61. številka. Ljubljana, v četrtek 13- marca. XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dao zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avat. ij'sko-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dppisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbo administrativne stvari. Dedno pravo na kmetih. X. Vlada jo državnemu zboru predložila načrt zakona o posebnem dednem pravu za kmetije srednje velikosti. S tem je začeto tisto delo, s katerim se bode skušulo ustaviti propad kmetskega Btami. Dokazano je. da je rastočemu propadu na kmetih najbolj krivo razkosanje kmetij, katero se je vsled dednega prava v taki ohilnosti vršilo, da je na mesto prejšnjih krepkih kmetij stopilo na tisoče pritlikovib, na katerih Be ne more živiti rodbina, ampak se le množi kmetski proletarijat. Ko je po zakonu od leta 1868. se dovolilo razkosanje zemljišč, na vstalo je samo na Štajerskem v malo letih 12.000 novih pritlikovih gospodarstev in vsako leto se postavi na stotine novih koč tli bajt na majhnih parcelah. Prosta ženitev, proti katerej se oglašajo vse občine, bila bi najbolj omejena, ko bi se ne smelo in moglo toliko hišic in koč staviti, kakor se to zdaj povsod godi. Vladni predlog se ne loti imenitnega vprašanja o kmetskih domovih, ampak se obrača in omejuje le na primerno uredbo dednega pr a v a na kmetih, ker le k temu treba drJavnega zakona, natančneje določbe zastran kmetskih domov pa prepušča deželnim zborom. Zakon velja po §. 1. za kmetišča s hišo za stanovanje (fdr laudvvirtscnaftliche, mit einem Wohnhause versehene Besitzungen) srednje velikosti. Deželni zakoni pa bodo določili z ozirom na mero zemljišč ali katastralnega čistega doneska, katera kmetišča so srednje velikosti; kakor tudi o tem, kateri kosi zemlje in katere pravice uživanja spadajo k kmetskemu domu. V tem §. pogrešamo določbe, da mora na kmetišči stunovati kmetska rodbina in ga obdelovati, ter se od njega živeti. Sicer si lahko kak bogatin nakupi celo vrsto kmetskih domov, ter jih daje v najem, kar pa bi bito proti dubu zakoua. Po §. 3. domosed ni omejen v svoji pravici kot lastnik, da razpolaga s kmetiščem ali deli kmetišča, dokler živi, in tudi ne v oporoki, ker velja zakon le za tiste slučaje, kadar lastnik umrje brez oporoke. Če se to zgodi in če je več dedičev, sme se kmetija in kar k njej spada, le jednemu dediču izročiti, tedaj ne sme se razkosati. Deželni zakon pa določuj*1, kaj se more pri kmetskih domovih določene velikosti kot inventar smrtnih. Vreduost, po katerej ima dedič prevzeti kmetski dom, določuje sodnija, ako se dediči sami mej seboj ne morejo poravnuti; a deželno zakonodajstvo sme na mesto te sodnijske določbe vrednosti postaviti večkratni 'znesek katastralnega Čistega doneska (ein Vielfaches des Katastralreinertrages). Prejemnik postane dolžuik zapuščine za toliko, kolikor je vrednost, kmetišča višja, nego dolgovi in ta znesek se razdeli mej dediče po določbah občnega državljanskega zakoua; toda zapuščinska razdelitev se ima vselej vršiti pri sodniji. Deželni zakon pa bode določil, ali se pri izročitvi kmetije ima na korist prejemniku odšteti neki znesek, kateri vender ne sme presegati tretjine neobremenjene vrednosti kmetišča. Lustuik sms omej ti prednost prejemnika, ustaviti ali v mejah dolžnega dednega deleža razširiti. Sploh pa ostane pravica dolžnega deleža nespremenjena, kar ne ovira, da bme sodnija določiti obroke za izplačanje dedšein in da sme izročitelj si izgovarjati užitek za sebe, za mater in za sodediče. Tudi ume izročitelj določiti, da se dedščine izplačajo dedičem še le, kadar postanejo polnoletni, a do tega časa jih mora prejemnik rediti in primerno iz-rejati. Kakor se vidi iz tega kratkega posnetka, ima zakon v prve j vrati urejati dedno pravo na kmetih, a to stori le v glavnih potezah in prepušča, kar je jako pametno, natančneje določbe deželnim zborom. Iz ozira na velike različnosti v raznih deželah, pa vlada tudi ni hotela predložiti zakona o kmetskih domovih. Ker pa prizna, dH bi taka naprava bila koustna, daje v § 16. dežtlnim zborom pravico, da sm jo celoto kmetišč tudi ohraniti pri prodaji ali izroditvi mej sivimi. Ta imenitni §. ae uumrtč gla^i: Ako deželno zakonodajstvo izreče, da so kmetišča v §. 1. zaznamovana nedeljiva (unteilbar), veljajo zanje določbe tega zakona s tem, da je pravica lastnika glede razpolaganja s kmetiščem omejena po nedeljivosti. Deželnim zborom je tedaj dana pravica, da določbe zakona raztegnejo v toliko, kolikor se jim potrebno zdi v ohranitev in okrepčanje kmetskega stanu. Pričakovati je, da v deželah, kjer se večina prebivalstva peča s kmetijstvom, deželni zbori ne bodo odlašali z naredbumi, do katerih imajo pravico. Zlasti za Kranjsko smo prepričani, da se bode deželni zbor že v prihodnjem zasedanji lotil tega vprašanja, tembolj, ker bo imel vsled enkete vse potrebno gradivo. Na Štajerskem pa ne bo šlo tako gladko, ako ostane še tudi po prihodnjih volitvah sedanja liberalna večina gospodujoča v deželi. Tem zagrizenim liberalcem je za kmete le v toliko mar, koliko morejo iz njihovih žepov potegniti na raznih prikladan. Sicer pa so napojeni od tistih židovsko-liberalnih nazorov, katerih pogubljive nasledke vidimo v bližajočej se socijalnej krizi. Iz državnega zbora. Z Dana)a 12. marca. Izmej vseh govorov in govornikov v budgetnej debati odlikujeta se najbolj finančni minister Duna-jevski in Mladočeh dr. Gregr. Slednjega včerajšnji govor ni sicer imel tolikega utiša, kakor oni pri debati o državnem jeziku, ipak pa je imel mnogo srečnih momentov in mnogo bistroumnih in duhovitih opazek. Dr. Gregr omenja najprej sijajni govorniški dvoboj mej finančnim ministrom in spe drom. Ple-nerjem in istinitim ministrom drom. Dunnjevskim ter zavrača prvega opombo o prenaredbi volilnega reda za trgovsko zbornico v Pragi, potem pa se peča z dra. Rus,-a govorom, zlasti z onim delom, ki ima za predmet razdelitev Češke. Prestopivši k razpeljavam viteza Carneri-ja pravi dr. Gregr: „Rad bi povedal nekoliko besed za odgovor na razpeljave gosp. poslanca viteza Car-neri-ja, a poučili so me, da je ta gospod „Noli me tangere" nasprotne stranke. Iz spoštovanja do nasprotne stranke se ga nečem dotikati, akoravno se mi zdi, da bi na posmoljene vence, katere je vrgel na našo stran, morali odgovarjati z debelim strelivom. Radoveden sem bil na njegov govor, ker je glas o njem kot o filozofu prodrl celo v naše češke gozde, a priznati moram, da sem bil iznenađen. Od filozofa pričakoval bi bil več mirnosti in objektiv- LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) IX. Poglavje. Sodba. (Dalje.) — Ali govoriš reBnico, dečko, — rekel je, gledajoč Homjaka s svojim presunljivim orlovim pogledom, — ali se ti ne meša v glavi? Pa saj nesi dobil udarcev v kakej razprtiji? — Pripravljen sem priseči; glavo zastavim, da govorim resnico. — A povej, zakaj vas ni obesil neznani bojar? — Moral se je.že premisliti; nikogar ni obesil, a vse je dal pretepsti s šibami. Ropot je zopet nastal mej zbranimi. — Ali je vas šlo panogo na ogledovanje? — Petdeset mož, jaz sem bil jeden in petdeseti. — Ali je onih bilo veliko? — Ne smem lagati, bilo jih je manj, samo kakih dvanajst ali trinajst mož. — In vi ste Be jim pustili zvezati in pretepsti, kakor babe! Kaj ste se tako prestrašili? Ali so se vam bile posušile roke, ali je vam zlezel ves pogum v peto? Ali ni to smešno! Kateri bojar je to, ki se upa pri belem dnevi napasti opričnike? To ne more biti. Ko bi tudi hoteli izvesti opričino, pa bi se ne upali! Tudi mene bi radi sneli, pa nemajo zob! Čuj, ako hočeš, da ti verjamem, imenuj onega bojarja, če ne, pa priznaj svojo laž. Ako ga ne imenuješ, in ne priznaš laži, ne bode ti dobro, dečko! — Naša nada, milostljivi car! — odgovoril je trdo nadkonjar, — Bog ve, da govorim resnico. Ako te je volja kaznovati me, ne bojim se smrti, a bojim se krivde; in pri tem se sklicujem na vse svoje tovariše! In tu je pogledal z očmi po opričnikih, kakor bi jih klical na pričo. Nenadoma srečale so se njegove oči z očmi Serebrjanega. Težko je opisati, kaj se zgodilo v Homjakovej duši. Začudenje, dvomljeuje in nazadnje velika radost izraževale so se v njegovih potezah. — Car, — rekel je, ustajaje, — če hočeš vedeti, kdo je napal nas, pobil mnogo mojih tovarišev in velel pretepsti ostale s šibami, ukazi temu bojarju, povedati svoje ime in priimek. Vse oči so se obrnile v Serebrjanega. Car je zježil obrvi, in osorno pogledal nanj, pa ni spregovoril niti besede. Nikita Romanovič stal je negibljivo in mirno, pa bil je strašno bled — Nikita! — rekel je nazadnje car, počasi izgovarjajoč vsako besedo, — pojdi semkaj. Pripravi se na odgovor. Ali poznaš tega človeka? — Poznam ga, car. — Ali si res napal njega in njegove tovariše? — Milostljivi car, ta človek in njegovi tovariši so sami napali nas . . . Homjak je pretrgal besedo knezu. Da bi po-gubil svojega sovražnika, sklenil je tudi ne varovati samega sebe. — Car, — rekel je, — nikar ne poslušaj bojarja. On laže čez mene, ker sem jaz priprost in neznaten človek, tako ne bodeš zvedel resnice; a rajši zaslišaj moje tovariše, ali pa ukazi naju oba krepko mučiti, pa se bo pokazalo, kdo ima prav. Serebrjani se je zaničljivo ozrl na Homjaka. — Car, — rekel je, — jaz ne skrivam resnice. Res sem napal tega človeka in ukazal pretepsti s šibami njega in njegove tovariše, potem sem pa velel . . . — Dosti je! — rekel je strogo Ivan Vasilje- nosti, to pa kar sem čul, bilo je bruhanje strastno razburkane duše, da bi mu bil že rad zaklical praktične filozofije stavek: Človeče, ne jezi se! (Mensch, argere dich nicht!) (Veselost). Govornik nadaljuje, da je z veseljem zapazil, da dohodki od letu do leta naraščajo, da ima papirna renta, ki se na borsi nazivlje „Dunajevski-Rente," tolik kurs, kakor še nikdar, da se ogromne vsote uporabljajo za plodovite investicije. So^ebuo glede železnic storil se je vesel korak naprej. S podržavljenjem zapadne železnice (VVestbaho) dobil je naš eksport cenejše tarife. Arelski predor veže nas nezavisno z inozemstvom, Levičarjev slaba politika popravila se je s podržavljenjem Fran Josipove in Rudolfove železnice popolnem in nadejam se, da vlada podržavi tudi oue železnice, ki kaj neso. Ko boste gališka in češka Trausverzalka gotovi, ugiuili bodo vsi dosedanji pomisleki. A brez 8' učne strani tudi nesuuo. Tu imamo pred vsem vedno rastoče izdatke in vedno rastoči ažijo od zlata. Finančni minister pravi: „Dajti mi denarja in deficita ne bode" iu kot način, kako se to more, kaže nam loptot nove davke. A tega sredstva ne moremo uporabiti, ker novi davki zadevajo vedno oni del prebivalstva ki itak davčno breme že komaj nosi. Obžalovati je, da kapitalistov in milijonarjev ne moremo ruzmerno pritisniti za davke. Strokovnjak mi je rekei, da. ko bi bilo možno, milijonarje le za polovico tako obdačiti, kakor je ob-dačeuo negiboče posestvo, bi v kratkem ue bilo več deficitu. Potem toži, da poslanci ničesar ne zumorejo, da so podobni očetom, priiedšim s sejma, ki svojim otrokom neso ničesur seboj prinesli. Očita se sicer večini, da z vlado barantu. A kaj so Čehi dobili od vlade V Nesrečno jezikovno naredbo, nezgo-tovljeno vseučilišče, ministra rojaka, ki je preminul, in pa obljubo, da se bode trausverzalka pričela. Z obljubami nas vub;jo v brezduo dovoljenja davkov. Žalostno je, da mora dežela in narod, ki prinaša vsako leto tako ogromne žrtve za državo, za par tisoči goldinarjev prosjačiti in da Čestokuat zaman prosjači. — Čehov ue treba zavidali, ker ne leže baš na rožicah za „češke vlade, ki po jednem svojih nam najbližjih članov (dr. Pražaku) mej smebom nasprotue stranke zanikava češko drživno pravo. Mi smo k temu molčali, a naše molčauje m pritrjevanje. Če^ka vlada! Poglejte na ministersko klop! Oudu vidite miuisterskega predsednika, ki je bil že v vašem meščanskem ministarstvu, Čeha Falkenhavns, Čeha Pino ta, Čeha Welsersheimba, potem ljubljenega naučnega ministra, tudi strastnega Ceha. (Veselost. Klici; Slovenca!) Nu, misliti bi se smelo, da so nam sorodni Moravani, ki imajo jednega rojaka mej ministri, za se kuj dosegli. A godi se jim ne slabje, kakor nam. V Moravskej postale so razmere za vlade moravske^a Slov.ina Pražaka še slabše. Mi nahajamo v Moravskej uradnike, ki ne znajo jezika narodnega, ki »o člani Slovanom sovražnih društev in ta anomalija, ki se vleče sko/.i vse uradništvo avstrijsko ima to posledico, da je ljudstvo neza-upno proti vladi, ker narod ne more razumeti, kakor se more uradnik osineliti, prekrižavati namene vlade. V Moravskej uahaja se še danes čestokrat utra- kvizem, nestvor, kateri je po besedah poslanca Kraussa najsigurnejši pot k raznarodovanju. Imamo pa naučnega ministra, ki tega najsigurnejšega pota k ponemčenju slovanskih narodov še ni opustil. Še mi zveni v ušesih naučnega ministerstva slovo, da ne bode dopuščal, da bi se Moravska poslovanila. Pri nuučnem ministerstvu je taka narodop sna hiba osodepolne. Zaradi tega usojam se, naučnemu mi nistru pojasniti, da so v Moravskej tri četrtine prebivalstva slovanske. Govornik obrne se potem proti podrobnostim Plenerjevega govora. A ker je tvarina že preveč narastla, bodemo drugi del nadaljevali drugi pot. Politični razgled. \oiran.jr dežele. V Ljubljani 13. marca. V zbornici poslancev državnega zbora govorili so včeraj dr. Gregr, potem oba generalna govornika Herbst in Matuš. Danes bode pa govoril generalni poročevalec Henrik grof Clam-Martinic, potem se bode pa generalna budgetna debata končala. Potem bode glasovanje in za tem se takoj začne specijalna budgetna debata. — Včeraj je tudi zbornici poslancev predložil minister za pouk in bogo-častje n črt zakona, o oskrbovanji veronauka na ljudsk.h iu srednjih šoliih, ter na učiteljiščih. „Deutseher Verein" v Celovci izrekel je jednoglasno zahvalo in neomahljivo zaupanje zjedinjenej levic Poslanca Muro so pa ti koroški Nrnci sklenili prositi, da naj interpeluje, kako da se je v nov imenik krajev na Korcškem vsprejelo toliko slovanskih imen, celo v pranemških okrajih, toko, da bi kdo mislil, da je Koroška slovanska dežela. Zararii par slovanskih krajevnih imen, katera pa najbrž neso izmišljena, a so ostala h prejšnjih časov, ko še Koroška ni bila ponemčena, pa tolik hrup. Koliko krajevnih imen so ponemčili na Kranjskem, na Štajerskem in drugod po slovenskih pokrajinah, pa se nikdo ne pritožuje. „Politik" jiravi, da je minister Piažak itnel prav, ko je poudarjal, da avstrijski temeljniv zakoni, tedaj avstrijsko pravo ne dopušča delitve Češke. Avstrijskemu ministru bode pač dovoljeno govoriti o češkem državnem pravu, katero ne priznavajo samo temeljni zakoni, a je celo potrdilo Njega VeliČaustvo presvitli cesar v svojem reskriptu s 12 sept. 1871. Če ta resknpt ni bil prelomljenje ustave, kar vender ne bode nikdo trdil, tedaj bode tudi dovoljeno ministru v avstrijskem parlamentu govoriti o češkem državnem pravu. „Politikia se brzojavlja z Dunaja, da je izjava ministra Pražaka v ponedeljek v zbornici le njegovo privatno muenje. Češki poslauci pa smatrajo više cesarjevo priznanje, kakor pa ministrovo izjavo. Sicer pfiiie 11. marca. [Izv. dop.] Pri nas jn sicer uavada, da nekateri rodoljubi čitajoč kuk dopis iz postojine neslano kritikujejo in jim ničesar ni prav, kakor bi bili Bog zna kaki učenjaki, čeravno to neso in se za društveno življenje malo brigajo. Prepričani smo, da bodo tudi ta dopis ironično prezirali in posamične domuljube tukaj omenjene obirali, pa to nas ne ostraši toliko, da bi odložili pero. Ako je onim gospodom v resnici blagor naroda našega pred očmi iu se čutijo zmožnim, nehati morajo zabavljati in pričeti resno delati. Torej k stvari. Kakor je bilo o svojem času v tem listu povedano, otvoril je dne 3. jauuv. t. 1. č. g. Lavreučič, katehet „jour fixeu v čitalnični dvorani. Dne 10. jauuvarja predaval je prvo gospod dr. Šegula o „liberalizmu in konbervatizrau" jako kratkočasuo iu poučljivo. Dne 17. januvarja čital je gosp. Tr. Pader zanimive dogodbe iz svojega dnevnika, katere je doživel na Gorenjskem. Ko bi umazani dopisnik uem-ško židovskih listov na ta način, kakor ta domoljub Gorenjce in njih krasno domovje opisavali, bi pač tujci obilnejši dohajali tja. Dne 31. januvurja čital je gospod J. Dimnik „o ženski odgoji", pohvalno. Gospod Dimnik je izmej Notranjskih učiteljev jeden najboljših pedagogov. Žal, da je Postojina izgubila tako izvrstno učiteljsko moč. Prestavljen je namreč v Trnovo, na njegovo mesto pride neki O. Koro. In tako so vsi Postojinski učitelji in učiteljice zagrizeni nemškutarji. Zdaj bode dala tudi Postojina nekaj mavte za zidanje nemškega mostu do Adrije. Dne 7. februvarja, predaval je g. Ivan Lttv-renčič, advokaturski koncipijent „o hoji na goro Vezuv", katero je tekoče leto s svojo soprogo pohodil, jako zanimivo in žel občno odobravanje. Dne 14. februvarja čital je gosp. Josip Lav-renčič, Bo posojilnicah". Razvidno je bilo iz njegovega govora, da mož ume posel, katerega opravlja v korist naroda našega. Dne 6. marca, govoril je č. g. J. Lavrenčič, katehet „o škofu Hrenu". Č. gospod pokazal so je temeljitega zgodovinarja. Sploh smo pa s tem gospodom pridobili izvrstno moč, ki neumorno deluje za jedinost strank in resno delo. — Pri vsakem predavanji bilo je navzočega obilo občinstva, oziroma čitalniških udov, ki so poučljive in domoljubne govore pazljivo poslušali. Ako konečno še omenimo, da smo imeli preteče ni predpust štiri veselice v Čitalničnih prostorih, katere so bile dobro obiskovane in pri katerih so se posebno odlikovale gospa Polda Lavrenčič in gospica Vičičeva Mimica, od gospodov pa Ivan Lavrenčič, Aoton Šibenik iu Fran Rešič, smo v kratkih potezah dokazali, da je društveno življenje v Postojini živahno postalo. — lz l?laterlje 9. marca. [Izv, dop.] Dolgo smo se obotavljali, hočemo li sploh še kaj kreniti glede dopisov iz Materijske občine v „Edinosti" in posebno v št. 19 t. 1., ker ostudno napadanje presega vse ustrpljive meje. Hočemo li se boriti proti Don Quixotu? ali nakoputi uredništvu „Edinosti", za narodno stvar skandalozno, porotno obravnavo? Nič tega, ampak ustrajali bodemo v skromni defenzivi, v zaničevanji dopisnika „Edinosti" in v pomilovanji uredništva, katero premišljeno ali nepremišljeno, gotovo pa konsekventno, brede po škandalu. Da torej dosežemo, česar želimo, hočemo le onemu uredništvu par krepkih povedati. V Poreči ni nobene „laske bipotekarne banke", ampak deželni hipotekami institut za mejno grofijo Istrijo na popolnem naravni, zdravi podlagi deželnega, narodnega in hipotekar-nega kredita in pod neposrednim nadzorovanjem ter materjalnim poroštvom dežele Is t rije (in pod nadzorstvom c. kr. vlade). Obligacije tega instituta so sicer kotirane na c. kr. borsi, ampak skoro iz-kljueljivo v rokah druzega avstrijskega denarnega instituta, izjemoma pa tudi v privatnih rokah, kakor sploh drugi javni vrednostni papirji. Pisatelj teh vrstic šteje si v čast biti zaupnim ceniteljem hipotek deželnemu institutu ponudjenih, naravno tedaj tudi, da posreduje mej strankami in oddaljenim vodstvom zavoda. Da je tako in jeduuko delovanje v narodno korist, se vsak lahko prepriča, ako pogleda v pravila instituta (Gesetz u. Verord. B. f. d. ost. iti. Kttstenland Nr. 16 1880), ker se narod emancipira domačih, narodnih odrtni-kov, kateri dolžnika molaejo do krvi z 10 do 2 5 j in več odstotnimi obresti, potem ga pa na kautu I „kupijo" in prav „milostljivo'1 razdeuejo, da tako postane najemnik v prej lastnej hiši, ako ne potegne — v Trst! Pomoč kmetu dan današnji mora biti dvojne vrste; prvič tako rekoč preventivna, drugič pa ■ faktična v smislu člankov: „Hipotekarni dolgovi na kmetskih posestvih" v štev 189—193 lanskega „Slo-venskega Naroda"; ti so vredni splošne pozornosti, ter sosedni nam deželi Goriška in Kranjska gotovo kreneti prej ali Biej v ta tir, — čim preje tim bolje. Le hudobna nevednost ali pa oderuška lakomnost zamoreti tedaj govoriti o „agentih laških bank", katerih sploh ni več v mšem okraji, od kar so bili pregnani, in da „se širi laški kapital", „odvisnost naroda" pa „laški upliv" ; vse tako zlobne, kakor neumne trditve. Toliko na adreso uredništva „Edinosti", katero sluz« kot krinka prej omenjemu Don Quixotu; s poslednjim se pa ne pečamo, ker, še jedenkrat ponavljamo, da — ga zaničujemo. Domače stvari. — (Presvitli cesar) je / Najvišjim odlo-čilom z dne 12. t. m. gosp. Jakobu Žebretu nasledke njegove obsodbe pregledati blagovolil, tedaj je slednji zopet rehabilitovan in more zopet nastopiti kako učiteljsko mesto. — (Collegium Marianum) deško zavetišče v Ljubljani, dobilo je sedaj za vodjo upokojenega učitelja g. Vranič-a, kateri je doslej služboval v Moravčah. — (Poveljnikom 19. lovskega bata-lijona v Trstu) imenovan je major J. Fedra od 29. pešpolka. — (Gorelo) je včeraj v Ljubljani dvakrat v dimnikih, ob 11. uri dopoludne v Rebru št. 11, po-poludne pa na starem trgu v hiši g. dra. Ahazhizha. Slednji ogenj bil je jako nevaren, a se je bil hitro pogasil. Mestni organi in požarna hramba bili so takoj na mestu. — (Razstava v Budimpešti.) Dne 1. maja 1885 1. se bode odprla deželna razstava v Budimpešti in bo trajala do 15. oktobra 1885 1. Z deželno razstavo v zvezi bo tudi mej narodna razstava, v katero se bodo vsprejemali stroji in orodje za malo obrtni jo kmetijski stroji novejše sestave in važneje patentirane iznajdbe. Ta del razstave vodi poseben odbor. Obsegala bo ta mejuarodna razstava : stroje, katere goni plin, voda, par, elektrika itd., stroje in orodje za: mizarje, strugarje, tesarje (cimpermane), kolarje, sodarje, kopitarje, izdelovalci lesenih stvarij, kovače, ključavničarje, orožarje, no-žarje, kositarje, srebmarje, zlatarje, zlatoklepe, drago-tinarje (juvelirje), urarje, mehanikarje, strojarje, ro-kovičarje, sedlarje, moJnjarje, čevljarje, klobučarje, vrvarje, kertačarje, lončarje, kostne strugarje, kamnoseke, glavničarje, gumbarje, mlinarje, peke, tiskarje, litografe, fotografe, bukvoveze itd. Odbor bode skrbel, da bodo razstavljavci znižane cene na železnicah dobili. Oglasila vsprejema deželna komisija v Budimpešti do zadnjega aprila 1884. Oglasnice se dobe pri tej komisiji, preskrbi jih pa tudi trgovinska in obrtna zbornica v Ljubljani, katera tudi natančneja razjasnila o tej razstavi daje. — (Izpred porotne s od ni je.) Včeraj zatožen je bil 18 letni fabriški delavec Fran Črne iz Velč hudodelstva uboja. Dne 30. jauuvarja t. 1. skregala sta se bila s 23 letnim fabriškim delalcem Janezom Jesihom iz Velč v gostiluici pri Gostiučarji. Juuez Jesih založil je Franu Črnetu zaušnico, in ko je Jesih šel iz Gostinčarjeve gostilnice, sledil mu je zatoženi Črne, sunil ga z nožem v srce, v vrat in na glavo, da se je J. Jesih takoj mrtev zgrudil. Zatoženi Črne dejanje obstane in bil je obsojen na štiri leta teške ječe. — (Hudodelstva ropa.) 11. marca zatožen je bil 32 letni hlapec Tone Gregorin iz Domžal. 18. septembra 1. 1. zvečer pil je zatoženec v go-stilnici Janezu Janežiča v Domžalah žganje. Tja je došel tudi kmet Janez Siherl, možakar ki se žgane pijače nikdar ne brani. h.t\ dan je bil prodal voz sena za 6 gld., dobil na račun štiri in plačal v gostiluici Janežiča, kjer je veljala tudi „kreda," če ni imel novcev, stari dolg, taao da je dobil, kakor pripoveduje priča Janežič, 3 kr. iz srebernega goldinarja, ali pa je stari račun za rakijo znašal 7 kr. manj ko jedeu goldinar. Kakor Siherl pripoveduje in zatoženi spis ponavlja, kazal je denarje, dobljene za prodano mrvo. Ko se Siherl odpravlja domov povpraša ga Gregorin, bi so li zamogel z njim voziti, ker ima pot v Podgorico, na kar Siherl rado-voljuo pritrdi. Vsedeta se na voz, in kakor Siherl pravi, prisedal se je Gregorin zmirom le poleg njega na jedno stran voza, tako da je Siherl se bal, da se voz ne zvrne. Blizu Dragomela, na bolj samotnem kraji, pa ga prime Gregorin za vrat, iztrga mu pipo iz ust in 2 gld. iu nekaj krajcarjev, ali jih je bilo 23 ali 22 kr., iz „lajbelca," potem ga sune raz voza in ubeži s plenom. Siherl pripoveduje, da je bil položaj za njega jako obupen, kajti visel je z jedno nogo v vozu in, ker je konj dirjal po klanci navzdol, bil je v veliki nevarnosti, da si zlomi križ, ali pa 8e pobije. Prišedši domov, pravil je svojej ženi, da je bil „okradeu." Precej drugo jutro prišel je Siherl v spodnjih hlačah iu bos v Domžale, kjer je pri Jauežiču v gostilni naletel na Gregorina iu zahteval od njega, naj mu povrne uzeti denar in pipo, drugače ga ovadi žandarjem. A. Gregorin je odvrnil, kakor trdi priča Janežič, da mu ni vzel ničesar, na kar je Janežič dostavil, naj opusti vsako ovadbo, ker je itak vse izmišljeno. Siherl pa je le ovadil „rop" žundarjem in isti so Gregorina prijeli in izročili sodniji. Gregorin pred sodiščem odločno taji. On je zaslužil denar in pil za svoje novce. S Siherlom se niti voziti ni hotel, ali ker ga je silil, je šel, potem je odskočil z voza blizu Dragomela. Zaslišane priče ne izražajo se nič kaj laskavo o Siberlu. Kaj trdo prime zagovornik gospod dr. Tavčar, Siherla in njegovo ženo, zaradi skrivanja denarja, in ne jeden, ne druga ne moreta povoljno in točno odgovarjati. V svojem zagovoru za zatoženca pravi dr. Tavčar, da je Siherl malo verodostojna osoba. Bal se je žene, ker je zapravil denar, in tako rekoč potreboval človeka, katerega bi proglasil tatom itd. Izvrstni govor dr. Tavčarja napravil je na porotnike velik utis in isti so vprašanje stavljeno na rop s sedmimi proti petim glasom zanikali in Gregorin je bil od sodišča za-tožbe oproščen. Siherl pa jo jako potepeno zapustil Bodnijsko dvorano. — (V Celovci) bil je te dni pred porotno sodnijo zaradi goljufije obsojen A. Božič na 2 Va leta. Obsojenec, rodom LjubljauČan, bil je dolgo časa zavarovalni agent v Ljubljani, v zadnji čas pa se potikal po Štajerskem in Koroškem iu mnogo ljudij zlasti duhovnikov osleparil. — (Južna železnica) naročila je za ku-rirne vlake 50 novih vagonov prvega in druzega razreda, ki so veliko prikladneje narejeni, nego do- sedanji. Uhod v kupeje in v „closet" bode namreč z vnanjega pristranskega hodnika, kakor pri mejna-rodnih spalnih vagonih. — (Zgodovina fara Ljubljanske škofije. Izdaje A. Koblar. Prvi zvezek: Zgo-godovina Sorske in Preske fare. Ponatis iz „Laib. Dibcesanblatta." V Ljubljani. Založnik Anton Koblar) 1 884. 13 1 strani j ) Veebina k zgodovini Sorske fare: Prirodo-znanaki in statistični opis. — Fara pod Oglejskimi patrijarhi. — Pod Vetrinjskim samostanom. — Pod Zatiškim samostanom. — Pod Ljubljanskimi škofi. — Cerkve. — Duhovni pastirji. — Poslopja in dohodki duhovnov. — Priloge. — Zgodovina Preske fare: Prirodoznanski in statistični opis. —Ob usta-novljenji fare. — Cerkve. — Duhovni pastirji. — Poslopja in dohodki duhovnov. — Knjižica je prav zanimljivo sestavljena, cena (35 kr.) pa tako nizka, da si lahko jo omisli vsa'; faran, kateremu je mari za popis in zgodovino svojega kraja. S posebno skrbljivostjo in natančnostjo popisana je Sorska fara, zlasti zgodovinskih podatkov in važnih krajepisnih opazek je v izobilji. — (Mlekarske zadruge v Bohinji.) ZaJnje „Novice" priobčujejo izkaz o delovanji mlekarskih zadrug 1. 1883. Vseh zadrug je devet; Bohinjska Bistrica, Ravne, Bitinje, Črešnjica, Nemški Rovt, Nomen, Savica, Polje, Stara fužina. Vse te zadruge so povprečno v 3 do 5 mesecih v skupne kotle oddale 459.320-4 kilogramov mleka, iz katerega se je dobilo 2125'4 kilog. masla, 38.734'8 sira, 19.840-9 skute, 321.518 litrov siratke. Za prodane izdelke utržilo se je 23.869 gld. 83 kr., neprodanih izdelkov pa se je mej zadružnike razdelilo za 6291 gld. 86 kr. Po odbitih stroških ostalo je čistega dohodka 20783 gld. 44 kr., in je dobil vsak zadružnik G2 gld. 98 kr., razdeljenih izdelkov pa je vsak dobil za 83 gld. 86 kr. Zadružniki v Ravnih dobili so za 136 delavnih duij povprek 129 gld. samo od mleka, katero na noben drug način ne morejo tako dobro spraviti v denar. Korist, velika korist je očividna, zato se nam čudno dozdeva, da se v Srednji vasi, v Gorjušah iu v Koprivniku še do sedaj neso odločili za zadruge, temveč, da še vedno po starem načinu izdelujejo mlekarske proizvode. — (Razpisano je mesto tajnika) pri trgovski in obrtni zbornici v Gorici. Kompeteuti morajo nemški in italijanski popolnem, slovenski pa le nekoliko znati, iu vender je gotovo, da je na Goiiškem slovenščina neobhodno potrebna in da se brez nemščine prav lahko shaja. Prošnje do konca aprila t. 1 Telegrami „Slovenskomu Narodu'4: Dunaj 13. marca. Obravnava proti morilcu Schenku začela se je ob 9 l/2 uri. Po prečitanej zatožbi začelo se je izpraševanje. Suakiin 13. marca. Zjutraj rano prepodila je angleška pehota in topničarstvo sovražnike iz vseh utrjenj. Washmgton 13. marca. Na poziv predsednika Arthura odposlal je generalni odvetnik okrožnico vsem okrajnim načelnikom, po katerej morajo naj natančneje nadzorovati določbe o prevažanji v ladijih, da se zabranijo grozna zlodejstva. Kdor bi proti tem določbam grešil, pozvati ga je v odgovor. Najnovejše vesti. Pri komunikacijskem ministerstvu v Budimpešti vršile so se včeraj obravnave v zadevi novih hrvatskih železnic. Resultat ugoden. Najprej prične se Zagorska železnica, ki bode vezala Čakovec in Zagreb. Potem pride, če možno, še letos na vrsto proga Zemun-Sisek-Reka. Nameravana železnica v Granici in proga Barcs-Pakrac kot podaljšek železnice Budim-pešta-Pečuh prideti pozneje na vrsto po razmeri denarnih sredstev. Iz Kristijanije se poroča, da je kralj določil, da mora obsojeni Selmer iz ministerstva izstopiti, a v posebnem ročnem pismu izrekel mu priznanje ter podelil Serafinov red. Bismarck je iz Friedrichsruhe včeraj dospel v Berolin. Po poročilih iz Kima je možno, da nastane vsled sedanjega parlamentarnega položaja ministerska kriza. Zbornični predsednik Farini svoje ostavke ni vzel nazaj. Gladstonu se je na bolje obrnilo. ^7--A. ZOŽILO k občnemu zboru društva „Narodni dom". Vsled sklepa upravnega odbora v seji v 9. dan marci t. I. bode letošnji občni zbor društva „Narodni dom" "V 7. dan aprila ob 6. uri 2večer v dvorani Ljubljanske Čitalnice z naslednjim dnevnim redom: 1. Predsednikov nagovor. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo pregledovalnega odseka. 5. Nasvet upravnega odbora, da so spremenita §§. 2. in 4. društvenih pravil. 6. Volitev predsednika. 7. Volitev upravnega odbora. 8. Volitev pregledovalnega odseka. 9. Posamični nasveti društvenikov. Vsi p. n. gospodje društveniki so torej uljudno povabljeni, da se udeleže tega občnega zbora v polnem številu. V Ljubljani, v 12. dan marca 1884. Za upravni odbor društva „Narodni dom": Ivan Hribar, Dr. Alf. Mosche, tajnik. predsednik. Umrli so v Ljubljani: 6. marca: Gašper Vrhovnik, branjevec, 40 let, Pred skotijo Št. 18, za j etiko. — Jakob Oblak, postrežček, 4b' let, Marije Terezije cesta št. 10, za kronično tuberkulozo. — Tomaž Klun, umirovljeni davkarski sluga, 67 let, Marije Terezije cesta št. (J, za j etiko. 7. marca: Helena VVinter, železniškega sprevodnika iena, 45 let, Kravja dolina št. 1, za jetiko. 11. marca: Marija Pavlic, šivilja, 23 let, v Rebri št. 9, za plućno tuberkulozo. 12. marca: Fran Brezovnik, kmetovalec, zdaj kazne-ncc, 45 let, Ulice na grad št. 12, za kroničuo tuberkulozo. V deželnej bolnici: 5. marca: Matevž Janežič, delavec, 52 let, za plačnico. — Anton Perčič, delavec, 24 let, za tifusom. 9. marca: Marija Goršio, delavčeva žena, 55 let, za mrzlico. 10. marca: Marija Skarza, gostija, 5ti let, za pluč-nico. — Fran Lavrih, kajžarjev sin, 6 let, za oslabijonjoni moči j._ Meteorologično poročilo. d Čas opazovanj a Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Mo- Nebo ! krina v mm. 7. zjutraj 735*11 mm. -f- 8"G'J C j si. jz. 2. pop. 73556 mm. j + 1311° C j z.jz. '9. zvečer 73686 nun. \ + 92° C si. jz. obl. obl. obl. 0-00 mm. Srednja temperatura -f- 10'6°, za 7-8° nad normalom. Trzne cene v IJubijam dne 12. marca t. 1. Pšenica, hektoliter . . Rež, „ . . Ječmen „ . . Oves, „ • . Ajda, n • • Proso, „ . . Koruza, „ ■ • Leča n . . Grah „ . . Fižol „ . . Krompir, 100 kilogramov Maslo, kilogram . Mast, n Špeh frišen „ „ povojen, „ Surovo maslo, P Jajca, jedno..... Mleko, liter Goveje Telečje Svinjsko B „ Ko št runo vo „ „ Kokoš....... Golob....... Seno, 1O0 kilogramov . I Slama, „ „ i Drva trda, 4 kv. metre . mehka, „ „ , gld. kr. meso, kilogram 12 85 20 25 85 85 53 ' 38 88 60 72 85 a 8 62 60 64 40 50 18 23 5 50 50 dne 13. marca t. 1. (Izvirno telugraficno poročilo.' Papirna renta .... ..... Srebrna ronta .... ..... Zlata renta........ • • 5°/0 marčna renta.......• • Akcije narodne banke ..... 'Kreditne akcije...... ■ ■ London . ..... ... Napol. ........... C. kr. cekiui........ . . Nemške marke ..... 4°/0 državne srečke iz I. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1364. 100 gld. ±°l0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlati reria 6°/0...... dni n n n -.. .... „ papirna renta 5°/u..... 5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. oMa avstr. 41/,0/,, slati zast. listi . Prior, olilig. Elizabetine zapad, železnice PrV>r. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke ...... 100 gld. Rudolfove srečke .... 10 „ 79 gld. 75 kr. 80 85 1 101 * 95 jr ■ 25 845 • — • 322 w 40 121 45 w 9 n 61 V« n n 70 r-9 _ 20 n 123 75 170 n — n 101 m 75 n 122 rt 15 n 91 50 r 88 a 40 n 104 n 50 n 116 a — •f 120 n 75 „ 106 65 „ 105 ■ 25 n 174 * — F! 20 50 » Potrtega srca naznanjam p. n. sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je moja preljubljena soproga, mati trem malim otro-čičem, Ivanka Kos, po očetu Gruden, vtorek dne 11. marca t. I zjutraj ob 5. uri, v 24. letu svoje d6be, po dolgej in mučnej bolezni, previđena s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage raujke je bil danes dno IS, t. m. popoludne ob 5. mi. Svete uiaše zadušnice se bodo brale pri Sv. Barbari in pri Sv. Križi na pokopališči. Prerano umrla naj bode priporočena v blag spomin in molitev. V Idriji, dne 13. marca 1884. Henrik Kos, soprog. Ivanka, Vinko, Franjica Kos, otroci. (166) Pridelovalcem hmela! e hmelove sadike Najboljš prodaja po coni (165—1) ■v BgrnaciJ 8cht»wtvM v Katccil (Nnaz). JAKOB BURGER, koncesij oniran zidarski mojster, v »Hm UI »t. *1>, (150—2) priporoča se za napravo stavbenih načrtov (planov) in proračunov, prevzame in izpelje povsod vsakatora zidarska dela po mogoče nizkih cenah. m, 'A ^ V ,,Narodnej Tiskarni" v se dobiva: Časnikarstvo in naši časniki. Spisal * " * Stat noininis umbra. Cena 70 kr., po pošti 5 kr. več. zložil F. S. Vilhar. Prva knjiga teh skladeb, koje so že do sedaj v slovanskem svetu nemalo senzacijo vzbudile, dotiskana Ije. Po zndržaji zanimiva je za vsacega, koji so z glasbo ali petjem bavi; ona obsega: I. samospeve, II. uio*ke zbore, III. incMune zbore in IV. jj skladbe z» glttNOvir. (l" Knjiga je vrlo okusno opravljena ter ima na ve-P likem formatu 92 stranij. Prodava jo v Ljubljani 31 knjigarna .1. Giontini-jeva po 2 gld. 40 kr.; dobi se *|j pa tudi pri skladatelji samem v Karlovci (Hrvat-£ ska) po 2 gld. 20 kr. (160—1) E5000 1 (788—25) ostankov sufcea (po 3—4 metre), v vseh barvali, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po 5 pjl. ■ i. Storcli v Brun. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Olleka na obroke!! I> U 1111, C«-") Marialiilferstrasse 25. Obleka za gospode. I Obleka za dame. Ogrtači, | Pomladanska obleka, spomladanska obleka, ■ dežni plašči, salonska obleka itd. I ženska ogrinjala itd. Modno, reelno, ceno prodaja tudi v prov'ucije na lneNečit« obroke žo dolgo let obstoječa in sloveča iirodnjulniva narejene moNke iu žensk« obleke M. VVOLF, DUNAJ, "VI., MarialiilferetrasBe S S. Natančneje vsakemu naročevalcn pismeno. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".