tako da ne bo nobena skupina delavcev brez vodstva, ostala organizacijska vprašanja pa sproti rešuje štab delov, nih brigad. Tramvaj bo te dni vozil tudi ponoči proti Dravljam, pa tudi za nadaljnji prevoz prostovoljnih delavcev je preskrbljeno.
Načrt dvodnevnega dela je sestavljen tako, da se vrstijo posamezne skupine v triurnih izmenah z enournim odmorom. Prva skupina je nastopila o polnoči od srede do četrtka, za njo pa se bodo vrstile skupine druga za drugo ves. današnji dan, ponoči in ves jutrišnji dan. Organizatorji tega množičnega prostovoljnega dela računajo, da bo prišlo povprečno po 1500 prostovoljnih delavcev v vsaki izmeni, tako da bo v tej množični akciji
bo nepričakovanih zaprek in bo organizacija prav zajela najširši krog prostovoljcev, bo gradilišče utegnilo v teh dveh dneh zabeležiti do 50.000 delovnih ur in nekaj tisoč kubikov izkopa. Poglavitno pa je, da bo s tem dvodnevnim delom gradnja proge naglo krenila naprej in da bo hkrati rešen problem odvajanja talne vode na omenjenem kritičnem odseku. Čim bo rešeno to vprašanje, tem prej bomo lahko razpoložljivo delovno silo uporabili tudi za odkrivanje trase proti gorenjski železnici, za čiščenje gozda im za planiranje terena v smeri proti Viču.
Dosedanji rezultati dela na terenu vzdolž trase naše »Proge V. kongresa« : /orda prvi hip niso še tako vidni, ker je bilo treba v prvih tednih uporabiti mnogo dragocenih moči za priprave in za organizacijo vsega aparata. Kakor nalašč so ta pripravljalna dela sedaj končana, tako da se lahko prav v dneh kongresa lotimo gradnje proge z vsem poletom. Niti najmanj ne dvomimo, da bodo naši prostovoljni delavci množično pohiteli na progo in da bodo v teh dneh odstranili tudi najbolj zavratno oviro — talno vodo. Naloga, ki jo bodo reševali, ni lahka. Zaio pa bodo tem lepše počastili V. kongres KPJ. Z dvodnevnim prostovoljnim delom bo Ljubljana dokazala, da je sposobna izvršiti v kratkem času velike naloge brez tuje pomoči. Tisoči in tisoči Ljubljančanov bodo danes in jutri pokazali 6vojo ljubezen do Partije s tem, da bodo izpolnili veliko obveznost, ki so si jo postavili
Delovni uspehi našega ljudstva so dokaz velike ljubezni in zaupanja v Komunistično partijo
KANAL
Po govorih predstavnikov ljudske oblasti in organizacij je orkester Slovenske filharmonije zaigral zbranim Kozinovo »Belo krajino« in Gotovčevo kolo. Prostovoljci so odhajali z gradišča z obljubo, da ne bo njihovo delo prav nič popustilo. V srcih so odnesli besede, ki so jih s proslave poslali vodstvu CK KPJ, maršalu Titu, Osvobodilni fronti.
ZBIRALNI
Ljubljana, 21. julija Vsem prostovoljnim delavcem mesta Ljubljane je dobro znano gradišče zbiralnega kanala. Malo jih je, ki ne bi na tem gradišču obdelavah zemljo in gramoz z lopato. Danes popoldne je bila proslava velike zmage. Dobra dva meseca in še več prej so prostovoljci z mladinsko delovno brigado izpolnili celoletno obveznost. Prav gotovo ie, da tega velikega uspeha ne bi proslavili danes, če ne bi naše delovno ljudstvo zadel v živo napad na vodstvo našega CK KPJ. Takrat si je postavilo še večje obveznosti in jih tudi nad vse častno izpolnila Lepo število članov sindikalnih podružnic, ljudstvo raznih ljubljanskih terenov in mladina so se ob 18. uri zbrali na gradišču, kjer jih ie v imenu GO Enotnih sindikatov Slovenije, v imenu OF in KP pozdravil tov. Hegler.
Jedrnato in kleno je povedal: »Dano besedo, dano obveznost lahko izpolni samo tisti, ki ima polno zaupanje v vodstvo!« — Besede tovariša Heglera so bile navdušeno pozdravljene od zbranih delavcev-prostovoljcev. Tov.
Hegler je izrekel tudi priznanje mladinski delovni brigadi »Janez Hočevar«, ki je v dobri meri pomagala našim delavcem-prostovoljcem in članom Osvobodilne fronte.
Mladinski delovni brigadi »Janez Hočevar« je bilo izrečeno na proslavi v imenu Mestnega odbora LMS Ljubljana veliko priznanje za storjeno delo.
V znak priznanja je ta brigada postala trikrat udarna brigada. Posamezni mladinci so bili že vdrugič imenovani za udarnike. Deset po številu. Za udarnike je bilo imenovanih 22 in pohvaljenih 20 mladincev.	Zbiralni kanal je dograjen
DOM LJUDSKEGA ODBORA V MOSTAH
Tudi v Mostah so imedl domes pomembno proslavo. Moščani so sl postavili za predkongresno obveznost, da bodo zgradili stavbo Doma ljudskega odbora do kongresa, do prvega nadstropja. In to se je zgodilo danes popoldne ob četrti uri. Na gradišče je prišla množica ljudi. Veliko jih je že pred pričetkom proslave delalo na gradišču. Ko je prišla ura proslave, so znojni in z lopatami ter krampi pristopili k odru ki je bil zadnjo minuto napravljen in tudi lepo okrašen. Z maj večjo resnostjo so poslušali se’ kretarja rajonskega komiteja Moste, ki je v kratkem ponovil tisto, kar graditelji že sami čutijo v sebi: Brez dela ne bomo dosegli pravega blagostanja. Sekretar Ožbolt je v imenu rajona Moste pohvalil najboljše. Med njimi je na prvem mestu Marija Mrd-jan, ki ima za seboj 1180 prostovoljnih ur. Človek ne bi verjel in vendar je res. Slede ji Jaka Selan, Malči Židan, Polda Lampič, Marija Friš, Jože Rebolj, Tone Bobnar, Beti Herbst, Tone Šebenik, Peter Mori, Jože Stari.“ ha, Tone Bobnar H, Hinko Pavlič, Roza Bergant, Ludvik Škofič, Marija Veličkovič, Pavla Tiler, Jaka Cerče, Fani Vogel, JoSe Ivančič, Julka Pod-pac, Jože Mavrič, Jože Župančič, Ivan šlamberger, Marija Židan, Kati Mušič, Albina Juvan in Stane špodler.
Vzor delavca pa je bil tudi Jože Markovič, šef gradišča., priden kakor
mravlja in vsak čas pripravljen, da pomaga s svojim strokovnim znanjem prostovoljnim delavcem. Sledi mu Lovro Stražar, upokojenec, ki zna vse delati in se ne ustraši nobenega dela.. Bil je šofer, prevbzüik! Med "zidarji, ki jih tako potrebujejo naša gradišča, pa so se najbolj odrezali: Rafael Bratkovič, Franc Pogačar in Ivan Cok. V prostem času so bili ved“ no na razpolago na tem gradišču. Od mladine se je najbolj izkazal mladinski aktiv »Tovarne učil«, ki je sprejel v znak priznanja od rajona prehodno sindikalno zastavico. Od terenov pa je žel največje delovne uspehe teren Spodnje Kodeljevo, ki je spre“ jel od rajona terensko prehodno zastavico. Po proslavi, na kateri so tudi zapeli lepe pesmi, so poslali V. kongresu KPJ sledečo bozo javko:
Delavci-prostovoljci na gradišču R.
L.	O. EU. — Moste-Ljubljana, pošilja’ jo V. kongresu KPJ borbene pozdrave in sporočajo, da so dano obveznost izpolnili danes ob 4. uri popoldne. Poslopje RLO Moste je zgrajeno do prvega nadstropja. Obljubljamo, da bo’ mo dosledno izvajali sklepe V. kongresa KPJ.
Po poslani brzojavki je še mladinec iz »Tovarne učil* napovedal tekmovanje na gradišču vsem množičnim or-ganizacijam v Mostah, kar so številni prostovoljci srejeli z navdušenjem na znanje.
BEOGRAD V ZNAMENJU KONGRESA
Beograd, 21. jul. Beograd ie v znamenju V. kongresa KPJ. Prav posebni videz dajejo Beogradu velikanske rdeče in državne zastave, ki pokrivajo skoraj cela pročelja hiš, velike slike maršala Tita, generalisima Stalina, Lenina, Marxa in Engelsa, kakor tudi članov Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije, znaki V. kongresa Partije, zelenje in izložbe, polne dokumentov iz borbe naše Partije pred, med in po vojni. Na velikih zgradbah, ki so okradene z zelenjem in z zastavami, so napisana gesla: »Živel V. kongres KP Jugoslavije«, »S kmečkim zadružništvom izgrajujemo socializem na vasi«, Vložili bomo vse
sile za izpolnitev petletke«, »Borimo se za boljše in srečnejše življenje našega mlajšega naraščaja« in podobno.
S prostovoljno delovno akcijo kakršne še n£ bilo, pa se je pripravil Beograd na začetek zasedanja kongresa. Beograjčani delajo danes na vseh svojih gradiliščih. Mnogo brigad frontovcev je odšlo na gradišča Novega Beograda druge pa delajo pri urejevanju »parka kulture in počitka na Zvezdari«, pri letnem gledališču v Topčideru, pri zgradbi ministrstva za notranje zadeve in pri postaji Ovča. To so glavna gradišča, na katerih frontovci Beograda manifestirajo svojo ljubezen do Partije, Tita in ljudstva. Delovno ljudstvo Beograda dela na okoli 500 raznih krajih mesta.
Poziv Ljudske fronte Beograda
Izvršilni odbor Ljudske fronte Beograda je poslal naslednji poziv delovnemu ljudstvu Beograda in članom Ljudske fronte Beograda:
»21. julija t. 1. se prične V. kongres Komunistične partije Jugoslavije. V čast V. kongresu naše Partije bo proslavilo delovno ljudstvo Beograda, zedinjeno v Ljudski fronti pod vodstvom Komunistične partije, ta pomembni datum v zgodovini narodov Jugoslavije z množično udeležbo pr! prostovoljnem delu pri izgradnji in ureditvi mesta.
Člani Ljudske fronte in mladina! Storimo vse, da bo ta prostovoljna delovna akcija velika zmaga Ljudsko fronte Beograda pri izgradnji socializma v naši državi ponovni izraz naše ljubezni in vdanosti naši Partiji, Centralnemu komiteju in tovarišu Titu.
Živel kongres Komunistične partije Jugoslavije!
Živel Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu!
Nove obveznosti za kongresne dni
Delovni kolektivi, ustanove, zadruge in množične organizacije sprejemajo v počastitev V. kongresa KPJ ob pričetku samega kongresa nove obveznosti, ki jih izpolnjujejo v tekmovalnem poletu.
Terenska organizacija OF terena Kodeljevo v Ljubljani je povišala v čast kongresa svojo prvotno obveznost 1000 ur prostovoljnega dela za 100°/o in bo v prvih dneh kongresa napravila še 500 ur prostovoljnega dela.
13) članov Zveze borcev terena Novi Yodma t-Lj ubij ana bo med kongresom delalo na gradišču rajonskega ljudskega doma v Mostah.
Člani sindikalne podružnice obrt-no-produktivne zadruge čevljarjev v Ljubljani bodo izdelali prvi dan kongresa 10 parov novih čevljev in popravil 32 parov več, kakor običajno. Na gradiščih hodo poleg tega napravili 400 ur prostovoljnega dela.
Delovni kolektiv »Pluta« v Ljubljani bo napravil prvi dan kongresa 750 ur prostovoljnega dela.
Člani terena XX. rajona Rakov-nik-Vič bodo napravili poleg že poprej sprejetih obveznosti 22. in 23. julija še 200 ur prostovoljnega dela na Dolenjski cesti.
Delovni kolektiv tovarne »Lek« v Ljubljani bo napravil v dneh kongresa 509 ur prostovoljnega dela, poleg tega pa bodo zvišati storilnost za 10%>.
Člani sindikalne podružnice go-stinsko-turistične stroke št. 8 so povišati vpis ljudskega posojila za 5500 din in vsak član bo napravil med kongresom po 5 ur prostovoljnega dela.
Delavci in nameščenci srednjih in visokošolskih domov v Ljubljani bodo v dneh kongresa napravili na gradiščih 100 ur prostovoljnega dela.
Delovni kolektiv Ljubljanskih opekarn je sklenil, da bo na dan pričetka kongresa prekoračil dnevno proizvodnjo za 10.500 komadov, opek.
Delavci lesne industrije v Ljubljani so sklenili, da bodo prvi dan kongresa dvignili proizvodnjo s tem, da bodo delati po 12 ur, v naslednjih dneh pa bodo napravili 400 prostovoljnih ur v proizvodnji in na terenu v Domu igre in dela svojega rajona. Zaslužek prostovoljnih ur v znesku 2000 din bodo poslali CK KPJ.
Delovni kolektiv Tovarne za proizvodnjo kemičnih izdelkov v Celju bo v dneh kongresa zvišal proizvodnjo za 5°/o, vpis posojila dvignil za nadaljnjih 5%> n odpraviti vse na-opravičene izostanke.
Bo torka je kilo vpisano 3.7®o milijonov ljudskega posojila
Po nepopolnih podatkih, ki jih je prejela zvezna komisija za vpis ljudskega posojila, je bilo v torek do 15. ure vpisano 30.3 milijona din ljudskega posojila. S tem je skupni znesek vpisanega posojila dosegel 8.770,468.000 din, to je za 280.5 milijona din ali za 8 °f0 več, kakor znaša razpisana vsota.
Doslej je posojilo vpisalo 3,475.649vpisnikov, in to brez vpisnikov iz treh okrajev, iz vrst Jugoslovanske armade in brez naših državljanov, ki so posojilo vpisali v inozemstvu.
Ljubljana je vpisala že nad 70 milijonov
Po podatkih republiške komisije za vpis ljudskega posojila je bilo včeraj do 16. ure v Sloveni# vpisano 977 tisoč dinarjev ljudskega posojila. Največ j« bilo vpisano v Ljubljani, namreč 257.000 din. Z včerajšnjim vpisom ja Ljubljana v celoti vpihala 70,1 mi-
lijona din. Tudi v Mariboru Je bOo včeraj vpisano še 249.000 ÄB, {Mi če mer je celotna vpisana vsota dosegla
26.7	milijona din. V Celja pa je včeraj celotna vpisana vsota narasla za 212 tisoč dinarjev in je dosegla 8.8 milijona dinarjev.
t
STRAH 2
* , »-«■ r~' -	9
(pxa$nik (potjbke tepuGCike
Na dan 22. julija 1944-, takoj potem ko je Rdeča armada osvobodila izpod nemškega jarma prve predele poljskega ozemlja, je Poljski komite za osvoboditev naroda (PKWN) izdal v Chelmu ^Razglas poljskemu narodu".
Ta razglas je pomenil začetek izvajanja načrta o ustanovitvi prerojene demokratične poljske republike. Načrt je izdelal Poljski narodni svet — predstavnik poljskega ljudstva —, ki se je borilo proti nemškim zavojevalcem tako v partizanskih odredih v sami Poljski kakor tudi v poljski vojski, ki je bila na novo organizirana v Sovjetski zvezi.
Po štirih letih, odkar je bil izdan ■»Razglas*. Poljskega komiteja za osvoboditev naroda, lahko ugotovimo, da ta listina ni ostala arhivski dokument, marveč da je vsako leto neodvisnega življenja prerojene Poljske republike potrdilo aesla tega razglasa. Načela v >Razglasu< so Okvirna ustava, idejna deklaracija enotne poljske republike. Ljudje, ki so sestavljali »Razglas*, so svoj načrt gradili na vsej poljski demokratični preteklosti — od reformatorjev XVI. stoletja pa do programa tako imenovane lublinske vlade iz l. 1918, toda podprli so ga s pravilno notranjo in zunanjo politiko in z uključenjem Poljske v splošnoevropski in svetovni potek zgodovine.
»Razglas* je med drugimi postavil naslednja zunanjepolitična načela: tesno sodelovanje z ostalimi slovanskimi narodi; trajno zvezo in prijateljstvo s Sovjetsko zvezo, ureditev mej z ZSSR, tako da pripadejo poljski predeli Poljski, ukrajinski, beloruski in litvanski pa sovjetski Ukrajini, Beli Rusiji in Litvi; nadalje prključitev starega poljskega Primorja in Šlezije, predelov, ki so jih ugrabili Nemci, in utrditi meje na Odri in Nisi.
To so načela, ki so pomenila važno spremembo s predvojno poljsko zunanjo politiko, kajti predvojna vladajoča klika na Poljskem je proti volji in koristim poljskeaa ljudstva iskala podpore samo v kapitalističnih in fašističnih deželah, pri vladah, ki so težile po uničenju poljske samostojnosti, šele po vojni, ko je na oblast prišlo ljudstvo, je postalo možno sodelovanje med Sovjetsko zvezo in Poljsko■ ker so interesi obeh držav skupni in se more nova Poljska uspešno razvijati le v tesnih prijateljskih odnosih s svojim vzhodnim sosedom. Veliko je k temu prispevalo tudi skupno krvno bratstvo med armadama obeh držav. V Sovjetski zvezi so bile namreč formirane mnoge poljske divizije, tam je tudi nastala nova poljska armada, ki se je potem skupno z Rdečo armado uspešno borila v Ukrajini in nad Bugom, osvobodila nato poljsko ozemlje in končno *prodrla na zahod, na Baltik in k Berlinu.
V notranji ureditvi nove Poljske je >Razglas« napovedal izgradnjo poljske državnosti na demokratičnih načelih, podržavljenje vseh po Nemcih zapuščenih posestev, takojšnjo izvedbo agrarne reforme in razdelitev veleposestniških posestev med kmete, ki so bili brez zemlje, nadalje izboljšavo šolstva, tako da bo dostopno najširšim plastem delovnega ljudstva. V nekdanji reakcionarni Poljski je vladal glad po zemlji. Zemlja je bila v rokah posameznih veleposestnikov in cerkvenih velikašev, medtem pa so sto-tisoči kmetov imeli le skromno krpo zemlje ali pa so bil celo brez nje. Agrarna reforma (januar 1946) je spremenila obličje poljske vasi, kajti med 900.000 družin je bilo raz-deljenih pet in pol milijona hektarjev zemlje, obenem pa so bili črtani vsi pred vojno nastali kmečki dolgovi.
Nova republika je prinesla spremembe tudi v industriji. kajti takoj po osvoboditvi je ljudstvo prevzelo tovarne, rudnike, plavže itd. V januarju 1946 je Poljski narodni svet sprejel zakon o podržavljenju bank, rudnikov in velikih ter srednie velikih industrijskih podjetij. Proizvodna zmogljivost poljske industrije se je kmalu povečala nad predvojno stanje. V gospodarskem na-Črtu je predvideno, da bodo na Poljskem l. 1949. proizvedli 300 lokomotiv letno v primeri z 28 predvojnimi. 16.600 tovornih vagonov proti 600 izpred vojne, 6000 motociklov in 100 tisoč koles proti 800 motociklom in 39 tisoč kolesom pred vojno. To so le nekateri podatki, ki kažejo hiter porast industrijske proizvodnje na Poljskem.
Razglas Poljskega komiteja za osvoboditev naroda je postavil, da nalog, ki čakajo poljsko ljudstvo, ne bo mogoče izvršiti, ako ne bo enotnosti vsega ljudstva, enotnosti, ki je bila skovana v težki borbi za svobodo. Ta enotnost je še bolj okrepljena z borbo za gospodarsko obnovo in za višji življenjski standard. Zunanji znak te enotnosti pa se izraža poleg vsega drugega tudi v združitvi dveh socialističnih političnih struj na Poljskem — Poljske delavske Partije in Poljske socialistične stranke.
Jugoslovanski narodi se ob narodnem prazniku nove Poljske pridružujejo z bratskimi željami, da bi poljskemu ljudstvu čimprej uspelo doseči začrtan smoter: izgradnjo socialistične družbe v socialistični Poljski.
Izgon Reuterjevega dopisnika iz Jugoslavije
Beograd, 21. jul. (Tanjug) Direkcija za informacije pri vladi FI.RJ poroča: Dopisniku agencije Reuter Petru Firstu ni podaiišan vizum za nadaljnje bivanje v FLRJ zaradi njegovega lažnega pisanja o Jugoslaviji,
K poloiaju v Berlinu
ZSSR je predlagala, da bo zalagala ves Berlin z živili
Življenjske potrebščine bo mogel vsakcfo kupovati v trgovinah sovjetskega
sektorja v Berlinu
Berlin, 21. jul. (Tanjug) Informacijski biro sovjetske vojaške uprave v
Nemčiji je danes sporočil, da bo po sklepu sovjetske vlade sovjetska vojaška uprava prevzela preskrbovanje celega mesta Berlina. Besedilo poročila se glasi:
»Sovjetska vlada je dne 14. julija na note vlad ZDA, Vel. Britanije in Francije, ki govore o stanju v Berlinu, odgovorila, da je sovjetska vojaška uprava vedno kazala svojo skrb za redno preskrbovanje berlinskega prebivalstva in skuša odstraniti tudi težave, ki so nastale v zadnjem času. Sovjetska vlada v primeru potrebe tudi ne bo odklonila rednega preskr-bovanja celega mesta Berlina iz lastnih sredstev. Informacijski biro sovjetske vojaške uprave je pooblaščen, da v zvezi s tem izjavi:
»Sovjetska vlada je v želji, da olajša stanje prebivalstva glavnega mesta Nemčije Berlina, ki je nastal kot posledica^ razdiralnih akcij zahodnih okupacijskih oblasti, naročila sovjetski vojaški upravi v Nemčiji, da ustvari možnost za preskrbovanje vsega berlinskega prebivalstva z vsemi življenjskimi potrebščinami po obstoječih normah.
V ta namen je sklenila sovjetska vlada, da bo za prvo potrebo vzela iz zaloge Sovjetske zveze za preskrbo-
vanje vsega berlinskega prebivalstva 100.000 ton žita In drugih življenjskih potrebščin in jih dala na razpolago sovjetski vojaški upravi v Nemčiji. Hkrati so sovjetske vojaške oblasti v Nemčiji ukrenile vse potrebno, da bo mogel vsakdo, ne glede na to, v katerem sektorju mesta stanuje, kupovati po obstoječih normah kruh in druge življenjske potrebščine v trgovinah sovjetskega sektorja za, denar, ki je v obtoku v sovjetski okupacijski coni.«
Komentirajoč sklep sovjetske vlade o preskrbovanju vsega Berlina piše »Tägliche Rundschau«:	»Ta sklep
sovjetskih oblasti je dejanje brezmejne človekoljubnosti in velikodušnosti. Čeprav vodijo zahodne sile v Berlinu politiko razkosavanja, ki je povzročila poslabšanje stanja prebivalstva zahodnega dela mesta, so sovjetske oblasti sklenile, da bodo odstranile te težave, ki so nastale po krivdi zahodnih sil. Posebno je treba poudariti okolnost, da je Sovjetska zveza nesebično pomagala Berlinu brez kakršnih koli pogojev. Nasprotno pa bo moralo Nemško ljudstvo plačati štirikratno in petkratno ceno za vsako tono življenjskih potrebščin, ki jih dovažajo z letali z zahoda. To »pomoč« po Marshallovem načrtu plačuje nemško ljudstvo s tem, da bodo izpremenili zahodno Nemčijo
v kolonijo angloameriškega, imperializma.«
»Neues Deutschland« pravi: »Vse, kar je bilo navedeno v sovjetski noti, postaja stvarnost. Sovjetska zveza Izpolnjuje dano besedo.
Življenje In preskrba berlinskega prebivalstva sta odslej naprej zagotovljena. »Zračni most« je postal odveč, prav tako pa tudi navzočnost zahodnih sil. ki samo ovirajo normaliziranje življenja v Berlinu.«
Protest zveze svobodnih nemških sindikatov
Berlin, 21. jul. (Tanjug) Berlinski tisk poroča, da se je število brezposelnih v angloameriški biconiji po uvedbi denarne reforme povečalo na več kakor 530.000. Posebno težko stanje je v severnem Porenju in West-faliji, kjer je 148.000 brezposelnih, na Bavarskem pa jih je nad 180.000.
Vodstvo zveze svobodnih nemških sindikatov za področje Velikega Berlina je poslalo svetovni sindikalni federaciji brzojavko, v kateri ostro protestira proti razpustu svobodnih nemških sindikatov v ameriškem sektorju Berlina. Brzojavka poudarja, da svobodni nemški sindikati ne morejo priznati te ameriške odločitve, ker je brez vsake pravne podlage in pomeni dejanje samovoljnosti.
Pritisk na Jugoslovane v Madžarski
Budimpešta, 21. jul. (Tanjug) Pritisk na Jugoslovane v Madžarski se je zlasti povečal po sklepu oblastev, da se ukine demokratična zveza južnih Slovanov. Pobudniki tega pritiska so pred kratkim prepovedali tudi glasilo demokratične zveze južnih Slovanov »Naše novine« in namesto njega začeli izdajati časopis »Južna zvezda«. Odgovorni urednik tega časopisa je Szandor Harasty, ki je obenem tudi glavni in odgovorni urednik dnevnika stranke madžarskih delovnih ljudi »Szabad Szag«. Prva številka »Južne zvezde« je posvečena srditim napadom
na generalnega tajnika demokratične zveze južnih Slovanov Antona Roba v Madžarski, ki so mu pred kratkim odvzeli poslanski mandat, ker ni hotel soglašati z nepravičnimi obtožbami v znani resoluciji Informbiroja. Poleg tega so oblasti postavile komisarja v demokratični zvezi južnih Slovanov, ki pripravlja kongres zveze za začetek prihodnjega meseca. Delegate za ta kongres zelo skrbno izbirajo. Po večini izbrani delegati sploh niso člani demokratične zveze južnih Slovanov v Madžarski.
Vladna kriza v Franciji
Kcmpartifa Franclje za sestavo vlade demokratične enotnosti
Pariz, 20. jul (Tanjug). Centralni komite komunistične partije Francije in komunistična parlamentarna skupina sta objavila včeraj tole skupno poročilo:
Splošno nezadovoljstvo ljudskih množic je povzročilo razcepitev in padec vlade Schuman-Mayer-Moch. Delavcem, kmetom, uradnikom in malim ljudem srednjih plasti že preseda politika bede in uničenja, ki stiska delavce in obrača hrbet interesom francoske republike.
Razprava o zmanjšanju vojaških kreditov je jasno pokazala, kako pomanjkljivo je pojmovanje narodne obrambe pri ljudeh in skupinah, ki skušajo Francijo podrediti zahtevam ameriških imperialistov ter hočejo spraviti našo državo v novo katastrofo. Vlada odstopa v času, ko čedalje bolj napeti mednarodni položaj povzroča zaskrbljenost pri vseh Francozih, ki ljubijo svobodo in mir. Posledice pristranskih sklepov londonske konference, ki jih je narodna skupščina ratificirala z neznatno večino 8 glasov, so nepričakovani. Za Francijo ne obstoji več vprašanje varnosti in reparacij, marveč zveza z zahodno Nemčijo in mstolovska dirka s hujskači nove imperialistične vojne proti Sovjet-
ski zvezi in državam ljudske demo-kräcijc
Komunistična partija je mnenja, da je še možno kreniti po drugi poti ter začeti francosko politiko, politiko demokracije in miru, ki je zasnovana na strogem spoštovanju nacionalne neodvisnosti. Zategadelj je treba sestaviti vlado demokratične enotnosti, ki bi uživala zaupanje delavskega razreda in ljudstva ter bi imela trdno oporo v ljudskih množicah.
Andre Marie dobil mandat za sestavo nove vlade
Pariz, 21. julija. Agencija France Presse poroča, da je poveril predsednik francoske republike Vincent Au-riol mandat za sestavo nove vlade An' dre Marieu (radikalni socialist), ki je bil v sedanji Schumanovl vladi čuvar državnega pečata.
Stavka državnih uradnikov v Franciji se nadaljuje
Pariz, 21. julija (Tanjug). Državni uslužbenci finančnih ustanov v Franciji so sklenili, da bodo nadaljevali stavko. Danes so se pridružili stavki tudi kustosi narodnih muzejev.
„Načrt H“ ameriške reakcije za. borbo proti naprednim silam
Praga 20. jul (Tanjug). Tass je prenašal poročilo neke tuje agencije iz Rima, da so na tajnem posvetovanju v Vatikanu izdelali načrte za izvedbo sporazuma, sklenjenega med Vatikanom in Združenimi državami Amerike o udeležbi katoliške duhovščine pri »Projektu H« — načrtu ameriške reakcije za borbo proti naprednim silam <^na vsem svetu. Pogajanja o tem sporazumu med Vatikanom in ZDA je vodil v pričetku tega leta posebni Trumanov predstavnik v Vatikanu Miron Taylor med svojim obiskom v Rimu.
Kakor je znano, je bil vrashing-tonski tajni »Projekt H«, čigar avtor je John Foster Dulles, dejansko izvajan med volitvami v Italiji, o čemer je senator Bridges poročal Kongresu ZDA.
V »Projektu H« ie — kakor je pisal časopis »United States and World«, ki izraža mnenje zunanje-
ga ministrstva ZDA — podrobno izdelan načrt za vohunstvo, sabotažo in uporabo orožja, v primeru potrebe pa tudi za umore voditeljev komunističnih partij.
Na tajnem posvetovanju v Vatikanu je bilo navzočih tudi 12 kardinalov iz raznih evropskih držav in predstavnik ameriškega kardinala Spelniana msg. Fulton, ki je znan kot »protikomunistični izvedenec«.
Agencija nadalje poudarja, da je po dobljenih podatkih papežev predstavnik msg. Montini izjavil na posvetovanju, da morajo voditelji katoliške duhovščine razglasiti v pastirskih pismih in govorih,^ da bodo vse, ki se bore proti »zasužnje-valskim elementom« v vzhodni Evropi, vsestransko podpirali. Naglasil je tudi, da cerkev ne more vedno izbirati sredstev za borbo in da končni cilji opravičujejo vsa sredstva. ki bodo potrebna, da se uporabijo.
Trgovinska pogajanja med Bolgarijo in Albanijo
Tirana, 21. jul. Bolgarska brzojavna agencija poroča da je prispela v Tirano bolgarska trgovinska delegacija, ki jo vodi direktor za zunanjo trgovino Radikolski. Delegacija bo sodelovala pri urejanju trgovinskih odnosov med Albanijo in Bolgarijo v skladu s protokolom, ki sta ga lani podpisali obe državi.
Konferenca 5 zunanjih ministrov v Londonu končana
Haag, 21. julija (Tass) Davi se ie končalo zasedanje ministrov za zunanje zadeve Velike Britanije, Francije in držav Beneluxa. Doslej še ni nobenega uradnega poročila o poteku razprav. Člani delegacij niso hoteli obvestiti dopisnikov o značaju posvetovanja.
Vasilij Starčenko umrl
Moskva, 19. jul. CKVKP(b) objavlja poročilo o smrti kandidata za člana CKVKP(b) namestnika predsednika vlade Ukrajinske SSR Vasilija Fjodoroviča Starčenka.
Kljub premirju se v Palestini boji nadaljujejo
Tel Aviv, 20. jul. Agencija France Presse poroča, da se hoji v Palestini nadaljujejo, čeprav določbe premirja že veljajo. Reuter prenaša Iraško uradno poročilo, da so iraške sile zavzele Ladžun, 16 km severozapadno od Dženina. V Jeruzalemu je prišlo do boja med enotami arabske legije in židovskimi silami. Agencija France Presse tudi poroča, da dolžita obe strani druga drugo zaradi ponovnega začetka sovražnosti.
Poljski vojaški ataše položil venec na grob Neznanega junaka
Beograd, 20. jul. Novi vojaški ataše republike Poljske v Beogradu polkovnik Alef je položil venec na grob Neznanega vojaka na Avali. Pri polaganju venca so bili navzoči dosedanji vojaški ataše polkovnik Mihal Bron, tiskovni ataše poljskega veleposlaništva, Jugoslovansko armado pa. sta zastopala polkovnik Rade Knežević in podpolkovnik Stjepan Ivekovič. Po položitvi venca so razložili predstavnikom poljske armade potek operacij za osvoboditev Beograda.
Italijanski tiskovni zakon razširjen na Svobodno tržaško ozemlje
Trst, 21. jul. (Tanjug) Angloameri-ška vojaška uprava v Trstu je objavila določbo št. 270, s katero se veljava italijanskega zakona o tisku razširja tudi na področje Svobodnega tržaškega ozemlja.
Puške s Kontovela
V petek j© bila v Trstu pred sodiščem obravnav# proti predsedniku Italijansko-slovenske unije Ljud-milu Štoki in sekretarju Evgenu Starcu s Kontovela pri Trstu, ker so pod odrom v Prosvetnem domu v Kontovelu našli 8 starih in neuporabnih pušk, ki so jih igralci rabili v.gledališke namene, šele po vztrajni zahtevi obrambe, naj obtožene izpuste, ker niso ničesar zakrivili, je sodišče ugodilo upravičenim zahtevam branilca.
Odpustitev zaščitnikov delavstva iz službe
Trst, 19. jul. (Tanjug) Člani tovarniških odborov tržaških industrijskih podjetij, ki so se te dni zagovarjali pred vojaškim okupacijskim sodiščem zaradi kršitve §§ 505 in 511 italijanskega kazenskega zakona, ki je bil izdan še v času fašizma, so bili davi po nalogu direkcije »Združenih jadranskih ladjedelnic« odpuščeni iz službe. Direkcija je poleg tega odpustila iz službe 18 delavcev, češ da so »povzročali incidente«. Navzlic ogorčenemu protestu delavskih poverjenikov ni hotela direkcija - preklicati svojega sklepa.
Zdravstveno stanje
Togliattija se stalno zboljšuje
Rim 21. jul. (Tass) V zdravstvenem stanju Palmira Togliattija ni bilo nikake spremembe.
»Unita« poroča, da se zdravstveno stanje Palmira Togliattija polagoma zboljšuie. Zadnji dve noči je bolnik spal mirno in so mu zdravniki dovolili nekoliko raznovrstnejšo hrano.
Italijanski socialisti izstopili iz Ljudske fronte
Rim, 20. jul. (Tanjug) Danes je bilo ■ Rimu zasedanje predsedstva Ljudske fronte, na katerem so proučevali politični položaj. Predstavniki socialistične stranke se seje niso udeležili, poslali pa po predsedstvu pismo, ki v njem poudarjajo svoje mnenje, da je Ljudska fronta v skladu s sklepi kongresa v Genovi izpolnila svojo nalogo ter mora glede na to socialistična stranka izstopiti iz Ljudske fronte.
Milanska policija je aretirala tajnika sindikata električarjev, ker se ie pridružil generalni stavki v znamenju protesta zaradi atentata na Palmira Togliattija. Ko so zvedeli za aretacijo, so električarji izjavili, da bodo razglasili splošno stavko v vsej pokrajini Milano, ako ne bo tajnik sindikata nemudoma izpuščen.
Franco išče mednarodno posojilo
Praga, 21. jul. Tass prenaša poročilo neke tuje -dgencije, da je general Franco, videč, da ministrstvo zunanjih zadev ZDA tik pred predsedniškimi volitvami ne želi izzvati nezadovoljstva ameriškega ljudstva z uradnimi posojili frankistični Španiji, objavil razpis zunanjega mednarodnega posolila v znesku 100 milijonov dolarjev, da bi tako po zasebnih kanalih zbral dolarje iz Severne in Južne Amerike. Fašistični diktator je nezadovoljen, ker Španija navzlic temu. da je odstopila ZDA pomorska opoiišča na španskem ozemlju, še ni pozvana v blok zahodnih držav, ki so vključene v Marshallov načrt
Jugoslovansko-ameriški sporazum
DEBLOKIRAN JE NAŠEGA ZLATA V NEW YORKU
Jugoslavija bo plačala za vsa dobroimeftja ZDA 17 milijonov dolarjev, preostalo zlato pa bodo ZDA izročile naši Narodni banki
Beograd, 21. jul. (Tanjug) V zvezi s sporazumom vlade FLRJ in vlade ZDA o deblokad» zlata Narodne banke FLRJ sporoča direkcija za informacije pri vladi FLRJ Jugoslavije:
»Glede na bližajočo se vojno nevarnost je Narodna banka že 2. maja 1939 in 16. maja 1940 sklenila, da večji del svoje zlate podlage deponira pri Federalni rezervni banki v New Yorku, da tako zaščiti zlato pred vojno nevarnostjo.
Ta sklep je sprejela zaradi tega, da bi obvarovala zlato med vojno in dobila takoj po končanih vojnih operacijah zlato na prosto razpolaganje.
Narodna banka je takoj po osvoboditvi zahtevala od Federalne rezervne banke v New Yorku, naj ii izroči deponirano zlato in ostala dobroimetja na prosto razpolaganje. Na to zahtevo Narodne banke je Federalna rezervna banka odgovorila, da ie deponirano zlato Narodne banke prenesla na zahtevo bivše jugoslovanske emigrantske vlade iz depota Narodne banke v depot emigrantske vlade in to že 28. aprila 1941. Razen tega ie bila Narodna banka obveščena, da je celotno devizno dobrolmetje vseh njenih ko-respondentov v ZDA prenešeno na emigrantsko vlado in sicer v znesku približno 24 milijonov dolarjev, ki jih ie emigrantska vlada med vojno porabila. Tedaj je Federalna rezervna banka obvestila Narodno banko, da ne more Narodni banki izročiti njenega zlata v vrednosti približno 47 milijonov dolarjev brez poprejšnjega pristanka ministrstva za zunanje zadeve ZDA.
O tem odgovoru je pretekla daljša doba pogajanj Narodne banke in naše vlade preko ministrstva za zunanje
zadeve o deblokaciji našega zlata. Med drugim so razpravljali o deblo-kiranju jugoslovanskega zlata tudi v gospodarsko-socialnem svetu OZN. Naša vlada ie zahtevala, naj Federalna rezervna banka takoj deblokira^ monetarne rezerve Narodne banke in ne šele s pogojem, da Jugoslavija vrne dobroimetja državljanov ZDA v FLRJ. O dobroimetjih državljanov ZDA bi razpravljali posebei po redni poti. To našo zahtevo so podprle Sovjetska zveza in države ljudske demokracije. Kakor je znano, so zlato ostalih držav, ki jih je zasedel iašistični napadalec, že vrnili prizadetim državam (kakor n. pr. Češkoslovaški, Poljski. Nizozemski, Belgiji in dr.), našo zahtevo pa so v gospodarsko-socialnem svetu OZN odklonili.
Nato so se od maja 1947 med našo državo in ZDA znova nadaljevala pogajanja o deblokaciji našega zlata. Pri pogajanjih je bil dosežen načelni sporazum. da bo zlato vrnjeno Narodni banki ter sporazum o višini povračila za podržavljeno imovino in za druga dobroimetja ZDA v Jugoslaviji.
Tako ie bil končno, po končanih tehničnih pripravah, dne 19. t. m. podpisan sporazum med FLRJ in ZDA, po katerem bo Jugoslavija plačala skupno 17 milijonov dolarjev za vsa dobroimetja ZDA. ZDA pa so se zavezale. da bodo deblokirale preostale monetarne rezerve Narodne banke pri Federalni rezervni banki in izročile to zlato naši Narodni banki na prosto razpolaganje.
Hkrati je bil dosežen sporazum tudi o likvidiranju ameriških dobroimetij s pogodbo o posojilu in najemu ter nekaterih drugih manjših dobroimetjih, ki so nastala v drugi svetovni vojni.
V Filadelfiji se bo začel jutri kongres tretje stranke v ZDA
New York, 21. jul. (Tass) Nacionalnega kongresa tretje stranke, ki bo otvorjen 23. julija v Filadelfiji, se. bo udeležilo nad 2500 delegatov, predstavnikov delavcev, farmarjev, mladine in Inteligence. Baldwin, vodja kampanje za izvolitev Wallacea, ie sporočil predstavnikom tiska, da bo kongres uradno predložil ne samo kandidaturi Wallacea in Taylora za predsednika odnosno podpredsednika ZDA. marveč da bo obenem službeno predložil ustanovitev nove politične stranke. Tretjina delegatov kongresa so delavci in sindikalni funkcionarji, ostali delegati pa so znanstveniki, umetniki, pisatelji itd. Na kongresu bo sodelovalo več sto črncev in več žen. kakor na kongresu demokratske ali republikanske stranke. Pred pričetkom kongresa bo imela komisija za izdelavo programa javne seje, na katere bodo povabljeni zastopniki raznih društvenih in sindikalnih organizacij, da predlože svoje predloge glede vsebine programa.
Kongres se bo začel s sejo na kateri bo Baldwin prebral poročilo o organizacijskih vprašanjih. Na tej seji bo nova stranka sprejela službeni naziv. V nedeljo 25. julija bo kongres sprejel volivni program in izvolil pokrajinski odbor npve stranke.
Bilten ministrstva za zunanje zade-
ve poroča, da zahteva kandidat tretje stranke za predsednika ZDA Henry Wallace predvsem razveljavljenje zakona o vojaški obveznosti, minimalno mezdo 1 dolarja za 1 uro, znižanje cen na višino iz leta 1946. in izgradnje stanovanjskih poslopij.
Predsednik in sekretar ameriške KP aretirana
New York, 20. jul. (Reuter) Komunistična partija ZDA je sporočila nocoj, da so aretirali predsednika KP ZDA Williama Posterja in generalnega tajnika partije Eugena Dennisa.
Sporazum o ameriških terjatvah v Veliki Britaniji
Washington, 21. jul. Bilten ameriškega ministrstva za zunanje zadeve je objavil, da je bil sklenjen med Združenimi državami Amerike in Veliko Britanijo končni sporazum o ameriških terjatvah na račun pošiljk materiala in uslug med vojno. Po zakonu o posojilu in najetim je določen s tem sporazumom britanski dolg v višini 622 milijonov dolarjev, ki ga je treba plačati v obrokih, pričenši z 1. 1951. Sporazum poleg tega določa, da bodo ZDA sodelovale pri razdeljevanju dobička od skupnega britansko - ameriškega premoženja v državah Srednjega vzhoda.
Borba kitajskega ljudstva za svobodo
Kitajska ljudska vojska prodira vedno globlje v osrčje Kitajske
Severni Šensi, 19. jul. (Tanjug) Časopisna agencija Nova Kitajska poroča, da je kitajska narodnoosvobodilna vojska med močno 'ofenzivo v srednjem delu Sensija razbila štiri armadne štabe Kuomintang ovih čet fer onesposobila eno Kuomintangovo divizijo.
Po nedavni obkolifvi štaba 33. Kuo. minfangove armade so sedaj narodnoosvobodilne sile obkolile še tri divizije in brigado severno od mesfa Ta-juan. Med io ofenzivo so enote narodnoosvobodilne vojske osvobodile v srednjem Šansiju 11 okrožnih mest, ki so bila pod oblastjo Kuominfan. govega vojskovodje jen Si Sana, med drugimi ludi mesfa Fenang, Tajku, Venšui, Siroi in Kleksin. V rokah jen Si Sana je samo še majhen trikotnik med glavnim mesiom pokrajine Tajuanom, okrožnim mesiom juca ier obkoljenim mestom Singsienom.
Med operacijami na bencinski fronti so enote narodnoosvobodilne vojske zavzele važno strateško cesio, ki spaja Cinan s Heukeu, v drugi polovici tega meseca pa so eno Kuomintangovo brigado m dva polka uničila, eno Kuomintangovo brigado in en polk pa pognale v beg. Hkrati so se Kuomintangove čete umaknile iz glavnega mesta pokrajine Cinan ter skušale okrepiti položaj Koumintan-govih sil pri Jenčau. Sedaj ie 200 km železniške proge Cinan—Heukau pod nadzorstvom narodnoosvobodilne vojske, medtem ko so osvobojena področja v Santungu in v severni Kitajski povezana.
V srednji Kitajski so enote narodnoosvobodilne vojske osvobodile 16. julija okrožno mesto Siangjang, ki je velikega strateškega pomena. Ob tej priložnosti je bil ujet prosluli šef Kuomintangove tajne policije Kangce, po čigar ukazu so Kuomintangove čete uporabljale strupene pline v boju zoper narodnoosvobodilno vojsko.
Na fronti v Mandžuriji so bile Kuomintangove čete, ki so skušale vdreti iz obkoljenega mesta čangčun na osvobojeno področje, odbite z velikimi izgubami.
Na fronti v južni Mandžuriji se umikajo Kuomintangove čete na vseh frontah. Narodnoosvobodilna vojska
jih je potisnila iz mnogih utrjenih po-stojank v srednjem Šansiju in se sedaj približuje glavnemu mestu te po. krajina Tajuanu, od katerega je oddaljena samo še 12 km. Na fronti v Hopeju je narodnoosvobodilna vojska zavzela veliko število železniških postaj na progi Peking—Hankau.
Osvobodilne sile imajo vnovič pobudo v svojih rokah tudi v Notranji Mongoliji ter napadajo na sektorju pri mestu Haujanu.
Obiski Zapotockega v Bukarešti
Bukarešta, 20. jul. (Tanjug). Delegacija češkoslovaška vlade je napravila včeraj in danes pod vodstvom predsednika Antonina Zapotockega uradne obiske pri predsedniku romun ske vlade dr. Petru Grozi, ministru za zunanje zadeve Ani Panker ter pri članih Prezidija romunske ljudske skupščine.
Ministrstvo za zunanje zadeve je priredilo sinoči slovesen sprejem v čast češkoslovaške vladne delegacije, ki so se ga udeležili člani vlade, diplomatskega zbora in veliko število kulturnih ter javnih delavcev.
Uspele prireditve po Slovenski Koroški
Celovec, 19. jul. (laujug) Slovenka prosvetna zveza in Kmečka zve--ta sta priredili včeraj po vsej Slovenski Korošici vrsto uspešnih prireditev. V Blatu pri Pliberku je Kmečka zveza proslavila dan žetve, na katerem je sodelovalo okrog )500 koroških Slovencev. V Vrbi je bilo pri predstavi »Mikiove Zale« navzočih več kot 800 oseb. v Železni kapli pa e? kot 400
VREMENSKO POROČILO niDROMETEREOLOSKE SLriZBE Stanje 21. julija: Visok pritisk zavzema Južno In srednjo Evropo, kjer vlada lasno poletno vreme. Silno nizek zračni tlak pg te nad srednjim Atlantikom in severno Evropo,
VREMENSKA NAPOVED za četrtek 22. Julija:
Po večini še jasno in vroče, vendar počasi naraščajoča oblačnost, popoldne zelo vetrovno in nagnjenje k manjšim krajevnim nevihtam.

Plan zniianja polne I asine c ene v grafični industriji
Tudi grofična industrija Slovenije je v planu znižanja polne lastne cene dobila določeno nalogo: svojo polno lastno ceno mora znižati za 10'/». Delovna komisija glavne dierkcije grafične industrije LRS in vsi delovni kolektivi grafičnih podjetij so na skupnih delovnih konferencah od 1. do 15, junija temeljito prediskutirali vse možnosti za izvršitev te velike naloge. Delavstvo grafičnih podjetij je nato z velikim razumevanjem na. pravilo načrte za znižanje polne lastne cene z določenimi obveznostmi, izraženimi v maksimalno možnih odstotkih.
Te obveznosti so izražene v naslednjih 7 točkah:
1.	Uvedli bomo stoodstotno delovno disciplino v najširšem pomenu besede; znižali bomo izostanke vseh vrst na najnižji minimum, tako da bomo dosegli maksimalno število izvršenih ur na 1 delavca. S smotrnim delom bomo dvignili proizvodnost dela v vseh izdelavnih oddelkih. Norme bomo uvedli, kjer je le mogoče. Da dvignemo proizvodnjo bomo z intenzivnejšim delom presegali realno postavljene norme, uvedli bomo skrajno štednjo vsega potrošnega materiala, naše stroje in naprave pa bomo čuvali s polno zavestjo, da so naša skupna last.
2.	Uvedli bomo notranje delovne načrte za primerna krajša časovna obdobja, v skladu s strukturo dela v podjetju. S tem bomo do skrajnih možnosti odpravili grla v proizvodnji oziroma bomo dosegli nepretrgani potek dela.
3.	Vedno bomo pazili na pravilno sorazmerje potrebne delovne sile po vseh izdelavnih oddelkih.
4.	Uvedli bomo še boljšo organizacijo. Kolikor bo le mogoče, bomo postavili normative dodatkov izde-lavncga materiala, kakor tudi normative porabe pomožnega in obraiov-nega materiala.
5.	V vseh izdelavnih oddelkih, kjer to dopušča narava dela, bomo pritegnili priučeno delovno silo k določenim fazam kvalificiranega dela.
6.	Veliko pozornost bomo posvetili obratovni oziroma pogonski režiji. Odstopili bomo razne odvečne pomožne moči, nadzorno osebje pa se je zavezalo, da bo določen čas tudi izdelavno sodelovalo v proizvodnji. S skrajnim čuvanjem strojev in strojnih naprav bomo zniževali stroške za popravila, ki bremene obratovno re-žiio. Tudi štednja čistilnega in vzdrževalnega materiala bo primerno znižala obratovno režijo.
7.	V administraciji bojno uvedli še smotrnejšo organizacijo dela in skrajno štednjo pisarniškega materiala. Odvečne adminstratvne meči bomo dali na razpolago ministrstvu za industrijo.
Glavna direkcija grafične industrije LRS bo začela združevati nekatera podjetja, kar bo pripomoglo k znižanju upravnih stroškov, ker bfmo lahko odsiopili precej administrativnih moči. Z upravno združitvijo bomo dosegu tudi boljše izkoriščanje strojev in delovne sile. Vzporedno se bo glavna direkcija lotila koncentracije in tipizacije knjigoveznic ter litografij, kar bo prav tako pripomoglo k znižanju polne lastne cene.
D'ibro gospodarjenje pa je odvisno od discipline naročnikov. Neplansko naročanje in skrajno slaba disciplina sta nam doslej večkrat onemogočala načrtno delo in znižanje polne lastne cene v naših podjetjih. Da pa bi dosegli čim smotrnejšo organizacijo dela v grafičnih podjetjih, moramo cb izdelavi plana znižanja polne lastne cene našim naročnikom odkrito po vedah, kako odslej ne bodo smeli več delati.
Grafični izdelki se dele v tri glavne skupine: 1. lepaki, obrazci in druge tiskovine; 2. knjige, brošure in revije;
3.	dnevni in drugi periodični listi.
Za naročnike prve skupine izdelkov, deloma pa tudi za vse druge, velja predvsem tole: Naročajte grafične izdelke o pravem času, ne pa zadnjo minuto, ko bi tiskovine že potrebovali.
Prešlo ie že v razvado, da zahteva prav vsak naročnik tiskovine v tehnično nemogočem roku, čeprav bi jih lahko mnogo piej naročil. To velja za vse naročnike obrazcev, kakor raznih priložnostnih tiskovin. Vsa javnost n. pr. že ve, da bo čez en mesec ta ali druga prireditev, le prireditelj tega ne upošteva, temveč naroči propagandne tiskovine zadnjo minuto. S
tem povzroči grafičnemu podjetju veliko škodo: preurediti je treba ves delovni načrt, prekiniti drugo delo, kar povzroči stToškc ob ponovni pripravi. Ker je delo treba izvršiti zaradi nujnosti v posebnih urah in celo v nočnem času, so stroški za mezde 50"/» višji. Da pa naročitelj stvar še bolj zamota in delo podraži, spremeni ob predložitvi korekturnega odtisa ves prvotni osnutek. S tem zavira proizvodni proces in tudi demoralizira delavca, ki je z razumevanjem prijel za delo in prekoračil norme .naročitelj pa mu s potezo peresa uniči vse delo. Ni je industrije, razen grafične, ki bi morala na zahtevo naročnika vsako uro spreminjati proizvodni plan, kar se v načrtnem gospodarstvu ne sme dogajati.
Zato. mora odslej veljati načelo: tudi grafične izdelke moramo naročati o pravem času, rokopisi in osnutki pa morajo biti po obliki in po stilu dokončni. Avtorske korekture naj bodo redka izjema, ker zavirajo proizvodnjo.
Glavna direkcija grafične industrije LRS je dala nalog svojim podjetjem, da uvedejo notranje operativno planiranje. To pa bo imelo primeren uspeh le, če ga uvedemo za čim daljša obdobja. V naši industriji za več kakor mesec dni seveda ne moremo planirati. Namanjše obdobje pa bo 10 dni. To pomeni, da razen res upoštevanja vrednih potreb prej kakor v 10 dneh ne bodo podjela vzela v delo nobene tiskovine. Načeloma naj naročniki naročajo vse tiskovine za čim daljše roke in v dobro premišljeni nakladi. Le tako bomy lahko bolj načrtno proizvajale
Pri knjigah .brošurah in revijah so prav tako pomanjkljivosti, ki ih je treba odstraniti. Rokopise naj bi naročniki oddajali v tisk, ko so že do kraja prirejeni. Dogaja se, da mora tiskarna knjigo dvakrat postaviti, ker je naročnik začel resno popravljati rokopis šele tedaj, ko je bila že postavljena in poslana v korekturo. Rokopisi naj bodo ob oddaji za tisk popolni, z vsemi morebitnimi slikami in drugo opremo. Marsikdaj je že vse postavljeno ,pa se delo ne more nadaljevati, ker manjkajo slike. Večkrat je bila knjiga skoraj detiskaha, pa
smo morali čakati na uvod, včasih pa je delo zastalo celo v knjigoveznici, ker arhitekt še ni napravil osnutka za vezavo. Marsikdaj čakamo po cele tedne in cele mesece na avtorske korekture. Tako se mora tisk knjige zarodi avtorjev po večkrat prekiniti. S takim ravnanjem delamo veliko škodo narodnemu gospodarstvu, grafičnemu delavstvu pa podiramo vse načrte pri zniževanju polne lastne cene. Tudi naročnik grafičnih izdelkov se mora zavedati svoje odgovornosti. Glavna direkcija grafične industrije LRS je zato naročila svojim podjetjem, da morajo odslej v pogodbe vnašali vse pogoje, ki so potrebni za nemoteno in načrtno delo. Pogodba mora vsebovati take obojestranske pogoje, da oba pogodbenika z gotovostjo lahko planirata svojo delavnost.
Podobno je tudi z dnevniki in drugimi periodičnimi listi. Na uredništva naših listov apelira glavna drekcija, naj kolikor le mogoče odpravijo ure čakanja na rokopis. Marsikdaj stavci v rednem delovnem času čakajo na rokopis, nato pa morajo list dokončati v posebnih urah, ki so za 50°/o dražje. Poleg ie škode pa je s čakanjem zavira stavljenje drugih, morda še nujnih deL S tem se krči obseg proizvodnje, zavira izvedba proizvodnega plana in dviga polna lastna cena. Za uredništva vseh naših periodičnih listov, oziroma stalnih del, pa naj velja tole:
Rokopise dostavljajte ob pravem času, popoldne in do kraja prirejene, da bodo avtorske korekture čim manjše. Korekture vračajte v pogojnem času. Načrte za prelamljanja izdelajte kar največ doma na uredniški mizi. S ponovnim prelamljanjem strani na meterski mizi v tiskarni zavirate prozvodnjo in onemogočate znižanje polne lastne cene. Grafična podjetja imajo nalogo, da tudi za stalna dela vnašajo v pogodbe vse pogoje, ki bodo zagotovili načrtno delo v naših podjetjih. Vse navedene zahteve naj upošteva prav vsak naročnik grafičnih izdelkov, kajti le z načrtnim delom bo grafična industrija lahko uspešno izvedla plan znižanja polne lastne cene.	«
Iz
kraiev
PREGLED KULTURNIH IN GOSPODARSKIH USPEHOV V SLOVENSKEM PRIMORJU
Tekmovanje v proslavo V. kongresa KPJ je med primorskim delovnim ljudstvom sprožilo val socialističnega tekmovanja na gospodarskem in kulturnem polju. V ljudeh so se prebudile in sprostile sile za skupnost, ki jih bo pripeljala k boljšemu in lepšemu življenju v socializem.
Napori ljudske oblasti ob podpori delovnega ljudstva niso bili zaman. Samo bežen pregled razvoja na gospodarskem in kulturnem polju nam pokaže sliko napredka od priključitve do danes.
V Šempetru pri Gorici je bila ustanovljena prva višja slovenska gimnazija, v ležali na Vipavskem pa osnovna kmetijska šola. Že prvo šolsko leto obeh ustanov se je zaključilo z velikim uspehom. Obnovljenih je bilo veliko število osnovnih šol, več pa jih je bilo na novo zgrajenih. Na Goriškem, v Sežani in na Tolminskem imajo poleg stalnih tudi potujoče kino predstave filinovp ki predvajajo filmske predstave v hribovskih vaseh, kjer prej nikdar niso videli filma. I.epo se je začelo razvijati tudi- glasbeno življenje, čeprav primanjkuje dobrih pevovodij. Tudi odrska dela so pokazala napredek. Kulturno in gospodarsko življenje bo še pospešila gradnja zadružnih domov, kar je našlo med kmeti veliko razumevanja, saj samo v goriškem okraju gradijo 42 domov in so nekateri že odprti, drugi bodo v najkrajšem času, do konca leta pa jih bo velika večina pod streho. Tudi na Tolminskem so že dogradili v predkongresnem tekmovanju štiri zadružne domove.
Vzporedno s stalnim dviganjem ravni prosvete iz dosedanje zaostalosti, v katero so prišli pod pritiskom in krivdi fašizma, se uspešno razvija tudi zadružništvo in dviga hektarski donos z intenzvnim obdelovanjem zemlje. Po vseh krajevnih ljudskih odborih so ustanovili kme-
tijske zadruge ter se je močno razvila trgovina po vezanih cenah. Ustanavljajo tudi odseke pri zadrugah, prilagojene krajevnim potre-
bam.	Na Tolminskem se razvijajo odseki za živinorejo, plemenilne postaje, mlekarski odseki( na Goriškem pa se razvijajo vinarsko-sad-jarski in obrtniški odseki, v hribih pa lesni in živinorejski. Veliki uspehi so doseženi pri obnovi in elektrifikaciji podeželja. V Idriji, na Tolminskem, Goriškem, v Brkinih in na Krasu je zasijala v mnogih vaseh električna luč. Pri vseh teh delih je mnogo prispevalo ljudstvo samo s prostovoljnim delom.
J.	P.
Z vpisom ljudskega posojila pospešujemo razvoj socialistične ureditve naše države
PTUJ. Komite za cadntžnltšvo pri predsedstvu vlade LRS prireja v Ptuju tri desetdnevne zadružne učiteljske tečaje za vodje in učitelje, ki poučujejo kmečko mladino ter učitelje zadružne aktiviste. Prvi desetdnevni tečaj se je končal 16. t. m. Tečajniki so pridobili v teh dneh vse poglede o stanju in bodočih prespektivah in nalogah našega predvsem kmečkega zadružništva, ki bo povedlo našo vas načrtno v socializem v tem petletnem planu ter bo načrtno zajelo in povezalo vse gospodarsko, kul-turiKnprosvetno in politično življenje našega podeželskega delovnega ljudstva. Delovni kolektiv je sestavljalo v prvem tečaju 34 učiteljev(ic), iz vseh okrajev LRS in tudi iz Svobodnega tržaškega ozemlja. Med tečajem so si tečajniki ogledali z ekskurzijami več kmetijskih zadrug, med njimi najbolj urejeno Juršincih pri Ptuju, nadalje sadjarsko-obdekrvaino zadrugo »Osojnik«, vino gradniško zadrugo v Litmerku, državno posestvo v Podlehniku in še drugo. Spo-znali so praktično delo v teh zadrugah. Tečaj je uspel zelo i’iobro.
SV. LUCIJA OB SOČI. Pred nedavnim ustanovljeni tolminski orkester, katerega vodi prof. tov. Justin Ubald, je po svojem prvem uspelem koncertu v Tolminu začel z goatovanji po drugih krajih. Preteklo nedeljo je pred polno dvorano nastopil v Sv. Luciji ob Soči. Na sporedu je bilo 12 točk, katere je občinstvo sprejelo z navdušenim ploskanjem in s tem nagradilo spretne godbenika. Naše ljudstvo iz srca ljubi dobro glasbo, zato želi, da bi orkester gostoval tudi po drugih krajih.
TOL M 1 X. V torek, na predvečer V. kongresa KPJ so bila po vseh večjih središčih tolminskega okraja številna zborovanja, na katerih so naši aktivisti razlagali velik pomen zasedanja kongresa, zgodo vino in borbo KPJ, njen statut in program. Na zborovanja je ljudstvo prihajalo v povorkah, z zasta vami in transparenti ter s slik Til Stalina, Tita in Kardelja.
KOČEVJE. Na sestanku mestnega odbora Rdečega križa v Kočevju so napovedali vsem odbornikom RK kočevskega okraja v zvezi s V. kongresom Partije tekmovanje v sledečem:
1.	Katera krajevna enota RK bo izvršila več ur prostovoljnega dela.
2.	Katera enota RK bo zbrala čim več zdravilnih zelišč.
3.	Katera enota RK bo organizirala čim več strokovnih zdravstvenih predavanj.
4.	Katera enota RK bo med svojimi člani organizirala čim večjo udeležbo članov za vpis ljudskega posojila.
5.	Katera enota bo pritegnila čim več članov in uredila točno plačevanje članarine.
člani mestnega odbora RK Kočevje so v ta namen že prispevali 96 ur prostovoljnega dela za Teden gozdarstva. Nabrali so 30 kg zelišč.	D. Z.
POSTOJNA- Tu na Pivki je že na pol Kras in zato nas vsako leto navadno ob tem času stiskata suša in pomanjkanje vode. Letos pa je nasprotno. Skoraj dnevno nas je po nekaj ur motil dež. Poletja nismo imeli še nobenega, tako da se letos utegne uresničiti pri nas tisto, kar velja za Vojsko, da je namreč pri njih šest mesecev mraz, šest mesecev pa — izma. Pred 14 dnevi smo imeli uspelo prireditev Zveze borcev, pred enim tednom se je vršil dobro obiskan lovski tabor. Tujskemu prometu letošnje mokro in mrzlo poletje ni naklonjeno. Postojna je v sedanjih razmerah le kraj za enodneven obisk, ker ni na razpolago sob za tujce. Edini večji hotel s sobami za tujce, bivši Paternostrov hotel, še vedno čaka na obnovitev in na opremo, tako da za letošnje leto Z restavriranjem toda ho-tela nd računati. J. 6.
Ćizmri/RA INAPOjS
Plavalna sezona v polnem razmahu
Baklada v Ljubljani na predvečer V. kongresa
Z ustaljenim vremenom so se začele tudi plavalne prireditve, ki se bodo -vrstile skozi vse poletje. Spored obsega vsedržavna tekmovanja In tekme republiškega ln lokalnega pomena, ki pa niso nič manj zanimive, knor ad pokazale prve prireditve te vrat»-.
Dvoboj Primorje : Enotnost
Danes se bo nadaljevalo tekmovanje najboljših plavalcev Primorja in Enotnost za pokal FLiRJ. Na s po rodu so naslednje plavalne discipline:
400 m prosto moški, 100 m prosto moški, 100 m hrbtno moški, 4x200 m moški, 100 m prosto ženske, 100 m prsno ženske, 3x100 m mešano ženske. Za zaključek bo waterpolo tekma med moštvoma Primorja in Enotnosti. Tekmovanje bo v ljudskem kopališču v Tivoliju ob 20.30.
Tekme za Ziherlov memorial
Koneo tedna se bodo v Mariboru borili najboljši plavalci mladinci za Ziherlov memorial. To Jo pokal, ki Je posvečen spominu vsestranskega športnika, borcn-psrtizana Branka Ziherla.
Tekmovanje se je pričelo leta 1946. ln sl jo takrat pokal csvojll mariborski Polec, ki Je z majhnim naskokom zmagal pred Enotnostjo. Lani sl je v skrajno napetem tekmovanja pokat osvojilo FD Bled. Letos so najresnejši kandfdatl zopet Enotnost, Bled in Polet. Enotnost Ima v tem troboju največ izgledov, ker so njeni plavalci vso zimo trenirali. Poleg tega ima Enotnost res nadarjen kader mladih plavalcev, ki ne bodo dopustili, da jim takoimenovana »slovenska plavalna provinca« tretjič odvzame pokal. Pozabiti pa seveda ne smemo ostale. Tndl lani se je govorilo !e o Poletu in Enotnosti, ali prišel je Bled in prekrižal račune. Ne bodo letos Igrali vlogo Bleda mogoče Kranj, Radovljica, Trbovlje, Jesenice ali Sobota? Odgovor na to vprašanje bomo dobili v soboto ln nedeljo na Mariborskem otoku.
•
Po sklepu PZS se spreminja razpis tekmovanja za »Ziherlov memorial« v toliko, da poleg mladincev tekmujejo na Istem tekmovanju v Istih razpisanih točkah tudi člani za novo razpisani pokal Dušana Bande. Water-polo moštva tekmujejo za novo razpisani pokal dr. Pavla Vrankarja.
Water-polo se ocenjuje posebej.
Prvenstvo v skokih v vodo
Poleg: Ziherlovega memoriala bo v soboto in v nedeljo na MariborAem otoku
tudi prvenstvo Slovani je ▼ «korih v vodo-Ta disciplina vodnih športov, ki je v naši državi šo zelo slaof razvita, ima wn-čvur za skakalca kakor tvdi u gledale«, krasne momente.
Naslov prvaka Slovenije brani držav^' prvak, znani vsestranski fizkulturnit Franc Pribošck. Njemu bo težko kdc ogrožal prvo mesto, vendar pa vemo, d: smo tukaj že napredovali in da bom< videli skakalce, ki se mn bodo že zelc približevali. Pri mladincih so do dane. vedno prednjačili Mariborčani. Vendar st so pa mladinci iz Ljubljane, Kranja, Ra dovljice in Bleda letos resno pripravljal na to prvenstvo. Pri dekletih na žalos. še ni nobenih izrazitih skakalk.
Iz tega sledi, da bomo v soboto ln ne deljo videli lepe borbe tudi na skakaln deski, ki bodo gledalcem v užitek, tek movalcem pa dali voljo k nadaljnjemu delu. r
Plavalni troboj Udarnik - Sobota - Rudar
V priredbi SFD Udarnika Je bil v ne deljo nočni plavalni troboj Udarnik-Sc bota-Rudar. Prireditve se je udeležilo tu dl plavalno moštvo Enotnosti iz Ljub ijane, ki je nastopalo le v moških disci plinah izven konkurence. Vseh tekmoval ce~ je bilo 65. Gledalci so z zanimanjer spremljali potek prireditve- ki se je kon čala v razmerju 216 :128 : 41.
Tekmovanje je dobro uspelo In poke zalo, da plavalni šport V Sloveniji stop po pravilni poti. Plavanje se je pomak ulio že daleč ven iz Ljubljane In je n podeželju nastalo žo več plavalnih cer trov, ki bodo sčasoma lahko zastopal slovenski plavalni šport tudi izven mej^. Slo\enije.
Organizacija Je bila dobra. Za zaklju ček tekmovanja Jo bila vraterpoio tekm Beli in Modri. Zmagalo je moštvo Beli z rezultatom 3:2 (1:2). Sledili so še prc pagannnl skoki. Rezultati tekmovanja 6u nar.lednji:
MOŠKI. 100 m prosto: Tlrkajlo Lak' (Udarnik) 1:22.1, 100 m prsno: Šiftar Kr rel (Sobota) 1:29.4, 100 m hrbtno: Trefa! Franc (Udarnik) 1:34.0, 3X100 m mešane Sobota (Meglič, Šiftar, Rues) 4:31.9, 5> 50 m prosto: Udarnik (Trefr.lt. Sink, Ti čar, Globočnik. Tlrknjlo) 3:02.2.
ZENSKE, 50 m prosto:	Sturm Bož -
(Udarnik) 40.2. 100 m prsno: Jenko £eb-(Udarnik) 1:39.6, 50 ni hrbtno: Šturm Bož (Udarnik) 49.6, 3X50 m mešano: Udarni! (Jenko .Lieber. Storm) 2:25.4.
PIONIRJI, 50 m presto:	Sink Ivk
(Udarnik) 35.5. 50 m prsne; Jurina Mari jan (Udarnik) 46.2: pionirke, 50 r prsno: Lieber Majda (Udarnik) 51-2.
Odhod naših športnikov
na olimpiado
športniki FLRJ bodo sodelovali na li. olimpijskih igrah v J»ondonu v naslednjih športnih panogah:	v lahki
atletiki, plavanju, ivaterpolu, nogometu, kolesarjenju, vajah na orodju in v veslanju. Lahkoatletl, plavalci, kolesarji ln telovadci ne bodo tekmovali v vseh disciplinah teh športnih panog, ki jih obsega olimpijski program.
Na čelu športne delegacije FLRJ na
14.	olimpijskih igrah so Vukašin 111-čunovič, Miro Kreačič in Mile čuhrič. — Poleg teh so v splošnem vodstvu dr. Danilo Dougan, Neda Krmpotič, dr. Ratko Viličič, Vojan. Rus, Jovo Sčenić in voditelji posameznih moštev. Naši športniki bodo potovali v London v več skupinah v razdobju od 21. do 2 6. julija 1948. V sredo dopoldne je odpotovala iz Beograda naša nogometna reprezentanca.
Jadranska regata je končana
Od 10. do 18. Julija je bila letošnja Jadranska regata na 169 milj dolgi progi. Sodelovalo je 32 ladij. Frva mesta so dosegli: v skupini regatnih ladij Galeb (Split), v skupini večjih križark »J. 3« (Split), v skupini manjših križark »Dženi« (Split), v rezredu »Star«, »Star 1« (Split), med nacionalnimi tlpami »L 5« »Lada 2«, med brodovi svobodne gradnje pa »Pirat« (Dubrovnik).
Prvenstvo v jadranju je bilo v Zadru, in sicer je bil med regatnimi ladjami prvi Burin (Reka), med večjimi križarkami »J 3« (Split), med malimi križarkami »Dženi« (Split), med ladjami svobodne gradnje pa »Trinket«.
Drobne zanimivosti
Fizkulturna zveza Hrvatska je vpisala poldrugi mTlIjon ljudskega posojila. Poleg zneska, ki so ga vpisali -doslej elani, je Glavni odbo-r Fizk uit urne zveze Hrvatske vpi&al 1,500.000 dihi ljudskega posojila.
Hrvatski kolesarji nosijo pozdrave V. kongresu KPJ. S Trga republike v Zagrebu so odpeljali najboljši hrvatski kolesarji proti Beograuu, kamor bodo v petek zjutraj prinesli pozdrave hrvatskih fizk uit urnikov V. kongresu Komunistične partije Jugoslavije. Spotoma se bodo dirkačem pridružili še kolesarji iz drugih krajev.
Nastop velenjskih nogometašev. V nedeljo 18. t. m. je bila nogometna tekma med novo ustanovljenim nogometnim moštvom »Rudar« iz Velenja in »Juteksom-iz Žalca, ki se je končala z lepo zmago gostov iz Velenja 4:2
Opozorilo teniškim igralcem. Fiz3 kulturna zveza Slovenije, strokovni odbor za tenis sporoča udeležencem republiškega poedinskega prvenstva v tenisu od 30. julija do 1. avgusta v Mariboru, da je rok prijav podaljšan do 2ö. julija in da bo žrebanje dne 29. julija ob 20 v Mariboru. V razpisu, priobčenem v »Poletu«, je pomotoma izpuščena disciplina mladinke posamezno in mladinke v dvoje. Izpuššeno je tudi, da plača FZS stroške oskrbe v Mariboru le pozvanim tekmovalcem
V metanju diska se je odlikoval ita Hjanski atlet Toši, ki je vrgel dis 54.78 m in postavil najboljši letošnji re zuitat na svetu. Na istem tekmovanju j Consolini s prestopom vrgel tisk 55 n. V metu kladiva jo dosegel nov italijan ski rekord Taddia z znamko 55.38 m.
Sovjetski atlet Evgenij Bulaneek y postavil nov sovjetski rekord v teku n:. 400 m z zaprekami v času 54 sekund.
Fizkulturna brigada »Ivana Ziherlac se formira na Dolenjski cesti (gradišče)
DNEVNE VEST!
KOLEDAR
Četrtek, 22. julija: Marija Magdalena, Majdenka.
Petek, 23. julija: Apolinarij, Brana* SPOMINSKI DNEVI 22 VII. 1944. — Poljski narodni praznik. Poljaki - komite narodno osvoboditve je izdal proglas, ki predstavlja pravni temelj nove Poljske.
22.	VII. 1944. — 111. SXOUB likvidira postojanko Rihenberg na Krasu. Posadka se je vsa predala in so naši zajeli 98 mož; ogromen vojni plen.
DE2URNA LEKARNA Centralna lekarna. Tromost j e, Marijin trg 5.
Šolstvo
Ekonomski tehnikam in Enoletna gospodarska šola v Ljubljani vpisujeta zamudnike vsak dar od 10. do 12. ure. Vpisniki z deželo labko pošljejo svojo prijavo, ka; te-ri naj prilože kolek za 10 din. rojstni list in spričevalo III. ali IV. razreda gimnazije, priporočeno po pošti. Uprava.
Študenti ljubljanske univerze!
Na čast V. Kongresu KPJ bomo še z večjimi silami nadaljevali z gradnjo Študentskega doma. Sekretariat L O LSM-a je skupno s fakultetnimi sekretariati napravil naslednji razpored za fakultete:
22.	VII. 1948: 4.—10.: čete na Študentskem domu In filozofija; 8.—13.: tehnika od vključno III. letnika dalje; 14.—1S-: gradbeniki, medicina, ekonomija, jus; 18. do 21.: praktikanti s tehnike lu vseh ostalih fakultet.
23.	VII. 1948: 4.—10.: čete na Študentskem domu in filozofija; 8.—13.: tehnika od vključno III. letnika dalje; 14. do IS.: elektrotehniki I. II. letnik in akademije; 18.—21.: praktikanti s tehnike in vseh ostalih fakultet. Ostali oddelki tehnike in sicer I. II. letnik bodo delali ves teden oh določenih dnevih kakor doslej.
V obeh dneh bo delala OF mesta Ljubljane prav tako od zjutraj do večera.
Sekretariat UO LŠM-a poziva s tem vse študente našo univerze, naj se tega dela zanesljivo udeleže, da bomo čimprej izpolnili našo obvezo, dano na množičnem sestanku LŠM-a celotne univerze dne 13. t. m.
Sekretariat UO LSM-a
»De*am za Partijo!«
Mala hiša na koncu Bezer.škove uli* ce. Vogalno okno je okrašeno kar se da lepo. Sredi cvetja in zelenja ter zasta v. c slika maršala Tita.
—	Prav za tem oknom stanuje, — sem si misli; ln v veži potrkal na vrata. V'kuhi nji me je sprejela žena evc-Jih petdeset let stara. O njej nisem vedel prav nič drugega, kakor to, da Je ena Izmen najpridnejših prostovoljk na naš-h gradiliSčih v Ljubljani.
—	Lepo ste okrasiti domek, tovarišica!
Beti Herbstova — žena, ki sem jo obiskal, je poslala dolg pogled na okrršeno okno: — Še vse premalo, dragi tovariš!
—	Prišel sem k vam, ker bi rad ve1 del, zakaj Imate do danes že skoraj šeststo ur prostovoljnega dela na gret-dihšču »Kanala« in gradilišču v Mo-st-h?
Beti Herbstova se je za minuto zamolila. Voda v 1. neu na štedilniku Je kipela m uhaj: f vsa vroča na štedilnik. Beti je ni I šala. Tudi, ko sem odmaknil pokrov z lonca, me menda ni čutila.
—	Delam za Partijo, za naš obstoj!
Izgovorjene besede so me presunile.
Preprosto in kar se da Iskreno pove-darte'so mt odgovorile na vprašanje. Ce bi Beti Herbstovo srečal na ulici,
sl ne bi mogel nikoli zamisliti, da nosi v sebi tako bogato srce in tako veliko ljubezen do vsega, kar imamo danes v rokah.
Beseda je dala besedo. V kratkih stavkih mije povedala o sebi tako lep kos življenja, da sem se sam v sebi sramoval zaradi premajhnega števila storjenih prostovoljnih delovnih ur. Beti Herbstova pozna zgodovino »Kanala«, gradilišče v Mostah ln še sto in sto drugih prostovoljnih del do potankosti. Pripovedovala mi je o zbiralnem kanalu.
— 10. marca smo začeli. Do 20. julija je delalo na tem gradilišču 49.724 prostovoljcev. Si se začudil? Poglej gradilišče, pa se ne boš čudil! Storjeno je ogromno dela. Prostovoljci imajo za seboj 213.569 ur. Glavna dela so bili Izkopi. Lopate ln krampi so prekopah in izmetali 45.473 m3 zemlje ta gramoza, včasih iz globine 7 metrov. Odmetavali, presejali in prevozili so pa 45.099 m3 zemlje tn gramoza. To so velika dela, tovariš! Delali 3o pod strokovnim nadzorstvom in mirne duše lahko rečemo, da so dela v zadovoljstvo nas vseh uspela. Na tem gradilišču je bila norma pre2 sežena za 87.40 % tn s tem plan skrajšan za 90 dni. Si sl ogledal gra-dilišče, že vidim, da ne!
—	Kdor bo prebral te številke, se mu bo mogoče zdelo, da ni tako veliko storjenega. Pa je. Jaz to vem, ker sem bila ničkollkokrat poleg. Zadnje čase so delali tudi ponoči. Ni bilo sile, kj bi mogla ustaviti noše prostovoljce. Zapazila pa sem, da je največ prostovoljcev med mladimi in starejšimi ljudmi. Srednjih let manjka.
Beti Herbstova mi je nalila kožar2 ček žganja .
—	Saj ni treba!
—	Zakaj ne! Dobila sem ga od j članic AF2 terena Zgornja Zelena jama. Ko sem nekoč prišla s prostovoljnega dela, so me čakale ta mi izročile žganje, sladkor ln...
Herbstova je stopila v sosedno sobo. Takoj je bila. nazaj. V roki je imela 3 značke: značko za 200 ur piostovolj2 nega dela, značko z zvezdo za petsto ur prostovoljnega dela in značko AF2 za pridnost pri vseh prostovoljnih delih. Zadnjo je zodržala v roki.
—	Saj mi ni za žganje in sladkor! To značko z onima dvema, pa mi Je srce sprejelo z vsem ponosom in srečo.
Vedra, kakor mlado dekle, mi je povedala Herbstova, da je sinoči delala do druge ure po polnoči. Pa bi še delala, če bi mi povedali, da je danes ob 4. uri popoldne proslava prosto2 voljnega dela. Od tovarišice, ki je prišla v kuhinjo Herbstove ta ki ima za seboj tudi 200 ur prostovoljnega dela,
sem zvedel, da je Herbstova komandant delovne brigade za teren Zgornja Zelena jama.
—	Potem pa prav gotovo poznate tudi Jaka Selana! Njega sem pravkar videl na gradilišču v Mostah.
—	Poznam ga, čeprav ni z našega terena. Njega je sprejel tov. Marin-ko. Selan tako rad pove, kaj vse je povedal naš predsednik vlade. Zado2 voljen kakor še nikdar v življenju, se je Selan vrnil z obiska pri predsedniku.
—	Herbstova pozna vse, kar je v zvezi z gradillšči. Povedala je tudi, da so bili na gradilišču zbiralnega kanala najboljši člani sindikalne podružnice »žito«, ki so s prihodom na gradilišče prinesli pravi tekmovalni duh. Razdeljeni so bili v delovne trojke, ki so med seboj tekmovale. Za »žitom« se je najbolj odrezala Kuril-nica-Ljubljana. Delali so v najtežjih delih kanal# Globoko v opažu so bili prvi, ki so se lotili Izkopa v globini 6 metrov in s tem dali vzpodbudo ta primer vsem ostalim prostovoljcem, člani sindikalnih podružnic »Zmaj« ln »Kemlčne tovarne« gredo vštric z imenovanimi. Od terenov, ki so prišli na delo na zbiralni kanal, se odlikujejo: Savska kolonija, teren IV., teren Nove Jarše in teren Spodnja Zelena jama.
Ko sem se poslavljal od Herbstove. mj je naročila, kam naj se obrnem,
da zvem še podrobnosti, šel sem na. naročen naslov. Tam so mi povedali tudi imena prostovoljcev, kateri so se na »kanalu« najbolj izkazali. To so: Malči Kerševan, Smrdelj, Angela Grčar, Leopold Skodlar, Beti Herbst, Jože Hercog, Rok Zupanc, Sivec, Al2 bina Juvan, Ema Stepančič, Josip Oto, Anton Lajevec ta še lepo število prostovoljcev.
Od prostovoljcev niso prav nič zaostajali pri delu strokovnjaki, že pri samem delu so pazili, da bo čim bolj skrbno opravljeno. Niso se zaustavili pri tem. V prostem času so delali tudi prostovoljno. Posebno veliko ljubezen do Komunistične partije so dokazali v predkongresnem tekmovanju, v katerem je na »kanalu« delalo 11.790 prostovoljcev z 54.653 storjenimi prostovoljnimi urami strokovnjaki: Be2 nedik, Horvat (delovodji), Albin Orehovec, ki je poskrbel, da je bil pravočasno postavljen opaž, da je bilo mogoče kopati pred polaganjem kadunj. Franc Humar in Albin Resnik, zidarja, sta delala tudi po 18 ur nepre2 trgoma, Ivan Zajc pa je z izredno požrtvovalnostjo skrbel, da so imeli be-tonirji položen opaž, ki je omogočal betoniranje cevi. človek ne bi verjel — pa drži: ob neki priliki je delal 36 ur nepretrgoma. Vsem tem našim junakom dela so se pridružili mladinci mladinske delovne brigade »Janeza Hočevarja«. Dvakrat udarna brigada
je delala v dveh izmenah: podnevi in ponoči. če vprašate starejše prostovoljce, vam bodo z najyečjim občudo* vanjem govorili o teh mladincih, ki so prav na tem gradilišču dokazali svojo veliko ljubezen do maršala Tita.
Zaradi velikih uspehov — saj so izpolnili celoletni plan več ko dva meseca preje — so imeli prostovoljci in vsi graditelji kanala pravico poslati tc-le brzojavko:
V. kongresu CK KPJ — Beograd.
Delovne brigade mesta Ljubljane so danes zjutraj ob 3. uri izpolnile letošnjo obveznost na gradiiiščih ztiralne ga kanala, ki so jo dale maršalu Titu in CK KPJ v čast V. kongresa.
Ko pozdravljamo V. kongres in Vas tovariš Tito, obljubljamo, da bomo še povečali napore in z njim uspehe za izgradnjo sotiiiizma.
Ljubljana, 21. julija 1948.
Delovne brigad« mesta Ljubljane.
Tako je bilo na gradilišču »kanala«. Nič drugače na gradilišču v Mostah, kjer grade dom za Rajonski ljudski odbor. Kamor človek pogleda, na katero koli gradilišče naš.h prostovoljcev stopi, povsod zagleda za čudo podobne ljudi Beti Herbst. Različni po starosti in izgledu imajo en in isti izraz na obrazu:
»Delam za Partijo, za nas, za naš obstoj.«
J. B, j
Kinematografi
LJUBLJANA. UNION: ncuužki film »Morilci 60 med nami«, tednii. — MOSKVA: sovjetski film »Timur in nje-ffova četa«, tednik. Predstave v obeh kinematografih ob 18.30 in 20.30. LETNI TIVOLI: sovjetski film »Jakob Sverd-lov«, tednik. Predstava ob 21. uri. — KODELJEVO: sovjetski film »Na moji«, tednik. Predstava ob 20. uri. MARIBOR. ESPLANADE: sovjetski film »Mikluho - Maklaj«, tednik. — GRAJ SKI: sovjetski film »Fant iz našega kraja«, tednik. — LETNI: sovjetski film »Ariuka-, tednik.
CELJE - DOM: sovjetski filip. »Poslednji tabor*, tednik.
KAMNIK: sov j. film »Gavroche«. tednik. KRANJ - MESTNI: eovj. film. pravljica » Pepel ka-». tednik.
PTUJ: sovjetski film »Otok brez imena«,
tednik.
Koncerti
Večer pesmi in plesov Bosne bo y soboto 24. julija ob 20. v filharmoniji. Izvaja železničarsko kulturno društvo iz Sarajeva. Vstopnice pri Sindikatih in knjigarna muzikali j. Kongresni trg. 1542 Simfonični koncerti na Bledu. Slovenska filharmonija pod vodstvom Sama Hubada priredi v soboto 24. julija ob 21. v dvorani Kazine simfonični koncert. Solist bo Albert Dermclj. V nedeljo 25. ob 15. uri bo ljudski simfonični koncert. Na obo prireditvi opozarjamo.	1543-n
Začasna omejitev in ukinitev prometa na nekaterih avtobusnih progah v LRS
Vse, ki potujejo z avtobusi opozarjamo, da bo zaradi trenutnih tehničnih ovir začasno omejen in dedno ukinjen promet na nekaterih avtobusnih progah od vključno nedelje 25. VII. t. L; na posameznih progah pa že od vključno četrtka 22. VII. t. 1. Potniki, ki nameravajo potovati, dobe potrebna pojasnila pri krajevnih poslovalnicah in biletarnicah DAP-PS-a. Takoj, ko bodo odstranjene trenutne tehnične ovire, bo nemudoma vzpostavljen normalen avtobusni promet.
DAPPS
Slamnikarstvo naj se poživi!
V	splošnem je znano, da je bilo izdelovanje slamnikov v okolici Mengša in Domžal svoječasno močno razvito. V zadnjem času pa se je ta domača obrt žal močno opustila zaradi pomanjkanja domačih in tujih kit. Ker pa je med ljudstvom ogromno povpraševanje po slamnikih zlasti v vročih poletnih mesecih, se mora proizvodnja slamnikov, zlasti iz domače slame, čim bolj pospešiti. Nujno potrebno je, da slamnikarstvo ne propade.
Zaradi tega začnite, pletilke in zbiralci kit, pripravljati pšenično slamo o pravem času. Pokažimo, kakšne vrste proizvodov vse moremo izdelovati iz domačih surovin.
Domače kite iz pšenične slame pa kupuje v vsakih količinah in po najugodnejših cenah'
»Slamnikarska zadruga v Mengšu«.
Uradne objave
URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
ima v 31. štev. V. letnika z dne 20. julija 1948. tole vsebino:
168.	Ukaz o razglasitvi lokalnih državnih gospodarskih podjetij za podjetja republiškega pomena.
169.	Uredba o izpreme-mbi uredbe o ustanovitvi Uprave za radiodifuzno službo pri vladi LRS.
17U. Odredba o določitvi krajevnih (mestnih) ljudskih odborov, ki opravljajo overitev podpisov, pisave in prepisov.
171.	Odredba o dopolnitvi odredbe o preprečevanju in zatiranju nalezljive ohromelosti prašičev.
172.	Odredba o omejitvah v prometu s
krompirjem.
173.	Odredba o obveznem odikupu belih
žit.
174.	Navodilo za izvajanje uredbe o odkupu žita v gospodarskem letu 1948-49.
OBVESTILO
Ministrstvo za lokalni promet,^ Ljubljana. Knafljeva ulica 7, obvešča vse ustanove, podjetja in posameznike, ki prosijo, da se jim dodelijo oziroma odpret jajo motorna vozila, last Ljudske imovine, da se obračajo na Glavno direkcijo za oskrbo z avtomobilskim in pogonskim materialom, odsek Ljudske imovine v Ljubljani. Pra/.akova ul. 8.
Ministrstvo za lokalni promet novih prošenj no bo več reševalo, ampak odstopalo imenovani Glavni direkciji.
V	Ljubljani, 22. julija 1948.
Iz sekretariata Ministrstva za lokalni promet.
Radio Ljubljana Maribor in Sl. Primorje
Spored za četrtek
5.30 Slovenske narodne. 5.40 Napoved časa in poročila. 5-50 Jutranja telovadba. 6.00 Sovjetska glasba. 6.30 Jutranji koncert. 7.00 Radijski koledar, poročila in objave. 7.10 Slovanska narodna glasba. — 12.30 Napoved časa, poročila in objave. 12.45 Vojaške pesmi. 13 00 Samospeve poje Sonja Draksler, pri klavirju Fedao Raženi 13-20 Pisan spored orkestralne in solistične glasbe. 14.00 Gospodarski pregled. 14.10 Igra saksofonist Srečko Dražil, pri klavirju Mitja 2ebre. 14.30 Napoved časa, poročila in objava večernega sporetia. 14.45 Ludwig van Beethoven — skladatelj, ki ga boste v tednu poslušali. — 18.30 Igra Mali orkester Radia Ljubljana p. v. Alberta Dermelja. 19.00 Radijski dnevnik, posebna oddaja ob V. kongresu KPJ. 19.10 Klavirske skladbe. 19.30 Napoved časa, poročila in objave. 19.45 Iz sovjetskih kantat. 20.00 Zdravstveno predavanje. 20.15 Poje Slovenski vokalni kvintet. 20.35 Zabavna solistična glasba. 21.00 Gorbijatov: Aleksej Kulikov stopi v partijo. 21.30 Iz opernega ustvarjanja skladatelja Musorgskega. 22.00 Prenos poročil Zvezne postaje Beograd. 22.30 Iz del Cezarja Francka. 23-30 Zaključek oddaje.
*
Naše poslušalce obveščamo, da se bo spričo prenosov iz Beograda ob V. kongresu KPJ spored našega Radia, ki bo tudi v znaku V. kongresa KPJ, izpreminjal. Zaradi tega za sledujte pozorno naš spored.«
RAZGLAS
Zaradi novogradnje zvezne ceste Maribor—Trst v odseku Vrhnika— Legatee, se zapre cesta na Vrhniki, in sicer od Cankarjevega trga do Doma onemoglih.
Promet se preusmeri: odcep zvezne ceste pri Cankarjevem trgu na staro Idrijsko cesto, neto po Kotnikovi ulici mimo cerkve do Doma onemoglih — priključek na zvezno cesto.
Glavna uprava za ceste pri Ministrstvu za lokalnj promet
POZIV
Pozivamo vse upnike in dolžnike nacionaliziranih podjetij:
MAYR MAVRILIJ, zaloga piva v Kranju;
GRAJZAR FRANC, trgovina z vinom v Kranju;
HAFNER MARIJA, trgovina z vinom v Škofji Loki,
da do 15. avgusta 1948. prijavijo vse svojo terjatve oziroma obveznosti do navedenih obratov.
Po tem roku vložene terjatve se ne bodo upoštevale. V istem roku je treba vrniti vso embalažo oziroma sode in steklenice na naslov:
»Vino«, Kranj
NATEČAJ
za sprejem v dvoletno filmsko tehnično šolo v Ljubljani
Komisija za kinematografijo vlade LRS bo v septembru t. 1. odprla dvoletno filmsko tehnično šolo.
Pogoji za sprejem v šolo so:
1.	Uspešno dovršen 6. razred gimnazije ali njej enake šole.
2.	Opravljen sprejemni izpit.
3.	Veselje do filmskega tehničnega dela.
Z uspešno dovršeno šolo pridobijo pogoje za poklic filmskega tehnika, t. j. operaterja, laboranta, osvetljevalca ali tonskega tehnika. V šolo bo sprejetih 30 učencev. Revnejši učenci bodo dobivali mesečno štipendijo. Po končani šoli bodo zaposleni pri podjetju za proizvodnjo filmov v Ljubljani. Šola ima rang popolne srednje šole.
Prošnje za sprejem v imenovano šolo je poslati Komisiji za kinematografijo LRS, personalni odsek, Ljubljana, Dalmatinova ul. 5. Prošnje se bodo sprejemale do 31. julija 1948.
Prošnji je priložiti:
1.	življenjepis,
2.	karakteristiko LMS,
3.	kolek za 40 din,
4.	nad 18. let stari pa še potrdilo o volilni pravici.
Vsi, ki bodo vložili prošnjo, bodo o pravem času obveščeni o dnevu in kraju sprejemnega izpita.
Vsa morebitna pojasnila, pismena ali osebna, dobite na personalnem odseku Komisije za kinematografijo, Ljubljana, Dalmatinova ul. 5.
Komisija za kinematografijo LRS Ljubljana
IZID NAGRADNEGA NATEČAJA „DOMA“,
drž. prodajnega zavoda za domačo in umetno obrt v Ljubljani.
Ocenjevalna komisija, sestavljena od zastopnika ministrstva za komunalne zadeve LRS, treh profesorjev Šole za umetno obrt z ravnateljem na čelu, delegata Uprave za turizem ter zastopnika »DOMA« je dne 19. t. m. pregledala glede na razpis nagradnega natečaja predložena dela in sprejela naslednje sklepe:
Predloženi izgotovljeni izdelki ne ustrezajo smislu, cilju in pogojem natečaja, zato se prva nagrada ne podeli, pač pa se z zneskom te nagrade poveča število drugih nagrad od ene na tri po din 2500, ki se priznajo : tovarišu V. Lotriču za gorjuško pipo »čedro«;
šoli za umetno obrt v Ljubljani za keramične izdelke (krožnike s slovenskimi narodnimi motivi);
tov. E. Rudežu za lutke v slovenskih narodnih nošah.
Tretjo nagrado v znesku din 1500 prejme tov. J. Bertoncelj iz Krope za umetno kovani pepelnik. Iz odkupnega fonda se odredijo še štiri nagrade po din 1000 in dodelijo:
Šoli za umetno obrt za keramično čutarico;
šoli za umetno obrt za gravirano medeninasto. dozo »Lipov cvet«; šoli za umetno obrt za lesene doze in tov. M. Brnčiču za intarzirano skrinjico in rezljano šatuljo. — Vse nagrajene izdelke odkupi »DOM«.
Za predložene načrte se razpisane nagrade dodelijo naslednjim: prva nagrada tov. M. Ravnikarju v znesku din 1000 ;
druga nagrada »A« tov. E. Likarju v znesku din 750;
druga nagrada »B« tov P. Trpinu za geslo »Zibelka 1« v znesku din 750 : in tretja nagrada šifri »Metka« za skico denarnice št. 1 v znesku din 500.
Poleg tega prejme tov. M. Ravnikar din 1000 za odkup načrta za leseno dozo, šifra »Metka« pa din 300 za skico knjižnih znakov.
BLEJSKI BAR NA BLEDU
(PREJ KAVARNA »BLED«) je odprt od 22. ure zvečer dalje.
IgTa 7-nani violinist Nikola Petrovič in plesni orkester. Ob nedeljah popoldne
ČAJANKA s plesom od 16. do 19. ure
Prigrizki in velika izbira pijač.
RAZGLAS
Z dnem 20. julija 1948 se zapre zaradi popravila mest čez Savo v Krškem. — V krajih Radno, Impolca, Krško, Videm, Brod, Cerklje, Dolenja vas in Čatež so postavljeni znaki, ki usmerjajo promet v pravilne smeri.
Glavna uprava za ceste pri Ministrstvu za lokalni promet

Oglasni oddelek telefon Štev. 38-32 vodja oddelka tel. štev. 38*33
ZASLUŽEK
POZIV
Pozivamo vse upnike in dolžnike nacionaliziranih podjetij
PETRCA JOSIP, avtokaroserijska delavnica, Podutiška cesta štev. 45 in ' PEČNIKAR ANTON, avtoprevozni-štvo, Dolenjska cesta številka 48 — da do 15. avgusta 1948 prijavijo vse svoje terjatve oziroma obveznosti do navedenih podjetij.
Po tem roku se vložene terjatve ne bodo več upoštevale, dolžniki pa bodo sodno izterjani.
Likvidator:
Mestno prevozno podjetje, Tyrševa 36
OPOZORILO
vsem okrajnim in krajevnim LO
Opozarjamo vse okrajne in krajevne ljudske odbore, da izidejo v prihodnji številki FINANČNEGA ZBORNIKA (št. 28) navodila o načinu prenosa blagajniškega izvajanja proračunov krajevnih ljudskih odborov na Narodno banko FLRJ, ozir. komunalne banke.
Objavljena navodila morajo ljudski odbori takoj proučiti, ker morajo izvršiti vse potrebne predpriprave (zlasti zaključiti dosedanje evidence dohodkov in izdatkov, nabaviti računsko knjižico itd.), kakor so razvidne iz navodil, tako da bodo lahko nemoteno opravili prenos poslovanja na Narodno banko FLRJ oziroma komunalne banke v predpisanem roku, t. j. do 1. avgusta 1948.
Ministrstvo za finance LR Slovenije
Nenadoma je umrl v starosti 45 let moj ljubi mož, atek, brat in stric
PEPI HODNIK
mesar in gostilničar Pokopali ga bomo v četrtek 22. t. m. ob 6. popoldne na farnem pokopališču v Žalcu.
Žalec, 21. julija 1948.
žalujoča žena Vera, hčerka Jožica, sin Pepi, in ostalo sorodstvo.
Likvidator 11
INDUSTRIJSKA ŠOLA KEMIČNE STROKE RUŠE, Ruše pri Mariboru
razpisuje
NATEČAJ
za sprejem učencev v prvi razred šolskega leta 1948-49. Pouk se začne 10. septembra.
šolanje traja tri (3) leta. Po končanem pouku v teoriji in praksi delajo učenci izpit iz kemično-tehnične stroke, po dvoletni praksi pa mojstrski izpit.
Učenci kemične stroke v Rušah se izobražujejo med šolanjem za strokovne, tehnične kvalicirane delavce.
Po končanem šolanju ter primerni praksi imajo možnost, da napredujejo v srednje-tehnični kader ter nadaljujejo študije na višjih strokovnih šolah.
Kot taki lahko napredujejo v visokokvalificirane preddelavce, poslovodje, vodje oddelkov in še naprej v srednje-tehnične poklice v kemični stroki.
Učenci se šolajo v teoretičnih in praktičnih predmetih, s čimer se vsestransko usposabljajo za delovanje v zgoraj omenjenih poklicih.
Učenci stanujejo ločeno od učenk v internatu, ki je zveznega značaja.
Med šolanjem prejemajo učenci štipendijo, s katero se krijejo stroški prehrane, stanovanja, oskrbe itd.
Sprejemajo se kandidati v starosti od 14 do 17 let, predvsem svojci padlih borcev, invalidov, revna, socialno nepreskrbljena mladina kmečkega in delavskega stanu.
Za sprejem v šolo se zahteva:
šolska predizobrazba: sedemletno šolanje oziroma 1—3 razr. gimnazije;
da je kandidat telesno in duševno zdrav;
da je discipliniran in
da ima veselje do svojega bodočega poklica.
Prošnja za vpis, lastnoročno pisana, kolkovana z 10 din. se mora vložiti na upravo Industrijske šole Ruše, Ruše pri Mariboru, najkasneje do 1. avgusta z naslednjimi prilogami:
1.	rojstni list,
2.	zadnje šolsko spričevalo,
3.	zdravniško potrdilo o zdravstvenem stanju in sposobnosti za šolanje,
4.	potrdilo o imovinskem stanju (izda ga pristojni LO),
5.	priporočilo merodajne sindikalne, mladinske ali OF organizacije o discipliniranosti ln vedenju kandidata,
6.	kratek življenjepis,
7.	potrdilo staršev, s katerim izjavljajo, da se strinjajo s tri (3) letno zaposlitvijo kandidata po končanem študiju v obratu, ki ga bo določila nadrejena direkcija.
Iz vrst kandidatov bo uprava šole odredila učence za opravljanje sprejemnih izpitov pred sprejemno komisijo.
INŠTRUKTORJE matematike in ruščine za drugi razred gimnazije iščem. Naslov v ogl. odd.	20635-4
ŠIVILJO iščem na dom. Naslov v ogl.
oddelku.	,	21123-4
LEPO KRPAM in pletem nogavice. — Rihar, Sv. ePtra cesta 22-1.	21131-4
ŽENSKO, ki bi pazila na 8 mes. starega otroka iščem za nekaj ur dnevno. Naslov v ogl. odd.	21048-4
UČITELJA (-ICO) za italijanščino — iščem. Ponudbe na oglas. odd. pod Konverzacija.	21115-4
PRODAM
BEL BAROČNI jedilni servis, kavni servis — oboje za 6 oseb, fine kozarce In steklenice za vino, pivo itd., 2 podstavka za sadje in kuhinjsko tehtnico, dobro, predvojno z utežmi, prodam. Ogled sreda in četrtek od 15. do 17. Bežigrad 10.	21013-5
KONTAX-fotografski aparat, prvi model Tessar 3:5, prodam. Kozina, — precizna mehanika — šmartinska cesta 8. ‘	21005-5
POLICA 3 m dolga, 2 m visoka, dva dela, gornji s steklom — mizica, 2 posteljni omarici, španska stena, razne slike, in drugo poceni naprodaj. Fototehnika, Tyrseva številka 15 — lokal.	21004-5
USNJENO KLUBSKO GARNITURO — prodam. Ogled od 17. do 19. Naslov v ogl. odd.	20902-5-
JEDILNI SERVIS za 6 oseb ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 21066-5 DINAMO 2200 obratov, 6Vi ks, 440 wl 220 volt. motor Elin, 2450 obratov, 440 wl, 4Vi amper, 2 ks, 3 kilovate, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	21064-5
ŠPORTNI VOZIČEK In belo posteljico prodam ali zamenjam za žensko kolo. Naslov v ogl odd.	21063-5
MOŠKO ŠPORTNO OBLEKO, sivo, dobro ohranjeno, za srednjo postavo, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	21096-5
METRGO majhno in staro mizo prodam. Naslov v ogl. odd. 21089-5 OTROŠKO POSTELJO z žičnim vložkom od zdravega otroka dva pletena stola in sobno omaro zaradi selitve prodam. Naslov v ogl. odd. 21118-5 ZLATO ZA ZOBE, krono, prstane, 10 g — ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelku.	21127-5
ŠIVALNI STROJ z okroglim čolničkom, popolnoma nov, prodam. Ogled v petek popoldne med 12. in 17. Naslov v ogl. odd.	21125-5
BELO TORBICO, bel pajčolan, lak čeveljčke štev 32, prodam. Naslov v ogl. odd.	21141-5
PISALNO MIZO, lepo in navadno mi-* zo, prodam. Postoinska 20-1. 21138-5 HARMONIKO Soberano, trivrstno — prodam. Mandelčeva številka 2, — čevljarstvo.	21135-5
KRASNO SPALNO ZOFO z blazinami in predalom, prodam. Naslov v ogl_. oddelku.	21136-5
F1SALNI STROJ znamke »Remington« naprodaj. Naslov v ogl. odd. 21133-5 URO »ANKER« na petnajst kamnov, prodam. Naslov v ogl. odd. 21134-5 JEDILNICO, palisander ugodno prodam. Ogled dnevno od 17. do 18. popoldne. Naslov v ogl. odd. 21132-5 FOTOGRAFSKI APARAT za Leica film ■— prodam, f m 1,29. Ogled od 8. do pol 19. ure. Naslov v oglasnem oddelku.	21067-5
MOŠKO ŽEPNO URO prodam. Naslov v ogl. odd.	21049-5
RADIO OPTA, dobro ohranjen, pro;
dam. Dolenjska 106.	21050-5
KOPALNO PEC rabljeno, prodam. — Zalokarjeva ulica 14.	21061-5
PERZIJSKO PREPROGO 2x2 prodani.
Naslov v ogl odd.	21056-5
MOŠKO KOLO prodam. Naslov v ogl_.
oddelku.	21057-5
JEDILNICO, odlično ohranjeno, prodam. Ogled od 17. do 19. Naslov v ogl. odd.	20901-5
MOŠKO KOLO, skoraj nove gume, naprodaj. Miklošičeva 8-1.	21054-5
OKVIR ZA KOLO prodam. Poizve se pri vratarju Tiskarne Slovenskega poročevalca.	21045-5
BALONSKI PLAŠČ za šolarko prodam. Naslov v ogl. odd. 21044-5 ZLAT ZENSKI PRSTAN s turmalinom, rjavo moško obleko za srednjo postavo in nalivno pero prodam. Naslov v ogl. odd.	21042-5
RADIO z vdelanim elektr. gramofonom prodam. Ponudbe na ogl. odd. pod Radio-gramofon.	21040-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK naprodaj. Gajeva 9. vrata 11.	21034-5
NOVO ŠPORTNO KOLO in elektromotor 0.25 ks prodam. Celovška 107-1, levo.	21037-5
B KLARINET prodam za 2500 din. Naslov v ogl. odd.	21109-5
PRIBOR ZA TORTE 12 vilic, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 21106-5 TENIS REKET prodam. Naslov v ogl odd.	21107-5
ŽIMNATA ŽIMNICA, kredenca, praktična sobna ogledala, postelje iz afrik žimnice naprodaj. Naslov v ogl. oddelku.	21097-5
1.90 kg PRAVE KAVE prodam. Naslov v ogl. odd.	21105-5
MOTORNO KOLO DKW 500, prodam.
Naslov v ogl. odd.	21101-5
15 m JUTE, predvojne, nove, prodam.
Naslov v ogl. odd.	21100-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, skoraj nov, ugodno prodani, štrukelj, Vod-matska 4, Moste.	21099-5
NOVO OBLEKO iz krasne svile, vin-sko-rdeča barva, za sloko postavo prodam. Naslov v ogl. odd. 21046-5 BLAGO ŽA KAVČ, prvovrstno, In ženske športne čevlje št. 37. proda Kaj-fež, Erjavčeva štev. 28, od 9. do 13.	21112-5
MOŠKO KOLO »Diirkopp«, skoraj novo, prodam. Cesta na Loko številka 30 — Trnovo.	21114-5
SAMSKO SPALNICO, trd les, eno posteljo, mehek les, 3 m bukovih drv za kurjavo, moško kolo, skoraj novo, vse dobro ohranjeno, ugodno prodam. Vprašati Erjavčeva 12, klet. 21084-5 DVE PERZIJSKI PREPROGI, lepi, mali in pisalna miza, ugodno naprodaj. Vprašati Dalmatinova ulica 13, dvorišče.	21081-5
ŠPORTNI VOZIČEK, nov, volnen kostum ln plašč za srednjo postavo, dobro ohranjeno predvojno blago — prodam. Naslov v ogl. odd. 21082-5 MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, z novo gumo, in črno moško obleko (smokink) za srednjo postavo, ugodno prodam. Povšetova ulica številka 64-1.	21111-5
KOSILNICO dobro ohranjeno, prodam. Poizve se pri Antonu Čebulju, Vodice 22, nad Ljubljano.	21094-5
ŽAROMET za motorno kolo in predvojno moško kolo znamke »Triumph« prodam. Naslov v ogl odd. 21116-5 AMERIKANSKI DEŽNI PLAŠČ, gumiran, moški, prodam za 3800 din. Celovška 55, ogled popoldne. 21093-5 SEDLO za kolo, nove sandale štev. 40V2, salonarje rjave št. 38. novo posodo za 12 kg masti, velik lonec za 15 1. naprodaj. Vrtača 13 pritličje — od 11. do 16.	21091-5
NOVO KLAVIRSKO HARMONIKO, 80 basov, 2 registra prodam. Ogled popoldne Bogišičeva 7-1.	.21086-5
MOTORNO KOLO Harley s prikolico, odlično ohranjeno, proda Stare, Flo-rljanska 19-11.	21121-5
ŽIMO za eno žimnico, skoraj nove smučarske čevlje št. 43, 1 kg prave kave in ročno računalo »Adiator« — prodam. Ogled iz prijaznosti Keržiš-nik, Sv. Petra c. 91.	21122-5
KAD ZA ZELJE (100 kg) in 2 vinska sodčka (36 in 54 1), prodam, Naslov v ogl. odd.	21117-5
MOŠKO KOLO znamke »Puch«, trpežno, prodam. Lepodvorska 3, klet. — Ogled od 14. do 15.	2I1I9-5
TRIER prodam. Ivana Čebulj, Vesca 13, p. Vodice.	21129-5
KUPIM
1	ali 2 PLAŠČA za kolo kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod Takoj. 21010-6
KOZI-MLBKARICI, s samcem ali posamezno, takoj kupimo. Ponudbe z navedbo rodovnika, mlečnosti, pasme in cene je poslati na naslov: Kmetijska zadruga, p. Crensovci. 20543-6
2	PLAŠČA in ZRAČNICI, dimenzije
26x2, kupim. Lenče, Kleče 21 — Ljubljana.	21062-6
GRAMOFONSKE IGLE, rabljene, vsako množino, kupim. Slavko' Gričar, Drenikova 24.	21130-6
ZLAT KRIŽEC kupim ali dam zanj zlato trinajstico. Ponudbe na ogl. odd. pod 13.	21126-6
FIZIKO-SKR1PTE prof. Peterlina — kupi Bojan Bratkovič, Cigaletova št. 11-V, od 12. do 14.	21139-6
LEP LESTENEC kupim. Ponudbe z opisom pod Lestenec na oglasni oddelek.	21070-6
OTROŠKI TRICIKEL, dobro ohranjen, kupim. Kolman Cita — Kamnik — šutna 51.	21059-6
STARE SLOVENSKE TISKE, vsakovrstne, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek pod Tiski.	21058-6
STABILNI DIESEL MOTOR, jakost 35 do 45 ks, iščemo. Gradbena uprava Hotavlje, p Gorenja vas nad Škofjo Loko.	21032-6
KOKOS-TEKAC ali podobno kupimo. Naslov: Obrtna zadruga Tavčarjeva 2, telefon 26-71.	21033-6
KUHINJSKO OPRAVO ali samo kredenco, novo ali malo rabljeno, kupim. Plačam dobro. Šenčur 221, pri Kranju.	21035-6
DUBBEL, Taschenbuch für Maschinenban 1939 ali novejšo izdajo kupim. — Ponudbe na ogl. odd. pod 1500. 21036-6 KOMPLETNO GARNITURO za umivalnik z nihalno pipo ali pa brez lijaka kupim. Naslov v oglasnem od. delku.	21038-6
3	ANGLEŠKA STRANIŠČA kupimo. Mestni gost. obrati Ljutomer. 21080-6
BLAGO ZA VETRNO JOPO in. gojza-rice št. 44, vse novo ali dobro ohranjeno, kupim. Naslov v oglasnem oddelku. ,	21092-6
ŠTEDILNIK, železen ali za vzidavo, dobro ohranjen, kupi Kozjek France, Blagovica, p. Lukovica.	21124-6
ZAMENJAM
SOBE - SIANOVANJA_________
STANOVANJE z ali brez perila išče akademik. Plača dobro. Ponudbe na ogl odd. pod Jovanovič. 21065-10 DVOSOBNO KOMFORTNO stanovanje v Ljubljani zamenjam za istega v centru Zagrebu. Naslov v oglasnem oddelku.	21140-10
DVOSOBNO STANOVANJE, lepo, sončno. komfortno s kabinetom, kopalnico in vrtom, zraven bežigrajske pošte, zamenjam za večje trisobno kier koli. Dernulc, Puharjeva štev. 3-HI.	21137-10
VELIKO PRAZNO SOBO v mestu ali pri tramvaju iščem. Ponudbe na ogl. odd. pod Mnogo odsotna. 21055-10 PRAZNO SOBO išče upokojenka. Ponudbe pod Mirna na ogl. odd. 21031-10 POŠTENO MIRNO DEKLE išče sobo kot sostanovalka. Plača dobro. Po-nudbe pod Hvaležnost ria oglasni oddelek.	21103-10
DVOSOBNO STANOVANJE lepo. kpm-fortno, v centru Zagreba zamenjam z enakim v Ljubljani. Naslov v ogl. oddelku.	21102-10
SOBO brez perila oddam študentu. — Plačljivo v živilih. Ponudbe pod Soliden na ogl. odd.	21087-10
SOBO ODDAM poštenemu dekletu. Ponudbe pod Pomoč na oglasni oddelek.	21088-10
SOBO s štedilnikom iščem za 4 člansko družino ali grem za hišnico. Uršič, Hotimirjeva 14.	21086-10
SOBO, sončno, parket in kabinet, zamenjam za sobo in kuhinjo takoj. Ponudbe pod Lepa soba na oglasni oddelek.	21120-10
RAZNO_____________________
ZNANO OSEBO ki je 19. t. m. vlomila v mojo sobo in ukradla pisalni stroj Remington pozivam, da ga takoj vrne, ker jo v nasprotnem primeru pozovem v časopisu z imenom — nato pa zadevo izročim oblasti. — Egon Zakrajšek.	21052-14
RAZGLAŠAM za neveljavno izgubljeno sindikalno izkaznico na ime Hoi-štajner Jože.	21051-14
RAZVELJAVLJAM oblačilno nakaznico št. 1301845 1R-1 za tekstil in obutev na ime Cuznar Almira, Kranjska gora štev. 71 ker je izgubljena.	21076-14
OD KLANCA DO KRANJA sem izgubil žepno uro. Poštenega najditelja prosim, da mi jo vrne proti nagradi. Naslov v podr. SP Kranj. 21074-14 DNE 11. T. M. je bil najden klobuk ob železnici med postajo Rateče—Škofja Loka. Dobi se pri Novinec Janezu, Godešič.	21073-14
RAZVELJAVLJAM živilsko nakaznico Sd na me Kramar Adolf, Kalanova štev. 16.	21072-14
IZGUBILA SEM v nedeljo dne 11. t. m. v Grosupljem na postaji zeleno jopico. Poštenega najditelja lepo prosim, naj sporoči svoj naslov na upravo »Pavlihe«, šelenburgova ulica 1, Ljubljana.	21071-14
RAZGLAŠAM za neveljavno osebno legitimacijo OF. Rdeči križ, oblačilno karto za kurivo in bone na ime Jakič Alojzij.	21053-14
RAZVELJAVLJAM izgubljeno oblačilno 1-IVc št. 446546, bon za 900 din reg. štev. 14697 na ime Jakelj Marjan.	21104-14
IZGUBILA SEM 19. julija na postaji Jesenice pri vlaku ob 18. uri proti Bledu ročno uro. Poštenega najditelja prosim, da vrne proti visoki nagradi. Kunčič Ljudmila, Boh. Bela štev. 35.	21077-14
IZGUBLJENO sindikalno izkaznico na ime Bombač Marija, Rakek št. 159, razglašam za neveljavno. 21095-14
POIZVEDBE
LUTMAN MAKS roj. 25. X. 1919 bil v Ljubljanski brigadi — je baje padel prve dni decembra 1943 v ofenzivi pri Kočevju. Vse, ki jim je kar koli znanega o njem ali ki bi vedeli morda za njegov grob. prosimo, da spo-roče Zvezi borcev NOV Slovenije, Ljubljana Erjavčeva 16.	21068-15
ZIDNO OPEKO zamenjam za elektro motor 2—3 PS in 2800—3000 obratov. Naslov v ogl. odd.	20998-7
MAST zamenjam za platno za rjuhe.
Naslov v ogl. odd.	21128-7
OTROŠKO STAJICO, zložljivo, trdi les — zamenjam za dva brezžična plašča velikost 28, ali ju kupim. Morebitno razliko v ceni poravnam s kako nadaljno zamenjavo. Ponudbe na ogl. odd. pod Nove gume.	20932-7
PRAVO KAVO zamenjam za pralni prašek. Naslov v ogi. odd. 21108-7 OTROŠKI VOZIČEK, globok, avtomo-del, zamenjam za nov električni štedilnik na 2 ali 3 plošče. Naslov v ogl. odd.	21098-7
POZOR! Zamenjam betonsko železo za cement. Poizve se Kajzer, št. Vid-Vižmarje št. 135.	21083-7
RACE dam za mali železni štedilnik. Beltram, Grosuplje, Spodnja Slivnica.	21113-7
PRAVO KAVO zamenjam za olje ali prodam. Naslov v ogl. odd. 21110-7
NEPREMIČNINE
MAJHNO POSESTVO na Dolenjskem zamenjam za enostanovanjsko hišo z vrtom v Ljubljani ali najbližji okolici. Tudi kupim proti gotovini. Ponudbe z navedbo cene pod Dolenjsko na ogl. odd.	21069-8
MANJŠE POSESTVO, hišo, zemljišče ali parcelo, tudi še nedograjeno ali porušeno stavbišče, kjer koli kupim. Plačam dobro. Ponudbe na ogl. odd. pod značko Ljubljana	21043-8
ENO- ALI DVODRUŽINŠKO VILO, ki je moderno izdelana in ima komfortno stanovanje z vrtom, kupim. Lahko je v centru oziroma kjer koli v vil-nem okraju Ljubljane. Ponudbe pod Vila v centru na ogl. odd. 21047-8 STAVBNA PARCELA njiva 1500 kv. m, 15 minut iz Celja, naprodaj. Naslov v podr. SP Celje. 20888-8
Po krajšem trpljenju je preminula moja ljubljena babica
VERA D. NIKITINA
vdova po univerzitetnem profesorju Na zadnji poti jo spremimo v petek 23. t. m. ob 16.30 z žal, iz kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 21. julija 1948.
MURAŠOV VADIM, vnuk
V neizmerni žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da mi je umrl moj nadvse ljubljeni mož, brat in stric
MOHOR VABIČ
uradnik
Pogreb nepozabnega bo v petek dne 23. t. m. ob 16. na pobreškem pokopališču.
Maribor, 21. julija 1948.
Žalujoča žena Vida in ostalo sorodstvo
Naznanjamo žalostno vest, da je umrl naš sodelavec
MOHOR VABIČ
vodja, pisarne
Dobrega tovariša in zvestega delavca bomo ohranili v najlepšem spominu.
Maribor, 20. julija 1948.
Uslužbenci strojne delavnice LPP Pohorje.
Ivan Ribič ■ Stojan:
L;ud!e onkraj reke
Roman
194
Jozl je suho, prisiljeno zakašljal. Sklonil se je in pobral cigaretni ogorek, katerega je prej pohodil. Skrbno ga je odvil in stresel tobak na mizo.
»Vseeno pa še zdaj ne vem, zakaj jaz ne morem s teboj,« je rekel in zavijal vlažni tobak v košček časopisnega papirja. »Sem kaj slabši, kakor drugi? Sem ti bil v napoto, ko sva bila v Celovcu, a?« Vstal je, da je zaropotal stol. »Nikdar te niso skrbela moja leta. Le zakaj so ti zdaj tako v napoto, bi rad vedel... Čudno, res — ko si šel prvič v Celovec, sem bil dober! Nič nisi onegavil. Zdaj... zdaj, ko ne greš več na slepo, zdaj, ko sem ti pomagal ugladiti pot, zdaj pa nisem več potreben, kaj? Prav, prav!« Vzravnan je stal pred Petrom in mu, jezno in žalostno hkrati, gledal v oči. Nenadoma pa se je sunkovito obrnil in se poslovil: »Srečno pot!«
»Kam greš?« ga je mirno vprašal Peter.
»Spat!« je odrezavo odvrnil Jozl in prijel za kljuko.
»Počakaj!«
Jozl je nehote obstal in ga začudeno pogledal.
»Kaj je?«
Peter je s prsti bobnal po mizi.
»Kje pa imaš uniformo?«
»Uniformo?«... Jozla je minila prejšnja vihravost. »Spravil sem jo. Saj veš... Škoda jo je prav za prav... Menil sem...«
»Kam si jo spravil?«
»Ni daleč, ni daleč...«
»Brez švabske uniforme ne moreš z menoj.«
Jozlu se je razjasnil obraz. Spustil je kljuko in stopil korak proti Petru.
»Torej...« Ni vedel, kaj naj reče. In preden je utegnil nadaljevati, je Peter pogledal na uro.
»Zdaj je nekaj čez eno. Boš lahko prišel do štirih nazaj?«
»Ce grem po uniformo?... O, bom, bom!« Privzdignil je klobuk in se počebljal po glavi, da bi skril zadovoljstvo. »Najbolje je, da kar grem.«
»Toda kaj takšnega, kot si spet nocoj storil,« je rekel Peter trdo, svareče, »kaj takšnega^1 e bom več prenašal, to ti povem.«
»Ena, praviš, da je ura?« se je Jozl ognil. »Še pred tretjo se bom vrnil.« Nič več ni čakal. Brez besede je odhitel in glasno zaprl vrata za seboj.
2
Ob zori je bila četa že na poti.
Novica, da gredo čez Dravo, je navdala borce z nečem novim, «Judno razburljivim, čeprav so to pričakovali že zdavnaj. Samo še
ta dan, ki je vzhajal izza strmih peči Karavank in se budil tudi že v dolini, globoko pred njimi, jih je ločil od poti, ki jo bodo hodili med prvimi... Molče, s trdimi, krepkimi koraki so se vzpenjali v sneženo strmino.
Jozl je hodil tik za Petrom in komandirjem. Veselje, ki ga je prevzelo ob Petrovi odločitvi, da ga bo vzel s seboj, je plahnelo in se umikalo zaskrbljenosti. Peter je prav povedal — noč in dan bodo v ognju; in ni se motil: težko bo prebiti do pomladi v snegu; saj, zdaj, ko jim bodo neprestano za petami, res ne bo mogoče spati v snegu. Nenadoma mu je postalo žal, da je ponoči očital Petru reči, katerih prav gotovo ni bil kriv. On da se ga je hotel otresti?... Zagodrnjal je sam nase. Le rad ga ima ta neustrašni fant, zato ga je hotel tu pustiti; tega se je zavedel šele zdaj, ko je vse dobro premislil. In še kako prav je imel — preveč napora bo to za njegova leta... Bodrila ga je samo še misel, da se Peter ne bo vedno držal v četi; če bosta hodila po svojih poteh, bo še nekam šlo, zakaj Švabi bodo le četo preganjali...
Zdanilo se je in beli vrhovi so zablesteli v prvih sončnih žarkih.
Četa se je kakor dolga, lena kača, plazila čez plaz, in borec za borcem je izginjal v zasneženi globači.
»Počitek!« je velel komandir, ko so vsi prekoračili nevarno mesto.
Jozl je slišal, da je Peter rekel komandirju:
»Ni treba pošiljati patrulje. Jaz bom šel do Hribernika.«
»S teboj pojdem,« se je takoj ponudil Jozl.
Urejuje uredniški odbor, Ljubljana, Knafljeva ulica St. 6/n — Telefon uredništva m upravo St 65-22 do 65-26, telefon upravo ca ljubljanske naročnika «t, 88-22 — Tlakama »Slovanskega noroGevalca« m Odaovom»
■rednik Cene Kranja	^